Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.14 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 2138 6731761 6332664 2026-08-06T10:34:41Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6731761 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 846''' ('''[[rimske številke|DCCCXLVI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == *[[Arabci]] so oplenili [[Rim]]. == Rojstva == * [[1. november]] - [[Ludvik Jecljavi]], kralj Zahodnih Frankov († [[879]]) == Smrti == * [[Mojmir I. Moravski|Mojmir I.]], velikomoravski knez (* [[795]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 846|*]] 0m3q2diml6wco2qlwz305ljofywhym0 0 2139 6731760 6377207 2026-08-06T10:34:14Z TadejM 738 leto 6731760 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 845''' ('''[[rimske številke|DCCCXLV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == ; Neznan datum * [[Árpád]], vodja zveze madžarskih plemen († [[907]]) * [[Berengar I.]], kralj Italije († [[924]]) * [[Sjemovit]], vojvoda Zahodnih Poljanov († okoli [[900]]) == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 845|*]] 1wu6p43s0o8zb1rgma1nf2iaaldwvgz 0 2140 6731759 4225191 2026-08-06T10:33:56Z TadejM 738 leto 6731759 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 844''' ('''[[rimske številke|DCCCXLIV]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 844|*]] o7gt59hi0e9x80zihio1jxfe53jgqrz 0 2141 6731758 5358420 2026-08-06T10:33:34Z TadejM 738 leto 6731758 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 843''' ('''[[rimske številke|DCCCXLIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == * ustanovitev [[Škotska|Škotske]]. * podpis [[Verdunska pogodba|Verdunske pogodbe]] za delitev [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskega cesarstva]] == Rojstva == * == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 843|*]] 881z6xh5husjgg1aejhe6mfa2dskdbc 0 2142 6731757 6509052 2026-08-06T10:33:15Z TadejM 738 leto 6731757 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 842''' ('''[[rimske številke|DCCCXLII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[5. januar]] - [[al-Mutasim]], osmi kalif Abasidskega kalifata (* [[796]]) * [[20. januar]] - [[Teofil (bizantinski cesar)|Teofil]], bizantinski cesar (* [[812]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 842|*]] 6cvhgk9gytwppufn6ccceldjq2o498q 0 2143 6731756 6350227 2026-08-06T10:32:59Z TadejM 738 leto 6731756 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 841''' ('''[[rimske številke|DCCCXLI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Boson Provansalski]], kralj [[Spodnja Burgundija|Spodnje Burgundije]] († [[887]]) == Smrti == * [[Kategorija:Leto 841|*]] 1hc49nuzq0ksojaex9qsjpc26pz1u19 0 2144 6731351 4714458 2026-08-05T12:00:14Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6731351 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 840''' ('''[[rimske številke|DCCCXL]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == *[[Mojmir]] je sestavil [[konfederacija|konfederacijo]] [[Slovani|slovanskih]] [[pleme]]n na [[Češka|Češkem]], [[Moravska|Moravskem]], [[Slovaška|Slovaškem]], [[Ogrska|Ogrskem]] in v [[Transilvanija|Transilvaniji]]. == Rojstva == * [[Sveti Kliment Ohridski]] († [[916]]) * [[19. januar]] - [[Mihael III. Pijanec|Mihael III.]], bizantinski cesar († [[867]]) == Smrti == * [[20. junij]] - [[Ludvik Pobožni]], frankovski kralj in cesar (* [[778]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 840|*]] bctyjl79aqcyyv9fdznmjmdxdnmisf0 0 2145 6731349 6530539 2026-08-05T11:59:53Z TadejM 738 leto 6731349 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 839''' ('''[[rimske številke|DCCCXXXIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Rojstva == ; Neznan datum * [[Al-Tabari|al-Tabari]], perzijski filozof in zgodovinar († [[923 |923]]) * [[Karel III. Debeli]], cesar [[Karolinško cesarstvo|Karoliškega cesarstva]] († [[888]]) == Smrti == * [[Egbert Wesseški]], kralj Wessexa in Kenta (* [[771]]) [[Kategorija:Leto 839|*]] 8tvqzu1lfqk4ebbby7kmufkki6yqow3 0 2146 6731347 4673802 2026-08-05T11:59:37Z TadejM 738 leto 6731347 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 838''' ('''[[rimske številke|DCCCXXXVIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[13. december]] - [[Pipin I. Akvitanski]], kralj Akvitanije (* [[797]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 838|*]] n1mbeayusszb8lnlepvuolfz3bhexsx 0 2147 6731346 4225184 2026-08-05T11:59:20Z TadejM 738 leto 6731346 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 837''' ('''[[rimske številke|DCCCXXXVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 837|*]] ovrvwuvjjpm86gfhlub7o45tw08tlz3 0 2148 6731345 4711614 2026-08-05T11:59:04Z TadejM 738 leto 6731345 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 836''' ('''[[rimske številke|DCCCXXXVI]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|sobota]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[Malamir]], bolgarski kan (* ni znano) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 836|*]] n1hs61k9wtvghl2cttttelkmnoqkuah 0 2787 6731707 6511714 2026-08-06T07:32:10Z ~2026-43428-41 263965 /* Dogodki */ 6731707 wikitext text/x-wiki '''6. avgust''' je 218. [[dan]] [[leto|leta]] (219. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 147 dni. {{AugustCalendar}} == Dogodki == * [[1806]] – cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc II.]] po 1005-ih letih obstoja ukine [[Sveto rimsko cesarstvo]] * [[1825]] – [[Bolivija]] dobi neodvisnost od [[Peru]]ja * [[1861]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] si priključi [[Lagos]] v današnji [[Nigerija|Nigeriji]] * [[1871]] – V [[Zgornja Buhlja|Zgornji Buhlji]] pri [[Grabštajn|Grabštajnu]] se odvije zadnji, osemnajsti Slovenski tabor * [[1890]] – v [[New York|newyorškem]] zaporu [[Auburn]] je izvedena prva izvršitev [[smrtna kazen|smrtne kazni]] z [[električni stol|električnim stolom]] * [[1914]] – ** [[Avstro-Ogrska]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Carska Rusija|cesarski Rusiji]] ** [[Srbija]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]] ** [[USS Tennessee]] odpluje proti [[Evropa|Evropi]] s 6 milijoni [[ameriški dolar|ameriških dolarjev]] v [[zlato|zlatu]] kot pomoč [[Američani|Američanom]], ki so postali ujeti v Evropi * [[1915]] – [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanske sile]] poskušajo z bitko pri [[Sari Bair]]ju še zadnjič osvojiti [[Galipoli]] * [[1916]] – začetek [[Soška fronta|šeste soške ofenzive]] (konec [[17. avgust]]a [[1916]]) * [[1926]] – [[Gertrude Ederle]] kot prva ženska preplava [[Rokavski preliv]] * [[1940]] – [[Litva]], [[Latvija]] in [[Estonija]] zaprosijo za sprejem v [[Sovjetska zveza|ZSSR]] * [[1942]] – [[Italijani]] ustanovijo [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] oz. [[MVAC]] v [[Slovenija|Sloveniji]] * [[1945]] – [[Združene države Amerike|ZDA]] na [[Japonska|japonsko]] [[mesto]] [[Hirošima]] odvržejo prvo [[jedrska bomba|atomsko bombo]] v zgodovini * [[1960]] – [[Kuba]] nacionalizira vse premoženje tujcev * [[1961]] – izstreljen [[Vostok 2]] z [[German Stepanovič Titov|Germanom Titovom]] na krovu * [[1962]] – [[Jamajka]] postane neodvisna država * [[1967]] – odprt [[Most 25. aprila]] v [[Lizbona|Lizboni]] * [[1990]] – [[Varnostni svet OZN|Varnostni svet]] [[Organizacija združenih narodov|OZN]] uvede [[embargo]] proti [[Irak]]u * [[1991]] – [[Tim Berners-Lee]] objavi prvo specifikacijo [[svetovni splet|svetovnega spleta]] * [[1996]] – [[NASA]] objavi, da [[meteorit]] [[ALH 84001]], domnevno z izvorom z [[Mars]]a, vsebuje dokaze o preprosti obliki življenja * [[1997]] – v strmoglavljenju [[Južna Koreja|korejskega]] letala na [[Guam]]u izgubi življenje 228 ljudi * [[2001]] – ** [[George Walker Bush]] dobi prvo opozorilo o morebitnem [[Osama bin Laden|bin Ladnovem]] napadu na [[Združene države Amerike|ZDA]] ** na [[Mars]]u odkrite sledi največjega poplavnega sistema v [[Sončev sistem|Sončevem sistemu]] * [[2002]] – [[markiz de la Fayette]] (ki je pomagal v bojih za [[Združene države Amerike|ameriško]] neodvisnost) postane častni državljan [[Združene države Amerike|ZDA]] == Rojstva == * [[1055]] – [[Malik Šah I.]], seldžuški sultan (možen rojstni datum tudi [[16. avgust]]) († [[1092]]) * [[1158]] - [[al-Nasir]], abasidski kalif († [[1225]]) * [[1180]] – [[Go-Toba (japosnki cesar)|Go-Toba]], 82. japonski cesar († [[1239]]) * [[1504]] – [[Matthew Parker]], canterburijski nadškof († [[1575]]) * [[1638]] – [[Nicolas Malebranche]], francoski filozof († [[1715]]) * [[1651]] – [[François Fénelon]], francoski katoliški teolog, pesnik in pisatelj († [[1715]]) * [[1697]] – [[Niccolò Salvi]], italijanski kipar († [[1751]]) * [[1766]] – [[William Hyde Wollaston]], angleški kemik († [[1828]]) * [[1776]] – [[Amadeo Avogadro]], italijanski fizik († [[1856]]) * [[1809]] – [[Alfred Tennyson]], angleški pesnik († [[1892]]) * [[1844]] – [[James Henry Greathead]], britanski gradbenik († [[1896]]) * [[1868]] – [[Paul Claudel]], francoski dramatik, pesnik, diplomat († [[1955]]) * [[1881]] – sir [[Alexander Fleming]], škotski bakteriolog, nobelovec 1945 († [[1955]]) * [[1887]] – [[Gustav Strniša]], slovenski pisatelj, pesnik († [[1970]]) * [[1900]] – [[Cecil Howard Green]], ameriški podjetnik, človekoljub († [[2003]]) * [[1902]] ** [[Sylvain Julien Victor Arend]], belgijski astronom († [[1992]]) ** [[Dutch Schultz]], ameriški gangster († [[1935]]) * [[1917]] – [[Robert Mitchum]], ameriški filmski igralec († [[1997]]) * [[1922]] – sir [[Frederick Alfred Laker]], angleški podjetnik († [[2006]]) * [[1928]] – [[Andy Warhol]], ameriški slikar († [[1987]]) * [[1931]] – [[Franc Copf]], slovenski kirurg, izumitelj prve bionične endoproteze kolka († [[2011]]) * [[1932]] – sir [[Howard Hodgkin]], britanski slikar († [[2017]]) * [[1943]] – [[Jonathan Bruce Postel]], ameriški računalnikar († [[1998]]) * [[1946]] – [[Roh Mu Hjun]], južnokorejski predsednik († [[2009]]) * [[1963]] – [[Kevin Mitchnick]], ameriški cracker * [[1970]] – [[M. Night Shyamalan]], indijsko-ameriški filmski režiser * [[1972]] – [[Geri Halliwell]], britanska pevka * [[1975]] ** [[Katja Koren]], slovenska alpska smučarka ** [[Renate Götschl]], avstrijska alpska smučarka ** [[Klemen Jaklič]], slovenski pravnik in profesor prava * [[1981]] – [[Vitantonio Liuzzi]], italijanski voznik formule 1 * [[1983]] – [[Robin van Persie]], nizozemski nogometaš == Smrti == * [[258]] – [[papež Sikst II.|Sikst II.]], papež grškega rodu (* ?) * [[750]] – [[Marvan II.]], zadnji kalif [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] (* okoli [[691]]) * [[1118]] – [[Al-Mustazir]], abasidski kalif (* [[1078]]) * [[1162]] – [[Rajmond Berengar IV. Barcelonski|Rajmond Berengar IV.]], barcelonski grof (* [[1113]]) * [[1195]] – [[Henrik Lev]], bavarski in saški vojvoda (* [[1129]]) * [[1221]] – [[Sveti Dominik]], španski duhovnik, svetnik, ustanovitelj pridigarskega reda dominikancev (* ok. [[1170]]) * [[1272]] – [[Štefan V. Ogrski|Štefan V.]], madžarski kralj (* [[1239]]) * [[1328]] – [[Galeazzo I. Visconti]], vladar Milana (* [[1277]]) * [[1412]] – [[Margareta iz Drača]], neapeljska kraljica in regentinja, madžarska kraljica (* [[1347]]) * [[1414]] – [[Ladislav Neapeljski]], kralj Neaplja in neuspešen kandidat za kralja Ogrske in Hrvaške (* [[1377]]) * [[1458]] – [[Alphonse de Borgia]] - [[Papež Kalist III.|Kalist III.]], papež katalonskega rodu (* [[1378]]) * [[1637]] – [[Benjamin Jonson]], angleški dramatik, pesnik, igralec (* [[1572]]) * [[1657]] – [[Bogdan Hmelnicki]], rusinski plemič in hetman Zaporoških kozakov (* okoli [[1595]]) * [[1660]] – [[Diego Velázquez]], španski slikar (* [[1599]]) * [[1694]] – [[Antoine Arnauld]], francoski katoliški teolog, filozof in matematik (* [[1612]]) * [[1871]] – [[Miroslav Vilhar]], slovenski pesnik, skladatelj, politik (* [[1818]]) * [[1904]] – [[Eduard Hanslick]], avstrijski glasbeni kritik (* [[1825]]) * [[1931]] – [[Leon Bix Beiderbecke]], ameriški jazzovski trobentač (* [[1903]]) * [[1959]] – [[Preston Sturges]], ameriški filmski režiser (* [[1898]]) * [[1966]] – :* [[Paul Myron Anthony Linebarger]] - [[Cordwainer Smith]], ameriški pisatelj (* [[1913]]) :* [[Vekoslav Špindler]], slovenski časnikar, kulturni delavec, prevajalec, politik (* [[1881]]) * [[1969]] – [[Theodor W. Adorno]], nemški sociolog, filozof in muzikolog (* [[1903]]) * [[1973]] – [[Fulgencio Batista y Zaldívar]], kubanski diktator (* [[1901]]) * [[1978]] – [[papež Pavel VI.|Pavel VI.]], papež italijanskega rodu (* [[1897]]) * [[1979]] – [[Feodor Felix Konrad Lynen]], nemški biokemik, nobelovec 1964 (* [[1911]]) * [[2001]] – :* [[Jorge Amado de Faria]], brazilski pisatelj (* [[1912]]) :* [[France Rozman]], slovenski duhovnik, teolog, biblicist, prevajalec in profesor (* [[1931]]) * [[2002]] – [[Edsger Wybe Dijkstra]], nizozemski računalnikar (* [[1930]]) == Prazniki in obredi == * [[Bolivija]] – dan neodvisnosti * [[Jamajka]] – dan neodvisnosti * [[Združeni arabski emirati]] - dan [[šejk]]a [[Zajed Bin Sultan Al Nahjan|Zajeda Bin Sultana Al Nahjana]] * [[Jezusova spremenitev]] - praznik v [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški]] in v [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[Cerkev (organizacija)|Cerkvah]] (v Cerkvah, ki uporabljajo še [[julijanski koledar|stari]] [[pravoslavni koledar|koledar]], je praznik 19. avgusta) [[Kategorija:Dnevi v letu|806]] [[Kategorija:Avgust|106]] bz33bu9o9fez1zzsqpoubyh7tmx8ylx 6731709 6731707 2026-08-06T07:39:40Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6731707|6731707]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-43428-41|~2026-43428-41]] ([[User talk:~2026-43428-41|pogovor]]) - ni vira, neustrezno 6731709 wikitext text/x-wiki '''6. avgust''' je 218. [[dan]] [[leto|leta]] (219. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 147 dni. {{AugustCalendar}} == Dogodki == * [[1806]] – cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc II.]] po 1005-ih letih obstoja ukine [[Sveto rimsko cesarstvo]] * [[1825]] – [[Bolivija]] dobi neodvisnost od [[Peru]]ja * [[1861]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] si priključi [[Lagos]] v današnji [[Nigerija|Nigeriji]] * [[1890]] – v [[New York|newyorškem]] zaporu [[Auburn]] je izvedena prva izvršitev [[smrtna kazen|smrtne kazni]] z [[električni stol|električnim stolom]] * [[1914]] – ** [[Avstro-Ogrska]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Carska Rusija|carski Rusiji]] ** [[Kraljevina Srbija]] [[vojna napoved|napove vojno]] [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]] ** [[USS Tennessee]] odpluje proti [[Evropa|Evropi]] s 6 milijoni [[ameriški dolar|ameriških dolarjev]] v [[zlato|zlatu]] kot pomoč [[Američani|Američanom]], ki so postali ujeti v Evropi * [[1915]] – [[Oborožene sile Združenega kraljestva|britanske sile]] poskušajo z bitko pri [[Sari Bair]]ju še zadnjič osvojiti [[Galipoli]] * [[1916]] – začetek [[Soška fronta|šeste soške ofenzive]] (konec [[17. avgust]]a [[1916]]) * [[1926]] – [[Gertrude Ederle]] kot prva ženska preplava [[Rokavski preliv]] * [[1940]] – [[Litva]], [[Latvija]] in [[Estonija]] zaprosijo za sprejem v [[Sovjetska zveza|ZSSR]] * [[1942]] – [[Italijani]] ustanovijo [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] oz. [[MVAC]] v [[Slovenija|Sloveniji]] * [[1945]] – [[Združene države Amerike|ZDA]] na [[Japonska|japonsko]] [[mesto]] [[Hirošima]] odvržejo prvo [[jedrska bomba|atomsko bombo]] v zgodovini * [[1960]] – [[Kuba]] nacionalizira vse premoženje tujcev * [[1961]] – izstreljen [[Vostok 2]] z [[German Stepanovič Titov|Germanom Titovom]] na krovu * [[1962]] – [[Jamajka]] postane neodvisna država * [[1967]] – odprt [[Most 25. aprila]] v [[Lizbona|Lizboni]] * [[1990]] – [[Varnostni svet OZN|Varnostni svet]] [[Organizacija združenih narodov|OZN]] uvede [[embargo]] proti [[Irak]]u * [[1991]] – [[Tim Berners-Lee]] objavi prvo specifikacijo [[svetovni splet|svetovnega spleta]] * [[1996]] – [[NASA]] objavi, da [[meteorit]] [[ALH 84001]], domnevno z izvorom z [[Mars]]a, vsebuje dokaze o preprosti obliki življenja * [[1997]] – v strmoglavljenju [[Južna Koreja|korejskega]] letala na [[Guam]]u izgubi življenje 228 ljudi * [[2001]] – ** [[George Walker Bush]] dobi prvo opozorilo o morebitnem [[Osama bin Laden|bin Ladnovem]] napadu na [[Združene države Amerike|ZDA]] ** na [[Mars]]u odkrite sledi največjega poplavnega sistema v [[Sončev sistem|Sončevem sistemu]] * [[2002]] – [[markiz de la Fayette]] (ki je pomagal v bojih za [[Združene države Amerike|ameriško]] neodvisnost) postane častni državljan [[Združene države Amerike|ZDA]] == Rojstva == * [[1055]] – [[Malik Šah I.]], seldžuški sultan (možen rojstni datum tudi [[16. avgust]]) († [[1092]]) * [[1158]] - [[al-Nasir]], abasidski kalif († [[1225]]) * [[1180]] – [[Go-Toba (japosnki cesar)|Go-Toba]], 82. japonski cesar († [[1239]]) * [[1504]] – [[Matthew Parker]], canterburijski nadškof († [[1575]]) * [[1638]] – [[Nicolas Malebranche]], francoski filozof († [[1715]]) * [[1651]] – [[François Fénelon]], francoski katoliški teolog, pesnik in pisatelj († [[1715]]) * [[1697]] – [[Niccolò Salvi]], italijanski kipar († [[1751]]) * [[1766]] – [[William Hyde Wollaston]], angleški kemik († [[1828]]) * [[1776]] – [[Amadeo Avogadro]], italijanski fizik († [[1856]]) * [[1809]] – [[Alfred Tennyson]], angleški pesnik († [[1892]]) * [[1844]] – [[James Henry Greathead]], britanski gradbenik († [[1896]]) * [[1868]] – [[Paul Claudel]], francoski dramatik, pesnik, diplomat († [[1955]]) * [[1881]] – sir [[Alexander Fleming]], škotski bakteriolog, nobelovec 1945 († [[1955]]) * [[1887]] – [[Gustav Strniša]], slovenski pisatelj, pesnik († [[1970]]) * [[1900]] – [[Cecil Howard Green]], ameriški podjetnik, človekoljub († [[2003]]) * [[1902]] ** [[Sylvain Julien Victor Arend]], belgijski astronom († [[1992]]) ** [[Dutch Schultz]], ameriški gangster († [[1935]]) * [[1917]] – [[Robert Mitchum]], ameriški filmski igralec († [[1997]]) * [[1922]] – sir [[Frederick Alfred Laker]], angleški podjetnik († [[2006]]) * [[1928]] – [[Andy Warhol]], ameriški slikar († [[1987]]) * [[1931]] – [[Franc Copf]], slovenski kirurg, izumitelj prve bionične endoproteze kolka († [[2011]]) * [[1932]] – sir [[Howard Hodgkin]], britanski slikar († [[2017]]) * [[1943]] – [[Jonathan Bruce Postel]], ameriški računalnikar († [[1998]]) * [[1946]] – [[Roh Mu Hjun]], južnokorejski predsednik († [[2009]]) * [[1963]] – [[Kevin Mitchnick]], ameriški cracker * [[1970]] – [[M. Night Shyamalan]], indijsko-ameriški filmski režiser * [[1972]] – [[Geri Halliwell]], britanska pevka * [[1975]] ** [[Katja Koren]], slovenska alpska smučarka ** [[Renate Götschl]], avstrijska alpska smučarka ** [[Klemen Jaklič]], slovenski pravnik in profesor prava * [[1981]] – [[Vitantonio Liuzzi]], italijanski voznik formule 1 * [[1983]] – [[Robin van Persie]], nizozemski nogometaš == Smrti == * [[258]] – [[papež Sikst II.|Sikst II.]], papež grškega rodu (* ?) * [[750]] – [[Marvan II.]], zadnji kalif [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] (* okoli [[691]]) * [[1118]] – [[Al-Mustazir]], abasidski kalif (* [[1078]]) * [[1162]] – [[Rajmond Berengar IV. Barcelonski|Rajmond Berengar IV.]], barcelonski grof (* [[1113]]) * [[1195]] – [[Henrik Lev]], bavarski in saški vojvoda (* [[1129]]) * [[1221]] – [[Sveti Dominik]], španski duhovnik, svetnik, ustanovitelj pridigarskega reda dominikancev (* ok. [[1170]]) * [[1272]] – [[Štefan V. Ogrski|Štefan V.]], madžarski kralj (* [[1239]]) * [[1328]] – [[Galeazzo I. Visconti]], vladar Milana (* [[1277]]) * [[1412]] – [[Margareta iz Drača]], neapeljska kraljica in regentinja, madžarska kraljica (* [[1347]]) * [[1414]] – [[Ladislav Neapeljski]], kralj Neaplja in neuspešen kandidat za kralja Ogrske in Hrvaške (* [[1377]]) * [[1458]] – [[Alphonse de Borgia]] - [[Papež Kalist III.|Kalist III.]], papež katalonskega rodu (* [[1378]]) * [[1637]] – [[Benjamin Jonson]], angleški dramatik, pesnik, igralec (* [[1572]]) * [[1657]] – [[Bogdan Hmelnicki]], rusinski plemič in hetman Zaporoških kozakov (* okoli [[1595]]) * [[1660]] – [[Diego Velázquez]], španski slikar (* [[1599]]) * [[1694]] – [[Antoine Arnauld]], francoski katoliški teolog, filozof in matematik (* [[1612]]) * [[1871]] – [[Miroslav Vilhar]], slovenski pesnik, skladatelj, politik (* [[1818]]) * [[1904]] – [[Eduard Hanslick]], avstrijski glasbeni kritik (* [[1825]]) * [[1931]] – [[Leon Bix Beiderbecke]], ameriški jazzovski trobentač (* [[1903]]) * [[1959]] – [[Preston Sturges]], ameriški filmski režiser (* [[1898]]) * [[1966]] – :* [[Paul Myron Anthony Linebarger]] - [[Cordwainer Smith]], ameriški pisatelj (* [[1913]]) :* [[Vekoslav Špindler]], slovenski časnikar, kulturni delavec, prevajalec, politik (* [[1881]]) * [[1969]] – [[Theodor W. Adorno]], nemški sociolog, filozof in muzikolog (* [[1903]]) * [[1973]] – [[Fulgencio Batista y Zaldívar]], kubanski diktator (* [[1901]]) * [[1978]] – [[papež Pavel VI.|Pavel VI.]], papež italijanskega rodu (* [[1897]]) * [[1979]] – [[Feodor Felix Konrad Lynen]], nemški biokemik, nobelovec 1964 (* [[1911]]) * [[2001]] – :* [[Jorge Amado de Faria]], brazilski pisatelj (* [[1912]]) :* [[France Rozman]], slovenski duhovnik, teolog, biblicist, prevajalec in profesor (* [[1931]]) * [[2002]] – [[Edsger Wybe Dijkstra]], nizozemski računalnikar (* [[1930]]) == Prazniki in obredi == * [[Bolivija]] – dan neodvisnosti * [[Jamajka]] – dan neodvisnosti * [[Združeni arabski emirati]] - dan [[šejk]]a [[Zajed Bin Sultan Al Nahjan|Zajeda Bin Sultana Al Nahjana]] * [[Jezusova spremenitev]] - praznik v [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški]] in v [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[Cerkev (organizacija)|Cerkvah]] (v Cerkvah, ki uporabljajo še [[julijanski koledar|stari]] [[pravoslavni koledar|koledar]], je praznik 19. avgusta) [[Kategorija:Dnevi v letu|806]] [[Kategorija:Avgust|106]] 4544q5xxtleionx2i31unbzbu67i39o 6731753 6731709 2026-08-06T10:26:39Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6731753 wikitext text/x-wiki '''6. avgust''' je 218. [[dan]] [[leto|leta]] (219. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 147 dni. {{AugustCalendar}} == Dogodki == * [[1806]] – Cesar [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franc II.]] je po 1005-ih letih obstoja ukinil [[Sveto rimsko cesarstvo]]. * [[1825]] – [[Bolivija]] je dobila neodvisnost od [[Peru]]ja. * [[1861]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] si je priključilo [[Lagos]] v današnji [[Nigerija|Nigeriji]]. * [[1890]] – V [[New York|newyorškem]] zaporu [[Auburn]] je bila izvedena prva izvršitev [[smrtna kazen|smrtne kazni]] z [[električni stol|električnim stolom]]. * [[1914]] – ** [[Avstro-Ogrska]] je [[vojna napoved|napovedala vojno]] [[Carska Rusija|carski Rusiji]]. ** [[Kraljevina Srbija]] je [[vojna napoved|napovedala vojno]] [[Nemško cesarstvo|Nemškemu cesarstvu]]. ** [[USS Tennessee]] je odplul proti [[Evropa|Evropi]] s 6 milijoni [[ameriški dolar|ameriških dolarjev]] v [[zlato|zlatu]] kot pomoč [[Američani|Američanom]], ki so postali ujeti v Evropi. * [[1915]] – [[Oborožene sile Združenega kraljestva|Britanske sile]] so poskušale z bitko pri [[Sari Bair]]ju še zadnjič osvojiti [[Galipoli]]. * [[1916]] – Začela se je [[Soška fronta|šesta soška ofenziva]] (konec [[17. avgust]]a [[1916]]). * [[1926]] – [[Gertrude Ederle]] je kot prva ženska preplavala [[Rokavski preliv]]. * [[1940]] – [[Litva]], [[Latvija]] in [[Estonija]] so zaprosile za sprejem v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. * [[1942]] – [[Italijani]] so v [[Slovenija|Sloveniji]] ustanovili [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] oz. [[MVAC]]. * [[1945]] – [[Združene države Amerike]] so na [[Japonska|japonsko]] [[mesto]] [[Hirošima]] odvrgle prvo [[jedrska bomba|atomsko bombo]] v zgodovini. * [[1960]] – [[Kuba]] je nacionalizirala vse premoženje tujcev. * [[1961]] – Izstreljen je bil [[Vostok 2]] z [[German Stepanovič Titov|Germanom Titovom]] na krovu. * [[1962]] – [[Jamajka]] je postala neodvisna država. * [[1967]] – Odprt je bil [[Most 25. aprila]] v [[Lizbona|Lizboni]]. * [[1990]] – [[Varnostni svet OZN|Varnostni svet]] [[Organizacija združenih narodov|OZN]] je uvedel [[embargo]] proti [[Irak]]u. * [[1991]] – [[Tim Berners-Lee]] je objavil prvo specifikacijo [[svetovni splet|svetovnega spleta]]. * [[1996]] – [[NASA]] je objavila, da [[meteorit]] [[ALH 84001]], domnevno z izvorom z [[Mars]]a, vsebuje dokaze o preprosti obliki življenja. * [[1997]] – V strmoglavljenju [[Južna Koreja|korejskega]] letala na [[Guam]]u je izgubilo življenje 228 ljudi. * [[2001]] – ** [[George Walker Bush]] je dobil prvo opozorilo o morebitnem [[Osama bin Laden|bin Ladnovem]] napadu na [[Združene države Amerike]]. ** Na [[Mars]]u so bile odkrite sledi največjega poplavnega sistema v [[Sončev sistem|Sončevem sistemu]]. * [[2002]] – [[Markiz de la Fayette]] (ki je pomagal v bojih za [[Združene države Amerike|ameriško]] neodvisnost) je postal častni državljan [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] == Rojstva == * [[1055]] – [[Malik Šah I.]], seldžuški sultan (možen rojstni datum tudi [[16. avgust]]) († [[1092]]) * [[1158]] - [[al-Nasir]], abasidski kalif († [[1225]]) * [[1180]] – [[Go-Toba (japosnki cesar)|Go-Toba]], 82. japonski cesar († [[1239]]) * [[1504]] – [[Matthew Parker]], canterburijski nadškof († [[1575]]) * [[1638]] – [[Nicolas Malebranche]], francoski filozof († [[1715]]) * [[1651]] – [[François Fénelon]], francoski katoliški teolog, pesnik in pisatelj († [[1715]]) * [[1697]] – [[Niccolò Salvi]], italijanski kipar († [[1751]]) * [[1766]] – [[William Hyde Wollaston]], angleški kemik († [[1828]]) * [[1776]] – [[Amadeo Avogadro]], italijanski fizik († [[1856]]) * [[1809]] – [[Alfred Tennyson]], angleški pesnik († [[1892]]) * [[1844]] – [[James Henry Greathead]], britanski gradbenik († [[1896]]) * [[1868]] – [[Paul Claudel]], francoski dramatik, pesnik, diplomat († [[1955]]) * [[1881]] – sir [[Alexander Fleming]], škotski bakteriolog, nobelovec 1945 († [[1955]]) * [[1887]] – [[Gustav Strniša]], slovenski pisatelj, pesnik († [[1970]]) * [[1900]] – [[Cecil Howard Green]], ameriški podjetnik, človekoljub († [[2003]]) * [[1902]] ** [[Sylvain Julien Victor Arend]], belgijski astronom († [[1992]]) ** [[Dutch Schultz]], ameriški gangster († [[1935]]) * [[1917]] – [[Robert Mitchum]], ameriški filmski igralec († [[1997]]) * [[1922]] – sir [[Frederick Alfred Laker]], angleški podjetnik († [[2006]]) * [[1928]] – [[Andy Warhol]], ameriški slikar († [[1987]]) * [[1931]] – [[Franc Copf]], slovenski kirurg, izumitelj prve bionične endoproteze kolka († [[2011]]) * [[1932]] – sir [[Howard Hodgkin]], britanski slikar († [[2017]]) * [[1943]] – [[Jonathan Bruce Postel]], ameriški računalnikar († [[1998]]) * [[1946]] – [[Roh Mu Hjun]], južnokorejski predsednik († [[2009]]) * [[1963]] – [[Kevin Mitchnick]], ameriški cracker * [[1970]] – [[M. Night Shyamalan]], indijsko-ameriški filmski režiser * [[1972]] – [[Geri Halliwell]], britanska pevka * [[1975]] ** [[Katja Koren]], slovenska alpska smučarka ** [[Renate Götschl]], avstrijska alpska smučarka ** [[Klemen Jaklič]], slovenski pravnik in profesor prava * [[1981]] – [[Vitantonio Liuzzi]], italijanski voznik formule 1 * [[1983]] – [[Robin van Persie]], nizozemski nogometaš == Smrti == * [[258]] – [[papež Sikst II.|Sikst II.]], papež grškega rodu (* ?) * [[750]] – [[Marvan II.]], zadnji kalif [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]] (* okoli [[691]]) * [[1118]] – [[Al-Mustazir]], abasidski kalif (* [[1078]]) * [[1162]] – [[Rajmond Berengar IV. Barcelonski|Rajmond Berengar IV.]], barcelonski grof (* [[1113]]) * [[1195]] – [[Henrik Lev]], bavarski in saški vojvoda (* [[1129]]) * [[1221]] – [[Sveti Dominik]], španski duhovnik, svetnik, ustanovitelj pridigarskega reda dominikancev (* ok. [[1170]]) * [[1272]] – [[Štefan V. Ogrski|Štefan V.]], madžarski kralj (* [[1239]]) * [[1328]] – [[Galeazzo I. Visconti]], vladar Milana (* [[1277]]) * [[1412]] – [[Margareta iz Drača]], neapeljska kraljica in regentinja, madžarska kraljica (* [[1347]]) * [[1414]] – [[Ladislav Neapeljski]], kralj Neaplja in neuspešen kandidat za kralja Ogrske in Hrvaške (* [[1377]]) * [[1458]] – [[Alphonse de Borgia]] - [[Papež Kalist III.|Kalist III.]], papež katalonskega rodu (* [[1378]]) * [[1637]] – [[Benjamin Jonson]], angleški dramatik, pesnik, igralec (* [[1572]]) * [[1657]] – [[Bogdan Hmelnicki]], rusinski plemič in hetman Zaporoških kozakov (* okoli [[1595]]) * [[1660]] – [[Diego Velázquez]], španski slikar (* [[1599]]) * [[1694]] – [[Antoine Arnauld]], francoski katoliški teolog, filozof in matematik (* [[1612]]) * [[1871]] – [[Miroslav Vilhar]], slovenski pesnik, skladatelj, politik (* [[1818]]) * [[1904]] – [[Eduard Hanslick]], avstrijski glasbeni kritik (* [[1825]]) * [[1931]] – [[Leon Bix Beiderbecke]], ameriški jazzovski trobentač (* [[1903]]) * [[1959]] – [[Preston Sturges]], ameriški filmski režiser (* [[1898]]) * [[1966]] – :* [[Paul Myron Anthony Linebarger]] - [[Cordwainer Smith]], ameriški pisatelj (* [[1913]]) :* [[Vekoslav Špindler]], slovenski časnikar, kulturni delavec, prevajalec, politik (* [[1881]]) * [[1969]] – [[Theodor W. Adorno]], nemški sociolog, filozof in muzikolog (* [[1903]]) * [[1973]] – [[Fulgencio Batista y Zaldívar]], kubanski diktator (* [[1901]]) * [[1978]] – [[papež Pavel VI.|Pavel VI.]], papež italijanskega rodu (* [[1897]]) * [[1979]] – [[Feodor Felix Konrad Lynen]], nemški biokemik, nobelovec 1964 (* [[1911]]) * [[2001]] – :* [[Jorge Amado de Faria]], brazilski pisatelj (* [[1912]]) :* [[France Rozman]], slovenski duhovnik, teolog, biblicist, prevajalec in profesor (* [[1931]]) * [[2002]] – [[Edsger Wybe Dijkstra]], nizozemski računalnikar (* [[1930]]) == Prazniki in obredi == * [[Bolivija]] – dan neodvisnosti * [[Jamajka]] – dan neodvisnosti * [[Združeni arabski emirati]] - dan [[šejk]]a [[Zajed Bin Sultan Al Nahjan|Zajeda Bin Sultana Al Nahjana]] * [[Jezusova spremenitev]] - praznik v [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški]] in v [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[Cerkev (organizacija)|Cerkvah]] (v Cerkvah, ki uporabljajo še [[julijanski koledar|stari]] [[pravoslavni koledar|koledar]], je praznik 19. avgusta) [[Kategorija:Dnevi v letu|806]] [[Kategorija:Avgust|106]] pmk4rn1sl3l7ycnnhpbre1q5hk6ru8f 0 5640 6731404 6516171 2026-08-05T14:16:05Z Ljuba24b 92351 posodobljeno infopolje 6731404 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Filipini}} {{Infopolje Država | native_name = {{lang|fil|Republika ng Pilipinas}} |conventional_long_name = Republika Filipini | common_name = Filipini | common_name2 = Filipinov | image_flag = Flag of the Philippines.svg | image_coat = Coat of arms of the Philippines.svg | national_motto = ''Za Boga, ljudstvo, naravo in državo''<br />{{lang|fil|Maka-Diyos, Maka-tao, Makakalikasan at Makabansa}}<ref>{{navedi revijo |chamber=RA |number=8491 |title=Flag and Heraldic Code of the Philippines |date=February 12, 1998 |url=https://www.officialgazette.gov.ph/1998/02/12/republic-act-no-8491/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170525084350/https://www.officialgazette.gov.ph/1998/02/12/republic-act-no-8491/ |archive-date=May 25, 2017 |access-date=March 8, 2014 |publisher=Official Gazette of the Philippines |location=Metro Manila, Philippines}}</ref> | national_anthem = ''Izbrana dežela'' {{lang|fil|Lupang Hinirang}} | image_map = {{Switcher|[[File:PHL orthographic.svg|frameless]]|Show globe|[[File:Location Philippines ASEAN.svg|upright=1.15|frameless]]|Show ASEAN|default=1}} |latd=14|latm=35|latNS=N|longd=121|longm=0|longEW=E | official_languages = [[filipinščina]], [[angleščina]]* | recognized_national_languages = Filipino | recognized_regional_languages = 19 jezikov<ref name="GMA-DepEd-7-Languages">{{#invoke:cite|news|date=July 13, 2013 |title=DepEd adds 7 languages to mother tongue-based education for Kinder to Grade 3 |language=en |work=GMA News Online |url=http://www.gmanetwork.com/news/story/317280/news/nation/deped-adds-7-languages-to-mother-tongue-based-education-for-kinder-to-grade-3 |access-date=February 8, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131216045522/http://www.gmanetwork.com/news/story/317280/news/nation/deped-adds-7-languages-to-mother-tongue-based-education-for-kinder-to-grade-3 |archive-date=December 16, 2013}}</ref> | capital = [[Manila]] | admin_center_type = Sedež vlade | admin_center = [[Metro Manila]]{{Efn|name=a|Čeprav je Manila glavno mesto države, je sedež vlade v regiji nacionalnega glavnega mesta, splošno znani kot ''Metro Manila'', katere del je tudi mesto Manila.<ref>{{navedi revijo |title=Establishing Manila as the Capital of the Philippines and as the Permanent Seat of the National Government |chamber=PD |number=940, s. 1976 |date=May 29, 1976 |url=https://www.officialgazette.gov.ph/1976/05/29/presidential-decree-no-940-s-1976/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170525084430/https://www.officialgazette.gov.ph/1976/05/29/presidential-decree-no-940-s-1976/ |archive-date=May 25, 2017 |access-date=April 4, 2015 |publisher=Official Gazette of the Republic of the Philippines |location=Manila, Philippines}}</ref><ref>{{#invoke:cite|web|title=Quezon City Local Government – Background |url=https://quezoncity.gov.ph/index.php/about-the-city-government/background |archive-url=https://web.archive.org/web/20200820074250/https://quezoncity.gov.ph/index.php/about-the-city-government/background |archive-date=August 20, 2020 |access-date=August 25, 2020 |publisher=Quezon City Local Government}}</ref> Številne nacionalne vladne institucije so na različnih delih Metro Manile, poleg palače Malacañang in drugih institucij/agencij, ki so v glavnem mestu Manila.}} | largest_city = [[Mesto Quezon]] | government_type = Unitarna predsedniška republika | leader_title1 = Predsednik | leader_title2 = Podpredsednik | leader_name1 = Bongbong Marcos | leader_name2 = Sara Duterte | upper_house = Senat | lower_house = Predstavniški dom | sovereignty_type = [[Filipinska revolucija|Neodvisnost]] | sovereignty_note = od [[Španija|Španije]] in [[Združene države Amerike|ZDA]] | established_event1 = Razglašena | established_date1 = 12. junij 1898 | established_event2 = Suverenost | established_date2 = 15. november 1935 | established_event3 = Priznana | established_date3 = 4. julij 1946 | established_event4 = Trenutna ustava | established_date4 = 2. februar 1987 | area_km2 = 300.000<ref name="Philippines country profile">{{Cite news |title=Philippines country profile |url=https://www.bbc.com/news/world-asia-pacific-67765684 |website=BBC News |date=December 19, 2023 |access-date=January 10, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231219164940/https://www.bbc.com/news/world-asia-pacific-67765684 |archive-date=December 19, 2023}}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines/#geography |title=Philippines |date=February 27, 2023 |publisher=Central Intelligence Agency |via=CIA.gov |access-date=February 24, 2023 |archive-date=January 10, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210110072816/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines#geography |url-status=dead}}</ref>{{Efn|name=land-area}} | area_rank = 72. | area_magnitude = | percent_water = 0,61<ref name="CIAWorldFactBook">{{#invoke:cite|web|date=June 7, 2023 |title=Philippines |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines/ |access-date=June 19, 2023 |website=The World Factbook |publisher=Central Intelligence Agency}}</ref> (notranje vode) | population_estimate = | population_estimate_year = | population_estimate_rank = | population_census = 112.729.484<ref name="PSA_POPCEN">{{Cite press release |last=Mapa |first=Dennis |author-link1= |title=2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President |url=https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president |publisher=Philippine Statistics Authority }}</ref> | population_census_year = 2024 | population_density = 363,45 | population_density_rank = 34. | demonym = Filipinec, Filipinka | GDP_PPP = {{Increase}} $1,573 trillion<ref name="IMFWEO.PH">{{cite web |url=https://data.imf.org/en/Data-Explorer?datasetUrn=IMF.RES:WEO(9.0.0) |title=World Economic Outlook Database (April 2026 Edition) |publisher=International Monetary Fund |website=www.imf.org |date=14 April 2026 |access-date=19 April 2026}}</ref> | GDP_PPP_year = 2026 | GDP_PPP_rank = 30. | GDP_PPP_per_capita = {{Increase}} $13.639<ref name="IMFWEO.PH" /> | GDP_PPP_per_capita_rank = 114. | GDP_nominal = {{Increase}} $512,222 mrd<ref name="IMFWEO.PH" /> | GDP_nominal_year = 2026 | GDP_nominal_rank = 35. | GDP_nominal_per_capita = {{Increase}} $4443<ref name="IMFWEO.PH" /> | GDP_nominal_per_capita_rank = 125. | Gini = 39,3 | Gini_year = 2023 | Gini_change = decrease | Gini_ref = <ref>{{Cite report |url= https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=PH |title=GINI Report - Philippines |publisher=World Bank Group}}</ref> | HDI = 0,720 | HDI_year = 2023 | HDI_change = increase | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{Cite web |date=May 6, 2025 |title=Human Development Report 2025 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf |archive-date=May 6, 2025 |access-date=May 6, 2025 |publisher=United Nations Development Programme |language=en}}</ref> | HDI_rank = 117. | currency = [[Filipinski peso]] (''piso'') | currency_code = PHP | time_zone = [[Filipinski standardni čas|PST]] | utc_offset = +8 | time_zone_DST = ni v rabi | utc_offset_DST = | cctld = .ph | calling_code = 63 | ISO_3166-1_alpha2 = PH | ISO_3166-1_alpha3 = PHL | ISO_3166-1_numeric = 608 | sport_code = PHI (IOC & FIFA), PHL (ISO 3166-1) | vehicle_code = RP | footnotes= *Na posameznih območjih so pomožni jeziki [[cebuanščina]], [[ilokanščina]], [[hiligajnonščina]], [[bikolščinal]], [[Waray-Waray]], [[kapampanganščina]], [[pangasinanščina]], [[Kinaray-a]], [[maranaonščina]], [[magvindanaonščina]]. Na neobvezni in prostovoljni osnovi promovirajo tudi [[španščina|španščino]] in [[arabščina|arabščino]]. }} '''Republika Filipini''' je [[otok|otoška]] [[država]], ki jo sestavlja [[otočje|arhipelag]] 7.641<ref>{{navedi splet|url=http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html|title=More islands, more fun in PH|date=20. februar 2016|language=en|accessdate=20. junij 2018|archive-date=2018-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20181007074415/http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html|url-status=dead}}</ref> otokov v [[tropi|tropskem]] zahodnem [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] okoli [[1 E5 m|100 kilometrov]] jugovzhodno od celinske [[Azija|Azije]]. Oblivajo ga [[Južno kitajsko morje]] na zahodu, [[Filipinsko morje]] na vzhodu in [[Celebeško morje]] na jugozahodu, morsko mejo pa si deli s [[Tajvan]]om na severu, [[Japonska|Japonsko]] na severovzhodu]], [[Palav]]om na jugu in jugovzhodu, [[Indonezija|Indonezijo]] na jugu, [[Malezija|Malezijo]] na jugozahodu, [[Vietnam]]om na zahodu ter [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]] na severozahodu. Filipini imajo skoraj 110 milijonov prebivalcev (po oceni leta 2021), s čimer so ena najbolj naseljenih držav na svetu. Glavno mesto je [[Manila]]. Gospodarsko spadajo Filipini med trge v razvoju in novoindustrializirane države, z gospodarstvom na prehodu od prevlade kmetijskega sektorja k osredotočenosti na proizvodnjo in storitve. Država je članica [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]], [[Zveza držav Jugovzhodne Azije|Zveze držav Jugovzhodne Azije]], [[Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje|Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja]] in [[vzhodnoazijski vrh|vzhodnoazijskega vrha]]. == Državna ureditev == Predsednika [[republika|republike]] in 24-članski [[senat]] (zgornji dom kongresa) volijo na splošnih volitvah za šest let. Predstavniški dom (spodnji dom kongresa) je sestavljen iz 200 neposredno izvoljenih članov in do 50 članov, ki jih imenuje [[predsednik]] [[republika|republike]] iz vrst narodnih manjšin. Predsednik republike imenuje ministrski [[kabinet]]. == Geografija == Od 7000 filipinskih [[otok]]ov je poseljenih približno 2771. Oba največja otoka, [[Luzon]] in [[Mindanao]], zavzemata dve tretjini ozemlja. Večina otokov je [[gora]]tih z ozkimi [[obala|obalnimi]] ravninami, le [[Luzon]] ima obsežno, gosto poseljeno ravnino v osrednjem delu. [[Ognjenik]] [[Apo (ognjenik)|Apo]] na Mindanau je z 2954 metri najvišji vrh v državi ([[Pulag]] na Luzonu meri le malo manj, 2.922 m). Pogosti so [[potres]]i, [[ognjenik|vulkanski]] izbruhi in [[tropski ciklon|tajfuni]]. [[Podnebje]] je tropsko oceansko z visoko vlažnostjo, visokimi temperaturami in obilico dežja. == Gospodarstvo == [[Slika:Banaue Rice Terraces.jpg|sličica|levo|Terase za gojenje riža v strmem goratem predelu na severu Filipinov.]] Skoraj polovica delovne sile je zaposlena v [[kmetijstvo|kmetijstvu]]. Za lastno prehrano gojijo predvsem riž in koruzo, za izvoz pa kokosove orehe, sladkorni trs, ananas in banane. Zelo resen problem je uničevanje gozdov zaradi pridobivanja novih obdelovalnih površin. Glavne industrijske panoge so tekstilna, živilska, kemična in elektrotehnična. Od rudnih bogastev so pomembni [[baker]] (najpomembnejše izvozno blago), [[zlato]], [[nafta]] in [[nikelj]]. Pomemben vir deviz so nakazila delavcev na začasnem delu v tujini. == Zgodovina == Na otoke je leta 1521 priplul [[Ferdinand Magellan]] in jih poimenoval po španskem kralju Filipu II. Od sredine 16. stoletja so Španci razširili oblast na celotno območje, vendar so jih nenehno vznemirjali Nizozemci in morojski gusarji z Mindanaa. Španski kolonialni režim je bil krut, uprava zastarela in pod močnim vplivom [[družba Jezusova|jezuitov]], kar je ob gospodarskem izkoriščanju sprožilo neuspešen upor proti španski vladavini ([[1896]]). Po špansko-ameriški vojni leta 1898 so Španci prepustili otoke [[Združene države Amerike|ZDA]], vendar so Američani zlomili upor domačinov šele leta 1906. Ameriška prisotnost je imela hude posledice za filipinsko družbo, ki kaže trojno mešanico azijske kulture, španskega [[katolištvo|katoličanstva]] in ameriškega [[kapitalizem|kapitalizma]]. Ameriška politika na Filipinih je omahovala med spodbujanjem in dušenjem filipinske [[avtonomija|avtonomije]]. Leta 1935 je postal predsednik napol neodvisnega filipinskega »Commonwealtha« narodni voditelj [[Manuel Quezon]]. Nenadna japonska invazija leta 1941 je presenetila ameriške in filipinske branilce. [[Japonska]] je vzpostavila marionetno »Filipinsko republiko«, po ponovni ameriški osvoboditvi otočja pa so 1946 ustanovili neodvisno Republiko Filipini. Med letoma 1953 in 1957 je karizmatični predsednik [[Ramon Magsaysay]] premagal in se nato sporazumel s [[komunizem|komunističnim]] [[gverilsko bojevanje|gverilskim]] gibanjem [[Hukbalahap]], vendar pa je njegova smrt pomenila konec programa zemljiških reform. Oblast [[Ferdinand Marcos|Ferdinanda Marcosa]] (1917-1989; na oblasti 1965-1986) je temeljila na [[korupcija|korupciji]]. Gverilsko dejavnost je izrabljal kot izgovor za vse hujšo [[diktatura|diktaturo]]. Ko je 1986 poskušal ponarediti rezultate predsedniških volitev, ga je ljudska vstaja vrgla z oblasti, predsedniško mesto pa je zasedla [[Corazon Aquino]], vdova vodilnega [[Opozicija (politika)|opozicijskega]] voditelja, ki so ga umorili, domnevno na Marcosov ukaz. Njeno predsednikovanje je ogrozilo več poskusov državnih udarov. Leta 1992 so zaprli zadnje vojaško oporišče [[Združene države Amerike|ZDA]]. Deželo še vedno pestijo različne uporniške skupine, med drugimi tudi komunisti in [[islam]]ski skrajneži. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |year=2001 |title=Družinska enciklopedija Guinness |edition=8. |location=Ljubljana |publisher=Slovenska knjiga |isbn=961-210-034-9 |cobiss=110352384}} {{wikislovar}} {{Southeast_Asia}} {{ASEAN}} {{APEC}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filipini| ]] [[Kategorija:Otoške države]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] [[Kategorija:Članice Zveze držav Jugovzhodne Azije]] [[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]] riud2vbmkohgqr36jvtmgapjj08gvz2 6731432 6731404 2026-08-05T15:07:23Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6731432 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Filipini}} {{Infopolje Država | native_name = {{lang|fil|Republika ng Pilipinas}} |conventional_long_name = Republika Filipini | common_name = Filipini | common_name2 = Filipinov | image_flag = Flag of the Philippines.svg | image_coat = Coat of arms of the Philippines.svg | national_motto = ''Za Boga, ljudstvo, naravo in državo''<br />{{lang|fil|Maka-Diyos, Maka-tao, Makakalikasan at Makabansa}}<ref>{{navedi revijo |chamber=RA |number=8491 |title=Flag and Heraldic Code of the Philippines |date=February 12, 1998 |url=https://www.officialgazette.gov.ph/1998/02/12/republic-act-no-8491/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170525084350/https://www.officialgazette.gov.ph/1998/02/12/republic-act-no-8491/ |archive-date=May 25, 2017 |access-date=March 8, 2014 |publisher=Official Gazette of the Philippines |location=Metro Manila, Philippines}}</ref> | national_anthem = ''Izbrana dežela'' {{lang|fil|Lupang Hinirang}} | image_map = {{Switcher|[[File:PHL orthographic.svg|frameless]]|Show globe|[[File:Location Philippines ASEAN.svg|upright=1.15|frameless]]|Show ASEAN|default=1}} |latd=14|latm=35|latNS=N|longd=121|longm=0|longEW=E | official_languages = [[filipinščina]], [[angleščina]]* | recognized_national_languages = Filipino | recognized_regional_languages = 19 jezikov<ref name="GMA-DepEd-7-Languages">{{#invoke:cite|news|date=July 13, 2013 |title=DepEd adds 7 languages to mother tongue-based education for Kinder to Grade 3 |language=en |work=GMA News Online |url=http://www.gmanetwork.com/news/story/317280/news/nation/deped-adds-7-languages-to-mother-tongue-based-education-for-kinder-to-grade-3 |access-date=February 8, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131216045522/http://www.gmanetwork.com/news/story/317280/news/nation/deped-adds-7-languages-to-mother-tongue-based-education-for-kinder-to-grade-3 |archive-date=December 16, 2013}}</ref> | capital = [[Manila]] | admin_center_type = Sedež vlade | admin_center = [[Metro Manila]]{{Efn|name=a|Čeprav je Manila glavno mesto države, je sedež vlade v regiji nacionalnega glavnega mesta, splošno znani kot ''Metro Manila'', katere del je tudi mesto Manila.<ref>{{navedi revijo |title=Establishing Manila as the Capital of the Philippines and as the Permanent Seat of the National Government |chamber=PD |number=940, s. 1976 |date=May 29, 1976 |url=https://www.officialgazette.gov.ph/1976/05/29/presidential-decree-no-940-s-1976/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170525084430/https://www.officialgazette.gov.ph/1976/05/29/presidential-decree-no-940-s-1976/ |archive-date=May 25, 2017 |access-date=April 4, 2015 |publisher=Official Gazette of the Republic of the Philippines |location=Manila, Philippines}}</ref><ref>{{#invoke:cite|web|title=Quezon City Local Government – Background |url=https://quezoncity.gov.ph/index.php/about-the-city-government/background |archive-url=https://web.archive.org/web/20200820074250/https://quezoncity.gov.ph/index.php/about-the-city-government/background |archive-date=August 20, 2020 |access-date=August 25, 2020 |publisher=Quezon City Local Government}}</ref> Številne nacionalne vladne institucije so na različnih delih Metro Manile, poleg palače Malacañang in drugih institucij/agencij, ki so v glavnem mestu Manila.}} | largest_city = [[Mesto Quezon]] | government_type = Unitarna predsedniška republika | leader_title1 = Predsednik | leader_title2 = Podpredsednik | leader_name1 = Bongbong Marcos | leader_name2 = Sara Duterte | upper_house = Senat | lower_house = Predstavniški dom | sovereignty_type = [[Filipinska revolucija|Neodvisnost]] | sovereignty_note = od [[Španija|Španije]] in [[Združene države Amerike|ZDA]] | established_event1 = Razglašena | established_date1 = 12. junij 1898 | established_event2 = Suverenost | established_date2 = 15. november 1935 | established_event3 = Priznana | established_date3 = 4. julij 1946 | established_event4 = Trenutna ustava | established_date4 = 2. februar 1987 | area_km2 = 300.000<ref name="Philippines country profile">{{Cite news |title=Philippines country profile |url=https://www.bbc.com/news/world-asia-pacific-67765684 |website=BBC News |date=December 19, 2023 |access-date=January 10, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231219164940/https://www.bbc.com/news/world-asia-pacific-67765684 |archive-date=December 19, 2023}}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines/#geography |title=Philippines |date=February 27, 2023 |publisher=Central Intelligence Agency |via=CIA.gov |access-date=February 24, 2023 |archive-date=January 10, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210110072816/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines#geography |url-status=dead}}</ref>{{Efn|name=land-area}} | area_rank = 72. | area_magnitude = | percent_water = 0,61<ref name="CIAWorldFactBook">{{#invoke:cite|web|date=June 7, 2023 |title=Philippines |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines/ |access-date=June 19, 2023 |website=The World Factbook |publisher=Central Intelligence Agency}}</ref> (notranje vode) | population_estimate = | population_estimate_year = | population_estimate_rank = | population_census = 112.729.484<ref name="PSA_POPCEN">{{Cite press release |last=Mapa |first=Dennis |author-link1= |title=2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President |url=https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president |publisher=Philippine Statistics Authority }}</ref> | population_census_year = 2024 | population_density = 363,45 | population_density_rank = 34. | demonym = Filipinec, Filipinka | GDP_PPP = {{Increase}} $1,573 trillion<ref name="IMFWEO.PH">{{cite web |url=https://data.imf.org/en/Data-Explorer?datasetUrn=IMF.RES:WEO(9.0.0) |title=World Economic Outlook Database (April 2026 Edition) |publisher=International Monetary Fund |website=www.imf.org |date=14 April 2026 |access-date=19 April 2026}}</ref> | GDP_PPP_year = 2026 | GDP_PPP_rank = 30. | GDP_PPP_per_capita = {{Increase}} $13.639<ref name="IMFWEO.PH" /> | GDP_PPP_per_capita_rank = 114. | GDP_nominal = {{Increase}} $512,222 mrd<ref name="IMFWEO.PH" /> | GDP_nominal_year = 2026 | GDP_nominal_rank = 35. | GDP_nominal_per_capita = {{Increase}} $4443<ref name="IMFWEO.PH" /> | GDP_nominal_per_capita_rank = 125. | Gini = 39,3 | Gini_year = 2023 | Gini_change = decrease | Gini_ref = <ref>{{Cite report |url= https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=PH |title=GINI Report - Philippines |publisher=World Bank Group}}</ref> | HDI = 0,720 | HDI_year = 2023 | HDI_change = increase | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{Cite web |date=May 6, 2025 |title=Human Development Report 2025 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf |archive-date=May 6, 2025 |access-date=May 6, 2025 |publisher=United Nations Development Programme |language=en}}</ref> | HDI_rank = 117. | currency = [[Filipinski peso]] (''piso'') | currency_code = PHP | time_zone = [[Filipinski standardni čas|PST]] | utc_offset = +8 | time_zone_DST = ni v rabi | utc_offset_DST = | cctld = .ph | calling_code = 63 | ISO_3166-1_alpha2 = PH | ISO_3166-1_alpha3 = PHL | ISO_3166-1_numeric = 608 | sport_code = PHI (IOC & FIFA), PHL (ISO 3166-1) | vehicle_code = RP | footnotes= *Na posameznih območjih so pomožni jeziki [[cebuanščina]], [[ilokanščina]], [[hiligajnonščina]], [[bikolščinal]], [[Waray-Waray]], [[kapampanganščina]], [[pangasinanščina]], [[Kinaray-a]], [[maranaonščina]], [[magvindanaonščina]]. Na neobvezni in prostovoljni osnovi promovirajo tudi [[španščina|španščino]] in [[arabščina|arabščino]]. }} '''Filipini''', uradno '''Republika Filipini''' je [[otok|otoška]] [[država]], ki jo sestavlja [[otočje]] 7.641<ref>{{navedi splet|url=http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html|title=More islands, more fun in PH|date=20. februar 2016|language=en|accessdate=20. junij 2018|archive-date=2018-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20181007074415/http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html|url-status=dead}}</ref> otokov v [[tropi|tropskem]] zahodnem [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] okoli 100 kilometrov jugovzhodno od celinske [[Azija|Azije]]. S skupno površino približno 300.000 kvadratnih kilometrov, ki so od severa proti jugu razdeljeni v tri glavne geografske enote: Luzon, Visayas in Mindanao. Z več kot 114 milijoni prebivalcev je dvanajsta najbolj naseljena država na svetu. Oblivajo ga [[Južno kitajsko morje]] na zahodu, [[Filipinsko morje]] na vzhodu in [[Celebeško morje]] na jugozahodu, morsko mejo pa si deli s [[Tajvan]]om na severu, [[Japonska|Japonsko]] na severovzhodu]], [[Palav]]om na jugu in jugovzhodu, [[Indonezija|Indonezijo]] na jugu, [[Malezija|Malezijo]] na jugozahodu, [[Vietnam]]om na zahodu ter [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]] na severozahodu. Imajo raznoliko etnično sestavo in bogato kulturo. [[Manila]] je glavno mesto države, najbolj naseljeno mesto pa je [[Quezon City]]. Obe mesti sta znotraj [[Metro Manila|metropolitanske Manile]]. Negritom, najzgodnejšim prebivalcem otočja, so sledili valovi avstronezijskih ljudstev. Sprejetje [[animizem|animizma]], [[hinduizem|hinduizma]] z [[budizem|budističnim]] vplivom in [[islam]]a je ustanovilo otoška kraljestva. Obsežna čezmorska trgovina s sosedi, kot sta pozni imperij [[dinastija Tang|Tang]] ali [[dinastija Song|Song]], je na otočje pripeljala tudi Kitajce, ki so se skozi stoletja postopoma naselili in prepletali. Prihod raziskovalca [[Ferdinand Magellan|Ferdinanda Magellana]] je zaznamoval začetek španske kolonizacije. Leta 1543 je španski raziskovalec [[Ruy López de Villalobos]] otočje poimenoval ''las Islas Filipinas'' v čast kralja [[Filip II. Španski|Filipa II.]] [[Katolicizem]] je postal prevladujoča religija, Manila pa je postala zahodno središče transpacifiške trgovine. Selektivno so jih kolonizirali tudi priseljenci iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]] in [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]. [[Filipinska revolucija]] se je začela leta 1896 in se prepletla s špansko-ameriško vojno leta 1898. Španija je ozemlje odstopila Združenim državam, filipinski revolucionarji pa so razglasili Prvo filipinsko republiko. Naslednja filipinsko-ameriška vojna se je končala s tem, da so Združene države nadzorovale ozemlje do japonske invazije na otoke med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Potem ko so Združene države ponovno prevzele Filipine od Japoncev, so Filipini leta 1946 postali neodvisni. Od takrat je država doživela obdobje vojnega stanja od leta 1972 do 1981 pod diktaturo [[Ferdinand Marcos|Ferdinanda Marcosa]] in njegovo poznejšo strmoglavljenje z ljudsko revolucijo leta 1986, po kateri se je vrnila k demokraciji. Filipini so vzhajajoči trg in država v razvoju ter na novo industrializirana država, katere gospodarstvo prehaja iz kmetijskega v storitveno in proizvodno usmerjeno. Imajo raznolike naravne vire in globalno pomembno raven [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]]. Država je tudi članica številnih mednarodnih organizacij in forumov, predvsem v azijsko-pacifiški regiji kot so Država je članica [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]], [[Zveza držav Jugovzhodne Azije|Zveze držav Jugovzhodne Azije]], [[Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje|Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja]]. Kljub hitri gospodarski rasti se zaradi svoje lege znotraj pacifiškega ognjenega obroča in ekvatorja še naprej spopada z neenakostjo, razširjeno korupcijo in ranljivostjo za naravne nesreče, zaradi česar so nagnjeni k potresom, monsunskim deževjem in tajfunom, na katere so Filipini zgradili odpornost. == Etimologija == Med svojo odpravo leta 1542 je španski raziskovalec Ruy López de Villalobos otoka Leyte in Samar poimenoval ''Felipinas'' po asturijskem princu, kasneje Filipu II. Kastiljskem. Sčasoma se je ime ''Las Islas Filipinas'' uporabljalo za španske posesti arhipelaga.<ref name="Scott-1994" />{{rp|page={{plain link|url=https://books.google.com/books?id=15KZU-yMuisC&pg=PA6|name=6}}}} Druga imena, kot so ''Islas del Poniente'' (Zahodni otoki), ''Islas del Oriente'' (Vzhodni otoki), ime Ferdinanda Magellana in ''San Lázaro'' (Otoki sv. Lazarja), so Španci uporabljali za označevanje otokov v regiji, preden je bila vzpostavljena španska oblast.<ref>{{cite book |last=Malcolm |first=George A. |url=https://books.google.com/books?id=tpEz7_tzzJoC |title=The Government of the Philippine Islands: Its Development and Fundamentals |series=Philippine Law Collection |date=1916 |publisher=Lawyers Co-operative Publishing Company |isbn=<!-- ISBN unspecified --> |location=Rochester, N.Y. |page=[https://archive.org/details/cu31924051298937/page/2/mode/2up 3] |language=en |author-link= |oclc=578245510 |access-date=February 12, 2023 |archive-date=February 17, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230217144209/https://books.google.com/books?id=tpEz7_tzzJoC |url-status=live}}</ref><ref>{{Cite book |last=Spate |first=Oskar H.K. |title=The Spanish Lake |date=November 2004 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-0-7099-0049-8 |series=The Pacific since Magellan |volume=I |location=London |page=97 |chapter=Chapter 4. Magellan's Successors: Loaysa to Urdaneta. Two failures: Grijalva and Villalobos |doi=10.22459/SL.11.2004 |author-link= |access-date=July 6, 2020 |orig-date=1979 |chapter-url=http://epress.anu.edu.au/spanish_lake/mobile_devices/ch04s05.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080805022835/http://epress.anu.edu.au/spanish_lake/mobile_devices/ch04s05.html |archive-date=August 5, 2008 |doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=GIz4CDTCOwcC |title=The Cambridge History of Southeast Asia |date=1999 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-66370-0 |editor-last=Tarling |editor-first=Nicholas |volume=2: From c. 1500 to c. 1800 |location=Cambridge, England |page=[https://books.google.com/books?id=GIz4CDTCOwcC&pg=PA12 12] |language=en |author-link=|access-date=April 2, 2023 |archive-date=April 2, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230402114137/https://books.google.com/books?id=GIz4CDTCOwcC |url-status=live}}</ref> Med filipinsko revolucijo je Malolosov kongres razglasil Filipinsko republiko {{lang|es|República Filipina}}.<ref>{{#invoke:cite|web|title=The 1899 Malolos Constitution |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-1899-malolos-constitution/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170605215334/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-1899-malolos-constitution/ |archive-date=June 5, 2017 |access-date=February 11, 2023 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines |at=Título I – De la República; Articulo 1 |language=es, en}}</ref> Ameriške kolonialne oblasti so državo imenovale ''Filipinski otoki'' (prevod španskega imena).<ref>{{Cite book |last=Constantino |first=Renato |url=https://books.google.com/books?id=Q1ZxAAAAMAAJ |title=The Philippines: A Past Revisited |date=1975 |publisher=Tala Pub. Services |isbn=978-971-8958-00-1 |location=Quezon City, Philippines |author-link= |access-date=February 3, 2024 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072918/https://books.google.com/books?id=Q1ZxAAAAMAAJ |url-status=live}}</ref> Združene države so začele spreminjati svojo nomenklaturo iz »Filipinski otoki« v »Filipini« v Zakonu o filipinski avtonomiji in Zakonu Jones.<ref>{{#invoke:cite|web|date=August 29, 1916 |title=The Jones Law of 1916 |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-jones-law-of-1916/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170808093938/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-jones-law-of-1916/ |archive-date=August 8, 2017 |access-date=March 12, 2021 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines |at=Section 1.―The Philippines}}</ref> Uradni naziv ''Republika Filipini'' je bil vključen v ustavo iz leta 1935 kot ime bodoče neodvisne države<ref>{{#invoke:cite|web|title=The 1935 Constitution |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-1935-constitution/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170625234400/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-1935-constitution/ |archive-date=June 25, 2017 |access-date=February 11, 2023 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines |at=Article XVII, Section 1}}</ref> in v vse nadaljnje ustavne revizije.<ref>{{#invoke:cite|web|date=January 17, 1973 |title=1973 Constitution of the Republic of the Philippines |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/1973-constitution-of-the-republic-of-the-philippines-2/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170625191553/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/1973-constitution-of-the-republic-of-the-philippines-2/ |archive-date=June 25, 2017 |access-date=March 14, 2021 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines}}</ref><ref>{{#invoke:cite|web|date=February 11, 1987 |title=The Constitution of the Republic of the Philippines |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/1987-constitution/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170607182503/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/1987-constitution/ |archive-date=June 7, 2017 |access-date=March 14, 2021 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Filipinov}} === Prazgodovina (pred 900) === [[File:Manunggul Jar.jpg|thumb|upright|left|Pogrebni vrč s pokrovom, okrašenim z dvema osebama na čolnu]] Obstajajo dokazi o zgodnjih [[Človečnjaki|človečnjakih]], ki so živeli na ozemlju današnjih Filipinov že pred 709.000 leti.<ref>{{Cite journal |last1=Ingicco |first1=T. |last2=van den Bergh |first2=G. D. |last3=Jago-on |first3=C. |last4=Bahain |first4=J. |last5=Chacón |first5=M. G. |last6=Amano |first6=N. |last7=Forestier |first7=H. |last8=King |first8=C. |last9=Manalo |first9=K. |last10=Nomade |first10=S. |last11=Pereira |first11=A. |last12=Reyes |first12=M. C. |last13=Sémah |first13=A. |last14=Shao |first14=Q. |last15=Voinchet |first15=P. |date=May 1, 2018 |title=Earliest known hominin activity in the Philippines by 709&nbsp;thousand years ago |url=https://ro.uow.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=6441&context=smhpapers |journal=Nature |publisher=University of Wollongong |volume=557 |issue=7704 |pages=233–237 |bibcode=2018Natur.557..233I |doi=10.1038/s41586-018-0072-8 |pmid=29720661 |s2cid=256771231 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190429133325/https://ro.uow.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=6441&context=smhpapers |archive-date=April 29, 2019 |first16=C. |last16=Falguères |first17=P.C.H. |last17=Albers |first18=M. |last18=Lising |first19=G. |last19=Lyras |first20=D. |last20=Yurnaldi |first21=P. |last21=Rochette |first22=A. |last22=Bautista |first23=J. |last23=de Vos |issn=0028-0836}}</ref> Kosti iz jame Callao potencialno predstavljajo sicer neznano vrsto, ''[[Homo luzonensis]]'', ki je živela pred 50.000 do 67.000 leti.<ref>{{#invoke:cite|news|last1=Greshko |first1=Michael |last2=Wei-Haas |first2=Maya |date=April 10, 2019 |title=New species of ancient human discovered in the Philippines |work=National Geographic |url=https://www.nationalgeographic.com/science/2019/04/new-species-ancient-human-discovered-luzon-philippines-homo-luzonensis/ |access-date=October 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190410173110/https://www.nationalgeographic.com/science/2019/04/new-species-ancient-human-discovered-luzon-philippines-homo-luzonensis/ |archive-date=April 10, 2019}}</ref><ref>{{#invoke:cite|news|last1=Rincon |first1=Paul |date=April 10, 2019 |title=New human species found in Philippines |work=BBC News |url=https://www.bbc.com/news/science-environment-47873072 |access-date=October 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190410192730/https://www.bbc.com/news/science-environment-47873072 |archive-date=April 10, 2019 |author-link1=}}</ref> Najstarejši sodobni človeški ostanki na otokih so iz jam Tabon na Palavanu, datirani po U/Th na 47.000 ± 11–10.000 let nazaj.<ref>{{Cite journal |last1=Détroit |first1=Florent |last2=Dizon |first2=Eusebio |last3=Falguères |first3=Christophe |last4=Hameau |first4=Sébastien |last5=Ronquillo |first5=Wilfredo |last6=Sémah |first6=François |date=2004 |title=Upper Pleistocene ''Homo sapiens'' from the Tabon cave (Palawan, The Philippines): description and dating of new discoveries |url=http://fdetroit.free.fr/IMG/pdf/Detroit_etal_04_Tabon2.pdf |journal=Human Palaeontology and Prehistory |publisher=Elsevier |volume=3 |issue=2004 |pages=705–712 |bibcode=2004CRPal...3..705D |doi=10.1016/j.crpv.2004.06.004 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150218164554/http://fdetroit.free.fr/IMG/pdf/Detroit_etal_04_Tabon2.pdf |archive-date=February 18, 2015 |doi-access=free}}</ref> [[Tabon Man]] je verjetno Negrito, eden najzgodnejših prebivalcev arhipelaga, ki je potomec prvih človeških migracij iz Afrike po obalni poti vzdolž južne Azije do zdaj potopljenih kopenskih mas [[Sundaland]] in [[Sahul]].<ref>{{Cite book |last=Jett |first=Stephen C. |url=https://books.google.com/books?id=EgOUDgAAQBAJ |title=Ancient Ocean Crossings: Reconsidering the Case for Contacts with the Pre-Columbian Americas |date=2017 |publisher=University of Alabama Press |isbn=978-0-8173-1939-7 |location=Tuscaloosa, Ala. |pages=[https://books.google.com/books?id=EgOUDgAAQBAJ&pg=168 168–171] |access-date=May 23, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072920/https://books.google.com/books?id=EgOUDgAAQBAJ |url-status=live}}</ref> Prvi Avstronezijci so na Filipine prišli iz [[Tajvan]]a okoli leta 2200 pr. n. št. in se naselili na otokih Batanes (kjer so zgradili kamnite trdnjave, znane kot ''[[ijang]]i'')<ref>{{Cite book |url=https://portals.iucn.org/library/sites/library/files/documents/2005-006.pdf |title=The Protected Landscape Approach: Linking Nature, Culture and Community |date=2005 |publisher=International Union for Conservation of Nature (IUCN) |isbn=978-2-8317-0797-6 |editor-last=Brown |editor-first=Jessica |location=Gland, Switzerland and Cambridge, England |pages=101–102 |language=en |access-date=March 19, 2023 |editor-last2=Mitchell |editor-first2=Nora J. |editor-last3=Beresford |editor-first3=Michael |archive-url=https://web.archive.org/web/20180408232535/https://portals.iucn.org/library/sites/library/files/documents/2005-006.pdf |archive-date=April 8, 2018}}</ref> in severnem Luzonu. Žadati artefakti so datirani v leto 2000 pr. n. št.,<ref>{{Cite book |last=Scott |first=William Henry |url=https://books.google.com/books?id=FSlwAAAAMAAJ |title=Prehispanic Source Materials for the Study of Philippine History |publisher=New Day Publishers |year=1984 |isbn=978-971-10-0227-5 |location=Quezon City, Philippines |page=17 |author-link=|access-date=April 20, 2023 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072920/https://books.google.com/books?id=FSlwAAAAMAAJ |url-status=live}}</ref><ref>{{Cite book |last=Ness |first=Immanuel |editor-last1=Bellwood |editor-first1=Peter |url=https://books.google.com/books?id=2HMTBwAAQBAJ |title=The Global Prehistory of Human Migration |date=2014 |publisher=Wiley-Blackwell |isbn=978-1-118-97059-1 |location=Chichester, West Sussex, England |page=[https://books.google.com/books?id=2HMTBwAAQBAJ&pg=PA289 289] |author-link1= |editor-link1=Peter Bellwood |access-date=September 2, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072922/https://books.google.com/books?id=2HMTBwAAQBAJ |url-status=live}}</ref> z žadastimi predmeti [[lingling-o]], izdelanimi na Luzonu iz surovin iz Tajvana.<ref>{{Cite journal |last1=Hung |first1=Hsiao-Chun |last2=Iizuka |first2=Yoshiyuki |last3=Bellwood |first3=Peter |last4=Nguyen |first4=Kim Dung |last5=Bellina |first5=Bérénice |last6=Silapanth |first6=Praon |last7=Dizon |first7=Eusebio |last8=Santiago |first8=Rey |last9=Datan |first9=Ipoi |last10=Manton |first10=Jonathan H. |date=December 11, 2007 |title=Ancient jades map 3,000 years of prehistoric exchange in Southeast Asia |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America |publisher=National Academy of Sciences |volume=104 |issue=50 |pages=19745–19750 |doi=10.1073/pnas.0707304104 |pmc=2148369 |pmid=18048347 |doi-access=free}}</ref> Do leta 1000 pr. n. št. so se prebivalci arhipelaga razvili v štiri družbe: plemena lovcev in nabiralcev, bojevniške družbe, višavske plutokracije in pristaniške kneževine.<ref name="Legarda-2001">{{Cite journal |last=Legarda |first=Benito Jr. |author-link= |year=2001 |title=Cultural Landmarks and their Interactions with Economic Factors in the Second Millennium in the Philippines |journal=Kinaadman (Wisdom): A Journal of the Southern Philippines |publisher=Xavier University – Ateneo de Cagayan |volume=23 |page=40}}</ref> Za Filipine pred tujo kolonizacijo so verjeli, da so egalitarni.<ref>{{Cite journal |last=Aguilar |first=Filomeno |date=2015-01-01 |title=The Passing of Rice Spirits: Cosmology, Technology, and Gender Relations in the Colonial Philippines |url=https://archium.ateneo.edu/history-faculty-pubs/99 |journal=History Department Faculty Publications}}</ref> ===Zgodnje države (900–1565) === Najstarejši znani ohranjeni pisni zapis na Filipinih je ''[[Napis na bakreni plošči Laguna]]'' iz leta 900 n. št., ki je bil napisan v stari malajščini z uporabo zgodnje pisave Kawi.<ref>{{Cite journal |last=Postma |first=Antoon |author-link=Antoon Postma |date=1992 |title=The Laguna Copper-Plate Inscription: Text and Commentary |url=http://www.philippinestudies.net/ojs/index.php/ps/article/download/1033/1018 |journal=Philippine Studies |location=Quezon City, Philippines |publisher=Ateneo de Manila University |volume=40 |issue=2 |pages=182–203 |issn=0031-7837 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208053836/http://www.philippinestudies.net/ojs/index.php/ps/article/download/1033/1018 |archive-date=December 8, 2015}}</ref> Do 14. stoletja se je več velikih obalnih naselij pojavilo kot trgovska središča in postalo središče družbenih sprememb.<ref name="deGraaf-1977">{{Cite book |last1=de Graaf |first1=Hermanus Johannes |url=https://books.google.com/books?id=RYQeAAAAIAAJ |title=Geschichte: Lieferung 2 |last2=Kennedy |first2=Joseph |last3=Scott |first3=William Henry |date=1977 |publisher=Brill |isbn=978-90-04-04859-1 |location=Leiden, Switzerland |page=[https://books.google.com/books?id=RYQeAAAAIAAJ&pg=PA198 198] |language=en |author-link3= |access-date=February 18, 2023 |archive-date=March 6, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230306102637/https://books.google.com/books?id=RYQeAAAAIAAJ |url-status=live}}</ref> Nekatere politične skupnosti so imele izmenjave z drugimi državami po vsej Aziji. Trgovina s Kitajsko se je začela v pozni dinastiji Tang, in se razširila v času dinastije Song. Skozi 2. tisočletje našega štetja so bile nekatere politične skupnosti del kitajskega davnega sistema. Z obsežno trgovino in diplomacijo je to privabilo južnokitajske trgovce in migrante iz južnega Fudžjana, ki so se postopoma naselili in prepletli na Filipinih. Indijske kulturne značilnosti, kot so jezikovni izrazi in verske prakse, so se na Filipinih začele širiti v 14. stoletju prek indianiziranega hindujskega cesarstva Majapahit.<ref>{{Cite encyclopedia |title=Philippines |encyclopedia=Concise Encyclopedia of World History |publisher=Atlantic Books|Atlantic Publishers & Distributors |location=New Delhi, India |url=https://books.google.com/books?id=gGKsS-9h4BYC |last=Ramirez-Faria |first=Carlos |date=2007 |page=[https://books.google.com/books?id=gGKsS-9h4BYC&pg=PA560 560] |isbn=978-81-269-0775-5 |access-date=February 18, 2023 |archive-date=January 17, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230117131629/https://books.google.com/books?id=gGKsS-9h4BYC |url-status=live}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Evangelista |first=Alfredo E. |date=1965 |title=Identifying Some Intrusive Archaeological Materials Found in Philippine Proto-historic Sites |url=https://asj.upd.edu.ph/mediabox/archive/ASJ-03-01-1965/Evangelista.pdf |journal=Asian Studies: Journal of Critical Perspectives on Asia |publisher=Asian Center, University of the Philippines |volume=3 |issue=1 |pages=87–88 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230429072742/https://asj.upd.edu.ph/mediabox/archive/ASJ-03-01-1965/Evangelista.pdf |archive-date=April 29, 2023 |access-date=April 29, 2023}}</ref> Do 15. stoletja se je islam uveljavil na arhipelagu Sulu in se od tam razširil. [[File:Naturales 4.png|thumb|211x211px|Par, upodobljen v zgodnjem španskem kolonialnem obdobju Filipinov v 1590-ih, odet v zlato]] Med političnimi območji, ustanovljenimi na Filipinih med 10. in 16. stoletjem, so Majnila,<ref name="Ring-1996">{{Cite book |last1=Ring |first1=Trudy |url=https://books.google.com/books?id=vWLRxJEU49EC |title=International Dictionary of Historic Places: Asia and Oceania |last2=Salkin |first2=Robert M. |last3=La Boda |first3=Sharon |publisher=Taylor & Francis |year=1996 |isbn=978-1-884964-04-6 |location=Chicago, Ill. |pages=565–569 |name-list-style=amp |access-date=August 22, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072922/https://books.google.com/books?id=vWLRxJEU49EC |url-status=live}}</ref> Tondo, Namajan, Pangasinan, Caboloan, Cebu, Butuan, Maguindanao, Lanao, Sulu in Ma-i.<ref>{{Cite book |url=https://archive.org/details/historical-atlas-of-the-republic/page/n65/mode/2up |title=Historical Atlas of the Republic |date=2016 |publisher=Presidential Communications Development and Strategic Planning Office |isbn=978-971-95551-6-2 |editor-last=Quezon |editor-first=Manuel L. III |editor-link= |location=Manila, Philippines |page=64 |editor-last2=Goitia |editor-first2=Pocholo}}</ref> Zgodnja politična občestva so imela običajno tristopenjsko družbeno strukturo: plemstvo, svobodnjaki in odvisni dolžniki-hrošči. Med plemstvom so bili voditelji, znani kot ''datus'', ki so bili odgovorni za vladanje avtonomnim skupinam (''barangajem'' ali ''dulohanom'').<ref>{{cite book |last=Arcilla |first=José S. |url=https://books.google.com/books?id=uxEYobbU-D8C |title=An Introduction to Philippine History |date=1998 |edition=Fourth enlarged |publisher=Ateneo de Manila University Press |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-550-261-0 |page=[https://books.google.com/books?id=uxEYobbU-D8C&pg=PA15 15]}}</ref> Ko so se ''barangaji'' združili v večje naselje ali geografsko ohlapnejšo zvezo, so bili njihovi bolj cenjeni člani priznani kot ''vrhovni datu'', [[radža]] ali [[sultan]], in so vladali skupnosti.<ref>{{cite book |last=Tan |first=Samuel K. |url=https://books.google.com/books?id=pw5FWmdNmj8C |title=A History of the Philippines |date=2008 |publisher=University of the Philippines Press |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-542-568-1 |page=[https://books.google.com/books?id=pw5FWmdNmj8C&pg=PA37 37] |author-link1=}}</ref> Domneva se, da je bila gostota prebivalstva med 14. in 16. stoletjem nizka zaradi pogostosti [[tajfun]]ov in lege Filipinov na [[pacifiški ognjeni obroč|pacifiškem ognjenem obroču]].ref>{{cite book |last1=Bankoff |first1=Greg |editor-last1=Boomgaard |editor-first1=Peter |title=A World of Water: Rain, Rivers and Seas in Southeast Asian Histories |series=Verhandelingen van het Koninklijk Instituut voor Taal-, Land- en Volkenkunde |volume=240 |publisher=KITLV Press |location=Leiden, Netherlands |isbn=978-90-04-25401-5 |date=January 1, 2007 |pages=153–184 |chapter=Storms of history: Water, hazard and society in the Philippines: 1565-1930 |jstor=10.1163/j.ctt1w76vd0.9 |jstor-access=free}}</ref> Portugalski raziskovalec [[Ferdinand Magellan]] je prispel leta 1521, zahteval otoke za Španijo in so ga v bitki pri Mactanu ubili Lapulapujevi možje.<ref name="Guillermo-2012">{{Cite encyclopedia |last=Guillermo |first=Artemio R. |url=https://books.google.com/books?id=wmgX9M_yETIC |title=Historical Dictionary of the Philippines |edition=Third |series=Historical Dictionaries of Asia, Oceania, and the Middle East |date=2012 |publisher=The Scarecrow Press |location=Lanham, Md. |isbn=978-0-8108-7246-2 |access-date=September 28, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203073356/https://books.google.com/books?id=wmgX9M_yETIC |url-status=live}}</ref>{{rp|page={{plain link|url=https://books.google.com/books?id=wmgX9M_yETIC&pg=PA261|name=261}}}} == Geografija == Od 7000 filipinskih [[otok]]ov je poseljenih približno 2771. Oba največja otoka, [[Luzon]] in [[Mindanao]], zavzemata dve tretjini ozemlja. Večina otokov je [[gora]]tih z ozkimi [[obala|obalnimi]] ravninami, le [[Luzon]] ima obsežno, gosto poseljeno ravnino v osrednjem delu. [[Ognjenik]] [[Apo (ognjenik)|Apo]] na Mindanau je z 2954 metri najvišji vrh v državi ([[Pulag]] na Luzonu meri le malo manj, 2.922 m). Pogosti so [[potres]]i, [[ognjenik|vulkanski]] izbruhi in [[tropski ciklon|tajfuni]]. [[Podnebje]] je tropsko oceansko z visoko vlažnostjo, visokimi temperaturami in obilico dežja. == Državna ureditev == Predsednika [[republika|republike]] in 24-članski [[senat]] (zgornji dom kongresa) volijo na splošnih volitvah za šest let. Predstavniški dom (spodnji dom kongresa) je sestavljen iz 200 neposredno izvoljenih članov in do 50 članov, ki jih imenuje [[predsednik]] [[republika|republike]] iz vrst narodnih manjšin. Predsednik republike imenuje ministrski [[kabinet]]. == Gospodarstvo == [[Slika:Banaue Rice Terraces.jpg|sličica|levo|Terase za gojenje riža v strmem goratem predelu na severu Filipinov.]] Skoraj polovica delovne sile je zaposlena v [[kmetijstvo|kmetijstvu]]. Za lastno prehrano gojijo predvsem riž in koruzo, za izvoz pa kokosove orehe, sladkorni trs, ananas in banane. Zelo resen problem je uničevanje gozdov zaradi pridobivanja novih obdelovalnih površin. Glavne industrijske panoge so tekstilna, živilska, kemična in elektrotehnična. Od rudnih bogastev so pomembni [[baker]] (najpomembnejše izvozno blago), [[zlato]], [[nafta]] in [[nikelj]]. Pomemben vir deviz so nakazila delavcev na začasnem delu v tujini. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |year=2001 |title=Družinska enciklopedija Guinness |edition=8. |location=Ljubljana |publisher=Slovenska knjiga |isbn=961-210-034-9 |cobiss=110352384}} {{wikislovar}} {{Southeast_Asia}} {{ASEAN}} {{APEC}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filipini| ]] [[Kategorija:Otoške države]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] [[Kategorija:Članice Zveze držav Jugovzhodne Azije]] [[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]] g1uku3yxmv4dscku6oavwtzoutdf0mf 6731482 6731432 2026-08-05T16:46:32Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6731482 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Filipini}} {{Infopolje Država | native_name = {{lang|fil|Republika ng Pilipinas}} |conventional_long_name = Republika Filipini | common_name = Filipini | common_name2 = Filipinov | image_flag = Flag of the Philippines.svg | image_coat = Coat of arms of the Philippines.svg | national_motto = ''Za Boga, ljudstvo, naravo in državo''<br />{{lang|fil|Maka-Diyos, Maka-tao, Makakalikasan at Makabansa}}<ref>{{navedi revijo |chamber=RA |number=8491 |title=Flag and Heraldic Code of the Philippines |date=February 12, 1998 |url=https://www.officialgazette.gov.ph/1998/02/12/republic-act-no-8491/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170525084350/https://www.officialgazette.gov.ph/1998/02/12/republic-act-no-8491/ |archive-date=May 25, 2017 |access-date=March 8, 2014 |publisher=Official Gazette of the Philippines |location=Metro Manila, Philippines}}</ref> | national_anthem = ''Izbrana dežela'' {{lang|fil|Lupang Hinirang}} | image_map = {{Switcher|[[File:PHL orthographic.svg|frameless]]|Show globe|[[File:Location Philippines ASEAN.svg|upright=1.15|frameless]]|Show ASEAN|default=1}} |latd=14|latm=35|latNS=N|longd=121|longm=0|longEW=E | official_languages = [[filipinščina]], [[angleščina]]* | recognized_national_languages = Filipino | recognized_regional_languages = 19 jezikov<ref name="GMA-DepEd-7-Languages">{{#invoke:cite|news|date=July 13, 2013 |title=DepEd adds 7 languages to mother tongue-based education for Kinder to Grade 3 |language=en |work=GMA News Online |url=http://www.gmanetwork.com/news/story/317280/news/nation/deped-adds-7-languages-to-mother-tongue-based-education-for-kinder-to-grade-3 |access-date=February 8, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131216045522/http://www.gmanetwork.com/news/story/317280/news/nation/deped-adds-7-languages-to-mother-tongue-based-education-for-kinder-to-grade-3 |archive-date=December 16, 2013}}</ref> | capital = [[Manila]] | admin_center_type = Sedež vlade | admin_center = [[Metro Manila]]{{Efn|name=a|Čeprav je Manila glavno mesto države, je sedež vlade v regiji nacionalnega glavnega mesta, splošno znani kot ''Metro Manila'', katere del je tudi mesto Manila.<ref>{{navedi revijo |title=Establishing Manila as the Capital of the Philippines and as the Permanent Seat of the National Government |chamber=PD |number=940, s. 1976 |date=May 29, 1976 |url=https://www.officialgazette.gov.ph/1976/05/29/presidential-decree-no-940-s-1976/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170525084430/https://www.officialgazette.gov.ph/1976/05/29/presidential-decree-no-940-s-1976/ |archive-date=May 25, 2017 |access-date=April 4, 2015 |publisher=Official Gazette of the Republic of the Philippines |location=Manila, Philippines}}</ref><ref>{{#invoke:cite|web|title=Quezon City Local Government – Background |url=https://quezoncity.gov.ph/index.php/about-the-city-government/background |archive-url=https://web.archive.org/web/20200820074250/https://quezoncity.gov.ph/index.php/about-the-city-government/background |archive-date=August 20, 2020 |access-date=August 25, 2020 |publisher=Quezon City Local Government}}</ref> Številne nacionalne vladne institucije so na različnih delih Metro Manile, poleg palače Malacañang in drugih institucij/agencij, ki so v glavnem mestu Manila.}} | largest_city = [[Mesto Quezon]] | government_type = Unitarna predsedniška republika | leader_title1 = Predsednik | leader_title2 = Podpredsednik | leader_name1 = Bongbong Marcos | leader_name2 = Sara Duterte | upper_house = Senat | lower_house = Predstavniški dom | sovereignty_type = [[Filipinska revolucija|Neodvisnost]] | sovereignty_note = od [[Španija|Španije]] in [[Združene države Amerike|ZDA]] | established_event1 = Razglašena | established_date1 = 12. junij 1898 | established_event2 = Suverenost | established_date2 = 15. november 1935 | established_event3 = Priznana | established_date3 = 4. julij 1946 | established_event4 = Trenutna ustava | established_date4 = 2. februar 1987 | area_km2 = 300.000<ref name="Philippines country profile">{{Cite news |title=Philippines country profile |url=https://www.bbc.com/news/world-asia-pacific-67765684 |website=BBC News |date=December 19, 2023 |access-date=January 10, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231219164940/https://www.bbc.com/news/world-asia-pacific-67765684 |archive-date=December 19, 2023}}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines/#geography |title=Philippines |date=February 27, 2023 |publisher=Central Intelligence Agency |via=CIA.gov |access-date=February 24, 2023 |archive-date=January 10, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210110072816/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines#geography |url-status=dead}}</ref>{{Efn|name=land-area}} | area_rank = 72. | area_magnitude = | percent_water = 0,61<ref name="CIAWorldFactBook">{{#invoke:cite|web|date=June 7, 2023 |title=Philippines |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines/ |access-date=June 19, 2023 |website=The World Factbook |publisher=Central Intelligence Agency}}</ref> (notranje vode) | population_estimate = | population_estimate_year = | population_estimate_rank = | population_census = 112.729.484<ref name="PSA_POPCEN">{{Cite press release |last=Mapa |first=Dennis |author-link1= |title=2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President |url=https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president |publisher=Philippine Statistics Authority }}</ref> | population_census_year = 2024 | population_density = 363,45 | population_density_rank = 34. | demonym = Filipinec, Filipinka | GDP_PPP = {{Increase}} $1,573 trillion<ref name="IMFWEO.PH">{{cite web |url=https://data.imf.org/en/Data-Explorer?datasetUrn=IMF.RES:WEO(9.0.0) |title=World Economic Outlook Database (April 2026 Edition) |publisher=International Monetary Fund |website=www.imf.org |date=14 April 2026 |access-date=19 April 2026}}</ref> | GDP_PPP_year = 2026 | GDP_PPP_rank = 30. | GDP_PPP_per_capita = {{Increase}} $13.639<ref name="IMFWEO.PH" /> | GDP_PPP_per_capita_rank = 114. | GDP_nominal = {{Increase}} $512,222 mrd<ref name="IMFWEO.PH" /> | GDP_nominal_year = 2026 | GDP_nominal_rank = 35. | GDP_nominal_per_capita = {{Increase}} $4443<ref name="IMFWEO.PH" /> | GDP_nominal_per_capita_rank = 125. | Gini = 39,3 | Gini_year = 2023 | Gini_change = decrease | Gini_ref = <ref>{{Cite report |url= https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=PH |title=GINI Report - Philippines |publisher=World Bank Group}}</ref> | HDI = 0,720 | HDI_year = 2023 | HDI_change = increase | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{Cite web |date=May 6, 2025 |title=Human Development Report 2025 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf |archive-date=May 6, 2025 |access-date=May 6, 2025 |publisher=United Nations Development Programme |language=en}}</ref> | HDI_rank = 117. | currency = [[Filipinski peso]] (''piso'') | currency_code = PHP | time_zone = [[Filipinski standardni čas|PST]] | utc_offset = +8 | time_zone_DST = ni v rabi | utc_offset_DST = | cctld = .ph | calling_code = 63 | ISO_3166-1_alpha2 = PH | ISO_3166-1_alpha3 = PHL | ISO_3166-1_numeric = 608 | sport_code = PHI (IOC & FIFA), PHL (ISO 3166-1) | vehicle_code = RP | footnotes= *Na posameznih območjih so pomožni jeziki [[cebuanščina]], [[ilokanščina]], [[hiligajnonščina]], [[bikolščinal]], [[Waray-Waray]], [[kapampanganščina]], [[pangasinanščina]], [[Kinaray-a]], [[maranaonščina]], [[magvindanaonščina]]. Na neobvezni in prostovoljni osnovi promovirajo tudi [[španščina|španščino]] in [[arabščina|arabščino]]. }} '''Filipini''', uradno '''Republika Filipini''' je [[otok|otoška]] [[država]], ki jo sestavlja [[otočje]] 7.641<ref>{{navedi splet|url=http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html|title=More islands, more fun in PH|date=20. februar 2016|language=en|accessdate=20. junij 2018|archive-date=2018-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20181007074415/http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html|url-status=dead}}</ref> otokov v [[tropi|tropskem]] zahodnem [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] okoli 100 kilometrov jugovzhodno od celinske [[Azija|Azije]]. S skupno površino približno 300.000 kvadratnih kilometrov, ki so od severa proti jugu razdeljeni v tri glavne geografske enote: Luzon, Visayas in Mindanao. Z več kot 114 milijoni prebivalcev je dvanajsta najbolj naseljena država na svetu. Oblivajo ga [[Južno kitajsko morje]] na zahodu, [[Filipinsko morje]] na vzhodu in [[Celebeško morje]] na jugozahodu, morsko mejo pa si deli s [[Tajvan]]om na severu, [[Japonska|Japonsko]] na severovzhodu]], [[Palav]]om na jugu in jugovzhodu, [[Indonezija|Indonezijo]] na jugu, [[Malezija|Malezijo]] na jugozahodu, [[Vietnam]]om na zahodu ter [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]] na severozahodu. Imajo raznoliko etnično sestavo in bogato kulturo. [[Manila]] je glavno mesto države, najbolj naseljeno mesto pa je [[Quezon City]]. Obe mesti sta znotraj [[Metro Manila|metropolitanske Manile]]. Negritom, najzgodnejšim prebivalcem otočja, so sledili valovi avstronezijskih ljudstev. Sprejetje [[animizem|animizma]], [[hinduizem|hinduizma]] z [[budizem|budističnim]] vplivom in [[islam]]a je ustanovilo otoška kraljestva. Obsežna čezmorska trgovina s sosedi, kot sta pozni imperij [[dinastija Tang|Tang]] ali [[dinastija Song|Song]], je na otočje pripeljala tudi Kitajce, ki so se skozi stoletja postopoma naselili in prepletali. Prihod raziskovalca [[Ferdinand Magellan|Ferdinanda Magellana]] je zaznamoval začetek španske kolonizacije. Leta 1543 je španski raziskovalec [[Ruy López de Villalobos]] otočje poimenoval ''las Islas Filipinas'' v čast kralja [[Filip II. Španski|Filipa II.]] [[Katolicizem]] je postal prevladujoča religija, Manila pa je postala zahodno središče transpacifiške trgovine. Selektivno so jih kolonizirali tudi priseljenci iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]] in [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]. [[Filipinska revolucija]] se je začela leta 1896 in se prepletla s špansko-ameriško vojno leta 1898. Španija je ozemlje odstopila Združenim državam, filipinski revolucionarji pa so razglasili Prvo filipinsko republiko. Naslednja filipinsko-ameriška vojna se je končala s tem, da so Združene države nadzorovale ozemlje do japonske invazije na otoke med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Potem ko so Združene države ponovno prevzele Filipine od Japoncev, so Filipini leta 1946 postali neodvisni. Od takrat je država doživela obdobje vojnega stanja od leta 1972 do 1981 pod diktaturo [[Ferdinand Marcos|Ferdinanda Marcosa]] in njegovo poznejšo strmoglavljenje z ljudsko revolucijo leta 1986, po kateri se je vrnila k demokraciji. Filipini so vzhajajoči trg in država v razvoju ter na novo industrializirana država, katere gospodarstvo prehaja iz kmetijskega v storitveno in proizvodno usmerjeno. Imajo raznolike naravne vire in globalno pomembno raven [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]]. Država je tudi članica številnih mednarodnih organizacij in forumov, predvsem v azijsko-pacifiški regiji kot so Država je članica [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]], [[Zveza držav Jugovzhodne Azije|Zveze držav Jugovzhodne Azije]], [[Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje|Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja]]. Kljub hitri gospodarski rasti se zaradi svoje lege znotraj pacifiškega ognjenega obroča in ekvatorja še naprej spopada z neenakostjo, razširjeno korupcijo in ranljivostjo za naravne nesreče, zaradi česar so nagnjeni k potresom, monsunskim deževjem in tajfunom, na katere so Filipini zgradili odpornost. == Etimologija == Med svojo odpravo leta 1542 je španski raziskovalec Ruy López de Villalobos otoka Leyte in Samar poimenoval ''Felipinas'' po asturijskem princu, kasneje Filipu II. Kastiljskem. Sčasoma se je ime ''Las Islas Filipinas'' uporabljalo za španske posesti arhipelaga.<ref name="Scott-1994" />{{rp|page={{plain link|url=https://books.google.com/books?id=15KZU-yMuisC&pg=PA6|name=6}}}} Druga imena, kot so ''Islas del Poniente'' (Zahodni otoki), ''Islas del Oriente'' (Vzhodni otoki), ime Ferdinanda Magellana in ''San Lázaro'' (Otoki sv. Lazarja), so Španci uporabljali za označevanje otokov v regiji, preden je bila vzpostavljena španska oblast.<ref>{{cite book |last=Malcolm |first=George A. |url=https://books.google.com/books?id=tpEz7_tzzJoC |title=The Government of the Philippine Islands: Its Development and Fundamentals |series=Philippine Law Collection |date=1916 |publisher=Lawyers Co-operative Publishing Company |isbn=<!-- ISBN unspecified --> |location=Rochester, N.Y. |page=[https://archive.org/details/cu31924051298937/page/2/mode/2up 3] |language=en |author-link= |oclc=578245510 |access-date=February 12, 2023 |archive-date=February 17, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230217144209/https://books.google.com/books?id=tpEz7_tzzJoC |url-status=live}}</ref><ref>{{Cite book |last=Spate |first=Oskar H.K. |title=The Spanish Lake |date=November 2004 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-0-7099-0049-8 |series=The Pacific since Magellan |volume=I |location=London |page=97 |chapter=Chapter 4. Magellan's Successors: Loaysa to Urdaneta. Two failures: Grijalva and Villalobos |doi=10.22459/SL.11.2004 |author-link= |access-date=July 6, 2020 |orig-date=1979 |chapter-url=http://epress.anu.edu.au/spanish_lake/mobile_devices/ch04s05.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080805022835/http://epress.anu.edu.au/spanish_lake/mobile_devices/ch04s05.html |archive-date=August 5, 2008 |doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=GIz4CDTCOwcC |title=The Cambridge History of Southeast Asia |date=1999 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-66370-0 |editor-last=Tarling |editor-first=Nicholas |volume=2: From c. 1500 to c. 1800 |location=Cambridge, England |page=[https://books.google.com/books?id=GIz4CDTCOwcC&pg=PA12 12] |language=en |author-link=|access-date=April 2, 2023 |archive-date=April 2, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230402114137/https://books.google.com/books?id=GIz4CDTCOwcC |url-status=live}}</ref> Med filipinsko revolucijo je Malolosov kongres razglasil Filipinsko republiko {{lang|es|República Filipina}}.<ref>{{#invoke:cite|web|title=The 1899 Malolos Constitution |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-1899-malolos-constitution/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170605215334/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-1899-malolos-constitution/ |archive-date=June 5, 2017 |access-date=February 11, 2023 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines |at=Título I – De la República; Articulo 1 |language=es, en}}</ref> Ameriške kolonialne oblasti so državo imenovale ''Filipinski otoki'' (prevod španskega imena).<ref>{{Cite book |last=Constantino |first=Renato |url=https://books.google.com/books?id=Q1ZxAAAAMAAJ |title=The Philippines: A Past Revisited |date=1975 |publisher=Tala Pub. Services |isbn=978-971-8958-00-1 |location=Quezon City, Philippines |author-link= |access-date=February 3, 2024 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072918/https://books.google.com/books?id=Q1ZxAAAAMAAJ |url-status=live}}</ref> Združene države so začele spreminjati svojo nomenklaturo iz »Filipinski otoki« v »Filipini« v Zakonu o filipinski avtonomiji in Zakonu Jones.<ref>{{#invoke:cite|web|date=August 29, 1916 |title=The Jones Law of 1916 |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-jones-law-of-1916/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170808093938/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-jones-law-of-1916/ |archive-date=August 8, 2017 |access-date=March 12, 2021 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines |at=Section 1.―The Philippines}}</ref> Uradni naziv ''Republika Filipini'' je bil vključen v ustavo iz leta 1935 kot ime bodoče neodvisne države<ref>{{#invoke:cite|web|title=The 1935 Constitution |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-1935-constitution/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170625234400/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-1935-constitution/ |archive-date=June 25, 2017 |access-date=February 11, 2023 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines |at=Article XVII, Section 1}}</ref> in v vse nadaljnje ustavne revizije.<ref>{{#invoke:cite|web|date=January 17, 1973 |title=1973 Constitution of the Republic of the Philippines |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/1973-constitution-of-the-republic-of-the-philippines-2/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170625191553/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/1973-constitution-of-the-republic-of-the-philippines-2/ |archive-date=June 25, 2017 |access-date=March 14, 2021 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines}}</ref><ref>{{#invoke:cite|web|date=February 11, 1987 |title=The Constitution of the Republic of the Philippines |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/1987-constitution/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170607182503/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/1987-constitution/ |archive-date=June 7, 2017 |access-date=March 14, 2021 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Filipinov}} === Prazgodovina (pred 900) === [[File:Manunggul Jar.jpg|thumb|upright|left|Pogrebni vrč s pokrovom, okrašenim z dvema osebama na čolnu]] Obstajajo dokazi o zgodnjih [[Človečnjaki|človečnjakih]], ki so živeli na ozemlju današnjih Filipinov že pred 709.000 leti.<ref>{{Cite journal |last1=Ingicco |first1=T. |last2=van den Bergh |first2=G. D. |last3=Jago-on |first3=C. |last4=Bahain |first4=J. |last5=Chacón |first5=M. G. |last6=Amano |first6=N. |last7=Forestier |first7=H. |last8=King |first8=C. |last9=Manalo |first9=K. |last10=Nomade |first10=S. |last11=Pereira |first11=A. |last12=Reyes |first12=M. C. |last13=Sémah |first13=A. |last14=Shao |first14=Q. |last15=Voinchet |first15=P. |date=May 1, 2018 |title=Earliest known hominin activity in the Philippines by 709&nbsp;thousand years ago |url=https://ro.uow.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=6441&context=smhpapers |journal=Nature |publisher=University of Wollongong |volume=557 |issue=7704 |pages=233–237 |bibcode=2018Natur.557..233I |doi=10.1038/s41586-018-0072-8 |pmid=29720661 |s2cid=256771231 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190429133325/https://ro.uow.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=6441&context=smhpapers |archive-date=April 29, 2019 |first16=C. |last16=Falguères |first17=P.C.H. |last17=Albers |first18=M. |last18=Lising |first19=G. |last19=Lyras |first20=D. |last20=Yurnaldi |first21=P. |last21=Rochette |first22=A. |last22=Bautista |first23=J. |last23=de Vos |issn=0028-0836}}</ref> Kosti iz jame Callao potencialno predstavljajo sicer neznano vrsto, ''[[Homo luzonensis]]'', ki je živela pred 50.000 do 67.000 leti.<ref>{{#invoke:cite|news|last1=Greshko |first1=Michael |last2=Wei-Haas |first2=Maya |date=April 10, 2019 |title=New species of ancient human discovered in the Philippines |work=National Geographic |url=https://www.nationalgeographic.com/science/2019/04/new-species-ancient-human-discovered-luzon-philippines-homo-luzonensis/ |access-date=October 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190410173110/https://www.nationalgeographic.com/science/2019/04/new-species-ancient-human-discovered-luzon-philippines-homo-luzonensis/ |archive-date=April 10, 2019}}</ref><ref>{{#invoke:cite|news|last1=Rincon |first1=Paul |date=April 10, 2019 |title=New human species found in Philippines |work=BBC News |url=https://www.bbc.com/news/science-environment-47873072 |access-date=October 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190410192730/https://www.bbc.com/news/science-environment-47873072 |archive-date=April 10, 2019 |author-link1=}}</ref> Najstarejši sodobni človeški ostanki na otokih so iz jam Tabon na Palavanu, datirani po U/Th na 47.000 ± 11–10.000 let nazaj.<ref>{{Cite journal |last1=Détroit |first1=Florent |last2=Dizon |first2=Eusebio |last3=Falguères |first3=Christophe |last4=Hameau |first4=Sébastien |last5=Ronquillo |first5=Wilfredo |last6=Sémah |first6=François |date=2004 |title=Upper Pleistocene ''Homo sapiens'' from the Tabon cave (Palawan, The Philippines): description and dating of new discoveries |url=http://fdetroit.free.fr/IMG/pdf/Detroit_etal_04_Tabon2.pdf |journal=Human Palaeontology and Prehistory |publisher=Elsevier |volume=3 |issue=2004 |pages=705–712 |bibcode=2004CRPal...3..705D |doi=10.1016/j.crpv.2004.06.004 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150218164554/http://fdetroit.free.fr/IMG/pdf/Detroit_etal_04_Tabon2.pdf |archive-date=February 18, 2015 |doi-access=free}}</ref> [[Tabon Man]] je verjetno Negrito, eden najzgodnejših prebivalcev arhipelaga, ki je potomec prvih človeških migracij iz Afrike po obalni poti vzdolž južne Azije do zdaj potopljenih kopenskih mas [[Sundaland]] in [[Sahul]].<ref>{{Cite book |last=Jett |first=Stephen C. |url=https://books.google.com/books?id=EgOUDgAAQBAJ |title=Ancient Ocean Crossings: Reconsidering the Case for Contacts with the Pre-Columbian Americas |date=2017 |publisher=University of Alabama Press |isbn=978-0-8173-1939-7 |location=Tuscaloosa, Ala. |pages=[https://books.google.com/books?id=EgOUDgAAQBAJ&pg=168 168–171] |access-date=May 23, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072920/https://books.google.com/books?id=EgOUDgAAQBAJ |url-status=live}}</ref> Prvi Avstronezijci so na Filipine prišli iz [[Tajvan]]a okoli leta 2200 pr. n. št. in se naselili na otokih Batanes (kjer so zgradili kamnite trdnjave, znane kot ''[[ijang]]i'')<ref>{{Cite book |url=https://portals.iucn.org/library/sites/library/files/documents/2005-006.pdf |title=The Protected Landscape Approach: Linking Nature, Culture and Community |date=2005 |publisher=International Union for Conservation of Nature (IUCN) |isbn=978-2-8317-0797-6 |editor-last=Brown |editor-first=Jessica |location=Gland, Switzerland and Cambridge, England |pages=101–102 |language=en |access-date=March 19, 2023 |editor-last2=Mitchell |editor-first2=Nora J. |editor-last3=Beresford |editor-first3=Michael |archive-url=https://web.archive.org/web/20180408232535/https://portals.iucn.org/library/sites/library/files/documents/2005-006.pdf |archive-date=April 8, 2018}}</ref> in severnem Luzonu. Žadati artefakti so datirani v leto 2000 pr. n. št.,<ref>{{Cite book |last=Scott |first=William Henry |url=https://books.google.com/books?id=FSlwAAAAMAAJ |title=Prehispanic Source Materials for the Study of Philippine History |publisher=New Day Publishers |year=1984 |isbn=978-971-10-0227-5 |location=Quezon City, Philippines |page=17 |author-link=|access-date=April 20, 2023 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072920/https://books.google.com/books?id=FSlwAAAAMAAJ |url-status=live}}</ref><ref>{{Cite book |last=Ness |first=Immanuel |editor-last1=Bellwood |editor-first1=Peter |url=https://books.google.com/books?id=2HMTBwAAQBAJ |title=The Global Prehistory of Human Migration |date=2014 |publisher=Wiley-Blackwell |isbn=978-1-118-97059-1 |location=Chichester, West Sussex, England |page=[https://books.google.com/books?id=2HMTBwAAQBAJ&pg=PA289 289] |author-link1= |editor-link1=Peter Bellwood |access-date=September 2, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072922/https://books.google.com/books?id=2HMTBwAAQBAJ |url-status=live}}</ref> z žadastimi predmeti [[lingling-o]], izdelanimi na Luzonu iz surovin iz Tajvana.<ref>{{Cite journal |last1=Hung |first1=Hsiao-Chun |last2=Iizuka |first2=Yoshiyuki |last3=Bellwood |first3=Peter |last4=Nguyen |first4=Kim Dung |last5=Bellina |first5=Bérénice |last6=Silapanth |first6=Praon |last7=Dizon |first7=Eusebio |last8=Santiago |first8=Rey |last9=Datan |first9=Ipoi |last10=Manton |first10=Jonathan H. |date=December 11, 2007 |title=Ancient jades map 3,000 years of prehistoric exchange in Southeast Asia |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America |publisher=National Academy of Sciences |volume=104 |issue=50 |pages=19745–19750 |doi=10.1073/pnas.0707304104 |pmc=2148369 |pmid=18048347 |doi-access=free}}</ref> Do leta 1000 pr. n. št. so se prebivalci arhipelaga razvili v štiri družbe: plemena lovcev in nabiralcev, bojevniške družbe, višavske plutokracije in pristaniške kneževine.<ref name="Legarda-2001">{{Cite journal |last=Legarda |first=Benito Jr. |author-link= |year=2001 |title=Cultural Landmarks and their Interactions with Economic Factors in the Second Millennium in the Philippines |journal=Kinaadman (Wisdom): A Journal of the Southern Philippines |publisher=Xavier University – Ateneo de Cagayan |volume=23 |page=40}}</ref> Za Filipine pred tujo kolonizacijo so verjeli, da so egalitarni.<ref>{{Cite journal |last=Aguilar |first=Filomeno |date=2015-01-01 |title=The Passing of Rice Spirits: Cosmology, Technology, and Gender Relations in the Colonial Philippines |url=https://archium.ateneo.edu/history-faculty-pubs/99 |journal=History Department Faculty Publications}}</ref> ===Zgodnje države (900–1565) === Najstarejši znani ohranjeni pisni zapis na Filipinih je ''[[Napis na bakreni plošči Laguna]]'' iz leta 900 n. št., ki je bil napisan v stari malajščini z uporabo zgodnje pisave Kawi.<ref>{{Cite journal |last=Postma |first=Antoon |author-link=Antoon Postma |date=1992 |title=The Laguna Copper-Plate Inscription: Text and Commentary |url=http://www.philippinestudies.net/ojs/index.php/ps/article/download/1033/1018 |journal=Philippine Studies |location=Quezon City, Philippines |publisher=Ateneo de Manila University |volume=40 |issue=2 |pages=182–203 |issn=0031-7837 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208053836/http://www.philippinestudies.net/ojs/index.php/ps/article/download/1033/1018 |archive-date=December 8, 2015}}</ref> Do 14. stoletja se je več velikih obalnih naselij pojavilo kot trgovska središča in postalo središče družbenih sprememb.<ref name="deGraaf-1977">{{Cite book |last1=de Graaf |first1=Hermanus Johannes |url=https://books.google.com/books?id=RYQeAAAAIAAJ |title=Geschichte: Lieferung 2 |last2=Kennedy |first2=Joseph |last3=Scott |first3=William Henry |date=1977 |publisher=Brill |isbn=978-90-04-04859-1 |location=Leiden, Switzerland |page=[https://books.google.com/books?id=RYQeAAAAIAAJ&pg=PA198 198] |language=en |author-link3= |access-date=February 18, 2023 |archive-date=March 6, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230306102637/https://books.google.com/books?id=RYQeAAAAIAAJ |url-status=live}}</ref> Nekatere politične skupnosti so imele izmenjave z drugimi državami po vsej Aziji. Trgovina s Kitajsko se je začela v pozni dinastiji Tang, in se razširila v času dinastije Song. Skozi 2. tisočletje našega štetja so bile nekatere politične skupnosti del kitajskega davnega sistema. Z obsežno trgovino in diplomacijo je to privabilo južnokitajske trgovce in migrante iz južnega Fudžjana, ki so se postopoma naselili in prepletli na Filipinih. Indijske kulturne značilnosti, kot so jezikovni izrazi in verske prakse, so se na Filipinih začele širiti v 14. stoletju prek indianiziranega hindujskega cesarstva Majapahit.<ref>{{Cite encyclopedia |title=Philippines |encyclopedia=Concise Encyclopedia of World History |publisher=Atlantic Books|Atlantic Publishers & Distributors |location=New Delhi, India |url=https://books.google.com/books?id=gGKsS-9h4BYC |last=Ramirez-Faria |first=Carlos |date=2007 |page=[https://books.google.com/books?id=gGKsS-9h4BYC&pg=PA560 560] |isbn=978-81-269-0775-5 |access-date=February 18, 2023 |archive-date=January 17, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230117131629/https://books.google.com/books?id=gGKsS-9h4BYC |url-status=live}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Evangelista |first=Alfredo E. |date=1965 |title=Identifying Some Intrusive Archaeological Materials Found in Philippine Proto-historic Sites |url=https://asj.upd.edu.ph/mediabox/archive/ASJ-03-01-1965/Evangelista.pdf |journal=Asian Studies: Journal of Critical Perspectives on Asia |publisher=Asian Center, University of the Philippines |volume=3 |issue=1 |pages=87–88 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230429072742/https://asj.upd.edu.ph/mediabox/archive/ASJ-03-01-1965/Evangelista.pdf |archive-date=April 29, 2023 |access-date=April 29, 2023}}</ref> Do 15. stoletja se je islam uveljavil na arhipelagu Sulu in se od tam razširil. [[File:Naturales 4.png|thumb|211x211px|Par, upodobljen v zgodnjem španskem kolonialnem obdobju Filipinov v 1590-ih, odet v zlato]] Med političnimi območji, ustanovljenimi na Filipinih med 10. in 16. stoletjem, so Majnila,<ref name="Ring-1996">{{Cite book |last1=Ring |first1=Trudy |url=https://books.google.com/books?id=vWLRxJEU49EC |title=International Dictionary of Historic Places: Asia and Oceania |last2=Salkin |first2=Robert M. |last3=La Boda |first3=Sharon |publisher=Taylor & Francis |year=1996 |isbn=978-1-884964-04-6 |location=Chicago, Ill. |pages=565–569 |name-list-style=amp |access-date=August 22, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072922/https://books.google.com/books?id=vWLRxJEU49EC |url-status=live}}</ref> Tondo, Namajan, Pangasinan, Caboloan, Cebu, Butuan, Maguindanao, Lanao, Sulu in Ma-i.<ref>{{Cite book |url=https://archive.org/details/historical-atlas-of-the-republic/page/n65/mode/2up |title=Historical Atlas of the Republic |date=2016 |publisher=Presidential Communications Development and Strategic Planning Office |isbn=978-971-95551-6-2 |editor-last=Quezon |editor-first=Manuel L. III |editor-link= |location=Manila, Philippines |page=64 |editor-last2=Goitia |editor-first2=Pocholo}}</ref> Zgodnja politična občestva so imela običajno tristopenjsko družbeno strukturo: plemstvo, svobodnjaki in odvisni dolžniki-hrošči. Med plemstvom so bili voditelji, znani kot ''datus'', ki so bili odgovorni za vladanje avtonomnim skupinam (''barangajem'' ali ''dulohanom'').<ref>{{cite book |last=Arcilla |first=José S. |url=https://books.google.com/books?id=uxEYobbU-D8C |title=An Introduction to Philippine History |date=1998 |edition=Fourth enlarged |publisher=Ateneo de Manila University Press |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-550-261-0 |page=[https://books.google.com/books?id=uxEYobbU-D8C&pg=PA15 15]}}</ref> Ko so se ''barangaji'' združili v večje naselje ali geografsko ohlapnejšo zvezo, so bili njihovi bolj cenjeni člani priznani kot ''vrhovni datu'', [[radža]] ali [[sultan]], in so vladali skupnosti.<ref>{{cite book |last=Tan |first=Samuel K. |url=https://books.google.com/books?id=pw5FWmdNmj8C |title=A History of the Philippines |date=2008 |publisher=University of the Philippines Press |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-542-568-1 |page=[https://books.google.com/books?id=pw5FWmdNmj8C&pg=PA37 37] |author-link1=}}</ref> Domneva se, da je bila gostota prebivalstva med 14. in 16. stoletjem nizka zaradi pogostosti [[tajfun]]ov in lege Filipinov na [[pacifiški ognjeni obroč|pacifiškem ognjenem obroču]].ref>{{cite book |last1=Bankoff |first1=Greg |editor-last1=Boomgaard |editor-first1=Peter |title=A World of Water: Rain, Rivers and Seas in Southeast Asian Histories |series=Verhandelingen van het Koninklijk Instituut voor Taal-, Land- en Volkenkunde |volume=240 |publisher=KITLV Press |location=Leiden, Netherlands |isbn=978-90-04-25401-5 |date=January 1, 2007 |pages=153–184 |chapter=Storms of history: Water, hazard and society in the Philippines: 1565-1930 |jstor=10.1163/j.ctt1w76vd0.9 |jstor-access=free}}</ref> Portugalski raziskovalec [[Ferdinand Magellan]] je prispel leta 1521, zahteval otoke za Španijo in so ga v bitki pri Mactanu ubili Lapulapujevi možje.<ref name="Guillermo-2012">{{Cite encyclopedia |last=Guillermo |first=Artemio R. |url=https://books.google.com/books?id=wmgX9M_yETIC |title=Historical Dictionary of the Philippines |edition=Third |series=Historical Dictionaries of Asia, Oceania, and the Middle East |date=2012 |publisher=The Scarecrow Press |location=Lanham, Md. |isbn=978-0-8108-7246-2 |access-date=September 28, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203073356/https://books.google.com/books?id=wmgX9M_yETIC |url-status=live}}</ref>{{rp|page={{plain link|url=https://books.google.com/books?id=wmgX9M_yETIC&pg=PA261|name=261}}}} === Španska in ameriška kolonialna oblast (1565–1934) === [[File:Vista del Puente de Manila (1847).png|alt=See caption|thumb|[[Manila]], 1847]] Manila, 1847 Združitev in kolonizacija s strani Kastiljske krone se je začela, ko je leta 1565 iz [[Nova Španija|Nove Španije]] prispel španski raziskovalec [[Miguel López de Legazpi]].<ref>{{cite book |last=Wing |first=J.T. |title=Roots of Empire: Forests and State Power in Early Modern Spain, c.1500–1750 |publisher=Brill |series=Brill's Series in the History of the Environment |year=2015 |isbn=978-90-04-26137-2 |url=https://books.google.com/books?id=7dQuBgAAQBAJ |page=[https://books.google.com/books?id=7dQuBgAAQBAJ&pg=PA109 109] |quote=At the time of Miguel López de Legazpi's voyage in 1564-5, the Philippines were not a unified polity or nation. |access-date=February 3, 2024 |archive-date=January 28, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240128213911/https://books.google.com/books?id=7dQuBgAAQBAJ |url-status=live}}</ref> Številni Filipinci so bili v Novo Španijo pripeljani kot sužnji in prisilna posadka, medtem ko so bili številni Latinoameričani na Filipine pripeljani kot vojaki in kolonisti. Filipini gostijo edina latinskoameriška okrožja v Aziji.<ref>{{Cite web |title=West Coast of the Island Of Luzon {{pipe}} Tourist Attractions |url=http://www.livinginthephilippines.com/travel-guides/getting-to-philippines/979-tourist-attraction-city-of-manila |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20161206200644/http://www.livinginthephilippines.com/travel-guides/getting-to-philippines/979-tourist-attraction-city-of-manila |archive-date=December 6, 2016 |access-date=December 6, 2016}}</ref> Španska Manila je leta 1571 postala glavno mesto generalnega kapetana Filipinov in Španskih Vzhodnih Indij,<ref>{{cite journal |last=Santiago |first=Fernando A. Jr. |year=2006 |title=Isang Maikling Kasaysayan ng Pandacan, Maynila 1589–1898 |trans-title=A Short History of Pandacan, Manila 1589–1898 |url=https://ejournals.ph/article.php?id=7887 |url-status=live |journal=Malay |language=fil |publisher=De La Salle University |volume=19 |issue=2 |pages=70–87 |issn=2243-7851 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200821002744/https://ejournals.ph/article.php?id=7887 |archive-date=August 21, 2020 |access-date=July 18, 2008 |via=Philippine E-Journals}}</ref> španskih ozemelj v Aziji in Pacifiku. Španci so napadli lokalne države po načelu deli in vladaj in večino današnjih Filipinov združili pod eno samo upravo.<ref>{{cite book |last1=Giráldez |first1=Arturo |title=The Age of Trade: The Manila Galleons and the Dawn of the Global Economy |date=March 19, 2015 |publisher=Rowman & Littlefield |location=Lanham, Md. |isbn=978-1-4422-4352-1 |page=[https://books.google.com/books?id=6mCGBwAAQBAJ&pg=PA2 2] |url=https://books.google.com/books?id=6mCGBwAAQBAJ |language=en |access-date=April 2, 2023 |archive-date=April 2, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230402112011/https://books.google.com/books?id=6mCGBwAAQBAJ |url-status=live}}</ref> Razpršene ''barangaje'' so namerno združili v mesta, kjer so katoliški misijonarji lažje spreobrnili svoje prebivalce v krščanstvo, ki je bilo sprva sinkretistično.<ref>{{cite journal |last1=Schumacher |first1=John N. |title=Syncretism in Philippine Catholicism: Its Historical Causes |journal=Philippine Studies |volume=32 |issue=3 |publisher=Ateneo de Manila University Press|location=Quezon City, Philippines |date=1984 |page=254 |url=http://philippinestudies.net/ojs/index.php/ps/article/view/3833/4054 |issn=2244-1093 |oclc=6015358201 |jstor=42632710 |author-link1= |access-date=October 5, 2023 |archive-date=October 6, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231006144446/http://philippinestudies.net/ojs/index.php/ps/article/view/3833/4054 |url-status=live}}</ref> Pokristjanjevanje s strani španskih menihov se je dogajalo predvsem po naseljenih nižinah. Od leta 1565 do 1821 so bili Filipini upravljani kot ozemlje podkraljevstva Nova Španija s sedežem v mestu [[Ciudad de Mexico]]; nato so bili po mehiški vojni za neodvisnost upravljani iz Madrida. Manila je postala zahodno središče transpacifiške trgovine z [[Manilski galeoni|manilskimi galeoni]], zgrajenimi v Bicolu in Caviteju.<ref>{{cite journal |last=McCarthy |first=William J. |date=December 1, 1995 |title=The Yards at Cavite: Shipbuilding in the Early Colonial Philippines |journal=International Journal of Maritime History |publisher=SAGE Publications |volume=7 |issue=2 |pages=149–162 |doi=10.1177/084387149500700208 |s2cid=163709949}}</ref> Med svojo vladavino je Španija porabila precejšnjo vsoto svoje zakladnice za zatiranje uporov domorodcev in obrambo pred zunanjimi vojaškimi napadi, vključno s piratstvom Morov, vojno proti Nizozemcem v 17. stoletju, britansko okupacijo Manile v 18. stoletju in konfliktom z muslimani na jugu. Upravljanje Filipinov je veljalo za izčrpavajočo gospodarstvo Nove Španije, in razpravljalo se je o tem, ali bi jih opustili ali zamenjali za drugo ozemlje. Temu ukrepu so nasprotovali zaradi gospodarskega potenciala otokov, varnosti in želje po nadaljevanju verske spreobrnitve v regiji. Kolonija je preživela z letno subvencijo španske krone, ki je v povprečju znašala 250.000 pesov, običajno plačanih kot 75 ton srebrnih palic iz Amerike. Britanske sile so med [[sedemletna vojna|sedemletno vojno]] zasedle Manilo od 1762 do 1764. Španska oblast je bila obnovljena s Pariško pogodbo leta 1763. Španci so svojo vojno z muslimani v jugovzhodni Aziji imeli za podaljšek rekonkviste.<ref>{{cite book |editor-last1=Hoadley |editor-first1=Stephen |url=https://books.google.com/books?id=5P9bgGxfYKUC |title=Asian Security Reassessed |editor-last2=Ruland |editor-first2=Jurgen |date=2006 |publisher=Institute of Southeast Asian Studies |location=Singapore |isbn=978-981-230-400-1 |page=[https://books.google.com/books?id=5P9bgGxfYKUC&pg=PA215 215] |language=en |access-date=March 19, 2023 |archive-date=March 19, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230319192304/https://books.google.com/books?id=5P9bgGxfYKUC |url-status=live}}</ref> Špansko-moroški konflikt je trajal več sto let. Španija je v zadnji četrtini 19. stoletja osvojila dele Mindanaa in Jola, muslimanski Moro v Sultanatu Sulu pa so priznali špansko suverenost.<ref>{{cite book |last=Warren |first=James Francis |url=https://books.google.com/books?id=VUZq93ydrrwC |title=The Sulu Zone, 1768–1898: The Dynamics of External Trade, Slavery, and Ethnicity in the Transformation of a Southeast Asian Maritime State |date=2007 |edition=Second |publisher=NUS Press |location=Singapore |isbn=978-9971-69-386-2 |page=[https://books.google.com/books?id=VUZq93ydrrwC&pg=PA124 124] |access-date=August 22, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203073403/https://books.google.com/books?id=VUZq93ydrrwC |url-status=live}}</ref> [[File:Ilustrados 1890.jpg|thumb|upright=1.1|''Ilustrados'' v Madridu okoli leta 1890]] Filipinska pristanišča so se v 19. stoletju odprla za svetovno trgovino in filipinska družba se je začela spreminjati. Spremenila se je družbena identiteta, izraz Filipinec pa je zajemal vse prebivalce otočja, namesto da bi se nanašal le na Špance, rojene na Filipinih. Revolucionarno razpoloženje se je okrepilo leta 1872, potem ko je bilo 200 lokalno rekrutiranih kolonialnih vojakov in delavcev ter trije aktivistični katoliški duhovniki usmrčenih iz vprašljivih razlogov. To je navdihnilo propagandno gibanje, ki so ga organizirali Marcelo H. del Pilar, José Rizal, Graciano López Jaena in Mariano Ponce, ki se je zavzemalo za politične reforme na Filipinih.<ref>{{cite book |last1=Acibo |first1=Libert Amorganda |url=https://books.google.com/books?id=r8PCT9AB_REC |title=Jose P. Rizal: His Life, Works, and Role in the Philippine Revolution |last2=Galicano-Adanza |first2=Estela |date=1995 |publisher=REX Book Store, Inc. |location=Manila, Philippines |isbn=978-971-23-1837-5 |pages=[https://books.google.com/books?id=r8PCT9AB_REC&pg=PA46 46–47] |language=en |access-date=February 12, 2023 |archive-date=February 17, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230217144211/https://books.google.com/books?id=r8PCT9AB_REC |url-status=live}}</ref> Rizal je bil 30. decembra 1896 usmrčen zaradi upora, njegova smrt pa je radikalizirala mnoge, ki so bili zvesti Španiji. Poskusi reform so naleteli na odpor; Andrés Bonifacio je leta 1892 ustanovil tajno društvo Katipunan, ki si je z oboroženim uporom prizadevalo za neodvisnost od Španije. Katipunanski ''Jok Pugada Lawina'' je leta 1896 sprožil filipinsko revolucijo.<ref>{{cite book |last=Borromeo-Buehler |first=Soledad |url=https://books.google.com/books?id=RJnMSmXLvr4C |title=The Cry of Balintawak: A Contrived Controversy: A Textual Analysis with Appended Documents |date=1998 |publisher=Ateneo de Manila University Press |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-550-278-8 |page=7 |access-date=January 16, 2021 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203073342/https://books.google.com/books?id=RJnMSmXLvr4C |url-status=live}}</ref> Notranji spori so privedli do Tejerosove konvencije, na kateri je Bonifacio izgubil svoj položaj, Emilio Aguinaldo pa je bil izvoljen za novega vodjo revolucije. Pakt Biak-na-Bato iz leta 1897 je privedel do vlade hongkonške hunte v izgnanstvu. Špansko-ameriška vojna se je začela naslednje leto in dosegla Filipine; Aguinaldo se je vrnil, nadaljeval revolucijo in 12. junija 1898 razglasil neodvisnost od Španije.<ref name="Abinales-2022">{{cite book |last=Abinales |first=Patricio N. |url=https://books.google.com/books?id=0Hd3EAAAQBAJ |title=Modern Philippines |series=Understanding Modern Nations |date=July 8, 2022 |publisher=ABC-CLIO |location=Santa Barbara, Calif. |isbn=978-1-4408-6005-8 |language=en |access-date=February 12, 2023 |archive-date=February 17, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230217144210/https://books.google.com/books?id=0Hd3EAAAQBAJ |url-status=live}}</ref>{{rp|page={{plain link|url=https://books.google.com/books?id=0Hd3EAAAQBAJ&pg=PA26|name=26}}}} Decembra 1898 je Španija po špansko-ameriški vojni otoke odstopila Združenim državam Amerike skupaj s Portorikom in Guamom.<ref>{{cite book |last=Fantina |first=Robert |url=https://books.google.com/books?id=AD0B560nGVIC |title=Desertion and the American Soldier, 1776–2006 |date=2006 |publisher=Algora Publishing |location=New York |isbn=978-0-87586-454-9 |page=[https://books.google.com/books?id=AD0B560nGVIC&pg=PA83 83]}}</ref> Španija je Filipinom vladala 333 let.<ref>{{cite book|last=Novesteras|first=Arsenio P.|title=Isang Lahi... Isang Mithi|language=Filipino|trans-title=One Race... One Desire|year=2002|location=Makati, Philippines|publisher=Salesiana Publishers, Inc.|isbn=971-522-427-X|pages=28, 137, 184}}</ref> Prva filipinska republika je bila razglašena 21. januarja 1899.<ref>{{cite book |editor-last1=Starr |editor-first1=J. Barton |url=https://books.google.com/books?id=NTPxAQAAQBAJ |title=The United States Constitution: Its Birth, Growth, and Influence in Asia |date=September 1988 |publisher=Hong Kong University Press |location=Hong Kong, China |isbn=978-962-209-201-3 |page=[https://books.google.com/books?id=NTPxAQAAQBAJ&pg=PA260 260] |access-date=January 19, 2021 |archive-date=February 11, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230211124609/https://books.google.com/books?id=NTPxAQAAQBAJ |url-status=live}}</ref> Pomanjkanje priznanja s strani Združenih držav je privedlo do izbruha sovražnosti, ki so se po zavrnitvi predloga za premirje s strani ameriškega vojaškega poveljnika na kraju dogodka in napovedi vojne s strani nastajajoče republike [i] stopnjevale v filipinsko-ameriško vojno. [[File:General Gregorio del Pilar and troops in Pampanga c1898.jpg|thumb|left|Filipinski general Gregorio del Pilar in njegove čete v Pampangi okoli leta 1898 med filipinsko-ameriško vojno]] Vojna je povzročila smrt od 250.000 do 1 milijona civilistov, predvsem zaradi lakote in bolezni.<ref name="Tucker-2009">{{Cite encyclopedia |editor-last1=Tucker |editor-first1=Spencer |url=https://books.google.com/books?id=8V3vZxOmHssC |encyclopedia=The Encyclopedia of the Spanish-American and Philippine-American Wars: A Political, Social, and Military History |title=Philippine-American War |date=May 20, 2009 |edition=Illustrated |volume=I: A–L |publisher=ABC-CLIO |location=Santa Barbara, Calif. |isbn=978-1-85109-951-1 |page=[https://books.google.com/books?id=8V3vZxOmHssC&pg=PA478 478] |language=en |editor-link1= |access-date=July 25, 2021 |archive-date=September 23, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230923151624/https://books.google.com/books?id=8V3vZxOmHssC |url-status=live}}</ref> Američani so številne Filipince prepeljali v koncentracijska taborišča, kjer so umrli tisoči. Po padcu Prve filipinske republike leta 1902 je bila s filipinskim organskim zakonom ustanovljena ameriška civilna vlada. Ameriške sile so še naprej zavarovale in širile svoj nadzor nad otoki, zatrle poskus širitve Filipinske republike, zavarovale Sultanat Sulu, vzpostavile nadzor nad notranjimi goratimi območji, ki so se upirala španski osvojitvi in spodbujale obsežno preseljevanje kristjanov na nekoč pretežno muslimanskem Mindanau.<ref>{{cite book |editor-last1=Rogers |editor-first1=Mark M. |editor-last2=Bamat |editor-first2=Tom |editor-last3=Ideh |editor-first3=Julie |title=Pursuing Just Peace: An Overview and Case Studies for Faith-Based Peacebuilders |date=March 24, 2008 |publisher=Catholic Relief Services |location=Baltimore, Md. |isbn=978-1-61492-030-4 |page=119 |url=https://www.crs.org/publications/showpdf.cfm?pdf_id=56 |access-date=April 25, 2023 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20090208080127/https://www.crs.org/publications/showpdf.cfm?pdf_id=56 |archive-date=February 8, 2009}}</ref> === Commonwealth in druga svetovna vojna (1935–1946) === [[File:Douglas MacArthur lands Leyte1.jpg|thumb|General Douglas MacArthur in Sergio Osmeña (levo) se izkrcata med bitko za Leyte 20. oktobra 1944]] Kulturni razvoj na Filipinih je okrepil nacionalno identiteto in tagalogščina je začela imeti prednost pred drugimi lokalnimi jeziki. Vladne funkcije je Taftova komisija postopoma podelila Filipincem; Zakon Tydings-McDuffie iz leta 1934 je odobril desetletni prehod v neodvisnost z ustanovitvijo Commonwealtha Filipinov naslednje leto, s predsednikom Manuelom Quezonom in podpredsednikom Sergiom Osmeño. Quezonove prednostne naloge so bile obramba, socialna pravičnost, neenakost, gospodarska diverzifikacija in nacionalni značaj. [[Filipinščina]] (standardizirana različica tagaloga) je postala nacionalni jezik, uvedena je bila volilna pravica žensk in razmišljala se je o zemljiški reformi. Uvedba volilne pravice žensk v obdobju Commonwealtha (1935–1946) pomeni napreden korak k enakosti spolov na Filipinih. To je ženskam dalo volilno pravico in pravico do sodelovanja v političnih procesih v državi. Filipini imajo tudi prvotno angloameriško dediščino v Aziji,<ref>Go, J. (1999). Colonial Reception and Cultural Reproduction: Filipino Elites and United States Tutelary Rule. Journal of Historical Sociology, 12, 337–368. https://doi.org/10.1111/1467-6443.00096</ref> vendar je žal prihajajoča japonska okupacija filipinsko-ameriškega Commonwealtha večino le-te uničila.<ref>Kennedy, G. (2017). Filling the Void?: Anglo-American Strategic Relations, Philippine Independence, and the Containment of Japan, 1932–1937. The International History Review, 39, 836–859. https://doi.org/10.1080/07075332.2017.1283639</ref> [[Japonski imperij]] je decembra 1941 med drugo svetovno vojno napadel Filipine,<ref>{{cite book |last=Chamberlain |first=Sharon W. |url=https://books.google.com/books?id=JByIDwAAQBAJ |title=A Reckoning: Philippine Trials of Japanese War Criminals |series=New Perspectives in Southeast Asian Studies |date=March 5, 2019 |publisher=University of Wisconsin Press |location=Madison, Wis. |isbn=978-0-299-31860-4 |page=[https://books.google.com/books?id=JByIDwAAQBAJ&pg=PA11 11] |access-date=February 16, 2021 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203073830/https://books.google.com/books?id=JByIDwAAQBAJ |url-status=live}}</ref> in ustanovljena je bila Druga filipinska republika kot lutkovna država pod vodstvom Joseja P. Laurela. Od leta 1942 se je japonska okupacija Filipinov soočala z obsežno podzemno gverilsko dejavnostjo. Med vojno so se dogajala grozodejstva in vojni zločini, vključno s smrtnim pohodom v Bataanu in pokolom v Manili. Filipinski odpor in zavezniške čete so leta 1944 in 1945 premagale Japonce. Ocenjujejo, da je do konca vojne umrlo več kot milijon Filipincev. 11. oktobra 1945 so Filipini postali ustanovna članica Združenih narodov. 4. julija 1946, med predsedovanjem Manuela Roxasa, so Združene države Amerike priznale neodvisnost države z Manilsko pogodbo.<ref>{{cite book |title=Treaties and Other International Agreements of the United States of America; 1776–1949 |url=https://tile.loc.gov/storage-services/service/ll/lltreaties//lltreaties-ustbv011/lltreaties-ustbv011.pdf |publisher=United States Department of State |location=United States |volume=II |year=1974 |pages=3–6 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210824161243/https://tile.loc.gov/storage-services/service/ll/lltreaties//lltreaties-ustbv011/lltreaties-ustbv011.pdf |archive-date=August 24, 2021}}</ref> Zakon Tydings-McDuffie je 24. marca 1934 v obdobju velike depresije podpisal ameriški predsednik [[Franklin D. Roosevelt]]. Ko je bil zakon podpisan, je Manuel L. Quezon postal drugi predsednik Filipinov, s čimer so Filipini postali Commonwealth po Emiliu Aguinaldu y Famyju. Predsednik [[Harry S. Truman]] je podpisal Razglas 2695 in Truman je pooblastil Paula V. McNutta, da razglasi neodvisnost Filipinov v Manilski pogodbi od 4. julija 1946 po Zakonu Tydings-McDuffie.<ref>{{Cite web |date=2021-07-02 |title=July 4, 1946: The Philippines Gained Independence from the United States |url=https://www.nationalww2museum.org/war/articles/july-4-1946-philippines-independence |access-date=2026-07-31 |website=The National WWII Museum {{!}} New Orleans |language=en}}</ref> === Neodvisnost (1946–danes) === Prizadevanja za povojno obnovo in konec upora Hukbalahap so bila uspešna med predsedovanjem Ramona Magsaysayja, vendar so se občasni komunistični upori še dolgo zatem razplamtevali. Pod Magsaysayjevim naslednikom Carlosom P. Garcio je vlada uvedla politiko »Filipinsko prvo mesto«, ki je spodbujala podjetja v filipinski lasti. Diosdado Macapagal je nasledil Garcio in prestavil dan neodvisnosti s 4. julija na 12. junij – datum razglasitve Emilia Aguinalda – in zahteval vzhodni Severni Borneo.<ref>{{cite book |last1=Weatherbee |first1=Donald E. |url=https://books.google.com/books?id=4wqEC4jHl9wC |title=International Relations in Southeast Asia: The Struggle for Autonomy |last2=Emmers |first2=Ralf |last3=Pangestu |first3=Mari |last4=Sebastian |first4=Leonard C. |publisher=Rowman & Littlefield |location=Lanham, Md. |year=2005 |isbn=978-0-7425-2842-0 |pages=[https://books.google.com/books?id=4wqEC4jHl9wC&pg=PA68 68–69] |access-date=October 18, 2015 |archive-date=June 4, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604143037/https://books.google.com/books?id=4wqEC4jHl9wC |url-status=live}}</ref> [[File:CongressBuilding SEATO.jpg|thumb|right|Vodje vrhovne konference v Manili pred kongresno stavbo v Manili, ki jo je 24. oktobra 1966 gostil Ferdinand Marcos]] Leta 1965 je Macapagal izgubil predsedniške volitve proti [[Ferdinand Marcos|Ferdinandu Marcosu]]. Na začetku svojega predsedovanja je Marcos začel infrastrukturne projekte, ki so bili financirani predvsem s tujimi posojili; to je izboljšalo gospodarstvo in prispevalo k njegovi ponovni izvolitvi leta 1969. Proti koncu svojega zadnjega ustavno dovoljenega mandata je Marcos 21. septembra 1972 razglasil vojno stanje z uporabo strahu komunizma in začel vladati z odloki; obdobje so zaznamovali politična represija, cenzura in kršitve človekovih pravic.<ref>{{cite report |last1=Leary |first1=Virginia A. |url=https://www.icj.org/wp-content/uploads/1984/01/Philippines-human-rights-mission-report-1984-eng.pdf |title=The Philippines: Human Rights After Martial Law: Report of a Mission |last2=Ellis |first2=A. A. |last3=Madlener |first3=Kurt |date=1984 |publisher=International Commission of Jurists |isbn=978-92-9037-023-9 |location=Geneva, Switzerland |chapter=Chapter 1: An Overview of Human Rights |access-date=February 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140329103100/https://www.icj.org/wp-content/uploads/1984/01/Philippines-human-rights-mission-report-1984-eng.pdf |archive-date=March 29, 2014}}</ref> Monopoli, ki so jih nadzorovali Marcosovi pajdaši, so bili vzpostavljeni v ključnih panogah, vključno z gozdarstvom in radiodifuzijo; sladkorni monopol je povzročil lakoto na otoku Negros. Marcos je bil skupaj z ženo Imeldo obtožen korupcije in poneverbe milijard dolarjev javnih sredstev. Marcosovo veliko zadolževanje na začetku predsedovanja je povzročilo gospodarske zlome, ki jih je še poslabšala recesija v zgodnjih 1980-ih, ko se je gospodarstvo v letih 1984 in 1985 skrčilo za 7,3 odstotka letno.<ref>{{cite book |last=Raquiza |first=Antoinette R. |url=https://books.google.com/books?id=g5bkhjFAzyMC |title=State Structure, Policy Formation, and Economic Development in Southeast Asia: The Political Economy of Thailand and the Philippines |series=Routledge Studies in the Growth Economies of Asia |date=June 17, 2013 |publisher=Routledge |location=London |isbn=978-1-136-50502-7 |pages=[https://books.google.com/books?id=g5bkhjFAzyMC&pg=PA40 40–41] |language=en |access-date=February 18, 2023 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203074317/https://books.google.com/books?id=g5bkhjFAzyMC |url-status=live}}</ref> 21. avgusta 1983 je bil na pisti mednarodnega letališča Manila umorjen opozicijski voditelj Benigno Aquino ml. (Marcosov glavni tekmec). Marcos je leta 1986 razpisal predčasne predsedniške volitve, na katerih je bil razglašen za zmagovalca, vendar so bili rezultati na splošno ocenjeni kot ponarejeni.<ref>{{cite report |url=http://pdf.usaid.gov/pdf_docs/PNABK494.pdf |title=A Path to Democratic Renewal |last1=Atwood |first1=J. Brian |last2=Schuette |first2=Keith E. |page=350 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140512220659/http://pdf.usaid.gov/pdf_docs/PNABK494.pdf |archive-date=May 12, 2014 |via=National Democratic Institute for International Affairs and International Republican Institute |author-link1=J. Brian Atwood}}</ref> Posledični protesti so privedli do revolucije ljudske moči, ki je Marcosa in njegove zaveznike prisilila, da so pobegnili na Havaje. Aquinova vdova Corazon je bila imenovana za predsednico in razglašena je bila nova ustava.<ref>{{cite book |editor1-last=Atienza |editor1-first=Maria Ela L. |title=Chronology of the 1987 Philippine Constitution |date=2019 |publisher=University of the Philippines Center for Integrative and Development Studies |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-742-119-3 |pages=4–11 |series=Public Policy Monographs |url=https://www.idea.int/sites/default/files/publications/chronology-of-the-1987-philippine-constitution.pdf |access-date=October 19, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201025141304/https://www.idea.int/sites/default/files/publications/chronology-of-the-1987-philippine-constitution.pdf |archive-date=October 25, 2020}}</ref> Vrnitev demokracije in vladnih reform, ki so se začele leta 1986, so ovirali državni dolg, korupcija v vladi in poskusi državnega udara. Komunistični upor in vojaški spopad s separatisti Moro sta se nadaljevala; administracija se je soočila tudi z vrsto katastrof, vključno z izbruhom gore [[Pinatubo]] junija 1991.<ref name=usgs>{{#invoke:cite|web|last1=Newhall |first1=Chris |last2=Hendley |first2=James W. II |last3=Stauffer |first3=Peter H. |name-list-style=amp |date=February 28, 2005 |title=The Cataclysmic 1991 Eruption of Mount Pinatubo, Philippines (U.S. Geological Survey Fact Sheet 113-97) |series=Reducing the Risk from Volcano Hazards |url=https://pubs.usgs.gov/fs/1997/fs113-97/fs113-97.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20060217063847/https://pubs.usgs.gov/fs/1997/fs113-97/fs113-97.pdf |archive-date=February 17, 2006 |access-date=April 22, 2023 |publisher=U.S. Department of the Interior; U.S. Geological Survey |oclc=731752857}}</ref> Aquina je nasledil Fidel V. Ramos, ki je s privatizacijo in deregulacijo liberaliziral nacionalno gospodarstvo. Ramosove gospodarske dosežke je zasenčil začetek azijske finančne krize leta 1997. Njegov naslednik, Joseph Estrada, je dajal prednost javnim stanovanjem, vendar se je soočil z obtožbami o korupciji, kar je privedlo do njegovega strmoglavljenja z revolucijo EDSA leta 2001 in nasledstva podpredsednice Glorie Macapagal Arroyo 20. januarja 2001.<ref>{{#invoke:cite|news|last=Landler |first=Mark |date=February 9, 2001 |title=In Philippines, The Economy As Casualty; The President Ousted, a Credibility Repair Job |work=[[The New York Times]] |url=https://www.nytimes.com/2001/02/09/business/philippines-economy-casualty-president-ousted-credibility-repair-job.html |access-date=February 8, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100119090537/https://www.nytimes.com/2001/02/09/business/philippines-economy-casualty-president-ousted-credibility-repair-job.html |archive-date=January 19, 2010 |author-link1=Mark Landler}}</ref> Arroyovo devetletno administracijo je zaznamovala gospodarska rast, vendar so jo zaznamovali korupcija in politični škandali, vključno z obtožbami o volilnih goljufijah med predsedniškimi volitvami leta 2004. Gospodarska rast se je nadaljevala tudi med administracijo Benigna Aquina III., ki se je zavzemal za dobro upravljanje in preglednost. Aquino III. je podpisal mirovni sporazum z Moro Islamsko osvobodilno fronto (MILF), kar je privedlo do organskega zakona Bangsamoro o vzpostavitvi avtonomne regije Bangsamoro, vendar je streljanje z uporniki MILF v Mamasapanu odložilo sprejetje zakona. Naraščajoče javno nezadovoljstvo z upravljanjem po EDSA je leta 2016 privedlo do izvolitve populista Rodriga Duterteja, čigar predsedovanje je prineslo upad liberalizma v državi, čeprav je v veliki meri ohranilo liberalne gospodarske politike. Med Dutertejevimi prednostnimi nalogami je bilo agresivno povečanje porabe za infrastrukturo za spodbujanje gospodarske rasti; uveljavitev organskega zakona Bangsamoro; okrepljeno zatiranje kriminala in komunističnih uporov; ter kampanja proti drogam, ki je zmanjšala širjenje drog, vendar je privedla tudi do zunajsodnih ubojev. V začetku leta 2020 je pandemija COVID-19 dosegla Filipine, kar je zahtevalo uvedbo karantene po vsej državi, ki je povzročila kratko, a hudo gospodarsko recesijo. Pod obljubo o nadaljevanju Dutertejeve politike je Marcosov sin, Bongbong Marcos, kandidiral z Dutertejevo hčerko Saro in zmagal na volitvah leta 2022. Marcosova obnova proameriške zunanje politike pa je bila obravnavana kot preobrat Dutertejeve srčnosti s Kitajsko, zato so se teritorialni spori v Južnokitajskem morju od takrat zaostrili. Marcosova administracija je aretirala tudi njegovega predhodnika Duterteja, ki je bil poslan na Mednarodno kazensko sodišče na Nizozemskem zaradi sojenja zaradi zločinov proti človečnosti, kar je privedlo do razpada zavezništva Marcos-Duterte. Kasneje je pod njegovo administracijo prišlo do vrste korupcije, slabega upravljanja in nepravilnosti v vladno financiranih projektih za obvladovanje poplav, kar je povzročilo številne proteste po vsej državi. Država je zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu utrpela energetsko krizo. == Geografija == [[File:Relief Map Of The Philippines.png|thumb|upright=0.8|Filipini so na splošno gorati. Višavja predstavljajo 65 odstotkov kopenske površine Filipinov.]] Filipini so arhipelag s približno 7641 otoki,<ref>{{#invoke:cite|web|date=June 4, 2019 |title=Know before you go: the Philippines |url=https://www.nationalgeographic.com/travel/article/partner-content-know-before-you-go-the-philippines |archive-url=https://web.archive.org/web/20210217161952/https://www.nationalgeographic.com/travel/article/partner-content-know-before-you-go-the-philippines |archive-date=February 17, 2021 |access-date=April 4, 2021 |website=National Geographic}}</ref><ref>{{#invoke:cite|news|date=February 20, 2016 |title=More islands, more fun in PH |work=cnn |publisher=CNN Philippines |url=http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html |access-date=July 5, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180620024729/http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html |archive-date=June 20, 2018}}</ref> ki pokrivajo skupno površino (vključno z notranjimi vodnimi površinami) približno 300.000 kvadratnih kilometrov.<ref name="NAMRIAGovPH-InfoMapper-1991">{{Cite journal |date=December 1991 |title=Land Use and Land Classification of the Philippines |url=http://www.namria.gov.ph/jdownloads/Info_Mapper/00a_im_dec911.pdf |journal=Infomapper |publisher=National Mapping and Resource Information Authority |volume=1 |issue=2 |page=10 |issn=0117-1674 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210122012339/http://www.namria.gov.ph/jdownloads/Info_Mapper/00a_im_dec911.pdf |archive-date=January 22, 2021}}</ref><ref name="Boquet-2017">{{Cite book |last=Boquet |first=Yves |url=https://books.google.com/books?id=90C4DgAAQBAJ |title=The Philippine Archipelago |publisher=Springer |year=2017 |isbn=978-3-319-51926-5 |series=Springer Geography |location=Cham, Switzerland |access-date=April 25, 2023 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203074433/https://books.google.com/books?id=90C4DgAAQBAJ |url-status=live}}</ref>{{rp|15}} Filipini se raztezajo 1850 kilometrov od severa proti jugu, od [[Južnokitajsko morje|Južnokitajskega morja]] do [[Celebeško morje|Celebeškega morja]], na vzhodu pa mejijo na [[Filipinsko morje]], na jugozahodu pa na [[Sulujsko morje]].<ref>{{#invoke:cite|web|title=Philippines – A country profile |url=https://www.eyeonasia.gov.sg/asean-countries/know/overview-of-asean-countries/philippines-a-country-profile/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20200926140334/https://www.eyeonasia.gov.sg/asean-countries/know/overview-of-asean-countries/philippines-a-country-profile/ |archive-date=September 26, 2020 |access-date=February 26, 2023 |website=Eye on Asia |publisher=Government of Singapore |language=en}}</ref> [[Luzonski preliv]] je najcenejše (najhitrejše) prometno vozlišče za ladijski promet med Amerikama in Azijo. Je tudi ključno stičišče podmorskih komunikacijskih kablov med Azijo, Pacifikom in Ameriko.<ref>Greenlees, Donald and Arnold, Wayne (2006-12-29). [https://web.archive.org/web/20070127141939/http://news.com.com/Asia+scrambles+to+fix+quake+damage+to+data+cables/2100-1037_3-6146387.html "Asia scrambles to fix quake damage to data cables"]. CNET News.com.<!-- Bot generated title --></ref><ref>{{cite web |url=https://www.submarinecablemap.com/country/philippines |title=Submarine Cable Map: Philippines |author=TeleGeography |website=Submarine Cable Map |date=2024 |access-date=2025-12-22}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.taipeitimes.com/News/editorials/archives/2024/09/06/2003823332 |title=Pacific cables require protection |author=Taipei Times Editorial |website=Taipei Times |date=2024-09-06 |access-date=2025-12-22}}</ref> Enajst največjih otokov v državi so [[Luzon]], [[Mindanao]], [[Samar]], [[Negros]], [[Palavan]], [[Panaj]], [[Mindoro]], [[Lejte]], [[Cebu]], [[Bohol]] in [[Masbate]], kar predstavlja približno 95 odstotkov celotne površine. Obala Filipinov meri 36.289 kilometrov, kar je peta najdaljša obala na svetu, izključna ekonomska cona države pa pokriva 2.263.816 km².<ref>{{#invoke:cite|web|title=Fisheries, Ecosystems and Biodiversity; Catches by Taxon in the waters of Philippines |url=http://www.seaaroundus.org/data/#/eez/608?chart=catch-chart&dimension=taxon&measure=tonnage&limit=10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230205090523/http://www.seaaroundus.org/data/#/eez/608?chart=catch-chart&dimension=taxon&measure=tonnage&limit=10 |archive-date=February 5, 2023 |access-date=February 5, 2023 |publisher=Sea Around Us}}</ref> Najvišja gora je gora [[Apo]] na Mindanau, z nadmorsko višino 2954 metrov.<ref name="CIAWorldFactBook" /> Najdaljša reka Filipinov je reka [[Cagayan (reka)|Cagajan]] v severnem Luzonu, ki teče približno 520 kilometrov. [[Manilski zaliv]], na katerem leži glavno mesto Manila, je z reko Pasig povezan z zalivom [[Laguna de Bay]] (največjim jezerom v državi).<ref>{{#invoke:cite|web|title=Laguna de Bay |url=https://llda.gov.ph/laguna-de-bay/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20200618040407/https://llda.gov.ph/laguna-de-bay/ |archive-date=June 18, 2020 |access-date=August 18, 2007 |publisher=Laguna Lake Development Authority}}</ref> Na zahodnem robu Pacifiškega ognjenega obroča so Filipini pogosto seizmično in vulkansko aktivni. Regija je seizmično aktivna in jo sestavljajo plošče, ki se zbližujejo druga proti drugi iz več smeri.<ref>{{cite book |editor-last1=Berckhemer |editor-first1=H. |url=https://books.google.com/books?id=4jQavSJCro4C |title=Alpine-Mediterranean Geodynamics |series=Geodynamics Series |volume=7 |editor-last2=Hsü |editor-first2=K. |date=1982 |publisher=American Geophysical Union |location=Washington, D.C. |isbn=978-978-087-590-9 |page=[https://books.google.com/books?id=4jQavSJCro4C&pg=RA1-PA31 31] |language=en |access-date=March 11, 2022 |archive-date=February 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230212195929/https://books.google.com/books?id=4jQavSJCro4C |url-status=live}}</ref> Dnevno se zabeleži približno pet potresov, čeprav je večina prešibkih, da bi jih čutili. Zadnja večja potresa sta bila leta 1976 v zalivu Moro in leta 1990 na Luzonu. Filipini imajo 23 aktivnih vulkanov; med njimi imajo Mayon, Taal, Canlaon in Bulusan največje število zabeleženih izbruhov. Država ima dragocena mineralna nahajališča zaradi svoje kompleksne geološke strukture in visoke stopnje seizmične aktivnosti.<ref>{{cite journal |last=Bryner |first=Leonid |date=September 1, 1969 |title=Ore Deposits of the Philippines Their Geology |journal=Economic Geology |publisher=Economic Geology Publishing Company |volume=64 |issue=6 |pages=645–647 |citeseerx=10.1.1.875.7878 |doi=10.2113/gsecongeo.64.6.644}}</ref><ref>{{cite book |last=Santos |first=Gabriel Jr. |title=Metallogenetische und Geochemische Provinzen / Metallogenetic and Geochemical Provinces |chapter=Mineral Distribution and Geological Features of the Philippines |date=1974 |publisher=Springer Nature |volume=1 |page=89 |doi=10.1007/978-3-7091-4065-9_8 |isbn=978-3-211-81249-5}}</ref> Domneva se, da ima druga največja nahajališča [[zlato|zlata]] na svetu (za Južnoafriško republiko), velika nahajališča [[baker|bakra]] in največja nahajališča [[paladij]]a na svetu.<ref name="Inquirer-FirmSeesMetal">{{#invoke:cite|news|last=Cinco |first=Maricar |date=June 3, 2016 |title=Firm sees metal costlier than gold in Romblon sea |newspaper=Philippine Daily Inquirer |url=https://newsinfo.inquirer.net/788940/firm-sees-metal-costlier-than-gold-in-romblon-sea |access-date=July 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200724163335/https://newsinfo.inquirer.net/788940/firm-sees-metal-costlier-than-gold-in-romblon-sea |archive-date=July 24, 2020}}</ref> Proizvodnja zlata v državi je leta 2015 znašala 21 metričnih ton. Drugi minerali so [[krom]], [[nikelj]], [[molibden]], [[platina]] in [[cink]]. Vendar pa so slabo upravljanje in kazenski pregon, nasprotovanje avtohtonih skupnosti in pretekla okoljska škoda te vire pustili večinoma neizkoriščene.<ref>{{#invoke:cite|news|last=Schneider |first=Keith |date=June 8, 2017 |title=The Philippines, a nation rich in precious metals, encounters powerful opposition to mining |work=Mongabay|url=https://news.mongabay.com/2017/06/the-philippines-a-nation-rich-in-precious-metals-encounters-powerful-opposition-to-mining/ |access-date=July 18, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170710043841/https://news.mongabay.com/2017/06/the-philippines-a-nation-rich-in-precious-metals-encounters-powerful-opposition-to-mining/ |archive-date=July 10, 2017}}</ref> === Podnebje === [[File:Thunderstorms-Philippines.jpg|thumb|upright|Večerne nevihte, ki prinašajo dež nad Filipini, so pogoste od junija do novembra.]] Filipini imajo tropsko morsko podnebje, ki je običajno vroče in vlažno. Obstajajo trije letni časi: vroča suha sezona od marca do maja, deževna sezona od junija do novembra in hladna suha sezona od decembra do februarja. Jugozahodni [[monsun]] (znan kot {{lang|fil|habagat}}) traja od maja do oktobra. Severovzhodni monsun ({{lang|fil|amihan}}) traja od novembra do aprila. Najhladnejši mesec je januar, najtoplejši pa maj. Temperature na morski gladini so na Filipinih običajno v istem območju, ne glede na zemljepisno širino. Povprečna letna temperatura je okoli 26,6 °C. V Baguiu, 1500 metrov nadmorske višine, je 18,3 °C.<ref name="PAGASA-Climate">{{#invoke:cite|web|title=Climate of the Philippines |url=http://bagong.pagasa.dost.gov.ph/information/climate-philippines |archive-url=https://web.archive.org/web/20180418140425/http://bagong.pagasa.dost.gov.ph/information/climate-philippines |archive-date=April 18, 2018 |access-date=July 24, 2020 |publisher=Philippine Atmospheric, Geophysical and Astronomical Services Administration}}</ref> Povprečna vlažnost v državi je 82 odstotkov. Letna količina padavin na gorati vzhodni obali znaša kar 5000 milimetrov, v nekaterih zavetnih dolinah pa manj kot 1000 milimetrov.[281] Na filipinskem območju odgovornosti pade tipično 19 [[tajfun]]ov na leto,<ref>{{cite book |last1=Chong |first1=Kee-Chai |url=http://www.unu.edu/unupress/unupbooks/80346e/80346E00.htm |title=Economics of the Philippine Milkfish Resource System |last2=Smith |first2=Ian R. |last3=Lizarondo |first3=Maura S. |publisher=United Nations University Press |date=February 1982 |location=Tokyo, Japan |isbn=978-92-808-0346-4 |chapter=Chapter III: The transformation sub-system: cultivation to market size in fishponds |access-date=July 4, 2020 |chapter-url=http://www.unu.edu/unupress/unupbooks/80346e/80346E06.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719181709/http://archive.unu.edu/unupress/unupbooks/80346e/80346E00.htm |archive-date=July 19, 2011 |name-list-style=amp}}</ref> običajno od julija do oktobra. Osem ali devet jih doseže kopno. Najbolj moker zabeleženi tajfun, ki je prizadel Filipine, je v Baguiu padel 2210 milimetrov od 14. do 18. julija 1911. Država je med desetimi najbolj ranljivimi na podnebne spremembe na svetu.<ref>{{cite book |editor-last1=Kapucu |editor-first1=Naim |url=https://books.google.com/books?id=PFW6BAAAQBAJ |title=Disaster and Development: Examining Global Issues and Cases |series=Environmental Hazards |editor-last2=Liou |editor-first2=Kuotsai Tom |date=April 11, 2014 |publisher=Springer Science+Business Media |location=New York |isbn=978-3-319-04468-2 |page=[https://books.google.com/books?id=PFW6BAAAQBAJ&pg=PA292 292] |language=en |access-date=February 22, 2023 |archive-date=March 6, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230306104213/https://books.google.com/books?id=PFW6BAAAQBAJ |url-status=live}}</ref> === Biotska raznovrstnost === {{glavni|Rastlinstvo in živalstvo Filipinov]] [[File:Carabao.jpg|thumb|''Karabao'' - vodni bivol - je nacionalna žival Filipinov. Simbolizira moč, učinkovitost, vztrajnost in trdo delo.<ref>{{cite book |last1=Philippine Historical Association |url=https://books.google.com/books?id=W4C6AAAAIAAJ |title=Philippine Presidents: 100 Years |last2=New Day Publishers |publisher=Philippine Historical Association |year=1999 |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-10-1027-0 |page=338 |access-date=March 11, 2023 |archive-date=March 11, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230311174135/https://books.google.com/books?id=W4C6AAAAIAAJ |url-status=live}}</ref>]] Filipini so megaraznolika država, z nekaterimi najvišjimi stopnjami odkrivanja in endemizma na svetu (67 odstotkov). Z ocenjenimi 13.500 rastlinskimi vrstami v državi (od katerih je 3500 endemičnih), imajo filipinski deževni gozdovi vrsto rastlinstva: identificiranih je bilo približno 3500 vrst dreves, 8000 vrst cvetočih rastlin, 1.100 praproti in 998 vrst orhidej. Na Filipinih živi 167 kopenskih sesalcev (102 endemični vrsti), 235 plazilcev (160 endemičnih vrst), 99 dvoživk (74 endemičnih vrst), 686 ptic (224 endemičnih vrst) in več kot 20.000 vrst žuželk. Kot pomemben del ekoregije [[Koralni trikotnik]] imajo filipinske vode edinstveno, raznoliko morsko življenje in največjo raznolikost obalnih rib na svetu. Država ima več kot 3200 vrst rib, od tega 121 endemičnih. Filipinske vode omogočajo gojenje rib, rakov, ostrig in morskih alg. Na Filipinih je razporejenih osem glavnih vrst gozdov: dipterokarp, obmorski gozd,] borov gozd, molavski gozd, spodnji gorski gozd, zgornji gorski (ali mahovni gozd), mangrove in ultrabazični gozd. Po uradnih ocenah so imeli Filipini leta 2023 7.000.000 hektarjev gozdnih površin. Sečnja je bila sistematizirana v času ameriškega kolonialnega obdobja, [[krčenje gozdov]] pa se je nadaljevalo tudi po osamosvojitvi, med predsedovanjem Marcosa pa se je zaradi nereguliranih koncesij za sečnjo še pospešilo. Gozdna pokritost se je zmanjšala s 70 odstotkov celotne površine Filipinov leta 1900 na približno 18,3 odstotka leta 1999. Prizadevanja za rehabilitacijo so bila le delno uspešna. Filipini so prednostna točka za ohranjanje biotske raznovrstnosti; imajo več kot 200 zavarovanih območij, ki so se do leta 2023 razširila na 7.790.000 hektarjev. Trije kraji na Filipinih so bili uvrščeni na seznam svetovne dediščine Unesca: [[Naravni park Tubbataha Reefs]] v Sulujskem morju,<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/653 Unesco]</ref> [[Narodni park podzemne reke Puerto-Princesa]]<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/652 Unesco]</ref> in [[Rezervat za divje živali na gorovju Mount Hamiguitan]].<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/1403 Unesco]</ref> == Državna ureditev == Predsednika [[republika|republike]] in 24-članski [[senat]] (zgornji dom kongresa) volijo na splošnih volitvah za šest let. Predstavniški dom (spodnji dom kongresa) je sestavljen iz 200 neposredno izvoljenih članov in do 50 članov, ki jih imenuje [[predsednik]] [[republika|republike]] iz vrst narodnih manjšin. Predsednik republike imenuje ministrski [[kabinet]]. == Gospodarstvo == [[Slika:Banaue Rice Terraces.jpg|sličica|levo|Terase za gojenje riža v strmem goratem predelu na severu Filipinov.]] Skoraj polovica delovne sile je zaposlena v [[kmetijstvo|kmetijstvu]]. Za lastno prehrano gojijo predvsem riž in koruzo, za izvoz pa kokosove orehe, sladkorni trs, ananas in banane. Zelo resen problem je uničevanje gozdov zaradi pridobivanja novih obdelovalnih površin. Glavne industrijske panoge so tekstilna, živilska, kemična in elektrotehnična. Od rudnih bogastev so pomembni [[baker]] (najpomembnejše izvozno blago), [[zlato]], [[nafta]] in [[nikelj]]. Pomemben vir deviz so nakazila delavcev na začasnem delu v tujini. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |year=2001 |title=Družinska enciklopedija Guinness |edition=8. |location=Ljubljana |publisher=Slovenska knjiga |isbn=961-210-034-9 |cobiss=110352384}} {{wikislovar}} {{Southeast_Asia}} {{ASEAN}} {{APEC}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filipini| ]] [[Kategorija:Otoške države]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] [[Kategorija:Članice Zveze držav Jugovzhodne Azije]] [[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]] p7u7a7ixh5eohfh5ed5dosmi7qu6eil 6731487 6731482 2026-08-05T16:52:10Z Ljuba24b 92351 6731487 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Filipini}} {{Infopolje Država | native_name = {{lang|fil|Republika ng Pilipinas}} |conventional_long_name = Republika Filipini | common_name = Filipini | common_name2 = Filipinov | image_flag = Flag of the Philippines.svg | image_coat = Coat of arms of the Philippines.svg | national_motto = ''Za Boga, ljudstvo, naravo in državo''<br />{{lang|fil|Maka-Diyos, Maka-tao, Makakalikasan at Makabansa}}<ref>{{navedi revijo |chamber=RA |number=8491 |title=Flag and Heraldic Code of the Philippines |date=February 12, 1998 |url=https://www.officialgazette.gov.ph/1998/02/12/republic-act-no-8491/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170525084350/https://www.officialgazette.gov.ph/1998/02/12/republic-act-no-8491/ |archive-date=May 25, 2017 |access-date=March 8, 2014 |publisher=Official Gazette of the Philippines |location=Metro Manila, Philippines}}</ref> | national_anthem = ''Izbrana dežela'' {{lang|fil|Lupang Hinirang}} | image_map = {{Switcher|[[File:PHL orthographic.svg|frameless]]|Show globe|[[File:Location Philippines ASEAN.svg|upright=1.15|frameless]]|Show ASEAN|default=1}} |latd=14|latm=35|latNS=N|longd=121|longm=0|longEW=E | official_languages = [[filipinščina]], [[angleščina]]* | recognized_national_languages = Filipino | recognized_regional_languages = 19 jezikov<ref name="GMA-DepEd-7-Languages">{{#invoke:cite|news|date=July 13, 2013 |title=DepEd adds 7 languages to mother tongue-based education for Kinder to Grade 3 |language=en |work=GMA News Online |url=http://www.gmanetwork.com/news/story/317280/news/nation/deped-adds-7-languages-to-mother-tongue-based-education-for-kinder-to-grade-3 |access-date=February 8, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131216045522/http://www.gmanetwork.com/news/story/317280/news/nation/deped-adds-7-languages-to-mother-tongue-based-education-for-kinder-to-grade-3 |archive-date=December 16, 2013}}</ref> | capital = [[Manila]] | admin_center_type = Sedež vlade | admin_center = [[Metro Manila]]{{Efn|name=a|Čeprav je Manila glavno mesto države, je sedež vlade v regiji nacionalnega glavnega mesta, splošno znani kot ''Metro Manila'', katere del je tudi mesto Manila.<ref>{{navedi revijo |title=Establishing Manila as the Capital of the Philippines and as the Permanent Seat of the National Government |chamber=PD |number=940, s. 1976 |date=May 29, 1976 |url=https://www.officialgazette.gov.ph/1976/05/29/presidential-decree-no-940-s-1976/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170525084430/https://www.officialgazette.gov.ph/1976/05/29/presidential-decree-no-940-s-1976/ |archive-date=May 25, 2017 |access-date=April 4, 2015 |publisher=Official Gazette of the Republic of the Philippines |location=Manila, Philippines}}</ref><ref>{{#invoke:cite|web|title=Quezon City Local Government – Background |url=https://quezoncity.gov.ph/index.php/about-the-city-government/background |archive-url=https://web.archive.org/web/20200820074250/https://quezoncity.gov.ph/index.php/about-the-city-government/background |archive-date=August 20, 2020 |access-date=August 25, 2020 |publisher=Quezon City Local Government}}</ref> Številne nacionalne vladne institucije so na različnih delih Metro Manile, poleg palače Malacañang in drugih institucij/agencij, ki so v glavnem mestu Manila.}} | largest_city = [[Mesto Quezon]] | government_type = Unitarna predsedniška republika | leader_title1 = Predsednik | leader_title2 = Podpredsednik | leader_name1 = Bongbong Marcos | leader_name2 = Sara Duterte | upper_house = Senat | lower_house = Predstavniški dom | sovereignty_type = [[Filipinska revolucija|Neodvisnost]] | sovereignty_note = od [[Španija|Španije]] in [[Združene države Amerike|ZDA]] | established_event1 = Razglašena | established_date1 = 12. junij 1898 | established_event2 = Suverenost | established_date2 = 15. november 1935 | established_event3 = Priznana | established_date3 = 4. julij 1946 | established_event4 = Trenutna ustava | established_date4 = 2. februar 1987 | area_km2 = 300.000<ref name="Philippines country profile">{{Cite news |title=Philippines country profile |url=https://www.bbc.com/news/world-asia-pacific-67765684 |website=BBC News |date=December 19, 2023 |access-date=January 10, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231219164940/https://www.bbc.com/news/world-asia-pacific-67765684 |archive-date=December 19, 2023}}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines/#geography |title=Philippines |date=February 27, 2023 |publisher=Central Intelligence Agency |via=CIA.gov |access-date=February 24, 2023 |archive-date=January 10, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210110072816/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines#geography |url-status=dead}}</ref> | area_rank = 72. | area_magnitude = | percent_water = 0,61<ref name="CIAWorldFactBook">{{#invoke:cite|web|date=June 7, 2023 |title=Philippines |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines/ |access-date=June 19, 2023 |website=The World Factbook |publisher=Central Intelligence Agency}}</ref> (notranje vode) | population_estimate = | population_estimate_year = | population_estimate_rank = | population_census = 112.729.484<ref name="PSA_POPCEN">{{Cite press release |last=Mapa |first=Dennis |author-link1= |title=2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President |url=https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president |publisher=Philippine Statistics Authority }}</ref> | population_census_year = 2024 | population_density = 363,45 | population_density_rank = 34. | demonym = Filipinec, Filipinka | GDP_PPP = {{Increase}} $1,573 trillion<ref name="IMFWEO.PH">{{cite web |url=https://data.imf.org/en/Data-Explorer?datasetUrn=IMF.RES:WEO(9.0.0) |title=World Economic Outlook Database (April 2026 Edition) |publisher=International Monetary Fund |website=www.imf.org |date=14 April 2026 |access-date=19 April 2026}}</ref> | GDP_PPP_year = 2026 | GDP_PPP_rank = 30. | GDP_PPP_per_capita = {{Increase}} $13.639<ref name="IMFWEO.PH" /> | GDP_PPP_per_capita_rank = 114. | GDP_nominal = {{Increase}} $512,222 mrd<ref name="IMFWEO.PH" /> | GDP_nominal_year = 2026 | GDP_nominal_rank = 35. | GDP_nominal_per_capita = {{Increase}} $4443<ref name="IMFWEO.PH" /> | GDP_nominal_per_capita_rank = 125. | Gini = 39,3 | Gini_year = 2023 | Gini_change = decrease | Gini_ref = <ref>{{Cite report |url= https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=PH |title=GINI Report - Philippines |publisher=World Bank Group}}</ref> | HDI = 0,720 | HDI_year = 2023 | HDI_change = increase | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{Cite web |date=May 6, 2025 |title=Human Development Report 2025 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf |archive-date=May 6, 2025 |access-date=May 6, 2025 |publisher=United Nations Development Programme |language=en}}</ref> | HDI_rank = 117. | currency = [[Filipinski peso]] (''piso'') | currency_code = PHP | time_zone = [[Filipinski standardni čas|PST]] | utc_offset = +8 | time_zone_DST = ni v rabi | utc_offset_DST = | cctld = .ph | calling_code = 63 | ISO_3166-1_alpha2 = PH | ISO_3166-1_alpha3 = PHL | ISO_3166-1_numeric = 608 | sport_code = PHI (IOC & FIFA), PHL (ISO 3166-1) | vehicle_code = RP | footnotes= *Na posameznih območjih so pomožni jeziki [[cebuanščina]], [[ilokanščina]], [[hiligajnonščina]], [[bikolščinal]], [[Waray-Waray]], [[kapampanganščina]], [[pangasinanščina]], [[Kinaray-a]], [[maranaonščina]], [[magvindanaonščina]]. Na neobvezni in prostovoljni osnovi promovirajo tudi [[španščina|španščino]] in [[arabščina|arabščino]]. }} '''Filipini''', uradno '''Republika Filipini''' je [[otok|otoška]] [[država]], ki jo sestavlja [[otočje]] 7.641<ref>{{navedi splet|url=http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html|title=More islands, more fun in PH|date=20. februar 2016|language=en|accessdate=20. junij 2018|archive-date=2018-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20181007074415/http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html|url-status=dead}}</ref> otokov v [[tropi|tropskem]] zahodnem [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] okoli 100 kilometrov jugovzhodno od celinske [[Azija|Azije]]. S skupno površino približno 300.000 kvadratnih kilometrov, ki so od severa proti jugu razdeljeni v tri glavne geografske enote: Luzon, Visayas in Mindanao. Z več kot 114 milijoni prebivalcev je dvanajsta najbolj naseljena država na svetu. Oblivajo ga [[Južno kitajsko morje]] na zahodu, [[Filipinsko morje]] na vzhodu in [[Celebeško morje]] na jugozahodu, morsko mejo pa si deli s [[Tajvan]]om na severu, [[Japonska|Japonsko]] na severovzhodu]], [[Palav]]om na jugu in jugovzhodu, [[Indonezija|Indonezijo]] na jugu, [[Malezija|Malezijo]] na jugozahodu, [[Vietnam]]om na zahodu ter [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]] na severozahodu. Imajo raznoliko etnično sestavo in bogato kulturo. [[Manila]] je glavno mesto države, najbolj naseljeno mesto pa je [[Quezon City]]. Obe mesti sta znotraj [[Metro Manila|metropolitanske Manile]]. Negritom, najzgodnejšim prebivalcem otočja, so sledili valovi avstronezijskih ljudstev. Sprejetje [[animizem|animizma]], [[hinduizem|hinduizma]] z [[budizem|budističnim]] vplivom in [[islam]]a je ustanovilo otoška kraljestva. Obsežna čezmorska trgovina s sosedi, kot sta pozni imperij [[dinastija Tang|Tang]] ali [[dinastija Song|Song]], je na otočje pripeljala tudi Kitajce, ki so se skozi stoletja postopoma naselili in prepletali. Prihod raziskovalca [[Ferdinand Magellan|Ferdinanda Magellana]] je zaznamoval začetek španske kolonizacije. Leta 1543 je španski raziskovalec [[Ruy López de Villalobos]] otočje poimenoval ''las Islas Filipinas'' v čast kralja [[Filip II. Španski|Filipa II.]] [[Katolicizem]] je postal prevladujoča religija, Manila pa je postala zahodno središče transpacifiške trgovine. Selektivno so jih kolonizirali tudi priseljenci iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]] in [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]. [[Filipinska revolucija]] se je začela leta 1896 in se prepletla s špansko-ameriško vojno leta 1898. Španija je ozemlje odstopila Združenim državam, filipinski revolucionarji pa so razglasili Prvo filipinsko republiko. Naslednja filipinsko-ameriška vojna se je končala s tem, da so Združene države nadzorovale ozemlje do japonske invazije na otoke med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Potem ko so Združene države ponovno prevzele Filipine od Japoncev, so Filipini leta 1946 postali neodvisni. Od takrat je država doživela obdobje vojnega stanja od leta 1972 do 1981 pod diktaturo [[Ferdinand Marcos|Ferdinanda Marcosa]] in njegovo poznejšo strmoglavljenje z ljudsko revolucijo leta 1986, po kateri se je vrnila k demokraciji. Filipini so vzhajajoči trg in država v razvoju ter na novo industrializirana država, katere gospodarstvo prehaja iz kmetijskega v storitveno in proizvodno usmerjeno. Imajo raznolike naravne vire in globalno pomembno raven [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]]. Država je tudi članica številnih mednarodnih organizacij in forumov, predvsem v azijsko-pacifiški regiji kot so Država je članica [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]], [[Zveza držav Jugovzhodne Azije|Zveze držav Jugovzhodne Azije]], [[Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje|Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja]]. Kljub hitri gospodarski rasti se zaradi svoje lege znotraj pacifiškega ognjenega obroča in ekvatorja še naprej spopada z neenakostjo, razširjeno korupcijo in ranljivostjo za naravne nesreče, zaradi česar so nagnjeni k potresom, monsunskim deževjem in tajfunom, na katere so Filipini zgradili odpornost. == Etimologija == Med svojo odpravo leta 1542 je španski raziskovalec Ruy López de Villalobos otoka Leyte in Samar poimenoval ''Felipinas'' po asturijskem princu, kasneje Filipu II. Kastiljskem. Sčasoma se je ime ''Las Islas Filipinas'' uporabljalo za španske posesti arhipelaga.<ref name="Scott-1994" />{{rp|page={{plain link|url=https://books.google.com/books?id=15KZU-yMuisC&pg=PA6|name=6}}}} Druga imena, kot so ''Islas del Poniente'' (Zahodni otoki), ''Islas del Oriente'' (Vzhodni otoki), ime Ferdinanda Magellana in ''San Lázaro'' (Otoki sv. Lazarja), so Španci uporabljali za označevanje otokov v regiji, preden je bila vzpostavljena španska oblast.<ref>{{cite book |last=Malcolm |first=George A. |url=https://books.google.com/books?id=tpEz7_tzzJoC |title=The Government of the Philippine Islands: Its Development and Fundamentals |series=Philippine Law Collection |date=1916 |publisher=Lawyers Co-operative Publishing Company |isbn=<!-- ISBN unspecified --> |location=Rochester, N.Y. |page=[https://archive.org/details/cu31924051298937/page/2/mode/2up 3] |language=en |author-link= |oclc=578245510 |access-date=February 12, 2023 |archive-date=February 17, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230217144209/https://books.google.com/books?id=tpEz7_tzzJoC |url-status=live}}</ref><ref>{{Cite book |last=Spate |first=Oskar H.K. |title=The Spanish Lake |date=November 2004 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-0-7099-0049-8 |series=The Pacific since Magellan |volume=I |location=London |page=97 |chapter=Chapter 4. Magellan's Successors: Loaysa to Urdaneta. Two failures: Grijalva and Villalobos |doi=10.22459/SL.11.2004 |author-link= |access-date=July 6, 2020 |orig-date=1979 |chapter-url=http://epress.anu.edu.au/spanish_lake/mobile_devices/ch04s05.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080805022835/http://epress.anu.edu.au/spanish_lake/mobile_devices/ch04s05.html |archive-date=August 5, 2008 |doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=GIz4CDTCOwcC |title=The Cambridge History of Southeast Asia |date=1999 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-66370-0 |editor-last=Tarling |editor-first=Nicholas |volume=2: From c. 1500 to c. 1800 |location=Cambridge, England |page=[https://books.google.com/books?id=GIz4CDTCOwcC&pg=PA12 12] |language=en |author-link=|access-date=April 2, 2023 |archive-date=April 2, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230402114137/https://books.google.com/books?id=GIz4CDTCOwcC |url-status=live}}</ref> Med filipinsko revolucijo je Malolosov kongres razglasil Filipinsko republiko {{lang|es|República Filipina}}.<ref>{{#invoke:cite|web|title=The 1899 Malolos Constitution |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-1899-malolos-constitution/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170605215334/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-1899-malolos-constitution/ |archive-date=June 5, 2017 |access-date=February 11, 2023 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines |at=Título I – De la República; Articulo 1 |language=es, en}}</ref> Ameriške kolonialne oblasti so državo imenovale ''Filipinski otoki'' (prevod španskega imena).<ref>{{Cite book |last=Constantino |first=Renato |url=https://books.google.com/books?id=Q1ZxAAAAMAAJ |title=The Philippines: A Past Revisited |date=1975 |publisher=Tala Pub. Services |isbn=978-971-8958-00-1 |location=Quezon City, Philippines |author-link= |access-date=February 3, 2024 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072918/https://books.google.com/books?id=Q1ZxAAAAMAAJ |url-status=live}}</ref> Združene države so začele spreminjati svojo nomenklaturo iz »Filipinski otoki« v »Filipini« v Zakonu o filipinski avtonomiji in Zakonu Jones.<ref>{{#invoke:cite|web|date=August 29, 1916 |title=The Jones Law of 1916 |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-jones-law-of-1916/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170808093938/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-jones-law-of-1916/ |archive-date=August 8, 2017 |access-date=March 12, 2021 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines |at=Section 1.―The Philippines}}</ref> Uradni naziv ''Republika Filipini'' je bil vključen v ustavo iz leta 1935 kot ime bodoče neodvisne države<ref>{{#invoke:cite|web|title=The 1935 Constitution |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-1935-constitution/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170625234400/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-1935-constitution/ |archive-date=June 25, 2017 |access-date=February 11, 2023 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines |at=Article XVII, Section 1}}</ref> in v vse nadaljnje ustavne revizije.<ref>{{#invoke:cite|web|date=January 17, 1973 |title=1973 Constitution of the Republic of the Philippines |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/1973-constitution-of-the-republic-of-the-philippines-2/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170625191553/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/1973-constitution-of-the-republic-of-the-philippines-2/ |archive-date=June 25, 2017 |access-date=March 14, 2021 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines}}</ref><ref>{{#invoke:cite|web|date=February 11, 1987 |title=The Constitution of the Republic of the Philippines |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/1987-constitution/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170607182503/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/1987-constitution/ |archive-date=June 7, 2017 |access-date=March 14, 2021 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Filipinov}} === Prazgodovina (pred 900) === [[File:Manunggul Jar.jpg|thumb|upright|left|Pogrebni vrč s pokrovom, okrašenim z dvema osebama na čolnu]] Obstajajo dokazi o zgodnjih [[Človečnjaki|človečnjakih]], ki so živeli na ozemlju današnjih Filipinov že pred 709.000 leti.<ref>{{Cite journal |last1=Ingicco |first1=T. |last2=van den Bergh |first2=G. D. |last3=Jago-on |first3=C. |last4=Bahain |first4=J. |last5=Chacón |first5=M. G. |last6=Amano |first6=N. |last7=Forestier |first7=H. |last8=King |first8=C. |last9=Manalo |first9=K. |last10=Nomade |first10=S. |last11=Pereira |first11=A. |last12=Reyes |first12=M. C. |last13=Sémah |first13=A. |last14=Shao |first14=Q. |last15=Voinchet |first15=P. |date=May 1, 2018 |title=Earliest known hominin activity in the Philippines by 709&nbsp;thousand years ago |url=https://ro.uow.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=6441&context=smhpapers |journal=Nature |publisher=University of Wollongong |volume=557 |issue=7704 |pages=233–237 |bibcode=2018Natur.557..233I |doi=10.1038/s41586-018-0072-8 |pmid=29720661 |s2cid=256771231 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190429133325/https://ro.uow.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=6441&context=smhpapers |archive-date=April 29, 2019 |first16=C. |last16=Falguères |first17=P.C.H. |last17=Albers |first18=M. |last18=Lising |first19=G. |last19=Lyras |first20=D. |last20=Yurnaldi |first21=P. |last21=Rochette |first22=A. |last22=Bautista |first23=J. |last23=de Vos |issn=0028-0836}}</ref> Kosti iz jame Callao potencialno predstavljajo sicer neznano vrsto, ''[[Homo luzonensis]]'', ki je živela pred 50.000 do 67.000 leti.<ref>{{#invoke:cite|news|last1=Greshko |first1=Michael |last2=Wei-Haas |first2=Maya |date=April 10, 2019 |title=New species of ancient human discovered in the Philippines |work=National Geographic |url=https://www.nationalgeographic.com/science/2019/04/new-species-ancient-human-discovered-luzon-philippines-homo-luzonensis/ |access-date=October 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190410173110/https://www.nationalgeographic.com/science/2019/04/new-species-ancient-human-discovered-luzon-philippines-homo-luzonensis/ |archive-date=April 10, 2019}}</ref><ref>{{#invoke:cite|news|last1=Rincon |first1=Paul |date=April 10, 2019 |title=New human species found in Philippines |work=BBC News |url=https://www.bbc.com/news/science-environment-47873072 |access-date=October 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190410192730/https://www.bbc.com/news/science-environment-47873072 |archive-date=April 10, 2019 |author-link1=}}</ref> Najstarejši sodobni človeški ostanki na otokih so iz jam Tabon na Palavanu, datirani po U/Th na 47.000 ± 11–10.000 let nazaj.<ref>{{Cite journal |last1=Détroit |first1=Florent |last2=Dizon |first2=Eusebio |last3=Falguères |first3=Christophe |last4=Hameau |first4=Sébastien |last5=Ronquillo |first5=Wilfredo |last6=Sémah |first6=François |date=2004 |title=Upper Pleistocene ''Homo sapiens'' from the Tabon cave (Palawan, The Philippines): description and dating of new discoveries |url=http://fdetroit.free.fr/IMG/pdf/Detroit_etal_04_Tabon2.pdf |journal=Human Palaeontology and Prehistory |publisher=Elsevier |volume=3 |issue=2004 |pages=705–712 |bibcode=2004CRPal...3..705D |doi=10.1016/j.crpv.2004.06.004 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150218164554/http://fdetroit.free.fr/IMG/pdf/Detroit_etal_04_Tabon2.pdf |archive-date=February 18, 2015 |doi-access=free}}</ref> [[Tabon Man]] je verjetno Negrito, eden najzgodnejših prebivalcev arhipelaga, ki je potomec prvih človeških migracij iz Afrike po obalni poti vzdolž južne Azije do zdaj potopljenih kopenskih mas [[Sundaland]] in [[Sahul]].<ref>{{Cite book |last=Jett |first=Stephen C. |url=https://books.google.com/books?id=EgOUDgAAQBAJ |title=Ancient Ocean Crossings: Reconsidering the Case for Contacts with the Pre-Columbian Americas |date=2017 |publisher=University of Alabama Press |isbn=978-0-8173-1939-7 |location=Tuscaloosa, Ala. |pages=[https://books.google.com/books?id=EgOUDgAAQBAJ&pg=168 168–171] |access-date=May 23, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072920/https://books.google.com/books?id=EgOUDgAAQBAJ |url-status=live}}</ref> Prvi Avstronezijci so na Filipine prišli iz [[Tajvan]]a okoli leta 2200 pr. n. št. in se naselili na otokih Batanes (kjer so zgradili kamnite trdnjave, znane kot ''[[ijang]]i'')<ref>{{Cite book |url=https://portals.iucn.org/library/sites/library/files/documents/2005-006.pdf |title=The Protected Landscape Approach: Linking Nature, Culture and Community |date=2005 |publisher=International Union for Conservation of Nature (IUCN) |isbn=978-2-8317-0797-6 |editor-last=Brown |editor-first=Jessica |location=Gland, Switzerland and Cambridge, England |pages=101–102 |language=en |access-date=March 19, 2023 |editor-last2=Mitchell |editor-first2=Nora J. |editor-last3=Beresford |editor-first3=Michael |archive-url=https://web.archive.org/web/20180408232535/https://portals.iucn.org/library/sites/library/files/documents/2005-006.pdf |archive-date=April 8, 2018}}</ref> in severnem Luzonu. Žadati artefakti so datirani v leto 2000 pr. n. št.,<ref>{{Cite book |last=Scott |first=William Henry |url=https://books.google.com/books?id=FSlwAAAAMAAJ |title=Prehispanic Source Materials for the Study of Philippine History |publisher=New Day Publishers |year=1984 |isbn=978-971-10-0227-5 |location=Quezon City, Philippines |page=17 |author-link=|access-date=April 20, 2023 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072920/https://books.google.com/books?id=FSlwAAAAMAAJ |url-status=live}}</ref><ref>{{Cite book |last=Ness |first=Immanuel |editor-last1=Bellwood |editor-first1=Peter |url=https://books.google.com/books?id=2HMTBwAAQBAJ |title=The Global Prehistory of Human Migration |date=2014 |publisher=Wiley-Blackwell |isbn=978-1-118-97059-1 |location=Chichester, West Sussex, England |page=[https://books.google.com/books?id=2HMTBwAAQBAJ&pg=PA289 289] |author-link1= |editor-link1=Peter Bellwood |access-date=September 2, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072922/https://books.google.com/books?id=2HMTBwAAQBAJ |url-status=live}}</ref> z žadastimi predmeti [[lingling-o]], izdelanimi na Luzonu iz surovin iz Tajvana.<ref>{{Cite journal |last1=Hung |first1=Hsiao-Chun |last2=Iizuka |first2=Yoshiyuki |last3=Bellwood |first3=Peter |last4=Nguyen |first4=Kim Dung |last5=Bellina |first5=Bérénice |last6=Silapanth |first6=Praon |last7=Dizon |first7=Eusebio |last8=Santiago |first8=Rey |last9=Datan |first9=Ipoi |last10=Manton |first10=Jonathan H. |date=December 11, 2007 |title=Ancient jades map 3,000 years of prehistoric exchange in Southeast Asia |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America |publisher=National Academy of Sciences |volume=104 |issue=50 |pages=19745–19750 |doi=10.1073/pnas.0707304104 |pmc=2148369 |pmid=18048347 |doi-access=free}}</ref> Do leta 1000 pr. n. št. so se prebivalci arhipelaga razvili v štiri družbe: plemena lovcev in nabiralcev, bojevniške družbe, višavske plutokracije in pristaniške kneževine.<ref name="Legarda-2001">{{Cite journal |last=Legarda |first=Benito Jr. |author-link= |year=2001 |title=Cultural Landmarks and their Interactions with Economic Factors in the Second Millennium in the Philippines |journal=Kinaadman (Wisdom): A Journal of the Southern Philippines |publisher=Xavier University – Ateneo de Cagayan |volume=23 |page=40}}</ref> Za Filipine pred tujo kolonizacijo so verjeli, da so egalitarni.<ref>{{Cite journal |last=Aguilar |first=Filomeno |date=2015-01-01 |title=The Passing of Rice Spirits: Cosmology, Technology, and Gender Relations in the Colonial Philippines |url=https://archium.ateneo.edu/history-faculty-pubs/99 |journal=History Department Faculty Publications}}</ref> ===Zgodnje države (900–1565) === Najstarejši znani ohranjeni pisni zapis na Filipinih je ''[[Napis na bakreni plošči Laguna]]'' iz leta 900 n. št., ki je bil napisan v stari malajščini z uporabo zgodnje pisave Kawi.<ref>{{Cite journal |last=Postma |first=Antoon |author-link=Antoon Postma |date=1992 |title=The Laguna Copper-Plate Inscription: Text and Commentary |url=http://www.philippinestudies.net/ojs/index.php/ps/article/download/1033/1018 |journal=Philippine Studies |location=Quezon City, Philippines |publisher=Ateneo de Manila University |volume=40 |issue=2 |pages=182–203 |issn=0031-7837 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208053836/http://www.philippinestudies.net/ojs/index.php/ps/article/download/1033/1018 |archive-date=December 8, 2015}}</ref> Do 14. stoletja se je več velikih obalnih naselij pojavilo kot trgovska središča in postalo središče družbenih sprememb.<ref name="deGraaf-1977">{{Cite book |last1=de Graaf |first1=Hermanus Johannes |url=https://books.google.com/books?id=RYQeAAAAIAAJ |title=Geschichte: Lieferung 2 |last2=Kennedy |first2=Joseph |last3=Scott |first3=William Henry |date=1977 |publisher=Brill |isbn=978-90-04-04859-1 |location=Leiden, Switzerland |page=[https://books.google.com/books?id=RYQeAAAAIAAJ&pg=PA198 198] |language=en |author-link3= |access-date=February 18, 2023 |archive-date=March 6, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230306102637/https://books.google.com/books?id=RYQeAAAAIAAJ |url-status=live}}</ref> Nekatere politične skupnosti so imele izmenjave z drugimi državami po vsej Aziji. Trgovina s Kitajsko se je začela v pozni dinastiji Tang, in se razširila v času dinastije Song. Skozi 2. tisočletje našega štetja so bile nekatere politične skupnosti del kitajskega davnega sistema. Z obsežno trgovino in diplomacijo je to privabilo južnokitajske trgovce in migrante iz južnega Fudžjana, ki so se postopoma naselili in prepletli na Filipinih. Indijske kulturne značilnosti, kot so jezikovni izrazi in verske prakse, so se na Filipinih začele širiti v 14. stoletju prek indianiziranega hindujskega cesarstva Majapahit.<ref>{{Cite encyclopedia |title=Philippines |encyclopedia=Concise Encyclopedia of World History |publisher=Atlantic Books|Atlantic Publishers & Distributors |location=New Delhi, India |url=https://books.google.com/books?id=gGKsS-9h4BYC |last=Ramirez-Faria |first=Carlos |date=2007 |page=[https://books.google.com/books?id=gGKsS-9h4BYC&pg=PA560 560] |isbn=978-81-269-0775-5 |access-date=February 18, 2023 |archive-date=January 17, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230117131629/https://books.google.com/books?id=gGKsS-9h4BYC |url-status=live}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Evangelista |first=Alfredo E. |date=1965 |title=Identifying Some Intrusive Archaeological Materials Found in Philippine Proto-historic Sites |url=https://asj.upd.edu.ph/mediabox/archive/ASJ-03-01-1965/Evangelista.pdf |journal=Asian Studies: Journal of Critical Perspectives on Asia |publisher=Asian Center, University of the Philippines |volume=3 |issue=1 |pages=87–88 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230429072742/https://asj.upd.edu.ph/mediabox/archive/ASJ-03-01-1965/Evangelista.pdf |archive-date=April 29, 2023 |access-date=April 29, 2023}}</ref> Do 15. stoletja se je islam uveljavil na arhipelagu Sulu in se od tam razširil. [[File:Naturales 4.png|thumb|211x211px|Par, upodobljen v zgodnjem španskem kolonialnem obdobju Filipinov v 1590-ih, odet v zlato]] Med političnimi območji, ustanovljenimi na Filipinih med 10. in 16. stoletjem, so Majnila,<ref name="Ring-1996">{{Cite book |last1=Ring |first1=Trudy |url=https://books.google.com/books?id=vWLRxJEU49EC |title=International Dictionary of Historic Places: Asia and Oceania |last2=Salkin |first2=Robert M. |last3=La Boda |first3=Sharon |publisher=Taylor & Francis |year=1996 |isbn=978-1-884964-04-6 |location=Chicago, Ill. |pages=565–569 |name-list-style=amp |access-date=August 22, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072922/https://books.google.com/books?id=vWLRxJEU49EC |url-status=live}}</ref> Tondo, Namajan, Pangasinan, Caboloan, Cebu, Butuan, Maguindanao, Lanao, Sulu in Ma-i.<ref>{{Cite book |url=https://archive.org/details/historical-atlas-of-the-republic/page/n65/mode/2up |title=Historical Atlas of the Republic |date=2016 |publisher=Presidential Communications Development and Strategic Planning Office |isbn=978-971-95551-6-2 |editor-last=Quezon |editor-first=Manuel L. III |editor-link= |location=Manila, Philippines |page=64 |editor-last2=Goitia |editor-first2=Pocholo}}</ref> Zgodnja politična občestva so imela običajno tristopenjsko družbeno strukturo: plemstvo, svobodnjaki in odvisni dolžniki-hrošči. Med plemstvom so bili voditelji, znani kot ''datus'', ki so bili odgovorni za vladanje avtonomnim skupinam (''barangajem'' ali ''dulohanom'').<ref>{{cite book |last=Arcilla |first=José S. |url=https://books.google.com/books?id=uxEYobbU-D8C |title=An Introduction to Philippine History |date=1998 |edition=Fourth enlarged |publisher=Ateneo de Manila University Press |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-550-261-0 |page=[https://books.google.com/books?id=uxEYobbU-D8C&pg=PA15 15]}}</ref> Ko so se ''barangaji'' združili v večje naselje ali geografsko ohlapnejšo zvezo, so bili njihovi bolj cenjeni člani priznani kot ''vrhovni datu'', [[radža]] ali [[sultan]], in so vladali skupnosti.<ref>{{cite book |last=Tan |first=Samuel K. |url=https://books.google.com/books?id=pw5FWmdNmj8C |title=A History of the Philippines |date=2008 |publisher=University of the Philippines Press |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-542-568-1 |page=[https://books.google.com/books?id=pw5FWmdNmj8C&pg=PA37 37] |author-link1=}}</ref> Domneva se, da je bila gostota prebivalstva med 14. in 16. stoletjem nizka zaradi pogostosti [[tajfun]]ov in lege Filipinov na [[pacifiški ognjeni obroč|pacifiškem ognjenem obroču]].ref>{{cite book |last1=Bankoff |first1=Greg |editor-last1=Boomgaard |editor-first1=Peter |title=A World of Water: Rain, Rivers and Seas in Southeast Asian Histories |series=Verhandelingen van het Koninklijk Instituut voor Taal-, Land- en Volkenkunde |volume=240 |publisher=KITLV Press |location=Leiden, Netherlands |isbn=978-90-04-25401-5 |date=January 1, 2007 |pages=153–184 |chapter=Storms of history: Water, hazard and society in the Philippines: 1565-1930 |jstor=10.1163/j.ctt1w76vd0.9 |jstor-access=free}}</ref> Portugalski raziskovalec [[Ferdinand Magellan]] je prispel leta 1521, zahteval otoke za Španijo in so ga v bitki pri Mactanu ubili Lapulapujevi možje.<ref name="Guillermo-2012">{{Cite encyclopedia |last=Guillermo |first=Artemio R. |url=https://books.google.com/books?id=wmgX9M_yETIC |title=Historical Dictionary of the Philippines |edition=Third |series=Historical Dictionaries of Asia, Oceania, and the Middle East |date=2012 |publisher=The Scarecrow Press |location=Lanham, Md. |isbn=978-0-8108-7246-2 |access-date=September 28, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203073356/https://books.google.com/books?id=wmgX9M_yETIC |url-status=live}}</ref>{{rp|page={{plain link|url=https://books.google.com/books?id=wmgX9M_yETIC&pg=PA261|name=261}}}} === Španska in ameriška kolonialna oblast (1565–1934) === [[File:Vista del Puente de Manila (1847).png|alt=See caption|thumb|[[Manila]], 1847]] Manila, 1847 Združitev in kolonizacija s strani Kastiljske krone se je začela, ko je leta 1565 iz [[Nova Španija|Nove Španije]] prispel španski raziskovalec [[Miguel López de Legazpi]].<ref>{{cite book |last=Wing |first=J.T. |title=Roots of Empire: Forests and State Power in Early Modern Spain, c.1500–1750 |publisher=Brill |series=Brill's Series in the History of the Environment |year=2015 |isbn=978-90-04-26137-2 |url=https://books.google.com/books?id=7dQuBgAAQBAJ |page=[https://books.google.com/books?id=7dQuBgAAQBAJ&pg=PA109 109] |quote=At the time of Miguel López de Legazpi's voyage in 1564-5, the Philippines were not a unified polity or nation. |access-date=February 3, 2024 |archive-date=January 28, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240128213911/https://books.google.com/books?id=7dQuBgAAQBAJ |url-status=live}}</ref> Številni Filipinci so bili v Novo Španijo pripeljani kot sužnji in prisilna posadka, medtem ko so bili številni Latinoameričani na Filipine pripeljani kot vojaki in kolonisti. Filipini gostijo edina latinskoameriška okrožja v Aziji.<ref>{{Cite web |title=West Coast of the Island Of Luzon {{pipe}} Tourist Attractions |url=http://www.livinginthephilippines.com/travel-guides/getting-to-philippines/979-tourist-attraction-city-of-manila |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20161206200644/http://www.livinginthephilippines.com/travel-guides/getting-to-philippines/979-tourist-attraction-city-of-manila |archive-date=December 6, 2016 |access-date=December 6, 2016}}</ref> Španska Manila je leta 1571 postala glavno mesto generalnega kapetana Filipinov in Španskih Vzhodnih Indij,<ref>{{cite journal |last=Santiago |first=Fernando A. Jr. |year=2006 |title=Isang Maikling Kasaysayan ng Pandacan, Maynila 1589–1898 |trans-title=A Short History of Pandacan, Manila 1589–1898 |url=https://ejournals.ph/article.php?id=7887 |url-status=live |journal=Malay |language=fil |publisher=De La Salle University |volume=19 |issue=2 |pages=70–87 |issn=2243-7851 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200821002744/https://ejournals.ph/article.php?id=7887 |archive-date=August 21, 2020 |access-date=July 18, 2008 |via=Philippine E-Journals}}</ref> španskih ozemelj v Aziji in Pacifiku. Španci so napadli lokalne države po načelu deli in vladaj in večino današnjih Filipinov združili pod eno samo upravo.<ref>{{cite book |last1=Giráldez |first1=Arturo |title=The Age of Trade: The Manila Galleons and the Dawn of the Global Economy |date=March 19, 2015 |publisher=Rowman & Littlefield |location=Lanham, Md. |isbn=978-1-4422-4352-1 |page=[https://books.google.com/books?id=6mCGBwAAQBAJ&pg=PA2 2] |url=https://books.google.com/books?id=6mCGBwAAQBAJ |language=en |access-date=April 2, 2023 |archive-date=April 2, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230402112011/https://books.google.com/books?id=6mCGBwAAQBAJ |url-status=live}}</ref> Razpršene ''barangaje'' so namerno združili v mesta, kjer so katoliški misijonarji lažje spreobrnili svoje prebivalce v krščanstvo, ki je bilo sprva sinkretistično.<ref>{{cite journal |last1=Schumacher |first1=John N. |title=Syncretism in Philippine Catholicism: Its Historical Causes |journal=Philippine Studies |volume=32 |issue=3 |publisher=Ateneo de Manila University Press|location=Quezon City, Philippines |date=1984 |page=254 |url=http://philippinestudies.net/ojs/index.php/ps/article/view/3833/4054 |issn=2244-1093 |oclc=6015358201 |jstor=42632710 |author-link1= |access-date=October 5, 2023 |archive-date=October 6, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231006144446/http://philippinestudies.net/ojs/index.php/ps/article/view/3833/4054 |url-status=live}}</ref> Pokristjanjevanje s strani španskih menihov se je dogajalo predvsem po naseljenih nižinah. Od leta 1565 do 1821 so bili Filipini upravljani kot ozemlje podkraljevstva Nova Španija s sedežem v mestu [[Ciudad de Mexico]]; nato so bili po mehiški vojni za neodvisnost upravljani iz Madrida. Manila je postala zahodno središče transpacifiške trgovine z [[Manilski galeoni|manilskimi galeoni]], zgrajenimi v Bicolu in Caviteju.<ref>{{cite journal |last=McCarthy |first=William J. |date=December 1, 1995 |title=The Yards at Cavite: Shipbuilding in the Early Colonial Philippines |journal=International Journal of Maritime History |publisher=SAGE Publications |volume=7 |issue=2 |pages=149–162 |doi=10.1177/084387149500700208 |s2cid=163709949}}</ref> Med svojo vladavino je Španija porabila precejšnjo vsoto svoje zakladnice za zatiranje uporov domorodcev in obrambo pred zunanjimi vojaškimi napadi, vključno s piratstvom Morov, vojno proti Nizozemcem v 17. stoletju, britansko okupacijo Manile v 18. stoletju in konfliktom z muslimani na jugu. Upravljanje Filipinov je veljalo za izčrpavajočo gospodarstvo Nove Španije, in razpravljalo se je o tem, ali bi jih opustili ali zamenjali za drugo ozemlje. Temu ukrepu so nasprotovali zaradi gospodarskega potenciala otokov, varnosti in želje po nadaljevanju verske spreobrnitve v regiji. Kolonija je preživela z letno subvencijo španske krone, ki je v povprečju znašala 250.000 pesov, običajno plačanih kot 75 ton srebrnih palic iz Amerike. Britanske sile so med [[sedemletna vojna|sedemletno vojno]] zasedle Manilo od 1762 do 1764. Španska oblast je bila obnovljena s Pariško pogodbo leta 1763. Španci so svojo vojno z muslimani v jugovzhodni Aziji imeli za podaljšek rekonkviste.<ref>{{cite book |editor-last1=Hoadley |editor-first1=Stephen |url=https://books.google.com/books?id=5P9bgGxfYKUC |title=Asian Security Reassessed |editor-last2=Ruland |editor-first2=Jurgen |date=2006 |publisher=Institute of Southeast Asian Studies |location=Singapore |isbn=978-981-230-400-1 |page=[https://books.google.com/books?id=5P9bgGxfYKUC&pg=PA215 215] |language=en |access-date=March 19, 2023 |archive-date=March 19, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230319192304/https://books.google.com/books?id=5P9bgGxfYKUC |url-status=live}}</ref> Špansko-moroški konflikt je trajal več sto let. Španija je v zadnji četrtini 19. stoletja osvojila dele Mindanaa in Jola, muslimanski Moro v Sultanatu Sulu pa so priznali špansko suverenost.<ref>{{cite book |last=Warren |first=James Francis |url=https://books.google.com/books?id=VUZq93ydrrwC |title=The Sulu Zone, 1768–1898: The Dynamics of External Trade, Slavery, and Ethnicity in the Transformation of a Southeast Asian Maritime State |date=2007 |edition=Second |publisher=NUS Press |location=Singapore |isbn=978-9971-69-386-2 |page=[https://books.google.com/books?id=VUZq93ydrrwC&pg=PA124 124] |access-date=August 22, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203073403/https://books.google.com/books?id=VUZq93ydrrwC |url-status=live}}</ref> [[File:Ilustrados 1890.jpg|thumb|upright=1.1|''Ilustrados'' v Madridu okoli leta 1890]] Filipinska pristanišča so se v 19. stoletju odprla za svetovno trgovino in filipinska družba se je začela spreminjati. Spremenila se je družbena identiteta, izraz Filipinec pa je zajemal vse prebivalce otočja, namesto da bi se nanašal le na Špance, rojene na Filipinih. Revolucionarno razpoloženje se je okrepilo leta 1872, potem ko je bilo 200 lokalno rekrutiranih kolonialnih vojakov in delavcev ter trije aktivistični katoliški duhovniki usmrčenih iz vprašljivih razlogov. To je navdihnilo propagandno gibanje, ki so ga organizirali Marcelo H. del Pilar, José Rizal, Graciano López Jaena in Mariano Ponce, ki se je zavzemalo za politične reforme na Filipinih.<ref>{{cite book |last1=Acibo |first1=Libert Amorganda |url=https://books.google.com/books?id=r8PCT9AB_REC |title=Jose P. Rizal: His Life, Works, and Role in the Philippine Revolution |last2=Galicano-Adanza |first2=Estela |date=1995 |publisher=REX Book Store, Inc. |location=Manila, Philippines |isbn=978-971-23-1837-5 |pages=[https://books.google.com/books?id=r8PCT9AB_REC&pg=PA46 46–47] |language=en |access-date=February 12, 2023 |archive-date=February 17, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230217144211/https://books.google.com/books?id=r8PCT9AB_REC |url-status=live}}</ref> Rizal je bil 30. decembra 1896 usmrčen zaradi upora, njegova smrt pa je radikalizirala mnoge, ki so bili zvesti Španiji. Poskusi reform so naleteli na odpor; Andrés Bonifacio je leta 1892 ustanovil tajno društvo Katipunan, ki si je z oboroženim uporom prizadevalo za neodvisnost od Španije. Katipunanski ''Jok Pugada Lawina'' je leta 1896 sprožil filipinsko revolucijo.<ref>{{cite book |last=Borromeo-Buehler |first=Soledad |url=https://books.google.com/books?id=RJnMSmXLvr4C |title=The Cry of Balintawak: A Contrived Controversy: A Textual Analysis with Appended Documents |date=1998 |publisher=Ateneo de Manila University Press |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-550-278-8 |page=7 |access-date=January 16, 2021 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203073342/https://books.google.com/books?id=RJnMSmXLvr4C |url-status=live}}</ref> Notranji spori so privedli do Tejerosove konvencije, na kateri je Bonifacio izgubil svoj položaj, Emilio Aguinaldo pa je bil izvoljen za novega vodjo revolucije. Pakt Biak-na-Bato iz leta 1897 je privedel do vlade hongkonške hunte v izgnanstvu. Špansko-ameriška vojna se je začela naslednje leto in dosegla Filipine; Aguinaldo se je vrnil, nadaljeval revolucijo in 12. junija 1898 razglasil neodvisnost od Španije.<ref name="Abinales-2022">{{cite book |last=Abinales |first=Patricio N. |url=https://books.google.com/books?id=0Hd3EAAAQBAJ |title=Modern Philippines |series=Understanding Modern Nations |date=July 8, 2022 |publisher=ABC-CLIO |location=Santa Barbara, Calif. |isbn=978-1-4408-6005-8 |language=en |access-date=February 12, 2023 |archive-date=February 17, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230217144210/https://books.google.com/books?id=0Hd3EAAAQBAJ |url-status=live}}</ref>{{rp|page={{plain link|url=https://books.google.com/books?id=0Hd3EAAAQBAJ&pg=PA26|name=26}}}} Decembra 1898 je Španija po špansko-ameriški vojni otoke odstopila Združenim državam Amerike skupaj s Portorikom in Guamom.<ref>{{cite book |last=Fantina |first=Robert |url=https://books.google.com/books?id=AD0B560nGVIC |title=Desertion and the American Soldier, 1776–2006 |date=2006 |publisher=Algora Publishing |location=New York |isbn=978-0-87586-454-9 |page=[https://books.google.com/books?id=AD0B560nGVIC&pg=PA83 83]}}</ref> Španija je Filipinom vladala 333 let.<ref>{{cite book|last=Novesteras|first=Arsenio P.|title=Isang Lahi... Isang Mithi|language=Filipino|trans-title=One Race... One Desire|year=2002|location=Makati, Philippines|publisher=Salesiana Publishers, Inc.|isbn=971-522-427-X|pages=28, 137, 184}}</ref> Prva filipinska republika je bila razglašena 21. januarja 1899.<ref>{{cite book |editor-last1=Starr |editor-first1=J. Barton |url=https://books.google.com/books?id=NTPxAQAAQBAJ |title=The United States Constitution: Its Birth, Growth, and Influence in Asia |date=September 1988 |publisher=Hong Kong University Press |location=Hong Kong, China |isbn=978-962-209-201-3 |page=[https://books.google.com/books?id=NTPxAQAAQBAJ&pg=PA260 260] |access-date=January 19, 2021 |archive-date=February 11, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230211124609/https://books.google.com/books?id=NTPxAQAAQBAJ |url-status=live}}</ref> Pomanjkanje priznanja s strani Združenih držav je privedlo do izbruha sovražnosti, ki so se po zavrnitvi predloga za premirje s strani ameriškega vojaškega poveljnika na kraju dogodka in napovedi vojne s strani nastajajoče republike [i] stopnjevale v filipinsko-ameriško vojno. [[File:General Gregorio del Pilar and troops in Pampanga c1898.jpg|thumb|left|Filipinski general Gregorio del Pilar in njegove čete v Pampangi okoli leta 1898 med filipinsko-ameriško vojno]] Vojna je povzročila smrt od 250.000 do 1 milijona civilistov, predvsem zaradi lakote in bolezni.<ref name="Tucker-2009">{{Cite encyclopedia |editor-last1=Tucker |editor-first1=Spencer |url=https://books.google.com/books?id=8V3vZxOmHssC |encyclopedia=The Encyclopedia of the Spanish-American and Philippine-American Wars: A Political, Social, and Military History |title=Philippine-American War |date=May 20, 2009 |edition=Illustrated |volume=I: A–L |publisher=ABC-CLIO |location=Santa Barbara, Calif. |isbn=978-1-85109-951-1 |page=[https://books.google.com/books?id=8V3vZxOmHssC&pg=PA478 478] |language=en |editor-link1= |access-date=July 25, 2021 |archive-date=September 23, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230923151624/https://books.google.com/books?id=8V3vZxOmHssC |url-status=live}}</ref> Američani so številne Filipince prepeljali v koncentracijska taborišča, kjer so umrli tisoči. Po padcu Prve filipinske republike leta 1902 je bila s filipinskim organskim zakonom ustanovljena ameriška civilna vlada. Ameriške sile so še naprej zavarovale in širile svoj nadzor nad otoki, zatrle poskus širitve Filipinske republike, zavarovale Sultanat Sulu, vzpostavile nadzor nad notranjimi goratimi območji, ki so se upirala španski osvojitvi in spodbujale obsežno preseljevanje kristjanov na nekoč pretežno muslimanskem Mindanau.<ref>{{cite book |editor-last1=Rogers |editor-first1=Mark M. |editor-last2=Bamat |editor-first2=Tom |editor-last3=Ideh |editor-first3=Julie |title=Pursuing Just Peace: An Overview and Case Studies for Faith-Based Peacebuilders |date=March 24, 2008 |publisher=Catholic Relief Services |location=Baltimore, Md. |isbn=978-1-61492-030-4 |page=119 |url=https://www.crs.org/publications/showpdf.cfm?pdf_id=56 |access-date=April 25, 2023 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20090208080127/https://www.crs.org/publications/showpdf.cfm?pdf_id=56 |archive-date=February 8, 2009}}</ref> === Commonwealth in druga svetovna vojna (1935–1946) === [[File:Douglas MacArthur lands Leyte1.jpg|thumb|General Douglas MacArthur in Sergio Osmeña (levo) se izkrcata med bitko za Leyte 20. oktobra 1944]] Kulturni razvoj na Filipinih je okrepil nacionalno identiteto in tagalogščina je začela imeti prednost pred drugimi lokalnimi jeziki. Vladne funkcije je Taftova komisija postopoma podelila Filipincem; Zakon Tydings-McDuffie iz leta 1934 je odobril desetletni prehod v neodvisnost z ustanovitvijo Commonwealtha Filipinov naslednje leto, s predsednikom Manuelom Quezonom in podpredsednikom Sergiom Osmeño. Quezonove prednostne naloge so bile obramba, socialna pravičnost, neenakost, gospodarska diverzifikacija in nacionalni značaj. [[Filipinščina]] (standardizirana različica tagaloga) je postala nacionalni jezik, uvedena je bila volilna pravica žensk in razmišljala se je o zemljiški reformi. Uvedba volilne pravice žensk v obdobju Commonwealtha (1935–1946) pomeni napreden korak k enakosti spolov na Filipinih. To je ženskam dalo volilno pravico in pravico do sodelovanja v političnih procesih v državi. Filipini imajo tudi prvotno angloameriško dediščino v Aziji,<ref>Go, J. (1999). Colonial Reception and Cultural Reproduction: Filipino Elites and United States Tutelary Rule. Journal of Historical Sociology, 12, 337–368. https://doi.org/10.1111/1467-6443.00096</ref> vendar je žal prihajajoča japonska okupacija filipinsko-ameriškega Commonwealtha večino le-te uničila.<ref>Kennedy, G. (2017). Filling the Void?: Anglo-American Strategic Relations, Philippine Independence, and the Containment of Japan, 1932–1937. The International History Review, 39, 836–859. https://doi.org/10.1080/07075332.2017.1283639</ref> [[Japonski imperij]] je decembra 1941 med drugo svetovno vojno napadel Filipine,<ref>{{cite book |last=Chamberlain |first=Sharon W. |url=https://books.google.com/books?id=JByIDwAAQBAJ |title=A Reckoning: Philippine Trials of Japanese War Criminals |series=New Perspectives in Southeast Asian Studies |date=March 5, 2019 |publisher=University of Wisconsin Press |location=Madison, Wis. |isbn=978-0-299-31860-4 |page=[https://books.google.com/books?id=JByIDwAAQBAJ&pg=PA11 11] |access-date=February 16, 2021 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203073830/https://books.google.com/books?id=JByIDwAAQBAJ |url-status=live}}</ref> in ustanovljena je bila Druga filipinska republika kot lutkovna država pod vodstvom Joseja P. Laurela. Od leta 1942 se je japonska okupacija Filipinov soočala z obsežno podzemno gverilsko dejavnostjo. Med vojno so se dogajala grozodejstva in vojni zločini, vključno s smrtnim pohodom v Bataanu in pokolom v Manili. Filipinski odpor in zavezniške čete so leta 1944 in 1945 premagale Japonce. Ocenjujejo, da je do konca vojne umrlo več kot milijon Filipincev. 11. oktobra 1945 so Filipini postali ustanovna članica Združenih narodov. 4. julija 1946, med predsedovanjem Manuela Roxasa, so Združene države Amerike priznale neodvisnost države z Manilsko pogodbo.<ref>{{cite book |title=Treaties and Other International Agreements of the United States of America; 1776–1949 |url=https://tile.loc.gov/storage-services/service/ll/lltreaties//lltreaties-ustbv011/lltreaties-ustbv011.pdf |publisher=United States Department of State |location=United States |volume=II |year=1974 |pages=3–6 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210824161243/https://tile.loc.gov/storage-services/service/ll/lltreaties//lltreaties-ustbv011/lltreaties-ustbv011.pdf |archive-date=August 24, 2021}}</ref> Zakon Tydings-McDuffie je 24. marca 1934 v obdobju velike depresije podpisal ameriški predsednik [[Franklin D. Roosevelt]]. Ko je bil zakon podpisan, je Manuel L. Quezon postal drugi predsednik Filipinov, s čimer so Filipini postali Commonwealth po Emiliu Aguinaldu y Famyju. Predsednik [[Harry S. Truman]] je podpisal Razglas 2695 in Truman je pooblastil Paula V. McNutta, da razglasi neodvisnost Filipinov v Manilski pogodbi od 4. julija 1946 po Zakonu Tydings-McDuffie.<ref>{{Cite web |date=2021-07-02 |title=July 4, 1946: The Philippines Gained Independence from the United States |url=https://www.nationalww2museum.org/war/articles/july-4-1946-philippines-independence |access-date=2026-07-31 |website=The National WWII Museum {{!}} New Orleans |language=en}}</ref> === Neodvisnost (1946–danes) === Prizadevanja za povojno obnovo in konec upora Hukbalahap so bila uspešna med predsedovanjem Ramona Magsaysayja, vendar so se občasni komunistični upori še dolgo zatem razplamtevali. Pod Magsaysayjevim naslednikom Carlosom P. Garcio je vlada uvedla politiko »Filipinsko prvo mesto«, ki je spodbujala podjetja v filipinski lasti. Diosdado Macapagal je nasledil Garcio in prestavil dan neodvisnosti s 4. julija na 12. junij – datum razglasitve Emilia Aguinalda – in zahteval vzhodni Severni Borneo.<ref>{{cite book |last1=Weatherbee |first1=Donald E. |url=https://books.google.com/books?id=4wqEC4jHl9wC |title=International Relations in Southeast Asia: The Struggle for Autonomy |last2=Emmers |first2=Ralf |last3=Pangestu |first3=Mari |last4=Sebastian |first4=Leonard C. |publisher=Rowman & Littlefield |location=Lanham, Md. |year=2005 |isbn=978-0-7425-2842-0 |pages=[https://books.google.com/books?id=4wqEC4jHl9wC&pg=PA68 68–69] |access-date=October 18, 2015 |archive-date=June 4, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604143037/https://books.google.com/books?id=4wqEC4jHl9wC |url-status=live}}</ref> [[File:CongressBuilding SEATO.jpg|thumb|right|Vodje vrhovne konference v Manili pred kongresno stavbo v Manili, ki jo je 24. oktobra 1966 gostil Ferdinand Marcos]] Leta 1965 je Macapagal izgubil predsedniške volitve proti [[Ferdinand Marcos|Ferdinandu Marcosu]]. Na začetku svojega predsedovanja je Marcos začel infrastrukturne projekte, ki so bili financirani predvsem s tujimi posojili; to je izboljšalo gospodarstvo in prispevalo k njegovi ponovni izvolitvi leta 1969. Proti koncu svojega zadnjega ustavno dovoljenega mandata je Marcos 21. septembra 1972 razglasil vojno stanje z uporabo strahu komunizma in začel vladati z odloki; obdobje so zaznamovali politična represija, cenzura in kršitve človekovih pravic.<ref>{{cite report |last1=Leary |first1=Virginia A. |url=https://www.icj.org/wp-content/uploads/1984/01/Philippines-human-rights-mission-report-1984-eng.pdf |title=The Philippines: Human Rights After Martial Law: Report of a Mission |last2=Ellis |first2=A. A. |last3=Madlener |first3=Kurt |date=1984 |publisher=International Commission of Jurists |isbn=978-92-9037-023-9 |location=Geneva, Switzerland |chapter=Chapter 1: An Overview of Human Rights |access-date=February 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140329103100/https://www.icj.org/wp-content/uploads/1984/01/Philippines-human-rights-mission-report-1984-eng.pdf |archive-date=March 29, 2014}}</ref> Monopoli, ki so jih nadzorovali Marcosovi pajdaši, so bili vzpostavljeni v ključnih panogah, vključno z gozdarstvom in radiodifuzijo; sladkorni monopol je povzročil lakoto na otoku Negros. Marcos je bil skupaj z ženo Imeldo obtožen korupcije in poneverbe milijard dolarjev javnih sredstev. Marcosovo veliko zadolževanje na začetku predsedovanja je povzročilo gospodarske zlome, ki jih je še poslabšala recesija v zgodnjih 1980-ih, ko se je gospodarstvo v letih 1984 in 1985 skrčilo za 7,3 odstotka letno.<ref>{{cite book |last=Raquiza |first=Antoinette R. |url=https://books.google.com/books?id=g5bkhjFAzyMC |title=State Structure, Policy Formation, and Economic Development in Southeast Asia: The Political Economy of Thailand and the Philippines |series=Routledge Studies in the Growth Economies of Asia |date=June 17, 2013 |publisher=Routledge |location=London |isbn=978-1-136-50502-7 |pages=[https://books.google.com/books?id=g5bkhjFAzyMC&pg=PA40 40–41] |language=en |access-date=February 18, 2023 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203074317/https://books.google.com/books?id=g5bkhjFAzyMC |url-status=live}}</ref> 21. avgusta 1983 je bil na pisti mednarodnega letališča Manila umorjen opozicijski voditelj Benigno Aquino ml. (Marcosov glavni tekmec). Marcos je leta 1986 razpisal predčasne predsedniške volitve, na katerih je bil razglašen za zmagovalca, vendar so bili rezultati na splošno ocenjeni kot ponarejeni.<ref>{{cite report |url=http://pdf.usaid.gov/pdf_docs/PNABK494.pdf |title=A Path to Democratic Renewal |last1=Atwood |first1=J. Brian |last2=Schuette |first2=Keith E. |page=350 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140512220659/http://pdf.usaid.gov/pdf_docs/PNABK494.pdf |archive-date=May 12, 2014 |via=National Democratic Institute for International Affairs and International Republican Institute |author-link1=J. Brian Atwood}}</ref> Posledični protesti so privedli do revolucije ljudske moči, ki je Marcosa in njegove zaveznike prisilila, da so pobegnili na Havaje. Aquinova vdova Corazon je bila imenovana za predsednico in razglašena je bila nova ustava.<ref>{{cite book |editor1-last=Atienza |editor1-first=Maria Ela L. |title=Chronology of the 1987 Philippine Constitution |date=2019 |publisher=University of the Philippines Center for Integrative and Development Studies |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-742-119-3 |pages=4–11 |series=Public Policy Monographs |url=https://www.idea.int/sites/default/files/publications/chronology-of-the-1987-philippine-constitution.pdf |access-date=October 19, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201025141304/https://www.idea.int/sites/default/files/publications/chronology-of-the-1987-philippine-constitution.pdf |archive-date=October 25, 2020}}</ref> Vrnitev demokracije in vladnih reform, ki so se začele leta 1986, so ovirali državni dolg, korupcija v vladi in poskusi državnega udara. Komunistični upor in vojaški spopad s separatisti Moro sta se nadaljevala; administracija se je soočila tudi z vrsto katastrof, vključno z izbruhom gore [[Pinatubo]] junija 1991.<ref name=usgs>{{#invoke:cite|web|last1=Newhall |first1=Chris |last2=Hendley |first2=James W. II |last3=Stauffer |first3=Peter H. |name-list-style=amp |date=February 28, 2005 |title=The Cataclysmic 1991 Eruption of Mount Pinatubo, Philippines (U.S. Geological Survey Fact Sheet 113-97) |series=Reducing the Risk from Volcano Hazards |url=https://pubs.usgs.gov/fs/1997/fs113-97/fs113-97.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20060217063847/https://pubs.usgs.gov/fs/1997/fs113-97/fs113-97.pdf |archive-date=February 17, 2006 |access-date=April 22, 2023 |publisher=U.S. Department of the Interior; U.S. Geological Survey |oclc=731752857}}</ref> Aquina je nasledil Fidel V. Ramos, ki je s privatizacijo in deregulacijo liberaliziral nacionalno gospodarstvo. Ramosove gospodarske dosežke je zasenčil začetek azijske finančne krize leta 1997. Njegov naslednik, Joseph Estrada, je dajal prednost javnim stanovanjem, vendar se je soočil z obtožbami o korupciji, kar je privedlo do njegovega strmoglavljenja z revolucijo EDSA leta 2001 in nasledstva podpredsednice Glorie Macapagal Arroyo 20. januarja 2001.<ref>{{#invoke:cite|news|last=Landler |first=Mark |date=February 9, 2001 |title=In Philippines, The Economy As Casualty; The President Ousted, a Credibility Repair Job |work=[[The New York Times]] |url=https://www.nytimes.com/2001/02/09/business/philippines-economy-casualty-president-ousted-credibility-repair-job.html |access-date=February 8, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100119090537/https://www.nytimes.com/2001/02/09/business/philippines-economy-casualty-president-ousted-credibility-repair-job.html |archive-date=January 19, 2010 |author-link1=Mark Landler}}</ref> Arroyovo devetletno administracijo je zaznamovala gospodarska rast, vendar so jo zaznamovali korupcija in politični škandali, vključno z obtožbami o volilnih goljufijah med predsedniškimi volitvami leta 2004. Gospodarska rast se je nadaljevala tudi med administracijo Benigna Aquina III., ki se je zavzemal za dobro upravljanje in preglednost. Aquino III. je podpisal mirovni sporazum z Moro Islamsko osvobodilno fronto (MILF), kar je privedlo do organskega zakona Bangsamoro o vzpostavitvi avtonomne regije Bangsamoro, vendar je streljanje z uporniki MILF v Mamasapanu odložilo sprejetje zakona. Naraščajoče javno nezadovoljstvo z upravljanjem po EDSA je leta 2016 privedlo do izvolitve populista Rodriga Duterteja, čigar predsedovanje je prineslo upad liberalizma v državi, čeprav je v veliki meri ohranilo liberalne gospodarske politike. Med Dutertejevimi prednostnimi nalogami je bilo agresivno povečanje porabe za infrastrukturo za spodbujanje gospodarske rasti; uveljavitev organskega zakona Bangsamoro; okrepljeno zatiranje kriminala in komunističnih uporov; ter kampanja proti drogam, ki je zmanjšala širjenje drog, vendar je privedla tudi do zunajsodnih ubojev. V začetku leta 2020 je pandemija COVID-19 dosegla Filipine, kar je zahtevalo uvedbo karantene po vsej državi, ki je povzročila kratko, a hudo gospodarsko recesijo. Pod obljubo o nadaljevanju Dutertejeve politike je Marcosov sin, Bongbong Marcos, kandidiral z Dutertejevo hčerko Saro in zmagal na volitvah leta 2022. Marcosova obnova proameriške zunanje politike pa je bila obravnavana kot preobrat Dutertejeve srčnosti s Kitajsko, zato so se teritorialni spori v Južnokitajskem morju od takrat zaostrili. Marcosova administracija je aretirala tudi njegovega predhodnika Duterteja, ki je bil poslan na Mednarodno kazensko sodišče na Nizozemskem zaradi sojenja zaradi zločinov proti človečnosti, kar je privedlo do razpada zavezništva Marcos-Duterte. Kasneje je pod njegovo administracijo prišlo do vrste korupcije, slabega upravljanja in nepravilnosti v vladno financiranih projektih za obvladovanje poplav, kar je povzročilo številne proteste po vsej državi. Država je zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu utrpela energetsko krizo. == Geografija == [[File:Relief Map Of The Philippines.png|thumb|upright=0.8|Filipini so na splošno gorati. Višavja predstavljajo 65 odstotkov kopenske površine Filipinov.]] Filipini so arhipelag s približno 7641 otoki,<ref>{{#invoke:cite|web|date=June 4, 2019 |title=Know before you go: the Philippines |url=https://www.nationalgeographic.com/travel/article/partner-content-know-before-you-go-the-philippines |archive-url=https://web.archive.org/web/20210217161952/https://www.nationalgeographic.com/travel/article/partner-content-know-before-you-go-the-philippines |archive-date=February 17, 2021 |access-date=April 4, 2021 |website=National Geographic}}</ref><ref>{{#invoke:cite|news|date=February 20, 2016 |title=More islands, more fun in PH |work=cnn |publisher=CNN Philippines |url=http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html |access-date=July 5, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180620024729/http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html |archive-date=June 20, 2018}}</ref> ki pokrivajo skupno površino (vključno z notranjimi vodnimi površinami) približno 300.000 kvadratnih kilometrov.<ref name="NAMRIAGovPH-InfoMapper-1991">{{Cite journal |date=December 1991 |title=Land Use and Land Classification of the Philippines |url=http://www.namria.gov.ph/jdownloads/Info_Mapper/00a_im_dec911.pdf |journal=Infomapper |publisher=National Mapping and Resource Information Authority |volume=1 |issue=2 |page=10 |issn=0117-1674 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210122012339/http://www.namria.gov.ph/jdownloads/Info_Mapper/00a_im_dec911.pdf |archive-date=January 22, 2021}}</ref><ref name="Boquet-2017">{{Cite book |last=Boquet |first=Yves |url=https://books.google.com/books?id=90C4DgAAQBAJ |title=The Philippine Archipelago |publisher=Springer |year=2017 |isbn=978-3-319-51926-5 |series=Springer Geography |location=Cham, Switzerland |access-date=April 25, 2023 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203074433/https://books.google.com/books?id=90C4DgAAQBAJ |url-status=live}}</ref>{{rp|15}} Filipini se raztezajo 1850 kilometrov od severa proti jugu, od [[Južnokitajsko morje|Južnokitajskega morja]] do [[Celebeško morje|Celebeškega morja]], na vzhodu pa mejijo na [[Filipinsko morje]], na jugozahodu pa na [[Sulujsko morje]].<ref>{{#invoke:cite|web|title=Philippines – A country profile |url=https://www.eyeonasia.gov.sg/asean-countries/know/overview-of-asean-countries/philippines-a-country-profile/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20200926140334/https://www.eyeonasia.gov.sg/asean-countries/know/overview-of-asean-countries/philippines-a-country-profile/ |archive-date=September 26, 2020 |access-date=February 26, 2023 |website=Eye on Asia |publisher=Government of Singapore |language=en}}</ref> [[Luzonski preliv]] je najcenejše (najhitrejše) prometno vozlišče za ladijski promet med Amerikama in Azijo. Je tudi ključno stičišče podmorskih komunikacijskih kablov med Azijo, Pacifikom in Ameriko.<ref>Greenlees, Donald and Arnold, Wayne (2006-12-29). [https://web.archive.org/web/20070127141939/http://news.com.com/Asia+scrambles+to+fix+quake+damage+to+data+cables/2100-1037_3-6146387.html "Asia scrambles to fix quake damage to data cables"]. CNET News.com.<!-- Bot generated title --></ref><ref>{{cite web |url=https://www.submarinecablemap.com/country/philippines |title=Submarine Cable Map: Philippines |author=TeleGeography |website=Submarine Cable Map |date=2024 |access-date=2025-12-22}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.taipeitimes.com/News/editorials/archives/2024/09/06/2003823332 |title=Pacific cables require protection |author=Taipei Times Editorial |website=Taipei Times |date=2024-09-06 |access-date=2025-12-22}}</ref> Enajst največjih otokov v državi so [[Luzon]], [[Mindanao]], [[Samar]], [[Negros]], [[Palavan]], [[Panaj]], [[Mindoro]], [[Lejte]], [[Cebu]], [[Bohol]] in [[Masbate]], kar predstavlja približno 95 odstotkov celotne površine. Obala Filipinov meri 36.289 kilometrov, kar je peta najdaljša obala na svetu, izključna ekonomska cona države pa pokriva 2.263.816 km².<ref>{{#invoke:cite|web|title=Fisheries, Ecosystems and Biodiversity; Catches by Taxon in the waters of Philippines |url=http://www.seaaroundus.org/data/#/eez/608?chart=catch-chart&dimension=taxon&measure=tonnage&limit=10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230205090523/http://www.seaaroundus.org/data/#/eez/608?chart=catch-chart&dimension=taxon&measure=tonnage&limit=10 |archive-date=February 5, 2023 |access-date=February 5, 2023 |publisher=Sea Around Us}}</ref> Najvišja gora je gora [[Apo]] na Mindanau, z nadmorsko višino 2954 metrov.<ref name="CIAWorldFactBook" /> Najdaljša reka Filipinov je reka [[Cagayan (reka)|Cagajan]] v severnem Luzonu, ki teče približno 520 kilometrov. [[Manilski zaliv]], na katerem leži glavno mesto Manila, je z reko Pasig povezan z zalivom [[Laguna de Bay]] (največjim jezerom v državi).<ref>{{#invoke:cite|web|title=Laguna de Bay |url=https://llda.gov.ph/laguna-de-bay/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20200618040407/https://llda.gov.ph/laguna-de-bay/ |archive-date=June 18, 2020 |access-date=August 18, 2007 |publisher=Laguna Lake Development Authority}}</ref> Na zahodnem robu Pacifiškega ognjenega obroča so Filipini pogosto seizmično in vulkansko aktivni. Regija je seizmično aktivna in jo sestavljajo plošče, ki se zbližujejo druga proti drugi iz več smeri.<ref>{{cite book |editor-last1=Berckhemer |editor-first1=H. |url=https://books.google.com/books?id=4jQavSJCro4C |title=Alpine-Mediterranean Geodynamics |series=Geodynamics Series |volume=7 |editor-last2=Hsü |editor-first2=K. |date=1982 |publisher=American Geophysical Union |location=Washington, D.C. |isbn=978-978-087-590-9 |page=[https://books.google.com/books?id=4jQavSJCro4C&pg=RA1-PA31 31] |language=en |access-date=March 11, 2022 |archive-date=February 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230212195929/https://books.google.com/books?id=4jQavSJCro4C |url-status=live}}</ref> Dnevno se zabeleži približno pet potresov, čeprav je večina prešibkih, da bi jih čutili. Zadnja večja potresa sta bila leta 1976 v zalivu Moro in leta 1990 na Luzonu. Filipini imajo 23 aktivnih vulkanov; med njimi imajo Mayon, Taal, Canlaon in Bulusan največje število zabeleženih izbruhov. Država ima dragocena mineralna nahajališča zaradi svoje kompleksne geološke strukture in visoke stopnje seizmične aktivnosti.<ref>{{cite journal |last=Bryner |first=Leonid |date=September 1, 1969 |title=Ore Deposits of the Philippines Their Geology |journal=Economic Geology |publisher=Economic Geology Publishing Company |volume=64 |issue=6 |pages=645–647 |citeseerx=10.1.1.875.7878 |doi=10.2113/gsecongeo.64.6.644}}</ref><ref>{{cite book |last=Santos |first=Gabriel Jr. |title=Metallogenetische und Geochemische Provinzen / Metallogenetic and Geochemical Provinces |chapter=Mineral Distribution and Geological Features of the Philippines |date=1974 |publisher=Springer Nature |volume=1 |page=89 |doi=10.1007/978-3-7091-4065-9_8 |isbn=978-3-211-81249-5}}</ref> Domneva se, da ima druga največja nahajališča [[zlato|zlata]] na svetu (za Južnoafriško republiko), velika nahajališča [[baker|bakra]] in največja nahajališča [[paladij]]a na svetu.<ref name="Inquirer-FirmSeesMetal">{{#invoke:cite|news|last=Cinco |first=Maricar |date=June 3, 2016 |title=Firm sees metal costlier than gold in Romblon sea |newspaper=Philippine Daily Inquirer |url=https://newsinfo.inquirer.net/788940/firm-sees-metal-costlier-than-gold-in-romblon-sea |access-date=July 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200724163335/https://newsinfo.inquirer.net/788940/firm-sees-metal-costlier-than-gold-in-romblon-sea |archive-date=July 24, 2020}}</ref> Proizvodnja zlata v državi je leta 2015 znašala 21 metričnih ton. Drugi minerali so [[krom]], [[nikelj]], [[molibden]], [[platina]] in [[cink]]. Vendar pa so slabo upravljanje in kazenski pregon, nasprotovanje avtohtonih skupnosti in pretekla okoljska škoda te vire pustili večinoma neizkoriščene.<ref>{{#invoke:cite|news|last=Schneider |first=Keith |date=June 8, 2017 |title=The Philippines, a nation rich in precious metals, encounters powerful opposition to mining |work=Mongabay|url=https://news.mongabay.com/2017/06/the-philippines-a-nation-rich-in-precious-metals-encounters-powerful-opposition-to-mining/ |access-date=July 18, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170710043841/https://news.mongabay.com/2017/06/the-philippines-a-nation-rich-in-precious-metals-encounters-powerful-opposition-to-mining/ |archive-date=July 10, 2017}}</ref> === Podnebje === [[File:Thunderstorms-Philippines.jpg|thumb|upright|Večerne nevihte, ki prinašajo dež nad Filipini, so pogoste od junija do novembra.]] Filipini imajo tropsko morsko podnebje, ki je običajno vroče in vlažno. Obstajajo trije letni časi: vroča suha sezona od marca do maja, deževna sezona od junija do novembra in hladna suha sezona od decembra do februarja. Jugozahodni [[monsun]] (znan kot {{lang|fil|habagat}}) traja od maja do oktobra. Severovzhodni monsun ({{lang|fil|amihan}}) traja od novembra do aprila. Najhladnejši mesec je januar, najtoplejši pa maj. Temperature na morski gladini so na Filipinih običajno v istem območju, ne glede na zemljepisno širino. Povprečna letna temperatura je okoli 26,6 °C. V Baguiu, 1500 metrov nadmorske višine, je 18,3 °C.<ref name="PAGASA-Climate">{{#invoke:cite|web|title=Climate of the Philippines |url=http://bagong.pagasa.dost.gov.ph/information/climate-philippines |archive-url=https://web.archive.org/web/20180418140425/http://bagong.pagasa.dost.gov.ph/information/climate-philippines |archive-date=April 18, 2018 |access-date=July 24, 2020 |publisher=Philippine Atmospheric, Geophysical and Astronomical Services Administration}}</ref> Povprečna vlažnost v državi je 82 odstotkov. Letna količina padavin na gorati vzhodni obali znaša kar 5000 milimetrov, v nekaterih zavetnih dolinah pa manj kot 1000 milimetrov.[281] Na filipinskem območju odgovornosti pade tipično 19 [[tajfun]]ov na leto,<ref>{{cite book |last1=Chong |first1=Kee-Chai |url=http://www.unu.edu/unupress/unupbooks/80346e/80346E00.htm |title=Economics of the Philippine Milkfish Resource System |last2=Smith |first2=Ian R. |last3=Lizarondo |first3=Maura S. |publisher=United Nations University Press |date=February 1982 |location=Tokyo, Japan |isbn=978-92-808-0346-4 |chapter=Chapter III: The transformation sub-system: cultivation to market size in fishponds |access-date=July 4, 2020 |chapter-url=http://www.unu.edu/unupress/unupbooks/80346e/80346E06.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719181709/http://archive.unu.edu/unupress/unupbooks/80346e/80346E00.htm |archive-date=July 19, 2011 |name-list-style=amp}}</ref> običajno od julija do oktobra. Osem ali devet jih doseže kopno. Najbolj moker zabeleženi tajfun, ki je prizadel Filipine, je v Baguiu padel 2210 milimetrov od 14. do 18. julija 1911. Država je med desetimi najbolj ranljivimi na podnebne spremembe na svetu.<ref>{{cite book |editor-last1=Kapucu |editor-first1=Naim |url=https://books.google.com/books?id=PFW6BAAAQBAJ |title=Disaster and Development: Examining Global Issues and Cases |series=Environmental Hazards |editor-last2=Liou |editor-first2=Kuotsai Tom |date=April 11, 2014 |publisher=Springer Science+Business Media |location=New York |isbn=978-3-319-04468-2 |page=[https://books.google.com/books?id=PFW6BAAAQBAJ&pg=PA292 292] |language=en |access-date=February 22, 2023 |archive-date=March 6, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230306104213/https://books.google.com/books?id=PFW6BAAAQBAJ |url-status=live}}</ref> === Biotska raznovrstnost === {{glavni|Rastlinstvo in živalstvo Filipinov]] [[File:Carabao.jpg|thumb|''Karabao'' - vodni bivol - je nacionalna žival Filipinov. Simbolizira moč, učinkovitost, vztrajnost in trdo delo.<ref>{{cite book |last1=Philippine Historical Association |url=https://books.google.com/books?id=W4C6AAAAIAAJ |title=Philippine Presidents: 100 Years |last2=New Day Publishers |publisher=Philippine Historical Association |year=1999 |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-10-1027-0 |page=338 |access-date=March 11, 2023 |archive-date=March 11, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230311174135/https://books.google.com/books?id=W4C6AAAAIAAJ |url-status=live}}</ref>]] Filipini so megaraznolika država, z nekaterimi najvišjimi stopnjami odkrivanja in endemizma na svetu (67 odstotkov). Z ocenjenimi 13.500 rastlinskimi vrstami v državi (od katerih je 3500 endemičnih), imajo filipinski deževni gozdovi vrsto rastlinstva: identificiranih je bilo približno 3500 vrst dreves, 8000 vrst cvetočih rastlin, 1.100 praproti in 998 vrst orhidej. Na Filipinih živi 167 kopenskih sesalcev (102 endemični vrsti), 235 plazilcev (160 endemičnih vrst), 99 dvoživk (74 endemičnih vrst), 686 ptic (224 endemičnih vrst) in več kot 20.000 vrst žuželk. Kot pomemben del ekoregije [[Koralni trikotnik]] imajo filipinske vode edinstveno, raznoliko morsko življenje in največjo raznolikost obalnih rib na svetu. Država ima več kot 3200 vrst rib, od tega 121 endemičnih. Filipinske vode omogočajo gojenje rib, rakov, ostrig in morskih alg. Na Filipinih je razporejenih osem glavnih vrst gozdov: dipterokarp, obmorski gozd,] borov gozd, molavski gozd, spodnji gorski gozd, zgornji gorski (ali mahovni gozd), mangrove in ultrabazični gozd. Po uradnih ocenah so imeli Filipini leta 2023 7.000.000 hektarjev gozdnih površin. Sečnja je bila sistematizirana v času ameriškega kolonialnega obdobja, [[krčenje gozdov]] pa se je nadaljevalo tudi po osamosvojitvi, med predsedovanjem Marcosa pa se je zaradi nereguliranih koncesij za sečnjo še pospešilo. Gozdna pokritost se je zmanjšala s 70 odstotkov celotne površine Filipinov leta 1900 na približno 18,3 odstotka leta 1999. Prizadevanja za rehabilitacijo so bila le delno uspešna. Filipini so prednostna točka za ohranjanje biotske raznovrstnosti; imajo več kot 200 zavarovanih območij, ki so se do leta 2023 razširila na 7.790.000 hektarjev. Trije kraji na Filipinih so bili uvrščeni na seznam svetovne dediščine Unesca: [[Naravni park Tubbataha Reefs]] v Sulujskem morju,<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/653 Unesco]</ref> [[Narodni park podzemne reke Puerto-Princesa]]<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/652 Unesco]</ref> in [[Rezervat za divje živali na gorovju Mount Hamiguitan]].<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/1403 Unesco]</ref> == Državna ureditev == Predsednika [[republika|republike]] in 24-članski [[senat]] (zgornji dom kongresa) volijo na splošnih volitvah za šest let. Predstavniški dom (spodnji dom kongresa) je sestavljen iz 200 neposredno izvoljenih članov in do 50 članov, ki jih imenuje [[predsednik]] [[republika|republike]] iz vrst narodnih manjšin. Predsednik republike imenuje ministrski [[kabinet]]. == Gospodarstvo == [[Slika:Banaue Rice Terraces.jpg|sličica|levo|Terase za gojenje riža v strmem goratem predelu na severu Filipinov.]] Skoraj polovica delovne sile je zaposlena v [[kmetijstvo|kmetijstvu]]. Za lastno prehrano gojijo predvsem riž in koruzo, za izvoz pa kokosove orehe, sladkorni trs, ananas in banane. Zelo resen problem je uničevanje gozdov zaradi pridobivanja novih obdelovalnih površin. Glavne industrijske panoge so tekstilna, živilska, kemična in elektrotehnična. Od rudnih bogastev so pomembni [[baker]] (najpomembnejše izvozno blago), [[zlato]], [[nafta]] in [[nikelj]]. Pomemben vir deviz so nakazila delavcev na začasnem delu v tujini. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |year=2001 |title=Družinska enciklopedija Guinness |edition=8. |location=Ljubljana |publisher=Slovenska knjiga |isbn=961-210-034-9 |cobiss=110352384}} {{wikislovar}} {{Southeast_Asia}} {{ASEAN}} {{APEC}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filipini| ]] [[Kategorija:Otoške države]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] [[Kategorija:Članice Zveze držav Jugovzhodne Azije]] [[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]] c81tjmrguagc1yu8uzpi4w485czdp7f 6731490 6731487 2026-08-05T16:54:13Z Ljuba24b 92351 dp 6731490 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Filipini}} {{Infopolje Država | native_name = {{lang|fil|Republika ng Pilipinas}} |conventional_long_name = Republika Filipini | common_name = Filipini | common_name2 = Filipinov | image_flag = Flag of the Philippines.svg | image_coat = Coat of arms of the Philippines.svg | national_motto = ''Za Boga, ljudstvo, naravo in državo''<br />{{lang|fil|Maka-Diyos, Maka-tao, Makakalikasan at Makabansa}}<ref>{{navedi revijo |chamber=RA |number=8491 |title=Flag and Heraldic Code of the Philippines |date=February 12, 1998 |url=https://www.officialgazette.gov.ph/1998/02/12/republic-act-no-8491/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170525084350/https://www.officialgazette.gov.ph/1998/02/12/republic-act-no-8491/ |archive-date=May 25, 2017 |access-date=March 8, 2014 |publisher=Official Gazette of the Philippines |location=Metro Manila, Philippines}}</ref> | national_anthem = ''Izbrana dežela'' {{lang|fil|Lupang Hinirang}} | image_map = {{Switcher|[[File:PHL orthographic.svg|frameless]]|Show globe|[[File:Location Philippines ASEAN.svg|upright=1.15|frameless]]|Show ASEAN|default=1}} |latd=14|latm=35|latNS=N|longd=121|longm=0|longEW=E | official_languages = [[filipinščina]], [[angleščina]]* | recognized_national_languages = Filipino | recognized_regional_languages = 19 jezikov<ref name="GMA-DepEd-7-Languages">{{#invoke:cite|news|date=July 13, 2013 |title=DepEd adds 7 languages to mother tongue-based education for Kinder to Grade 3 |language=en |work=GMA News Online |url=http://www.gmanetwork.com/news/story/317280/news/nation/deped-adds-7-languages-to-mother-tongue-based-education-for-kinder-to-grade-3 |access-date=February 8, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131216045522/http://www.gmanetwork.com/news/story/317280/news/nation/deped-adds-7-languages-to-mother-tongue-based-education-for-kinder-to-grade-3 |archive-date=December 16, 2013}}</ref> | capital = [[Manila]] | admin_center_type = Sedež vlade | admin_center = [[Metro Manila]]{{Efn|name=a|Čeprav je Manila glavno mesto države, je sedež vlade v regiji nacionalnega glavnega mesta, splošno znani kot ''Metro Manila'', katere del je tudi mesto Manila.<ref>{{navedi revijo |title=Establishing Manila as the Capital of the Philippines and as the Permanent Seat of the National Government |chamber=PD |number=940, s. 1976 |date=May 29, 1976 |url=https://www.officialgazette.gov.ph/1976/05/29/presidential-decree-no-940-s-1976/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170525084430/https://www.officialgazette.gov.ph/1976/05/29/presidential-decree-no-940-s-1976/ |archive-date=May 25, 2017 |access-date=April 4, 2015 |publisher=Official Gazette of the Republic of the Philippines |location=Manila, Philippines}}</ref><ref>{{#invoke:cite|web|title=Quezon City Local Government – Background |url=https://quezoncity.gov.ph/index.php/about-the-city-government/background |archive-url=https://web.archive.org/web/20200820074250/https://quezoncity.gov.ph/index.php/about-the-city-government/background |archive-date=August 20, 2020 |access-date=August 25, 2020 |publisher=Quezon City Local Government}}</ref> Številne nacionalne vladne institucije so na različnih delih Metro Manile, poleg palače Malacañang in drugih institucij/agencij, ki so v glavnem mestu Manila.}} | largest_city = [[Mesto Quezon]] | government_type = Unitarna predsedniška republika | leader_title1 = Predsednik | leader_title2 = Podpredsednik | leader_name1 = Bongbong Marcos | leader_name2 = Sara Duterte | upper_house = Senat | lower_house = Predstavniški dom | sovereignty_type = [[Filipinska revolucija|Neodvisnost]] | sovereignty_note = od [[Španija|Španije]] in [[Združene države Amerike|ZDA]] | established_event1 = Razglašena | established_date1 = 12. junij 1898 | established_event2 = Suverenost | established_date2 = 15. november 1935 | established_event3 = Priznana | established_date3 = 4. julij 1946 | established_event4 = Trenutna ustava | established_date4 = 2. februar 1987 | area_km2 = 300.000<ref name="Philippines country profile">{{Cite news |title=Philippines country profile |url=https://www.bbc.com/news/world-asia-pacific-67765684 |website=BBC News |date=December 19, 2023 |access-date=January 10, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231219164940/https://www.bbc.com/news/world-asia-pacific-67765684 |archive-date=December 19, 2023}}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines/#geography |title=Philippines |date=February 27, 2023 |publisher=Central Intelligence Agency |via=CIA.gov |access-date=February 24, 2023 |archive-date=January 10, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210110072816/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines#geography |url-status=dead}}</ref> | area_rank = 72. | area_magnitude = | percent_water = 0,61<ref name="CIAWorldFactBook">{{#invoke:cite|web|date=June 7, 2023 |title=Philippines |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines/ |access-date=June 19, 2023 |website=The World Factbook |publisher=Central Intelligence Agency}}</ref> (notranje vode) | population_estimate = | population_estimate_year = | population_estimate_rank = | population_census = 112.729.484<ref name="PSA_POPCEN">{{Cite press release |last=Mapa |first=Dennis |author-link1= |title=2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President |url=https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president |publisher=Philippine Statistics Authority }}</ref> | population_census_year = 2024 | population_density = 363,45 | population_density_rank = 34. | demonym = Filipinec, Filipinka | GDP_PPP = {{Increase}} $1,573 trillion<ref name="IMFWEO.PH">{{cite web |url=https://data.imf.org/en/Data-Explorer?datasetUrn=IMF.RES:WEO(9.0.0) |title=World Economic Outlook Database (April 2026 Edition) |publisher=International Monetary Fund |website=www.imf.org |date=14 April 2026 |access-date=19 April 2026}}</ref> | GDP_PPP_year = 2026 | GDP_PPP_rank = 30. | GDP_PPP_per_capita = {{Increase}} $13.639<ref name="IMFWEO.PH" /> | GDP_PPP_per_capita_rank = 114. | GDP_nominal = {{Increase}} $512,222 mrd<ref name="IMFWEO.PH" /> | GDP_nominal_year = 2026 | GDP_nominal_rank = 35. | GDP_nominal_per_capita = {{Increase}} $4443<ref name="IMFWEO.PH" /> | GDP_nominal_per_capita_rank = 125. | Gini = 39,3 | Gini_year = 2023 | Gini_change = decrease | Gini_ref = <ref>{{Cite report |url= https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=PH |title=GINI Report - Philippines |publisher=World Bank Group}}</ref> | HDI = 0,720 | HDI_year = 2023 | HDI_change = increase | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{Cite web |date=May 6, 2025 |title=Human Development Report 2025 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf |archive-date=May 6, 2025 |access-date=May 6, 2025 |publisher=United Nations Development Programme |language=en}}</ref> | HDI_rank = 117. | currency = [[Filipinski peso]] (''piso'') | currency_code = PHP | time_zone = [[Filipinski standardni čas|PST]] | utc_offset = +8 | time_zone_DST = ni v rabi | utc_offset_DST = | cctld = .ph | calling_code = 63 | ISO_3166-1_alpha2 = PH | ISO_3166-1_alpha3 = PHL | ISO_3166-1_numeric = 608 | sport_code = PHI (IOC & FIFA), PHL (ISO 3166-1) | vehicle_code = RP | footnotes= *Na posameznih območjih so pomožni jeziki [[cebuanščina]], [[ilokanščina]], [[hiligajnonščina]], [[bikolščinal]], [[Waray-Waray]], [[kapampanganščina]], [[pangasinanščina]], [[Kinaray-a]], [[maranaonščina]], [[magvindanaonščina]]. Na neobvezni in prostovoljni osnovi promovirajo tudi [[španščina|španščino]] in [[arabščina|arabščino]]. }} '''Filipini''', uradno '''Republika Filipini''' je [[otok|otoška]] [[država]], ki jo sestavlja [[otočje]] 7.641<ref>{{navedi splet|url=http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html|title=More islands, more fun in PH|date=20. februar 2016|language=en|accessdate=20. junij 2018|archive-date=2018-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20181007074415/http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html|url-status=dead}}</ref> otokov v [[tropi|tropskem]] zahodnem [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] okoli 100 kilometrov jugovzhodno od celinske [[Azija|Azije]]. S skupno površino približno 300.000 kvadratnih kilometrov, ki so od severa proti jugu razdeljeni v tri glavne geografske enote: Luzon, Visayas in Mindanao. Z več kot 114 milijoni prebivalcev je dvanajsta najbolj naseljena država na svetu. Oblivajo ga [[Južno kitajsko morje]] na zahodu, [[Filipinsko morje]] na vzhodu in [[Celebeško morje]] na jugozahodu, morsko mejo pa si deli s [[Tajvan]]om na severu, [[Japonska|Japonsko]] na severovzhodu]], [[Palav]]om na jugu in jugovzhodu, [[Indonezija|Indonezijo]] na jugu, [[Malezija|Malezijo]] na jugozahodu, [[Vietnam]]om na zahodu ter [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]] na severozahodu. Imajo raznoliko etnično sestavo in bogato kulturo. [[Manila]] je glavno mesto države, najbolj naseljeno mesto pa je [[Quezon City]]. Obe mesti sta znotraj [[Metro Manila|metropolitanske Manile]]. Negritom, najzgodnejšim prebivalcem otočja, so sledili valovi avstronezijskih ljudstev. Sprejetje [[animizem|animizma]], [[hinduizem|hinduizma]] z [[budizem|budističnim]] vplivom in [[islam]]a je ustanovilo otoška kraljestva. Obsežna čezmorska trgovina s sosedi, kot sta pozni imperij [[dinastija Tang|Tang]] ali [[dinastija Song|Song]], je na otočje pripeljala tudi Kitajce, ki so se skozi stoletja postopoma naselili in prepletali. Prihod raziskovalca [[Ferdinand Magellan|Ferdinanda Magellana]] je zaznamoval začetek španske kolonizacije. Leta 1543 je španski raziskovalec [[Ruy López de Villalobos]] otočje poimenoval ''las Islas Filipinas'' v čast kralja [[Filip II. Španski|Filipa II.]] [[Katolicizem]] je postal prevladujoča religija, Manila pa je postala zahodno središče transpacifiške trgovine. Selektivno so jih kolonizirali tudi priseljenci iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]] in [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]. [[Filipinska revolucija]] se je začela leta 1896 in se prepletla s špansko-ameriško vojno leta 1898. Španija je ozemlje odstopila Združenim državam, filipinski revolucionarji pa so razglasili Prvo filipinsko republiko. Naslednja filipinsko-ameriška vojna se je končala s tem, da so Združene države nadzorovale ozemlje do japonske invazije na otoke med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Potem ko so Združene države ponovno prevzele Filipine od Japoncev, so Filipini leta 1946 postali neodvisni. Od takrat je država doživela obdobje vojnega stanja od leta 1972 do 1981 pod diktaturo [[Ferdinand Marcos|Ferdinanda Marcosa]] in njegovo poznejšo strmoglavljenje z ljudsko revolucijo leta 1986, po kateri se je vrnila k demokraciji. Filipini so vzhajajoči trg in država v razvoju ter na novo industrializirana država, katere gospodarstvo prehaja iz kmetijskega v storitveno in proizvodno usmerjeno. Imajo raznolike naravne vire in globalno pomembno raven [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]]. Država je tudi članica številnih mednarodnih organizacij in forumov, predvsem v azijsko-pacifiški regiji kot so Država je članica [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]], [[Zveza držav Jugovzhodne Azije|Zveze držav Jugovzhodne Azije]], [[Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje|Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja]]. Kljub hitri gospodarski rasti se zaradi svoje lege znotraj pacifiškega ognjenega obroča in ekvatorja še naprej spopada z neenakostjo, razširjeno korupcijo in ranljivostjo za naravne nesreče, zaradi česar so nagnjeni k potresom, monsunskim deževjem in tajfunom, na katere so Filipini zgradili odpornost. == Etimologija == Med svojo odpravo leta 1542 je španski raziskovalec Ruy López de Villalobos otoka Leyte in Samar poimenoval ''Felipinas'' po asturijskem princu, kasneje Filipu II. Kastiljskem. Sčasoma se je ime ''Las Islas Filipinas'' uporabljalo za španske posesti arhipelaga.<ref name="Scott-1994" />{{rp|page={{plain link|url=https://books.google.com/books?id=15KZU-yMuisC&pg=PA6|name=6}}}} Druga imena, kot so ''Islas del Poniente'' (Zahodni otoki), ''Islas del Oriente'' (Vzhodni otoki), ime Ferdinanda Magellana in ''San Lázaro'' (Otoki sv. Lazarja), so Španci uporabljali za označevanje otokov v regiji, preden je bila vzpostavljena španska oblast.<ref>{{cite book |last=Malcolm |first=George A. |url=https://books.google.com/books?id=tpEz7_tzzJoC |title=The Government of the Philippine Islands: Its Development and Fundamentals |series=Philippine Law Collection |date=1916 |publisher=Lawyers Co-operative Publishing Company |isbn=<!-- ISBN unspecified --> |location=Rochester, N.Y. |page=[https://archive.org/details/cu31924051298937/page/2/mode/2up 3] |language=en |author-link= |oclc=578245510 |access-date=February 12, 2023 |archive-date=February 17, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230217144209/https://books.google.com/books?id=tpEz7_tzzJoC |url-status=live}}</ref><ref>{{Cite book |last=Spate |first=Oskar H.K. |title=The Spanish Lake |date=November 2004 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-0-7099-0049-8 |series=The Pacific since Magellan |volume=I |location=London |page=97 |chapter=Chapter 4. Magellan's Successors: Loaysa to Urdaneta. Two failures: Grijalva and Villalobos |doi=10.22459/SL.11.2004 |author-link= |access-date=July 6, 2020 |orig-date=1979 |chapter-url=http://epress.anu.edu.au/spanish_lake/mobile_devices/ch04s05.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080805022835/http://epress.anu.edu.au/spanish_lake/mobile_devices/ch04s05.html |archive-date=August 5, 2008 |doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=GIz4CDTCOwcC |title=The Cambridge History of Southeast Asia |date=1999 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-66370-0 |editor-last=Tarling |editor-first=Nicholas |volume=2: From c. 1500 to c. 1800 |location=Cambridge, England |page=[https://books.google.com/books?id=GIz4CDTCOwcC&pg=PA12 12] |language=en |author-link=|access-date=April 2, 2023 |archive-date=April 2, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230402114137/https://books.google.com/books?id=GIz4CDTCOwcC |url-status=live}}</ref> Med filipinsko revolucijo je Malolosov kongres razglasil Filipinsko republiko {{lang|es|República Filipina}}.<ref>{{#invoke:cite|web|title=The 1899 Malolos Constitution |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-1899-malolos-constitution/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170605215334/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-1899-malolos-constitution/ |archive-date=June 5, 2017 |access-date=February 11, 2023 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines |at=Título I – De la República; Articulo 1 |language=es, en}}</ref> Ameriške kolonialne oblasti so državo imenovale ''Filipinski otoki'' (prevod španskega imena).<ref>{{Cite book |last=Constantino |first=Renato |url=https://books.google.com/books?id=Q1ZxAAAAMAAJ |title=The Philippines: A Past Revisited |date=1975 |publisher=Tala Pub. Services |isbn=978-971-8958-00-1 |location=Quezon City, Philippines |author-link= |access-date=February 3, 2024 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072918/https://books.google.com/books?id=Q1ZxAAAAMAAJ |url-status=live}}</ref> Združene države so začele spreminjati svojo nomenklaturo iz »Filipinski otoki« v »Filipini« v Zakonu o filipinski avtonomiji in Zakonu Jones.<ref>{{#invoke:cite|web|date=August 29, 1916 |title=The Jones Law of 1916 |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-jones-law-of-1916/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170808093938/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-jones-law-of-1916/ |archive-date=August 8, 2017 |access-date=March 12, 2021 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines |at=Section 1.―The Philippines}}</ref> Uradni naziv ''Republika Filipini'' je bil vključen v ustavo iz leta 1935 kot ime bodoče neodvisne države<ref>{{#invoke:cite|web|title=The 1935 Constitution |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-1935-constitution/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170625234400/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-1935-constitution/ |archive-date=June 25, 2017 |access-date=February 11, 2023 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines |at=Article XVII, Section 1}}</ref> in v vse nadaljnje ustavne revizije.<ref>{{#invoke:cite|web|date=January 17, 1973 |title=1973 Constitution of the Republic of the Philippines |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/1973-constitution-of-the-republic-of-the-philippines-2/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170625191553/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/1973-constitution-of-the-republic-of-the-philippines-2/ |archive-date=June 25, 2017 |access-date=March 14, 2021 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines}}</ref><ref>{{#invoke:cite|web|date=February 11, 1987 |title=The Constitution of the Republic of the Philippines |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/1987-constitution/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170607182503/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/1987-constitution/ |archive-date=June 7, 2017 |access-date=March 14, 2021 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Filipinov}} === Prazgodovina (pred 900) === [[File:Manunggul Jar.jpg|thumb|upright|left|Pogrebni vrč s pokrovom, okrašenim z dvema osebama na čolnu]] Obstajajo dokazi o zgodnjih [[Človečnjaki|človečnjakih]], ki so živeli na ozemlju današnjih Filipinov že pred 709.000 leti.<ref>{{Cite journal |last1=Ingicco |first1=T. |last2=van den Bergh |first2=G. D. |last3=Jago-on |first3=C. |last4=Bahain |first4=J. |last5=Chacón |first5=M. G. |last6=Amano |first6=N. |last7=Forestier |first7=H. |last8=King |first8=C. |last9=Manalo |first9=K. |last10=Nomade |first10=S. |last11=Pereira |first11=A. |last12=Reyes |first12=M. C. |last13=Sémah |first13=A. |last14=Shao |first14=Q. |last15=Voinchet |first15=P. |date=May 1, 2018 |title=Earliest known hominin activity in the Philippines by 709&nbsp;thousand years ago |url=https://ro.uow.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=6441&context=smhpapers |journal=Nature |publisher=University of Wollongong |volume=557 |issue=7704 |pages=233–237 |bibcode=2018Natur.557..233I |doi=10.1038/s41586-018-0072-8 |pmid=29720661 |s2cid=256771231 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190429133325/https://ro.uow.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=6441&context=smhpapers |archive-date=April 29, 2019 |first16=C. |last16=Falguères |first17=P.C.H. |last17=Albers |first18=M. |last18=Lising |first19=G. |last19=Lyras |first20=D. |last20=Yurnaldi |first21=P. |last21=Rochette |first22=A. |last22=Bautista |first23=J. |last23=de Vos |issn=0028-0836}}</ref> Kosti iz jame Callao potencialno predstavljajo sicer neznano vrsto, ''[[Homo luzonensis]]'', ki je živela pred 50.000 do 67.000 leti.<ref>{{#invoke:cite|news|last1=Greshko |first1=Michael |last2=Wei-Haas |first2=Maya |date=April 10, 2019 |title=New species of ancient human discovered in the Philippines |work=National Geographic |url=https://www.nationalgeographic.com/science/2019/04/new-species-ancient-human-discovered-luzon-philippines-homo-luzonensis/ |access-date=October 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190410173110/https://www.nationalgeographic.com/science/2019/04/new-species-ancient-human-discovered-luzon-philippines-homo-luzonensis/ |archive-date=April 10, 2019}}</ref><ref>{{#invoke:cite|news|last1=Rincon |first1=Paul |date=April 10, 2019 |title=New human species found in Philippines |work=BBC News |url=https://www.bbc.com/news/science-environment-47873072 |access-date=October 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190410192730/https://www.bbc.com/news/science-environment-47873072 |archive-date=April 10, 2019 |author-link1=}}</ref> Najstarejši sodobni človeški ostanki na otokih so iz jam Tabon na Palavanu, datirani po U/Th na 47.000 ± 11–10.000 let nazaj.<ref>{{Cite journal |last1=Détroit |first1=Florent |last2=Dizon |first2=Eusebio |last3=Falguères |first3=Christophe |last4=Hameau |first4=Sébastien |last5=Ronquillo |first5=Wilfredo |last6=Sémah |first6=François |date=2004 |title=Upper Pleistocene ''Homo sapiens'' from the Tabon cave (Palawan, The Philippines): description and dating of new discoveries |url=http://fdetroit.free.fr/IMG/pdf/Detroit_etal_04_Tabon2.pdf |journal=Human Palaeontology and Prehistory |publisher=Elsevier |volume=3 |issue=2004 |pages=705–712 |bibcode=2004CRPal...3..705D |doi=10.1016/j.crpv.2004.06.004 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150218164554/http://fdetroit.free.fr/IMG/pdf/Detroit_etal_04_Tabon2.pdf |archive-date=February 18, 2015 |doi-access=free}}</ref> [[Tabon Man]] je verjetno Negrito, eden najzgodnejših prebivalcev arhipelaga, ki je potomec prvih človeških migracij iz Afrike po obalni poti vzdolž južne Azije do zdaj potopljenih kopenskih mas [[Sundaland]] in [[Sahul]].<ref>{{Cite book |last=Jett |first=Stephen C. |url=https://books.google.com/books?id=EgOUDgAAQBAJ |title=Ancient Ocean Crossings: Reconsidering the Case for Contacts with the Pre-Columbian Americas |date=2017 |publisher=University of Alabama Press |isbn=978-0-8173-1939-7 |location=Tuscaloosa, Ala. |pages=[https://books.google.com/books?id=EgOUDgAAQBAJ&pg=168 168–171] |access-date=May 23, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072920/https://books.google.com/books?id=EgOUDgAAQBAJ |url-status=live}}</ref> Prvi Avstronezijci so na Filipine prišli iz [[Tajvan]]a okoli leta 2200 pr. n. št. in se naselili na otokih Batanes (kjer so zgradili kamnite trdnjave, znane kot ''[[ijang]]i'')<ref>{{Cite book |url=https://portals.iucn.org/library/sites/library/files/documents/2005-006.pdf |title=The Protected Landscape Approach: Linking Nature, Culture and Community |date=2005 |publisher=International Union for Conservation of Nature (IUCN) |isbn=978-2-8317-0797-6 |editor-last=Brown |editor-first=Jessica |location=Gland, Switzerland and Cambridge, England |pages=101–102 |language=en |access-date=March 19, 2023 |editor-last2=Mitchell |editor-first2=Nora J. |editor-last3=Beresford |editor-first3=Michael |archive-url=https://web.archive.org/web/20180408232535/https://portals.iucn.org/library/sites/library/files/documents/2005-006.pdf |archive-date=April 8, 2018}}</ref> in severnem Luzonu. Žadati artefakti so datirani v leto 2000 pr. n. št.,<ref>{{Cite book |last=Scott |first=William Henry |url=https://books.google.com/books?id=FSlwAAAAMAAJ |title=Prehispanic Source Materials for the Study of Philippine History |publisher=New Day Publishers |year=1984 |isbn=978-971-10-0227-5 |location=Quezon City, Philippines |page=17 |author-link=|access-date=April 20, 2023 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072920/https://books.google.com/books?id=FSlwAAAAMAAJ |url-status=live}}</ref><ref>{{Cite book |last=Ness |first=Immanuel |editor-last1=Bellwood |editor-first1=Peter |url=https://books.google.com/books?id=2HMTBwAAQBAJ |title=The Global Prehistory of Human Migration |date=2014 |publisher=Wiley-Blackwell |isbn=978-1-118-97059-1 |location=Chichester, West Sussex, England |page=[https://books.google.com/books?id=2HMTBwAAQBAJ&pg=PA289 289] |author-link1= |editor-link1=Peter Bellwood |access-date=September 2, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072922/https://books.google.com/books?id=2HMTBwAAQBAJ |url-status=live}}</ref> z žadastimi predmeti [[lingling-o]], izdelanimi na Luzonu iz surovin iz Tajvana.<ref>{{Cite journal |last1=Hung |first1=Hsiao-Chun |last2=Iizuka |first2=Yoshiyuki |last3=Bellwood |first3=Peter |last4=Nguyen |first4=Kim Dung |last5=Bellina |first5=Bérénice |last6=Silapanth |first6=Praon |last7=Dizon |first7=Eusebio |last8=Santiago |first8=Rey |last9=Datan |first9=Ipoi |last10=Manton |first10=Jonathan H. |date=December 11, 2007 |title=Ancient jades map 3,000 years of prehistoric exchange in Southeast Asia |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America |publisher=National Academy of Sciences |volume=104 |issue=50 |pages=19745–19750 |doi=10.1073/pnas.0707304104 |pmc=2148369 |pmid=18048347 |doi-access=free}}</ref> Do leta 1000 pr. n. št. so se prebivalci arhipelaga razvili v štiri družbe: plemena lovcev in nabiralcev, bojevniške družbe, višavske plutokracije in pristaniške kneževine.<ref name="Legarda-2001">{{Cite journal |last=Legarda |first=Benito Jr. |author-link= |year=2001 |title=Cultural Landmarks and their Interactions with Economic Factors in the Second Millennium in the Philippines |journal=Kinaadman (Wisdom): A Journal of the Southern Philippines |publisher=Xavier University – Ateneo de Cagayan |volume=23 |page=40}}</ref> Za Filipine pred tujo kolonizacijo so verjeli, da so egalitarni.<ref>{{Cite journal |last=Aguilar |first=Filomeno |date=2015-01-01 |title=The Passing of Rice Spirits: Cosmology, Technology, and Gender Relations in the Colonial Philippines |url=https://archium.ateneo.edu/history-faculty-pubs/99 |journal=History Department Faculty Publications}}</ref> ===Zgodnje države (900–1565) === Najstarejši znani ohranjeni pisni zapis na Filipinih je ''[[Napis na bakreni plošči Laguna]]'' iz leta 900 n. št., ki je bil napisan v stari malajščini z uporabo zgodnje pisave Kawi.<ref>{{Cite journal |last=Postma |first=Antoon |author-link=Antoon Postma |date=1992 |title=The Laguna Copper-Plate Inscription: Text and Commentary |url=http://www.philippinestudies.net/ojs/index.php/ps/article/download/1033/1018 |journal=Philippine Studies |location=Quezon City, Philippines |publisher=Ateneo de Manila University |volume=40 |issue=2 |pages=182–203 |issn=0031-7837 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208053836/http://www.philippinestudies.net/ojs/index.php/ps/article/download/1033/1018 |archive-date=December 8, 2015}}</ref> Do 14. stoletja se je več velikih obalnih naselij pojavilo kot trgovska središča in postalo središče družbenih sprememb.<ref name="deGraaf-1977">{{Cite book |last1=de Graaf |first1=Hermanus Johannes |url=https://books.google.com/books?id=RYQeAAAAIAAJ |title=Geschichte: Lieferung 2 |last2=Kennedy |first2=Joseph |last3=Scott |first3=William Henry |date=1977 |publisher=Brill |isbn=978-90-04-04859-1 |location=Leiden, Switzerland |page=[https://books.google.com/books?id=RYQeAAAAIAAJ&pg=PA198 198] |language=en |author-link3= |access-date=February 18, 2023 |archive-date=March 6, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230306102637/https://books.google.com/books?id=RYQeAAAAIAAJ |url-status=live}}</ref> Nekatere politične skupnosti so imele izmenjave z drugimi državami po vsej Aziji. Trgovina s Kitajsko se je začela v pozni dinastiji Tang, in se razširila v času dinastije Song. Skozi 2. tisočletje našega štetja so bile nekatere politične skupnosti del kitajskega davnega sistema. Z obsežno trgovino in diplomacijo je to privabilo južnokitajske trgovce in migrante iz južnega Fudžjana, ki so se postopoma naselili in prepletli na Filipinih. Indijske kulturne značilnosti, kot so jezikovni izrazi in verske prakse, so se na Filipinih začele širiti v 14. stoletju prek indianiziranega hindujskega cesarstva Majapahit.<ref>{{Cite encyclopedia |title=Philippines |encyclopedia=Concise Encyclopedia of World History |publisher=Atlantic Books|Atlantic Publishers & Distributors |location=New Delhi, India |url=https://books.google.com/books?id=gGKsS-9h4BYC |last=Ramirez-Faria |first=Carlos |date=2007 |page=[https://books.google.com/books?id=gGKsS-9h4BYC&pg=PA560 560] |isbn=978-81-269-0775-5 |access-date=February 18, 2023 |archive-date=January 17, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230117131629/https://books.google.com/books?id=gGKsS-9h4BYC |url-status=live}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Evangelista |first=Alfredo E. |date=1965 |title=Identifying Some Intrusive Archaeological Materials Found in Philippine Proto-historic Sites |url=https://asj.upd.edu.ph/mediabox/archive/ASJ-03-01-1965/Evangelista.pdf |journal=Asian Studies: Journal of Critical Perspectives on Asia |publisher=Asian Center, University of the Philippines |volume=3 |issue=1 |pages=87–88 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230429072742/https://asj.upd.edu.ph/mediabox/archive/ASJ-03-01-1965/Evangelista.pdf |archive-date=April 29, 2023 |access-date=April 29, 2023}}</ref> Do 15. stoletja se je islam uveljavil na arhipelagu Sulu in se od tam razširil. [[File:Naturales 4.png|thumb|211x211px|Par, upodobljen v zgodnjem španskem kolonialnem obdobju Filipinov v 1590-ih, odet v zlato]] Med političnimi območji, ustanovljenimi na Filipinih med 10. in 16. stoletjem, so Majnila,<ref name="Ring-1996">{{Cite book |last1=Ring |first1=Trudy |url=https://books.google.com/books?id=vWLRxJEU49EC |title=International Dictionary of Historic Places: Asia and Oceania |last2=Salkin |first2=Robert M. |last3=La Boda |first3=Sharon |publisher=Taylor & Francis |year=1996 |isbn=978-1-884964-04-6 |location=Chicago, Ill. |pages=565–569 |name-list-style=amp |access-date=August 22, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072922/https://books.google.com/books?id=vWLRxJEU49EC |url-status=live}}</ref> Tondo, Namajan, Pangasinan, Caboloan, Cebu, Butuan, Maguindanao, Lanao, Sulu in Ma-i.<ref>{{Cite book |url=https://archive.org/details/historical-atlas-of-the-republic/page/n65/mode/2up |title=Historical Atlas of the Republic |date=2016 |publisher=Presidential Communications Development and Strategic Planning Office |isbn=978-971-95551-6-2 |editor-last=Quezon |editor-first=Manuel L. III |editor-link= |location=Manila, Philippines |page=64 |editor-last2=Goitia |editor-first2=Pocholo}}</ref> Zgodnja politična občestva so imela običajno tristopenjsko družbeno strukturo: plemstvo, svobodnjaki in odvisni dolžniki-hrošči. Med plemstvom so bili voditelji, znani kot ''datus'', ki so bili odgovorni za vladanje avtonomnim skupinam (''barangajem'' ali ''dulohanom'').<ref>{{cite book |last=Arcilla |first=José S. |url=https://books.google.com/books?id=uxEYobbU-D8C |title=An Introduction to Philippine History |date=1998 |edition=Fourth enlarged |publisher=Ateneo de Manila University Press |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-550-261-0 |page=[https://books.google.com/books?id=uxEYobbU-D8C&pg=PA15 15]}}</ref> Ko so se ''barangaji'' združili v večje naselje ali geografsko ohlapnejšo zvezo, so bili njihovi bolj cenjeni člani priznani kot ''vrhovni datu'', [[radža]] ali [[sultan]], in so vladali skupnosti.<ref>{{cite book |last=Tan |first=Samuel K. |url=https://books.google.com/books?id=pw5FWmdNmj8C |title=A History of the Philippines |date=2008 |publisher=University of the Philippines Press |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-542-568-1 |page=[https://books.google.com/books?id=pw5FWmdNmj8C&pg=PA37 37] |author-link1=}}</ref> Domneva se, da je bila gostota prebivalstva med 14. in 16. stoletjem nizka zaradi pogostosti [[tajfun]]ov in lege Filipinov na [[pacifiški ognjeni obroč|pacifiškem ognjenem obroču]].ref>{{cite book |last1=Bankoff |first1=Greg |editor-last1=Boomgaard |editor-first1=Peter |title=A World of Water: Rain, Rivers and Seas in Southeast Asian Histories |series=Verhandelingen van het Koninklijk Instituut voor Taal-, Land- en Volkenkunde |volume=240 |publisher=KITLV Press |location=Leiden, Netherlands |isbn=978-90-04-25401-5 |date=January 1, 2007 |pages=153–184 |chapter=Storms of history: Water, hazard and society in the Philippines: 1565-1930 |jstor=10.1163/j.ctt1w76vd0.9 |jstor-access=free}}</ref> Portugalski raziskovalec [[Ferdinand Magellan]] je prispel leta 1521, zahteval otoke za Španijo in so ga v bitki pri Mactanu ubili Lapulapujevi možje.<ref name="Guillermo-2012">{{Cite encyclopedia |last=Guillermo |first=Artemio R. |url=https://books.google.com/books?id=wmgX9M_yETIC |title=Historical Dictionary of the Philippines |edition=Third |series=Historical Dictionaries of Asia, Oceania, and the Middle East |date=2012 |publisher=The Scarecrow Press |location=Lanham, Md. |isbn=978-0-8108-7246-2 |access-date=September 28, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203073356/https://books.google.com/books?id=wmgX9M_yETIC |url-status=live}}</ref>{{rp|page={{plain link|url=https://books.google.com/books?id=wmgX9M_yETIC&pg=PA261|name=261}}}} === Španska in ameriška kolonialna oblast (1565–1934) === [[File:Vista del Puente de Manila (1847).png|alt=See caption|thumb|[[Manila]], 1847]] Manila, 1847 Združitev in kolonizacija s strani Kastiljske krone se je začela, ko je leta 1565 iz [[Nova Španija|Nove Španije]] prispel španski raziskovalec [[Miguel López de Legazpi]].<ref>{{cite book |last=Wing |first=J.T. |title=Roots of Empire: Forests and State Power in Early Modern Spain, c.1500–1750 |publisher=Brill |series=Brill's Series in the History of the Environment |year=2015 |isbn=978-90-04-26137-2 |url=https://books.google.com/books?id=7dQuBgAAQBAJ |page=[https://books.google.com/books?id=7dQuBgAAQBAJ&pg=PA109 109] |quote=At the time of Miguel López de Legazpi's voyage in 1564-5, the Philippines were not a unified polity or nation. |access-date=February 3, 2024 |archive-date=January 28, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240128213911/https://books.google.com/books?id=7dQuBgAAQBAJ |url-status=live}}</ref> Številni Filipinci so bili v Novo Španijo pripeljani kot sužnji in prisilna posadka, medtem ko so bili številni Latinoameričani na Filipine pripeljani kot vojaki in kolonisti. Filipini gostijo edina latinskoameriška okrožja v Aziji.<ref>{{Cite web |title=West Coast of the Island Of Luzon {{pipe}} Tourist Attractions |url=http://www.livinginthephilippines.com/travel-guides/getting-to-philippines/979-tourist-attraction-city-of-manila |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20161206200644/http://www.livinginthephilippines.com/travel-guides/getting-to-philippines/979-tourist-attraction-city-of-manila |archive-date=December 6, 2016 |access-date=December 6, 2016}}</ref> Španska Manila je leta 1571 postala glavno mesto generalnega kapetana Filipinov in Španskih Vzhodnih Indij,<ref>{{cite journal |last=Santiago |first=Fernando A. Jr. |year=2006 |title=Isang Maikling Kasaysayan ng Pandacan, Maynila 1589–1898 |trans-title=A Short History of Pandacan, Manila 1589–1898 |url=https://ejournals.ph/article.php?id=7887 |url-status=live |journal=Malay |language=fil |publisher=De La Salle University |volume=19 |issue=2 |pages=70–87 |issn=2243-7851 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200821002744/https://ejournals.ph/article.php?id=7887 |archive-date=August 21, 2020 |access-date=July 18, 2008 |via=Philippine E-Journals}}</ref> španskih ozemelj v Aziji in Pacifiku. Španci so napadli lokalne države po načelu deli in vladaj in večino današnjih Filipinov združili pod eno samo upravo.<ref>{{cite book |last1=Giráldez |first1=Arturo |title=The Age of Trade: The Manila Galleons and the Dawn of the Global Economy |date=March 19, 2015 |publisher=Rowman & Littlefield |location=Lanham, Md. |isbn=978-1-4422-4352-1 |page=[https://books.google.com/books?id=6mCGBwAAQBAJ&pg=PA2 2] |url=https://books.google.com/books?id=6mCGBwAAQBAJ |language=en |access-date=April 2, 2023 |archive-date=April 2, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230402112011/https://books.google.com/books?id=6mCGBwAAQBAJ |url-status=live}}</ref> Razpršene ''barangaje'' so namerno združili v mesta, kjer so katoliški misijonarji lažje spreobrnili svoje prebivalce v krščanstvo, ki je bilo sprva sinkretistično.<ref>{{cite journal |last1=Schumacher |first1=John N. |title=Syncretism in Philippine Catholicism: Its Historical Causes |journal=Philippine Studies |volume=32 |issue=3 |publisher=Ateneo de Manila University Press|location=Quezon City, Philippines |date=1984 |page=254 |url=http://philippinestudies.net/ojs/index.php/ps/article/view/3833/4054 |issn=2244-1093 |oclc=6015358201 |jstor=42632710 |author-link1= |access-date=October 5, 2023 |archive-date=October 6, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231006144446/http://philippinestudies.net/ojs/index.php/ps/article/view/3833/4054 |url-status=live}}</ref> Pokristjanjevanje s strani španskih menihov se je dogajalo predvsem po naseljenih nižinah. Od leta 1565 do 1821 so bili Filipini upravljani kot ozemlje podkraljevstva Nova Španija s sedežem v mestu [[Ciudad de Mexico]]; nato so bili po mehiški vojni za neodvisnost upravljani iz Madrida. Manila je postala zahodno središče transpacifiške trgovine z [[Manilski galeoni|manilskimi galeoni]], zgrajenimi v Bicolu in Caviteju.<ref>{{cite journal |last=McCarthy |first=William J. |date=December 1, 1995 |title=The Yards at Cavite: Shipbuilding in the Early Colonial Philippines |journal=International Journal of Maritime History |publisher=SAGE Publications |volume=7 |issue=2 |pages=149–162 |doi=10.1177/084387149500700208 |s2cid=163709949}}</ref> Med svojo vladavino je Španija porabila precejšnjo vsoto svoje zakladnice za zatiranje uporov domorodcev in obrambo pred zunanjimi vojaškimi napadi, vključno s piratstvom Morov, vojno proti Nizozemcem v 17. stoletju, britansko okupacijo Manile v 18. stoletju in konfliktom z muslimani na jugu. Upravljanje Filipinov je veljalo za izčrpavajočo gospodarstvo Nove Španije, in razpravljalo se je o tem, ali bi jih opustili ali zamenjali za drugo ozemlje. Temu ukrepu so nasprotovali zaradi gospodarskega potenciala otokov, varnosti in želje po nadaljevanju verske spreobrnitve v regiji. Kolonija je preživela z letno subvencijo španske krone, ki je v povprečju znašala 250.000 pesov, običajno plačanih kot 75 ton srebrnih palic iz Amerike. Britanske sile so med [[sedemletna vojna|sedemletno vojno]] zasedle Manilo od 1762 do 1764. Španska oblast je bila obnovljena s Pariško pogodbo leta 1763. Španci so svojo vojno z muslimani v jugovzhodni Aziji imeli za podaljšek rekonkviste.<ref>{{cite book |editor-last1=Hoadley |editor-first1=Stephen |url=https://books.google.com/books?id=5P9bgGxfYKUC |title=Asian Security Reassessed |editor-last2=Ruland |editor-first2=Jurgen |date=2006 |publisher=Institute of Southeast Asian Studies |location=Singapore |isbn=978-981-230-400-1 |page=[https://books.google.com/books?id=5P9bgGxfYKUC&pg=PA215 215] |language=en |access-date=March 19, 2023 |archive-date=March 19, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230319192304/https://books.google.com/books?id=5P9bgGxfYKUC |url-status=live}}</ref> Špansko-moroški konflikt je trajal več sto let. Španija je v zadnji četrtini 19. stoletja osvojila dele Mindanaa in Jola, muslimanski Moro v Sultanatu Sulu pa so priznali špansko suverenost.<ref>{{cite book |last=Warren |first=James Francis |url=https://books.google.com/books?id=VUZq93ydrrwC |title=The Sulu Zone, 1768–1898: The Dynamics of External Trade, Slavery, and Ethnicity in the Transformation of a Southeast Asian Maritime State |date=2007 |edition=Second |publisher=NUS Press |location=Singapore |isbn=978-9971-69-386-2 |page=[https://books.google.com/books?id=VUZq93ydrrwC&pg=PA124 124] |access-date=August 22, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203073403/https://books.google.com/books?id=VUZq93ydrrwC |url-status=live}}</ref> [[File:Ilustrados 1890.jpg|thumb|upright=1.1|''Ilustrados'' v Madridu okoli leta 1890]] Filipinska pristanišča so se v 19. stoletju odprla za svetovno trgovino in filipinska družba se je začela spreminjati. Spremenila se je družbena identiteta, izraz Filipinec pa je zajemal vse prebivalce otočja, namesto da bi se nanašal le na Špance, rojene na Filipinih. Revolucionarno razpoloženje se je okrepilo leta 1872, potem ko je bilo 200 lokalno rekrutiranih kolonialnih vojakov in delavcev ter trije aktivistični katoliški duhovniki usmrčenih iz vprašljivih razlogov. To je navdihnilo propagandno gibanje, ki so ga organizirali Marcelo H. del Pilar, José Rizal, Graciano López Jaena in Mariano Ponce, ki se je zavzemalo za politične reforme na Filipinih.<ref>{{cite book |last1=Acibo |first1=Libert Amorganda |url=https://books.google.com/books?id=r8PCT9AB_REC |title=Jose P. Rizal: His Life, Works, and Role in the Philippine Revolution |last2=Galicano-Adanza |first2=Estela |date=1995 |publisher=REX Book Store, Inc. |location=Manila, Philippines |isbn=978-971-23-1837-5 |pages=[https://books.google.com/books?id=r8PCT9AB_REC&pg=PA46 46–47] |language=en |access-date=February 12, 2023 |archive-date=February 17, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230217144211/https://books.google.com/books?id=r8PCT9AB_REC |url-status=live}}</ref> Rizal je bil 30. decembra 1896 usmrčen zaradi upora, njegova smrt pa je radikalizirala mnoge, ki so bili zvesti Španiji. Poskusi reform so naleteli na odpor; Andrés Bonifacio je leta 1892 ustanovil tajno društvo Katipunan, ki si je z oboroženim uporom prizadevalo za neodvisnost od Španije. Katipunanski ''Jok Pugada Lawina'' je leta 1896 sprožil filipinsko revolucijo.<ref>{{cite book |last=Borromeo-Buehler |first=Soledad |url=https://books.google.com/books?id=RJnMSmXLvr4C |title=The Cry of Balintawak: A Contrived Controversy: A Textual Analysis with Appended Documents |date=1998 |publisher=Ateneo de Manila University Press |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-550-278-8 |page=7 |access-date=January 16, 2021 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203073342/https://books.google.com/books?id=RJnMSmXLvr4C |url-status=live}}</ref> Notranji spori so privedli do Tejerosove konvencije, na kateri je Bonifacio izgubil svoj položaj, Emilio Aguinaldo pa je bil izvoljen za novega vodjo revolucije. Pakt Biak-na-Bato iz leta 1897 je privedel do vlade hongkonške hunte v izgnanstvu. Špansko-ameriška vojna se je začela naslednje leto in dosegla Filipine; Aguinaldo se je vrnil, nadaljeval revolucijo in 12. junija 1898 razglasil neodvisnost od Španije.<ref name="Abinales-2022">{{cite book |last=Abinales |first=Patricio N. |url=https://books.google.com/books?id=0Hd3EAAAQBAJ |title=Modern Philippines |series=Understanding Modern Nations |date=July 8, 2022 |publisher=ABC-CLIO |location=Santa Barbara, Calif. |isbn=978-1-4408-6005-8 |language=en |access-date=February 12, 2023 |archive-date=February 17, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230217144210/https://books.google.com/books?id=0Hd3EAAAQBAJ |url-status=live}}</ref>{{rp|page={{plain link|url=https://books.google.com/books?id=0Hd3EAAAQBAJ&pg=PA26|name=26}}}} Decembra 1898 je Španija po špansko-ameriški vojni otoke odstopila Združenim državam Amerike skupaj s Portorikom in Guamom.<ref>{{cite book |last=Fantina |first=Robert |url=https://books.google.com/books?id=AD0B560nGVIC |title=Desertion and the American Soldier, 1776–2006 |date=2006 |publisher=Algora Publishing |location=New York |isbn=978-0-87586-454-9 |page=[https://books.google.com/books?id=AD0B560nGVIC&pg=PA83 83]}}</ref> Španija je Filipinom vladala 333 let.<ref>{{cite book|last=Novesteras|first=Arsenio P.|title=Isang Lahi... Isang Mithi|language=Filipino|trans-title=One Race... One Desire|year=2002|location=Makati, Philippines|publisher=Salesiana Publishers, Inc.|isbn=971-522-427-X|pages=28, 137, 184}}</ref> Prva filipinska republika je bila razglašena 21. januarja 1899.<ref>{{cite book |editor-last1=Starr |editor-first1=J. Barton |url=https://books.google.com/books?id=NTPxAQAAQBAJ |title=The United States Constitution: Its Birth, Growth, and Influence in Asia |date=September 1988 |publisher=Hong Kong University Press |location=Hong Kong, China |isbn=978-962-209-201-3 |page=[https://books.google.com/books?id=NTPxAQAAQBAJ&pg=PA260 260] |access-date=January 19, 2021 |archive-date=February 11, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230211124609/https://books.google.com/books?id=NTPxAQAAQBAJ |url-status=live}}</ref> Pomanjkanje priznanja s strani Združenih držav je privedlo do izbruha sovražnosti, ki so se po zavrnitvi predloga za premirje s strani ameriškega vojaškega poveljnika na kraju dogodka in napovedi vojne s strani nastajajoče republike [i] stopnjevale v filipinsko-ameriško vojno. [[File:General Gregorio del Pilar and troops in Pampanga c1898.jpg|thumb|left|Filipinski general Gregorio del Pilar in njegove čete v Pampangi okoli leta 1898 med filipinsko-ameriško vojno]] Vojna je povzročila smrt od 250.000 do 1 milijona civilistov, predvsem zaradi lakote in bolezni.<ref name="Tucker-2009">{{Cite encyclopedia |editor-last1=Tucker |editor-first1=Spencer |url=https://books.google.com/books?id=8V3vZxOmHssC |encyclopedia=The Encyclopedia of the Spanish-American and Philippine-American Wars: A Political, Social, and Military History |title=Philippine-American War |date=May 20, 2009 |edition=Illustrated |volume=I: A–L |publisher=ABC-CLIO |location=Santa Barbara, Calif. |isbn=978-1-85109-951-1 |page=[https://books.google.com/books?id=8V3vZxOmHssC&pg=PA478 478] |language=en |editor-link1= |access-date=July 25, 2021 |archive-date=September 23, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230923151624/https://books.google.com/books?id=8V3vZxOmHssC |url-status=live}}</ref> Američani so številne Filipince prepeljali v koncentracijska taborišča, kjer so umrli tisoči. Po padcu Prve filipinske republike leta 1902 je bila s filipinskim organskim zakonom ustanovljena ameriška civilna vlada. Ameriške sile so še naprej zavarovale in širile svoj nadzor nad otoki, zatrle poskus širitve Filipinske republike, zavarovale Sultanat Sulu, vzpostavile nadzor nad notranjimi goratimi območji, ki so se upirala španski osvojitvi in spodbujale obsežno preseljevanje kristjanov na nekoč pretežno muslimanskem Mindanau.<ref>{{cite book |editor-last1=Rogers |editor-first1=Mark M. |editor-last2=Bamat |editor-first2=Tom |editor-last3=Ideh |editor-first3=Julie |title=Pursuing Just Peace: An Overview and Case Studies for Faith-Based Peacebuilders |date=March 24, 2008 |publisher=Catholic Relief Services |location=Baltimore, Md. |isbn=978-1-61492-030-4 |page=119 |url=https://www.crs.org/publications/showpdf.cfm?pdf_id=56 |access-date=April 25, 2023 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20090208080127/https://www.crs.org/publications/showpdf.cfm?pdf_id=56 |archive-date=February 8, 2009}}</ref> === Commonwealth in druga svetovna vojna (1935–1946) === [[File:Douglas MacArthur lands Leyte1.jpg|thumb|General Douglas MacArthur in Sergio Osmeña (levo) se izkrcata med bitko za Leyte 20. oktobra 1944]] Kulturni razvoj na Filipinih je okrepil nacionalno identiteto in tagalogščina je začela imeti prednost pred drugimi lokalnimi jeziki. Vladne funkcije je Taftova komisija postopoma podelila Filipincem; Zakon Tydings-McDuffie iz leta 1934 je odobril desetletni prehod v neodvisnost z ustanovitvijo Commonwealtha Filipinov naslednje leto, s predsednikom Manuelom Quezonom in podpredsednikom Sergiom Osmeño. Quezonove prednostne naloge so bile obramba, socialna pravičnost, neenakost, gospodarska diverzifikacija in nacionalni značaj. [[Filipinščina]] (standardizirana različica tagaloga) je postala nacionalni jezik, uvedena je bila volilna pravica žensk in razmišljala se je o zemljiški reformi. Uvedba volilne pravice žensk v obdobju Commonwealtha (1935–1946) pomeni napreden korak k enakosti spolov na Filipinih. To je ženskam dalo volilno pravico in pravico do sodelovanja v političnih procesih v državi. Filipini imajo tudi prvotno angloameriško dediščino v Aziji,<ref>Go, J. (1999). Colonial Reception and Cultural Reproduction: Filipino Elites and United States Tutelary Rule. Journal of Historical Sociology, 12, 337–368. https://doi.org/10.1111/1467-6443.00096</ref> vendar je žal prihajajoča japonska okupacija filipinsko-ameriškega Commonwealtha večino le-te uničila.<ref>Kennedy, G. (2017). Filling the Void?: Anglo-American Strategic Relations, Philippine Independence, and the Containment of Japan, 1932–1937. The International History Review, 39, 836–859. https://doi.org/10.1080/07075332.2017.1283639</ref> [[Japonski imperij]] je decembra 1941 med drugo svetovno vojno napadel Filipine,<ref>{{cite book |last=Chamberlain |first=Sharon W. |url=https://books.google.com/books?id=JByIDwAAQBAJ |title=A Reckoning: Philippine Trials of Japanese War Criminals |series=New Perspectives in Southeast Asian Studies |date=March 5, 2019 |publisher=University of Wisconsin Press |location=Madison, Wis. |isbn=978-0-299-31860-4 |page=[https://books.google.com/books?id=JByIDwAAQBAJ&pg=PA11 11] |access-date=February 16, 2021 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203073830/https://books.google.com/books?id=JByIDwAAQBAJ |url-status=live}}</ref> in ustanovljena je bila Druga filipinska republika kot lutkovna država pod vodstvom Joseja P. Laurela. Od leta 1942 se je japonska okupacija Filipinov soočala z obsežno podzemno gverilsko dejavnostjo. Med vojno so se dogajala grozodejstva in vojni zločini, vključno s smrtnim pohodom v Bataanu in pokolom v Manili. Filipinski odpor in zavezniške čete so leta 1944 in 1945 premagale Japonce. Ocenjujejo, da je do konca vojne umrlo več kot milijon Filipincev. 11. oktobra 1945 so Filipini postali ustanovna članica Združenih narodov. 4. julija 1946, med predsedovanjem Manuela Roxasa, so Združene države Amerike priznale neodvisnost države z Manilsko pogodbo.<ref>{{cite book |title=Treaties and Other International Agreements of the United States of America; 1776–1949 |url=https://tile.loc.gov/storage-services/service/ll/lltreaties//lltreaties-ustbv011/lltreaties-ustbv011.pdf |publisher=United States Department of State |location=United States |volume=II |year=1974 |pages=3–6 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210824161243/https://tile.loc.gov/storage-services/service/ll/lltreaties//lltreaties-ustbv011/lltreaties-ustbv011.pdf |archive-date=August 24, 2021}}</ref> Zakon Tydings-McDuffie je 24. marca 1934 v obdobju velike depresije podpisal ameriški predsednik [[Franklin D. Roosevelt]]. Ko je bil zakon podpisan, je Manuel L. Quezon postal drugi predsednik Filipinov, s čimer so Filipini postali Commonwealth po Emiliu Aguinaldu y Famyju. Predsednik [[Harry S. Truman]] je podpisal Razglas 2695 in Truman je pooblastil Paula V. McNutta, da razglasi neodvisnost Filipinov v Manilski pogodbi od 4. julija 1946 po Zakonu Tydings-McDuffie.<ref>{{Cite web |date=2021-07-02 |title=July 4, 1946: The Philippines Gained Independence from the United States |url=https://www.nationalww2museum.org/war/articles/july-4-1946-philippines-independence |access-date=2026-07-31 |website=The National WWII Museum {{!}} New Orleans |language=en}}</ref> === Neodvisnost (1946–danes) === Prizadevanja za povojno obnovo in konec upora Hukbalahap so bila uspešna med predsedovanjem Ramona Magsaysayja, vendar so se občasni komunistični upori še dolgo zatem razplamtevali. Pod Magsaysayjevim naslednikom Carlosom P. Garcio je vlada uvedla politiko »Filipinsko prvo mesto«, ki je spodbujala podjetja v filipinski lasti. Diosdado Macapagal je nasledil Garcio in prestavil dan neodvisnosti s 4. julija na 12. junij – datum razglasitve Emilia Aguinalda – in zahteval vzhodni Severni Borneo.<ref>{{cite book |last1=Weatherbee |first1=Donald E. |url=https://books.google.com/books?id=4wqEC4jHl9wC |title=International Relations in Southeast Asia: The Struggle for Autonomy |last2=Emmers |first2=Ralf |last3=Pangestu |first3=Mari |last4=Sebastian |first4=Leonard C. |publisher=Rowman & Littlefield |location=Lanham, Md. |year=2005 |isbn=978-0-7425-2842-0 |pages=[https://books.google.com/books?id=4wqEC4jHl9wC&pg=PA68 68–69] |access-date=October 18, 2015 |archive-date=June 4, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604143037/https://books.google.com/books?id=4wqEC4jHl9wC |url-status=live}}</ref> [[File:CongressBuilding SEATO.jpg|thumb|right|Vodje vrhovne konference v Manili pred kongresno stavbo v Manili, ki jo je 24. oktobra 1966 gostil Ferdinand Marcos]] Leta 1965 je Macapagal izgubil predsedniške volitve proti [[Ferdinand Marcos|Ferdinandu Marcosu]]. Na začetku svojega predsedovanja je Marcos začel infrastrukturne projekte, ki so bili financirani predvsem s tujimi posojili; to je izboljšalo gospodarstvo in prispevalo k njegovi ponovni izvolitvi leta 1969. Proti koncu svojega zadnjega ustavno dovoljenega mandata je Marcos 21. septembra 1972 razglasil vojno stanje z uporabo strahu komunizma in začel vladati z odloki; obdobje so zaznamovali politična represija, cenzura in kršitve človekovih pravic.<ref>{{cite report |last1=Leary |first1=Virginia A. |url=https://www.icj.org/wp-content/uploads/1984/01/Philippines-human-rights-mission-report-1984-eng.pdf |title=The Philippines: Human Rights After Martial Law: Report of a Mission |last2=Ellis |first2=A. A. |last3=Madlener |first3=Kurt |date=1984 |publisher=International Commission of Jurists |isbn=978-92-9037-023-9 |location=Geneva, Switzerland |chapter=Chapter 1: An Overview of Human Rights |access-date=February 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140329103100/https://www.icj.org/wp-content/uploads/1984/01/Philippines-human-rights-mission-report-1984-eng.pdf |archive-date=March 29, 2014}}</ref> Monopoli, ki so jih nadzorovali Marcosovi pajdaši, so bili vzpostavljeni v ključnih panogah, vključno z gozdarstvom in radiodifuzijo; sladkorni monopol je povzročil lakoto na otoku Negros. Marcos je bil skupaj z ženo Imeldo obtožen korupcije in poneverbe milijard dolarjev javnih sredstev. Marcosovo veliko zadolževanje na začetku predsedovanja je povzročilo gospodarske zlome, ki jih je še poslabšala recesija v zgodnjih 1980-ih, ko se je gospodarstvo v letih 1984 in 1985 skrčilo za 7,3 odstotka letno.<ref>{{cite book |last=Raquiza |first=Antoinette R. |url=https://books.google.com/books?id=g5bkhjFAzyMC |title=State Structure, Policy Formation, and Economic Development in Southeast Asia: The Political Economy of Thailand and the Philippines |series=Routledge Studies in the Growth Economies of Asia |date=June 17, 2013 |publisher=Routledge |location=London |isbn=978-1-136-50502-7 |pages=[https://books.google.com/books?id=g5bkhjFAzyMC&pg=PA40 40–41] |language=en |access-date=February 18, 2023 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203074317/https://books.google.com/books?id=g5bkhjFAzyMC |url-status=live}}</ref> 21. avgusta 1983 je bil na pisti mednarodnega letališča Manila umorjen opozicijski voditelj Benigno Aquino ml. (Marcosov glavni tekmec). Marcos je leta 1986 razpisal predčasne predsedniške volitve, na katerih je bil razglašen za zmagovalca, vendar so bili rezultati na splošno ocenjeni kot ponarejeni.<ref>{{cite report |url=http://pdf.usaid.gov/pdf_docs/PNABK494.pdf |title=A Path to Democratic Renewal |last1=Atwood |first1=J. Brian |last2=Schuette |first2=Keith E. |page=350 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140512220659/http://pdf.usaid.gov/pdf_docs/PNABK494.pdf |archive-date=May 12, 2014 |via=National Democratic Institute for International Affairs and International Republican Institute |author-link1=J. Brian Atwood}}</ref> Posledični protesti so privedli do revolucije ljudske moči, ki je Marcosa in njegove zaveznike prisilila, da so pobegnili na Havaje. Aquinova vdova Corazon je bila imenovana za predsednico in razglašena je bila nova ustava.<ref>{{cite book |editor1-last=Atienza |editor1-first=Maria Ela L. |title=Chronology of the 1987 Philippine Constitution |date=2019 |publisher=University of the Philippines Center for Integrative and Development Studies |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-742-119-3 |pages=4–11 |series=Public Policy Monographs |url=https://www.idea.int/sites/default/files/publications/chronology-of-the-1987-philippine-constitution.pdf |access-date=October 19, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201025141304/https://www.idea.int/sites/default/files/publications/chronology-of-the-1987-philippine-constitution.pdf |archive-date=October 25, 2020}}</ref> Vrnitev demokracije in vladnih reform, ki so se začele leta 1986, so ovirali državni dolg, korupcija v vladi in poskusi državnega udara. Komunistični upor in vojaški spopad s separatisti Moro sta se nadaljevala; administracija se je soočila tudi z vrsto katastrof, vključno z izbruhom gore [[Pinatubo]] junija 1991.<ref name=usgs>{{#invoke:cite|web|last1=Newhall |first1=Chris |last2=Hendley |first2=James W. II |last3=Stauffer |first3=Peter H. |name-list-style=amp |date=February 28, 2005 |title=The Cataclysmic 1991 Eruption of Mount Pinatubo, Philippines (U.S. Geological Survey Fact Sheet 113-97) |series=Reducing the Risk from Volcano Hazards |url=https://pubs.usgs.gov/fs/1997/fs113-97/fs113-97.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20060217063847/https://pubs.usgs.gov/fs/1997/fs113-97/fs113-97.pdf |archive-date=February 17, 2006 |access-date=April 22, 2023 |publisher=U.S. Department of the Interior; U.S. Geological Survey |oclc=731752857}}</ref> Aquina je nasledil Fidel V. Ramos, ki je s privatizacijo in deregulacijo liberaliziral nacionalno gospodarstvo. Ramosove gospodarske dosežke je zasenčil začetek azijske finančne krize leta 1997. Njegov naslednik, Joseph Estrada, je dajal prednost javnim stanovanjem, vendar se je soočil z obtožbami o korupciji, kar je privedlo do njegovega strmoglavljenja z revolucijo EDSA leta 2001 in nasledstva podpredsednice Glorie Macapagal Arroyo 20. januarja 2001.<ref>{{#invoke:cite|news|last=Landler |first=Mark |date=February 9, 2001 |title=In Philippines, The Economy As Casualty; The President Ousted, a Credibility Repair Job |work=[[The New York Times]] |url=https://www.nytimes.com/2001/02/09/business/philippines-economy-casualty-president-ousted-credibility-repair-job.html |access-date=February 8, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100119090537/https://www.nytimes.com/2001/02/09/business/philippines-economy-casualty-president-ousted-credibility-repair-job.html |archive-date=January 19, 2010 |author-link1=Mark Landler}}</ref> Arroyovo devetletno administracijo je zaznamovala gospodarska rast, vendar so jo zaznamovali korupcija in politični škandali, vključno z obtožbami o volilnih goljufijah med predsedniškimi volitvami leta 2004. Gospodarska rast se je nadaljevala tudi med administracijo Benigna Aquina III., ki se je zavzemal za dobro upravljanje in preglednost. Aquino III. je podpisal mirovni sporazum z Moro Islamsko osvobodilno fronto (MILF), kar je privedlo do organskega zakona Bangsamoro o vzpostavitvi avtonomne regije Bangsamoro, vendar je streljanje z uporniki MILF v Mamasapanu odložilo sprejetje zakona. Naraščajoče javno nezadovoljstvo z upravljanjem po EDSA je leta 2016 privedlo do izvolitve populista Rodriga Duterteja, čigar predsedovanje je prineslo upad liberalizma v državi, čeprav je v veliki meri ohranilo liberalne gospodarske politike. Med Dutertejevimi prednostnimi nalogami je bilo agresivno povečanje porabe za infrastrukturo za spodbujanje gospodarske rasti; uveljavitev organskega zakona Bangsamoro; okrepljeno zatiranje kriminala in komunističnih uporov; ter kampanja proti drogam, ki je zmanjšala širjenje drog, vendar je privedla tudi do zunajsodnih ubojev. V začetku leta 2020 je pandemija COVID-19 dosegla Filipine, kar je zahtevalo uvedbo karantene po vsej državi, ki je povzročila kratko, a hudo gospodarsko recesijo. Pod obljubo o nadaljevanju Dutertejeve politike je Marcosov sin, Bongbong Marcos, kandidiral z Dutertejevo hčerko Saro in zmagal na volitvah leta 2022. Marcosova obnova proameriške zunanje politike pa je bila obravnavana kot preobrat Dutertejeve srčnosti s Kitajsko, zato so se teritorialni spori v Južnokitajskem morju od takrat zaostrili. Marcosova administracija je aretirala tudi njegovega predhodnika Duterteja, ki je bil poslan na Mednarodno kazensko sodišče na Nizozemskem zaradi sojenja zaradi zločinov proti človečnosti, kar je privedlo do razpada zavezništva Marcos-Duterte. Kasneje je pod njegovo administracijo prišlo do vrste korupcije, slabega upravljanja in nepravilnosti v vladno financiranih projektih za obvladovanje poplav, kar je povzročilo številne proteste po vsej državi. Država je zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu utrpela energetsko krizo. == Geografija == [[File:Relief Map Of The Philippines.png|thumb|upright=0.8|Filipini so na splošno gorati. Višavja predstavljajo 65 odstotkov kopenske površine Filipinov.]] Filipini so arhipelag s približno 7641 otoki,<ref>{{#invoke:cite|web|date=June 4, 2019 |title=Know before you go: the Philippines |url=https://www.nationalgeographic.com/travel/article/partner-content-know-before-you-go-the-philippines |archive-url=https://web.archive.org/web/20210217161952/https://www.nationalgeographic.com/travel/article/partner-content-know-before-you-go-the-philippines |archive-date=February 17, 2021 |access-date=April 4, 2021 |website=National Geographic}}</ref><ref>{{#invoke:cite|news|date=February 20, 2016 |title=More islands, more fun in PH |work=cnn |publisher=CNN Philippines |url=http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html |access-date=July 5, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180620024729/http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html |archive-date=June 20, 2018}}</ref> ki pokrivajo skupno površino (vključno z notranjimi vodnimi površinami) približno 300.000 kvadratnih kilometrov.<ref name="NAMRIAGovPH-InfoMapper-1991">{{Cite journal |date=December 1991 |title=Land Use and Land Classification of the Philippines |url=http://www.namria.gov.ph/jdownloads/Info_Mapper/00a_im_dec911.pdf |journal=Infomapper |publisher=National Mapping and Resource Information Authority |volume=1 |issue=2 |page=10 |issn=0117-1674 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210122012339/http://www.namria.gov.ph/jdownloads/Info_Mapper/00a_im_dec911.pdf |archive-date=January 22, 2021}}</ref><ref name="Boquet-2017">{{Cite book |last=Boquet |first=Yves |url=https://books.google.com/books?id=90C4DgAAQBAJ |title=The Philippine Archipelago |publisher=Springer |year=2017 |isbn=978-3-319-51926-5 |series=Springer Geography |location=Cham, Switzerland |access-date=April 25, 2023 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203074433/https://books.google.com/books?id=90C4DgAAQBAJ |url-status=live}}</ref>{{rp|15}} Filipini se raztezajo 1850 kilometrov od severa proti jugu, od [[Južnokitajsko morje|Južnokitajskega morja]] do [[Celebeško morje|Celebeškega morja]], na vzhodu pa mejijo na [[Filipinsko morje]], na jugozahodu pa na [[Sulujsko morje]].<ref>{{#invoke:cite|web|title=Philippines – A country profile |url=https://www.eyeonasia.gov.sg/asean-countries/know/overview-of-asean-countries/philippines-a-country-profile/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20200926140334/https://www.eyeonasia.gov.sg/asean-countries/know/overview-of-asean-countries/philippines-a-country-profile/ |archive-date=September 26, 2020 |access-date=February 26, 2023 |website=Eye on Asia |publisher=Government of Singapore |language=en}}</ref> [[Luzonski preliv]] je najcenejše (najhitrejše) prometno vozlišče za ladijski promet med Amerikama in Azijo. Je tudi ključno stičišče podmorskih komunikacijskih kablov med Azijo, Pacifikom in Ameriko.<ref>Greenlees, Donald and Arnold, Wayne (2006-12-29). [https://web.archive.org/web/20070127141939/http://news.com.com/Asia+scrambles+to+fix+quake+damage+to+data+cables/2100-1037_3-6146387.html "Asia scrambles to fix quake damage to data cables"]. CNET News.com.<!-- Bot generated title --></ref><ref>{{cite web |url=https://www.submarinecablemap.com/country/philippines |title=Submarine Cable Map: Philippines |author=TeleGeography |website=Submarine Cable Map |date=2024 |access-date=2025-12-22}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.taipeitimes.com/News/editorials/archives/2024/09/06/2003823332 |title=Pacific cables require protection |author=Taipei Times Editorial |website=Taipei Times |date=2024-09-06 |access-date=2025-12-22}}</ref> Enajst največjih otokov v državi so [[Luzon]], [[Mindanao]], [[Samar]], [[Negros]], [[Palavan]], [[Panaj]], [[Mindoro]], [[Lejte]], [[Cebu]], [[Bohol]] in [[Masbate]], kar predstavlja približno 95 odstotkov celotne površine. Obala Filipinov meri 36.289 kilometrov, kar je peta najdaljša obala na svetu, izključna ekonomska cona države pa pokriva 2.263.816 km².<ref>{{#invoke:cite|web|title=Fisheries, Ecosystems and Biodiversity; Catches by Taxon in the waters of Philippines |url=http://www.seaaroundus.org/data/#/eez/608?chart=catch-chart&dimension=taxon&measure=tonnage&limit=10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230205090523/http://www.seaaroundus.org/data/#/eez/608?chart=catch-chart&dimension=taxon&measure=tonnage&limit=10 |archive-date=February 5, 2023 |access-date=February 5, 2023 |publisher=Sea Around Us}}</ref> Najvišja gora je gora [[Apo]] na Mindanau, z nadmorsko višino 2954 metrov.<ref name="CIAWorldFactBook" /> Najdaljša reka Filipinov je reka [[Cagayan (reka)|Cagajan]] v severnem Luzonu, ki teče približno 520 kilometrov. [[Manilski zaliv]], na katerem leži glavno mesto Manila, je z reko Pasig povezan z zalivom [[Laguna de Bay]] (največjim jezerom v državi).<ref>{{#invoke:cite|web|title=Laguna de Bay |url=https://llda.gov.ph/laguna-de-bay/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20200618040407/https://llda.gov.ph/laguna-de-bay/ |archive-date=June 18, 2020 |access-date=August 18, 2007 |publisher=Laguna Lake Development Authority}}</ref> Na zahodnem robu Pacifiškega ognjenega obroča so Filipini pogosto seizmično in vulkansko aktivni. Regija je seizmično aktivna in jo sestavljajo plošče, ki se zbližujejo druga proti drugi iz več smeri.<ref>{{cite book |editor-last1=Berckhemer |editor-first1=H. |url=https://books.google.com/books?id=4jQavSJCro4C |title=Alpine-Mediterranean Geodynamics |series=Geodynamics Series |volume=7 |editor-last2=Hsü |editor-first2=K. |date=1982 |publisher=American Geophysical Union |location=Washington, D.C. |isbn=978-978-087-590-9 |page=[https://books.google.com/books?id=4jQavSJCro4C&pg=RA1-PA31 31] |language=en |access-date=March 11, 2022 |archive-date=February 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230212195929/https://books.google.com/books?id=4jQavSJCro4C |url-status=live}}</ref> Dnevno se zabeleži približno pet potresov, čeprav je večina prešibkih, da bi jih čutili. Zadnja večja potresa sta bila leta 1976 v zalivu Moro in leta 1990 na Luzonu. Filipini imajo 23 aktivnih vulkanov; med njimi imajo Mayon, Taal, Canlaon in Bulusan največje število zabeleženih izbruhov. Država ima dragocena mineralna nahajališča zaradi svoje kompleksne geološke strukture in visoke stopnje seizmične aktivnosti.<ref>{{cite journal |last=Bryner |first=Leonid |date=September 1, 1969 |title=Ore Deposits of the Philippines Their Geology |journal=Economic Geology |publisher=Economic Geology Publishing Company |volume=64 |issue=6 |pages=645–647 |citeseerx=10.1.1.875.7878 |doi=10.2113/gsecongeo.64.6.644}}</ref><ref>{{cite book |last=Santos |first=Gabriel Jr. |title=Metallogenetische und Geochemische Provinzen / Metallogenetic and Geochemical Provinces |chapter=Mineral Distribution and Geological Features of the Philippines |date=1974 |publisher=Springer Nature |volume=1 |page=89 |doi=10.1007/978-3-7091-4065-9_8 |isbn=978-3-211-81249-5}}</ref> Domneva se, da ima druga največja nahajališča [[zlato|zlata]] na svetu (za Južnoafriško republiko), velika nahajališča [[baker|bakra]] in največja nahajališča [[paladij]]a na svetu.<ref name="Inquirer-FirmSeesMetal">{{#invoke:cite|news|last=Cinco |first=Maricar |date=June 3, 2016 |title=Firm sees metal costlier than gold in Romblon sea |newspaper=Philippine Daily Inquirer |url=https://newsinfo.inquirer.net/788940/firm-sees-metal-costlier-than-gold-in-romblon-sea |access-date=July 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200724163335/https://newsinfo.inquirer.net/788940/firm-sees-metal-costlier-than-gold-in-romblon-sea |archive-date=July 24, 2020}}</ref> Proizvodnja zlata v državi je leta 2015 znašala 21 metričnih ton. Drugi minerali so [[krom]], [[nikelj]], [[molibden]], [[platina]] in [[cink]]. Vendar pa so slabo upravljanje in kazenski pregon, nasprotovanje avtohtonih skupnosti in pretekla okoljska škoda te vire pustili večinoma neizkoriščene.<ref>{{#invoke:cite|news|last=Schneider |first=Keith |date=June 8, 2017 |title=The Philippines, a nation rich in precious metals, encounters powerful opposition to mining |work=Mongabay|url=https://news.mongabay.com/2017/06/the-philippines-a-nation-rich-in-precious-metals-encounters-powerful-opposition-to-mining/ |access-date=July 18, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170710043841/https://news.mongabay.com/2017/06/the-philippines-a-nation-rich-in-precious-metals-encounters-powerful-opposition-to-mining/ |archive-date=July 10, 2017}}</ref> === Podnebje === [[File:Thunderstorms-Philippines.jpg|thumb|upright|Večerne nevihte, ki prinašajo dež nad Filipini, so pogoste od junija do novembra.]] Filipini imajo tropsko morsko podnebje, ki je običajno vroče in vlažno. Obstajajo trije letni časi: vroča suha sezona od marca do maja, deževna sezona od junija do novembra in hladna suha sezona od decembra do februarja. Jugozahodni [[monsun]] (znan kot {{lang|fil|habagat}}) traja od maja do oktobra. Severovzhodni monsun ({{lang|fil|amihan}}) traja od novembra do aprila. Najhladnejši mesec je januar, najtoplejši pa maj. Temperature na morski gladini so na Filipinih običajno v istem območju, ne glede na zemljepisno širino. Povprečna letna temperatura je okoli 26,6 °C. V Baguiu, 1500 metrov nadmorske višine, je 18,3 °C.<ref name="PAGASA-Climate">{{#invoke:cite|web|title=Climate of the Philippines |url=http://bagong.pagasa.dost.gov.ph/information/climate-philippines |archive-url=https://web.archive.org/web/20180418140425/http://bagong.pagasa.dost.gov.ph/information/climate-philippines |archive-date=April 18, 2018 |access-date=July 24, 2020 |publisher=Philippine Atmospheric, Geophysical and Astronomical Services Administration}}</ref> Povprečna vlažnost v državi je 82 odstotkov. Letna količina padavin na gorati vzhodni obali znaša kar 5000 milimetrov, v nekaterih zavetnih dolinah pa manj kot 1000 milimetrov.[281] Na filipinskem območju odgovornosti pade tipično 19 [[tajfun]]ov na leto,<ref>{{cite book |last1=Chong |first1=Kee-Chai |url=http://www.unu.edu/unupress/unupbooks/80346e/80346E00.htm |title=Economics of the Philippine Milkfish Resource System |last2=Smith |first2=Ian R. |last3=Lizarondo |first3=Maura S. |publisher=United Nations University Press |date=February 1982 |location=Tokyo, Japan |isbn=978-92-808-0346-4 |chapter=Chapter III: The transformation sub-system: cultivation to market size in fishponds |access-date=July 4, 2020 |chapter-url=http://www.unu.edu/unupress/unupbooks/80346e/80346E06.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719181709/http://archive.unu.edu/unupress/unupbooks/80346e/80346E00.htm |archive-date=July 19, 2011 |name-list-style=amp}}</ref> običajno od julija do oktobra. Osem ali devet jih doseže kopno. Najbolj moker zabeleženi tajfun, ki je prizadel Filipine, je v Baguiu padel 2210 milimetrov od 14. do 18. julija 1911. Država je med desetimi najbolj ranljivimi na podnebne spremembe na svetu.<ref>{{cite book |editor-last1=Kapucu |editor-first1=Naim |url=https://books.google.com/books?id=PFW6BAAAQBAJ |title=Disaster and Development: Examining Global Issues and Cases |series=Environmental Hazards |editor-last2=Liou |editor-first2=Kuotsai Tom |date=April 11, 2014 |publisher=Springer Science+Business Media |location=New York |isbn=978-3-319-04468-2 |page=[https://books.google.com/books?id=PFW6BAAAQBAJ&pg=PA292 292] |language=en |access-date=February 22, 2023 |archive-date=March 6, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230306104213/https://books.google.com/books?id=PFW6BAAAQBAJ |url-status=live}}</ref> === Biotska raznovrstnost === {{glavni|Rastlinstvo in živalstvo Filipinov]] [[File:Carabao.jpg|thumb|left|''Karabao'' - vodni bivol - je nacionalna žival Filipinov. Simbolizira moč, učinkovitost, vztrajnost in trdo delo.<ref>{{cite book |last1=Philippine Historical Association |url=https://books.google.com/books?id=W4C6AAAAIAAJ |title=Philippine Presidents: 100 Years |last2=New Day Publishers |publisher=Philippine Historical Association |year=1999 |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-10-1027-0 |page=338 |access-date=March 11, 2023 |archive-date=March 11, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230311174135/https://books.google.com/books?id=W4C6AAAAIAAJ |url-status=live}}</ref>]] Filipini so megaraznolika država, z nekaterimi najvišjimi stopnjami odkrivanja in endemizma na svetu (67 odstotkov). Z ocenjenimi 13.500 rastlinskimi vrstami v državi (od katerih je 3500 endemičnih), imajo filipinski deževni gozdovi vrsto rastlinstva: identificiranih je bilo približno 3500 vrst dreves, 8000 vrst cvetočih rastlin, 1.100 praproti in 998 vrst orhidej. Na Filipinih živi 167 kopenskih sesalcev (102 endemični vrsti), 235 plazilcev (160 endemičnih vrst), 99 dvoživk (74 endemičnih vrst), 686 ptic (224 endemičnih vrst) in več kot 20.000 vrst žuželk. Kot pomemben del ekoregije [[Koralni trikotnik]] imajo filipinske vode edinstveno, raznoliko morsko življenje in največjo raznolikost obalnih rib na svetu. Država ima več kot 3200 vrst rib, od tega 121 endemičnih. Filipinske vode omogočajo gojenje rib, rakov, ostrig in morskih alg. Na Filipinih je razporejenih osem glavnih vrst gozdov: dipterokarp, obmorski gozd,] borov gozd, molavski gozd, spodnji gorski gozd, zgornji gorski (ali mahovni gozd), mangrove in ultrabazični gozd. Po uradnih ocenah so imeli Filipini leta 2023 7.000.000 hektarjev gozdnih površin. Sečnja je bila sistematizirana v času ameriškega kolonialnega obdobja, [[krčenje gozdov]] pa se je nadaljevalo tudi po osamosvojitvi, med predsedovanjem Marcosa pa se je zaradi nereguliranih koncesij za sečnjo še pospešilo. Gozdna pokritost se je zmanjšala s 70 odstotkov celotne površine Filipinov leta 1900 na približno 18,3 odstotka leta 1999. Prizadevanja za rehabilitacijo so bila le delno uspešna. Filipini so prednostna točka za ohranjanje biotske raznovrstnosti; imajo več kot 200 zavarovanih območij, ki so se do leta 2023 razširila na 7.790.000 hektarjev. Trije kraji na Filipinih so bili uvrščeni na seznam svetovne dediščine Unesca: [[Naravni park Tubbataha Reefs]] v Sulujskem morju,<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/653 Unesco]</ref> [[Narodni park podzemne reke Puerto-Princesa]]<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/652 Unesco]</ref> in [[Rezervat za divje živali na gorovju Mount Hamiguitan]].<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/1403 Unesco]</ref> == Državna ureditev == Predsednika [[republika|republike]] in 24-članski [[senat]] (zgornji dom kongresa) volijo na splošnih volitvah za šest let. Predstavniški dom (spodnji dom kongresa) je sestavljen iz 200 neposredno izvoljenih članov in do 50 članov, ki jih imenuje [[predsednik]] [[republika|republike]] iz vrst narodnih manjšin. Predsednik republike imenuje ministrski [[kabinet]]. == Gospodarstvo == [[Slika:Banaue Rice Terraces.jpg|sličica|Terase za gojenje riža v strmem goratem predelu na severu Filipinov.]] Skoraj polovica delovne sile je zaposlena v [[kmetijstvo|kmetijstvu]]. Za lastno prehrano gojijo predvsem riž in koruzo, za izvoz pa kokosove orehe, sladkorni trs, ananas in banane. Zelo resen problem je uničevanje gozdov zaradi pridobivanja novih obdelovalnih površin. Glavne industrijske panoge so tekstilna, živilska, kemična in elektrotehnična. Od rudnih bogastev so pomembni [[baker]] (najpomembnejše izvozno blago), [[zlato]], [[nafta]] in [[nikelj]]. Pomemben vir deviz so nakazila delavcev na začasnem delu v tujini. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |year=2001 |title=Družinska enciklopedija Guinness |edition=8. |location=Ljubljana |publisher=Slovenska knjiga |isbn=961-210-034-9 |cobiss=110352384}} {{wikislovar}} {{Southeast_Asia}} {{ASEAN}} {{APEC}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filipini| ]] [[Kategorija:Otoške države]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] [[Kategorija:Članice Zveze držav Jugovzhodne Azije]] [[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]] ls6r2h8ry6bn34hd2wz9y1uece5d8fi 6731542 6731490 2026-08-05T18:22:00Z Ljuba24b 92351 /* Državna ureditev */ dodano 6731542 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Filipini}} {{Infopolje Država | native_name = {{lang|fil|Republika ng Pilipinas}} |conventional_long_name = Republika Filipini | common_name = Filipini | common_name2 = Filipinov | image_flag = Flag of the Philippines.svg | image_coat = Coat of arms of the Philippines.svg | national_motto = ''Za Boga, ljudstvo, naravo in državo''<br />{{lang|fil|Maka-Diyos, Maka-tao, Makakalikasan at Makabansa}}<ref>{{navedi revijo |chamber=RA |number=8491 |title=Flag and Heraldic Code of the Philippines |date=February 12, 1998 |url=https://www.officialgazette.gov.ph/1998/02/12/republic-act-no-8491/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170525084350/https://www.officialgazette.gov.ph/1998/02/12/republic-act-no-8491/ |archive-date=May 25, 2017 |access-date=March 8, 2014 |publisher=Official Gazette of the Philippines |location=Metro Manila, Philippines}}</ref> | national_anthem = ''Izbrana dežela'' {{lang|fil|Lupang Hinirang}} | image_map = {{Switcher|[[File:PHL orthographic.svg|frameless]]|Show globe|[[File:Location Philippines ASEAN.svg|upright=1.15|frameless]]|Show ASEAN|default=1}} |latd=14|latm=35|latNS=N|longd=121|longm=0|longEW=E | official_languages = [[filipinščina]], [[angleščina]]* | recognized_national_languages = Filipino | recognized_regional_languages = 19 jezikov<ref name="GMA-DepEd-7-Languages">{{#invoke:cite|news|date=July 13, 2013 |title=DepEd adds 7 languages to mother tongue-based education for Kinder to Grade 3 |language=en |work=GMA News Online |url=http://www.gmanetwork.com/news/story/317280/news/nation/deped-adds-7-languages-to-mother-tongue-based-education-for-kinder-to-grade-3 |access-date=February 8, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131216045522/http://www.gmanetwork.com/news/story/317280/news/nation/deped-adds-7-languages-to-mother-tongue-based-education-for-kinder-to-grade-3 |archive-date=December 16, 2013}}</ref> | capital = [[Manila]] | admin_center_type = Sedež vlade | admin_center = [[Metro Manila]]{{Efn|name=a|Čeprav je Manila glavno mesto države, je sedež vlade v regiji nacionalnega glavnega mesta, splošno znani kot ''Metro Manila'', katere del je tudi mesto Manila.<ref>{{navedi revijo |title=Establishing Manila as the Capital of the Philippines and as the Permanent Seat of the National Government |chamber=PD |number=940, s. 1976 |date=May 29, 1976 |url=https://www.officialgazette.gov.ph/1976/05/29/presidential-decree-no-940-s-1976/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170525084430/https://www.officialgazette.gov.ph/1976/05/29/presidential-decree-no-940-s-1976/ |archive-date=May 25, 2017 |access-date=April 4, 2015 |publisher=Official Gazette of the Republic of the Philippines |location=Manila, Philippines}}</ref><ref>{{#invoke:cite|web|title=Quezon City Local Government – Background |url=https://quezoncity.gov.ph/index.php/about-the-city-government/background |archive-url=https://web.archive.org/web/20200820074250/https://quezoncity.gov.ph/index.php/about-the-city-government/background |archive-date=August 20, 2020 |access-date=August 25, 2020 |publisher=Quezon City Local Government}}</ref> Številne nacionalne vladne institucije so na različnih delih Metro Manile, poleg palače Malacañang in drugih institucij/agencij, ki so v glavnem mestu Manila.}} | largest_city = [[Mesto Quezon]] | government_type = Unitarna predsedniška republika | leader_title1 = Predsednik | leader_title2 = Podpredsednik | leader_name1 = Bongbong Marcos | leader_name2 = Sara Duterte | upper_house = Senat | lower_house = Predstavniški dom | sovereignty_type = [[Filipinska revolucija|Neodvisnost]] | sovereignty_note = od [[Španija|Španije]] in [[Združene države Amerike|ZDA]] | established_event1 = Razglašena | established_date1 = 12. junij 1898 | established_event2 = Suverenost | established_date2 = 15. november 1935 | established_event3 = Priznana | established_date3 = 4. julij 1946 | established_event4 = Trenutna ustava | established_date4 = 2. februar 1987 | area_km2 = 300.000<ref name="Philippines country profile">{{Cite news |title=Philippines country profile |url=https://www.bbc.com/news/world-asia-pacific-67765684 |website=BBC News |date=December 19, 2023 |access-date=January 10, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231219164940/https://www.bbc.com/news/world-asia-pacific-67765684 |archive-date=December 19, 2023}}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines/#geography |title=Philippines |date=February 27, 2023 |publisher=Central Intelligence Agency |via=CIA.gov |access-date=February 24, 2023 |archive-date=January 10, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210110072816/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines#geography |url-status=dead}}</ref> | area_rank = 72. | area_magnitude = | percent_water = 0,61<ref name="CIAWorldFactBook">{{#invoke:cite|web|date=June 7, 2023 |title=Philippines |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines/ |access-date=June 19, 2023 |website=The World Factbook |publisher=Central Intelligence Agency}}</ref> (notranje vode) | population_estimate = | population_estimate_year = | population_estimate_rank = | population_census = 112.729.484<ref name="PSA_POPCEN">{{Cite press release |last=Mapa |first=Dennis |author-link1= |title=2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President |url=https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president |publisher=Philippine Statistics Authority }}</ref> | population_census_year = 2024 | population_density = 363,45 | population_density_rank = 34. | demonym = Filipinec, Filipinka | GDP_PPP = {{Increase}} $1,573 trillion<ref name="IMFWEO.PH">{{cite web |url=https://data.imf.org/en/Data-Explorer?datasetUrn=IMF.RES:WEO(9.0.0) |title=World Economic Outlook Database (April 2026 Edition) |publisher=International Monetary Fund |website=www.imf.org |date=14 April 2026 |access-date=19 April 2026}}</ref> | GDP_PPP_year = 2026 | GDP_PPP_rank = 30. | GDP_PPP_per_capita = {{Increase}} $13.639<ref name="IMFWEO.PH" /> | GDP_PPP_per_capita_rank = 114. | GDP_nominal = {{Increase}} $512,222 mrd<ref name="IMFWEO.PH" /> | GDP_nominal_year = 2026 | GDP_nominal_rank = 35. | GDP_nominal_per_capita = {{Increase}} $4443<ref name="IMFWEO.PH" /> | GDP_nominal_per_capita_rank = 125. | Gini = 39,3 | Gini_year = 2023 | Gini_change = decrease | Gini_ref = <ref>{{Cite report |url= https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=PH |title=GINI Report - Philippines |publisher=World Bank Group}}</ref> | HDI = 0,720 | HDI_year = 2023 | HDI_change = increase | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{Cite web |date=May 6, 2025 |title=Human Development Report 2025 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf |archive-date=May 6, 2025 |access-date=May 6, 2025 |publisher=United Nations Development Programme |language=en}}</ref> | HDI_rank = 117. | currency = [[Filipinski peso]] (''piso'') | currency_code = PHP | time_zone = [[Filipinski standardni čas|PST]] | utc_offset = +8 | time_zone_DST = ni v rabi | utc_offset_DST = | cctld = .ph | calling_code = 63 | ISO_3166-1_alpha2 = PH | ISO_3166-1_alpha3 = PHL | ISO_3166-1_numeric = 608 | sport_code = PHI (IOC & FIFA), PHL (ISO 3166-1) | vehicle_code = RP | footnotes= *Na posameznih območjih so pomožni jeziki [[cebuanščina]], [[ilokanščina]], [[hiligajnonščina]], [[bikolščinal]], [[Waray-Waray]], [[kapampanganščina]], [[pangasinanščina]], [[Kinaray-a]], [[maranaonščina]], [[magvindanaonščina]]. Na neobvezni in prostovoljni osnovi promovirajo tudi [[španščina|španščino]] in [[arabščina|arabščino]]. }} '''Filipini''', uradno '''Republika Filipini''' je [[otok|otoška]] [[država]], ki jo sestavlja [[otočje]] 7.641<ref>{{navedi splet|url=http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html|title=More islands, more fun in PH|date=20. februar 2016|language=en|accessdate=20. junij 2018|archive-date=2018-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20181007074415/http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html|url-status=dead}}</ref> otokov v [[tropi|tropskem]] zahodnem [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] okoli 100 kilometrov jugovzhodno od celinske [[Azija|Azije]]. S skupno površino približno 300.000 kvadratnih kilometrov, ki so od severa proti jugu razdeljeni v tri glavne geografske enote: Luzon, Visayas in Mindanao. Z več kot 114 milijoni prebivalcev je dvanajsta najbolj naseljena država na svetu. Oblivajo ga [[Južno kitajsko morje]] na zahodu, [[Filipinsko morje]] na vzhodu in [[Celebeško morje]] na jugozahodu, morsko mejo pa si deli s [[Tajvan]]om na severu, [[Japonska|Japonsko]] na severovzhodu]], [[Palav]]om na jugu in jugovzhodu, [[Indonezija|Indonezijo]] na jugu, [[Malezija|Malezijo]] na jugozahodu, [[Vietnam]]om na zahodu ter [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]] na severozahodu. Imajo raznoliko etnično sestavo in bogato kulturo. [[Manila]] je glavno mesto države, najbolj naseljeno mesto pa je [[Quezon City]]. Obe mesti sta znotraj [[Metro Manila|metropolitanske Manile]]. Negritom, najzgodnejšim prebivalcem otočja, so sledili valovi avstronezijskih ljudstev. Sprejetje [[animizem|animizma]], [[hinduizem|hinduizma]] z [[budizem|budističnim]] vplivom in [[islam]]a je ustanovilo otoška kraljestva. Obsežna čezmorska trgovina s sosedi, kot sta pozni imperij [[dinastija Tang|Tang]] ali [[dinastija Song|Song]], je na otočje pripeljala tudi Kitajce, ki so se skozi stoletja postopoma naselili in prepletali. Prihod raziskovalca [[Ferdinand Magellan|Ferdinanda Magellana]] je zaznamoval začetek španske kolonizacije. Leta 1543 je španski raziskovalec [[Ruy López de Villalobos]] otočje poimenoval ''las Islas Filipinas'' v čast kralja [[Filip II. Španski|Filipa II.]] [[Katolicizem]] je postal prevladujoča religija, Manila pa je postala zahodno središče transpacifiške trgovine. Selektivno so jih kolonizirali tudi priseljenci iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]] in [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]. [[Filipinska revolucija]] se je začela leta 1896 in se prepletla s špansko-ameriško vojno leta 1898. Španija je ozemlje odstopila Združenim državam, filipinski revolucionarji pa so razglasili Prvo filipinsko republiko. Naslednja filipinsko-ameriška vojna se je končala s tem, da so Združene države nadzorovale ozemlje do japonske invazije na otoke med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Potem ko so Združene države ponovno prevzele Filipine od Japoncev, so Filipini leta 1946 postali neodvisni. Od takrat je država doživela obdobje vojnega stanja od leta 1972 do 1981 pod diktaturo [[Ferdinand Marcos|Ferdinanda Marcosa]] in njegovo poznejšo strmoglavljenje z ljudsko revolucijo leta 1986, po kateri se je vrnila k demokraciji. Filipini so vzhajajoči trg in država v razvoju ter na novo industrializirana država, katere gospodarstvo prehaja iz kmetijskega v storitveno in proizvodno usmerjeno. Imajo raznolike naravne vire in globalno pomembno raven [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]]. Država je tudi članica številnih mednarodnih organizacij in forumov, predvsem v azijsko-pacifiški regiji kot so Država je članica [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]], [[Zveza držav Jugovzhodne Azije|Zveze držav Jugovzhodne Azije]], [[Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje|Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja]]. Kljub hitri gospodarski rasti se zaradi svoje lege znotraj pacifiškega ognjenega obroča in ekvatorja še naprej spopada z neenakostjo, razširjeno korupcijo in ranljivostjo za naravne nesreče, zaradi česar so nagnjeni k potresom, monsunskim deževjem in tajfunom, na katere so Filipini zgradili odpornost. == Etimologija == Med svojo odpravo leta 1542 je španski raziskovalec Ruy López de Villalobos otoka Leyte in Samar poimenoval ''Felipinas'' po asturijskem princu, kasneje Filipu II. Kastiljskem. Sčasoma se je ime ''Las Islas Filipinas'' uporabljalo za španske posesti arhipelaga.<ref name="Scott-1994" />{{rp|page={{plain link|url=https://books.google.com/books?id=15KZU-yMuisC&pg=PA6|name=6}}}} Druga imena, kot so ''Islas del Poniente'' (Zahodni otoki), ''Islas del Oriente'' (Vzhodni otoki), ime Ferdinanda Magellana in ''San Lázaro'' (Otoki sv. Lazarja), so Španci uporabljali za označevanje otokov v regiji, preden je bila vzpostavljena španska oblast.<ref>{{cite book |last=Malcolm |first=George A. |url=https://books.google.com/books?id=tpEz7_tzzJoC |title=The Government of the Philippine Islands: Its Development and Fundamentals |series=Philippine Law Collection |date=1916 |publisher=Lawyers Co-operative Publishing Company |isbn=<!-- ISBN unspecified --> |location=Rochester, N.Y. |page=[https://archive.org/details/cu31924051298937/page/2/mode/2up 3] |language=en |author-link= |oclc=578245510 |access-date=February 12, 2023 |archive-date=February 17, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230217144209/https://books.google.com/books?id=tpEz7_tzzJoC |url-status=live}}</ref><ref>{{Cite book |last=Spate |first=Oskar H.K. |title=The Spanish Lake |date=November 2004 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-0-7099-0049-8 |series=The Pacific since Magellan |volume=I |location=London |page=97 |chapter=Chapter 4. Magellan's Successors: Loaysa to Urdaneta. Two failures: Grijalva and Villalobos |doi=10.22459/SL.11.2004 |author-link= |access-date=July 6, 2020 |orig-date=1979 |chapter-url=http://epress.anu.edu.au/spanish_lake/mobile_devices/ch04s05.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080805022835/http://epress.anu.edu.au/spanish_lake/mobile_devices/ch04s05.html |archive-date=August 5, 2008 |doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=GIz4CDTCOwcC |title=The Cambridge History of Southeast Asia |date=1999 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-66370-0 |editor-last=Tarling |editor-first=Nicholas |volume=2: From c. 1500 to c. 1800 |location=Cambridge, England |page=[https://books.google.com/books?id=GIz4CDTCOwcC&pg=PA12 12] |language=en |author-link=|access-date=April 2, 2023 |archive-date=April 2, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230402114137/https://books.google.com/books?id=GIz4CDTCOwcC |url-status=live}}</ref> Med filipinsko revolucijo je Malolosov kongres razglasil Filipinsko republiko {{lang|es|República Filipina}}.<ref>{{#invoke:cite|web|title=The 1899 Malolos Constitution |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-1899-malolos-constitution/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170605215334/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-1899-malolos-constitution/ |archive-date=June 5, 2017 |access-date=February 11, 2023 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines |at=Título I – De la República; Articulo 1 |language=es, en}}</ref> Ameriške kolonialne oblasti so državo imenovale ''Filipinski otoki'' (prevod španskega imena).<ref>{{Cite book |last=Constantino |first=Renato |url=https://books.google.com/books?id=Q1ZxAAAAMAAJ |title=The Philippines: A Past Revisited |date=1975 |publisher=Tala Pub. Services |isbn=978-971-8958-00-1 |location=Quezon City, Philippines |author-link= |access-date=February 3, 2024 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072918/https://books.google.com/books?id=Q1ZxAAAAMAAJ |url-status=live}}</ref> Združene države so začele spreminjati svojo nomenklaturo iz »Filipinski otoki« v »Filipini« v Zakonu o filipinski avtonomiji in Zakonu Jones.<ref>{{#invoke:cite|web|date=August 29, 1916 |title=The Jones Law of 1916 |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-jones-law-of-1916/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170808093938/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-jones-law-of-1916/ |archive-date=August 8, 2017 |access-date=March 12, 2021 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines |at=Section 1.―The Philippines}}</ref> Uradni naziv ''Republika Filipini'' je bil vključen v ustavo iz leta 1935 kot ime bodoče neodvisne države<ref>{{#invoke:cite|web|title=The 1935 Constitution |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-1935-constitution/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170625234400/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-1935-constitution/ |archive-date=June 25, 2017 |access-date=February 11, 2023 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines |at=Article XVII, Section 1}}</ref> in v vse nadaljnje ustavne revizije.<ref>{{#invoke:cite|web|date=January 17, 1973 |title=1973 Constitution of the Republic of the Philippines |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/1973-constitution-of-the-republic-of-the-philippines-2/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170625191553/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/1973-constitution-of-the-republic-of-the-philippines-2/ |archive-date=June 25, 2017 |access-date=March 14, 2021 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines}}</ref><ref>{{#invoke:cite|web|date=February 11, 1987 |title=The Constitution of the Republic of the Philippines |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/1987-constitution/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170607182503/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/1987-constitution/ |archive-date=June 7, 2017 |access-date=March 14, 2021 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Filipinov}} === Prazgodovina (pred 900) === [[File:Manunggul Jar.jpg|thumb|upright|left|Pogrebni vrč s pokrovom, okrašenim z dvema osebama na čolnu]] Obstajajo dokazi o zgodnjih [[Človečnjaki|človečnjakih]], ki so živeli na ozemlju današnjih Filipinov že pred 709.000 leti.<ref>{{Cite journal |last1=Ingicco |first1=T. |last2=van den Bergh |first2=G. D. |last3=Jago-on |first3=C. |last4=Bahain |first4=J. |last5=Chacón |first5=M. G. |last6=Amano |first6=N. |last7=Forestier |first7=H. |last8=King |first8=C. |last9=Manalo |first9=K. |last10=Nomade |first10=S. |last11=Pereira |first11=A. |last12=Reyes |first12=M. C. |last13=Sémah |first13=A. |last14=Shao |first14=Q. |last15=Voinchet |first15=P. |date=May 1, 2018 |title=Earliest known hominin activity in the Philippines by 709&nbsp;thousand years ago |url=https://ro.uow.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=6441&context=smhpapers |journal=Nature |publisher=University of Wollongong |volume=557 |issue=7704 |pages=233–237 |bibcode=2018Natur.557..233I |doi=10.1038/s41586-018-0072-8 |pmid=29720661 |s2cid=256771231 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190429133325/https://ro.uow.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=6441&context=smhpapers |archive-date=April 29, 2019 |first16=C. |last16=Falguères |first17=P.C.H. |last17=Albers |first18=M. |last18=Lising |first19=G. |last19=Lyras |first20=D. |last20=Yurnaldi |first21=P. |last21=Rochette |first22=A. |last22=Bautista |first23=J. |last23=de Vos |issn=0028-0836}}</ref> Kosti iz jame Callao potencialno predstavljajo sicer neznano vrsto, ''[[Homo luzonensis]]'', ki je živela pred 50.000 do 67.000 leti.<ref>{{#invoke:cite|news|last1=Greshko |first1=Michael |last2=Wei-Haas |first2=Maya |date=April 10, 2019 |title=New species of ancient human discovered in the Philippines |work=National Geographic |url=https://www.nationalgeographic.com/science/2019/04/new-species-ancient-human-discovered-luzon-philippines-homo-luzonensis/ |access-date=October 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190410173110/https://www.nationalgeographic.com/science/2019/04/new-species-ancient-human-discovered-luzon-philippines-homo-luzonensis/ |archive-date=April 10, 2019}}</ref><ref>{{#invoke:cite|news|last1=Rincon |first1=Paul |date=April 10, 2019 |title=New human species found in Philippines |work=BBC News |url=https://www.bbc.com/news/science-environment-47873072 |access-date=October 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190410192730/https://www.bbc.com/news/science-environment-47873072 |archive-date=April 10, 2019 |author-link1=}}</ref> Najstarejši sodobni človeški ostanki na otokih so iz jam Tabon na Palavanu, datirani po U/Th na 47.000 ± 11–10.000 let nazaj.<ref>{{Cite journal |last1=Détroit |first1=Florent |last2=Dizon |first2=Eusebio |last3=Falguères |first3=Christophe |last4=Hameau |first4=Sébastien |last5=Ronquillo |first5=Wilfredo |last6=Sémah |first6=François |date=2004 |title=Upper Pleistocene ''Homo sapiens'' from the Tabon cave (Palawan, The Philippines): description and dating of new discoveries |url=http://fdetroit.free.fr/IMG/pdf/Detroit_etal_04_Tabon2.pdf |journal=Human Palaeontology and Prehistory |publisher=Elsevier |volume=3 |issue=2004 |pages=705–712 |bibcode=2004CRPal...3..705D |doi=10.1016/j.crpv.2004.06.004 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150218164554/http://fdetroit.free.fr/IMG/pdf/Detroit_etal_04_Tabon2.pdf |archive-date=February 18, 2015 |doi-access=free}}</ref> [[Tabon Man]] je verjetno Negrito, eden najzgodnejših prebivalcev arhipelaga, ki je potomec prvih človeških migracij iz Afrike po obalni poti vzdolž južne Azije do zdaj potopljenih kopenskih mas [[Sundaland]] in [[Sahul]].<ref>{{Cite book |last=Jett |first=Stephen C. |url=https://books.google.com/books?id=EgOUDgAAQBAJ |title=Ancient Ocean Crossings: Reconsidering the Case for Contacts with the Pre-Columbian Americas |date=2017 |publisher=University of Alabama Press |isbn=978-0-8173-1939-7 |location=Tuscaloosa, Ala. |pages=[https://books.google.com/books?id=EgOUDgAAQBAJ&pg=168 168–171] |access-date=May 23, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072920/https://books.google.com/books?id=EgOUDgAAQBAJ |url-status=live}}</ref> Prvi Avstronezijci so na Filipine prišli iz [[Tajvan]]a okoli leta 2200 pr. n. št. in se naselili na otokih Batanes (kjer so zgradili kamnite trdnjave, znane kot ''[[ijang]]i'')<ref>{{Cite book |url=https://portals.iucn.org/library/sites/library/files/documents/2005-006.pdf |title=The Protected Landscape Approach: Linking Nature, Culture and Community |date=2005 |publisher=International Union for Conservation of Nature (IUCN) |isbn=978-2-8317-0797-6 |editor-last=Brown |editor-first=Jessica |location=Gland, Switzerland and Cambridge, England |pages=101–102 |language=en |access-date=March 19, 2023 |editor-last2=Mitchell |editor-first2=Nora J. |editor-last3=Beresford |editor-first3=Michael |archive-url=https://web.archive.org/web/20180408232535/https://portals.iucn.org/library/sites/library/files/documents/2005-006.pdf |archive-date=April 8, 2018}}</ref> in severnem Luzonu. Žadati artefakti so datirani v leto 2000 pr. n. št.,<ref>{{Cite book |last=Scott |first=William Henry |url=https://books.google.com/books?id=FSlwAAAAMAAJ |title=Prehispanic Source Materials for the Study of Philippine History |publisher=New Day Publishers |year=1984 |isbn=978-971-10-0227-5 |location=Quezon City, Philippines |page=17 |author-link=|access-date=April 20, 2023 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072920/https://books.google.com/books?id=FSlwAAAAMAAJ |url-status=live}}</ref><ref>{{Cite book |last=Ness |first=Immanuel |editor-last1=Bellwood |editor-first1=Peter |url=https://books.google.com/books?id=2HMTBwAAQBAJ |title=The Global Prehistory of Human Migration |date=2014 |publisher=Wiley-Blackwell |isbn=978-1-118-97059-1 |location=Chichester, West Sussex, England |page=[https://books.google.com/books?id=2HMTBwAAQBAJ&pg=PA289 289] |author-link1= |editor-link1=Peter Bellwood |access-date=September 2, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072922/https://books.google.com/books?id=2HMTBwAAQBAJ |url-status=live}}</ref> z žadastimi predmeti [[lingling-o]], izdelanimi na Luzonu iz surovin iz Tajvana.<ref>{{Cite journal |last1=Hung |first1=Hsiao-Chun |last2=Iizuka |first2=Yoshiyuki |last3=Bellwood |first3=Peter |last4=Nguyen |first4=Kim Dung |last5=Bellina |first5=Bérénice |last6=Silapanth |first6=Praon |last7=Dizon |first7=Eusebio |last8=Santiago |first8=Rey |last9=Datan |first9=Ipoi |last10=Manton |first10=Jonathan H. |date=December 11, 2007 |title=Ancient jades map 3,000 years of prehistoric exchange in Southeast Asia |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America |publisher=National Academy of Sciences |volume=104 |issue=50 |pages=19745–19750 |doi=10.1073/pnas.0707304104 |pmc=2148369 |pmid=18048347 |doi-access=free}}</ref> Do leta 1000 pr. n. št. so se prebivalci arhipelaga razvili v štiri družbe: plemena lovcev in nabiralcev, bojevniške družbe, višavske plutokracije in pristaniške kneževine.<ref name="Legarda-2001">{{Cite journal |last=Legarda |first=Benito Jr. |author-link= |year=2001 |title=Cultural Landmarks and their Interactions with Economic Factors in the Second Millennium in the Philippines |journal=Kinaadman (Wisdom): A Journal of the Southern Philippines |publisher=Xavier University – Ateneo de Cagayan |volume=23 |page=40}}</ref> Za Filipine pred tujo kolonizacijo so verjeli, da so egalitarni.<ref>{{Cite journal |last=Aguilar |first=Filomeno |date=2015-01-01 |title=The Passing of Rice Spirits: Cosmology, Technology, and Gender Relations in the Colonial Philippines |url=https://archium.ateneo.edu/history-faculty-pubs/99 |journal=History Department Faculty Publications}}</ref> ===Zgodnje države (900–1565) === Najstarejši znani ohranjeni pisni zapis na Filipinih je ''[[Napis na bakreni plošči Laguna]]'' iz leta 900 n. št., ki je bil napisan v stari malajščini z uporabo zgodnje pisave Kawi.<ref>{{Cite journal |last=Postma |first=Antoon |author-link=Antoon Postma |date=1992 |title=The Laguna Copper-Plate Inscription: Text and Commentary |url=http://www.philippinestudies.net/ojs/index.php/ps/article/download/1033/1018 |journal=Philippine Studies |location=Quezon City, Philippines |publisher=Ateneo de Manila University |volume=40 |issue=2 |pages=182–203 |issn=0031-7837 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208053836/http://www.philippinestudies.net/ojs/index.php/ps/article/download/1033/1018 |archive-date=December 8, 2015}}</ref> Do 14. stoletja se je več velikih obalnih naselij pojavilo kot trgovska središča in postalo središče družbenih sprememb.<ref name="deGraaf-1977">{{Cite book |last1=de Graaf |first1=Hermanus Johannes |url=https://books.google.com/books?id=RYQeAAAAIAAJ |title=Geschichte: Lieferung 2 |last2=Kennedy |first2=Joseph |last3=Scott |first3=William Henry |date=1977 |publisher=Brill |isbn=978-90-04-04859-1 |location=Leiden, Switzerland |page=[https://books.google.com/books?id=RYQeAAAAIAAJ&pg=PA198 198] |language=en |author-link3= |access-date=February 18, 2023 |archive-date=March 6, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230306102637/https://books.google.com/books?id=RYQeAAAAIAAJ |url-status=live}}</ref> Nekatere politične skupnosti so imele izmenjave z drugimi državami po vsej Aziji. Trgovina s Kitajsko se je začela v pozni dinastiji Tang, in se razširila v času dinastije Song. Skozi 2. tisočletje našega štetja so bile nekatere politične skupnosti del kitajskega davnega sistema. Z obsežno trgovino in diplomacijo je to privabilo južnokitajske trgovce in migrante iz južnega Fudžjana, ki so se postopoma naselili in prepletli na Filipinih. Indijske kulturne značilnosti, kot so jezikovni izrazi in verske prakse, so se na Filipinih začele širiti v 14. stoletju prek indianiziranega hindujskega cesarstva Majapahit.<ref>{{Cite encyclopedia |title=Philippines |encyclopedia=Concise Encyclopedia of World History |publisher=Atlantic Books|Atlantic Publishers & Distributors |location=New Delhi, India |url=https://books.google.com/books?id=gGKsS-9h4BYC |last=Ramirez-Faria |first=Carlos |date=2007 |page=[https://books.google.com/books?id=gGKsS-9h4BYC&pg=PA560 560] |isbn=978-81-269-0775-5 |access-date=February 18, 2023 |archive-date=January 17, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230117131629/https://books.google.com/books?id=gGKsS-9h4BYC |url-status=live}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Evangelista |first=Alfredo E. |date=1965 |title=Identifying Some Intrusive Archaeological Materials Found in Philippine Proto-historic Sites |url=https://asj.upd.edu.ph/mediabox/archive/ASJ-03-01-1965/Evangelista.pdf |journal=Asian Studies: Journal of Critical Perspectives on Asia |publisher=Asian Center, University of the Philippines |volume=3 |issue=1 |pages=87–88 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230429072742/https://asj.upd.edu.ph/mediabox/archive/ASJ-03-01-1965/Evangelista.pdf |archive-date=April 29, 2023 |access-date=April 29, 2023}}</ref> Do 15. stoletja se je islam uveljavil na arhipelagu Sulu in se od tam razširil. [[File:Naturales 4.png|thumb|211x211px|Par, upodobljen v zgodnjem španskem kolonialnem obdobju Filipinov v 1590-ih, odet v zlato]] Med političnimi območji, ustanovljenimi na Filipinih med 10. in 16. stoletjem, so Majnila,<ref name="Ring-1996">{{Cite book |last1=Ring |first1=Trudy |url=https://books.google.com/books?id=vWLRxJEU49EC |title=International Dictionary of Historic Places: Asia and Oceania |last2=Salkin |first2=Robert M. |last3=La Boda |first3=Sharon |publisher=Taylor & Francis |year=1996 |isbn=978-1-884964-04-6 |location=Chicago, Ill. |pages=565–569 |name-list-style=amp |access-date=August 22, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072922/https://books.google.com/books?id=vWLRxJEU49EC |url-status=live}}</ref> Tondo, Namajan, Pangasinan, Caboloan, Cebu, Butuan, Maguindanao, Lanao, Sulu in Ma-i.<ref>{{Cite book |url=https://archive.org/details/historical-atlas-of-the-republic/page/n65/mode/2up |title=Historical Atlas of the Republic |date=2016 |publisher=Presidential Communications Development and Strategic Planning Office |isbn=978-971-95551-6-2 |editor-last=Quezon |editor-first=Manuel L. III |editor-link= |location=Manila, Philippines |page=64 |editor-last2=Goitia |editor-first2=Pocholo}}</ref> Zgodnja politična občestva so imela običajno tristopenjsko družbeno strukturo: plemstvo, svobodnjaki in odvisni dolžniki-hrošči. Med plemstvom so bili voditelji, znani kot ''datus'', ki so bili odgovorni za vladanje avtonomnim skupinam (''barangajem'' ali ''dulohanom'').<ref>{{cite book |last=Arcilla |first=José S. |url=https://books.google.com/books?id=uxEYobbU-D8C |title=An Introduction to Philippine History |date=1998 |edition=Fourth enlarged |publisher=Ateneo de Manila University Press |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-550-261-0 |page=[https://books.google.com/books?id=uxEYobbU-D8C&pg=PA15 15]}}</ref> Ko so se ''barangaji'' združili v večje naselje ali geografsko ohlapnejšo zvezo, so bili njihovi bolj cenjeni člani priznani kot ''vrhovni datu'', [[radža]] ali [[sultan]], in so vladali skupnosti.<ref>{{cite book |last=Tan |first=Samuel K. |url=https://books.google.com/books?id=pw5FWmdNmj8C |title=A History of the Philippines |date=2008 |publisher=University of the Philippines Press |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-542-568-1 |page=[https://books.google.com/books?id=pw5FWmdNmj8C&pg=PA37 37] |author-link1=}}</ref> Domneva se, da je bila gostota prebivalstva med 14. in 16. stoletjem nizka zaradi pogostosti [[tajfun]]ov in lege Filipinov na [[pacifiški ognjeni obroč|pacifiškem ognjenem obroču]].ref>{{cite book |last1=Bankoff |first1=Greg |editor-last1=Boomgaard |editor-first1=Peter |title=A World of Water: Rain, Rivers and Seas in Southeast Asian Histories |series=Verhandelingen van het Koninklijk Instituut voor Taal-, Land- en Volkenkunde |volume=240 |publisher=KITLV Press |location=Leiden, Netherlands |isbn=978-90-04-25401-5 |date=January 1, 2007 |pages=153–184 |chapter=Storms of history: Water, hazard and society in the Philippines: 1565-1930 |jstor=10.1163/j.ctt1w76vd0.9 |jstor-access=free}}</ref> Portugalski raziskovalec [[Ferdinand Magellan]] je prispel leta 1521, zahteval otoke za Španijo in so ga v bitki pri Mactanu ubili Lapulapujevi možje.<ref name="Guillermo-2012">{{Cite encyclopedia |last=Guillermo |first=Artemio R. |url=https://books.google.com/books?id=wmgX9M_yETIC |title=Historical Dictionary of the Philippines |edition=Third |series=Historical Dictionaries of Asia, Oceania, and the Middle East |date=2012 |publisher=The Scarecrow Press |location=Lanham, Md. |isbn=978-0-8108-7246-2 |access-date=September 28, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203073356/https://books.google.com/books?id=wmgX9M_yETIC |url-status=live}}</ref>{{rp|page={{plain link|url=https://books.google.com/books?id=wmgX9M_yETIC&pg=PA261|name=261}}}} === Španska in ameriška kolonialna oblast (1565–1934) === [[File:Vista del Puente de Manila (1847).png|alt=See caption|thumb|[[Manila]], 1847]] Manila, 1847 Združitev in kolonizacija s strani Kastiljske krone se je začela, ko je leta 1565 iz [[Nova Španija|Nove Španije]] prispel španski raziskovalec [[Miguel López de Legazpi]].<ref>{{cite book |last=Wing |first=J.T. |title=Roots of Empire: Forests and State Power in Early Modern Spain, c.1500–1750 |publisher=Brill |series=Brill's Series in the History of the Environment |year=2015 |isbn=978-90-04-26137-2 |url=https://books.google.com/books?id=7dQuBgAAQBAJ |page=[https://books.google.com/books?id=7dQuBgAAQBAJ&pg=PA109 109] |quote=At the time of Miguel López de Legazpi's voyage in 1564-5, the Philippines were not a unified polity or nation. |access-date=February 3, 2024 |archive-date=January 28, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240128213911/https://books.google.com/books?id=7dQuBgAAQBAJ |url-status=live}}</ref> Številni Filipinci so bili v Novo Španijo pripeljani kot sužnji in prisilna posadka, medtem ko so bili številni Latinoameričani na Filipine pripeljani kot vojaki in kolonisti. Filipini gostijo edina latinskoameriška okrožja v Aziji.<ref>{{Cite web |title=West Coast of the Island Of Luzon {{pipe}} Tourist Attractions |url=http://www.livinginthephilippines.com/travel-guides/getting-to-philippines/979-tourist-attraction-city-of-manila |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20161206200644/http://www.livinginthephilippines.com/travel-guides/getting-to-philippines/979-tourist-attraction-city-of-manila |archive-date=December 6, 2016 |access-date=December 6, 2016}}</ref> Španska Manila je leta 1571 postala glavno mesto generalnega kapetana Filipinov in Španskih Vzhodnih Indij,<ref>{{cite journal |last=Santiago |first=Fernando A. Jr. |year=2006 |title=Isang Maikling Kasaysayan ng Pandacan, Maynila 1589–1898 |trans-title=A Short History of Pandacan, Manila 1589–1898 |url=https://ejournals.ph/article.php?id=7887 |url-status=live |journal=Malay |language=fil |publisher=De La Salle University |volume=19 |issue=2 |pages=70–87 |issn=2243-7851 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200821002744/https://ejournals.ph/article.php?id=7887 |archive-date=August 21, 2020 |access-date=July 18, 2008 |via=Philippine E-Journals}}</ref> španskih ozemelj v Aziji in Pacifiku. Španci so napadli lokalne države po načelu deli in vladaj in večino današnjih Filipinov združili pod eno samo upravo.<ref>{{cite book |last1=Giráldez |first1=Arturo |title=The Age of Trade: The Manila Galleons and the Dawn of the Global Economy |date=March 19, 2015 |publisher=Rowman & Littlefield |location=Lanham, Md. |isbn=978-1-4422-4352-1 |page=[https://books.google.com/books?id=6mCGBwAAQBAJ&pg=PA2 2] |url=https://books.google.com/books?id=6mCGBwAAQBAJ |language=en |access-date=April 2, 2023 |archive-date=April 2, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230402112011/https://books.google.com/books?id=6mCGBwAAQBAJ |url-status=live}}</ref> Razpršene ''barangaje'' so namerno združili v mesta, kjer so katoliški misijonarji lažje spreobrnili svoje prebivalce v krščanstvo, ki je bilo sprva sinkretistično.<ref>{{cite journal |last1=Schumacher |first1=John N. |title=Syncretism in Philippine Catholicism: Its Historical Causes |journal=Philippine Studies |volume=32 |issue=3 |publisher=Ateneo de Manila University Press|location=Quezon City, Philippines |date=1984 |page=254 |url=http://philippinestudies.net/ojs/index.php/ps/article/view/3833/4054 |issn=2244-1093 |oclc=6015358201 |jstor=42632710 |author-link1= |access-date=October 5, 2023 |archive-date=October 6, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231006144446/http://philippinestudies.net/ojs/index.php/ps/article/view/3833/4054 |url-status=live}}</ref> Pokristjanjevanje s strani španskih menihov se je dogajalo predvsem po naseljenih nižinah. Od leta 1565 do 1821 so bili Filipini upravljani kot ozemlje podkraljevstva Nova Španija s sedežem v mestu [[Ciudad de Mexico]]; nato so bili po mehiški vojni za neodvisnost upravljani iz Madrida. Manila je postala zahodno središče transpacifiške trgovine z [[Manilski galeoni|manilskimi galeoni]], zgrajenimi v Bicolu in Caviteju.<ref>{{cite journal |last=McCarthy |first=William J. |date=December 1, 1995 |title=The Yards at Cavite: Shipbuilding in the Early Colonial Philippines |journal=International Journal of Maritime History |publisher=SAGE Publications |volume=7 |issue=2 |pages=149–162 |doi=10.1177/084387149500700208 |s2cid=163709949}}</ref> Med svojo vladavino je Španija porabila precejšnjo vsoto svoje zakladnice za zatiranje uporov domorodcev in obrambo pred zunanjimi vojaškimi napadi, vključno s piratstvom Morov, vojno proti Nizozemcem v 17. stoletju, britansko okupacijo Manile v 18. stoletju in konfliktom z muslimani na jugu. Upravljanje Filipinov je veljalo za izčrpavajočo gospodarstvo Nove Španije, in razpravljalo se je o tem, ali bi jih opustili ali zamenjali za drugo ozemlje. Temu ukrepu so nasprotovali zaradi gospodarskega potenciala otokov, varnosti in želje po nadaljevanju verske spreobrnitve v regiji. Kolonija je preživela z letno subvencijo španske krone, ki je v povprečju znašala 250.000 pesov, običajno plačanih kot 75 ton srebrnih palic iz Amerike. Britanske sile so med [[sedemletna vojna|sedemletno vojno]] zasedle Manilo od 1762 do 1764. Španska oblast je bila obnovljena s Pariško pogodbo leta 1763. Španci so svojo vojno z muslimani v jugovzhodni Aziji imeli za podaljšek rekonkviste.<ref>{{cite book |editor-last1=Hoadley |editor-first1=Stephen |url=https://books.google.com/books?id=5P9bgGxfYKUC |title=Asian Security Reassessed |editor-last2=Ruland |editor-first2=Jurgen |date=2006 |publisher=Institute of Southeast Asian Studies |location=Singapore |isbn=978-981-230-400-1 |page=[https://books.google.com/books?id=5P9bgGxfYKUC&pg=PA215 215] |language=en |access-date=March 19, 2023 |archive-date=March 19, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230319192304/https://books.google.com/books?id=5P9bgGxfYKUC |url-status=live}}</ref> Špansko-moroški konflikt je trajal več sto let. Španija je v zadnji četrtini 19. stoletja osvojila dele Mindanaa in Jola, muslimanski Moro v Sultanatu Sulu pa so priznali špansko suverenost.<ref>{{cite book |last=Warren |first=James Francis |url=https://books.google.com/books?id=VUZq93ydrrwC |title=The Sulu Zone, 1768–1898: The Dynamics of External Trade, Slavery, and Ethnicity in the Transformation of a Southeast Asian Maritime State |date=2007 |edition=Second |publisher=NUS Press |location=Singapore |isbn=978-9971-69-386-2 |page=[https://books.google.com/books?id=VUZq93ydrrwC&pg=PA124 124] |access-date=August 22, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203073403/https://books.google.com/books?id=VUZq93ydrrwC |url-status=live}}</ref> [[File:Ilustrados 1890.jpg|thumb|upright=1.1|''Ilustrados'' v Madridu okoli leta 1890]] Filipinska pristanišča so se v 19. stoletju odprla za svetovno trgovino in filipinska družba se je začela spreminjati. Spremenila se je družbena identiteta, izraz Filipinec pa je zajemal vse prebivalce otočja, namesto da bi se nanašal le na Špance, rojene na Filipinih. Revolucionarno razpoloženje se je okrepilo leta 1872, potem ko je bilo 200 lokalno rekrutiranih kolonialnih vojakov in delavcev ter trije aktivistični katoliški duhovniki usmrčenih iz vprašljivih razlogov. To je navdihnilo propagandno gibanje, ki so ga organizirali Marcelo H. del Pilar, José Rizal, Graciano López Jaena in Mariano Ponce, ki se je zavzemalo za politične reforme na Filipinih.<ref>{{cite book |last1=Acibo |first1=Libert Amorganda |url=https://books.google.com/books?id=r8PCT9AB_REC |title=Jose P. Rizal: His Life, Works, and Role in the Philippine Revolution |last2=Galicano-Adanza |first2=Estela |date=1995 |publisher=REX Book Store, Inc. |location=Manila, Philippines |isbn=978-971-23-1837-5 |pages=[https://books.google.com/books?id=r8PCT9AB_REC&pg=PA46 46–47] |language=en |access-date=February 12, 2023 |archive-date=February 17, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230217144211/https://books.google.com/books?id=r8PCT9AB_REC |url-status=live}}</ref> Rizal je bil 30. decembra 1896 usmrčen zaradi upora, njegova smrt pa je radikalizirala mnoge, ki so bili zvesti Španiji. Poskusi reform so naleteli na odpor; Andrés Bonifacio je leta 1892 ustanovil tajno društvo Katipunan, ki si je z oboroženim uporom prizadevalo za neodvisnost od Španije. Katipunanski ''Jok Pugada Lawina'' je leta 1896 sprožil filipinsko revolucijo.<ref>{{cite book |last=Borromeo-Buehler |first=Soledad |url=https://books.google.com/books?id=RJnMSmXLvr4C |title=The Cry of Balintawak: A Contrived Controversy: A Textual Analysis with Appended Documents |date=1998 |publisher=Ateneo de Manila University Press |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-550-278-8 |page=7 |access-date=January 16, 2021 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203073342/https://books.google.com/books?id=RJnMSmXLvr4C |url-status=live}}</ref> Notranji spori so privedli do Tejerosove konvencije, na kateri je Bonifacio izgubil svoj položaj, Emilio Aguinaldo pa je bil izvoljen za novega vodjo revolucije. Pakt Biak-na-Bato iz leta 1897 je privedel do vlade hongkonške hunte v izgnanstvu. Špansko-ameriška vojna se je začela naslednje leto in dosegla Filipine; Aguinaldo se je vrnil, nadaljeval revolucijo in 12. junija 1898 razglasil neodvisnost od Španije.<ref name="Abinales-2022">{{cite book |last=Abinales |first=Patricio N. |url=https://books.google.com/books?id=0Hd3EAAAQBAJ |title=Modern Philippines |series=Understanding Modern Nations |date=July 8, 2022 |publisher=ABC-CLIO |location=Santa Barbara, Calif. |isbn=978-1-4408-6005-8 |language=en |access-date=February 12, 2023 |archive-date=February 17, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230217144210/https://books.google.com/books?id=0Hd3EAAAQBAJ |url-status=live}}</ref>{{rp|page={{plain link|url=https://books.google.com/books?id=0Hd3EAAAQBAJ&pg=PA26|name=26}}}} Decembra 1898 je Španija po špansko-ameriški vojni otoke odstopila Združenim državam Amerike skupaj s Portorikom in Guamom.<ref>{{cite book |last=Fantina |first=Robert |url=https://books.google.com/books?id=AD0B560nGVIC |title=Desertion and the American Soldier, 1776–2006 |date=2006 |publisher=Algora Publishing |location=New York |isbn=978-0-87586-454-9 |page=[https://books.google.com/books?id=AD0B560nGVIC&pg=PA83 83]}}</ref> Španija je Filipinom vladala 333 let.<ref>{{cite book|last=Novesteras|first=Arsenio P.|title=Isang Lahi... Isang Mithi|language=Filipino|trans-title=One Race... One Desire|year=2002|location=Makati, Philippines|publisher=Salesiana Publishers, Inc.|isbn=971-522-427-X|pages=28, 137, 184}}</ref> Prva filipinska republika je bila razglašena 21. januarja 1899.<ref>{{cite book |editor-last1=Starr |editor-first1=J. Barton |url=https://books.google.com/books?id=NTPxAQAAQBAJ |title=The United States Constitution: Its Birth, Growth, and Influence in Asia |date=September 1988 |publisher=Hong Kong University Press |location=Hong Kong, China |isbn=978-962-209-201-3 |page=[https://books.google.com/books?id=NTPxAQAAQBAJ&pg=PA260 260] |access-date=January 19, 2021 |archive-date=February 11, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230211124609/https://books.google.com/books?id=NTPxAQAAQBAJ |url-status=live}}</ref> Pomanjkanje priznanja s strani Združenih držav je privedlo do izbruha sovražnosti, ki so se po zavrnitvi predloga za premirje s strani ameriškega vojaškega poveljnika na kraju dogodka in napovedi vojne s strani nastajajoče republike [i] stopnjevale v filipinsko-ameriško vojno. [[File:General Gregorio del Pilar and troops in Pampanga c1898.jpg|thumb|left|Filipinski general Gregorio del Pilar in njegove čete v Pampangi okoli leta 1898 med filipinsko-ameriško vojno]] Vojna je povzročila smrt od 250.000 do 1 milijona civilistov, predvsem zaradi lakote in bolezni.<ref name="Tucker-2009">{{Cite encyclopedia |editor-last1=Tucker |editor-first1=Spencer |url=https://books.google.com/books?id=8V3vZxOmHssC |encyclopedia=The Encyclopedia of the Spanish-American and Philippine-American Wars: A Political, Social, and Military History |title=Philippine-American War |date=May 20, 2009 |edition=Illustrated |volume=I: A–L |publisher=ABC-CLIO |location=Santa Barbara, Calif. |isbn=978-1-85109-951-1 |page=[https://books.google.com/books?id=8V3vZxOmHssC&pg=PA478 478] |language=en |editor-link1= |access-date=July 25, 2021 |archive-date=September 23, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230923151624/https://books.google.com/books?id=8V3vZxOmHssC |url-status=live}}</ref> Američani so številne Filipince prepeljali v koncentracijska taborišča, kjer so umrli tisoči. Po padcu Prve filipinske republike leta 1902 je bila s filipinskim organskim zakonom ustanovljena ameriška civilna vlada. Ameriške sile so še naprej zavarovale in širile svoj nadzor nad otoki, zatrle poskus širitve Filipinske republike, zavarovale Sultanat Sulu, vzpostavile nadzor nad notranjimi goratimi območji, ki so se upirala španski osvojitvi in spodbujale obsežno preseljevanje kristjanov na nekoč pretežno muslimanskem Mindanau.<ref>{{cite book |editor-last1=Rogers |editor-first1=Mark M. |editor-last2=Bamat |editor-first2=Tom |editor-last3=Ideh |editor-first3=Julie |title=Pursuing Just Peace: An Overview and Case Studies for Faith-Based Peacebuilders |date=March 24, 2008 |publisher=Catholic Relief Services |location=Baltimore, Md. |isbn=978-1-61492-030-4 |page=119 |url=https://www.crs.org/publications/showpdf.cfm?pdf_id=56 |access-date=April 25, 2023 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20090208080127/https://www.crs.org/publications/showpdf.cfm?pdf_id=56 |archive-date=February 8, 2009}}</ref> === Commonwealth in druga svetovna vojna (1935–1946) === [[File:Douglas MacArthur lands Leyte1.jpg|thumb|General Douglas MacArthur in Sergio Osmeña (levo) se izkrcata med bitko za Leyte 20. oktobra 1944]] Kulturni razvoj na Filipinih je okrepil nacionalno identiteto in tagalogščina je začela imeti prednost pred drugimi lokalnimi jeziki. Vladne funkcije je Taftova komisija postopoma podelila Filipincem; Zakon Tydings-McDuffie iz leta 1934 je odobril desetletni prehod v neodvisnost z ustanovitvijo Commonwealtha Filipinov naslednje leto, s predsednikom Manuelom Quezonom in podpredsednikom Sergiom Osmeño. Quezonove prednostne naloge so bile obramba, socialna pravičnost, neenakost, gospodarska diverzifikacija in nacionalni značaj. [[Filipinščina]] (standardizirana različica tagaloga) je postala nacionalni jezik, uvedena je bila volilna pravica žensk in razmišljala se je o zemljiški reformi. Uvedba volilne pravice žensk v obdobju Commonwealtha (1935–1946) pomeni napreden korak k enakosti spolov na Filipinih. To je ženskam dalo volilno pravico in pravico do sodelovanja v političnih procesih v državi. Filipini imajo tudi prvotno angloameriško dediščino v Aziji,<ref>Go, J. (1999). Colonial Reception and Cultural Reproduction: Filipino Elites and United States Tutelary Rule. Journal of Historical Sociology, 12, 337–368. https://doi.org/10.1111/1467-6443.00096</ref> vendar je žal prihajajoča japonska okupacija filipinsko-ameriškega Commonwealtha večino le-te uničila.<ref>Kennedy, G. (2017). Filling the Void?: Anglo-American Strategic Relations, Philippine Independence, and the Containment of Japan, 1932–1937. The International History Review, 39, 836–859. https://doi.org/10.1080/07075332.2017.1283639</ref> [[Japonski imperij]] je decembra 1941 med drugo svetovno vojno napadel Filipine,<ref>{{cite book |last=Chamberlain |first=Sharon W. |url=https://books.google.com/books?id=JByIDwAAQBAJ |title=A Reckoning: Philippine Trials of Japanese War Criminals |series=New Perspectives in Southeast Asian Studies |date=March 5, 2019 |publisher=University of Wisconsin Press |location=Madison, Wis. |isbn=978-0-299-31860-4 |page=[https://books.google.com/books?id=JByIDwAAQBAJ&pg=PA11 11] |access-date=February 16, 2021 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203073830/https://books.google.com/books?id=JByIDwAAQBAJ |url-status=live}}</ref> in ustanovljena je bila Druga filipinska republika kot lutkovna država pod vodstvom Joseja P. Laurela. Od leta 1942 se je japonska okupacija Filipinov soočala z obsežno podzemno gverilsko dejavnostjo. Med vojno so se dogajala grozodejstva in vojni zločini, vključno s smrtnim pohodom v Bataanu in pokolom v Manili. Filipinski odpor in zavezniške čete so leta 1944 in 1945 premagale Japonce. Ocenjujejo, da je do konca vojne umrlo več kot milijon Filipincev. 11. oktobra 1945 so Filipini postali ustanovna članica Združenih narodov. 4. julija 1946, med predsedovanjem Manuela Roxasa, so Združene države Amerike priznale neodvisnost države z Manilsko pogodbo.<ref>{{cite book |title=Treaties and Other International Agreements of the United States of America; 1776–1949 |url=https://tile.loc.gov/storage-services/service/ll/lltreaties//lltreaties-ustbv011/lltreaties-ustbv011.pdf |publisher=United States Department of State |location=United States |volume=II |year=1974 |pages=3–6 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210824161243/https://tile.loc.gov/storage-services/service/ll/lltreaties//lltreaties-ustbv011/lltreaties-ustbv011.pdf |archive-date=August 24, 2021}}</ref> Zakon Tydings-McDuffie je 24. marca 1934 v obdobju velike depresije podpisal ameriški predsednik [[Franklin D. Roosevelt]]. Ko je bil zakon podpisan, je Manuel L. Quezon postal drugi predsednik Filipinov, s čimer so Filipini postali Commonwealth po Emiliu Aguinaldu y Famyju. Predsednik [[Harry S. Truman]] je podpisal Razglas 2695 in Truman je pooblastil Paula V. McNutta, da razglasi neodvisnost Filipinov v Manilski pogodbi od 4. julija 1946 po Zakonu Tydings-McDuffie.<ref>{{Cite web |date=2021-07-02 |title=July 4, 1946: The Philippines Gained Independence from the United States |url=https://www.nationalww2museum.org/war/articles/july-4-1946-philippines-independence |access-date=2026-07-31 |website=The National WWII Museum {{!}} New Orleans |language=en}}</ref> === Neodvisnost (1946–danes) === Prizadevanja za povojno obnovo in konec upora Hukbalahap so bila uspešna med predsedovanjem Ramona Magsaysayja, vendar so se občasni komunistični upori še dolgo zatem razplamtevali. Pod Magsaysayjevim naslednikom Carlosom P. Garcio je vlada uvedla politiko »Filipinsko prvo mesto«, ki je spodbujala podjetja v filipinski lasti. Diosdado Macapagal je nasledil Garcio in prestavil dan neodvisnosti s 4. julija na 12. junij – datum razglasitve Emilia Aguinalda – in zahteval vzhodni Severni Borneo.<ref>{{cite book |last1=Weatherbee |first1=Donald E. |url=https://books.google.com/books?id=4wqEC4jHl9wC |title=International Relations in Southeast Asia: The Struggle for Autonomy |last2=Emmers |first2=Ralf |last3=Pangestu |first3=Mari |last4=Sebastian |first4=Leonard C. |publisher=Rowman & Littlefield |location=Lanham, Md. |year=2005 |isbn=978-0-7425-2842-0 |pages=[https://books.google.com/books?id=4wqEC4jHl9wC&pg=PA68 68–69] |access-date=October 18, 2015 |archive-date=June 4, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604143037/https://books.google.com/books?id=4wqEC4jHl9wC |url-status=live}}</ref> [[File:CongressBuilding SEATO.jpg|thumb|right|Vodje vrhovne konference v Manili pred kongresno stavbo v Manili, ki jo je 24. oktobra 1966 gostil Ferdinand Marcos]] Leta 1965 je Macapagal izgubil predsedniške volitve proti [[Ferdinand Marcos|Ferdinandu Marcosu]]. Na začetku svojega predsedovanja je Marcos začel infrastrukturne projekte, ki so bili financirani predvsem s tujimi posojili; to je izboljšalo gospodarstvo in prispevalo k njegovi ponovni izvolitvi leta 1969. Proti koncu svojega zadnjega ustavno dovoljenega mandata je Marcos 21. septembra 1972 razglasil vojno stanje z uporabo strahu komunizma in začel vladati z odloki; obdobje so zaznamovali politična represija, cenzura in kršitve človekovih pravic.<ref>{{cite report |last1=Leary |first1=Virginia A. |url=https://www.icj.org/wp-content/uploads/1984/01/Philippines-human-rights-mission-report-1984-eng.pdf |title=The Philippines: Human Rights After Martial Law: Report of a Mission |last2=Ellis |first2=A. A. |last3=Madlener |first3=Kurt |date=1984 |publisher=International Commission of Jurists |isbn=978-92-9037-023-9 |location=Geneva, Switzerland |chapter=Chapter 1: An Overview of Human Rights |access-date=February 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140329103100/https://www.icj.org/wp-content/uploads/1984/01/Philippines-human-rights-mission-report-1984-eng.pdf |archive-date=March 29, 2014}}</ref> Monopoli, ki so jih nadzorovali Marcosovi pajdaši, so bili vzpostavljeni v ključnih panogah, vključno z gozdarstvom in radiodifuzijo; sladkorni monopol je povzročil lakoto na otoku Negros. Marcos je bil skupaj z ženo Imeldo obtožen korupcije in poneverbe milijard dolarjev javnih sredstev. Marcosovo veliko zadolževanje na začetku predsedovanja je povzročilo gospodarske zlome, ki jih je še poslabšala recesija v zgodnjih 1980-ih, ko se je gospodarstvo v letih 1984 in 1985 skrčilo za 7,3 odstotka letno.<ref>{{cite book |last=Raquiza |first=Antoinette R. |url=https://books.google.com/books?id=g5bkhjFAzyMC |title=State Structure, Policy Formation, and Economic Development in Southeast Asia: The Political Economy of Thailand and the Philippines |series=Routledge Studies in the Growth Economies of Asia |date=June 17, 2013 |publisher=Routledge |location=London |isbn=978-1-136-50502-7 |pages=[https://books.google.com/books?id=g5bkhjFAzyMC&pg=PA40 40–41] |language=en |access-date=February 18, 2023 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203074317/https://books.google.com/books?id=g5bkhjFAzyMC |url-status=live}}</ref> 21. avgusta 1983 je bil na pisti mednarodnega letališča Manila umorjen opozicijski voditelj Benigno Aquino ml. (Marcosov glavni tekmec). Marcos je leta 1986 razpisal predčasne predsedniške volitve, na katerih je bil razglašen za zmagovalca, vendar so bili rezultati na splošno ocenjeni kot ponarejeni.<ref>{{cite report |url=http://pdf.usaid.gov/pdf_docs/PNABK494.pdf |title=A Path to Democratic Renewal |last1=Atwood |first1=J. Brian |last2=Schuette |first2=Keith E. |page=350 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140512220659/http://pdf.usaid.gov/pdf_docs/PNABK494.pdf |archive-date=May 12, 2014 |via=National Democratic Institute for International Affairs and International Republican Institute |author-link1=J. Brian Atwood}}</ref> Posledični protesti so privedli do revolucije ljudske moči, ki je Marcosa in njegove zaveznike prisilila, da so pobegnili na Havaje. Aquinova vdova Corazon je bila imenovana za predsednico in razglašena je bila nova ustava.<ref>{{cite book |editor1-last=Atienza |editor1-first=Maria Ela L. |title=Chronology of the 1987 Philippine Constitution |date=2019 |publisher=University of the Philippines Center for Integrative and Development Studies |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-742-119-3 |pages=4–11 |series=Public Policy Monographs |url=https://www.idea.int/sites/default/files/publications/chronology-of-the-1987-philippine-constitution.pdf |access-date=October 19, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201025141304/https://www.idea.int/sites/default/files/publications/chronology-of-the-1987-philippine-constitution.pdf |archive-date=October 25, 2020}}</ref> Vrnitev demokracije in vladnih reform, ki so se začele leta 1986, so ovirali državni dolg, korupcija v vladi in poskusi državnega udara. Komunistični upor in vojaški spopad s separatisti Moro sta se nadaljevala; administracija se je soočila tudi z vrsto katastrof, vključno z izbruhom gore [[Pinatubo]] junija 1991.<ref name=usgs>{{#invoke:cite|web|last1=Newhall |first1=Chris |last2=Hendley |first2=James W. II |last3=Stauffer |first3=Peter H. |name-list-style=amp |date=February 28, 2005 |title=The Cataclysmic 1991 Eruption of Mount Pinatubo, Philippines (U.S. Geological Survey Fact Sheet 113-97) |series=Reducing the Risk from Volcano Hazards |url=https://pubs.usgs.gov/fs/1997/fs113-97/fs113-97.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20060217063847/https://pubs.usgs.gov/fs/1997/fs113-97/fs113-97.pdf |archive-date=February 17, 2006 |access-date=April 22, 2023 |publisher=U.S. Department of the Interior; U.S. Geological Survey |oclc=731752857}}</ref> Aquina je nasledil Fidel V. Ramos, ki je s privatizacijo in deregulacijo liberaliziral nacionalno gospodarstvo. Ramosove gospodarske dosežke je zasenčil začetek azijske finančne krize leta 1997. Njegov naslednik, Joseph Estrada, je dajal prednost javnim stanovanjem, vendar se je soočil z obtožbami o korupciji, kar je privedlo do njegovega strmoglavljenja z revolucijo EDSA leta 2001 in nasledstva podpredsednice Glorie Macapagal Arroyo 20. januarja 2001.<ref>{{#invoke:cite|news|last=Landler |first=Mark |date=February 9, 2001 |title=In Philippines, The Economy As Casualty; The President Ousted, a Credibility Repair Job |work=[[The New York Times]] |url=https://www.nytimes.com/2001/02/09/business/philippines-economy-casualty-president-ousted-credibility-repair-job.html |access-date=February 8, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100119090537/https://www.nytimes.com/2001/02/09/business/philippines-economy-casualty-president-ousted-credibility-repair-job.html |archive-date=January 19, 2010 |author-link1=Mark Landler}}</ref> Arroyovo devetletno administracijo je zaznamovala gospodarska rast, vendar so jo zaznamovali korupcija in politični škandali, vključno z obtožbami o volilnih goljufijah med predsedniškimi volitvami leta 2004. Gospodarska rast se je nadaljevala tudi med administracijo Benigna Aquina III., ki se je zavzemal za dobro upravljanje in preglednost. Aquino III. je podpisal mirovni sporazum z Moro Islamsko osvobodilno fronto (MILF), kar je privedlo do organskega zakona Bangsamoro o vzpostavitvi avtonomne regije Bangsamoro, vendar je streljanje z uporniki MILF v Mamasapanu odložilo sprejetje zakona. Naraščajoče javno nezadovoljstvo z upravljanjem po EDSA je leta 2016 privedlo do izvolitve populista Rodriga Duterteja, čigar predsedovanje je prineslo upad liberalizma v državi, čeprav je v veliki meri ohranilo liberalne gospodarske politike. Med Dutertejevimi prednostnimi nalogami je bilo agresivno povečanje porabe za infrastrukturo za spodbujanje gospodarske rasti; uveljavitev organskega zakona Bangsamoro; okrepljeno zatiranje kriminala in komunističnih uporov; ter kampanja proti drogam, ki je zmanjšala širjenje drog, vendar je privedla tudi do zunajsodnih ubojev. V začetku leta 2020 je pandemija COVID-19 dosegla Filipine, kar je zahtevalo uvedbo karantene po vsej državi, ki je povzročila kratko, a hudo gospodarsko recesijo. Pod obljubo o nadaljevanju Dutertejeve politike je Marcosov sin, Bongbong Marcos, kandidiral z Dutertejevo hčerko Saro in zmagal na volitvah leta 2022. Marcosova obnova proameriške zunanje politike pa je bila obravnavana kot preobrat Dutertejeve srčnosti s Kitajsko, zato so se teritorialni spori v Južnokitajskem morju od takrat zaostrili. Marcosova administracija je aretirala tudi njegovega predhodnika Duterteja, ki je bil poslan na Mednarodno kazensko sodišče na Nizozemskem zaradi sojenja zaradi zločinov proti človečnosti, kar je privedlo do razpada zavezništva Marcos-Duterte. Kasneje je pod njegovo administracijo prišlo do vrste korupcije, slabega upravljanja in nepravilnosti v vladno financiranih projektih za obvladovanje poplav, kar je povzročilo številne proteste po vsej državi. Država je zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu utrpela energetsko krizo. == Geografija == [[File:Relief Map Of The Philippines.png|thumb|upright=0.8|Filipini so na splošno gorati. Višavja predstavljajo 65 odstotkov kopenske površine Filipinov.]] Filipini so arhipelag s približno 7641 otoki,<ref>{{#invoke:cite|web|date=June 4, 2019 |title=Know before you go: the Philippines |url=https://www.nationalgeographic.com/travel/article/partner-content-know-before-you-go-the-philippines |archive-url=https://web.archive.org/web/20210217161952/https://www.nationalgeographic.com/travel/article/partner-content-know-before-you-go-the-philippines |archive-date=February 17, 2021 |access-date=April 4, 2021 |website=National Geographic}}</ref><ref>{{#invoke:cite|news|date=February 20, 2016 |title=More islands, more fun in PH |work=cnn |publisher=CNN Philippines |url=http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html |access-date=July 5, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180620024729/http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html |archive-date=June 20, 2018}}</ref> ki pokrivajo skupno površino (vključno z notranjimi vodnimi površinami) približno 300.000 kvadratnih kilometrov.<ref name="NAMRIAGovPH-InfoMapper-1991">{{Cite journal |date=December 1991 |title=Land Use and Land Classification of the Philippines |url=http://www.namria.gov.ph/jdownloads/Info_Mapper/00a_im_dec911.pdf |journal=Infomapper |publisher=National Mapping and Resource Information Authority |volume=1 |issue=2 |page=10 |issn=0117-1674 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210122012339/http://www.namria.gov.ph/jdownloads/Info_Mapper/00a_im_dec911.pdf |archive-date=January 22, 2021}}</ref><ref name="Boquet-2017">{{Cite book |last=Boquet |first=Yves |url=https://books.google.com/books?id=90C4DgAAQBAJ |title=The Philippine Archipelago |publisher=Springer |year=2017 |isbn=978-3-319-51926-5 |series=Springer Geography |location=Cham, Switzerland |access-date=April 25, 2023 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203074433/https://books.google.com/books?id=90C4DgAAQBAJ |url-status=live}}</ref>{{rp|15}} Filipini se raztezajo 1850 kilometrov od severa proti jugu, od [[Južnokitajsko morje|Južnokitajskega morja]] do [[Celebeško morje|Celebeškega morja]], na vzhodu pa mejijo na [[Filipinsko morje]], na jugozahodu pa na [[Sulujsko morje]].<ref>{{#invoke:cite|web|title=Philippines – A country profile |url=https://www.eyeonasia.gov.sg/asean-countries/know/overview-of-asean-countries/philippines-a-country-profile/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20200926140334/https://www.eyeonasia.gov.sg/asean-countries/know/overview-of-asean-countries/philippines-a-country-profile/ |archive-date=September 26, 2020 |access-date=February 26, 2023 |website=Eye on Asia |publisher=Government of Singapore |language=en}}</ref> [[Luzonski preliv]] je najcenejše (najhitrejše) prometno vozlišče za ladijski promet med Amerikama in Azijo. Je tudi ključno stičišče podmorskih komunikacijskih kablov med Azijo, Pacifikom in Ameriko.<ref>Greenlees, Donald and Arnold, Wayne (2006-12-29). [https://web.archive.org/web/20070127141939/http://news.com.com/Asia+scrambles+to+fix+quake+damage+to+data+cables/2100-1037_3-6146387.html "Asia scrambles to fix quake damage to data cables"]. CNET News.com.<!-- Bot generated title --></ref><ref>{{cite web |url=https://www.submarinecablemap.com/country/philippines |title=Submarine Cable Map: Philippines |author=TeleGeography |website=Submarine Cable Map |date=2024 |access-date=2025-12-22}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.taipeitimes.com/News/editorials/archives/2024/09/06/2003823332 |title=Pacific cables require protection |author=Taipei Times Editorial |website=Taipei Times |date=2024-09-06 |access-date=2025-12-22}}</ref> Enajst največjih otokov v državi so [[Luzon]], [[Mindanao]], [[Samar]], [[Negros]], [[Palavan]], [[Panaj]], [[Mindoro]], [[Lejte]], [[Cebu]], [[Bohol]] in [[Masbate]], kar predstavlja približno 95 odstotkov celotne površine. Obala Filipinov meri 36.289 kilometrov, kar je peta najdaljša obala na svetu, izključna ekonomska cona države pa pokriva 2.263.816 km².<ref>{{#invoke:cite|web|title=Fisheries, Ecosystems and Biodiversity; Catches by Taxon in the waters of Philippines |url=http://www.seaaroundus.org/data/#/eez/608?chart=catch-chart&dimension=taxon&measure=tonnage&limit=10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230205090523/http://www.seaaroundus.org/data/#/eez/608?chart=catch-chart&dimension=taxon&measure=tonnage&limit=10 |archive-date=February 5, 2023 |access-date=February 5, 2023 |publisher=Sea Around Us}}</ref> Najvišja gora je gora [[Apo]] na Mindanau, z nadmorsko višino 2954 metrov.<ref name="CIAWorldFactBook" /> Najdaljša reka Filipinov je reka [[Cagayan (reka)|Cagajan]] v severnem Luzonu, ki teče približno 520 kilometrov. [[Manilski zaliv]], na katerem leži glavno mesto Manila, je z reko Pasig povezan z zalivom [[Laguna de Bay]] (največjim jezerom v državi).<ref>{{#invoke:cite|web|title=Laguna de Bay |url=https://llda.gov.ph/laguna-de-bay/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20200618040407/https://llda.gov.ph/laguna-de-bay/ |archive-date=June 18, 2020 |access-date=August 18, 2007 |publisher=Laguna Lake Development Authority}}</ref> Na zahodnem robu Pacifiškega ognjenega obroča so Filipini pogosto seizmično in vulkansko aktivni. Regija je seizmično aktivna in jo sestavljajo plošče, ki se zbližujejo druga proti drugi iz več smeri.<ref>{{cite book |editor-last1=Berckhemer |editor-first1=H. |url=https://books.google.com/books?id=4jQavSJCro4C |title=Alpine-Mediterranean Geodynamics |series=Geodynamics Series |volume=7 |editor-last2=Hsü |editor-first2=K. |date=1982 |publisher=American Geophysical Union |location=Washington, D.C. |isbn=978-978-087-590-9 |page=[https://books.google.com/books?id=4jQavSJCro4C&pg=RA1-PA31 31] |language=en |access-date=March 11, 2022 |archive-date=February 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230212195929/https://books.google.com/books?id=4jQavSJCro4C |url-status=live}}</ref> Dnevno se zabeleži približno pet potresov, čeprav je večina prešibkih, da bi jih čutili. Zadnja večja potresa sta bila leta 1976 v zalivu Moro in leta 1990 na Luzonu. Filipini imajo 23 aktivnih vulkanov; med njimi imajo Mayon, Taal, Canlaon in Bulusan največje število zabeleženih izbruhov. Država ima dragocena mineralna nahajališča zaradi svoje kompleksne geološke strukture in visoke stopnje seizmične aktivnosti.<ref>{{cite journal |last=Bryner |first=Leonid |date=September 1, 1969 |title=Ore Deposits of the Philippines Their Geology |journal=Economic Geology |publisher=Economic Geology Publishing Company |volume=64 |issue=6 |pages=645–647 |citeseerx=10.1.1.875.7878 |doi=10.2113/gsecongeo.64.6.644}}</ref><ref>{{cite book |last=Santos |first=Gabriel Jr. |title=Metallogenetische und Geochemische Provinzen / Metallogenetic and Geochemical Provinces |chapter=Mineral Distribution and Geological Features of the Philippines |date=1974 |publisher=Springer Nature |volume=1 |page=89 |doi=10.1007/978-3-7091-4065-9_8 |isbn=978-3-211-81249-5}}</ref> Domneva se, da ima druga največja nahajališča [[zlato|zlata]] na svetu (za Južnoafriško republiko), velika nahajališča [[baker|bakra]] in največja nahajališča [[paladij]]a na svetu.<ref name="Inquirer-FirmSeesMetal">{{#invoke:cite|news|last=Cinco |first=Maricar |date=June 3, 2016 |title=Firm sees metal costlier than gold in Romblon sea |newspaper=Philippine Daily Inquirer |url=https://newsinfo.inquirer.net/788940/firm-sees-metal-costlier-than-gold-in-romblon-sea |access-date=July 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200724163335/https://newsinfo.inquirer.net/788940/firm-sees-metal-costlier-than-gold-in-romblon-sea |archive-date=July 24, 2020}}</ref> Proizvodnja zlata v državi je leta 2015 znašala 21 metričnih ton. Drugi minerali so [[krom]], [[nikelj]], [[molibden]], [[platina]] in [[cink]]. Vendar pa so slabo upravljanje in kazenski pregon, nasprotovanje avtohtonih skupnosti in pretekla okoljska škoda te vire pustili večinoma neizkoriščene.<ref>{{#invoke:cite|news|last=Schneider |first=Keith |date=June 8, 2017 |title=The Philippines, a nation rich in precious metals, encounters powerful opposition to mining |work=Mongabay|url=https://news.mongabay.com/2017/06/the-philippines-a-nation-rich-in-precious-metals-encounters-powerful-opposition-to-mining/ |access-date=July 18, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170710043841/https://news.mongabay.com/2017/06/the-philippines-a-nation-rich-in-precious-metals-encounters-powerful-opposition-to-mining/ |archive-date=July 10, 2017}}</ref> === Podnebje === [[File:Thunderstorms-Philippines.jpg|thumb|upright|Večerne nevihte, ki prinašajo dež nad Filipini, so pogoste od junija do novembra.]] Filipini imajo tropsko morsko podnebje, ki je običajno vroče in vlažno. Obstajajo trije letni časi: vroča suha sezona od marca do maja, deževna sezona od junija do novembra in hladna suha sezona od decembra do februarja. Jugozahodni [[monsun]] (znan kot {{lang|fil|habagat}}) traja od maja do oktobra. Severovzhodni monsun ({{lang|fil|amihan}}) traja od novembra do aprila. Najhladnejši mesec je januar, najtoplejši pa maj. Temperature na morski gladini so na Filipinih običajno v istem območju, ne glede na zemljepisno širino. Povprečna letna temperatura je okoli 26,6 °C. V Baguiu, 1500 metrov nadmorske višine, je 18,3 °C.<ref name="PAGASA-Climate">{{#invoke:cite|web|title=Climate of the Philippines |url=http://bagong.pagasa.dost.gov.ph/information/climate-philippines |archive-url=https://web.archive.org/web/20180418140425/http://bagong.pagasa.dost.gov.ph/information/climate-philippines |archive-date=April 18, 2018 |access-date=July 24, 2020 |publisher=Philippine Atmospheric, Geophysical and Astronomical Services Administration}}</ref> Povprečna vlažnost v državi je 82 odstotkov. Letna količina padavin na gorati vzhodni obali znaša kar 5000 milimetrov, v nekaterih zavetnih dolinah pa manj kot 1000 milimetrov.[281] Na filipinskem območju odgovornosti pade tipično 19 [[tajfun]]ov na leto,<ref>{{cite book |last1=Chong |first1=Kee-Chai |url=http://www.unu.edu/unupress/unupbooks/80346e/80346E00.htm |title=Economics of the Philippine Milkfish Resource System |last2=Smith |first2=Ian R. |last3=Lizarondo |first3=Maura S. |publisher=United Nations University Press |date=February 1982 |location=Tokyo, Japan |isbn=978-92-808-0346-4 |chapter=Chapter III: The transformation sub-system: cultivation to market size in fishponds |access-date=July 4, 2020 |chapter-url=http://www.unu.edu/unupress/unupbooks/80346e/80346E06.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719181709/http://archive.unu.edu/unupress/unupbooks/80346e/80346E00.htm |archive-date=July 19, 2011 |name-list-style=amp}}</ref> običajno od julija do oktobra. Osem ali devet jih doseže kopno. Najbolj moker zabeleženi tajfun, ki je prizadel Filipine, je v Baguiu padel 2210 milimetrov od 14. do 18. julija 1911. Država je med desetimi najbolj ranljivimi na podnebne spremembe na svetu.<ref>{{cite book |editor-last1=Kapucu |editor-first1=Naim |url=https://books.google.com/books?id=PFW6BAAAQBAJ |title=Disaster and Development: Examining Global Issues and Cases |series=Environmental Hazards |editor-last2=Liou |editor-first2=Kuotsai Tom |date=April 11, 2014 |publisher=Springer Science+Business Media |location=New York |isbn=978-3-319-04468-2 |page=[https://books.google.com/books?id=PFW6BAAAQBAJ&pg=PA292 292] |language=en |access-date=February 22, 2023 |archive-date=March 6, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230306104213/https://books.google.com/books?id=PFW6BAAAQBAJ |url-status=live}}</ref> === Biotska raznovrstnost === {{glavni|Rastlinstvo in živalstvo Filipinov]] [[File:Carabao.jpg|thumb|left|''Karabao'' - vodni bivol - je nacionalna žival Filipinov. Simbolizira moč, učinkovitost, vztrajnost in trdo delo.<ref>{{cite book |last1=Philippine Historical Association |url=https://books.google.com/books?id=W4C6AAAAIAAJ |title=Philippine Presidents: 100 Years |last2=New Day Publishers |publisher=Philippine Historical Association |year=1999 |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-10-1027-0 |page=338 |access-date=March 11, 2023 |archive-date=March 11, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230311174135/https://books.google.com/books?id=W4C6AAAAIAAJ |url-status=live}}</ref>]] Filipini so megaraznolika država, z nekaterimi najvišjimi stopnjami odkrivanja in endemizma na svetu (67 odstotkov). Z ocenjenimi 13.500 rastlinskimi vrstami v državi (od katerih je 3500 endemičnih), imajo filipinski deževni gozdovi vrsto rastlinstva: identificiranih je bilo približno 3500 vrst dreves, 8000 vrst cvetočih rastlin, 1.100 praproti in 998 vrst orhidej. Na Filipinih živi 167 kopenskih sesalcev (102 endemični vrsti), 235 plazilcev (160 endemičnih vrst), 99 dvoživk (74 endemičnih vrst), 686 ptic (224 endemičnih vrst) in več kot 20.000 vrst žuželk. Kot pomemben del ekoregije [[Koralni trikotnik]] imajo filipinske vode edinstveno, raznoliko morsko življenje in največjo raznolikost obalnih rib na svetu. Država ima več kot 3200 vrst rib, od tega 121 endemičnih. Filipinske vode omogočajo gojenje rib, rakov, ostrig in morskih alg. Na Filipinih je razporejenih osem glavnih vrst gozdov: dipterokarp, obmorski gozd,] borov gozd, molavski gozd, spodnji gorski gozd, zgornji gorski (ali mahovni gozd), mangrove in ultrabazični gozd. Po uradnih ocenah so imeli Filipini leta 2023 7.000.000 hektarjev gozdnih površin. Sečnja je bila sistematizirana v času ameriškega kolonialnega obdobja, [[krčenje gozdov]] pa se je nadaljevalo tudi po osamosvojitvi, med predsedovanjem Marcosa pa se je zaradi nereguliranih koncesij za sečnjo še pospešilo. Gozdna pokritost se je zmanjšala s 70 odstotkov celotne površine Filipinov leta 1900 na približno 18,3 odstotka leta 1999. Prizadevanja za rehabilitacijo so bila le delno uspešna. Filipini so prednostna točka za ohranjanje biotske raznovrstnosti; imajo več kot 200 zavarovanih območij, ki so se do leta 2023 razširila na 7.790.000 hektarjev. Trije kraji na Filipinih so bili uvrščeni na seznam svetovne dediščine Unesca: [[Naravni park Tubbataha Reefs]] v Sulujskem morju,<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/653 Unesco]</ref> [[Narodni park podzemne reke Puerto-Princesa]]<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/652 Unesco]</ref> in [[Rezervat za divje živali na gorovju Mount Hamiguitan]].<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/1403 Unesco]</ref> == Državna ureditev == Predsednika [[republika|republike]] in 24-članski [[senat]] (zgornji dom kongresa) volijo na splošnih volitvah za šest let. Predstavniški dom (spodnji dom kongresa) je sestavljen iz 200 neposredno izvoljenih članov in do 50 članov, ki jih imenuje [[predsednik]] [[republika|republike]] iz vrst narodnih manjšin. Predsednik republike imenuje ministrski [[kabinet]]. === Upravna delitev === Filipini so razdeljeni na 18 regij, 82 provinc, 149 mest, 1493 občin in 42.011 barangajev.<ref>{{#invoke:cite|web|title=Provincial Summary: Number of Provinces, Cities, Municipalities and Barangays, by Region as of September 30, 2016 |url=http://nap.psa.gov.ph/activestats/psgc/SUMWEBPROV-SEPT2016-CODED-HUC-FINAL.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20170110151057/http://nap.psa.gov.ph/activestats/psgc/SUMWEBPROV-SEPT2016-CODED-HUC-FINAL.pdf |archive-date=January 10, 2017 |access-date=January 5, 2017 |publisher=Philippine Statistics Authority}}</ref> Regije, ki niso del Bangsamora, so razdeljene zaradi administrativne lažje uporabe.<ref>{{cite journal |last=Tusalem |first=Rollin F |date=April 9, 2019 |title=Imperial Manila: How institutions and political geography disadvantage Philippine provinces |journal=Asian Journal of Comparative Politics |volume=5 |issue=3 |pages=8–9, 11–12 |doi=10.1177/2057891119841441 |publisher=SAGE Publications Ltd |s2cid=159099808}}</ref> Calabarzon je bila regija z največjim številom prebivalcev leta 2020. Regija nacionalnega glavnega mesta (NCR) je bila najgosteje poseljena.<ref name="PSA-2020-Census-Highlights">{{cite report |last=Mapa |first=Dennis S. |author-link1=Dennis Mapa |date=July 23, 2021 |title=Highlights of the Population Density of the Philippines 2020 Census of Population and Housing (2020 CPH) |url=https://psa.gov.ph/content/highlights-population-density-philippines-2020-census-population-and-housing-2020-cph |archive-url=https://web.archive.org/web/20210726073127/https://psa.gov.ph/content/highlights-population-density-philippines-2020-census-population-and-housing-2020-cph |archive-date=July 26, 2021 |access-date=February 12, 2023 |publisher=Philippine Statistics Authority}}</ref> Filipini so unitarna država, katere sistem obstaja že od španske kolonializacije, z izjemo avtonomne regije Bangsamoro v muslimanskem Mindanau (BARMM).<ref>{{cite journal |last=de Villiers |first=Bertus |date=2015 |title=Special regional autonomy in a unitary system – preliminary observations on the case of the Bangsomoro homeland in the Philippines |journal=Verfassung und Recht in Übersee / Law and Politics in Africa, Asia and Latin America |publisher=[[Nomos Publishing House|Nomos-Verlagsgesellschaft]] |volume=48 |issue=2 |pages=205–226 |doi=10.5771/0506-7286-2015-2-205 |issn=0506-7286 |jstor=26160114}}</ref><ref name="Unitary">{{cite web |date=November 2019 |title=Federal Systems, Intergovernmental Relations and Federated Regions |url=https://www.idea.int/sites/default/files/publications/federal-systems-intergovernmental-relations-and-federated-regions.pdf |access-date=26 May 2026 |website=idea.int |publisher=International IDEA |format=PDF |quote=Sedanji sistem vladanja obstaja že od španske kolonialne vladavine, logika, ki je bila takrat v ozadju, pa je bila olajšanje izvoza blaga iz kolonije (Filipinov) v kolonizatorsko državo (Španijo). Kolonialno vladavino je zdaj nadomestila tako imenovana »imperialna Manila«. Čeprav so bili poskusi reševanja te težave, kot je decentralizacija, je bila večina posegov neuspešna, saj so bili vsi omejeni na trenutno unitarno obliko vladanja}}</ref> Sprejeti so bili koraki k decentralizaciji. Zakon iz leta 1991 je nekatere pristojnosti prenesel na lokalne oblasti.<ref>{{cite report |last1=Atienza |first1=Maria Ela L. |url=https://www.idea.int/sites/default/files/publications/constitutional-performance-assessment-1987-philippine-constitution.pdf |title=Constitutional Performance Assessment of the 1987 Philippine Constitution: Summary of Findings |last2=Arugay |first2=Aries A. |last3=Dee |first3=Francis Joseph A. |last4=Encinas-Franco |first4=Jean |last5=Go |first5=Jan Robert R. |last6=Panao |first6=Rogelio Alicor L. |last7=Jimenez |first7=Alinia Jesam D. |date=2020 |publisher=International Institute for Democracy and Electoral Assistance; University of the Philippines Center for Integrative and Development Studies |location=Stockholm, Sweden and Quezon City, Philippines |isbn=978-91-7671-299-3 |doi=10.31752/idea.2020.2 |editor-last=Atienza |editor-first=Maria Ela L. |page=37 |access-date=December 1, 2020 |editor-last2=Cats-Baril |editor-first2=Amanda |archive-url=https://web.archive.org/web/20210328053237/https://www.idea.int/sites/default/files/publications/constitutional-performance-assessment-1987-philippine-constitution.pdf |archive-date=March 28, 2021}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Banaue Rice Terraces.jpg|sličica|Terase za gojenje riža v strmem goratem predelu na severu Filipinov.]] Skoraj polovica delovne sile je zaposlena v [[kmetijstvo|kmetijstvu]]. Za lastno prehrano gojijo predvsem riž in koruzo, za izvoz pa kokosove orehe, sladkorni trs, ananas in banane. Zelo resen problem je uničevanje gozdov zaradi pridobivanja novih obdelovalnih površin. Glavne industrijske panoge so tekstilna, živilska, kemična in elektrotehnična. Od rudnih bogastev so pomembni [[baker]] (najpomembnejše izvozno blago), [[zlato]], [[nafta]] in [[nikelj]]. Pomemben vir deviz so nakazila delavcev na začasnem delu v tujini. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |year=2001 |title=Družinska enciklopedija Guinness |edition=8. |location=Ljubljana |publisher=Slovenska knjiga |isbn=961-210-034-9 |cobiss=110352384}} {{wikislovar}} {{Southeast_Asia}} {{ASEAN}} {{APEC}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filipini| ]] [[Kategorija:Otoške države]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] [[Kategorija:Članice Zveze držav Jugovzhodne Azije]] [[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]] alwiwlvax2cc3strq7ph2exffamhnda 6731545 6731542 2026-08-05T19:11:16Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6731545 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Filipini}} {{Infopolje Država | native_name = {{lang|fil|Republika ng Pilipinas}} |conventional_long_name = Republika Filipini | common_name = Filipini | common_name2 = Filipinov | image_flag = Flag of the Philippines.svg | image_coat = Coat of arms of the Philippines.svg | national_motto = ''Za Boga, ljudstvo, naravo in državo''<br />{{lang|fil|Maka-Diyos, Maka-tao, Makakalikasan at Makabansa}}<ref>{{navedi revijo |chamber=RA |number=8491 |title=Flag and Heraldic Code of the Philippines |date=February 12, 1998 |url=https://www.officialgazette.gov.ph/1998/02/12/republic-act-no-8491/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170525084350/https://www.officialgazette.gov.ph/1998/02/12/republic-act-no-8491/ |archive-date=May 25, 2017 |access-date=March 8, 2014 |publisher=Official Gazette of the Philippines |location=Metro Manila, Philippines}}</ref> | national_anthem = ''Izbrana dežela'' {{lang|fil|Lupang Hinirang}} | image_map = {{Switcher|[[File:PHL orthographic.svg|frameless]]|Show globe|[[File:Location Philippines ASEAN.svg|upright=1.15|frameless]]|Show ASEAN|default=1}} |latd=14|latm=35|latNS=N|longd=121|longm=0|longEW=E | official_languages = [[filipinščina]], [[angleščina]]* | recognized_national_languages = Filipino | recognized_regional_languages = 19 jezikov<ref name="GMA-DepEd-7-Languages">{{#invoke:cite|news|date=July 13, 2013 |title=DepEd adds 7 languages to mother tongue-based education for Kinder to Grade 3 |language=en |work=GMA News Online |url=http://www.gmanetwork.com/news/story/317280/news/nation/deped-adds-7-languages-to-mother-tongue-based-education-for-kinder-to-grade-3 |access-date=February 8, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131216045522/http://www.gmanetwork.com/news/story/317280/news/nation/deped-adds-7-languages-to-mother-tongue-based-education-for-kinder-to-grade-3 |archive-date=December 16, 2013}}</ref> | capital = [[Manila]] | admin_center_type = Sedež vlade | admin_center = [[Metro Manila]]{{Efn|name=a|Čeprav je Manila glavno mesto države, je sedež vlade v regiji nacionalnega glavnega mesta, splošno znani kot ''Metro Manila'', katere del je tudi mesto Manila.<ref>{{navedi revijo |title=Establishing Manila as the Capital of the Philippines and as the Permanent Seat of the National Government |chamber=PD |number=940, s. 1976 |date=May 29, 1976 |url=https://www.officialgazette.gov.ph/1976/05/29/presidential-decree-no-940-s-1976/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170525084430/https://www.officialgazette.gov.ph/1976/05/29/presidential-decree-no-940-s-1976/ |archive-date=May 25, 2017 |access-date=April 4, 2015 |publisher=Official Gazette of the Republic of the Philippines |location=Manila, Philippines}}</ref><ref>{{#invoke:cite|web|title=Quezon City Local Government – Background |url=https://quezoncity.gov.ph/index.php/about-the-city-government/background |archive-url=https://web.archive.org/web/20200820074250/https://quezoncity.gov.ph/index.php/about-the-city-government/background |archive-date=August 20, 2020 |access-date=August 25, 2020 |publisher=Quezon City Local Government}}</ref> Številne nacionalne vladne institucije so na različnih delih Metro Manile, poleg palače Malacañang in drugih institucij/agencij, ki so v glavnem mestu Manila.}} | largest_city = [[Mesto Quezon]] | government_type = Unitarna predsedniška republika | leader_title1 = Predsednik | leader_title2 = Podpredsednik | leader_name1 = Bongbong Marcos | leader_name2 = Sara Duterte | upper_house = Senat | lower_house = Predstavniški dom | sovereignty_type = [[Filipinska revolucija|Neodvisnost]] | sovereignty_note = od [[Španija|Španije]] in [[Združene države Amerike|ZDA]] | established_event1 = Razglašena | established_date1 = 12. junij 1898 | established_event2 = Suverenost | established_date2 = 15. november 1935 | established_event3 = Priznana | established_date3 = 4. julij 1946 | established_event4 = Trenutna ustava | established_date4 = 2. februar 1987 | area_km2 = 300.000<ref name="Philippines country profile">{{Cite news |title=Philippines country profile |url=https://www.bbc.com/news/world-asia-pacific-67765684 |website=BBC News |date=December 19, 2023 |access-date=January 10, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231219164940/https://www.bbc.com/news/world-asia-pacific-67765684 |archive-date=December 19, 2023}}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines/#geography |title=Philippines |date=February 27, 2023 |publisher=Central Intelligence Agency |via=CIA.gov |access-date=February 24, 2023 |archive-date=January 10, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210110072816/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines#geography |url-status=dead}}</ref> | area_rank = 72. | area_magnitude = | percent_water = 0,61<ref name="CIAWorldFactBook">{{#invoke:cite|web|date=June 7, 2023 |title=Philippines |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines/ |access-date=June 19, 2023 |website=The World Factbook |publisher=Central Intelligence Agency}}</ref> (notranje vode) | population_estimate = | population_estimate_year = | population_estimate_rank = | population_census = 112.729.484<ref name="PSA_POPCEN">{{Cite press release |last=Mapa |first=Dennis |author-link1= |title=2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President |url=https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president |publisher=Philippine Statistics Authority }}</ref> | population_census_year = 2024 | population_density = 363,45 | population_density_rank = 34. | demonym = Filipinec, Filipinka | GDP_PPP = {{Increase}} $1,573 trillion<ref name="IMFWEO.PH">{{cite web |url=https://data.imf.org/en/Data-Explorer?datasetUrn=IMF.RES:WEO(9.0.0) |title=World Economic Outlook Database (April 2026 Edition) |publisher=International Monetary Fund |website=www.imf.org |date=14 April 2026 |access-date=19 April 2026}}</ref> | GDP_PPP_year = 2026 | GDP_PPP_rank = 30. | GDP_PPP_per_capita = {{Increase}} $13.639<ref name="IMFWEO.PH" /> | GDP_PPP_per_capita_rank = 114. | GDP_nominal = {{Increase}} $512,222 mrd<ref name="IMFWEO.PH" /> | GDP_nominal_year = 2026 | GDP_nominal_rank = 35. | GDP_nominal_per_capita = {{Increase}} $4443<ref name="IMFWEO.PH" /> | GDP_nominal_per_capita_rank = 125. | Gini = 39,3 | Gini_year = 2023 | Gini_change = decrease | Gini_ref = <ref>{{Cite report |url= https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=PH |title=GINI Report - Philippines |publisher=World Bank Group}}</ref> | HDI = 0,720 | HDI_year = 2023 | HDI_change = increase | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{Cite web |date=May 6, 2025 |title=Human Development Report 2025 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf |archive-date=May 6, 2025 |access-date=May 6, 2025 |publisher=United Nations Development Programme |language=en}}</ref> | HDI_rank = 117. | currency = [[Filipinski peso]] (''piso'') | currency_code = PHP | time_zone = [[Filipinski standardni čas|PST]] | utc_offset = +8 | time_zone_DST = ni v rabi | utc_offset_DST = | cctld = .ph | calling_code = 63 | ISO_3166-1_alpha2 = PH | ISO_3166-1_alpha3 = PHL | ISO_3166-1_numeric = 608 | sport_code = PHI (IOC & FIFA), PHL (ISO 3166-1) | vehicle_code = RP | footnotes= *Na posameznih območjih so pomožni jeziki [[cebuanščina]], [[ilokanščina]], [[hiligajnonščina]], [[bikolščina]], [[Waray-Waray]], [[kapampanganščina]], [[pangasinanščina]], [[Kinaray-a]], [[maranaonščina]], [[magvindanaonščina]]. Na neobvezni in prostovoljni osnovi promovirajo tudi [[španščina|španščino]] in [[arabščina|arabščino]]. }} '''Filipini''', uradno '''Republika Filipini''' je [[otok|otoška]] [[država]], ki jo sestavlja [[otočje]] 7.641<ref>{{navedi splet|url=http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html|title=More islands, more fun in PH|date=20. februar 2016|language=en|accessdate=20. junij 2018|archive-date=2018-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20181007074415/http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html|url-status=dead}}</ref> otokov v [[tropi|tropskem]] zahodnem [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] okoli 100 kilometrov jugovzhodno od celinske [[Azija|Azije]]. S skupno površino približno 300.000 kvadratnih kilometrov, ki so od severa proti jugu razdeljeni v tri glavne geografske enote: Luzon, Visayas in Mindanao. Z več kot 114 milijoni prebivalcev je dvanajsta najbolj naseljena država na svetu. Oblivajo ga [[Južno kitajsko morje]] na zahodu, [[Filipinsko morje]] na vzhodu in [[Celebeško morje]] na jugozahodu, morsko mejo pa si deli s [[Tajvan]]om na severu, [[Japonska|Japonsko]] na severovzhodu]], [[Palav]]om na jugu in jugovzhodu, [[Indonezija|Indonezijo]] na jugu, [[Malezija|Malezijo]] na jugozahodu, [[Vietnam]]om na zahodu ter [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]] na severozahodu. Imajo raznoliko etnično sestavo in bogato kulturo. [[Manila]] je glavno mesto države, najbolj naseljeno mesto pa je [[Quezon City]]. Obe mesti sta znotraj [[Metro Manila|metropolitanske Manile]]. Negritom, najzgodnejšim prebivalcem otočja, so sledili valovi avstronezijskih ljudstev. Sprejetje [[animizem|animizma]], [[hinduizem|hinduizma]] z [[budizem|budističnim]] vplivom in [[islam]]a je ustanovilo otoška kraljestva. Obsežna čezmorska trgovina s sosedi, kot sta pozni imperij [[dinastija Tang|Tang]] ali [[dinastija Song|Song]], je na otočje pripeljala tudi Kitajce, ki so se skozi stoletja postopoma naselili in prepletali. Prihod raziskovalca [[Ferdinand Magellan|Ferdinanda Magellana]] je zaznamoval začetek španske kolonizacije. Leta 1543 je španski raziskovalec [[Ruy López de Villalobos]] otočje poimenoval ''las Islas Filipinas'' v čast kralja [[Filip II. Španski|Filipa II.]] [[Katolicizem]] je postal prevladujoča religija, Manila pa je postala zahodno središče transpacifiške trgovine. Selektivno so jih kolonizirali tudi priseljenci iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]] in [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]. [[Filipinska revolucija]] se je začela leta 1896 in se prepletla s špansko-ameriško vojno leta 1898. Španija je ozemlje odstopila Združenim državam, filipinski revolucionarji pa so razglasili Prvo filipinsko republiko. Naslednja filipinsko-ameriška vojna se je končala s tem, da so Združene države nadzorovale ozemlje do japonske invazije na otoke med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Potem ko so Združene države ponovno prevzele Filipine od Japoncev, so Filipini leta 1946 postali neodvisni. Od takrat je država doživela obdobje vojnega stanja od leta 1972 do 1981 pod diktaturo [[Ferdinand Marcos|Ferdinanda Marcosa]] in njegovo poznejšo strmoglavljenje z ljudsko revolucijo leta 1986, po kateri se je vrnila k demokraciji. Filipini so vzhajajoči trg in država v razvoju ter na novo industrializirana država, katere gospodarstvo prehaja iz kmetijskega v storitveno in proizvodno usmerjeno. Imajo raznolike naravne vire in globalno pomembno raven [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]]. Država je tudi članica številnih mednarodnih organizacij in forumov, predvsem v azijsko-pacifiški regiji kot so Država je članica [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]], [[Zveza držav Jugovzhodne Azije|Zveze držav Jugovzhodne Azije]], [[Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje|Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja]]. Kljub hitri gospodarski rasti se zaradi svoje lege znotraj pacifiškega ognjenega obroča in ekvatorja še naprej spopada z neenakostjo, razširjeno korupcijo in ranljivostjo za naravne nesreče, zaradi česar so nagnjeni k potresom, monsunskim deževjem in tajfunom, na katere so Filipini zgradili odpornost. == Etimologija == Med svojo odpravo leta 1542 je španski raziskovalec Ruy López de Villalobos otoka Leyte in Samar poimenoval ''Felipinas'' po asturijskem princu, kasneje Filipu II. Kastiljskem. Sčasoma se je ime ''Las Islas Filipinas'' uporabljalo za španske posesti arhipelaga.<ref name="Scott-1994">{{Cite book |last=Scott |first=William Henry |url=https://books.google.com/books?id=15KZU-yMuisC |title=Barangay: Sixteenth-century Philippine Culture and Society |publisher=Ateneo de Manila University Press |year=1994 |isbn=978-971-550-135-4 |location=Quezon City, Philippines |author-link=|access-date=October 18, 2015 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072920/https://books.google.com/books?id=15KZU-yMuisC |url-status=live}}</ref>{{rp|page={{plain link|url=https://books.google.com/books?id=15KZU-yMuisC&pg=PA6|name=6}}}} Druga imena, kot so ''Islas del Poniente'' (Zahodni otoki), ''Islas del Oriente'' (Vzhodni otoki), ime Ferdinanda Magellana in ''San Lázaro'' (Otoki sv. Lazarja), so Španci uporabljali za označevanje otokov v regiji, preden je bila vzpostavljena španska oblast.<ref>{{cite book |last=Malcolm |first=George A. |url=https://books.google.com/books?id=tpEz7_tzzJoC |title=The Government of the Philippine Islands: Its Development and Fundamentals |series=Philippine Law Collection |date=1916 |publisher=Lawyers Co-operative Publishing Company |isbn=<!-- ISBN unspecified --> |location=Rochester, N.Y. |page=[https://archive.org/details/cu31924051298937/page/2/mode/2up 3] |language=en |author-link= |oclc=578245510 |access-date=February 12, 2023 |archive-date=February 17, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230217144209/https://books.google.com/books?id=tpEz7_tzzJoC |url-status=live}}</ref><ref>{{Cite book |last=Spate |first=Oskar H.K. |title=The Spanish Lake |date=November 2004 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-0-7099-0049-8 |series=The Pacific since Magellan |volume=I |location=London |page=97 |chapter=Chapter 4. Magellan's Successors: Loaysa to Urdaneta. Two failures: Grijalva and Villalobos |doi=10.22459/SL.11.2004 |author-link= |access-date=July 6, 2020 |orig-date=1979 |chapter-url=http://epress.anu.edu.au/spanish_lake/mobile_devices/ch04s05.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080805022835/http://epress.anu.edu.au/spanish_lake/mobile_devices/ch04s05.html |archive-date=August 5, 2008 |doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=GIz4CDTCOwcC |title=The Cambridge History of Southeast Asia |date=1999 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-66370-0 |editor-last=Tarling |editor-first=Nicholas |volume=2: From c. 1500 to c. 1800 |location=Cambridge, England |page=[https://books.google.com/books?id=GIz4CDTCOwcC&pg=PA12 12] |language=en |author-link=|access-date=April 2, 2023 |archive-date=April 2, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230402114137/https://books.google.com/books?id=GIz4CDTCOwcC |url-status=live}}</ref> Med filipinsko revolucijo je Malolosov kongres razglasil Filipinsko republiko {{lang|es|República Filipina}}.<ref>{{#invoke:cite|web|title=The 1899 Malolos Constitution |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-1899-malolos-constitution/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170605215334/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-1899-malolos-constitution/ |archive-date=June 5, 2017 |access-date=February 11, 2023 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines |at=Título I – De la República; Articulo 1 |language=es, en}}</ref> Ameriške kolonialne oblasti so državo imenovale ''Filipinski otoki'' (prevod španskega imena).<ref>{{Cite book |last=Constantino |first=Renato |url=https://books.google.com/books?id=Q1ZxAAAAMAAJ |title=The Philippines: A Past Revisited |date=1975 |publisher=Tala Pub. Services |isbn=978-971-8958-00-1 |location=Quezon City, Philippines |author-link= |access-date=February 3, 2024 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072918/https://books.google.com/books?id=Q1ZxAAAAMAAJ |url-status=live}}</ref> Združene države so začele spreminjati svojo nomenklaturo iz »Filipinski otoki« v »Filipini« v Zakonu o filipinski avtonomiji in Zakonu Jones.<ref>{{#invoke:cite|web|date=August 29, 1916 |title=The Jones Law of 1916 |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-jones-law-of-1916/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170808093938/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-jones-law-of-1916/ |archive-date=August 8, 2017 |access-date=March 12, 2021 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines |at=Section 1.―The Philippines}}</ref> Uradni naziv ''Republika Filipini'' je bil vključen v ustavo iz leta 1935 kot ime bodoče neodvisne države<ref>{{#invoke:cite|web|title=The 1935 Constitution |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-1935-constitution/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170625234400/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-1935-constitution/ |archive-date=June 25, 2017 |access-date=February 11, 2023 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines |at=Article XVII, Section 1}}</ref> in v vse nadaljnje ustavne revizije.<ref>{{#invoke:cite|web|date=January 17, 1973 |title=1973 Constitution of the Republic of the Philippines |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/1973-constitution-of-the-republic-of-the-philippines-2/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170625191553/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/1973-constitution-of-the-republic-of-the-philippines-2/ |archive-date=June 25, 2017 |access-date=March 14, 2021 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines}}</ref><ref>{{#invoke:cite|web|date=February 11, 1987 |title=The Constitution of the Republic of the Philippines |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/1987-constitution/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170607182503/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/1987-constitution/ |archive-date=June 7, 2017 |access-date=March 14, 2021 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Filipinov}} === Prazgodovina (pred 900) === [[File:Manunggul Jar.jpg|thumb|upright|left|Pogrebni vrč s pokrovom, okrašenim z dvema osebama na čolnu]] Obstajajo dokazi o zgodnjih [[Človečnjaki|človečnjakih]], ki so živeli na ozemlju današnjih Filipinov že pred 709.000 leti.<ref>{{Cite journal |last1=Ingicco |first1=T. |last2=van den Bergh |first2=G. D. |last3=Jago-on |first3=C. |last4=Bahain |first4=J. |last5=Chacón |first5=M. G. |last6=Amano |first6=N. |last7=Forestier |first7=H. |last8=King |first8=C. |last9=Manalo |first9=K. |last10=Nomade |first10=S. |last11=Pereira |first11=A. |last12=Reyes |first12=M. C. |last13=Sémah |first13=A. |last14=Shao |first14=Q. |last15=Voinchet |first15=P. |date=May 1, 2018 |title=Earliest known hominin activity in the Philippines by 709&nbsp;thousand years ago |url=https://ro.uow.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=6441&context=smhpapers |journal=Nature |publisher=University of Wollongong |volume=557 |issue=7704 |pages=233–237 |bibcode=2018Natur.557..233I |doi=10.1038/s41586-018-0072-8 |pmid=29720661 |s2cid=256771231 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190429133325/https://ro.uow.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=6441&context=smhpapers |archive-date=April 29, 2019 |first16=C. |last16=Falguères |first17=P.C.H. |last17=Albers |first18=M. |last18=Lising |first19=G. |last19=Lyras |first20=D. |last20=Yurnaldi |first21=P. |last21=Rochette |first22=A. |last22=Bautista |first23=J. |last23=de Vos |issn=0028-0836}}</ref> Kosti iz jame Callao potencialno predstavljajo sicer neznano vrsto, ''[[Homo luzonensis]]'', ki je živela pred 50.000 do 67.000 leti.<ref>{{#invoke:cite|news|last1=Greshko |first1=Michael |last2=Wei-Haas |first2=Maya |date=April 10, 2019 |title=New species of ancient human discovered in the Philippines |work=National Geographic |url=https://www.nationalgeographic.com/science/2019/04/new-species-ancient-human-discovered-luzon-philippines-homo-luzonensis/ |access-date=October 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190410173110/https://www.nationalgeographic.com/science/2019/04/new-species-ancient-human-discovered-luzon-philippines-homo-luzonensis/ |archive-date=April 10, 2019}}</ref><ref>{{#invoke:cite|news|last1=Rincon |first1=Paul |date=April 10, 2019 |title=New human species found in Philippines |work=BBC News |url=https://www.bbc.com/news/science-environment-47873072 |access-date=October 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190410192730/https://www.bbc.com/news/science-environment-47873072 |archive-date=April 10, 2019 |author-link1=}}</ref> Najstarejši sodobni človeški ostanki na otokih so iz jam Tabon na Palavanu, datirani po U/Th na 47.000 ± 11–10.000 let nazaj.<ref>{{Cite journal |last1=Détroit |first1=Florent |last2=Dizon |first2=Eusebio |last3=Falguères |first3=Christophe |last4=Hameau |first4=Sébastien |last5=Ronquillo |first5=Wilfredo |last6=Sémah |first6=François |date=2004 |title=Upper Pleistocene ''Homo sapiens'' from the Tabon cave (Palawan, The Philippines): description and dating of new discoveries |url=http://fdetroit.free.fr/IMG/pdf/Detroit_etal_04_Tabon2.pdf |journal=Human Palaeontology and Prehistory |publisher=Elsevier |volume=3 |issue=2004 |pages=705–712 |bibcode=2004CRPal...3..705D |doi=10.1016/j.crpv.2004.06.004 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150218164554/http://fdetroit.free.fr/IMG/pdf/Detroit_etal_04_Tabon2.pdf |archive-date=February 18, 2015 |doi-access=free}}</ref> [[Tabon Man]] je verjetno Negrito, eden najzgodnejših prebivalcev arhipelaga, ki je potomec prvih človeških migracij iz Afrike po obalni poti vzdolž južne Azije do zdaj potopljenih kopenskih mas [[Sundaland]] in [[Sahul]].<ref>{{Cite book |last=Jett |first=Stephen C. |url=https://books.google.com/books?id=EgOUDgAAQBAJ |title=Ancient Ocean Crossings: Reconsidering the Case for Contacts with the Pre-Columbian Americas |date=2017 |publisher=University of Alabama Press |isbn=978-0-8173-1939-7 |location=Tuscaloosa, Ala. |pages=[https://books.google.com/books?id=EgOUDgAAQBAJ&pg=168 168–171] |access-date=May 23, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072920/https://books.google.com/books?id=EgOUDgAAQBAJ |url-status=live}}</ref> Prvi Avstronezijci so na Filipine prišli iz [[Tajvan]]a okoli leta 2200 pr. n. št. in se naselili na otokih Batanes (kjer so zgradili kamnite trdnjave, znane kot ''[[ijang]]i'')<ref>{{Cite book |url=https://portals.iucn.org/library/sites/library/files/documents/2005-006.pdf |title=The Protected Landscape Approach: Linking Nature, Culture and Community |date=2005 |publisher=International Union for Conservation of Nature (IUCN) |isbn=978-2-8317-0797-6 |editor-last=Brown |editor-first=Jessica |location=Gland, Switzerland and Cambridge, England |pages=101–102 |language=en |access-date=March 19, 2023 |editor-last2=Mitchell |editor-first2=Nora J. |editor-last3=Beresford |editor-first3=Michael |archive-url=https://web.archive.org/web/20180408232535/https://portals.iucn.org/library/sites/library/files/documents/2005-006.pdf |archive-date=April 8, 2018}}</ref> in severnem Luzonu. Žadati artefakti so datirani v leto 2000 pr. n. št.,<ref>{{Cite book |last=Scott |first=William Henry |url=https://books.google.com/books?id=FSlwAAAAMAAJ |title=Prehispanic Source Materials for the Study of Philippine History |publisher=New Day Publishers |year=1984 |isbn=978-971-10-0227-5 |location=Quezon City, Philippines |page=17 |author-link=|access-date=April 20, 2023 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072920/https://books.google.com/books?id=FSlwAAAAMAAJ |url-status=live}}</ref><ref>{{Cite book |last=Ness |first=Immanuel |editor-last1=Bellwood |editor-first1=Peter |url=https://books.google.com/books?id=2HMTBwAAQBAJ |title=The Global Prehistory of Human Migration |date=2014 |publisher=Wiley-Blackwell |isbn=978-1-118-97059-1 |location=Chichester, West Sussex, England |page=[https://books.google.com/books?id=2HMTBwAAQBAJ&pg=PA289 289] |author-link1= |editor-link1=|access-date=September 2, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072922/https://books.google.com/books?id=2HMTBwAAQBAJ |url-status=live}}</ref> z žadastimi predmeti [[lingling-o]], izdelanimi na Luzonu iz surovin iz Tajvana.<ref>{{Cite journal |last1=Hung |first1=Hsiao-Chun |last2=Iizuka |first2=Yoshiyuki |last3=Bellwood |first3=Peter |last4=Nguyen |first4=Kim Dung |last5=Bellina |first5=Bérénice |last6=Silapanth |first6=Praon |last7=Dizon |first7=Eusebio |last8=Santiago |first8=Rey |last9=Datan |first9=Ipoi |last10=Manton |first10=Jonathan H. |date=December 11, 2007 |title=Ancient jades map 3,000 years of prehistoric exchange in Southeast Asia |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America |publisher=National Academy of Sciences |volume=104 |issue=50 |pages=19745–19750 |doi=10.1073/pnas.0707304104 |pmc=2148369 |pmid=18048347 |doi-access=free}}</ref> Do leta 1000 pr. n. št. so se prebivalci arhipelaga razvili v štiri družbe: plemena lovcev in nabiralcev, bojevniške družbe, višavske plutokracije in pristaniške kneževine.<ref name="Legarda-2001">{{Cite journal |last=Legarda |first=Benito Jr. |author-link= |year=2001 |title=Cultural Landmarks and their Interactions with Economic Factors in the Second Millennium in the Philippines |journal=Kinaadman (Wisdom): A Journal of the Southern Philippines |publisher=Xavier University – Ateneo de Cagayan |volume=23 |page=40}}</ref> Za Filipine pred tujo kolonizacijo so verjeli, da so egalitarni.<ref>{{Cite journal |last=Aguilar |first=Filomeno |date=2015-01-01 |title=The Passing of Rice Spirits: Cosmology, Technology, and Gender Relations in the Colonial Philippines |url=https://archium.ateneo.edu/history-faculty-pubs/99 |journal=History Department Faculty Publications}}</ref> ===Zgodnje države (900–1565) === Najstarejši znani ohranjeni pisni zapis na Filipinih je ''[[Napis na bakreni plošči Laguna]]'' iz leta 900 n. št., ki je bil napisan v stari malajščini z uporabo zgodnje pisave Kawi.<ref>{{Cite journal |last=Postma |first=Antoon |author-link=Antoon Postma |date=1992 |title=The Laguna Copper-Plate Inscription: Text and Commentary |url=http://www.philippinestudies.net/ojs/index.php/ps/article/download/1033/1018 |journal=Philippine Studies |location=Quezon City, Philippines |publisher=Ateneo de Manila University |volume=40 |issue=2 |pages=182–203 |issn=0031-7837 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208053836/http://www.philippinestudies.net/ojs/index.php/ps/article/download/1033/1018 |archive-date=December 8, 2015}}</ref> Do 14. stoletja se je več velikih obalnih naselij pojavilo kot trgovska središča in postalo središče družbenih sprememb.<ref name="deGraaf-1977">{{Cite book |last1=de Graaf |first1=Hermanus Johannes |url=https://books.google.com/books?id=RYQeAAAAIAAJ |title=Geschichte: Lieferung 2 |last2=Kennedy |first2=Joseph |last3=Scott |first3=William Henry |date=1977 |publisher=Brill |isbn=978-90-04-04859-1 |location=Leiden, Switzerland |page=[https://books.google.com/books?id=RYQeAAAAIAAJ&pg=PA198 198] |language=en |author-link3= |access-date=February 18, 2023 |archive-date=March 6, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230306102637/https://books.google.com/books?id=RYQeAAAAIAAJ |url-status=live}}</ref> Nekatere politične skupnosti so imele izmenjave z drugimi državami po vsej Aziji. Trgovina s Kitajsko se je začela v pozni dinastiji Tang, in se razširila v času dinastije Song. Skozi 2. tisočletje našega štetja so bile nekatere politične skupnosti del kitajskega davnega sistema. Z obsežno trgovino in diplomacijo je to privabilo južnokitajske trgovce in migrante iz južnega Fudžjana, ki so se postopoma naselili in prepletli na Filipinih. Indijske kulturne značilnosti, kot so jezikovni izrazi in verske prakse, so se na Filipinih začele širiti v 14. stoletju prek indianiziranega hindujskega cesarstva Majapahit.<ref>{{Cite encyclopedia |title=Philippines |encyclopedia=Concise Encyclopedia of World History |publisher=Atlantic Books|Atlantic Publishers & Distributors |location=New Delhi, India |url=https://books.google.com/books?id=gGKsS-9h4BYC |last=Ramirez-Faria |first=Carlos |date=2007 |page=[https://books.google.com/books?id=gGKsS-9h4BYC&pg=PA560 560] |isbn=978-81-269-0775-5 |access-date=February 18, 2023 |archive-date=January 17, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230117131629/https://books.google.com/books?id=gGKsS-9h4BYC |url-status=live}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Evangelista |first=Alfredo E. |date=1965 |title=Identifying Some Intrusive Archaeological Materials Found in Philippine Proto-historic Sites |url=https://asj.upd.edu.ph/mediabox/archive/ASJ-03-01-1965/Evangelista.pdf |journal=Asian Studies: Journal of Critical Perspectives on Asia |publisher=Asian Center, University of the Philippines |volume=3 |issue=1 |pages=87–88 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230429072742/https://asj.upd.edu.ph/mediabox/archive/ASJ-03-01-1965/Evangelista.pdf |archive-date=April 29, 2023 |access-date=April 29, 2023}}</ref> Do 15. stoletja se je islam uveljavil na arhipelagu Sulu in se od tam razširil. [[File:Naturales 4.png|thumb|211x211px|Par, upodobljen v zgodnjem španskem kolonialnem obdobju Filipinov v 1590-ih, odet v zlato]] Med političnimi območji, ustanovljenimi na Filipinih med 10. in 16. stoletjem, so Majnila,<ref name="Ring-1996">{{Cite book |last1=Ring |first1=Trudy |url=https://books.google.com/books?id=vWLRxJEU49EC |title=International Dictionary of Historic Places: Asia and Oceania |last2=Salkin |first2=Robert M. |last3=La Boda |first3=Sharon |publisher=Taylor & Francis |year=1996 |isbn=978-1-884964-04-6 |location=Chicago, Ill. |pages=565–569 |name-list-style=amp |access-date=August 22, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072922/https://books.google.com/books?id=vWLRxJEU49EC |url-status=live}}</ref> Tondo, Namajan, Pangasinan, Caboloan, Cebu, Butuan, Maguindanao, Lanao, Sulu in Ma-i.<ref>{{Cite book |url=https://archive.org/details/historical-atlas-of-the-republic/page/n65/mode/2up |title=Historical Atlas of the Republic |date=2016 |publisher=Presidential Communications Development and Strategic Planning Office |isbn=978-971-95551-6-2 |editor-last=Quezon |editor-first=Manuel L. III |editor-link= |location=Manila, Philippines |page=64 |editor-last2=Goitia |editor-first2=Pocholo}}</ref> Zgodnja politična občestva so imela običajno tristopenjsko družbeno strukturo: plemstvo, svobodnjaki in odvisni dolžniki-hrošči. Med plemstvom so bili voditelji, znani kot ''datus'', ki so bili odgovorni za vladanje avtonomnim skupinam (''barangajem'' ali ''dulohanom'').<ref>{{cite book |last=Arcilla |first=José S. |url=https://books.google.com/books?id=uxEYobbU-D8C |title=An Introduction to Philippine History |date=1998 |edition=Fourth enlarged |publisher=Ateneo de Manila University Press |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-550-261-0 |page=[https://books.google.com/books?id=uxEYobbU-D8C&pg=PA15 15]}}</ref> Ko so se ''barangaji'' združili v večje naselje ali geografsko ohlapnejšo zvezo, so bili njihovi bolj cenjeni člani priznani kot ''vrhovni datu'', [[radža]] ali [[sultan]], in so vladali skupnosti.<ref>{{cite book |last=Tan |first=Samuel K. |url=https://books.google.com/books?id=pw5FWmdNmj8C |title=A History of the Philippines |date=2008 |publisher=University of the Philippines Press |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-542-568-1 |page=[https://books.google.com/books?id=pw5FWmdNmj8C&pg=PA37 37] |author-link1=}}</ref> Domneva se, da je bila gostota prebivalstva med 14. in 16. stoletjem nizka zaradi pogostosti [[tajfun]]ov in lege Filipinov na [[pacifiški ognjeni obroč|pacifiškem ognjenem obroču]].ref>{{cite book |last1=Bankoff |first1=Greg |editor-last1=Boomgaard |editor-first1=Peter |title=A World of Water: Rain, Rivers and Seas in Southeast Asian Histories |series=Verhandelingen van het Koninklijk Instituut voor Taal-, Land- en Volkenkunde |volume=240 |publisher=KITLV Press |location=Leiden, Netherlands |isbn=978-90-04-25401-5 |date=January 1, 2007 |pages=153–184 |chapter=Storms of history: Water, hazard and society in the Philippines: 1565-1930 |jstor=10.1163/j.ctt1w76vd0.9 |jstor-access=free}}</ref> Portugalski raziskovalec [[Ferdinand Magellan]] je prispel leta 1521, zahteval otoke za Španijo in so ga v bitki pri Mactanu ubili Lapulapujevi možje.<ref name="Guillermo-2012">{{Cite encyclopedia |last=Guillermo |first=Artemio R. |url=https://books.google.com/books?id=wmgX9M_yETIC |title=Historical Dictionary of the Philippines |edition=Third |series=Historical Dictionaries of Asia, Oceania, and the Middle East |date=2012 |publisher=The Scarecrow Press |location=Lanham, Md. |isbn=978-0-8108-7246-2 |access-date=September 28, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203073356/https://books.google.com/books?id=wmgX9M_yETIC |url-status=live}}</ref>{{rp|page={{plain link|url=https://books.google.com/books?id=wmgX9M_yETIC&pg=PA261|name=261}}}} === Španska in ameriška kolonialna oblast (1565–1934) === [[File:Vista del Puente de Manila (1847).png|alt=See caption|thumb|[[Manila]], 1847]] Manila, 1847 Združitev in kolonizacija s strani Kastiljske krone se je začela, ko je leta 1565 iz [[Nova Španija|Nove Španije]] prispel španski raziskovalec [[Miguel López de Legazpi]].<ref>{{cite book |last=Wing |first=J.T. |title=Roots of Empire: Forests and State Power in Early Modern Spain, c.1500–1750 |publisher=Brill |series=Brill's Series in the History of the Environment |year=2015 |isbn=978-90-04-26137-2 |url=https://books.google.com/books?id=7dQuBgAAQBAJ |page=[https://books.google.com/books?id=7dQuBgAAQBAJ&pg=PA109 109] |quote=At the time of Miguel López de Legazpi's voyage in 1564-5, the Philippines were not a unified polity or nation. |access-date=February 3, 2024 |archive-date=January 28, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240128213911/https://books.google.com/books?id=7dQuBgAAQBAJ |url-status=live}}</ref> Številni Filipinci so bili v Novo Španijo pripeljani kot sužnji in prisilna posadka, medtem ko so bili številni Latinoameričani na Filipine pripeljani kot vojaki in kolonisti. Filipini gostijo edina latinskoameriška okrožja v Aziji.<ref>{{Cite web |title=West Coast of the Island Of Luzon {{pipe}} Tourist Attractions |url=http://www.livinginthephilippines.com/travel-guides/getting-to-philippines/979-tourist-attraction-city-of-manila |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20161206200644/http://www.livinginthephilippines.com/travel-guides/getting-to-philippines/979-tourist-attraction-city-of-manila |archive-date=December 6, 2016 |access-date=December 6, 2016}}</ref> Španska Manila je leta 1571 postala glavno mesto generalnega kapetana Filipinov in Španskih Vzhodnih Indij,<ref>{{cite journal |last=Santiago |first=Fernando A. Jr. |year=2006 |title=Isang Maikling Kasaysayan ng Pandacan, Maynila 1589–1898 |trans-title=A Short History of Pandacan, Manila 1589–1898 |url=https://ejournals.ph/article.php?id=7887 |url-status=live |journal=Malay |language=fil |publisher=De La Salle University |volume=19 |issue=2 |pages=70–87 |issn=2243-7851 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200821002744/https://ejournals.ph/article.php?id=7887 |archive-date=August 21, 2020 |access-date=July 18, 2008 |via=Philippine E-Journals}}</ref> španskih ozemelj v Aziji in Pacifiku. Španci so napadli lokalne države po načelu deli in vladaj in večino današnjih Filipinov združili pod eno samo upravo.<ref>{{cite book |last1=Giráldez |first1=Arturo |title=The Age of Trade: The Manila Galleons and the Dawn of the Global Economy |date=March 19, 2015 |publisher=Rowman & Littlefield |location=Lanham, Md. |isbn=978-1-4422-4352-1 |page=[https://books.google.com/books?id=6mCGBwAAQBAJ&pg=PA2 2] |url=https://books.google.com/books?id=6mCGBwAAQBAJ |language=en |access-date=April 2, 2023 |archive-date=April 2, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230402112011/https://books.google.com/books?id=6mCGBwAAQBAJ |url-status=live}}</ref> Razpršene ''barangaje'' so namerno združili v mesta, kjer so katoliški misijonarji lažje spreobrnili svoje prebivalce v krščanstvo, ki je bilo sprva sinkretistično.<ref>{{cite journal |last1=Schumacher |first1=John N. |title=Syncretism in Philippine Catholicism: Its Historical Causes |journal=Philippine Studies |volume=32 |issue=3 |publisher=Ateneo de Manila University Press|location=Quezon City, Philippines |date=1984 |page=254 |url=http://philippinestudies.net/ojs/index.php/ps/article/view/3833/4054 |issn=2244-1093 |oclc=6015358201 |jstor=42632710 |author-link1= |access-date=October 5, 2023 |archive-date=October 6, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231006144446/http://philippinestudies.net/ojs/index.php/ps/article/view/3833/4054 |url-status=live}}</ref> Pokristjanjevanje s strani španskih menihov se je dogajalo predvsem po naseljenih nižinah. Od leta 1565 do 1821 so bili Filipini upravljani kot ozemlje podkraljevstva Nova Španija s sedežem v mestu [[Ciudad de Mexico]]; nato so bili po mehiški vojni za neodvisnost upravljani iz Madrida. Manila je postala zahodno središče transpacifiške trgovine z [[Manilski galeoni|manilskimi galeoni]], zgrajenimi v Bicolu in Caviteju.<ref>{{cite journal |last=McCarthy |first=William J. |date=December 1, 1995 |title=The Yards at Cavite: Shipbuilding in the Early Colonial Philippines |journal=International Journal of Maritime History |publisher=SAGE Publications |volume=7 |issue=2 |pages=149–162 |doi=10.1177/084387149500700208 |s2cid=163709949}}</ref> Med svojo vladavino je Španija porabila precejšnjo vsoto svoje zakladnice za zatiranje uporov domorodcev in obrambo pred zunanjimi vojaškimi napadi, vključno s piratstvom Morov, vojno proti Nizozemcem v 17. stoletju, britansko okupacijo Manile v 18. stoletju in konfliktom z muslimani na jugu. Upravljanje Filipinov je veljalo za izčrpavajočo gospodarstvo Nove Španije, in razpravljalo se je o tem, ali bi jih opustili ali zamenjali za drugo ozemlje. Temu ukrepu so nasprotovali zaradi gospodarskega potenciala otokov, varnosti in želje po nadaljevanju verske spreobrnitve v regiji. Kolonija je preživela z letno subvencijo španske krone, ki je v povprečju znašala 250.000 pesov, običajno plačanih kot 75 ton srebrnih palic iz Amerike. Britanske sile so med [[sedemletna vojna|sedemletno vojno]] zasedle Manilo od 1762 do 1764. Španska oblast je bila obnovljena s Pariško pogodbo leta 1763. Španci so svojo vojno z muslimani v jugovzhodni Aziji imeli za podaljšek rekonkviste.<ref>{{cite book |editor-last1=Hoadley |editor-first1=Stephen |url=https://books.google.com/books?id=5P9bgGxfYKUC |title=Asian Security Reassessed |editor-last2=Ruland |editor-first2=Jurgen |date=2006 |publisher=Institute of Southeast Asian Studies |location=Singapore |isbn=978-981-230-400-1 |page=[https://books.google.com/books?id=5P9bgGxfYKUC&pg=PA215 215] |language=en |access-date=March 19, 2023 |archive-date=March 19, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230319192304/https://books.google.com/books?id=5P9bgGxfYKUC |url-status=live}}</ref> Špansko-moroški konflikt je trajal več sto let. Španija je v zadnji četrtini 19. stoletja osvojila dele Mindanaa in Jola, muslimanski Moro v Sultanatu Sulu pa so priznali špansko suverenost.<ref>{{cite book |last=Warren |first=James Francis |url=https://books.google.com/books?id=VUZq93ydrrwC |title=The Sulu Zone, 1768–1898: The Dynamics of External Trade, Slavery, and Ethnicity in the Transformation of a Southeast Asian Maritime State |date=2007 |edition=Second |publisher=NUS Press |location=Singapore |isbn=978-9971-69-386-2 |page=[https://books.google.com/books?id=VUZq93ydrrwC&pg=PA124 124] |access-date=August 22, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203073403/https://books.google.com/books?id=VUZq93ydrrwC |url-status=live}}</ref> [[File:Ilustrados 1890.jpg|thumb|upright=1.1|''Ilustrados'' v Madridu okoli leta 1890]] Filipinska pristanišča so se v 19. stoletju odprla za svetovno trgovino in filipinska družba se je začela spreminjati. Spremenila se je družbena identiteta, izraz Filipinec pa je zajemal vse prebivalce otočja, namesto da bi se nanašal le na Špance, rojene na Filipinih. Revolucionarno razpoloženje se je okrepilo leta 1872, potem ko je bilo 200 lokalno rekrutiranih kolonialnih vojakov in delavcev ter trije aktivistični katoliški duhovniki usmrčenih iz vprašljivih razlogov. To je navdihnilo propagandno gibanje, ki so ga organizirali Marcelo H. del Pilar, José Rizal, Graciano López Jaena in Mariano Ponce, ki se je zavzemalo za politične reforme na Filipinih.<ref>{{cite book |last1=Acibo |first1=Libert Amorganda |url=https://books.google.com/books?id=r8PCT9AB_REC |title=Jose P. Rizal: His Life, Works, and Role in the Philippine Revolution |last2=Galicano-Adanza |first2=Estela |date=1995 |publisher=REX Book Store, Inc. |location=Manila, Philippines |isbn=978-971-23-1837-5 |pages=[https://books.google.com/books?id=r8PCT9AB_REC&pg=PA46 46–47] |language=en |access-date=February 12, 2023 |archive-date=February 17, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230217144211/https://books.google.com/books?id=r8PCT9AB_REC |url-status=live}}</ref> Rizal je bil 30. decembra 1896 usmrčen zaradi upora, njegova smrt pa je radikalizirala mnoge, ki so bili zvesti Španiji. Poskusi reform so naleteli na odpor; Andrés Bonifacio je leta 1892 ustanovil tajno društvo Katipunan, ki si je z oboroženim uporom prizadevalo za neodvisnost od Španije. Katipunanski ''Jok Pugada Lawina'' je leta 1896 sprožil filipinsko revolucijo.<ref>{{cite book |last=Borromeo-Buehler |first=Soledad |url=https://books.google.com/books?id=RJnMSmXLvr4C |title=The Cry of Balintawak: A Contrived Controversy: A Textual Analysis with Appended Documents |date=1998 |publisher=Ateneo de Manila University Press |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-550-278-8 |page=7 |access-date=January 16, 2021 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203073342/https://books.google.com/books?id=RJnMSmXLvr4C |url-status=live}}</ref> Notranji spori so privedli do Tejerosove konvencije, na kateri je Bonifacio izgubil svoj položaj, Emilio Aguinaldo pa je bil izvoljen za novega vodjo revolucije. Pakt Biak-na-Bato iz leta 1897 je privedel do vlade hongkonške hunte v izgnanstvu. Špansko-ameriška vojna se je začela naslednje leto in dosegla Filipine; Aguinaldo se je vrnil, nadaljeval revolucijo in 12. junija 1898 razglasil neodvisnost od Španije.<ref name="Abinales-2022">{{cite book |last=Abinales |first=Patricio N. |url=https://books.google.com/books?id=0Hd3EAAAQBAJ |title=Modern Philippines |series=Understanding Modern Nations |date=July 8, 2022 |publisher=ABC-CLIO |location=Santa Barbara, Calif. |isbn=978-1-4408-6005-8 |language=en |access-date=February 12, 2023 |archive-date=February 17, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230217144210/https://books.google.com/books?id=0Hd3EAAAQBAJ |url-status=live}}</ref>{{rp|page={{plain link|url=https://books.google.com/books?id=0Hd3EAAAQBAJ&pg=PA26|name=26}}}} Decembra 1898 je Španija po špansko-ameriški vojni otoke odstopila Združenim državam Amerike skupaj s Portorikom in Guamom.<ref>{{cite book |last=Fantina |first=Robert |url=https://books.google.com/books?id=AD0B560nGVIC |title=Desertion and the American Soldier, 1776–2006 |date=2006 |publisher=Algora Publishing |location=New York |isbn=978-0-87586-454-9 |page=[https://books.google.com/books?id=AD0B560nGVIC&pg=PA83 83]}}</ref> Španija je Filipinom vladala 333 let.<ref>{{cite book|last=Novesteras|first=Arsenio P.|title=Isang Lahi... Isang Mithi|language=Filipino|trans-title=One Race... One Desire|year=2002|location=Makati, Philippines|publisher=Salesiana Publishers, Inc.|isbn=971-522-427-X|pages=28, 137, 184}}</ref> Prva filipinska republika je bila razglašena 21. januarja 1899.<ref>{{cite book |editor-last1=Starr |editor-first1=J. Barton |url=https://books.google.com/books?id=NTPxAQAAQBAJ |title=The United States Constitution: Its Birth, Growth, and Influence in Asia |date=September 1988 |publisher=Hong Kong University Press |location=Hong Kong, China |isbn=978-962-209-201-3 |page=[https://books.google.com/books?id=NTPxAQAAQBAJ&pg=PA260 260] |access-date=January 19, 2021 |archive-date=February 11, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230211124609/https://books.google.com/books?id=NTPxAQAAQBAJ |url-status=live}}</ref> Pomanjkanje priznanja s strani Združenih držav je privedlo do izbruha sovražnosti, ki so se po zavrnitvi predloga za premirje s strani ameriškega vojaškega poveljnika na kraju dogodka in napovedi vojne s strani nastajajoče republike [i] stopnjevale v filipinsko-ameriško vojno. [[File:General Gregorio del Pilar and troops in Pampanga c1898.jpg|thumb|left|Filipinski general Gregorio del Pilar in njegove čete v Pampangi okoli leta 1898 med filipinsko-ameriško vojno]] Vojna je povzročila smrt od 250.000 do 1 milijona civilistov, predvsem zaradi lakote in bolezni.<ref name="Tucker-2009">{{Cite encyclopedia |editor-last1=Tucker |editor-first1=Spencer |url=https://books.google.com/books?id=8V3vZxOmHssC |encyclopedia=The Encyclopedia of the Spanish-American and Philippine-American Wars: A Political, Social, and Military History |title=Philippine-American War |date=May 20, 2009 |edition=Illustrated |volume=I: A–L |publisher=ABC-CLIO |location=Santa Barbara, Calif. |isbn=978-1-85109-951-1 |page=[https://books.google.com/books?id=8V3vZxOmHssC&pg=PA478 478] |language=en |editor-link1= |access-date=July 25, 2021 |archive-date=September 23, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230923151624/https://books.google.com/books?id=8V3vZxOmHssC |url-status=live}}</ref> Američani so številne Filipince prepeljali v koncentracijska taborišča, kjer so umrli tisoči. Po padcu Prve filipinske republike leta 1902 je bila s filipinskim organskim zakonom ustanovljena ameriška civilna vlada. Ameriške sile so še naprej zavarovale in širile svoj nadzor nad otoki, zatrle poskus širitve Filipinske republike, zavarovale Sultanat Sulu, vzpostavile nadzor nad notranjimi goratimi območji, ki so se upirala španski osvojitvi in spodbujale obsežno preseljevanje kristjanov na nekoč pretežno muslimanskem Mindanau.<ref>{{cite book |editor-last1=Rogers |editor-first1=Mark M. |editor-last2=Bamat |editor-first2=Tom |editor-last3=Ideh |editor-first3=Julie |title=Pursuing Just Peace: An Overview and Case Studies for Faith-Based Peacebuilders |date=March 24, 2008 |publisher=Catholic Relief Services |location=Baltimore, Md. |isbn=978-1-61492-030-4 |page=119 |url=https://www.crs.org/publications/showpdf.cfm?pdf_id=56 |access-date=April 25, 2023 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20090208080127/https://www.crs.org/publications/showpdf.cfm?pdf_id=56 |archive-date=February 8, 2009}}</ref> === Commonwealth in druga svetovna vojna (1935–1946) === [[File:Douglas MacArthur lands Leyte1.jpg|thumb|General Douglas MacArthur in Sergio Osmeña (levo) se izkrcata med bitko za Leyte 20. oktobra 1944]] Kulturni razvoj na Filipinih je okrepil nacionalno identiteto in tagalogščina je začela imeti prednost pred drugimi lokalnimi jeziki. Vladne funkcije je Taftova komisija postopoma podelila Filipincem; Zakon Tydings-McDuffie iz leta 1934 je odobril desetletni prehod v neodvisnost z ustanovitvijo Commonwealtha Filipinov naslednje leto, s predsednikom Manuelom Quezonom in podpredsednikom Sergiom Osmeño. Quezonove prednostne naloge so bile obramba, socialna pravičnost, neenakost, gospodarska diverzifikacija in nacionalni značaj. [[Filipinščina]] (standardizirana različica tagaloga) je postala nacionalni jezik, uvedena je bila volilna pravica žensk in razmišljala se je o zemljiški reformi. Uvedba volilne pravice žensk v obdobju Commonwealtha (1935–1946) pomeni napreden korak k enakosti spolov na Filipinih. To je ženskam dalo volilno pravico in pravico do sodelovanja v političnih procesih v državi. Filipini imajo tudi prvotno angloameriško dediščino v Aziji,<ref>Go, J. (1999). Colonial Reception and Cultural Reproduction: Filipino Elites and United States Tutelary Rule. Journal of Historical Sociology, 12, 337–368. https://doi.org/10.1111/1467-6443.00096</ref> vendar je žal prihajajoča japonska okupacija filipinsko-ameriškega Commonwealtha večino le-te uničila.<ref>Kennedy, G. (2017). Filling the Void?: Anglo-American Strategic Relations, Philippine Independence, and the Containment of Japan, 1932–1937. The International History Review, 39, 836–859. https://doi.org/10.1080/07075332.2017.1283639</ref> [[Japonski imperij]] je decembra 1941 med drugo svetovno vojno napadel Filipine,<ref>{{cite book |last=Chamberlain |first=Sharon W. |url=https://books.google.com/books?id=JByIDwAAQBAJ |title=A Reckoning: Philippine Trials of Japanese War Criminals |series=New Perspectives in Southeast Asian Studies |date=March 5, 2019 |publisher=University of Wisconsin Press |location=Madison, Wis. |isbn=978-0-299-31860-4 |page=[https://books.google.com/books?id=JByIDwAAQBAJ&pg=PA11 11] |access-date=February 16, 2021 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203073830/https://books.google.com/books?id=JByIDwAAQBAJ |url-status=live}}</ref> in ustanovljena je bila Druga filipinska republika kot lutkovna država pod vodstvom Joseja P. Laurela. Od leta 1942 se je japonska okupacija Filipinov soočala z obsežno podzemno gverilsko dejavnostjo. Med vojno so se dogajala grozodejstva in vojni zločini, vključno s smrtnim pohodom v Bataanu in pokolom v Manili. Filipinski odpor in zavezniške čete so leta 1944 in 1945 premagale Japonce. Ocenjujejo, da je do konca vojne umrlo več kot milijon Filipincev. 11. oktobra 1945 so Filipini postali ustanovna članica Združenih narodov. 4. julija 1946, med predsedovanjem Manuela Roxasa, so Združene države Amerike priznale neodvisnost države z Manilsko pogodbo.<ref>{{cite book |title=Treaties and Other International Agreements of the United States of America; 1776–1949 |url=https://tile.loc.gov/storage-services/service/ll/lltreaties//lltreaties-ustbv011/lltreaties-ustbv011.pdf |publisher=United States Department of State |location=United States |volume=II |year=1974 |pages=3–6 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210824161243/https://tile.loc.gov/storage-services/service/ll/lltreaties//lltreaties-ustbv011/lltreaties-ustbv011.pdf |archive-date=August 24, 2021}}</ref> Zakon Tydings-McDuffie je 24. marca 1934 v obdobju velike depresije podpisal ameriški predsednik [[Franklin D. Roosevelt]]. Ko je bil zakon podpisan, je Manuel L. Quezon postal drugi predsednik Filipinov, s čimer so Filipini postali Commonwealth po Emiliu Aguinaldu y Famyju. Predsednik [[Harry S. Truman]] je podpisal Razglas 2695 in Truman je pooblastil Paula V. McNutta, da razglasi neodvisnost Filipinov v Manilski pogodbi od 4. julija 1946 po Zakonu Tydings-McDuffie.<ref>{{Cite web |date=2021-07-02 |title=July 4, 1946: The Philippines Gained Independence from the United States |url=https://www.nationalww2museum.org/war/articles/july-4-1946-philippines-independence |access-date=2026-07-31 |website=The National WWII Museum {{!}} New Orleans |language=en}}</ref> === Neodvisnost (1946–danes) === Prizadevanja za povojno obnovo in konec upora Hukbalahap so bila uspešna med predsedovanjem Ramona Magsaysayja, vendar so se občasni komunistični upori še dolgo zatem razplamtevali. Pod Magsaysayjevim naslednikom Carlosom P. Garcio je vlada uvedla politiko »Filipinsko prvo mesto«, ki je spodbujala podjetja v filipinski lasti. Diosdado Macapagal je nasledil Garcio in prestavil dan neodvisnosti s 4. julija na 12. junij – datum razglasitve Emilia Aguinalda – in zahteval vzhodni Severni Borneo.<ref>{{cite book |last1=Weatherbee |first1=Donald E. |url=https://books.google.com/books?id=4wqEC4jHl9wC |title=International Relations in Southeast Asia: The Struggle for Autonomy |last2=Emmers |first2=Ralf |last3=Pangestu |first3=Mari |last4=Sebastian |first4=Leonard C. |publisher=Rowman & Littlefield |location=Lanham, Md. |year=2005 |isbn=978-0-7425-2842-0 |pages=[https://books.google.com/books?id=4wqEC4jHl9wC&pg=PA68 68–69] |access-date=October 18, 2015 |archive-date=June 4, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604143037/https://books.google.com/books?id=4wqEC4jHl9wC |url-status=live}}</ref> [[File:CongressBuilding SEATO.jpg|thumb|right|Vodje vrhovne konference v Manili pred kongresno stavbo v Manili, ki jo je 24. oktobra 1966 gostil Ferdinand Marcos]] Leta 1965 je Macapagal izgubil predsedniške volitve proti [[Ferdinand Marcos|Ferdinandu Marcosu]]. Na začetku svojega predsedovanja je Marcos začel infrastrukturne projekte, ki so bili financirani predvsem s tujimi posojili; to je izboljšalo gospodarstvo in prispevalo k njegovi ponovni izvolitvi leta 1969. Proti koncu svojega zadnjega ustavno dovoljenega mandata je Marcos 21. septembra 1972 razglasil vojno stanje z uporabo strahu komunizma in začel vladati z odloki; obdobje so zaznamovali politična represija, cenzura in kršitve človekovih pravic.<ref>{{cite report |last1=Leary |first1=Virginia A. |url=https://www.icj.org/wp-content/uploads/1984/01/Philippines-human-rights-mission-report-1984-eng.pdf |title=The Philippines: Human Rights After Martial Law: Report of a Mission |last2=Ellis |first2=A. A. |last3=Madlener |first3=Kurt |date=1984 |publisher=International Commission of Jurists |isbn=978-92-9037-023-9 |location=Geneva, Switzerland |chapter=Chapter 1: An Overview of Human Rights |access-date=February 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140329103100/https://www.icj.org/wp-content/uploads/1984/01/Philippines-human-rights-mission-report-1984-eng.pdf |archive-date=March 29, 2014}}</ref> Monopoli, ki so jih nadzorovali Marcosovi pajdaši, so bili vzpostavljeni v ključnih panogah, vključno z gozdarstvom in radiodifuzijo; sladkorni monopol je povzročil lakoto na otoku Negros. Marcos je bil skupaj z ženo Imeldo obtožen korupcije in poneverbe milijard dolarjev javnih sredstev. Marcosovo veliko zadolževanje na začetku predsedovanja je povzročilo gospodarske zlome, ki jih je še poslabšala recesija v zgodnjih 1980-ih, ko se je gospodarstvo v letih 1984 in 1985 skrčilo za 7,3 odstotka letno.<ref>{{cite book |last=Raquiza |first=Antoinette R. |url=https://books.google.com/books?id=g5bkhjFAzyMC |title=State Structure, Policy Formation, and Economic Development in Southeast Asia: The Political Economy of Thailand and the Philippines |series=Routledge Studies in the Growth Economies of Asia |date=June 17, 2013 |publisher=Routledge |location=London |isbn=978-1-136-50502-7 |pages=[https://books.google.com/books?id=g5bkhjFAzyMC&pg=PA40 40–41] |language=en |access-date=February 18, 2023 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203074317/https://books.google.com/books?id=g5bkhjFAzyMC |url-status=live}}</ref> 21. avgusta 1983 je bil na pisti mednarodnega letališča Manila umorjen opozicijski voditelj Benigno Aquino ml. (Marcosov glavni tekmec). Marcos je leta 1986 razpisal predčasne predsedniške volitve, na katerih je bil razglašen za zmagovalca, vendar so bili rezultati na splošno ocenjeni kot ponarejeni.<ref>{{cite report |url=http://pdf.usaid.gov/pdf_docs/PNABK494.pdf |title=A Path to Democratic Renewal |last1=Atwood |first1=J. Brian |last2=Schuette |first2=Keith E. |page=350 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140512220659/http://pdf.usaid.gov/pdf_docs/PNABK494.pdf |archive-date=May 12, 2014 |via=National Democratic Institute for International Affairs and International Republican Institute |author-link1=}}</ref> Posledični protesti so privedli do revolucije ljudske moči, ki je Marcosa in njegove zaveznike prisilila, da so pobegnili na Havaje. Aquinova vdova Corazon je bila imenovana za predsednico in razglašena je bila nova ustava.<ref>{{cite book |editor1-last=Atienza |editor1-first=Maria Ela L. |title=Chronology of the 1987 Philippine Constitution |date=2019 |publisher=University of the Philippines Center for Integrative and Development Studies |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-742-119-3 |pages=4–11 |series=Public Policy Monographs |url=https://www.idea.int/sites/default/files/publications/chronology-of-the-1987-philippine-constitution.pdf |access-date=October 19, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201025141304/https://www.idea.int/sites/default/files/publications/chronology-of-the-1987-philippine-constitution.pdf |archive-date=October 25, 2020}}</ref> Vrnitev demokracije in vladnih reform, ki so se začele leta 1986, so ovirali državni dolg, korupcija v vladi in poskusi državnega udara. Komunistični upor in vojaški spopad s separatisti Moro sta se nadaljevala; administracija se je soočila tudi z vrsto katastrof, vključno z izbruhom gore [[Pinatubo]] junija 1991.<ref name=usgs>{{#invoke:cite|web|last1=Newhall |first1=Chris |last2=Hendley |first2=James W. II |last3=Stauffer |first3=Peter H. |name-list-style=amp |date=February 28, 2005 |title=The Cataclysmic 1991 Eruption of Mount Pinatubo, Philippines (U.S. Geological Survey Fact Sheet 113-97) |series=Reducing the Risk from Volcano Hazards |url=https://pubs.usgs.gov/fs/1997/fs113-97/fs113-97.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20060217063847/https://pubs.usgs.gov/fs/1997/fs113-97/fs113-97.pdf |archive-date=February 17, 2006 |access-date=April 22, 2023 |publisher=U.S. Department of the Interior; U.S. Geological Survey |oclc=731752857}}</ref> Aquina je nasledil Fidel V. Ramos, ki je s privatizacijo in deregulacijo liberaliziral nacionalno gospodarstvo. Ramosove gospodarske dosežke je zasenčil začetek azijske finančne krize leta 1997. Njegov naslednik, Joseph Estrada, je dajal prednost javnim stanovanjem, vendar se je soočil z obtožbami o korupciji, kar je privedlo do njegovega strmoglavljenja z revolucijo EDSA leta 2001 in nasledstva podpredsednice Glorie Macapagal Arroyo 20. januarja 2001.<ref>{{#invoke:cite|news|last=Landler |first=Mark |date=February 9, 2001 |title=In Philippines, The Economy As Casualty; The President Ousted, a Credibility Repair Job |work=[[The New York Times]] |url=https://www.nytimes.com/2001/02/09/business/philippines-economy-casualty-president-ousted-credibility-repair-job.html |access-date=February 8, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100119090537/https://www.nytimes.com/2001/02/09/business/philippines-economy-casualty-president-ousted-credibility-repair-job.html |archive-date=January 19, 2010 |author-link1=}}</ref> Arroyovo devetletno administracijo je zaznamovala gospodarska rast, vendar so jo zaznamovali korupcija in politični škandali, vključno z obtožbami o volilnih goljufijah med predsedniškimi volitvami leta 2004. Gospodarska rast se je nadaljevala tudi med administracijo Benigna Aquina III., ki se je zavzemal za dobro upravljanje in preglednost. Aquino III. je podpisal mirovni sporazum z Moro Islamsko osvobodilno fronto (MILF), kar je privedlo do organskega zakona Bangsamoro o vzpostavitvi avtonomne regije Bangsamoro, vendar je streljanje z uporniki MILF v Mamasapanu odložilo sprejetje zakona. Naraščajoče javno nezadovoljstvo z upravljanjem po EDSA je leta 2016 privedlo do izvolitve populista Rodriga Duterteja, čigar predsedovanje je prineslo upad liberalizma v državi, čeprav je v veliki meri ohranilo liberalne gospodarske politike. Med Dutertejevimi prednostnimi nalogami je bilo agresivno povečanje porabe za infrastrukturo za spodbujanje gospodarske rasti; uveljavitev organskega zakona Bangsamoro; okrepljeno zatiranje kriminala in komunističnih uporov; ter kampanja proti drogam, ki je zmanjšala širjenje drog, vendar je privedla tudi do zunajsodnih ubojev. V začetku leta 2020 je pandemija COVID-19 dosegla Filipine, kar je zahtevalo uvedbo karantene po vsej državi, ki je povzročila kratko, a hudo gospodarsko recesijo. Pod obljubo o nadaljevanju Dutertejeve politike je Marcosov sin, Bongbong Marcos, kandidiral z Dutertejevo hčerko Saro in zmagal na volitvah leta 2022. Marcosova obnova proameriške zunanje politike pa je bila obravnavana kot preobrat Dutertejeve srčnosti s Kitajsko, zato so se teritorialni spori v Južnokitajskem morju od takrat zaostrili. Marcosova administracija je aretirala tudi njegovega predhodnika Duterteja, ki je bil poslan na Mednarodno kazensko sodišče na Nizozemskem zaradi sojenja zaradi zločinov proti človečnosti, kar je privedlo do razpada zavezništva Marcos-Duterte. Kasneje je pod njegovo administracijo prišlo do vrste korupcije, slabega upravljanja in nepravilnosti v vladno financiranih projektih za obvladovanje poplav, kar je povzročilo številne proteste po vsej državi. Država je zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu utrpela energetsko krizo. == Geografija == [[File:Relief Map Of The Philippines.png|thumb|upright=0.8|Filipini so na splošno gorati. Višavja predstavljajo 65 odstotkov kopenske površine Filipinov.]] Filipini so arhipelag s približno 7641 otoki,<ref>{{#invoke:cite|web|date=June 4, 2019 |title=Know before you go: the Philippines |url=https://www.nationalgeographic.com/travel/article/partner-content-know-before-you-go-the-philippines |archive-url=https://web.archive.org/web/20210217161952/https://www.nationalgeographic.com/travel/article/partner-content-know-before-you-go-the-philippines |archive-date=February 17, 2021 |access-date=April 4, 2021 |website=National Geographic}}</ref><ref>{{#invoke:cite|news|date=February 20, 2016 |title=More islands, more fun in PH |work=cnn |publisher=CNN Philippines |url=http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html |access-date=July 5, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180620024729/http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html |archive-date=June 20, 2018}}</ref> ki pokrivajo skupno površino (vključno z notranjimi vodnimi površinami) približno 300.000 kvadratnih kilometrov.<ref name="NAMRIAGovPH-InfoMapper-1991">{{Cite journal |date=December 1991 |title=Land Use and Land Classification of the Philippines |url=http://www.namria.gov.ph/jdownloads/Info_Mapper/00a_im_dec911.pdf |journal=Infomapper |publisher=National Mapping and Resource Information Authority |volume=1 |issue=2 |page=10 |issn=0117-1674 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210122012339/http://www.namria.gov.ph/jdownloads/Info_Mapper/00a_im_dec911.pdf |archive-date=January 22, 2021}}</ref><ref name="Boquet-2017">{{Cite book |last=Boquet |first=Yves |url=https://books.google.com/books?id=90C4DgAAQBAJ |title=The Philippine Archipelago |publisher=Springer |year=2017 |isbn=978-3-319-51926-5 |series=Springer Geography |location=Cham, Switzerland |access-date=April 25, 2023 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203074433/https://books.google.com/books?id=90C4DgAAQBAJ |url-status=live}}</ref>{{rp|15}} Filipini se raztezajo 1850 kilometrov od severa proti jugu, od [[Južnokitajsko morje|Južnokitajskega morja]] do [[Celebeško morje|Celebeškega morja]], na vzhodu pa mejijo na [[Filipinsko morje]], na jugozahodu pa na [[Sulujsko morje]].<ref>{{#invoke:cite|web|title=Philippines – A country profile |url=https://www.eyeonasia.gov.sg/asean-countries/know/overview-of-asean-countries/philippines-a-country-profile/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20200926140334/https://www.eyeonasia.gov.sg/asean-countries/know/overview-of-asean-countries/philippines-a-country-profile/ |archive-date=September 26, 2020 |access-date=February 26, 2023 |website=Eye on Asia |publisher=Government of Singapore |language=en}}</ref> [[Luzonski preliv]] je najcenejše (najhitrejše) prometno vozlišče za ladijski promet med Amerikama in Azijo. Je tudi ključno stičišče podmorskih komunikacijskih kablov med Azijo, Pacifikom in Ameriko.<ref>Greenlees, Donald and Arnold, Wayne (2006-12-29). [https://web.archive.org/web/20070127141939/http://news.com.com/Asia+scrambles+to+fix+quake+damage+to+data+cables/2100-1037_3-6146387.html "Asia scrambles to fix quake damage to data cables"]. CNET News.com.<!-- Bot generated title --></ref><ref>{{cite web |url=https://www.submarinecablemap.com/country/philippines |title=Submarine Cable Map: Philippines |author=TeleGeography |website=Submarine Cable Map |date=2024 |access-date=2025-12-22}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.taipeitimes.com/News/editorials/archives/2024/09/06/2003823332 |title=Pacific cables require protection |author=Taipei Times Editorial |website=Taipei Times |date=2024-09-06 |access-date=2025-12-22}}</ref> Enajst največjih otokov v državi so [[Luzon]], [[Mindanao]], [[Samar]], [[Negros]], [[Palavan]], [[Panaj]], [[Mindoro]], [[Lejte]], [[Cebu]], [[Bohol]] in [[Masbate]], kar predstavlja približno 95 odstotkov celotne površine. Obala Filipinov meri 36.289 kilometrov, kar je peta najdaljša obala na svetu, izključna ekonomska cona države pa pokriva 2.263.816 km².<ref>{{#invoke:cite|web|title=Fisheries, Ecosystems and Biodiversity; Catches by Taxon in the waters of Philippines |url=http://www.seaaroundus.org/data/#/eez/608?chart=catch-chart&dimension=taxon&measure=tonnage&limit=10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230205090523/http://www.seaaroundus.org/data/#/eez/608?chart=catch-chart&dimension=taxon&measure=tonnage&limit=10 |archive-date=February 5, 2023 |access-date=February 5, 2023 |publisher=Sea Around Us}}</ref> Najvišja gora je gora [[Apo]] na Mindanau, z nadmorsko višino 2954 metrov.<ref name="CIAWorldFactBook" /> Najdaljša reka Filipinov je reka [[Cagayan (reka)|Cagajan]] v severnem Luzonu, ki teče približno 520 kilometrov. [[Manilski zaliv]], na katerem leži glavno mesto Manila, je z reko Pasig povezan z zalivom [[Laguna de Bay]] (največjim jezerom v državi).<ref>{{#invoke:cite|web|title=Laguna de Bay |url=https://llda.gov.ph/laguna-de-bay/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20200618040407/https://llda.gov.ph/laguna-de-bay/ |archive-date=June 18, 2020 |access-date=August 18, 2007 |publisher=Laguna Lake Development Authority}}</ref> Na zahodnem robu Pacifiškega ognjenega obroča so Filipini pogosto seizmično in vulkansko aktivni. Regija je seizmično aktivna in jo sestavljajo plošče, ki se zbližujejo druga proti drugi iz več smeri.<ref>{{cite book |editor-last1=Berckhemer |editor-first1=H. |url=https://books.google.com/books?id=4jQavSJCro4C |title=Alpine-Mediterranean Geodynamics |series=Geodynamics Series |volume=7 |editor-last2=Hsü |editor-first2=K. |date=1982 |publisher=American Geophysical Union |location=Washington, D.C. |isbn=978-978-087-590-9 |page=[https://books.google.com/books?id=4jQavSJCro4C&pg=RA1-PA31 31] |language=en |access-date=March 11, 2022 |archive-date=February 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230212195929/https://books.google.com/books?id=4jQavSJCro4C |url-status=live}}</ref> Dnevno se zabeleži približno pet potresov, čeprav je večina prešibkih, da bi jih čutili. Zadnja večja potresa sta bila leta 1976 v zalivu Moro in leta 1990 na Luzonu. Filipini imajo 23 aktivnih vulkanov; med njimi imajo Mayon, Taal, Canlaon in Bulusan največje število zabeleženih izbruhov. Država ima dragocena mineralna nahajališča zaradi svoje kompleksne geološke strukture in visoke stopnje seizmične aktivnosti.<ref>{{cite journal |last=Bryner |first=Leonid |date=September 1, 1969 |title=Ore Deposits of the Philippines Their Geology |journal=Economic Geology |publisher=Economic Geology Publishing Company |volume=64 |issue=6 |pages=645–647 |citeseerx=10.1.1.875.7878 |doi=10.2113/gsecongeo.64.6.644}}</ref><ref>{{cite book |last=Santos |first=Gabriel Jr. |title=Metallogenetische und Geochemische Provinzen / Metallogenetic and Geochemical Provinces |chapter=Mineral Distribution and Geological Features of the Philippines |date=1974 |publisher=Springer Nature |volume=1 |page=89 |doi=10.1007/978-3-7091-4065-9_8 |isbn=978-3-211-81249-5}}</ref> Domneva se, da ima druga največja nahajališča [[zlato|zlata]] na svetu (za Južnoafriško republiko), velika nahajališča [[baker|bakra]] in največja nahajališča [[paladij]]a na svetu.<ref name="Inquirer-FirmSeesMetal">{{#invoke:cite|news|last=Cinco |first=Maricar |date=June 3, 2016 |title=Firm sees metal costlier than gold in Romblon sea |newspaper=Philippine Daily Inquirer |url=https://newsinfo.inquirer.net/788940/firm-sees-metal-costlier-than-gold-in-romblon-sea |access-date=July 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200724163335/https://newsinfo.inquirer.net/788940/firm-sees-metal-costlier-than-gold-in-romblon-sea |archive-date=July 24, 2020}}</ref> Proizvodnja zlata v državi je leta 2015 znašala 21 metričnih ton. Drugi minerali so [[krom]], [[nikelj]], [[molibden]], [[platina]] in [[cink]]. Vendar pa so slabo upravljanje in kazenski pregon, nasprotovanje avtohtonih skupnosti in pretekla okoljska škoda te vire pustili večinoma neizkoriščene.<ref>{{#invoke:cite|news|last=Schneider |first=Keith |date=June 8, 2017 |title=The Philippines, a nation rich in precious metals, encounters powerful opposition to mining |work=Mongabay|url=https://news.mongabay.com/2017/06/the-philippines-a-nation-rich-in-precious-metals-encounters-powerful-opposition-to-mining/ |access-date=July 18, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170710043841/https://news.mongabay.com/2017/06/the-philippines-a-nation-rich-in-precious-metals-encounters-powerful-opposition-to-mining/ |archive-date=July 10, 2017}}</ref> === Podnebje === [[File:Thunderstorms-Philippines.jpg|thumb|upright|Večerne nevihte, ki prinašajo dež nad Filipini, so pogoste od junija do novembra.]] Filipini imajo tropsko morsko podnebje, ki je običajno vroče in vlažno. Obstajajo trije letni časi: vroča suha sezona od marca do maja, deževna sezona od junija do novembra in hladna suha sezona od decembra do februarja. Jugozahodni [[monsun]] (znan kot {{lang|fil|habagat}}) traja od maja do oktobra. Severovzhodni monsun ({{lang|fil|amihan}}) traja od novembra do aprila. Najhladnejši mesec je januar, najtoplejši pa maj. Temperature na morski gladini so na Filipinih običajno v istem območju, ne glede na zemljepisno širino. Povprečna letna temperatura je okoli 26,6 °C. V Baguiu, 1500 metrov nadmorske višine, je 18,3 °C.<ref name="PAGASA-Climate">{{#invoke:cite|web|title=Climate of the Philippines |url=http://bagong.pagasa.dost.gov.ph/information/climate-philippines |archive-url=https://web.archive.org/web/20180418140425/http://bagong.pagasa.dost.gov.ph/information/climate-philippines |archive-date=April 18, 2018 |access-date=July 24, 2020 |publisher=Philippine Atmospheric, Geophysical and Astronomical Services Administration}}</ref> Povprečna vlažnost v državi je 82 odstotkov. Letna količina padavin na gorati vzhodni obali znaša kar 5000 milimetrov, v nekaterih zavetnih dolinah pa manj kot 1000 milimetrov.[281] Na filipinskem območju odgovornosti pade tipično 19 [[tajfun]]ov na leto,<ref>{{cite book |last1=Chong |first1=Kee-Chai |url=http://www.unu.edu/unupress/unupbooks/80346e/80346E00.htm |title=Economics of the Philippine Milkfish Resource System |last2=Smith |first2=Ian R. |last3=Lizarondo |first3=Maura S. |publisher=United Nations University Press |date=February 1982 |location=Tokyo, Japan |isbn=978-92-808-0346-4 |chapter=Chapter III: The transformation sub-system: cultivation to market size in fishponds |access-date=July 4, 2020 |chapter-url=http://www.unu.edu/unupress/unupbooks/80346e/80346E06.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719181709/http://archive.unu.edu/unupress/unupbooks/80346e/80346E00.htm |archive-date=July 19, 2011 |name-list-style=amp}}</ref> običajno od julija do oktobra. Osem ali devet jih doseže kopno. Najbolj moker zabeleženi tajfun, ki je prizadel Filipine, je v Baguiu padel 2210 milimetrov od 14. do 18. julija 1911. Država je med desetimi najbolj ranljivimi na podnebne spremembe na svetu.<ref>{{cite book |editor-last1=Kapucu |editor-first1=Naim |url=https://books.google.com/books?id=PFW6BAAAQBAJ |title=Disaster and Development: Examining Global Issues and Cases |series=Environmental Hazards |editor-last2=Liou |editor-first2=Kuotsai Tom |date=April 11, 2014 |publisher=Springer Science+Business Media |location=New York |isbn=978-3-319-04468-2 |page=[https://books.google.com/books?id=PFW6BAAAQBAJ&pg=PA292 292] |language=en |access-date=February 22, 2023 |archive-date=March 6, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230306104213/https://books.google.com/books?id=PFW6BAAAQBAJ |url-status=live}}</ref> === Biotska raznovrstnost === {{glavni|Rastlinstvo in živalstvo Filipinov]] [[File:Carabao.jpg|thumb|left|''Karabao'' - vodni bivol - je nacionalna žival Filipinov. Simbolizira moč, učinkovitost, vztrajnost in trdo delo.<ref>{{cite book |last1=Philippine Historical Association |url=https://books.google.com/books?id=W4C6AAAAIAAJ |title=Philippine Presidents: 100 Years |last2=New Day Publishers |publisher=Philippine Historical Association |year=1999 |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-10-1027-0 |page=338 |access-date=March 11, 2023 |archive-date=March 11, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230311174135/https://books.google.com/books?id=W4C6AAAAIAAJ |url-status=live}}</ref>]] Filipini so megaraznolika država, z nekaterimi najvišjimi stopnjami odkrivanja in endemizma na svetu (67 odstotkov). Z ocenjenimi 13.500 rastlinskimi vrstami v državi (od katerih je 3500 endemičnih), imajo filipinski deževni gozdovi vrsto rastlinstva: identificiranih je bilo približno 3500 vrst dreves, 8000 vrst cvetočih rastlin, 1.100 praproti in 998 vrst orhidej. Na Filipinih živi 167 kopenskih sesalcev (102 endemični vrsti), 235 plazilcev (160 endemičnih vrst), 99 dvoživk (74 endemičnih vrst), 686 ptic (224 endemičnih vrst) in več kot 20.000 vrst žuželk. Kot pomemben del ekoregije [[Koralni trikotnik]] imajo filipinske vode edinstveno, raznoliko morsko življenje in največjo raznolikost obalnih rib na svetu. Država ima več kot 3200 vrst rib, od tega 121 endemičnih. Filipinske vode omogočajo gojenje rib, rakov, ostrig in morskih alg. Na Filipinih je razporejenih osem glavnih vrst gozdov: dipterokarp, obmorski gozd,] borov gozd, molavski gozd, spodnji gorski gozd, zgornji gorski (ali mahovni gozd), mangrove in ultrabazični gozd. Po uradnih ocenah so imeli Filipini leta 2023 7.000.000 hektarjev gozdnih površin. Sečnja je bila sistematizirana v času ameriškega kolonialnega obdobja, [[krčenje gozdov]] pa se je nadaljevalo tudi po osamosvojitvi, med predsedovanjem Marcosa pa se je zaradi nereguliranih koncesij za sečnjo še pospešilo. Gozdna pokritost se je zmanjšala s 70 odstotkov celotne površine Filipinov leta 1900 na približno 18,3 odstotka leta 1999. Prizadevanja za rehabilitacijo so bila le delno uspešna. Filipini so prednostna točka za ohranjanje biotske raznovrstnosti; imajo več kot 200 zavarovanih območij, ki so se do leta 2023 razširila na 7.790.000 hektarjev. Trije kraji na Filipinih so bili uvrščeni na seznam svetovne dediščine Unesca: [[Naravni park Tubbataha Reefs]] v Sulujskem morju,<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/653 Unesco]</ref> [[Narodni park podzemne reke Puerto-Princesa]]<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/652 Unesco]</ref> in [[Rezervat za divje živali na gorovju Mount Hamiguitan]].<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/1403 Unesco]</ref> == Državna ureditev == Predsednika [[republika|republike]] in 24-članski [[senat]] (zgornji dom kongresa) volijo na splošnih volitvah za šest let. Predstavniški dom (spodnji dom kongresa) je sestavljen iz 200 neposredno izvoljenih članov in do 50 članov, ki jih imenuje [[predsednik]] [[republika|republike]] iz vrst narodnih manjšin. Predsednik republike imenuje ministrski [[kabinet]]. === Upravna delitev === Filipini so razdeljeni na 18 regij, 82 provinc, 149 mest, 1493 občin in 42.011 barangajev.<ref>{{#invoke:cite|web|title=Provincial Summary: Number of Provinces, Cities, Municipalities and Barangays, by Region as of September 30, 2016 |url=http://nap.psa.gov.ph/activestats/psgc/SUMWEBPROV-SEPT2016-CODED-HUC-FINAL.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20170110151057/http://nap.psa.gov.ph/activestats/psgc/SUMWEBPROV-SEPT2016-CODED-HUC-FINAL.pdf |archive-date=January 10, 2017 |access-date=January 5, 2017 |publisher=Philippine Statistics Authority}}</ref> Regije, ki niso del Bangsamora, so razdeljene zaradi administrativne lažje uporabe.<ref>{{cite journal |last=Tusalem |first=Rollin F |date=April 9, 2019 |title=Imperial Manila: How institutions and political geography disadvantage Philippine provinces |journal=Asian Journal of Comparative Politics |volume=5 |issue=3 |pages=8–9, 11–12 |doi=10.1177/2057891119841441 |publisher=SAGE Publications Ltd |s2cid=159099808}}</ref> Calabarzon je bila regija z največjim številom prebivalcev leta 2020. Regija nacionalnega glavnega mesta (NCR) je bila najgosteje poseljena.<ref name="PSA-2020-Census-Highlights">{{cite report |last=Mapa |first=Dennis S. |author-link1= |date=July 23, 2021 |title=Highlights of the Population Density of the Philippines 2020 Census of Population and Housing (2020 CPH) |url=https://psa.gov.ph/content/highlights-population-density-philippines-2020-census-population-and-housing-2020-cph |archive-url=https://web.archive.org/web/20210726073127/https://psa.gov.ph/content/highlights-population-density-philippines-2020-census-population-and-housing-2020-cph |archive-date=July 26, 2021 |access-date=February 12, 2023 |publisher=Philippine Statistics Authority}}</ref> Filipini so unitarna država, katere sistem obstaja že od španske kolonializacije, z izjemo avtonomne regije Bangsamoro v muslimanskem Mindanau (BARMM).<ref>{{cite journal |last=de Villiers |first=Bertus |date=2015 |title=Special regional autonomy in a unitary system – preliminary observations on the case of the Bangsomoro homeland in the Philippines |journal=Verfassung und Recht in Übersee / Law and Politics in Africa, Asia and Latin America |publisher=Nomos-Verlagsgesellschaft |volume=48 |issue=2 |pages=205–226 |doi=10.5771/0506-7286-2015-2-205 |issn=0506-7286 |jstor=26160114}}</ref><ref name="Unitary">{{cite web |date=November 2019 |title=Federal Systems, Intergovernmental Relations and Federated Regions |url=https://www.idea.int/sites/default/files/publications/federal-systems-intergovernmental-relations-and-federated-regions.pdf |access-date=26 May 2026 |website=idea.int |publisher=International IDEA |format=PDF |quote=Sedanji sistem vladanja obstaja že od španske kolonialne vladavine, logika, ki je bila takrat v ozadju, pa je bila olajšanje izvoza blaga iz kolonije (Filipinov) v kolonizatorsko državo (Španijo). Kolonialno vladavino je zdaj nadomestila tako imenovana »imperialna Manila«. Čeprav so bili poskusi reševanja te težave, kot je decentralizacija, je bila večina posegov neuspešna, saj so bili vsi omejeni na trenutno unitarno obliko vladanja}}</ref> Sprejeti so bili koraki k decentralizaciji. Zakon iz leta 1991 je nekatere pristojnosti prenesel na lokalne oblasti.<ref>{{cite report |last1=Atienza |first1=Maria Ela L. |url=https://www.idea.int/sites/default/files/publications/constitutional-performance-assessment-1987-philippine-constitution.pdf |title=Constitutional Performance Assessment of the 1987 Philippine Constitution: Summary of Findings |last2=Arugay |first2=Aries A. |last3=Dee |first3=Francis Joseph A. |last4=Encinas-Franco |first4=Jean |last5=Go |first5=Jan Robert R. |last6=Panao |first6=Rogelio Alicor L. |last7=Jimenez |first7=Alinia Jesam D. |date=2020 |publisher=International Institute for Democracy and Electoral Assistance; University of the Philippines Center for Integrative and Development Studies |location=Stockholm, Sweden and Quezon City, Philippines |isbn=978-91-7671-299-3 |doi=10.31752/idea.2020.2 |editor-last=Atienza |editor-first=Maria Ela L. |page=37 |access-date=December 1, 2020 |editor-last2=Cats-Baril |editor-first2=Amanda |archive-url=https://web.archive.org/web/20210328053237/https://www.idea.int/sites/default/files/publications/constitutional-performance-assessment-1987-philippine-constitution.pdf |archive-date=March 28, 2021}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Banaue Rice Terraces.jpg|sličica|Terase za gojenje riža v strmem goratem predelu na severu Filipinov.]] Glede na posodobitev Mednarodnega denarnega sklada (IMF) iz oktobra 2025 so Filipini 33. največje gospodarstvo na svetu z nominalnim bruto domačim proizvodom (BDP) v višini 494,16 milijarde dolarjev.<ref name="IMF_WEO_Oct2025">{{cite web |title=World Economic Outlook (October 2025) |url=https://data.imf.org/en/datasets/IMF.RES:WEO |publisher=International Monetary Fund |date=October 2025 |access-date=2026-04-10}}</ref> Kot novo industrializirana država filipinsko gospodarstvo prehaja iz kmetijske osnove v gospodarstvo s poudarkom na storitvah in proizvodnji. Delovna sila v državi šteje približno 52,09 milijona ljudi, stopnja brezposelnosti pa je bila februarja 2026 5,1 odstotka.<ref name="ph-employmentrate">{{Cite news |date=8 April 2026 |title=Unemployment Rate Declined to 5.1 Percent as Labor Market Conditions Improved in February 2026 |url=https://psa.gov.ph/content/unemployment-rate-declined-51-percent-labor-market-conditions-improved-february-2026 |access-date=10 April 2026 |publisher=psa.gov.ph}}</ref Bruto mednarodne rezerve so marca 2026 znašale 106,64 milijarde ameriških dolarjev. Razmerje med dolgom in BDP se je konec leta 2023 zmanjšalo na 60,2 odstotka s 17-letnega maksimuma 63,7 odstotka konec tretjega četrtletja istega leta in kaže na odpornost med pandemijo COVID-19.<ref>{{#invoke:cite|news|last=Gonzalez |first=Anna Leah |title=PH debt-to-GDP improves in 2023 |work=Philippine News Agency |url=https://www.pna.gov.ph/articles/1217973 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240131074513/https://www.pna.gov.ph/articles/1217973 |archive-date=January 31, 2024 |url-status=live}}</ref> Denarna enota države je filipinski peso (₱ ali PHP).<ref>{{cite report |last=International Monetary Fund. Monetary and Capital Markets Department |url=https://www.elibrary.imf.org/downloadpdf/book/9781451942804/9781451942804.pdf |title=Annual Report on Exchange Arrangements and Exchange Restrictions 1999 |date=September 17, 1999 |publisher=International Monetary Fund |location=Washington, D.C. |isbn=978-1-4519-4280-4 |page=683 |access-date=April 17, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230409193323/https://www.elibrary.imf.org/downloadpdf/book/9781451942804/9781451942804.pdf |archive-date=April 9, 2023}}</ref> Skoraj polovica delovne sile je zaposlena v [[kmetijstvo|kmetijstvu]]. Za lastno prehrano gojijo predvsem riž in koruzo, za izvoz pa kokosove orehe, sladkorni trs, ananas in banane. Zelo resen problem je uničevanje gozdov zaradi pridobivanja novih obdelovalnih površin. Glavne industrijske panoge so tekstilna, živilska, kemična in elektrotehnična. Od rudnih bogastev so pomembni [[baker]] (najpomembnejše izvozno blago), [[zlato]], [[nafta]] in [[nikelj]]. Pomemben vir deviz so nakazila delavcev na začasnem delu v tujini. Leta 2020 so bili glavni izvozni trgi države Kitajska, Združene države Amerike, Japonska, Hongkong in Singapur; primarni izvoz je vključeval integrirana vezja, pisarniške stroje in dele, električne transformatorje, izolirane žice in polprevodnike. Njeni primarni uvozni trgi v tistem letu so bili Kitajska, Japonska, Južna Koreja, Združene države Amerike in Indonezija. Filipini so zaradi podnebja in nizkih življenjskih stroškov priljubljena destinacija za upokojence med tujci.<ref>{{#invoke:cite|news|last=Frost |first=Charles |date=May 31, 2015 |title=Best Place to Retire |work=The Wall Street Journal |url=https://www.wsj.com/articles/best-places-to-retire-abroad-the-philippines-1432827258 |access-date=July 6, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150601033128/https://www.wsj.com/articles/best-places-to-retire-abroad-the-philippines-1432827258 |archive-date=June 1, 2015}}</ref> Glavne turistične znamenitosti države so številne plaže; Filipini so tudi odlična destinacija za ljubitelje potapljanja. Med turističnimi kraji so Boracay, Coron in El Nido v Palawanu; Cebu; Siargao in Bohol. == Demografija == Julija 2024 so imeli Filipini 112.729.484 prebivalcev. Več kot 60 odstotkov prebivalstva države živi v obalnem območju.<ref>{{cite book |author1=Department of Environment and Natural Resources |author2=Bureau of Fisheries and Aquatic Resources of the Department of Agriculture |author3=Department of the Interior and Local Government |author1-link=|author2-link= |author3-link= |title=Coastal Management Orientation and Overview |series=Philippine Coastal Management Guidebook Series |volume=1 |url=https://faspselib.denr.gov.ph/sites/default/files/Publication%20Files/crmguidebook1.pdf |via=Foreign-Assisted and Special Projects Service (FASPS) eLibrary |publisher=Coastal Resource Management Project of the Department of Environment and Natural Resources |access-date=August 7, 2024 |location=Cebu City, Philippines |date=2001 |isbn=978-971-92289-0-5 |pages=4, 9 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180712173748/https://faspselib.denr.gov.ph/sites/default/files/Publication%20Files/crmguidebook1.pdf |archive-date=July 12, 2018}}</ref> Leta 2020 jih je 54 odstotkov živelo v urbanih območjih.<ref name="PSAGovPH-2020-Urban">{{cite press release |last1=Mapa |first1=Dennis S. |author-link1= |title=Urban Population of the Philippines (2020 Census of Population and Housing) |url=https://psa.gov.ph/content/urban-population-philippines-2020-census-population-and-housing |publisher=Philippine Statistics Authority |access-date=May 20, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220705104809/https://psa.gov.ph/sites/default/files/attachments/hsd/pressrelease/1_PR_Urban%20Population_RML_063022_ONS-signed.pdf |archive-date=July 5, 2022 |date=July 4, 2022}}</ref> [[Manila]], njeno glavno mesto in [[Quezon City]], najbolj naseljeno mesto v državi, sta v Metro Manili. Približno 13,48 milijona ljudi, kar predstavlja 12 odstotkov prebivalstva Filipinov, živi v Metro Manili, najbolj naseljenem metropolitanskem območju v državi in petem najbolj naseljenem na svetu.<ref>{{cite report |url=http://www.demographia.com/db-worldua.pdf |title=Demographia World Urban Areas |date=July 2022 |publisher=Demographia |edition=18th Annual |page=23 |access-date=February 8, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230203065121/http://www.demographia.com/db-worldua.pdf |archive-date=February 3, 2023}}</ref> Med letoma 1948 in 2010 se je prebivalstvo Filipinov povečalo za skoraj petkrat, z 19 milijonov na 92 ​​milijonov. Mediana starosti države je 25,3 leta, 63,9 odstotka prebivalstva pa je starih med 15 in 64 let. Povprečna letna stopnja rasti prebivalstva na Filipinih se zmanjšuje, čeprav so bili poskusi vlade, da bi še bolj zmanjšala rast prebivalstva, sporni. Država je znižala stopnjo revščine z 49,2 odstotka leta 1985, na 18,1 odstotka leta 2021.<ref>{{Cite press release |last1=Mapa |first1=Claire Dennis S. |author-link1= |date=August 15, 2022 |title=Proportion of Poor Filipinos was Recorded at 18.1 Percent in 2021 |work=Philippine Statistics Authority |url=https://psa.gov.ph/poverty-press-releases/nid/167972 |access-date=November 8, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220816035933/https://psa.gov.ph/poverty-press-releases/nid/167972 |archive-date=August 16, 2022}}</ref> Neenakost dohodkov na Filipinih se je začela zmanjševati leta 2012. === Etnična pripadnost === Filipini imajo precejšnjo etnično raznolikost zaradi tujega vpliva in razdeljenosti otočja glede na vodo in topografijo. Po popisu leta 2020 so bile največje etnične skupine na Filipinih Tagalogi (26,0 %), Visajanci [razen Cebuano, Hiligaynon in Waray] (14,3 %), Ilocano in Cebuano (oboje po 8 %), Hiligajnon (7,9 %), Bicolano (6,5 %) in Varaj (3,8 %). Avtohtona ljudstva v državi je leta 2020 sestavljalo 110 etnolingvističnih skupin s skupno 15,56 milijona prebivalcev. Med njimi so Igoroti, Lumadi, Mangjani in domorodna ljudstva Palavana.<ref>{{Cite tech report |last=Cariño |first=Jacqueline K. |date=November 2012 |title=Country Technical Note on Indigenous Peoples' Issues; Republic of the Philippines |url=https://www.ifad.org/documents/38714170/40224860/philippines_ctn.pdf/ae0faa4a-2b65-4026-8d42-219db776c50d |archive-url=https://web.archive.org/web/20210809025044/https://www.ifad.org/documents/38714170/40224860/philippines_ctn.pdf/ae0faa4a-2b65-4026-8d42-219db776c50d |archive-date=August 9, 2021 |access-date=November 11, 2022 |publisher=International Fund for Agricultural Development |pages=3–5, 31–47}}</ref> Negriti naj bi bili med najzgodnejšimi prebivalci otokov. Ti manjšinski aboriginski naseljenci so avstraloidna skupina, ostanek prve človeške migracije iz Afrike v Avstralijo, ki so jo verjetno razselili kasnejši valovi migracij. Nekateri filipinski Negriti imajo v svojem genomu primes denisovskega človeka.<ref>{{#invoke:cite|news|date=August 31, 2012 |title=Extinct humanoid species may have lived in PHL |language=en |work=GMA News Online |url=https://www.gmanetwork.com/news/scitech/science/272046/extinct-humanoid-species-may-have-lived-in-phl/story/ |access-date=February 8, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181227040611/https://www.gmanetwork.com/news/scitech/science/272046/extinct-humanoid-species-may-have-lived-in-phl/story/ |archive-date=December 27, 2018}}</ref> Etnični Filipinci običajno pripadajo več etničnim skupinam jugovzhodne Azije, jezikovno razvrščenim kot Avstronezijci, ki govorijo malajsko-polinezijske jezike. === Jeziki === ''Ethnologue'' navaja 186 jezikov za Filipine, od katerih je 182 živih jezikov. Ostali štirje nimajo več znanih govorcev. Večina maternih jezikov je del filipinske veje malajsko-polinezijskih jezikov, ki je veja avstronezijske jezikovne družine.<ref name="Ethnologue-PH">{{#invoke:cite|web|date=2013 |title=Philippines |url=https://www.ethnologue.com/country/PH |archive-url=https://web.archive.org/web/20130309171641/http://www.ethnologue.com/country/PH |archive-date=March 9, 2013 |access-date=February 8, 2023 |website=Ethnologue |publisher=SIL International |language=en |location=Dallas, TX}}</ref> Govorijo se tudi kreolske različice, ki temeljijo na španščini in so skupno znane kot ''chavacano''. Številni filipinski negritski jeziki imajo edinstven besednjak, ki je preživel avstronezijsko akulturacijo.<ref>{{cite journal |last=Reid |first=Lawrence A. |date=June 1, 1994 |title=Possible Non-Austronesian Lexical Elements in Philippine Negrito Languages |url=https://scholarspace.manoa.hawaii.edu/server/api/core/bitstreams/f88d1c43-3ab9-4d31-b1ab-d717149582e8/content |journal=Oceanic Linguistics |location=Honolulu, Hawaii |publisher=University of Hawaiʻi Press |volume=33 |issue=1 |pages=37–72 |doi=10.2307/3623000 |jstor=3623000 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220711143411/https://scholarspace.manoa.hawaii.edu/server/api/core/bitstreams/f88d1c43-3ab9-4d31-b1ab-d717149582e8/content |archive-date=July 11, 2022 |access-date=February 18, 2023 |via=ScholarSpace |author-link1= |hdl=10125/32986 |hdl-access=free}}</ref> Filipinščina in angleščina sta uradna jezika države. Filipinščina, standardizirana različica tagalogščine, se govori predvsem v Metro Manili. Filipinščina in angleščina se uporabljata v vladi, izobraževanju, tisku, radiodifuznih medijih in poslovanju, pogosto s tretjim lokalnim jezikom. Leta 2020 so bili najpogostejši jeziki, ki so se običajno govorili doma, tagalogščina, binisaja, hiligajnonščina, ilokanščina, cebuanščina in bikolščina. == Kultura == Filipini so zelo kulturno raznoliki predvsem zaradi razdrobljene geografije države. Španska in ameriška kultura sta zaradi dolge kolonizacije močno vplivali na filipinsko kulturo. Kulture Lumadov z Mindanaa in arhipelaga Sulu so se razvile izrazito, saj so imele omejen španski vpliv in večji vpliv bližnjih islamskih regij. Avtohtone skupine, kot so Igoroti, so ohranile svoje predkolonialne običaje in tradicije z upiranjem Špancem. Vendar se je v 19. stoletju pojavila nacionalna identiteta s skupnimi nacionalnimi simboli ter kulturnimi in zgodovinskimi osredji.<ref name="Bankoff-2017">{{cite book |last1=Bankoff |first1=Greg |url=https://books.google.com/books?id=Se1HDwAAQBAJ |title=Post-Colonial National Identity in the Philippines: Celebrating the Centennial of Independence |series=Routledge Revivals |last2=Weekley |first2=Kathleen |date=2017 |publisher=Routledge |location=London |isbn=978-1-351-74209-2}}</ref> Filipinske vrednote temeljijo predvsem na osebnih zavezništvih, ki temeljijo na sorodstvu, obveznostih, prijateljstvu, veri (zlasti krščanstvu) in trgovini. Družina je osrednjega pomena za filipinski družbi; norme, kot so zvestoba, ohranjanje tesnih odnosov in skrb za ostarele starše, so v filipinski družbi globoko zakoreninjene. === Kuhinja === [[File:Fish sinigang.jpg|thumb|Skleda ribjega ''sinigang'']] Tradicionalna filipinska kuhinja se je od svojih malajsko-polinezijskih začetkov razvijala od 16. stoletja. Nanjo so vplivale predvsem hispanske, kitajske in ameriške kuhinje, ki so bile prilagojene filipinskemu okusu. Filipinci imajo raje močne okuse, osredotočene na sladke, slane in kisle kombinacije. Regionalne razlike obstajajo po vsej državi; [[riž]] je glavna vrsta škroba, vendar je [[manioka]] pogostejša v delih Mindanaa. ''Adobo'' je neuradna nacionalna jed. Druge priljubljene jedi so ''lechón'', ''kare-kare'', ''sinigang'', ''pancit'', ''lumpia'' in ''arroz caldo''. Tradicionalne sladice so ''kakanin'' (riževe pogače), ki vključujejo ''puto'', ''suman'' in ''bibingko''. Sestavine, kot so ''calamansi'', ''ube'' in ''pili'', se uporabljajo v filipinskih sladicah. Velikodušna uporaba začimb, kot so ''patis'', ''bagoong'' in ''toyo'', daje značilen filipinski okus. Obstaja veganska filipinska hrana, ki vključuje ''laing'', ''lumpiang gulay'', ''ensaladang talong'', ''turon'', ''ginataang bilo-bilo'', ''biko'', ''espasol'', ''banana cue'', ''camote cue'', ''taho'', ''suman'', ''carioca'' in ''lumpiang sariwa''. Za razliko od drugih držav vzhodne ali jugovzhodne Azije večina Filipincev ne je s palčkami. Uporabljajo žlice in vilice. Tradicionalno prehranjevanje z rokami ali prsti (znano kot ''kamayan'') se je uporabljalo na manj urbaniziranih območjih, vendar je postalo popularizirano z uvedbo filipinske hrane med tujce in mestne prebivalce. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |year=2001 |title=Družinska enciklopedija Guinness |edition=8. |location=Ljubljana |publisher=Slovenska knjiga |isbn=961-210-034-9 |cobiss=110352384}} {{wikislovar}} {{Southeast_Asia}} {{ASEAN}} {{APEC}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filipini| ]] [[Kategorija:Otoške države]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] [[Kategorija:Članice Zveze držav Jugovzhodne Azije]] [[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]] l2u0qsg4ivh4fsnnl0dgyxjuxuggwn0 6731546 6731545 2026-08-05T19:11:58Z Ljuba24b 92351 /* Geografija */ 6731546 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Filipini}} {{Infopolje Država | native_name = {{lang|fil|Republika ng Pilipinas}} |conventional_long_name = Republika Filipini | common_name = Filipini | common_name2 = Filipinov | image_flag = Flag of the Philippines.svg | image_coat = Coat of arms of the Philippines.svg | national_motto = ''Za Boga, ljudstvo, naravo in državo''<br />{{lang|fil|Maka-Diyos, Maka-tao, Makakalikasan at Makabansa}}<ref>{{navedi revijo |chamber=RA |number=8491 |title=Flag and Heraldic Code of the Philippines |date=February 12, 1998 |url=https://www.officialgazette.gov.ph/1998/02/12/republic-act-no-8491/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170525084350/https://www.officialgazette.gov.ph/1998/02/12/republic-act-no-8491/ |archive-date=May 25, 2017 |access-date=March 8, 2014 |publisher=Official Gazette of the Philippines |location=Metro Manila, Philippines}}</ref> | national_anthem = ''Izbrana dežela'' {{lang|fil|Lupang Hinirang}} | image_map = {{Switcher|[[File:PHL orthographic.svg|frameless]]|Show globe|[[File:Location Philippines ASEAN.svg|upright=1.15|frameless]]|Show ASEAN|default=1}} |latd=14|latm=35|latNS=N|longd=121|longm=0|longEW=E | official_languages = [[filipinščina]], [[angleščina]]* | recognized_national_languages = Filipino | recognized_regional_languages = 19 jezikov<ref name="GMA-DepEd-7-Languages">{{#invoke:cite|news|date=July 13, 2013 |title=DepEd adds 7 languages to mother tongue-based education for Kinder to Grade 3 |language=en |work=GMA News Online |url=http://www.gmanetwork.com/news/story/317280/news/nation/deped-adds-7-languages-to-mother-tongue-based-education-for-kinder-to-grade-3 |access-date=February 8, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131216045522/http://www.gmanetwork.com/news/story/317280/news/nation/deped-adds-7-languages-to-mother-tongue-based-education-for-kinder-to-grade-3 |archive-date=December 16, 2013}}</ref> | capital = [[Manila]] | admin_center_type = Sedež vlade | admin_center = [[Metro Manila]]{{Efn|name=a|Čeprav je Manila glavno mesto države, je sedež vlade v regiji nacionalnega glavnega mesta, splošno znani kot ''Metro Manila'', katere del je tudi mesto Manila.<ref>{{navedi revijo |title=Establishing Manila as the Capital of the Philippines and as the Permanent Seat of the National Government |chamber=PD |number=940, s. 1976 |date=May 29, 1976 |url=https://www.officialgazette.gov.ph/1976/05/29/presidential-decree-no-940-s-1976/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170525084430/https://www.officialgazette.gov.ph/1976/05/29/presidential-decree-no-940-s-1976/ |archive-date=May 25, 2017 |access-date=April 4, 2015 |publisher=Official Gazette of the Republic of the Philippines |location=Manila, Philippines}}</ref><ref>{{#invoke:cite|web|title=Quezon City Local Government – Background |url=https://quezoncity.gov.ph/index.php/about-the-city-government/background |archive-url=https://web.archive.org/web/20200820074250/https://quezoncity.gov.ph/index.php/about-the-city-government/background |archive-date=August 20, 2020 |access-date=August 25, 2020 |publisher=Quezon City Local Government}}</ref> Številne nacionalne vladne institucije so na različnih delih Metro Manile, poleg palače Malacañang in drugih institucij/agencij, ki so v glavnem mestu Manila.}} | largest_city = [[Mesto Quezon]] | government_type = Unitarna predsedniška republika | leader_title1 = Predsednik | leader_title2 = Podpredsednik | leader_name1 = Bongbong Marcos | leader_name2 = Sara Duterte | upper_house = Senat | lower_house = Predstavniški dom | sovereignty_type = [[Filipinska revolucija|Neodvisnost]] | sovereignty_note = od [[Španija|Španije]] in [[Združene države Amerike|ZDA]] | established_event1 = Razglašena | established_date1 = 12. junij 1898 | established_event2 = Suverenost | established_date2 = 15. november 1935 | established_event3 = Priznana | established_date3 = 4. julij 1946 | established_event4 = Trenutna ustava | established_date4 = 2. februar 1987 | area_km2 = 300.000<ref name="Philippines country profile">{{Cite news |title=Philippines country profile |url=https://www.bbc.com/news/world-asia-pacific-67765684 |website=BBC News |date=December 19, 2023 |access-date=January 10, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231219164940/https://www.bbc.com/news/world-asia-pacific-67765684 |archive-date=December 19, 2023}}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines/#geography |title=Philippines |date=February 27, 2023 |publisher=Central Intelligence Agency |via=CIA.gov |access-date=February 24, 2023 |archive-date=January 10, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210110072816/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines#geography |url-status=dead}}</ref> | area_rank = 72. | area_magnitude = | percent_water = 0,61<ref name="CIAWorldFactBook">{{#invoke:cite|web|date=June 7, 2023 |title=Philippines |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/philippines/ |access-date=June 19, 2023 |website=The World Factbook |publisher=Central Intelligence Agency}}</ref> (notranje vode) | population_estimate = | population_estimate_year = | population_estimate_rank = | population_census = 112.729.484<ref name="PSA_POPCEN">{{Cite press release |last=Mapa |first=Dennis |author-link1= |title=2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President |url=https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president |publisher=Philippine Statistics Authority }}</ref> | population_census_year = 2024 | population_density = 363,45 | population_density_rank = 34. | demonym = Filipinec, Filipinka | GDP_PPP = {{Increase}} $1,573 trillion<ref name="IMFWEO.PH">{{cite web |url=https://data.imf.org/en/Data-Explorer?datasetUrn=IMF.RES:WEO(9.0.0) |title=World Economic Outlook Database (April 2026 Edition) |publisher=International Monetary Fund |website=www.imf.org |date=14 April 2026 |access-date=19 April 2026}}</ref> | GDP_PPP_year = 2026 | GDP_PPP_rank = 30. | GDP_PPP_per_capita = {{Increase}} $13.639<ref name="IMFWEO.PH" /> | GDP_PPP_per_capita_rank = 114. | GDP_nominal = {{Increase}} $512,222 mrd<ref name="IMFWEO.PH" /> | GDP_nominal_year = 2026 | GDP_nominal_rank = 35. | GDP_nominal_per_capita = {{Increase}} $4443<ref name="IMFWEO.PH" /> | GDP_nominal_per_capita_rank = 125. | Gini = 39,3 | Gini_year = 2023 | Gini_change = decrease | Gini_ref = <ref>{{Cite report |url= https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=PH |title=GINI Report - Philippines |publisher=World Bank Group}}</ref> | HDI = 0,720 | HDI_year = 2023 | HDI_change = increase | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{Cite web |date=May 6, 2025 |title=Human Development Report 2025 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf |archive-date=May 6, 2025 |access-date=May 6, 2025 |publisher=United Nations Development Programme |language=en}}</ref> | HDI_rank = 117. | currency = [[Filipinski peso]] (''piso'') | currency_code = PHP | time_zone = [[Filipinski standardni čas|PST]] | utc_offset = +8 | time_zone_DST = ni v rabi | utc_offset_DST = | cctld = .ph | calling_code = 63 | ISO_3166-1_alpha2 = PH | ISO_3166-1_alpha3 = PHL | ISO_3166-1_numeric = 608 | sport_code = PHI (IOC & FIFA), PHL (ISO 3166-1) | vehicle_code = RP | footnotes= *Na posameznih območjih so pomožni jeziki [[cebuanščina]], [[ilokanščina]], [[hiligajnonščina]], [[bikolščina]], [[Waray-Waray]], [[kapampanganščina]], [[pangasinanščina]], [[Kinaray-a]], [[maranaonščina]], [[magvindanaonščina]]. Na neobvezni in prostovoljni osnovi promovirajo tudi [[španščina|španščino]] in [[arabščina|arabščino]]. }} '''Filipini''', uradno '''Republika Filipini''' je [[otok|otoška]] [[država]], ki jo sestavlja [[otočje]] 7.641<ref>{{navedi splet|url=http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html|title=More islands, more fun in PH|date=20. februar 2016|language=en|accessdate=20. junij 2018|archive-date=2018-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20181007074415/http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html|url-status=dead}}</ref> otokov v [[tropi|tropskem]] zahodnem [[Tihi ocean|Tihem oceanu]] okoli 100 kilometrov jugovzhodno od celinske [[Azija|Azije]]. S skupno površino približno 300.000 kvadratnih kilometrov, ki so od severa proti jugu razdeljeni v tri glavne geografske enote: Luzon, Visayas in Mindanao. Z več kot 114 milijoni prebivalcev je dvanajsta najbolj naseljena država na svetu. Oblivajo ga [[Južno kitajsko morje]] na zahodu, [[Filipinsko morje]] na vzhodu in [[Celebeško morje]] na jugozahodu, morsko mejo pa si deli s [[Tajvan]]om na severu, [[Japonska|Japonsko]] na severovzhodu]], [[Palav]]om na jugu in jugovzhodu, [[Indonezija|Indonezijo]] na jugu, [[Malezija|Malezijo]] na jugozahodu, [[Vietnam]]om na zahodu ter [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]] na severozahodu. Imajo raznoliko etnično sestavo in bogato kulturo. [[Manila]] je glavno mesto države, najbolj naseljeno mesto pa je [[Quezon City]]. Obe mesti sta znotraj [[Metro Manila|metropolitanske Manile]]. Negritom, najzgodnejšim prebivalcem otočja, so sledili valovi avstronezijskih ljudstev. Sprejetje [[animizem|animizma]], [[hinduizem|hinduizma]] z [[budizem|budističnim]] vplivom in [[islam]]a je ustanovilo otoška kraljestva. Obsežna čezmorska trgovina s sosedi, kot sta pozni imperij [[dinastija Tang|Tang]] ali [[dinastija Song|Song]], je na otočje pripeljala tudi Kitajce, ki so se skozi stoletja postopoma naselili in prepletali. Prihod raziskovalca [[Ferdinand Magellan|Ferdinanda Magellana]] je zaznamoval začetek španske kolonizacije. Leta 1543 je španski raziskovalec [[Ruy López de Villalobos]] otočje poimenoval ''las Islas Filipinas'' v čast kralja [[Filip II. Španski|Filipa II.]] [[Katolicizem]] je postal prevladujoča religija, Manila pa je postala zahodno središče transpacifiške trgovine. Selektivno so jih kolonizirali tudi priseljenci iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]] in [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]. [[Filipinska revolucija]] se je začela leta 1896 in se prepletla s špansko-ameriško vojno leta 1898. Španija je ozemlje odstopila Združenim državam, filipinski revolucionarji pa so razglasili Prvo filipinsko republiko. Naslednja filipinsko-ameriška vojna se je končala s tem, da so Združene države nadzorovale ozemlje do japonske invazije na otoke med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Potem ko so Združene države ponovno prevzele Filipine od Japoncev, so Filipini leta 1946 postali neodvisni. Od takrat je država doživela obdobje vojnega stanja od leta 1972 do 1981 pod diktaturo [[Ferdinand Marcos|Ferdinanda Marcosa]] in njegovo poznejšo strmoglavljenje z ljudsko revolucijo leta 1986, po kateri se je vrnila k demokraciji. Filipini so vzhajajoči trg in država v razvoju ter na novo industrializirana država, katere gospodarstvo prehaja iz kmetijskega v storitveno in proizvodno usmerjeno. Imajo raznolike naravne vire in globalno pomembno raven [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]]. Država je tudi članica številnih mednarodnih organizacij in forumov, predvsem v azijsko-pacifiški regiji kot so Država je članica [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]], [[Zveza držav Jugovzhodne Azije|Zveze držav Jugovzhodne Azije]], [[Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje|Azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja]]. Kljub hitri gospodarski rasti se zaradi svoje lege znotraj pacifiškega ognjenega obroča in ekvatorja še naprej spopada z neenakostjo, razširjeno korupcijo in ranljivostjo za naravne nesreče, zaradi česar so nagnjeni k potresom, monsunskim deževjem in tajfunom, na katere so Filipini zgradili odpornost. == Etimologija == Med svojo odpravo leta 1542 je španski raziskovalec Ruy López de Villalobos otoka Leyte in Samar poimenoval ''Felipinas'' po asturijskem princu, kasneje Filipu II. Kastiljskem. Sčasoma se je ime ''Las Islas Filipinas'' uporabljalo za španske posesti arhipelaga.<ref name="Scott-1994">{{Cite book |last=Scott |first=William Henry |url=https://books.google.com/books?id=15KZU-yMuisC |title=Barangay: Sixteenth-century Philippine Culture and Society |publisher=Ateneo de Manila University Press |year=1994 |isbn=978-971-550-135-4 |location=Quezon City, Philippines |author-link=|access-date=October 18, 2015 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072920/https://books.google.com/books?id=15KZU-yMuisC |url-status=live}}</ref>{{rp|page={{plain link|url=https://books.google.com/books?id=15KZU-yMuisC&pg=PA6|name=6}}}} Druga imena, kot so ''Islas del Poniente'' (Zahodni otoki), ''Islas del Oriente'' (Vzhodni otoki), ime Ferdinanda Magellana in ''San Lázaro'' (Otoki sv. Lazarja), so Španci uporabljali za označevanje otokov v regiji, preden je bila vzpostavljena španska oblast.<ref>{{cite book |last=Malcolm |first=George A. |url=https://books.google.com/books?id=tpEz7_tzzJoC |title=The Government of the Philippine Islands: Its Development and Fundamentals |series=Philippine Law Collection |date=1916 |publisher=Lawyers Co-operative Publishing Company |isbn=<!-- ISBN unspecified --> |location=Rochester, N.Y. |page=[https://archive.org/details/cu31924051298937/page/2/mode/2up 3] |language=en |author-link= |oclc=578245510 |access-date=February 12, 2023 |archive-date=February 17, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230217144209/https://books.google.com/books?id=tpEz7_tzzJoC |url-status=live}}</ref><ref>{{Cite book |last=Spate |first=Oskar H.K. |title=The Spanish Lake |date=November 2004 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-0-7099-0049-8 |series=The Pacific since Magellan |volume=I |location=London |page=97 |chapter=Chapter 4. Magellan's Successors: Loaysa to Urdaneta. Two failures: Grijalva and Villalobos |doi=10.22459/SL.11.2004 |author-link= |access-date=July 6, 2020 |orig-date=1979 |chapter-url=http://epress.anu.edu.au/spanish_lake/mobile_devices/ch04s05.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080805022835/http://epress.anu.edu.au/spanish_lake/mobile_devices/ch04s05.html |archive-date=August 5, 2008 |doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=GIz4CDTCOwcC |title=The Cambridge History of Southeast Asia |date=1999 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-66370-0 |editor-last=Tarling |editor-first=Nicholas |volume=2: From c. 1500 to c. 1800 |location=Cambridge, England |page=[https://books.google.com/books?id=GIz4CDTCOwcC&pg=PA12 12] |language=en |author-link=|access-date=April 2, 2023 |archive-date=April 2, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230402114137/https://books.google.com/books?id=GIz4CDTCOwcC |url-status=live}}</ref> Med filipinsko revolucijo je Malolosov kongres razglasil Filipinsko republiko {{lang|es|República Filipina}}.<ref>{{#invoke:cite|web|title=The 1899 Malolos Constitution |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-1899-malolos-constitution/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170605215334/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-1899-malolos-constitution/ |archive-date=June 5, 2017 |access-date=February 11, 2023 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines |at=Título I – De la República; Articulo 1 |language=es, en}}</ref> Ameriške kolonialne oblasti so državo imenovale ''Filipinski otoki'' (prevod španskega imena).<ref>{{Cite book |last=Constantino |first=Renato |url=https://books.google.com/books?id=Q1ZxAAAAMAAJ |title=The Philippines: A Past Revisited |date=1975 |publisher=Tala Pub. Services |isbn=978-971-8958-00-1 |location=Quezon City, Philippines |author-link= |access-date=February 3, 2024 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072918/https://books.google.com/books?id=Q1ZxAAAAMAAJ |url-status=live}}</ref> Združene države so začele spreminjati svojo nomenklaturo iz »Filipinski otoki« v »Filipini« v Zakonu o filipinski avtonomiji in Zakonu Jones.<ref>{{#invoke:cite|web|date=August 29, 1916 |title=The Jones Law of 1916 |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-jones-law-of-1916/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170808093938/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-jones-law-of-1916/ |archive-date=August 8, 2017 |access-date=March 12, 2021 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines |at=Section 1.―The Philippines}}</ref> Uradni naziv ''Republika Filipini'' je bil vključen v ustavo iz leta 1935 kot ime bodoče neodvisne države<ref>{{#invoke:cite|web|title=The 1935 Constitution |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-1935-constitution/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170625234400/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/the-1935-constitution/ |archive-date=June 25, 2017 |access-date=February 11, 2023 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines |at=Article XVII, Section 1}}</ref> in v vse nadaljnje ustavne revizije.<ref>{{#invoke:cite|web|date=January 17, 1973 |title=1973 Constitution of the Republic of the Philippines |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/1973-constitution-of-the-republic-of-the-philippines-2/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170625191553/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/1973-constitution-of-the-republic-of-the-philippines-2/ |archive-date=June 25, 2017 |access-date=March 14, 2021 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines}}</ref><ref>{{#invoke:cite|web|date=February 11, 1987 |title=The Constitution of the Republic of the Philippines |url=https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/1987-constitution/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20170607182503/https://www.officialgazette.gov.ph/constitutions/1987-constitution/ |archive-date=June 7, 2017 |access-date=March 14, 2021 |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Filipinov}} === Prazgodovina (pred 900) === [[File:Manunggul Jar.jpg|thumb|upright|left|Pogrebni vrč s pokrovom, okrašenim z dvema osebama na čolnu]] Obstajajo dokazi o zgodnjih [[Človečnjaki|človečnjakih]], ki so živeli na ozemlju današnjih Filipinov že pred 709.000 leti.<ref>{{Cite journal |last1=Ingicco |first1=T. |last2=van den Bergh |first2=G. D. |last3=Jago-on |first3=C. |last4=Bahain |first4=J. |last5=Chacón |first5=M. G. |last6=Amano |first6=N. |last7=Forestier |first7=H. |last8=King |first8=C. |last9=Manalo |first9=K. |last10=Nomade |first10=S. |last11=Pereira |first11=A. |last12=Reyes |first12=M. C. |last13=Sémah |first13=A. |last14=Shao |first14=Q. |last15=Voinchet |first15=P. |date=May 1, 2018 |title=Earliest known hominin activity in the Philippines by 709&nbsp;thousand years ago |url=https://ro.uow.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=6441&context=smhpapers |journal=Nature |publisher=University of Wollongong |volume=557 |issue=7704 |pages=233–237 |bibcode=2018Natur.557..233I |doi=10.1038/s41586-018-0072-8 |pmid=29720661 |s2cid=256771231 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190429133325/https://ro.uow.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=6441&context=smhpapers |archive-date=April 29, 2019 |first16=C. |last16=Falguères |first17=P.C.H. |last17=Albers |first18=M. |last18=Lising |first19=G. |last19=Lyras |first20=D. |last20=Yurnaldi |first21=P. |last21=Rochette |first22=A. |last22=Bautista |first23=J. |last23=de Vos |issn=0028-0836}}</ref> Kosti iz jame Callao potencialno predstavljajo sicer neznano vrsto, ''[[Homo luzonensis]]'', ki je živela pred 50.000 do 67.000 leti.<ref>{{#invoke:cite|news|last1=Greshko |first1=Michael |last2=Wei-Haas |first2=Maya |date=April 10, 2019 |title=New species of ancient human discovered in the Philippines |work=National Geographic |url=https://www.nationalgeographic.com/science/2019/04/new-species-ancient-human-discovered-luzon-philippines-homo-luzonensis/ |access-date=October 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190410173110/https://www.nationalgeographic.com/science/2019/04/new-species-ancient-human-discovered-luzon-philippines-homo-luzonensis/ |archive-date=April 10, 2019}}</ref><ref>{{#invoke:cite|news|last1=Rincon |first1=Paul |date=April 10, 2019 |title=New human species found in Philippines |work=BBC News |url=https://www.bbc.com/news/science-environment-47873072 |access-date=October 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190410192730/https://www.bbc.com/news/science-environment-47873072 |archive-date=April 10, 2019 |author-link1=}}</ref> Najstarejši sodobni človeški ostanki na otokih so iz jam Tabon na Palavanu, datirani po U/Th na 47.000 ± 11–10.000 let nazaj.<ref>{{Cite journal |last1=Détroit |first1=Florent |last2=Dizon |first2=Eusebio |last3=Falguères |first3=Christophe |last4=Hameau |first4=Sébastien |last5=Ronquillo |first5=Wilfredo |last6=Sémah |first6=François |date=2004 |title=Upper Pleistocene ''Homo sapiens'' from the Tabon cave (Palawan, The Philippines): description and dating of new discoveries |url=http://fdetroit.free.fr/IMG/pdf/Detroit_etal_04_Tabon2.pdf |journal=Human Palaeontology and Prehistory |publisher=Elsevier |volume=3 |issue=2004 |pages=705–712 |bibcode=2004CRPal...3..705D |doi=10.1016/j.crpv.2004.06.004 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150218164554/http://fdetroit.free.fr/IMG/pdf/Detroit_etal_04_Tabon2.pdf |archive-date=February 18, 2015 |doi-access=free}}</ref> [[Tabon Man]] je verjetno Negrito, eden najzgodnejših prebivalcev arhipelaga, ki je potomec prvih človeških migracij iz Afrike po obalni poti vzdolž južne Azije do zdaj potopljenih kopenskih mas [[Sundaland]] in [[Sahul]].<ref>{{Cite book |last=Jett |first=Stephen C. |url=https://books.google.com/books?id=EgOUDgAAQBAJ |title=Ancient Ocean Crossings: Reconsidering the Case for Contacts with the Pre-Columbian Americas |date=2017 |publisher=University of Alabama Press |isbn=978-0-8173-1939-7 |location=Tuscaloosa, Ala. |pages=[https://books.google.com/books?id=EgOUDgAAQBAJ&pg=168 168–171] |access-date=May 23, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072920/https://books.google.com/books?id=EgOUDgAAQBAJ |url-status=live}}</ref> Prvi Avstronezijci so na Filipine prišli iz [[Tajvan]]a okoli leta 2200 pr. n. št. in se naselili na otokih Batanes (kjer so zgradili kamnite trdnjave, znane kot ''[[ijang]]i'')<ref>{{Cite book |url=https://portals.iucn.org/library/sites/library/files/documents/2005-006.pdf |title=The Protected Landscape Approach: Linking Nature, Culture and Community |date=2005 |publisher=International Union for Conservation of Nature (IUCN) |isbn=978-2-8317-0797-6 |editor-last=Brown |editor-first=Jessica |location=Gland, Switzerland and Cambridge, England |pages=101–102 |language=en |access-date=March 19, 2023 |editor-last2=Mitchell |editor-first2=Nora J. |editor-last3=Beresford |editor-first3=Michael |archive-url=https://web.archive.org/web/20180408232535/https://portals.iucn.org/library/sites/library/files/documents/2005-006.pdf |archive-date=April 8, 2018}}</ref> in severnem Luzonu. Žadati artefakti so datirani v leto 2000 pr. n. št.,<ref>{{Cite book |last=Scott |first=William Henry |url=https://books.google.com/books?id=FSlwAAAAMAAJ |title=Prehispanic Source Materials for the Study of Philippine History |publisher=New Day Publishers |year=1984 |isbn=978-971-10-0227-5 |location=Quezon City, Philippines |page=17 |author-link=|access-date=April 20, 2023 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072920/https://books.google.com/books?id=FSlwAAAAMAAJ |url-status=live}}</ref><ref>{{Cite book |last=Ness |first=Immanuel |editor-last1=Bellwood |editor-first1=Peter |url=https://books.google.com/books?id=2HMTBwAAQBAJ |title=The Global Prehistory of Human Migration |date=2014 |publisher=Wiley-Blackwell |isbn=978-1-118-97059-1 |location=Chichester, West Sussex, England |page=[https://books.google.com/books?id=2HMTBwAAQBAJ&pg=PA289 289] |author-link1= |editor-link1=|access-date=September 2, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072922/https://books.google.com/books?id=2HMTBwAAQBAJ |url-status=live}}</ref> z žadastimi predmeti [[lingling-o]], izdelanimi na Luzonu iz surovin iz Tajvana.<ref>{{Cite journal |last1=Hung |first1=Hsiao-Chun |last2=Iizuka |first2=Yoshiyuki |last3=Bellwood |first3=Peter |last4=Nguyen |first4=Kim Dung |last5=Bellina |first5=Bérénice |last6=Silapanth |first6=Praon |last7=Dizon |first7=Eusebio |last8=Santiago |first8=Rey |last9=Datan |first9=Ipoi |last10=Manton |first10=Jonathan H. |date=December 11, 2007 |title=Ancient jades map 3,000 years of prehistoric exchange in Southeast Asia |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America |publisher=National Academy of Sciences |volume=104 |issue=50 |pages=19745–19750 |doi=10.1073/pnas.0707304104 |pmc=2148369 |pmid=18048347 |doi-access=free}}</ref> Do leta 1000 pr. n. št. so se prebivalci arhipelaga razvili v štiri družbe: plemena lovcev in nabiralcev, bojevniške družbe, višavske plutokracije in pristaniške kneževine.<ref name="Legarda-2001">{{Cite journal |last=Legarda |first=Benito Jr. |author-link= |year=2001 |title=Cultural Landmarks and their Interactions with Economic Factors in the Second Millennium in the Philippines |journal=Kinaadman (Wisdom): A Journal of the Southern Philippines |publisher=Xavier University – Ateneo de Cagayan |volume=23 |page=40}}</ref> Za Filipine pred tujo kolonizacijo so verjeli, da so egalitarni.<ref>{{Cite journal |last=Aguilar |first=Filomeno |date=2015-01-01 |title=The Passing of Rice Spirits: Cosmology, Technology, and Gender Relations in the Colonial Philippines |url=https://archium.ateneo.edu/history-faculty-pubs/99 |journal=History Department Faculty Publications}}</ref> ===Zgodnje države (900–1565) === Najstarejši znani ohranjeni pisni zapis na Filipinih je ''[[Napis na bakreni plošči Laguna]]'' iz leta 900 n. št., ki je bil napisan v stari malajščini z uporabo zgodnje pisave Kawi.<ref>{{Cite journal |last=Postma |first=Antoon |author-link=Antoon Postma |date=1992 |title=The Laguna Copper-Plate Inscription: Text and Commentary |url=http://www.philippinestudies.net/ojs/index.php/ps/article/download/1033/1018 |journal=Philippine Studies |location=Quezon City, Philippines |publisher=Ateneo de Manila University |volume=40 |issue=2 |pages=182–203 |issn=0031-7837 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208053836/http://www.philippinestudies.net/ojs/index.php/ps/article/download/1033/1018 |archive-date=December 8, 2015}}</ref> Do 14. stoletja se je več velikih obalnih naselij pojavilo kot trgovska središča in postalo središče družbenih sprememb.<ref name="deGraaf-1977">{{Cite book |last1=de Graaf |first1=Hermanus Johannes |url=https://books.google.com/books?id=RYQeAAAAIAAJ |title=Geschichte: Lieferung 2 |last2=Kennedy |first2=Joseph |last3=Scott |first3=William Henry |date=1977 |publisher=Brill |isbn=978-90-04-04859-1 |location=Leiden, Switzerland |page=[https://books.google.com/books?id=RYQeAAAAIAAJ&pg=PA198 198] |language=en |author-link3= |access-date=February 18, 2023 |archive-date=March 6, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230306102637/https://books.google.com/books?id=RYQeAAAAIAAJ |url-status=live}}</ref> Nekatere politične skupnosti so imele izmenjave z drugimi državami po vsej Aziji. Trgovina s Kitajsko se je začela v pozni dinastiji Tang, in se razširila v času dinastije Song. Skozi 2. tisočletje našega štetja so bile nekatere politične skupnosti del kitajskega davnega sistema. Z obsežno trgovino in diplomacijo je to privabilo južnokitajske trgovce in migrante iz južnega Fudžjana, ki so se postopoma naselili in prepletli na Filipinih. Indijske kulturne značilnosti, kot so jezikovni izrazi in verske prakse, so se na Filipinih začele širiti v 14. stoletju prek indianiziranega hindujskega cesarstva Majapahit.<ref>{{Cite encyclopedia |title=Philippines |encyclopedia=Concise Encyclopedia of World History |publisher=Atlantic Books|Atlantic Publishers & Distributors |location=New Delhi, India |url=https://books.google.com/books?id=gGKsS-9h4BYC |last=Ramirez-Faria |first=Carlos |date=2007 |page=[https://books.google.com/books?id=gGKsS-9h4BYC&pg=PA560 560] |isbn=978-81-269-0775-5 |access-date=February 18, 2023 |archive-date=January 17, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230117131629/https://books.google.com/books?id=gGKsS-9h4BYC |url-status=live}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Evangelista |first=Alfredo E. |date=1965 |title=Identifying Some Intrusive Archaeological Materials Found in Philippine Proto-historic Sites |url=https://asj.upd.edu.ph/mediabox/archive/ASJ-03-01-1965/Evangelista.pdf |journal=Asian Studies: Journal of Critical Perspectives on Asia |publisher=Asian Center, University of the Philippines |volume=3 |issue=1 |pages=87–88 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230429072742/https://asj.upd.edu.ph/mediabox/archive/ASJ-03-01-1965/Evangelista.pdf |archive-date=April 29, 2023 |access-date=April 29, 2023}}</ref> Do 15. stoletja se je islam uveljavil na arhipelagu Sulu in se od tam razširil. [[File:Naturales 4.png|thumb|211x211px|Par, upodobljen v zgodnjem španskem kolonialnem obdobju Filipinov v 1590-ih, odet v zlato]] Med političnimi območji, ustanovljenimi na Filipinih med 10. in 16. stoletjem, so Majnila,<ref name="Ring-1996">{{Cite book |last1=Ring |first1=Trudy |url=https://books.google.com/books?id=vWLRxJEU49EC |title=International Dictionary of Historic Places: Asia and Oceania |last2=Salkin |first2=Robert M. |last3=La Boda |first3=Sharon |publisher=Taylor & Francis |year=1996 |isbn=978-1-884964-04-6 |location=Chicago, Ill. |pages=565–569 |name-list-style=amp |access-date=August 22, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203072922/https://books.google.com/books?id=vWLRxJEU49EC |url-status=live}}</ref> Tondo, Namajan, Pangasinan, Caboloan, Cebu, Butuan, Maguindanao, Lanao, Sulu in Ma-i.<ref>{{Cite book |url=https://archive.org/details/historical-atlas-of-the-republic/page/n65/mode/2up |title=Historical Atlas of the Republic |date=2016 |publisher=Presidential Communications Development and Strategic Planning Office |isbn=978-971-95551-6-2 |editor-last=Quezon |editor-first=Manuel L. III |editor-link= |location=Manila, Philippines |page=64 |editor-last2=Goitia |editor-first2=Pocholo}}</ref> Zgodnja politična občestva so imela običajno tristopenjsko družbeno strukturo: plemstvo, svobodnjaki in odvisni dolžniki-hrošči. Med plemstvom so bili voditelji, znani kot ''datus'', ki so bili odgovorni za vladanje avtonomnim skupinam (''barangajem'' ali ''dulohanom'').<ref>{{cite book |last=Arcilla |first=José S. |url=https://books.google.com/books?id=uxEYobbU-D8C |title=An Introduction to Philippine History |date=1998 |edition=Fourth enlarged |publisher=Ateneo de Manila University Press |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-550-261-0 |page=[https://books.google.com/books?id=uxEYobbU-D8C&pg=PA15 15]}}</ref> Ko so se ''barangaji'' združili v večje naselje ali geografsko ohlapnejšo zvezo, so bili njihovi bolj cenjeni člani priznani kot ''vrhovni datu'', [[radža]] ali [[sultan]], in so vladali skupnosti.<ref>{{cite book |last=Tan |first=Samuel K. |url=https://books.google.com/books?id=pw5FWmdNmj8C |title=A History of the Philippines |date=2008 |publisher=University of the Philippines Press |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-542-568-1 |page=[https://books.google.com/books?id=pw5FWmdNmj8C&pg=PA37 37] |author-link1=}}</ref> Domneva se, da je bila gostota prebivalstva med 14. in 16. stoletjem nizka zaradi pogostosti [[tajfun]]ov in lege Filipinov na [[pacifiški ognjeni obroč|pacifiškem ognjenem obroču]].ref>{{cite book |last1=Bankoff |first1=Greg |editor-last1=Boomgaard |editor-first1=Peter |title=A World of Water: Rain, Rivers and Seas in Southeast Asian Histories |series=Verhandelingen van het Koninklijk Instituut voor Taal-, Land- en Volkenkunde |volume=240 |publisher=KITLV Press |location=Leiden, Netherlands |isbn=978-90-04-25401-5 |date=January 1, 2007 |pages=153–184 |chapter=Storms of history: Water, hazard and society in the Philippines: 1565-1930 |jstor=10.1163/j.ctt1w76vd0.9 |jstor-access=free}}</ref> Portugalski raziskovalec [[Ferdinand Magellan]] je prispel leta 1521, zahteval otoke za Španijo in so ga v bitki pri Mactanu ubili Lapulapujevi možje.<ref name="Guillermo-2012">{{Cite encyclopedia |last=Guillermo |first=Artemio R. |url=https://books.google.com/books?id=wmgX9M_yETIC |title=Historical Dictionary of the Philippines |edition=Third |series=Historical Dictionaries of Asia, Oceania, and the Middle East |date=2012 |publisher=The Scarecrow Press |location=Lanham, Md. |isbn=978-0-8108-7246-2 |access-date=September 28, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203073356/https://books.google.com/books?id=wmgX9M_yETIC |url-status=live}}</ref>{{rp|page={{plain link|url=https://books.google.com/books?id=wmgX9M_yETIC&pg=PA261|name=261}}}} === Španska in ameriška kolonialna oblast (1565–1934) === [[File:Vista del Puente de Manila (1847).png|alt=See caption|thumb|[[Manila]], 1847]] Manila, 1847 Združitev in kolonizacija s strani Kastiljske krone se je začela, ko je leta 1565 iz [[Nova Španija|Nove Španije]] prispel španski raziskovalec [[Miguel López de Legazpi]].<ref>{{cite book |last=Wing |first=J.T. |title=Roots of Empire: Forests and State Power in Early Modern Spain, c.1500–1750 |publisher=Brill |series=Brill's Series in the History of the Environment |year=2015 |isbn=978-90-04-26137-2 |url=https://books.google.com/books?id=7dQuBgAAQBAJ |page=[https://books.google.com/books?id=7dQuBgAAQBAJ&pg=PA109 109] |quote=At the time of Miguel López de Legazpi's voyage in 1564-5, the Philippines were not a unified polity or nation. |access-date=February 3, 2024 |archive-date=January 28, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240128213911/https://books.google.com/books?id=7dQuBgAAQBAJ |url-status=live}}</ref> Številni Filipinci so bili v Novo Španijo pripeljani kot sužnji in prisilna posadka, medtem ko so bili številni Latinoameričani na Filipine pripeljani kot vojaki in kolonisti. Filipini gostijo edina latinskoameriška okrožja v Aziji.<ref>{{Cite web |title=West Coast of the Island Of Luzon {{pipe}} Tourist Attractions |url=http://www.livinginthephilippines.com/travel-guides/getting-to-philippines/979-tourist-attraction-city-of-manila |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20161206200644/http://www.livinginthephilippines.com/travel-guides/getting-to-philippines/979-tourist-attraction-city-of-manila |archive-date=December 6, 2016 |access-date=December 6, 2016}}</ref> Španska Manila je leta 1571 postala glavno mesto generalnega kapetana Filipinov in Španskih Vzhodnih Indij,<ref>{{cite journal |last=Santiago |first=Fernando A. Jr. |year=2006 |title=Isang Maikling Kasaysayan ng Pandacan, Maynila 1589–1898 |trans-title=A Short History of Pandacan, Manila 1589–1898 |url=https://ejournals.ph/article.php?id=7887 |url-status=live |journal=Malay |language=fil |publisher=De La Salle University |volume=19 |issue=2 |pages=70–87 |issn=2243-7851 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200821002744/https://ejournals.ph/article.php?id=7887 |archive-date=August 21, 2020 |access-date=July 18, 2008 |via=Philippine E-Journals}}</ref> španskih ozemelj v Aziji in Pacifiku. Španci so napadli lokalne države po načelu deli in vladaj in večino današnjih Filipinov združili pod eno samo upravo.<ref>{{cite book |last1=Giráldez |first1=Arturo |title=The Age of Trade: The Manila Galleons and the Dawn of the Global Economy |date=March 19, 2015 |publisher=Rowman & Littlefield |location=Lanham, Md. |isbn=978-1-4422-4352-1 |page=[https://books.google.com/books?id=6mCGBwAAQBAJ&pg=PA2 2] |url=https://books.google.com/books?id=6mCGBwAAQBAJ |language=en |access-date=April 2, 2023 |archive-date=April 2, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230402112011/https://books.google.com/books?id=6mCGBwAAQBAJ |url-status=live}}</ref> Razpršene ''barangaje'' so namerno združili v mesta, kjer so katoliški misijonarji lažje spreobrnili svoje prebivalce v krščanstvo, ki je bilo sprva sinkretistično.<ref>{{cite journal |last1=Schumacher |first1=John N. |title=Syncretism in Philippine Catholicism: Its Historical Causes |journal=Philippine Studies |volume=32 |issue=3 |publisher=Ateneo de Manila University Press|location=Quezon City, Philippines |date=1984 |page=254 |url=http://philippinestudies.net/ojs/index.php/ps/article/view/3833/4054 |issn=2244-1093 |oclc=6015358201 |jstor=42632710 |author-link1= |access-date=October 5, 2023 |archive-date=October 6, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231006144446/http://philippinestudies.net/ojs/index.php/ps/article/view/3833/4054 |url-status=live}}</ref> Pokristjanjevanje s strani španskih menihov se je dogajalo predvsem po naseljenih nižinah. Od leta 1565 do 1821 so bili Filipini upravljani kot ozemlje podkraljevstva Nova Španija s sedežem v mestu [[Ciudad de Mexico]]; nato so bili po mehiški vojni za neodvisnost upravljani iz Madrida. Manila je postala zahodno središče transpacifiške trgovine z [[Manilski galeoni|manilskimi galeoni]], zgrajenimi v Bicolu in Caviteju.<ref>{{cite journal |last=McCarthy |first=William J. |date=December 1, 1995 |title=The Yards at Cavite: Shipbuilding in the Early Colonial Philippines |journal=International Journal of Maritime History |publisher=SAGE Publications |volume=7 |issue=2 |pages=149–162 |doi=10.1177/084387149500700208 |s2cid=163709949}}</ref> Med svojo vladavino je Španija porabila precejšnjo vsoto svoje zakladnice za zatiranje uporov domorodcev in obrambo pred zunanjimi vojaškimi napadi, vključno s piratstvom Morov, vojno proti Nizozemcem v 17. stoletju, britansko okupacijo Manile v 18. stoletju in konfliktom z muslimani na jugu. Upravljanje Filipinov je veljalo za izčrpavajočo gospodarstvo Nove Španije, in razpravljalo se je o tem, ali bi jih opustili ali zamenjali za drugo ozemlje. Temu ukrepu so nasprotovali zaradi gospodarskega potenciala otokov, varnosti in želje po nadaljevanju verske spreobrnitve v regiji. Kolonija je preživela z letno subvencijo španske krone, ki je v povprečju znašala 250.000 pesov, običajno plačanih kot 75 ton srebrnih palic iz Amerike. Britanske sile so med [[sedemletna vojna|sedemletno vojno]] zasedle Manilo od 1762 do 1764. Španska oblast je bila obnovljena s Pariško pogodbo leta 1763. Španci so svojo vojno z muslimani v jugovzhodni Aziji imeli za podaljšek rekonkviste.<ref>{{cite book |editor-last1=Hoadley |editor-first1=Stephen |url=https://books.google.com/books?id=5P9bgGxfYKUC |title=Asian Security Reassessed |editor-last2=Ruland |editor-first2=Jurgen |date=2006 |publisher=Institute of Southeast Asian Studies |location=Singapore |isbn=978-981-230-400-1 |page=[https://books.google.com/books?id=5P9bgGxfYKUC&pg=PA215 215] |language=en |access-date=March 19, 2023 |archive-date=March 19, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230319192304/https://books.google.com/books?id=5P9bgGxfYKUC |url-status=live}}</ref> Špansko-moroški konflikt je trajal več sto let. Španija je v zadnji četrtini 19. stoletja osvojila dele Mindanaa in Jola, muslimanski Moro v Sultanatu Sulu pa so priznali špansko suverenost.<ref>{{cite book |last=Warren |first=James Francis |url=https://books.google.com/books?id=VUZq93ydrrwC |title=The Sulu Zone, 1768–1898: The Dynamics of External Trade, Slavery, and Ethnicity in the Transformation of a Southeast Asian Maritime State |date=2007 |edition=Second |publisher=NUS Press |location=Singapore |isbn=978-9971-69-386-2 |page=[https://books.google.com/books?id=VUZq93ydrrwC&pg=PA124 124] |access-date=August 22, 2020 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203073403/https://books.google.com/books?id=VUZq93ydrrwC |url-status=live}}</ref> [[File:Ilustrados 1890.jpg|thumb|upright=1.1|''Ilustrados'' v Madridu okoli leta 1890]] Filipinska pristanišča so se v 19. stoletju odprla za svetovno trgovino in filipinska družba se je začela spreminjati. Spremenila se je družbena identiteta, izraz Filipinec pa je zajemal vse prebivalce otočja, namesto da bi se nanašal le na Špance, rojene na Filipinih. Revolucionarno razpoloženje se je okrepilo leta 1872, potem ko je bilo 200 lokalno rekrutiranih kolonialnih vojakov in delavcev ter trije aktivistični katoliški duhovniki usmrčenih iz vprašljivih razlogov. To je navdihnilo propagandno gibanje, ki so ga organizirali Marcelo H. del Pilar, José Rizal, Graciano López Jaena in Mariano Ponce, ki se je zavzemalo za politične reforme na Filipinih.<ref>{{cite book |last1=Acibo |first1=Libert Amorganda |url=https://books.google.com/books?id=r8PCT9AB_REC |title=Jose P. Rizal: His Life, Works, and Role in the Philippine Revolution |last2=Galicano-Adanza |first2=Estela |date=1995 |publisher=REX Book Store, Inc. |location=Manila, Philippines |isbn=978-971-23-1837-5 |pages=[https://books.google.com/books?id=r8PCT9AB_REC&pg=PA46 46–47] |language=en |access-date=February 12, 2023 |archive-date=February 17, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230217144211/https://books.google.com/books?id=r8PCT9AB_REC |url-status=live}}</ref> Rizal je bil 30. decembra 1896 usmrčen zaradi upora, njegova smrt pa je radikalizirala mnoge, ki so bili zvesti Španiji. Poskusi reform so naleteli na odpor; Andrés Bonifacio je leta 1892 ustanovil tajno društvo Katipunan, ki si je z oboroženim uporom prizadevalo za neodvisnost od Španije. Katipunanski ''Jok Pugada Lawina'' je leta 1896 sprožil filipinsko revolucijo.<ref>{{cite book |last=Borromeo-Buehler |first=Soledad |url=https://books.google.com/books?id=RJnMSmXLvr4C |title=The Cry of Balintawak: A Contrived Controversy: A Textual Analysis with Appended Documents |date=1998 |publisher=Ateneo de Manila University Press |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-550-278-8 |page=7 |access-date=January 16, 2021 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203073342/https://books.google.com/books?id=RJnMSmXLvr4C |url-status=live}}</ref> Notranji spori so privedli do Tejerosove konvencije, na kateri je Bonifacio izgubil svoj položaj, Emilio Aguinaldo pa je bil izvoljen za novega vodjo revolucije. Pakt Biak-na-Bato iz leta 1897 je privedel do vlade hongkonške hunte v izgnanstvu. Špansko-ameriška vojna se je začela naslednje leto in dosegla Filipine; Aguinaldo se je vrnil, nadaljeval revolucijo in 12. junija 1898 razglasil neodvisnost od Španije.<ref name="Abinales-2022">{{cite book |last=Abinales |first=Patricio N. |url=https://books.google.com/books?id=0Hd3EAAAQBAJ |title=Modern Philippines |series=Understanding Modern Nations |date=July 8, 2022 |publisher=ABC-CLIO |location=Santa Barbara, Calif. |isbn=978-1-4408-6005-8 |language=en |access-date=February 12, 2023 |archive-date=February 17, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230217144210/https://books.google.com/books?id=0Hd3EAAAQBAJ |url-status=live}}</ref>{{rp|page={{plain link|url=https://books.google.com/books?id=0Hd3EAAAQBAJ&pg=PA26|name=26}}}} Decembra 1898 je Španija po špansko-ameriški vojni otoke odstopila Združenim državam Amerike skupaj s Portorikom in Guamom.<ref>{{cite book |last=Fantina |first=Robert |url=https://books.google.com/books?id=AD0B560nGVIC |title=Desertion and the American Soldier, 1776–2006 |date=2006 |publisher=Algora Publishing |location=New York |isbn=978-0-87586-454-9 |page=[https://books.google.com/books?id=AD0B560nGVIC&pg=PA83 83]}}</ref> Španija je Filipinom vladala 333 let.<ref>{{cite book|last=Novesteras|first=Arsenio P.|title=Isang Lahi... Isang Mithi|language=Filipino|trans-title=One Race... One Desire|year=2002|location=Makati, Philippines|publisher=Salesiana Publishers, Inc.|isbn=971-522-427-X|pages=28, 137, 184}}</ref> Prva filipinska republika je bila razglašena 21. januarja 1899.<ref>{{cite book |editor-last1=Starr |editor-first1=J. Barton |url=https://books.google.com/books?id=NTPxAQAAQBAJ |title=The United States Constitution: Its Birth, Growth, and Influence in Asia |date=September 1988 |publisher=Hong Kong University Press |location=Hong Kong, China |isbn=978-962-209-201-3 |page=[https://books.google.com/books?id=NTPxAQAAQBAJ&pg=PA260 260] |access-date=January 19, 2021 |archive-date=February 11, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230211124609/https://books.google.com/books?id=NTPxAQAAQBAJ |url-status=live}}</ref> Pomanjkanje priznanja s strani Združenih držav je privedlo do izbruha sovražnosti, ki so se po zavrnitvi predloga za premirje s strani ameriškega vojaškega poveljnika na kraju dogodka in napovedi vojne s strani nastajajoče republike [i] stopnjevale v filipinsko-ameriško vojno. [[File:General Gregorio del Pilar and troops in Pampanga c1898.jpg|thumb|left|Filipinski general Gregorio del Pilar in njegove čete v Pampangi okoli leta 1898 med filipinsko-ameriško vojno]] Vojna je povzročila smrt od 250.000 do 1 milijona civilistov, predvsem zaradi lakote in bolezni.<ref name="Tucker-2009">{{Cite encyclopedia |editor-last1=Tucker |editor-first1=Spencer |url=https://books.google.com/books?id=8V3vZxOmHssC |encyclopedia=The Encyclopedia of the Spanish-American and Philippine-American Wars: A Political, Social, and Military History |title=Philippine-American War |date=May 20, 2009 |edition=Illustrated |volume=I: A–L |publisher=ABC-CLIO |location=Santa Barbara, Calif. |isbn=978-1-85109-951-1 |page=[https://books.google.com/books?id=8V3vZxOmHssC&pg=PA478 478] |language=en |editor-link1= |access-date=July 25, 2021 |archive-date=September 23, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230923151624/https://books.google.com/books?id=8V3vZxOmHssC |url-status=live}}</ref> Američani so številne Filipince prepeljali v koncentracijska taborišča, kjer so umrli tisoči. Po padcu Prve filipinske republike leta 1902 je bila s filipinskim organskim zakonom ustanovljena ameriška civilna vlada. Ameriške sile so še naprej zavarovale in širile svoj nadzor nad otoki, zatrle poskus širitve Filipinske republike, zavarovale Sultanat Sulu, vzpostavile nadzor nad notranjimi goratimi območji, ki so se upirala španski osvojitvi in spodbujale obsežno preseljevanje kristjanov na nekoč pretežno muslimanskem Mindanau.<ref>{{cite book |editor-last1=Rogers |editor-first1=Mark M. |editor-last2=Bamat |editor-first2=Tom |editor-last3=Ideh |editor-first3=Julie |title=Pursuing Just Peace: An Overview and Case Studies for Faith-Based Peacebuilders |date=March 24, 2008 |publisher=Catholic Relief Services |location=Baltimore, Md. |isbn=978-1-61492-030-4 |page=119 |url=https://www.crs.org/publications/showpdf.cfm?pdf_id=56 |access-date=April 25, 2023 |language=en |archive-url=https://web.archive.org/web/20090208080127/https://www.crs.org/publications/showpdf.cfm?pdf_id=56 |archive-date=February 8, 2009}}</ref> === Commonwealth in druga svetovna vojna (1935–1946) === [[File:Douglas MacArthur lands Leyte1.jpg|thumb|General Douglas MacArthur in Sergio Osmeña (levo) se izkrcata med bitko za Leyte 20. oktobra 1944]] Kulturni razvoj na Filipinih je okrepil nacionalno identiteto in tagalogščina je začela imeti prednost pred drugimi lokalnimi jeziki. Vladne funkcije je Taftova komisija postopoma podelila Filipincem; Zakon Tydings-McDuffie iz leta 1934 je odobril desetletni prehod v neodvisnost z ustanovitvijo Commonwealtha Filipinov naslednje leto, s predsednikom Manuelom Quezonom in podpredsednikom Sergiom Osmeño. Quezonove prednostne naloge so bile obramba, socialna pravičnost, neenakost, gospodarska diverzifikacija in nacionalni značaj. [[Filipinščina]] (standardizirana različica tagaloga) je postala nacionalni jezik, uvedena je bila volilna pravica žensk in razmišljala se je o zemljiški reformi. Uvedba volilne pravice žensk v obdobju Commonwealtha (1935–1946) pomeni napreden korak k enakosti spolov na Filipinih. To je ženskam dalo volilno pravico in pravico do sodelovanja v političnih procesih v državi. Filipini imajo tudi prvotno angloameriško dediščino v Aziji,<ref>Go, J. (1999). Colonial Reception and Cultural Reproduction: Filipino Elites and United States Tutelary Rule. Journal of Historical Sociology, 12, 337–368. https://doi.org/10.1111/1467-6443.00096</ref> vendar je žal prihajajoča japonska okupacija filipinsko-ameriškega Commonwealtha večino le-te uničila.<ref>Kennedy, G. (2017). Filling the Void?: Anglo-American Strategic Relations, Philippine Independence, and the Containment of Japan, 1932–1937. The International History Review, 39, 836–859. https://doi.org/10.1080/07075332.2017.1283639</ref> [[Japonski imperij]] je decembra 1941 med drugo svetovno vojno napadel Filipine,<ref>{{cite book |last=Chamberlain |first=Sharon W. |url=https://books.google.com/books?id=JByIDwAAQBAJ |title=A Reckoning: Philippine Trials of Japanese War Criminals |series=New Perspectives in Southeast Asian Studies |date=March 5, 2019 |publisher=University of Wisconsin Press |location=Madison, Wis. |isbn=978-0-299-31860-4 |page=[https://books.google.com/books?id=JByIDwAAQBAJ&pg=PA11 11] |access-date=February 16, 2021 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203073830/https://books.google.com/books?id=JByIDwAAQBAJ |url-status=live}}</ref> in ustanovljena je bila Druga filipinska republika kot lutkovna država pod vodstvom Joseja P. Laurela. Od leta 1942 se je japonska okupacija Filipinov soočala z obsežno podzemno gverilsko dejavnostjo. Med vojno so se dogajala grozodejstva in vojni zločini, vključno s smrtnim pohodom v Bataanu in pokolom v Manili. Filipinski odpor in zavezniške čete so leta 1944 in 1945 premagale Japonce. Ocenjujejo, da je do konca vojne umrlo več kot milijon Filipincev. 11. oktobra 1945 so Filipini postali ustanovna članica Združenih narodov. 4. julija 1946, med predsedovanjem Manuela Roxasa, so Združene države Amerike priznale neodvisnost države z Manilsko pogodbo.<ref>{{cite book |title=Treaties and Other International Agreements of the United States of America; 1776–1949 |url=https://tile.loc.gov/storage-services/service/ll/lltreaties//lltreaties-ustbv011/lltreaties-ustbv011.pdf |publisher=United States Department of State |location=United States |volume=II |year=1974 |pages=3–6 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210824161243/https://tile.loc.gov/storage-services/service/ll/lltreaties//lltreaties-ustbv011/lltreaties-ustbv011.pdf |archive-date=August 24, 2021}}</ref> Zakon Tydings-McDuffie je 24. marca 1934 v obdobju velike depresije podpisal ameriški predsednik [[Franklin D. Roosevelt]]. Ko je bil zakon podpisan, je Manuel L. Quezon postal drugi predsednik Filipinov, s čimer so Filipini postali Commonwealth po Emiliu Aguinaldu y Famyju. Predsednik [[Harry S. Truman]] je podpisal Razglas 2695 in Truman je pooblastil Paula V. McNutta, da razglasi neodvisnost Filipinov v Manilski pogodbi od 4. julija 1946 po Zakonu Tydings-McDuffie.<ref>{{Cite web |date=2021-07-02 |title=July 4, 1946: The Philippines Gained Independence from the United States |url=https://www.nationalww2museum.org/war/articles/july-4-1946-philippines-independence |access-date=2026-07-31 |website=The National WWII Museum {{!}} New Orleans |language=en}}</ref> === Neodvisnost (1946–danes) === Prizadevanja za povojno obnovo in konec upora Hukbalahap so bila uspešna med predsedovanjem Ramona Magsaysayja, vendar so se občasni komunistični upori še dolgo zatem razplamtevali. Pod Magsaysayjevim naslednikom Carlosom P. Garcio je vlada uvedla politiko »Filipinsko prvo mesto«, ki je spodbujala podjetja v filipinski lasti. Diosdado Macapagal je nasledil Garcio in prestavil dan neodvisnosti s 4. julija na 12. junij – datum razglasitve Emilia Aguinalda – in zahteval vzhodni Severni Borneo.<ref>{{cite book |last1=Weatherbee |first1=Donald E. |url=https://books.google.com/books?id=4wqEC4jHl9wC |title=International Relations in Southeast Asia: The Struggle for Autonomy |last2=Emmers |first2=Ralf |last3=Pangestu |first3=Mari |last4=Sebastian |first4=Leonard C. |publisher=Rowman & Littlefield |location=Lanham, Md. |year=2005 |isbn=978-0-7425-2842-0 |pages=[https://books.google.com/books?id=4wqEC4jHl9wC&pg=PA68 68–69] |access-date=October 18, 2015 |archive-date=June 4, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604143037/https://books.google.com/books?id=4wqEC4jHl9wC |url-status=live}}</ref> [[File:CongressBuilding SEATO.jpg|thumb|right|Vodje vrhovne konference v Manili pred kongresno stavbo v Manili, ki jo je 24. oktobra 1966 gostil Ferdinand Marcos]] Leta 1965 je Macapagal izgubil predsedniške volitve proti [[Ferdinand Marcos|Ferdinandu Marcosu]]. Na začetku svojega predsedovanja je Marcos začel infrastrukturne projekte, ki so bili financirani predvsem s tujimi posojili; to je izboljšalo gospodarstvo in prispevalo k njegovi ponovni izvolitvi leta 1969. Proti koncu svojega zadnjega ustavno dovoljenega mandata je Marcos 21. septembra 1972 razglasil vojno stanje z uporabo strahu komunizma in začel vladati z odloki; obdobje so zaznamovali politična represija, cenzura in kršitve človekovih pravic.<ref>{{cite report |last1=Leary |first1=Virginia A. |url=https://www.icj.org/wp-content/uploads/1984/01/Philippines-human-rights-mission-report-1984-eng.pdf |title=The Philippines: Human Rights After Martial Law: Report of a Mission |last2=Ellis |first2=A. A. |last3=Madlener |first3=Kurt |date=1984 |publisher=International Commission of Jurists |isbn=978-92-9037-023-9 |location=Geneva, Switzerland |chapter=Chapter 1: An Overview of Human Rights |access-date=February 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140329103100/https://www.icj.org/wp-content/uploads/1984/01/Philippines-human-rights-mission-report-1984-eng.pdf |archive-date=March 29, 2014}}</ref> Monopoli, ki so jih nadzorovali Marcosovi pajdaši, so bili vzpostavljeni v ključnih panogah, vključno z gozdarstvom in radiodifuzijo; sladkorni monopol je povzročil lakoto na otoku Negros. Marcos je bil skupaj z ženo Imeldo obtožen korupcije in poneverbe milijard dolarjev javnih sredstev. Marcosovo veliko zadolževanje na začetku predsedovanja je povzročilo gospodarske zlome, ki jih je še poslabšala recesija v zgodnjih 1980-ih, ko se je gospodarstvo v letih 1984 in 1985 skrčilo za 7,3 odstotka letno.<ref>{{cite book |last=Raquiza |first=Antoinette R. |url=https://books.google.com/books?id=g5bkhjFAzyMC |title=State Structure, Policy Formation, and Economic Development in Southeast Asia: The Political Economy of Thailand and the Philippines |series=Routledge Studies in the Growth Economies of Asia |date=June 17, 2013 |publisher=Routledge |location=London |isbn=978-1-136-50502-7 |pages=[https://books.google.com/books?id=g5bkhjFAzyMC&pg=PA40 40–41] |language=en |access-date=February 18, 2023 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203074317/https://books.google.com/books?id=g5bkhjFAzyMC |url-status=live}}</ref> 21. avgusta 1983 je bil na pisti mednarodnega letališča Manila umorjen opozicijski voditelj Benigno Aquino ml. (Marcosov glavni tekmec). Marcos je leta 1986 razpisal predčasne predsedniške volitve, na katerih je bil razglašen za zmagovalca, vendar so bili rezultati na splošno ocenjeni kot ponarejeni.<ref>{{cite report |url=http://pdf.usaid.gov/pdf_docs/PNABK494.pdf |title=A Path to Democratic Renewal |last1=Atwood |first1=J. Brian |last2=Schuette |first2=Keith E. |page=350 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140512220659/http://pdf.usaid.gov/pdf_docs/PNABK494.pdf |archive-date=May 12, 2014 |via=National Democratic Institute for International Affairs and International Republican Institute |author-link1=}}</ref> Posledični protesti so privedli do revolucije ljudske moči, ki je Marcosa in njegove zaveznike prisilila, da so pobegnili na Havaje. Aquinova vdova Corazon je bila imenovana za predsednico in razglašena je bila nova ustava.<ref>{{cite book |editor1-last=Atienza |editor1-first=Maria Ela L. |title=Chronology of the 1987 Philippine Constitution |date=2019 |publisher=University of the Philippines Center for Integrative and Development Studies |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-742-119-3 |pages=4–11 |series=Public Policy Monographs |url=https://www.idea.int/sites/default/files/publications/chronology-of-the-1987-philippine-constitution.pdf |access-date=October 19, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201025141304/https://www.idea.int/sites/default/files/publications/chronology-of-the-1987-philippine-constitution.pdf |archive-date=October 25, 2020}}</ref> Vrnitev demokracije in vladnih reform, ki so se začele leta 1986, so ovirali državni dolg, korupcija v vladi in poskusi državnega udara. Komunistični upor in vojaški spopad s separatisti Moro sta se nadaljevala; administracija se je soočila tudi z vrsto katastrof, vključno z izbruhom gore [[Pinatubo]] junija 1991.<ref name=usgs>{{#invoke:cite|web|last1=Newhall |first1=Chris |last2=Hendley |first2=James W. II |last3=Stauffer |first3=Peter H. |name-list-style=amp |date=February 28, 2005 |title=The Cataclysmic 1991 Eruption of Mount Pinatubo, Philippines (U.S. Geological Survey Fact Sheet 113-97) |series=Reducing the Risk from Volcano Hazards |url=https://pubs.usgs.gov/fs/1997/fs113-97/fs113-97.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20060217063847/https://pubs.usgs.gov/fs/1997/fs113-97/fs113-97.pdf |archive-date=February 17, 2006 |access-date=April 22, 2023 |publisher=U.S. Department of the Interior; U.S. Geological Survey |oclc=731752857}}</ref> Aquina je nasledil Fidel V. Ramos, ki je s privatizacijo in deregulacijo liberaliziral nacionalno gospodarstvo. Ramosove gospodarske dosežke je zasenčil začetek azijske finančne krize leta 1997. Njegov naslednik, Joseph Estrada, je dajal prednost javnim stanovanjem, vendar se je soočil z obtožbami o korupciji, kar je privedlo do njegovega strmoglavljenja z revolucijo EDSA leta 2001 in nasledstva podpredsednice Glorie Macapagal Arroyo 20. januarja 2001.<ref>{{#invoke:cite|news|last=Landler |first=Mark |date=February 9, 2001 |title=In Philippines, The Economy As Casualty; The President Ousted, a Credibility Repair Job |work=[[The New York Times]] |url=https://www.nytimes.com/2001/02/09/business/philippines-economy-casualty-president-ousted-credibility-repair-job.html |access-date=February 8, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100119090537/https://www.nytimes.com/2001/02/09/business/philippines-economy-casualty-president-ousted-credibility-repair-job.html |archive-date=January 19, 2010 |author-link1=}}</ref> Arroyovo devetletno administracijo je zaznamovala gospodarska rast, vendar so jo zaznamovali korupcija in politični škandali, vključno z obtožbami o volilnih goljufijah med predsedniškimi volitvami leta 2004. Gospodarska rast se je nadaljevala tudi med administracijo Benigna Aquina III., ki se je zavzemal za dobro upravljanje in preglednost. Aquino III. je podpisal mirovni sporazum z Moro Islamsko osvobodilno fronto (MILF), kar je privedlo do organskega zakona Bangsamoro o vzpostavitvi avtonomne regije Bangsamoro, vendar je streljanje z uporniki MILF v Mamasapanu odložilo sprejetje zakona. Naraščajoče javno nezadovoljstvo z upravljanjem po EDSA je leta 2016 privedlo do izvolitve populista Rodriga Duterteja, čigar predsedovanje je prineslo upad liberalizma v državi, čeprav je v veliki meri ohranilo liberalne gospodarske politike. Med Dutertejevimi prednostnimi nalogami je bilo agresivno povečanje porabe za infrastrukturo za spodbujanje gospodarske rasti; uveljavitev organskega zakona Bangsamoro; okrepljeno zatiranje kriminala in komunističnih uporov; ter kampanja proti drogam, ki je zmanjšala širjenje drog, vendar je privedla tudi do zunajsodnih ubojev. V začetku leta 2020 je pandemija COVID-19 dosegla Filipine, kar je zahtevalo uvedbo karantene po vsej državi, ki je povzročila kratko, a hudo gospodarsko recesijo. Pod obljubo o nadaljevanju Dutertejeve politike je Marcosov sin, Bongbong Marcos, kandidiral z Dutertejevo hčerko Saro in zmagal na volitvah leta 2022. Marcosova obnova proameriške zunanje politike pa je bila obravnavana kot preobrat Dutertejeve srčnosti s Kitajsko, zato so se teritorialni spori v Južnokitajskem morju od takrat zaostrili. Marcosova administracija je aretirala tudi njegovega predhodnika Duterteja, ki je bil poslan na Mednarodno kazensko sodišče na Nizozemskem zaradi sojenja zaradi zločinov proti človečnosti, kar je privedlo do razpada zavezništva Marcos-Duterte. Kasneje je pod njegovo administracijo prišlo do vrste korupcije, slabega upravljanja in nepravilnosti v vladno financiranih projektih za obvladovanje poplav, kar je povzročilo številne proteste po vsej državi. Država je zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu utrpela energetsko krizo. == Geografija == {{glavni|Geografija Filipinov}} [[File:Relief Map Of The Philippines.png|thumb|upright=0.8|Filipini so na splošno gorati. Višavja predstavljajo 65 odstotkov kopenske površine Filipinov.]] Filipini so arhipelag s približno 7641 otoki,<ref>{{#invoke:cite|web|date=June 4, 2019 |title=Know before you go: the Philippines |url=https://www.nationalgeographic.com/travel/article/partner-content-know-before-you-go-the-philippines |archive-url=https://web.archive.org/web/20210217161952/https://www.nationalgeographic.com/travel/article/partner-content-know-before-you-go-the-philippines |archive-date=February 17, 2021 |access-date=April 4, 2021 |website=National Geographic}}</ref><ref>{{#invoke:cite|news|date=February 20, 2016 |title=More islands, more fun in PH |work=cnn |publisher=CNN Philippines |url=http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html |access-date=July 5, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180620024729/http://cnnphilippines.com/videos/2016/02/20/More-islands-more-fun-in-PH.html |archive-date=June 20, 2018}}</ref> ki pokrivajo skupno površino (vključno z notranjimi vodnimi površinami) približno 300.000 kvadratnih kilometrov.<ref name="NAMRIAGovPH-InfoMapper-1991">{{Cite journal |date=December 1991 |title=Land Use and Land Classification of the Philippines |url=http://www.namria.gov.ph/jdownloads/Info_Mapper/00a_im_dec911.pdf |journal=Infomapper |publisher=National Mapping and Resource Information Authority |volume=1 |issue=2 |page=10 |issn=0117-1674 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210122012339/http://www.namria.gov.ph/jdownloads/Info_Mapper/00a_im_dec911.pdf |archive-date=January 22, 2021}}</ref><ref name="Boquet-2017">{{Cite book |last=Boquet |first=Yves |url=https://books.google.com/books?id=90C4DgAAQBAJ |title=The Philippine Archipelago |publisher=Springer |year=2017 |isbn=978-3-319-51926-5 |series=Springer Geography |location=Cham, Switzerland |access-date=April 25, 2023 |archive-date=February 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203074433/https://books.google.com/books?id=90C4DgAAQBAJ |url-status=live}}</ref>{{rp|15}} Filipini se raztezajo 1850 kilometrov od severa proti jugu, od [[Južnokitajsko morje|Južnokitajskega morja]] do [[Celebeško morje|Celebeškega morja]], na vzhodu pa mejijo na [[Filipinsko morje]], na jugozahodu pa na [[Sulujsko morje]].<ref>{{#invoke:cite|web|title=Philippines – A country profile |url=https://www.eyeonasia.gov.sg/asean-countries/know/overview-of-asean-countries/philippines-a-country-profile/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20200926140334/https://www.eyeonasia.gov.sg/asean-countries/know/overview-of-asean-countries/philippines-a-country-profile/ |archive-date=September 26, 2020 |access-date=February 26, 2023 |website=Eye on Asia |publisher=Government of Singapore |language=en}}</ref> [[Luzonski preliv]] je najcenejše (najhitrejše) prometno vozlišče za ladijski promet med Amerikama in Azijo. Je tudi ključno stičišče podmorskih komunikacijskih kablov med Azijo, Pacifikom in Ameriko.<ref>Greenlees, Donald and Arnold, Wayne (2006-12-29). [https://web.archive.org/web/20070127141939/http://news.com.com/Asia+scrambles+to+fix+quake+damage+to+data+cables/2100-1037_3-6146387.html "Asia scrambles to fix quake damage to data cables"]. CNET News.com.<!-- Bot generated title --></ref><ref>{{cite web |url=https://www.submarinecablemap.com/country/philippines |title=Submarine Cable Map: Philippines |author=TeleGeography |website=Submarine Cable Map |date=2024 |access-date=2025-12-22}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.taipeitimes.com/News/editorials/archives/2024/09/06/2003823332 |title=Pacific cables require protection |author=Taipei Times Editorial |website=Taipei Times |date=2024-09-06 |access-date=2025-12-22}}</ref> Enajst največjih otokov v državi so [[Luzon]], [[Mindanao]], [[Samar]], [[Negros]], [[Palavan]], [[Panaj]], [[Mindoro]], [[Lejte]], [[Cebu]], [[Bohol]] in [[Masbate]], kar predstavlja približno 95 odstotkov celotne površine. Obala Filipinov meri 36.289 kilometrov, kar je peta najdaljša obala na svetu, izključna ekonomska cona države pa pokriva 2.263.816 km².<ref>{{#invoke:cite|web|title=Fisheries, Ecosystems and Biodiversity; Catches by Taxon in the waters of Philippines |url=http://www.seaaroundus.org/data/#/eez/608?chart=catch-chart&dimension=taxon&measure=tonnage&limit=10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230205090523/http://www.seaaroundus.org/data/#/eez/608?chart=catch-chart&dimension=taxon&measure=tonnage&limit=10 |archive-date=February 5, 2023 |access-date=February 5, 2023 |publisher=Sea Around Us}}</ref> Najvišja gora je gora [[Apo]] na Mindanau, z nadmorsko višino 2954 metrov.<ref name="CIAWorldFactBook" /> Najdaljša reka Filipinov je reka [[Cagayan (reka)|Cagajan]] v severnem Luzonu, ki teče približno 520 kilometrov. [[Manilski zaliv]], na katerem leži glavno mesto Manila, je z reko Pasig povezan z zalivom [[Laguna de Bay]] (največjim jezerom v državi).<ref>{{#invoke:cite|web|title=Laguna de Bay |url=https://llda.gov.ph/laguna-de-bay/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20200618040407/https://llda.gov.ph/laguna-de-bay/ |archive-date=June 18, 2020 |access-date=August 18, 2007 |publisher=Laguna Lake Development Authority}}</ref> Na zahodnem robu Pacifiškega ognjenega obroča so Filipini pogosto seizmično in vulkansko aktivni. Regija je seizmično aktivna in jo sestavljajo plošče, ki se zbližujejo druga proti drugi iz več smeri.<ref>{{cite book |editor-last1=Berckhemer |editor-first1=H. |url=https://books.google.com/books?id=4jQavSJCro4C |title=Alpine-Mediterranean Geodynamics |series=Geodynamics Series |volume=7 |editor-last2=Hsü |editor-first2=K. |date=1982 |publisher=American Geophysical Union |location=Washington, D.C. |isbn=978-978-087-590-9 |page=[https://books.google.com/books?id=4jQavSJCro4C&pg=RA1-PA31 31] |language=en |access-date=March 11, 2022 |archive-date=February 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230212195929/https://books.google.com/books?id=4jQavSJCro4C |url-status=live}}</ref> Dnevno se zabeleži približno pet potresov, čeprav je večina prešibkih, da bi jih čutili. Zadnja večja potresa sta bila leta 1976 v zalivu Moro in leta 1990 na Luzonu. Filipini imajo 23 aktivnih vulkanov; med njimi imajo Mayon, Taal, Canlaon in Bulusan največje število zabeleženih izbruhov. Država ima dragocena mineralna nahajališča zaradi svoje kompleksne geološke strukture in visoke stopnje seizmične aktivnosti.<ref>{{cite journal |last=Bryner |first=Leonid |date=September 1, 1969 |title=Ore Deposits of the Philippines Their Geology |journal=Economic Geology |publisher=Economic Geology Publishing Company |volume=64 |issue=6 |pages=645–647 |citeseerx=10.1.1.875.7878 |doi=10.2113/gsecongeo.64.6.644}}</ref><ref>{{cite book |last=Santos |first=Gabriel Jr. |title=Metallogenetische und Geochemische Provinzen / Metallogenetic and Geochemical Provinces |chapter=Mineral Distribution and Geological Features of the Philippines |date=1974 |publisher=Springer Nature |volume=1 |page=89 |doi=10.1007/978-3-7091-4065-9_8 |isbn=978-3-211-81249-5}}</ref> Domneva se, da ima druga največja nahajališča [[zlato|zlata]] na svetu (za Južnoafriško republiko), velika nahajališča [[baker|bakra]] in največja nahajališča [[paladij]]a na svetu.<ref name="Inquirer-FirmSeesMetal">{{#invoke:cite|news|last=Cinco |first=Maricar |date=June 3, 2016 |title=Firm sees metal costlier than gold in Romblon sea |newspaper=Philippine Daily Inquirer |url=https://newsinfo.inquirer.net/788940/firm-sees-metal-costlier-than-gold-in-romblon-sea |access-date=July 24, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200724163335/https://newsinfo.inquirer.net/788940/firm-sees-metal-costlier-than-gold-in-romblon-sea |archive-date=July 24, 2020}}</ref> Proizvodnja zlata v državi je leta 2015 znašala 21 metričnih ton. Drugi minerali so [[krom]], [[nikelj]], [[molibden]], [[platina]] in [[cink]]. Vendar pa so slabo upravljanje in kazenski pregon, nasprotovanje avtohtonih skupnosti in pretekla okoljska škoda te vire pustili večinoma neizkoriščene.<ref>{{#invoke:cite|news|last=Schneider |first=Keith |date=June 8, 2017 |title=The Philippines, a nation rich in precious metals, encounters powerful opposition to mining |work=Mongabay|url=https://news.mongabay.com/2017/06/the-philippines-a-nation-rich-in-precious-metals-encounters-powerful-opposition-to-mining/ |access-date=July 18, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170710043841/https://news.mongabay.com/2017/06/the-philippines-a-nation-rich-in-precious-metals-encounters-powerful-opposition-to-mining/ |archive-date=July 10, 2017}}</ref> === Podnebje === [[File:Thunderstorms-Philippines.jpg|thumb|upright|Večerne nevihte, ki prinašajo dež nad Filipini, so pogoste od junija do novembra.]] Filipini imajo tropsko morsko podnebje, ki je običajno vroče in vlažno. Obstajajo trije letni časi: vroča suha sezona od marca do maja, deževna sezona od junija do novembra in hladna suha sezona od decembra do februarja. Jugozahodni [[monsun]] (znan kot {{lang|fil|habagat}}) traja od maja do oktobra. Severovzhodni monsun ({{lang|fil|amihan}}) traja od novembra do aprila. Najhladnejši mesec je januar, najtoplejši pa maj. Temperature na morski gladini so na Filipinih običajno v istem območju, ne glede na zemljepisno širino. Povprečna letna temperatura je okoli 26,6 °C. V Baguiu, 1500 metrov nadmorske višine, je 18,3 °C.<ref name="PAGASA-Climate">{{#invoke:cite|web|title=Climate of the Philippines |url=http://bagong.pagasa.dost.gov.ph/information/climate-philippines |archive-url=https://web.archive.org/web/20180418140425/http://bagong.pagasa.dost.gov.ph/information/climate-philippines |archive-date=April 18, 2018 |access-date=July 24, 2020 |publisher=Philippine Atmospheric, Geophysical and Astronomical Services Administration}}</ref> Povprečna vlažnost v državi je 82 odstotkov. Letna količina padavin na gorati vzhodni obali znaša kar 5000 milimetrov, v nekaterih zavetnih dolinah pa manj kot 1000 milimetrov.[281] Na filipinskem območju odgovornosti pade tipično 19 [[tajfun]]ov na leto,<ref>{{cite book |last1=Chong |first1=Kee-Chai |url=http://www.unu.edu/unupress/unupbooks/80346e/80346E00.htm |title=Economics of the Philippine Milkfish Resource System |last2=Smith |first2=Ian R. |last3=Lizarondo |first3=Maura S. |publisher=United Nations University Press |date=February 1982 |location=Tokyo, Japan |isbn=978-92-808-0346-4 |chapter=Chapter III: The transformation sub-system: cultivation to market size in fishponds |access-date=July 4, 2020 |chapter-url=http://www.unu.edu/unupress/unupbooks/80346e/80346E06.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719181709/http://archive.unu.edu/unupress/unupbooks/80346e/80346E00.htm |archive-date=July 19, 2011 |name-list-style=amp}}</ref> običajno od julija do oktobra. Osem ali devet jih doseže kopno. Najbolj moker zabeleženi tajfun, ki je prizadel Filipine, je v Baguiu padel 2210 milimetrov od 14. do 18. julija 1911. Država je med desetimi najbolj ranljivimi na podnebne spremembe na svetu.<ref>{{cite book |editor-last1=Kapucu |editor-first1=Naim |url=https://books.google.com/books?id=PFW6BAAAQBAJ |title=Disaster and Development: Examining Global Issues and Cases |series=Environmental Hazards |editor-last2=Liou |editor-first2=Kuotsai Tom |date=April 11, 2014 |publisher=Springer Science+Business Media |location=New York |isbn=978-3-319-04468-2 |page=[https://books.google.com/books?id=PFW6BAAAQBAJ&pg=PA292 292] |language=en |access-date=February 22, 2023 |archive-date=March 6, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230306104213/https://books.google.com/books?id=PFW6BAAAQBAJ |url-status=live}}</ref> === Biotska raznovrstnost === {{glavni|Rastlinstvo in živalstvo Filipinov]] [[File:Carabao.jpg|thumb|left|''Karabao'' - vodni bivol - je nacionalna žival Filipinov. Simbolizira moč, učinkovitost, vztrajnost in trdo delo.<ref>{{cite book |last1=Philippine Historical Association |url=https://books.google.com/books?id=W4C6AAAAIAAJ |title=Philippine Presidents: 100 Years |last2=New Day Publishers |publisher=Philippine Historical Association |year=1999 |location=Quezon City, Philippines |isbn=978-971-10-1027-0 |page=338 |access-date=March 11, 2023 |archive-date=March 11, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230311174135/https://books.google.com/books?id=W4C6AAAAIAAJ |url-status=live}}</ref>]] Filipini so megaraznolika država, z nekaterimi najvišjimi stopnjami odkrivanja in endemizma na svetu (67 odstotkov). Z ocenjenimi 13.500 rastlinskimi vrstami v državi (od katerih je 3500 endemičnih), imajo filipinski deževni gozdovi vrsto rastlinstva: identificiranih je bilo približno 3500 vrst dreves, 8000 vrst cvetočih rastlin, 1.100 praproti in 998 vrst orhidej. Na Filipinih živi 167 kopenskih sesalcev (102 endemični vrsti), 235 plazilcev (160 endemičnih vrst), 99 dvoživk (74 endemičnih vrst), 686 ptic (224 endemičnih vrst) in več kot 20.000 vrst žuželk. Kot pomemben del ekoregije [[Koralni trikotnik]] imajo filipinske vode edinstveno, raznoliko morsko življenje in največjo raznolikost obalnih rib na svetu. Država ima več kot 3200 vrst rib, od tega 121 endemičnih. Filipinske vode omogočajo gojenje rib, rakov, ostrig in morskih alg. Na Filipinih je razporejenih osem glavnih vrst gozdov: dipterokarp, obmorski gozd,] borov gozd, molavski gozd, spodnji gorski gozd, zgornji gorski (ali mahovni gozd), mangrove in ultrabazični gozd. Po uradnih ocenah so imeli Filipini leta 2023 7.000.000 hektarjev gozdnih površin. Sečnja je bila sistematizirana v času ameriškega kolonialnega obdobja, [[krčenje gozdov]] pa se je nadaljevalo tudi po osamosvojitvi, med predsedovanjem Marcosa pa se je zaradi nereguliranih koncesij za sečnjo še pospešilo. Gozdna pokritost se je zmanjšala s 70 odstotkov celotne površine Filipinov leta 1900 na približno 18,3 odstotka leta 1999. Prizadevanja za rehabilitacijo so bila le delno uspešna. Filipini so prednostna točka za ohranjanje biotske raznovrstnosti; imajo več kot 200 zavarovanih območij, ki so se do leta 2023 razširila na 7.790.000 hektarjev. Trije kraji na Filipinih so bili uvrščeni na seznam svetovne dediščine Unesca: [[Naravni park Tubbataha Reefs]] v Sulujskem morju,<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/653 Unesco]</ref> [[Narodni park podzemne reke Puerto-Princesa]]<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/652 Unesco]</ref> in [[Rezervat za divje živali na gorovju Mount Hamiguitan]].<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/1403 Unesco]</ref> == Državna ureditev == Predsednika [[republika|republike]] in 24-članski [[senat]] (zgornji dom kongresa) volijo na splošnih volitvah za šest let. Predstavniški dom (spodnji dom kongresa) je sestavljen iz 200 neposredno izvoljenih članov in do 50 članov, ki jih imenuje [[predsednik]] [[republika|republike]] iz vrst narodnih manjšin. Predsednik republike imenuje ministrski [[kabinet]]. === Upravna delitev === Filipini so razdeljeni na 18 regij, 82 provinc, 149 mest, 1493 občin in 42.011 barangajev.<ref>{{#invoke:cite|web|title=Provincial Summary: Number of Provinces, Cities, Municipalities and Barangays, by Region as of September 30, 2016 |url=http://nap.psa.gov.ph/activestats/psgc/SUMWEBPROV-SEPT2016-CODED-HUC-FINAL.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20170110151057/http://nap.psa.gov.ph/activestats/psgc/SUMWEBPROV-SEPT2016-CODED-HUC-FINAL.pdf |archive-date=January 10, 2017 |access-date=January 5, 2017 |publisher=Philippine Statistics Authority}}</ref> Regije, ki niso del Bangsamora, so razdeljene zaradi administrativne lažje uporabe.<ref>{{cite journal |last=Tusalem |first=Rollin F |date=April 9, 2019 |title=Imperial Manila: How institutions and political geography disadvantage Philippine provinces |journal=Asian Journal of Comparative Politics |volume=5 |issue=3 |pages=8–9, 11–12 |doi=10.1177/2057891119841441 |publisher=SAGE Publications Ltd |s2cid=159099808}}</ref> Calabarzon je bila regija z največjim številom prebivalcev leta 2020. Regija nacionalnega glavnega mesta (NCR) je bila najgosteje poseljena.<ref name="PSA-2020-Census-Highlights">{{cite report |last=Mapa |first=Dennis S. |author-link1= |date=July 23, 2021 |title=Highlights of the Population Density of the Philippines 2020 Census of Population and Housing (2020 CPH) |url=https://psa.gov.ph/content/highlights-population-density-philippines-2020-census-population-and-housing-2020-cph |archive-url=https://web.archive.org/web/20210726073127/https://psa.gov.ph/content/highlights-population-density-philippines-2020-census-population-and-housing-2020-cph |archive-date=July 26, 2021 |access-date=February 12, 2023 |publisher=Philippine Statistics Authority}}</ref> Filipini so unitarna država, katere sistem obstaja že od španske kolonializacije, z izjemo avtonomne regije Bangsamoro v muslimanskem Mindanau (BARMM).<ref>{{cite journal |last=de Villiers |first=Bertus |date=2015 |title=Special regional autonomy in a unitary system – preliminary observations on the case of the Bangsomoro homeland in the Philippines |journal=Verfassung und Recht in Übersee / Law and Politics in Africa, Asia and Latin America |publisher=Nomos-Verlagsgesellschaft |volume=48 |issue=2 |pages=205–226 |doi=10.5771/0506-7286-2015-2-205 |issn=0506-7286 |jstor=26160114}}</ref><ref name="Unitary">{{cite web |date=November 2019 |title=Federal Systems, Intergovernmental Relations and Federated Regions |url=https://www.idea.int/sites/default/files/publications/federal-systems-intergovernmental-relations-and-federated-regions.pdf |access-date=26 May 2026 |website=idea.int |publisher=International IDEA |format=PDF |quote=Sedanji sistem vladanja obstaja že od španske kolonialne vladavine, logika, ki je bila takrat v ozadju, pa je bila olajšanje izvoza blaga iz kolonije (Filipinov) v kolonizatorsko državo (Španijo). Kolonialno vladavino je zdaj nadomestila tako imenovana »imperialna Manila«. Čeprav so bili poskusi reševanja te težave, kot je decentralizacija, je bila večina posegov neuspešna, saj so bili vsi omejeni na trenutno unitarno obliko vladanja}}</ref> Sprejeti so bili koraki k decentralizaciji. Zakon iz leta 1991 je nekatere pristojnosti prenesel na lokalne oblasti.<ref>{{cite report |last1=Atienza |first1=Maria Ela L. |url=https://www.idea.int/sites/default/files/publications/constitutional-performance-assessment-1987-philippine-constitution.pdf |title=Constitutional Performance Assessment of the 1987 Philippine Constitution: Summary of Findings |last2=Arugay |first2=Aries A. |last3=Dee |first3=Francis Joseph A. |last4=Encinas-Franco |first4=Jean |last5=Go |first5=Jan Robert R. |last6=Panao |first6=Rogelio Alicor L. |last7=Jimenez |first7=Alinia Jesam D. |date=2020 |publisher=International Institute for Democracy and Electoral Assistance; University of the Philippines Center for Integrative and Development Studies |location=Stockholm, Sweden and Quezon City, Philippines |isbn=978-91-7671-299-3 |doi=10.31752/idea.2020.2 |editor-last=Atienza |editor-first=Maria Ela L. |page=37 |access-date=December 1, 2020 |editor-last2=Cats-Baril |editor-first2=Amanda |archive-url=https://web.archive.org/web/20210328053237/https://www.idea.int/sites/default/files/publications/constitutional-performance-assessment-1987-philippine-constitution.pdf |archive-date=March 28, 2021}}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Banaue Rice Terraces.jpg|sličica|Terase za gojenje riža v strmem goratem predelu na severu Filipinov.]] Glede na posodobitev Mednarodnega denarnega sklada (IMF) iz oktobra 2025 so Filipini 33. največje gospodarstvo na svetu z nominalnim bruto domačim proizvodom (BDP) v višini 494,16 milijarde dolarjev.<ref name="IMF_WEO_Oct2025">{{cite web |title=World Economic Outlook (October 2025) |url=https://data.imf.org/en/datasets/IMF.RES:WEO |publisher=International Monetary Fund |date=October 2025 |access-date=2026-04-10}}</ref> Kot novo industrializirana država filipinsko gospodarstvo prehaja iz kmetijske osnove v gospodarstvo s poudarkom na storitvah in proizvodnji. Delovna sila v državi šteje približno 52,09 milijona ljudi, stopnja brezposelnosti pa je bila februarja 2026 5,1 odstotka.<ref name="ph-employmentrate">{{Cite news |date=8 April 2026 |title=Unemployment Rate Declined to 5.1 Percent as Labor Market Conditions Improved in February 2026 |url=https://psa.gov.ph/content/unemployment-rate-declined-51-percent-labor-market-conditions-improved-february-2026 |access-date=10 April 2026 |publisher=psa.gov.ph}}</ref Bruto mednarodne rezerve so marca 2026 znašale 106,64 milijarde ameriških dolarjev. Razmerje med dolgom in BDP se je konec leta 2023 zmanjšalo na 60,2 odstotka s 17-letnega maksimuma 63,7 odstotka konec tretjega četrtletja istega leta in kaže na odpornost med pandemijo COVID-19.<ref>{{#invoke:cite|news|last=Gonzalez |first=Anna Leah |title=PH debt-to-GDP improves in 2023 |work=Philippine News Agency |url=https://www.pna.gov.ph/articles/1217973 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240131074513/https://www.pna.gov.ph/articles/1217973 |archive-date=January 31, 2024 |url-status=live}}</ref> Denarna enota države je filipinski peso (₱ ali PHP).<ref>{{cite report |last=International Monetary Fund. Monetary and Capital Markets Department |url=https://www.elibrary.imf.org/downloadpdf/book/9781451942804/9781451942804.pdf |title=Annual Report on Exchange Arrangements and Exchange Restrictions 1999 |date=September 17, 1999 |publisher=International Monetary Fund |location=Washington, D.C. |isbn=978-1-4519-4280-4 |page=683 |access-date=April 17, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230409193323/https://www.elibrary.imf.org/downloadpdf/book/9781451942804/9781451942804.pdf |archive-date=April 9, 2023}}</ref> Skoraj polovica delovne sile je zaposlena v [[kmetijstvo|kmetijstvu]]. Za lastno prehrano gojijo predvsem riž in koruzo, za izvoz pa kokosove orehe, sladkorni trs, ananas in banane. Zelo resen problem je uničevanje gozdov zaradi pridobivanja novih obdelovalnih površin. Glavne industrijske panoge so tekstilna, živilska, kemična in elektrotehnična. Od rudnih bogastev so pomembni [[baker]] (najpomembnejše izvozno blago), [[zlato]], [[nafta]] in [[nikelj]]. Pomemben vir deviz so nakazila delavcev na začasnem delu v tujini. Leta 2020 so bili glavni izvozni trgi države Kitajska, Združene države Amerike, Japonska, Hongkong in Singapur; primarni izvoz je vključeval integrirana vezja, pisarniške stroje in dele, električne transformatorje, izolirane žice in polprevodnike. Njeni primarni uvozni trgi v tistem letu so bili Kitajska, Japonska, Južna Koreja, Združene države Amerike in Indonezija. Filipini so zaradi podnebja in nizkih življenjskih stroškov priljubljena destinacija za upokojence med tujci.<ref>{{#invoke:cite|news|last=Frost |first=Charles |date=May 31, 2015 |title=Best Place to Retire |work=The Wall Street Journal |url=https://www.wsj.com/articles/best-places-to-retire-abroad-the-philippines-1432827258 |access-date=July 6, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150601033128/https://www.wsj.com/articles/best-places-to-retire-abroad-the-philippines-1432827258 |archive-date=June 1, 2015}}</ref> Glavne turistične znamenitosti države so številne plaže; Filipini so tudi odlična destinacija za ljubitelje potapljanja. Med turističnimi kraji so Boracay, Coron in El Nido v Palawanu; Cebu; Siargao in Bohol. == Demografija == Julija 2024 so imeli Filipini 112.729.484 prebivalcev. Več kot 60 odstotkov prebivalstva države živi v obalnem območju.<ref>{{cite book |author1=Department of Environment and Natural Resources |author2=Bureau of Fisheries and Aquatic Resources of the Department of Agriculture |author3=Department of the Interior and Local Government |author1-link=|author2-link= |author3-link= |title=Coastal Management Orientation and Overview |series=Philippine Coastal Management Guidebook Series |volume=1 |url=https://faspselib.denr.gov.ph/sites/default/files/Publication%20Files/crmguidebook1.pdf |via=Foreign-Assisted and Special Projects Service (FASPS) eLibrary |publisher=Coastal Resource Management Project of the Department of Environment and Natural Resources |access-date=August 7, 2024 |location=Cebu City, Philippines |date=2001 |isbn=978-971-92289-0-5 |pages=4, 9 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180712173748/https://faspselib.denr.gov.ph/sites/default/files/Publication%20Files/crmguidebook1.pdf |archive-date=July 12, 2018}}</ref> Leta 2020 jih je 54 odstotkov živelo v urbanih območjih.<ref name="PSAGovPH-2020-Urban">{{cite press release |last1=Mapa |first1=Dennis S. |author-link1= |title=Urban Population of the Philippines (2020 Census of Population and Housing) |url=https://psa.gov.ph/content/urban-population-philippines-2020-census-population-and-housing |publisher=Philippine Statistics Authority |access-date=May 20, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220705104809/https://psa.gov.ph/sites/default/files/attachments/hsd/pressrelease/1_PR_Urban%20Population_RML_063022_ONS-signed.pdf |archive-date=July 5, 2022 |date=July 4, 2022}}</ref> [[Manila]], njeno glavno mesto in [[Quezon City]], najbolj naseljeno mesto v državi, sta v Metro Manili. Približno 13,48 milijona ljudi, kar predstavlja 12 odstotkov prebivalstva Filipinov, živi v Metro Manili, najbolj naseljenem metropolitanskem območju v državi in petem najbolj naseljenem na svetu.<ref>{{cite report |url=http://www.demographia.com/db-worldua.pdf |title=Demographia World Urban Areas |date=July 2022 |publisher=Demographia |edition=18th Annual |page=23 |access-date=February 8, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230203065121/http://www.demographia.com/db-worldua.pdf |archive-date=February 3, 2023}}</ref> Med letoma 1948 in 2010 se je prebivalstvo Filipinov povečalo za skoraj petkrat, z 19 milijonov na 92 ​​milijonov. Mediana starosti države je 25,3 leta, 63,9 odstotka prebivalstva pa je starih med 15 in 64 let. Povprečna letna stopnja rasti prebivalstva na Filipinih se zmanjšuje, čeprav so bili poskusi vlade, da bi še bolj zmanjšala rast prebivalstva, sporni. Država je znižala stopnjo revščine z 49,2 odstotka leta 1985, na 18,1 odstotka leta 2021.<ref>{{Cite press release |last1=Mapa |first1=Claire Dennis S. |author-link1= |date=August 15, 2022 |title=Proportion of Poor Filipinos was Recorded at 18.1 Percent in 2021 |work=Philippine Statistics Authority |url=https://psa.gov.ph/poverty-press-releases/nid/167972 |access-date=November 8, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220816035933/https://psa.gov.ph/poverty-press-releases/nid/167972 |archive-date=August 16, 2022}}</ref> Neenakost dohodkov na Filipinih se je začela zmanjševati leta 2012. === Etnična pripadnost === Filipini imajo precejšnjo etnično raznolikost zaradi tujega vpliva in razdeljenosti otočja glede na vodo in topografijo. Po popisu leta 2020 so bile največje etnične skupine na Filipinih Tagalogi (26,0 %), Visajanci [razen Cebuano, Hiligaynon in Waray] (14,3 %), Ilocano in Cebuano (oboje po 8 %), Hiligajnon (7,9 %), Bicolano (6,5 %) in Varaj (3,8 %). Avtohtona ljudstva v državi je leta 2020 sestavljalo 110 etnolingvističnih skupin s skupno 15,56 milijona prebivalcev. Med njimi so Igoroti, Lumadi, Mangjani in domorodna ljudstva Palavana.<ref>{{Cite tech report |last=Cariño |first=Jacqueline K. |date=November 2012 |title=Country Technical Note on Indigenous Peoples' Issues; Republic of the Philippines |url=https://www.ifad.org/documents/38714170/40224860/philippines_ctn.pdf/ae0faa4a-2b65-4026-8d42-219db776c50d |archive-url=https://web.archive.org/web/20210809025044/https://www.ifad.org/documents/38714170/40224860/philippines_ctn.pdf/ae0faa4a-2b65-4026-8d42-219db776c50d |archive-date=August 9, 2021 |access-date=November 11, 2022 |publisher=International Fund for Agricultural Development |pages=3–5, 31–47}}</ref> Negriti naj bi bili med najzgodnejšimi prebivalci otokov. Ti manjšinski aboriginski naseljenci so avstraloidna skupina, ostanek prve človeške migracije iz Afrike v Avstralijo, ki so jo verjetno razselili kasnejši valovi migracij. Nekateri filipinski Negriti imajo v svojem genomu primes denisovskega človeka.<ref>{{#invoke:cite|news|date=August 31, 2012 |title=Extinct humanoid species may have lived in PHL |language=en |work=GMA News Online |url=https://www.gmanetwork.com/news/scitech/science/272046/extinct-humanoid-species-may-have-lived-in-phl/story/ |access-date=February 8, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181227040611/https://www.gmanetwork.com/news/scitech/science/272046/extinct-humanoid-species-may-have-lived-in-phl/story/ |archive-date=December 27, 2018}}</ref> Etnični Filipinci običajno pripadajo več etničnim skupinam jugovzhodne Azije, jezikovno razvrščenim kot Avstronezijci, ki govorijo malajsko-polinezijske jezike. === Jeziki === ''Ethnologue'' navaja 186 jezikov za Filipine, od katerih je 182 živih jezikov. Ostali štirje nimajo več znanih govorcev. Večina maternih jezikov je del filipinske veje malajsko-polinezijskih jezikov, ki je veja avstronezijske jezikovne družine.<ref name="Ethnologue-PH">{{#invoke:cite|web|date=2013 |title=Philippines |url=https://www.ethnologue.com/country/PH |archive-url=https://web.archive.org/web/20130309171641/http://www.ethnologue.com/country/PH |archive-date=March 9, 2013 |access-date=February 8, 2023 |website=Ethnologue |publisher=SIL International |language=en |location=Dallas, TX}}</ref> Govorijo se tudi kreolske različice, ki temeljijo na španščini in so skupno znane kot ''chavacano''. Številni filipinski negritski jeziki imajo edinstven besednjak, ki je preživel avstronezijsko akulturacijo.<ref>{{cite journal |last=Reid |first=Lawrence A. |date=June 1, 1994 |title=Possible Non-Austronesian Lexical Elements in Philippine Negrito Languages |url=https://scholarspace.manoa.hawaii.edu/server/api/core/bitstreams/f88d1c43-3ab9-4d31-b1ab-d717149582e8/content |journal=Oceanic Linguistics |location=Honolulu, Hawaii |publisher=University of Hawaiʻi Press |volume=33 |issue=1 |pages=37–72 |doi=10.2307/3623000 |jstor=3623000 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220711143411/https://scholarspace.manoa.hawaii.edu/server/api/core/bitstreams/f88d1c43-3ab9-4d31-b1ab-d717149582e8/content |archive-date=July 11, 2022 |access-date=February 18, 2023 |via=ScholarSpace |author-link1= |hdl=10125/32986 |hdl-access=free}}</ref> Filipinščina in angleščina sta uradna jezika države. Filipinščina, standardizirana različica tagalogščine, se govori predvsem v Metro Manili. Filipinščina in angleščina se uporabljata v vladi, izobraževanju, tisku, radiodifuznih medijih in poslovanju, pogosto s tretjim lokalnim jezikom. Leta 2020 so bili najpogostejši jeziki, ki so se običajno govorili doma, tagalogščina, binisaja, hiligajnonščina, ilokanščina, cebuanščina in bikolščina. == Kultura == Filipini so zelo kulturno raznoliki predvsem zaradi razdrobljene geografije države. Španska in ameriška kultura sta zaradi dolge kolonizacije močno vplivali na filipinsko kulturo. Kulture Lumadov z Mindanaa in arhipelaga Sulu so se razvile izrazito, saj so imele omejen španski vpliv in večji vpliv bližnjih islamskih regij. Avtohtone skupine, kot so Igoroti, so ohranile svoje predkolonialne običaje in tradicije z upiranjem Špancem. Vendar se je v 19. stoletju pojavila nacionalna identiteta s skupnimi nacionalnimi simboli ter kulturnimi in zgodovinskimi osredji.<ref name="Bankoff-2017">{{cite book |last1=Bankoff |first1=Greg |url=https://books.google.com/books?id=Se1HDwAAQBAJ |title=Post-Colonial National Identity in the Philippines: Celebrating the Centennial of Independence |series=Routledge Revivals |last2=Weekley |first2=Kathleen |date=2017 |publisher=Routledge |location=London |isbn=978-1-351-74209-2}}</ref> Filipinske vrednote temeljijo predvsem na osebnih zavezništvih, ki temeljijo na sorodstvu, obveznostih, prijateljstvu, veri (zlasti krščanstvu) in trgovini. Družina je osrednjega pomena za filipinski družbi; norme, kot so zvestoba, ohranjanje tesnih odnosov in skrb za ostarele starše, so v filipinski družbi globoko zakoreninjene. === Kuhinja === [[File:Fish sinigang.jpg|thumb|Skleda ribjega ''sinigang'']] Tradicionalna filipinska kuhinja se je od svojih malajsko-polinezijskih začetkov razvijala od 16. stoletja. Nanjo so vplivale predvsem hispanske, kitajske in ameriške kuhinje, ki so bile prilagojene filipinskemu okusu. Filipinci imajo raje močne okuse, osredotočene na sladke, slane in kisle kombinacije. Regionalne razlike obstajajo po vsej državi; [[riž]] je glavna vrsta škroba, vendar je [[manioka]] pogostejša v delih Mindanaa. ''Adobo'' je neuradna nacionalna jed. Druge priljubljene jedi so ''lechón'', ''kare-kare'', ''sinigang'', ''pancit'', ''lumpia'' in ''arroz caldo''. Tradicionalne sladice so ''kakanin'' (riževe pogače), ki vključujejo ''puto'', ''suman'' in ''bibingko''. Sestavine, kot so ''calamansi'', ''ube'' in ''pili'', se uporabljajo v filipinskih sladicah. Velikodušna uporaba začimb, kot so ''patis'', ''bagoong'' in ''toyo'', daje značilen filipinski okus. Obstaja veganska filipinska hrana, ki vključuje ''laing'', ''lumpiang gulay'', ''ensaladang talong'', ''turon'', ''ginataang bilo-bilo'', ''biko'', ''espasol'', ''banana cue'', ''camote cue'', ''taho'', ''suman'', ''carioca'' in ''lumpiang sariwa''. Za razliko od drugih držav vzhodne ali jugovzhodne Azije večina Filipincev ne je s palčkami. Uporabljajo žlice in vilice. Tradicionalno prehranjevanje z rokami ali prsti (znano kot ''kamayan'') se je uporabljalo na manj urbaniziranih območjih, vendar je postalo popularizirano z uvedbo filipinske hrane med tujce in mestne prebivalce. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |year=2001 |title=Družinska enciklopedija Guinness |edition=8. |location=Ljubljana |publisher=Slovenska knjiga |isbn=961-210-034-9 |cobiss=110352384}} {{wikislovar}} {{Southeast_Asia}} {{ASEAN}} {{APEC}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filipini| ]] [[Kategorija:Otoške države]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] [[Kategorija:Članice Zveze držav Jugovzhodne Azije]] [[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]] kaczhk6djrt8np90kirv3mvhotr6ugn 0 8165 6731574 6704814 2026-08-05T20:15:55Z ~2026-43068-45 263955 Popravila sem datum smrti, pravilen datum smrti je 4. maj 1997. 6731574 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|birth_place=|death_date=4. maj 1997}} '''Lojze Rozman''' [lójze rózman], [[Slovenci|slovenski]] [[filmski igralec|filmski]], [[gledališki igralec|gledališki]] in TV igralec, * [[2. junij]] [[1930]], [[Celje]], [[Slovenija]] (tedaj [[Kraljevina Jugoslavija]]), † [[4. maj]] [[1997]], [[Ljubljana]]. Rozman je diplomiral na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] in je že med študijem nastopil v [[film]]u ''[[Svet na Kajžarju]]''. Mdr. je dobil [[Borštnikov prstan]] (1988). == Celovečerni filmi == * ''[[Svet na Kajžarju]]'', [[1952]] * ''[[Tri zgodbe]]'', [[1955]] * ''[[Trenutki odločitve]]'', [[1955]] * ''[[Pet minut raja]]'', [[1959]] * ''[[Akcija (film)|Akcija]]'', [[1960]] * ''[[Veselica (film)|Veselica]]'', [[1960]] * ''[[Balada o trobenti in oblaku (film)|Balada o trobenti in oblaku]]'', [[1961]] * ''[[Minuta za umor]]'', [[1962]] * ''[[Tistega lepega dne]]'', [[1962]] * ''[[Samorastniki]]'', [[1963]] * ''[[Zarota (film)|Zarota]]'', [[1964]] * ''[[Ne joči, Peter]]'', [[1964]] * ''[[Amandus]]'', [[1966]] * ''[[Grajski biki]]'', [[1967]] * ''[[Zgodba, ki je ni]]'', [[1967]] * ''[[Nevidni bataljon]]'', [[1967]] * ''[[Bitka na Neretvi (film)|Bitka na Neretvi]]'', [[1969]] * ''[[Praznovanje pomladi]]'', [[1978]] * ''[[Pustota (film)|Pustota]]'', [[1982]] * ''[[Dih (film)|Dih]]'', [[1983]] * ''[[Veselo gostivanje]]'', [[1984]] * ''[[Ljubezen nam je vsem v pogubo]]'', [[1987]] * ''[[Nekdo drug]]'', [[1989]] * ''[[Do konca in naprej (film)|Do konca in naprej]]'', [[1990]] * ''[[Rabljeva freska]]'', [[1995]] * ''[[Carmen (film, 1995)|Carmen]]'', [[1995]] * ''[[Ekspres, ekspres]]'', [[1996]] == Zunanje povezave == * [http://www.imdb.com/name/nm0747635/ IMDB Lojze Rozman] * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174702807 Dramski igralec Lojze Rozman]. Naši umetniki pred mikrofonom (26. junij 2020). RTV Slovenija. {{BorstnikovPrstan}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{Škrbina o filmskem igralcu}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930|Rozman, Lojze]] [[Kategorija:Umrli leta 1997|Rozman, Lojze]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci|Rozman, Lojze]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci|Rozman, Lojze]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci|Rozman, Lojze]] [[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana|Rozman, Lojze]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci|Rozman, Lojze]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] {{normativna kontrola}} nbpuclyagu0avrgb8om6ro7t4tqq2ai 0 17372 6731754 6658611 2026-08-06T10:27:14Z ~2026-32552-67 260877 /* Š */ 6731754 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[srbi|srbskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Srbov|Srbija|srbskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Blagoje Adžić]] - [[Milivoje Antonijević]] - [[Vukoman Aračić]] - [[Milan Arsenijević]] - [[Jovan Atanacković]] - [[Života Avramović]] == B == [[Aleksandar Bakić]] - [[Đuka Balenović]] - [[Branislav Barjaktarević]] - [[Jovan Belimarković]] - [[Stevan Bikić]] - [[Gedeon Bogdanović-Geco]] - [[Antonije Bogićević]] - [[Uroš Bogunović]] - [[Petar Bojović]] - [[Branko Borojević]] - ([[Svetozar Borojević]]) - [[Stevan Bošković]] - [[Nikola Božanić]] - [[Miloš Božanović]] - ([[Borislav Božović]]) - [[Jovan Branovački]] - [[Burek Sherifi]] == Ć == [[Mile Ćalović]] - == D == ([[Milan Daljević]]) - (Jovan /Janos/ Damjanić) - ([[Peko Dapčević]]) - [[Božidar Delić]] - [[Mićo Delić]] - [[Bratislav Dikić]] - [[Ljubiša Diković]] - [[Dragoljub Dinić]] - [[Ivan Djokić]] - [[Nenad Drakulić]] - [[Petar Drapšin]] - [[Momčilo Dugalić]] - [[Vojislav Dulić]] - == Đ == [[Dragutin Đorđević (general)]] - [[Josif Đorđević]] - [[Ilija Đuknić]] - [[Dimitrije Đurić]] - [[Ljubodrag Đurić|Ljubo(drag) Đurić]] - [[Predrag Đurić]] == F == [[Dragutin Franasović]] == G == ([[Dragutin Gavrilović]] - polkovnik) - [[Dimitrije Georgijević]] (prv. ''Bugarski''; 1892-1959) - [[Vojislav Gojković]] - ([[Ivan Gošnjak]]) - [[Čedo Grbić]] - [[Petar Gračanin]] - [[Krajimir Grbović]] - [[Sava Grujić]] - [[Milan Gvero]] - == H == [[Stevan Hadžić]] - [[Rade Hamović]] - [[Đura Horvatović]] == J == ([[Pavle Jakšić]]) - [[Božidar Janković]] (1849-1920) - [[Milojko B. Janković]] (1884-1973) - [[Miodrag Jokić]] - [[Đoko Jovanić]] - [[Bogdan Jovanović]] - [[Branko Jovanović]] - [[Đorđe Jovanović (general)|Đorđe Jovanović]] - [[Jefta Jovanović]] - [[Mirko Jovanović]] - [[Radmilo Jovanović]] - [[Radivoje Jovanović]] - [[Georgije Jovičić]] - [[Pavle Jurišić Šturm]] (''Lužiški Srb'') == K == ([[Veljko Kadijević]]) - [[Savo Kesar]] - [[Živan Knežević]] - [[Milan Kuprešanin]] == L == [[Vladimir Lazarević]] - [[Milojko Lešjanin]] - [[Đorđe Lukić]] - [[Sreten Lukić]] ([[policija|P]]) - [[Nikola Ljubičić]] - [[Radoje Ljubičić]] == M == [[Vojin Maksimović]] - [[Bogdan Mamula]] - ([[Branko Mamula]]-admiral) - [[Ljubomir Marić]] - [[Rade Marković]] - [[Đuro Matić]] - [[Petar Matić]] - [[Đura Mešterović]] - [[Aleksandar Mezić]] - [[Draža Mihajlović]] - [[Milorad Milatović]] - [[Dobrosav Milenković|Dobroslav Milenković]] (1874-1973) - [[Radivoje Miletić]] ([[Bosanski Srbi|Bosan. Srb]]) - [[Radovan Miletić]] - [[Ljubomir Milić]] - [[Miroslav Milisavljević]] - [[Borivoj Mirković]] - [[Stevan Mirković]] - [[Živojin Mišić]] - [[Jovan Mišković]] - [[Jovan Mitić]] - ([[Ratko Mladić]]) - [[Milan Mojsilović]] - [[Hippolyte Mondain]] - [[Mile Mrkšić]] == N == [[Kosta Nađ]] - [[Jovan Naumović]] - [[Milan Nedić]] - [[Tihomilj Nikolić|Tihomilj (Teša) Nikolić]] - [[Živojin Nikolić]] - [[Božo Novak]] == O == [[Miloš Obradović]] - [[Vuk Obradović]] - [[Dragoljub Ojdanić]] - [[Milenko Okiljević]] - [[Savo Orović]] == P == [[Ljubivoje Pajović]] - [[Anastas Paligorić]] - [[Vinko Pandurević]] ([[Bosanski Srbi|Bosanski Srb]]) - [[Života Panić]] - [[Milojica Pantelić]] - [[Nebojša Pavković]] - [[Ivan Pavlović]] - [[Milovan Pavlović]] - [[Živojin Pavlović]] - [[Jovan Pejković]] - [[Dušan Pekić]] - [[Slobodan Penezić]] - [[Marko Peričin]] - [[Momčilo Perišić]] - [[Dragoljub Petrović]] - [[Dragoslav Petrović]] - [[Dušan Petrović]] - [[Jovan Petrović]] - [[Mihajlo Petrović]] - [[Milivoje Petrović Blaznavac]] - [[Radoslav Petrović]] - [[Đurađ Pokrajac]] - [[Zdravko Ponoš]] - [[Koča Popović]] - [[Jovan Praporčetović]] - [[Radomir Putnik]] - == R == [[Ilija Radaković]] - [[Milan Radenković]] - [[Svetozar Radojević]] - [[Dragoman Radojičić]] - [[Goran Radosavljević]] - [[Mihailo Rašić]] - [[Ante Raštegorac]] ? == S == [[Dušan Simović]] - [[Vasilije Smajević]] - [[Krsta Smiljanić]] - [[Ratko Sofijanić]] - [[Stojadin Soldatović]] - [[Miloš Stanimirović]] - [[Živko Stanisavljević]] - [[Radisav Stanojlović]] - [[Stepa Stepanović]] - [[Momir Stojanović]] - [[Svetislav Stojanović]] - [[Žika Stojšić]] - [[Pavle Strugar]] - [[Vukašin Subotić]] - == Š == ([[Jefto Šašić]]) - [[Boško Šiljegović]] - [[Marinko Šiljegović]] - [[Boško Škrbović]] - [[Miloš Šumonja]] - [[Stevan Šupljikac]] - == T == [[Rajko Tanasković]] - [[Milan Tankosić]] - [[Božidar Terzić]] - [[Milorad Terzić]] - ([[Velimir Terzić]]) - [[Zdravko Tolimir]] - [[Petar Topalović]] == V == [[Miloš Vasić]] - [[Aleksandar Vasiljević]] - [[Lazo Vidović|Lazo (Lazar) Vidović]] - [[Nikola Vidović (general)|Nikola Vidović]] - [[Žarko Vidović (general)|Žarko Vidović]] - [[Dušan Vignjević]] - [[Svetozar Višnjić]] - [[Đoka Vladisavljević]] - [[Aleksandar Vojinović (general)|Aleksandar Vojinović]] - [[Dragomir Vučković]] == Z == [[Dmitar Zaklan]] - ([[Miloš Zekić]]) - ([[Milan Zelenika]]) - [[Milan Zarić]] - [[Bogdan Zimonjić]] == Ž == [[Milan Žeželj]] == Glej tudi == * [[seznam srbskih admiralov]] * [[seznam srbskih častnikov]] * [[seznam jugoslovanskih generalov]] * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{stublist}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Seznami Srbov|Generali]] [[Kategorija:Srbski generali|*]] tpm3dl8c3i374iik6vz8urf5alqspp4 0 17746 6731468 6577341 2026-08-05T16:23:51Z Andrejj 94 {{dp}} 6731468 wikitext text/x-wiki {{dp}} {{Popravi|razlog=vmesne opombe pri zgodbi, preveriti vsebino}} {{ležeč naslov}} [[File:John William Waterhouse - Ulysses and the Sirens (1891).jpg|thumb|John William Waterhouse, 1891]] '''''Odiseja''''' ({{jezik-el2|Οδύσσεια}}: ''Odísseia'') je [[Grčija|grški]] junaški [[ep]]. Domnevni avtor je [[Homer]], vendar se o njegovem avtorstvu porajajo dvomi. Pripovedovanje je namreč epizodično, neprestane so prekinitve glavne zgodbe, kar nakazuje na to, da so pesnitev vedno znova predelovali in ji kaj dodajali. Odiseja je sestavljena iz 24 [[spev]]ov in je v nekem smislu nadaljevanje ''[[Iliada|Iliade]]''. Oba epa sta vira preučevanja grške družbe v obdobju od 12. do 8. stoletja pr. n. št. == Nastanek == Delo bržkone ni nastalo naenkrat, ker je v njem preveč nepomembnih sestavin, ki samo zavlačujejo dogajanje. Vrh tega je Telemahija (I-IV) očitno privesek, druga Nekija (XXIV) pa je očitno nastala pozneje in je izpeljana iz nečesa drugega. Če ne upoštevamo interpolacij in manjših sledov dela poznejših rok, dobimo v splošnem vtis, da je bila pesnitev ustvarjena predvsem v treh obdobjih: najprej je bila to zgodba o Odisejevih pustolovskih potovanjih; v drugem obdobju ji je bil dodan njegov prihod na Itako in maščevanje nad snubci; in končno kaže Telemahija poznejšo željo, da bi uvrstili Odisejevo »Vrnitev« med zgodbe o vrnitvi drugih grških junakov. Celo tisti del epa, ki se zdi najstarejši in ki opeva junakova potovanja, kaže nagel preskok dejanja s [[Črno morje|Črnega morja]] v vode okrog [[Sicilija|Sicilije]] in [[Italija|Italije]]. Še več drugih znamenj kaže na dodajanje in popravljanje.<ref>Pareto, Luigi (1970): Zgodovina človeštva - Stari svet, II/I, DZS, Ljubljana, str. 251.</ref> [[File:Odyssey manuscript.jpg|thumb|Homer, ''Odiseja'', manuscript, 3rd quarter of the 15th century ([[British Library]])]] == Zgodba == Odiseja opisuje vračanje enega največjih grških junakov trojanske vojne, [[Odisej]]a, domov na [[Itaka|Itako]]. Zaradi zamere nekaterim bogovom se potovanje zapleta in traja deset let. Dogajalni prostor je [[Sredozemlje]], kot so ga poznali tedanji grški morjeplovci. V mnogo krajih, opisanih v epu, lahko prepoznamo današnje kraje. Ep poudarja moč človeškega razuma ter drugih vrlin in ne prepušča več vsega volji bogov. Zgradba epa je dvodelna. V prvem delu (1. - 12. spev) se Odisej vrne na Itako. Tja ga po gostoljubnem sprejemu v njihovi domovini pripeljejo [[Fajak]]i. Odisej jim je tam pripovedoval o svojih doživetjih na potovanju. Spopadel se je z enookimi [[Kiklop]]i, živel s čarovnico Kirko, potoval po podzemlju [[Had]]u, se srečal s [[sirena]]mi, plul mimo [[Scila (pošast)|Scile]] in [[Karibda|Karibde]] in se nazadnje spoznal z nimfo [[Kalipso]], ki mu je na ukaz bogov pomagala, da je dosegel otok Fajakov. Obenem spremljamo zgodbo Odisejevega sina [[Telemah]]a, ki je odšel iskat očeta. Obiskal je Šparto, in sicer očetove soborce izpred [[Troja|Troje]] in jih prosil za pomoč. V drugem delu (13. - 24. spev) se na Itaki srečata oče Odisej in sin Telemah. S pomočjo boginje [[Atena|Atene]] pripravijo maščevanje snubcem, ki, prepričani o Odisejevi smrti, dvorijo njegovi ženi [[Penelopa|Penelopi]]. Odisej pobije vse do zadnjega in zopet srečno zavlada na Itaki. == Notranja zgradba == Celotno delo sestavlja 24 spevov. Prvih 12 govori o [[Odisej]]evem potovanju nazaj na rodni otok [[Itaka|Itako]], nadaljnih 12 pa o njegovih prigodah na otoku. Pripovedna tehnika je analitična, kar pomeni, da se pretekli dogodki razkrivajo tekom zgodbe. Okvirno pripoved vodi Odisej, ki nam v vloženih zgodbah razkriva svoje dogodivščine. Verz je [[heksameter]], ki ga zaznamuje šest [[daktil]]skih stopic (-UU|-UU|-UU|-UU|-UU|-UU), zadnja stopica je lahko nepopoln ali katalektični daktil. Ritem starogrškega verza temelji na izmenjavanju kratkih (U) in dolgih (-) zlogov, medtem ko slovenski prevod vsebuje menjavo naglašenega in nenaglašenega zloga. Starogrški ritem zato spada med kvantitativni verzni sistem. [[Homer]] je ep obogatil še z vsebinsko raznovrstnostjo. Značilnost Odiseje je tako epska širina, torej široko in podrobno opisovanje posameznih oseb in dejanj. Pogosti so [[ukrasni pridevek|okrasni pridevki]], s katerimi Homer označuje lastnosti predmetov ali oseb. Homerska primera je posebna lastnost Homerjevih epov, pomeni pa razširjeno [[metafora|komparacijo]], kjer Homer slikovito prikaže nek dogodek v primerjavi z drugim, po navadi povzetim iz narave. Homerjev jezik je arhaična [[jonska grščina]], opazen pa je vpliv eolskega narečja. == Drugi pomeni == Izraz ''odiseja'' ali ''odisejada'' je zaradi te zgodbe dobil še drug pomen - predstavlja izraz za dolgotrajno potovanje. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Homer]] * [[Iliada]] [[Kategorija:Epi]] [[Kategorija:Odiseja|*]] {{normativna kontrola}} ms3ytv5123wa3e4lesh64m3fiw6ni35 0 23650 6731793 6205020 2026-08-06T11:57:04Z Engelbert 76895 pp 6731793 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Nikola I. Petrović Njegoš''' (rojen kot '''Nikola Mirkov Petrović''') ({{jezik-sr|Никола I Петровић Његош}}), [[Črnogorci|črnogorski]] [[kralj]], * [[7. oktober]] [[1841]], [[Njeguši]], [[Črna gora]], † [[1. marec]] [[1921]], [[Cap d'Antibes]], [[Francija]]. Nikola je bil sin [[vojvoda|vojvode]] [[Mirko Petrović|Mirka Petrovića Njegoša]] in [[prestolonaslednik]] svojega strica [[knez]]a [[Danilo II. Petrović Njegoš|Danila II.]] S sedemnajsti leti je odšel na šolanje v [[Francija|Francijo]]. Njegov stric je leta [[1860]] postal žrtev [[atentat]]a in mladi Nikola se je moral vrniti na [[Cetinje]], kjer je nasledil črnogorski [[prestol]]. Njegova Črna gora se je med letoma [[1862]] in [[1878]] zapletla v številne [[vojna|vojne]] z [[Otomanski imperij|Otomanskim imperijem]], a mu jo je uspelo obraniti. Velike sile so na [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]] leta [[1878]] Črni gori priznale povečanje ozemlja, mednarodno potrditev neodvisnosti in izhod na [[morje]]. V naslednjih letih je Črna gora uživala desetletja napredka in stabilnosti. Država se je pravno stabilizirala po zahodnem vzoru, vzpostavili so se diplomatski odnosi s številnimi [[Evropa|evropskimi]] državami, gospodarstvo, šolstvo in kultura so se razcveteli. Zaradi pritiska domače javnosti je leta [[1905]] dal Črni gori prvo [[ustava|ustavo]]. Uvedel je tudi evropske norme svobode tiska in kriminalnega zakonika. Črnogorski parlament je leta [[1910]] ob petdesetletnici vladanja Nikolo razglasil za [[kralj]]a, Črno goro pa za [[kraljevina Črna gora|kraljevino]]. Ob izdatni podpori imperialne [[Rusija|Rusije]] je bil vrhovni poglavar črnogorske vojske v obeh [[Balkanski vojni|balkanskih vojnah]] ([[1912]]-[[1913]]). Med [[Prva svetovna vojna|I. svetovno vojno]], ki jo je Črna gora bíla na strani [[antanta|antante]], mu ni uspelo skleniti separatnega miru z [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]], zato je z delom svoje vlade zbežal v [[Francija|Francijo]], ki jo je zelo občudoval. Po vojni ga je novembra [[1918]] Velika narodna skupščina v [[Podgorica|Podgorici]] odstavila s prestola, Črna gora pa se je združila s [[Srbija|Kraljevino Srbijo]], ter z drugimi južnoslovanskimi deželami ustvarila [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino SHS]], ki so jo leta [[1929]] preimenovali v Jugoslavijo. Nikola je leta [[1918]] odšel v izgnanstvo v [[Francija|Francijo]], ki jo je zelo občudoval, a je zahteval prestol vse do svoje smrti tri leta pozneje. Pokopali so ga v [[italija]]nskem [[San Remo|San Remu]]. Leta [[1989]] so posmrtne ostanke kralja Nikole, njegove kraljice Milene in dveh od njunih dvanajstih otrok prenesli in pokopali na [[Cetinje|Cetinju]] v Cerkvi rojstva Matere Božje, ki jo je kot dvorno kapelo zgradil knez Nikola sam. Ena od njegovih hčera, Anastazija, se je poročila z ruskim nadvojvodo [[Nikolaj Nikolajevič|Nikolajem Nikolajevičem]], generalom iz I. svetovne vojn, druga je postala [[kraljica Elena Italijanska]], žena kralja [[Viktor Emanuel III|Viktorja Emanuela III]]. Mnoge od njegovih hčera so se poročile z različnimi princi in kralji, zaradi česar si je Nikola prislužil vzdevek »tast Evrope«. Nikola se je preskusil tudi v književnosti, predvsem pri pisanju domoljubnih in junaških pesmi. Najbolj znana je njegova pesem [[Onam' onamo]], ki je postala neuradna črnogorska himna. V zbirki pesmi ''Nova kola'' je napisal 31 pesmi, ki naj bi postale himne posamičnih [[črnogorska plemena|črnogorskih plemen]]. Zapustil je tudi dve drami, ''Balkanska carica'' in ''Knez Arvanit'', ter dnevnike in spomine. ==Sklici== {{sklici|1}} {| border = 1 align=center cellpadding=5 |width = 30% align = center|Predhodnik:<br />[[Danilo II. Petrović Njegoš|Danilo II.]] |width = 40% align = center|[[Črnogorski vladarji]] |width = 30% align = center|Naslednik:<br />/ |} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Njegoš, Nikola I. Petrović}} [[Kategorija:Rojeni leta 1841]] [[Kategorija:Umrli leta 1921]] [[Kategorija:Črnogorski vladarji]] [[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Jurija]] [[Kategorija:Pretendenti črnogorskega prestola]] esrp8w0qdz0ubccgrie7qs11jnujg0h 0 24470 6731521 6701389 2026-08-05T17:23:57Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +nedeljski gost 6731521 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Matic Osovnikar''', [[Slovenci|slovenski]] [[atlet]], * [[19. januar]] [[1980]], [[Kranj]]. Osovnikar je bil do leta 2026 z 10,13 sekunde slovenski rekorder v [[šprint]]u na 100 m, dokler ni rekorda podrl [[Anej Čurin Praprotnik]] z 10,09 sekunde.<ref>{{Navedi splet|title=Anej Čurin Prapotnik popravil državni rekord Osovnikarja na 100 metrov|url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/anej-curin-prapotnik-popravil-drzavni-rekord-osovnikarja-na-100-metrov/785925|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-24|language=sl|first=T.|last=O}}</ref> == Življenjepis == Matic Osovnikar živi v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], študira ([[stomatologija|stomatologijo]]), trenira pa v [[Ljubljana|Ljubljani]] v klubu [[AD Mass]] pod taktirko sicer nacionalnega [[trener]]ja za šprint [[Albert Šoba|Alberta Šobe]]. == Dosežki == * 3. mesto 100 m, evropsko prvenstvo, [[Göteborg]], [[2006]] - 10,14 * 4. mesto 200 m, svetovno dvoransko prvenstvo, [[Birmingham]], [[2003]] - 20,77 * 4. mesto 60 m, svetovno dvoransko prvenstvo, [[Moskva]], [[2006]] - 6,58 * 4. mesto 60 m, evropsko dvoransko prvenstvo, [[Birmingham]], [[2007]] - 6,63 * 5. mesto 60 m, svetovno dvoransko prvenstvo, [[Budimpešta]], [[2004]] - 6,58 * 7. mesto 100 m, svetovno prvenstvo, [[Osaka]], [[2007]], - 10,13 == Osebni rekordi == * 60 m dvorana - 6,58 [[Slovenski rekordi v atletiki|DR]] (2004; izenačen 2006) * 100 m - 10,13 (2007) * 200 m - 20,47 DR(2004) * 200 m dvorana - 20,77 DR(2003) * 300 m - 34,46 (1997) * 400 m - 48,88 (1997) DR = državni rekord == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih atletov]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175080709 Matic Osovnikar, še vedno najhitrejši Slovenec]. Nedeljski gost (20. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). {{Footer Mediterranean Champions 100m Men}} {{Footer Mediterranean Champions 200m Men}} {{Slovenski športnik leta}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o atletu}} {{DEFAULTSORT:Osovnikar, Matic}} [[Kategorija:Slovenski atleti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Državni rekorderji Slovenije]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Kranjski športniki]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] oasb6rluhr7sds2m14hufsp8yz7eq25 6731522 6731521 2026-08-05T17:25:01Z TadejM 738 danes doktor dentalne medicine 6731522 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Matic Osovnikar''', [[Slovenci|slovenski]] [[atlet]], * [[19. januar]] [[1980]], [[Kranj]]. Osovnikar je bil do leta 2026 z 10,13 sekunde slovenski rekorder v [[šprint]]u na 100 m, dokler ni rekorda podrl [[Anej Čurin Praprotnik]] z 10,09 sekunde.<ref>{{Navedi splet|title=Anej Čurin Prapotnik popravil državni rekord Osovnikarja na 100 metrov|url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/anej-curin-prapotnik-popravil-drzavni-rekord-osovnikarja-na-100-metrov/785925|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-24|language=sl|first=T.|last=O}}</ref> == Življenjepis == Matic Osovnikar živi v [[Škofja Loka|Škofji Loki]], je doktor [[dentalna medicina|dentalne medicine]], trenira pa v [[Ljubljana|Ljubljani]] v klubu [[AD Mass]] pod taktirko sicer nacionalnega [[trener]]ja za šprint [[Albert Šoba|Alberta Šobe]]. == Dosežki == * 3. mesto 100 m, evropsko prvenstvo, [[Göteborg]], [[2006]] - 10,14 * 4. mesto 200 m, svetovno dvoransko prvenstvo, [[Birmingham]], [[2003]] - 20,77 * 4. mesto 60 m, svetovno dvoransko prvenstvo, [[Moskva]], [[2006]] - 6,58 * 4. mesto 60 m, evropsko dvoransko prvenstvo, [[Birmingham]], [[2007]] - 6,63 * 5. mesto 60 m, svetovno dvoransko prvenstvo, [[Budimpešta]], [[2004]] - 6,58 * 7. mesto 100 m, svetovno prvenstvo, [[Osaka]], [[2007]], - 10,13 == Osebni rekordi == * 60 m dvorana - 6,58 [[Slovenski rekordi v atletiki|DR]] (2004; izenačen 2006) * 100 m - 10,13 (2007) * 200 m - 20,47 DR(2004) * 200 m dvorana - 20,77 DR(2003) * 300 m - 34,46 (1997) * 400 m - 48,88 (1997) DR = državni rekord == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih atletov]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175080709 Matic Osovnikar, še vedno najhitrejši Slovenec]. Nedeljski gost (20. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). {{Footer Mediterranean Champions 100m Men}} {{Footer Mediterranean Champions 200m Men}} {{Slovenski športnik leta}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o atletu}} {{DEFAULTSORT:Osovnikar, Matic}} [[Kategorija:Slovenski atleti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Državni rekorderji Slovenije]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Kranjski športniki]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] ah2ru9xuhk44211awthu8l5m1wkpgxb 0 25454 6731445 6731248 2026-08-05T15:34:24Z Engelbert 76895 /* L */ +1 6731445 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Črnogorci|črnogorskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Črnogorcev|Črna Gora|črnogorskih}} {{CompactTOC2}} == B == [[Radomir Babić]] - [[Filip Bajković]] - [[Ahmet Bajrović]] - [[Mitar Bakić]] - [[Vojislav Biljanović]] - [[Vasilije Bošković]] - [[Borislav Božović]] - [[Božo Božović]] - [[Luka Božović]] - [[Radomir Božović]] - [[Mašan Božović]] - [[Petar Brajović (generalmajor)]] - [[Petar Brajović (generalpodpolkovnik)|Petar Brajović]] - [[Savo Brkić]] - [[Veko Bulatović]] - [[Mirko Burić]] - [[Savo Burić]] == C == [[Avro Cemović]] - ([[Panto Cemović]]) - [[Novica Cerović]] - == Č == [[Savo Čelebić]] == Ć == [[Petar Pero Ćetković]] - [[Vladimir Ćetković]] - == D == [[Peko Dapčević]] - [[Savo Drljević]] == Đ == [[Milovan Đilas]] - [[Drago Đukanović]] - [[Vojislav Đukanović]] - [[Boško Đuričković]] - [[Ivo Đurović]] - [[Jovan Đurović]] - [[Mašo Đurović]] - [[Milinko Đurović]] - [[Vasilije Đurović]]-Vako == G == [[Danilo Gatalo]] - [[Nikola Gažević]] - [[Dimitrije Vasiljević Georgijević]] - [[Periša Grujić]] == I == [[Đoko Ivanović]] - [[Miladin Ivanović]] == J == [[Radovan Jakić]] - [[Savo Joksimović]] - [[Blažo Janković]] - [[Arso Jovanović]] - [[Blažo Jovanović]] - [[Božidar Jovanović]] - [[Vaso Jovanović]] - [[Radoslav Jović]] - [[Niko Jovićević]] - [[Vojislav Jovović]] - == K == [[Vladimir Kalezić]] - [[Jovo Kapičić]] - [[Velimir Knežević]] - [[Milisav Koljenšić]] - [[Vlado Koljenšić]] - [[Blažo Kovačević]] - [[Milan Kovačević (general)|Milan Kovačević]] - [[Nikola Kovačević]] - [[Veljko Kovačević]] - [[Vojo Kovačević]] == L == [[Pero Lalović]] - [[Božo Lazarević]] - [[Danilo Lekić]] - [[Nikola Lekić]] - [[Blažo Lompar]] - [[Đuro Lončarević]] == M == [[Gligorije Mandić]] - [[Veljko Marinović]] - [[Mitar Martinović]] - [[Petar Martinović]] - [[Mirko Matković]] - [[Vukašin Mićunović]] - [[Ivan Milutinović]] - [[Zufer Musić]] - == N == [[Vojin Nikolić]] == O == [[Savo Orović]] == P == [[Miloš Pajković]] - [[Milutin Pejanović]] - [[Andrija Pejović]] - [[Pavle Pekić]] - [[Đuro Petrović]] - [[Mirko Petrović]] - [[Ilija Plamenac]] - ([[Krsto Popivoda]]) - ([[Pero Popivoda]]) - [[Vojin Popović (general)|Vojin Popović]] - [[Vujadin Popović]] - == R == [[Velimir Radičević]] - [[Milorad Radulović]] - [[Milisav Raičević]] - ([[Vladimir Rolović]]) == S == [[Milija Stanišić]] - [[Vladimir Stanojević]] - [[Zarija Stojović]] - [[Vlado Strugar]] (1922) == Š == [[Vladimir Šćekić]] - [[Zarije Škerović]] - [[Vido Šoškić]] - == T == [[Velimir Terzić]] == U == [[Jagoš Uskoković]] - == V == [[Dimitrije Vojvodić]] - [[Gajo Vojvodić]] - [[Radovan Vojvodić]] - [[Dimitrije Vrbica|Dimitrije-Migo Vrbica]] - [[Đoko Vukićević]] - [[Svetozar Vukmanović]] - [[Radomir Vukosavović]] - [[Aleksandar Vukotić]] - [[Janko Vukotić]] - [[Jovan Vukotić]] - [[Petar Vukotić]] - [[Marko Vuletić]] == Z == [[Veljko Zeković]] == Glej tudi == * [[seznam črnogorskih admiralov]] {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{stublist}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Seznami Črnogorcev|Generali]] [[Kategorija:Črnogorski generali|*]] 9cv7s5gpsa7bxkvmnqb5ct549bhqj7l 6731730 6731445 2026-08-06T09:21:45Z Engelbert 76895 /* M */ +3 6731730 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Črnogorci|črnogorskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Črnogorcev|Črna Gora|črnogorskih}} {{CompactTOC2}} == B == [[Radomir Babić]] - [[Filip Bajković]] - [[Ahmet Bajrović]] - [[Mitar Bakić]] - [[Vojislav Biljanović]] - [[Vasilije Bošković]] - [[Borislav Božović]] - [[Božo Božović]] - [[Luka Božović]] - [[Radomir Božović]] - [[Mašan Božović]] - [[Petar Brajović (generalmajor)]] - [[Petar Brajović (generalpodpolkovnik)|Petar Brajović]] - [[Savo Brkić]] - [[Veko Bulatović]] - [[Mirko Burić]] - [[Savo Burić]] == C == [[Avro Cemović]] - ([[Panto Cemović]]) - [[Novica Cerović]] - == Č == [[Savo Čelebić]] == Ć == [[Petar Pero Ćetković]] - [[Vladimir Ćetković]] - == D == [[Peko Dapčević]] - [[Savo Drljević]] == Đ == [[Milovan Đilas]] - [[Drago Đukanović]] - [[Vojislav Đukanović]] - [[Boško Đuričković]] - [[Ivo Đurović]] - [[Jovan Đurović]] - [[Mašo Đurović]] - [[Milinko Đurović]] - [[Vasilije Đurović]]-Vako == G == [[Danilo Gatalo]] - [[Nikola Gažević]] - [[Dimitrije Vasiljević Georgijević]] - [[Periša Grujić]] == I == [[Đoko Ivanović]] - [[Miladin Ivanović]] == J == [[Radovan Jakić]] - [[Savo Joksimović]] - [[Blažo Janković]] - [[Arso Jovanović]] - [[Blažo Jovanović]] - [[Božidar Jovanović]] - [[Vaso Jovanović]] - [[Radoslav Jović]] - [[Niko Jovićević]] - [[Vojislav Jovović]] - == K == [[Vladimir Kalezić]] - [[Jovo Kapičić]] - [[Velimir Knežević]] - [[Milisav Koljenšić]] - [[Vlado Koljenšić]] - [[Blažo Kovačević]] - [[Milan Kovačević (general)|Milan Kovačević]] - [[Nikola Kovačević]] - [[Veljko Kovačević]] - [[Vojo Kovačević]] == L == [[Pero Lalović]] - [[Božo Lazarević]] - [[Danilo Lekić]] - [[Nikola Lekić]] - [[Blažo Lompar]] - [[Đuro Lončarević]] == M == [[Gligorije Mandić]] - [[Veljko Marinović]] - [[Mitar Martinović]] - [[Petar Martinović]] - [[Mirko Matković]] - [[Veljko Mićunović]] - [[Vukašin Mićunović]] - [[Ivan Milutinović]] - [[Dušan Mugoša]] - [[Ilija Mugoša]] - [[Zufer Musić]] - == N == [[Vojin Nikolić]] == O == [[Savo Orović]] == P == [[Miloš Pajković]] - [[Milutin Pejanović]] - [[Andrija Pejović]] - [[Pavle Pekić]] - [[Đuro Petrović]] - [[Mirko Petrović]] - [[Ilija Plamenac]] - ([[Krsto Popivoda]]) - ([[Pero Popivoda]]) - [[Vojin Popović (general)|Vojin Popović]] - [[Vujadin Popović]] - == R == [[Velimir Radičević]] - [[Milorad Radulović]] - [[Milisav Raičević]] - ([[Vladimir Rolović]]) == S == [[Milija Stanišić]] - [[Vladimir Stanojević]] - [[Zarija Stojović]] - [[Vlado Strugar]] (1922) == Š == [[Vladimir Šćekić]] - [[Zarije Škerović]] - [[Vido Šoškić]] - == T == [[Velimir Terzić]] == U == [[Jagoš Uskoković]] - == V == [[Dimitrije Vojvodić]] - [[Gajo Vojvodić]] - [[Radovan Vojvodić]] - [[Dimitrije Vrbica|Dimitrije-Migo Vrbica]] - [[Đoko Vukićević]] - [[Svetozar Vukmanović]] - [[Radomir Vukosavović]] - [[Aleksandar Vukotić]] - [[Janko Vukotić]] - [[Jovan Vukotić]] - [[Petar Vukotić]] - [[Marko Vuletić]] == Z == [[Veljko Zeković]] == Glej tudi == * [[seznam črnogorskih admiralov]] {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{stublist}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Seznami Črnogorcev|Generali]] [[Kategorija:Črnogorski generali|*]] t5w5q4decrnxhfu0lug9rqe2yoy1i21 6731773 6731730 2026-08-06T10:41:00Z ~2026-32552-67 260877 /* Č */ 6731773 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Črnogorci|črnogorskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Črnogorcev|Črna Gora|črnogorskih}} {{CompactTOC2}} == B == [[Radomir Babić]] - [[Filip Bajković]] - [[Ahmet Bajrović]] - [[Mitar Bakić]] - [[Vojislav Biljanović]] - [[Vasilije Bošković]] - [[Borislav Božović]] - [[Božo Božović]] - [[Luka Božović]] - [[Radomir Božović]] - [[Mašan Božović]] - [[Petar Brajović (generalmajor)]] - [[Petar Brajović (generalpodpolkovnik)|Petar Brajović]] - [[Savo Brkić]] - [[Veko Bulatović]] - [[Mirko Burić]] - [[Savo Burić]] == C == [[Avro Cemović]] - ([[Panto Cemović]]) - [[Novica Cerović]] - == Č == [[Savo Čelebić]] - [[:bs:Vjekoslav_Čulić|Vjekoslav Čulić]] (1934) viceadmiral JLA == Ć == [[Petar Pero Ćetković]] - [[Vladimir Ćetković]] - == D == [[Peko Dapčević]] - [[Savo Drljević]] == Đ == [[Milovan Đilas]] - [[Drago Đukanović]] - [[Vojislav Đukanović]] - [[Boško Đuričković]] - [[Ivo Đurović]] - [[Jovan Đurović]] - [[Mašo Đurović]] - [[Milinko Đurović]] - [[Vasilije Đurović]]-Vako == G == [[Danilo Gatalo]] - [[Nikola Gažević]] - [[Dimitrije Vasiljević Georgijević]] - [[Periša Grujić]] == I == [[Đoko Ivanović]] - [[Miladin Ivanović]] == J == [[Radovan Jakić]] - [[Savo Joksimović]] - [[Blažo Janković]] - [[Arso Jovanović]] - [[Blažo Jovanović]] - [[Božidar Jovanović]] - [[Vaso Jovanović]] - [[Radoslav Jović]] - [[Niko Jovićević]] - [[Vojislav Jovović]] - == K == [[Vladimir Kalezić]] - [[Jovo Kapičić]] - [[Velimir Knežević]] - [[Milisav Koljenšić]] - [[Vlado Koljenšić]] - [[Blažo Kovačević]] - [[Milan Kovačević (general)|Milan Kovačević]] - [[Nikola Kovačević]] - [[Veljko Kovačević]] - [[Vojo Kovačević]] == L == [[Pero Lalović]] - [[Božo Lazarević]] - [[Danilo Lekić]] - [[Nikola Lekić]] - [[Blažo Lompar]] - [[Đuro Lončarević]] == M == [[Gligorije Mandić]] - [[Veljko Marinović]] - [[Mitar Martinović]] - [[Petar Martinović]] - [[Mirko Matković]] - [[Veljko Mićunović]] - [[Vukašin Mićunović]] - [[Ivan Milutinović]] - [[Dušan Mugoša]] - [[Ilija Mugoša]] - [[Zufer Musić]] - == N == [[Vojin Nikolić]] == O == [[Savo Orović]] == P == [[Miloš Pajković]] - [[Milutin Pejanović]] - [[Andrija Pejović]] - [[Pavle Pekić]] - [[Đuro Petrović]] - [[Mirko Petrović]] - [[Ilija Plamenac]] - ([[Krsto Popivoda]]) - ([[Pero Popivoda]]) - [[Vojin Popović (general)|Vojin Popović]] - [[Vujadin Popović]] - == R == [[Velimir Radičević]] - [[Milorad Radulović]] - [[Milisav Raičević]] - ([[Vladimir Rolović]]) == S == [[Milija Stanišić]] - [[Vladimir Stanojević]] - [[Zarija Stojović]] - [[Vlado Strugar]] (1922) == Š == [[Vladimir Šćekić]] - [[Zarije Škerović]] - [[Vido Šoškić]] - == T == [[Velimir Terzić]] == U == [[Jagoš Uskoković]] - == V == [[Dimitrije Vojvodić]] - [[Gajo Vojvodić]] - [[Radovan Vojvodić]] - [[Dimitrije Vrbica|Dimitrije-Migo Vrbica]] - [[Đoko Vukićević]] - [[Svetozar Vukmanović]] - [[Radomir Vukosavović]] - [[Aleksandar Vukotić]] - [[Janko Vukotić]] - [[Jovan Vukotić]] - [[Petar Vukotić]] - [[Marko Vuletić]] == Z == [[Veljko Zeković]] == Glej tudi == * [[seznam črnogorskih admiralov]] {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{stublist}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Seznami Črnogorcev|Generali]] [[Kategorija:Črnogorski generali|*]] sysgu32981b1jlujcsrdtbglscsfy0f 6731782 6731773 2026-08-06T11:24:47Z Engelbert 76895 /* N */ +2 6731782 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Črnogorci|črnogorskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Črnogorcev|Črna Gora|črnogorskih}} {{CompactTOC2}} == B == [[Radomir Babić]] - [[Filip Bajković]] - [[Ahmet Bajrović]] - [[Mitar Bakić]] - [[Vojislav Biljanović]] - [[Vasilije Bošković]] - [[Borislav Božović]] - [[Božo Božović]] - [[Luka Božović]] - [[Radomir Božović]] - [[Mašan Božović]] - [[Petar Brajović (generalmajor)]] - [[Petar Brajović (generalpodpolkovnik)|Petar Brajović]] - [[Savo Brkić]] - [[Veko Bulatović]] - [[Mirko Burić]] - [[Savo Burić]] == C == [[Avro Cemović]] - ([[Panto Cemović]]) - [[Novica Cerović]] - == Č == [[Savo Čelebić]] - [[:bs:Vjekoslav_Čulić|Vjekoslav Čulić]] (1934) viceadmiral JLA == Ć == [[Petar Pero Ćetković]] - [[Vladimir Ćetković]] - == D == [[Peko Dapčević]] - [[Savo Drljević]] == Đ == [[Milovan Đilas]] - [[Drago Đukanović]] - [[Vojislav Đukanović]] - [[Boško Đuričković]] - [[Ivo Đurović]] - [[Jovan Đurović]] - [[Mašo Đurović]] - [[Milinko Đurović]] - [[Vasilije Đurović]]-Vako == G == [[Danilo Gatalo]] - [[Nikola Gažević]] - [[Dimitrije Vasiljević Georgijević]] - [[Periša Grujić]] == I == [[Đoko Ivanović]] - [[Miladin Ivanović]] == J == [[Radovan Jakić]] - [[Savo Joksimović]] - [[Blažo Janković]] - [[Arso Jovanović]] - [[Blažo Jovanović]] - [[Božidar Jovanović]] - [[Vaso Jovanović]] - [[Radoslav Jović]] - [[Niko Jovićević]] - [[Vojislav Jovović]] - == K == [[Vladimir Kalezić]] - [[Jovo Kapičić]] - [[Velimir Knežević]] - [[Milisav Koljenšić]] - [[Vlado Koljenšić]] - [[Blažo Kovačević]] - [[Milan Kovačević (general)|Milan Kovačević]] - [[Nikola Kovačević]] - [[Veljko Kovačević]] - [[Vojo Kovačević]] == L == [[Pero Lalović]] - [[Božo Lazarević]] - [[Danilo Lekić]] - [[Nikola Lekić]] - [[Blažo Lompar]] - [[Đuro Lončarević]] == M == [[Gligorije Mandić]] - [[Veljko Marinović]] - [[Mitar Martinović]] - [[Petar Martinović]] - [[Mirko Matković]] - [[Veljko Mićunović]] - [[Vukašin Mićunović]] - [[Ivan Milutinović]] - [[Dušan Mugoša]] - [[Ilija Mugoša]] - [[Zufer Musić]] - == N == [[Radojica Nenezić]] - [[Vojin Nikolić]] - [[Mirko Novović]] == O == [[Savo Orović]] == P == [[Miloš Pajković]] - [[Milutin Pejanović]] - [[Andrija Pejović]] - [[Pavle Pekić]] - [[Đuro Petrović]] - [[Mirko Petrović]] - [[Ilija Plamenac]] - ([[Krsto Popivoda]]) - ([[Pero Popivoda]]) - [[Vojin Popović (general)|Vojin Popović]] - [[Vujadin Popović]] - == R == [[Velimir Radičević]] - [[Milorad Radulović]] - [[Milisav Raičević]] - ([[Vladimir Rolović]]) == S == [[Milija Stanišić]] - [[Vladimir Stanojević]] - [[Zarija Stojović]] - [[Vlado Strugar]] (1922) == Š == [[Vladimir Šćekić]] - [[Zarije Škerović]] - [[Vido Šoškić]] - == T == [[Velimir Terzić]] == U == [[Jagoš Uskoković]] - == V == [[Dimitrije Vojvodić]] - [[Gajo Vojvodić]] - [[Radovan Vojvodić]] - [[Dimitrije Vrbica|Dimitrije-Migo Vrbica]] - [[Đoko Vukićević]] - [[Svetozar Vukmanović]] - [[Radomir Vukosavović]] - [[Aleksandar Vukotić]] - [[Janko Vukotić]] - [[Jovan Vukotić]] - [[Petar Vukotić]] - [[Marko Vuletić]] == Z == [[Veljko Zeković]] == Glej tudi == * [[seznam črnogorskih admiralov]] {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{stublist}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Seznami Črnogorcev|Generali]] [[Kategorija:Črnogorski generali|*]] 9fbz4my03whlubpn8kq9ebyl2g3iw0i 0 28114 6731548 6479824 2026-08-05T19:18:30Z Ljuba24b 92351 /* Zemljepisna lega in podnebje */ zamenjana napačna slika 6731548 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Toskana | native_name = Toscana | native_name_lang = it | settlement_type = [[Italijanske dežele|Dežela]] | slika_brez_wd = 1 | image_skyline = | image_alt = | image_caption = | image_flag = Flag of Tuscany.svg | flag_alt = | flag_link = Zastava Toskane | image_shield = Coat of arms of Tuscany.svg | shield_size = 50px | shield_alt = | shield_link = Grb Toskane | image_blank_emblem = | blank_emblem_size = | blank_emblem_type = | blank_emblem_alt = | nickname = | motto = | anthem = | image_map = Tuscany in Italy.svg | mapsize = | map_alt = | map_caption = | pushpin_map = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_mapsize = | pushpin_map_caption = | coordinates = | coor_pinpoint = | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Italija]] | established_title = | established_date = | founder = | named_for = | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Firence]] | government_footnotes = | government_type = | leader_party = [[Demokratska stranka (Italija)|PD]] | leader_title = Predsednik | leader_name = [[Eugenio Giani]] | leader_title1 = | leader_name1 = | total_type = | unit_pref = | area_magnitude = | area_footnotes = | area_total_km2 = 22.985 | elevation_footnotes = | elevation_max_m = | elevation_min_m = | population_footnotes = | population_total = 3.742.437 | population_as_of = 31. december 2017<ref>{{navedi splet |title=Statistiche demografiche ISTAT |url=http://demo.istat.it/bil2017/index_e.html |website=demo.istat.it |accessdate=26 August 2019 |archive-date=2018-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180808023905/http://demo.istat.it/bil2017/index_e.html |url-status=dead }}</ref> | population_density_km2 = auto | population_demonym = Toskánec/Toskánka<br />{{lang-it|Toscano}} (moški)<br />{{lang-it|Toscana}} (ženska) | population_note = | population_blank1_title = | population_blank1 = | demographics_type1 = Državljanstvo | demographics1_footnotes = <ref>{{navedi splet| url=http://demo.istat.it/str2007/query.php?lingua=ita&Rip=S3&Reg=R09&Pro=P000&Com=&paese=A9999&submit=Tavola| title=Statistiche demografiche ISTAT| accessdate=10 March 2010| archive-date=2021-02-22| archive-url=https://web.archive.org/web/20210222154618/http://demo.istat.it/str2007/query.php?lingua=ita&Rip=S3&Reg=R09&Pro=P000&Com=&paese=A9999&submit=Tavola| url-status=dead}}</ref> | demographics1_title1 = italijansko | demographics1_info1 = 90% | demographics1_title2 = | demographics1_info2 = | demographics1_title3 = | demographics1_info3 = | timezone1 = [[Srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = | postal_code = | area_code = | iso_code = IT-52 | blank_name_sec1 = BDP (nominalni) | blank_info_sec1 = 114 mrd. € (2017)<ref name="GDP">{{cite press release |url=https://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/9618249/1-26022019-AP-EN.pdf/f765d183-c3d2-4e2f-9256-cc6665909c80 |title=Regional GDP per capita ranged from 31% to 626% of the EU average in 2017 |publisher=ec.europa.eu |accessdate=2 September 2019}}</ref> | blank1_name_sec1 = BDP/prebivalca | blank1_info_sec1 = 30.400 € (2017)<ref name="GDP"/> | blank2_name_sec1 = HDI (2017) | blank2_info_sec1 = 0,898<ref name="GlobalDataLab">{{navedi splet|url=https://hdi.globaldatalab.org/areadata/shdi/|title=Sub-national HDI - Area Database - Global Data Lab|website=hdi.globaldatalab.org|language=en|access-date=2018-09-13}}</ref><br/>{{color|green|zelo visok}} · 5. od 21 | blank_name_sec2 = Regija NUTS | blank_info_sec2 = ITI1 | website = http://www.regione.toscana.it | footnotes = }} '''Toskana''' (v [[italijanščina|italijanskem]] izvirniku '''Toscana''' [toskàna]), je ena od dvajsetih [[italijanske dežele|dežel]], ki sestavljajo [[Italija|Italijo]]. Na [[sever]]u meji z deželo [[Emilija - Romanja]], na [[vzhod]]u z [[Marke|Markami]] in [[Umbrija|Umbrijo]], na [[jug]]u z [[Lacij]]em in na [[zahod]]u z [[Ligurija|Ligurijo]] in [[Tirensko morje|Tirenskim morjem]]. V Toskano spada tudi [[Toskansko otočje]] med [[Ligursko morje|Ligurskim]] in Tirenskim morjem. Toskana meri 23.000 km² in šteje slabe 4 milijone prebivalcev. Glavno mesto dežele so [[Firence]]. V Toskani je šest lokacij na seznamu [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]: [[zgodovinsko središče Firenc]] (1982), zgodovinsko središče [[Siena|Siene]] (1995), [[Piazza del Duomo, Pisa|Stolnični trg v Pisi]] (1987), zgodovinsko središče [[San Gimignano|San Gimignana]] (1990), zgodovinsko središče [[Pienza|Pienze]] (1996) in [[Val d'Orcia]] (2004). == Zemljepisna lega in podnebje == [[Slika:A view of the Chianti countryside (4053719563).jpg|levo|sličica|235x235_pik|Toskansko gričevje.]] Ozemlje je večinoma [[grič]]evnato (67 %) z nekaterimi [[gora]]mi (25 %) in manjšimi [[ravnina]]mi (8 %). Najvišji vrhovi so Prado (2064 m), Pisanino (1946 m) in [[ognjenik]] [[Amiata]] (1738 m). Najdaljše [[reka|reke]] so [[Arno (reka)|Arno]], Ombrone in Serchio. Jugovzhodno od mesta [[Siena]] je obširno (skoraj 200&nbsp;km²) neobljudeno ozemlje imenovano ''deserto'' (= [[puščava]]), saj nima [[voda|vodnih]] tokov in je skoraj brez padavin. Na severovzhodnem robu [[Metropolitansko mesto Firenze|metropolitanskega mesta Firence]] se razprostira največje notranje [[močvirje]] v Italiji (okoli 18&nbsp;km²), ob obali pa sta [[laguna|laguni]] pri [[Orbetello|Orbetellu]] (26&nbsp;km²) in pri [[Grosseto|Grossetu]] (13&nbsp;km²). Pri mestu [[Lucca]], ob obali, leži tudi najobširnejše toskansko [[jezero]] Massaciuccoli (7&nbsp;km²). V [[Toskansko otočje|Toskanskem otočju]] je najpomembnejši [[otok]] [[Elba]], na katerem živi več kot 32.000 prebivalcev. Ob obali je [[podnebje]] [[sredozemsko podnebje|sredozemsko]], s povprečnimi letnimi [[temperatura]]mi med 14 in 16&nbsp;° C, a proti notranjosti in na severu dežele je podnebje skoraj [[celinsko podnebje|celinsko]], saj je v notranjih dolinah [[poletje|poletna]] temperatura večinoma blizu 40&nbsp;° C, [[zima|zimska]] pa pade pod ničlo. [[Padavine]] so obilne ob vznožju gora, medtem ko so zelo skromne na severni tirenski obali. Vlažni [[Atlantski ocean|atlantski]] [[veter|vetrovi]] se namreč skoraj izčrpajo ob visokih gorah [[Korzika|Korzike]] in nato ob vzpetinah Elbe, pa tudi položno obalno gričevje jih ne zaustavi. Zaradi tega je Toskana med najmanj deževnimi področji v Italiji. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Toskane}} Najstarejše [[izkopanine]] [[mostišče|mostišč]] so datirali v [[2. tisočletje pr. n. št.]], a najvažnejša predzgodovinska kultura v teh krajih je gotovo [[Villanovska kultura]] med [[12. stoletje pr. n. št.|12.]] in [[10. stoletje pr. n. št.|10. pr. n. št.]] Njeni pripadniki so bili predhodniki [[Etruščani|Etruščanov]] ali, kot trdijo nekateri [[zgodovinar]]ji, eno od etruščanskih [[pleme]]n. Novejše raziskave in primerjave [[DNA]] današnjih Toskancev pa naj bi potrjevale [[Herodot]]ovo tezo: Etruščani naj bi v [[8. stoletje pr. n. št.|8. stoletju pr. n. št.]] pripluli iz [[Mala Azija|Male Azije]] do tirenske obale in podjarmili ali asimilirali nosilce Villanovske kulture. Poselili so današnjo Toskano in v [[5. stoletje pr. n. št.|5. stoletju pr. n. št.]] so se postopoma razširili na sever preko vse [[Padska nižina|Padske nižine]] in na jug po vsej tirenski obali. Zelo zgodaj so prišli v stik z nastajajočo [[starorimska civilizacija|Rimsko državo]] in - delno z vojsko, delno s kulturo - kmalu postali njen sestavni del. Končna zmaga Rima se uradno postavlja v leto [[396 pr. n. št.]] Etruščani so zapustili Toskani ime: imenovala se je [[Etrurija]], rimljansko ''Tuscia'', nato ''Tuscania'' in ''Toscana''. Kot večina [[Apeninski polotok|Apeninskega polotoka]] je tudi današnja Toskana po padcu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] prišla pod [[Ostrogoti|Ostrogote]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinsko cesarstvo]], leta [[569]] pod [[Langobardi|Langobarde]] in leta [[774]] pod [[Franki|Franke]] in [[Sveto rimsko cesarstvo]]. Po smrti tedaj najuglednejše fevdalke [[Matilda iz Kanose|Matilde iz Kanose]] leta [[1115]] so se pričela toskanska mesta spreminjati v [[Srednjeveške komune v Italiji|komune]], prvo med vsemi Lucca. Dežela je postala sedež neštetih mestnih držav, med katerimi sta se najhitreje razvili Siena in Firence. V Firencah so se uveljavili [[bankir]]ji in [[trgovec|veletrgovci]], ki so kmalu razširili vpliv mesta na večji del Toskane. V [[15. stoletje|15. stoletju]] so prišli na oblast [[Medičejci]], ki so se obdržali do leta [[1737]], ko je dežela prešla v roke [[Franc I. Štefan Lotarinški|Franca Štefana Lotarinškega]] oziroma njegovega sina in naslednika [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Petra Leopolda]]. Ta je deželo zelo razgledano upravljal, a je do zadnjega ostal zvest [[Dunaj]]skim [[politika|političnim]] smernicam. Leta [[1849]] je z vojsko zadušil prva nacionalistična gibanja in tudi pozneje skušal obdržati avstrijsko oblast nad deželo. Leta [[1859]], ko so Toskanci spet zahtevali odcep od Avstrije, se je enostavno umaknil in priznal njihove pravice. Toskana se je odločila za priključitev [[Kraljevina Sardinija|Kraljevini Sardiniji]]. == Gospodarstvo == Kar 44 % deželnega ozemlja je pokritih z [[gozd]]ovi ([[listavec|listavcev]], obmorskih in visokogorskih [[iglavec|iglavcev]], [[plutovec|plutovcem]]) in 7 % z mediteransko [[makija|makijo]]. Na 40 % ozemlja se prideluje [[žito]], [[oljka]], [[vinska trta]] in [[tobak]] za ''toskanske cigare''. Zaradi skromne površine [[pašnik]]ov se je [[živinoreja]] specializirala na vzrejo najbolj cenjenih vrst [[Domače govedo|goveda]] in [[Domači prašič|prašičev]], ki jih redijo predvsem s prosto pašo. V deželi so dobro razvita vsa področja [[industrija|industrije]], a v manjših strnjenih obratih, ki niso konkurenčni v državnem merilu. Praktično je najdonosnejša [[gospodarstvo|gospodarska]] panoga [[turizem]] in z njim povezane storitve. == Jezik == Uradna italijanščina, ki jo je v [[16. stoletje|16. stoletju]] začela formalizirati [[Accademia della Crusca]], je slonela na toskanskih [[narečje|narečjih]]. Še danes ta narečja najmanj odstopajo od uradnega jezika. Zasluga gre predvsem velikim literatom tistih časov, pa tudi modernejšim piscem, ki so znali uskladiti prvine narečja s knjižnim izražanjem. == Kultura == Toskana ima izjemno kulturno in umetniško dediščino, ki se izraža v cerkvah, palačah, umetniških galerijah, muzejih, vaseh in na trgih dežele. Veliko teh artefaktov najdemo v glavnih mestih, kot sta [[Firence]] in [[Siena]], pa tudi v manjših vaseh, raztresenih po deželi, kot je [[San Gimignano]]. == Umetnost == [[File:David von Michelangelo.jpg|upright=0.85|thumb|right|[[Michelangelo]]v ''[[David (Michelangelo)|David]]'']] Toskana ima edinstveno umetniško zapuščino, Firence so eno najpomembnejših svetovnih slikarskih središč, tudi zato so jo pogosto poimenovali ''umetniška palača Italije'' (verjamejo, da ima ta dežela tudi največjo koncentracijo [[renesančna umetnost|renesančne umetnosti]] in [[renesančna arhitektura|arhitektura]] na svetu). [25] Slikarji, kot sta [[Cimabue]] in [[Giotto di Bondone|Giotto]], očeta italijanskega slikarstva, sta živela v Firencah in Toskani, pa tudi Arnolfo in [[Andrea Pisano]], obnovitelja arhitekture in kiparstva; [Filippo Brunelleschi |Brunelleschi]], [[Donatello]] in [[Masaccio]], predniki renesanse; [[Lorenzo Ghiberti |Ghiberti]] in [[Luca della Robbia]], [[Filippo Lippi]] in [[Fra Angelico]], [[Sandro Botticelli |Botticelli]], [[Paolo Uccello]] in univerzalni genij [[Leonardo da Vinci]] in [[Michelangelo]]. [26] [27] V regiji so številni muzeji in umetniške galerije, v katerih so številne najdragocenejše umetnine na svetu. Taki muzeji so: [[galerija Uffizi]], v kateri najdemo Botticellijevo ''[[Rojstvo Venere (Botticelli) |Rojstvo Venere]]'', [[palača Pitti]] in [[Bargello]]. Večina [[freska|fresk]], [[kip]]ov in [[slika|slik]] v Toskani je v bogatih cerkvah in stolnicah dežele, kot so [[Firenška stolnica]], [[Sienska stolnica]], [[stolnica v Pisi]] in [[Kolegijska cerkev San Gimignano]]. === Umetniške šole === [[File:Pietro lorenzetti, compianto (dettaglio) basilica inferiore di assisi (1310-1329).jpg|thumb|upright=0.85|Slika Sienske šole, [[Pietro Lorenzetti]]]] V srednjem veku in renesansi so obstajale štiri glavne toskanske umetniške šole, ki so tekmovale med seboj: Florentinska šola, Sienska šola, Pisanska in Šola Lucchese. * [[Florentinsko slikarstvo|Florentinska]] šola se nanaša na umetnike v, iz ali pod vplivom naturalističnega sloga, ki se je razvil v 14. stoletju, v veliki meri s prizadevanjem Giotta in v 15. stoletju vodilna šola na svetu. Nekateri najbolj znani umetniki florentinske šole so Brunelleschi, Donatello, Michelangelo, Fra Angelico, Botticelli, Lippi, [[Masolino da Panicale |Masolino]] in Masaccio. * [[Sienska slikarska šola]] je v Sieni cvetela med 13. in 15. stoletjem in bila nekaj časa rival Firencam, čeprav je bila bolj konservativna, naklonjena dekorativni lepoti in elegantni milosti [[gotska umetnost|poznogotske umetnosti]]. Njeni najpomembnejši predstavniki so [[Duccio di Buoninsegna |Duccio]], katerega delo prikazuje bizantinski vpliv; njegov učenec [[Simone Martini]], [[Pietro Lorenzetti |Pietro]] in [[Ambrogio Lorenzetti]], Domenico in Taddeo di Bartolo ter Sassetta in Matteo di Giovanni. Za razliko od naturalistične florentinske umetnosti je v sienski umetnosti prevladovala mistika, za katero je značilna skupna osredotočenost na čudežne dogodke, izkrivljanja časa in kraja ter pogosto sanjska pokrajina, z manj pozornosti na proporce. V 16. stoletju sta tam delala manierista Beccafumi in Il Sodoma. Medtem ko se je Baldassare Peruzzi rodil in učil v Sieni, njegova glavna dela in slog odražajo njegovo dolgo kariero v Rimu. Gospodarski in politični propad Siene do 16. stoletja in njeno morebitno pokoravanje Firencam sta v veliki meri vplivala na razvoj sienskega slikarstva, čeprav je to pomenilo tudi, da številna sienska dela v cerkvah in javnih zgradbah niso bila zavržena ali zamenjana z novimi slikami ali obnovo. Siena ostaja izjemno dobro ohranjeno italijansko poznosrednjeveško mesto. * Pola Lucchese, znana tudi kot šola iz Lucce in kot Pisan-Lucchese šola, je bila šola slikarstva in kiparstva, ki je v 11. in 12. stoletju cvetela na zahodnem in južnem delu dežele, s pomembnim središčem v [[Voltera|Volteri]]. Umetnost je večinoma anonimna. Čeprav ni tako elegantna ali občutljiva kot florentinska šola, so dela izjemna po svoji monumentalnosti. == Administrativna razdelitev == Toskana je razdeljena na 10 [[italijanske pokrajine|pokrajin]]: {{Image label begin|image=Tuscany Provinces Blank.png|width={{{width|250}}}|float={{{float|none}}}}} {{Image label small|x=0.58|y=0.35|scale={{{width|250}}}|text=[[Firenze (pokrajina)|Firence]]}} {{Image label small|x=0.77|y=0.45|scale={{{width|250}}}|text=[[Arezzo (pokrajina)|Arezzo]]}} {{Image label small|x=0.55|y=0.85|scale={{{width|250}}}|text=[[Grosseto (pokrajina)|Grosseto]]}} {{Image label small|x=0.65|y=0.65|scale={{{width|250}}}|text=[[Siena (pokrajina)|Siena]]}} {{Image label small|x=0.3|y=0.65|scale={{{width|250}}}|text=[[Livorno (pokrajina)|Livorno]]}} {{Image label small|x=0.4|y=0.5|scale={{{width|250}}}|text=[[Pisa (pokrajina)|Pisa]]}} {{Image label small|x=0.27|y=0.22|scale={{{width|250}}}|text=[[Lucca (pokrajina)|Lucca]]}} {{Image label small|x=0.45|y=0.27|scale={{{width|250}}}|text=[[Pistoia (pokrajina)|PT]]}} {{Image label small|x=0.53|y=0.25|scale={{{width|250}}}|text=[[Prato (pokrajina)|PO]]}} {{Image label small|x=0.1|y=0.1|scale={{{width|250}}}|text=[[Massa-Carrara|Massa in<br />Carrara]]}} {{Image label end}} {| class="wikitable sortable" |- ! pokrajina ! površina (km²) ! število prebivalcev ! gostota prebivalstva (preb./km²) |- | [[Arezzo (pokrajina)|Arezzo]] | 3.232 | 345.547 | 106,9 |- | [[Firenze (pokrajina)|Firence]] | 3.514 | 983.073 | 279,8 |- | [[Grosseto (pokrajina)|Grosseto]] | 4.504 | 225.142 | 50,0 |- | [[Livorno (pokrajina)|Livorno]] | 1.218 | 340.387 | 279,5 |- | [[Lucca (pokrajina)|Lucca]] | 1.773 | 389.495 | 219,7 |- | [[Massa-Carrara]] | 1.157 | 203.449 | 175,8 |- | [[Pisa (pokrajina)|Pisa]] | 2.448 | 409.251 | 167,2 |- | [[Pistoia (pokrajina)|Pistoia]] | 965 | 289.886 | 300,4 |- | [[Prato (pokrajina)|Prato]] | 365 | 246.307 | 674,8 |- | [[Siena (pokrajina)|Siena]] | 3.281 | 268.706 | 81,9 |} == Nekatere pomembne osebnosti == {{div col|colwidth=20em}} * [[Dante Alighieri]] * [[Gian Lorenzo Bernini]] * [[Giovanni Boccaccio]] * [[Luigi Boccherini]] * [[Sandro Botticelli]] * [[Filippo Brunelleschi]] * [[Giosuè Carducci]] * [[Benvenuto Cellini]] * [[Donatello]] * [[Piero della Francesca]] * [[Galileo Galilei]] * [[Giotto]] * [[Francesco Guicciardini]] * [[Niccolò Machiavelli]] * [[Masaccio]] * [[Pietro Mascagni]] * [[Lorenzo Medičejski Veličastni]] * [[Michelangelo]] * [[Amedeo Modigliani]] * [[Francesco Petrarca]] * [[Giacomo Puccini]] * [[David Sassoli]] * [[Girolamo Savonarola]] * [[Amerigo Vespucci]] * [[Leonardo da Vinci]] {{div col end}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 * [[Istituto Nazionale di Statistica ISTAT]] * H. Hencken, Tarquinia, villanovians and early Etruscans, Cambridge, 1968 == Zunanje povezave == {{Wikislovar}} * [http://www.regione.toscana.it/ Regione Toscana (Uradna stran)] {{Regions of Italy}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Toskana|*]] [[Kategorija:Dežele Italije]] [[Kategorija:Etruščani]] 0mof169g3opbtnb18r5oeg3z2tv7fh1 0 30557 6731506 6705960 2026-08-05T17:05:26Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +nedeljski gost 6731506 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Zoran Predin | Img = <!-- Wikidata --> | Img_capt = Predin leta 2008 | Img_size = | Background = solo_singer | Birth_name = Zoran Predin | Alias = | Origin = | Instrument = [[kitara]] | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]], [[jazz]] | Occupation = <!-- Wikidata --> | Years_active = 1980-danes | Label = Helidon, Discoton, Conan, Kud Levi breg, Dallas Records | Associated_acts = [[Lačni Franz]]. | Notable_instruments = | birth_date = }} '''Zoran Predin''', [[Slovenci|slovenski]] [[pevec]], [[skladatelj]], [[besedilopisec]], [[kantavtor]] in [[pisatelj]] * [[16. junij]] [[1958]], [[Maribor]]. Znan je kot avtor besedil in pevec slovenske rock skupine [[Lačni Franz]], kot kantavtor v sodelovanju z glasbeniki s področja bivše Jugoslavije, ter po ponarodelih besedilih. Piše tudi glasbo za film, televizijske nadaljevanke in gledališče. == Biografija == Glasbeno kariero je začel leta 1979 s skupino [[Lačni Franz]] s katero je prepoznavnost dosegel z nastopom na Festivalu omladina leta 1981 v [[Subotica|Subotici]] ([[Vojvodina, Srbija|Vojvodina]], [[Srbija]]). Vzporedno z delovanjem v skupini Lačni Franz je začel ustvarjati tudi kot solo izvajalec in leta 1989 z [[Arsen Dedić|Arsenom Dedićem]] izdal album [[Svjedoci – priče|Svjedoci - priče]], na katerem je Arsen prepesnil Zoranove pesmi. Vzporedno z delovanjem v Lačnem Franzu je izdal še dva albuma, [[Gate na glavo]] leta 1992 in Napad ljubezni leta 1994 kot Zoran Predin & Ambasadorji užitka z znanimi slovenskimi glasbeniki. Po razpadu Lačnega Franza leta 1995 je nadaljeval z različnimi sestavi in z vsakim izdal vsaj en album: Zoran Predin in Šukar (1996), Zoran Predin & Mar Django Quartet (1998-1999), Zoran Predin in orkester adijo pamet (2001), Zoran Predin in Žive legende (2003-2005), Zoran Predin in ArtBiro Quintett (2006), Zoran Predin, The Gypsy Swing Band (2008), Zoran Predin & Matija Dedić (2011-2016), Zoran Predin & Damir Kukuruzović Django Group (2019), Zoran Predin & Zagrebačka Filharmonija (2023). Svoje pesmi je tudi prepesni ali pisal v drugih jezikih. V [[Angleščina|angleščino]] in [[Francoščina|francoščino]] na albumu All-purpose Lover (1999), v [[Hrvaščina|hrvaščino]] na albumih: Za šaku ljubavi (2007), Inventura (2008), Tragovi u sjeti (2011), Kosa boje srebra (2013), Gastarbajter Trubadur (2021) in Počasni Krug (2023). Dejaven je tudi na drugih področjih javnega življenja. V devedesetih letih je začel s pisanjem kolumen, dnevnikov, anekdot in kratkih zgodb za različne časopise. Konec 1990. let je javno podprl stranko [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalno demokracijo Slovenije]],<ref>{{navedi revijo|date=1.2.2006|title=Intervju: Zoran Predin|url=http://www.playboy.si/branje/intervju/zoran-predin/2/|archive-url=https://web.archive.org/web/20140225021904/http://www.playboy.si/branje/intervju/zoran-predin/2/|archive-date=2014-02-25|access-date=2014-02-20|journal=Playboy Slovenia|url-status=dead}}</ref> pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskimi volitvami leta 2011]] pa je bil v krogu javnih osebnosti, ki so izrekle podporo kandidaturi [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/jankovica-niso-podprli-le-zeleli-so-da-jansa-izgubi/319158|title=Jankovića niso podprli, le želeli so, da Janša izgubi|date=2.10.2013|work=[[MMC RTV-SLO]]|accessdate=20.2.2014}}</ref> Leta 2000 je bil pobudnik, da z [[Peter Lovšin|Lovšinom]] in [[Vlado Kreslin|Kreslinom]] zavrnejo nastop na prireditvi ob [[dan državnosti|dnevu državnosti]] v organizaciji [[Dimitrij Kovačič|Dimitrija Kovačiča]], saj je po njegovem dogodek vseh Slovencev postal dogodek podpornikov [[5. vlada Republike Slovenije|vlade Andreja Bajuka]], s katero si politično ni bil blizu.<ref>{{Navedi novice|title=Zapleti ob dnevu državnosti|date=21. 6. 2000|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zapleti-ob-dnevu-drzavnosti.html|work=24ur.com}}</ref> Poleg tega je znan kot navdušenec nad športom, predvsem kot vnet košarkarski navijač.<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/prelepi-obcutki-in-kratki-nohti|title=Prelepi občutki in kratki nohti|first=Mehle|last=Borut|work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|date=21.9.2013|accessdate=20.2.2014}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://kosarka.si/ep-2011-slovenske-navijace-bo-po-tekmi-z-gruzijo-zabaval-zoran-predin/|title=Slovenske navijače bo po tekmi z Gruzijo zabaval Zoran Predin|date=3.9.2011|work=Kosarka.si|accessdate=20.2.2014|archive-date=2014-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20140225172145/http://kosarka.si/ep-2011-slovenske-navijace-bo-po-tekmi-z-gruzijo-zabaval-zoran-predin/|url-status=dead}}</ref> Ob uvrstitvi Slovenije na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2000]] je z [[Vlado Kreslin|Vladom Kreslinom]] in s [[Peter Lovšin|Petrom Lovšinom]] napisal navijaško himno »Slovenija gre naprej«, kasneje pa je samostojno napisal tudi himno [[Evropsko prvenstvo v košarki 2013|Evropskega prvenstva v košarki 2013]], ki je potekalo v Sloveniji. Februarja 2014 je povzročil škandal, ko se je na mednarodni tekmi [[Košarkarski klub Olimpija|KK Olimpija]] zaradi spornih sodniških odločitev tako razburil, da je prišel ob igrišče in udaril enega od sodnikov. Za dejanje se je kmalu po dogodku opravičil.<ref>{{navedi novice|url=http://www.delo.si/sport/kosarka/skandal-v-stozicah-zoran-predin-udaril-sodnika.html|title=Škandal v Stožicah: Zoran Predin udaril sodnika|date=19.2.2014|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|accessdate=20.2.2014}}</ref> Leta 2018 je prejel [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]]. ==Diskografija== ===Z Lačnim Franzom=== {{div col}}'''Studijski albumi in v živo''' # [[Ikebana (album)|Ikebana]] (1981) # [[Adijo pamet]] (1982) # [[Ne mi dihat za ovratnik]] (1983) # [[Slišiš, školjka poje ti]] (1984), v živo # [[Slon med porcelanom]] (1984) # [[Na svoji strani]] (1986) # [[Sirene tulijo]] (1987) # [[Tiha voda]] (1989) # [[Zadnja večerja (album)|Zadnja večerja]] (1994) # [[Petnajstletnica v živo]] (1995), v živo # [[Ladja norcev (album)|Ladja norcev]] (2016) # [[Ladja norcev (album)|Svako dobro]] (2016) # Nova nebesa (2017) # Akustična pusa (2017) # Tu smo - vaši smo (2020), v živo '''Kompilacije''' * [[Kaj bi mi brez nas]] (1989) * [[Ilegalni pubertetniki]] (1991) * [[Nasvidenje na plaži]] (1995) * Starši vaših radosti, 25 let (2005), DVD v živo * The Ultimate Collection (2011), CD1{{div col end}} ===Kot solistični izvajalec<ref>{{Navedi splet|url=https://www.discogs.com/artist/506431-Zoran-Predin|title=Zoran Predin Discogs}}</ref>=== {{div col}}'''Studijski albumi in v živo''' # [[Svjedoci – priče]] (1989), [[Arsen Dedić]] & Zoran Predin # [[Gate na glavo]] (1992) # Napad ljubezni (1994), Zoran Predin & Ambasadorji užitka # Mentol bonbon (1996), Zoran Predin in Šukar # Ljubimec iz omare (1998), Zoran Predin & Mar Django Quartet # All-purpose Lover (1999), Zoran Predin & Mar Django Quartet # Tretji človek (2000) # Lovec na sanje (2001), Zoran Predin in orkester adijo pamet # V živo gre zares (2002) # Praslovan MP3 (2002), album Stella # Strup za punce (2003), Zoran Predin in Žive legende # Na krilih prvega poljuba (2003) # Cankarjev Dom Live 16. 2. 2004 # [[Žarnica za boljši jutri]] (2005), Zoran Predin in Žive legende # Čas za malo nežnosti (2006), Zoran Predin in ArtBiro Quintett # Za šaku ljubavi (2007) # Inventura (2008), Zoran Predin, The Gypsy Swing Band # Pod srečno zvezdo (2008), Zoran Predin, The Gypsy Swing Band # Tragovi u sjeti (2011), Zoran Predin & Matija Dedić # Kosa boje srebra (2013) # Na koncu naše mavrice (2014) # Tragovi u sjeti 2 (2016), Zoran Predin & Matija Dedić # Zoran pjeva Arsena (2019), Zoran Predin & Damir Kukuruzović Django Group # Gastarbajter Trubadur (2021) # Takšnih več ne delajo (2021) # Počasni Krug (2023), Zoran Predin & Zagrebačka Filharmonija ==== Kompilacije ==== * Zoran Predin, Peter Lovšin, Vlado Kreslin – Slovenija Gre Naprej (2000) * ''Praslovan MP3'' (2002) (prvi uradni album v [[mp3]] obliki) * The Ultimate Collection (2011), CD2 ==== Singli ==== * Rad imam košarko - Uradni spot himne EuroBasketa (2013) * Sergej feat. Zoran Predin,Stari moj (2023)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=C6bAogNnwH8|title=Stari moj Youtube}}</ref> * Moja Prva Molitev (2023)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=12qmpmYNa3g|title=Moja prva molitev Youtube}}</ref> ==== Gostovanja ==== * Massimo – Dodirni Me Slučajno (2011), Što bi mi brez nas<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=r2Elup0uLOo|title=Što bi mi brez nas}}</ref>{{div col end}} == Literatura == * Praslovan: zbirka besedil, Založba Obzorja (1987) * Sonček je ..,: zbirka besedil, Založba Lokvanj (1991) * Brez kravate in vezalk: zbirka besedil, Založba Karantanija (1995) * Poljub, ki riše ustnice: zbrana besedila, Študentska založba (2008) * Druga žena v haremu, Založba Artbiro (2012) * Dno nima dna, Založba Litera (2017)<ref>{{Navedi splet|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/92886017|title=Dno nima dna COBISS}}</ref> * Mongolske pege, Založba Litera (2020)<ref>{{Navedi splet|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/26600963|title=Mongolske pege COBISS}}</ref> * Brezmadežna (2023)<ref>{{Navedi splet|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/sikrib/146625027|title=Brezmadežna COBISS}}</ref> * Cirkus Astralis (2025) == Filmska glasba == * Kormoran (1986), Viba film (režija A. Tomašič) * Trinajstica (1989), RTV Ljubljana (režija A. Tomašič) * Decemberski dež (1990), RTV Ljubljana (režija B. Šprajc) * Pripovedke iz medenega cvetličnjaka(1991), TV Slovenija (režija B. Šprajc) * Posel je posel (1991), Studio 37 * Triangel (1992), režija J. Pervanje * Junaki petega razreda (1997), RTV Slovenija (režija B. Jurjaševič) * Moj prijatelj Arnold (1997), TV Slovenija (režija B. Jurjaševič) * Biti Mario (2020) == Nagrade == * Sedem sekretarjev SKOJ-a (1981) * Zlata ptica (1982) * Zlati Petelini (1993, 1996, 1997, 1999) * Viktor (2006) * Ježkova nagrada (2018) == Sklici in opombe == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175127555 Zoran Predin: Vedno bom upornik proti vsem krivicam in neumnostim]. Nedeljski gost (27. april 2025). Val 202 (RTV Slovenija). {{Ježkovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Predin, Zoran}} [[Kategorija:Slovenski kantavtorji]] [[Kategorija:Slovenski rock glasbeniki]] [[Kategorija:Dobitniki viktorja]] [[Kategorija:Mariborčani]] [[Kategorija:Lačni Franz]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] l8en0ysqahscchw86x8ke05bqbecphd 0 32088 6731606 6710398 2026-08-05T22:11:33Z ~2026-32552-67 260877 /* M */ 6731606 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Srbi|srbskih]] [[pisatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Srbov|Srbija|srbskih}} {{CompactTOC3}} == A == [[David Albahari]] (1948-2023) - [[Ivo Andrić]] - [[Ivan Antić]] - [[Vladimir Arsenijević]]-"Vlajsa" - [[Bogoboj Atanacković]] - [[Dimitrije Avramović]] == B == [[Vladislav Bajac]] - [[Svetislav Basara]] - [[Matija Bećković]] - [[Oto Bihalji-Merin]] - [[Zoran Bognar]] - [[Milutin Bojić]] (dram.) - [[Dragomir Brajković]] - [[Miodrag Bulatović]] - [[Vladimir Bulatović Vib]] - == C == [[Marko Car]] - [[Branislav Crnčević]] - [[Miloš Crnjanski]] - == Č == (Kosta Čavoški) - [[Rodoljub Čolaković]] - == Ć == [[Ivo Ćipiko]] - [[Jovan Ćirilov]] - [[Bora Ćosić]] - [[Branimir Ćosić]] - [[Dobrica Ćosić]] - [[Branko Ćopić]] - == D == [[Milovan Danojlić]] - [[Oskar Davičo]] - [[Haim Davičo]] - [[Filip David]] - [[Dimitrije Davidović]] - [[Arsen Diklić]] - [[Jelena Dimitrijević]] - [[Vladimir Dimitrijević]] - [[Radoje Domanović]] - [[Predrag Dragić]] - [[Vuk Drašković]] - [[Nikola Drenovac]] - [[Jovan Dučić]] - [[Lazar Džamić]] == Đ == [[Jovan Đorđević]] - [[Gojko Đogo]] == E == [[Dobrica Erić]] - == G == [[Aleksandar Gatalica]] - (Mihailo Gavrilović -zgodovinar) - [[Milovan Glišić]] - [[Jovan Grčić-Milenko]] - [[Milka Grgurova-Aleksić]] - == H == [[Oto Horvat]] - == I == [[Jakov Ignjatović]] - [[Vojislav Ilić]] - [[Antonije Isaković]] - == J == [[Đura Jakšić]] - [[Vladeta Janković]] - [[Vladeta Jerotić]] - [[Biljana Jovanović]] - [[Pavle Julinac]] - == K == [[Momo Kapor]] - [[Vuk Stefanović Karadžić]] - [[Vojislav Karanović]] - [[Milan Kašanin]] - [[Irena Kazazić]] - [[Danilo Kiš]] - [[Petar Kočić]] - [[Žak Konfino]] - [[Radomir Konstantinović]] - [[Berislav Kosier]] (1930-2002) - [[Đorđe Kostić]] - [[Laza Kostić]] - [[Erih Koš]] - [[Mirko Kovač]] - [[Siniša Kovačević]] (dramatik...) - [[Gordana Kuić]] - [[Skender Kulenović]] - [[Ivana Kuzmanović]] == L == [[Vido Latković]] - [[Laza Lazarević]] - [[Lazar Lazić]] - [[Ženi Lebl]] - [[Đorđe Lebović]] (dramatik) - [[Petar Lubarda]] - [[Sveta Lukić]] - ([[Velimir Lukić]]) == M == [[Desanka Maksimović]] - [[Sreten Marić]] - [[Goran Marković]] - [[Igor Marojević]] - [[Milena Marković]] ? - [[Simo Matavulj]] - [[Mateja Matejić]] - [[Mihajlo Mihajlov]] - [[Dragoslav Mihailović]]/[[Dragoslav Mihajlović|Mihajlović]] - [[Gordan Mihić]] - [[Milan Miletić|Milan (Mile) Miletić]] - [[Milan Milićević]] - [[Veljko Milićević]] - [[Živan Milisavac]] - [[Nikola Milošević]] - [[Dimitrije Mitrinović]] - [[Mirjana Bobić Mojsilović]] - [[Nikola Moravčević]] - [[Lukijan Mušicki]] - == N == Ljubomir P. Nenadović - [[Lazar Nikolić]] - [[Vladimir Nikolić]] - Boško Novaković? - [[Mirjana Novaković]] - [[Novak Novak|Novak Novak(ović)]] - [[Stojan Novaković]] - [[Branislav Nušić]] - == O == [[Dositej Obradović]] - [[Vida Ognjenović]] - [[Mladen Oljača]] - [[Zaharija Orfelin]] - [[Ognjeslav Utješenović Ostrožinski]] - == P == [[Predrag Palavestra]] (1930-2014) - [[Mihajlo Pantić]] - [[Siniša Paunović]] - [[Milorad Pavić]] - (Borka Pavićević) - [[Milorad Pavlović]] - [[Miodrag Pavlović]] - [[Stevan Pavlović]] - [[Borislav Pekić]] - [[Milivoje Perović]] - [[Radovan Perović]] - [[Rastko Petrović]] - [[Miodrag Pešić (pisatelj)|Miodrag Pešić]] - [[Stevan Pešić]] - [[Novica Petković]] - [[Boško Petrović (književnik)]] - [[Uroš Petrović]] - [[Vladislav Petković DIS]] - [[Goran Petrović]] - [[Nenad Petrović (pisatelj)|Nenad Petrović]] - [[Rastko Petrović]] - [[Veljko Petrović]] - [[Vladimir Pištalo]] - [[Vasko Popa]] - [[Raša Popov]] - [[Aca Popović]] - [[Pavle Popović]] == R == [[Branko Radičević|Branko V. Radičević]] - [[Ana Radmilović]] - [[Duško Radović]] - [[Jovan Rajić]] - [[Milan Rakić]] - [[Svetolik Ranković]] - [[Eva Ras]] - [[Jara Ribnikar]] - [[Ljubivoje Ršumović]] - [[Kosta Ruvarac]] - == S == [[Anica Savić Rebac]] - [[Milisav Savić]] - [[Tibor Sekelj]] - [[Isidora Sekulić]] - [[Jovan Skerlić]] - [[Svetlana Slapšak]] - [[Stevan Sremac]] - [[Borislav Stanković]] - (''Biljana Srbljanović - dramatičarka'') - [[Vidoslav Stevanović]] - [[Jovan Subotić]] == Š == [[Uglješa Šajtinac]] - [[Judita Šalgo]] - [[Aleksa Šantić]] - == T == [[Aleksandar Tišma]] - [[Bato Tomašević]] - [[Dragan Tomić (pisatelj)|Dragan Tomić]] - [[Kosta Trifković]] - [[Duško Trifunović]] - [[Darko Tuševljaković]] == U == [[Sreten Ugričić]] == V == [[Dragiša Vasić]] - [[Dragan Velikić]] - [[Svetlana Velmar-Janković]] - [[Vladimir Velmar Janković]] - [[Janko Veselinović]] - [[Milovan Vidaković]] - [[Marko Vidojković]] - [[Stanislav Vinaver]] - [[Milovan Vitezović]] - [[Radovan Vučković]] - [[Prvoslav Vujčić]] - [[Joakim Vujić]] - [[Miro Vuksanović]] == Z == [[Jovan Jovanović Zmaj]] - == Ž == [[Zoran Živković (pisatelj)|Zoran Živković]] - Velja Živojinović-Masuka (dramatik, upravnik srb.gledališča) == Glej tudi == * [[seznam srbskih pesnikov]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Srbov|Pisatelji]] [[Kategorija:Srbski pisatelji|*]] jie0phxdfdpyr6aqz6yhtbvtev3nmh2 6731608 6731606 2026-08-05T22:25:26Z ~2026-32552-67 260877 /* Č */ 6731608 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Srbi|srbskih]] [[pisatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Srbov|Srbija|srbskih}} {{CompactTOC3}} == A == [[David Albahari]] (1948-2023) - [[Ivo Andrić]] - [[Ivan Antić]] - [[Vladimir Arsenijević]]-"Vlajsa" - [[Bogoboj Atanacković]] - [[Dimitrije Avramović]] == B == [[Vladislav Bajac]] - [[Svetislav Basara]] - [[Matija Bećković]] - [[Oto Bihalji-Merin]] - [[Zoran Bognar]] - [[Milutin Bojić]] (dram.) - [[Dragomir Brajković]] - [[Miodrag Bulatović]] - [[Vladimir Bulatović Vib]] - == C == [[Marko Car]] - [[Branislav Crnčević]] - [[Miloš Crnjanski]] - == Č == (Kosta Čavoški) - [[Rodoljub Čolaković]] - [[Branko Ćopić|Branko Čopić]] == Ć == [[Ivo Ćipiko]] - [[Jovan Ćirilov]] - [[Bora Ćosić]] - [[Branimir Ćosić]] - [[Dobrica Ćosić]] - [[Branko Ćopić]] - == D == [[Milovan Danojlić]] - [[Oskar Davičo]] - [[Haim Davičo]] - [[Filip David]] - [[Dimitrije Davidović]] - [[Arsen Diklić]] - [[Jelena Dimitrijević]] - [[Vladimir Dimitrijević]] - [[Radoje Domanović]] - [[Predrag Dragić]] - [[Vuk Drašković]] - [[Nikola Drenovac]] - [[Jovan Dučić]] - [[Lazar Džamić]] == Đ == [[Jovan Đorđević]] - [[Gojko Đogo]] == E == [[Dobrica Erić]] - == G == [[Aleksandar Gatalica]] - (Mihailo Gavrilović -zgodovinar) - [[Milovan Glišić]] - [[Jovan Grčić-Milenko]] - [[Milka Grgurova-Aleksić]] - == H == [[Oto Horvat]] - == I == [[Jakov Ignjatović]] - [[Vojislav Ilić]] - [[Antonije Isaković]] - == J == [[Đura Jakšić]] - [[Vladeta Janković]] - [[Vladeta Jerotić]] - [[Biljana Jovanović]] - [[Pavle Julinac]] - == K == [[Momo Kapor]] - [[Vuk Stefanović Karadžić]] - [[Vojislav Karanović]] - [[Milan Kašanin]] - [[Irena Kazazić]] - [[Danilo Kiš]] - [[Petar Kočić]] - [[Žak Konfino]] - [[Radomir Konstantinović]] - [[Berislav Kosier]] (1930-2002) - [[Đorđe Kostić]] - [[Laza Kostić]] - [[Erih Koš]] - [[Mirko Kovač]] - [[Siniša Kovačević]] (dramatik...) - [[Gordana Kuić]] - [[Skender Kulenović]] - [[Ivana Kuzmanović]] == L == [[Vido Latković]] - [[Laza Lazarević]] - [[Lazar Lazić]] - [[Ženi Lebl]] - [[Đorđe Lebović]] (dramatik) - [[Petar Lubarda]] - [[Sveta Lukić]] - ([[Velimir Lukić]]) == M == [[Desanka Maksimović]] - [[Sreten Marić]] - [[Goran Marković]] - [[Igor Marojević]] - [[Milena Marković]] ? - [[Simo Matavulj]] - [[Mateja Matejić]] - [[Mihajlo Mihajlov]] - [[Dragoslav Mihailović]]/[[Dragoslav Mihajlović|Mihajlović]] - [[Borislav Mihajlović-Mihiz]] - [[Gordan Mihić]] - [[Milan Miletić|Milan (Mile) Miletić]] - [[Milan Milićević]] - [[Veljko Milićević]] - [[Živan Milisavac]] - [[Nikola Milošević]] - [[Dimitrije Mitrinović]] - [[Mirjana Bobić Mojsilović]] - [[Nikola Moravčević]] - [[Lukijan Mušicki]] - == N == Ljubomir P. Nenadović - [[Lazar Nikolić]] - [[Vladimir Nikolić]] - Boško Novaković? - [[Mirjana Novaković]] - [[Novak Novak|Novak Novak(ović)]] - [[Stojan Novaković]] - [[Branislav Nušić]] - == O == [[Dositej Obradović]] - [[Vida Ognjenović]] - [[Mladen Oljača]] - [[Zaharija Orfelin]] - [[Ognjeslav Utješenović Ostrožinski]] - == P == [[Predrag Palavestra]] (1930-2014) - [[Mihajlo Pantić]] - [[Siniša Paunović]] - [[Milorad Pavić]] - (Borka Pavićević) - [[Milorad Pavlović]] - [[Miodrag Pavlović]] - [[Stevan Pavlović]] - [[Borislav Pekić]] - [[Milivoje Perović]] - [[Radovan Perović]] - [[Rastko Petrović]] - [[Miodrag Pešić (pisatelj)|Miodrag Pešić]] - [[Stevan Pešić]] - [[Novica Petković]] - [[Boško Petrović (književnik)]] - [[Uroš Petrović]] - [[Vladislav Petković DIS]] - [[Goran Petrović]] - [[Nenad Petrović (pisatelj)|Nenad Petrović]] - [[Rastko Petrović]] - [[Veljko Petrović]] - [[Vladimir Pištalo]] - [[Vasko Popa]] - [[Raša Popov]] - [[Aca Popović]] - [[Pavle Popović]] == R == [[Branko Radičević|Branko V. Radičević]] - [[Ana Radmilović]] - [[Duško Radović]] - [[Jovan Rajić]] - [[Milan Rakić]] - [[Svetolik Ranković]] - [[Eva Ras]] - [[Jara Ribnikar]] - [[Ljubivoje Ršumović]] - [[Kosta Ruvarac]] - == S == [[Anica Savić Rebac]] - [[Milisav Savić]] - [[Tibor Sekelj]] - [[Isidora Sekulić]] - [[Jovan Skerlić]] - [[Svetlana Slapšak]] - [[Stevan Sremac]] - [[Borislav Stanković]] - (''Biljana Srbljanović - dramatičarka'') - [[Vidoslav Stevanović]] - [[Jovan Subotić]] == Š == [[Uglješa Šajtinac]] - [[Judita Šalgo]] - [[Aleksa Šantić]] - == T == [[Aleksandar Tišma]] - [[Bato Tomašević]] - [[Dragan Tomić (pisatelj)|Dragan Tomić]] - [[Kosta Trifković]] - [[Duško Trifunović]] - [[Darko Tuševljaković]] == U == [[Sreten Ugričić]] == V == [[Dragiša Vasić]] - [[Dragan Velikić]] - [[Svetlana Velmar-Janković]] - [[Vladimir Velmar Janković]] - [[Janko Veselinović]] - [[Milovan Vidaković]] - [[Marko Vidojković]] - [[Stanislav Vinaver]] - [[Milovan Vitezović]] - [[Radovan Vučković]] - [[Prvoslav Vujčić]] - [[Joakim Vujić]] - [[Miro Vuksanović]] == Z == [[Jovan Jovanović Zmaj]] - == Ž == [[Zoran Živković (pisatelj)|Zoran Živković]] - Velja Živojinović-Masuka (dramatik, upravnik srb.gledališča) == Glej tudi == * [[seznam srbskih pesnikov]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Srbov|Pisatelji]] [[Kategorija:Srbski pisatelji|*]] jvn6dz1a1r46n1z603tichjs325rnhr 6731609 6731608 2026-08-05T22:26:15Z ~2026-32552-67 260877 /* Č */ 6731609 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Srbi|srbskih]] [[pisatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Srbov|Srbija|srbskih}} {{CompactTOC3}} == A == [[David Albahari]] (1948-2023) - [[Ivo Andrić]] - [[Ivan Antić]] - [[Vladimir Arsenijević]]-"Vlajsa" - [[Bogoboj Atanacković]] - [[Dimitrije Avramović]] == B == [[Vladislav Bajac]] - [[Svetislav Basara]] - [[Matija Bećković]] - [[Oto Bihalji-Merin]] - [[Zoran Bognar]] - [[Milutin Bojić]] (dram.) - [[Dragomir Brajković]] - [[Miodrag Bulatović]] - [[Vladimir Bulatović Vib]] - == C == [[Marko Car]] - [[Branislav Crnčević]] - [[Miloš Crnjanski]] - == Č == (Kosta Čavoški) - [[Rodoljub Čolaković]] - == Ć == [[Ivo Ćipiko]] - [[Jovan Ćirilov]] - [[Bora Ćosić]] - [[Branimir Ćosić]] - [[Dobrica Ćosić]] - [[Branko Ćopić]] - == D == [[Milovan Danojlić]] - [[Oskar Davičo]] - [[Haim Davičo]] - [[Filip David]] - [[Dimitrije Davidović]] - [[Arsen Diklić]] - [[Jelena Dimitrijević]] - [[Vladimir Dimitrijević]] - [[Radoje Domanović]] - [[Predrag Dragić]] - [[Vuk Drašković]] - [[Nikola Drenovac]] - [[Jovan Dučić]] - [[Lazar Džamić]] == Đ == [[Jovan Đorđević]] - [[Gojko Đogo]] == E == [[Dobrica Erić]] - == G == [[Aleksandar Gatalica]] - (Mihailo Gavrilović -zgodovinar) - [[Milovan Glišić]] - [[Jovan Grčić-Milenko]] - [[Milka Grgurova-Aleksić]] - == H == [[Oto Horvat]] - == I == [[Jakov Ignjatović]] - [[Vojislav Ilić]] - [[Antonije Isaković]] - == J == [[Đura Jakšić]] - [[Vladeta Janković]] - [[Vladeta Jerotić]] - [[Biljana Jovanović]] - [[Pavle Julinac]] - == K == [[Momo Kapor]] - [[Vuk Stefanović Karadžić]] - [[Vojislav Karanović]] - [[Milan Kašanin]] - [[Irena Kazazić]] - [[Danilo Kiš]] - [[Petar Kočić]] - [[Žak Konfino]] - [[Radomir Konstantinović]] - [[Berislav Kosier]] (1930-2002) - [[Đorđe Kostić]] - [[Laza Kostić]] - [[Erih Koš]] - [[Mirko Kovač]] - [[Siniša Kovačević]] (dramatik...) - [[Gordana Kuić]] - [[Skender Kulenović]] - [[Ivana Kuzmanović]] == L == [[Vido Latković]] - [[Laza Lazarević]] - [[Lazar Lazić]] - [[Ženi Lebl]] - [[Đorđe Lebović]] (dramatik) - [[Petar Lubarda]] - [[Sveta Lukić]] - ([[Velimir Lukić]]) == M == [[Desanka Maksimović]] - [[Sreten Marić]] - [[Goran Marković]] - [[Igor Marojević]] - [[Milena Marković]] ? - [[Simo Matavulj]] - [[Mateja Matejić]] - [[Mihajlo Mihajlov]] - [[Dragoslav Mihailović]]/[[Dragoslav Mihajlović|Mihajlović]] - [[Borislav Mihajlović-Mihiz]] - [[Gordan Mihić]] - [[Milan Miletić|Milan (Mile) Miletić]] - [[Milan Milićević]] - [[Veljko Milićević]] - [[Živan Milisavac]] - [[Nikola Milošević]] - [[Dimitrije Mitrinović]] - [[Mirjana Bobić Mojsilović]] - [[Nikola Moravčević]] - [[Lukijan Mušicki]] - == N == Ljubomir P. Nenadović - [[Lazar Nikolić]] - [[Vladimir Nikolić]] - Boško Novaković? - [[Mirjana Novaković]] - [[Novak Novak|Novak Novak(ović)]] - [[Stojan Novaković]] - [[Branislav Nušić]] - == O == [[Dositej Obradović]] - [[Vida Ognjenović]] - [[Mladen Oljača]] - [[Zaharija Orfelin]] - [[Ognjeslav Utješenović Ostrožinski]] - == P == [[Predrag Palavestra]] (1930-2014) - [[Mihajlo Pantić]] - [[Siniša Paunović]] - [[Milorad Pavić]] - (Borka Pavićević) - [[Milorad Pavlović]] - [[Miodrag Pavlović]] - [[Stevan Pavlović]] - [[Borislav Pekić]] - [[Milivoje Perović]] - [[Radovan Perović]] - [[Rastko Petrović]] - [[Miodrag Pešić (pisatelj)|Miodrag Pešić]] - [[Stevan Pešić]] - [[Novica Petković]] - [[Boško Petrović (književnik)]] - [[Uroš Petrović]] - [[Vladislav Petković DIS]] - [[Goran Petrović]] - [[Nenad Petrović (pisatelj)|Nenad Petrović]] - [[Rastko Petrović]] - [[Veljko Petrović]] - [[Vladimir Pištalo]] - [[Vasko Popa]] - [[Raša Popov]] - [[Aca Popović]] - [[Pavle Popović]] == R == [[Branko Radičević|Branko V. Radičević]] - [[Ana Radmilović]] - [[Duško Radović]] - [[Jovan Rajić]] - [[Milan Rakić]] - [[Svetolik Ranković]] - [[Eva Ras]] - [[Jara Ribnikar]] - [[Ljubivoje Ršumović]] - [[Kosta Ruvarac]] - == S == [[Anica Savić Rebac]] - [[Milisav Savić]] - [[Tibor Sekelj]] - [[Isidora Sekulić]] - [[Jovan Skerlić]] - [[Svetlana Slapšak]] - [[Stevan Sremac]] - [[Borislav Stanković]] - (''Biljana Srbljanović - dramatičarka'') - [[Vidoslav Stevanović]] - [[Jovan Subotić]] == Š == [[Uglješa Šajtinac]] - [[Judita Šalgo]] - [[Aleksa Šantić]] - == T == [[Aleksandar Tišma]] - [[Bato Tomašević]] - [[Dragan Tomić (pisatelj)|Dragan Tomić]] - [[Kosta Trifković]] - [[Duško Trifunović]] - [[Darko Tuševljaković]] == U == [[Sreten Ugričić]] == V == [[Dragiša Vasić]] - [[Dragan Velikić]] - [[Svetlana Velmar-Janković]] - [[Vladimir Velmar Janković]] - [[Janko Veselinović]] - [[Milovan Vidaković]] - [[Marko Vidojković]] - [[Stanislav Vinaver]] - [[Milovan Vitezović]] - [[Radovan Vučković]] - [[Prvoslav Vujčić]] - [[Joakim Vujić]] - [[Miro Vuksanović]] == Z == [[Jovan Jovanović Zmaj]] - == Ž == [[Zoran Živković (pisatelj)|Zoran Živković]] - Velja Živojinović-Masuka (dramatik, upravnik srb.gledališča) == Glej tudi == * [[seznam srbskih pesnikov]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Srbov|Pisatelji]] [[Kategorija:Srbski pisatelji|*]] gg00pbmn1g64wfiad26gb9gfil6fw2g 0 32143 6731615 6679681 2026-08-05T23:12:20Z ~2026-32552-67 260877 /* Z */ 6731615 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bolgari|bolgarskih]] [[pisatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Bolgarov|Bolgarija|bolgarskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Veselin Andreev|Veselin (Georgi) Andreev]] (1918–1991) * [[Dragomir Asenov]] (1926–1981) (dramatik) == B == * [[Elisaveta Bagrjana]] (1893–1991) *[[Aleksandar Mihailov Balabanov|Aleksandăr Mihailov Balabanov]] (1877–1955) *[[Vela Blagoeva]] (1858–1924) *Ilija R. Blaskov (1839–1913) *Stefan Savov Bobčev (1853–1940) * [[Ivan Bogorov]] (1818–1892) * [[Ran Bosilek]] (1886–1958) * [[Hristo Botev]] (1848–1876) == C == *[[Stefan Canev]] (1936–) == Č == * [[Stilijan Čilingirov]] (1881–1962) *[[Čudomir]] (''Dimităr Hristov Čorbadžiski'') == D == *[[Atanas Dalčev]] (1904–1978) *[[Stojan Daskalov|Stojan C.(enkov) Daskalov]] *[[Dimčo Debeljanov]] (1887–1916) *[[Dimitar Dimov|Dimitˇar Dimov]] (1909–1966) *[[Sava Dobroplodni]] (1820–1894) *[[Anton Dončev]] *[[Vasil Drumev]] *[[Georgi Džagarov]] (1925–1995) == E == * [[Joanna Elmy]] == F == *[[Hristo Fotev]] == G == *[[Dora Gabe]] (1886–1983) *[[Veselina Genovska]] (1911–1960) *[[Mihalaki Georgiev]] (1852–1916) *[[Veselin Georgiev]] (1918–?) (1935–2013) *[[Najden Gerov]] (1823–1900) (leksikograf, filolog) *[[Cani Ginčev]] (1835–1894) *[[Zmej Gorjanin]] *[[Georgi Gospodinov]] (1968) ==H == *[[Nikolaj Hajtov]] (1919–2002) *[[Paisij Hilendarski]] (1722–1773) *[[Ivan Granicki]] == J == *[[Jordan Jakov]] *[[Pejo Javorov]] (1878–1914) *[[Jordan Jovkov]] (1889–1937) == K == *[[Kiril Kadijski]] *[[Kamen Kalčev]] (1914–1988) *[[Petŭr Karaangov]] *[[Zahari Karabašliev]] *[[Angel Karalijčev|Angel (Ivanov) Karalijčev]] (1902–1972) *[[Georgi Slavov Karaslavov|Georgi (Slavov) Karaslavov]] (1904–1980) *[[Slav Hr. Karaslavov]] (1932–2002) * [[Ljuben Karavelov]] (1834–1879) * [[Aleko Konstantinov]] (1863–1897) *[[Konstantin Konstantinov]] (1890–1970) * [[Stefan L. Kostov]] (1879–1939) * [[Trifon Kunev]] (1880–1954) == L == *[[Ljubomir Levčev]] (1935–2019) *[[Vesela Ljahova]] (1961) == M == *[[Georgi Markov]] (1929–1978) *[[Stojan Mihajlovski]] (1856–1927) *[[Geo Milev]] (1895–1925) *[[Leda Mileva]] (1920–2013) *[[Svetoslav Minkov]] (1902–1966) *[[Vera Mutafčieva]] (1929–2009) == N == * [[Svetoslav Nahum]] (1970) * [[Dobri Nemirov]] (1882–1945) *[[Neofit Rilski]] == P == *[[Radoslav Parušev]] (1975) *[[Viktor Paskov]] (1949–2009) *[[Konstantin Pavlov]] (1933–2008) *[[Elin Pelin]] (1877–1949) *[[Ivailo Petrov]] (1923–2005) *[[Emanuil Popdimitrov]] - Popzahariev (1885–1943) *[[Fani Popova-Mutafova]] (1902–1977) *[[Grigor Prličev]] (1830–1893) == R == *[[Radoj Ralin]] (1923–2004) *[[Jordan Radičkov|Jordan Dimitrov Radičkov]] (1929–2004) (''Dimităr Ivanov Stojanov'') *[[Nikola Rakitin]] (1885-1934) *[[Georgi Sava Rakovski]] (1821–1867) *[[Asen Razcvetnikov]] (1897–1951) *[[Milen Ruskov]] (1966) == S == *[[Viktor Samuilov]]? *[[Stefan Savov]] (1896–1969) (dramatik) *[[Penčo Slavejkov]] (1886–1912) *[[Petko Slavejkov]] (1827–1895) *[[Georgi Stamatov (pisatelj)|Georgi Stamatov]] (1869–1942) *[[Emilijan Stanev]] (1907–1979) *[[Valeri Stefanov]] (1958) *[[Ljudmil Stojanov]] (1888–1973) *[[Stanislav Stratijev|Stanislav Stratiev]] (1941–2000) (dramatik, scenarist) *[[Anton Strašimirov]] (1872–1937) *[[Pajsije Svetogorac]] (1924–1994) == T == *[[Dimitar Talev|Dimităr Petrov Talev]] (1898–1966) *[[Petko Jurdanov Todorov]] (1879–1916) *[[Ilija Trojanow]] (1965) (bolgarsko-nemški...) == V == *[[Orlin Vasilev]] (1904–1977) *[[Ivan Vazov]] (1850–1921) *[[Konstantin Veličkov]] (1855–1907) *[[Krum Velkov]] (1902–1960) *[[Pavel Vežinov]] (1914–1983) (pr.i. Nikola Gugov) *[[Todor Gančev Vlajkov]] (1865–1943) *[[Dobri Vojnikov]] (1833–1878) *[[Ilija Volen]] (1905–1982) *[[Sofronij Vračanski]] (1739–1813) == Z == * [[Kamen Zidarov]] (pr. i. Todor Manev) (1902–1987) (predvsem dramatik) == Glej tudi == * [[seznam bolgarskih pesnikov]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} [[Kategorija:Seznami Bolgarov|Pisatelji]] [[Kategorija:Bolgarski pisatelji|*]] 6odbt70vvztna931nbndxxs16ijlxqj 0 33509 6731613 6526881 2026-08-05T23:09:46Z ~2026-32552-67 260877 /* V */ 6731613 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bolgari|bolgarskih]] [[pesnik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Bolgarov|Bolgarija|bolgarskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Petŭr Alipiev]] * [[Veselin Andreev|Veselin (Georgi) Andreev]] (1918–1991) == B == *[[Elisaveta Bagrjana]] (1893-1991) *[[Vladimir Bašev]] (1935-1967) *[[Dimităr Bojadžiev]] (1880-1911) *[[Hristo Botev]] (1848-1876) == C == * [[Stefan Canev]] (1936) == Č == * [[Dobri Čintulov]] == D == *[[Atanas Dalčev]] *[[Damjan Damjanov]] *[[Dimčo Debeljanov]] *[[Blaga Dimitrova]] (1922-2003) *[[Dimităr Dimov]] *[[Teodora Dimova]] == E == * [[Evtim Evtimov]] == F == * [[Hristo Konstantinov Fotev]] (1934-2002) * [[Nikola Furnadžiev]] == G == *[[Dora Gabe]] (1886-1983) *[[Stefan Gečev]] *[[Georgi Gospodinov]] *[[Ivan Granicki]] == H == * [[Kiril Hristov]] == I == *[[Mladen Isaev]] *[[Lili Ivanova]] (pevka) == J == *[[Peju Javorov]] (''Pejo Kračolov'') *[[Hristo Jasenov]] *[[Nedjalko Jordanov]] == K == *[[Kiril Kadijski]] *Petŭr (Pet[[Dimităr Dimov|ă]]<nowiki/>r) Karaangov *[[Trifon Kunev]] == L == *[[Lamar]] (''Lalju Marinov Pončev'') *[[Rumen Leonidov]] (1953-) *[[Ljubomir Levčev]] (1935-2019) *[[Vladimir Levčev]] (1957-) *[[Nikolaj Liliev]] (1885-1960) == M == *[[Pantelej Mateev]] *[[Geo Milev]] == P == *[[Dimităr Panteleev|Dimită]][[Dimităr Panteleev|r Panteleev]] (1901-1993) *[[Konstantin Pavlov|Konsta]][[Konstantin Pavlov|ntin Pavlov]] *[[Valeri Petrov|Valeri]]<nowiki/> [[Valeri Petrov|Petrov]] (1920-2014) *[[Dimităr Poljanov|Dimită]]<nowiki/>[[Dimităr Poljanov|r Poljanov]] (pr.i. Popov) (1876-1953) *[[Emanuil Popdimitrov|Emanui]]<nowiki/>[[Emanuil Popdimitrov|l Popdimitrov]] - Popzahariev (1885-1943) == R == *[[Nikola Rakitin]] *[[Radoj Ralin]] *[[Asen Razcvetnikov]] == S == *[[Viktor Samuilov]] (1946) *[[Penčo Slavejkov]] *[[Petko Slavejkov]] *[[Hristo Smirnenski]] (1898-1923) *[[Ljudmil Stojanov]] == T == *[[Angel Todorov]] Toškov *[[Petko Todorov]] (1879-1916) *[[Teodor Trajanov]] (1882-1945) == V == *[[Nikola Vapcarov]] (1909–1942) *[[Konstantin Veličkov]] (1855–1907) *[[Ivan Vazov]] == Z == * [[Kamen Zidarov]] == Glej tudi == * [[seznam bolgarskih pisateljev]] {{seznami narodov po poklicu|pesnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Bolgarov|Pesniki]] [[Kategorija:Bolgarski pesniki|*]] rhq461yqpp5tmzkxlpntggwmauah8py 6731614 6731613 2026-08-05T23:11:43Z ~2026-32552-67 260877 /* Z */ 6731614 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bolgari|bolgarskih]] [[pesnik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Bolgarov|Bolgarija|bolgarskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Petŭr Alipiev]] * [[Veselin Andreev|Veselin (Georgi) Andreev]] (1918–1991) == B == *[[Elisaveta Bagrjana]] (1893-1991) *[[Vladimir Bašev]] (1935-1967) *[[Dimităr Bojadžiev]] (1880-1911) *[[Hristo Botev]] (1848-1876) == C == * [[Stefan Canev]] (1936) == Č == * [[Dobri Čintulov]] == D == *[[Atanas Dalčev]] *[[Damjan Damjanov]] *[[Dimčo Debeljanov]] *[[Blaga Dimitrova]] (1922-2003) *[[Dimităr Dimov]] *[[Teodora Dimova]] == E == * [[Evtim Evtimov]] == F == * [[Hristo Konstantinov Fotev]] (1934-2002) * [[Nikola Furnadžiev]] == G == *[[Dora Gabe]] (1886-1983) *[[Stefan Gečev]] *[[Georgi Gospodinov]] *[[Ivan Granicki]] == H == * [[Kiril Hristov]] == I == *[[Mladen Isaev]] *[[Lili Ivanova]] (pevka) == J == *[[Peju Javorov]] (''Pejo Kračolov'') *[[Hristo Jasenov]] *[[Nedjalko Jordanov]] == K == *[[Kiril Kadijski]] *Petŭr (Pet[[Dimităr Dimov|ă]]<nowiki/>r) Karaangov *[[Trifon Kunev]] == L == *[[Lamar]] (''Lalju Marinov Pončev'') *[[Rumen Leonidov]] (1953-) *[[Ljubomir Levčev]] (1935-2019) *[[Vladimir Levčev]] (1957-) *[[Nikolaj Liliev]] (1885-1960) == M == *[[Pantelej Mateev]] *[[Geo Milev]] == P == *[[Dimităr Panteleev|Dimită]][[Dimităr Panteleev|r Panteleev]] (1901-1993) *[[Konstantin Pavlov|Konsta]][[Konstantin Pavlov|ntin Pavlov]] *[[Valeri Petrov|Valeri]]<nowiki/> [[Valeri Petrov|Petrov]] (1920-2014) *[[Dimităr Poljanov|Dimită]]<nowiki/>[[Dimităr Poljanov|r Poljanov]] (pr.i. Popov) (1876-1953) *[[Emanuil Popdimitrov|Emanui]]<nowiki/>[[Emanuil Popdimitrov|l Popdimitrov]] - Popzahariev (1885-1943) == R == *[[Nikola Rakitin]] *[[Radoj Ralin]] *[[Asen Razcvetnikov]] == S == *[[Viktor Samuilov]] (1946) *[[Penčo Slavejkov]] *[[Petko Slavejkov]] *[[Hristo Smirnenski]] (1898-1923) *[[Ljudmil Stojanov]] == T == *[[Angel Todorov]] Toškov *[[Petko Todorov]] (1879-1916) *[[Teodor Trajanov]] (1882-1945) == V == *[[Nikola Vapcarov]] (1909–1942) *[[Konstantin Veličkov]] (1855–1907) *[[Ivan Vazov]] == Z == * [[Kamen Zidarov]] (pr. i. Todor Manev) == Glej tudi == * [[seznam bolgarskih pisateljev]] {{seznami narodov po poklicu|pesnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Bolgarov|Pesniki]] [[Kategorija:Bolgarski pesniki|*]] c8fjtncv7cn3fyt3ovcs8khwpub3f93 0 34538 6731477 5961640 2026-08-05T16:39:03Z TadejM 738 +zp: nedeljski gost 6731477 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Miha Haas''', [[Slovenci|slovenski]] [[pianist]], *1983, Ljubljana == Življenjepis == Njegova prva [[klavir]]ska učiteljica je bila prof. [[Tanja Zrimšek]], šolanje na [[Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana|Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani]] je nadaljeval v razredu svojega očeta, [[Hinko Haas|Hinka Haasa]], diplomiral je aprila 2006 na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] v razredu [[Dubravka Tomšič Srebotnjak|Dubravke Tomšič-Srebotnjak]]. Magistriral je junija 2008 na Kraljevem konservatoriju v Bruslju, v razredu [[Aleksander Madžar|Aleksandra Madžarja]].{{Citation needed|date=May 2022}} Doslej je imel preko 300 nastopov v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Nizozemskem, Švedskem, Norveškem v Belgiji, ZDA in Veliki Britaniji. Poleg solističnih recitalov in nastopov z orkestri je največkrat nastopil v različnih komornih skupinah, predvsem v klavirskem duu, ter v duih z violino, violončelom ter klarinetom. Izpopolnjeval se je na mednarodnih seminarjih pri I. Lasku, J. Siirali, P. Palecznyju, M. Huizingu in M. Voskresenskem. Kot solist je igral z Orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, s Simfoničnim orkestrom AG, z Orkestrom SGBŠ, s Celjskim godalnim orkestrom, s Pihalnim orkestrom Slovenske vojske ter s Pihalnim orkestrom železarjev Ravne. Nastopa z bratom, violinistom Matejem Haasom, s pianistom Tadejem Horvatom, z violončelistom Nikolajem Sajkom, z violončelistom Sebastianom Bertoncljem, s klarinetistom Tadejem Kenigom idr. . Doslej je sodeloval pri krstnih izvedbah 9 novitet slovenskih avtorjev. Za svoje koncertne dosežke je prejel vrsto odličnih kritik v domačem in tujem časopisju: Delo, Večer, Dnevnik, Bilten Epta, Tonovi (Zagreb), Salzburger Nachrichten (Salzburg)... Miha Haas je kot pedagog od oktobra 2013 zaposlen na Akademiji za glasbo v Ljubljani. == Nagrade == * [[Škerjančeva nagrada]] Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani (2001) * Zmagovalec državnega tekmovanja v disciplini klavir (2004) * Nagrada Društva Slovenskih skladateljev za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega avtorja (2004) * Prešernova nagrada Akademije za glasbo (2004) * Zmagovalec državnega tekmovanja v disciplini klavirski duo (2005) * Posebna nagrada za osvojeno maksimalno število točk na državnem tekmovanju (2005) * Prešernova nagrada Univerze v Ljubljani (2005) * Zmagovalec tekmovanja ''Primož Ramovš'' (2007) * 2. nagrada na tekmovanju ''Concours Grieg'' v Oslu v disciplini dva klavirja (2009) * posebna nagrada za najboljšo izvedbo skladbe E.Griega na tekmovanju ''Concours Grieg'' (2009) * posebna nagrada za interpretacijo skladbe B.Bartoka na tekmovanju ''Concours Grieg'' (2009) * zmagovalec tekmovanja ''Radi imamo Chopina'' (2010) == Diskografija == * E. Grieg, R. Savin, B. Martinů, B. Pucihar; Nikolaj Sajko - violončelo, Miha Haas - klavir (2010) * A. Ajdič, kompletna dela za klarinet in klavir: Tadej Kenig - klarinet, Miha Haas - klavir (2010) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pianistov]] == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175194581 Miha Haas: Beethoven bi bil šokiran]. Nedeljski gost (1. februar 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Haas, Miha}} [[Kategorija:Rojeni leta 1983]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Škerjančevi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Haas, Miha]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Haas, Miha]] 97tedbuv3v63r2cmmvtiajr92qalk0d 0 34808 6731388 4749384 2026-08-05T13:16:22Z Sportomanokin 14776 6731388 wikitext text/x-wiki {{Infopolje glasbena kompozicija | image = The Premiere of Symphony No. 9.jpg | skladatelj = [[Ludwig van Beethoven]] | ključ = [[Molova lestvica|d-mol]] | opus = 25 | obdobje = [[Glasbeni klasicizem|klasicizem]] - [[Romantična glasba|romantika]] | besedilo = "[[Oda radosti]]" ([[Friedrich Schiller]]) | jezik = nemški | ustvarjeno = 1822–1824 | žanr = | čas = 65 do 70 minut | dejanja = 4 | datum_premiera = 7. maj 1824 | kraj_premiera = Theater am Kärntnertor ([[Dunaj]]) | dirigent_premiera = Michael Umlauf<br>Ludwig van Beethoven }} '''[[Simfonija]] št. 9 v d [[Mol (glasba)|molu]], [[opus]] 125 ''' Zdi se, da je [[Ludwig van Beethoven]] ([[1770]]-[[1827]]) svojo 9. simfonijo snoval skozi vse življenje, saj so se v tem delu zgostila vsa skladateljeva človeška in glasbena spoznanja. Beethoven si je svoje življenje prizadeval, da bi glasbeni izraz ukrojil po vzvišenih [[humanizem|humanističnih]] idealih, v katere je sam brezpogojno verjel. Plemeniti ljudje njegove dobe so verjeli v bratstvo med ljudmi in v prihodnost osvobojenega človeka bolj, kot se to lahko posreči nam po zgodovinskih izkušnjah zadnjih dveh stoletij. Že leta 1792 je mladega Beethovna v rojstnem [[Bonn]]u profesor [[Eulogius Schneider]] ogrel za [[Johann Christoph Friedrich Schiller|Schillerjevo]] [[Oda radosti|Odo radosti]]. Občečloveško sporočilo pesnitve se ga je globoko dotaknilo. Leta 1812 jo je hotel uglasbiti v obliki [[uvertura|uverture]] s [[pevski zbor|zborom]]. Enega od njenih [[verz]]ov je vključil v [[libreto]] svoje edine [[opera|opere]] ''Fidelio''. Leta 1822 si je v beležnico po [[Švica|švicarski]] ljudski pesmi zapisal glavno temo četrtega stavka simfonije. Ustvarjanje '''9. simfonije''' je trajalo skozi vse leto 1823, Beethoven pa se je za uporabo zbora in solistov v [[finale|finalu]] dokočno odločil šele potem, ko je že dokončal prve tri stavke. Obliko simfoničnega stavka z zborom in [[klavir]]jem je sicer razvil že leta 1808 v svoji ''Koralni fantaziji'', op.80, vendar je bila uporaba velikega zbora in [[vokal]]nih [[solist]]ov v klasični simfoniji za tiste čase s formalnega stališča nekaj nezaslišanega in je predstavljala veliko tveganje. Vendar je skladatelj po titanskem prvem stavku, ki zaradi skrivnostnega lebdenja padajočih čistih [[interval (glasba)|intervalov]] učinkuje kot nezemeljska [[glasba sfer]], po [[kontrapunkt]]ično zapleteni motoriki hitrega [[scherzo|scherza]] in po sanjski viziji poduhovljene človečnosti, ki jo predstavlja tretji stavek, moral najti sredstva, primerna za upodobitev njegove trdne vere v radostno prihodnost človeštva. Delo je dokončal v februarju 1824, prva izvedba pa je bila v dvornem opernem gledališču pri ''Koroških vratih'' na [[Dunaj]]u 7. maja istega leta. Dirigiral je sam skladatelj, ki pa je bil tedaj že popolnoma gluh, zato sta izvedbo dejansko vodila [[kapelnik]] [[Michael Umlauf]] in [[koncertni mojster]] [[Ignaz Schuppanzigh]]. Očividci so zapisali, da je Beethovna po zadnjih akordih '''Ode radosti''' [[altistka]] [[Karoline Unger]] prijela za roko in ga obrnila proti publiki. Šele tedaj je lahko zaznal navdušenje, ki ga je vzbudila njegova veličastna stvaritev. Beethovnova Deveta je v kratkem času zaslovela in danes predstavlja simbol sodelovanja med ljudmi dobre volje. Njen zapis so med drugimi redkimi nesmrtnimi dosežki zemeljskih prebivalcev kot sporočilo nezemljanom vgradili v sondo, ki je zapustila naše osončje, izvajali so jo ob padcu [[Berlinski zid|berlinskega zidu]] in prav gotovo nobena druga glasba ni bolj primerna za [[himna|himno]] nove, v mirnem sodelovanju združene [[Evropa|Evrope]]. == Besedilo četrtega stavka == Po Schillerjevi »''An die Freude''« prevedel [[Smiljan Samec]]. Poševna pisava označuje besede, ki jih je napisal Beethoven sam in niso del pesnitve. {| |- | <br /> :'''Nemški original''' :''O Freunde, nicht diese Töne!'' :''Sondern laßt uns angenehmere'' :''anstimmen und freudenvollere.'' :Freude! :Freude, schöner Götterfunken :Tochter aus Elysium, :Wir betreten feuertrunken, :Himmlische, dein Heiligtum! :Deine Zauber binden wieder :''Was die Mode streng geteilt;'' :''Alle Menschen werden Brüder,'' :Wo dein sanfter Flügel weilt. :Wem der große Wurf gelungen, :Eines Freundes Freund zu sein; :Wer ein holdes Weib errungen, :Mische seinen Jubel ein! :Ja, wer auch nur eine Seele :Sein nennt auf dem Erdenrund! :Und wer's nie gekonnt, der stehle :Weinend sich aus diesem Bund! :Freude trinken alle Wesen :An den Brüsten der Natur; :Alle Guten, alle Bösen :Folgen ihrer Rosenspur. :Küsse gab sie uns und Reben, :Einen Freund, geprüft im Tod; :Wollust ward dem Wurm gegeben, :und der Cherub steht vor Gott. :Froh, wie seine Sonnen fliegen :Durch des Himmels prächt'gen Plan, :Laufet, Brüder, eure Bahn, :Freudig, wie ein Held zum Siegen. :Seid umschlungen, Millionen! :Diesen Kuß der ganzen Welt! :Brüder, über'm Sternenzelt :Muß ein lieber Vater wohnen. :Ihr stürzt nieder, Millionen? :Ahnest du den Schöpfer, Welt? :Such' ihn über'm Sternenzelt! :Über Sternen muß er wohnen. | <br /> :'''Slovenski prevod''' :''O, bratje, nikar teh zvokov,'' :''temveč vse bolj milo pesmico zapojmo'' :''In vse bolj radostno!'' :Radost! :Radost, od Boga nam dana, :Hčerka iz Elizija, :V tempelj, kjer si nam prižgana, :Stopamo, božanstvena! :Združil čar nam tvoj bogat je, :Kar razbil je kruti čas; :Vsi ljudje ljudem so bratje, :Če jim ti zvedriš obraz. :Komur je naključje dalo, :Da ima prijatelja, :Kdor dobil je ženko zalo, :Naj veselju duška da! :Srečen, kdor ima na zemlji :Eno samo dušico! :Kdor pa sam trpiš, ne jemlji :Naše sreče nam za zlo! :Radost pije vsako bitje :Z grudi , ki jih zemlja da; :Vsak, kdor dober in odkrit je, :Radosti sladkost pozna. :Radost daje vinsko trto, :Daje nam prijatelja; :Črv ima k nji pot odprto :Kakor kerub do Boga! :Z njo kot božje sonce smelo :Hodi čez nebesni svod, :Pojdi, človek, svojo pot :K zmagi kot junak veselo! :Naj objamem milijone! :Naj poljubim božji svet! :Bratje, čez nebo razpet :Bog, naš oče, ne zatone! :Mar se treseš, zemlja siva :Slutiš, kaj je stvarnik, svet? :Išči med svetovi sled: :Nad zvezdami on prebiva! |} {{poslušaj|filename=Ode to Joy.ogg|title=Beethovnova ''Oda radosti''|description=''Oda radosti'', glavna téma 4. stavka Beethovnove IX. simfonije|format=[[Ogg]]}} {{BeethovenSimfonije}} [[Kategorija:Simfonije|9]] [[Kategorija:1824 v glasbi]] [[Kategorija:Skladbe Ludwiga van Beethovna]] [[Kategorija:Register svetovnega spomina]] {{normativna kontrola}} glzg6lav255fgzv2d1pmnvhlh9hzuc2 6731389 6731388 2026-08-05T13:18:47Z Sportomanokin 14776 6731389 wikitext text/x-wiki {{Infopolje glasbena kompozicija | image = The Premiere of Symphony No. 9.jpg | skladatelj = [[Ludwig van Beethoven]] | ključ = [[Molova lestvica|d-mol]] | opus = 25 | obdobje = [[Glasbeni klasicizem|klasicizem]] - [[Romantična glasba|romantika]] | besedilo = "[[Oda radosti]]" ([[Friedrich Schiller]]) | jezik = nemški | ustvarjeno = 1822–1824 | žanr = [[Pevski zbor|zborovska]] [[simfonija]] | čas = 65 do 70 minut | dejanja = 4 | datum_premiera = 7. maj 1824 | kraj_premiera = Theater am Kärntnertor ([[Dunaj]]) | dirigent_premiera = Michael Umlauf<br>Ludwig van Beethoven }} '''[[Simfonija]] št. 9 v d [[Mol (glasba)|molu]], [[opus]] 125 ''' Zdi se, da je [[Ludwig van Beethoven]] ([[1770]]-[[1827]]) svojo 9. simfonijo snoval skozi vse življenje, saj so se v tem delu zgostila vsa skladateljeva človeška in glasbena spoznanja. Beethoven si je svoje življenje prizadeval, da bi glasbeni izraz ukrojil po vzvišenih [[humanizem|humanističnih]] idealih, v katere je sam brezpogojno verjel. Plemeniti ljudje njegove dobe so verjeli v bratstvo med ljudmi in v prihodnost osvobojenega človeka bolj, kot se to lahko posreči nam po zgodovinskih izkušnjah zadnjih dveh stoletij. Že leta 1792 je mladega Beethovna v rojstnem [[Bonn]]u profesor [[Eulogius Schneider]] ogrel za [[Johann Christoph Friedrich Schiller|Schillerjevo]] [[Oda radosti|Odo radosti]]. Občečloveško sporočilo pesnitve se ga je globoko dotaknilo. Leta 1812 jo je hotel uglasbiti v obliki [[uvertura|uverture]] s [[pevski zbor|zborom]]. Enega od njenih [[verz]]ov je vključil v [[libreto]] svoje edine [[opera|opere]] ''Fidelio''. Leta 1822 si je v beležnico po [[Švica|švicarski]] ljudski pesmi zapisal glavno temo četrtega stavka simfonije. Ustvarjanje '''9. simfonije''' je trajalo skozi vse leto 1823, Beethoven pa se je za uporabo zbora in solistov v [[finale|finalu]] dokočno odločil šele potem, ko je že dokončal prve tri stavke. Obliko simfoničnega stavka z zborom in [[klavir]]jem je sicer razvil že leta 1808 v svoji ''Koralni fantaziji'', op.80, vendar je bila uporaba velikega zbora in [[vokal]]nih [[solist]]ov v klasični simfoniji za tiste čase s formalnega stališča nekaj nezaslišanega in je predstavljala veliko tveganje. Vendar je skladatelj po titanskem prvem stavku, ki zaradi skrivnostnega lebdenja padajočih čistih [[interval (glasba)|intervalov]] učinkuje kot nezemeljska [[glasba sfer]], po [[kontrapunkt]]ično zapleteni motoriki hitrega [[scherzo|scherza]] in po sanjski viziji poduhovljene človečnosti, ki jo predstavlja tretji stavek, moral najti sredstva, primerna za upodobitev njegove trdne vere v radostno prihodnost človeštva. Delo je dokončal v februarju 1824, prva izvedba pa je bila v dvornem opernem gledališču pri ''Koroških vratih'' na [[Dunaj]]u 7. maja istega leta. Dirigiral je sam skladatelj, ki pa je bil tedaj že popolnoma gluh, zato sta izvedbo dejansko vodila [[kapelnik]] [[Michael Umlauf]] in [[koncertni mojster]] [[Ignaz Schuppanzigh]]. Očividci so zapisali, da je Beethovna po zadnjih akordih '''Ode radosti''' [[altistka]] [[Karoline Unger]] prijela za roko in ga obrnila proti publiki. Šele tedaj je lahko zaznal navdušenje, ki ga je vzbudila njegova veličastna stvaritev. Beethovnova Deveta je v kratkem času zaslovela in danes predstavlja simbol sodelovanja med ljudmi dobre volje. Njen zapis so med drugimi redkimi nesmrtnimi dosežki zemeljskih prebivalcev kot sporočilo nezemljanom vgradili v sondo, ki je zapustila naše osončje, izvajali so jo ob padcu [[Berlinski zid|berlinskega zidu]] in prav gotovo nobena druga glasba ni bolj primerna za [[himna|himno]] nove, v mirnem sodelovanju združene [[Evropa|Evrope]]. == Besedilo četrtega stavka == Po Schillerjevi »''An die Freude''« prevedel [[Smiljan Samec]]. Poševna pisava označuje besede, ki jih je napisal Beethoven sam in niso del pesnitve. {| |- | <br /> :'''Nemški original''' :''O Freunde, nicht diese Töne!'' :''Sondern laßt uns angenehmere'' :''anstimmen und freudenvollere.'' :Freude! :Freude, schöner Götterfunken :Tochter aus Elysium, :Wir betreten feuertrunken, :Himmlische, dein Heiligtum! :Deine Zauber binden wieder :''Was die Mode streng geteilt;'' :''Alle Menschen werden Brüder,'' :Wo dein sanfter Flügel weilt. :Wem der große Wurf gelungen, :Eines Freundes Freund zu sein; :Wer ein holdes Weib errungen, :Mische seinen Jubel ein! :Ja, wer auch nur eine Seele :Sein nennt auf dem Erdenrund! :Und wer's nie gekonnt, der stehle :Weinend sich aus diesem Bund! :Freude trinken alle Wesen :An den Brüsten der Natur; :Alle Guten, alle Bösen :Folgen ihrer Rosenspur. :Küsse gab sie uns und Reben, :Einen Freund, geprüft im Tod; :Wollust ward dem Wurm gegeben, :und der Cherub steht vor Gott. :Froh, wie seine Sonnen fliegen :Durch des Himmels prächt'gen Plan, :Laufet, Brüder, eure Bahn, :Freudig, wie ein Held zum Siegen. :Seid umschlungen, Millionen! :Diesen Kuß der ganzen Welt! :Brüder, über'm Sternenzelt :Muß ein lieber Vater wohnen. :Ihr stürzt nieder, Millionen? :Ahnest du den Schöpfer, Welt? :Such' ihn über'm Sternenzelt! :Über Sternen muß er wohnen. | <br /> :'''Slovenski prevod''' :''O, bratje, nikar teh zvokov,'' :''temveč vse bolj milo pesmico zapojmo'' :''In vse bolj radostno!'' :Radost! :Radost, od Boga nam dana, :Hčerka iz Elizija, :V tempelj, kjer si nam prižgana, :Stopamo, božanstvena! :Združil čar nam tvoj bogat je, :Kar razbil je kruti čas; :Vsi ljudje ljudem so bratje, :Če jim ti zvedriš obraz. :Komur je naključje dalo, :Da ima prijatelja, :Kdor dobil je ženko zalo, :Naj veselju duška da! :Srečen, kdor ima na zemlji :Eno samo dušico! :Kdor pa sam trpiš, ne jemlji :Naše sreče nam za zlo! :Radost pije vsako bitje :Z grudi , ki jih zemlja da; :Vsak, kdor dober in odkrit je, :Radosti sladkost pozna. :Radost daje vinsko trto, :Daje nam prijatelja; :Črv ima k nji pot odprto :Kakor kerub do Boga! :Z njo kot božje sonce smelo :Hodi čez nebesni svod, :Pojdi, človek, svojo pot :K zmagi kot junak veselo! :Naj objamem milijone! :Naj poljubim božji svet! :Bratje, čez nebo razpet :Bog, naš oče, ne zatone! :Mar se treseš, zemlja siva :Slutiš, kaj je stvarnik, svet? :Išči med svetovi sled: :Nad zvezdami on prebiva! |} {{poslušaj|filename=Ode to Joy.ogg|title=Beethovnova ''Oda radosti''|description=''Oda radosti'', glavna téma 4. stavka Beethovnove IX. simfonije|format=[[Ogg]]}} {{BeethovenSimfonije}} [[Kategorija:Simfonije|9]] [[Kategorija:1824 v glasbi]] [[Kategorija:Skladbe Ludwiga van Beethovna]] [[Kategorija:Register svetovnega spomina]] {{normativna kontrola}} nzgojzdjfe72higtsv49i8ux9fsmf23 6731391 6731389 2026-08-05T13:24:46Z Sportomanokin 14776 6731391 wikitext text/x-wiki {{Infopolje glasbena kompozicija | image = The Premiere of Symphony No. 9.jpg | caption = <small>[[Litografija]] iz premiere ([[Carl Offterdinger]])</small> | skladatelj = [[Ludwig van Beethoven]] | ključ = [[Molova lestvica|d-mol]] | opus = 25 | obdobje = [[Glasbeni klasicizem|klasicizem]] - [[Romantična glasba|romantika]] | besedilo = "[[Oda radosti]]" ([[Friedrich Schiller]]) | jezik = nemški | ustvarjeno = 1822–1824 | žanr = [[Pevski zbor|zborovska]] [[simfonija]] | čas = 65 do 70 minut | dejanja = 4 | datum_premiera = 7. maj 1824 | kraj_premiera = Theater am Kärntnertor ([[Dunaj]]) | dirigent_premiera = Michael Umlauf<br>Ludwig van Beethoven }} '''[[Simfonija]] št. 9 v d [[Mol (glasba)|molu]], [[opus]] 125 ''' Zdi se, da je [[Ludwig van Beethoven]] ([[1770]]-[[1827]]) svojo 9. simfonijo snoval skozi vse življenje, saj so se v tem delu zgostila vsa skladateljeva človeška in glasbena spoznanja. Beethoven si je svoje življenje prizadeval, da bi glasbeni izraz ukrojil po vzvišenih [[humanizem|humanističnih]] idealih, v katere je sam brezpogojno verjel. Plemeniti ljudje njegove dobe so verjeli v bratstvo med ljudmi in v prihodnost osvobojenega človeka bolj, kot se to lahko posreči nam po zgodovinskih izkušnjah zadnjih dveh stoletij. Že leta 1792 je mladega Beethovna v rojstnem [[Bonn]]u profesor [[Eulogius Schneider]] ogrel za [[Johann Christoph Friedrich Schiller|Schillerjevo]] [[Oda radosti|Odo radosti]]. Občečloveško sporočilo pesnitve se ga je globoko dotaknilo. Leta 1812 jo je hotel uglasbiti v obliki [[uvertura|uverture]] s [[pevski zbor|zborom]]. Enega od njenih [[verz]]ov je vključil v [[libreto]] svoje edine [[opera|opere]] ''Fidelio''. Leta 1822 si je v beležnico po [[Švica|švicarski]] ljudski pesmi zapisal glavno temo četrtega stavka simfonije. Ustvarjanje '''9. simfonije''' je trajalo skozi vse leto 1823, Beethoven pa se je za uporabo zbora in solistov v [[finale|finalu]] dokočno odločil šele potem, ko je že dokončal prve tri stavke. Obliko simfoničnega stavka z zborom in [[klavir]]jem je sicer razvil že leta 1808 v svoji ''Koralni fantaziji'', op.80, vendar je bila uporaba velikega zbora in [[vokal]]nih [[solist]]ov v klasični simfoniji za tiste čase s formalnega stališča nekaj nezaslišanega in je predstavljala veliko tveganje. Vendar je skladatelj po titanskem prvem stavku, ki zaradi skrivnostnega lebdenja padajočih čistih [[interval (glasba)|intervalov]] učinkuje kot nezemeljska [[glasba sfer]], po [[kontrapunkt]]ično zapleteni motoriki hitrega [[scherzo|scherza]] in po sanjski viziji poduhovljene človečnosti, ki jo predstavlja tretji stavek, moral najti sredstva, primerna za upodobitev njegove trdne vere v radostno prihodnost človeštva. Delo je dokončal v februarju 1824, prva izvedba pa je bila v dvornem opernem gledališču pri ''Koroških vratih'' na [[Dunaj]]u 7. maja istega leta. Dirigiral je sam skladatelj, ki pa je bil tedaj že popolnoma gluh, zato sta izvedbo dejansko vodila [[kapelnik]] [[Michael Umlauf]] in [[koncertni mojster]] [[Ignaz Schuppanzigh]]. Očividci so zapisali, da je Beethovna po zadnjih akordih '''Ode radosti''' [[altistka]] [[Karoline Unger]] prijela za roko in ga obrnila proti publiki. Šele tedaj je lahko zaznal navdušenje, ki ga je vzbudila njegova veličastna stvaritev. Beethovnova Deveta je v kratkem času zaslovela in danes predstavlja simbol sodelovanja med ljudmi dobre volje. Njen zapis so med drugimi redkimi nesmrtnimi dosežki zemeljskih prebivalcev kot sporočilo nezemljanom vgradili v sondo, ki je zapustila naše osončje, izvajali so jo ob padcu [[Berlinski zid|berlinskega zidu]] in prav gotovo nobena druga glasba ni bolj primerna za [[himna|himno]] nove, v mirnem sodelovanju združene [[Evropa|Evrope]]. == Besedilo četrtega stavka == Po Schillerjevi »''An die Freude''« prevedel [[Smiljan Samec]]. Poševna pisava označuje besede, ki jih je napisal Beethoven sam in niso del pesnitve. {| |- | <br /> :'''Nemški original''' :''O Freunde, nicht diese Töne!'' :''Sondern laßt uns angenehmere'' :''anstimmen und freudenvollere.'' :Freude! :Freude, schöner Götterfunken :Tochter aus Elysium, :Wir betreten feuertrunken, :Himmlische, dein Heiligtum! :Deine Zauber binden wieder :''Was die Mode streng geteilt;'' :''Alle Menschen werden Brüder,'' :Wo dein sanfter Flügel weilt. :Wem der große Wurf gelungen, :Eines Freundes Freund zu sein; :Wer ein holdes Weib errungen, :Mische seinen Jubel ein! :Ja, wer auch nur eine Seele :Sein nennt auf dem Erdenrund! :Und wer's nie gekonnt, der stehle :Weinend sich aus diesem Bund! :Freude trinken alle Wesen :An den Brüsten der Natur; :Alle Guten, alle Bösen :Folgen ihrer Rosenspur. :Küsse gab sie uns und Reben, :Einen Freund, geprüft im Tod; :Wollust ward dem Wurm gegeben, :und der Cherub steht vor Gott. :Froh, wie seine Sonnen fliegen :Durch des Himmels prächt'gen Plan, :Laufet, Brüder, eure Bahn, :Freudig, wie ein Held zum Siegen. :Seid umschlungen, Millionen! :Diesen Kuß der ganzen Welt! :Brüder, über'm Sternenzelt :Muß ein lieber Vater wohnen. :Ihr stürzt nieder, Millionen? :Ahnest du den Schöpfer, Welt? :Such' ihn über'm Sternenzelt! :Über Sternen muß er wohnen. | <br /> :'''Slovenski prevod''' :''O, bratje, nikar teh zvokov,'' :''temveč vse bolj milo pesmico zapojmo'' :''In vse bolj radostno!'' :Radost! :Radost, od Boga nam dana, :Hčerka iz Elizija, :V tempelj, kjer si nam prižgana, :Stopamo, božanstvena! :Združil čar nam tvoj bogat je, :Kar razbil je kruti čas; :Vsi ljudje ljudem so bratje, :Če jim ti zvedriš obraz. :Komur je naključje dalo, :Da ima prijatelja, :Kdor dobil je ženko zalo, :Naj veselju duška da! :Srečen, kdor ima na zemlji :Eno samo dušico! :Kdor pa sam trpiš, ne jemlji :Naše sreče nam za zlo! :Radost pije vsako bitje :Z grudi , ki jih zemlja da; :Vsak, kdor dober in odkrit je, :Radosti sladkost pozna. :Radost daje vinsko trto, :Daje nam prijatelja; :Črv ima k nji pot odprto :Kakor kerub do Boga! :Z njo kot božje sonce smelo :Hodi čez nebesni svod, :Pojdi, človek, svojo pot :K zmagi kot junak veselo! :Naj objamem milijone! :Naj poljubim božji svet! :Bratje, čez nebo razpet :Bog, naš oče, ne zatone! :Mar se treseš, zemlja siva :Slutiš, kaj je stvarnik, svet? :Išči med svetovi sled: :Nad zvezdami on prebiva! |} {{poslušaj|filename=Ode to Joy.ogg|title=Beethovnova ''Oda radosti''|description=''Oda radosti'', glavna téma 4. stavka Beethovnove IX. simfonije|format=[[Ogg]]}} {{BeethovenSimfonije}} [[Kategorija:Simfonije|9]] [[Kategorija:1824 v glasbi]] [[Kategorija:Skladbe Ludwiga van Beethovna]] [[Kategorija:Register svetovnega spomina]] {{normativna kontrola}} 2dcmql4g35a1431n9u7g1x0x8l0j4xi 6731396 6731391 2026-08-05T13:50:57Z Sportomanokin 14776 6731396 wikitext text/x-wiki {{Infopolje glasbena kompozicija | image = The Premiere of Symphony No. 9.jpg | caption = <small>[[Litografija]] iz premiere ([[Carl Offterdinger]])</small> | skladatelj = [[Ludwig van Beethoven]] | ključ = [[Molova lestvica|d-mol]] | opus = 25 | navdih = | obdobje = [[Glasbeni klasicizem|klasicizem]] - [[Romantična glasba|romantika]] | besedilo = "[[Oda radosti]]" ([[Friedrich Schiller]]) | jezik = nemški | ustvarjeno = 1822–1824 | žanr = [[Pevski zbor|zborovska]] [[simfonija]] | čas = 65 do 70 minut | dejanja = 4 | izvedba = [[orkester]] z [[sopran|S]].[[alt|A]].[[tenor|T]].[[bas|B]]. + solo izvajalci | datum_premiera = 7. maj 1824 | kraj_premiera = Theater am Kärntnertor ([[Dunaj]]) | dirigent_premiera = Michael Umlauf<br>Ludwig van Beethoven }} '''[[Simfonija]] št. 9 v d [[Mol (glasba)|molu]], [[opus]] 125 ''' Zdi se, da je [[Ludwig van Beethoven]] ([[1770]]-[[1827]]) svojo 9. simfonijo snoval skozi vse življenje, saj so se v tem delu zgostila vsa skladateljeva človeška in glasbena spoznanja. Beethoven si je svoje življenje prizadeval, da bi glasbeni izraz ukrojil po vzvišenih [[humanizem|humanističnih]] idealih, v katere je sam brezpogojno verjel. Plemeniti ljudje njegove dobe so verjeli v bratstvo med ljudmi in v prihodnost osvobojenega človeka bolj, kot se to lahko posreči nam po zgodovinskih izkušnjah zadnjih dveh stoletij. Že leta 1792 je mladega Beethovna v rojstnem [[Bonn]]u profesor [[Eulogius Schneider]] ogrel za [[Johann Christoph Friedrich Schiller|Schillerjevo]] [[Oda radosti|Odo radosti]]. Občečloveško sporočilo pesnitve se ga je globoko dotaknilo. Leta 1812 jo je hotel uglasbiti v obliki [[uvertura|uverture]] s [[pevski zbor|zborom]]. Enega od njenih [[verz]]ov je vključil v [[libreto]] svoje edine [[opera|opere]] ''Fidelio''. Leta 1822 si je v beležnico po [[Švica|švicarski]] ljudski pesmi zapisal glavno temo četrtega stavka simfonije. Ustvarjanje '''9. simfonije''' je trajalo skozi vse leto 1823, Beethoven pa se je za uporabo zbora in solistov v [[finale|finalu]] dokočno odločil šele potem, ko je že dokončal prve tri stavke. Obliko simfoničnega stavka z zborom in [[klavir]]jem je sicer razvil že leta 1808 v svoji ''Koralni fantaziji'', op.80, vendar je bila uporaba velikega zbora in [[vokal]]nih [[solist]]ov v klasični simfoniji za tiste čase s formalnega stališča nekaj nezaslišanega in je predstavljala veliko tveganje. Vendar je skladatelj po titanskem prvem stavku, ki zaradi skrivnostnega lebdenja padajočih čistih [[interval (glasba)|intervalov]] učinkuje kot nezemeljska [[glasba sfer]], po [[kontrapunkt]]ično zapleteni motoriki hitrega [[scherzo|scherza]] in po sanjski viziji poduhovljene človečnosti, ki jo predstavlja tretji stavek, moral najti sredstva, primerna za upodobitev njegove trdne vere v radostno prihodnost človeštva. Delo je dokončal v februarju 1824, prva izvedba pa je bila v dvornem opernem gledališču pri ''Koroških vratih'' na [[Dunaj]]u 7. maja istega leta. Dirigiral je sam skladatelj, ki pa je bil tedaj že popolnoma gluh, zato sta izvedbo dejansko vodila [[kapelnik]] [[Michael Umlauf]] in [[koncertni mojster]] [[Ignaz Schuppanzigh]]. Očividci so zapisali, da je Beethovna po zadnjih akordih '''Ode radosti''' [[altistka]] [[Karoline Unger]] prijela za roko in ga obrnila proti publiki. Šele tedaj je lahko zaznal navdušenje, ki ga je vzbudila njegova veličastna stvaritev. Beethovnova Deveta je v kratkem času zaslovela in danes predstavlja simbol sodelovanja med ljudmi dobre volje. Njen zapis so med drugimi redkimi nesmrtnimi dosežki zemeljskih prebivalcev kot sporočilo nezemljanom vgradili v sondo, ki je zapustila naše osončje, izvajali so jo ob padcu [[Berlinski zid|berlinskega zidu]] in prav gotovo nobena druga glasba ni bolj primerna za [[himna|himno]] nove, v mirnem sodelovanju združene [[Evropa|Evrope]]. == Besedilo četrtega stavka == Po Schillerjevi »''An die Freude''« prevedel [[Smiljan Samec]]. Poševna pisava označuje besede, ki jih je napisal Beethoven sam in niso del pesnitve. {| |- | <br /> :'''Nemški original''' :''O Freunde, nicht diese Töne!'' :''Sondern laßt uns angenehmere'' :''anstimmen und freudenvollere.'' :Freude! :Freude, schöner Götterfunken :Tochter aus Elysium, :Wir betreten feuertrunken, :Himmlische, dein Heiligtum! :Deine Zauber binden wieder :''Was die Mode streng geteilt;'' :''Alle Menschen werden Brüder,'' :Wo dein sanfter Flügel weilt. :Wem der große Wurf gelungen, :Eines Freundes Freund zu sein; :Wer ein holdes Weib errungen, :Mische seinen Jubel ein! :Ja, wer auch nur eine Seele :Sein nennt auf dem Erdenrund! :Und wer's nie gekonnt, der stehle :Weinend sich aus diesem Bund! :Freude trinken alle Wesen :An den Brüsten der Natur; :Alle Guten, alle Bösen :Folgen ihrer Rosenspur. :Küsse gab sie uns und Reben, :Einen Freund, geprüft im Tod; :Wollust ward dem Wurm gegeben, :und der Cherub steht vor Gott. :Froh, wie seine Sonnen fliegen :Durch des Himmels prächt'gen Plan, :Laufet, Brüder, eure Bahn, :Freudig, wie ein Held zum Siegen. :Seid umschlungen, Millionen! :Diesen Kuß der ganzen Welt! :Brüder, über'm Sternenzelt :Muß ein lieber Vater wohnen. :Ihr stürzt nieder, Millionen? :Ahnest du den Schöpfer, Welt? :Such' ihn über'm Sternenzelt! :Über Sternen muß er wohnen. | <br /> :'''Slovenski prevod''' :''O, bratje, nikar teh zvokov,'' :''temveč vse bolj milo pesmico zapojmo'' :''In vse bolj radostno!'' :Radost! :Radost, od Boga nam dana, :Hčerka iz Elizija, :V tempelj, kjer si nam prižgana, :Stopamo, božanstvena! :Združil čar nam tvoj bogat je, :Kar razbil je kruti čas; :Vsi ljudje ljudem so bratje, :Če jim ti zvedriš obraz. :Komur je naključje dalo, :Da ima prijatelja, :Kdor dobil je ženko zalo, :Naj veselju duška da! :Srečen, kdor ima na zemlji :Eno samo dušico! :Kdor pa sam trpiš, ne jemlji :Naše sreče nam za zlo! :Radost pije vsako bitje :Z grudi , ki jih zemlja da; :Vsak, kdor dober in odkrit je, :Radosti sladkost pozna. :Radost daje vinsko trto, :Daje nam prijatelja; :Črv ima k nji pot odprto :Kakor kerub do Boga! :Z njo kot božje sonce smelo :Hodi čez nebesni svod, :Pojdi, človek, svojo pot :K zmagi kot junak veselo! :Naj objamem milijone! :Naj poljubim božji svet! :Bratje, čez nebo razpet :Bog, naš oče, ne zatone! :Mar se treseš, zemlja siva :Slutiš, kaj je stvarnik, svet? :Išči med svetovi sled: :Nad zvezdami on prebiva! |} {{poslušaj|filename=Ode to Joy.ogg|title=Beethovnova ''Oda radosti''|description=''Oda radosti'', glavna téma 4. stavka Beethovnove IX. simfonije|format=[[Ogg]]}} {{BeethovenSimfonije}} [[Kategorija:Simfonije|9]] [[Kategorija:1824 v glasbi]] [[Kategorija:Skladbe Ludwiga van Beethovna]] [[Kategorija:Register svetovnega spomina]] {{normativna kontrola}} dtfroh0zscljqmgwkruw5mxctb79izr 6731400 6731396 2026-08-05T13:54:13Z Sportomanokin 14776 6731400 wikitext text/x-wiki {{Infopolje glasbena kompozicija | image = The Premiere of Symphony No. 9.jpg | caption = <small>[[Litografija]] iz premiere ([[Carl Offterdinger]])</small> | skladatelj = [[Ludwig van Beethoven]] | ključ = [[Molova lestvica|d-mol]] | opus = 25 | navdih = | obdobje = [[Glasbeni klasicizem|klasicizem]] - [[Romantična glasba|romantika]] | besedilo = "[[Oda radosti]]" ([[Friedrich Schiller]]) | jezik = nemški | ustvarjeno = 1822–1824 | žanr = [[Pevski zbor|zborovska]] [[simfonija]] | čas = 65 do 70 minut | dejanja = 4 | izvedba = [[orkester]] + [[sopran|S]].[[alt|A]].[[tenor|T]].[[bas|B]]. + solo izvajalci | datum_premiera = 7. maj 1824 | kraj_premiera = Theater am Kärntnertor ([[Dunaj]]) | dirigent_premiera = Michael Umlauf<br>Ludwig van Beethoven }} '''[[Simfonija]] št. 9 v d [[Mol (glasba)|molu]], [[opus]] 125 ''' Zdi se, da je [[Ludwig van Beethoven]] ([[1770]]-[[1827]]) svojo 9. simfonijo snoval skozi vse življenje, saj so se v tem delu zgostila vsa skladateljeva človeška in glasbena spoznanja. Beethoven si je svoje življenje prizadeval, da bi glasbeni izraz ukrojil po vzvišenih [[humanizem|humanističnih]] idealih, v katere je sam brezpogojno verjel. Plemeniti ljudje njegove dobe so verjeli v bratstvo med ljudmi in v prihodnost osvobojenega človeka bolj, kot se to lahko posreči nam po zgodovinskih izkušnjah zadnjih dveh stoletij. Že leta 1792 je mladega Beethovna v rojstnem [[Bonn]]u profesor [[Eulogius Schneider]] ogrel za [[Johann Christoph Friedrich Schiller|Schillerjevo]] [[Oda radosti|Odo radosti]]. Občečloveško sporočilo pesnitve se ga je globoko dotaknilo. Leta 1812 jo je hotel uglasbiti v obliki [[uvertura|uverture]] s [[pevski zbor|zborom]]. Enega od njenih [[verz]]ov je vključil v [[libreto]] svoje edine [[opera|opere]] ''Fidelio''. Leta 1822 si je v beležnico po [[Švica|švicarski]] ljudski pesmi zapisal glavno temo četrtega stavka simfonije. Ustvarjanje '''9. simfonije''' je trajalo skozi vse leto 1823, Beethoven pa se je za uporabo zbora in solistov v [[finale|finalu]] dokočno odločil šele potem, ko je že dokončal prve tri stavke. Obliko simfoničnega stavka z zborom in [[klavir]]jem je sicer razvil že leta 1808 v svoji ''Koralni fantaziji'', op.80, vendar je bila uporaba velikega zbora in [[vokal]]nih [[solist]]ov v klasični simfoniji za tiste čase s formalnega stališča nekaj nezaslišanega in je predstavljala veliko tveganje. Vendar je skladatelj po titanskem prvem stavku, ki zaradi skrivnostnega lebdenja padajočih čistih [[interval (glasba)|intervalov]] učinkuje kot nezemeljska [[glasba sfer]], po [[kontrapunkt]]ično zapleteni motoriki hitrega [[scherzo|scherza]] in po sanjski viziji poduhovljene človečnosti, ki jo predstavlja tretji stavek, moral najti sredstva, primerna za upodobitev njegove trdne vere v radostno prihodnost človeštva. Delo je dokončal v februarju 1824, prva izvedba pa je bila v dvornem opernem gledališču pri ''Koroških vratih'' na [[Dunaj]]u 7. maja istega leta. Dirigiral je sam skladatelj, ki pa je bil tedaj že popolnoma gluh, zato sta izvedbo dejansko vodila [[kapelnik]] [[Michael Umlauf]] in [[koncertni mojster]] [[Ignaz Schuppanzigh]]. Očividci so zapisali, da je Beethovna po zadnjih akordih '''Ode radosti''' [[altistka]] [[Karoline Unger]] prijela za roko in ga obrnila proti publiki. Šele tedaj je lahko zaznal navdušenje, ki ga je vzbudila njegova veličastna stvaritev. Beethovnova Deveta je v kratkem času zaslovela in danes predstavlja simbol sodelovanja med ljudmi dobre volje. Njen zapis so med drugimi redkimi nesmrtnimi dosežki zemeljskih prebivalcev kot sporočilo nezemljanom vgradili v sondo, ki je zapustila naše osončje, izvajali so jo ob padcu [[Berlinski zid|berlinskega zidu]] in prav gotovo nobena druga glasba ni bolj primerna za [[himna|himno]] nove, v mirnem sodelovanju združene [[Evropa|Evrope]]. == Besedilo četrtega stavka == Po Schillerjevi »''An die Freude''« prevedel [[Smiljan Samec]]. Poševna pisava označuje besede, ki jih je napisal Beethoven sam in niso del pesnitve. {| |- | <br /> :'''Nemški original''' :''O Freunde, nicht diese Töne!'' :''Sondern laßt uns angenehmere'' :''anstimmen und freudenvollere.'' :Freude! :Freude, schöner Götterfunken :Tochter aus Elysium, :Wir betreten feuertrunken, :Himmlische, dein Heiligtum! :Deine Zauber binden wieder :''Was die Mode streng geteilt;'' :''Alle Menschen werden Brüder,'' :Wo dein sanfter Flügel weilt. :Wem der große Wurf gelungen, :Eines Freundes Freund zu sein; :Wer ein holdes Weib errungen, :Mische seinen Jubel ein! :Ja, wer auch nur eine Seele :Sein nennt auf dem Erdenrund! :Und wer's nie gekonnt, der stehle :Weinend sich aus diesem Bund! :Freude trinken alle Wesen :An den Brüsten der Natur; :Alle Guten, alle Bösen :Folgen ihrer Rosenspur. :Küsse gab sie uns und Reben, :Einen Freund, geprüft im Tod; :Wollust ward dem Wurm gegeben, :und der Cherub steht vor Gott. :Froh, wie seine Sonnen fliegen :Durch des Himmels prächt'gen Plan, :Laufet, Brüder, eure Bahn, :Freudig, wie ein Held zum Siegen. :Seid umschlungen, Millionen! :Diesen Kuß der ganzen Welt! :Brüder, über'm Sternenzelt :Muß ein lieber Vater wohnen. :Ihr stürzt nieder, Millionen? :Ahnest du den Schöpfer, Welt? :Such' ihn über'm Sternenzelt! :Über Sternen muß er wohnen. | <br /> :'''Slovenski prevod''' :''O, bratje, nikar teh zvokov,'' :''temveč vse bolj milo pesmico zapojmo'' :''In vse bolj radostno!'' :Radost! :Radost, od Boga nam dana, :Hčerka iz Elizija, :V tempelj, kjer si nam prižgana, :Stopamo, božanstvena! :Združil čar nam tvoj bogat je, :Kar razbil je kruti čas; :Vsi ljudje ljudem so bratje, :Če jim ti zvedriš obraz. :Komur je naključje dalo, :Da ima prijatelja, :Kdor dobil je ženko zalo, :Naj veselju duška da! :Srečen, kdor ima na zemlji :Eno samo dušico! :Kdor pa sam trpiš, ne jemlji :Naše sreče nam za zlo! :Radost pije vsako bitje :Z grudi , ki jih zemlja da; :Vsak, kdor dober in odkrit je, :Radosti sladkost pozna. :Radost daje vinsko trto, :Daje nam prijatelja; :Črv ima k nji pot odprto :Kakor kerub do Boga! :Z njo kot božje sonce smelo :Hodi čez nebesni svod, :Pojdi, človek, svojo pot :K zmagi kot junak veselo! :Naj objamem milijone! :Naj poljubim božji svet! :Bratje, čez nebo razpet :Bog, naš oče, ne zatone! :Mar se treseš, zemlja siva :Slutiš, kaj je stvarnik, svet? :Išči med svetovi sled: :Nad zvezdami on prebiva! |} {{poslušaj|filename=Ode to Joy.ogg|title=Beethovnova ''Oda radosti''|description=''Oda radosti'', glavna téma 4. stavka Beethovnove IX. simfonije|format=[[Ogg]]}} {{BeethovenSimfonije}} [[Kategorija:Simfonije|9]] [[Kategorija:1824 v glasbi]] [[Kategorija:Skladbe Ludwiga van Beethovna]] [[Kategorija:Register svetovnega spomina]] {{normativna kontrola}} 8lrgnbl5s9ytxuycjujr1y2l1lp9atv 6731401 6731400 2026-08-05T13:55:10Z Sportomanokin 14776 6731401 wikitext text/x-wiki {{Infopolje glasbena kompozicija | image = The Premiere of Symphony No. 9.jpg | caption = <small>[[Litografija]] iz premiere ([[Carl Offterdinger]])</small> | skladatelj = [[Ludwig van Beethoven]] | ključ = [[Molova lestvica|d-mol]] | opus = 125 | navdih = | obdobje = [[Glasbeni klasicizem|klasicizem]] - [[Romantična glasba|romantika]] | besedilo = "[[Oda radosti]]" ([[Friedrich Schiller]]) | jezik = nemški | ustvarjeno = 1822–1824 | žanr = [[Pevski zbor|zborovska]] [[simfonija]] | čas = 65 do 70 minut | dejanja = 4 | izvedba = [[orkester]] + [[sopran|S]].[[alt|A]].[[tenor|T]].[[bas|B]]. + solo izvajalci | datum_premiera = 7. maj 1824 | kraj_premiera = Theater am Kärntnertor ([[Dunaj]]) | dirigent_premiera = Michael Umlauf<br>Ludwig van Beethoven }} '''[[Simfonija]] št. 9 v d [[Mol (glasba)|molu]], [[opus]] 125 ''' Zdi se, da je [[Ludwig van Beethoven]] ([[1770]]-[[1827]]) svojo 9. simfonijo snoval skozi vse življenje, saj so se v tem delu zgostila vsa skladateljeva človeška in glasbena spoznanja. Beethoven si je svoje življenje prizadeval, da bi glasbeni izraz ukrojil po vzvišenih [[humanizem|humanističnih]] idealih, v katere je sam brezpogojno verjel. Plemeniti ljudje njegove dobe so verjeli v bratstvo med ljudmi in v prihodnost osvobojenega človeka bolj, kot se to lahko posreči nam po zgodovinskih izkušnjah zadnjih dveh stoletij. Že leta 1792 je mladega Beethovna v rojstnem [[Bonn]]u profesor [[Eulogius Schneider]] ogrel za [[Johann Christoph Friedrich Schiller|Schillerjevo]] [[Oda radosti|Odo radosti]]. Občečloveško sporočilo pesnitve se ga je globoko dotaknilo. Leta 1812 jo je hotel uglasbiti v obliki [[uvertura|uverture]] s [[pevski zbor|zborom]]. Enega od njenih [[verz]]ov je vključil v [[libreto]] svoje edine [[opera|opere]] ''Fidelio''. Leta 1822 si je v beležnico po [[Švica|švicarski]] ljudski pesmi zapisal glavno temo četrtega stavka simfonije. Ustvarjanje '''9. simfonije''' je trajalo skozi vse leto 1823, Beethoven pa se je za uporabo zbora in solistov v [[finale|finalu]] dokočno odločil šele potem, ko je že dokončal prve tri stavke. Obliko simfoničnega stavka z zborom in [[klavir]]jem je sicer razvil že leta 1808 v svoji ''Koralni fantaziji'', op.80, vendar je bila uporaba velikega zbora in [[vokal]]nih [[solist]]ov v klasični simfoniji za tiste čase s formalnega stališča nekaj nezaslišanega in je predstavljala veliko tveganje. Vendar je skladatelj po titanskem prvem stavku, ki zaradi skrivnostnega lebdenja padajočih čistih [[interval (glasba)|intervalov]] učinkuje kot nezemeljska [[glasba sfer]], po [[kontrapunkt]]ično zapleteni motoriki hitrega [[scherzo|scherza]] in po sanjski viziji poduhovljene človečnosti, ki jo predstavlja tretji stavek, moral najti sredstva, primerna za upodobitev njegove trdne vere v radostno prihodnost človeštva. Delo je dokončal v februarju 1824, prva izvedba pa je bila v dvornem opernem gledališču pri ''Koroških vratih'' na [[Dunaj]]u 7. maja istega leta. Dirigiral je sam skladatelj, ki pa je bil tedaj že popolnoma gluh, zato sta izvedbo dejansko vodila [[kapelnik]] [[Michael Umlauf]] in [[koncertni mojster]] [[Ignaz Schuppanzigh]]. Očividci so zapisali, da je Beethovna po zadnjih akordih '''Ode radosti''' [[altistka]] [[Karoline Unger]] prijela za roko in ga obrnila proti publiki. Šele tedaj je lahko zaznal navdušenje, ki ga je vzbudila njegova veličastna stvaritev. Beethovnova Deveta je v kratkem času zaslovela in danes predstavlja simbol sodelovanja med ljudmi dobre volje. Njen zapis so med drugimi redkimi nesmrtnimi dosežki zemeljskih prebivalcev kot sporočilo nezemljanom vgradili v sondo, ki je zapustila naše osončje, izvajali so jo ob padcu [[Berlinski zid|berlinskega zidu]] in prav gotovo nobena druga glasba ni bolj primerna za [[himna|himno]] nove, v mirnem sodelovanju združene [[Evropa|Evrope]]. == Besedilo četrtega stavka == Po Schillerjevi »''An die Freude''« prevedel [[Smiljan Samec]]. Poševna pisava označuje besede, ki jih je napisal Beethoven sam in niso del pesnitve. {| |- | <br /> :'''Nemški original''' :''O Freunde, nicht diese Töne!'' :''Sondern laßt uns angenehmere'' :''anstimmen und freudenvollere.'' :Freude! :Freude, schöner Götterfunken :Tochter aus Elysium, :Wir betreten feuertrunken, :Himmlische, dein Heiligtum! :Deine Zauber binden wieder :''Was die Mode streng geteilt;'' :''Alle Menschen werden Brüder,'' :Wo dein sanfter Flügel weilt. :Wem der große Wurf gelungen, :Eines Freundes Freund zu sein; :Wer ein holdes Weib errungen, :Mische seinen Jubel ein! :Ja, wer auch nur eine Seele :Sein nennt auf dem Erdenrund! :Und wer's nie gekonnt, der stehle :Weinend sich aus diesem Bund! :Freude trinken alle Wesen :An den Brüsten der Natur; :Alle Guten, alle Bösen :Folgen ihrer Rosenspur. :Küsse gab sie uns und Reben, :Einen Freund, geprüft im Tod; :Wollust ward dem Wurm gegeben, :und der Cherub steht vor Gott. :Froh, wie seine Sonnen fliegen :Durch des Himmels prächt'gen Plan, :Laufet, Brüder, eure Bahn, :Freudig, wie ein Held zum Siegen. :Seid umschlungen, Millionen! :Diesen Kuß der ganzen Welt! :Brüder, über'm Sternenzelt :Muß ein lieber Vater wohnen. :Ihr stürzt nieder, Millionen? :Ahnest du den Schöpfer, Welt? :Such' ihn über'm Sternenzelt! :Über Sternen muß er wohnen. | <br /> :'''Slovenski prevod''' :''O, bratje, nikar teh zvokov,'' :''temveč vse bolj milo pesmico zapojmo'' :''In vse bolj radostno!'' :Radost! :Radost, od Boga nam dana, :Hčerka iz Elizija, :V tempelj, kjer si nam prižgana, :Stopamo, božanstvena! :Združil čar nam tvoj bogat je, :Kar razbil je kruti čas; :Vsi ljudje ljudem so bratje, :Če jim ti zvedriš obraz. :Komur je naključje dalo, :Da ima prijatelja, :Kdor dobil je ženko zalo, :Naj veselju duška da! :Srečen, kdor ima na zemlji :Eno samo dušico! :Kdor pa sam trpiš, ne jemlji :Naše sreče nam za zlo! :Radost pije vsako bitje :Z grudi , ki jih zemlja da; :Vsak, kdor dober in odkrit je, :Radosti sladkost pozna. :Radost daje vinsko trto, :Daje nam prijatelja; :Črv ima k nji pot odprto :Kakor kerub do Boga! :Z njo kot božje sonce smelo :Hodi čez nebesni svod, :Pojdi, človek, svojo pot :K zmagi kot junak veselo! :Naj objamem milijone! :Naj poljubim božji svet! :Bratje, čez nebo razpet :Bog, naš oče, ne zatone! :Mar se treseš, zemlja siva :Slutiš, kaj je stvarnik, svet? :Išči med svetovi sled: :Nad zvezdami on prebiva! |} {{poslušaj|filename=Ode to Joy.ogg|title=Beethovnova ''Oda radosti''|description=''Oda radosti'', glavna téma 4. stavka Beethovnove IX. simfonije|format=[[Ogg]]}} {{BeethovenSimfonije}} [[Kategorija:Simfonije|9]] [[Kategorija:1824 v glasbi]] [[Kategorija:Skladbe Ludwiga van Beethovna]] [[Kategorija:Register svetovnega spomina]] {{normativna kontrola}} dihr2wfrq3aaom5q3n1g87svybtf0tn 6731675 6731401 2026-08-06T06:42:54Z Sportomanokin 14776 6731675 wikitext text/x-wiki {{Infopolje glasbena kompozicija | image = The Premiere of Symphony No. 9.jpg | caption = <small>[[Litografija]] iz premiere ([[Carl Offterdinger]])</small> | skladatelj = [[Ludwig van Beethoven]] | ključ = [[Molova lestvica|d-mol]] | opus = 125 | navdih = | obdobje = [[Glasbeni klasicizem|klasicizem]] - [[Romantična glasba|romantika]] | besedilo = "[[Oda radosti]]" ([[Friedrich Schiller]]) | jezik = nemški | ustvarjeno = 1822–1824 | žanr = [[Pevski zbor|zborovska]] [[simfonija]] | čas = 65 do 70 minut | stavki = 4 | izvedba = [[orkester]] + [[sopran|S]].[[alt|A]].[[tenor|T]].[[bas|B]]. + solo izvajalci | datum_premiera = 7. maj 1824 | kraj_premiera = Theater am Kärntnertor ([[Dunaj]]) | dirigent_premiera = Michael Umlauf<br>Ludwig van Beethoven }} '''[[Simfonija]] št. 9 v d [[Mol (glasba)|molu]], [[opus]] 125 ''' Zdi se, da je [[Ludwig van Beethoven]] ([[1770]]-[[1827]]) svojo 9. simfonijo snoval skozi vse življenje, saj so se v tem delu zgostila vsa skladateljeva človeška in glasbena spoznanja. Beethoven si je svoje življenje prizadeval, da bi glasbeni izraz ukrojil po vzvišenih [[humanizem|humanističnih]] idealih, v katere je sam brezpogojno verjel. Plemeniti ljudje njegove dobe so verjeli v bratstvo med ljudmi in v prihodnost osvobojenega človeka bolj, kot se to lahko posreči nam po zgodovinskih izkušnjah zadnjih dveh stoletij. Že leta 1792 je mladega Beethovna v rojstnem [[Bonn]]u profesor [[Eulogius Schneider]] ogrel za [[Johann Christoph Friedrich Schiller|Schillerjevo]] [[Oda radosti|Odo radosti]]. Občečloveško sporočilo pesnitve se ga je globoko dotaknilo. Leta 1812 jo je hotel uglasbiti v obliki [[uvertura|uverture]] s [[pevski zbor|zborom]]. Enega od njenih [[verz]]ov je vključil v [[libreto]] svoje edine [[opera|opere]] ''Fidelio''. Leta 1822 si je v beležnico po [[Švica|švicarski]] ljudski pesmi zapisal glavno temo četrtega stavka simfonije. Ustvarjanje '''9. simfonije''' je trajalo skozi vse leto 1823, Beethoven pa se je za uporabo zbora in solistov v [[finale|finalu]] dokočno odločil šele potem, ko je že dokončal prve tri stavke. Obliko simfoničnega stavka z zborom in [[klavir]]jem je sicer razvil že leta 1808 v svoji ''Koralni fantaziji'', op.80, vendar je bila uporaba velikega zbora in [[vokal]]nih [[solist]]ov v klasični simfoniji za tiste čase s formalnega stališča nekaj nezaslišanega in je predstavljala veliko tveganje. Vendar je skladatelj po titanskem prvem stavku, ki zaradi skrivnostnega lebdenja padajočih čistih [[interval (glasba)|intervalov]] učinkuje kot nezemeljska [[glasba sfer]], po [[kontrapunkt]]ično zapleteni motoriki hitrega [[scherzo|scherza]] in po sanjski viziji poduhovljene človečnosti, ki jo predstavlja tretji stavek, moral najti sredstva, primerna za upodobitev njegove trdne vere v radostno prihodnost človeštva. Delo je dokončal v februarju 1824, prva izvedba pa je bila v dvornem opernem gledališču pri ''Koroških vratih'' na [[Dunaj]]u 7. maja istega leta. Dirigiral je sam skladatelj, ki pa je bil tedaj že popolnoma gluh, zato sta izvedbo dejansko vodila [[kapelnik]] [[Michael Umlauf]] in [[koncertni mojster]] [[Ignaz Schuppanzigh]]. Očividci so zapisali, da je Beethovna po zadnjih akordih '''Ode radosti''' [[altistka]] [[Karoline Unger]] prijela za roko in ga obrnila proti publiki. Šele tedaj je lahko zaznal navdušenje, ki ga je vzbudila njegova veličastna stvaritev. Beethovnova Deveta je v kratkem času zaslovela in danes predstavlja simbol sodelovanja med ljudmi dobre volje. Njen zapis so med drugimi redkimi nesmrtnimi dosežki zemeljskih prebivalcev kot sporočilo nezemljanom vgradili v sondo, ki je zapustila naše osončje, izvajali so jo ob padcu [[Berlinski zid|berlinskega zidu]] in prav gotovo nobena druga glasba ni bolj primerna za [[himna|himno]] nove, v mirnem sodelovanju združene [[Evropa|Evrope]]. == Besedilo četrtega stavka == Po Schillerjevi »''An die Freude''« prevedel [[Smiljan Samec]]. Poševna pisava označuje besede, ki jih je napisal Beethoven sam in niso del pesnitve. {| |- | <br /> :'''Nemški original''' :''O Freunde, nicht diese Töne!'' :''Sondern laßt uns angenehmere'' :''anstimmen und freudenvollere.'' :Freude! :Freude, schöner Götterfunken :Tochter aus Elysium, :Wir betreten feuertrunken, :Himmlische, dein Heiligtum! :Deine Zauber binden wieder :''Was die Mode streng geteilt;'' :''Alle Menschen werden Brüder,'' :Wo dein sanfter Flügel weilt. :Wem der große Wurf gelungen, :Eines Freundes Freund zu sein; :Wer ein holdes Weib errungen, :Mische seinen Jubel ein! :Ja, wer auch nur eine Seele :Sein nennt auf dem Erdenrund! :Und wer's nie gekonnt, der stehle :Weinend sich aus diesem Bund! :Freude trinken alle Wesen :An den Brüsten der Natur; :Alle Guten, alle Bösen :Folgen ihrer Rosenspur. :Küsse gab sie uns und Reben, :Einen Freund, geprüft im Tod; :Wollust ward dem Wurm gegeben, :und der Cherub steht vor Gott. :Froh, wie seine Sonnen fliegen :Durch des Himmels prächt'gen Plan, :Laufet, Brüder, eure Bahn, :Freudig, wie ein Held zum Siegen. :Seid umschlungen, Millionen! :Diesen Kuß der ganzen Welt! :Brüder, über'm Sternenzelt :Muß ein lieber Vater wohnen. :Ihr stürzt nieder, Millionen? :Ahnest du den Schöpfer, Welt? :Such' ihn über'm Sternenzelt! :Über Sternen muß er wohnen. | <br /> :'''Slovenski prevod''' :''O, bratje, nikar teh zvokov,'' :''temveč vse bolj milo pesmico zapojmo'' :''In vse bolj radostno!'' :Radost! :Radost, od Boga nam dana, :Hčerka iz Elizija, :V tempelj, kjer si nam prižgana, :Stopamo, božanstvena! :Združil čar nam tvoj bogat je, :Kar razbil je kruti čas; :Vsi ljudje ljudem so bratje, :Če jim ti zvedriš obraz. :Komur je naključje dalo, :Da ima prijatelja, :Kdor dobil je ženko zalo, :Naj veselju duška da! :Srečen, kdor ima na zemlji :Eno samo dušico! :Kdor pa sam trpiš, ne jemlji :Naše sreče nam za zlo! :Radost pije vsako bitje :Z grudi , ki jih zemlja da; :Vsak, kdor dober in odkrit je, :Radosti sladkost pozna. :Radost daje vinsko trto, :Daje nam prijatelja; :Črv ima k nji pot odprto :Kakor kerub do Boga! :Z njo kot božje sonce smelo :Hodi čez nebesni svod, :Pojdi, človek, svojo pot :K zmagi kot junak veselo! :Naj objamem milijone! :Naj poljubim božji svet! :Bratje, čez nebo razpet :Bog, naš oče, ne zatone! :Mar se treseš, zemlja siva :Slutiš, kaj je stvarnik, svet? :Išči med svetovi sled: :Nad zvezdami on prebiva! |} {{poslušaj|filename=Ode to Joy.ogg|title=Beethovnova ''Oda radosti''|description=''Oda radosti'', glavna téma 4. stavka Beethovnove IX. simfonije|format=[[Ogg]]}} {{BeethovenSimfonije}} [[Kategorija:Simfonije|9]] [[Kategorija:1824 v glasbi]] [[Kategorija:Skladbe Ludwiga van Beethovna]] [[Kategorija:Register svetovnega spomina]] {{normativna kontrola}} 8l9ktv1qigun1uytcy89hy0x1vbry1i 0 37559 6731392 6577676 2026-08-05T13:38:13Z Stebunik 55592 6731392 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad |conflict=Bitka za Srebrenico in Žepo |partof=vzhodne fronte v [[bosanska vojna|bosanski vojni]] |image=[[Slika:Map 61 - Bosnia - Srebrenica & Zepa, July 1995.jpg|300px]] |caption=Operacija Krivaja 95 ([[6. julij]] – [[11. julij]]) in Operacija Stupčanica 95 ([[14. julij]] – [[25. julij]]) |date=[[6. julij]] – [[25. julij]] [[1995]] |place=[[Srebrenica]] in [[Žepa]], [[Bosna in Hercegovina]] |result= |combatant1=[[Slika:Flag of Republika Srpska.svg|25px]] [[Republika srbska]]<br />10. diverzantski odred |combatant2=[[Slika:Flag of Bosnia and Herzegovina (1992-1998).svg|25px]] [[Bosna in Hercegovina]]<br />[[Slika:Flag of the Netherlands.svg|25px]] [[Nizozemska]] |commander1=[[Slika:Flag of Republika Srpska.svg|25px]] [[Ratko Mladić]]<br />[[Slika:Flag of Republika Srpska.svg|25px]] [[Radislav Krstić]]<br />Milorad Pelemiš<ref>"Pripadnik francoske tujske legije naj bi bil tudi Milorad Pelemiš, poveljnik 10. diverzantskega odreda vojske Republike srbske. Njegov odred naj bi bil odgovoren za najbolj krut poboj več kot 1.000 Muslimanov v okolici Srebrenice julija 1995."[http://www.rtvslo.si/svet/kako-lahko-tujci-pomagajo-vojski/68994 Kako lahko tujci pomagajo vojski?]</ref><br />[[w:en:Dražen Erdemović|Dražen Erdemović]]| |commander2=[[Slika:Flag of Bosnia and Herzegovina (1992-1998).svg|25px]] Ramiz Bećirović (28. Divizija ArBIH: Srebrenica)<br />[[Slika:Flag of Bosnia and Herzegovina (1992-1998).svg|25px]] Ejub Golić (28. Divizija ArBIH: Srebrenica→Tuzla)<br />[[Slika:Flag of Bosnia and Herzegovina (1992-1998).svg|25px]] [[w:en:Avdo Palić|Avdo Palić]] (Žepa)<br />[[Slika:Flag of the Netherlands.svg|25px]] [[w:en:Thom Karremans|Ton Karremans]] |strength1=[[Slika:Flag of Republika Srpska.svg|25px]] 3,000 (Srebrenica), 6,000 (Vlasenica, Zvornik, Bratunac, oko Srebrenice), 750 vojakov (Žepa) |strength2=[[Slika:Flag of Bosnia and Herzegovina (1992-1998).svg|25px]] 5.500-6.200 (Srebrenica), 1,500 vojakov (Žepa)<br />[[Slika:Flag of the Netherlands.svg|25px]] 370 mirovnika in 2 [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] |casualties1=ok. 300 mrtvih ali ranjenih |casualties2=8,000+ mrtvih<br />35 632 evakuiranih (Srebrenica, Žepa→Tuzla, Kladanj)<br />800 begunce(→Sèrbia)<ref>"So to avoid the Bosnian Serb forces to their west, about 800 of the men and boys of Zepa fled east. They crossed the Drina River to Yugoslavia, where they were split between two detention camps"[http://www.nytimes.com/1996/04/11/world/211-bosnians-free-after-8-months-why-so-long.html 211 Bosnians Free After 8 Months. Why So Long?]</ref><ref>"The fact that Milosevic personally intervened and saved 800 Bosnian Muslim men from the enclave who crossed the Drina River into Yugoslavia demanding protection from Milosevic!!! These men where handed over to the Red Cross in Hungary - so that from there they could choose whether or not they wanted to return to Bosnia."[http://www.mail-archive.com/antinato@topica.com/msg07291.html Some things to keep in mind about Srebrenica:]</ref><br />750<ref>"Page 34931:Out of these 25.000 people, there were about 750 men that were held prisoners because their identity was to be checked and it had to be checked that none of them was suspected of crimes against Serbs in the area. Out of these people, 500 were not suspected at all. They were released, and they were able to go towards Kladanj and Tuzla. Two hundred and fifty of them were held back because there was suspicion against them. They were suspected of crimes against the Serbs. They were detained in Zvornik and Batkovic, and it is probable that out of these people there were some summary executions because some Serbs recognised some of the authors of some crimes in their villages, but according to General Mladic, no more than hundred summary executions took place out of this group of people.« [http://www.icty.org/x/cases/slobodan_milosevic/trans/en/050112IT.htm Patrick Barriot.Wednesday, 12 January 2005]</ref> in 1.500 ujetih (Srebrenica in Žepa) }} {{slog|razlog=del članka ni v slovenščini}} '''Srebreniški genocid''' ali '''Srebreniški pokol''' je bil [[poboj]] več kot 8000 [[muslimani|muslimanskih]] dečkov in mož, ki so ga julija [[1995]] v okolici [[Srebrenica|Srebrenice]] izvedli [[bosanski Srbi]], pod vodstvom [[general]]a [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]] in takratnega predsednika [[Republika Srbska|Republike Srbske]] [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]]. Poboj se je v evropsko zgodovino zapisal kot najhujši po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Mladić in drugi častniki iz vrst bosanskih Srbov so bili obtoženi za [[vojni zločin|vojne zločine]] in [[genocid]] pred [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|sodiščem v Haagu]]. Večina osumljencev je še na prostosti. Srebrenica je leta 1993 med [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojno v Bosni]] postala »varno območje« pod zaščito [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]], ki ga je »varovalo« 600 pripadnikov [[Nizozemci|nizozemskih]] vojakov misije [[UNPROFOR]]-ja. Na področju je bilo kljub sporazumu še nekaj oboroženih sil [[Bošnjaki|Bošnjakov]], vodil jih je [[Naser Orić]]. 7. julija 1995 so bosanski [[Srbi]] pod vodstvom Mladiča zavzeli Srebrenico. Nizozemski mirovniki so zahtevali [[zračni napad|zračne napade]], vendar jih ni bilo. Muslimanski vojaki in civilisti so skušali zapustiti Srebrenico in se prebiti do področij pod nadzorom Bošnjakov. Vseh naj bi bilo okrog 12.500. Ko so poskušali ubežati, so Srbi odprli topniški ogenj. Stotine so bile ubite v [[zaseda]]h, nekateri pa so bili sistematično pobiti in zakopani. Od 12.500 mož, ki so poskušali ubežati, jih je le 5000 prispelo na varno. Zaradi narave dogodkov in protislovnega poročanja obeh strani je natančno število žrtev neznano. Srbska stran je zavračala kakršnokoli odgovornost za pokol in šele junija 2004 je uradno priznala odgovornost za načrtovanje in izvedbo pokola. 2. junija 2005 se je na sojenju [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]] pojavil posnetek, ki je prikazoval srbske vojake in njihov poboj šestih mlajših moških. Kmalu zatem so srbske oblasti aretirale nekaj vojakov s posnetka. [[Slika:Potocari2007.jpg|thumb|left|Potočari, 11. julij 2007]] [[Slika:Srebrenica2007.jpg|thumb|left|465 identificiranih trupel žrtev]] [[Slika:HuseinovicSadik.jpg|thumb|left|Spomenik 13-letnemu dečku]] Ob desetletnici poboja so v spominskem centru [[Potočari]] pokopali več kot 600 posmrtnih ostankov žrtev iz množičnih [[grobišče|grobišč]] po vsej državi. Gre za moške in fante, ki so jih že uspeli identificirati. V omenjenem spominskem centru so od odprtja leta 2003 do danes pokopali 1300 identificiranih trupel žrtev iz Srebrenice. Leta 2002 so [[Nizozemska|nizozemske]] oblasti objavile poročilo o vlogi nizozemskih modrih čelad pri pokolu, kar je povzročilo odstop nizozemske vlade in razpis predčasnih volitev. Julija 2019 je nizozemsko vrhovno sodišče razsodilo, da je država Nizozemska delno odgovorna za poboje 350 Bošnjakov, saj da so imeli nizozemski vojaki 10 odstotno možnost preprečitve genocida.<ref>{{Navedi splet|title=Vrhovno sodišče: Nizozemska 10-odstotno odgovorna za poboje v Srebrenici|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/vrhovno-sodisce-nizozemska-10-odstotno-odgovorna-za-poboje-v-srebrenici/494867|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-07-19|language=sl}}</ref> 23. maja 2024 je [[Generalna skupščina Združenih narodov]] sprejela resolucijo o genocidu v Srebrenici, ki so jo predlagali [[Ruanda]], [[Nemčija]] in [[Bosna in Hercegovina]]. Resolucija obsoja vsakršno zanikanje genocida v Srebrenici in državam članicam [[Organizacija združenih narodov|ZN]] nalaga vsakoletno obeleževanje obletnice genocida v Srebrenici, s ciljem preprečevanja tovrstnih zločinov.<ref>{{Navedi splet|title=V Generalni skupščini ZN-a potrdili resolucijo o mednarodnem dnevu spomina na genocid v Srebrenici|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/v-generalni-skupscini-zn-a-potrdili-resolucijo-o-mednarodnem-dnevu-spomina-na-genocid-v-srebrenici/709324|website=rtvslo.si|accessdate=2024-05-23|language=sl|first=Ž N. , B.|last=V}}</ref> == Glej tudi == * [[Vojvodinski genocid (1944–1945)]] {{clear}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.srebrenica.nl/en/a_index.htm NIOD Srebrenica website] novo: [http://srebrenica.brightside.nl/srebrenica/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929214505/http://srebrenica.brightside.nl/srebrenica/ |date=2007-09-29 }} * [http://artofwar.ru/i/ionow_a_a/text_0010.shtml Операции »Кривая-95« и »Ступчаница-95«: освобождение Сребреницы и Жепы] * [http://www.un.org/icty/indictment/english/kar-ii951116e.htm ICTY Indictment against Karadžić and Mladić for Srebrenica] * [http://www.youtube.com/watch?v=ph6ij1L98MQ Srpski pokolj Bošnjaka u Srebrenici: Шкорпиони],[http://www.youtube.com/watch?v=Ea6CtMxcgHI Srebrenica 1/2] и [http://www.youtube.com/watch?v=Etv3hzcHzfk Srebrenica 2/2] * [http://emperors-clothes.com/analysis/list-s.htm Emperors Clothes: Articles on Srebrenica (»Was there a massacre in Srebrenica ? What really happened and why?«)] * [http://www.frontpagemag.com/Articles/ReadArticle.asp?ID=18372 Julia Gorin and Lev Gorin: Serbs, Lies, and Videotape]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} (Article from Front Page Magazin) * Edward S. Herman: [http://www.zmag.org/content/showarticle.cfm?SectionID=74&ItemID=8244 The Politics of the Srebrenica Massacre] (ZNet) * [http://globalresearch.ca/articles/BRA403A.html Was Srebrenica a Hoax?] Eye-Witness Account of a Former United Nations Military Observer in Bosnia by Carlos Martins Branco * [http://www.icdsmireland.org/resources/background/2003/srebrenica-count.htm »Official« Story of Srebrenica Casualty Number is Challenged by Experts] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051120090145/http://www.icdsmireland.org/resources/background/2003/srebrenica-count.htm |date=2005-11-20 }} Released by: The International Strategic Studies Association Balkan & Eastern Mediterranean Policy Council *[https://www.niod.nl/en/srebrenica-report Poročilo nizozemske vlade], nova stran: [http://srebrenica.brightside.nl/srebrenica/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929214505/http://srebrenica.brightside.nl/srebrenica/ |date=2007-09-29 }} (v angleščini, na voljo je tudi v nizozemščini in bošnjaščini/srbščini/hrvaščini) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1995]] [[Kategorija:Zgodovina Bosne in Hercegovine]] [[Kategorija:Pokoli]] [[Kategorija:Genocidi]] 72wl87p4g0ivx3709qnskq2jnxmmgox 0 40686 6731348 6706001 2026-08-05T11:59:46Z BuDi 13534 /* Janez Janša in PEN */ 6731348 wikitext text/x-wiki [[Slika:Zborovanje jugoslovanskega Pen - kluba v Ljubljani leta 1929.jpg|thumb|Zborovanje jugoslovanskega Pen-kluba v Ljubljani leta 1929]] '''Slovenski center [[PEN]]''' je del mednarodnega združenja [[pesnik]]ov, [[esejist]]ov in [[pisatelj]]ev ('''''P'''oets-'''E'''ssayists-'''N'''ovelists''), sedež ima v poslopju [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] na Tomšičevi ulici 12 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. ==Ustanovitev== Slovenski PEN je bil ustanovljen leta 1926, pet let potem, ko je na pobudo pesnice [[Amy Dawson Smith]] nastal prvi PEN klub v [[London]]u. Ustanovitelji prvega društva leta 1926 so bili [[Izidor Cankar]], [[Josip Vidmar]], [[France Stelé]], [[Janko Lavrin]], [[Fran Saleški Finžgar]], [[France Bevk]], [[Prežihov Voranc]], [[Fran Kobal|France Kobal]] in [[Oton Župančič]] njegov prvi predsednik (1926-33 in 1936-41, vmes Izidor Cankar). Slovenski PEN je bil med prvimi centri, ki je na 11. mednarodnem kongresu v Dubrovniku med 25. in 27. majem 1933 obsodil [[nacizem]]. Judovski pisatelj in dramatik [[Ernst Toller]] je v govoru poudari, da je »dolžnost umetnikov ohranjati duh v njegovi svobodi«. ==France Bevk in PEN== 20. maja 1932 je tajniku ljubljanskega PEN-a Francetu Steletu pisal France Bevk, ki je ostal na Goriškem v Italiji kljub pritiskom fašističnih oblasti: »Da me niso zaprli, je menda izhajalo iz želje, da bi jo pobrisal čez mejo. [...] Zvečer ne smem iz hiše, nekatero noč pridejo pogledat, če sem doma, ne smem govoriti z osumljenci, in to so menda vsi; ne smem k nobeni prireditvi, ne v kino ne v gledališče, ne smem zapustiti mesta/občine itd. In da bi me naveličali, so mi prepovedali tudi v kavarno, in to ustno. Dne 22. 9. mi poteče doba, a se bojim, da me ne bodo pustili v miru. Takrat so mi tudi precej jasno namignili, naj bi šel raje čez mejo [...] Letos se je v [[Budimpešta|Budimpešti]] ustanovila institucija penklubskega protesta v slučaju preganjanja književnih del ali književnikov, kadar se ugotovi, da je kdo preganjan zato, ker je uveljavil svoje svobodno mišljenje v literarnem delu. Treba je le, da si član PEN-a. Ne vem pa, če so pisatelji organizirani po narodnostnih ali pa državnih skupinah … Če pripadam slovenskemu PEN-u, Vas prosim, da me priglasite kot člana …« Slovenski PEN je sprejel Bevka, ki je ostal na Goriškem, v članstvo. Januarja leta 1934 so italijanske oblasti pisatelja Franceta Bevka priprle z obsodbo na tri leta konfinacije na otoku Ventotene pri [[Neapelj|Neaplju]]. Slovenski PEN je začel široko akcijo pri sosednjih PEN-ih in v kulturnih krogih ter za Bevkovo izpustitev pisal italijanskemu futurističnemu pesniku in predsedniku PEN-a Filippu [[Filippo Tommaso Marinetti|Tomasu Marinnettiju]]. Za veliko noč so pisatelja izpustili, po povratku v Gorico pa mu celo izdali potni list, na katerega je čakal osem let. ==Zgodovina== V letih pred [[Druga svetovna vojna v Sloveniji|2. svetovno vojno]] so bili člani pasivni, kljub pozivu predsednika Otona Župančiča po nesklepčnem občnem zboru k obrambi človečanskih vrednot v viharni dobi, sicer se »človeštvo pogrezne v nekulturno, zgolj civilizirano barbarstvo«. Po italijanski okupaciji Ljubljane je bilo delovanje Slovenskega PEN-a prepovedano, tako da so dokumentacijo o članstvu uničili ali skrili. Med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je prenehal z delovanjem. 25. junija 1962 je deset slovenskih književnikov in književnic – [[Matej Bor]], France Bevk, [[Ivan Minatti]], [[Mira Mihelič]], [[Anton Ingolič]], [[Filip Kalan Kumbatovič]], [[Lojze Krakar]], [[Bratko Kreft]], [[Ivan Potrč]] in France Stele – na Sekretariat za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije podalo prošnjo za registracijo Slovenskega centra PEN. Po odobritvi je postal Matej Bor predsednik, [[Bojan Štih]] tajnik, Ivan Minatti blagajnik, France Bevk in Mira Mihelič pa sta bila odbornika.<ref>[https://www.gov.si/novice/2022-02-01-za-desnicarje-je-pen-klub-prevec-levicarska-za-levicarje-prevec-desnicarska-organizacija/ »Za desničarje je PEN-klub preveč levičarska, za levičarje preveč desničarska organizacija«. Novice Gov.si 1. 2. 2022.]</ref> ==Kongres na Bledu, 1. do 7. julija 1965== Leta 1965 je na [[Bled]]u potekal 33. mednarodni kongres PEN-a, prvič organiziran v socialistični državi, njegov pokrovitelj je bil [[Josip Broz Tito]]. Osrednja tema je bila Pisatelj in sodobna družba. Mnogi delegati so ga označili za najpomembnejše srečanje po 2. svetovni vojni, saj so se prvič srečali pisatelji z Vzhoda in Zahoda. Glavni organizatorji so bili Matej Bor, Mira Mihelič, Josip Vidmar, Anton Ingolič, [[Ciril Kosmač]], [[Edvard Kocbek]], [[Boris Pahor]], [[Lojze Krakar]]. Udeleženci so bili književniki z vsega sveta: [[Miroslav Krleža]], [[Ivo Andrić]], [[Pablo Neruda]], [[Claude Aveline]], [[Ignazio Silone]], [[Arthur Miller]], [[Susan Sontag]], [[Han Suyin]], [[Pierre Emmanuel]], [[Eugène Ionesco]], [[Christa Wolf]] idr. Izšel je obsežen zbornik kongresa.<ref>[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJCLMAV9 33. mednarodni kongres PEN klubov na Bledu, ''Sodobnost'' 13/10 (1965).]</ref> Arthur Miller je postal novi mednarodni predsednik, ob nastopu je povedal: »Vsi izmed nas se sestajamo zakrinkani. Kadar smo sami in nas nihče ne opazuje, osuplo stojimo pred vprašanji življenja in smrti, pomena in brezpomembnosti. Kadar pa zremo drug drugemu v obraz, si prilastimo določene odgovore, ponos in dvom, različne maske gotovosti. Toda ko ne bi bilo dvoma, tudi ne bi bilo literature, in pisatelj je samo tisti član človeške skupnosti, ki se upa javno trepetati, kolikor mogoče pogumno izraziti svoj odpor do brezpomembnosti in praznote.« PEN-u se je pridružila Elza Jereb, »ki je s svojim znanjem jezikov in osebnim čarom veliko doprinesla k uspehu kongresa [...] in sčasoma postala tako rekoč steber našega slovenskega centra.«<ref>Mira Mihelič, ''Ure mojih dni''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000.</ref> ==Kongres na Bledu 14.&ndash;21. junija 2005== 71. mednarodni kongres na Bledu s 300 udeleženci je potekal pod naslovom Babilonski stolp – blagoslov ali prekletstvo, temi sta bili Književnost kot varuhinja kulturne krajine, Govorica miru: književnost kot lingua franca. Pričel se je z razstavo knjig Trubarjevega sklada, ki jo je pripravil [[Andrej Blatnik]]. [[Matjaž Kmecl]] je za kongres napisal ''Kratko kulturno zgodovino Slovencev'', izšla je antologija slovenske literature ''Fragments From Slovene Literature'' (ur. Vanesa Matajc). Kongres je vodil predsednik Slovenskega PEN-a [[Tone Peršak]], uvodoma pa je delegate nagovoril predsednik Mednarodnega PEN-a [[Jiří Gruša]] – v duhu listine, da literatura ne pozna meja. »Lahko se prenaša med narodi in ustvarja eno človeštvo ter en svet, v katerem ljudje lahko skupaj živijo v miru.« Med udeleženci so bili ameriški pisatelj [[Peter S. Beagle]], finski romanopisec [[Arto Paasilinna]], iranski pisatelj [[Reza Baraheni]], haitijski pesnik [[Georges Anglade]], bošnjaška pisateljica [[Ferida Duraković]], iz Trsta [[Juan Octavio Prenz]], iz Nigerije [[Niyi Osundare]] in [[Remi Raji]], majevski mehiški književnik [[Feliciano Sánchez Chan]], ameriški pesnik [[Sydney Lea]]. ==Mednarodna srečanja pisateljev in pisateljic== V Piranu je bilo leta 1968 mednarodno pisateljsko srečanje, ki je po letu 1977 preraslo v vsakoletna Blejska srečanja, od leta 1984 se ob njih odvija tudi sestanek mednarodnega odbora pisateljev in pisateljic za mir. Namen srečanj je vzpostaviti dialog, tudi med sprtimi stranmi, povezati intelektualce in borce za človekove pravice ter v prvi vrsti književnike, saj je eno temeljnih načel PEN-a, da književnost pomaga preprečevati konflikte. Sestanek članov Odbora pisateljev in pisateljic za mir je običajno zaprt za javnost, saj so med delegati tudi ogroženi člani in članice. Javni literarna branja in okrogle mize se posvečajo svobodi izražanju in cenzuri, dialogu med kulturami, trenutnim političnim in etičnim vprašanjem, predvsem o stanju človekovih pravic ter zaščiti preganjanih pisateljev. Teme so tudi migracije, vojna žarišča, populizem in njegove posledice, nove tehnologije, vpliv umetne inteligence na knjižno ustvarjanje, ohranjanju okolja, sovražni govor, položaj manjšin in avtohtonih jezikov. Blejska srečanja so prispevala k poznavanju položaja Slovenije v času osamosvojitve in k priznanju Slovenije. Ob petdeseti obletnici srečanj je bila gostja nobelovka [[Širin Ebadi]], [[Ifigenija Simonović]] pa je uredila spomine udeležencev Blejskih srečanj.<ref>[https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXGVSXN7 ''Bled, 50 years, celebration publication'', 2018.</ref> Vsako leto na srečanju poteka okrogla miza Alpe-Jadran, na kateri slovenski in zamejski pisatelji razpravljajo o kulturnih stikih med Slovenijo, Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško ter iščejo rešitve za sobivanje sosedskih književnosti. ==Odbor pisateljev in pisateljic za mir== Odbor je bil ustanovljen leta 1984 na pobudo pisatelja Miloša Mikelna kot stalni odbor Mednarodnega PEN-a. Poslanstvo odbora je bilo s književnostjo in strpnim dialogom najti prostor miru, svobode govora in spoštovanja človekovih pravic. Od ustanovitve do leta 2019 so ga vodili slovenski pisatelji, danes ga vodi čilski pesnik in pisatelj [[Germán Rojas]]. Od leta 2021 dalje interni sestanki odbora potekajo tudi prek spleta<ref>[https://www.penwritersforpeacecommittee.com Writers for Peace Committee.]</ref> ob angleško-francosko-španskem spletnem glasilu Pisanje za mir – Writing for Peace. '''Predsedniki odbora''' *1984–1994 Miloš Mikeln *1994–2000 [[Boris A. Novak]] *2000–2009 [[Veno Taufer]] *2009–2015 [[Edvard Kovač]] *2015–2016 Tone Peršak *2016–2019 Marjan Strojan *2019–2022 [[Emmanuel Pierrat]] *2022– Germán Rojas ==Blejski manifest== Eden od najpomembnejših dosežkov odbora je Blejski manifest Odbora pisateljev in pisateljic za mir, sprejet na kongresu v Reykjaviku, 2013.<ref>[https://www.pen-international.org/news/bled-manifesto-of-the-writers-for-peace ''The Bled Manifesto adopted by the Reykjavik Congress in 2013''.]</ref> #Vsak človek in vsi narodi imajo pravico do miru, ki jo mora Organizacija združenih narodov priznati kot univerzalno človekovo pravico. #PEN spodbuja izmenjavo mnenj in dialog med pisatelji iz držav, ki so v medsebojnih konfliktih, in med območji sveta, kjer so odprte rane in vladajo nasprotja, ki jih politika ni pripravljena oziroma ni sposobna razrešiti. #PEN si prizadeva, da združuje ljudi sveta s književnostjo in spodbuja diskusijo med pisatelji in splošno javnostjo. #PEN meni, da je največji izziv tega sveta prehod iz nasilja k razpravi, diskusiji in dialogu. Želimo aktivno doprinesti k temu procesu ter se zavzemati za načela mednarodnega prava. #Da bi dosegli pogoje za mir, moramo spoštovati in ščititi pravico do svobode govora in ustvarjanja v vseh njenih pojavnih oblikah in do te mere, da so upoštevane osnovne človekove pravice skladno z načeli Univerzalne deklaracije o človekovih pravicah. #PEN se zavezuje, da je prvo in najbolj pomembno načelo, da si nenehno prizadeva ustvarjati take pogoje, ki lahko končajo kakršnekoli spopade. Brez miru ni svobode in brez svobode ni miru; socialna in politična pravičnost nista mogoči brez miru in svobode. #V smislu obnovljivosti virov, ki so pogoj za mir, PEN zahteva spoštovanje okolja skladno z Deklaracijo o okolju in razvoju iz Ria (1992). Obsojamo pretirano uporabo tehnologije in finančne špekulacije, ki pripomorejo k siromašenju velikega dela človeštva. #PEN spoštuje in zagovarja dostojanstvo vseh ljudi. Kjerkoli na svetu PEN nasprotuje nepravičnosti in nasilju, represiji, kolonizaciji, nepravni zasedbi in terorizmu. #Skladno z načeli svobode govora in pravičnosti ima vsak posameznik in vsaka skupina, ki je vpletena v konflikt, pravico, da zahteva nenasilno reševanje konflikta; imeti mora možnost, da zahteve izrazi v peticijah in da se obrne na mednarodne institucije, vlado in oblasti. #Vsi otroci imajo pravico, da so deležni celovite izobrazbe o miru in človekovih pravicah. PEN se zavzema, da se to pravico tudi udejanja. ==Boris A. Novak in slovenski PEN v času jugoslovanskih vojn== Med [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|jugoslovanskimi vojnami]] je odbor organiziral humanitarno pomoč ogroženim pisateljem ne glede na narodnost, in sicer finančno, pri urejanju zdravstvenega zavarovanja in dokumentov do podpore pri tujih štipendijah. Leta 1991 so ustanovili solidarnostni sklad za pomoč pisateljem beguncem iz Jugoslavije, ki so bili zaradi vojne prisiljeni zapustiti svoje domove. Zanje se je zavzemala tudi [[Draga Potočnjak]] v gledališki skupini Nepopravljivi optimisti med letoma 1992–1996 opozarjala na grozote vojne. Humanitarna akcija Slovenskega in Mednarodnega PEN-a se je osredotočila na oblegano Sarajevo. Pomagali so 155 književnikom z vsoto 165.000 nemških mark in številnim beguncem z zneskom 40.000 nemških mark. V akciji iz pisarne slovenskega PEN-a so sodelovali Josip Osti, Ferida Duraković, Goran Simić, Richard Jackson, Han Suyin, Monika van Paemel, Susan Sontag, Maruša Krese, predsednik centra in kasneje odbora Boris A. Novak, Elza Jereb, računovodkinja Sonja Tomše, občasno še Anja Uršič in Barbara Šubert iz Društva slovenskih pisateljev. V naslednjih letih so sredstva večkrat osebno odnesli prijateljem pisateljem v oblegano Sarajevo. Skupno so pomagali 445 književnikom in intelektualcem. Za angažma je bil Boris A. Novak leta 2002 izvoljen za dosmrtnega častnega podpredsednika Mednarodnega PEN-a, Odbor pisateljev in pisateljic za mir pa ga je ob 40-letnici obstoja med kongresom leta 2024 v Oxfordu imenoval za dosmrtnega častnega predsednika odbora.<ref>[http://www.sazu.si/events/66fa4f82e2db30f62b1e89f2 Prof. dr. Boris A. Novak častni predsednik Odbora pisateljev za mir.]</ref> Delegacija Slovenskega in Mednarodnega PEN-a (Niko Grafenauer, Drago Jančar, Josip Osti, Boris A. Novak) je s statusom odposlancev Unesca obiskala oblegano Sarajevo. Na pobudo Slovenskega PEN-a je leta 1993 [[Svetlana Slapšak]] (skupaj z Zoranom Mutićem) prejela prestižno nagrado Ameriškega PEN-a za svobodo pisanja, poimenovano po Barbari Goldsmith. ==Slovenski PEN in mesto Ljubljana== Na pobudo Toneta Peršaka se je leta 2011 [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] vključila v mrežo 90 mest za preganjane pisatelje [[ICORN]]. Kuratorka programa je bila Jasmina Rihar, kasneje je to vlogo prevzel center PEN. Mesto rezidentu, ki je v svoji državi preganjan in v življenjski nevarnosti, zagotovi stanovanje in štipendijo za dve leti. V Ljubljani so doslej bivali Ali Amar, Zineb El Rhazoui, Girma T. Fantaye, Sameer Sayegh, Shiva Nazar Ahari, Pooyesh Azizeddin, Souzan Ali in Hamed Ainehvand.<ref>[https://www.icorn.org/cities-of-refuge/ljubljana International Cities of Refuge Network,] [https://www.mklj.si/projekti/projekt-icorn/ ICORN, MKZ.]</ref> == Janez Janša in PEN == V februarju 2013 je 20 članov slovenskega PEN-a podalo pobudo za izključitev politika [[Janez Janša|Janeza Janše]]. Upravni odbor je odločitev o izključitvi Janše iz članstva sprejel na seji 25. marca 2013, med drugim zaradi »primerov njegovega nespoštovanja človekovih pravic in njegovega odnosa do izbrisanih ter njegove izjave o udeležencih uličnih protestov v zadnjih mesecih«.<ref>{{navedi splet|url= http://www.sds.si/file/2013/3/upravni-odbor-sc-pen/Sporoilo%2520UO%2520SC%2520Pen.doc|title= Upravni odbor Slovenskega centra PEN: Sporočilo za javnost|format= DOC|work= SDS}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zaradi izključitve Janše so iz društva protestno izstopili [[Tone Kuntner]], [[Andrej Capuder]], [[Anton Stres]], [[Brane Senegačnik]], [[Drago Jančar]], [[Boris Pahor]], [[Feri Lainšček]], [[Igor Grdina]], [[Alojz Rebula]] in [[Jože Snoj]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/feri-lainscek-zapusca-pen-iz-razlogov-osebne-in-nacelne-narave/305852|title= Feri Lainšček zapušča PEN "iz razlogov osebne in načelne narave"|date= 3. april 2013|format= |work= RTVSLO.si}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/jansa-se-vedno-pricakuje-sklep-o-izkljucitvi-iz-pen|title= Janša še vedno pričakuje sklep o izključitvi iz PEN|date= 9. april 2013|format= |work= Dnevnik.si}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.siol.net/kultura/novice/2013/03/deljena_mnenja_glede_izkljucitve_janse_iz_slovenskega_centra_pen.aspx|title= Deljena mnenja glede izključitve Janše iz Slovenskega centra PEN|date= 29. marec 2013|format= |work= Planet Siol.net}}</ref> Glede Janeza Janše so v Slovenskem centru PEN ponovno čutili potrebo, da se oglasijo v avgustu 2026, ko so so v izjavi zapisali, da je poudarjanje (predsednika slovenske vlade) Janeza Janše, da je [[Izrael]] prijateljska država in [[Benjamin Netanjahu]] njegov osebni prijatelj po njihovem mnenju nerazumljivo in "vsekakor meče zelo vprašljivo senco tudi na našo državo in skupnost njenih državljanov". To javno poudarjanje o prijateljevanju spremljajo z zaskrbljenostjo in neodobravanjem. Zapisali so še, da Slovenski in Mednarodni PEN že vrsto let opozarjata na pomen dialoga in književnosti, tudi v tako zapleteni vojni, kot je [[Vojna v Gazi|izraelska okupacija Gaze in nelegalno judovsko naseljevanje na Zahodnem bregu]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.penslovenia-zdruzenje.si/mnenje-v-zvezi-z-izjavami-predsednika-vlade-rs-janeza-janse-o-prijateljstvu-z-izraelom-in-s-predsednikom-vlade-izraela-benjaminom-netanjahujem-|title= Mnenje v zvezi z izjavami predsednika vlade RS Janeza Janše o prijateljstvu z izraelom in s predsednikom vlade Izraela, Benjaminom Netanjahujem |date= 5. avgust 2026|format= |work= Slovenski center PEN}}</ref> ==Ženski odbor Slovenskega centra PEN Mira== Od leta 1928 so bile književnice polnopravne članice Mednarodnega PEN-a, vendar so bili moški praviloma v ospredju. Mednarodni odbor pisateljic<ref>[https://piwwc.org/ PEN International Women Writers Committee.]</ref> se je osnoval šele leta 1989, po skoraj sto letih pa je PEN leta 2015 izvolil svojo prvo predsednico – [[Jennifer Clement]].<ref>[https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174534199?s=tv Jennifer Clement. Profil. RTV SLO 21. 4. 2018.]</ref> Slovenski PEN je imel doslej samo tri predsednice, zato so Stanislava Chrobákova Repar, [[Barbara Simoniti]], [[Ana Marija Sobočan]] in [[Tatjana Pregl Kobe]] 8. 3. 2013 ustanovile Ženski odbor Slovenskega centra PEN Mira. Ime simbolizira mir in ohranja spomin na legendarno predsednico Slovenskega PEN-a in častno mednarodno podpredsednico [[Mira Mihelič|Miro Mihelič]], katere kip v vrtu pisateljske hiše je dal postaviti Marko Kravos. Načela enakopravnosti in vključenosti v vse vidike literarnega bivanja so zapisane v Listini Mire. Odbor vsako leto podeljuje literarno [[nagrada mira|nagrado mira]]. '''Predsednice Mire''' *2012–2015 [[Stanislava Chrobakova Repar]] *2015–2019 [[Tanja Tuma]] *2019–2022 [[Gabriela Babnik]] *2022– 2025 [[Luna Jurančič Šribar]] *2025 – [[Darinka Kozinc]] ==Tednik PEN== V času pandemije med letoma 2020 in 2022, ko se člani in članice niso srečevali v živo, so pričeli z izdajanjem spletnega časopisa Tednik PEN,<ref>[https://www.penslovenia-zdruzenje.si/tednik Tednik PEN.]</ref> v katerem so naročnikom in združenju prinašali vsebine Mednarodnega PEN-a, pa tudi prispevke, razmišljanja, poezijo in novice o domačih avtorjih. Glasilo je združevalo penovski aktivizem z literarnim ustvarjanjem. V letih izhajanja med 2021 in 2025 je izšlo blizu 120 številk. Urednica je bila Maja Ferjančič, 2024 je imel podporo z razpisa za medije Ministrstva za kulturo. ==Mladi PEN== Leta 1930 je bil okviru matičnega kluba ustanovljen Mladi PEN, ki sta ga vodila predsednik [[France Vodnik]] in tajnik [[Alfonz Gspan]]. Prepoznaven je bil po krščansko-socialističnih in marksističnih idejah. Sekcijo mladih književnikov in književnic, ki jo je upravni odbor Slovenskega centra PEN formiral leta 2023, vodi [[Selma Skenderović]]. Leta 2026 so izdali antologijo pesmi o vojni v angleščini z naslovom ''Bloody Chess'', uredil jo je [[Pino Pograjc]]. == Predsedniki PEN Slovenije == #[[Oton Župančič]] (1926—33 in 1936—41) #[[Izidor Cankar]] (1933—36) #[[Matej Bor]] (1962—66) #[[Mira Mihelič]] (1966—75; ''tudi podpredsednica mednarodnega PEN'' od leta 1973) #[[Filip Kumbatovič-Kalan]] (1975—81) #[[Miloš Mikeln]] (1981—87) #[[Drago Jančar]] (1987—91) #[[Boris A. Novak]] (1991—96; ''tudi podpredsednik mednarodnega PEN'' od leta [[2002]]) #[[Marko Kravos]] (1996—2000) #[[Veno Taufer]] (2000—05) #[[Tone Peršak]] (2005—09; začasno še 2020/21)<ref>[https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/tone-persak-znova-predseduje-slovenskemu-centru-pen/540360 Tone Peršak znova predseduje Slovenskemu centru PEN], RTV SLO 27. oktobra 2020.</ref> #[[Marjan Strojan]] (2009—15; začasno še 2016/17) #[[Evald Flisar]] (2015—16) #[[Ifigenija Simonović]] (2017—20) #[[Tanja Tuma]] (2021—; odbornica Mednarodnega PEN-a od leta 2022) ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== *''50 let, Mednarodna srečanja na Bledu 1968–2018''. SC PEN, 2018. *Filip Kalan, Ces cinquantes années …, ''Le livre slovène'', ob 50-letnici Slovenskega PEN-a. *Samo Kristan, Urša Kocjan, Razstava Svoboda besede: 90 let Slovenskega centra PEN, Narodna in univerzitetna knjižnica, 2016. *[https://test.nuk.uni-lj.si/dogodki/stoletje-pisanja-za-mir-2026-04-09 Razstava Stoletje pisanja za mir, Narodna in univerzitetna knjižnica, 2026.] *Mira Mihelič, ''Svet brez sovraštva''. Trst: Gregorčičeva založba, 1945. *Boris A. Novak, Listanje Sarajevskih zvezkov v spominskem zrcalu. ''Sarajevski zvezki'' 43/2 (2020). [https://doi.org/10.3986/pkn.v43.i2.01 DOI] *''Slovenske pesnice danes'', SC PEN, 2016. *Francè Stelè, ''La Slovénie: aperçu de son histoire, sa culture, sa littérature''. Ljubljana: P.E.N Club, centre slovène, 1933. *Simona Škrabec, ''Dubrovniški kongres 1933 ali Kako obravnavati sedanjost, ki je zgodovina''. Open University of Catalonia, 2017. *Ivan Vogrič, ''Delovanje slovenskega PEN kluba v letih 1926–1941, magistrska naloga UL FF''. Ljubljana, 2005. *Jelena Aščič, ''Ognjemet v času hladne vojne (33. mednarodni PEN kongres na Bledu leta 1965), diplomska naloga UL FF''. Ljubljana, 2016. *Zborniki esejev ob mednarodnih srečanjih na Bledu med leti 2014 in 2020, SC PEN. *[https://www.mira.si/ MIRA, Ženski odbor Slovenskega centra PEN.] * [https://www.pen-international.org/who-we-are Who we are. PEN international.] * {{official|http://www.penslovenia-zdruzenje.si|PEN Slovenia.}} [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1926]] [[Kategorija:Slovenski center PEN]] [[Kategorija:PEN International]] {{normativna kontrola}} cjnajwxg76d47hvx5ms3np8s355eeen 0 41572 6731727 6729020 2026-08-06T09:15:23Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731727 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infobox Italian comune | name = Gorica | official_name = Comune di Gorizia<br />Občina Gorica<br />Comun di Gurize | native_name = Gorizia<br />Gorica<br />Gurize | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Sabotin_hill,_Slovenia.jpg | imagesize = | image_alt = | image_flag = | image_caption = Gorica, v ozadju [[Sabotin]] | image_shield = Gorizia-Stemma2.svg | shield_alt = | image_map = | mapsize = 150px | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 56 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 37 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(36051)_region:IT | coordinates_display = title | coordinates_footnotes = | region = {{zastava|Furlanija - Julijska krajina}} | province = Enota deželne decentralizacije Gorica | frazioni = Grad (''Castello''),<br /> [[Ločnik, Italija|Ločnik]] (''Lucinico''),<br /> [[Oslavje]] (''Oslavia''),<br /> [[Pevma]] (''Piuma''),<br /> [[Šmaver, Italija|Šmaver]] (''San Mauro''),<br /> [[Štandrež]] (''Sant'Andrea''),<br /> [[Stražišče, Italija|Stražišče]] (''Straccis''),<br /> Vallone dell'Acqua,<br /> Gradiscutta,<br /> [[Podgora, Gorica|Podgora]] (''Piedimonte del Calvario''),<br /> Madonnina del Fante,<br /> [[Podturn - Sv. Ana]] (''San Rocco-Sant'Anna''),<br /> [[Rojce, Italija|Rojce]] (''Campagnuzza'') | mayor_party = [[Naprej Italija (2013)|Naprej Italija]] | mayor = Rodolfo Ziberna | population_demonym = Goričani<br>it. Goriziani<ref>[{{lang|sl|Goricjani}}]</ref><br>fur. Gurizans<ref>[{{lang|sl|Guricans}}]</ref> | elevation_footnotes = | twin1 = | twin1_country = | istat = 031007 | saint = Sveti [[Hilarij Oglejski|Hilarij]] in [[Tacijan Oglejski|Tacijan]] | day = 16. marec | postal_code = 34170 | area_code = 0481 | website = {{official website|https://www.comune.gorizia.it}} | footnotes = }} '''[[Gorica]]''' ({{Jezik-it|Gorizia}} [go'ri{{IPA|ʦː}}ja], {{Jezik-de|Görz}}, {{Jezik-fur|Gurize}}, vzhodnofurlansko ''Guriza''; v Novi Gorici je pogovorno znana kot ''stara Gorica''<ref>{{navedi knjigo|last1=Meinhof|first1=Ulrike Hanna|title=Living (with) Borders: Identity Discourses on East-West Borders in Europe|url=https://archive.org/details/livingwithborder0000unse|date=2002|publisher=Ashgate|location=Aldershot|page=[https://archive.org/details/livingwithborder0000unse/page/50 50]}}</ref><ref>{{navedi novice|last1=Fidermuc|first1=Katarina|title=Za železnico lahko hkrati stojiš v dveh Goricah|language=sl|url=http://www.delo.si/nedelo/za-zeleznisko-postajo-lahko-hkrati-stojis-v-dveh-drzavah.html|access-date=December 27, 2017|work=Delo|date=May 14, 2017|archive-date=2020-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806110633/https://www.delo.si/nedelo/za-zeleznisko-postajo-lahko-hkrati-stojis-v-dveh-drzavah.html|url-status=dead}}</ref>) je obmejno [[mesto]] in občina s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}}).<ref name="IT-P"/> Razvila se je pod gričem na levem bregu Soče, blizu izliva potoka Koren. Mesto leži v Italiji ob meji s Slovenijo ([[Nova Gorica|Novo Gorico]] oziroma [[Solkan|Solkanom]] na severovzhodu in [[Šempeter pri Gorici|Šempetrom pri Gorici]] na jugovzhodu). Je mesto v deželi [[Furlanija - Julijska krajina]]. Je četrto največje naselje te dežele. V mestu in okoliških naseljih (npr. južnem obmestnem naselju [[Štandrež]]) živi avtohtona [[slovenska manjšina v Italiji|slovenska narodna manjšina]]. V Gorici je sedež [[goriška nadškofija|goriške nadškofije]] in [[goriška metropolija|metropolije]]. Do leta 2017 je bila Gorica glavno mesto [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriške pokrajine]], danes pa je sedež [[Enota deželne decentralizacije Gorica|Enote deželne decentralizacije Gorica]]. Skupaj z okoliškimi naselji na obeh straneh meje goriška aglomeracija sestavlja sklenjeno urbano celoto - čezmejno konurbacijo z okoli 70.000 prebivalci. == Etimologija== Italijansko ime ''Gorizia'' izhaja iz slovenskega samostalnika ''gorica'', ki pomeni »majhna gora« ali »grič«, na katerem raste [[vinska trta]]. [[Toponim]] »Gorica« se v pisnih virih prvič zasledi leta [[1001]], v listini, ki jo je izdal cesar [[Oton III.]], ko je [[Oglejski patriarhat|oglejskemu patriarhu]] podelil polovico vasi [[Solkan]] in Gorice:{{Citatni blok|[...] Medietatem predii Solikano et Gorza nuncupatum. [...]|[[Oton III.]]|Darovalna listina Solkanskega gradu in vile »Gorza«}} == Geografija == [[File:Hum-GoriskaBrda.jpg|thumb|left|Collio]] Gorica je na vzhodnem robu [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]], na meji med Italijo in Slovenijo. Leži na pobočjih Kraške planote, skalnate apnenčaste planote, ki pripada Julijskim Alpam, na sotočju dolin rek [[Soča]] in [[Vipava (reka)|Vipava]], naravnih komunikacijskih poti med vzhodom in zahodom že od antičnih časov. Gorico obdaja reka Soča, katere dve tretjini teče skozi slovensko severno [[Primorska|Primorsko]], ena tretjina pa skozi [[Pokrajina Gorica|Goriško pokrajino]]. Soča vstopa na italijansko ozemlje blizu Gorice. Njen največji pretok je bil zabeležen leta 1924 v [[Solkan]]u, ko je dosegel 2500 m³/s. Reka Vipava se izliva v Sočo pri [[Sovodnje ob Soči|Savogni d'Isonzo]], italijanski občini, ki leži južno od mesta. Ob reki Soči, nasproti Gorice in čez mejo med Italijo in Slovenijo, leži slovensko mesto [[Nova Gorica]]. Njeno ozemlje je bilo del občine Gorica do leta 1947, ko sta bila Istra in velik del Julijske krajine po [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|Pariški mirovni pogodbi]] kot posledica poraza Italije v drugi svetovni vojni odstopljena Jugoslaviji. [[File:fiume_Isonzo_Gorizia.jpg|thumb|Reka Soča v Gorici]] Mesto gleda na vzhodno Furlansko nižino, ime dela [[Padska nižina|Padske nižine]] v bližini reke Soče, in je obdano z griči Collio, znanimi po gojenju grozdja in pridelavi kakovostnih vin. Območje Collio prideluje vina z oznako ''Collio Goriziano'' DOC, ki so tudi mednarodno priznana. Na območju Collio gojijo tudi češnje, gojenje oljk pa je bilo po desetletjih zanemarjanja ponovno odkrito. === Podnebje === Gorica ima prehodno submediteransko podnebje z veliko sonca, s povprečno milimi in vlažnimi zimami in vročimi poletji. Poletno vročino nemalokrat osvežijo padavine. Na klimatske razmere delno vplivata tudi [[Kras (območje)|kraško podnebje]] in bližina [[Jadransko morje|morja]]. Hribi mesto varujejo pred mrzlimi vetrovi, zato je podnebje primerno tudi za gojenje [[Vinska trta|vinske trte]]. == Zgodovina == === Antična doba === Na območju, kjer trenutno stoji mesto Gorica, sta v rimskih časih, začenši v 1. stoletju pred našim štetjem, stali dve viki: Castrum Silicanum, iz katerega je nastal sodobni Solkan in Pons Aesontii ali (Pons Sontii), ki ustreza sodobnemu kraju Mainizza, kot je navedeno na [[Tabula Peutingeriana|Tabuli Peutingeriani]]. Tukaj je stal dvorec [[Via Gemina]], na mestu, kjer je ta rimska cesta, ki je povezovala ''Aquileia'' (današnji [[Oglej]]) z [[Emona|Emono]] (današnja Ljubljana), prečkala reko Sočo. Možno je, da je bila Noreia, glavno mesto starodavne regije [[Noriško kraljestvo|Norik]], na tem območju v 15. stoletju pred našim štetjem. === Nastanek urbane naselbine === Gorica je nastala sprva kot utrdba ali prazgodovinski grad, s katerega so nadzirali prehode čez reko [[Soča|Sočo]]. [[File:Duomo di Gorizia - Facciata (1).jpg|thumb|left|Obnovljena goriška katedrala, prvotno zgrajena v 14. stoletju]] Naselbina se kot ''villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza'' v srednjeveških pisnih virih prvič omenja leta 1001, cesarski donaciji, ki jo je [[Oton III.|Otona III.]] sestavil v Raveni, s katero je saški vladar odstopil grad Salcano in vilo, imenovano Goriza, oglejskemu patriarhu Janezu IV. Ravenskemu in furlanskemu grofu Guarientu.<ref>{{navedi knjigo |author= Štih Peter|year=1999 |title=Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza: Študija o dveh listinah cesarja Otona III. iz leta 1001 za oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Werihena |publisher=Goriški muzej |isbn=961-6201-04-2 |cobiss=104375296 |pages=}}</ref> Mesto Gorica je omenjeno pozneje, leta 1015, v drugem dokumentu z besedami: ''Medietatem unius villae que sclavonica lingua vocatur Goriza'' ('polovica vasi, ki se v slovanskem jeziku imenuje Gorica'). Družina Eppenstein je vladala Gorici do leta 1090. Od takrat so mestu najprej upravljali Mosburgi, nato pa Lurngausi, družina, ki je izvirala iz doline Puster in je bila v sorodu s pfalškimi grofi Bavarske. [[File:Goriziavecchia.JPG|thumb|Srednjeveško središče Gorice]] Z njimi se je povečalo tudi prebivalstvo mesta, ki so ga sestavljali večinoma Furlani (obrtniki in trgovci), Nemci (uslužbenci v javni upravi) in Slovenci (kmetje), slednji pa so se naselili predvsem na obrobnih območjih in v sosednjih podeželskih mestih. V 11. in 12. stoletju je naselje pridobivalo pomen in postalo zgodnje urbano naselje s centralnim pomenom za širšo regijo. Po kraju se je že 1100 in 1102 poznejši [[Koroška (vojvodina)|koroški]] vojvoda [[Henrik IV. Koroški|Henrik Spanheimski]] poimenoval goriški, od srede 12. stoletja pa ime naselja prevzamejo pomembni [[Goriški grofje]]. Novejše raziskave nakazujejo, da se je kraj preoblikoval v trško naselbino, še preden je [[Majnhard II. Goriški]] 24. junija 1210 izdal listino, s katero je Gorici podelil pravico do tedenskega [[Sejem|sejma]]. To je omogočilo, da se je grofija na svojem vrhuncu (ki ustreza drugi polovici 13. stoletja in prvim desetletjem 14. stoletja) razširila čez večji del severovzhodne Italije (tako zelo, da je za kratek čas vključevala tudi mesti [[Treviso]] in [[Padova]] v Benečiji), zahodni del današnje Slovenije, tako imenovano "notranjo" Istro (Pazinska grofija) in nekatera območja današnje Avstrije (Tirolska in Koroška). Grofje so imeli svoje običajno prebivališče v avstrijskem mestu [[Lienz]], glavna državna kovnica pa je bila v [[Merano|Meranu]]. Med vladavino Henrika II. (1304–1323) je mesto Gorica, ki je do takrat že pridobilo tipično mestne konotacije, dobilo naziv mesta. V prvih desetletjih naslednjega stoletja je vključitev patriarhalne kneževine Akvileje v [[Beneška republika|Beneško republiko]] spodbudila goriške grofe k politiki uravnoteženja med [[Habsburžani]] in Beneško republiko. Politični premik proti Beneški republiki je bil prisiljen s padcem [[Oglejski patriarhat|Oglejskega patriarhata]]. Gorica je pravzaprav od beneškega doža (1424) zahtevala fevdalno investituro za grofijska ozemlja, ki jih je patriarh prej podelil grofu. S tem dejanjem se je Gorica znašla v dvoumnem položaju vazala Beneške republike, države naslednice patriarhata, glede nekaterih furlanskih fevdov onkraj reke Soča, in vazala habsburškega cesarja glede ozemelj, ki so zgodovinsko sestavljala starodavno grofijo. Leta 1455 so bila okrožja zunaj obrambnega obzidja južnega območja (tako imenovano Spodnje mesto), delno naseljena s Slovenci, z razširitvijo mestnih privilegijev vključena v Gorico. === Habsburško obdobje === Na cvetno nedeljo, 12. aprila 1500, je zadnji goriški grof Leonardo di Gorizia umrl brez potomcev v mestu Lienz in grofijo zapustil [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijanu I. Habsburškemu]]. Do prenosa je prišlo po zaslugi posredovanja Leonardovega upravitelja Virgilia di Grabna s pomočjo njegovega sina Luce di Grabna v Gorici.<ref>La signora di Schwarzenegg. Un feudo goriziano sul Carso alle porte di Trieste, XIV-XIX secolo, S. 38, von Ugo Cova (2009)</ref> Akt, ki so ga Benečani, ki so zahtevali priključitev Goriške grofije k Beneški republiki zaradi starodavnih vazalnih pravic, razglasili za neveljavnega, je bil ''casus belli'', ki je Benečane spodbudil k obsodbi kršitve teh starodavnih pogodb. Vsak beneški poskus zavzetja mesta, četudi s silo, je bil zaman. Šele med aprilom 1508 in avgustom 1509 je vojski Beneške republike, ki je bila takrat prav tako v vojni z Ludvikom XII., uspelo zasesti spodnji del mesta, ne pa tudi goriškega gradu. Nekaj ​​mesecev pozneje, po beneškem porazu v bitki pri Agnadellu (14. maja 1509) s strani francoskih sil, je bila okupacijska sila Beneške republike prisiljena zapustiti Gorico. [[File:Litorale austriaco 1866-1918.jpg|thumb|Obseg [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|knežje grofije Gorica in Gradiška]]]] Od takrat naprej je bila Gorica del dednih zemljišč Habsburške hiše, najprej kot glavno mesto istoimenske grofije, kasneje pa kot glavno mesto [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|poknežene grofije Goriške in Gradiške]]. Od sredine 19. stoletja je slednja postala del [[Avstrijsko primorje|Avstrijskega primorja]], upravne regije [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], ustanovljene leta 1849 po zatiranju prejšnjega [[Ilirsko kraljestvo|Ilirskega kraljestva]]. 30. aprila 1848 je goriški nadškof [[Franc Ksaver Lušin]] na zahtevo cesarskega komisarja objavil anonimni poziv beneškim kmetom, naj odložijo orožje in ne sledijo več revolucionarjem, pri čemer se je podpisal preprosto kot ''Dober katoliški duhovnik''.<ref>Riccardo Pasqualin, ''Antonio Maresio Bazolle. Antirisorgimento veneto'', 2025, Club di Autori Indipendenti, Castellammare di Stabia, pp=48-50</ref> Do leta 1918 je naziv goriškega grofa prehajal na avstrijske vladarje, razen s kratko prekinitvijo: francosko okupacijo, ki je trajala od leta 1809 do 1813 z vključitvijo mesta v [[Ilirske province]], guvernerstvo, ki ga je [[Napoleon]] ustvaril v okviru [[Prvo francosko cesarstvo|Prvega francoskega cesarstva]]. Po tretji italijanski vojni za neodvisnost, ki je privedla do priključitve Benečije k [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]], je avstrijska cesarska uprava v drugi polovici 19. stoletja povečala svoje vmešavanje v politično upravljanje ozemlja, da bi zmanjšala vpliv italijanske etnične skupine, saj se je bala njenih iredentističnih tokov. Med sestankom ministrskega sveta 12. novembra 1866 je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški]] orisal daljnosežen načrt, katerega cilj je bil germanizacija oziroma slovanizacija območij cesarstva z italijansko prisotnostjo: {{quote|»Njegovo veličanstvo je izdalo natančen ukaz, da se odločno ukrepa proti vplivu italijanskih elementov, ki so še vedno prisotni v nekaterih regijah krone, in da se z ustrezno zapolnitvijo položajev javnih uslužbencev, sodnih uradnikov in učiteljev ter z uporabo vpliva tiska v Južni Tirolski, Dalmaciji in Primorju energično in brez zadržkov pogermanizira in slovanizira ta ozemlja, kot to zahtevajo okoliščine. Njegovo veličanstvo opominja centralne urade na njihovo močno dolžnost, da na ta način nadaljujejo s tem, kar je bilo vzpostavljeno.« (Francis Jožef I. Avstrijski, kronski svet z dne 12. novembra 1866.<ref>''Die Protokolle des Österreichischen Ministerrates 1848/1867. V Abteilung: Die Ministerien Rainer und Mensdorff. VI Abteilung: Das Ministerium Belcredi'', Wien, Österreichischer Bundesverlag für Unterricht, Wissenschaft und Kunst 1971</ref><ref>{{navedi knjigo |author1=Jürgen Baurmann|author2=Hartmut Gunther|author3=Ulrich Knoop| title=Homo scribens : Perspektiven der Schriftlichkeitsforschung | year= 1993 | publisher= | ISBN= 3-484-31134-7|p=279|language=de|url=https://books.google.com.au/books?id=l3tCTXoeAysC&pg=279}}</ref>}} Politika sodelovanja z lokalnimi Slovani, ki sta jo uvedla Ghiglianovich iz [[Zadar|Zadra]] in Giovanni Avoscani iz [[Dubrovnik]]a, je nato Italijanom omogočila, da so leta 1899 osvojili občinsko upravo Dubrovnika. Leta 1909 pa je bil italijanski jezik prepovedan v vseh javnih stavbah, Italijani pa so bili izgnani iz občinskih uprav.<ref name="treccani">''Dizionario Enciclopedico Italiano'' (Vol. III, pag. 730), Roma, Ed. Istituto dell'Enciclopedia Italiana, fondata da Giovanni Treccani, 1970</ref> Ta vmešavanja so skupaj z drugimi dejanji, ki so bila v prid slovanski etnični skupini, ki jo je cesarstvo imelo za najbolj zvesto kroni, še poslabšala razmere in spodbudila najbolj ekstremistične in revolucionarne tokove. === Prehod v Italijo === [[File:P39.265-01 Gorizia - Parco delle Rimembranze Monumento ai caduti.jpg|thumb|left|Spomenik padlim v prvi svetovni vojni v spominskem parku]] Usodo Goriške pokrajine, ustanovljene leta 1919, so zapečatili rezultati splošnih volitev leta 1921, na katerih so bili izvoljeni štirje slovenski poslanci in en italijanski komunistični poslanec. To je vznemirilo nacionalistične sile, ki so si začele prizadevati za normalizacijo julijske lokalne uprave in njeno uskladitev s splošnim modelom države. Novo ustanovljena Goriška pokrajina je bila nato leta 1923 ukinjena. To ukinitev je bila torej motivirana z upravnimi in političnimi razlogi. Z nastopom fašističnega režima, ko so bile demokratične svoboščine odpravljene in je bil vladni primež dovolj močan, je bila Gorica sprva dodeljena pokrajini Furlaniji (1923), vendar je že leta 1927 z reorganizacijo pokrajinskih okrožij postala glavno mesto nove pokrajine Gorica, z nekoliko drugačnimi mejami v primerjavi s tistimi iz leta 1923:<ref>s:R.D.L. 2 gennaio 1927, n. 1 - Riordinamento delle circoscrizioni provinciali</ref> zlasti so bile v primerjavi s slednjo združene sosednje občine [[Ločnik, Gorica|Lucinico]], [[Podgora, Gorica|Piedimonte del Calvario]], [[Solkan|Salcano]], [[Šempeter pri Gorici|San Pietro di Gorizia]] in [[Štandrež|Sant'Andrea di Gorizia,]] leta 1928 pa še sosednja občina [[Vrtojba|Vertoiba]].<ref>R.D. 25 ottobre 1928, n. 2520</ref> Med letoma 1927 in 1947 se je pokrajina Gorica tako raztezala na bistveno večjem ozemlju kot danes, saj je vključevala tudi zgornjo in srednjo dolino reke Soče s pritoki do [[Gradišče ob Soči|Gradisce]]. Le delno je ustrezala stari Goriški pokrajini, ki je bila ukinjena leta 1923. Jurisdikcija nove pokrajine iz leta 1927 je še vedno vključevala celotno vzhodno Furlanijo, vendar je bila tokrat odvzeta okrožja Bisiacaria in Grado, ki sta bila združena s tržaško pokrajino, in okrožje Cervignano, ki je ostalo znotraj pokrajine Furlanije. [[File:Litorale 1.png|thumb|upright=2.0|Spremembe vzhodne meje Italije od leta 1920 do 1975 {{legenda|#ffff00|Avstrijsko primorje, kasneje preimenovano v Julijsko krajino, je bilo leta 1920 z Rapalsko pogodbo (s prilagoditvami meja leta 1924 po Rimski pogodbi) dodeljeno Italiji in nato leta 1947 s Pariškimi pogodbami predano Jugoslaviji.}} {{legenda|#10FF20|Območja, priključena Italiji leta 1920 in ostala italijanska po letu 1947.}} {{legenda|#00fa9a|Območja, priključena Italiji leta 1920, prenesena na Svobodno tržaško ozemlje leta 1947 s Pariškimi pogodbami in dokončno dodeljena Italiji leta 1975 z Osimsko pogodbo.}} {{legenda|#eee8aa|Območja, priključena Italiji leta 1920, prenesena na Svobodno tržaško ozemlje leta 1947 s Pariškimi pogodbami in dokončno dodeljena Jugoslaviji leta 1975 z Osimsko pogodbo.}}]] Obnova je bila izvedena predvsem v dvajsetletnem fašističnem obdobju. Odprte so bile nove ceste in razvito skromno industrijsko območje. Med [[Štandrež|Sant'Andreo]] in Mirnom je bilo zgrajeno novo pokopališče, pa tudi prvi delujoči objekti letališča Gorizia, ki so še vedno posvečeni [[Amadej Savojski, vojvoda d'Aosta|Amedeu Duci d'Aosta]], junaku iz Ambe Alagija. Jugovzhodno od mestnega središča je bil zgrajen zdravstveni dom, vključno z bolnišnico, kjer je v 1960-ih delal zdravnik [[Franco Basaglia]]. Basaglia je bil utemeljitelj sodobnega koncepta duševnega zdravja,<ref name="Russo">{{navedi splet |url = http://www.psychodyssey.net/wp-content/uploads/2011/05/Dismantling-asylums-The-Italian-Job.pdf |title = Dismantling asylums: The Italian Job |author1 = Giovanna Russo |author2 = Francesco Carelli |publisher = London Journal of Primary Care |language = en |access-date = 13. maj 2018 |date = 16. marec 2017 |archive-date = 2017-03-16 |archive-url = https://web.archive.org/web/20170316112759/http://www.psychodyssey.net/wp-content/uploads/2011/05/Dismantling-asylums-The-Italian-Job.pdf |url-status = dead }}</ref><ref name="ВM">{{navedi splet|title=Buon compleanno Italia|work=Il Bollettino Medico|number=3, year V|date=March 2011|p=1|url=http://www.studiocastellazzi.com/files/Bollettino%20medico%20marzo%202011.pdf|access-date=27 June 2011|url-status= dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120326071438/http://www.studiocastellazzi.com/files/Bollettino%20medico%20marzo%202011.pdf|archive-date=26 March 2012}}</ref>, reformator psihiatrične discipline v Italiji in navdih za tako imenovani Basagliajev zakon (št. 180/1978), ki je uvedel veliko regulativno prenovo psihiatričnih bolnišnic v Italiji in spodbudil pomembne spremembe v zdravljenju v skupnosti.<ref>{{navedi splet|url=http://www.estoria.it/storia_di_gorizia.htm|title=Storia di Gorizia|date=22. julij 2011|accessdate=2025-12-23|archive-date=2011-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20110722032941/http://www.estoria.it/storia_di_gorizia.htm|url-status=dead}}</ref> Kar zadeva medetnične odnose, je fašistični režim od sredine dvajsetih let prejšnjega stoletja začel izvajati politiko italijanizacije Slovencev, prisotnih v Gorici, tako kot v preostalem delu Julijske krajine. Najprej so bila poitalijančena krajevna imena; nato so od leta 1927 poitalijančili tudi priimke, leta 1929 pa je bil pouk v slovenščini prepovedan v vseh javnih šolah v mestu na vseh ravneh. V mestu se je slovenščina še nekaj let uporabljala v škofijskih verskih ustanovah, zahvaljujoč zaščiti in osebnemu ugledu goriškega nadškofa [[Frančišek Borgia Sedej|Frančiška Borgia Sedeja]], zagovornika medetničnega dialoga in ključne osebnosti goriških katoličanov. Leta 1931, takoj po Sedejevem odstopu in smrti, je bila slovenščina prepovedana tudi kot uradni jezik v škofijskih šolah. === Druga svetovna vojna === Ta zatiralska politika, ki jo je spremljalo nasilje in zatiranje (vključno z atentatom na slovenskega skladatelja [[Lojze Bratuž|Lojzeta Bratuža]] v goriški vasi), je imela resne posledice za že tako slabše odnose med narodnostmi in je vzbudila jezo slovenskih antifašističnih organizacij, kot je bil [[TIGR]]. Od leta 1941, ko so fašistične oblasti med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] napadle Jugoslavijo, so začele internirati določeno število ''alogenov'' (ali ''aloglotov''), ki so prebivali tako v mestu kot v njegovi pokrajini, v koncentracijska taborišča (koncentracijsko taborišče Arbe, koncentracijsko taborišče Gonars, koncentracijsko taborišče Visco, Poggio Terza Armata).<ref>{{navedi splet|url=http://www.istitutogasparini.it/prefazioni/Prefazione_cronache_ordinaria_persecuzione.pdf|title=Storia del Campo di Sdraussina - Poggio Terza Armata|access-date=5 March 2019}}</ref> Mnogi se od njih se niso nikoli vrnili, zdesetkani zaradi bolezni in lakote. Med drugo svetovno vojno, takoj po Badogliovi razglasi 8. septembra 1943 in poznejši italijanski predaji, je bilo območje Gorice prizorišče spopadov med nekdanjima zaveznicama Italijo in Nemčijo, ki sta si ime prevzeli po glavnem mestu: bitka za Gorico (11.–26. september 1943). Za kratek čas (1943–1945) je bila pod nemško vojaško upravo in vključena v Avstrijsko primorje, guvernerstvo, ki je bilo nato pod neposrednim nadzorom Friedricha Rainerja, gaulleiterja Koroške. [[File:Provincia di Gorizia.png|thumb|Z oranžno barvo so označene meje pokrajine Gorica v letih 1941–1943 (ko je imela enako velikost kot v letih 1927–1947). Teritorialne širitve Kraljevine Italije, prikazane na zemljevidu, so bile posledica invazije na Jugoslavijo med drugo svetovno vojno.]] Z vojaško okupacijo mesta s strani partizanov 9. slovenskega korpusa so se maja 1945, po koncu druge svetovne vojne, v Gorici začele čistke. Te čistke so dosegle vrhunec med 2. in 20. majem, usmerjene pa so bile proti nasprotnikom ali potencialnim nasprotnikom režima (predvsem Italijanom, pa tudi Slovencem). Na območju Gorice je bilo pogrešanih 332 ljudi, od tega 182 civilistov in 150 vojaškega osebja,<ref>"Čistka na meji: Dvoumne sankcije proti fašizmu v Julijski krajini 1945–1948" Roberto Spazzali, Collana: "LEGuerre", Libreria Editrice Goriziana 2000 rif. pag. 58-63</ref><ref>Pirina poroča, da je zadnja registracija iz ljubljanskega taborišča datirana 30. decembra 1945. Zapis dokumentira ukinitev oskrbe s hrano, ker je, kot pojasnjuje zapis z zloveščim stavkom, "italijanski problem (italijanskih ujetnikov) odpravljen.". cfr. "Scomparsi" Marco Pirina, Annamaria D'Antonio Adria Storia, Silentes Loquimur 1995 rif. pag. 206-220</ref> po končani zgodovinski analizi pa se je število povzpelo na 665 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.coordinamentoadriatico.it/gorizia-sopravvissuti-molti-dei-665-deportati/|title=Gorizia: sopravvissuti molti dei 665 deportati|access-date=3. marec 2019}}</ref> Večina deportiranih je bila pobitih v različnih delih Jugoslavije, zlasti v Ljubljani, ali pa prepeljanih v notranjost Jugoslavije. Ob koncu vojne je bila občina s pariško pogodbo prisiljena odstopiti približno tri petine svojega ozemlja Jugoslaviji, skupaj s 15 % prebivalstva. Vendar pa sta zgodovinsko središče in večina mestnega območja ostala na italijanskem ozemlju. === Povojno obdobje in okrevanje === Vendar je del severnega in vzhodnega obrobja (zaselki Solkan, Šempeter pri Gorici in Vrtojba) ostal na jugoslovanskem ozemlju, prav tako velik del njene pokrajine. Meja je potekala skozi pol-osrednje območje mesta, tako da je v slovenskem delu, poleg prej omenjenih zaselkov, ostalo še veliko javnih stavb in objektov. Med njimi je bila [[Železniška postaja Nova Gorica|železniška postaja Gorizia Montesanto]], ki je stala ob [[Bohinjska proga|Bohinjski proga]], ki je povezovala »avstrijsko Nico«, kot je bila Gorica znana, s Srednjo Evropo. Trg pred postajo, razdeljen med obema narodoma, je od leta 2004 prosto dostopen na obeh straneh po rušenju goriškega zidu s pristopom Slovenije k Evropski uniji. V njegovem središču je zdaj mozaik in spominska kovinska plošča, ki označujeta mejo med državama. V slovenskem delu mesta je bila Nova Gorica zgrajena v 1950-ih na pobudo jugoslovanskega političnega vodstva. Ozemlja goriške pokrajine, ki jih je Jugoslavija priključila, z zaprto mejo proti zahodu, ki so veljala za sovražnika, so ostala brez upravnega in gospodarskega središča, okoli katerega bi se lahko osredotočala. [[File:Gorizia2.png|thumb|Projugoslovanske demonstracije v Gorici leta 1946 med obiskom zavezniške komisije]] [[File:L'edificio della Stazione Transalpina.jpg|thumb|Železniška postaja, zdaj na slovenskem ozemlju. Slika prikazuje tudi čezmejno turistično informacijsko točko.]] V primerjavi z Berlinom,<ref>Morda neprimerno: meja Gorice je bila na skrajnem vzhodnem obrobju, onkraj meje pa je ostalo le nekaj kmečkih hiš in nekaj podeželskih vil. Vendar je izgubila več kot 60 % svojega občinskega ozemlja in več kot 90 % svojega deželnega ozemlja.</ref> ki ga na dva dela prereka meja, varovana z mitraljeznimi stolpi, je Gorica v drugi polovici 1940-ih in 1950-ih predstavljala tajno mejno točko za številne državljane Jugoslavije in držav Varšavskega pakta, ki so se kasneje brezhibno vključili v gospodarsko in družbeno tkivo mesta. Po Titovem prelomu z državami sovjetskega bloka leta 1948 je Gorica kljub več trenutkom napetosti (leta 1953 je Tito grozil, da bo Gorico in Trst zavzel s silo, zato je v Okroglici, manj kot 10 km od mesta, zbral sto tisoče veteranov), postopoma normalizirala odnose, zlasti po zaslugi Videmskih sporazumov, ki so uvedli 'prepustnico', ki je poenostavila postopke za prečkanje meje. V 1960-ih je Gorica vzpostavila dobrososedske odnose z Novo Gorico, ki so se razvili v desetletju takoj po meji leta 1947. Dejansko so kulturni in športni dogodki pogosto zbliževali obe mesti. Prisotnost slovenske skupnosti v Gorici je to sodelovanje spodbudila. Osimski sporazumi, ki so dokončno vzpostavili ''status quo'' na meji, so pomembno prispevali k končni spravi z Jugoslavijo in nato s kasnejšo Republiko Slovenijo. == Spomeniki in zanimivosti == === Goriški grad === {{glavni|Goriški grad}} Morda najbolj znan spomenik mesta stoji na vrhu strmega hriba. Grad pozdravlja obiskovalce z beneškim levom, ki pa ni tisti, ki ga je tja postavila Beneška republika med kratko okupacijo mesta (1508–1509), temveč fašistična vlada po temeljiti obnovi, končani leta 1937. Ta obnova, ki jo je zahtevala huda škoda, ki jo je stavba utrpela med prvo svetovno vojno, ni obnovila prvotne pobeljene renesančne palače, temveč videz, ki ga je goriški grad verjetno imel v 14. stoletju, na vrhuncu sijaja goriških grofov. Posebna pozornost pa je bila namenjena obnovi z gvelfskimi obzidji, ki simbolizirajo njegovo italijansko pripadnost, namesto prvotnih gibelinskih obzidj, simbola zvestobe Svetemu rimskemu cesarstvu. Zahodno od gradu leži zgodovinsko središče mesta s kapelo Svetega Duha in srednjeveško vasjo. === Verska arhitektura === * [[Stolnica sv. Hilarija in Tacijana, Gorica]]: posvečena oglejskima svetnikoma Hilariju in Tacijanu ter leta 1752 povzdignjena v stolnico, je glavna cerkvena stavba v Gorici. Prvotno preprosta cerkev, prav tako posvečena obema svetnikoma, je bila verjetno zgrajena med 13. in 14. stoletjem ter kasneje vključena v bližnjo kapelo Sant'Acazio. * [[Cerkev svetega Ignacija Lojolskega, Gorica|Cerkev svetega Ignacija Lojolskega]]: gre za baročno stavbo, zgrajeno med letoma 1654 in 1723–1724, posvečena pa je bila šele leta 1767. Medtem ko je fasada sinteza avstrijskih in latinskih elementov, je notranjost izrazito latinskega izvora. Vsebuje dragocene poslikave in freske. Stoji na osrednjem trgu imenovanem [[Travnik, Gorica|Travnik]]. * [[Metodistična evangeličanska cerkev, Gorica|Metodistična evangeličanska cerkev]]: edina nekatoliška krščanska cerkev v Gorici. * [[Goriška sinagoga]]: stoji na severni strani mesta na območju starega geta. Zgrajena je bila leta 1756 in je nadomestila oratorij, začasno postavljen leta 1699 kot prostor za skupno molitev. === Trgi === === Piazza della Transalpina === Piazza della Transalpina, v Sloveniji [[Trg Evrope]], je dobil ime po železniški progi Jesenice-Trst (v italijanščini nepravilno imenovani Transalpska železnica), ki vključuje postajo na slovenskem ozemlju. Ta odsek, ki ga je leta 1906 odprl nadvojvoda Franc Ferdinand, povezuje Trst z Jesenicami in se nato razteza v Srednjo Evropo. V sodobnem času je bil celoten trg preurejen v enoten javni prostor, kjer se lahko pešci prosto gibljejo. Namesto osrednjega dela goriškega zidu, ki je nekoč delil trg, je krožni mozaik, državna meja – odstranjena fizična ovira – pa je zdaj označena z vrsto kamnitih ploščic. Po prenovi trga je Slovenija predlagala preimenovanje območja v Trg združene Evrope, vendar ta predlog ni bil uresničen. Zaradi svoje simbolične narave se območje pogosto uporablja za mednarodne dogodke in demonstracije. === [[Travnik, Gorica|Travnik]] === Glavni mestni trg pod gričem je bil nekoč velik travnik, zato ga še danes Slovenci tako imenujejo. V italijanščini se je imenoval ''Veliki trg'' (Piazza Grande), po prvi svetovni vojni pa so spremenili ime v politično navdahnjen ''Trg Zmage'' (Piazza della Vittoria). Največji mestni trg gleda na cerkev Sant'Ignazio. Nasproti stoji steber Sant'Ignazio, ki ga je leta 1687 podaril grof Andrea di Porcia. Tu se nahaja tudi Casa Torriana iz 16. stoletja, danes sedež prefekture. Med številnimi uglednimi gosti, ki so tam bivali, je bil tudi Giacomo Casanova, ki je tam bival leta 1773. [[File:GO26 144928obelisco.jpg|thumb|150px|GO! Pharus, kalejdoskopski obelisk barv in svetlobe]] V središču trga je Neptunov vodnjak, ki ga je sredi 18. stoletja zgradil Padovanec Marco Chiereghin po načrtih Nicolòja Pacassija. Nasproti se začne Via Giorgio Bombi, ki vodi do predora pod gradom, odprtega v petdesetih letih prejšnjega stoletja in desetletja uporabljenega kot prehod za pešce in kolesarje. Po obdobju zaprtja in delih za urbano regeneracijo in prenovo je konec leta 2025 dala življenje DAG – Digitalni umetniški galeriji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.go2025.eu/sl/whats-up/dogodki/dag-digital-art-gallery-gorica|title= DAG – Digital Art Gallery Gorica|website=go2025.eu|access-date=20 February 2026}}</ref> === Trg Rdeče hiše === Trg je eden od simboličnih krajev nekdanje meje med Italijo in Slovenijo, kjer v spomin na Go! 25 izstopa Go! Pharus, kalejdoskopski obelisk barv in svetlobe, visok približno deset metrov.<ref>{{navedi splet|author=Margherita Reguitti|url=https://www.ilnordest.it/vivere-il-nord-est/turismo/gorizia-statue-dove-si-trovano-itinerari-nem-bjhcuzsd|title=Gorizia, la città scolpita|website=www.ilnordest.it|accessdate=2026-06-03|language=it}}</ref> == Demografija == Po podatkih ISTATA iz 30. novembra 2025 je tedaj v Gorici živelo 33.690 prebivalcev s tujim državljanstvom: Na dan 1. januarja 2025 je bilo v Gorici {{formatnum:4090}} prebivalcev izven Italije. To je bilo {{formatnum:12,2}} % prebivalstva. Največje skupine so:<ref>{{navedi splet|url=https://demo.istat.it/app/?l=it&a=2022&i=P03|editor=ISTAT|title=Demographic balance and foreign resident population as at 1st January 2025 by gender and citizenship|accessdate=31 January 2026}}</ref><ref>[https://www.tuttitalia.it/friuli-venezia-giulia/29-gorizia/statistiche/cittadini-stranieri-2025/ Cittadini stranieri] tuttiitalia.it</ref> {{div col}} # {{flag|Slovenija}} {{formatnum:776}} # {{flag|Kosovo}} {{formatnum:368}} # {{flag|Bosna in Hercegovina}} {{formatnum:275}} # {{flag|Romunija}} {{formatnum:273}} # {{flag|Pakistan}} {{formatnum:229}} # {{flag|Ukrajina}} {{formatnum:203}} # {{flag|Kitajska}} {{formatnum:200}} # {{flag|Maroko}} {{formatnum:200}} # {{flag|Severna Makedonija}} {{formatnum:183}} # {{flag|Hrvaška}} {{formatnum:129}} {{div col end}} === Večjezičnost === {{glej tudi|furlanščina|goriško narečje|bizjaško narečje|slovenščina}} Gorica je večjezično mesto, kjer se stikajo različne kulture. Prevladujoči jeziki so bili [[furlanščina]], [[nemščina]] in [[slovenščina]]. Italijanščina je začela prevladovati v 17. stoletju, saj je bila skupaj z [[Latinščina|latinščino]] jezik izobraževanja v [[Jezuitski kolegij v Gorici|jezuitskih šolah]]. V 18. stoletju je bila nemščina spet najbolj govorjeni jezik v mestu. V času [[Ilirske province|francoske zasedbe]] (1809–13) je bila najbolj razširjen jezik italijanščina, po vrnitvi [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] je ponovno prevladala nemščina. V 60. letih 19. stoletja se je ozaveščenost/pomembnost večjezičnosti povečala. Manjši del goriškega meščanstva je uporabljal italijanščino kot jezik vsakdanjega pogovora in kulture. Italijanščina je tako postala sredstvo za širjenje nacionalističnih teženj, ki so bile v sosednji [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] že močno prisotne. Statistika iz leta 1869 kaže, da je bilo takrat v Gorici 10.000 govorcev furlanščine, 3.500 govorcev slovenščine, 1.800 govorcev nemščine in 1.000 govorcev italijanščine. Leta 1900 je 4.754 Goričanov govorilo slovensko, leta 1910 se je število povečalo na 10.790 govorcev, kar je predstavljalo 40 % prebivalstva. 45 % prebivalstva je govorilo italijansko in furlansko in 9 % prebivalstva nemško. Zgodovinarka [[Liliana Ferrari]] v ''Gorizia ottocentesca, fallimento del progetto della Nizza austriaca'' navaja, da vzrok za povečanje govorcev slovenščine niso migracije, temveč to, da so se tisti, ki so se do tedaj v družini pogovarjali slovensko in na delu v italijanščini, izrekli za Slovence. Priključitev Gorice h [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je imela za posledico postopno zmanjšanje rabe slovenščine, zlasti v 20. letih 20. stoletja, ko je oblast prevzela [[Fašizem|Fašistična stranka]] in prepovedala ter preganjala vsakršno rabo slovenskega jezika. Po drugi svetovni vojni je nemščina na tem območju počasi izginila. V Gorici uporabljajo različne jezike: [[italijanščina|italijanščino]], [[slovenščina|slovenščino]] in [[furlanščina|furlanščino]] ter regionalna narečja. === Mestne četrti in predeli === # [[Rojce]] <small>(''Campagnuzza'')</small> # [[Ločnik, Gorica|Ločnik]] <small>(''Lucinico'')</small> # [[Pevma - Štmaver - Oslavje]] <small>(''Piuma-San Mauro-Oslavia'')</small> ## Gasa <small>(''Dosso del Bosniaco'')</small> ## Gropajšče <small>(''Località Groppai'')</small> ## Soline ## Hudičeva luknja <small>(''Località Busa dal Diau'')</small> # [[Podgora, Gorica|Podgora]] <small>(''Piedimonte del Calvario'')</small> # [[Stražce]] <small>(''Straccis'')</small> # [[Svetogorska četrt - Placuta]] <small>(''Montesanto-Piazzutta'')</small> # [[Gorica|Mestno središče]] <small>(''Centro cittadino'')</small> ## [[Goriški grad|Grad]] <small>(''Castello'')</small> # [[Štandrež]] <small>(''Sant'Andrea'')</small> ## Rumitišče/Jeremitišče <small>(''Case dell'Eremita'')</small> ## Puhlice # [[Podturn - Sveta Ana]] <small>(''San Rocco-Sant'Anna'')</small> # [[Cerje, Gorica|Cerje]] <small>(''Madonnina del Fante'')</small> * [[Gradiščuta]] <small>(''Gradiscutta'')</small> * [[Grojna]] <small>(''Groina''/''Vallone dell'Acqua'')</small> == Slovenci v Gorici== === Kulturne in verske ustanove === [[slovenska manjšina v Italiji|Slovenska narodna manjšina]] ima v Gorici svoj [[Kulturni dom Gorica]] (od 1981), Katoliški dom – [[Kulturni center Lojze Bratuž]] (od 1962; nova zgradba kulturnega centra 1996), pastoralno središče ([[Personalna župnija|personalno župnijo]]) ter več drugih kulturnih društev in ustanov, mdr. mešani [[pevski zbor Lojze Bratuž]]. === Izobraževanje v slovenskem jeziku === V nekdanji [[Goriška pokrajina (Italija)|goriški pokrajini]] je z [[Zaščitni zakon za Slovence v Italiji|Zaščitnim zakonom]] za Slovence v Italiji (Zakon 38/2001) [[slovenščina]] postala zaščitena kot jezik avtohtone [[Slovenci v Italiji|slovenske narodne manjšine]]. Otroci lahko vse obvezno šolanje, ki v Italiji traja 10 let, opravijo v slovenskem jeziku na slovenskih šolah. Na območju nekdanje [[Goriška pokrajina (Italija)|goriške pokrajine]] deluje 6 slovenskih vrtcev, 7 osnovnih šol, 1 nižja srednja šola (Ivan Trinko) in 5 višjih srednjih šol. Višje srednje šole so združene v skupni stavbi v Puccinijevi ulici, kjer lahko učenci izbirajo med tremi [[Gimnazija|gimnazijami]] (klasični licej Primoža Trubarja, znanstveni in humanistični licej Simona Gregorčiča) in tremi tehniškimi zavodi (informatiko na Juriju Vegi, ekonomsko ter turistično smer na Žigi Zoisu). * Osnovne šole na Goriškem: ** Občina Gorica: *** Oton Župančič v Gorici *** Fran Erjavec v Štandrežu *** Josip Abram v Pevmi ** Občina Števerjan: *** Alojz Gradnik v Števerjanu ** Občina Sovodnje ob Soči: *** Peter Butkovič v Sovodnjah ob Soči ** Občina Doberdob: *** Prežihov Voranc v Doberdobu **Občina Krmin: ***Ludvik Zorzut v Bračanu * Nižje srednje šole na Goriškem: ** Občina Gorica: *** Ivan Trinko v Gorici **Občina Gorica: *** Višji sredji izobraževalni center: * Licejski pol Gregorčič Trubar * Tehniški pol Cankar Vega Zois == Kultura == === Evropska prestolnica kulture 2025 === Gorica, skupaj z Novo Gorico, je bila 18. decembra 2020 proglašena za nosilko naziva »[[Evropska prestolnica kulture]]« v letu 2025. === Visoko izobraževanje === * Goriška podružnica [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]] na [[Seznam cest in ulic v Gorici|Alvianovi ulici]]. * Goriški podružnici [[Univerza v Vidmu|Univerze v Vidmu]] in [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]]. [[Slika:Units sede di Gorizia.jpg|sličica|252x252_pik|Sedež goriške podružnice [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]] na Alvianovi ulici]] === Mediji === ==== Tisk ==== Izdaje dnevnikov v Gorici: * ''[[Messaggero Veneto|Messaggero Veneto - Giornale del Friuli]]'' * ''[[Il Piccolo]]'' * ''[[Primorski dnevnik]]'' Časopisi in revije: * ''[[Borc San Roc]]'' * ''[[Iniziativa Isontina]]'' * ''[[Isonzo Soča]]'' * ''[[Novi glas]]'' * ''[[Studi Goriziani]]'' * ''[[Voce Isontina]]'' ==== Televizija ==== * [[Canale 6 - TVM]] * [[Telemare]] ===== Uredništva v Gorici: ===== * [[Rai Friuli-Venezia Giulia]] * [[Telefriuli]] * [[Telequattro]] === Hrana === [[Slika:Gubana.jpg|sličica|203x203_pik|[[Gubanica]]]] [[Slika:Rosa di Gorizia.jpg|sličica|203x203_pik|[[Goriška vrtnica]] (rosa di Gorizia), tipični radič]] [[Slika:Gulasch.jpg|sličica|203x203_pik|[[Golaž]]]] Zaradi sobivanja različnih kultur so v kuhinji vidni vplivi nemške, italijanske, slovenske, furlanske in balkanske kulinarike. Tipične goriške jedi so: [[krudegin|krudegini]] (it. cotechino) in [[kislo zelje]], [[golaž]] ter zeliščna [[frtalja]] (it. frittata). Najbolj tipična sladica je pečena gubanca, [[gubanica]] (tudi ''gubana''), primorsko pecivo iz maslenega nevzhajanega testa. Pomembna prireditev, ki poteka od leta 2003 in se je v zadnjih letih zelo razširila, je sejem ''Okusi ob meji'' (Gusti di frontiera), kjer obiskovalci lahko pokusijo mednarodne dobrote. === Prireditve === * [[Amideieva nagrada]] (Premio Sergio Amidei) julija meseca, prireditev za najboljši filmski scenarij * filmforum / Convegno Internazionale di Studi sul Cinema e ''MAGIS Gorizia International Film Studies Spring School'' * [[Evropsko tekmovanje klasične kitare Enrica Mercatalija]] (Concorso Europeo di Chitarra Classica "Enrico Mercatali") maja meseca * [[èStoria]] maja meseca, festival internazionale della storia * [[Musica Cortese]], glasbeni mednarodni festival * [[Mednarodni festival folklore]] in parada (Festival mondiale del Folklore e parata) avgusta meseca * [[Mittelmoda - The fashion award]] septembra meseca, mednarodno tekmovanje za mlade stiliste, od leta [[1993]] * [[Mednarodno tekmovanje v violini »Lipizerjeva nagrada«]] (Concorso Internazionale di Violino "Premio Rodolfo Lipizer") septembra meseca * ''[[Okusi ob meji]]'' (''Gusti di frontiera'') konec septembra, mednarodni festival kuhinje * ''[[Vegetarijanski festival]]'' (''Festival Vegetariano'') julija meseca, vsedržavni festival vegetarijanstva * ''[[Vinum Loci]]'' oktobra meseca, razstava in recenzija antičnih ter avtohtonih vin == Uprava == {{glej tudi|Seznam županov Občine Gorica}} Med letoma 2017 in 2020 je bila Gorica središče [[Medobčinska zveza Brda-Zgornje Posočje|Medobčinske zveze Brda-Zgornje Posočje]] (UTI Collio - Alto Isonzo) === Župani in politika === [[Slika:Rodolfo Ziberna.jpg|sličica|149x149_pik|[[Rodolfo Ziberna]] ([[Naprej Italija (2013)|Naprej Italija]]), sedanji župan]] Od rojstva Italijanske republike leta [[1946]], večina goriških županov je pripadala političnem področju [[Desna sredina|desne sredine]] in nekaj izjem pa [[Leva sredina|levi sredini]]. Prvi župan republiške dobe je bil [[Giovanni Stecchina]], predstavnik [[Italijanska republikanska stranka|Italijanske republikanske stranke]]; stranka, ki po letu 1946 se je premaknila iz [[Politična levica|levice]] na levo sredino. Po Stecchini je sledilo sedem županov [[Krščanska demokracija (Italija)|Krščanske demokracije]], tedanja največja in najvplivnejša italijanska stranka. Po letu [[1994]] župani so bili izvoljeni neposredno s strani občanov; prvi je bil [[Gaetano Valenti]], predstavnik [[Silvio Berlusconi|Berlusconijeve]] stranke [[Naprej Italija (1994)|Naprej Italija]], dvakrat izvoljen. === Pobratenja === * {{Ikonazastave|AUT}} [[Celovec]], od 1965<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www3.comune.gorizia.it/it/gemellaggi-e-collaborazioni|title=GEMELLAGGI E COLLABORAZIONI|accessdate=10. marec 2022|archive-date=2022-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20220611142106/http://www3.comune.gorizia.it/it/gemellaggi-e-collaborazioni|url-status=dead}}</ref> * {{Ikonazastave|ITA}} [[Grosseto]], od 1981<ref name=":0" /> * {{Ikonazastave|ITA}} [[Sassari]], od 1983<ref name=":0" /> * {{Ikonazastave|AUT}} [[Lienz]], od 1997<ref name=":0" /> * {{Ikonazastave|NLD}} [[Venlo]]{{navedi vir}} * {{Ikonazastave|POL}} [[Kielce]]{{navedi vir}} * {{Ikonazastave|HUN}} [[Zalaegerszeg]]{{navedi vir}} === Sodelovanje === * {{Ikonazastave|ITA}} [[Innichen|Innichen/San Candido]]<ref name=":0" /> == Znani Goričani == *[[Frančišek Borgia Sedej]] (1854-1931) [[Slovenci|slovenski]] [[Duhovnik|rimskokatoliški duhovnik]], [[Nadškofija Gorica|goriški škof in nadškof]] *[[Friderika Podgornik]] (1880–1948) [[Slovenci|slovenska]] [[Pianist|pianistka]] in [[Glasba|glasbena pedagoginja]] *[[Edvard Rusjan]] (1886-1911) [[Slovenci|slovenski]] [[letalski konstruktor]], [[pilot]] in pionir [[letalstvo|letalstva]] *[[Josip Rusjan|Josip (Pepi) Rusjan]] (1884-1953) [[Slovenci|slovenski]] [[letalski konstruktor]] in pionir [[letalstvo|letalstva]] *[[Lojze Bratuž]] (1902-1937) [[Slovenci|slovenski]] [[zborovodja]] in [[skladatelj]] *[[Boris Cijan]] (1909-1993) [[Slovenci|slovenski]] [[aeronavtika|aeronavtični]] [[inženir]], [[Vojaški pilot|vojaški]] [[Lovsko letalo|lovski]] [[preizkusni pilot|testni]] [[pilot]], [[Učitelj|inštruktor]] letenja, ustanovitelj akademske jadralne skupine v [[Letalski center Maribor|Letalskem centru Maribor]]. *[[Ljubka Šorli]] (1910-1993) [[Slovenci|slovenska]] [[Pesnik|pesnica]] in [[Učitelj|učiteljica]] *[[Damjana Bratuž]] (1927-2025) [[Slovenci|slovenska]] [[Pianist|pianistka]], [[Glasba|glasbena pedagoginja]] in [[Profesor|univerzitetna profesorica]] *[[Bogdana Bratuž]] (1934-2021) [[Slovenci|slovenska]] [[Gledališki igralec|gledališka igralka]] *[[Lojzka Bratuž]] (1934-2019) [[Slovenci|slovenska]] [[Literarni zgodovinar|literarna zgodovinarka]], [[Jezikoslovec|jezikoslovka]] in [[Profesor|univerzitetna profesorica]], kulturna delavka v [[Zamejski prostor|zamejskem prostoru]] na [[Goriška pokrajina|Goriškem]] *[[Anica Mihelangela Maraž]] (1938—1996), medicinska sestra, vzgojiteljica mladine in dobrodelnica == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [[Miha Kosi|Kosi M.]] (2007). »Nastanek mesta Gorica - dileme in nove perspektive«, ''Kronika'' '''55''': 171-184. * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} *Bassanese, Valentina. 2017. ''Gorizia e Collio una guida.'' Udine: Odos Libreria Editrice. *Spangher, Maria Rosaria de Vitis Piemonti Luciano. 1997. ''Conosciamo Gorizia: La storia, lo sviluppo, le tradizioni.'' Gorizia: Pro Loco di Gorizia. * Jazbar, Erika; Vogrič, Zdenko:''Gorica: vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti'', Gorica, Zadruga Goriška Mohorjeva, 2008 {{COBISS|ID=239233536}} ISBN 978-88-87407-91-4 * {{navedi knjigo |author=Brecelj, Marijan |year=1983|title=''Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom'' |publisher= Mohorjeva družba Celje|cobiss=21146112|pages=}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Italiji]] * [[Andrejev sejem v Gorici]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Gorizia}} {{wikislovar}} *[http://www.comune.gorizia.it Comune di Gorizia] - uradna stran v italijanščini {{Goriška pokrajina}} {{Evropska prestolnica kulture}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja ob Soči]] [[Kategorija:Gorica| ]] [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] rkv7wvms416bcpid433ke3pdel0jn1k 0 41833 6731511 6453941 2026-08-05T17:09:29Z TadejM 738 +zp: nedeljski gost 6731511 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Tomi Meglič|birth_date=|birth_place=[[Ljubljana]]|death_date=|death_place=|image=|caption=Tomi Meglič na koncertu leta 2007}} '''Tomi Meglič''', [[Slovenci|slovenski]] [[glasbenik]], * [[28. februar]] [[1977]], [[Ljubljana]]. Tomi je [[pevec]], [[kitara|kitarist]] in glavni tekstopisec skupine [[Siddharta]], v kateri kot bobnar sodeluje tudi [[Boštjan Meglič]], njegov mlajši brat. V mladosti je 6 let tekmoval v smučarskih skokih, 2 leti pa je treniral tudi alpsko smučanje.<ref>{{Navedi splet|title=Tomi Meglič je letel na smučeh|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/tomi-meglic-je-letel-na-smuceh/172577|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-12|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih glasbenikov]] == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175118717 Tomi Meglič: Imam to lastnost, da hranim stvari, tako fizične kot tudi prijateljstva.] Nedeljski gost (23. marec 2025). Val 202 (RTV Slovenija). {{Siddharta}} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Meglič, Tomi}} [[Kategorija:Slovenski rock pevci]] [[Kategorija:Slovenski rock kitaristi]] [[Kategorija:Siddharta]] bxkuh2a1azgkd4ogdoiaz8oaztcpvfs 0 42910 6731371 6486298 2026-08-05T12:29:47Z Octopus 13285 urejanje 6731371 wikitext text/x-wiki {{Infobox writing system |name=Kitajska pisava |type=[[logogram|logografska]] |languages=[[kitajščina]], [[japonščina]], [[korejščina]], [[vietnamščina]] |time= [[Bronasta doba|bronosta doba na Kitajskem]] do danes |fam1=jiaguwen (oklep-kost-pisava) |unicode |iso15924=Hani }} {{Kitajska}} '''Kitajska pisava''' ([[poenostavljena kitajščina|poenostavljeno]] 汉字, [[tradicionalna kitajščina|tradicionalno]] 漢字, kitajsko ''hanzi''{{navedi vir}}, [[Korejščina|korejsko]] ''[[handža]]'', [[Japonščina|japonsko]] ''[[kandži]]'') je [[pisava]], ki se uporablja na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]]. Kitajsko pisavo sestavljajo [[logogram]]i, se pravi, da vsaka pismenka opisuje neko besedo ali nek sestavni del pomena. Pisavo so prevzeli tudi drugi [[Vzhodna Azija|vzhodnoazijski]] narodi. [[Kangšijev besednjak]] vsebuje okrog 47.000 kitajskih pismenk. Nekateri besednjaki jih imajo tudi do 80.000, vendar gre za redko uporabljene besede. [[Slika:Hanzi.png|thumb|200px|Beseda 'pismenka' <br />v [[tradicionalna kitajščina|tradicionalni]] (desno)<br />in prenovljeni [[poenostavljena kitajščina|poenostavljeni]] obliki (levo)]] V novejšem času se je na Kitajskem precej razširila tudi uporaba latinice - glej članek [[pinyin]]. == Zgodovinsko == === Zgodovina do Ljudske republike Kitajske === [[Slika:Orakelknochen.JPG|thumb|200px|Kost za prerokovanje]] Kitajska pisava je stara več kot 3000 let. Do zdaj najstarejše odkrite kitajske pismenke so odkrili leta 1899 v [[Anjang]]u in izvirajo iz časa okoli 1400 pr. n. št. Te pismenke so vpraskane v kosti [[govedo|goveda]] (predvsem v [[lopatica|lopatice]], tako imenovane [[orakeljske kosti]]) in oklepe [[želva|želv]] (za prerokovanje [[lov]]a itd.); glej [http://www.um.u-tokyo.ac.jp/DM_CD/DM_CONT/KOKOTSU/HOME.HTM slike najdb] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20030803224233/http://www.um.u-tokyo.ac.jp/DM_CD/DM_CONT/KOKOTSU/HOME.HTM |date=2003-08-03 }}. Domnevajo, da je že takrat obstajalo približno 5000 različnih znakov. Sredi 1. tisočletja pr. n. št. se je slikovna pisava razvila v občevalno [[pisava|pisavo]], ki je lahko popolnoma izražala [[skladnja|skladnjo]] in [[semantika|semantiko]] nekaterih takratnih jezikov na ozemlju današnje [[Ljudska republika Kitajska|LR Kitajske]]. Z združitvijo kraljestva okoli leta [[200 pr. n. št.]] je pod prvim cesarjem [[Čin Ši Huangdi]]jem (秦始皇帝) prišlo do velikega poenotenja pisave. Skupaj z državnim aparatom, nastalim v času [[dinastija Čin|dinastije Čin]] po združitvi od leta 200 pr. n. št. naprej, je knjižni jezik, zaradi svoje rabe kot ''[[lingua franca]]'' v celotnem zaledju kitajskega cesarstva, omogočil povezovanje različnih kitajskih jezikovnih skupnosti in relativno poenotenje kitajskega kulturnega prostora. Na Kitajskem so morali biti [[politik]]i in državni uradniki še v 20. stoletju predvsem dobri [[književnik]]i, in ne dobri [[govornik]]i, kot je bilo to v navadi na Zahodu. Mnogi so opisovali veliko razočaranje številnih Kitajcev, ko so prvič slišali govoriti politike kot sta bila [[Mao Cetung]] in [[Deng Šjaoping]]. === Razvojne stopnje === <div class="interbox"> {| border="0" cellpadding="3" cellspacing="2" |----- | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | '''arhaična''' | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | '''[[pečatna pisava]]''' | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | '''[[tradicionalna kitajščina|tradicionalna]]''' | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | '''[[poenostavljena kitajščina|poenostavljena]]''' | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | '''[[pinjin]]''' | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | '''pomen''' |----- | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | [[File:人-oracle.svg|link=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%E4%BA%BA-oracle.svg|brezokvirja|60x60_pik]] | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | [[File:人-seal.svg|link=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%E4%BA%BA-seal.svg|brezokvirja|60x60_pik]] | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="7">人</font> | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="3">— </font> | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="3">rén </font> | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="3">človek</font> |----- | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | [[File:女-bronze.svg|link=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%E5%A5%B3-bronze.svg|brezokvirja|60x60_pik]] | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | [[File:女-seal.svg|link=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%E5%A5%B3-seal.svg|brezokvirja|60x60_pik]] | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | <font size="7">女</font> | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | <font size="3">—</font> | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | <font size="3">nǚ</font> | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | <font size="3">žensko</font> |----- | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | [[File:子-bronze.svg|link=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%E5%AD%90-bronze.svg|brezokvirja|60x60_pik]] | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | [[File:子-seal.svg|link=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%E5%AD%90-seal.svg|brezokvirja|60x60_pik]] | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="7">子</font> | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="3">—</font> | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="3">zǐ</font> | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="3">otrok</font> |----- | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | [[File:日-bronze.svg|link=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%E6%97%A5-bronze.svg|brezokvirja|60x60_pik]] | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | [[File:日-seal.svg|link=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%E6%97%A5-seal.svg|brezokvirja|60x60_pik]] | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | <font size="7">日</font> | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | <font size="3">—</font> | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | <font size="3">rì</font> | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | <font size="3">sonce</font> |----- | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | [[File:月-bronze.svg|link=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%E6%9C%88-bronze.svg|brezokvirja|60x60_pik]] | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | [[File:月-seal.svg|link=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%E6%9C%88-seal.svg|brezokvirja|60x60_pik]] | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="7">月</font> | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="3">—</font> | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="3">yuè </font> | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="3">luna</font> |----- | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | [[File:山-bronze.svg|link=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%E5%B1%B1-bronze.svg|brezokvirja|60x60_pik]] | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | [[File:山-seal.svg|link=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%E5%B1%B1-seal.svg|brezokvirja|60x60_pik]] | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | <font size="7">山</font> | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | <font size="3">— </font> | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | <font size="3">shān</font> | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | <font size="3">gora</font> |----- | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | [[File:川-bronze.svg|link=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%E5%B7%9D-bronze.svg|brezokvirja|60x60_pik]] | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | [[File:川-seal.svg|link=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%E5%B7%9D-seal.svg|brezokvirja|60x60_pik]] | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="7">川</font> | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="3">— </font> | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="3">chuān</font> | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="3">reka</font> |----- | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | [[File:水-bronze.svg|link=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%E6%B0%B4-bronze.svg|brezokvirja|60x60_pik]] | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | [[File:水-seal.svg|link=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%E6%B0%B4-seal.svg|brezokvirja|60x60_pik]] | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | <font size="7">水</font> | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | <font size="3">— </font> | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | <font size="3">shuǐ</font> | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | <font size="3">voda</font> |----- | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | [[File:雨-bronze.svg|link=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%E9%9B%A8-bronze.svg|brezokvirja|60x60_pik]] | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | [[File:雨-seal.svg|link=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%E9%9B%A8-seal.svg|brezokvirja|60x60_pik]] | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="7">雨</font> | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="3">—</font> | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="3">yǔ</font> | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="3">dež</font> |----- | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | [[File:竹-bronze.svg|link=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%E7%AB%B9-bronze.svg|brezokvirja|60x60_pik]] | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | [[File:竹-seal.svg|link=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%E7%AB%B9-seal.svg|brezokvirja|60x60_pik]] | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | <font size="7">竹</font> | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | <font size="3">— </font> | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | <font size="3">zhú </font> | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | <font size="3">bambus</font> |----- | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | [[File:木-bronze.svg|link=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%E6%9C%A8-bronze.svg|brezokvirja|60x60_pik]] | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | [[File:木-seal.svg|link=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%E6%9C%A8-seal.svg|brezokvirja|60x60_pik]] | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="7">木</font> | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="3">—</font> | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="3">mù</font> | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="3">drevo</font> |----- | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | [[File:馬-bronze.svg|link=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%E9%A6%AC-bronze.svg|brezokvirja|60x60_pik]] | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | [[File:馬-seal.svg|link=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%E9%A6%AC-seal.svg|brezokvirja|60x60_pik]] | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | <font size="7">馬</font> | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | <font size="7">马</font> | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | <font size="3">mǎ</font> | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | <font size="3">konj</font> |----- | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | [[File:鳥-bronze.svg|link=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%E9%B3%A5-bronze.svg|brezokvirja|60x60_pik]] | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | [[File:鳥-seal.svg|link=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%E9%B3%A5-seal.svg|brezokvirja|60x60_pik]] | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="7">鳥</font> | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="7">鸟</font> | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="3">niǎo</font> | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="3">ptica</font> |----- | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | [[File:龜-bronze.svg|link=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%E9%BE%9C-bronze.svg|brezokvirja|60x60_pik]] | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | [[File:龜-seal.svg|link=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%E9%BE%9C-seal.svg|brezokvirja|60x60_pik]] | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | <font size="7">龜</font> | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | <font size="7">龟</font> | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | <font size="3">guī</font> | bgcolor="#EFEFEF" valign="middle" align="center" | <font size="3">želva</font> |----- | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | [[File:龍-bronze.svg|link=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%E9%BE%8D-bronze.svg|brezokvirja|60x60_pik]] | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | [[File:龍-seal.svg|link=https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%E9%BE%8D-seal.svg|brezokvirja|60x60_pik]] | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="7">龍</font> | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="7">龙</font> | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="3">lóng</font> | bgcolor="#DFDFDF" valign="middle" align="center" | <font size="3">zmaj</font> |} </div> === Prenova pisave v Ljudski republiki Kitajski === Leta 1955 je Kitajska uvedla sporno reformo, s katero so začeli pisati od leve na desno (namesto od zgoraj navzdol) in močno poenostavili najbolj uporabljane znake. Posegli so tudi po številnih zapisih, ki so se že uporabljali pri [[rokopis]]u. Zgledi teh poenostavitev so 图 namesto 圖 (''tu'', ''zemljevid''), 龙 namesto 龍 (''long'', ''zmaj'') in 单 namesto 單 (''dan'', ''posameznik''). Metode poenostavitve so bile na primer povezava pik v črte (馬 ''ma'', ''konj'', je postala 马), izpuščanje črt in/ali pik (爲 oz. 為 ''wei'', ''početi'', je postala 为) ali združevanje dveh ali treh tradicionalnih znakov v enega poenostavljenega (復 in 複 ''fù'' sta bila združena v poenostavljen znak 复). Hkrati s prenovljenimi poenostavljenimi znaki se še danes delno uporabljajo tudi stari tradicionalni znaki, in se z naraščajočo omilitvijo razmer čedalje bolj vračajo v kitajski vsakdanjik. Kljub temu današnji povprečno izobražen Kitajec ne more prebrati starih besedil, ki niso bila prevedena iz tradicionalne v poenostavljeno pisavo. Na [[Tajvan]]u, v [[Hong Kong]]u in [[Makav|Makavu]] se je tradicija pisanja z daljšimi znaki ohranjala do dandanes in je razširjena tudi pri [[prekomorski Kitajci|prekomorskih Kitajcih]]. Tako simbolni pomen znakov in radikalov ostaja razpoznaven. V rokopisih pa tradicionalno obstaja cela vrsta raznih [[hitropis]]ov, ki delno ustrezajo poenostavitvam LR Kitajske. == Kitajska pisava zunaj Kitajske == Kitajske pismenke so se, v okviru prenosa kulture, osvajanja in [[budizem|budističnega]] [[misijonarstvo|misijonarstva]], skozi stoletja razširile tudi v [[Koreja|Korejo]], na [[Japonska|Japonsko]] in v [[Vietnam]]. V Koreji so sprva pisali le s kitajskimi znaki. Leta 1446 so vzporedno začeli vpeljevati na novo razvito [[fonem]]sko pisavo, imenovano ''[[hangul]]''. V [[Južna Koreja|Južni Koreji]] se je v številnih natisnjenih delih še do danes ohranil mešani sistem s kitajskimi znaki (tam se imenuje [[handža]]) in [[hangul]]om, medtem ko so bili v [[Severna Koreja|Severni Koreji]] po reformi pisave kitajski znaki odpravljeni. Na Japonskem, kjer danes uporabljajo poenostavljeno različico tradicionalne kitajske pisave s še manj [[Radikal (kitajska pisava)|radikali]], so se kitajski znaki razvili v [[zlogovna pisava|zlogovni pisavai]] [[hiragana|hiragano]] in [[katakana|katakano]]. Tudi v [[Vietnam]]u so po koncu francoske kolonizacije odpravili kitajsko pisavo; nadomestili so jo z [[latinica|latinico]] z različnimi [[diakritično znamenje|diakritičnimi znamenji]]. Za podrobnosti glej: [[vietnamščina]]. == Sistematika == [[Slika:Radical052.png|thumb|100px|Radikal 52 in njegova raba v pismenki]] Najstarejši leksikon kitajskih [[pismenka|pismenk]] je slovar [[Shuowen Jiezi]] (说文解字/說文解字, tj. ''Pojasnilo preprostih in razlaga sestavljenih znakov'') iz leta 121 n. št. Posamezne pismenke so tam razdeljene na sistem osnovnih znakov, tako imenovanih [[Radikal (kitajska pisava)|radikalov]]. Razvrščanje pismenk po radikalih se je obdržalo do današnjih dni. Število radikalov, ki je v časih ''Shuowen jiezi'' zneslo 512, se je sicer zmanjševalo, tako da današnji najbolj uporabljan [[seznam tradicionalnih radikalov]] vsebuje 214 vrst znakov. To razdelitev je podprl predvsem ''Kandži zidian'' (康熙字典, ''slovar Kandži'') iz leta 1716, ki vsebuje približno 49.000 znakov. Slovarji za poenostavljeno pisavo uporabljajo drugačen nabor radikalov, pogosto gre za 227 radikalov. Za sistematsko razvrstitev kitajskih besed v [[telefonski imenik|telefonskih imenikih]] in splošnih enciklopedijah (za razliko od specializiranih leksikonov pisave) se danes uporablja predvsem transkripcija [[pinjin]]. (V korejskih in japonskih so besede urejene glede na njihov prepis v zlogovne abecede.) Projekt [http://kanji-database.sourceforge.net/ Kanji-Database] skuša združiti 70.000 znakov iz [[Unicode]] 3.1 z 90.000 znaki iz [http://www.mojikyo.org/html/abroad/abroad_top.html pisav Modžikjo]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. == Posamezni znaki == === Delitev pismenk === Pismenke so bile na Kitajskem razdeljene v [[šest kategorij kitajskih pismenk|šest kategorij]] (六书/六書 ''liùshū''): # 象形 (''Xiàngxíng'', slov. ''slikovni znaki'') – [[piktogram]]i, ki so prikazovali pojem, ki so ga predstavljali (npr. 山 za goro). # 指事 (''Zhǐshì'', slov. ''nakazovanje dejanskosti'') – [[simbol]]i, [[ideogram]]i. # 会意/會意 (''Huìyì'', slov. ''združevanje pomenov'') – [[znak]]i, sestavljeni iz dveh ali več znakov različnih pomenov tako, da predstavljajo pomensko nov sklop. # 形声/形聲 (''Xíngshēng'', slov. ''oblika in zven'') – znaki, ki so sestavljeni iz po enega glasovnega in pomenskega znaka ([[fonogram]]i). Zgled je znak 媽 (''mā'', ''mati''). Desna komponenta 馬 (''mǎ'', ''konj'') nakazuje [[izgovarjava|izgovarjavo]], medtem ko leva komponenta 女 (''nü'', ''ženska'') daje znaku pomen. Pomenska komponenta je pogosto [[radikal (kitajska pisava)|radikal]], po katerem so znaki urejeni v [[slovar]]jih. # 转注/轉注 (''Zhuǎnzhù'', slov. ''obračanje in zlitje'') – [[sinonim]]i. # 假借 (''Jiǎjiè'', slov. ''pod napačnim imenom'') – znaki, ki se uporabljajo zaradi enake izgovarjave, kot znaki s povsem drugim pomenom. Približno 90 % vseh kitajskih znakov spada v četrto skupino, se pravi v skupino znakov, sestavljenih iz glasovnega in pomenskega znaka. === Pomen posameznih pismenk === V svoji dolgi razvojni zgodovini je večina pismenk prevzela celo vrsto različnih pomenov. Dva primera: 傳 (''chuán, zhuàn''): * dati ali poslati naprej (''chuán'') * poučevati, vbijati v glavo (''chuán'') * razširjati, raztezati se (''chuán'') * prenašati, voditi, peljati (elektrika, toplota) (''chuán'') * klicati, pozvati, povabiti (''chuán'') * spremna beseda (''zhuàn'') 道 (''dào''): * pot, cesta * resnica, doktrina, nauk, načelo * [[taoizem]] * okrožje, politični del prefekture * [[enota štetja]], npr. 一道光 (''yī dào guāng'', slov. ''en svetlobni žarek'') * voditi, peljati * govoriti, reči, besede * čista fonetska raba (npr. pri prepisu imena nemškega mesta [[Landau]] kot ''Lang-dao'') To pri branju in prevajanju starih besedil predstavlja eno največjih težav. Ker je v [[kitajščina|kitajščini]] na voljo zelo veliko [[homofon]]ov, znaki v številnih primerih pomen nakazujejo le povsem fonetsko. Starodavno besedilo v klasičnem rokopisu je zgolj na podlagi fonetskega napotka praktično nemogoče razumeti; slog pisanja se močno razlikuje od takrat govorjenega jezika. === Besede === Kitajske besede večinoma sestojijo iz več znakov. Prvotno so v klasični starodavni kitajščini, predvsem v knjižnem jeziku, večino besed sestavljali en ali dva znaka. Z uvedbo [[Republika Kitajska|kitajske republike]] v 20. stoletju so se besede začele še bolj daljšati. === Število pismenk === Povprečni kitajski slovar našteva kakšnih 10.000 znakov, do zdaj najobsežnejši slovar ''Zhōnghuá zìhǎi'' 中华字海 iz leta 1994 našteva okoli 87.000 različnih pismenk in njihovih različic. Večina teh pismenk se pojavlja le v stari literaturi, za določitev zemljepisnih pojmov ali v [[narečje|narečjih]]. Primer: znak 浬 ''li'', ''navtična milja'', je stavljen kot 里 ''li'', ''milja'', ali kot 海里 ''haili'', ''morska milja''. Mnogi znaki se pojavljajo le v določenem kontekstu. Znak 崁 ''kan'' se npr. pojavlja le za zapis imena utrdbe ''Čikanlou'' 赤崁樓 v [[Tainan]]u na [[Tajvan]]u. Povprečno izobraženi Kitajci bi morali poznati okoli 3000 pismenk (šolani nekaj več), toliko naj bi jih zadostovalo tudi za spremljanje časopisja. [[Univerzitetni profesor]]ji pogosto poznajo okoli 8000 pismenk. Ljudje, ki poznajo manj kot 1500 (na podeželju) ali 2000 pismenk (v mestih), veljajo na Kitajskem za [[analfabet]]e. V [[japonščina|japonščini]] in še posebej v [[korejščina|korejščini]] se vse te vrednosti občutno skrčijo, saj se tam večina redkeje uporabljanih besed zapisuje z [[zlogovna pisava|zlogovno pisavo]]. === Pripomočki za pisanje === Kitajci za [[kaligrafija|kaligrafsko]] pisanje na [[papir]] in [[svila|svilo]] uporabljajo [[čopič]] ter črn in rdeč [[tuš]]. Pisanje na [[svila|svilo]] je znano že od 14. stoletja. Tradicionalni »štirje zakladi učenjaških sob« so bili ''čopič'', ''tuš'', ''kamen za drgnjenje'' in ''papir''. V sodobnem vsakdanjiku navadno pišejo z zahodnimi [[pisalo|pisali]]; med poukom pisanja v tajvanskih [[osnovna šola|osnovnih šolah]] učenci uporabljajo [[svinčnik]] in posebne karirane [[zvezek|zvezke]]. V podjetjih danes kitajske znake najpogosteje pišejo z [[računalnik]]om s sodobnimi urejevalniki besedil, ki podpirajo različne sisteme vnosa znakov. Na internetu je možno dobiti preproste programe, ki latinico ([[pinjin]]) sproti samodejno pretvarjajo v kitajske zanke, npr.: [http://www.chinese-tools.com/tools/ime.html Chinese Input Method Editor]. === Stavljenje === Pri [[stavljenje|stavljenju]] kitajskih besedil postavijo vse znake, vključno z [[ločilo|ločili]], v enako velike namišljene škatlice, približno kvadratne oblike. Potemtakem ni nobenih različno širokih znakov, kot sta npr. latinski črki ''m'' in ''i''. Da je moč še vedno prepoznati podrobnosti tudi najbolj zapletenih znakov, z 20 ali več črtami, ne smejo izbrati premajhne [[tipografija|tipografije]]. Nekateri redki znaki imajo ob sebi ali nad sabo pogosto tudi majcen zapis [[izgovorjava]] ([[bopomofo]] v LR Kitajski pred reformo leta 1956 in današnjem [[Tajvan]]u do dandanes, ali [[furigana]] na [[Japonska|Japonskem]]). V kitajski pisavi [[presledek|presledkov]] med besedami običajno ne pišejo. Zato v jezikih, ki uporabljajo to pisavo, ni jasne opredelitve pojma »[[beseda]]«. Pogosto celo naravni govorci jezika niso enotni ali je določen element stavka npr. [[obrazilo]] ali samostojna beseda. Besedilo prelomijo na poljubnem mestu, brž ko je vrstica polna; pravil za [[prelom]] ni. Preloma ni zgolj neposredno pred ločilom, v tem primeru se znak »prenese« v naslednjo vrsto. === Smer pisanja === [[Slika:九-order.gif|frame|Smer pisanja [džiǔ](9)]] Kitajsko pisavo so v predsodobnem času navadno pisali navpično od zgoraj navzdol, iz tega izvirajoče stolpce pa so uredili od desne proti levi. Od reforme pisave se v LR Kitajski v knjigah zgledujejo po evropskih knjigah in pišejo znake v vrstah od leve proti desni, z vrstami pisanimi od zgoraj navzdol. Na Tajvanu se [[leposlovje|leposlovna dela]] še vedno berejo od zgoraj navzdol. Za časopise in revije, kot tudi za strokovne knjige in učbenike pa to drži le pogojno. V oglasih, in še pogosteje v reklamah, se, kadar se pojavi zahodno ime (navadno ime [[blagovna znamka|blagovne znamke]]), uporablja zapis od leve proti desni. Pri [[kaligrafija|kaligrafiji]] in pesmih se skoraj izključno uporablja edino zapis od zgoraj navzdol. Na Japonskem najdemo obe različici, pri čemer so leposlovna besedila pogosteje pisana v stolpcih, strokovna pa pogosteje v vrsticah. V časopisih uporabljajo mešanico obeh različic, s čimer lahko dosežejo očem prijetno postavitev strani brez ekstremno kratkih vrstic (in/ali stolpcev). Knjige, tiskane od zgoraj navzdol, torej tiste s Tajvana in večina japonskih, se po evropskih merilih odpirajo na »napačni« strani, torej »zadaj«. Če pogledamo [[naslovnica|naslovnico]], je [[knjižni hrbet|hrbet]] torej desno, in ne levo, kot v Evropi. Knjige, kjer je besedilo urejeno od leve proti desni, imajo naslovnico na strani, ki smo jo Evropejci navajeni in jih tudi beremo in odpiramo kot evropske knjige. Napisi na portalih in vrati so v LR Kitajski pogosteje pisani od desne proti levi. Na Japonskem so tovrstni napisi pisani od leve proti desni, z izjemo [[tempelj|templjev]] in [[oltar]]jev, kjer so tradicionalno pisani skoraj izključno od desne proti levi. Na Tajvanu tečejo napisi na tempeljskih vratih in oltarjih od desne proti levi. === Interpunkcija === [[Interpunkcija]] (标点/標點 ''biāodiǎn'') v današnji obliki je bila uvedena zlagoma v 20. stoletju in sicer zaradi stika z Zahodom. Sicer so že v zgodnjih kostnih zapisih razpoznavne tudi spraskane črte, ki so verjetno služile za razločitev [[semantika|semantičnih]] enot. V starodavnih kitajskih besedilih postavljanje ločil ni bilo v navadi, bralci so lahko [[premor]]e (读/讀 ''dòu'') sami dopisali v besedilo. V ta namen so uporabljali navadno majhen krožec " 。" (圈 ''quān'') ali piko (点/點 ''diǎn''). Postopek zapisovanja ločil v besedilo se od časov [[dinastija Han|dinastije Han]] imenuje 句读/句讀 (''jùdòu'', tj. ''stavčni premor''). Velike učenjake je bilo moč prepoznati po njihovih osebnih načinih interpunkcije. Še danes je npr. v tajvanskih knjigarnah moč najti izdaje klasikov, ki uporabljajo interpunkcijo znanih učenjakov. Od septembra 1951 je interpunkcija v LR Kitajski uradno predpisana. Od leta 1990 obstaja 16 [[ločilo|ločil]], ki ustrezajo podobnim ločilom na Zahodu in se uporabljajo podobno. Posebna sta znak za konec stavka " 。" (句号/句號 ''jùhào'', glej »krožec«, zgoraj) in naštevalne »ležeča« vejica " 、"(顿号/頓號 ''dùnhào''). == Zunanje povezave == {{Commons|Chinese Characters}} <!--- Note: Academic link EXPLAINING Chinese characters welcome. Links toward translation services, learning product will be deleted.---> ;Zgodovina in nastanek kitajskih znakov * Excerpt from [http://www.pinyin.info/readings/texts/visible/index.html Visible Speech: The Diverse Oneness of Writing Systems] by John DeFrancis, © 1989 by the University of Hawai`i Press. Used by permission of the University of Hawai`i Press. ;Spletni slovarji * [http://ctext.org/dictionary.pl?if=en Chinese Text Project Dictionary] Comprehensive character dictionary including data for all Chinese characters in Unicode, and exemplary usage from early Chinese texts. * [http://www.omniglot.com/writing/chinese_evolution.htm Evolution of Chinese Characters] * [http://zhongwen.com/ Zhongwen.com]: a searchable dictionary with information about character formation * Richard Sears, [http://www.chineseetymology.org/ Chinese Etymology]. ;Kitajski znaki v računalništvu * [http://www.unicode.org/charts/unihan.html Unihan Database]: Chinese, Japanese, and Korean references, readings, and meanings for all the Chinese and Chinese-derived characters in the [[Unicode]] character set * [http://www.cchar.com/ cchar.com Chinese Character Software]: Prikaz pisanja kitajskih znakov. * [http://www.cymraeg.ru/daoulagad.html Daoulagad Han] — Mobile OCR hanzi dictionary, OCR interface to the UniHan database * [http://www.chinese-tools.com/tools/ime.html Chinese Input Method Editor] - program za pisanje kitajskih znakov s pomočjo latinice * [http://www.mandarintools.com/ On-line Chinese Tools] - zbirka programov za delo s kitajščino ;Zgodnja dela zgodovinskega pomena * {{navedi knjigo|url=http://books.google.com/books?id=rDQrAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false|title=Chinese and English dictionary: compiled from reliable authors|author=|year=1893|publisher=American Tract Society|edition=|location=|page=|isbn=|pages=|accessdate=2011-05-15}} * {{navedi knjigo|url=http://books.google.com/books?id=h380AQAAIAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false|title=Chinese and English dictionary: containing all the words in the Chinese imperial dictionary; arranged according to the radicals, Volume 1|author=Kangxi (Emperor of China)|year=1842|publisher=Printed at Parapattan|location=|page=|isbn=|pages=|accessdate=2011-05-15}} [[Kategorija:Kitajščina]] [[Kategorija:Pisave]] {{normativna kontrola}} 5869mb63xuo3irm4pqqzo5crdyh5h6m 0 44752 6731534 6718432 2026-08-05T17:37:32Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +nedeljski gost 6731534 wikitext text/x-wiki {{Infobox chess player |name = Judit Polgár |image = [[Slika:Judit Polgár 2013.jpg|200px]] |caption = Judit Polgár leta 2013 v Varšavi |country = Madžarska |birth_date = {{Birth date and age|1976|7|23|df=y}} |birth_place = [[Budimpešta]], Madžarska |death_date = |death_place = |title = [[Velemojstrica|Velemojstrica (GM)]] (1991) |rating = (neaktivna od septembra 2015) |peakrating = 2735 (julij 2005) |peakranking = {{ubl|Št. 8 (julij 2004)|Št. 1 med ženskami (januar 1989)}} |FideID = 700070 }} '''Judit Polgár''', [[Madžari|madžarska]] [[šah]]ovska [[velemojstrica]], * [[23. julij]] [[1976]], [[Budimpešta]], [[Madžarska]]. Velja za najmočnejšo šahistko v zgodovini [[Šah|šaha]]<ref name="strongestfemaleever" /> in je edina ženska, ki ji je uspelo na skupni svetovni lestvici priti med Top 10. Leta 1991 je pri 15 letih in 4 mesecih dosegla naslov [[Velemojstrica|velemojstrice]] (GM), s čimer je podrla rekord, ki ga je pred tem od leta 1958 imel nekdanji svetovni prvak [[Bobby Fischer]]. Bila je najmlajša igralka, ki se je uvrstila na lestvico 100 najboljših igralcev [[FIDE]], ko je januarja 1989 pri 12 letih zasedla 55. mesto.<ref>[http://www.olimpbase.org/Elo/Elo198901e.html FIDE Rating List :: January 1989] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170104050052/http://www.olimpbase.org/Elo/Elo198901e.html|date=4 January 2017}} OlimpBase</ref> Judit Polgár je edina ženska, ki je bila resna kandidatka za [[svetovno šahovsko prvenstvo]], ki se ga je udeležila leta 2005; pred tem je sodelovala na velikih izločilnih turnirjih za svetovno prvenstvo z več kot 100 igralci. Je tudi edina ženska, ki je presegla 2700 Elo rating točk. Leta 2004 je dosegla svojo najvišjo svetovno uvrstitev na 8. mestu skupne lestvice, leta 2005 pa svoj najvišji FIDE rating 2735.<ref>{{navedi splet|last=Smerdon|first=David|title=What's behind the gender imbalance in top-level chess?|url=http://theconversation.com/whats-behind-the-gender-imbalance-in-top-level-chess-150637|access-date=15 June 2021|website=The Conversation|date=13 December 2020|language=en|archive-date=29 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211029225404/https://theconversation.com/whats-behind-the-gender-imbalance-in-top-level-chess-150637|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Judit Polgar {{!}} Top Chess Players|url=https://www.chess.com/players/judit-polgar|access-date=15 June 2021|website=Chess.com|language=en-US|archive-date=20 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211120222735/https://www.chess.com/players/judit-polgar|url-status=live}}</ref> Od januarja 1989 do njene upokojitve 13. avgusta 2014 je na lestvicah zasedala prvo mesto v kategoriji žensk.{{efn|Ker je naslednjih 12 mesecev ni bilo mogoče odstraniti s seznama, jo je na rating listi marca 2015 "uradno" prehitela Kitajka [[Hou Yifan]]; avgusta 2015 je bila ponovno številka 1 na ženski rating listi, ko je še zadnjič nastopila na svetovni FIDE lestvici.}} Zmagala je ali si delila prvo mesto na šahovskih turnirjih [[Mednarodni šahovski kongres Hastings|Hastings]] 1993, Madrid 1994, León 1996, [[US Open šahovsko prvenstvo|US Open]] 1998, Hoogeveen 1999, Sigeman & Co 2000, Japfa 2000 in Najdorf Memorial 2000.<ref>{{navedi splet|title=Super-Tournament – Participants|last=Avrukh|first=Boris|publisher=Boris Avrukh|date=25 June 2009|author-link=Boris Avrukh|url=http://avrukhboris.wordpress.com/2009/06/25/presentation-of-the-players-and-additional-information-for-the-18th-maccabiah/|access-date=22 April 2010|archive-date=18 July 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110718085950/http://avrukhboris.wordpress.com/2009/06/25/presentation-of-the-players-and-additional-information-for-the-18th-maccabiah/|url-status=live}}</ref> Je edina ženska, ki je dobila partijo proti aktualnemu prvemu igralcu sveta. Premagala je enajst sedanjih ali nekdanjih svetovnih prvakov v pospešenem ali klasičnem šahu med katerimi so [[Magnus Carlsen]], [[Anatolij Karpov]], [[Gari Kasparov]], [[Vladimir Kramnik]], [[Boris Spaski|Boris Spaski,]] [[Vasilij Smislov]], [[Veselin Topalov]], [[Višvanatan Anand]], [[Ruslan Ponomarjov]], [[Aleksander Halifman|Aleksander]] [[Aleksander Halifman|Halifman]] in [[Rustam Kasimdžanov]].<ref name="JPolgarSite">{{navedi splet|title=Judit Polgár|publisher=Judit Polgár|url=http://www.polgarjudit.com/|access-date=10 February 2014|archive-date=25 March 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130325100116/http://www.polgarjudit.com/|url-status=live}}</ref> Svojo upokojitev iz tekmovalnega šaha je naznanila 13. avgusta 2014.<ref>{{navedi novice|url=https://www.thetimes.com/puzzles|title=Queen who exposed the arrogance of kings|newspaper=[[The Times]]|last=Moody|first=Oliver|date=13 August 2014|access-date=5 September 2015|archive-date=3 October 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151003081834/http://www.thetimes.co.uk/tto/puzzles/chess/article4174361.ece|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Friedel|first=Frederic|url=http://en.chessbase.com/post/judit-polgar-to-retire-from-competitive-chess|title=Judit Polgar to retire from competitive chess|date=13 August 2014|publisher=ChessBase|access-date=16 August 2014|archive-date=16 October 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151016001024/http://en.chessbase.com/post/judit-polgar-to-retire-from-competitive-chess|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://juditpolgar.com/en/node/230|archive-url=https://web.archive.org/web/20150318125736/http://juditpolgar.com/en/node/230|url-status=dead|title=Her official statement on her retirement|archive-date=18 March 2015}}</ref> Junija 2015 je bila izvoljena za novo kapetanko in glavno trenerko madžarske moške reprezentance.<ref>{{navedi splet|url=http://www.chessdom.com/judit-polgar-new-captain-of-the-hungarian-national-mens-chess-team/|title=Judit Polgar new captain of the Hungarian National Men's Chess Team|publisher=Chessdom|date=12 June 2015|access-date=5 September 2015|archive-date=1 January 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160101120155/http://www.chessdom.com/judit-polgar-new-captain-of-the-hungarian-national-mens-chess-team/|url-status=live}}</ref> 20. avgusta 2015 je prejela najvišje madžarsko odlikovanje, veliki križ [[Red svetega Štefana Madžarskega|reda svetega Štefana Madžarskega]].<ref>{{navedi splet|url=http://hungarytoday.hu/news/order-saint-stephen-president-ader-hands-hungarys-highest-state-decoration-94241|title=ORDER OF SAINT STEPHEN: PRESIDENT ÁDER HANDS OVER HUNGARY'S HIGHEST STATE DECORATION|publisher=Hungary Today|date=24 August 2015|access-date=5 September 2015|archive-date=24 December 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151224114910/http://hungarytoday.hu/news/order-saint-stephen-president-ader-hands-hungarys-highest-state-decoration-94241|url-status=dead}}</ref> Leta 2021 je bila Judit Polgár uvrščena v [[Svetovna šahovska dvorana slavnih|svetovno šahovsko dvorano slavnih]].<ref>{{navedi splet|url=https://worldchesshof.org/hof-inductee/judit-polgar|title=Judit Polgar|website=[[World Chess Hall of Fame]]|date=11 May 2021|access-date=30 July 2022|archive-date=25 December 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225050324/https://worldchesshof.org/hof-inductee/judit-polgar|url-status=live}}</ref> Septembra 2024 je prejela nagrado FIDE100 za najboljšo šahistko. == Zgodnje življenje == [[Slika:A_Polgár_lányok_fortepan_40708.jpg|sličica|Judit, Zsuzsa, Zsófia in László Polgár leta 1989]] Judit Polgár se je rodila 23. julija 1976 v Budimpešti v [[Judje|judovsko]]-[[Madžari|madžarski]] družini.<ref>''Breaking Through: How the Polgar Sisters Changed the Game of Chess'', (Everyman Chess 2005), Susan Polgar, page 14</ref> Že od otroštva so bile Judit in njeni dve starejši sestri, velemojstrica (GM) [[Susan Polgar|Susan]] in mednarodna mojstrica (IM) [[Sofia Polgár|Sofia]], del izobraževalnega poskusa, ki ga je izvajal njihov oče [[László Polgár]], katerega namen je bil dokazati, da lahko otroci dosežejo izjemne dosežke, če se že od majhnega ukvarjajo z enim strokovnim predmetom.<ref name="Shenk" /> »Geniji se ustvarijo, ne rodijo,« je bila Lászlójeva teza. Z ženo Kláro sta svoje tri hčere izobraževala doma, pri čemer sta za strokovni predmet izbrala [[šah]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.haaretz.com/hasen/pages/ShArt.jhtml?itemNo=210390&contrassID=2&subContrassID=5&sbSubContrassID=0&listSrc=Y&itemNo=210390|archive-url=https://web.archive.org/web/20071122004124/http://www.haaretz.com/hasen/pages/ShArt.jhtml?itemNo=210390&contrassID=2&subContrassID=5&sbSubContrassID=0&listSrc=Y&itemNo=210390|archive-date=22 November 2007|title=All the right moves|work=[[Haaretz]]|last=Shvidler|first=Eli|date=22 November 2007}}</ref> Poleg tega je László svoje tri hčere učil tudi mednarodnega jezika [[esperanto]]. Madžarske oblasti so staršema nasprotovale, saj šolanje na domu ni bilo videno kot »socialistično«, bila pa sta tudi deležna kritike nekaterih zahodnih komentatorjev, ki so menili, da je sestram prikrajšano normalno otroštvo. Tradicionalno je bil šah dejavnost, v kateri so prevladovali moški, ženske pa so pogosto veljale za šibkejše igralke, kar je spodbudilo zamisel o ženski svetovni prvakinji.<ref>{{navedi knjigo|last=Carlisle|first=Rodney P.|url=https://books.google.com/books?id=jLqXM3U_pzEC&pg=PA129|title=Encyclopedia of play in today's society|publisher=Sage Publications, Inc.|year=2009|isbn=978-1-4129-6670-2|page=[https://archive.org/details/encyclopediaplay00carl/page/n168 129]|url-access=limited|access-date=29 September 2023|archive-date=5 October 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231005135711/https://books.google.com/books?id=jLqXM3U_pzEC&pg=PA129|url-status=live}}</ref> László je že od začetka nasprotoval zamisli, da bi morale njegove hčere sodelovati na dogodkih, namenjenih zgolj ženskam. »Ženske lahko na področjih intelektualnih dejavnosti dosegajo podobne rezultate kot moški,« je zapisal. »Šah je oblika intelektualne dejavnosti, zato to velja tudi za šah. V skladu s tem zavračamo vsakršno diskriminacijo.«<ref>{{navedi novice|newspaper=The Mohave Daily Miner|date=9 November 1986|location=Kingman, Arizona|title=Sisters test male domination of chess|last=Koza|first=Patricia (UPI)|page=B2}}</ref> Posledično je bila družina Polgár stalno v konfliktu s takratno [[Madžarska šahovska zveza|Madžarsko šahovsko zvezo]], katere politika je zahtevala, da ženske igrajo na turnirjih za ženske. Njena starejša sestra Susan se je proti temu borila tako, da je igrala na moških turnirjih in zavrnila igranje na ženskih turnirjih. Leta 1985, ko je bila 15-letna Susan mednarodna mojstrica, je dejala, da ji prav zaradi tega niso podelili naslova velemojstrice, čeprav je že enajstkrat izpolnila normo.<ref>{{navedi novice|work=The New York Times|date=30 March 1985|author=Harold C. Schonberg|title=Top-rated at 15, Girl Challenges Chess World|url=https://www.nytimes.com/1985/03/30/nyregion/top-rated-at-15-girl-challenges-chess-world.html|access-date=16 July 2011|archive-date=15 January 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140115082016/http://www.nytimes.com/1985/03/30/nyregion/top-rated-at-15-girl-challenges-chess-world.html|url-status=live}}</ref> == Kariera == Judit Polgár je le redko igrala na turnirjih ali v divizijah, namenjenim ženskam, in se ni nikoli potegovala za naslov ženske svetovne prvakinje: »Vedno pravim, da bi morale imeti ženske samozavest, da so tako dobre kot moški igralci, vendar le, če so pripravljene delati in šah jemati resno tako kot moški.«<ref>{{navedi novice|title=A Gender Divide In The Ultimate Sport Of The Mind|first=Sean|last=Phillips|publisher=NPR|date=15 August 2010|url=https://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=129214019|access-date=21 August 2010|archive-date=17 August 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100817142847/http://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=129214019|url-status=live}}</ref> Medtem ko je bil László Polgár priznan kot odličen šahovski trener,<ref name="Pandolfini">{{navedi knjigo|title=Treasure Chess: Trivia, Quotes, Puzzles, and Lore from the World's Oldest Game|last=Pandolfini|first=Bruce|author-link=Bruce Pandolfini|page=84|publisher=Random House|year=2007|isbn=978-0-375-72204-2}} Pandolfini, chess author and coach, writes: "Judit Polgár is simply the strongest female chess player in history."</ref> sta Polgárjeva za treniranje svojih hčera zaposlila tudi profesionalne šahiste, med njimi madžarskega prvaka IM Tiborja Floriana, GM [[Pal Benko|Pala Benka]] in ruskega GM [[Aleksander Černin|Aleksandra Černina]].<ref name="NYT_Mar181989">{{navedi novice|title=Top-Rated Female Chess Player Is Just One of Three Stars at Home|date=18 March 1989|author=Harold C. Schonberg|work=The New York Times|url=https://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=FA0710F93F540C7B8DDDAA0894D1484D81|access-date=5 April 2011}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Chess Moves Are Planned. Birthdays Happen.|author=Bruce Weber|date=5 August 1992|work=The New York Times|url=https://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F10615FD3A5E0C768CDDA10894DA494D81&pagewanted=2|access-date=6 April 2011}}</ref><ref name="HowGood">{{navedi knjigo|title=How Good is Your Chess|last=King|first=Daniel|page=118|year=1993|publisher=Dover|isbn=0-486-42780-3}}</ref> Susan Polgár, najstarejša od sester, 5 let in pol starejša od Sophie in 7 let starejša od Judit, je bila prva med sestrami, ki je dosegla vidno vlogo v šahu z zmagami na turnirjih ter leta 1986 postala najbolje ocenjena šahistka na svetu.<ref name="JuditBio">{{navedi splet|title=Judit Polgár Biography|publisher=Judit Polgár|url=http://www.polgarjudit.com/biography_en.html|access-date=19 March 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100923164906/http://www.polgarjudit.com/biography_en.html|archive-date=23 September 2010}}</ref><ref name="SusanPolgarSite_bio">{{navedi splet|title=Biography of Susan Polgar|publisher=Susan Polgar|url=http://www.susanpolgar.com/susan-polgar-biography.html|access-date=22 March 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110414141819/http://www.susanpolgar.com/susan-polgar-biography.html|archive-date=14 April 2011}}</ref><ref>{{navedi splet|title=20 Questions with Susan Polgar|publisher=Chessville|url=http://www.chessville.com/Editorials/Interviews/20Questions/PolgarS.htm|access-date=22 March 2011|archive-date=10 May 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110510051242/http://www.chessville.com/Editorials/Interviews/20Questions/PolgarS.htm|url-status=dead}}</ref> Ker je bila Judit najmlajša, je bila med treningom sprva od svojih sester ločena. Vendar je to le še povečalo Juditino radovednost. Ko se je naučila šahovskih pravil, so ugotovili, da je Judit sposobna najti rešitve za probleme, ki so jih preučevali, zato so jo začeli vabiti v skupino.<ref name="chessbase_Jan72011">{{navedi splet|title=Judit Polgár in Rocca di Papa|date=7 January 2011|publisher=Chessbase|url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=6928|access-date=16 January 2011|archive-date=10 January 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110110112542/http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=6928|url-status=live}}</ref> Nekega večera je Susan preučevala končnico z njihovim trenerjem, močnim mednarodnim mojstrom. Ker nista uspela najti rešitve, sta zbudila Judit, ki je spala v postelji, in jo odnesla v vadbeno sobo. Judit jima je še napol zaspana pokazala, kako rešiti problem, nato pa sta jo položila nazaj v posteljo.<ref name="Shenk">{{navedi knjigo|title=The Immortal Game: Or How 32 carved pieces on a board illuminated our understanding of war, art, science, and the human brain|url=https://archive.org/details/isbn_9780385510103|last=Shenk|first=David|year=2006|publisher=Anchor Canada/Random House|page=[https://archive.org/details/isbn_9780385510103/page/131 132]|isbn=978-0-385-66227-7}}</ref> Poskus Lászla Polgarja je ustvaril družino z eno mednarodno mojstrico in dvema velemojstricama, kar je okrepilo argument o prevladi vzgoje nad naravo in dokazalo, da so ženske lahko šahovske velemojstrice.<ref>{{navedi knjigo|title=What Makes a Genius|url=https://archive.org/details/whatmakesgenius0000unse|publisher=Scientific American|year=2008|page=[https://archive.org/details/whatmakesgenius0000unse/page/n102 102]|isbn=978-1-4042-1401-9}} Note: From article ''The Expert Mind'' by Philip E. Ross Aug 2006 issue. The Ross article uses the wording "proves" nurture over nature.</ref> === Čudežni otrok === Judit Polgár, ki jo je v zgodnjih letih trenirala njena sestra Susan, ki je na koncu postala ženska svetovna prvakinja, je bila šahovski čudež že od malih nog. Pri petih letih je premagala družinskega prijatelja, ne da bi pogledala na šahovnico. Po partiji se je prijatelj pošalil: »Ti si dobra v šahu, jaz pa sem dober kuhar.« Judit je odgovorila: »Ali kuhaš, ne da bi gledal na štedilnik?«<ref name="Lyman_Jan8_89">{{navedi novice|newspaper=The Sunday Telegraph|location=Nashua, New Hampshire|date=8 January 1989|page=F-2|last=Lyman|first=Shelby|title=Talented chess players are all in the Polgar family}}</ref> Vendar pa po besedah ​​Susan Judit ni bila najbolj nadarjena sestra: »Judit je bila počasna učenka, a zelo delovna.«<ref>{{navedi knjigo|title=Mindset: the new psychology of success|url=https://archive.org/details/mindset_dwe_2006_00_5828|last=Dweck|first=Carol S.|year=2006|publisher=The Random House Publishing Group|page=[https://archive.org/details/mindset_dwe_2006_00_5828/page/n93 80]|isbn=978-0-345-47232-8}}</ref> Judit je sebe v tej starosti opisala kot »obsedeno« s šahom.<ref>{{navedi knjigo|title=Counterplay: An Anthropologist at the Chessboard|url=https://archive.org/details/counterplayanthr00desj|url-access=limited|first=Robert R.|last=Desjarlais|page=[https://archive.org/details/counterplayanthr00desj/page/n149 140]|year=2011|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-26739-8}}</ref> Prvič je mednarodnega mojstra [[Dolfi Drimer|Dolfija Drimerja]] premagala pri 10 letih in velemojstra [[Lev Gutman|Leva Gutmana]] pri 11 letih.<ref>{{navedi splet|title=Judit Polgár vs Dolfi Drimer|website=[[Chessgames.com]]|url=http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1110730|access-date=15 May 2010|archive-date=5 March 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100305010425/http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1110730|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1110739|title=Judit Polgár vs Lev Gutman|website=[[Chessgames.com]]|access-date=15 May 2010|archive-date=4 March 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100304235620/http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1110739|url-status=live}}</ref> {{Chess diagram small|tright|Polgár vs. V. Metodiev, <br />[[Albena]] 1986|rd||bd||||kd||||qd|pd||rd||pd|pd||||||pd|||||pd|pl||ql||||pd|nl|||||||__|__||pl|||pl|pl|pl||||pl||||kl|rl||||rl|1.Rxh7 Rxh7 2.Qxg6+ Kh8 3.Qe8+ sledi mat. Polgár je bila stara deset let.<ref>{{navedi knjigo|title=Chess:5334 Problems, Combinations and Games|last=Polgár|first=László |publisher=Tess Press|year=1994|isbn=1-884822-31-2}}p.1018 diagram 5231</ref><ref>{{navedi splet|title=Judit Polgár 1 - Metodiev 0|language=es|publisher=Javier Cordero Fernández|url=http://www.ajedrezdeataque.com/11%20Ajedrez%20Femenino/Partidas/2/J_Polgar-Metodiev.htm|access-date=22 July 2011|archive-date=24 March 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120324000942/http://www.ajedrezdeataque.com/11%20Ajedrez%20Femenino/Partidas/2/J_Polgar-Metodiev.htm|url-status=live}} Complete game.</ref>}}{{AN chess|pos=egright}} Judit je začela igrati na turnirjih pri 6 letih in pri 9 letih je pri Madžarski šahovski zvezi dosegla rating v višini 2080. Bila je članica šahovskega kluba v Budimpešti, kjer je pridobivala izkušnje od igralcev na mojstrski ravni.<ref name="SchonbergNYT">{{navedi novice|newspaper=St. Petersburg Times|last=Schonberg|first=Harold C.|page=19A|title=The Polgar sisters: Hungary's triple threat at chess|volume=102|number=259|location=St. Petersburg, Florida}}</ref> Leta 1984 sta v Budimpešti Sophia in Judit, takrat stari 9 oziroma 7 let, odigrali dve partiji šaha z zavezanimi očmi proti dvema mojstroma, ki sta ju premagali. Na neki točki sta se dekleti pritožili, da eden od njunih nasprotnikov igra prepočasi, in predlagali, da bi morali uporabiti šahovsko uro.<ref name="Hearst">{{navedi knjigo|title=Blindford chess: history, psychology, techniques, champions, world records and important games|url=https://archive.org/details/blindfoldchess|last1=Hearst|first1=Eliot|last2=Knott|first2=John|year=2009|publisher=McFarland & Company, Ltd.|isbn=978-0-7864-3444-2|pages=[https://archive.org/details/blindfoldchess/page/n144 136]–137}}</ref> Aprila 1986 je 9-letna Judit igrala na svojem prvem rangiranem turnirju v ZDA in končala na prvem mestu v neocenjenem delu New York Open ter osvojila 1000 USD.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Pittsburgh Press|page=A2|date=7 April 1986|title=Young masters|volume=102|number=284}}</ref> Tekmovale so vse tri sestre Polgár. 16-letna Susan je tekmovala v velemojstrskem delu in zmagala proti velemojstru [[Walter Brown|Walterju Brownu]], 11-letna Sophia pa je v svojem delu končala na drugem mestu, vendar je največ pozornosti na turnirju pritegnila Judit, katere igro so si prišli ogledat tudi drugi velemojstri.<ref name="SchonbergNYT" /> Dobila je svojih prvih sedem iger, preden je v zadnji igri [[Remi (šah)|remizirala]]. Čeprav je bilo v neocenjenem delu veliko šibkejših igralcev na Openu, so bili v njem tudi nekateri močni igralci, ki so bili v Združenih državah tujci in zato še niso bili ratingirani. Milorad Boškovic je navedel pogovor z Juditinim nasprotnikom v šestem krogu, jugoslovanskim igralcem, za katerega je vedel, da je močan igralec: »Rekel mi je, da je v igri tvegal, ker ni verjel, da bo Judit tako dobro napadala.«<ref>{{navedi novice|newspaper=Schenectady Gazette|agency=Associated Press|date=10 April 1986|title=Hungarian, 9, Wins Tourney Sisters Share Chess Ability|page=3|volume=XCII|number=165}}</ref> Judit ni znala govoriti angleško, zato je njena mati zanjo tolmačila, ko je povedala novinarju, da je njen cilj postati profesionalna šahistka. Ko jo je novinar vprašal, ali bo nekega dne postala svetovna prvakinja, je Judit odgovorila: »Bom poskusila.«<ref name="SchonbergNYT" /> Konec leta 1986 je 10-letna Judit premagala 52-letnega romunskega IM [[Dolfi Drimer|Dolfija Drimerja]] na mednarodnem turnirju Adsteam Lidums v [[Adelaide]] v Avstraliji. [[Edmar Mednis]] je dejal, da je odigral svojo najboljšo igro na turnirju, ko je premagal Judit: »Pri tej igri sem bil previden ... Velemojstri ne maramo izgubiti proti 10-letnim dekletom, ker potem pridemo na naslovnico vseh časopisov.«<ref>{{navedi novice|newspaper=The Sunday Telegraph|date=8 February 1987|title=Younger sisters are also proficient|last=Lyman|first=Shelby|location=Nashua and Southern New Hampshire|volume=1|number=45}}</ref> Aprila 1988 je dosegla svojo prvo mednarodno mojstrsko normo v mednarodnem B delu New York Open-a.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Sunday Telegraph|location=Nashua, New Hampshire|date=24 April 1988|page=F-2|last=Lyman|first=Shelby|title=Tournaments attract 1,060 players}}</ref> Avgusta 1988 je zmagala v kategoriji dečkov do 12 let na Svetovnem mladinskem šahovskem in mirovnem festivalu v [[Temišvar|Temišvaru]] v Romuniji.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|last=Berry|first=Jonathan|location=Toronto|date=1 October 1988|page=C16|title=Youth tourneys are growing trend}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.torneionline.com/loto_tornei_d.php?codice=1988ROU03&tipo=1|title=C.to Mondiale U12|website=torneionline.com|publisher=Italian Chess Federation|access-date=27 February 2015|archive-date=7 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141007205345/http://www.torneionline.com/loto_tornei_d.php?codice=1988ROU03&tipo=1|url-status=live}}</ref> Oktobra 1988 je končala na prvem mestu round-robin turnirja v Londonu z rezultatom 7–2 in s pol točke prednosti pred izraelskim velemojstrom [[Yair Kraidman|Yairom Kraidmanom]].<ref>{{navedi novice|newspaper=The Toronto Star|title=Challenge meet largest ever|page=M21|date=4 February 1989|last=Day|first=Lawrence}} note: Day incorrectly gives Judit's age as 10. Score of Polgár–Hennigen game is provided with brief analysis.</ref> S temi tremi rezultati je izpolnila pogoje za naziv mednarodne mojstrice; takrat je bila najmlajša igralka, ki ji je to uspelo doseči.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Sunday Telegraph|location=Nashua, New Hampshire|date=30 October 1988|page=F-2|last=Lyman|first=Shelby|title=Hungarian girl may be next world champion}}</ref> [[Bobby Fischer]] in [[Garry Kasparov]] sta bila stara 14 let, ko sta prejela naziv; Judit je bila stara 12 let.<ref name="Spoke_Nov2_1988">{{navedi novice|newspaper=The Spokesman-Review|title=Girl stuns chess world|location=Spokane, Wash|date=2 November 1988|agency=Associated Press|page=A1}}</ref> V tem času je nekdanji svetovni prvak [[Mihail Talj]] dejal, da ima Polgárjeva potencial za zmago na svetovnem prvenstvu.<ref name="LymanOct301988">{{navedi novice|author=Shelby Lyman|title=Hungarian girl may be next world champion|publisher=The Sunday Telegraph|page=F-2|location=Nashua, New Hampshire|date=30 October 1988}}</ref> [[Slika:Judit_und_Sofia_Polgar_1988_Thessaloniki.jpg|levo|sličica|Judit with sister [[Sofia Polgar|Sofia]] at [[Thessaloniki]], 1988]] Judit so vprašali o igranju proti fantom namesto v delu turnirjev za dekleta: »Ta druga dekleta se s šahom ne ukvarjajo resno ... Treniram pet ali šest ur na dan, one pa se zamotijo ​​s kuhanjem in hišmimi opravili.«<ref name="Spoke_Nov2_1988" /> Novembra 1988 so Judit in njene sestre skupaj z [[Ildikó Mádl]] zastopale Madžarsko v ženskem delu 28. [[Šahovska olimpijada|šahovske olimpijade]] v [[Solun|Solunu]]. Mednarodna šahovska zveza Polgárjevim ni dovolila, da igrajo proti moškim na ekipnih tekmovanjih.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Toronto Star|agency=Reuters|page=D18|date=26 December 1988|title=3 sisters moving up in male world of chess}}</ref> Pred turnirjem je [[Eduard Gufeld]], sovjetski GM in trener sovjetske ženske ekipe, odslovil Polgárjeve: »Verjamem, da bodo ta dekleta izgubila dobršen del svoje hitro pridobljene podobe na 28. olimpijadi ... Pozneje bomo izvedeli, ali so madžarske sestre genialke ali samo ženske!«<ref>{{navedi novice|author=Robert Byne|title=Chess|date=21 March 1989|work=The New York Times|url=https://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=FA0713FF3E590C728EDDAA0894D1484D81|access-date=5 April 2011}}</ref> Kljub temu je madžarska ženska ekipa osvojila prvenstvo, kar je bilo prvič, da zmaga ni šla Sovjetski zvezi. Judit je igrala na 2. deski in končala turnir z najvišjim rezultatom 12½–½ ter osvojila posamično zlato medaljo.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Toronto Star|last=Day|first=Lawrence|title=Soviet Union captures World team championship|date=17 December 1988|page=M21}}</ref> Osvojila je tudi nagrado briljantnosti za svojo igro proti Pavlini Angelovi.<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1989/01/10/nyregion/chess-004389.html|last=Byrne|first=Robert|title=Chess|work=The New York Times|date=10 January 1989|access-date=20 April 2010}}</ref> Na Elo rating listi januarja 1989 je bila pri 12 letih ocenjena na 2555, kar je bilo 55. mesto na svetu in 35 točk pred žensko svetovno prvakinjo [[Majo Čiburdanidze]]. V šestih mesecih od prejšnjega seznama je pridobila neverjetnih 190 rating točk.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Sun-Herald|date=22 January 1989|last=Koshnitsky|first=Garry|title=Polgar highest rated woman|page=156|location=Sydney, Australia}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.olimpbase.org/Elo/Elo198901e.html|title=FIDE Rating List :: January 1989|publisher=Olimpbase.org|access-date=27 February 2015|archive-date=4 January 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170104050052/http://www.olimpbase.org/Elo/Elo198901e.html|url-status=live}}</ref> Juditino tiho in skromno vedenje za desko<ref name="Globe_Feb5_92">{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|title=Hungarian teen-ager achieves rank of chess grandmaster|agency=New York Times Service|date=5 February 1992|page=A9}}</ref> je bilo v nasprotju z intenzivnostjo njenega stila igranja. [[David Norwood]], britanski GM, se je spominjal kako ga je Judit premagala, ko je bil on uveljavljen igralec, ona pa še otrok ter je opisal kot »to ljubko malo rjavolaso ​​pošast, ki te je zdrobila.«<ref name="Telegraph_Allot2002">{{navedi novice|title=Queen takes all|first=Serena|last=Allott|date=16 January 2002|publisher=Telegraph Media Group Limited|url=https://www.telegraph.co.uk/news/health/3294892/Queen-takes-all.html|access-date=25 April 2010|location=London|archive-date=31 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331171125/https://www.telegraph.co.uk/news/health/3294892/Queen-takes-all.html|url-status=live}}</ref> Britanski novinar [[Dominic Lawson]] je pisal o »morilskih« očeh 12-letne Judit in o tem, kako je strmela v svojo nasprotnico: »Šarenice so tako sive, tako temne, da jih skoraj ni mogoče razlikovati od zenic. Ob njenih dolgih rdečih laseh je učinek osupljiv.« <ref>{{navedi novice|newspaper=The Age|last=Lawson|first=Dominic (Spectator)|title=Mastering the world of chess|date=15 November 1988|page=11|location=Melbourne, Australia|number=41,642}}</ref> Pred 13. letom se je prebila med 100 najboljših igralcev na svetu. ''Britanska šahovska revija'' je zapisala: »Zaradi nedavnih rezultatov Judit Polgár so predstave Fischerja in Kasparova pri podobni starosti blede v primerjavi.«<ref name="Lyman_Jan8_89" /> Britanski GM [[Nigel Short]] je Judit imenoval »eno od treh ali štirih največjih šahovskih čudežev v zgodovini«.<ref name="SI_1990">{{cite magazine|last=Lidz|first=Franz|date=12 February 1990|title=Kid With A Killer Game|url=https://www.si.com/vault/1990/02/12/121504/kid-with-a-killer-game|magazine=Sports Illustrated|archive-url=https://web.archive.org/web/20190530163647/https://www.si.com/vault/1990/02/12/121504/kid-with-a-killer-game|archive-date=30 May 2019|access-date=30 May 2019|url-status=live}}</ref> Vendar pa je Kasparov zgodaj izrazil dvome: »Ima fantastičen šahovski talent, vendar je navsezadnje ženska. Vse se konča v nepopolnosti ženske psihe. Nobena ženska ne more vzdržati dolgotrajne bitke.«<ref name="SI_1990" /> Kasneje v življenju, potem ko je leta 2002 izgubil pospešeno partijo proti Polgárjevi, je Kasparov spremenil svoje mnenje: »Polgárjeve so pokazale, da ne obstajajo inherentne omejitve njihove sposobnosti – ideja, ki je mnogi moški igralci niso hoteli sprejeti, dokler jih ni brez slovesnosti zdrobila dvanajstletnica s čopom.«<ref name="HowLifeImitatesChess">{{navedi knjigo|title=How Life Imitates Chess: Making the Right Moves, from the Board to the Boardroom|url=https://archive.org/details/howlifeimitatesc0000kasp|last=Kasparov|first=Garry|year=2007|publisher=Bloomsbury Publishing USA|isbn=9781596913875}}</ref> Leta 1989 je izenačila rezultat z [[Boris Gelfand|Borisom Gelfandom]] na tretjem mestu na OHRA Open v Amsterdamu in si prislužila svojo prvo velemojstrsko normo.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Toronto Star|last=Day|first=Lawrence|page=M17|date=13 January 1990|title=Gelfand takes first for U.S.S.R.}}</ref><ref>{{navedi splet|title=De sterkste schaakspeelster ooit|trans-title=The strongest chess player ever|url=https://maxeuwe.nl/en/de-sterkste-schaakspeelster-ooit-2/|publisher=Max Euwe Centre|language=nl|access-date=25 January 2022|date=24 April 2020|archive-date=25 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220125165555/https://maxeuwe.nl/en/de-sterkste-schaakspeelster-ooit-2/|url-status=live}}</ref> Doslej so bile o sestrah Polgár napisane številne knjige in članki, zaradi katerih so zaslovele tudi izven sveta šaha. Leta 1989 sta se ameriški predsednik [[George H. W. Bush]] in njegova žena Barbara z njimi srečala med njunim obiskom na Madžarskem.<ref name="Hearst" /> Čeprav je bil izdan šele leta 1996, so leta 1990 posneli dokumentarec o otrocih, ki igrajo šah, Chess Kids, v katerem nastopa Polgár. Dokumentarni film ni vključeval intervjuja s Polgárjevo, ker je njen oče zahteval plačilo.<ref>{{navedi splet|title=Chess in the Movies|author=Bill Wall|publisher=chessville.com|url=http://www.chessville.com/billwall/ChessInMovies.htm|access-date=1 July 2011|archive-date=10 August 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110810142938/http://www.chessville.com/billwall/ChessInMovies.htm|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|title='Chess Kids' Documentary a Weak Move|last=Saylor|first=Mark|date=5 September 1997|work=Los Angeles Times|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1997-sep-05-ca-28962-story.html|access-date=1 July 2011|archive-date=7 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121107114250/http://articles.latimes.com/1997/sep/05/entertainment/ca-28962|url-status=live}}</ref> Leta 1990 je Judit zmagala v kategoriji dečkov do 14 let na Svetovnem mladinskem šahovskem festivalu v Fond du Lacu v [[Wisconsin|Wisconsinu]].<ref>{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|first=Jonathan|title=Soviet dark horses dominating U.S. play|date=25 August 1990|page=F10}}</ref> Tudi leta 1990 so Judit in njene sestre zastopale Madžarsko na ženski olimpijadi in osvojile zlato medaljo. To je bil zadnji ženski turnir, ki se ga je Judit kadarkoli udeležila.<ref name="JuditBio" /> Oktobra 1991 je Judit na turnirju na Dunaju končala s 5½–3½, izenačena s tretjim in petim mestom z [[Zoltán Ribli|Zoltánom Riblijem]] in [[John Nunn|Johnom Nunnom]].<ref>{{navedi novice|newspaper=Toronto Star|last=Day|first=Lawrence|page=J11|title=Defending champion loses her 13-year title|date=4 January 1992}} Note: Day writes that with this tournament Polgár "collected her third and final Grandmaster norm". This implies this was sufficient to earn the GM title, but most accounts indicate she won the title with the Hungarian championship in December.</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.365chess.com/tournaments/Vienna_1991|title=Vienna 1991|publisher=365Chess.com|access-date=8 May 2010|archive-date=29 September 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120929170613/http://www.365chess.com/tournaments/Vienna_1991|url-status=live}}</ref> === Velemojstrica === Decembra 1991 je Judit Polgár dosegla naslov [[Velemojstrica|velemojstrice]] z zmago na madžarskem državnem prvenstvu, takrat najmlajša v zgodovini s 15 leti in 4 meseci. To je za mesec dni preseglo Fischerjev rekord.<ref name="Globe_Feb5_92" /><ref>{{navedi novice|newspaper=The News|date=5 February 1992|page=3A|location=Boca Raton, Florida|title=Hungarian chess whiz is youngest grandmaster ever}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://en.chessbase.com/post/judit-polgar-how-i-beat-fischer-s-record/2|title=Judit Polgar: How I beat Fischer's record|website=[[ChessBase]]|date=5 February 2013|access-date=7 September 2023|archive-date=7 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230907062259/https://en.chessbase.com/post/judit-polgar-how-i-beat-fischer-s-record/2|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite Chessgames.com game|gid=1110989|title=Tibor Tolnai vs Judit Polgar|access-date=7 September 2023}}</ref> S tem je postala prva ženska, ki je postala najmlajša velemojstrica, in četrta ženska, ki je postala velemojstrica (po [[Nona Gaprindašvili|Noni Gaprindašvili]], [[Maja Čiburdanidze|Maji Čiburdanidze]] in Polgarjevi sestri Susan).<ref name="Globe_Feb5_92" /> S tem je Polgarjeva za dobrih 7 let premagala tudi rekord svoje sestre Susan za najmlajšo velemojstrico, dosežen januarja 1991. Madžarska, ena najmočnejših šahovskih držav, je imela na državnem prvenstvu tistega leta vse svoje najmočnejše igralce razen enega, saj je manjkal le [[Zoltán Ribli]]. V zadnjem krogu je Polgárjeva potrebovala le remi, da bi dosegla naslov GM, vendar je zmagala v svoji igri proti GM Tiborju Tolnaiju in končala na prvem mestu, s šestimi točkami iz devetih iger.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|title=Girl, 15, youngest Grandmaster ever|last=Berry|first=Jonathan|date=8 February 1992|page=A13}}</ref> Leta 1992 je na tekmovanju Madrid International v Linaresu dosegla drugo mesto, za [[Anatolij Karpov|Anatolijem Karpovom]]. Ona in ruski GM [[Vladimir Epišin]] sta končala s 5½–3½.<ref>{{navedi novice|title=CHESS; For Karpov, Defeat Only Serves as a Spur|first=Robert|last=Byrne|date=28 June 1992|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1992/06/28/style/chess-for-karpov-defeat-only-serves-as-a-spur.html?pagewanted=1|access-date=20 April 2010|archive-date=28 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328105826/http://www.nytimes.com/1992/06/28/style/chess-for-karpov-defeat-only-serves-as-a-spur.html?pagewanted=1|url-status=live}}</ref> Julija 1992 je zasedla drugo mesto na Reshevsky Memorialu v Manhattnu in končala s štirimi zmagami, petimi remiji in brez poraza.<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1992/08/09/style/chess-peruvian-wins-reshevsky-memorial.html?pagewanted=1|title=Chess; Peruvian Wins Reshevsky Memorial|last=Byrne|first=Robert|work=The New York Times|date=9 August 1992|access-date=21 April 2010|archive-date=28 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328095757/http://www.nytimes.com/1992/08/09/style/chess-peruvian-wins-reshevsky-memorial.html?pagewanted=1|url-status=live}}</ref> Septembra 1992 je sodelovala na turnirju na [[Aruba|Arubi]], na katerem je ekipa starejših moških tekmovala z ekipo najboljših ženskih igralk. Moško ekipo so sestavljal[[i Lev Polugajevski]], [[Wolfgang Uhlmann]], [[Oscar Panno]], [[Efim Geller]], [[Borislav Ivkov]] in [[Vasilij Smislov]]. Žensko ekipo so sestavljale Judit in Zsuzsa Polgár, [[Pia Cramling]], Čiburdanidze, [[Ketevan Arakhamia]] in [[Alisa Galliamova]]. Moški so zmagali z rezultatom 39–33. Skupni najboljši igralec je bil 57-letni Polugaevski, 16-letna Polgár pa je bila druga s 7½–4½.<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1992/10/11/style/chess-senior-grandmasters-defeat-women-39-to-33.html?pagewanted=1|title=CHESS; Senior Grandmasters Defeat Women, 39 to 33|first=Robert|last=Byrne|date=11 October 1992|work=The New York Times|access-date=21 April 2010|archive-date=28 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328111212/http://www.nytimes.com/1992/10/11/style/chess-senior-grandmasters-defeat-women-39-to-33.html?pagewanted=1|url-status=live}}</ref> [[Slika:Boris_Spasski_1984_Saloniki.jpg|sličica|Leta 1993 je Polgár v ekshibicijskem dvoboju premagal nekdanjega svetovnega prvaka [[Boris Spaski|Borisa Spaskega]] (na sliki leta 1984).]] Polgárjeva je nato izenačila prvo mesto na turnirju v [[Hastings|Hastingsu]], ki je potekal čez novo leto 1992–93. Ruski GM [[Jevgenij Barejev]], takrat osmi na svetu, je vodil v zadnjem krogu turnirja, vendar ga je Polgárjeva premagala v njuni drugi posamezni igri, kar ji je omogočilo, da si je delila prvo mesto.<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1993/02/21/style/chess-a-polgar-triumph-before-her-triumph.html?pagewanted=1|title=CHESS; A Polgar Triumph Before Her Triumph|first=Robert|last=Byrne|date=21 February 1993|work=The New York Times|access-date=21 April 2010|archive-date=28 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328100357/http://www.nytimes.com/1993/02/21/style/chess-a-polgar-triumph-before-her-triumph.html?pagewanted=1|url-status=live}}</ref> Takoj po turnirju v Hastingsu je Polgár februarja odigrala ekshibicijski dvoboj proti nekdanjemu svetovnemu prvaku [[Boris Spaski|Borisu Spaskemu]]. Dvoboj je dobila s 5½–4½ in osvojila 110.000 USD, največjo denarno nagrado do te točke v svoji karieri.<ref>{{navedi novice|last=Lundstrom|first=Harold|title=Kasparov primes for defense by breezing through 100 foes|page=W8|date=26 February 1993|newspaper=The Deseret News|location=Salt Lake City, Utah}}</ref> Polgár je sodelovala tudi na turnirju Melody Amber v [[Monako|Monaku]], na katerem je sodelovalo 12 velemojstrov z zavezanimi očmi. Anand in Karpov sta končala na prvem mestu, Ljubojević na tretjem, medtem ko je Polgár končala na četrtem mestu s 6½ točk iz 11 krogov, pred drugimi močnimi velemojstri, kot so [[Vasil Ivančuk|Ivančuk]], [[Nigel Short|Short]], [[Viktor Korčnoi|Korchnoi]] in njena sestra Susan.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|first=Jonathan|title=More than meets the eyes|date=29 May 1993|page=A13}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Amber-blind 2nd Monte Carlo 1993|publisher=365Chess.com|url=http://www.365chess.com/tournaments/Amber-blind_2nd_1993|access-date=13 May 2010|archive-date=29 September 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120929170702/http://www.365chess.com/tournaments/Amber-blind_2nd_1993|url-status=live}}</ref> Leta 1993 je postala prva ženska, ki se je kdaj kvalificirala za [[Medconski šahovski turnirji|medconski]] turnir. Marca je na conskem tekmovanju v Budimpešti osvojila drugo mesto s štirimi drugimi igralci in zmagala na tiebreaku.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|first=Jonathan|title=Polgar moves up to Interzonal|date=15 May 1993|page=E9}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Budapest zt-A Budapest 1993|publisher=365Chess.com|url=http://www.365chess.com/tournaments/Budapest_zt-A_1993|access-date=13 May 2010|archive-date=29 September 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120929170652/http://www.365chess.com/tournaments/Budapest_zt-A_1993|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Budapest zt playoff Budapest 1993|publisher=365Chess.com|url=http://www.365chess.com/tournaments/Budapest_zt_playoff_1993|access-date=13 May 2010|archive-date=29 September 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120929170658/http://www.365chess.com/tournaments/Budapest_zt_playoff_1993|url-status=live}}</ref> Nato je potrdila svoj status ene vodilnih svetovnih igralk, saj se ji je za las spodletelo kvalificirati na turnirje kandidatov na konkurenčnih turnirjih FIDE in PCA Interzonal.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mark-weeks.com/chess/9496fiix.htm|title=1993 Biel FIDE Interzonal Tournament|author=Mark Weeks|access-date=24 January 2009|archive-date=9 July 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110709155338/http://www.mark-weeks.com/chess/9496fiix.htm|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.mark-weeks.com/chess/9496piix.htm|title=1993 Groningen PCA Qualifying Tournament|author=Mark Weeks|access-date=24 January 2009|archive-date=13 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180313033545/http://www.mark-weeks.com/chess/9496piix.htm|url-status=live}}</ref> Poleti 1993 je [[Bobby Fischer]] nekaj časa ostal v gospodinjstvu Polgárjevih. V [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] je živel v osami zaradi naloga za aretacijo, ki so ga izdale ZDA, ker je s svojo tekmo proti Spaskemu leta 1992 prekršil blokado ZN nad Jugoslavijo. Susan Polgár je Bobbyja s svojo družino srečala »v tesni hotelski sobi v majhni jugoslovanski vasici« in ga prepričala, naj pride ven iz skrivališča.<ref name="Polgar_Lubbock">{{navedi splet|last=Polgar|first=Susan|publisher=Lubbock Avalanche-Journal/Lubbock online|date=18 January 2009|title=Polgar: Remembering a chess champion, the late Bobby Fischer|url=http://www.lubbockonline.com/stories/011809/col_378558316.shtml|access-date=2 May 2010|archive-date=14 July 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110714000631/http://lubbockonline.com/stories/011809/col_378558316.shtml|url-status=live}}</ref> Med bivanjem je igral veliko iger Fischer random šaha in pomagal sestram analizirati njihove partije. Čeprav je bil osebno prijazen in se je spominjala predvsem prijetnih trenutkov kot njihov gost, je Susan povedala, da je prihajalo do konfliktov zaradi njegovih političnih stališč. Na predlog Fischerjevega prijatelja je bila organizirana tekma hitropoteznega šaha med Fischerjem in Polgárjevo, ki je bila napovedana novinarjem. Vendar so med Fischerjem in Lászlójem Polgárjem nastopile težave in Fischer je dvoboj odpovedal, prijatelju, ki je vprašal, ali bo dvoboj potekal pa rekel: »Ne, oni so Judje.«<ref name="Polgar_Lubbock" /><ref>{{navedi splet|last=Chun|first=Rene|title=Bobby Fischer's Pathetic Endgame|url=https://www.theatlantic.com/past/docs/issues/2002/12/chun.htm|publisher=theAtlantic.com|access-date=2 May 2010|date=December 2002|archive-date=17 April 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100417072214/http://www.theatlantic.com/past/docs/issues/2002/12/chun.htm|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|newspaper=Bangor Daily News|title=Fischer, teen-ager to match chess skills|last=Ingram|first=Judith|date=7 August 1993|page=7|volume=105|number=44|location=Bangor, Maine}}</ref> Poleti 1994 je Polgárjeva dosegla največji uspeh v svoji karieri do takrat, ko je zmagala na Madrid International v Španiji. Proti skupini, v kateri so bili [[Gata Kamski]], [[Jevgenij Barejev]], [[Valerij Salov]] in [[Ivan Sokolov]], je dosegla rezultat 7–2, 1½ točke pred drugim mestom.<ref>{{navedi novice|title=Chess|first=Robert|last=Byrne|date=7 June 1994|url=https://www.nytimes.com/1994/06/07/arts/chess-316350.html|work=The New York Times|access-date=21 April 2010|archive-date=28 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328110027/http://www.nytimes.com/1994/06/07/arts/chess-316350.html|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=PGN File Events: 1994|url=http://www.chessopolis.com/chessfiles/pgn_events_1994.htm|publisher=chessopolis.com|access-date=21 April 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100415060436/http://www.chessopolis.com/chessfiles/pgn_events_1994.htm|archive-date=15 April 2010|url-status=dead}}</ref> Njena rating ocena uspešnosti na turnirju je bila 2778 proti povprečnemu ratingu nasprotnikov ocenjenim na 2672.<ref>{{navedi splet|url=http://chessmetrics.com/cm/CM2/SingleEvent.asp?Params=199510SSSSS3S102713000000111101298300000010100|title=Madrid 1994|publisher=ChessMetrics.com|access-date=21 April 2010|archive-date=27 May 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120527055030/http://chessmetrics.com/cm/CM2/SingleEvent.asp?Params=199510SSSSS3S102713000000111101298300000010100|url-status=live}}</ref> Oktobra 1994 je igrala na turnirju v [[Buenos Aires|Buenos Airesu]] v poklon Polugajevskiju. Sodelovalo je osem velemojstrov, ki so vsi veljali za kandidate za svetovno prvenstvo: Karpov, Anand, Salov, Ivančuk, Kamski, Širov, Ljubojević in Polgár. Turnir je bil nenavaden, saj je moral črni v vsaki igri igrati [[Sicilijanska obramba|sicilijansko obrambo]], saj je bil Polugajevski poznan po tej otvoritvi.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Toronto Star|last=Day|first=Lawrence|title=Russian master first again|date=4 February 1995|page=K14}}</ref> To je bila Polgárjina prednost, saj je bila to njena najljubša otvoritev. V elitni konkurenci je končala na tretjem mestu izenačena z Ivančukom.<ref>{{navedi splet|url=http://www.chessgames.com/perl/chesscollection?cid=1014008|title=9_Lev Polugajevky Tourn. Buenos Aires 1994|website=[[Chessgames.com]]|access-date=21 April 2010|archive-date=5 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100505154246/http://www.chessgames.com/perl/chesscollection?cid=1014008|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1994/12/13/arts/chess-093106.html|work=The New York Times|title=Chess|first=Robert|last=Byrne|access-date=21 April 2010|date=13 December 1994|archive-date=2 July 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100702003002/http://www.nytimes.com/1994/12/13/arts/chess-093106.html|url-status=live}}</ref> Septembra 1995 je končala na tretjem mestu z rezultatom 7–4 na Donnerjevem memorialu v Amsterdamu, za [[Jan Timman|Janom Timmanom]] in [[Julio Granda|Juliom Grando]], ki sta bila izenačena na prvem mestu, in pred [[Jaser Seiravan|Jaserjem Seiravanom]], [[Aleksander Huzman|Aleksandrom Huzmanom]], [[Aleksej Širov|Aleksejem Širovom]], [[Aleksander Halifman|Aleksandrom]] [[Aleksander Halifman|Halifmanom]], [[Aleksander Morozevič|Aleksandrom Morozevičem]] in [[Valerij Salov|Valerijem Salovom]].<ref>{{navedi novice|newspaper=Los Angeles Times|date=5 September 1995|title=Chess|last=Peters|first=Jack|page=A18}}</ref> Zagotovila si je tretje mesto z zmago z le 21 potezami nad Širovom v svoji zadnji partiji.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Toronto Star|last=Day|first=Lawrence|title=Milicevic takes top spot|page=L14|date=23 September 1995}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Donner mem Amsterdam 1995|publisher=365Chess.com|url=http://www.365chess.com/tournaments/Donner_mem_1995|access-date=8 May 2010|archive-date=29 September 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120929170619/http://www.365chess.com/tournaments/Donner_mem_1995|url-status=live}}</ref> Na antilskem otoku Aruba je novembra 1995 zaigrala na prijateljski tekmi proti Nizozemcu [[Jeroen Piket|Jeroenu Piketu]], takrat enemu najboljših evropskih igralcev. Polgár je dvoboj zmagala s 6–2, kljub temu, da sta bila igralca po ratingu zelo blizu ocenjena.<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1995/12/12/arts/chess-006769.html|title=Chess|first=Robert|last=Byrne|date=12 December 1995|access-date=22 April 2010|work=The New York Times|archive-date=28 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328102409/http://www.nytimes.com/1995/12/12/arts/chess-006769.html|url-status=live}}</ref> [[Slika:UigChessmen_SelectionOfKings.jpg|desno|sličica|Lewiške šahovske figure]] Leta 1995 je šahovski klub Isle of Lewis na Škotskem poskušal organizirati igro med Polgárjem in Nigelom Shortom, v kateri bi uporabili slavne [[Lewiške šahovske figure]]. Vendar Britanski muzej ni želel izdati kompleta kljub zagotovilom, da bodo igralci nosili rokavice. Škotski poslanec Calum MacDonald je poudaril, da bo niz varen, še posebej, ker šah ni kontaktni šport.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Toronto Star|last=Day|first=Lawrence|title=Oddest story of the year|page=L12|date=15 July 1995}}</ref> Na koncu je muzej dovolil razstavljanje šahovskega kompleta na festivalskem turnirju Isle of Lewis, vendar figure niso bile uporabljene v nobeni igri. Polgárjeva je zmagala na double round-robin turnirju krštirih GM-jev, dosegla pet točk v šestih igrah in zmagala v obeh igrah proti Shortu.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Toronto Star|last=Day|first=Lawrence|title=FIDE grinds to a halt|page=K14|date=14 October 1995}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Isle of Lewis 1995|publisher=365Chess.com|url=http://www.365chess.com/tournaments/Isle_of_Lewis_1995|access-date=8 May 2010|archive-date=17 September 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120917180107/http://www.365chess.com/tournaments/Isle_of_Lewis_1995|url-status=live}}</ref>{{Clear left}} ==== Kontroverzna partija s Kasparovom ==== {{Chess diagram small|tright|Polgár vs. Kasparov, Linares 1994|||||rd||kd|||bl||nd||pd|pd|||pd||ql||nd||pd|||||pd|pl|||qd|||||||||||||||||pl|rd|nl|||pl|pl||||rl|rl|||kl|Pozicija pred ključno potezo. Kasparov naj bi igral 36...Nc5{{chesspunc|?}}, kar izgubi zamenjavo figur z 37.Bc6. Ko je to opazil, je hitro spremenil potezo v 36...Nf8.}}{{AN chess|pos=egright}} V Linaresu 1994 je Polgár izgubila kontroverzno igro proti svetovnemu prvaku [[Gari Kasparov|Gariju Kasparovu]]. Na turnirju je bila 17-letna Polgár prvič povabljena, da se pomeri z najmočnejšimi igralci na svetu. Po štirih tekmah je dosegla dve točki.<ref name="Globe_Mar19_94">{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|first=Jonathan|title=Victory boosts Karpov's rating|date=19 March 1994|page=A18}}</ref> Med njeno partijo s Kasparovom v petem krogu jo je Kasparov postopoma nadigral in imel jasno prednost po 35 potezah.<ref name="Geuzendam">{{navedi knjigo|title=Linares! Linares!: A Journey into the Heart of Chess|last=[[Dirk Jan ten Geuzendam|ten Geuzendam]]|first=Dirk Jan|year=2001|publisher=[[New In Chess]]|isbn=978-9056910778|pages=72–80}}</ref> Na svoji 36. potezi naj bi si svetovni prvak premislil glede poteze skakača in figuro premaknil na drugo polje.<ref>{{navedi novice|last=Berry|first=Jonathan Berry|author-link=Jonathan Berry|date=19 March 1994|title=Victory boosts Karpov's rating|page=A18|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|format=print column|url=https://www.proquest.com/docview/385234867|access-date=5 September 2022|id={{ProQuest|385234867}}|quote=Mr. Kasparov picked up his knight at d7 and placed it on c5. 'Touch move' requires a player to move a touched piece, but the move is not over until the hand leaves the piece. Seeing that 37.Bb7–c6 would be bad for Black, Mr. Kasparov instead put the knight on f8. However, the way Miss Polgár saw it, Mr. Kasparov's hand did leave the piece on c5. Accounts diverge from there. We do know that Spanish TV recorded the game and that there were several spectators, some of whom thought that Mr. Kasparov removed his hand from the knight at c5.|via=[[ProQuest]]|archive-date=26 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230426154719/https://www.proquest.com/docview/385234867|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Peters|first=Jack|date=5 January 1995|title=Chess Highlights of 1994|newspaper=[[The Los Angeles Times]]|format=print and online column|page=27|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1995-01-01-mn-15295-story.html|access-date=28 April 2016|quote=What made 1994 a memorable year for chess? Certainly it had its share of controversial incidents, led by the touch-move dispute in which Garry Kasparov took back a move against Judit Polgar.|archive-date=11 September 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20090911095551/http://articles.latimes.com/1995-01-01/news/mn-15295_1_chess-tournament-club|url-status=live}}</ref> Po šahovskih pravilih, ko igralec izpusti figuro, mora poteza veljati, tako da bi moral Kasparov, če bi spustil figuro, odigrati prvotno potezo. Polgárjeva v tem trenutku ni izpodbijala Kasparova, saj je izjavila: »Igrala sem s svetovnim prvakom in nisem želela povzročati neprijetnosti med svojim prvim povabilom na tako pomemben dogodek. Bala sem se tudi, da bom, če bo moja pritožba zavrnjena, kaznovana na uri, ko sva že bila pod časovnem pritiskom.« Vendar je vprašujoče pogledala sodnika Carlosa Falcona, ki je bil priča incidentu in ni ukrepal.<ref name="Geuzendam" /> Incident je na trak posnela ekipa španske televizijske hiše PVS in videoposnetek je pokazal, da so Kasparovovi prsti zapustili skakača.<ref>Archived at [https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211205/SwsYWmjUP-k Ghostarchive]{{cbignore}} and the [https://web.archive.org/web/20200628203348/https://www.youtube.com/watch?v=SwsYWmjUP-k&t=1131s Wayback Machine]{{cbignore}}: {{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=SwsYWmjUP-k|title=Linares Chess Tournament,part 2.|website=[[YouTube]]}}{{cbignore}}</ref><ref name="LymanMay94">Lyman, Shelby (1 May 1994). [https://news.google.com/newspapers?nid=1876&dat=19940501&id=FDofAAAAIBAJ&sjid=L88EAAAAIBAJ&pg=6762,158965&hl=en "Kasparov's Hand Quicker Than Eye"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170225105408/https://news.google.com/newspapers?nid=1876&dat=19940501&id=FDofAAAAIBAJ&sjid=L88EAAAAIBAJ&pg=6762,158965&hl=en|date=25 February 2017}}, ''[[Spartanburg Herald-Journal]]''.</ref><ref>{{navedi novice|last1=Barden|first1=Leonard|date=19 March 1994|title=CHESS|pages=WEEKEND FT XXI|publisher=Financial Times, UK|url=https://archive.org/stream/FinancialTimes1994UKEnglish/Mar%2019%201994%2C%20Financial%20Times%2C%20%2319%2C%20UK%20%28en%29#page/n43/mode/2up|access-date=24 June 2020|quote=Video film stills confirmed that Kasparov's hand had quit the knight for about a quarter of a second.}}</ref> Direktor turnirja Carlos Falcon ni odvzel točke Kasparovu, ko mu je bil na voljo ta dokaz.<ref name="Berry_GM_Mar261994">{{navedi novice|newspaper=Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|first=Jonathan|title=Kasparov caught on videotape|date=26 March 1994|page=E7|quote=During round 5 of the Linares tournament (March 1), World Champion Gary Kasparov started to move his knight from d7 to c5, but reconsidered and played the knight to f8.}}</ref> Kot je poudarila ameriška šahovska novinarka Shelby Lyman, v večini športov posnetki ne razveljavijo prvotne sodnikove odločitve in šah ni izjema.<ref name="LymanMay94" /> Takrat videoposnetek še ni bil javno objavljen na zahtevo pokrovitelja turnirja Luisa Rentera,<ref name="Geuzendam" /> vendar je danes na voljo na internetu. Na neki točki naj bi se Polgár soočila s Kasparovom v hotelskem baru in ga vprašala: »Kako si mi lahko to storil?«<ref name="GardianBarden_2002">{{navedi novice|title=Sweet revenge for Kasparov's opponent|first=Leonard|last=Barden|newspaper=The Guardian|date=11 September 2002|url=https://www.theguardian.com/world/2002/sep/11/3|author-link=Leonard Barden|access-date=25 April 2010|archive-date=1 December 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211201095056/https://www.theguardian.com/world/2002/sep/11/3|url-status=live}}</ref> Po tem incidentu je Kasparov novinarju odkrito povedal »... javno je izjavila, da sem goljufal. ... Mislim, da bi se moralo dekle njenih let naučiti dobrih manir, preden daje takšne izjave.«<ref>Kasparov Interview, [[New In Chess]], March 1994, reprinted in '{{navedi knjigo|title=Finding Bobby Fischer: Chess Interviews|url=https://archive.org/details/findingbobbyfisc0000dirk|last=[[Dirk Jan ten Geuzendam|ten Geuzendam]]|first=Dirk Jan|year=1994|publisher=[[New In Chess]]|isbn=978-9071689864|pages=[https://archive.org/details/findingbobbyfisc0000dirk/page/n75 72]–80}}' and '{{navedi knjigo|title=Finding Bobby Fischer: Chess Interviews|last=[[Dirk Jan ten Geuzendam|ten Geuzendam]]|first=Dirk Jan|year=2015|publisher=[[New In Chess]]|isbn=978-9056915728|pages=72–80}}'</ref> Posledično Kasparov tri leta ni hotel z njo govoriti.<ref name="Geuzendam" /> Kasparov je novinarjem dejal, da je njegova vest čista, saj se ni zavedal, da je njegova roka zapustila figuro.<ref>{{navedi novice|newspaper=Deseret News|date=27 May 1994|last=Lundstrom|first=Harold|title=Kasparov comes out on top in tourne|page=C6|location=Salt Lake City, Utah}}</ref> Čeprav si je Polgárjeva do konca turnirja opomogla, je v naslednjih šestih krogih nazadovala in pridobila le pol točke.<ref name="Globe_Mar19_94" /> Incident je morda vplival tudi na Kasparova, ki se je na turnirju izkazal za slabega.<ref name="LymanMay94" /> === Najmočnejša šahistka v zgodovini === Polgár na splošno velja za najmočnejšo šahistko vseh časov.<ref name="strongestfemaleever">Sources citing Polgár as by far the strongest female chess player of all time: *{{navedi novice|newspaper=Milwaukee Journal Sentinel|page=6A|title=Anand wins chess "Battle of the Sexes"|agency=Associated Press|date=18 August 2003}} note: The Associated Press story on Aug.17/18, 2003 on the Polgár–Anand match explicitly refers to Polgár with the words "by far the strongest woman chess player ever" *{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/467279/Judit-Polgar|title=Polgar, Judit|publisher=Encyclopedia Britannica Online|access-date=22 January 2015|archive-date=22 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150122191130/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/467279/Judit-Polgar|url-status=live}} note: explicitly uses "by far": "By far the strongest female player of all time". *{{navedi splet|title=Super-GM tournament in Sofia starts|date=12 May 2005|publisher=Chessbase.com|url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=2375|access-date=18 April 2010|archive-date=9 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121109034117/http://chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=2375|url-status=live}} *{{navedi splet|title=Judit Polgár: 'I can work myself into the top ten again'|publisher=[[ChessBase]]|url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=4244|date=11 November 2007|access-date=4 February 2008|archive-date=9 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121109125528/http://chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=4244|url-status=live}} *{{navedi novice|title=Chess; The Secret of Playing Blindfold: Memory May Be the Least of It|last=McClain|first=Dylan Loeb|date=24 December 2006|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9E00EED71131F937A15751C1A9609C8B63|access-date=13 April 2010|work=The New York Times|archive-date=10 June 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160610073044/http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9E00EED71131F937A15751C1A9609C8B63|url-status=live}} *{{navedi splet|url=http://michaelbluejay.com/misc/womengrandmasters.html|title=Women Grandmasters in Chess|access-date=13 April 2010|publisher=MichaelBluejay|archive-date=17 September 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170917050515/http://michaelbluejay.com/misc/womengrandmasters.html|url-status=live}} *{{navedi novice|last=Pein|first=Malcolm|title=A crown for Kosteniuk|publisher=Telegraph Media Group Limited|date=22 September 2009|url=https://www.telegraph.co.uk/culture/chess/malcolmpein/3561123/A-crown-for-Kosteniuk.html|access-date=18 April 2010|location=London|archive-date=15 December 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211215224905/https://www.telegraph.co.uk/culture/chess/malcolmpein/3561123/A-crown-for-Kosteniuk.html|url-status=live}} Malcolm Pein, British IM and Executive Editor of [[CHESS magazine]], when speaking of A. Kosteniuk's victory over Hou Yifan for the Women's World Championship, said "Currently Judit Polgár is in another league from any other female player." *{{navedi novice|title=Elite Players Of Chess To Compete|date=17 May 2005|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2005/05/17/arts/17chess.html|access-date=18 April 2010|archive-date=9 August 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140809131001/http://www.nytimes.com/2005/05/17/arts/17chess.html|url-status=live}} *{{navedi knjigo|title=Human cloning|url=https://archive.org/details/humancloning0000unse|last1=Humber|first1=James M.|last2=Almeder|first2=Robert F.|page=[https://archive.org/details/humancloning0000unse/page/n100 87]|publisher=Humana Press inc.|isbn=0-89603-565-4|date=7 August 1998}} *{{navedi novice|newspaper=Milwaukee Journal Sentinel|date=22 December 1996|page=17A|last=Weber|first=Bruce|title=Next Move? Chess enthusiasts puzzle over game's gender imbalance}} *{{navedi knjigo|last=Wolff|first=Patrick|title=Complete Idiot's guide to chess|url=https://archive.org/details/completeidiotsgu0000wolf_d2t6|publisher=Penguin Group (USA) Inc.|year=2002|page=[https://archive.org/details/completeidiotsgu0000wolf_d2t6/page/n292 277]|author-link=Patrick Wolff|isbn=0-02-864182-5}} *{{navedi novice|newspaper=The Washington Post|last=Kavalek|first=Lubomir|title=Chess|date=17 January 2005|page=C12|author-link=Lubomir Kavalek}} Kavalek, GM in the top 100 players for 26 years, called Polgár, "the all-time best female player" *{{navedi knjigo|title=Treasure Chess: Trivia, Quotes, Puzzles, and Lore from the World's Oldest Game|last=Pandolfini|first=Bruce|author-link=Bruce Pandolfini|page=84|publisher=Random House|year=2007|isbn=978-0-375-72204-2}} Pandolfini, chess author and coach, writes "Judit Polgár is simply the strongest female chess player in history." *The January 1996 FIDE ratings list was a landmark as Polgár's 2675 rating made her the No. 10 ranked player in the world, the only woman ever to enter the world's Top Ten. {{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|title=Kramnick, 20 Tops the rating list|first=Jonathan|page=A12|date=6 January 1996}} *{{navedi splet|title=All Time Rankings:FIDE Top 10 1970–1997|publisher=The University of Edinburgh|url=http://chess.eusa.ed.ac.uk/Chess/Trivia/AlltimeList.html|access-date=15 May 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20091126000035/http://chess.eusa.ed.ac.uk/Chess/Trivia/AlltimeList.html|archive-date=26 November 2009}}</ref> Januarja 1996 je postala edina ženska, ki se je kadarkoli uvrstila med prvih deset igralcev sveta.<ref>The January 1996 FIDE ratings list was a landmark as Polgár's 2675 rating made her the No. 10 ranked player in the world, the only woman ever to enter the world's Top Ten. Berry, Jonathan (6 January 1996). "Kramnick, 20 Tops the rating list". The Globe and Mail. Toronto. p. A12.</ref> Avgusta 1996 se je udeležila zelo močnega turnirja 10 igralcev na Dunaju. Karpov, Topalov in Boris Gelfand so si delili prvo mesto, četrto pa Kramnik, Polgár in Lékó.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Toronto Star|last=Day|first=Lawrence|title=A close finish in Vienna|date=12 October 1996|page=K12}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Vienna Millenium 1996|publisher=365Chess.com|url=http://www.365chess.com/tournaments/Vienna_Millenium_1996|access-date=8 May 2010|archive-date=1 November 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101101051459/http://www.365chess.com/tournaments/Vienna_Millenium_1996|url-status=live}}</ref> Decembra 1996 je Polgár igrala štiri partije v São Paulu proti brazilskemu prvaku Gilbertu Milosu. Polgár je zmagala dve, eno remizirala in eno izgubila ter dobila 12.000 USD denarne nagrade.<ref>{{navedi novice|title=Chess|first=Robert|last=Byrne|date=14 January 1997|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1997/01/14/arts/chess-152625.html|access-date=23 April 2010|archive-date=11 July 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210711085842/https://www.nytimes.com/1997/01/14/arts/chess-152625.html|url-status=live}}</ref> Februarja 1997 je igrala na »superturnirju« v Linaresu, na katerem je Kasparov zmagal, ko je premagal Kramnika. Polgár je končala na čistem petem mestu na turnirju 12 velemojstrov, pred Anandom, Ivančukom, Gelfandom in Širovom.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Toronto Star|last=Day|first=Lawrence|title=Tournament was just super|page=K12|date=1 March 1997}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Linares 14th 1997|publisher=365chess.com|url=http://www.365chess.com/tournaments/Linares_14th_1997|access-date=10 May 2010|archive-date=3 May 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110503055951/http://www.365chess.com/tournaments/Linares_14th_1997|url-status=live}}</ref> Njen rezultat je bil ocenjen kot izjemen glede na rating moč turnirja, povprečno 2701, in bila je pohvaljena za svoje taktične sposobnosti v igri proti Ivančuku.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|title=Kasparov humbles younger rivals|first=Jonathan|page=E10|date=1 March 1997}}</ref> Aprila 1997 je igrala na šahovskem turnirju Dos Hermanas, enokrožnem round-robin turnirju kategorije XIX, na katerem je sodelovalo 10 najboljših igralcev na svetu. Končala je na šestem mestu z izenačenim rezultatom 4½–4½.<ref>{{navedi splet|title=Dos Hermanas 1997|website=[[Chessgames.com]]|url=http://www.chessgames.com/perl/chesscollection?cid=1006983|access-date=23 April 2010|archive-date=5 May 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20090505054117/http://www.chessgames.com/perl/chesscollection?cid=1006983|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=India Abroad|date=25 April 1997|url=http://www.highbeam.com/doc/1P1-3871633.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20121104002934/http://www.highbeam.com/doc/1P1-3871633.html|url-status=dead|archive-date=4 November 2012|access-date=23 April 2010}}</ref> Junija 1997 je končala z izenačenim rezultatom, 4½–4½, na madridskem turnirju 10 velemojstrov, ki ga je dobil Topalov.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|title=Topalov's at the top in Madrid|first=Jonathan|page=E11|date=14 June 1997}}</ref> Julija 1997 je Polgár nastopila na elitnem mednarodnem turnirju v Dortmundu. Končala je na petem mestu v skupini desetih, pred igralci, kot je Anatolij Karpov.<ref name="NYT_Byrne_Aug97">{{navedi novice|title=Chess|first=Robert|last=Byrne|date=26 August 1997|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1997/08/26/arts/chess-789860.html?pagewanted=1|access-date=23 April 2010|archive-date=28 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328094715/http://www.nytimes.com/1997/08/26/arts/chess-789860.html?pagewanted=1|url-status=live}}</ref> Na turnirju je zmagala v igri s črnimi figurami proti Veselinu Topalovu, takrat četrtemu igralcu sveta. Topalov je imel prednost, dokler Polgár ni izvedla globokega pozicijskega žrtvovanja.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|title=Polgar wins one in battle of sexes|first=Jonathan|page=E11|date=16 August 1997}}</ref> Oktobra 1997 je na mednarodnem turnirju VAM v Hoogeveenu na Nizozemskem izenačila drugo mesto na double round-robin turnirju štirih velemojstrov.<ref>{{navedi novice|title=CHESS; Daring Judit Polgár to Attack Is an Invitation to Disaster|last=Byrne|first=Robert|date=9 December 1997|url=https://www.nytimes.com/1997/12/09/arts/chess-daring-judit-polgar-to-attack-is-an-invitation-to-disaster.html?pagewanted=1|access-date=23 April 2010|work=The New York Times|archive-date=28 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328095614/http://www.nytimes.com/1997/12/09/arts/chess-daring-judit-polgar-to-attack-is-an-invitation-to-disaster.html?pagewanted=1|url-status=live}}</ref> »Dolgo že poteka živahna razprava o tem, kdo je najmočnejši igralec od vseh,« je zapisal GM Robert Byrne v svoji kolumni v ''New York Timesu'' 26. avgusta 1997. »Glavni kandidati so Bobby Fischer, Garry Kasparov, Jose Raul Capablanca, Aleksander Aljehin ali Emanuel Lasker. Toda o najboljši igralki ni nobenega dvoma: to je 21-letna Judit Polgár.«<ref name="NYT_Byrne_Aug97" /> [[Slika:Anatoly Karpov in 1993 (cropped).jpg|levo|sličica|Leta 1998 je Polgár premagala [[Anatolij Karpov|Anatolija Karpova]]]] Januarja 1998 je igrala na turnirju kategorije XVII Hoogovens v Wijk aan Zeeju na Nizozemskem, kjer je sodelovalo 14 najboljših velemojstrov sveta. Končala je v sredini paketa, izenačena na šestem do desetem mestu s Karpovom, Topalovim in Jeroenom Piketom ter enakim rezultatom 6½ točk iz trinajstih partij. Polgár je sozmagovalcu [[Višvanatan Anand|Višvanatanu Anandu]] prizadela edini poraz na turnirju.<ref>{{navedi splet|title=Wijk aan Zee Hoogovens 1998|website=[[Chessgames.com]]|url=http://www.chessgames.com/perl/chesscollection?cid=1006971|access-date=24 April 2010|archive-date=5 March 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100305003753/http://www.chessgames.com/perl/chesscollection?cid=1006971|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|title=Kramnik, Anand tie in Hoogooven|first=Jonathan|page=E11|date=7 February 1998}} Note: The Berry article used the spelling Hoogooven.</ref> Junija 1998 v Budimpešti je Polgár odigrala tekmo osmih partij »akcijskega« šaha, kar je 30 minut za celotno partijo, proti Anatoliju Karpovu. Dvoboj je dobila s 5–3, tako da je dobila dve igri, preostale pa so se končale z remijem. Takrat je bil Karpov svetovni FIDE prvak.<ref>{{navedi novice|title=Chess; Faster and More Accurate, Polgar Outplays Karpov|first=Robert|last=Byrne|date=7 July 1998|url=https://www.nytimes.com/1998/07/07/arts/chess-faster-and-more-accurate-polgar-outplays-karpov.html?pagewanted=1|access-date=24 April 2010|work=The New York Times|archive-date=28 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328094802/http://www.nytimes.com/1998/07/07/arts/chess-faster-and-more-accurate-polgar-outplays-karpov.html?pagewanted=1|url-status=live}}</ref> Avgusta 1998 je Polgár postala prva ženska, ki je zmagala na odprtem prvenstvu ZDA, ki je potekalo v letovišču Kona Surf v Kailua-Koni na [[Havaji|Havajih]]. Zmago na turnirju si je delila z GM Borisom Gulkom, oba sta dosegla rezultat 8–1. Tipičen za njen agresiven slog je bila njena zmaga proti GM Georgiju Kačeišviliju, v kateri je žrtvovala svojo kraljico za napad.<ref>{{navedi novice|title=CHESS; Polgar Is First Woman to Win the Open|first=Robert|last=Byrne|date=25 August 1998|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1998/08/25/arts/chess-polgar-is-first-woman-to-win-the-open.html|access-date=24 April 2010|archive-date=30 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210130224329/https://www.nytimes.com/1998/08/25/arts/chess-polgar-is-first-woman-to-win-the-open.html|url-status=live}}</ref> Oktobra 1998 je Polgár zmagala na turnirju štirih velemojstrov VAM v Hoogeveenu na Nizozemskem za 1½ točke pred Janom Timmanom.<ref name="Globe_Nov14_98">{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|title=Polgar sparkles again in the attack|first=Jonathan|page=E8|date=14 November 1998}}</ref><ref>{{navedi splet|title=VAM Hoogeveen 2nd Hoogeveen 1998|publisher=365Chess.com|url=http://www.365chess.com/tournaments/VAM_Hoogeveen_2nd_1998|access-date=15 May 2010|archive-date=29 September 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120929170710/http://www.365chess.com/tournaments/VAM_Hoogeveen_2nd_1998|url-status=live}}</ref> Novembra 1998 je Polgár igrala na Wydra Memorial pospešenem šahovskem turnirju v Izraelu. Na prvem mestu je bila izenačena z Višvanatanom Anandom, saj sta oba dosegla 11½ od 14 partij. Anand je zmagal na turnirju v tie-breaku nad Polgárjevo.<ref>{{navedi splet|title=THE WEEK IN CHESS 212 - 30 November 1998|first=Mark|last=Crowther|publisher=This Week In Chess|url=https://theweekinchess.com/html/twic212.html#4|access-date=24 April 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120205042007/https://theweekinchess.com/html/twic212.html|archive-date=5 February 2012}}</ref> V dveh letih, odkar je Polgárjeva postala prva ženska, ki se je prebila med prvih 10, je njen rating padel. Čeprav je bila med najboljših 20, je to vplivalo na to, da so jo manj pogosto vabili na najmočnejše turnirje.<ref name="Globe_Nov14_98" /> Oktobra 1999 je Polgár sodelovala v sekciji GM za štiri igralce šahovskega turnirja VAM v Hoogeveenu na Nizozemskem. Jan Timman je vodil na začetku turnirja, toda Polgár se je vrnila in dosegla 3 točke v zadnjih 4 partijah ter si tako delila prvo mesto. Anatolij Karpov je končal na tretjem in Darmen Sadvakasov na četrtem.<ref>{{navedi splet|title=The Week In Chess 259|date=25 October 1999|first=Mark|last=Crowther|publisher=The Week In Chess|url=https://theweekinchess.com/html/twic259.html|access-date=24 April 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110930231855/https://theweekinchess.com/html/twic259.html|archive-date=30 September 2011}}</ref> Januarja 2000 je Polgárjeva dosegla zanjo porazen rezultat na turnirju v španski Pamploni, ki ga je zmagal Nigel Short. Končala je z le 4 točkami iz 9 partij, izenačena na 6–7 mestu z Janom Timmanom, ki je prav tako igral pod njegovim ratingom.<ref>{{navedi splet|title=The Week In Chess 270|date=10 January 2000|first=Mark|last=Crowther|publisher=The Week In Chess|url=https://theweekinchess.com/html/twic270.html|access-date=24 April 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110930232038/https://theweekinchess.com/html/twic270.html|archive-date=30 September 2011}}</ref> Polgár je pozneje v mesecu dosegla še en slab rezultat na turnirju kategorije XVIII v Corus Wijk aan Zee, ki ga je dobil Kasparov. Do 11. kroga ni dobila nobene partije in končala s 5 točkami v 13 igrah, izenačena z Victorjem Korčnojem na 11–12 mestu med štirinajstimi velemojstri.<ref>{{navedi splet|title=The Week In Chess 273|date=31 January 2000|first=Mark|last=Crowther|publisher=The Week In Chess|url=https://theweekinchess.com/html/twic273.html|access-date=24 April 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110807070650/https://theweekinchess.com/html/twic273.html|archive-date=7 August 2011}}</ref> Vendar pa je na Evropskem ekipnem prvenstvu v Batumiju v Gruziji, prav tako januarja, osvojila zlato medaljo pri igranju druge deske z rezultatom 6½–2½.<ref>{{navedi novice|title=CHESS; Polgar, Just One of the Boys, Hems In a Russian's Queen|first=Robert|last=Byrne|date=16 January 2000|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2000/01/16/nyregion/chess-polgar-just-one-of-the-boys-hems-in-a-russian-s-queen.html|access-date=24 April 2010|archive-date=28 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328103616/http://www.nytimes.com/2000/01/16/nyregion/chess-polgar-just-one-of-the-boys-hems-in-a-russian-s-queen.html|url-status=live}}</ref> Aprila in maja 2000 je Polgár osvojila enega najmočnejših turnirjev v Aziji. Japfa Classic v Denpasarju na Baliju v Indoneziji je bil dogodek kategorije XVI za 10 igralcev, med katerimi sta bila Aleksander Halifman – takratni svetovni prvak FIDE – in Anatolij Karpov – njegov predhodnik.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|title=Chess|first=Jonathan|page=R29|date=13 May 2000}}</ref> Štirje igralci zadnjega kroga, Polgár, Khalifman, Karpov in Gilberto Milos, so bili izenačeni, vendar je Polgár dobila svojo igro nad brazilskim GM Milosom, medtem ko sta Halifman in Karpov remizirala. Polgár je končal kot prva s 6½–2½ in osvojila denarno nagrado v vrednosti 20.000 USD.<ref>{{navedi novice|title=CHESS; Polgar Tops an Elite Field With a Last-Round Victory|first=Robert|last=Byrne|date=11 June 2000|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2000/06/11/nyregion/chess-polgar-tops-an-elite-field-with-a-last-round-victory.html|access-date=24 April 2010|archive-date=28 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328103838/http://www.nytimes.com/2000/06/11/nyregion/chess-polgar-tops-an-elite-field-with-a-last-round-victory.html|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Japfa Classic - Indonesia|publisher=Chess.GR|url=http://www.chess.gr/tourn/2000/japfa_classic_indonesia/|access-date=24 April 2010|archive-date=14 May 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110514195135/http://www.chess.gr/tourn/2000/japfa_classic_indonesia/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|newspaper=The Washington Times|date=6 May 2000|title=Polgar clearly first in strong Asian tourney}}</ref> Konec maja je zmagala na mednarodnem turnirju Sigeman & Company v Malmöju na Švedskem. Turnir štirih igralcev je končala s štirimi točkami, z Janom Timmanom pri 3½, Ulf Andersson in Tiger Hillarp-Persson pa sta končala v tem vrstnem redu.<ref>{{navedi novice|title=CHESS; Polgar's Foe Misses a Move, And That's All She Needs|first=Robert|last=Byrne|date=2 July 2000|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2000/07/02/nyregion/chess-polgar-s-foe-misses-a-move-and-that-s-all-she-needs.html|access-date=24 April 2010}}</ref> Junija 2000 je igrala na turnirju GM v Meridi, zvezna država Yucatán, kjer je končala na drugem mestu s pol točke za Aleksejem Širovom.<ref name="TWIC_Even2000">{{navedi splet|title=Some events in the year 2000|publisher=This Week in Chess|url=http://www.chess.co.uk/twic/even2000.html|access-date=24 April 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120318194112/http://www.chess.co.uk/twic/even2000.html|archive-date=18 March 2012}}</ref> Septembra 2000 si je na šahovskem festivalu Najdorf delila prvo mesto z Viktorjem Bologanom, pred Nigelom Shortom in Anatolijem Karpovom.<ref name="TWIC_Even2000" /> Oktobra in novembra je na 34. šahovski olimpijadi zastopala Madžarsko na tretji deski. Medtem ko je madžarska ekipa za las zgrešila osvojitev bronaste medalje, je Polgár dosegla 10/13 za drugo najvišje število točk med vsemi igralci na olimpijadi<ref>{{navedi splet|title=34th Chess Olympiad|date=13 November 2000|first=Mark|last=Crowther|publisher=This Week In Chess|url=https://theweekinchess.com/html/twic314.html#2|access-date=25 April 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120318194956/https://theweekinchess.com/html/twic314.html|archive-date=18 March 2012}}</ref> in ocenjeno raven uspešnosti v višini 2772.<ref>{{navedi splet|title=35th Chess Olympiad, 2002|publisher=The Chess Drum|url=http://www.thechessdrum.net/Olympiad2002/|access-date=25 April 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100416085711/http://www.thechessdrum.net/Olympiad2002/|archive-date=16 April 2010}}</ref> Konec februarja in v začetku marca 2001 je Polgár igrala v elitnem Linares double round-robin turnirju šest najmočnejših igralcev na svetu. Turnir je bil zmagoslavje Kasparova, saj je v 10 igrah dosegel 7½ točk. Ostalih pet udeležencev, Polgár, Karpov, Širov, Grisčuk in Lékó, so vsi končali s 4½ za drugo in zadnje mesto. Vendar pa je Polgárjeva obe igri s Kasparovom remizirala, kar ji je prvič v karieri uspelo pod časovnimi kontrolami na turnirju.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|title=Chess|first=Jonathan|page=R19|date=3 March 2001}}</ref><ref>{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|title=Chess|first=Jonathan|page=R17|date=10 March 2001}}</ref><ref>{{navedi novice|newspaper=The Ledger|page=D9|location=Lakeland, Florida|date=1 April 2001|title=Kasparov douses his old rival, Karpov, With a Bucket of Tactics|last=Byrne|first=Robert}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Linares 18th Linares 2001|publisher=365Chess.com|url=http://www.365chess.com/tournaments/Linares_18th_2001|access-date=6 May 2010|archive-date=15 May 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110515075905/http://www.365chess.com/tournaments/Linares_18th_2001|url-status=live}}</ref> Marca 2001 se je uvrstila v polfinale turnirja svetovnega pokala v pospešenem šahu v Cannesu. Med 16 velemojstri na turnirju se je uvrstila med štiri najboljše. V polfinalu je izgubila proti Jevgeniju Barejevu, ta pa proti Kasparovu. V četrtfinalni hitropotezni partiji končnice je v 12 potezah prisilila Joëla Lautierja, najmočnejšega francoskega igralca, da se preda, ko je osvojila njegovo damo, kar je povzročilo, da je nekajstoglavo občinstvo izbruhnilo v aplavz.<ref name="NYT_Burgess">{{navedi novice | title=To Men, Losing to Judit Polgár Is No Disgrace : Tigress of the Chessboard Purrs Quietly and Pounces | first=David | last=Burgess | date=31 March 2001 | work=The New York Times | url=https://www.nytimes.com/2001/03/31/news/31iht-polgar_ed3_.html | access-date=25 April 2010 | archive-date=28 March 2012 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120328020850/http://www.nytimes.com/2001/03/31/news/31iht-polgar_ed3_.html | url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |title = Judit Polgár – Gregory Kaidanov Match – Players |last = Polgar |first = Judit |publisher = MonRoi Inc |url = http://monroi.com/judit-polgar-gregory-kaidanov-sicilian-theme-match-players.html |access-date = 24 April 2010 |archive-url = https://web.archive.org/web/20101126222146/http://monroi.com/judit-polgar-gregory-kaidanov-sicilian-theme-match-players.html |archive-date = 26 November 2010 |url-status = dead }}</ref> Junija 2001 je Polgár končala na četrtem mestu na evropskem prvenstvu v Ohridu v Makedoniji, turnirju s 13 krožnem švicarju s 143 velemojstri in 38 IM.<ref>{{navedi novice|title=CHESS; Another War in Macedonia Yields an Israeli Victor, 23|first=Robert|last=Byrne|date=1 July 2001|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2001/07/01/nyregion/chess-another-war-in-macedonia-yields-an-israeli-victor-23.html|access-date=25 April 2010|archive-date=28 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328110015/http://www.nytimes.com/2001/07/01/nyregion/chess-another-war-in-macedonia-yields-an-israeli-victor-23.html|url-status=live}}</ref> Oktobra 2001 je izenačila prvo mesto z GM Loekom van Welyjem na turnirju Essent Tourney v Hoogeveenu na Nizozemskem.<ref>{{navedi novice|title=CHESS; Old-Style Barroom Brawl At the Hoogeveen Corral|first=Robert|last=Byrne|date=11 November 2001|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2001/11/11/nyregion/chess-old-style-barroom-brawl-at-the-hoogeveen-corral.html|access-date=25 April 2010|archive-date=18 July 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120718055208/http://www.nytimes.com/2001/11/11/nyregion/chess-old-style-barroom-brawl-at-the-hoogeveen-corral.html|url-status=live}}</ref> === Ustvarjanje zgodovine === Septembra 2002 je Polgár na tekmi ''Rusija proti preostalemu svetu'' končno premagala Garija Kasparova. Turnir se je igral po pospešenih pravilih šaha s 25 minutami na partijo in 10-sekundnim dodatkom na potezo. Partijo je dobila z izjemno pozicijsko igro. Kasparov s črnimi je izbral berlinsko obrambo namesto svoje običajne sicilijanske, Polgár pa je nadaljevala z variacijo, ki jo je Kasparov v preteklosti uporabil sam. Polgár je s svojimi topovi lahko napadla Kasparovega kralja (ki je bil še vedno na sredini šahovnice) in ko je izgubil dva kmeta se je Kasparov predal.<ref name="Pein_RvW">{{navedi splet|title=Russia vs. The Rest of the World Moscow 2002|last=Pein|first=Malcolm|publisher=This Week In Chess|url=http://www.chess.co.uk/twic/event/rusrow02/r2.html|access-date=7 May 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110930232038/https://theweekinchess.com/html/twic270.html|archive-date=30 September 2011}}</ref> Igra je pomagala ekipi Sveta, da je tekmo zmagala z 52–48.<ref>{{navedi novice|title=CHESS; Finally, the Rest of the World Triumphs Over Russia, 52–48|first=Robert|last=Byrne|date=29 September 2002|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2002/09/29/nyregion/chess-finally-the-rest-of-the-world-triumphs-over-russia-52-48.html?pagewanted=1|access-date=25 April 2010|archive-date=28 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328110556/http://www.nytimes.com/2002/09/29/nyregion/chess-finally-the-rest-of-the-world-triumphs-over-russia-52-48.html?pagewanted=1|url-status=live}}</ref> Po predaji je Kasparov dvorano takoj zapustil po prehodu, ki je bil zaprt za novinarje in fotografe. Kasparov je Polgárjevo nekoč opisal kot »cirkuško lutko« in trdil, da bi se šahistke morale držati rojevanja otrok. Polgár je igro označila za »enega najbolj izjemnih trenutkov [njene] kariere«.<ref name="GardianBarden_2002" /> Igra je bila zgodovinska, saj je bilo prvič v zgodovini šaha, da je igralka premagala prvega igralca sveta v tekmovalni igri.<ref>{{navedi splet|title=Round one shocker: Battle of the Sexes|publisher=chessbase.com|url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=2046|access-date=27 April 2010|date=25 November 2004|archive-date=13 January 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100113203307/http://chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=2046|url-status=live}}</ref> Intervju s Polgárjevo, vključno z videoposnetkom tekme, je bil leta 2016 vključen v radijski program BBC Witness.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/magazine-35483650|title=The 'Queen of Chess' who defeated Kasparov|work=BBC News|date=10 February 2016|access-date=22 June 2016|archive-date=20 June 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160620162207/http://www.bbc.co.uk/news/magazine-35483650|url-status=live}}</ref> Oktobra in novembra 2002 je Polgár igrala na drugi deski (s Pétrom Lékójem na prvi) za Madžarsko na 35. šahovski olimpijadi. Čeprav ni bila tako osupljiva kot na olimpijadi leta 2000, je Madžarski pomagala osvojiti srebrno medaljo. Medtem ko so imeli Madžari najboljši izkupiček med zmagami in porazi na turnirju kot ekipa in izgubili le eno tekmo od 56, ki so jih odigrali, so večino dvobojev zmagali z rezultatom 2½–1½, medtem ko je ruska ekipa z več zmagami osvojila zlato. Madžarska je zlati ruski ekipi zadala edini poraz. Polgárjina partija četrtega kroga proti Azerbajdžancu Šahrijarju Mamedjarovu je vključevala briljantno 12.Nxf7, s čimer je njegovega kralja potegnila na sredino šahovnice.<ref>{{navedi splet|title=Judit Polgár vs Shakhriyar Mamedyarov Bled 2002 Olympiad|website=[[Chessgames.com]]|url=http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1256017|access-date=25 April 2010|archive-date=5 March 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100305005551/http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1256017|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=35th Chess Olympiad: Bled 2002|first1=Arvind|last1=Aaron|first2=Mark|last2=Crowther|first3=Ian|last3=Wilkinson|first4=Daaim|last4=Shabazz|first5=Malcolm|last5=Pein|publisher=olimpbase.org|url=http://www.olimpbase.org/2002/2002in.html|access-date=25 April 2010|archive-date=25 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210125214317/http://www.olimpbase.org/2002/2002in.html|url-status=live}}</ref> Do začetka leta 2003 se je Polgárjeva vrnila med 10 najbolje ocenjenih igralcev na svetu.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|title=The top sportswoman?|date=11 February 2003|page=A20}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Top 100 Players April 2003 - Archive|publisher=FIDE|url=http://ratings.fide.com/toparc.phtml?cod=45|access-date=16 May 2010|archive-date=23 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200523063318/http://ratings.fide.com/toparc.phtml?cod=45|url-status=live}}</ref> Leta 2003 je Polgárjeva dosegla enega svojih najboljših rezultatov: neporaženo čisto drugo mesto na šahovskem turnirju Corus kategorije XIX v Wijk aan Zeeju na Nizozemskem, le pol točke za bodočim svetovnim prvakom [[Višvanatan Anand|Višvanatanom Anandom]] in polno točko pred takratnim svetovnim prvakom [[Vladimir Kramnik|Vladimirjem Kramnikom]]. Ena najpomembnejših partij turnirja je bila Polgárjina zmaga v četrtem krogu nad Anatolijem Karpovom. Igra je trajala 33 potez, pri čemer je Karpov izgubil dva kmeta, njegov kralj pa je ostal na odprtem. Polgárjeva je priznala, da je do konca igre »uživala«.<ref>{{navedi novice|title=Polgar crushes Karpov|first=Malcolm|last=Pein|date=17 January 2003|publisher=Telegraph Media Group Limited|url=https://www.telegraph.co.uk/culture/chess/malcolmpein/3588705/Polgar-crushes-Karpov.html|access-date=26 April 2010|location=London|archive-date=14 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121114025817/http://www.telegraph.co.uk/culture/chess/malcolmpein/3588705/Polgar-crushes-Karpov.html|url-status=live}}</ref> Aprila 2003 je Polgár končala na drugem mestu na turnirju The Hunguest Hotels Super Tournament v Budimpešti za Nigelom Shortom. Videti je bilo, da je bila namenjena zmagi na prvem mestu na turnirju, vendar je izgubila igro proti rojaku Pétru Lékóju.<ref>{{navedi novice|title=CHESS; Polgar Starts Mightily, Then Collides With Leko|first=Robert|last=Byrne|date=11 May 2003|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2003/05/11/nyregion/chess-polgar-starts-mightily-then-collides-with-leko.html?pagewanted=1|access-date=26 April 2010|archive-date=28 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328104652/http://www.nytimes.com/2003/05/11/nyregion/chess-polgar-starts-mightily-then-collides-with-leko.html?pagewanted=1|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Chess, Politics Collided In 1930s Russia|date=27 July 2003|first=Larry|last=Evans|publisher=Sun Sentinel|url=http://articles.sun-sentinel.com/2003-07-27/entertainment/0307250622_1_chess-champion-soviet-chess-federation-chess-problems|access-date=26 April 2010|archive-date=25 July 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110725001650/http://articles.sun-sentinel.com/2003-07-27/entertainment/0307250622_1_chess-champion-soviet-chess-federation-chess-problems|url-status=dead}} note: Larry Evans refers to Polgár, "Hungary's Judith Polgár, 26, the strongest female in history"</ref><ref>{{navedi novice|newspaper=South Florida Sun-Sentinel|location=Fort Lauderdale, Florida|date=27 July 2004|title=Chess, politics collided in 1930s Russia|last=Evans|first=Larry|page=6D}}</ref> Junija 2003 je Polgár končala na tretjem mestu z Borisom Gelfandom na mednarodnem turnirju Enghien-les-Bains v Franciji z rezultatom 5½–3½, za Jevgenijem Barejevom, ki je zmagal na turnirju, in GM Michaelom Adamsom.<ref>{{navedi novice|title=A Clever Knight Sacrifice, but an Even Cleverer Trap|first=Robert|last=Byrne|date=13 July 2003|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2003/07/13/nyregion/13CHES.html?ex=1058673600&en=159a2d9104106f8f&ei=5062&partner=GOOGLE|access-date=25 April 2010|archive-date=28 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328110634/http://www.nytimes.com/2003/07/13/nyregion/13CHES.html?ex=1058673600&en=159a2d9104106f8f&ei=5062&partner=GOOGLE|url-status=live}}</ref> Avgusta 2003 je Polgár v Mainzu v Nemčiji odigrala tekmo osmih partij pospešenega šaha proti Višvanatanu Anandu, imenovano »bitka spolov«. Po šestih partijah je vsak igralec zmagal po tri partije. Anand je dobil zadnji dve in tako zmagal v dvoboju.<ref>{{navedi splet|title=Polgar-Anand Rapid Match|website=[[Chessgames.com]]|url=http://www.chessgames.com/perl/chess.pl?tid=39786|access-date=26 April 2010|archive-date=2 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121102093940/http://www.chessgames.com/perl/chess.pl?tid=39786|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Chess: Anand wins last two games to beat Polgar|agency=Associated Press|publisher=Star Publications (Malaysia) Berhad|url=http://thestar.com.my/news/story.asp?file=/2003/8/18/latest/13578ChessAna&sec=latest|access-date=26 April 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110622020739/http://thestar.com.my/news/story.asp?file=%2F2003%2F8%2F18%2Flatest%2F13578ChessAna&sec=latest|archive-date=22 June 2011}}</ref> Oktobra 2003 je Polgár zmagala na turnirju 4 velemojstrov Essent v Hoogeveenu na Nizozemskem. V eni od njenih iger proti Karpovu se je Karpov zmotil in dovolil Polgárjevi, da je uporabila slavno žrtvovanje dveh lovcev, ki ga je Emanuel Lasker prvič uporabil proti Bauerju leta 1889.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|first=Jonathan|title=Chess|page=R23|date=8 November 2003}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Essent Crown Hoogeveen 2003|publisher=365Chess.com|url=http://www.365chess.com/tournaments/Essent_Crown_2003|access-date=16 May 2010|archive-date=29 September 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120929170723/http://www.365chess.com/tournaments/Essent_Crown_2003|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Emanuel Lasker vs Johann Hermann Bauer Amsterdam 1889|website=[[Chessgames.com]]|url=http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1026352|access-date=16 May 2010|archive-date=2 December 2005|archive-url=https://web.archive.org/web/20051202013008/http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1026352|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Judit Polgár vs Anatoli Karpov 7th Essent 2003|website=[[Chessgames.com]]|url=http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1268971|access-date=16 May 2010|archive-date=5 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100505142609/http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1268971|url-status=live}}</ref> Leta 2004 si je Polgár vzela nekaj časa od šaha, da bi rodila sina Olivérja. Posledično je veljala za neaktivno in januarja 2005 ni bila navedena na FIDE rating listi. Njena sestra Susan je v tem obdobju znova aktivirala igralski status in začasno ponovno postala prva igralka sveta.<ref>{{navedi splet|url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=2136|title=Why Judit Polgár was not on the ratings list|date=14 January 2005|access-date=27 April 2005|archive-date=8 April 2005|archive-url=https://web.archive.org/web/20050408093212/http://chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=2136|url-status=live}}</ref> Polgár se je vrnila k šahu na prestižnem šahovskem turnirju Corus 15. januarja 2005. Turnir, ki so ga nekateri imeli za najpomembnejšega v Evropi, je osvojil Madžar [[Péter Lékó]], medtem ko je Polgár dosegla 7/13 in se izenačila na četrtem mestu z Aleksandrom Grisčukom, Michaelom Adamsom in Kramnikom.<ref>{{navedi novice|title=After His Victory at the Corus, Leko Is Firmly in the Top Tier|first=Robert|last=Byrne|date=13 February 2005|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2005/02/13/crosswords/chess/13chess.html|access-date=27 April 2010}}</ref> Zato je bila aprila 2005 ponovno uvrščena na FIDE rating listo, s čimer je pridobila nekaj rating točk za svoj boljši nastop na Corusu. Maja je imela boljši nastop tudi na močnem turnirju v [[Sofija|Sofiji]] v Bolgariji, ko je končala na tretjem mestu.<ref>{{navedi novice|title=Veselin Topalov triumphs; Anand finishes second|date=23 May 2005|url=http://www.hindu.com/2005/05/23/stories/2005052306191900.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20050524120527/http://www.hindu.com/2005/05/23/stories/2005052306191900.htm|url-status=dead|archive-date=24 May 2005|newspaper=[[The Hindu]]|access-date=27 April 2010}}</ref> To ji je na seznamu FIDE julija 2005 prineslo najvišji rating doslej, 2735, in ji omogočilo, da je obdržala svoje mesto kot osma igralka na svetu.<ref>{{navedi splet|title=FIDE October 2005 rating lists|date=12 October 2005|publisher=Chessbase.com|url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=2678|access-date=27 April 2010|archive-date=17 November 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111117124609/http://chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=2678|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|first=Jonathan|title=Chess|page=R23|date=16 April 2005}}</ref> Septembra 2005 se je Polgár ponovno zapisala v zgodovino, ko je postala prva ženska, ki je igrala v zaključni fazi kvalifikacij za svetovno prvenstvo v šahu; pred tem je sodelovala na velikih izločilnih turnirjih s 100+ igralci za svetovno prvenstvo. Vendar je nastopila slabo in zasedla zadnje od osmih mest.<ref>{{navedi novice|title=Chess; When Lofty Titles Are at Stake, Nerves Can Lead to Blunders|first=Robert|last=Byrne|date=9 October 2005|work=The New York Times|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9902EEDA1F30F93AA35753C1A9639C8B63|access-date=27 April 2010|archive-date=10 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121110001005/http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9902EEDA1F30F93AA35753C1A9639C8B63|url-status=live}}</ref> Vendar pa je Polgárjeva v igri proti Veselinu Topalovu potisnila končnega zmagovalca turnirja in svetovnega prvaka na sedemurni maraton, preden je podlegel.<ref>{{navedi splet|title=Anand draws again at World Championships|date=5 October 2005|work=Rediff.com|url=http://inhome.rediff.com/sports/2005/oct/05chess.htm|access-date=27 April 2010|archive-date=27 February 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120227102241/http://inhome.rediff.com/sports/2005/oct/05chess.htm|url-status=live}}</ref> Na turnirju v Linaresu 2006 ni igrala, ker je bila ponovno noseča. 6. julija 2006 je rodila deklico Hanno. Polgár je sodelovala na svetovnem prvenstvu FIDE v hitropoteznem šahu 5. in 7. septembra 2006 v Rishon Le Zionu v Izraelu. Hitropotezni šah se igra tako, da ima vsak igralec na voljo le 5 minut za vse poteze. Round-robin turnir v krogu 16 najmočnejših igralcev na svetu se je zaključil z zmago Aleksandra Griščuka, ki je v tie-breaku končno premagal Petra Svidlerja in zmagal na turnirju. Polgár je končala izenačeno za peto/šesto mesto in osvojila 5625 USD za tridnevni turnir.<ref>{{navedi splet|title=Grischuk wins FIDE World Blitz Championship|date=12 September 2006|publisher=Chessbase.com|url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=3334|access-date=28 April 2010|archive-date=9 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121109094801/http://chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=3334|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|title=The Sunday chess column|first=Malcolm|last=Pein|date=1 October 2006|publisher=Telegraph Media Group Limited|url=https://www.telegraph.co.uk/culture/chess/malcolmpein/3655673/The-Sunday-chess-column.html|access-date=28 April 2010|location=London|archive-date=14 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121114030913/http://www.telegraph.co.uk/culture/chess/malcolmpein/3655673/The-Sunday-chess-column.html|url-status=live}}</ref> Polgár se je z 9½ točk izenačila z Borisom Gelfandom in zmagala v svoji individualni igri proti Višvanatanu Anandu, takrat drugemu igralcu sveta.<ref>{{navedi novice|newspaper=Bangor Daily News|date=14 October 2006|title=Chess|last=Lyman|first=Shelby|page=H6|location=Bangor, Maine}}</ref> Oktobra 2006 je Polgár dosegla še en odličen rezultat: izenačeno prvo mesto na šahovskem turnirju Essent v Hoogeveenu na Nizozemskem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=3459|title=Essent 2006: Mamedyarov, Judit Polgár are the winners|date=29 October 2006|access-date=28 October 2006|archive-date=3 November 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20061103234725/http://chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=3459|url-status=live}}</ref> Dosegla je 4½ od 6 na double round-robin turnirju, ki je vključeval dve zmagi proti najbolje ocenjenemu igralcu na svetu, [[Veselin Topalov|Veselinu Topalovu]]. Decembra 2006 je Polgár igrala šest partij pospešenega šaha z zavezanimi očmi proti nekdanjemu FIDE svetovnemu prvaku Veselinu Topalovu. Topalov je dobil dvoboj s 3½–2½ z dvema zmagama proti Polgárjevi eni.<ref>{{navedi splet|title=Bilbao blindfold: Topalov beats Polgar 3½:2½|date=11 December 2006|publisher=Chessbase.com|url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=3533|access-date=28 April 2010|archive-date=2 July 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100702044423/http://chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=3533|url-status=live}}</ref> Prireditve se je udeležilo skoraj 1000 gledalcev.<ref>{{navedi novice|title=Bulgaria's Topalov to play chess blindfold against Italy's Brunetti|date=8 May 2007|newspaper=The Sofia Echo|url=http://sofiaecho.com/2007/05/08/650247_bulgarias-topalov-to-play-chess-blindfold-against-italys-brunetti|access-date=29 April 2010|archive-date=30 September 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110930190115/http://sofiaecho.com/2007/05/08/650247_bulgarias-topalov-to-play-chess-blindfold-against-italys-brunetti|url-status=dead}}</ref> Maja–junija 2007 je igrala na turnirju kandidatov za svetovno šahovsko prvenstvo FIDE 2007. Izpadla je v prvem krogu in izgubila s 3½–2½ proti Jevgeniju Barejevu. Nekateri šahovski strokovnjaki so rekli, da je bila »slabo pripravljena« na turnir; v zadnjih treh letih je manj igrala šah, saj je rodila dva otroka. Vendar so ji še vedno pripisali najlepši napad na turnirju v njeni peti zmagi.<ref name="NYS">{{navedi novice|title=Mommy Track Chess|first1=Boris|last1=Gulko|first2=Gabriel|last2=Schoenfeld|date=6 July 2007|newspaper=The New York Sun|url=https://www.nysun.com/article/arts-mommy-track|access-date=16 April 2023|archive-date=16 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230416105102/https://www.nysun.com/article/arts-mommy-track|url-status=live}}</ref> Julija 2007 je Polgár igrala na šahovskem festivalu v Bielu, kjer je zmagal 16-letni [[Magnus Carlsen]]. Polgár je končala turnir 9 krogov s 5-4 v štiristranskem izenačenju za tretje do šesto mesto.<ref>{{navedi splet|title=Magnus Carlsen wins Biel 2007|publisher=chessdom.com|url=http://reports.chessdom.com/biel-chess-2007/round-9|access-date=30 April 2010|archive-date=7 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100507064844/http://reports.chessdom.com/biel-chess-2007/round-9|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Howell wins fellowship|first=Malcolm|last=Pein|date=31 July 2007|publisher=Telegraph Media Group Limited|url=https://www.telegraph.co.uk/culture/chess/malcolmpein/3666863/Howell-wins-fellowship.html|access-date=30 April 2010|location=London|archive-date=14 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121114032445/http://www.telegraph.co.uk/culture/chess/malcolmpein/3666863/Howell-wins-fellowship.html|url-status=live}}</ref> Vrhunec igre zanjo je bil pravzaprav remi. Polgár je igrala končnico konja proti konju in dveh povezanih prostih kmetov Aleksandra Grisčuka, vendar ji je uspelo oba kmeta požreti.<ref>{{navedi novice|title=Onischuk and Radjabov Take Over Lead at Biel as Carlsen Stumbles Again|date=1 August 2007|last=McClain|first=Dylan Leob|work=The New York Times|url=http://gambit.blogs.nytimes.com/2007/08/01/onischuk-and-radjabov-take-over-lead-at-biel-as-carlsen-falls-again/?pagemode=print|access-date=30 April 2010|archive-date=1 October 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20091001204907/http://gambit.blogs.nytimes.com/2007/08/01/onischuk-and-radjabov-take-over-lead-at-biel-as-carlsen-falls-again/?pagemode=print|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Alexander Grischuk vs Judit Polgár Biel Chess Festival 2007|website=[[Chessgames.com]]|url=http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1468281|access-date=30 April 2010|archive-date=31 October 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20091031060926/http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1468281|url-status=live}}</ref> Oktobra 2007 je Polgár igral na svetovnem prvenstvu z zavezanimi očmi v Bilbau v Španiji. Polgár je med šestimi igralci končala na četrtem mestu s tremi zmagami, štirimi porazi in tremi remiji. Turnir je zmagal Bu Xiangzhi iz Kitajske, ki je izgubil edino partijo proti Polgárjevi.<ref>{{navedi novice|url=http://gambit.blogs.nytimes.com/2007/10/21/mamedyarov-wins-essent-bu-wins-in-bilbao/|date=21 October 2007|title=Mamedyarov Wins Essent, Bu Wins in Bilbao|first=Dylan Loeb|last=McClain|access-date=30 April 2010|work=The New York Times|archive-date=24 June 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100624091613/http://gambit.blogs.nytimes.com/2007/10/21/mamedyarov-wins-essent-bu-wins-in-bilbao/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=World Blindfold Chess Cup|publisher=chessdom.com|url=http://reports.chessdom.com/world-blindfold-chess-cup|access-date=30 April 2010|archive-date=31 December 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101231040855/http://reports.chessdom.com/world-blindfold-chess-cup|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Bilbao Blindfold Chess World Cup Tournament|website=[[Chessgames.com]]|url=http://www.chessgames.com/perl/chess.pl?tid=63273|access-date=30 April 2010|archive-date=8 July 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100708055432/http://www.chessgames.com/perl/chess.pl?tid=63273|url-status=live}}</ref> Novembra 2007 se je udeležila ''Chess Champions League – Playing for a Better World'' v Vitoria Gasteiz v Španiji turnirja za zbiranje sredstev za opremo bolnišnice v Mbuji-Mayi v [[DR Kongo]]. Polgár je na močnem turnirju šestih igralcev končala na tretjem mestu in zmagovalcu turnirja Veselinu Topalovu prizadela edini poraz.<ref>{{navedi novice|title=Speelman on chess|first=Jonathan|last=Speelman|newspaper=The Observer|date=18 November 2007|url=https://www.theguardian.com/sport/2007/nov/18/chess.features|access-date=28 April 2010|location=London}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://midaschess.blogspot.com/2007/11/karpov-on-way-out.html|title=Karpov on the way out?|first=Dario|last=Mione|date=15 November 2007|access-date=28 April 2010|archive-date=8 July 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110708053127/http://midaschess.blogspot.com/2007/11/karpov-on-way-out.html|url-status=live}}</ref> Januarja 2008 je tekmovala na močnem turnirju Corus Wijk aan Zee, kjer je dosegla 6/13 in izenačila 9–11 na turnirju 14 igralcev.<ref>{{navedi splet|title=Wijk R13: Aronian, Carlsen win Wijk aan Zee 2008|date=28 January 2008|publisher=chessbase.com|url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=4417|access-date=30 April 2010|archive-date=9 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121109022724/http://chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=4417|url-status=live}}</ref> Novembra 2008 je Polgár na Svetovnem šahovskem prvenstvu v hitropoteznem šahu v [[Almati|Almatiju]] v Republiki Kazahstan dosegla grozljiv rezultat in končala na zadnjem mestu od 16 igralcev z le 2,5 točkama.<ref>{{navedi splet|title=Dominguez-Perez wins World Blitz Championship in Almaty|date=8 November 2009|publisher=chessbase.com|url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=5005|access-date=30 April 2010|archive-date=9 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121109105450/http://chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=5005|url-status=live}}</ref> Novembra 2008 je Polgár igrala na drugi deski za madžarsko odprto (»moško«) ekipo na 38. šahovski olimpijadi v Dresdnu in končala z 3½/8. Novembra 2009 je Polgár sodelovala na svetovnem pokalu FIDE v Hanti Mansijsku v Sibiriji. Polgárjeva se je uvrstila v tretji krog izločilnega turnirja, dokler je ni izločil zmagovalec turnirja Boris Gelfand. Gelfandu je prinesla njegov edini poraz na turnirju.<ref>{{navedi novice|title=Marathon man|first=Malcolm|last=Pein|date=21 December 2009|publisher=Telegraph Media Group Limited|url=https://www.telegraph.co.uk/culture/chess/6856946/Marathon-man.html|access-date=30 April 2010|location=London|archive-date=24 December 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20091224082223/http://www.telegraph.co.uk/culture/chess/6856946/Marathon-man.html|url-status=live}}</ref> === Vrnitev na tekmovalni oder === Leta 2010 se je Polgárjeva začela vračati k tekmovalnemu šahu in igrala več kot v zadnjih letih. Marca 2010 je Polgár odigrala tekmo štirih iger proti GM Gregoriju Kaidanovu v Hilton Headu v Južni Karolini. Zahtevano je bilo, da se vsaka igra začne s sicilijansko obrambo. Tekma je bila neodločena, tako da je vsak igralec dobil dve igri.<ref>{{navedi novice|title=Chess Notes|first1=Harold|last1=Dondis|first2=Patrick|last2=Wolff|date=20 March 2010|newspaper=The Boston Globe|url=http://www.boston.com/ae/games/articles/2010/03/20/chess_notes/|access-date=30 April 2010|archive-date=25 October 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121025185724/http://www.boston.com/ae/games/articles/2010/03/20/chess_notes/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Coming to a head|first=Malcolm|last=Pein|date=11 March 2010|publisher=Telegraph Media Group Limited|url=https://www.telegraph.co.uk/culture/chess/7423627/Coming-to-a-head.html|access-date=30 April 2010|location=London|archive-date=14 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121114032511/http://www.telegraph.co.uk/culture/chess/7423627/Coming-to-a-head.html|url-status=live}}</ref> Aprila 2010 je Polgár odigrala dvoboj osmih partij pospešenega šaha proti češkemu velemojstru Davidu Navari, ki je bil del festivala ČEZ Chess Trophy 2010 Praškega šahovskega društva. Kljub nekoliko višjem ratingu, 2708 proti Polgárjevemu 2682, je Navara izgubil dvoboj s 6–2.<ref>{{navedi splet|title=Polgar routes Navara 6–2 in ČEZ Chess Trophy|date=28 April 2010|publisher=chessbase.com|url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=6285|access-date=30 April 2010|archive-date=1 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100501012822/http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=6285|url-status=live}}</ref> Polgárjeva je sodelovala na pospešenem šahovskem turnirju Predsedniškega šahovskega pokala v [[Baku|Bakuju]] v Azerbajdžanu od 29. aprila do 1. maja 2010. Končala je z eno zmago, dvema porazoma in štirimi remiji, kar je pomenilo izenačenje na petem mestu v round-robin igri za osem igralcev. Turnir se je končal s trojnim izenačenjem za prvo mesto, zmagovalca Kramnika pa je odločil Elo nad Mamedjarovom in Kamskijem.<ref>{{navedi splet|title=Vladimir Kramnik is the winner|publisher=Azerbaijan Chess Federation|url=http://www.chess.az/newsitemEn.html?id=5467|access-date=2 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100823025155/http://www.chess.az/newsitemEn.html?id=5467|archive-date=23 August 2010|url-status=dead}}</ref> Junija 2010 so poročali, da Polgár pomaga GM [[Zoltán Almási|Zoltánu Almásiju]] pri pripravi za olimpijado.<ref>{{navedi splet|title=Pictorial report from Zalakaros|date=23 June 2010|publisher=Chessbase.com|url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=6451|access-date=24 June 2010|archive-date=27 June 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100627013542/http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=6451|url-status=live}}</ref> Septembra in oktobra 2010 je Polgár igrala na 3. deski za madžarsko moško ekipo na 39. šahovski olimpijadi v Hanti-Mansijsku v Rusiji. Ekipa je končala na četrtem mestu in izgubila bronasto medaljo proti Izraelu v tie-breaku. V letu 2010 je igrala več kot v zadnjih letih in zasedla skupno četrto mesto med igralci na deski z rezultatom 6/10.<ref>{{navedi splet|title=Board-prizes after Round 11. Open section.|publisher=ugra-chess.com|url=http://www.ugra-chess.com/boardprizes.php|access-date=3 October 2010|url-status=usurped|archive-url=https://web.archive.org/web/20101003071953/http://www.ugra-chess.com/boardprizes.php|archive-date=3 October 2010}}</ref> Vrhunec madžarske moške ekipe je bila zmaga v petem krogu nad Rusijo I.<ref>{{navedi splet|publisher=This Week In Chess|title=Ukraine win the Olympiad for the 2nd time|last=Crowther|first=Mark|date=3 October 2010|url=http://www.chess.co.uk/twic/chessnews/events/39th-chess-olympiad-khanty-mansiysk-2010/ukraine-win-the-olympiad-for-the-2nd-time|access-date=3 October 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20121011051738/http://www.chess.co.uk/twic/chessnews/events/39th-chess-olympiad-khanty-mansiysk-2010/ukraine-win-the-olympiad-for-the-2nd-time|archive-date=11 October 2012}}</ref> Novembra 2010 je Polgár zmagala na pospešenem turnirju za štiri igralce, ki je potekal ob praznovanju 100. obletnice Nacionalne univerze v Mehiki. Polgár je dobila tesen uvodni dvoboj proti Vasiliju Ivančuku. Nato je premagala Veselina Topalova, nekdanjega svetovnega prvaka in prvega na svetu leta 2009, s 3½–½ in osvojila turnir.<ref>{{navedi novice|title=Manager Blames Marriage for His Star's Slump|last=McClain|first=Dylan Loeb|date=27 November 2010|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2010/11/28/crosswords/chess/28chess.html|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220103/https://www.nytimes.com/2010/11/28/crosswords/chess/28chess.html|archive-date=3 January 2022|url-access=subscription|url-status=live|access-date=28 November 2010}}{{cbignore}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Judith Polgar defeats Veselin Topalov to claim the UNAM Torneo Cuadrangular|publisher=Chessdom|url=http://reports.chessdom.com/news-2010/unam-polgar-topalov-match|access-date=28 November 2010|archive-date=25 November 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101125082518/http://reports.chessdom.com/news-2010/unam-polgar-topalov-match|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Judith Polgar defeats Vassily Ivanchuk in day 1 of Torneo Cuadrangular|publisher=Chessdom|url=http://reports.chessdom.com/news-2010/unam-polgar-ivanchuk-match|access-date=28 November 2010|archive-date=23 November 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101123030305/http://reports.chessdom.com/news-2010/unam-polgar-ivanchuk-match|url-status=dead}}</ref> {{Chess diagram small|tright|Polgár vs. Edouard, <br />European Ch., Aix-les-Bains 2011||||rd||||kd||||||rl||||||pd|||pd|pd||||bl|pd||pl||||pl|||||pl||||||||||||bd||pl|kl||||||||||Pozicija po 35...h6 naj bi bila remi. Polgár odkrije zmagovalno potezo: 36.h5{{chesspunc|!}} z grožnjo napredovanja kmeta na g6. Igra se je nadaljevala: 36...Rg8 37.Rd7 Rg7 38.Bf7 {{chessAN|1–0}}<ref>{{navedi novice|title=Chess - with Leonard Barden|newspaper=London Evening Standard|url=http://www.thisislondon.co.uk/standard-home/article-23861926-chess---with-leonard-barden.do|date=1 August 2011|author=Leonard Barden|access-date=1 August 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110811234540/http://www.thisislondon.co.uk/standard-home/article-23861926-chess---with-leonard-barden.do|archive-date=11 August 2011}} Position analysis.</ref><ref>{{navedi splet |title=Judit Polgár vs. Romain Edouard 12th European Individual Championship 2011 · Sicilian Defense: Lasker–Pelikan. Sveshnikov Variation (B33) · 1–0 |website=[[Chessgames.com]] |url=http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1610759 |access-date=1 August 2011 |archive-date=8 September 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110908000553/http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1610759 |url-status=live }} Complete game.</ref>}}{{AN chess|pos=egright}} 2. aprila 2011 je Polgár končala s štirikratnim izenačenjem za prvo mesto na evropskem posamičnem šahovskem prvenstvu v Aix-les-Bainsu v Franciji.<ref>{{navedi splet|title=European Individual Chess Championship – Aix-les-Bains RESULTS|url=http://chess-results.com/tnr45941.aspx?art=1&rd=11&lan=1&flag=30&m=-1&wi=1000|publisher=Chess-Results.com|access-date=2 April 2011|archive-date=5 April 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110405044818/http://chess-results.com/tnr45941.aspx?art=1&rd=11&lan=1&flag=30&m=-1&wi=1000|url-status=live}}</ref> Turnir, na katerem je nastopilo 393 igralcev, od tega 167 velemojstrov, je zmagal Rus [[Vladimir Potkin]] v tie-breaku; GM [[Radosław Wojtaszek]] je osvojil srebro, Polgár pa je bila tretja in osvojila bron.<ref>{{navedi splet|title=Potkin wins EICC on tiebreak|date=3 April 2011|publisher=Susan Polgar|url=http://susanpolgar.blogspot.com/2011/04/potkin-wins-eicc-on-tiebreaks.html|access-date=3 April 2011|archive-date=14 March 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120314141837/http://susanpolgar.blogspot.com/2011/04/potkin-wins-eicc-on-tiebreaks.html|url-status=live}}</ref> Polgár je bila pohvaljena zaradi svojih kreativnih napadov in tehnike končnice.<ref>{{navedi novice|author=Leonard Barden|date=8 April 2011|title=Judit Polgár wows European Championship with mother of all displays|url=https://www.theguardian.com/sport/2011/apr/08/chess-judit-polgar|publisher=Guardian News and Media Limited|access-date=9 April 2011}}</ref> Polgár je postala prva ženska, ki je končala med prvimi tremi v moškem prvenstvu.<ref>{{navedi splet|title=Russian wins Europe's chess championship|publisher=Voice of Russia|date=3 April 2011|url=http://english.ruvr.ru/2011/04/03/48391796.html|access-date=3 April 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110405214852/http://english.ruvr.ru/2011/04/03/48391796.html|archive-date=5 April 2011|url-status=dead}}</ref> Kot nadaljevanje Polgárjine vrnitve k tekmovalnemu šahu je julija 2011 sodelovala na 39. grškem ekipnem državnem prvenstvu, kjer je dosegla 3½ od 4 partij. Tudi julija 2011 je Polgár igrala na tretji deski za Madžarsko na svetovnem ekipnem prvenstvu. Madžarska je končala na petem mestu od desetih ekip, posamezno pa je Polgár končala na šestnajstem mestu od petdesetih igralcev.<ref>{{navedi splet|publisher=This Week In Chess|author=Mark Crowther|title=Armenia take 8th World Chess Teams|date=26 July 2011|url=http://www.chess.co.uk/twic/chessnews/events/8th-world-team-championship-2011/armenia-take-8th-world-chess-teams-title|access-date=3 August 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20121012225325/http://www.chess.co.uk/twic/chessnews/events/8th-world-team-championship-2011/armenia-take-8th-world-chess-teams-title|archive-date=12 October 2012}}</ref> Septembra 2011 je Polgár nastopila na šahovskem svetovnem pokalu, turnirju s 128 igralci z velikim nagradnim skladom in uvrstitvijo med najboljše tri na ciklu svetovnega prvenstva. Polgárjeva je prišla med zadnjih 8 igralcev, preden jo je izločil [[Peter Svidler]]. Vrhunec za Polgárjevo je bila njena izločitev prvega nosilca turnirja in petega najvišje ocenjenega igralca na svetu, [[Sergej Karjakin|Sergeja Karjakina]].<ref>{{navedi novice|newspaper=The New York Times|author=Dylan Loeb McClain|date=3 September 2011|title=U.S. College Student Makes a Stand at the World Cup|url=https://www.nytimes.com/2011/09/04/crosswords/chess/chess-shankland-upsets-leko-at-world-cup.html|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220103/https://www.nytimes.com/2011/09/04/crosswords/chess/chess-shankland-upsets-leko-at-world-cup.html|archive-date=3 January 2022|url-access=subscription|url-status=live|access-date=10 September 2011}}{{cbignore}}</ref><ref>{{navedi splet|publisher=Chess.com|title=Polgar Eliminates #1 Seed At World Cup|date=4 September 2011|url=http://www.chess.com/news/polgar-eliminates-1-seed-at-world-cup-9161|access-date=10 September 2011|archive-date=5 November 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111105232622/http://www.chess.com/news/polgar-eliminates-1-seed-at-world-cup-9161|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=PETER SVIDLER: I WANTED A BLOODY FIGHT|date=10 September 2011|publisher=FIDE World Chess Cup|url=http://chess.ugrasport.com/?p=3090|archive-url=https://archive.today/20120707114128/http://chess.ugrasport.com/?p=3090|url-status=dead|archive-date=7 July 2012|access-date=10 September 2011}}</ref> Oktobra 2011 se je Polgár udeležila tekmovanja Unive 2011. Zasedla je zadnje mesto v elitni kronski skupini s štirimi igralci in izgubila partije proti Vladimirju Kramniku in [[Aniš Giri|Anišu Giriju]].<ref>{{navedi splet|title=Unive 2011|url=http://livechess.chessdom.com/site/|access-date=23 October 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111023055229/http://livechess.chessdom.com/site/|archive-date=23 October 2011|url-status=dead}}</ref> Septembra 2011 se je Polgár končno vrnila v status »Super GM« s FIDE ratingom 2701, do novembra pa ga je dvignila na 2710 in se uvrstila na 35. mesto na svetovni lestvici.<ref>{{navedi splet|publisher=FIDE|title=Top 100 Players November 2011|url=http://ratings.fide.com/toparc.phtml?cod=201|access-date=1 November 2011|archive-date=3 November 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111103093712/http://ratings.fide.com/toparc.phtml?cod=201|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=FIDE ratings list – resurgence is the name of the game|publisher=Chessbase.com|url=http://www.chessbase.com/newsprint.asp?newsid=7497|access-date=1 September 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20121024233256/http://www.chessbase.com/newsprint.asp?newsid=7497|archive-date=24 October 2012}}</ref> Na začetku leta 2012 je januarja Polgár nastopila na turnirju Tradewise Gibraltar, kjer je v 10 tekmah dosegla 7 točk. Prvič v 22 letih, odkar je izgubila proti Noni Gaprindašvili na šahovski olimpijadi leta 1990, je Polgár izgubila klasično igro proti igralki,<ref>{{navedi splet|url=http://index.hu/sport/sakk/2012/02/01/22_ev_utan_kapott_ki_notol_polgar_judit/|title=22 év után kapott ki nőtől Polgár Judit|date=February 2012|publisher=index.hu|language=hu|access-date=28 July 2015|archive-date=3 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150903233921/http://index.hu/sport/sakk/2012/02/01/22_ev_utan_kapott_ki_notol_polgar_judit/|url-status=live}}</ref> saj je ženska svetovna prvakinja Hou Yifan zmagala v njuni posamezni igri, in izenačila za prvo mesto, preden je izgubila končnico proti Nigelu Shortu.<ref>{{navedi splet|title=Tradewise Gibraltar Chess Festival 2012|publisher=Tradewise Gibraltar Chess Festival 2012|author=John Saunders|url=http://www.gibraltarchesscongress.com/bulletin_r10.htm|access-date=3 February 2012|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120309164808/http://www.gibraltarchesscongress.com/bulletin_r10.htm|archive-date=9 March 2012}}</ref><ref>{{navedi splet|publisher=Chess results.com|title=Tradewise Gibraltar Chess Festival 2012 - Masters|url=http://chess-results.com/tnr63931.aspx?art=1&rd=10&lan=1|access-date=3 February 2012|archive-date=5 February 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120205001819/http://chess-results.com/tnr63931.aspx?art=1&rd=10&lan=1|url-status=live}}</ref> Leta 2013 je Polgár prejela nagrado FIDE Caïssa, saj je bila Polgárjeva razglašena za najboljšo igralko leta 2012. To nagrado, ki so jo oblikovali in izdelali obrtniki klasične nakitne hiše Lobortas, so podelili 2. oktobra 2013 med 84. kongresom FIDE v Talinu. 5. oktobra 2013<ref>Klein, Mike (23 September 2013).[http://www.chess.com/blog/MikeKlein/death-match-18---the-long-and-short-of-judit Death Match 18 - Going Toe to Stiletto] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131109064003/http://www.chess.com/blog/MikeKlein/death-match-18---the-long-and-short-of-judit|date=9 November 2013}} Chess.com. Retrieved 5 November 2013.</ref> je Polgár igrala z Nigelom Shortom v osemnajsti izdaji Chess.com Death Match. Končni rezultat je bil 17½-10½ v korist Polgárjeve. Skupaj sta odigrala 28 partij, razdeljenih v tri stopnje vse hitrejših časovnih kontrol, prva je bila 5+1, druga 3+1 in končna 1+1. Polgár je kasneje na svoji Facebook strani pripomnila, da »je bilo zelo zabavno igrati proti Nigelu ...«<ref>[https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=684891038188944&id=294908720520513 Judit Polgar Official] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150903233921/https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=684891038188944&id=294908720520513|date=3 September 2015}} Retrieved 5 November 2013.</ref> Nigel pa je v šali tvitnil: »Tako slab šah. Moral bi iti in se obesiti ...«<ref>[https://twitter.com/nigelshortchess/status/386559850412400640 @nigelshortchess] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131108163351/https://twitter.com/nigelshortchess/status/386559850412400640|date=8 November 2013}} Retrieved 5 November 2013.</ref> Leta 2014 je na svetovnem prvenstvu v pospešenem in hitropoteznem šahu dosegla 26. mesto v hitropoteznem šahu in 56. mesto v pospešenem šahu. 13. avgusta 2014 je v londonskem časopisu ''[[The Times]]'' objavila, da se umika iz šaha na najvišji ravni.<ref>[[Frederic Friedel]]: [http://en.chessbase.com/post/judit-polgar-to-retire-from-competitive-chess ''Judit Polgar to retire from competitive chess''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151016001024/http://en.chessbase.com/post/judit-polgar-to-retire-from-competitive-chess|date=16 October 2015}}. ChessBase.com, 13 August 2014.</ref> == Glej tudi == *[[Susan Polgar]] *[[Seznam madžarskih šahistov]] ==Sklici== {{sklici|30em}} ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Bibliografija== * {{citation |year=1992 |last=Forbes|first=Cathy|author-link=Cathy Warwick |title=The Polgar Sisters: Training or Genius? |publisher =Henry Holt & Co. |isbn=0-8050-2426-3}} * {{citation |year=2002 |last=Hurst|first=Sarah |title=Curse of Kirsan: Adventures in the Chess Underworld |publisher=Russell Enterprises|isbn=1-888690-15-1}} * {{citation |first=Tibor|last=Karolyi|author-link=Tibor Károlyi (chess player) |title=Judit Polgár, the Princess of Chess |year=2004 |publisher=Batsford |isbn=0-7134-8890-5}} * {{citation |year=2005 |first1=Susan|last1=Polgar|author-link=Susan Polgar |first2=Paul|last2=Truong|author-link2=Paul Truong |title=Breaking Through : How the Polgar Sisters Changed the Game of Chess |publisher=Everyman Chess |isbn=1-85744-381-0}} * {{citation |first=Jennifer|last=Shahade|author-link=Jennifer Shahade |title=Chess Bitch: Women In The Ultimate Intellectual Sport |year=2005 |publisher=Siles Press |isbn=1-890085-09-X}} * {{navedi knjigo |title=Matt a férfiaknak (Checkmate to Men) English translation due 2009 |year=2008 |last1=Polgár|first1=Judit |last2=Kepes|first2=András|author-link2=András Kepes}} * {{citation |first=Judit|last=Polgar |title=Chess Playground |publisher=Caissa Hungary |year=2010 |isbn=978-963-06-9620-3}} ==Zunanje povezave== {{sister project links|commons=category:Judit Polgár|d=Q183250|s=no|v=no|voy=no|q=no|n=no|species=no|mw=no|m=no|wikt=no|b=no}} * {{Official website|https://www.juditpolgar.com/}} * {{FIDE}} * {{Chessgames.com player}} * {{365Chess.com player}} * {{OlimpBase player}} * {{Chess.com player|judit-polgar|member=JuditPolgar}} * [http://www.crestbook.com/node/1668/ 2012 KC-Conference with Judit Polgar for CrestBook] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130727225234/http://www.crestbook.com/node/1668/ |date=27. julij 2013 }} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175037109 Judit Polgar: Če se z nečim ukvarjaš na najvišji ravni, mora to vedno biti v tvoji glavi]. Nedeljski gost (14. april 2024). Val 202 (RTV Slovenija). {{S-start}} {{s-ach|ach}} {{s-bef|before= [[Bobby Fischer]]}} {{s-ttl|title= Najmlajši velemojster vseh časov|years= 1991–1994}} {{s-aft|after= [[Peter Leko]]}} {{S-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Polgar, Judit}} [[Kategorija:Rojeni leta 1976|Polgár, Judit]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Polgár, Judit]] [[Kategorija:Madžarski šahovski velemojstri|Polgár, Judit]] [[Kategorija:Čudežni otroci|Polgár, Judit]] cpg5nqlxszf4zuv007mjx0gehvyvld8 6731535 6731534 2026-08-05T17:45:18Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp 6731535 wikitext text/x-wiki {{Infobox chess player |name = Judit Polgár |image = [[Slika:Judit Polgár 2013.jpg|200px]] |caption = Judit Polgár leta 2013 v Varšavi |country = Madžarska |birth_date = {{Birth date and age|1976|7|23|df=y}} |birth_place = [[Budimpešta]], Madžarska |death_date = |death_place = |title = [[Velemojstrica|Velemojstrica (GM)]] (1991) |rating = (neaktivna od septembra 2015) |peakrating = 2735 (julij 2005) |peakranking = {{ubl|Št. 8 (julij 2004)|Št. 1 med ženskami (januar 1989)}} |FideID = 700070 }} '''Judit Polgár''', [[Madžari|madžarska]] [[šah]]ovska [[velemojstrica]], * [[23. julij]] [[1976]], [[Budimpešta]], [[Madžarska]]. Velja za najmočnejšo šahistko v zgodovini [[Šah|šaha]]<ref name="strongestfemaleever" /> in je edina ženska, ki ji je uspelo na skupni svetovni lestvici priti med Top 10. Leta 1991 je pri 15 letih in 4 mesecih dosegla naslov [[Velemojstrica|velemojstrice]] (GM), s čimer je podrla rekord, ki ga je pred tem od leta 1958 imel nekdanji svetovni prvak [[Bobby Fischer]]. Bila je najmlajša igralka, ki se je uvrstila na lestvico 100 najboljših igralcev [[FIDE]], ko je januarja 1989 pri 12 letih zasedla 55. mesto.<ref>[http://www.olimpbase.org/Elo/Elo198901e.html FIDE Rating List :: January 1989] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170104050052/http://www.olimpbase.org/Elo/Elo198901e.html|date=4 January 2017}} OlimpBase</ref> Judit Polgár je edina ženska, ki je bila resna kandidatka za [[svetovno šahovsko prvenstvo]], ki se ga je udeležila leta 2005; pred tem je sodelovala na velikih izločilnih turnirjih za svetovno prvenstvo z več kot 100 igralci. Je tudi edina ženska, ki je presegla 2700 Elo rating točk. Leta 2004 je dosegla svojo najvišjo svetovno uvrstitev na 8. mestu skupne lestvice, leta 2005 pa svoj najvišji FIDE rating 2735.<ref>{{navedi splet|last=Smerdon|first=David|title=What's behind the gender imbalance in top-level chess?|url=http://theconversation.com/whats-behind-the-gender-imbalance-in-top-level-chess-150637|access-date=15 June 2021|website=The Conversation|date=13 December 2020|language=en|archive-date=29 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211029225404/https://theconversation.com/whats-behind-the-gender-imbalance-in-top-level-chess-150637|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Judit Polgar {{!}} Top Chess Players|url=https://www.chess.com/players/judit-polgar|access-date=15 June 2021|website=Chess.com|language=en-US|archive-date=20 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211120222735/https://www.chess.com/players/judit-polgar|url-status=live}}</ref> Od januarja 1989 do njene upokojitve 13. avgusta 2014 je na lestvicah zasedala prvo mesto v kategoriji žensk.{{efn|Ker je naslednjih 12 mesecev ni bilo mogoče odstraniti s seznama, jo je na rating listi marca 2015 "uradno" prehitela Kitajka [[Hou Yifan]]; avgusta 2015 je bila ponovno številka 1 na ženski rating listi, ko je še zadnjič nastopila na svetovni FIDE lestvici.}} Zmagala je ali si delila prvo mesto na šahovskih turnirjih [[Mednarodni šahovski kongres Hastings|Hastings]] 1993, Madrid 1994, León 1996, [[US Open šahovsko prvenstvo|US Open]] 1998, Hoogeveen 1999, Sigeman & Co 2000, Japfa 2000 in Najdorf Memorial 2000.<ref>{{navedi splet|title=Super-Tournament – Participants|last=Avrukh|first=Boris|publisher=Boris Avrukh|date=25 June 2009|author-link=Boris Avrukh|url=http://avrukhboris.wordpress.com/2009/06/25/presentation-of-the-players-and-additional-information-for-the-18th-maccabiah/|access-date=22 April 2010|archive-date=18 July 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110718085950/http://avrukhboris.wordpress.com/2009/06/25/presentation-of-the-players-and-additional-information-for-the-18th-maccabiah/|url-status=live}}</ref> Je edina ženska, ki je dobila partijo proti aktualnemu prvemu igralcu sveta. Premagala je enajst sedanjih ali nekdanjih svetovnih prvakov v pospešenem ali klasičnem šahu med katerimi so [[Magnus Carlsen]], [[Anatolij Karpov]], [[Gari Kasparov]], [[Vladimir Kramnik]], [[Boris Spaski|Boris Spaski,]] [[Vasilij Smislov]], [[Veselin Topalov]], [[Višvanatan Anand]], [[Ruslan Ponomarjov]], [[Aleksander Halifman|Aleksander]] [[Aleksander Halifman|Halifman]] in [[Rustam Kasimdžanov]].<ref name="JPolgarSite">{{navedi splet|title=Judit Polgár|publisher=Judit Polgár|url=http://www.polgarjudit.com/|access-date=10 February 2014|archive-date=25 March 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130325100116/http://www.polgarjudit.com/|url-status=live}}</ref> Svojo upokojitev iz tekmovalnega šaha je naznanila 13. avgusta 2014.<ref>{{navedi novice|url=https://www.thetimes.com/puzzles|title=Queen who exposed the arrogance of kings|newspaper=[[The Times]]|last=Moody|first=Oliver|date=13 August 2014|access-date=5 September 2015|archive-date=3 October 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151003081834/http://www.thetimes.co.uk/tto/puzzles/chess/article4174361.ece|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Friedel|first=Frederic|url=http://en.chessbase.com/post/judit-polgar-to-retire-from-competitive-chess|title=Judit Polgar to retire from competitive chess|date=13 August 2014|publisher=ChessBase|access-date=16 August 2014|archive-date=16 October 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151016001024/http://en.chessbase.com/post/judit-polgar-to-retire-from-competitive-chess|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://juditpolgar.com/en/node/230|archive-url=https://web.archive.org/web/20150318125736/http://juditpolgar.com/en/node/230|url-status=dead|title=Her official statement on her retirement|archive-date=18 March 2015}}</ref> Junija 2015 je bila izvoljena za novo kapetanko in glavno trenerko madžarske moške reprezentance.<ref>{{navedi splet|url=http://www.chessdom.com/judit-polgar-new-captain-of-the-hungarian-national-mens-chess-team/|title=Judit Polgar new captain of the Hungarian National Men's Chess Team|publisher=Chessdom|date=12 June 2015|access-date=5 September 2015|archive-date=1 January 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160101120155/http://www.chessdom.com/judit-polgar-new-captain-of-the-hungarian-national-mens-chess-team/|url-status=live}}</ref> 20. avgusta 2015 je prejela najvišje madžarsko odlikovanje, veliki križ [[Red svetega Štefana Madžarskega|reda svetega Štefana Madžarskega]].<ref>{{navedi splet|url=http://hungarytoday.hu/news/order-saint-stephen-president-ader-hands-hungarys-highest-state-decoration-94241|title=ORDER OF SAINT STEPHEN: PRESIDENT ÁDER HANDS OVER HUNGARY'S HIGHEST STATE DECORATION|publisher=Hungary Today|date=24 August 2015|access-date=5 September 2015|archive-date=24 December 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151224114910/http://hungarytoday.hu/news/order-saint-stephen-president-ader-hands-hungarys-highest-state-decoration-94241|url-status=dead}}</ref> Leta 2021 je bila Judit Polgár uvrščena v [[Svetovna šahovska dvorana slavnih|svetovno šahovsko dvorano slavnih]].<ref>{{navedi splet|url=https://worldchesshof.org/hof-inductee/judit-polgar|title=Judit Polgar|website=[[World Chess Hall of Fame]]|date=11 May 2021|access-date=30 July 2022|archive-date=25 December 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211225050324/https://worldchesshof.org/hof-inductee/judit-polgar|url-status=live}}</ref> Septembra 2024 je prejela nagrado FIDE100 za najboljšo šahistko. == Zgodnje življenje == [[Slika:A_Polgár_lányok_fortepan_40708.jpg|sličica|Judit, Zsuzsa, Zsófia in László Polgár leta 1989]] Judit Polgár se je rodila 23. julija 1976 v Budimpešti v [[Judje|judovsko]]-[[Madžari|madžarski]] družini.<ref>''Breaking Through: How the Polgar Sisters Changed the Game of Chess'', (Everyman Chess 2005), Susan Polgar, page 14</ref> Že od otroštva so bile Judit in njeni dve starejši sestri, velemojstrica (GM) [[Susan Polgar|Susan]] in mednarodna mojstrica (IM) [[Sofia Polgár|Sofia]], del izobraževalnega poskusa, ki ga je izvajal njihov oče [[László Polgár]], katerega namen je bil dokazati, da lahko otroci dosežejo izjemne dosežke, če se že od majhnega ukvarjajo z enim strokovnim predmetom.<ref name="Shenk" /> »Geniji se ustvarijo, ne rodijo,« je bila Lászlójeva teza. Z ženo Kláro sta svoje tri hčere izobraževala doma, pri čemer sta za strokovni predmet izbrala [[šah]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.haaretz.com/hasen/pages/ShArt.jhtml?itemNo=210390&contrassID=2&subContrassID=5&sbSubContrassID=0&listSrc=Y&itemNo=210390|archive-url=https://web.archive.org/web/20071122004124/http://www.haaretz.com/hasen/pages/ShArt.jhtml?itemNo=210390&contrassID=2&subContrassID=5&sbSubContrassID=0&listSrc=Y&itemNo=210390|archive-date=22 November 2007|title=All the right moves|work=[[Haaretz]]|last=Shvidler|first=Eli|date=22 November 2007}}</ref> Poleg tega je László svoje tri hčere učil tudi mednarodnega jezika [[esperanto]]. Madžarske oblasti so staršema nasprotovale, saj šolanje na domu ni bilo videno kot »socialistično«, bila pa sta tudi deležna kritike nekaterih zahodnih komentatorjev, ki so menili, da je sestram prikrajšano normalno otroštvo. Tradicionalno je bil šah dejavnost, v kateri so prevladovali moški, ženske pa so pogosto veljale za šibkejše igralke, kar je spodbudilo zamisel o ženski svetovni prvakinji.<ref>{{navedi knjigo|last=Carlisle|first=Rodney P.|url=https://books.google.com/books?id=jLqXM3U_pzEC&pg=PA129|title=Encyclopedia of play in today's society|publisher=Sage Publications, Inc.|year=2009|isbn=978-1-4129-6670-2|page=[https://archive.org/details/encyclopediaplay00carl/page/n168 129]|url-access=limited|access-date=29 September 2023|archive-date=5 October 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231005135711/https://books.google.com/books?id=jLqXM3U_pzEC&pg=PA129|url-status=live}}</ref> László je že od začetka nasprotoval zamisli, da bi morale njegove hčere sodelovati na dogodkih, namenjenih zgolj ženskam. »Ženske lahko na področjih intelektualnih dejavnosti dosegajo podobne rezultate kot moški,« je zapisal. »Šah je oblika intelektualne dejavnosti, zato to velja tudi za šah. V skladu s tem zavračamo vsakršno diskriminacijo.«<ref>{{navedi novice|newspaper=The Mohave Daily Miner|date=9 November 1986|location=Kingman, Arizona|title=Sisters test male domination of chess|last=Koza|first=Patricia (UPI)|page=B2}}</ref> Posledično je bila družina Polgár stalno v konfliktu s takratno [[Madžarska šahovska zveza|Madžarsko šahovsko zvezo]], katere politika je zahtevala, da ženske igrajo na turnirjih za ženske. Njena starejša sestra Susan se je proti temu borila tako, da je igrala na moških turnirjih in zavrnila igranje na ženskih turnirjih. Leta 1985, ko je bila 15-letna Susan mednarodna mojstrica, je dejala, da ji prav zaradi tega niso podelili naslova velemojstrice, čeprav je že enajstkrat izpolnila normo.<ref>{{navedi novice|work=The New York Times|date=30 March 1985|author=Harold C. Schonberg|title=Top-rated at 15, Girl Challenges Chess World|url=https://www.nytimes.com/1985/03/30/nyregion/top-rated-at-15-girl-challenges-chess-world.html|access-date=16 July 2011|archive-date=15 January 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140115082016/http://www.nytimes.com/1985/03/30/nyregion/top-rated-at-15-girl-challenges-chess-world.html|url-status=live}}</ref> == Kariera == Judit Polgár je le redko igrala na turnirjih ali v divizijah, namenjenim ženskam, in se ni nikoli potegovala za naslov ženske svetovne prvakinje: »Vedno pravim, da bi morale imeti ženske samozavest, da so tako dobre kot moški igralci, vendar le, če so pripravljene delati in šah jemati resno tako kot moški.«<ref>{{navedi novice|title=A Gender Divide In The Ultimate Sport Of The Mind|first=Sean|last=Phillips|publisher=NPR|date=15 August 2010|url=https://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=129214019|access-date=21 August 2010|archive-date=17 August 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100817142847/http://www.npr.org/templates/story/story.php?storyId=129214019|url-status=live}}</ref> Medtem ko je bil László Polgár priznan kot odličen šahovski trener,<ref name="Pandolfini">{{navedi knjigo|title=Treasure Chess: Trivia, Quotes, Puzzles, and Lore from the World's Oldest Game|last=Pandolfini|first=Bruce|author-link=Bruce Pandolfini|page=84|publisher=Random House|year=2007|isbn=978-0-375-72204-2}} Pandolfini, chess author and coach, writes: "Judit Polgár is simply the strongest female chess player in history."</ref> sta Polgárjeva za treniranje svojih hčera zaposlila tudi profesionalne šahiste, med njimi madžarskega prvaka IM Tiborja Floriana, GM [[Pal Benko|Pala Benka]] in ruskega GM [[Aleksander Černin|Aleksandra Černina]].<ref name="NYT_Mar181989">{{navedi novice|title=Top-Rated Female Chess Player Is Just One of Three Stars at Home|date=18 March 1989|author=Harold C. Schonberg|work=The New York Times|url=https://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=FA0710F93F540C7B8DDDAA0894D1484D81|access-date=5 April 2011}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Chess Moves Are Planned. Birthdays Happen.|author=Bruce Weber|date=5 August 1992|work=The New York Times|url=https://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F10615FD3A5E0C768CDDA10894DA494D81&pagewanted=2|access-date=6 April 2011}}</ref><ref name="HowGood">{{navedi knjigo|title=How Good is Your Chess|last=King|first=Daniel|page=118|year=1993|publisher=Dover|isbn=0-486-42780-3}}</ref> Susan Polgár, najstarejša od sester, 5 let in pol starejša od Sophie in 7 let starejša od Judit, je bila prva med sestrami, ki je dosegla vidno vlogo v šahu z zmagami na turnirjih ter leta 1986 postala najbolje ocenjena šahistka na svetu.<ref name="JuditBio">{{navedi splet|title=Judit Polgár Biography|publisher=Judit Polgár|url=http://www.polgarjudit.com/biography_en.html|access-date=19 March 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100923164906/http://www.polgarjudit.com/biography_en.html|archive-date=23 September 2010}}</ref><ref name="SusanPolgarSite_bio">{{navedi splet|title=Biography of Susan Polgar|publisher=Susan Polgar|url=http://www.susanpolgar.com/susan-polgar-biography.html|access-date=22 March 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110414141819/http://www.susanpolgar.com/susan-polgar-biography.html|archive-date=14 April 2011}}</ref><ref>{{navedi splet|title=20 Questions with Susan Polgar|publisher=Chessville|url=http://www.chessville.com/Editorials/Interviews/20Questions/PolgarS.htm|access-date=22 March 2011|archive-date=10 May 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110510051242/http://www.chessville.com/Editorials/Interviews/20Questions/PolgarS.htm|url-status=dead}}</ref> Ker je bila Judit najmlajša, je bila med treningom sprva od svojih sester ločena. Vendar je to le še povečalo Juditino radovednost. Ko se je naučila šahovskih pravil, so ugotovili, da je Judit sposobna najti rešitve za probleme, ki so jih preučevali, zato so jo začeli vabiti v skupino.<ref name="chessbase_Jan72011">{{navedi splet|title=Judit Polgár in Rocca di Papa|date=7 January 2011|publisher=Chessbase|url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=6928|access-date=16 January 2011|archive-date=10 January 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110110112542/http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=6928|url-status=live}}</ref> Nekega večera je Susan preučevala končnico z njihovim trenerjem, močnim mednarodnim mojstrom. Ker nista uspela najti rešitve, sta zbudila Judit, ki je spala v postelji, in jo odnesla v vadbeno sobo. Judit jima je še napol zaspana pokazala, kako rešiti problem, nato pa sta jo položila nazaj v posteljo.<ref name="Shenk">{{navedi knjigo|title=The Immortal Game: Or How 32 carved pieces on a board illuminated our understanding of war, art, science, and the human brain|url=https://archive.org/details/isbn_9780385510103|last=Shenk|first=David|year=2006|publisher=Anchor Canada/Random House|page=[https://archive.org/details/isbn_9780385510103/page/131 132]|isbn=978-0-385-66227-7}}</ref> Poskus Lászla Polgarja je ustvaril družino z eno mednarodno mojstrico in dvema velemojstricama, kar je okrepilo argument o prevladi vzgoje nad naravo in dokazalo, da so ženske lahko šahovske velemojstrice.<ref>{{navedi knjigo|title=What Makes a Genius|url=https://archive.org/details/whatmakesgenius0000unse|publisher=Scientific American|year=2008|page=[https://archive.org/details/whatmakesgenius0000unse/page/n102 102]|isbn=978-1-4042-1401-9}} Note: From article ''The Expert Mind'' by Philip E. Ross Aug 2006 issue. The Ross article uses the wording "proves" nurture over nature.</ref> === Čudežni otrok === Judit Polgár, ki jo je v zgodnjih letih trenirala njena sestra Susan, ki je na koncu postala ženska svetovna prvakinja, je bila šahovski čudež že od malih nog. Pri petih letih je premagala družinskega prijatelja, ne da bi pogledala na šahovnico. Po partiji se je prijatelj pošalil: »Ti si dobra v šahu, jaz pa sem dober kuhar.« Judit je odgovorila: »Ali kuhaš, ne da bi gledal na štedilnik?«<ref name="Lyman_Jan8_89">{{navedi novice|newspaper=The Sunday Telegraph|location=Nashua, New Hampshire|date=8 January 1989|page=F-2|last=Lyman|first=Shelby|title=Talented chess players are all in the Polgar family}}</ref> Vendar pa po besedah ​​Susan Judit ni bila najbolj nadarjena sestra: »Judit je bila počasna učenka, a zelo delovna.«<ref>{{navedi knjigo|title=Mindset: the new psychology of success|url=https://archive.org/details/mindset_dwe_2006_00_5828|last=Dweck|first=Carol S.|year=2006|publisher=The Random House Publishing Group|page=[https://archive.org/details/mindset_dwe_2006_00_5828/page/n93 80]|isbn=978-0-345-47232-8}}</ref> Judit je sebe v tej starosti opisala kot »obsedeno« s šahom.<ref>{{navedi knjigo|title=Counterplay: An Anthropologist at the Chessboard|url=https://archive.org/details/counterplayanthr00desj|url-access=limited|first=Robert R.|last=Desjarlais|page=[https://archive.org/details/counterplayanthr00desj/page/n149 140]|year=2011|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-26739-8}}</ref> Prvič je mednarodnega mojstra [[Dolfi Drimer|Dolfija Drimerja]] premagala pri 10 letih in velemojstra [[Lev Gutman|Leva Gutmana]] pri 11 letih.<ref>{{navedi splet|title=Judit Polgár vs Dolfi Drimer|website=[[Chessgames.com]]|url=http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1110730|access-date=15 May 2010|archive-date=5 March 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100305010425/http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1110730|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1110739|title=Judit Polgár vs Lev Gutman|website=[[Chessgames.com]]|access-date=15 May 2010|archive-date=4 March 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100304235620/http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1110739|url-status=live}}</ref> {{Chess diagram small|tright|Polgár vs. V. Metodiev, <br />[[Albena]] 1986|rd||bd||||kd||||qd|pd||rd||pd|pd||||||pd|||||pd|pl||ql||||pd|nl|||||||__|__||pl|||pl|pl|pl||||pl||||kl|rl||||rl|1.Rxh7 Rxh7 2.Qxg6+ Kh8 3.Qe8+ sledi mat. Polgár je bila stara deset let.<ref>{{navedi knjigo|title=Chess:5334 Problems, Combinations and Games|last=Polgár|first=László |publisher=Tess Press|year=1994|isbn=1-884822-31-2}}p.1018 diagram 5231</ref><ref>{{navedi splet|title=Judit Polgár 1 - Metodiev 0|language=es|publisher=Javier Cordero Fernández|url=http://www.ajedrezdeataque.com/11%20Ajedrez%20Femenino/Partidas/2/J_Polgar-Metodiev.htm|access-date=22 July 2011|archive-date=24 March 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120324000942/http://www.ajedrezdeataque.com/11%20Ajedrez%20Femenino/Partidas/2/J_Polgar-Metodiev.htm|url-status=live}} Complete game.</ref>}}{{AN chess|pos=egright}} Judit je začela igrati na turnirjih pri 6 letih in pri 9 letih je pri Madžarski šahovski zvezi dosegla rating v višini 2080. Bila je članica šahovskega kluba v Budimpešti, kjer je pridobivala izkušnje od igralcev na mojstrski ravni.<ref name="SchonbergNYT">{{navedi novice|newspaper=St. Petersburg Times|last=Schonberg|first=Harold C.|page=19A|title=The Polgar sisters: Hungary's triple threat at chess|volume=102|number=259|location=St. Petersburg, Florida}}</ref> Leta 1984 sta v Budimpešti Sophia in Judit, takrat stari 9 oziroma 7 let, odigrali dve partiji šaha z zavezanimi očmi proti dvema mojstroma, ki sta ju premagali. Na neki točki sta se dekleti pritožili, da eden od njunih nasprotnikov igra prepočasi, in predlagali, da bi morali uporabiti šahovsko uro.<ref name="Hearst">{{navedi knjigo|title=Blindford chess: history, psychology, techniques, champions, world records and important games|url=https://archive.org/details/blindfoldchess|last1=Hearst|first1=Eliot|last2=Knott|first2=John|year=2009|publisher=McFarland & Company, Ltd.|isbn=978-0-7864-3444-2|pages=[https://archive.org/details/blindfoldchess/page/n144 136]–137}}</ref> Aprila 1986 je 9-letna Judit igrala na svojem prvem rangiranem turnirju v ZDA in končala na prvem mestu v neocenjenem delu New York Open ter osvojila 1000 USD.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Pittsburgh Press|page=A2|date=7 April 1986|title=Young masters|volume=102|number=284}}</ref> Tekmovale so vse tri sestre Polgár. 16-letna Susan je tekmovala v velemojstrskem delu in zmagala proti velemojstru [[Walter Brown|Walterju Brownu]], 11-letna Sophia pa je v svojem delu končala na drugem mestu, vendar je največ pozornosti na turnirju pritegnila Judit, katere igro so si prišli ogledat tudi drugi velemojstri.<ref name="SchonbergNYT" /> Dobila je svojih prvih sedem iger, preden je v zadnji igri [[Remi (šah)|remizirala]]. Čeprav je bilo v neocenjenem delu veliko šibkejših igralcev na Openu, so bili v njem tudi nekateri močni igralci, ki so bili v Združenih državah tujci in zato še niso bili ratingirani. Milorad Boškovic je navedel pogovor z Juditinim nasprotnikom v šestem krogu, jugoslovanskim igralcem, za katerega je vedel, da je močan igralec: »Rekel mi je, da je v igri tvegal, ker ni verjel, da bo Judit tako dobro napadala.«<ref>{{navedi novice|newspaper=Schenectady Gazette|agency=Associated Press|date=10 April 1986|title=Hungarian, 9, Wins Tourney Sisters Share Chess Ability|page=3|volume=XCII|number=165}}</ref> Judit ni znala govoriti angleško, zato je njena mati zanjo tolmačila, ko je povedala novinarju, da je njen cilj postati profesionalna šahistka. Ko jo je novinar vprašal, ali bo nekega dne postala svetovna prvakinja, je Judit odgovorila: »Bom poskusila.«<ref name="SchonbergNYT" /> Konec leta 1986 je 10-letna Judit premagala 52-letnega romunskega IM [[Dolfi Drimer|Dolfija Drimerja]] na mednarodnem turnirju Adsteam Lidums v [[Adelaide]] v Avstraliji. [[Edmar Mednis]] je dejal, da je odigral svojo najboljšo igro na turnirju, ko je premagal Judit: »Pri tej igri sem bil previden ... Velemojstri ne maramo izgubiti proti 10-letnim dekletom, ker potem pridemo na naslovnico vseh časopisov.«<ref>{{navedi novice|newspaper=The Sunday Telegraph|date=8 February 1987|title=Younger sisters are also proficient|last=Lyman|first=Shelby|location=Nashua and Southern New Hampshire|volume=1|number=45}}</ref> Aprila 1988 je dosegla svojo prvo mednarodno mojstrsko normo v mednarodnem B delu New York Open-a.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Sunday Telegraph|location=Nashua, New Hampshire|date=24 April 1988|page=F-2|last=Lyman|first=Shelby|title=Tournaments attract 1,060 players}}</ref> Avgusta 1988 je zmagala v kategoriji dečkov do 12 let na Svetovnem mladinskem šahovskem in mirovnem festivalu v [[Temišvar|Temišvaru]] v Romuniji.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|last=Berry|first=Jonathan|location=Toronto|date=1 October 1988|page=C16|title=Youth tourneys are growing trend}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.torneionline.com/loto_tornei_d.php?codice=1988ROU03&tipo=1|title=C.to Mondiale U12|website=torneionline.com|publisher=Italian Chess Federation|access-date=27 February 2015|archive-date=7 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141007205345/http://www.torneionline.com/loto_tornei_d.php?codice=1988ROU03&tipo=1|url-status=live}}</ref> Oktobra 1988 je končala na prvem mestu round-robin turnirja v Londonu z rezultatom 7–2 in s pol točke prednosti pred izraelskim velemojstrom [[Yair Kraidman|Yairom Kraidmanom]].<ref>{{navedi novice|newspaper=The Toronto Star|title=Challenge meet largest ever|page=M21|date=4 February 1989|last=Day|first=Lawrence}} note: Day incorrectly gives Judit's age as 10. Score of Polgár–Hennigen game is provided with brief analysis.</ref> S temi tremi rezultati je izpolnila pogoje za naziv mednarodne mojstrice; takrat je bila najmlajša igralka, ki ji je to uspelo doseči.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Sunday Telegraph|location=Nashua, New Hampshire|date=30 October 1988|page=F-2|last=Lyman|first=Shelby|title=Hungarian girl may be next world champion}}</ref> [[Bobby Fischer]] in [[Garry Kasparov]] sta bila stara 14 let, ko sta prejela naziv; Judit je bila stara 12 let.<ref name="Spoke_Nov2_1988">{{navedi novice|newspaper=The Spokesman-Review|title=Girl stuns chess world|location=Spokane, Wash|date=2 November 1988|agency=Associated Press|page=A1}}</ref> V tem času je nekdanji svetovni prvak [[Mihail Talj]] dejal, da ima Polgárjeva potencial za zmago na svetovnem prvenstvu.<ref name="LymanOct301988">{{navedi novice|author=Shelby Lyman|title=Hungarian girl may be next world champion|publisher=The Sunday Telegraph|page=F-2|location=Nashua, New Hampshire|date=30 October 1988}}</ref> [[Slika:Judit_und_Sofia_Polgar_1988_Thessaloniki.jpg|levo|sličica|Judit with sister [[Sofia Polgar|Sofia]] at [[Thessaloniki]], 1988]] Judit so vprašali o igranju proti fantom namesto v delu turnirjev za dekleta: »Ta druga dekleta se s šahom ne ukvarjajo resno ... Treniram pet ali šest ur na dan, one pa se zamotijo ​​s kuhanjem in hišmimi opravili.«<ref name="Spoke_Nov2_1988" /> Novembra 1988 so Judit in njene sestre skupaj z [[Ildikó Mádl]] zastopale Madžarsko v ženskem delu 28. [[Šahovska olimpijada|šahovske olimpijade]] v [[Solun|Solunu]]. Mednarodna šahovska zveza Polgárjevim ni dovolila, da igrajo proti moškim na ekipnih tekmovanjih.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Toronto Star|agency=Reuters|page=D18|date=26 December 1988|title=3 sisters moving up in male world of chess}}</ref> Pred turnirjem je [[Eduard Gufeld]], sovjetski GM in trener sovjetske ženske ekipe, odslovil Polgárjeve: »Verjamem, da bodo ta dekleta izgubila dobršen del svoje hitro pridobljene podobe na 28. olimpijadi ... Pozneje bomo izvedeli, ali so madžarske sestre genialke ali samo ženske!«<ref>{{navedi novice|author=Robert Byne|title=Chess|date=21 March 1989|work=The New York Times|url=https://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=FA0713FF3E590C728EDDAA0894D1484D81|access-date=5 April 2011}}</ref> Kljub temu je madžarska ženska ekipa osvojila prvenstvo, kar je bilo prvič, da zmaga ni šla Sovjetski zvezi. Judit je igrala na 2. deski in končala turnir z najvišjim rezultatom 12½–½ ter osvojila posamično zlato medaljo.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Toronto Star|last=Day|first=Lawrence|title=Soviet Union captures World team championship|date=17 December 1988|page=M21}}</ref> Osvojila je tudi nagrado briljantnosti za svojo igro proti Pavlini Angelovi.<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1989/01/10/nyregion/chess-004389.html|last=Byrne|first=Robert|title=Chess|work=The New York Times|date=10 January 1989|access-date=20 April 2010}}</ref> Na Elo rating listi januarja 1989 je bila pri 12 letih ocenjena na 2555, kar je bilo 55. mesto na svetu in 35 točk pred žensko svetovno prvakinjo [[Majo Čiburdanidze]]. V šestih mesecih od prejšnjega seznama je pridobila neverjetnih 190 rating točk.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Sun-Herald|date=22 January 1989|last=Koshnitsky|first=Garry|title=Polgar highest rated woman|page=156|location=Sydney, Australia}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.olimpbase.org/Elo/Elo198901e.html|title=FIDE Rating List :: January 1989|publisher=Olimpbase.org|access-date=27 February 2015|archive-date=4 January 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170104050052/http://www.olimpbase.org/Elo/Elo198901e.html|url-status=live}}</ref> Juditino tiho in skromno vedenje za desko<ref name="Globe_Feb5_92">{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|title=Hungarian teen-ager achieves rank of chess grandmaster|agency=New York Times Service|date=5 February 1992|page=A9}}</ref> je bilo v nasprotju z intenzivnostjo njenega stila igranja. [[David Norwood]], britanski GM, se je spominjal kako ga je Judit premagala, ko je bil on uveljavljen igralec, ona pa še otrok ter je opisal kot »to ljubko malo rjavolaso ​​pošast, ki te je zdrobila.«<ref name="Telegraph_Allot2002">{{navedi novice|title=Queen takes all|first=Serena|last=Allott|date=16 January 2002|publisher=Telegraph Media Group Limited|url=https://www.telegraph.co.uk/news/health/3294892/Queen-takes-all.html|access-date=25 April 2010|location=London|archive-date=31 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220331171125/https://www.telegraph.co.uk/news/health/3294892/Queen-takes-all.html|url-status=live}}</ref> Britanski novinar [[Dominic Lawson]] je pisal o »morilskih« očeh 12-letne Judit in o tem, kako je strmela v svojo nasprotnico: »Šarenice so tako sive, tako temne, da jih skoraj ni mogoče razlikovati od zenic. Ob njenih dolgih rdečih laseh je učinek osupljiv.« <ref>{{navedi novice|newspaper=The Age|last=Lawson|first=Dominic (Spectator)|title=Mastering the world of chess|date=15 November 1988|page=11|location=Melbourne, Australia|number=41,642}}</ref> Pred 13. letom se je prebila med 100 najboljših igralcev na svetu. ''Britanska šahovska revija'' je zapisala: »Zaradi nedavnih rezultatov Judit Polgár so predstave Fischerja in Kasparova pri podobni starosti blede v primerjavi.«<ref name="Lyman_Jan8_89" /> Britanski GM [[Nigel Short]] je Judit imenoval »eno od treh ali štirih največjih šahovskih čudežev v zgodovini«.<ref name="SI_1990">{{cite magazine|last=Lidz|first=Franz|date=12 February 1990|title=Kid With A Killer Game|url=https://www.si.com/vault/1990/02/12/121504/kid-with-a-killer-game|magazine=Sports Illustrated|archive-url=https://web.archive.org/web/20190530163647/https://www.si.com/vault/1990/02/12/121504/kid-with-a-killer-game|archive-date=30 May 2019|access-date=30 May 2019|url-status=live}}</ref> Vendar pa je Kasparov zgodaj izrazil dvome: »Ima fantastičen šahovski talent, vendar je navsezadnje ženska. Vse se konča v nepopolnosti ženske psihe. Nobena ženska ne more vzdržati dolgotrajne bitke.«<ref name="SI_1990" /> Kasneje v življenju, potem ko je leta 2002 izgubil pospešeno partijo proti Polgárjevi, je Kasparov spremenil svoje mnenje: »Polgárjeve so pokazale, da ne obstajajo inherentne omejitve njihove sposobnosti – ideja, ki je mnogi moški igralci niso hoteli sprejeti, dokler jih ni brez slovesnosti zdrobila dvanajstletnica s čopom.«<ref name="HowLifeImitatesChess">{{navedi knjigo|title=How Life Imitates Chess: Making the Right Moves, from the Board to the Boardroom|url=https://archive.org/details/howlifeimitatesc0000kasp|last=Kasparov|first=Garry|year=2007|publisher=Bloomsbury Publishing USA|isbn=9781596913875}}</ref> Leta 1989 je izenačila rezultat z [[Boris Gelfand|Borisom Gelfandom]] na tretjem mestu na OHRA Open v Amsterdamu in si prislužila svojo prvo velemojstrsko normo.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Toronto Star|last=Day|first=Lawrence|page=M17|date=13 January 1990|title=Gelfand takes first for U.S.S.R.}}</ref><ref>{{navedi splet|title=De sterkste schaakspeelster ooit|trans-title=The strongest chess player ever|url=https://maxeuwe.nl/en/de-sterkste-schaakspeelster-ooit-2/|publisher=Max Euwe Centre|language=nl|access-date=25 January 2022|date=24 April 2020|archive-date=25 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220125165555/https://maxeuwe.nl/en/de-sterkste-schaakspeelster-ooit-2/|url-status=live}}</ref> Doslej so bile o sestrah Polgár napisane številne knjige in članki, zaradi katerih so zaslovele tudi izven sveta šaha. Leta 1989 sta se ameriški predsednik [[George H. W. Bush]] in njegova žena Barbara z njimi srečala med njunim obiskom na Madžarskem.<ref name="Hearst" /> Čeprav je bil izdan šele leta 1996, so leta 1990 posneli dokumentarec o otrocih, ki igrajo šah, Chess Kids, v katerem nastopa Polgár. Dokumentarni film ni vključeval intervjuja s Polgárjevo, ker je njen oče zahteval plačilo.<ref>{{navedi splet|title=Chess in the Movies|author=Bill Wall|publisher=chessville.com|url=http://www.chessville.com/billwall/ChessInMovies.htm|access-date=1 July 2011|archive-date=10 August 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110810142938/http://www.chessville.com/billwall/ChessInMovies.htm|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|title='Chess Kids' Documentary a Weak Move|last=Saylor|first=Mark|date=5 September 1997|work=Los Angeles Times|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1997-sep-05-ca-28962-story.html|access-date=1 July 2011|archive-date=7 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121107114250/http://articles.latimes.com/1997/sep/05/entertainment/ca-28962|url-status=live}}</ref> Leta 1990 je Judit zmagala v kategoriji dečkov do 14 let na Svetovnem mladinskem šahovskem festivalu v Fond du Lacu v [[Wisconsin|Wisconsinu]].<ref>{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|first=Jonathan|title=Soviet dark horses dominating U.S. play|date=25 August 1990|page=F10}}</ref> Tudi leta 1990 so Judit in njene sestre zastopale Madžarsko na ženski olimpijadi in osvojile zlato medaljo. To je bil zadnji ženski turnir, ki se ga je Judit kadarkoli udeležila.<ref name="JuditBio" /> Oktobra 1991 je Judit na turnirju na Dunaju končala s 5½–3½, izenačena s tretjim in petim mestom z [[Zoltán Ribli|Zoltánom Riblijem]] in [[John Nunn|Johnom Nunnom]].<ref>{{navedi novice|newspaper=Toronto Star|last=Day|first=Lawrence|page=J11|title=Defending champion loses her 13-year title|date=4 January 1992}} Note: Day writes that with this tournament Polgár "collected her third and final Grandmaster norm". This implies this was sufficient to earn the GM title, but most accounts indicate she won the title with the Hungarian championship in December.</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.365chess.com/tournaments/Vienna_1991|title=Vienna 1991|publisher=365Chess.com|access-date=8 May 2010|archive-date=29 September 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120929170613/http://www.365chess.com/tournaments/Vienna_1991|url-status=live}}</ref> === Velemojstrica === Decembra 1991 je Judit Polgár dosegla naslov [[Velemojstrica|velemojstrice]] z zmago na madžarskem državnem prvenstvu, takrat najmlajša v zgodovini s 15 leti in 4 meseci. To je za mesec dni preseglo Fischerjev rekord.<ref name="Globe_Feb5_92" /><ref>{{navedi novice|newspaper=The News|date=5 February 1992|page=3A|location=Boca Raton, Florida|title=Hungarian chess whiz is youngest grandmaster ever}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://en.chessbase.com/post/judit-polgar-how-i-beat-fischer-s-record/2|title=Judit Polgar: How I beat Fischer's record|website=[[ChessBase]]|date=5 February 2013|access-date=7 September 2023|archive-date=7 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230907062259/https://en.chessbase.com/post/judit-polgar-how-i-beat-fischer-s-record/2|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite Chessgames.com game|gid=1110989|title=Tibor Tolnai vs Judit Polgar|access-date=7 September 2023}}</ref> S tem je postala prva ženska, ki je postala najmlajša velemojstrica, in četrta ženska, ki je postala velemojstrica (po [[Nona Gaprindašvili|Noni Gaprindašvili]], [[Maja Čiburdanidze|Maji Čiburdanidze]] in Polgarjevi sestri Susan).<ref name="Globe_Feb5_92" /> S tem je Polgarjeva za dobrih 7 let premagala tudi rekord svoje sestre Susan za najmlajšo velemojstrico, dosežen januarja 1991. Madžarska, ena najmočnejših šahovskih držav, je imela na državnem prvenstvu tistega leta vse svoje najmočnejše igralce razen enega, saj je manjkal le [[Zoltán Ribli]]. V zadnjem krogu je Polgárjeva potrebovala le remi, da bi dosegla naslov GM, vendar je zmagala v svoji igri proti GM Tiborju Tolnaiju in končala na prvem mestu, s šestimi točkami iz devetih iger.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|title=Girl, 15, youngest Grandmaster ever|last=Berry|first=Jonathan|date=8 February 1992|page=A13}}</ref> Leta 1992 je na tekmovanju Madrid International v Linaresu dosegla drugo mesto, za [[Anatolij Karpov|Anatolijem Karpovom]]. Ona in ruski GM [[Vladimir Epišin]] sta končala s 5½–3½.<ref>{{navedi novice|title=CHESS; For Karpov, Defeat Only Serves as a Spur|first=Robert|last=Byrne|date=28 June 1992|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1992/06/28/style/chess-for-karpov-defeat-only-serves-as-a-spur.html?pagewanted=1|access-date=20 April 2010|archive-date=28 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328105826/http://www.nytimes.com/1992/06/28/style/chess-for-karpov-defeat-only-serves-as-a-spur.html?pagewanted=1|url-status=live}}</ref> Julija 1992 je zasedla drugo mesto na Reshevsky Memorialu v Manhattnu in končala s štirimi zmagami, petimi remiji in brez poraza.<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1992/08/09/style/chess-peruvian-wins-reshevsky-memorial.html?pagewanted=1|title=Chess; Peruvian Wins Reshevsky Memorial|last=Byrne|first=Robert|work=The New York Times|date=9 August 1992|access-date=21 April 2010|archive-date=28 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328095757/http://www.nytimes.com/1992/08/09/style/chess-peruvian-wins-reshevsky-memorial.html?pagewanted=1|url-status=live}}</ref> Septembra 1992 je sodelovala na turnirju na [[Aruba|Arubi]], na katerem je ekipa starejših moških tekmovala z ekipo najboljših ženskih igralk. Moško ekipo so sestavljal[[i Lev Polugajevski]], [[Wolfgang Uhlmann]], [[Oscar Panno]], [[Efim Geller]], [[Borislav Ivkov]] in [[Vasilij Smislov]]. Žensko ekipo so sestavljale Judit in Zsuzsa Polgár, [[Pia Cramling]], Čiburdanidze, [[Ketevan Arakhamia]] in [[Alisa Galliamova]]. Moški so zmagali z rezultatom 39–33. Skupni najboljši igralec je bil 57-letni Polugaevski, 16-letna Polgár pa je bila druga s 7½–4½.<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1992/10/11/style/chess-senior-grandmasters-defeat-women-39-to-33.html?pagewanted=1|title=CHESS; Senior Grandmasters Defeat Women, 39 to 33|first=Robert|last=Byrne|date=11 October 1992|work=The New York Times|access-date=21 April 2010|archive-date=28 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328111212/http://www.nytimes.com/1992/10/11/style/chess-senior-grandmasters-defeat-women-39-to-33.html?pagewanted=1|url-status=live}}</ref> [[Slika:Boris_Spasski_1984_Saloniki.jpg|sličica|Leta 1993 je Polgár v ekshibicijskem dvoboju premagala nekdanjega svetovnega prvaka [[Boris Spaski|Borisa Spaskega]] (na sliki leta 1984).]] Polgárjeva je nato izenačila prvo mesto na turnirju v [[Hastings|Hastingsu]], ki je potekal čez novo leto 1992–93. Ruski GM [[Jevgenij Barejev]], takrat osmi na svetu, je vodil v zadnjem krogu turnirja, vendar ga je Polgárjeva premagala v njuni drugi posamezni igri, kar ji je omogočilo, da si je delila prvo mesto.<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1993/02/21/style/chess-a-polgar-triumph-before-her-triumph.html?pagewanted=1|title=CHESS; A Polgar Triumph Before Her Triumph|first=Robert|last=Byrne|date=21 February 1993|work=The New York Times|access-date=21 April 2010|archive-date=28 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328100357/http://www.nytimes.com/1993/02/21/style/chess-a-polgar-triumph-before-her-triumph.html?pagewanted=1|url-status=live}}</ref> Takoj po turnirju v Hastingsu je Polgár februarja odigrala ekshibicijski dvoboj proti nekdanjemu svetovnemu prvaku [[Boris Spaski|Borisu Spaskemu]]. Dvoboj je dobila s 5½–4½ in osvojila 110.000 USD, največjo denarno nagrado do te točke v svoji karieri.<ref>{{navedi novice|last=Lundstrom|first=Harold|title=Kasparov primes for defense by breezing through 100 foes|page=W8|date=26 February 1993|newspaper=The Deseret News|location=Salt Lake City, Utah}}</ref> Polgár je sodelovala tudi na turnirju Melody Amber v [[Monako|Monaku]], na katerem je sodelovalo 12 velemojstrov z zavezanimi očmi. Anand in Karpov sta končala na prvem mestu, Ljubojević na tretjem, medtem ko je Polgár končala na četrtem mestu s 6½ točk iz 11 krogov, pred drugimi močnimi velemojstri, kot so [[Vasil Ivančuk|Ivančuk]], [[Nigel Short|Short]], [[Viktor Korčnoi|Korchnoi]] in njena sestra Susan.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|first=Jonathan|title=More than meets the eyes|date=29 May 1993|page=A13}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Amber-blind 2nd Monte Carlo 1993|publisher=365Chess.com|url=http://www.365chess.com/tournaments/Amber-blind_2nd_1993|access-date=13 May 2010|archive-date=29 September 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120929170702/http://www.365chess.com/tournaments/Amber-blind_2nd_1993|url-status=live}}</ref> Leta 1993 je postala prva ženska, ki se je kdaj kvalificirala za [[Medconski šahovski turnirji|medconski]] turnir. Marca je na conskem tekmovanju v Budimpešti osvojila drugo mesto s štirimi drugimi igralci in zmagala na tiebreaku.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|first=Jonathan|title=Polgar moves up to Interzonal|date=15 May 1993|page=E9}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Budapest zt-A Budapest 1993|publisher=365Chess.com|url=http://www.365chess.com/tournaments/Budapest_zt-A_1993|access-date=13 May 2010|archive-date=29 September 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120929170652/http://www.365chess.com/tournaments/Budapest_zt-A_1993|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Budapest zt playoff Budapest 1993|publisher=365Chess.com|url=http://www.365chess.com/tournaments/Budapest_zt_playoff_1993|access-date=13 May 2010|archive-date=29 September 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120929170658/http://www.365chess.com/tournaments/Budapest_zt_playoff_1993|url-status=live}}</ref> Nato je potrdila svoj status ene vodilnih svetovnih igralk, saj se ji je za las spodletelo kvalificirati na turnirje kandidatov na konkurenčnih turnirjih FIDE in PCA Interzonal.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mark-weeks.com/chess/9496fiix.htm|title=1993 Biel FIDE Interzonal Tournament|author=Mark Weeks|access-date=24 January 2009|archive-date=9 July 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110709155338/http://www.mark-weeks.com/chess/9496fiix.htm|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.mark-weeks.com/chess/9496piix.htm|title=1993 Groningen PCA Qualifying Tournament|author=Mark Weeks|access-date=24 January 2009|archive-date=13 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180313033545/http://www.mark-weeks.com/chess/9496piix.htm|url-status=live}}</ref> Poleti 1993 je [[Bobby Fischer]] nekaj časa ostal v gospodinjstvu Polgárjevih. V [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] je živel v osami zaradi naloga za aretacijo, ki so ga izdale ZDA, ker je s svojo tekmo proti Spaskemu leta 1992 prekršil blokado ZN nad Jugoslavijo. Susan Polgár je Bobbyja s svojo družino srečala »v tesni hotelski sobi v majhni jugoslovanski vasici« in ga prepričala, naj pride ven iz skrivališča.<ref name="Polgar_Lubbock">{{navedi splet|last=Polgar|first=Susan|publisher=Lubbock Avalanche-Journal/Lubbock online|date=18 January 2009|title=Polgar: Remembering a chess champion, the late Bobby Fischer|url=http://www.lubbockonline.com/stories/011809/col_378558316.shtml|access-date=2 May 2010|archive-date=14 July 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110714000631/http://lubbockonline.com/stories/011809/col_378558316.shtml|url-status=live}}</ref> Med bivanjem je igral veliko iger Fischer random šaha in pomagal sestram analizirati njihove partije. Čeprav je bil osebno prijazen in se je spominjala predvsem prijetnih trenutkov kot njihov gost, je Susan povedala, da je prihajalo do konfliktov zaradi njegovih političnih stališč. Na predlog Fischerjevega prijatelja je bila organizirana tekma hitropoteznega šaha med Fischerjem in Polgárjevo, ki je bila napovedana novinarjem. Vendar so med Fischerjem in Lászlójem Polgárjem nastopile težave in Fischer je dvoboj odpovedal, prijatelju, ki je vprašal, ali bo dvoboj potekal pa rekel: »Ne, oni so Judje.«<ref name="Polgar_Lubbock" /><ref>{{navedi splet|last=Chun|first=Rene|title=Bobby Fischer's Pathetic Endgame|url=https://www.theatlantic.com/past/docs/issues/2002/12/chun.htm|publisher=theAtlantic.com|access-date=2 May 2010|date=December 2002|archive-date=17 April 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100417072214/http://www.theatlantic.com/past/docs/issues/2002/12/chun.htm|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|newspaper=Bangor Daily News|title=Fischer, teen-ager to match chess skills|last=Ingram|first=Judith|date=7 August 1993|page=7|volume=105|number=44|location=Bangor, Maine}}</ref> Poleti 1994 je Polgárjeva dosegla največji uspeh v svoji karieri do takrat, ko je zmagala na Madrid International v Španiji. Proti skupini, v kateri so bili [[Gata Kamski]], [[Jevgenij Barejev]], [[Valerij Salov]] in [[Ivan Sokolov]], je dosegla rezultat 7–2, 1½ točke pred drugim mestom.<ref>{{navedi novice|title=Chess|first=Robert|last=Byrne|date=7 June 1994|url=https://www.nytimes.com/1994/06/07/arts/chess-316350.html|work=The New York Times|access-date=21 April 2010|archive-date=28 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328110027/http://www.nytimes.com/1994/06/07/arts/chess-316350.html|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=PGN File Events: 1994|url=http://www.chessopolis.com/chessfiles/pgn_events_1994.htm|publisher=chessopolis.com|access-date=21 April 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100415060436/http://www.chessopolis.com/chessfiles/pgn_events_1994.htm|archive-date=15 April 2010|url-status=dead}}</ref> Njena rating ocena uspešnosti na turnirju je bila 2778 proti povprečnemu ratingu nasprotnikov ocenjenim na 2672.<ref>{{navedi splet|url=http://chessmetrics.com/cm/CM2/SingleEvent.asp?Params=199510SSSSS3S102713000000111101298300000010100|title=Madrid 1994|publisher=ChessMetrics.com|access-date=21 April 2010|archive-date=27 May 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120527055030/http://chessmetrics.com/cm/CM2/SingleEvent.asp?Params=199510SSSSS3S102713000000111101298300000010100|url-status=live}}</ref> Oktobra 1994 je igrala na turnirju v [[Buenos Aires|Buenos Airesu]] v poklon Polugajevskiju. Sodelovalo je osem velemojstrov, ki so vsi veljali za kandidate za svetovno prvenstvo: Karpov, Anand, Salov, Ivančuk, Kamski, Širov, Ljubojević in Polgár. Turnir je bil nenavaden, saj je moral črni v vsaki igri igrati [[Sicilijanska obramba|sicilijansko obrambo]], saj je bil Polugajevski poznan po tej otvoritvi.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Toronto Star|last=Day|first=Lawrence|title=Russian master first again|date=4 February 1995|page=K14}}</ref> To je bila Polgárjina prednost, saj je bila to njena najljubša otvoritev. V elitni konkurenci je končala na tretjem mestu izenačena z Ivančukom.<ref>{{navedi splet|url=http://www.chessgames.com/perl/chesscollection?cid=1014008|title=9_Lev Polugajevky Tourn. Buenos Aires 1994|website=[[Chessgames.com]]|access-date=21 April 2010|archive-date=5 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100505154246/http://www.chessgames.com/perl/chesscollection?cid=1014008|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1994/12/13/arts/chess-093106.html|work=The New York Times|title=Chess|first=Robert|last=Byrne|access-date=21 April 2010|date=13 December 1994|archive-date=2 July 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100702003002/http://www.nytimes.com/1994/12/13/arts/chess-093106.html|url-status=live}}</ref> Septembra 1995 je končala na tretjem mestu z rezultatom 7–4 na Donnerjevem memorialu v Amsterdamu, za [[Jan Timman|Janom Timmanom]] in [[Julio Granda|Juliom Grando]], ki sta bila izenačena na prvem mestu, in pred [[Jaser Seiravan|Jaserjem Seiravanom]], [[Aleksander Huzman|Aleksandrom Huzmanom]], [[Aleksej Širov|Aleksejem Širovom]], [[Aleksander Halifman|Aleksandrom]] [[Aleksander Halifman|Halifmanom]], [[Aleksander Morozevič|Aleksandrom Morozevičem]] in [[Valerij Salov|Valerijem Salovom]].<ref>{{navedi novice|newspaper=Los Angeles Times|date=5 September 1995|title=Chess|last=Peters|first=Jack|page=A18}}</ref> Zagotovila si je tretje mesto z zmago z le 21 potezami nad Širovom v svoji zadnji partiji.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Toronto Star|last=Day|first=Lawrence|title=Milicevic takes top spot|page=L14|date=23 September 1995}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Donner mem Amsterdam 1995|publisher=365Chess.com|url=http://www.365chess.com/tournaments/Donner_mem_1995|access-date=8 May 2010|archive-date=29 September 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120929170619/http://www.365chess.com/tournaments/Donner_mem_1995|url-status=live}}</ref> Na antilskem otoku Aruba je novembra 1995 zaigrala na prijateljski tekmi proti Nizozemcu [[Jeroen Piket|Jeroenu Piketu]], takrat enemu najboljših evropskih igralcev. Polgár je dvoboj zmagala s 6–2, kljub temu, da sta bila igralca po ratingu zelo blizu ocenjena.<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1995/12/12/arts/chess-006769.html|title=Chess|first=Robert|last=Byrne|date=12 December 1995|access-date=22 April 2010|work=The New York Times|archive-date=28 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328102409/http://www.nytimes.com/1995/12/12/arts/chess-006769.html|url-status=live}}</ref> [[Slika:UigChessmen_SelectionOfKings.jpg|desno|sličica|Lewiške šahovske figure]] Leta 1995 je šahovski klub Isle of Lewis na Škotskem poskušal organizirati igro med Polgárjem in Nigelom Shortom, v kateri bi uporabili slavne [[Lewiške šahovske figure]]. Vendar Britanski muzej ni želel izdati kompleta kljub zagotovilom, da bodo igralci nosili rokavice. Škotski poslanec Calum MacDonald je poudaril, da bo niz varen, še posebej, ker šah ni kontaktni šport.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Toronto Star|last=Day|first=Lawrence|title=Oddest story of the year|page=L12|date=15 July 1995}}</ref> Na koncu je muzej dovolil razstavljanje šahovskega kompleta na festivalskem turnirju Isle of Lewis, vendar figure niso bile uporabljene v nobeni igri. Polgárjeva je zmagala na double round-robin turnirju krštirih GM-jev, dosegla pet točk v šestih igrah in zmagala v obeh igrah proti Shortu.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Toronto Star|last=Day|first=Lawrence|title=FIDE grinds to a halt|page=K14|date=14 October 1995}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Isle of Lewis 1995|publisher=365Chess.com|url=http://www.365chess.com/tournaments/Isle_of_Lewis_1995|access-date=8 May 2010|archive-date=17 September 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120917180107/http://www.365chess.com/tournaments/Isle_of_Lewis_1995|url-status=live}}</ref>{{Clear left}} ==== Kontroverzna partija s Kasparovom ==== {{Chess diagram small|tright|Polgár vs. Kasparov, Linares 1994|||||rd||kd|||bl||nd||pd|pd|||pd||ql||nd||pd|||||pd|pl|||qd|||||||||||||||||pl|rd|nl|||pl|pl||||rl|rl|||kl|Pozicija pred ključno potezo. Kasparov naj bi igral 36...Nc5{{chesspunc|?}}, kar izgubi zamenjavo figur z 37.Bc6. Ko je to opazil, je hitro spremenil potezo v 36...Nf8.}}{{AN chess|pos=egright}} V Linaresu 1994 je Polgár izgubila kontroverzno igro proti svetovnemu prvaku [[Gari Kasparov|Gariju Kasparovu]]. Na turnirju je bila 17-letna Polgár prvič povabljena, da se pomeri z najmočnejšimi igralci na svetu. Po štirih tekmah je dosegla dve točki.<ref name="Globe_Mar19_94">{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|first=Jonathan|title=Victory boosts Karpov's rating|date=19 March 1994|page=A18}}</ref> Med njeno partijo s Kasparovom v petem krogu jo je Kasparov postopoma nadigral in imel jasno prednost po 35 potezah.<ref name="Geuzendam">{{navedi knjigo|title=Linares! Linares!: A Journey into the Heart of Chess|last=[[Dirk Jan ten Geuzendam|ten Geuzendam]]|first=Dirk Jan|year=2001|publisher=[[New In Chess]]|isbn=978-9056910778|pages=72–80}}</ref> Na svoji 36. potezi naj bi si svetovni prvak premislil glede poteze skakača in figuro premaknil na drugo polje.<ref>{{navedi novice|last=Berry|first=Jonathan Berry|author-link=Jonathan Berry|date=19 March 1994|title=Victory boosts Karpov's rating|page=A18|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|format=print column|url=https://www.proquest.com/docview/385234867|access-date=5 September 2022|id={{ProQuest|385234867}}|quote=Mr. Kasparov picked up his knight at d7 and placed it on c5. 'Touch move' requires a player to move a touched piece, but the move is not over until the hand leaves the piece. Seeing that 37.Bb7–c6 would be bad for Black, Mr. Kasparov instead put the knight on f8. However, the way Miss Polgár saw it, Mr. Kasparov's hand did leave the piece on c5. Accounts diverge from there. We do know that Spanish TV recorded the game and that there were several spectators, some of whom thought that Mr. Kasparov removed his hand from the knight at c5.|via=[[ProQuest]]|archive-date=26 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230426154719/https://www.proquest.com/docview/385234867|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Peters|first=Jack|date=5 January 1995|title=Chess Highlights of 1994|newspaper=[[The Los Angeles Times]]|format=print and online column|page=27|url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1995-01-01-mn-15295-story.html|access-date=28 April 2016|quote=What made 1994 a memorable year for chess? Certainly it had its share of controversial incidents, led by the touch-move dispute in which Garry Kasparov took back a move against Judit Polgar.|archive-date=11 September 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20090911095551/http://articles.latimes.com/1995-01-01/news/mn-15295_1_chess-tournament-club|url-status=live}}</ref> Po šahovskih pravilih, ko igralec izpusti figuro, mora poteza veljati, tako da bi moral Kasparov, če bi spustil figuro, odigrati prvotno potezo. Polgárjeva v tem trenutku ni izpodbijala Kasparova, saj je izjavila: »Igrala sem s svetovnim prvakom in nisem želela povzročati neprijetnosti med svojim prvim povabilom na tako pomemben dogodek. Bala sem se tudi, da bom, če bo moja pritožba zavrnjena, kaznovana na uri, ko sva že bila pod časovnem pritiskom.« Vendar je vprašujoče pogledala sodnika Carlosa Falcona, ki je bil priča incidentu in ni ukrepal.<ref name="Geuzendam" /> Incident je na trak posnela ekipa španske televizijske hiše PVS in videoposnetek je pokazal, da so Kasparovovi prsti zapustili skakača.<ref>Archived at [https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211205/SwsYWmjUP-k Ghostarchive]{{cbignore}} and the [https://web.archive.org/web/20200628203348/https://www.youtube.com/watch?v=SwsYWmjUP-k&t=1131s Wayback Machine]{{cbignore}}: {{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=SwsYWmjUP-k|title=Linares Chess Tournament,part 2.|website=[[YouTube]]}}{{cbignore}}</ref><ref name="LymanMay94">Lyman, Shelby (1 May 1994). [https://news.google.com/newspapers?nid=1876&dat=19940501&id=FDofAAAAIBAJ&sjid=L88EAAAAIBAJ&pg=6762,158965&hl=en "Kasparov's Hand Quicker Than Eye"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170225105408/https://news.google.com/newspapers?nid=1876&dat=19940501&id=FDofAAAAIBAJ&sjid=L88EAAAAIBAJ&pg=6762,158965&hl=en|date=25 February 2017}}, ''[[Spartanburg Herald-Journal]]''.</ref><ref>{{navedi novice|last1=Barden|first1=Leonard|date=19 March 1994|title=CHESS|pages=WEEKEND FT XXI|publisher=Financial Times, UK|url=https://archive.org/stream/FinancialTimes1994UKEnglish/Mar%2019%201994%2C%20Financial%20Times%2C%20%2319%2C%20UK%20%28en%29#page/n43/mode/2up|access-date=24 June 2020|quote=Video film stills confirmed that Kasparov's hand had quit the knight for about a quarter of a second.}}</ref> Direktor turnirja Carlos Falcon ni odvzel točke Kasparovu, ko mu je bil na voljo ta dokaz.<ref name="Berry_GM_Mar261994">{{navedi novice|newspaper=Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|first=Jonathan|title=Kasparov caught on videotape|date=26 March 1994|page=E7|quote=During round 5 of the Linares tournament (March 1), World Champion Gary Kasparov started to move his knight from d7 to c5, but reconsidered and played the knight to f8.}}</ref> Kot je poudarila ameriška šahovska novinarka Shelby Lyman, v večini športov posnetki ne razveljavijo prvotne sodnikove odločitve in šah ni izjema.<ref name="LymanMay94" /> Takrat videoposnetek še ni bil javno objavljen na zahtevo pokrovitelja turnirja Luisa Rentera,<ref name="Geuzendam" /> vendar je danes na voljo na internetu. Na neki točki naj bi se Polgár soočila s Kasparovom v hotelskem baru in ga vprašala: »Kako si mi lahko to storil?«<ref name="GardianBarden_2002">{{navedi novice|title=Sweet revenge for Kasparov's opponent|first=Leonard|last=Barden|newspaper=The Guardian|date=11 September 2002|url=https://www.theguardian.com/world/2002/sep/11/3|author-link=Leonard Barden|access-date=25 April 2010|archive-date=1 December 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211201095056/https://www.theguardian.com/world/2002/sep/11/3|url-status=live}}</ref> Po tem incidentu je Kasparov novinarju odkrito povedal »... javno je izjavila, da sem goljufal. ... Mislim, da bi se moralo dekle njenih let naučiti dobrih manir, preden daje takšne izjave.«<ref>Kasparov Interview, [[New In Chess]], March 1994, reprinted in '{{navedi knjigo|title=Finding Bobby Fischer: Chess Interviews|url=https://archive.org/details/findingbobbyfisc0000dirk|last=[[Dirk Jan ten Geuzendam|ten Geuzendam]]|first=Dirk Jan|year=1994|publisher=[[New In Chess]]|isbn=978-9071689864|pages=[https://archive.org/details/findingbobbyfisc0000dirk/page/n75 72]–80}}' and '{{navedi knjigo|title=Finding Bobby Fischer: Chess Interviews|last=[[Dirk Jan ten Geuzendam|ten Geuzendam]]|first=Dirk Jan|year=2015|publisher=[[New In Chess]]|isbn=978-9056915728|pages=72–80}}'</ref> Posledično Kasparov tri leta ni hotel z njo govoriti.<ref name="Geuzendam" /> Kasparov je novinarjem dejal, da je njegova vest čista, saj se ni zavedal, da je njegova roka zapustila figuro.<ref>{{navedi novice|newspaper=Deseret News|date=27 May 1994|last=Lundstrom|first=Harold|title=Kasparov comes out on top in tourne|page=C6|location=Salt Lake City, Utah}}</ref> Čeprav si je Polgárjeva do konca turnirja opomogla, je v naslednjih šestih krogih nazadovala in pridobila le pol točke.<ref name="Globe_Mar19_94" /> Incident je morda vplival tudi na Kasparova, ki se je na turnirju izkazal za slabega.<ref name="LymanMay94" /> === Najmočnejša šahistka v zgodovini === Polgár na splošno velja za najmočnejšo šahistko vseh časov.<ref name="strongestfemaleever">Sources citing Polgár as by far the strongest female chess player of all time: *{{navedi novice|newspaper=Milwaukee Journal Sentinel|page=6A|title=Anand wins chess "Battle of the Sexes"|agency=Associated Press|date=18 August 2003}} note: The Associated Press story on Aug.17/18, 2003 on the Polgár–Anand match explicitly refers to Polgár with the words "by far the strongest woman chess player ever" *{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/467279/Judit-Polgar|title=Polgar, Judit|publisher=Encyclopedia Britannica Online|access-date=22 January 2015|archive-date=22 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150122191130/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/467279/Judit-Polgar|url-status=live}} note: explicitly uses "by far": "By far the strongest female player of all time". *{{navedi splet|title=Super-GM tournament in Sofia starts|date=12 May 2005|publisher=Chessbase.com|url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=2375|access-date=18 April 2010|archive-date=9 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121109034117/http://chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=2375|url-status=live}} *{{navedi splet|title=Judit Polgár: 'I can work myself into the top ten again'|publisher=[[ChessBase]]|url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=4244|date=11 November 2007|access-date=4 February 2008|archive-date=9 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121109125528/http://chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=4244|url-status=live}} *{{navedi novice|title=Chess; The Secret of Playing Blindfold: Memory May Be the Least of It|last=McClain|first=Dylan Loeb|date=24 December 2006|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9E00EED71131F937A15751C1A9609C8B63|access-date=13 April 2010|work=The New York Times|archive-date=10 June 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160610073044/http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9E00EED71131F937A15751C1A9609C8B63|url-status=live}} *{{navedi splet|url=http://michaelbluejay.com/misc/womengrandmasters.html|title=Women Grandmasters in Chess|access-date=13 April 2010|publisher=MichaelBluejay|archive-date=17 September 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170917050515/http://michaelbluejay.com/misc/womengrandmasters.html|url-status=live}} *{{navedi novice|last=Pein|first=Malcolm|title=A crown for Kosteniuk|publisher=Telegraph Media Group Limited|date=22 September 2009|url=https://www.telegraph.co.uk/culture/chess/malcolmpein/3561123/A-crown-for-Kosteniuk.html|access-date=18 April 2010|location=London|archive-date=15 December 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211215224905/https://www.telegraph.co.uk/culture/chess/malcolmpein/3561123/A-crown-for-Kosteniuk.html|url-status=live}} Malcolm Pein, British IM and Executive Editor of [[CHESS magazine]], when speaking of A. Kosteniuk's victory over Hou Yifan for the Women's World Championship, said "Currently Judit Polgár is in another league from any other female player." *{{navedi novice|title=Elite Players Of Chess To Compete|date=17 May 2005|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2005/05/17/arts/17chess.html|access-date=18 April 2010|archive-date=9 August 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140809131001/http://www.nytimes.com/2005/05/17/arts/17chess.html|url-status=live}} *{{navedi knjigo|title=Human cloning|url=https://archive.org/details/humancloning0000unse|last1=Humber|first1=James M.|last2=Almeder|first2=Robert F.|page=[https://archive.org/details/humancloning0000unse/page/n100 87]|publisher=Humana Press inc.|isbn=0-89603-565-4|date=7 August 1998}} *{{navedi novice|newspaper=Milwaukee Journal Sentinel|date=22 December 1996|page=17A|last=Weber|first=Bruce|title=Next Move? Chess enthusiasts puzzle over game's gender imbalance}} *{{navedi knjigo|last=Wolff|first=Patrick|title=Complete Idiot's guide to chess|url=https://archive.org/details/completeidiotsgu0000wolf_d2t6|publisher=Penguin Group (USA) Inc.|year=2002|page=[https://archive.org/details/completeidiotsgu0000wolf_d2t6/page/n292 277]|author-link=Patrick Wolff|isbn=0-02-864182-5}} *{{navedi novice|newspaper=The Washington Post|last=Kavalek|first=Lubomir|title=Chess|date=17 January 2005|page=C12|author-link=Lubomir Kavalek}} Kavalek, GM in the top 100 players for 26 years, called Polgár, "the all-time best female player" *{{navedi knjigo|title=Treasure Chess: Trivia, Quotes, Puzzles, and Lore from the World's Oldest Game|last=Pandolfini|first=Bruce|author-link=Bruce Pandolfini|page=84|publisher=Random House|year=2007|isbn=978-0-375-72204-2}} Pandolfini, chess author and coach, writes "Judit Polgár is simply the strongest female chess player in history." *The January 1996 FIDE ratings list was a landmark as Polgár's 2675 rating made her the No. 10 ranked player in the world, the only woman ever to enter the world's Top Ten. {{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|title=Kramnick, 20 Tops the rating list|first=Jonathan|page=A12|date=6 January 1996}} *{{navedi splet|title=All Time Rankings:FIDE Top 10 1970–1997|publisher=The University of Edinburgh|url=http://chess.eusa.ed.ac.uk/Chess/Trivia/AlltimeList.html|access-date=15 May 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20091126000035/http://chess.eusa.ed.ac.uk/Chess/Trivia/AlltimeList.html|archive-date=26 November 2009}}</ref> Januarja 1996 je postala edina ženska, ki se je kadarkoli uvrstila med prvih deset igralcev sveta.<ref>The January 1996 FIDE ratings list was a landmark as Polgár's 2675 rating made her the No. 10 ranked player in the world, the only woman ever to enter the world's Top Ten. Berry, Jonathan (6 January 1996). "Kramnick, 20 Tops the rating list". The Globe and Mail. Toronto. p. A12.</ref> Avgusta 1996 se je udeležila zelo močnega turnirja 10 igralcev na Dunaju. Karpov, Topalov in Boris Gelfand so si delili prvo mesto, četrto pa Kramnik, Polgár in Lékó.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Toronto Star|last=Day|first=Lawrence|title=A close finish in Vienna|date=12 October 1996|page=K12}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Vienna Millenium 1996|publisher=365Chess.com|url=http://www.365chess.com/tournaments/Vienna_Millenium_1996|access-date=8 May 2010|archive-date=1 November 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101101051459/http://www.365chess.com/tournaments/Vienna_Millenium_1996|url-status=live}}</ref> Decembra 1996 je Polgár igrala štiri partije v São Paulu proti brazilskemu prvaku Gilbertu Milosu. Polgár je zmagala dve, eno remizirala in eno izgubila ter dobila 12.000 USD denarne nagrade.<ref>{{navedi novice|title=Chess|first=Robert|last=Byrne|date=14 January 1997|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1997/01/14/arts/chess-152625.html|access-date=23 April 2010|archive-date=11 July 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210711085842/https://www.nytimes.com/1997/01/14/arts/chess-152625.html|url-status=live}}</ref> Februarja 1997 je igrala na »superturnirju« v Linaresu, na katerem je Kasparov zmagal, ko je premagal Kramnika. Polgár je končala na čistem petem mestu na turnirju 12 velemojstrov, pred Anandom, Ivančukom, Gelfandom in Širovom.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Toronto Star|last=Day|first=Lawrence|title=Tournament was just super|page=K12|date=1 March 1997}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Linares 14th 1997|publisher=365chess.com|url=http://www.365chess.com/tournaments/Linares_14th_1997|access-date=10 May 2010|archive-date=3 May 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110503055951/http://www.365chess.com/tournaments/Linares_14th_1997|url-status=live}}</ref> Njen rezultat je bil ocenjen kot izjemen glede na rating moč turnirja, povprečno 2701, in bila je pohvaljena za svoje taktične sposobnosti v igri proti Ivančuku.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|title=Kasparov humbles younger rivals|first=Jonathan|page=E10|date=1 March 1997}}</ref> Aprila 1997 je igrala na šahovskem turnirju Dos Hermanas, enokrožnem round-robin turnirju kategorije XIX, na katerem je sodelovalo 10 najboljših igralcev na svetu. Končala je na šestem mestu z izenačenim rezultatom 4½–4½.<ref>{{navedi splet|title=Dos Hermanas 1997|website=[[Chessgames.com]]|url=http://www.chessgames.com/perl/chesscollection?cid=1006983|access-date=23 April 2010|archive-date=5 May 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20090505054117/http://www.chessgames.com/perl/chesscollection?cid=1006983|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=India Abroad|date=25 April 1997|url=http://www.highbeam.com/doc/1P1-3871633.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20121104002934/http://www.highbeam.com/doc/1P1-3871633.html|url-status=dead|archive-date=4 November 2012|access-date=23 April 2010}}</ref> Junija 1997 je končala z izenačenim rezultatom, 4½–4½, na madridskem turnirju 10 velemojstrov, ki ga je dobil Topalov.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|title=Topalov's at the top in Madrid|first=Jonathan|page=E11|date=14 June 1997}}</ref> Julija 1997 je Polgár nastopila na elitnem mednarodnem turnirju v Dortmundu. Končala je na petem mestu v skupini desetih, pred igralci, kot je Anatolij Karpov.<ref name="NYT_Byrne_Aug97">{{navedi novice|title=Chess|first=Robert|last=Byrne|date=26 August 1997|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1997/08/26/arts/chess-789860.html?pagewanted=1|access-date=23 April 2010|archive-date=28 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328094715/http://www.nytimes.com/1997/08/26/arts/chess-789860.html?pagewanted=1|url-status=live}}</ref> Na turnirju je zmagala v igri s črnimi figurami proti Veselinu Topalovu, takrat četrtemu igralcu sveta. Topalov je imel prednost, dokler Polgár ni izvedla globokega pozicijskega žrtvovanja.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|title=Polgar wins one in battle of sexes|first=Jonathan|page=E11|date=16 August 1997}}</ref> Oktobra 1997 je na mednarodnem turnirju VAM v Hoogeveenu na Nizozemskem izenačila drugo mesto na double round-robin turnirju štirih velemojstrov.<ref>{{navedi novice|title=CHESS; Daring Judit Polgár to Attack Is an Invitation to Disaster|last=Byrne|first=Robert|date=9 December 1997|url=https://www.nytimes.com/1997/12/09/arts/chess-daring-judit-polgar-to-attack-is-an-invitation-to-disaster.html?pagewanted=1|access-date=23 April 2010|work=The New York Times|archive-date=28 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328095614/http://www.nytimes.com/1997/12/09/arts/chess-daring-judit-polgar-to-attack-is-an-invitation-to-disaster.html?pagewanted=1|url-status=live}}</ref> »Dolgo že poteka živahna razprava o tem, kdo je najmočnejši igralec od vseh,« je zapisal GM Robert Byrne v svoji kolumni v ''New York Timesu'' 26. avgusta 1997. »Glavni kandidati so Bobby Fischer, Garry Kasparov, Jose Raul Capablanca, Aleksander Aljehin ali Emanuel Lasker. Toda o najboljši igralki ni nobenega dvoma: to je 21-letna Judit Polgár.«<ref name="NYT_Byrne_Aug97" /> [[Slika:Anatoly Karpov in 1993 (cropped).jpg|levo|sličica|Leta 1998 je Polgár premagala [[Anatolij Karpov|Anatolija Karpova]]]] Januarja 1998 je igrala na turnirju kategorije XVII Hoogovens v Wijk aan Zeeju na Nizozemskem, kjer je sodelovalo 14 najboljših velemojstrov sveta. Končala je v sredini paketa, izenačena na šestem do desetem mestu s Karpovom, Topalovim in Jeroenom Piketom ter enakim rezultatom 6½ točk iz trinajstih partij. Polgár je sozmagovalcu [[Višvanatan Anand|Višvanatanu Anandu]] prizadela edini poraz na turnirju.<ref>{{navedi splet|title=Wijk aan Zee Hoogovens 1998|website=[[Chessgames.com]]|url=http://www.chessgames.com/perl/chesscollection?cid=1006971|access-date=24 April 2010|archive-date=5 March 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100305003753/http://www.chessgames.com/perl/chesscollection?cid=1006971|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|title=Kramnik, Anand tie in Hoogooven|first=Jonathan|page=E11|date=7 February 1998}} Note: The Berry article used the spelling Hoogooven.</ref> Junija 1998 v Budimpešti je Polgár odigrala tekmo osmih partij »akcijskega« šaha, kar je 30 minut za celotno partijo, proti Anatoliju Karpovu. Dvoboj je dobila s 5–3, tako da je dobila dve igri, preostale pa so se končale z remijem. Takrat je bil Karpov svetovni FIDE prvak.<ref>{{navedi novice|title=Chess; Faster and More Accurate, Polgar Outplays Karpov|first=Robert|last=Byrne|date=7 July 1998|url=https://www.nytimes.com/1998/07/07/arts/chess-faster-and-more-accurate-polgar-outplays-karpov.html?pagewanted=1|access-date=24 April 2010|work=The New York Times|archive-date=28 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328094802/http://www.nytimes.com/1998/07/07/arts/chess-faster-and-more-accurate-polgar-outplays-karpov.html?pagewanted=1|url-status=live}}</ref> Avgusta 1998 je Polgár postala prva ženska, ki je zmagala na odprtem prvenstvu ZDA, ki je potekalo v letovišču Kona Surf v Kailua-Koni na [[Havaji|Havajih]]. Zmago na turnirju si je delila z GM Borisom Gulkom, oba sta dosegla rezultat 8–1. Tipičen za njen agresiven slog je bila njena zmaga proti GM Georgiju Kačeišviliju, v kateri je žrtvovala svojo kraljico za napad.<ref>{{navedi novice|title=CHESS; Polgar Is First Woman to Win the Open|first=Robert|last=Byrne|date=25 August 1998|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1998/08/25/arts/chess-polgar-is-first-woman-to-win-the-open.html|access-date=24 April 2010|archive-date=30 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210130224329/https://www.nytimes.com/1998/08/25/arts/chess-polgar-is-first-woman-to-win-the-open.html|url-status=live}}</ref> Oktobra 1998 je Polgár zmagala na turnirju štirih velemojstrov VAM v Hoogeveenu na Nizozemskem za 1½ točke pred Janom Timmanom.<ref name="Globe_Nov14_98">{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|title=Polgar sparkles again in the attack|first=Jonathan|page=E8|date=14 November 1998}}</ref><ref>{{navedi splet|title=VAM Hoogeveen 2nd Hoogeveen 1998|publisher=365Chess.com|url=http://www.365chess.com/tournaments/VAM_Hoogeveen_2nd_1998|access-date=15 May 2010|archive-date=29 September 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120929170710/http://www.365chess.com/tournaments/VAM_Hoogeveen_2nd_1998|url-status=live}}</ref> Novembra 1998 je Polgár igrala na Wydra Memorial pospešenem šahovskem turnirju v Izraelu. Na prvem mestu je bila izenačena z Višvanatanom Anandom, saj sta oba dosegla 11½ od 14 partij. Anand je zmagal na turnirju v tie-breaku nad Polgárjevo.<ref>{{navedi splet|title=THE WEEK IN CHESS 212 - 30 November 1998|first=Mark|last=Crowther|publisher=This Week In Chess|url=https://theweekinchess.com/html/twic212.html#4|access-date=24 April 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120205042007/https://theweekinchess.com/html/twic212.html|archive-date=5 February 2012}}</ref> V dveh letih, odkar je Polgárjeva postala prva ženska, ki se je prebila med prvih 10, je njen rating padel. Čeprav je bila med najboljših 20, je to vplivalo na to, da so jo manj pogosto vabili na najmočnejše turnirje.<ref name="Globe_Nov14_98" /> Oktobra 1999 je Polgár sodelovala v sekciji GM za štiri igralce šahovskega turnirja VAM v Hoogeveenu na Nizozemskem. Jan Timman je vodil na začetku turnirja, toda Polgár se je vrnila in dosegla 3 točke v zadnjih 4 partijah ter si tako delila prvo mesto. Anatolij Karpov je končal na tretjem in Darmen Sadvakasov na četrtem.<ref>{{navedi splet|title=The Week In Chess 259|date=25 October 1999|first=Mark|last=Crowther|publisher=The Week In Chess|url=https://theweekinchess.com/html/twic259.html|access-date=24 April 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110930231855/https://theweekinchess.com/html/twic259.html|archive-date=30 September 2011}}</ref> Januarja 2000 je Polgárjeva dosegla zanjo porazen rezultat na turnirju v španski Pamploni, ki ga je zmagal Nigel Short. Končala je z le 4 točkami iz 9 partij, izenačena na 6–7 mestu z Janom Timmanom, ki je prav tako igral pod njegovim ratingom.<ref>{{navedi splet|title=The Week In Chess 270|date=10 January 2000|first=Mark|last=Crowther|publisher=The Week In Chess|url=https://theweekinchess.com/html/twic270.html|access-date=24 April 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110930232038/https://theweekinchess.com/html/twic270.html|archive-date=30 September 2011}}</ref> Polgár je pozneje v mesecu dosegla še en slab rezultat na turnirju kategorije XVIII v Corus Wijk aan Zee, ki ga je dobil Kasparov. Do 11. kroga ni dobila nobene partije in končala s 5 točkami v 13 igrah, izenačena z Victorjem Korčnojem na 11–12 mestu med štirinajstimi velemojstri.<ref>{{navedi splet|title=The Week In Chess 273|date=31 January 2000|first=Mark|last=Crowther|publisher=The Week In Chess|url=https://theweekinchess.com/html/twic273.html|access-date=24 April 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110807070650/https://theweekinchess.com/html/twic273.html|archive-date=7 August 2011}}</ref> Vendar pa je na Evropskem ekipnem prvenstvu v Batumiju v Gruziji, prav tako januarja, osvojila zlato medaljo pri igranju druge deske z rezultatom 6½–2½.<ref>{{navedi novice|title=CHESS; Polgar, Just One of the Boys, Hems In a Russian's Queen|first=Robert|last=Byrne|date=16 January 2000|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2000/01/16/nyregion/chess-polgar-just-one-of-the-boys-hems-in-a-russian-s-queen.html|access-date=24 April 2010|archive-date=28 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328103616/http://www.nytimes.com/2000/01/16/nyregion/chess-polgar-just-one-of-the-boys-hems-in-a-russian-s-queen.html|url-status=live}}</ref> Aprila in maja 2000 je Polgár osvojila enega najmočnejših turnirjev v Aziji. Japfa Classic v Denpasarju na Baliju v Indoneziji je bil dogodek kategorije XVI za 10 igralcev, med katerimi sta bila Aleksander Halifman – takratni svetovni prvak FIDE – in Anatolij Karpov – njegov predhodnik.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|title=Chess|first=Jonathan|page=R29|date=13 May 2000}}</ref> Štirje igralci zadnjega kroga, Polgár, Khalifman, Karpov in Gilberto Milos, so bili izenačeni, vendar je Polgár dobila svojo igro nad brazilskim GM Milosom, medtem ko sta Halifman in Karpov remizirala. Polgár je končal kot prva s 6½–2½ in osvojila denarno nagrado v vrednosti 20.000 USD.<ref>{{navedi novice|title=CHESS; Polgar Tops an Elite Field With a Last-Round Victory|first=Robert|last=Byrne|date=11 June 2000|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2000/06/11/nyregion/chess-polgar-tops-an-elite-field-with-a-last-round-victory.html|access-date=24 April 2010|archive-date=28 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328103838/http://www.nytimes.com/2000/06/11/nyregion/chess-polgar-tops-an-elite-field-with-a-last-round-victory.html|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Japfa Classic - Indonesia|publisher=Chess.GR|url=http://www.chess.gr/tourn/2000/japfa_classic_indonesia/|access-date=24 April 2010|archive-date=14 May 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110514195135/http://www.chess.gr/tourn/2000/japfa_classic_indonesia/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|newspaper=The Washington Times|date=6 May 2000|title=Polgar clearly first in strong Asian tourney}}</ref> Konec maja je zmagala na mednarodnem turnirju Sigeman & Company v Malmöju na Švedskem. Turnir štirih igralcev je končala s štirimi točkami, z Janom Timmanom pri 3½, Ulf Andersson in Tiger Hillarp-Persson pa sta končala v tem vrstnem redu.<ref>{{navedi novice|title=CHESS; Polgar's Foe Misses a Move, And That's All She Needs|first=Robert|last=Byrne|date=2 July 2000|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2000/07/02/nyregion/chess-polgar-s-foe-misses-a-move-and-that-s-all-she-needs.html|access-date=24 April 2010}}</ref> Junija 2000 je igrala na turnirju GM v Meridi, zvezna država Yucatán, kjer je končala na drugem mestu s pol točke za Aleksejem Širovom.<ref name="TWIC_Even2000">{{navedi splet|title=Some events in the year 2000|publisher=This Week in Chess|url=http://www.chess.co.uk/twic/even2000.html|access-date=24 April 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120318194112/http://www.chess.co.uk/twic/even2000.html|archive-date=18 March 2012}}</ref> Septembra 2000 si je na šahovskem festivalu Najdorf delila prvo mesto z Viktorjem Bologanom, pred Nigelom Shortom in Anatolijem Karpovom.<ref name="TWIC_Even2000" /> Oktobra in novembra je na 34. šahovski olimpijadi zastopala Madžarsko na tretji deski. Medtem ko je madžarska ekipa za las zgrešila osvojitev bronaste medalje, je Polgár dosegla 10/13 za drugo najvišje število točk med vsemi igralci na olimpijadi<ref>{{navedi splet|title=34th Chess Olympiad|date=13 November 2000|first=Mark|last=Crowther|publisher=This Week In Chess|url=https://theweekinchess.com/html/twic314.html#2|access-date=25 April 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120318194956/https://theweekinchess.com/html/twic314.html|archive-date=18 March 2012}}</ref> in ocenjeno raven uspešnosti v višini 2772.<ref>{{navedi splet|title=35th Chess Olympiad, 2002|publisher=The Chess Drum|url=http://www.thechessdrum.net/Olympiad2002/|access-date=25 April 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100416085711/http://www.thechessdrum.net/Olympiad2002/|archive-date=16 April 2010}}</ref> Konec februarja in v začetku marca 2001 je Polgár igrala v elitnem Linares double round-robin turnirju šest najmočnejših igralcev na svetu. Turnir je bil zmagoslavje Kasparova, saj je v 10 igrah dosegel 7½ točk. Ostalih pet udeležencev, Polgár, Karpov, Širov, Grisčuk in Lékó, so vsi končali s 4½ za drugo in zadnje mesto. Vendar pa je Polgárjeva obe igri s Kasparovom remizirala, kar ji je prvič v karieri uspelo pod časovnimi kontrolami na turnirju.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|title=Chess|first=Jonathan|page=R19|date=3 March 2001}}</ref><ref>{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|title=Chess|first=Jonathan|page=R17|date=10 March 2001}}</ref><ref>{{navedi novice|newspaper=The Ledger|page=D9|location=Lakeland, Florida|date=1 April 2001|title=Kasparov douses his old rival, Karpov, With a Bucket of Tactics|last=Byrne|first=Robert}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Linares 18th Linares 2001|publisher=365Chess.com|url=http://www.365chess.com/tournaments/Linares_18th_2001|access-date=6 May 2010|archive-date=15 May 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110515075905/http://www.365chess.com/tournaments/Linares_18th_2001|url-status=live}}</ref> Marca 2001 se je uvrstila v polfinale turnirja svetovnega pokala v pospešenem šahu v Cannesu. Med 16 velemojstri na turnirju se je uvrstila med štiri najboljše. V polfinalu je izgubila proti Jevgeniju Barejevu, ta pa proti Kasparovu. V četrtfinalni hitropotezni partiji končnice je v 12 potezah prisilila Joëla Lautierja, najmočnejšega francoskega igralca, da se preda, ko je osvojila njegovo damo, kar je povzročilo, da je nekajstoglavo občinstvo izbruhnilo v aplavz.<ref name="NYT_Burgess">{{navedi novice | title=To Men, Losing to Judit Polgár Is No Disgrace : Tigress of the Chessboard Purrs Quietly and Pounces | first=David | last=Burgess | date=31 March 2001 | work=The New York Times | url=https://www.nytimes.com/2001/03/31/news/31iht-polgar_ed3_.html | access-date=25 April 2010 | archive-date=28 March 2012 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120328020850/http://www.nytimes.com/2001/03/31/news/31iht-polgar_ed3_.html | url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |title = Judit Polgár – Gregory Kaidanov Match – Players |last = Polgar |first = Judit |publisher = MonRoi Inc |url = http://monroi.com/judit-polgar-gregory-kaidanov-sicilian-theme-match-players.html |access-date = 24 April 2010 |archive-url = https://web.archive.org/web/20101126222146/http://monroi.com/judit-polgar-gregory-kaidanov-sicilian-theme-match-players.html |archive-date = 26 November 2010 |url-status = dead }}</ref> Junija 2001 je Polgár končala na četrtem mestu na evropskem prvenstvu v Ohridu v Makedoniji, turnirju s 13 krožnem švicarju s 143 velemojstri in 38 IM.<ref>{{navedi novice|title=CHESS; Another War in Macedonia Yields an Israeli Victor, 23|first=Robert|last=Byrne|date=1 July 2001|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2001/07/01/nyregion/chess-another-war-in-macedonia-yields-an-israeli-victor-23.html|access-date=25 April 2010|archive-date=28 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328110015/http://www.nytimes.com/2001/07/01/nyregion/chess-another-war-in-macedonia-yields-an-israeli-victor-23.html|url-status=live}}</ref> Oktobra 2001 je izenačila prvo mesto z GM Loekom van Welyjem na turnirju Essent Tourney v Hoogeveenu na Nizozemskem.<ref>{{navedi novice|title=CHESS; Old-Style Barroom Brawl At the Hoogeveen Corral|first=Robert|last=Byrne|date=11 November 2001|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2001/11/11/nyregion/chess-old-style-barroom-brawl-at-the-hoogeveen-corral.html|access-date=25 April 2010|archive-date=18 July 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120718055208/http://www.nytimes.com/2001/11/11/nyregion/chess-old-style-barroom-brawl-at-the-hoogeveen-corral.html|url-status=live}}</ref> === Ustvarjanje zgodovine === Septembra 2002 je Polgár na tekmi ''Rusija proti preostalemu svetu'' končno premagala Garija Kasparova. Turnir se je igral po pospešenih pravilih šaha s 25 minutami na partijo in 10-sekundnim dodatkom na potezo. Partijo je dobila z izjemno pozicijsko igro. Kasparov s črnimi je izbral berlinsko obrambo namesto svoje običajne sicilijanske, Polgár pa je nadaljevala z variacijo, ki jo je Kasparov v preteklosti uporabil sam. Polgár je s svojimi topovi lahko napadla Kasparovega kralja (ki je bil še vedno na sredini šahovnice) in ko je izgubil dva kmeta se je Kasparov predal.<ref name="Pein_RvW">{{navedi splet|title=Russia vs. The Rest of the World Moscow 2002|last=Pein|first=Malcolm|publisher=This Week In Chess|url=http://www.chess.co.uk/twic/event/rusrow02/r2.html|access-date=7 May 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110930232038/https://theweekinchess.com/html/twic270.html|archive-date=30 September 2011}}</ref> Igra je pomagala ekipi Sveta, da je tekmo zmagala z 52–48.<ref>{{navedi novice|title=CHESS; Finally, the Rest of the World Triumphs Over Russia, 52–48|first=Robert|last=Byrne|date=29 September 2002|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2002/09/29/nyregion/chess-finally-the-rest-of-the-world-triumphs-over-russia-52-48.html?pagewanted=1|access-date=25 April 2010|archive-date=28 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328110556/http://www.nytimes.com/2002/09/29/nyregion/chess-finally-the-rest-of-the-world-triumphs-over-russia-52-48.html?pagewanted=1|url-status=live}}</ref> Po predaji je Kasparov dvorano takoj zapustil po prehodu, ki je bil zaprt za novinarje in fotografe. Kasparov je Polgárjevo nekoč opisal kot »cirkuško lutko« in trdil, da bi se šahistke morale držati rojevanja otrok. Polgár je igro označila za »enega najbolj izjemnih trenutkov [njene] kariere«.<ref name="GardianBarden_2002" /> Igra je bila zgodovinska, saj je bilo prvič v zgodovini šaha, da je igralka premagala prvega igralca sveta v tekmovalni igri.<ref>{{navedi splet|title=Round one shocker: Battle of the Sexes|publisher=chessbase.com|url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=2046|access-date=27 April 2010|date=25 November 2004|archive-date=13 January 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100113203307/http://chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=2046|url-status=live}}</ref> Intervju s Polgárjevo, vključno z videoposnetkom tekme, je bil leta 2016 vključen v radijski program BBC Witness.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/magazine-35483650|title=The 'Queen of Chess' who defeated Kasparov|work=BBC News|date=10 February 2016|access-date=22 June 2016|archive-date=20 June 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160620162207/http://www.bbc.co.uk/news/magazine-35483650|url-status=live}}</ref> Oktobra in novembra 2002 je Polgár igrala na drugi deski (s Pétrom Lékójem na prvi) za Madžarsko na 35. šahovski olimpijadi. Čeprav ni bila tako osupljiva kot na olimpijadi leta 2000, je Madžarski pomagala osvojiti srebrno medaljo. Medtem ko so imeli Madžari najboljši izkupiček med zmagami in porazi na turnirju kot ekipa in izgubili le eno tekmo od 56, ki so jih odigrali, so večino dvobojev zmagali z rezultatom 2½–1½, medtem ko je ruska ekipa z več zmagami osvojila zlato. Madžarska je zlati ruski ekipi zadala edini poraz. Polgárjina partija četrtega kroga proti Azerbajdžancu Šahrijarju Mamedjarovu je vključevala briljantno 12.Nxf7, s čimer je njegovega kralja potegnila na sredino šahovnice.<ref>{{navedi splet|title=Judit Polgár vs Shakhriyar Mamedyarov Bled 2002 Olympiad|website=[[Chessgames.com]]|url=http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1256017|access-date=25 April 2010|archive-date=5 March 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100305005551/http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1256017|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=35th Chess Olympiad: Bled 2002|first1=Arvind|last1=Aaron|first2=Mark|last2=Crowther|first3=Ian|last3=Wilkinson|first4=Daaim|last4=Shabazz|first5=Malcolm|last5=Pein|publisher=olimpbase.org|url=http://www.olimpbase.org/2002/2002in.html|access-date=25 April 2010|archive-date=25 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210125214317/http://www.olimpbase.org/2002/2002in.html|url-status=live}}</ref> Do začetka leta 2003 se je Polgárjeva vrnila med 10 najbolje ocenjenih igralcev na svetu.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|title=The top sportswoman?|date=11 February 2003|page=A20}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Top 100 Players April 2003 - Archive|publisher=FIDE|url=http://ratings.fide.com/toparc.phtml?cod=45|access-date=16 May 2010|archive-date=23 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200523063318/http://ratings.fide.com/toparc.phtml?cod=45|url-status=live}}</ref> Leta 2003 je Polgárjeva dosegla enega svojih najboljših rezultatov: neporaženo čisto drugo mesto na šahovskem turnirju Corus kategorije XIX v Wijk aan Zeeju na Nizozemskem, le pol točke za bodočim svetovnim prvakom [[Višvanatan Anand|Višvanatanom Anandom]] in polno točko pred takratnim svetovnim prvakom [[Vladimir Kramnik|Vladimirjem Kramnikom]]. Ena najpomembnejših partij turnirja je bila Polgárjina zmaga v četrtem krogu nad Anatolijem Karpovom. Igra je trajala 33 potez, pri čemer je Karpov izgubil dva kmeta, njegov kralj pa je ostal na odprtem. Polgárjeva je priznala, da je do konca igre »uživala«.<ref>{{navedi novice|title=Polgar crushes Karpov|first=Malcolm|last=Pein|date=17 January 2003|publisher=Telegraph Media Group Limited|url=https://www.telegraph.co.uk/culture/chess/malcolmpein/3588705/Polgar-crushes-Karpov.html|access-date=26 April 2010|location=London|archive-date=14 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121114025817/http://www.telegraph.co.uk/culture/chess/malcolmpein/3588705/Polgar-crushes-Karpov.html|url-status=live}}</ref> Aprila 2003 je Polgár končala na drugem mestu na turnirju The Hunguest Hotels Super Tournament v Budimpešti za Nigelom Shortom. Videti je bilo, da je bila namenjena zmagi na prvem mestu na turnirju, vendar je izgubila igro proti rojaku Pétru Lékóju.<ref>{{navedi novice|title=CHESS; Polgar Starts Mightily, Then Collides With Leko|first=Robert|last=Byrne|date=11 May 2003|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2003/05/11/nyregion/chess-polgar-starts-mightily-then-collides-with-leko.html?pagewanted=1|access-date=26 April 2010|archive-date=28 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328104652/http://www.nytimes.com/2003/05/11/nyregion/chess-polgar-starts-mightily-then-collides-with-leko.html?pagewanted=1|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Chess, Politics Collided In 1930s Russia|date=27 July 2003|first=Larry|last=Evans|publisher=Sun Sentinel|url=http://articles.sun-sentinel.com/2003-07-27/entertainment/0307250622_1_chess-champion-soviet-chess-federation-chess-problems|access-date=26 April 2010|archive-date=25 July 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110725001650/http://articles.sun-sentinel.com/2003-07-27/entertainment/0307250622_1_chess-champion-soviet-chess-federation-chess-problems|url-status=dead}} note: Larry Evans refers to Polgár, "Hungary's Judith Polgár, 26, the strongest female in history"</ref><ref>{{navedi novice|newspaper=South Florida Sun-Sentinel|location=Fort Lauderdale, Florida|date=27 July 2004|title=Chess, politics collided in 1930s Russia|last=Evans|first=Larry|page=6D}}</ref> Junija 2003 je Polgár končala na tretjem mestu z Borisom Gelfandom na mednarodnem turnirju Enghien-les-Bains v Franciji z rezultatom 5½–3½, za Jevgenijem Barejevom, ki je zmagal na turnirju, in GM Michaelom Adamsom.<ref>{{navedi novice|title=A Clever Knight Sacrifice, but an Even Cleverer Trap|first=Robert|last=Byrne|date=13 July 2003|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2003/07/13/nyregion/13CHES.html?ex=1058673600&en=159a2d9104106f8f&ei=5062&partner=GOOGLE|access-date=25 April 2010|archive-date=28 March 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140328110634/http://www.nytimes.com/2003/07/13/nyregion/13CHES.html?ex=1058673600&en=159a2d9104106f8f&ei=5062&partner=GOOGLE|url-status=live}}</ref> Avgusta 2003 je Polgár v Mainzu v Nemčiji odigrala tekmo osmih partij pospešenega šaha proti Višvanatanu Anandu, imenovano »bitka spolov«. Po šestih partijah je vsak igralec zmagal po tri partije. Anand je dobil zadnji dve in tako zmagal v dvoboju.<ref>{{navedi splet|title=Polgar-Anand Rapid Match|website=[[Chessgames.com]]|url=http://www.chessgames.com/perl/chess.pl?tid=39786|access-date=26 April 2010|archive-date=2 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121102093940/http://www.chessgames.com/perl/chess.pl?tid=39786|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Chess: Anand wins last two games to beat Polgar|agency=Associated Press|publisher=Star Publications (Malaysia) Berhad|url=http://thestar.com.my/news/story.asp?file=/2003/8/18/latest/13578ChessAna&sec=latest|access-date=26 April 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110622020739/http://thestar.com.my/news/story.asp?file=%2F2003%2F8%2F18%2Flatest%2F13578ChessAna&sec=latest|archive-date=22 June 2011}}</ref> Oktobra 2003 je Polgár zmagala na turnirju 4 velemojstrov Essent v Hoogeveenu na Nizozemskem. V eni od njenih iger proti Karpovu se je Karpov zmotil in dovolil Polgárjevi, da je uporabila slavno žrtvovanje dveh lovcev, ki ga je Emanuel Lasker prvič uporabil proti Bauerju leta 1889.<ref>{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|first=Jonathan|title=Chess|page=R23|date=8 November 2003}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Essent Crown Hoogeveen 2003|publisher=365Chess.com|url=http://www.365chess.com/tournaments/Essent_Crown_2003|access-date=16 May 2010|archive-date=29 September 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120929170723/http://www.365chess.com/tournaments/Essent_Crown_2003|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Emanuel Lasker vs Johann Hermann Bauer Amsterdam 1889|website=[[Chessgames.com]]|url=http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1026352|access-date=16 May 2010|archive-date=2 December 2005|archive-url=https://web.archive.org/web/20051202013008/http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1026352|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Judit Polgár vs Anatoli Karpov 7th Essent 2003|website=[[Chessgames.com]]|url=http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1268971|access-date=16 May 2010|archive-date=5 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100505142609/http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1268971|url-status=live}}</ref> Leta 2004 si je Polgár vzela nekaj časa od šaha, da bi rodila sina Olivérja. Posledično je veljala za neaktivno in januarja 2005 ni bila navedena na FIDE rating listi. Njena sestra Susan je v tem obdobju znova aktivirala igralski status in začasno ponovno postala prva igralka sveta.<ref>{{navedi splet|url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=2136|title=Why Judit Polgár was not on the ratings list|date=14 January 2005|access-date=27 April 2005|archive-date=8 April 2005|archive-url=https://web.archive.org/web/20050408093212/http://chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=2136|url-status=live}}</ref> Polgár se je vrnila k šahu na prestižnem šahovskem turnirju Corus 15. januarja 2005. Turnir, ki so ga nekateri imeli za najpomembnejšega v Evropi, je osvojil Madžar [[Péter Lékó]], medtem ko je Polgár dosegla 7/13 in se izenačila na četrtem mestu z Aleksandrom Grisčukom, Michaelom Adamsom in Kramnikom.<ref>{{navedi novice|title=After His Victory at the Corus, Leko Is Firmly in the Top Tier|first=Robert|last=Byrne|date=13 February 2005|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2005/02/13/crosswords/chess/13chess.html|access-date=27 April 2010}}</ref> Zato je bila aprila 2005 ponovno uvrščena na FIDE rating listo, s čimer je pridobila nekaj rating točk za svoj boljši nastop na Corusu. Maja je imela boljši nastop tudi na močnem turnirju v [[Sofija|Sofiji]] v Bolgariji, ko je končala na tretjem mestu.<ref>{{navedi novice|title=Veselin Topalov triumphs; Anand finishes second|date=23 May 2005|url=http://www.hindu.com/2005/05/23/stories/2005052306191900.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20050524120527/http://www.hindu.com/2005/05/23/stories/2005052306191900.htm|url-status=dead|archive-date=24 May 2005|newspaper=[[The Hindu]]|access-date=27 April 2010}}</ref> To ji je na seznamu FIDE julija 2005 prineslo najvišji rating doslej, 2735, in ji omogočilo, da je obdržala svoje mesto kot osma igralka na svetu.<ref>{{navedi splet|title=FIDE October 2005 rating lists|date=12 October 2005|publisher=Chessbase.com|url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=2678|access-date=27 April 2010|archive-date=17 November 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111117124609/http://chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=2678|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|newspaper=The Globe and Mail|location=Toronto|last=Berry|first=Jonathan|title=Chess|page=R23|date=16 April 2005}}</ref> Septembra 2005 se je Polgár ponovno zapisala v zgodovino, ko je postala prva ženska, ki je igrala v zaključni fazi kvalifikacij za svetovno prvenstvo v šahu; pred tem je sodelovala na velikih izločilnih turnirjih s 100+ igralci za svetovno prvenstvo. Vendar je nastopila slabo in zasedla zadnje od osmih mest.<ref>{{navedi novice|title=Chess; When Lofty Titles Are at Stake, Nerves Can Lead to Blunders|first=Robert|last=Byrne|date=9 October 2005|work=The New York Times|url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9902EEDA1F30F93AA35753C1A9639C8B63|access-date=27 April 2010|archive-date=10 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121110001005/http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9902EEDA1F30F93AA35753C1A9639C8B63|url-status=live}}</ref> Vendar pa je Polgárjeva v igri proti Veselinu Topalovu potisnila končnega zmagovalca turnirja in svetovnega prvaka na sedemurni maraton, preden je podlegel.<ref>{{navedi splet|title=Anand draws again at World Championships|date=5 October 2005|work=Rediff.com|url=http://inhome.rediff.com/sports/2005/oct/05chess.htm|access-date=27 April 2010|archive-date=27 February 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120227102241/http://inhome.rediff.com/sports/2005/oct/05chess.htm|url-status=live}}</ref> Na turnirju v Linaresu 2006 ni igrala, ker je bila ponovno noseča. 6. julija 2006 je rodila deklico Hanno. Polgár je sodelovala na svetovnem prvenstvu FIDE v hitropoteznem šahu 5. in 7. septembra 2006 v Rishon Le Zionu v Izraelu. Hitropotezni šah se igra tako, da ima vsak igralec na voljo le 5 minut za vse poteze. Round-robin turnir v krogu 16 najmočnejših igralcev na svetu se je zaključil z zmago Aleksandra Griščuka, ki je v tie-breaku končno premagal Petra Svidlerja in zmagal na turnirju. Polgár je končala izenačeno za peto/šesto mesto in osvojila 5625 USD za tridnevni turnir.<ref>{{navedi splet|title=Grischuk wins FIDE World Blitz Championship|date=12 September 2006|publisher=Chessbase.com|url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=3334|access-date=28 April 2010|archive-date=9 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121109094801/http://chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=3334|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|title=The Sunday chess column|first=Malcolm|last=Pein|date=1 October 2006|publisher=Telegraph Media Group Limited|url=https://www.telegraph.co.uk/culture/chess/malcolmpein/3655673/The-Sunday-chess-column.html|access-date=28 April 2010|location=London|archive-date=14 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121114030913/http://www.telegraph.co.uk/culture/chess/malcolmpein/3655673/The-Sunday-chess-column.html|url-status=live}}</ref> Polgár se je z 9½ točk izenačila z Borisom Gelfandom in zmagala v svoji individualni igri proti Višvanatanu Anandu, takrat drugemu igralcu sveta.<ref>{{navedi novice|newspaper=Bangor Daily News|date=14 October 2006|title=Chess|last=Lyman|first=Shelby|page=H6|location=Bangor, Maine}}</ref> Oktobra 2006 je Polgár dosegla še en odličen rezultat: izenačeno prvo mesto na šahovskem turnirju Essent v Hoogeveenu na Nizozemskem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=3459|title=Essent 2006: Mamedyarov, Judit Polgár are the winners|date=29 October 2006|access-date=28 October 2006|archive-date=3 November 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20061103234725/http://chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=3459|url-status=live}}</ref> Dosegla je 4½ od 6 na double round-robin turnirju, ki je vključeval dve zmagi proti najbolje ocenjenemu igralcu na svetu, [[Veselin Topalov|Veselinu Topalovu]]. Decembra 2006 je Polgár igrala šest partij pospešenega šaha z zavezanimi očmi proti nekdanjemu FIDE svetovnemu prvaku Veselinu Topalovu. Topalov je dobil dvoboj s 3½–2½ z dvema zmagama proti Polgárjevi eni.<ref>{{navedi splet|title=Bilbao blindfold: Topalov beats Polgar 3½:2½|date=11 December 2006|publisher=Chessbase.com|url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=3533|access-date=28 April 2010|archive-date=2 July 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100702044423/http://chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=3533|url-status=live}}</ref> Prireditve se je udeležilo skoraj 1000 gledalcev.<ref>{{navedi novice|title=Bulgaria's Topalov to play chess blindfold against Italy's Brunetti|date=8 May 2007|newspaper=The Sofia Echo|url=http://sofiaecho.com/2007/05/08/650247_bulgarias-topalov-to-play-chess-blindfold-against-italys-brunetti|access-date=29 April 2010|archive-date=30 September 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110930190115/http://sofiaecho.com/2007/05/08/650247_bulgarias-topalov-to-play-chess-blindfold-against-italys-brunetti|url-status=dead}}</ref> Maja–junija 2007 je igrala na turnirju kandidatov za svetovno šahovsko prvenstvo FIDE 2007. Izpadla je v prvem krogu in izgubila s 3½–2½ proti Jevgeniju Barejevu. Nekateri šahovski strokovnjaki so rekli, da je bila »slabo pripravljena« na turnir; v zadnjih treh letih je manj igrala šah, saj je rodila dva otroka. Vendar so ji še vedno pripisali najlepši napad na turnirju v njeni peti zmagi.<ref name="NYS">{{navedi novice|title=Mommy Track Chess|first1=Boris|last1=Gulko|first2=Gabriel|last2=Schoenfeld|date=6 July 2007|newspaper=The New York Sun|url=https://www.nysun.com/article/arts-mommy-track|access-date=16 April 2023|archive-date=16 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230416105102/https://www.nysun.com/article/arts-mommy-track|url-status=live}}</ref> Julija 2007 je Polgár igrala na šahovskem festivalu v Bielu, kjer je zmagal 16-letni [[Magnus Carlsen]]. Polgár je končala turnir 9 krogov s 5-4 v štiristranskem izenačenju za tretje do šesto mesto.<ref>{{navedi splet|title=Magnus Carlsen wins Biel 2007|publisher=chessdom.com|url=http://reports.chessdom.com/biel-chess-2007/round-9|access-date=30 April 2010|archive-date=7 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100507064844/http://reports.chessdom.com/biel-chess-2007/round-9|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Howell wins fellowship|first=Malcolm|last=Pein|date=31 July 2007|publisher=Telegraph Media Group Limited|url=https://www.telegraph.co.uk/culture/chess/malcolmpein/3666863/Howell-wins-fellowship.html|access-date=30 April 2010|location=London|archive-date=14 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121114032445/http://www.telegraph.co.uk/culture/chess/malcolmpein/3666863/Howell-wins-fellowship.html|url-status=live}}</ref> Vrhunec igre zanjo je bil pravzaprav remi. Polgár je igrala končnico konja proti konju in dveh povezanih prostih kmetov Aleksandra Grisčuka, vendar ji je uspelo oba kmeta požreti.<ref>{{navedi novice|title=Onischuk and Radjabov Take Over Lead at Biel as Carlsen Stumbles Again|date=1 August 2007|last=McClain|first=Dylan Leob|work=The New York Times|url=http://gambit.blogs.nytimes.com/2007/08/01/onischuk-and-radjabov-take-over-lead-at-biel-as-carlsen-falls-again/?pagemode=print|access-date=30 April 2010|archive-date=1 October 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20091001204907/http://gambit.blogs.nytimes.com/2007/08/01/onischuk-and-radjabov-take-over-lead-at-biel-as-carlsen-falls-again/?pagemode=print|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Alexander Grischuk vs Judit Polgár Biel Chess Festival 2007|website=[[Chessgames.com]]|url=http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1468281|access-date=30 April 2010|archive-date=31 October 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20091031060926/http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1468281|url-status=live}}</ref> Oktobra 2007 je Polgár igral na svetovnem prvenstvu z zavezanimi očmi v Bilbau v Španiji. Polgár je med šestimi igralci končala na četrtem mestu s tremi zmagami, štirimi porazi in tremi remiji. Turnir je zmagal Bu Xiangzhi iz Kitajske, ki je izgubil edino partijo proti Polgárjevi.<ref>{{navedi novice|url=http://gambit.blogs.nytimes.com/2007/10/21/mamedyarov-wins-essent-bu-wins-in-bilbao/|date=21 October 2007|title=Mamedyarov Wins Essent, Bu Wins in Bilbao|first=Dylan Loeb|last=McClain|access-date=30 April 2010|work=The New York Times|archive-date=24 June 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100624091613/http://gambit.blogs.nytimes.com/2007/10/21/mamedyarov-wins-essent-bu-wins-in-bilbao/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=World Blindfold Chess Cup|publisher=chessdom.com|url=http://reports.chessdom.com/world-blindfold-chess-cup|access-date=30 April 2010|archive-date=31 December 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101231040855/http://reports.chessdom.com/world-blindfold-chess-cup|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Bilbao Blindfold Chess World Cup Tournament|website=[[Chessgames.com]]|url=http://www.chessgames.com/perl/chess.pl?tid=63273|access-date=30 April 2010|archive-date=8 July 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100708055432/http://www.chessgames.com/perl/chess.pl?tid=63273|url-status=live}}</ref> Novembra 2007 se je udeležila ''Chess Champions League – Playing for a Better World'' v Vitoria Gasteiz v Španiji turnirja za zbiranje sredstev za opremo bolnišnice v Mbuji-Mayi v [[DR Kongo]]. Polgár je na močnem turnirju šestih igralcev končala na tretjem mestu in zmagovalcu turnirja Veselinu Topalovu prizadela edini poraz.<ref>{{navedi novice|title=Speelman on chess|first=Jonathan|last=Speelman|newspaper=The Observer|date=18 November 2007|url=https://www.theguardian.com/sport/2007/nov/18/chess.features|access-date=28 April 2010|location=London}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://midaschess.blogspot.com/2007/11/karpov-on-way-out.html|title=Karpov on the way out?|first=Dario|last=Mione|date=15 November 2007|access-date=28 April 2010|archive-date=8 July 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110708053127/http://midaschess.blogspot.com/2007/11/karpov-on-way-out.html|url-status=live}}</ref> Januarja 2008 je tekmovala na močnem turnirju Corus Wijk aan Zee, kjer je dosegla 6/13 in izenačila 9–11 na turnirju 14 igralcev.<ref>{{navedi splet|title=Wijk R13: Aronian, Carlsen win Wijk aan Zee 2008|date=28 January 2008|publisher=chessbase.com|url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=4417|access-date=30 April 2010|archive-date=9 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121109022724/http://chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=4417|url-status=live}}</ref> Novembra 2008 je Polgár na Svetovnem šahovskem prvenstvu v hitropoteznem šahu v [[Almati|Almatiju]] v Republiki Kazahstan dosegla grozljiv rezultat in končala na zadnjem mestu od 16 igralcev z le 2,5 točkama.<ref>{{navedi splet|title=Dominguez-Perez wins World Blitz Championship in Almaty|date=8 November 2009|publisher=chessbase.com|url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=5005|access-date=30 April 2010|archive-date=9 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121109105450/http://chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=5005|url-status=live}}</ref> Novembra 2008 je Polgár igrala na drugi deski za madžarsko odprto (»moško«) ekipo na 38. šahovski olimpijadi v Dresdnu in končala z 3½/8. Novembra 2009 je Polgár sodelovala na svetovnem pokalu FIDE v Hanti Mansijsku v Sibiriji. Polgárjeva se je uvrstila v tretji krog izločilnega turnirja, dokler je ni izločil zmagovalec turnirja Boris Gelfand. Gelfandu je prinesla njegov edini poraz na turnirju.<ref>{{navedi novice|title=Marathon man|first=Malcolm|last=Pein|date=21 December 2009|publisher=Telegraph Media Group Limited|url=https://www.telegraph.co.uk/culture/chess/6856946/Marathon-man.html|access-date=30 April 2010|location=London|archive-date=24 December 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20091224082223/http://www.telegraph.co.uk/culture/chess/6856946/Marathon-man.html|url-status=live}}</ref> === Vrnitev na tekmovalni oder === Leta 2010 se je Polgárjeva začela vračati k tekmovalnemu šahu in igrala več kot v zadnjih letih. Marca 2010 je Polgár odigrala tekmo štirih iger proti GM Gregoriju Kaidanovu v Hilton Headu v Južni Karolini. Zahtevano je bilo, da se vsaka igra začne s sicilijansko obrambo. Tekma je bila neodločena, tako da je vsak igralec dobil dve igri.<ref>{{navedi novice|title=Chess Notes|first1=Harold|last1=Dondis|first2=Patrick|last2=Wolff|date=20 March 2010|newspaper=The Boston Globe|url=http://www.boston.com/ae/games/articles/2010/03/20/chess_notes/|access-date=30 April 2010|archive-date=25 October 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121025185724/http://www.boston.com/ae/games/articles/2010/03/20/chess_notes/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Coming to a head|first=Malcolm|last=Pein|date=11 March 2010|publisher=Telegraph Media Group Limited|url=https://www.telegraph.co.uk/culture/chess/7423627/Coming-to-a-head.html|access-date=30 April 2010|location=London|archive-date=14 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121114032511/http://www.telegraph.co.uk/culture/chess/7423627/Coming-to-a-head.html|url-status=live}}</ref> Aprila 2010 je Polgár odigrala dvoboj osmih partij pospešenega šaha proti češkemu velemojstru Davidu Navari, ki je bil del festivala ČEZ Chess Trophy 2010 Praškega šahovskega društva. Kljub nekoliko višjem ratingu, 2708 proti Polgárjevemu 2682, je Navara izgubil dvoboj s 6–2.<ref>{{navedi splet|title=Polgar routes Navara 6–2 in ČEZ Chess Trophy|date=28 April 2010|publisher=chessbase.com|url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=6285|access-date=30 April 2010|archive-date=1 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100501012822/http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=6285|url-status=live}}</ref> Polgárjeva je sodelovala na pospešenem šahovskem turnirju Predsedniškega šahovskega pokala v [[Baku|Bakuju]] v Azerbajdžanu od 29. aprila do 1. maja 2010. Končala je z eno zmago, dvema porazoma in štirimi remiji, kar je pomenilo izenačenje na petem mestu v round-robin igri za osem igralcev. Turnir se je končal s trojnim izenačenjem za prvo mesto, zmagovalca Kramnika pa je odločil Elo nad Mamedjarovom in Kamskijem.<ref>{{navedi splet|title=Vladimir Kramnik is the winner|publisher=Azerbaijan Chess Federation|url=http://www.chess.az/newsitemEn.html?id=5467|access-date=2 May 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100823025155/http://www.chess.az/newsitemEn.html?id=5467|archive-date=23 August 2010|url-status=dead}}</ref> Junija 2010 so poročali, da Polgár pomaga GM [[Zoltán Almási|Zoltánu Almásiju]] pri pripravi za olimpijado.<ref>{{navedi splet|title=Pictorial report from Zalakaros|date=23 June 2010|publisher=Chessbase.com|url=http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=6451|access-date=24 June 2010|archive-date=27 June 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100627013542/http://www.chessbase.com/newsdetail.asp?newsid=6451|url-status=live}}</ref> Septembra in oktobra 2010 je Polgár igrala na 3. deski za madžarsko moško ekipo na 39. šahovski olimpijadi v Hanti-Mansijsku v Rusiji. Ekipa je končala na četrtem mestu in izgubila bronasto medaljo proti Izraelu v tie-breaku. V letu 2010 je igrala več kot v zadnjih letih in zasedla skupno četrto mesto med igralci na deski z rezultatom 6/10.<ref>{{navedi splet|title=Board-prizes after Round 11. Open section.|publisher=ugra-chess.com|url=http://www.ugra-chess.com/boardprizes.php|access-date=3 October 2010|url-status=usurped|archive-url=https://web.archive.org/web/20101003071953/http://www.ugra-chess.com/boardprizes.php|archive-date=3 October 2010}}</ref> Vrhunec madžarske moške ekipe je bila zmaga v petem krogu nad Rusijo I.<ref>{{navedi splet|publisher=This Week In Chess|title=Ukraine win the Olympiad for the 2nd time|last=Crowther|first=Mark|date=3 October 2010|url=http://www.chess.co.uk/twic/chessnews/events/39th-chess-olympiad-khanty-mansiysk-2010/ukraine-win-the-olympiad-for-the-2nd-time|access-date=3 October 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20121011051738/http://www.chess.co.uk/twic/chessnews/events/39th-chess-olympiad-khanty-mansiysk-2010/ukraine-win-the-olympiad-for-the-2nd-time|archive-date=11 October 2012}}</ref> Novembra 2010 je Polgár zmagala na pospešenem turnirju za štiri igralce, ki je potekal ob praznovanju 100. obletnice Nacionalne univerze v Mehiki. Polgár je dobila tesen uvodni dvoboj proti Vasiliju Ivančuku. Nato je premagala Veselina Topalova, nekdanjega svetovnega prvaka in prvega na svetu leta 2009, s 3½–½ in osvojila turnir.<ref>{{navedi novice|title=Manager Blames Marriage for His Star's Slump|last=McClain|first=Dylan Loeb|date=27 November 2010|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2010/11/28/crosswords/chess/28chess.html|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220103/https://www.nytimes.com/2010/11/28/crosswords/chess/28chess.html|archive-date=3 January 2022|url-access=subscription|url-status=live|access-date=28 November 2010}}{{cbignore}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Judith Polgar defeats Veselin Topalov to claim the UNAM Torneo Cuadrangular|publisher=Chessdom|url=http://reports.chessdom.com/news-2010/unam-polgar-topalov-match|access-date=28 November 2010|archive-date=25 November 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101125082518/http://reports.chessdom.com/news-2010/unam-polgar-topalov-match|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Judith Polgar defeats Vassily Ivanchuk in day 1 of Torneo Cuadrangular|publisher=Chessdom|url=http://reports.chessdom.com/news-2010/unam-polgar-ivanchuk-match|access-date=28 November 2010|archive-date=23 November 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101123030305/http://reports.chessdom.com/news-2010/unam-polgar-ivanchuk-match|url-status=dead}}</ref> {{Chess diagram small|tright|Polgár vs. Edouard, <br />European Ch., Aix-les-Bains 2011||||rd||||kd||||||rl||||||pd|||pd|pd||||bl|pd||pl||||pl|||||pl||||||||||||bd||pl|kl||||||||||Pozicija po 35...h6 naj bi bila remi. Polgár odkrije zmagovalno potezo: 36.h5{{chesspunc|!}} z grožnjo napredovanja kmeta na g6. Igra se je nadaljevala: 36...Rg8 37.Rd7 Rg7 38.Bf7 {{chessAN|1–0}}<ref>{{navedi novice|title=Chess - with Leonard Barden|newspaper=London Evening Standard|url=http://www.thisislondon.co.uk/standard-home/article-23861926-chess---with-leonard-barden.do|date=1 August 2011|author=Leonard Barden|access-date=1 August 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110811234540/http://www.thisislondon.co.uk/standard-home/article-23861926-chess---with-leonard-barden.do|archive-date=11 August 2011}} Position analysis.</ref><ref>{{navedi splet |title=Judit Polgár vs. Romain Edouard 12th European Individual Championship 2011 · Sicilian Defense: Lasker–Pelikan. Sveshnikov Variation (B33) · 1–0 |website=[[Chessgames.com]] |url=http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1610759 |access-date=1 August 2011 |archive-date=8 September 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110908000553/http://www.chessgames.com/perl/chessgame?gid=1610759 |url-status=live }} Complete game.</ref>}}{{AN chess|pos=egright}} 2. aprila 2011 je Polgár končala s štirikratnim izenačenjem za prvo mesto na evropskem posamičnem šahovskem prvenstvu v Aix-les-Bainsu v Franciji.<ref>{{navedi splet|title=European Individual Chess Championship – Aix-les-Bains RESULTS|url=http://chess-results.com/tnr45941.aspx?art=1&rd=11&lan=1&flag=30&m=-1&wi=1000|publisher=Chess-Results.com|access-date=2 April 2011|archive-date=5 April 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110405044818/http://chess-results.com/tnr45941.aspx?art=1&rd=11&lan=1&flag=30&m=-1&wi=1000|url-status=live}}</ref> Turnir, na katerem je nastopilo 393 igralcev, od tega 167 velemojstrov, je zmagal Rus [[Vladimir Potkin]] v tie-breaku; GM [[Radosław Wojtaszek]] je osvojil srebro, Polgár pa je bila tretja in osvojila bron.<ref>{{navedi splet|title=Potkin wins EICC on tiebreak|date=3 April 2011|publisher=Susan Polgar|url=http://susanpolgar.blogspot.com/2011/04/potkin-wins-eicc-on-tiebreaks.html|access-date=3 April 2011|archive-date=14 March 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120314141837/http://susanpolgar.blogspot.com/2011/04/potkin-wins-eicc-on-tiebreaks.html|url-status=live}}</ref> Polgár je bila pohvaljena zaradi svojih kreativnih napadov in tehnike končnice.<ref>{{navedi novice|author=Leonard Barden|date=8 April 2011|title=Judit Polgár wows European Championship with mother of all displays|url=https://www.theguardian.com/sport/2011/apr/08/chess-judit-polgar|publisher=Guardian News and Media Limited|access-date=9 April 2011}}</ref> Polgár je postala prva ženska, ki je končala med prvimi tremi v moškem prvenstvu.<ref>{{navedi splet|title=Russian wins Europe's chess championship|publisher=Voice of Russia|date=3 April 2011|url=http://english.ruvr.ru/2011/04/03/48391796.html|access-date=3 April 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110405214852/http://english.ruvr.ru/2011/04/03/48391796.html|archive-date=5 April 2011|url-status=dead}}</ref> Kot nadaljevanje Polgárjine vrnitve k tekmovalnemu šahu je julija 2011 sodelovala na 39. grškem ekipnem državnem prvenstvu, kjer je dosegla 3½ od 4 partij. Tudi julija 2011 je Polgár igrala na tretji deski za Madžarsko na svetovnem ekipnem prvenstvu. Madžarska je končala na petem mestu od desetih ekip, posamezno pa je Polgár končala na šestnajstem mestu od petdesetih igralcev.<ref>{{navedi splet|publisher=This Week In Chess|author=Mark Crowther|title=Armenia take 8th World Chess Teams|date=26 July 2011|url=http://www.chess.co.uk/twic/chessnews/events/8th-world-team-championship-2011/armenia-take-8th-world-chess-teams-title|access-date=3 August 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20121012225325/http://www.chess.co.uk/twic/chessnews/events/8th-world-team-championship-2011/armenia-take-8th-world-chess-teams-title|archive-date=12 October 2012}}</ref> Septembra 2011 je Polgár nastopila na šahovskem svetovnem pokalu, turnirju s 128 igralci z velikim nagradnim skladom in uvrstitvijo med najboljše tri na ciklu svetovnega prvenstva. Polgárjeva je prišla med zadnjih 8 igralcev, preden jo je izločil [[Peter Svidler]]. Vrhunec za Polgárjevo je bila njena izločitev prvega nosilca turnirja in petega najvišje ocenjenega igralca na svetu, [[Sergej Karjakin|Sergeja Karjakina]].<ref>{{navedi novice|newspaper=The New York Times|author=Dylan Loeb McClain|date=3 September 2011|title=U.S. College Student Makes a Stand at the World Cup|url=https://www.nytimes.com/2011/09/04/crosswords/chess/chess-shankland-upsets-leko-at-world-cup.html|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220103/https://www.nytimes.com/2011/09/04/crosswords/chess/chess-shankland-upsets-leko-at-world-cup.html|archive-date=3 January 2022|url-access=subscription|url-status=live|access-date=10 September 2011}}{{cbignore}}</ref><ref>{{navedi splet|publisher=Chess.com|title=Polgar Eliminates #1 Seed At World Cup|date=4 September 2011|url=http://www.chess.com/news/polgar-eliminates-1-seed-at-world-cup-9161|access-date=10 September 2011|archive-date=5 November 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111105232622/http://www.chess.com/news/polgar-eliminates-1-seed-at-world-cup-9161|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=PETER SVIDLER: I WANTED A BLOODY FIGHT|date=10 September 2011|publisher=FIDE World Chess Cup|url=http://chess.ugrasport.com/?p=3090|archive-url=https://archive.today/20120707114128/http://chess.ugrasport.com/?p=3090|url-status=dead|archive-date=7 July 2012|access-date=10 September 2011}}</ref> Oktobra 2011 se je Polgár udeležila tekmovanja Unive 2011. Zasedla je zadnje mesto v elitni kronski skupini s štirimi igralci in izgubila partije proti Vladimirju Kramniku in [[Aniš Giri|Anišu Giriju]].<ref>{{navedi splet|title=Unive 2011|url=http://livechess.chessdom.com/site/|access-date=23 October 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111023055229/http://livechess.chessdom.com/site/|archive-date=23 October 2011|url-status=dead}}</ref> Septembra 2011 se je Polgár končno vrnila v status »Super GM« s FIDE ratingom 2701, do novembra pa ga je dvignila na 2710 in se uvrstila na 35. mesto na svetovni lestvici.<ref>{{navedi splet|publisher=FIDE|title=Top 100 Players November 2011|url=http://ratings.fide.com/toparc.phtml?cod=201|access-date=1 November 2011|archive-date=3 November 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111103093712/http://ratings.fide.com/toparc.phtml?cod=201|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|title=FIDE ratings list – resurgence is the name of the game|publisher=Chessbase.com|url=http://www.chessbase.com/newsprint.asp?newsid=7497|access-date=1 September 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20121024233256/http://www.chessbase.com/newsprint.asp?newsid=7497|archive-date=24 October 2012}}</ref> Na začetku leta 2012 je januarja Polgár nastopila na turnirju Tradewise Gibraltar, kjer je v 10 tekmah dosegla 7 točk. Prvič v 22 letih, odkar je izgubila proti Noni Gaprindašvili na šahovski olimpijadi leta 1990, je Polgár izgubila klasično igro proti igralki,<ref>{{navedi splet|url=http://index.hu/sport/sakk/2012/02/01/22_ev_utan_kapott_ki_notol_polgar_judit/|title=22 év után kapott ki nőtől Polgár Judit|date=February 2012|publisher=index.hu|language=hu|access-date=28 July 2015|archive-date=3 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150903233921/http://index.hu/sport/sakk/2012/02/01/22_ev_utan_kapott_ki_notol_polgar_judit/|url-status=live}}</ref> saj je ženska svetovna prvakinja Hou Yifan zmagala v njuni posamezni igri, in izenačila za prvo mesto, preden je izgubila končnico proti Nigelu Shortu.<ref>{{navedi splet|title=Tradewise Gibraltar Chess Festival 2012|publisher=Tradewise Gibraltar Chess Festival 2012|author=John Saunders|url=http://www.gibraltarchesscongress.com/bulletin_r10.htm|access-date=3 February 2012|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120309164808/http://www.gibraltarchesscongress.com/bulletin_r10.htm|archive-date=9 March 2012}}</ref><ref>{{navedi splet|publisher=Chess results.com|title=Tradewise Gibraltar Chess Festival 2012 - Masters|url=http://chess-results.com/tnr63931.aspx?art=1&rd=10&lan=1|access-date=3 February 2012|archive-date=5 February 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120205001819/http://chess-results.com/tnr63931.aspx?art=1&rd=10&lan=1|url-status=live}}</ref> Leta 2013 je Polgár prejela nagrado FIDE Caïssa, saj je bila Polgárjeva razglašena za najboljšo igralko leta 2012. To nagrado, ki so jo oblikovali in izdelali obrtniki klasične nakitne hiše Lobortas, so podelili 2. oktobra 2013 med 84. kongresom FIDE v Talinu. 5. oktobra 2013<ref>Klein, Mike (23 September 2013).[http://www.chess.com/blog/MikeKlein/death-match-18---the-long-and-short-of-judit Death Match 18 - Going Toe to Stiletto] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131109064003/http://www.chess.com/blog/MikeKlein/death-match-18---the-long-and-short-of-judit|date=9 November 2013}} Chess.com. Retrieved 5 November 2013.</ref> je Polgár igrala z Nigelom Shortom v osemnajsti izdaji Chess.com Death Match. Končni rezultat je bil 17½-10½ v korist Polgárjeve. Skupaj sta odigrala 28 partij, razdeljenih v tri stopnje vse hitrejših časovnih kontrol, prva je bila 5+1, druga 3+1 in končna 1+1. Polgár je kasneje na svoji Facebook strani pripomnila, da »je bilo zelo zabavno igrati proti Nigelu ...«<ref>[https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=684891038188944&id=294908720520513 Judit Polgar Official] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150903233921/https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=684891038188944&id=294908720520513|date=3 September 2015}} Retrieved 5 November 2013.</ref> Nigel pa je v šali tvitnil: »Tako slab šah. Moral bi iti in se obesiti ...«<ref>[https://twitter.com/nigelshortchess/status/386559850412400640 @nigelshortchess] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131108163351/https://twitter.com/nigelshortchess/status/386559850412400640|date=8 November 2013}} Retrieved 5 November 2013.</ref> Leta 2014 je na svetovnem prvenstvu v pospešenem in hitropoteznem šahu dosegla 26. mesto v hitropoteznem šahu in 56. mesto v pospešenem šahu. 13. avgusta 2014 je v londonskem časopisu ''[[The Times]]'' objavila, da se umika iz šaha na najvišji ravni.<ref>[[Frederic Friedel]]: [http://en.chessbase.com/post/judit-polgar-to-retire-from-competitive-chess ''Judit Polgar to retire from competitive chess''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151016001024/http://en.chessbase.com/post/judit-polgar-to-retire-from-competitive-chess|date=16 October 2015}}. ChessBase.com, 13 August 2014.</ref> == Glej tudi == *[[Susan Polgar]] *[[Seznam madžarskih šahistov]] ==Sklici== {{sklici|30em}} ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Bibliografija== * {{citation |year=1992 |last=Forbes|first=Cathy|author-link=Cathy Warwick |title=The Polgar Sisters: Training or Genius? |publisher =Henry Holt & Co. |isbn=0-8050-2426-3}} * {{citation |year=2002 |last=Hurst|first=Sarah |title=Curse of Kirsan: Adventures in the Chess Underworld |publisher=Russell Enterprises|isbn=1-888690-15-1}} * {{citation |first=Tibor|last=Karolyi|author-link=Tibor Károlyi (chess player) |title=Judit Polgár, the Princess of Chess |year=2004 |publisher=Batsford |isbn=0-7134-8890-5}} * {{citation |year=2005 |first1=Susan|last1=Polgar|author-link=Susan Polgar |first2=Paul|last2=Truong|author-link2=Paul Truong |title=Breaking Through : How the Polgar Sisters Changed the Game of Chess |publisher=Everyman Chess |isbn=1-85744-381-0}} * {{citation |first=Jennifer|last=Shahade|author-link=Jennifer Shahade |title=Chess Bitch: Women In The Ultimate Intellectual Sport |year=2005 |publisher=Siles Press |isbn=1-890085-09-X}} * {{navedi knjigo |title=Matt a férfiaknak (Checkmate to Men) English translation due 2009 |year=2008 |last1=Polgár|first1=Judit |last2=Kepes|first2=András|author-link2=András Kepes}} * {{citation |first=Judit|last=Polgar |title=Chess Playground |publisher=Caissa Hungary |year=2010 |isbn=978-963-06-9620-3}} ==Zunanje povezave== {{sister project links|commons=category:Judit Polgár|d=Q183250|s=no|v=no|voy=no|q=no|n=no|species=no|mw=no|m=no|wikt=no|b=no}} * {{Official website|https://www.juditpolgar.com/}} * {{FIDE}} * {{Chessgames.com player}} * {{365Chess.com player}} * {{OlimpBase player}} * {{Chess.com player|judit-polgar|member=JuditPolgar}} * [http://www.crestbook.com/node/1668/ 2012 KC-Conference with Judit Polgar for CrestBook] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130727225234/http://www.crestbook.com/node/1668/ |date=27. julij 2013 }} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175037109 Judit Polgar: Če se z nečim ukvarjaš na najvišji ravni, mora to vedno biti v tvoji glavi]. Nedeljski gost (14. april 2024). Val 202 (RTV Slovenija). {{S-start}} {{s-ach|ach}} {{s-bef|before= [[Bobby Fischer]]}} {{s-ttl|title= Najmlajši velemojster vseh časov|years= 1991–1994}} {{s-aft|after= [[Peter Leko]]}} {{S-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Polgar, Judit}} [[Kategorija:Rojeni leta 1976|Polgár, Judit]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Polgár, Judit]] [[Kategorija:Madžarski šahovski velemojstri|Polgár, Judit]] [[Kategorija:Čudežni otroci|Polgár, Judit]] 3wedkrr1l4kp2kb41hjaap6a0vaydhf 0 49636 6731610 6201526 2026-08-05T22:29:56Z ~2026-32552-67 260877 /* M */ 6731610 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bolgari|bolgarskih]] [[nogometaš]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Bolgarov|Bolgarija|bolgarskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Stefan Aladzhov]] *[[Ljubomir Angelov]] *[[Georgi Asparuhov]] == B == *[[Krasimir Balakov]] *[[Dimitar Berbatov]] *[[Valeri Bojinov]] *[[Georgi Bonev]] *[[Hristo Bonev]] *[[Daniel Borimirov]] *[[Stefan Božkov]] == D == *[[Georgi Denev]] *[[Dinko Dermendžijev]] *[[Todor Diev]] == G == *[[Plamen Getov]] *[[Rument Goranov]] == I == *[[Rangel Ignatov]] *[[Ilian Iliev]] *[[Nikolaj Iliev]] *[[Božidar Iskrenov]] *[[Trifon Ivanov]] *[[Kiril Ivkov]] == J == *[[Dimitar Jakimov]] *[[Krum Janev]] == K == *[[Amedeo Kleva]] (bolgarsko-italijanski) *[[Božil Kolev]] *[[Ivan Kolev]] *[[Emil Kostadinov]] == L == *[[Božin Laskov]] *[[Mihail Lozanov]] == M == *[[Dimitar Makrijev]] *[[Manol Manolov]] *[[Kiril Metkov]] *[[Atanas Mihajlov]] *[[Borislav Mihajlov]] *[[Nikola Mutafčijev]] == N == *[[Georgi Najdenov|Georgi Najdeno]] *[[Anton Nedjalkov]] == P == *[[Georgi Pachedžijev]] *[[Asen Pančev]] *[[Pavel Panov]] *[[Dimitar Penev]] *[[Ljuboslav Penev]] *[[Georgi Petkov]] *[[Stilijan Petrov]] *[[Asen Pešev]] == S == *[[Simeon Simeonov]] *[[Nasko Sirakov]] *[[Georgi Sokolov]] *[[Hristo Stojčkov]] == Š == *[[Aleksandar Šalamanov]] == V == * [[Veličko Veličkov]] == Ž == *[[Petar Žekov]] *[[Andrej Željazkov]] == Glej tudi == * [[seznam bolgarskih nogometnih trenerjev]] {{seznami narodov po poklicu|nogometašev}} [[Kategorija:Seznami Bolgarov|Nogometaši]] [[Kategorija:Bolgarski nogometaši|*]] 1cva2ogwnfyfqim926a4qyqoihbbpqt 0 52754 6731589 6655497 2026-08-05T20:35:33Z JstSmA 263956 /* Seznam izposojenk nemškega izvora v slovenščini */ dodatek besede "zoc". 6731589 wikitext text/x-wiki V stoletjih, med katerimi je [[slovenščina]] imela tesen stik z uradnim jezikom takratne [[Habsburžani|habsburške države]], [[nemščina|nemščino]], je prevzela iz tega jezika veliko [[izposojenka|izposojenk]]. Nekaj starih nemških izposojenk, ki jih še uporablja npr. [[Primož Trubar]], dandanes ne štejemo več knjižnemu jeziku, npr. ''gnada'' za [[milost]]. Precejšnje število nemških besed kasneje ni bilo prevzetih v knjižni jezik, temveč so značilne za [[pogovorni jezik]] oz. [[žargon]]. Veliko teh pogovornih besed se uporablja že več stoletij, saj o njih poroča že [[Janez Vajkard Valvazor]] v "[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]" (npr. ''lojtra, ajmer, britof''). ==Seznam izposojenk nemškega izvora v slovenščini== {{legend2|#FFCC99|''pogovorni izraz''|border=solid 1px #AAAAAA}} {| class="wikitable" align="center" {| class="wikitable" | Izposojenka | Nemška beseda | Knjižna oblika / pomen |- | afna | der Affe | opica |- | Ašnpehar | Aschenbecher | pepelnik |- | ahtaj | die Achtung | pazi |- | Arcnija | Arznei | zdravilo |- | Bana | Badewanne | kad |- | Becirk | Bezirk | okrožje |- | Befel | Befehl | ukaz |- | birma | die Firmung | |- | Blefer | Bluffer | bleferati (pretiravati, lagati) |- | Bormašina | Bohrmachine | vrtalnik |- | britof | der Friedhof | pokopališče |- | Cahen | Zeichen | znak |- | cajt | Zeit | čas |- | Cajtng | Zeitung | časopis |- | cilj | das Ziel | |- | cuker | der Zucker | sladkor |- | Cvikerji | | očala |- | Cvinga | Zwinge | primež |- | Cvišencajt | Zwischenzeit | vmesni čas |- | Drjati | drehen | drjati (vrteti, sukati) |- | falot | Falott | prevarant |- | fertah | Vortuch | predpasnik |- | firenki | Vorhänge | zavese |- | Firtof | Vortuch | predpasnik |- | flajšter | das Pflaster | obliž |- | frišn | frisch | zračen |- | fuzbal | der Fußball | nogomet |- | gavnar | Gauner | prevarant |- | gmajna | gemein | jus (skupna vaška lastnina) |- | hajca | die Heizung | ogrevanje |- | ja | ja | da |- | Kregati | Krieg | prepirati se |- | kreg | der Krieg | prepir |- | Krota | Grot | podlež |- | krota | Krotte | krastača |- | Kšir | Geschirr | posoda |- | Kširhakel | | ročka za peč |- | ksiht | das Gesicht | obraz (pogovorno: ksih, faca) |- | kukati | bav. kucken / nem. gucken | gledati (navadno skrivoma) |- | luft | Luft | zrak |- | marelica | marille | |- | nor | der Narr | norec |- | ohrovt | das Kohlkraut | |- | pobalin | Pobaln | norček |- | penzl | der Pinsel | čopič |- | Puč | putsch | upor |- | puter | die Butter | maslo |- | Raufnk | Rauchfang | dimnik |- | rikverc | Rückwärts | vzvratna prestava |- | risati | reißen | |- | roštilj | Rost Stiel | |- | rovte | riouitare | krčevina |- | skedenj | die Scheune | |- | škoda | der Schade(n) | |- | Šlafrok | Schlafrock | domača jutranja halja |- | špegu | Spiegel | ogledalo |- | šporget | der Sparherd | štedilnik |- | Šporhajt | Sparherd | štedilnik |- | Šrauf | Schraube | vijak |- | Šraufnciger | Schraubenzieher | izvijač |- | štala | der Stall | hlev |- | Štrajkbreher | Streikbrecher | stavkokaz |- | Štima | stimmt | prav je / točno / štima |- | Štrudelj | Strudel | zavitek |- | Tav(u)hati | Tauchen | potapljati (se) |- | Tav(u)her | Taucher | potapljač |- | Tištof | Tischtuch | prt |- | zic | der Sitz | sedež |- | ziher | sicher | gotov |- |zoc |der Bodensatz |kavna usedlina |- | Žajfa | Seife | milo |- | žaga | die Säge | |- | žagati | sägen | |- | žajbelj | der Salbei | |- | župa | die Suppe | juha |} {{stublist|date=april 2024}} [[Kategorija:Slovenske besede in besedne zveze tujega izvora]] d6vujc7qb5z50g73j195azex2a31b1a 6731591 6731589 2026-08-05T20:39:17Z JstSmA 263956 /* Seznam izposojenk nemškega izvora v slovenščini */ Dodatek besede "štimunga" 6731591 wikitext text/x-wiki V stoletjih, med katerimi je [[slovenščina]] imela tesen stik z uradnim jezikom takratne [[Habsburžani|habsburške države]], [[nemščina|nemščino]], je prevzela iz tega jezika veliko [[izposojenka|izposojenk]]. Nekaj starih nemških izposojenk, ki jih še uporablja npr. [[Primož Trubar]], dandanes ne štejemo več knjižnemu jeziku, npr. ''gnada'' za [[milost]]. Precejšnje število nemških besed kasneje ni bilo prevzetih v knjižni jezik, temveč so značilne za [[pogovorni jezik]] oz. [[žargon]]. Veliko teh pogovornih besed se uporablja že več stoletij, saj o njih poroča že [[Janez Vajkard Valvazor]] v "[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]" (npr. ''lojtra, ajmer, britof''). ==Seznam izposojenk nemškega izvora v slovenščini== {{legend2|#FFCC99|''pogovorni izraz''|border=solid 1px #AAAAAA}} {| class="wikitable" align="center" {| class="wikitable" | Izposojenka | Nemška beseda | Knjižna oblika / pomen |- | afna | der Affe | opica |- | Ašnpehar | Aschenbecher | pepelnik |- | ahtaj | die Achtung | pazi |- | Arcnija | Arznei | zdravilo |- | Bana | Badewanne | kad |- | Becirk | Bezirk | okrožje |- | Befel | Befehl | ukaz |- | birma | die Firmung | |- | Blefer | Bluffer | bleferati (pretiravati, lagati) |- | Bormašina | Bohrmachine | vrtalnik |- | britof | der Friedhof | pokopališče |- | Cahen | Zeichen | znak |- | cajt | Zeit | čas |- | Cajtng | Zeitung | časopis |- | cilj | das Ziel | |- | cuker | der Zucker | sladkor |- | Cvikerji | | očala |- | Cvinga | Zwinge | primež |- | Cvišencajt | Zwischenzeit | vmesni čas |- | Drjati | drehen | drjati (vrteti, sukati) |- | falot | Falott | prevarant |- | fertah | Vortuch | predpasnik |- | firenki | Vorhänge | zavese |- | Firtof | Vortuch | predpasnik |- | flajšter | das Pflaster | obliž |- | frišn | frisch | zračen |- | fuzbal | der Fußball | nogomet |- | gavnar | Gauner | prevarant |- | gmajna | gemein | jus (skupna vaška lastnina) |- | hajca | die Heizung | ogrevanje |- | ja | ja | da |- | Kregati | Krieg | prepirati se |- | kreg | der Krieg | prepir |- | Krota | Grot | podlež |- | krota | Krotte | krastača |- | Kšir | Geschirr | posoda |- | Kširhakel | | ročka za peč |- | ksiht | das Gesicht | obraz (pogovorno: ksih, faca) |- | kukati | bav. kucken / nem. gucken | gledati (navadno skrivoma) |- | luft | Luft | zrak |- | marelica | marille | |- | nor | der Narr | norec |- | ohrovt | das Kohlkraut | |- | pobalin | Pobaln | norček |- | penzl | der Pinsel | čopič |- | Puč | putsch | upor |- | puter | die Butter | maslo |- | Raufnk | Rauchfang | dimnik |- | rikverc | Rückwärts | vzvratna prestava |- | risati | reißen | |- | roštilj | Rost Stiel | |- | rovte | riouitare | krčevina |- | skedenj | die Scheune | |- | škoda | der Schade(n) | |- | Šlafrok | Schlafrock | domača jutranja halja |- | špegu | Spiegel | ogledalo |- | šporget | der Sparherd | štedilnik |- | Šporhajt | Sparherd | štedilnik |- | Šrauf | Schraube | vijak |- | Šraufnciger | Schraubenzieher | izvijač |- | štala | der Stall | hlev |- | Štrajkbreher | Streikbrecher | stavkokaz |- | Štima | stimmt | prav je / točno / štima |- |štimunga |die Stimmung |vzdušje |- | Štrudelj | Strudel | zavitek |- | Tav(u)hati | Tauchen | potapljati (se) |- | Tav(u)her | Taucher | potapljač |- | Tištof | Tischtuch | prt |- | zic | der Sitz | sedež |- | ziher | sicher | gotov |- |zoc |der Bodensatz |kavna usedlina |- | Žajfa | Seife | milo |- | žaga | die Säge | |- | žagati | sägen | |- | žajbelj | der Salbei | |- | župa | die Suppe | juha |} {{stublist|date=april 2024}} [[Kategorija:Slovenske besede in besedne zveze tujega izvora]] ir9o3ka33glszaljefbo9eclu6yx1es 0 61774 6731479 6637500 2026-08-05T16:41:50Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +nedeljski gost 6731479 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Jani Kovačič | Background = solo_singer | Birth_name = Jani Kovačič | Alias = | Instrument = [[Pevec|vokal]], [[kitara]] | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]], [[blues]] | Occupation = <!-- WD --> | Years_active = 1976–danes | Label = založba [[RTV Ljubljana]] | Associated_acts = | URL = | birth_date = <!-- WD --> }} '''Janko (Jani) Kovačič''', [[Slovenci|slovenski]] [[glasbenik]], [[kantavtor]], [[Literatura|literat]], [[filozof]], pedagog * [[23. junij]] [[1953]], [[Ljubljana]]. Jani Kovačič se glasbeno udejstvuje od leta 1976, ko je imel prvi javni nastop na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Svoj prvi LP album ''Ulica talcev'' je posnel spomladi 1980. Album je izšel pri založbi [[RTV Ljubljana]], sneman pa je bil v studiju [[Radio Študent|Radia Študent]] in v živo na nastopih v Ljubljani in na [[Jesenice|Jesenicah]]. Na albumu je sodelovala zanimiva ekipa in sicer od tedaj že znanih glasbenikov ([[Lado Jakša]], saksofon), kot še tedaj neznanih ([[Jonas Žnidaršič]], bas kitara, [[Matevž Smerkol]], kontrabas, Vanja Simić, violina), do prijateljev (Matjaž Šinkovec za klavirjem). Producent albuma je bil [[Marko Brecelj]]. Najbolj znane skladbe z albuma so: »Hokaido«, »Škoflca«, »Žare Lepotec« in »Otroci samohranilk«. Ena njegovih najbolj znanih skladb je »Delam«. Deloval je tudi kot koncertni urednik v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] v Ljubljani. Njegova glasba je slogovno različna, preizkušal se je tudi z [[rap]]om in kot prevajalec ter interpret skladb [[Tom Waits|Toma Waitsa]]. Leta 1990 je nameraval izdati album z naslovom ''Neonski angeli'', a nobena založba ni hotela izdati tovrstne eksperimentalne glasbe. Do danes album ostaja neizdan.<ref>{{navedi revijo |url=https://www.mladina.si/104316/totalen-poraz-solidarnosti/ |title=Totalen poraz solidarnosti |journal=[[Mladina (revija)|Mladina]] |date=2007-05-24 |first=Aleksič |last=Jure |accessdate=2018-12-25}}</ref> Kovačič je sicer večino kariere deloval kot profesor [[filozofija|filozofije]] na [[Gimnazija Bežigrad|Gimnaziji Bežigrad]] v Ljubljani. Leta 2023 se je upokojil kot učitelj.<ref>{{navedi revijo |url=https://www.mladina.si/230470/ce-druzba-ne-ve-kaj-poceti-z-mladimi-potem-smo-jih-pustili-na-cedilu/ |title=»Če družba ne ve, kaj početi z mladimi, potem smo jih pustili na cedilu« |last=Volk |first=Luka |date=2024-02-02 |journal=[[Mladina (revija)|Mladina]] |accessdate=2024-02-02}}</ref> V zadnjem času se je angažiral kot nastopajoči na [[Protivladni protesti v Sloveniji (2020–2022)|protestih proti vladi Janeza Janše (2020–2022)]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vstaja-nepregledna-mnozica-skandirala-volitve-zdaj/581921 |title="Vstaja"; nepregledna množica skandirala "volitve zdaj!" |date=2021-05-28 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2024-02-02}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042957885 |title=Za Hojsa rumeni jopiči biseri, Olaj napovedal preverjanje ukrepanja policije |date=2021-05-25 |last=Lebinger |first=Anže |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2024-02-02 |archive-date=2024-02-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240202093955/https://www.dnevnik.si/1042957885 |url-status=dead }}</ref> Bil je podpornik kandidatur [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]] za župana Ljubljane, pa tudi na ustanovitvenem kongresu stranke [[Pozitivna Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Mediaspeed.net Zoran Janković je znova postal župan Ljubljane|url=https://www.mediaspeed.net/fotografije/prikazi/294205-jani-kovacic-kantavtor|website=Mediaspeed.net|accessdate=2025-03-17|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janković: DDV bi dvignil za eno odstotno točko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jankovic-ddv-bi-dvignil-za-eno-odstotno-tocko/268984#&gid=1&pid=30|website=rtvslo.si|accessdate=2025-03-17|language=sl|first=Aleksander Kolednik, Aljoša|last=Masten}}</ref> Jani Kovačič je sin pisatelja [[Lojze Kovačič|Lojzeta Kovačiča]], poročen pa je z [[Milena Mileva Blažić|Mileno Milevo Blažić]]. == Diskografija == ===Albumi=== ;Studijski albumi {{div col}} *''[[Ulica talcev]]'' (1980) *''[[Žare Lepotec v Andih]]'' (1981) *''[[Ljudje (album)|Ljudje]]'' (1984) *''[[Jebent]]'' (1987) *''[[Asfaltni otroci]]'' (1991) *''Povabilo na bluz'' (1998) *''Carmina profana'' (1999) *''Disko Karamazovi'' (2001) *''Balade s ceste 1'' (2002) *''Balade s ceste 2'' (2003) *''Vošč in kolede'' (2008) *''Silikonski časi'' (2016) *''[[Besne pesmi]]'' (2017, s skupino [[Ana Pupedan]]) {{div col end}} ;Kompilacijski albumi *''Tretje uho'' (1995) ==Poezija== *Jazz (1989) *Tretje oko: kratka zgodovina Slovencev 1977-1993 v songih (1994) == Drame== * Pliskovke (revija Dialogi) * Princesa na zrnu graha (2004) ==Proza== *Poklic mladost: postpank spevoigra (2007) *Knjiga (2009) == Razno== * s svojimi songi je nastopal v predstavi ljubljanskega Mladinskega gledališča [[Ujetniki svobode]] (1982/83) *[[Neskončnost]]: uvod v razmišljanje o neskončnosti za mlade radovedneže (1998, 2002) *Helenska etika: antična etika od začetka do konca (2005) *Nekaj o igri in teoriji iger: izbor (2007) == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == *http://videolectures.net/mlfv01_kovacic_co0/ (nastop) *http://www.playboy.si/branje/intervju/jani_kovacic-5657.aspx {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071012030013/http://www.playboy.si/branje/intervju/jani_kovacic-5657.aspx |date=2007-10-12 }} (intervju) *http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/video-po-poteh-slovenskega-toma-waitsa/210082 (članek in posnetki) * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175191214 Jani Kovačič: Brez angažiranosti in humanizma umetnost ne preživi dolgo]. Nedeljski gost (18. januar 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{-}} {{JezkoviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina o glasbeniku}} {{DEFAULTSORT:Kovačič, Jani}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski kitaristi]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Kovačič, Jani]] 0gqyy3hg32dbm91p0kdl4036xk00q7j 0 64618 6731465 6561578 2026-08-05T16:18:36Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +nedeljski gost 6731465 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Dalaj Eegol | Img = | Img_capt = | Img_size = | Background = solo_singer | Birth_name = Ali Džafić | Alias = Ali En, RecycleMan, DJ Poha | Origin = | Instrument = | Genre = [[rap]], [[funk]], [[funk rock]], [[elektronska glasba]] | Occupation = <!-- WD --> | Years_active = 1991-danes | Label = [[Mačji disk]], [[Kerubin (založba)|Kerubin]] | Associated_acts = [[Peyotle Crunch]], [[Heavy Les Wanted]], [[Miranda Rumina]] | URL = <!-- WD --> | Notable_instruments = }} '''Dalaj Eegol''', znan tudi pod prejšnjim imenom '''Ali En''' in vzdevkom '''RecycleMan''', rojen kot '''Ali Džafić''', je [[Slovenci|slovenski]] [[glasbenik]], tekstopisec, scenarist, producent, [[ilustrator]] in [[multimedija|multimedijski]] umetnik, [[24. februar]] [[1973]], [[Kranj]].<ref name="RStud">{{navedi splet| url=http://old.radiostudent.si/article.php?sid=20676 |title=Prerez dela artista znanega pod imenom ALI EN |publisher=[[Radio Študent]] |date=8.10.2009 |accessdate=25.3.2013}}</ref><ref name="MMC">{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/zabava/casovni-stroj/casovni-stroj-4-0-za-dalaj-eegola-nekoc-ali-en-danes-recycleman/303106 |title=Časovni stroj: 4:0 za Dalaj Eegola (nekoč Ali En, danes Recycleman) |date=24.2.2013 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=25.3.2013}}</ref> Je eden od pionirjev slovenskega rapa in funka<ref>{{Navedi novice|url=http://www.mladina.si/51724/funk-pod-slovenci/|title=Funk pod Slovenci |last=Bertoncelj |first=Maruša |date=9.9.2010 |newspaper=Mladina |issue=36}}</ref> in eden prvih slovenskih MC-jev, ki je na [[Slovenija|slovensko]] glasbeno sceno prodrl s prvencem ''[[Leva scena]]''. == Življenje in delo == V srednješolskih letih je začel glasbeno pot kot DJ, predvsem v Ljubljani, v klubih K4 in nekdanjem klubu Palma, park Tivoli. Kot [[skejter]] je so-vodil tudi oddajo SkateTV na slovenski nacionalni televiziji v okviru oddaje [[Studio City]]. Z ustvarjanjem glasbe je začel kmalu kot gost DJ v ljubljanski skupini RC Rappers, kjer je hitro prevzel vlogo glavnega vokalista. V istem času je bil tudi gost vokalist v [[funk rock]] skupini Peyotle Crunch, nato pa je po razpustitvi RC Rappers, ustanovil in postal vokalist ljubljanske [[funk]] zasedbe Heavy Les Wanted, kateri je dal tudi ime. V začetku 90h let je uradno spremenil svoje ime v Ali En in sodeloval pri več različnih glasbenih in gledaliških projektih, hkrati pa ustvarjal material za svoj prvenec in se začel podajati v samostojne vode.<ref name="RStud"/> ===Ali En=== Na albumu ''Leva scena'' je sodelovalo več glasbenikov, h končni podobi pa je poleg Ali Ena največ prispeval še basist [[Mičo Kavec|Mitja Kavec]]. Po glavnem končanem snemanju meseca avgusta, je bil album izdan decembra leta 1994 pri založbi Mačji disk/Prodok, katere lastnik in ustanovitelj je bil Tone Stojko, s katerim sta sodelovela že pri snemanju bmx in skate TV oddaj na RTVSLO in A-Kanalu. Skladbi Leva scena in Stremetzsky, s katerima je promoviral prihajajoči album, so zaradi eksplicitnih in za tiste čase presenetljivo neposrednih besedil pritegnile veliko pozornost v javnosti. Zaradi tega jih marsikatere radijske postaje niso hotele vrteti in nekatere celo eksplicitno cenzurirale, kar se ni v Sloveniji zgodilo že dobro desetletje od zamrtja punk glasbe. Vseeno so postale hiti, tudi na račun rednega predvajanja na [[Radio Študent|Radiu Študent]] in takrat novonastalih postajah [[Gama MM]] ter [[Radio Salomon]]. Album je doživel buren odziv, predvsem s strani glasbenikov, ki se jih je Ali En lotil v besedilih, kot sta [[Tomaž Domicelj]] in [[Jan Plestenjak]].<ref name="RStud"/> Danes velja za prelomni dogodek slovenske [[rap]] in [[hip-hop]] scene.<ref>{{navedi splet| url=http://www.sigic.si/odzven/popevka-ali-pop-pevka |title=Popevka ali pop pevka |author=Krajnc, Matej |date=10.3.2011 |work=Odzven |publisher=Slovenski glasbenoinformacijski center |accessdate=25.3.2013}}</ref> Največja uspešnica z albuma pa je postala skladba o [[burek]]u »Sirni & mesni«, za katero je nastal tudi [[videospot]], kar avtorju ni bilo najbolj pogodu, saj je šlo za sicer komično skladbo z neangažiranim besedilom. Spomladi 1995 je sledila turneja z bendom v sestavi Ali En (vokal in scratch), Kristijan Pavlin (el-kitara), Tomaž Zver (bobni), Mitja Kavec (bas) in štiri-članska brass sekcija. Turneja je bila kljub 'samo' dvanajstim nastopom odmevna in obiskana. V novogoriškem Zelenem Gaju, so jim bili predskupina Avtomobili. Vrhunec pa je predstavljal nastop v Ljubljani, kjer je Ali En in bend v Hali Tivoli 22.februarja 1995 nastopil kot predskupina Beastie Boys. ''Leva scena'' je bila prodajno izjemno uspešna; založnik je z izdajanjem ponatisov končal po enem letu in prodanih je bilo 5000 CD-jev ter 1000 kaset (dodaten ponatis je izšel ob peti obletnici albuma), kar je v Sloveniji zlata naklada. Ali En je postal tudi glasbeni debitant leta in prejel nagrado [[zlata nota]] na Bledu, ki pa jo je zavrnil z besedami, da zamenja nagrado za skejt, ker ne more sprejeti nagrade od leve scene, ki je ne spoštuje.<ref name="RStud"/> Ali En se je po tistem pojavil kot so-avtor, gost vokalist in DJ na izdajah skupin Heavy Les Wanted, ob njihovem prvem in edinem istoimenskem albumu (2016) in Borghesia, ter kompilacijah Trans-Slovenija-Express in Limonada (Grapefruit Teater). V istem času je tudi eno leto pisal za tednik ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'', glasbeno pa se je odmaknil od sloga albuma in vrtel predvsem acid jazz, funk in drum'n'bass glasbo v klubih Palma, K4 in Ambasadi Gavioli pod umetniškim imenom '''DJ Poha'''. Z eksperimentiranjem z [[marihuana|marihuano]] in [[plesna droga|plesnimi drogami]], na kar namiguje ta nadimek, je kasneje zaključil in postal promotor [[ibogain]]ske terapije. Do leta 1998 je začasno končal s pojavljanjem v medijih. V tem času je spoznal ženo [[Miranda Rumina|Mirando]], s katero se je preselil na [[Rakitna|Rakitno]]. Leta 1999 sta se poročila. Istega leta je spet enkrat oživil lik Ali Ena in izdal svoj drugi uspešni album z naslovom ''Smetana za frende'', ki je glasbeno bolj plesno orientiran in eksperimentalen od prvenca, besedila so bolj pozitivno naravnana in osveščevalno orientirana. Album je bil pospremljen s štirindvajsetimi promocijskimi nastopi širom Slovenije.<ref name="RStud"/> ===Dalaj Eegol=== Leta 1999 si je znova uradno spremenil ime, tokrat v Dalaj Eegol (»Dalaj« v [[mongolščina|mongolščini]] pomeni [[ocean]] in »Eegol« [[krog]]).<ref name="MMC"/> Njegov tretji album z naslovom ''Red'a'red'', izdan leta 2003 pri lastni založbi Kerubin, je bil po slogu eksperimentalno-[[elektronska glasba|elektronski]] projekt, ki pri občinstvu ni doživel uspeha, a postavil nov mejnik v njegovem ustvarjanju. Dve leti kasneje konec leta 2005 je izšel album z naslovom ''D'Rap'', ki je bil v osnovi otroški projekt Atoom, kjer so sodelovali: Livia Frua, Tim Široka, Inan DuSwami in Petra Bartol. Album je kot vse prejšnje tudi produciral, a zaradi selitve v Indijo te plošče ni promoviral.<ref name="RStud" /> Z ženo sta se januarja 2006 preselila na jugovzhod [[Indija|Indije]], v mednarodno mesto [[Auroville]], kjer sta ustanovila Kerubin Art Center, ki se je leta 2016 preimenoval v ZEN+ in deluje v multimedijskih umetniških disciplinah. V zadnjih letih je bolj aktiven na vizualnem področju, sedaj se ukvarja predvsem z ilustriranjem in multimedijskimi vsebinami. Izdal je dva neglasbena CD-Roma, ''Stoli/Chairs'' in ''Kodeks'' (l. 2006). Leta 2004 je izdal DVD ''Manhattan NY'', na katerem je šest videospotov, ustvarjenih za multimedijske prireditve. Z ženo sta izdala tudi otroško pravljico ''Mala morska deklica in njen delfin'' v knjižni in CD-ROM obliki. Miranda je sicer izvirno zgodbo napisala v angleščini, Dalaj pa je prispeval dvanajst ilustracij. Občasno se še vračata v [[Slovenija|Slovenijo]], kjer predstavljata svoje umetniške projekte.<ref name="RStud"/><ref name="MMC"/> === RECYCLEMAN === Leta 2009 je znova začel koncertirati v Sloveniji z live bendom, tokrat pod novim imenom Recycleman. Nadaljeval je tudi z DJ kariero in se pojavljal v vlogi napovedovalca in povezovalca prireditev Rolka (2011-2018) ter FlowGrind. ==Albumi== Pod imenom Ali En: * ''[[Leva scena]]'' (1994) * ''Smetana za frende'' (1999) Pod imenom Dalaj: * ''Red'a'Red'' (2003) * ''D'Rap'' (2005) Pod imenom RecycleMan * ''RecycleMan'' (2013) * ''KWA'' (2020) == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih izvajalcev rapa]] == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20110720012657/http://www.dalaj.com/ dalaj.com]<small>(arhivirano na web.archive.org)</small> * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175227413 Dalaj Eegol: Prezrt sem bil, ker rad povem!]. Nedeljski gost (7. junij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Eegol, Dalaj}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski raperji]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski didžeji]] [[Kategorija:Ljudje, povezani z duhovnostjo]] sjhuejo0fiam74wbr5vcr2pribg5anq 0 67374 6731607 6656888 2026-08-05T22:20:45Z ~2026-32552-67 260877 /* K */ 6731607 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bosna in Hercegovina|bosansko-hercegovskih]] [[politik]]ov.''' (Glej tudi: [[Seznam hrvaških politikov]], [[Seznam srbskih politikov]], [[Seznam slovenskih politikov]], [[Seznam črnogorskih politikov]] in [[Seznam generalov Oboroženih sil Bosne in Hercegovine]]) {{seznami poklicev za narode|Bosanskohercegovcev|BIH|bosanskohercegovskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Fikret Abdić]] ("Babo") *[[Elvira Abdić-Jelenović]] *[[Irfan Ajanović]] *[[Mirnes Ajanović]] *[[Mile Akmadžić]] *([[Mehmed Alajbegović|Mehmed (Meho) Alajbegović]]) *[[Tugomir Alaupović]] *[[Nisim Albahari]] *[[Alija Alijagić]] *[[Fazli Alikalfić]] *Judah Alkalaj *[[Sven Alkalaj]] *[[Ivo Andrić-Lužanski]] *[[Filip Andrić]] *([[Ivo Andrić]]) *[[Mato Andrić]]  *V. Andrić *[[Zdenko Antunović]] *[[Tarik Arapčić]] *[[Damir Arnaut]] *([[Andrija Artuković]]) *[[Amir Avdić]] *[[Sead Avdić]] == B == *[[Anto Babić]] (zgodovinar) *[[Ljubo Babić (politik)]] *[[Ivan Bagarić]] *[[Marko Bagarić]] *[[Slavo Bago]] *[[Dimitrije Bajalica]] *[[Mirko Baković]] *[[Jozo Bakrač]] *[[Mirko Banjac]] *[[Luka Banović]] *[[Jusuf Barčić]] ? *[[Safvet-beg Bašagić]]  *[[Rade Bašić]] *[[Boško Baškot]] *[[Mirko Batinić]] *[[Denis Bećirović]] *[[Muhamed Beganović]] *[[Jure Begić]] *[[Muhidin Begić]] *[[Alija Begović]] *([[Vlajko Begović]]) *[[Alija Behmen]] *[[Beriz Belkić]] *[[Ivan Bender]] *[[Muhamed Berberović]] *[[Alfred Bergman]] *[[Selim Bešlagić]] *[[Vjekoslav Bevanda]] *[[Edhem Bičakčić]] *[[Slobodan Bijelić]] *[[Stojan Bjelajac]] *[[Drago Blagojević]]    *[[Marko Blagojević|Marko/Mirko Blagojević]] *[[Ivica Blažević]] *[[Mate Boban]] *[[Džemal Bijedić]] *[[Branko Blanuša]] *[[Ivica Blažević]] *[[Emerik Blum]] *[[Dragan Bogdanić]] *[[Bogić Bogičević]] *[[Miodrag Bogićević]] *[[Milorad Bojović]] *[[Franjo Boras]] *[[Srećko Boras]] *[[Branislav Borenović]] *[[Semiha Borovac]] *[[Boro Bosić]] *[[Mladen Bosić]] *[[Bilal Bosnić]] (?) *[[Brano Bosnić]] *[[Mladen Bošković]] *[[Rade Bošnjak]] *[[Dragan Božanić]] *[[Lidija Bradara]] *[[Bogomir Brajković]] *[[Nedžad Branković]] *[[Ivan Brigić]] *[[Hasan Brkić]] - Aco *[[Josip Brkić]] *[[Milenko Brkić]] *[[Esad Brković]] *[[Jusuf Bubica]] *[[Željko Budimir]] *[[Živko Budimir]] *[[Marija Buhač]] *[[Pero Bukejlović]] *[[Perica Bundalo]] *[[Didak Buntić]] - ''"hercegovački Mojsije"'' *Stefan Burian *[[Mahmut Bušatlija]] *[[Vaso Butozan]] == C == *[[Karel Cankar|Karlo Cankar]] *[[Esad Cerić]] *Mustafa ef. Cerić *[[Selmo Cikotić]] *[[Igor Crnadak]] *[[Vaso Crnogorčević]] * [[Željka Cvijanović]] *[[Nikola Cvijetić]] == Č == *[[Stanislav Čaćo]] *[[Edhem Čamo]]? *[[Aljoša Čampara]] *[[Avdo Čampara]] *Mehmed Džemaludin ef. Čaušević *[[Sead Čaušević]] *[[Admir Čavalić]] *[[Marinko Čavara]] *[[Dragan Čavić]] *[[Savo Čečur]] *[[Hiba Čehajić]] *[[Osman Čehajić]] *[[Ferid Čengić]] *[[Hasan Čengić]] *[[Muhamed Čengić]] *[[Josip Čižinski]] (ps. Milan Gorkić) *[[Đorđe Čokorilo]] *[[Bariša Čolak]] *[[Božidar Čolaković]] *[[Rodoljub Čolaković|Rodoljub "Roćko" Čolaković]] *[[Dragan Čović]] *[[Predrag Čović]]  *[[Branko Čubrilović]] *[[Nedeljko Čubrilović]] *([[Vaso Čubrilović]]) *([[Veljko Čubrilović]]) *[[Fehim Čurčić]] *[[Vojko Čvrkić]] == Ć == *(Nikola Ćabrinovič) *[[Smailaga Ćemalović]] *Ćeman *([[Hamdija Ćemerlić]]) *Mehmed-beg Ćemerlić *[[Marko Ćeranić]] *[[Husein Husaga Ćišić]] *[[Miroslav Ćorić]] *[[Svetozar Ćorović]] *[[Vladimir Ćorović]] *[[Zdenko Ćosić]] *[[Fehim ef. Ćurčić]] == D == *[[Draško Dalić]] *[[Branko Damjanac]] *[[Uglješa Danilović]] *[[Šemsudin Dedić]] *Jefto Dedijer *[[Zijad Deljo]] *[[Fikret Dervišević]] *[[Lazar Dimitrijević]] *[[Danilo Dimović]] *[[Nijaz Dizdarević]] *[[Raif Dizdarević]] *[[Rešad Dizdarević]] *[[Milorad Dodik]] *[[Petar Dodik]] *[[Petar Dokić (razločitev)|Petar Dokić]] *[[Anto Domić]] *[[Ilija Došen]] *[[Fadil Drina]] *([[Atif Dudaković]]) *[[Ratomir Dugonjić|Rato(mir) Dugonjić]] *[[Milan Dunović]] *[[Nijaz Duraković]] *[[Jasmin Duvnjak]] *[[Šefik Džaferović]] *N. Džamonja *[[Šahbaz Džihanović]] *[[Šefkija Džiho]] *[[Aleksandar Džombić]] == Đ == *[[Stjepan Đaković]] *[[Mirsad Đapo]] *[[Branko Đerić]] *[[Osman Đikić]] *[[Gojko Đogo]] *[[Dragan Đokanović]] *[[Dženan Đonlagić]] *[[Petar Đokić]] *[[Neven Đukić]] *[[Milutin Đurašković]] *[[Nikola Đurđević]] *[[Blažo Đuričić]] == E == *[[Branko Ekret]] *[[Jasmin Emrić]] *S. Eraković ? *[[Nikola Erceg]]  == F == *[[Salih Fejić]] *[[Mersud Ferizović]] *Ahmet Fetahagić *[[Ilija Filipović]] *[[Karlo Filipović]] *[[Muhamed Filipović]]? * [[Nikola Filipović]] *[[Safet Filipović]] *[[Sulejman Filipović]] *[[Jakob Finci]] * [[Ali-beg Firdus]] (Alibeg Firdus) *[[Edin Forto]] *[[Emir Frašto]]     == G == *[[Vaso Gačić]] *[[Vladimir Gaćinović]] *[[Rade Galeb]] *[[Ale Galić]] *[[Jure Galić]] *[[Miralem Galijašević]] *[[Ejup Ganić]] *[[Mirza Ganić]] *[[Miroslav Gavrić]] *[[Halid Genjac]] *[[Šefkija Gluhić]] *[[Srebrenka Golić]] *[[Branko Golub]] *Mustafa Golubić *[[Milan Gorkić]] (pravo ime [[Josip Čižinski]]/Josef Čižinský) *[[Feliks Gorski]] *[[Vukota Govedarica]] *[[Kata Govorušić]] *[[Hasan Grabčanović]] *(Trifko Grabež) *[[Željka Grabovac Cvijanović]] *[[Husein-kapetan Gradaščević]] *[[Anđelko Grahovac]] *[[Šćepan Grđić]] *[[Vasilij Grđić]] *[[Jakov Grgurić]] *[[Dušan Grk]] *[[Kosta Grubačić]] *[[Josip Grubeša]] *[[Bego Gutić]] == H == *[[Fatima Hadžialić]] *[[Izmir Hadžiavdić]] *[[Hakija Hadžić]] (1883-1953) *[[Izet Hadžić]] *[[Muhamed Hadžić]] *[[Nedžad Hadžić]] *R. Hadžidamjanović *[[Huso Hadžidedić]] *[[Muhamed Hadžijahić]] *[[Jamila Hadžimustafić]] *[[Bakir Hadžiomerović]] *[[Ibrahim Hadžiomerović]] *[[Ahmet Hadžipašić]] *[[Sabira Hadžović]] *[[Safet Halilović]] *[[Salem Halilović]] *[[Sanjin Halimović]] *[[Muhidin Hamamdžić]] *[[Midhat Haračić]] *[[Vahid Hećo]] *[[Zukan Helez]] *[[Mugdin Herceg]] *[[Nevenko Hercog]] *[[Franjo Herljević]] *[[Atif Hodžić]] *[[Esad Horozić]] *[[Halidbeg Hrasnica]] *[[Avdo Humo]] *[[Munib Husejnagić]] == I == *[[Muhamed Ibrahimpašić]] *[[Jasmin Imamović]] *[[Muhamed Imamović]] *([[Valentin Inzko]]) *[[Ramo Isak]] *[[Fadil Islamović]] *[[Mladen Ivanić]] *[[Jerko Ivanković Lijanović]] *[[Mladen Ivanković Lijanović]] *[[Ivan Ivić]] *[[Branko Ivković]] *[[Alija Izetbegović]] *[[Bakir Izetbegović]] == J == *[[Jovo Jakšić]] *[[Rade Jakšić]] *[[Sreten Jakšić]] *Jakub-Paša Bošnjak *[[Sead Jamakosmanović]] *[[Krsto Jandrić]] *[[Bajazit Jašarević]] *[[Gligorije Jeftanović]] *[[Ante Jelavić]] *Vjekoslav Jelavić *[[Kažimir Jelčić]] *[[Jelena]] - kraljica *[[Julijan Jelenić]] *[[Milan Jelić]] *[[Ivo Jerkić]] *[[Željko Jerkić]] *[[Amer Jerlagić]] *M. Jojkić *[[Živko Jošilo]]? *[[Stanislav Jovanić]] *([[Isa Jovanović]]) *[[Ivo Miro Jović]] *[[Ivan Jozić]] *[[Velimir Jukić]] *[[Amra Junuzović-Kaljić]] *[[Niko Jurinčić]] *[[Zvonko Jurišić]] *[[Zlatko Jušić]] == K == *[[Rasim Kadić]] *[[Esed Kadrić]] *[[Drago Kalabić]] *[[Dragan Kalinić]] *[[Ante Kamenjašević]] *[[Hajrudin Kapetanović|Hajrudin (Hajro) Kapetanović]] *[[Izudin Kapetanović]] *[[Čedo Kapor]] *[[Momir Kapor]] *[[Osman Karabegović]] *[[Radovan Karadžić]] *[[Sonja Karadžić-Jovičević]] *[[Mario Karamatić]] *[[Hamdija Karamehmedović]] *[[Siniša Karan]] *[[Zlatan Karavdić]] *[[Benjamina Karić]] *[[Enes Karić]] *[[Rajko Kasagić]] *[[Anton Kasipović]] *[[Fuad Kasumović]] *[[Mirsad Kebo]] *[[Dušan Kecmanović]] *[[Nenad Kecmanović]] *[[Vojislav "Đedo" Kecmanović]] *[[Muhamed Kešetović]] *[[Milivoje Kićanović]] *[[Dragan Kijac]] *[[Siniša Kisić]] *[[Marijan Klaić]] *[[Gojko Kličković]] *[[Zlatan Klokić]] *[[Stjepan Kljujić]] *[[Pavo Kobaš]] *[[Petar Kočić]] *[[Ljubo Kojo]] *[[Predrag Kojović]] *[[Zlatan Kokić]] *[[Rudi Kolak]] *[[Nikola Koljević]] *[[Jasmin Komić]] *[[Ivo Komšić]] *[[Željko Komšić]] *[[Elmedin Konaković|Elmedin (Dino) Konaković]] *[[Abdulah Konjicija]] *[[Dario Kordić]] *[[Sakib Korkut]] *[[Dragutin Kosovac]] - "Braco" *[[Staša Košarac]] *[[Desa Koštan]] *[[Nikola Kotle]] *[[Elvira Kovač]] *[[Dušanka Kovačević]] *[[Milovan Kovačević - Mićo]] *[[Nikola Kovačević]] (1894-1979) *[[Muhammed Kozadra]] *[[Dušan Kozić]] *[[Franjo Kožul]] *[[Borislav Krajina]] *[[Momčilo Krajišnik]] *[[Muhamed Kreševljaković]] *([[Andrija Krešić]]) *[[Borjana Krišto]] *[[Jozo Križanović]] *[[Ivan Krndelj]] *[[Dragomir Krndija|Drago(mir) Krndija]] *[[Zdravko Krsmanović]] *[[Uroš Krulj]] *[[Džafer Kulenović|Džafer (beg) Kulenović]] *[[Mesud Kulenović]] *[[Osman Kulenović]] *[[Skender Kulenović]] *[[Kulin ban]] *[[Ibrahim Ibro Kulin]] *[[Esad ef. Kulović]] *[[Hamdija Kulović]] *[[Ismet Kumalić]] *[[Vojo Kuprešanin]] *[[Husnija Kurt]] *[[Mustafa Kurtović]]  *[[Šukrija Kurtović]] *[[Todo Kurtović]] == L == *[[Zlatko Lagumdžija]] *[[Denis Lasić]] *[[Viktor Lasić]] *[[Jakov Lastrić]] *[[Đorđe Latinović]] *[[Lazar Latinović]]? *Đ. Lazarević *[[Todor Lazarević]] *[[Miro Lazović]] *[[Fatima Leho]] *[[Refik Lendo]] *[[Tahir Lendo]] *[[Hamdija Lipovača]] *[[Sabid Lipović]] *Savatije Ljubibratić *[[Drago Ljubičić]] *[[Božo Ljubić]] *[[Mariofil Ljubić]] *[[Frano Ljubić]] *[[Irfan Ljubijankić]] *[[Tatjana Ljujić-Mijatović]] *[[Sreten Lopandić]] *[[Josip Lovrenović]] *[[Ljiljana Lovrić]] *[[Ivo Lozančić]] *[[Niko Lozančić]] *[[Dragan Lukač]] *[[Sreten Lukić]] *[[Vladimir Lukić]] == M == *[[Omer Macić]] *[[Danko Madunić]] *Ibrahim ef. Maglajlić *[[Šefket Maglajlić]] *[[Seid Maglajlija]] *[[Melika Mahmutbegović]] *[[Petar Majić]] *[[Dušanka Majkić]] *[[Dane Malešević]] *J. Malić *[[Nikola Mandić]] *[[Zoran Mandlbaum]] *[[Nikola Mandić]] *[[Pašaga Mandžić]] - Murat *[[Nada Manojlović]] *[[Olga Marasović]] (por. Danilović) *[[Ignjat Marić]] *[[Jozo Marić]] *[[Hajra Marjanović|Hajr(ij)a Marjanović]] *[[Jovan Marjanović]] -Joco *[[Slobodan Marjanović]] *[[Mato Markotić]] *([[Ante Marković]]) *[[Ivan Marković - Irac]] *[[Pero Marković]] *[[Grgo Martić]] *[[Juraj Martinović]] *[[Tomislav Martinović]] *[[Hamo Masleša]] *[[Veselin Masleša]] *[[Novak Mastilović]] *[[Damir Mašić]] *[[Mijo Matanović]] *[[Ilija Materić]] *[[Božidar Matić]] *[[Darko Matijašević]] *[[Ivan Matuzović]] *[[Antun Mavrak]] - Kerber *[[Srđan Mazalica]] *[[Drago Mažar]] *[[Josip Mažar - Šoša]] *[[Savo Medan]] *[[Meho Mehičić]] *H. Mehmedagić *[[Amra Mehmedić]] *[[Besim Mehmedić]] *[[Dragan Mektić]] *[[Josip Merdžo]] *[[Munir Mesihović]] *[[Rusmir Mesihović]] *[[Mahir Mešalić]] *[[Ademaga Mešić]] *[[Mićo Mićić]] *[[Spomenka Mičić]] *[[Milanko Mihaljica]] *[[Svetozar Mihajlović]] *[[Mirko Mihaljević]] *[[Niko Mihaljević]] *[[Cvijetin Mijatović]] - Majo *[[Dunja Mijatović]] *[[Dragan Mikerević]] *[[Anđelko Mikulić]] *[[Branko Mikulić]] *[[Milan Miličević]] *Petar Milić *[[Siniša Milić]] *[[Brano Miljuš]] *[[Simo Miljuš]] *[[Goran Milojević]] *[[Smiljka Milojević]] *[[Savo Minić]] *Derviš-beg Miralem *[[Stevo Mirjanić]] *[[Željko Mirjanić]] *[[Vaso Miskin]] - Crni *[[Vojin Mitrović]] *[[Uzeir Mlivo]] *([[Stevan Moljević]]) *[[Milutin Morača]] *[[Fuad Muhić]] *[[Mustafa Mujezinović]] *[[Enes Mujić]] *[[Mustafa Mulalić]] *[[Džemal Muminagić]] *[[Hasan Muratović]] *[[Fikret Musić]] *[[Zahid Mustajbegović]] *[[Abdulah Mutapčić]] *[[Asim-beg Mutevelić]] *[[Mustaj-beg Mutevelić]] == N == *[[Mario Nenadić]] *[[Nenad Nešić]] *[[Božo Nikolić]] *[[Nermin Nikšić]] *[[Zijad Nišić]] *Ž. Nježić *[[Franc Novak]] *[[Grujo Novaković]] *[[Fadil Novalić]] *[[Mevludin Nuhodžić]] == O == *[[Salko Obhođaš]] *[[Željko Obradović]] *[[Aida Obuća]] *[[Ševkija Okerić]] *[[Emir Oković]] *[[Ante Omazić]] *[[Marijan Oršolić]] *[[Salko Oruč]] *[[Stjepan Ostoja]] *[[Mirko Ostojić]] * [[Stjepan Ostojić|Stjepan II. Ostojić]] * [[Stjepan Tomaš Ostojić]] == P == *[[Miodrag Pajić]] *[[Ferdo Palac]] *[[Mustafa Pamuk]] *[[Augustin Papić]] *[[Radovan Papić]] *[[Borislav Paravac]] *[[Mustafa Pašić]] *[[Marko Pavić]] *[[Nermin Pećanac]] *[[Josip Pejaković]] *[[Mirko Pejanović]] *[[Vasa Pelagić]] *[[Jure Pelivan]] *[[Stipe Pelivan]] *[[Marina Pendeš]] *[[Davor Perinović]] *[[Nikola Perišić]] *[[Mile Perković]] *([[Leposava Lepa Perović]]) *([[Wolfgang Petritsch]]) *[[Ivo Pilar]]? *[[Obrad Piljak]] *[[Nezir Pivić]] *[[Ibrahim Pjanić]] *[[Biljana Plavšić]] *[[Muhidin Pleh]] *[[Fikret Plevljak]] *[[Sifet Podžić]] *[[Lavoslav Polić]] *[[Nedžad Polić]] *[[Nikola Poplašen]] *[[Ismet Popovac]] *[[Draško Popović]] *[[Oskar Potiorek]] *[[Hakija Pozderac]] *[[Hamdija Pozderac]] *[[Nurija Pozderac]] *[[Davor Pranjić]] *[[Sanela Prašović-Gadžo]] *[[Hasan Paša Predojević]] *[[Aleksandar Preka]] *[[Nikola Preka]] *([[Ognjen Prica]]) *[[Srđan Prica]] *[[Stanko Primorac]] - Ćane *[[Boro Princip]] *([[Gavrilo Princip]]) *[[Jadranko Prlić]]  *[[Hamid Pršeš]] *[[Đuro Pucar]] - Stari *[[Svetozar Pudarić]] *[[Atif Purivatra]]? == R == *[[Živko Radišić]] *[[Desnica Radivojević]] *[[Nebojša Radmanović]] *[[Igor Radojičić]] *[[Fahrudin Radončić]] *R. Radulović *[[Marina Raguš]] *[[Martin Raguž]] *[[Slaven Raguž]] *[[Mićo Rakić]] *[[Mustafa Ramić]] *[[Rijad Raščić]] *[[Ante Raštegorac]] *[[Stevo Rauš]] *[[Enver Redžić]] *[[Edina Rešidović]] *[[Borko Reljić]] *[[Milanko Renovica]] *[[Lejla Rešić]] *[[Nediljko Rimac]]  *[[Ali-paša Rizvanbegović]] *[[Slavko Rodić]] *[[Husein Rošić]] *[[Mustafa Ružnić]] == S == *[[Hamid Ekrem Sahinović]] *[[Bedrudin Salčinović]] *[[Izudin Saračević]] *[[Asim Sarajlić]]/Sarajlija *[[Mirsad Sarić]] *[[Murad Sarić]] *[[Stephan Sarkotić von Lovćen]] (''Stjepan Sarkotić'') *[[Milenko Savanović]] *Adalbert Schek (''Adalbert Šek'') *Halil? Seferović *[[Mustafa Sefo]] *[[Salko Selman]] *[[Haris Silajdžić]] *[[Samir Silajdžić]] *J. Simić *[[Mirko Simić]] *[[Miodrag Simović]] *[[Abdulah Skaka]] *[[Pero Skopljak]] *[[Bariša Smoljan]] *[[Darja Softić Kadenić]] *Džemal Sokolović *[[Gazi Ferhad-paša Sokolović]] *[[Mehmed Paša Sokolović]] *[[Ibrahim Spahić]] *Fehim ef. Spaho *[[Mehmed Spaho]] *[[Milan Srškić]] *[[Josip Stadler]] *[[Dragiša Stanivuković|Dragiša "Draško" Stanivuković]] *[[Milovan Stanković]] *[[Nenad Stevandić]] *[[Radovan Stijačić]] *[[Miladin Stjepanović]]   *[[Mladen Stojanović]] *[[Nikola Stojanović]] *P. Stokanović *[[Velimir Stojnić]] *[[Edin Subašić]] *[[Muhamed Sudžuka]] *[[Jakub Suljkanović]] *[[Jozo Sunarić]] == Š == *[[Muhamed Šaćirbegović]] (Muhamed "Mo" Sacirbey) *[[Nedžib Šaćirbegović]] *[[Mirsad Šahinović]] *[[Vehid Šahinović]] *Sulejman ef. [[Šarac]] *[[Zaim Šarac]] *Edin Šarčević *[[Ibrahim Šarić]] *[[Ivan Šarić]] *[[Mirko Šarović]] *[[Vlado Šegrt]] *[[Ahmet Šehović]] *[[Senad Šepić]] *[[Ilija Šimić]] *[[Akif Šeremet]] *([[Vojislav Šešelj]]) *[[Vladimir Šojić]] *[[Milan Škoro]] *[[Jovo Šmitran]] *[[Atanasije Šola]] *[[Vojislav Šola]] *[[Vladimir Šoljić]] *[[Nikola Špirić]] *([[Josip Štadler]]) *([[Gojko Šušak]]) == T == *[[Ivo Tadić]] *[[Marko Tadić]] *[[Ognjen Tadić]] *[[Simo Tadić]] *[[Arif Tanović]] *[[Zoran Tegeltija]] *[[Adnan Terzić]] *[[Redžo Terzič]] *[[Sulejman Tihić]] *[[Sejfudin Tokić]] *Stjepan III. Tomašević *[[Stanko Tomić]] *Osman Topal-paša *[[Momir Tošić]] *[[Mitar Trifunović]] "Učo" *[[Ana Trišić Babić]] *[[Jelena Trivić]] *[[Neđo Trninić]] *[[Bisera Turković]] *[[Spasoje Tuševljak]] *Stjepan Tvrtko I. *Stjepan Tvrtko II. Tvrtković == U == *[[Gojko Ubiparip]]  *[[Sulejman Ugljanin]] *[[Nihad Uk]]   *[[Zagorka Umićević]] *[[Bahrija Umihanić]] *[[Nazif Uruči]] *[[Milan Uzelac]] *[[Uglješa Uzelac]] == V == *Marjan Varešanin *[[Anđelko Vasić]] *[[Dušan Vasiljević]] *[[Mirsad Veladžić]] *[[Rudo Vidović]] *[[Zora Vidović]] *[[Hazim Vikalo]] *([[Salih Vilajetović]] - vodja odpora proti avstrijski okupaciji Bosne 1878) *[[Osman Vilović]] *[[Ivo Vincetić]] *[[Bojan Vipotnik]] *[[Radovan Višković]] *[[Nemanja Vlatković]] *[[Atanasije Vojislavić Šola]]  *[[Mirko Vranić (JLA)]] *[[Dragan Vrankić]] *[[Ante Vrdoljak]] *[[Božidar Vučurević]] *[[Todor Vujasinović]] - Toša *[[Zdenko Vukić]] *[[Krunoslav Vuković]] * [[Ljubomir Vulović]]  == Z == *[[Emina Zajmović]] *[[Mirsad Zaimović]] *[[Suad Zeljković]] *[[Muhamed Zlatar]] *[[Adem Zolj]] *[[Vinko Zorić]] *[[Željana Zovko]] *[[Branko Zrno]] *[[Krešimir Zubak]] *[[Adil Zulfikarpašić]] *[[Denis Zvizdić]] == Ž == * [[Milovan Žanić]] *[[Grujica Žarković]] *[[Izet Žigić]] *[[Milorad Živković]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami bosanskohercegovskih osebnosti|Politiki]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovski politiki|*]] qpphfzdzdneqpnb1w2w0fle49ppw7p9 0 67375 6731536 6726757 2026-08-05T17:48:10Z ~2026-32552-67 260877 /* K */ 6731536 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bolgari|bolgarskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Bolgarov|Bolgarija|bolgarskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Ivan Abadžiev]] - [[Asen Agov]] - (Aleksandăr I = ''Alexander Joseph von Battenberg'') - [[Čudomir Aleksandrov]] - [[Todor Aleksandrov Poporušev]] - [[Valentin Aleksandrov]] - [[Georgi Ananiev]] - [[Nikolina Angelkova]] - [[Anju Angelov]] - [[Atanas Atanasov]] - [[Georgi Atanasov]] - [[Kirčo Atanasov]] - [[Nedjalko Atanasov]] - [[Šterju Atanasov -Viktor|Šterju Atanasov-Viktor]] - [[Lučezar Avramov]] - [[Ruben Avramov (Levi)]] == B == [[Rumjana Bačvarova]] - [[Ivan Bagrjanov]] - [[Nikola Bakardžiev]] - [[Milko Balev]] - [[Bojan Bălgaranov]] - [[Stela Baltova]] - [[Cenko Bareva]] - [[Aleksandăr Belev]] - [[Georgi Benkovski]] - [[Petăr Beron]] - [[Ljuben Berov]] - [[Dimitar Blagoev|Dimităr Blagoev]] - [[Vela Blagoeva]] - [[Veselin Bliznakov]] - [[Georgi Bliznaški]] - [[Stefan Savov Bobčev]] - [[Cvetko (Cvjatko) Boboševski]] - [[Bogdan Bogdanov]] - [[Georgi Bogoev]] - [[Kliment Bojadžijev|Kliment Bojadžiev]] - [[Irina Bokova]] - [[Vladimir Bonev]] - [[Boris III.]] - [[Bojko Borisov]] - [[Aleksandăr Botev]] - [[Hristo Botev]] - [[Konstantin Bozveliev]] - [[Todor Božinov]] - ([[Panko Brašnarov]]) - ([[Mara Buneva]]) - [[Todor Burmov]] == C == [[Cecka Cačeva]]-Dangovska - [[Angel Canev]] - [[Stefan Canev]] - [[Aleksandăr Cankov]] - [[Angel Cankov]] - [[Dragan Cankov]] - [[Georgi Cankov]] - [[Najčo Canov]] - [[Canko Cerkovski]] - [[Tano Colov]] - [[Ivan Cončev]] - [[Nikolaj Conev]] - [[Cvetan Cvetanov]] == Č == [[Georgi Čankov]] - [[Todor Černokolev|Todor (Titko) Černokolev]] - [[Vălko Červenkov]] - [[Vasil Čičibaba]] == D == [[Georgi Damjanov]] - [[Rajko Damjanov|Rajko (Radivoj) Damjanov]] - [[Stefan Danailov]] - [[Stojan Danev]] (1858-1949) - [[Rajko Dăskalov]] - [[Svetla Dăskalova]] - [[Nikolaj Denkov]] - [[Petăr Dertliev]] - [[Diko Dikov]] - [[Hadži Dimităr]] - [[Aleksandăr Dimitrov]] - [[Andon Dimitrov]] - [[Angel Dimitrov]] - [[Dimităr Dimov Dimitrov|Dimităr Dimitrov]] - [[Filip Dimitrov]] - [[Gavril Genov Dimitrov]] - [[Georgi Dimitrov]] - [[Georgi Mihov Dimitrov]] - [[Martin Dimitrov]] - [[Stanke Dimitrov]] (''Stefan Dimitrov Todorov'') - [[Anastasia Georgieva Dimitrova-Moser]] - [[Dimităr Dimov]] - [[Zarica Dinkova]] - [[Simeon Djankov]] - [[Petăr Djulgerov]] - [[Georgi Dobrev]]? - [[Ahmed Dogan]] - [[Tomislav Dončev]] - [[Tatjana Dončeva]] - [[Aleksandr Dondukov-Korsakov]] - [[Aleksandăr Dimitrov|Gălăb Donev]] - [[Pančo Dorev]] - [[Petăr Nikolov Dradanov]] - [[Cola Dragojčeva]] (1900-93) - [[Marina Dragomiretskaja]] - [[Milan Drenčev]] - [[Vasil Drumev]] (''Metropolit Kliment'') - [[Angel Džambazki]] - [[Petăr Džidrov]]? - [[Dobri Džurov]] == E == [[Kazimir Ernrot]] (''Johan Casimir Ehrnrooth'') (finsko-ruski) == F == [[Jordanka Fandakova]] - [[Ferdinand I. Bolgarski|Ferdinand I.]] (''Ferdinand Maximilian Karl Leopold Maria von Sachsen-Coburg und Gotha'') - [[Ivan Fičev]] - [[Griša Filipov|Griša (Georgi) Filipov]] - [[Bogdan Dimitrov Filov|Bogdan D. Filov]]  == G == [[Marija Gabriel]] (r. ''Nedelčeva'') - [[Dimităr Ganev|Dimităr (Dimo) Ganev]] - [[Stojan Ganev]] - [[Venelin Ganev]] - [[Sava Ganovski]] - [[Ivan Garvanov]] - [[Georg Georgiev]] ''-'' [[Kimon Georgiev]] [[Stojanov]] - [[Nikolaj Georgiev]] - [[Kristalina Georgieva]] - [[Mihail Gerdžikov]] - [[Ognjan Gerdžikov]] - [[Ivan Gešev]] - [[Ivan Evstratiev Gešov]] - [[Andrej Gjurov]] - [[Dimităr Glavčev]] - [[Ljuben Gocev]] - [[Solomon Lazarov Goldstein]] - [[Vladislav Goranov]] - [[Gorica Grančarova-Kožareva]] - [[Dimităr Grekov]] - [[Mitko Grigorov]] - [[Vanja Grigorova]] - ([[Dame Gruev]]) - [[Petăr Gudev]] - [[Spiro Gulabčev]] - [[Kiril Gunev]] - [[Georgi Gvozdejkov]] == H == [[Dimo Hadži-Dimov]]/[[Hadžidimov]] (Mak.) - [[Panajot Hitov]] - Emil Hristov Stajkov - [[Ivan Hristov Bašev]] - [[Rumen Hristov]] - [[Aleksandra Hristova]] == I == [[Todor Ikonomov]] - [[Petko Iliev]] - [[Reneta Indžova]] - [[Ilijana Iotova]] - [[Todor Ivančov]] - [[Aleksi Ivanov]] (''Alexe Ion Bǎdǎrǎu'') - [[Blagoja Ivanov-Kosta]] - [[Georgi Čankov Ivanov|Georgi (Čankov) Ivanov]] - [[Hristo Ivanov]] - [[Nikola Ivanov]] - [[Nikolaj Georgiev Ivanov|Nikolaj (Georgiev) Ivanov]] == J == [[Jane Janev]] - [[Stefan Janev]] - [[Georgi Jankulov]] - Konstantin (Josef) Jireček - [[Aleksandăr Jordanov]] - [[Georgi Jordanov]] - [[Toško Jordanov]] Hadžitodorov - [[Jordan Jotov]] - [[Ilijana Jotova|Ilijana (Malinova) Jotova]] - [[Cvetlin Jovčev]] - [[Anton Jugov]] - [[Plamen Jurukov]] == K == [[Emil Kabaivanov]] - [[Ivajlo Kalfin]] - [[Hristo Kalfov]] - [[Krasimir Kanev]] - [[Radan Kanev]] - [[Mustafa Sali Karadaji]] - [[Grozdan Karadžov]] - [[Ivan Karaivanov]] (bolg.-jsl.) - [[Cveta Karajančeva]] - [[Aleksandǎr Karakačanov]] - [[Dončo Karakačanov]] - [[Krasimir Karakačanov]] - [[Stefan Karadža]] - [[Ljuben Karavelov]] - [[Petko Karavelov]] - [[Cveta Karjančeva]] - [[Menča (Melpomena) Karničeva]] - [[Danail Kirilov]] - [[Georgi Kirkov]] - [[Tina Kirkova]] - [[Aleksandăr Kiseljov]] - [[Natalija Kiselova]] - [[Georgi Kjoseivanov]] - [[Ilhan Kjučjuk]] - Kiril Knjaz Preslavski - Metropolit Kliment (''Vasil Drumev'') - [[Kiril Klisurski]] - [[Vasil Kolarov]] - [[Elka Konstantinova]] - [[Kostadin Kostadinov]] - [[Ivan Kostov|Ivan (Jordanov) Kostov]] - [[Mladen Kostov]] - [[Trajčo Kostov]] - [[Stilijan Kovačev]] - [[Diana Kovačeva]] - [[Ferdinand Kozovski]] - [[Ilija Kožuharov]] (1893-1994) - [[Krastju Krastev]] - [[Menča Krničeva]] - [[Malina Krumova]] - [[Penčo Kubadinski]] - [[Todor Kulev]] - [[Georgi Kulišev]] - [[Kostadinka Kuneva]] - [[Meglena Kuneva]] - [[Petăr Kunin|Petăr (Petko) Kunin]] == L == Ruben Avramov Levi - [[Vasil Levski]] - [[Aleksandar Lilov]] - [[Andrej Ljapčev|Andrej (Tasev) Ljapčev]] (Tarpov) - [[Nikola Logofetov]] - [[Andrej Lukanov]] - [[Karlo Lukanov]] - [[Todor Lukanov]] - [[Božidar Lukarski]] - [[Hristo Lukov]] - [[Kosta Lulčev]] == M == [[Mihail Madžarov]] - [[Aleksandăr Malinov]] - Ilijana Malinova Jotova - [[Maja Manolova]] - [[Ivan Marazov]] - [[Veselin Mareški]] - [[Angel Marin]] - [[Ivan Marinov]] - [[Stojan Markov]] - [[Hristo Matov]] - [[Ljutvi Ahmed Mestan]] - [[Hristo Mihajlov]] - [[Ivan (Vančo) Mihajlov]] (1896-1990) ali V. M. Popov (1897-1982) - [[Ekaterina Mihajlova]] - [[Nadežda Mihajlova]] - [[Nikola Mihajlov Mihov]] - [[Mihail Mikov|Mihail Mihov]] - [[Mihail Mikov]] - [[Nikolaj Milkov]] - [[Ivajlo Mirčev]] - [[Iva Miteva]] - [[Daniel Mitov]] - [[Nikolaj Mladenov]] - [[Petăr Mladenov]] - [[Atanas Moskov]] - [[Stojčko Mošanov|Stojč(k)o Mošanov]] - [[Anastasija Mozer]] - [[Konstantin Muraviev]] - [[Nikola Mušanov]] - [[Jordan Mutafčiev]] - [[Sava Mutkurov]] == N == [[Gligorij Načovič]] - [[Georgi Nadžakov]] - [[Angel Najdenov]] - [[Kalin Najdenov]] - [[Nikola Najdenov]] - [[Radi Najdenov]] - [[Marija Gabriel|Marija ''Nedelčeva'']] - [[Minčo Nejčev]] - [[Nikolaj Nenčev]] - [[Nikifor Nikiforov]] - [[Danail Nikolaev]] - [[Hristo Nikolov]] - [[Plamen Nikolov]] - [[Marijana Nikolova]] - [[Kornelija Ninova]] - [[Bojko Noev]] - [[Javor Notev]] == O == [[Aleksandăr Malinov|Dimităr Obšti]]/Nikolić (Nikolov) - Petar Orahovac - [[Plamen Orešarski]] - [[Rumen Ovčarov]] - [[Stojan Ovčarov]] == P == [[Georgi Panajotov]] - [[Petăr Pančevski|Petăr (Petko) Pančevski]] - [[Ivan Panev]] - [[Olimpij Panov]] - [[Todor Panica]] - [[Georgi Pankov]] - [[Nikola Papazov]] - [[Stefan Paprikov]] - [[Petja Părvanova]] - [[Solomon Isak Pasi]]/Passy - [[Aleksandăr Paunov]] - [[Dimităr Pavlov]] - [[Todor Pavlov]] - [[Liljana Pavlova]] - [[Deljan Peevski]] - [[Atanas Pekanov]] - [[Pelo Pelovski]] - [[Dimităr Petkov]] - [[Dobri Petkov]] - [[Kiril Petkov]] - [[Nikola Petkov|Nikola (Dimitrov) Petkov]] - [[Rumen Petkov]] - [[Temenužka Petkova]] - [[Račo Petrov]] Stojanov - [[Georgi Pinčev]] - [[Georgi Pirinski]] - [[Rosen Plevneljev]] - [[Petrăr Pop-Arsov]] - [[Radoj Popivanov]] - [[Blagoj Popov]] (1902-1968) - [[Dimităr Popov|Dimităr (Iliev) Popov]] (Pokriva) - [[Julian Popov]] - [[Vladimir Poptomov]] - [[Georgi Părvanov]] - [[Petja Părvanova]] - [[Todor Prahov]] - [[Ivan Prămov]] - [[Aleksandăr Protogerov]] == R == [[Muravej Radev]] - [[Rumen Radev]] - [[Vasil Radoslavov|Vasil (Hristov) Radoslavov]] - [[Marin Rajkov]] - [[Georgi Sava Rakovski|Georgi (Sava) Rakovski]] - [[Bojko Raškov]] == S == [[Simeon Sakskoburggotski]] (Simeon Borisov Sakskoburgotski /Simeon II. Bolgarski) - [[Boris Sarafov]] - [[Mihail Savov]] - [[Stefan Savov]] - [[Blagovest Sendov]] - [[Volen Siderov]] - Simeon Varnensko-Preslavski - [[Valeri Simeonov]] - [[Hristo Slavejkov]] - [[Petko Slavejkov]] - [[Atanas Slavov]] - [[Leonid Soboljov|Leonid Soboljev]] - [[Stefan Sofijanski]] - [[Jordan Sokolov]] - [[Angel Solakov]] - [[Emil Hristov Stajkov]] - [[Enčo Stajkov]] - [[Dimităr Stančov]] - [[Dimităr Stanišev]] - [[Sergej Stanišev]] - [[Stefan Stambolov]] - [[Aleksandăr Stambolijski]] - [[Svetlan Stoev]] - [[Georgi Stoilov]] - [[Dimităr Stančov|Hadži Dimităr Stoilov]] - [[Konstantin Stoilov]] - [[Dimităr Stojanov]] - [[Kalin Stojanov]] - [[Petăr Stojanov]] - [[Milena Stojčeva]] - [[Grigor Stojčkov]] - [[Stojko Stojkov]] - [[Georgi Ivanov Stranski|Georgi Stranski]] - [[Nikola Suknarov]] - [[Nikolaj Svinarov]] == Š == [[Ivanka Šalapatova]] - [[Ivan Šišmanov]] - [[Metodije Šatorov|Metodi(je) Šatorov]] (?) - [[Svetoslav Stojanov Šivarov|Svetoslav (Stojanov) Šivarov]] == T == [[Todor Tagarev]] - [[Mihail Takev]] - [[Peko Takov]] - [[Petăr Tančev]] - [[Georgi Tanev]] - [[Kliment Tărnovski]] (''Vasil Drumev'') - [[Boris Taskov]] - [[Hristo Tatarčev]] - [[Teodor Teodorov]] - [[Dobri Terpešev]] - [[Vasil Terziev]] - [[Nikolaj Todorov]] - [[Petăr Todorov]] - [[Stanko Todorov]] - [[Konstantin Tomov]] - [[Dimităr Tončev]] - [[Andrej Slavov Tošev]] - [[Emel Etem Toškova]] - [[Filip Totju]] - [[Georgi Trajkov]] Girovski - [[Mitar Trajkov]] - [[Kliment Tărnovski]] - [[Dobri Tărpešev]] - [[Krăstju Tričkov]] - [[Vladimir Tričkov|Vladimir (Vlado) Tričkov]] - [[Slavi Trifonov]] == V == [[Dimităr Vačov]] - [[Ivan Vălkov]] - [[Viktor Vălkov]] - [[Vencislav Vărbanov]] - [[Asen Vasilev]] - [[Anastas Vatev]] - (''[[Ralica Vasileva]]-novinarka CNN'') - [[Georgi Vazov]] - [[Boris Velčev]] - [[Damjan Velčev]] - [[Milen Velčev]] - [[Veličko Veličkov]] (diplomat) - [[Borislav Velikov]] - [[Georgi Veselinov]] - [[Žan Videnov]] - [[Panajot Volov]] - == Z == [[Ekaterina Zaharieva]] (''Ekaterina Spasova Gečeva-Zaharieva'') - [[Dragomir Zakov]] - [[Kiro Petrov Zanev]] (=''Bačo Kiro'') - [[Kiril Zarev]] - [[Krum Zarkov|Krum (Kostadinov) Zarkov]] - [[Penčo Zlatev]] - [[Petko Zlatev]] - [[Denica Zlateva]] == Ž == [[Nikola Žekov]] - [[Želju Želev]] - [[Rumjana Želeva]] - [[Rosen Željazkov]] - [[Georgi Živkov]] - [[Todor Živkov]] - [[Živko Živkov]] - [[Ljudmila Živkova|Ljudmila T. Živkova]] - [[Evgenija (Ženi) Živkova]] ==Glej tudi== * [[Seznam makedonskih politikov]]; [[Seznam srbskih politikov]], [[seznam romunskih politikov]], [[seznam turških politikov]], [[seznam grških politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Bolgarov|Politiki]] [[Kategorija:Bolgarski politiki|*]] 0g2w1vknkkrp7d25lk8ulw6ycdnujnf 6731538 6731536 2026-08-05T17:56:12Z ~2026-32552-67 260877 /* K */ 6731538 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bolgari|bolgarskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Bolgarov|Bolgarija|bolgarskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Ivan Abadžiev]] - [[Asen Agov]] - (Aleksandăr I = ''Alexander Joseph von Battenberg'') - [[Čudomir Aleksandrov]] - [[Todor Aleksandrov Poporušev]] - [[Valentin Aleksandrov]] - [[Georgi Ananiev]] - [[Nikolina Angelkova]] - [[Anju Angelov]] - [[Atanas Atanasov]] - [[Georgi Atanasov]] - [[Kirčo Atanasov]] - [[Nedjalko Atanasov]] - [[Šterju Atanasov -Viktor|Šterju Atanasov-Viktor]] - [[Lučezar Avramov]] - [[Ruben Avramov (Levi)]] == B == [[Rumjana Bačvarova]] - [[Ivan Bagrjanov]] - [[Nikola Bakardžiev]] - [[Milko Balev]] - [[Bojan Bălgaranov]] - [[Stela Baltova]] - [[Cenko Bareva]] - [[Aleksandăr Belev]] - [[Georgi Benkovski]] - [[Petăr Beron]] - [[Ljuben Berov]] - [[Dimitar Blagoev|Dimităr Blagoev]] - [[Vela Blagoeva]] - [[Veselin Bliznakov]] - [[Georgi Bliznaški]] - [[Stefan Savov Bobčev]] - [[Cvetko (Cvjatko) Boboševski]] - [[Bogdan Bogdanov]] - [[Georgi Bogoev]] - [[Kliment Bojadžijev|Kliment Bojadžiev]] - [[Irina Bokova]] - [[Vladimir Bonev]] - [[Boris III.]] - [[Bojko Borisov]] - [[Aleksandăr Botev]] - [[Hristo Botev]] - [[Konstantin Bozveliev]] - [[Todor Božinov]] - ([[Panko Brašnarov]]) - ([[Mara Buneva]]) - [[Todor Burmov]] == C == [[Cecka Cačeva]]-Dangovska - [[Angel Canev]] - [[Stefan Canev]] - [[Aleksandăr Cankov]] - [[Angel Cankov]] - [[Dragan Cankov]] - [[Georgi Cankov]] - [[Najčo Canov]] - [[Canko Cerkovski]] - [[Tano Colov]] - [[Ivan Cončev]] - [[Nikolaj Conev]] - [[Cvetan Cvetanov]] == Č == [[Georgi Čankov]] - [[Todor Černokolev|Todor (Titko) Černokolev]] - [[Vălko Červenkov]] - [[Vasil Čičibaba]] == D == [[Georgi Damjanov]] - [[Rajko Damjanov|Rajko (Radivoj) Damjanov]] - [[Stefan Danailov]] - [[Stojan Danev]] (1858-1949) - [[Rajko Dăskalov]] - [[Svetla Dăskalova]] - [[Nikolaj Denkov]] - [[Petăr Dertliev]] - [[Diko Dikov]] - [[Hadži Dimităr]] - [[Aleksandăr Dimitrov]] - [[Andon Dimitrov]] - [[Angel Dimitrov]] - [[Dimităr Dimov Dimitrov|Dimităr Dimitrov]] - [[Filip Dimitrov]] - [[Gavril Genov Dimitrov]] - [[Georgi Dimitrov]] - [[Georgi Mihov Dimitrov]] - [[Martin Dimitrov]] - [[Stanke Dimitrov]] (''Stefan Dimitrov Todorov'') - [[Stefan Dimitrov]] - [[Anastasia Georgieva Dimitrova-Moser]] - [[Dimităr Dimov]] - [[Zarica Dinkova]] - [[Simeon Djankov]] - [[Petăr Djulgerov]] - [[Georgi Dobrev]]? - [[Ahmed Dogan]] - [[Tomislav Dončev]] - [[Tatjana Dončeva]] - [[Aleksandr Dondukov-Korsakov]] - [[Aleksandăr Dimitrov|Gălăb Donev]] - [[Pančo Dorev]] - [[Petăr Nikolov Dradanov]] - [[Cola Dragojčeva]] (1900-93) - [[Marina Dragomiretskaja]] - [[Milan Drenčev]] - [[Vasil Drumev]] (''Metropolit Kliment'') - [[Angel Džambazki]] - [[Petăr Džidrov]]? - [[Dobri Džurov]] == E == [[Kazimir Ernrot]] (''Johan Casimir Ehrnrooth'') (finsko-ruski) == F == [[Jordanka Fandakova]] - [[Ferdinand I. Bolgarski|Ferdinand I.]] (''Ferdinand Maximilian Karl Leopold Maria von Sachsen-Coburg und Gotha'') - [[Ivan Fičev]] - [[Griša Filipov|Griša (Georgi) Filipov]] - [[Bogdan Dimitrov Filov|Bogdan D. Filov]]  == G == [[Marija Gabriel]] (r. ''Nedelčeva'') - [[Dimităr Ganev|Dimităr (Dimo) Ganev]] - [[Stojan Ganev]] - [[Venelin Ganev]] - [[Sava Ganovski]] - [[Ivan Garvanov]] - [[Georg Georgiev]] ''-'' [[Kimon Georgiev]] [[Stojanov]] - [[Nikolaj Georgiev]] - [[Kristalina Georgieva]] - [[Mihail Gerdžikov]] - [[Ognjan Gerdžikov]] - [[Ivan Gešev]] - [[Ivan Evstratiev Gešov]] - [[Andrej Gjurov]] - [[Dimităr Glavčev]] - [[Ljuben Gocev]] - [[Solomon Lazarov Goldstein]] - [[Vladislav Goranov]] - [[Gorica Grančarova-Kožareva]] - [[Dimităr Grekov]] - [[Mitko Grigorov]] - [[Vanja Grigorova]] - ([[Dame Gruev]]) - [[Petăr Gudev]] - [[Spiro Gulabčev]] - [[Kiril Gunev]] - [[Georgi Gvozdejkov]] == H == [[Dimo Hadži-Dimov]]/[[Hadžidimov]] (Mak.) - [[Panajot Hitov]] - Emil Hristov Stajkov - [[Ivan Hristov Bašev]] - [[Rumen Hristov]] - [[Aleksandra Hristova]] == I == [[Todor Ikonomov]] - [[Petko Iliev]] - [[Reneta Indžova]] - [[Ilijana Iotova]] - [[Todor Ivančov]] - [[Aleksi Ivanov]] (''Alexe Ion Bǎdǎrǎu'') - [[Blagoja Ivanov-Kosta]] - [[Georgi Čankov Ivanov|Georgi (Čankov) Ivanov]] - [[Hristo Ivanov]] - [[Nikola Ivanov]] - [[Nikolaj Georgiev Ivanov|Nikolaj (Georgiev) Ivanov]] == J == [[Jane Janev]] - [[Stefan Janev]] - [[Georgi Jankulov]] - Konstantin (Josef) Jireček - [[Aleksandăr Jordanov]] - [[Georgi Jordanov]] - [[Toško Jordanov]] Hadžitodorov - [[Jordan Jotov]] - [[Ilijana Jotova|Ilijana (Malinova) Jotova]] - [[Cvetlin Jovčev]] - [[Anton Jugov]] - [[Plamen Jurukov]] == K == [[Emil Kabaivanov]] - [[Ivajlo Kalfin]] - [[Hristo Kalfov]] - [[Krasimir Kanev]] - [[Radan Kanev]] - [[Mustafa Sali Karadaji]] - [[Grozdan Karadžov]] - [[Ivan Karaivanov]] (bolg.-jsl.) - [[Cveta Karajančeva]] - [[Aleksandǎr Karakačanov]] - [[Dončo Karakačanov]] - [[Krasimir Karakačanov]] - [[Stefan Karadža]] - [[Ljuben Karavelov]] - [[Petko Karavelov]] - [[Cveta Karjančeva]] - [[Menča (Melpomena) Karničeva]] - [[Danail Kirilov]] - [[Georgi Kirkov]] - [[Tina Kirkova]] - [[Aleksandăr Kiseljov]] - [[Natalija Kiselova]] - [[Georgi Kjoseivanov]] - [[Ilhan Kjučjuk]] - Kiril Knjaz Preslavski - Metropolit Kliment (''Vasil Drumev'') - [[Kiril Klisurski]] - [[Vasil Kolarov]] - [[Ivan Kondov]] - [[Elka Konstantinova]] - [[Kostadin Kostadinov]] - [[Ivan Kostov|Ivan (Jordanov) Kostov]] - [[Mladen Kostov]] - [[Trajčo Kostov]] - [[Stilijan Kovačev]] - [[Diana Kovačeva]] - [[Ferdinand Kozovski]] - [[Ilija Kožuharov]] (1893-1994) - [[Krastju Krastev]] - [[Menča Krničeva]] - [[Malina Krumova]] - [[Penčo Kubadinski]] - [[Todor Kulev]] - [[Georgi Kulišev]] - [[Kostadinka Kuneva]] - [[Meglena Kuneva]] - [[Petăr Kunin|Petăr (Petko) Kunin]] == L == Ruben Avramov Levi - [[Vasil Levski]] - [[Aleksandar Lilov]] - [[Andrej Ljapčev|Andrej (Tasev) Ljapčev]] (Tarpov) - [[Nikola Logofetov]] - [[Andrej Lukanov]] - [[Karlo Lukanov]] - [[Todor Lukanov]] - [[Božidar Lukarski]] - [[Hristo Lukov]] - [[Kosta Lulčev]] == M == [[Mihail Madžarov]] - [[Aleksandăr Malinov]] - Ilijana Malinova Jotova - [[Maja Manolova]] - [[Ivan Marazov]] - [[Veselin Mareški]] - [[Angel Marin]] - [[Ivan Marinov]] - [[Stojan Markov]] - [[Hristo Matov]] - [[Ljutvi Ahmed Mestan]] - [[Hristo Mihajlov]] - [[Ivan (Vančo) Mihajlov]] (1896-1990) ali V. M. Popov (1897-1982) - [[Ekaterina Mihajlova]] - [[Nadežda Mihajlova]] - [[Nikola Mihajlov Mihov]] - [[Mihail Mikov|Mihail Mihov]] - [[Mihail Mikov]] - [[Nikolaj Milkov]] - [[Ivajlo Mirčev]] - [[Iva Miteva]] - [[Daniel Mitov]] - [[Nikolaj Mladenov]] - [[Petăr Mladenov]] - [[Atanas Moskov]] - [[Stojčko Mošanov|Stojč(k)o Mošanov]] - [[Anastasija Mozer]] - [[Konstantin Muraviev]] - [[Nikola Mušanov]] - [[Jordan Mutafčiev]] - [[Sava Mutkurov]] == N == [[Gligorij Načovič]] - [[Georgi Nadžakov]] - [[Angel Najdenov]] - [[Kalin Najdenov]] - [[Nikola Najdenov]] - [[Radi Najdenov]] - [[Marija Gabriel|Marija ''Nedelčeva'']] - [[Minčo Nejčev]] - [[Nadežda Nejnski]] - [[Nikolaj Nenčev]] - [[Nikifor Nikiforov]] - [[Danail Nikolaev]] - [[Hristo Nikolov]] - [[Plamen Nikolov]] - [[Marijana Nikolova]] - [[Kornelija Ninova]] - [[Bojko Noev]] - [[Javor Notev]] == O == [[Aleksandăr Malinov|Dimităr Obšti]]/Nikolić (Nikolov) - Petar Orahovac - [[Plamen Orešarski]] - [[Rumen Ovčarov]] - [[Stojan Ovčarov]] == P == [[Georgi Panajotov]] - [[Petăr Pančevski|Petăr (Petko) Pančevski]] - [[Ivan Panev]] - [[Olimpij Panov]] - [[Todor Panica]] - [[Georgi Pankov]] - [[Nikola Papazov]] - [[Stefan Paprikov]] - [[Petja Părvanova]] - [[Solomon Isak Pasi]]/Passy - [[Aleksandăr Paunov]] - [[Dimităr Pavlov]] - [[Todor Pavlov]] - [[Liljana Pavlova]] - [[Deljan Peevski]] - [[Atanas Pekanov]] - [[Pelo Pelovski]] - [[Dimităr Petkov]] - [[Dobri Petkov]] - [[Kiril Petkov]] - [[Nikola Petkov|Nikola (Dimitrov) Petkov]] - [[Rumen Petkov]] - [[Ljudmila Petkova]] - [[Temenužka Petkova]] - [[Račo Petrov]] ''Stojanov'' - [[Velislava Petrova-Čamo]]<nowiki/>va - [[Georgi Pinčev]] - [[Georgi Pirinski]] - [[Rosen Plevneljev]] - [[Petrăr Pop-Arsov]] - [[Radoj Popivanov]] - [[Blagoj Popov]] (1902-1968) - [[Dimităr Popov|Dimităr (Iliev) Popov]] (Pokriva) - [[Julian Popov]] - [[Vladimir Poptomov]] - [[Georgi Părvanov]] - [[Petja Părvanova]] - [[Todor Prahov]] - [[Ivan Prămov]] - [[Aleksandăr Protogerov]] == R == [[Muravej Radev]] - [[Rumen Radev]] - [[Vasil Radoslavov|Vasil (Hristov) Radoslavov]] - [[Marin Rajkov]] - [[Georgi Sava Rakovski|Georgi (Sava) Rakovski]] - [[Bojko Raškov]] == S == [[Simeon Sakskoburggotski]] (Simeon Borisov Sakskoburgotski /Simeon II. Bolgarski) - [[Boris Sarafov]] - [[Mihail Savov]] - [[Stefan Savov]] - [[Blagovest Sendov]] - [[Volen Siderov]] - Simeon Varnensko-Preslavski - [[Valeri Simeonov]] - [[Hristo Slavejkov]] - [[Petko Slavejkov]] - [[Atanas Slavov]] - [[Leonid Soboljov|Leonid Soboljev]] - [[Stefan Sofijanski]] - [[Jordan Sokolov]] - [[Angel Solakov]] - [[Emil Hristov Stajkov]] - [[Enčo Stajkov]] - [[Dimităr Stančov]] - [[Dimităr Stanišev]] - [[Sergej Stanišev]] - [[Stefan Stambolov]] - [[Aleksandăr Stambolijski]] - [[Svetlan Stoev]] - [[Georgi Stoilov]] - [[Dimităr Stančov|Hadži Dimităr Stoilov]] - [[Konstantin Stoilov]] - [[Dimităr Stojanov]] - [[Kalin Stojanov]] - [[Petăr Stojanov]] - [[Milena Stojčeva]] - [[Grigor Stojčkov]] - [[Stojko Stojkov]] - [[Georgi Ivanov Stranski|Georgi Stranski]] - [[Nikola Suknarov]] - [[Nikolaj Svinarov]] == Š == [[Ivanka Šalapatova]] - [[Ivan Šišmanov]] - [[Metodije Šatorov|Metodi(je) Šatorov]] (?) - [[Svetoslav Stojanov Šivarov|Svetoslav (Stojanov) Šivarov]] == T == [[Todor Tagarev]] - [[Mihail Takev]] - [[Peko Takov]] - [[Petăr Tančev]] - [[Georgi Tanev]] - [[Kliment Tărnovski]] (''Vasil Drumev'') - [[Boris Taskov]] - [[Hristo Tatarčev]] - [[Teodor Teodorov]] - [[Dobri Terpešev]] - [[Vasil Terziev]] - [[Nikolaj Todorov]] - [[Petăr Todorov]] - [[Stanko Todorov]] - [[Konstantin Tomov]] - [[Dimităr Tončev]] - [[Andrej Slavov Tošev]] - [[Emel Etem Toškova]] - [[Filip Totju]] - [[Georgi Trajkov]] Girovski - [[Mitar Trajkov]] - [[Kliment Tărnovski]] - [[Dobri Tărpešev]] - [[Krăstju Tričkov]] - [[Vladimir Tričkov|Vladimir (Vlado) Tričkov]] - [[Slavi Trifonov]] == V == [[Dimităr Vačov]] - [[Ivan Vălkov]] - [[Viktor Vălkov]] - [[Vencislav Vărbanov]] - [[Asen Vasilev]] - [[Anastas Vatev]] - (''[[Ralica Vasileva]]-novinarka CNN'') - [[Georgi Vazov]] - [[Boris Velčev]] - [[Damjan Velčev]] - [[Milen Velčev]] - [[Veličko Veličkov]] (diplomat) - [[Borislav Velikov]] - [[Georgi Veselinov]] - [[Žan Videnov]] - [[Panajot Volov]] - == Z == [[Atanas Zafirov]] - [[Ekaterina Zaharieva]] (''Ekaterina Spasova Gečeva-Zaharieva'') - [[Dragomir Zakov]] - [[Kiro Petrov Zanev]] (=''Bačo Kiro'') - [[Kiril Zarev]] - [[Krum Zarkov|Krum (Kostadinov) Zarkov]] - [[Penčo Zlatev]] - [[Petko Zlatev]] - [[Denica Zlateva]] == Ž == [[Nikola Žekov]] - [[Želju Želev]] - [[Rumjana Želeva]] - [[Rosen Željazkov]] - [[Georgi Živkov]] - [[Todor Živkov]] - [[Živko Živkov]] - [[Ljudmila Živkova|Ljudmila T. Živkova]] - [[Evgenija (Ženi) Živkova]] ==Glej tudi== * [[Seznam makedonskih politikov]]; [[Seznam srbskih politikov]], [[seznam romunskih politikov]], [[seznam turških politikov]], [[seznam grških politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Bolgarov|Politiki]] [[Kategorija:Bolgarski politiki|*]] fsea0dvcda0sojtuxxrmsxbfne3oxgk 6731579 6731538 2026-08-05T20:22:12Z ~2026-32552-67 260877 /* H */ 6731579 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bolgari|bolgarskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Bolgarov|Bolgarija|bolgarskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Ivan Abadžiev]] - [[Asen Agov]] - (Aleksandăr I = ''Alexander Joseph von Battenberg'') - [[Čudomir Aleksandrov]] - [[Todor Aleksandrov Poporušev]] - [[Valentin Aleksandrov]] - [[Georgi Ananiev]] - [[Nikolina Angelkova]] - [[Anju Angelov]] - [[Atanas Atanasov]] - [[Georgi Atanasov]] - [[Kirčo Atanasov]] - [[Nedjalko Atanasov]] - [[Šterju Atanasov -Viktor|Šterju Atanasov-Viktor]] - [[Lučezar Avramov]] - [[Ruben Avramov (Levi)]] == B == [[Rumjana Bačvarova]] - [[Ivan Bagrjanov]] - [[Nikola Bakardžiev]] - [[Milko Balev]] - [[Bojan Bălgaranov]] - [[Stela Baltova]] - [[Cenko Bareva]] - [[Aleksandăr Belev]] - [[Georgi Benkovski]] - [[Petăr Beron]] - [[Ljuben Berov]] - [[Dimitar Blagoev|Dimităr Blagoev]] - [[Vela Blagoeva]] - [[Veselin Bliznakov]] - [[Georgi Bliznaški]] - [[Stefan Savov Bobčev]] - [[Cvetko (Cvjatko) Boboševski]] - [[Bogdan Bogdanov]] - [[Georgi Bogoev]] - [[Kliment Bojadžijev|Kliment Bojadžiev]] - [[Irina Bokova]] - [[Vladimir Bonev]] - [[Boris III.]] - [[Bojko Borisov]] - [[Aleksandăr Botev]] - [[Hristo Botev]] - [[Konstantin Bozveliev]] - [[Todor Božinov]] - ([[Panko Brašnarov]]) - ([[Mara Buneva]]) - [[Todor Burmov]] == C == [[Cecka Cačeva]]-Dangovska - [[Angel Canev]] - [[Stefan Canev]] - [[Aleksandăr Cankov]] - [[Angel Cankov]] - [[Dragan Cankov]] - [[Georgi Cankov]] - [[Najčo Canov]] - [[Canko Cerkovski]] - [[Tano Colov]] - [[Ivan Cončev]] - [[Nikolaj Conev]] - [[Cvetan Cvetanov]] == Č == [[Georgi Čankov]] - [[Todor Černokolev|Todor (Titko) Černokolev]] - [[Vălko Červenkov]] - [[Vasil Čičibaba]] == D == [[Georgi Damjanov]] - [[Rajko Damjanov|Rajko (Radivoj) Damjanov]] - [[Stefan Danailov]] - [[Stojan Danev]] (1858-1949) - [[Rajko Dăskalov]] - [[Svetla Dăskalova]] - [[Nikolaj Denkov]] - [[Petăr Dertliev]] - [[Diko Dikov]] - [[Hadži Dimităr]] - [[Aleksandăr Dimitrov]] - [[Andon Dimitrov]] - [[Angel Dimitrov]] - [[Dimităr Dimov Dimitrov|Dimităr Dimitrov]] - [[Filip Dimitrov]] - [[Gavril Genov Dimitrov]] - [[Georgi Dimitrov]] - [[Georgi Mihov Dimitrov]] - [[Martin Dimitrov]] - [[Stanke Dimitrov]] (''Stefan Dimitrov Todorov'') - [[Stefan Dimitrov]] - [[Anastasia Georgieva Dimitrova-Moser]] - [[Dimităr Dimov]] - [[Zarica Dinkova]] - [[Simeon Djankov]] - [[Petăr Djulgerov]] - [[Georgi Dobrev]]? - [[Ahmed Dogan]] - [[Tomislav Dončev]] - [[Tatjana Dončeva]] - [[Aleksandr Dondukov-Korsakov]] - [[Aleksandăr Dimitrov|Gălăb Donev]] - [[Pančo Dorev]] - [[Petăr Nikolov Dradanov]] - [[Cola Dragojčeva]] (1900-93) - [[Marina Dragomiretskaja]] - [[Milan Drenčev]] - [[Vasil Drumev]] (''Metropolit Kliment'') - [[Angel Džambazki]] - [[Petăr Džidrov]]? - [[Dobri Džurov]] == E == [[Kazimir Ernrot]] (''Johan Casimir Ehrnrooth'') (finsko-ruski) == F == [[Jordanka Fandakova]] - [[Ferdinand I. Bolgarski|Ferdinand I.]] (''Ferdinand Maximilian Karl Leopold Maria von Sachsen-Coburg und Gotha'') - [[Ivan Fičev]] - [[Griša Filipov|Griša (Georgi) Filipov]] - [[Bogdan Dimitrov Filov|Bogdan D. Filov]]  == G == [[Marija Gabriel]] (r. ''Nedelčeva'') - [[Dimităr Ganev|Dimităr (Dimo) Ganev]] - [[Stojan Ganev]] - [[Venelin Ganev]] - [[Sava Ganovski]] - [[Ivan Garvanov]] - [[Georg Georgiev]] ''-'' [[Kimon Georgiev]] [[Stojanov]] - [[Nikolaj Georgiev]] - [[Kristalina Georgieva]] - [[Mihail Gerdžikov]] - [[Ognjan Gerdžikov]] - [[Ivan Gešev]] - [[Ivan Evstratiev Gešov]] - [[Andrej Gjurov]] - [[Dimităr Glavčev]] - [[Ljuben Gocev]] - [[Solomon Lazarov Goldstein]] - [[Vladislav Goranov]] - [[Gorica Grančarova-Kožareva]] - [[Dimităr Grekov]] - [[Mitko Grigorov]] - [[Vanja Grigorova]] - ([[Dame Gruev]]) - [[Petăr Gudev]] - [[Spiro Gulabčev]] - [[Kiril Gunev]] - [[Georgi Gvozdejkov]] == H == [[Dimo Hadži-Dimov]]/[[Hadžidimov]] (Mak.) - [[Panajot Hitov]] - [[Emil Hristov Stajkov]] - [[Ivan Hristov Bašev]] - [[Rumen Hristov]] - [[Aleksandra Hristova]] == I == [[Todor Ikonomov]] - [[Petko Iliev]] - [[Reneta Indžova]] - [[Ilijana Iotova]] - [[Todor Ivančov]] - [[Aleksi Ivanov]] (''Alexe Ion Bǎdǎrǎu'') - [[Blagoja Ivanov-Kosta]] - [[Georgi Čankov Ivanov|Georgi (Čankov) Ivanov]] - [[Hristo Ivanov]] - [[Nikola Ivanov]] - [[Nikolaj Georgiev Ivanov|Nikolaj (Georgiev) Ivanov]] == J == [[Jane Janev]] - [[Stefan Janev]] - [[Georgi Jankulov]] - Konstantin (Josef) Jireček - [[Aleksandăr Jordanov]] - [[Georgi Jordanov]] - [[Toško Jordanov]] Hadžitodorov - [[Jordan Jotov]] - [[Ilijana Jotova|Ilijana (Malinova) Jotova]] - [[Cvetlin Jovčev]] - [[Anton Jugov]] - [[Plamen Jurukov]] == K == [[Emil Kabaivanov]] - [[Ivajlo Kalfin]] - [[Hristo Kalfov]] - [[Krasimir Kanev]] - [[Radan Kanev]] - [[Mustafa Sali Karadaji]] - [[Grozdan Karadžov]] - [[Ivan Karaivanov]] (bolg.-jsl.) - [[Cveta Karajančeva]] - [[Aleksandǎr Karakačanov]] - [[Dončo Karakačanov]] - [[Krasimir Karakačanov]] - [[Stefan Karadža]] - [[Ljuben Karavelov]] - [[Petko Karavelov]] - [[Cveta Karjančeva]] - [[Menča (Melpomena) Karničeva]] - [[Danail Kirilov]] - [[Georgi Kirkov]] - [[Tina Kirkova]] - [[Aleksandăr Kiseljov]] - [[Natalija Kiselova]] - [[Georgi Kjoseivanov]] - [[Ilhan Kjučjuk]] - Kiril Knjaz Preslavski - Metropolit Kliment (''Vasil Drumev'') - [[Kiril Klisurski]] - [[Vasil Kolarov]] - [[Ivan Kondov]] - [[Elka Konstantinova]] - [[Kostadin Kostadinov]] - [[Ivan Kostov|Ivan (Jordanov) Kostov]] - [[Mladen Kostov]] - [[Trajčo Kostov]] - [[Stilijan Kovačev]] - [[Diana Kovačeva]] - [[Ferdinand Kozovski]] - [[Ilija Kožuharov]] (1893-1994) - [[Krastju Krastev]] - [[Menča Krničeva]] - [[Malina Krumova]] - [[Penčo Kubadinski]] - [[Todor Kulev]] - [[Georgi Kulišev]] - [[Kostadinka Kuneva]] - [[Meglena Kuneva]] - [[Petăr Kunin|Petăr (Petko) Kunin]] == L == Ruben Avramov Levi - [[Vasil Levski]] - [[Aleksandar Lilov]] - [[Andrej Ljapčev|Andrej (Tasev) Ljapčev]] (Tarpov) - [[Nikola Logofetov]] - [[Andrej Lukanov]] - [[Karlo Lukanov]] - [[Todor Lukanov]] - [[Božidar Lukarski]] - [[Hristo Lukov]] - [[Kosta Lulčev]] == M == [[Mihail Madžarov]] - [[Aleksandăr Malinov]] - Ilijana Malinova Jotova - [[Maja Manolova]] - [[Ivan Marazov]] - [[Veselin Mareški]] - [[Angel Marin]] - [[Ivan Marinov]] - [[Stojan Markov]] - [[Hristo Matov]] - [[Ljutvi Ahmed Mestan]] - [[Hristo Mihajlov]] - [[Ivan (Vančo) Mihajlov]] (1896-1990) ali V. M. Popov (1897-1982) - [[Ekaterina Mihajlova]] - [[Nadežda Mihajlova]] - [[Nikola Mihajlov Mihov]] - [[Mihail Mikov|Mihail Mihov]] - [[Mihail Mikov]] - [[Nikolaj Milkov]] - [[Ivajlo Mirčev]] - [[Iva Miteva]] - [[Daniel Mitov]] - [[Nikolaj Mladenov]] - [[Petăr Mladenov]] - [[Atanas Moskov]] - [[Stojčko Mošanov|Stojč(k)o Mošanov]] - [[Anastasija Mozer]] - [[Konstantin Muraviev]] - [[Nikola Mušanov]] - [[Jordan Mutafčiev]] - [[Sava Mutkurov]] == N == [[Gligorij Načovič]] - [[Georgi Nadžakov]] - [[Angel Najdenov]] - [[Kalin Najdenov]] - [[Nikola Najdenov]] - [[Radi Najdenov]] - [[Marija Gabriel|Marija ''Nedelčeva'']] - [[Minčo Nejčev]] - [[Nadežda Nejnski]] - [[Nikolaj Nenčev]] - [[Nikifor Nikiforov]] - [[Danail Nikolaev]] - [[Hristo Nikolov]] - [[Plamen Nikolov]] - [[Marijana Nikolova]] - [[Kornelija Ninova]] - [[Bojko Noev]] - [[Javor Notev]] == O == [[Aleksandăr Malinov|Dimităr Obšti]]/Nikolić (Nikolov) - Petar Orahovac - [[Plamen Orešarski]] - [[Rumen Ovčarov]] - [[Stojan Ovčarov]] == P == [[Georgi Panajotov]] - [[Petăr Pančevski|Petăr (Petko) Pančevski]] - [[Ivan Panev]] - [[Olimpij Panov]] - [[Todor Panica]] - [[Georgi Pankov]] - [[Nikola Papazov]] - [[Stefan Paprikov]] - [[Petja Părvanova]] - [[Solomon Isak Pasi]]/Passy - [[Aleksandăr Paunov]] - [[Dimităr Pavlov]] - [[Todor Pavlov]] - [[Liljana Pavlova]] - [[Deljan Peevski]] - [[Atanas Pekanov]] - [[Pelo Pelovski]] - [[Dimităr Petkov]] - [[Dobri Petkov]] - [[Kiril Petkov]] - [[Nikola Petkov|Nikola (Dimitrov) Petkov]] - [[Rumen Petkov]] - [[Ljudmila Petkova]] - [[Temenužka Petkova]] - [[Račo Petrov]] ''Stojanov'' - [[Velislava Petrova-Čamo]]<nowiki/>va - [[Georgi Pinčev]] - [[Georgi Pirinski]] - [[Rosen Plevneljev]] - [[Petrăr Pop-Arsov]] - [[Radoj Popivanov]] - [[Blagoj Popov]] (1902-1968) - [[Dimităr Popov|Dimităr (Iliev) Popov]] (Pokriva) - [[Julian Popov]] - [[Vladimir Poptomov]] - [[Georgi Părvanov]] - [[Petja Părvanova]] - [[Todor Prahov]] - [[Ivan Prămov]] - [[Aleksandăr Protogerov]] == R == [[Muravej Radev]] - [[Rumen Radev]] - [[Vasil Radoslavov|Vasil (Hristov) Radoslavov]] - [[Marin Rajkov]] - [[Georgi Sava Rakovski|Georgi (Sava) Rakovski]] - [[Bojko Raškov]] == S == [[Simeon Sakskoburggotski]] (Simeon Borisov Sakskoburgotski /Simeon II. Bolgarski) - [[Boris Sarafov]] - [[Mihail Savov]] - [[Stefan Savov]] - [[Blagovest Sendov]] - [[Volen Siderov]] - Simeon Varnensko-Preslavski - [[Valeri Simeonov]] - [[Hristo Slavejkov]] - [[Petko Slavejkov]] - [[Atanas Slavov]] - [[Leonid Soboljov|Leonid Soboljev]] - [[Stefan Sofijanski]] - [[Jordan Sokolov]] - [[Angel Solakov]] - [[Emil Hristov Stajkov]] - [[Enčo Stajkov]] - [[Dimităr Stančov]] - [[Dimităr Stanišev]] - [[Sergej Stanišev]] - [[Stefan Stambolov]] - [[Aleksandăr Stambolijski]] - [[Svetlan Stoev]] - [[Georgi Stoilov]] - [[Dimităr Stančov|Hadži Dimităr Stoilov]] - [[Konstantin Stoilov]] - [[Dimităr Stojanov]] - [[Kalin Stojanov]] - [[Petăr Stojanov]] - [[Milena Stojčeva]] - [[Grigor Stojčkov]] - [[Stojko Stojkov]] - [[Georgi Ivanov Stranski|Georgi Stranski]] - [[Nikola Suknarov]] - [[Nikolaj Svinarov]] == Š == [[Ivanka Šalapatova]] - [[Ivan Šišmanov]] - [[Metodije Šatorov|Metodi(je) Šatorov]] (?) - [[Svetoslav Stojanov Šivarov|Svetoslav (Stojanov) Šivarov]] == T == [[Todor Tagarev]] - [[Mihail Takev]] - [[Peko Takov]] - [[Petăr Tančev]] - [[Georgi Tanev]] - [[Kliment Tărnovski]] (''Vasil Drumev'') - [[Boris Taskov]] - [[Hristo Tatarčev]] - [[Teodor Teodorov]] - [[Dobri Terpešev]] - [[Vasil Terziev]] - [[Nikolaj Todorov]] - [[Petăr Todorov]] - [[Stanko Todorov]] - [[Konstantin Tomov]] - [[Dimităr Tončev]] - [[Andrej Slavov Tošev]] - [[Emel Etem Toškova]] - [[Filip Totju]] - [[Georgi Trajkov]] Girovski - [[Mitar Trajkov]] - [[Kliment Tărnovski]] - [[Dobri Tărpešev]] - [[Krăstju Tričkov]] - [[Vladimir Tričkov|Vladimir (Vlado) Tričkov]] - [[Slavi Trifonov]] == V == [[Dimităr Vačov]] - [[Ivan Vălkov]] - [[Viktor Vălkov]] - [[Vencislav Vărbanov]] - [[Asen Vasilev]] - [[Anastas Vatev]] - (''[[Ralica Vasileva]]-novinarka CNN'') - [[Georgi Vazov]] - [[Boris Velčev]] - [[Damjan Velčev]] - [[Milen Velčev]] - [[Veličko Veličkov]] (diplomat) - [[Borislav Velikov]] - [[Georgi Veselinov]] - [[Žan Videnov]] - [[Panajot Volov]] - == Z == [[Atanas Zafirov]] - [[Ekaterina Zaharieva]] (''Ekaterina Spasova Gečeva-Zaharieva'') - [[Dragomir Zakov]] - [[Kiro Petrov Zanev]] (=''Bačo Kiro'') - [[Kiril Zarev]] - [[Krum Zarkov|Krum (Kostadinov) Zarkov]] - [[Penčo Zlatev]] - [[Petko Zlatev]] - [[Denica Zlateva]] == Ž == [[Nikola Žekov]] - [[Želju Želev]] - [[Rumjana Želeva]] - [[Rosen Željazkov]] - [[Georgi Živkov]] - [[Todor Živkov]] - [[Živko Živkov]] - [[Ljudmila Živkova|Ljudmila T. Živkova]] - [[Evgenija (Ženi) Živkova]] ==Glej tudi== * [[Seznam makedonskih politikov]]; [[Seznam srbskih politikov]], [[seznam romunskih politikov]], [[seznam turških politikov]], [[seznam grških politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Bolgarov|Politiki]] [[Kategorija:Bolgarski politiki|*]] hc7t52qarqctlz8cj701oqixjqx96kj 6731583 6731579 2026-08-05T20:29:26Z ~2026-32552-67 260877 /* T */ 6731583 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bolgari|bolgarskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Bolgarov|Bolgarija|bolgarskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Ivan Abadžiev]] - [[Asen Agov]] - (Aleksandăr I = ''Alexander Joseph von Battenberg'') - [[Čudomir Aleksandrov]] - [[Todor Aleksandrov Poporušev]] - [[Valentin Aleksandrov]] - [[Georgi Ananiev]] - [[Nikolina Angelkova]] - [[Anju Angelov]] - [[Atanas Atanasov]] - [[Georgi Atanasov]] - [[Kirčo Atanasov]] - [[Nedjalko Atanasov]] - [[Šterju Atanasov -Viktor|Šterju Atanasov-Viktor]] - [[Lučezar Avramov]] - [[Ruben Avramov (Levi)]] == B == [[Rumjana Bačvarova]] - [[Ivan Bagrjanov]] - [[Nikola Bakardžiev]] - [[Milko Balev]] - [[Bojan Bălgaranov]] - [[Stela Baltova]] - [[Cenko Bareva]] - [[Aleksandăr Belev]] - [[Georgi Benkovski]] - [[Petăr Beron]] - [[Ljuben Berov]] - [[Dimitar Blagoev|Dimităr Blagoev]] - [[Vela Blagoeva]] - [[Veselin Bliznakov]] - [[Georgi Bliznaški]] - [[Stefan Savov Bobčev]] - [[Cvetko (Cvjatko) Boboševski]] - [[Bogdan Bogdanov]] - [[Georgi Bogoev]] - [[Kliment Bojadžijev|Kliment Bojadžiev]] - [[Irina Bokova]] - [[Vladimir Bonev]] - [[Boris III.]] - [[Bojko Borisov]] - [[Aleksandăr Botev]] - [[Hristo Botev]] - [[Konstantin Bozveliev]] - [[Todor Božinov]] - ([[Panko Brašnarov]]) - ([[Mara Buneva]]) - [[Todor Burmov]] == C == [[Cecka Cačeva]]-Dangovska - [[Angel Canev]] - [[Stefan Canev]] - [[Aleksandăr Cankov]] - [[Angel Cankov]] - [[Dragan Cankov]] - [[Georgi Cankov]] - [[Najčo Canov]] - [[Canko Cerkovski]] - [[Tano Colov]] - [[Ivan Cončev]] - [[Nikolaj Conev]] - [[Cvetan Cvetanov]] == Č == [[Georgi Čankov]] - [[Todor Černokolev|Todor (Titko) Černokolev]] - [[Vălko Červenkov]] - [[Vasil Čičibaba]] == D == [[Georgi Damjanov]] - [[Rajko Damjanov|Rajko (Radivoj) Damjanov]] - [[Stefan Danailov]] - [[Stojan Danev]] (1858-1949) - [[Rajko Dăskalov]] - [[Svetla Dăskalova]] - [[Nikolaj Denkov]] - [[Petăr Dertliev]] - [[Diko Dikov]] - [[Hadži Dimităr]] - [[Aleksandăr Dimitrov]] - [[Andon Dimitrov]] - [[Angel Dimitrov]] - [[Dimităr Dimov Dimitrov|Dimităr Dimitrov]] - [[Filip Dimitrov]] - [[Gavril Genov Dimitrov]] - [[Georgi Dimitrov]] - [[Georgi Mihov Dimitrov]] - [[Martin Dimitrov]] - [[Stanke Dimitrov]] (''Stefan Dimitrov Todorov'') - [[Stefan Dimitrov]] - [[Anastasia Georgieva Dimitrova-Moser]] - [[Dimităr Dimov]] - [[Zarica Dinkova]] - [[Simeon Djankov]] - [[Petăr Djulgerov]] - [[Georgi Dobrev]]? - [[Ahmed Dogan]] - [[Tomislav Dončev]] - [[Tatjana Dončeva]] - [[Aleksandr Dondukov-Korsakov]] - [[Aleksandăr Dimitrov|Gălăb Donev]] - [[Pančo Dorev]] - [[Petăr Nikolov Dradanov]] - [[Cola Dragojčeva]] (1900-93) - [[Marina Dragomiretskaja]] - [[Milan Drenčev]] - [[Vasil Drumev]] (''Metropolit Kliment'') - [[Angel Džambazki]] - [[Petăr Džidrov]]? - [[Dobri Džurov]] == E == [[Kazimir Ernrot]] (''Johan Casimir Ehrnrooth'') (finsko-ruski) == F == [[Jordanka Fandakova]] - [[Ferdinand I. Bolgarski|Ferdinand I.]] (''Ferdinand Maximilian Karl Leopold Maria von Sachsen-Coburg und Gotha'') - [[Ivan Fičev]] - [[Griša Filipov|Griša (Georgi) Filipov]] - [[Bogdan Dimitrov Filov|Bogdan D. Filov]]  == G == [[Marija Gabriel]] (r. ''Nedelčeva'') - [[Dimităr Ganev|Dimităr (Dimo) Ganev]] - [[Stojan Ganev]] - [[Venelin Ganev]] - [[Sava Ganovski]] - [[Ivan Garvanov]] - [[Georg Georgiev]] ''-'' [[Kimon Georgiev]] [[Stojanov]] - [[Nikolaj Georgiev]] - [[Kristalina Georgieva]] - [[Mihail Gerdžikov]] - [[Ognjan Gerdžikov]] - [[Ivan Gešev]] - Nikola Gešev - [[Ivan Evstratiev Gešov]] - [[Andrej Gjurov]] - [[Dimităr Glavčev]] - [[Ljuben Gocev]] - [[Solomon Lazarov Goldstein]] - [[Vladislav Goranov]] - [[Gorica Grančarova-Kožareva]] - [[Dimităr Grekov]] - [[Mitko Grigorov]] - [[Vanja Grigorova]] - ([[Dame Gruev]]) - [[Petăr Gudev]] - [[Spiro Gulabčev]] - [[Kiril Gunev]] - [[Georgi Gvozdejkov]] == H == [[Dimo Hadži-Dimov]]/[[Hadžidimov]] (Mak.) - [[Panajot Hitov]] - [[Emil Hristov Stajkov]] - [[Ivan Hristov Bašev]] - [[Rumen Hristov]] - [[Aleksandra Hristova]] == I == [[Todor Ikonomov]] - [[Petko Iliev]] - [[Reneta Indžova]] - [[Ilijana Iotova]] - [[Todor Ivančov]] - [[Aleksi Ivanov]] (''Alexe Ion Bǎdǎrǎu'') - [[Blagoja Ivanov-Kosta]] - [[Georgi Čankov Ivanov|Georgi (Čankov) Ivanov]] - [[Hristo Ivanov]] - [[Nikola Ivanov]] - [[Nikolaj Georgiev Ivanov|Nikolaj (Georgiev) Ivanov]] == J == [[Jane Janev]] - [[Stefan Janev]] - [[Georgi Jankulov]] - Konstantin (Josef) Jireček - [[Aleksandăr Jordanov]] - [[Georgi Jordanov]] - [[Toško Jordanov]] Hadžitodorov - [[Jordan Jotov]] - [[Ilijana Jotova|Ilijana (Malinova) Jotova]] - [[Cvetlin Jovčev]] - [[Anton Jugov]] - [[Plamen Jurukov]] == K == [[Emil Kabaivanov]] - [[Ivajlo Kalfin]] - [[Hristo Kalfov]] - [[Krasimir Kanev]] - [[Radan Kanev]] - [[Mustafa Sali Karadaji]] - [[Grozdan Karadžov]] - [[Ivan Karaivanov]] (bolg.-jsl.) - [[Cveta Karajančeva]] - [[Aleksandǎr Karakačanov]] - [[Dončo Karakačanov]] - [[Krasimir Karakačanov]] - [[Stefan Karadža]] - [[Ljuben Karavelov]] - [[Petko Karavelov]] - [[Cveta Karjančeva]] - [[Menča (Melpomena) Karničeva]] - [[Danail Kirilov]] - [[Georgi Kirkov]] - [[Tina Kirkova]] - [[Aleksandăr Kiseljov]] - [[Natalija Kiselova]] - [[Georgi Kjoseivanov]] - [[Ilhan Kjučjuk]] - Kiril Knjaz Preslavski - Metropolit Kliment (''Vasil Drumev'') - [[Kiril Klisurski]] - [[Vasil Kolarov]] - [[Ivan Kondov]] - [[Elka Konstantinova]] - [[Kostadin Kostadinov]] - [[Ivan Kostov|Ivan (Jordanov) Kostov]] - [[Mladen Kostov]] - [[Trajčo Kostov]] - [[Stilijan Kovačev]] - [[Diana Kovačeva]] - [[Ferdinand Kozovski]] - [[Ilija Kožuharov]] (1893-1994) - [[Krastju Krastev]] - [[Menča Krničeva]] - [[Malina Krumova]] - [[Penčo Kubadinski]] - [[Todor Kulev]] - [[Georgi Kulišev]] - [[Kostadinka Kuneva]] - [[Meglena Kuneva]] - [[Petăr Kunin|Petăr (Petko) Kunin]] == L == Ruben Avramov Levi - [[Vasil Levski]] - [[Aleksandar Lilov]] - [[Andrej Ljapčev|Andrej (Tasev) Ljapčev]] (Tarpov) - [[Nikola Logofetov]] - [[Andrej Lukanov]] - [[Karlo Lukanov]] - [[Todor Lukanov]] - [[Božidar Lukarski]] - [[Hristo Lukov]] - [[Kosta Lulčev]] == M == [[Mihail Madžarov]] - [[Aleksandăr Malinov]] - Ilijana Malinova Jotova - [[Maja Manolova]] - [[Ivan Marazov]] - [[Veselin Mareški]] - [[Angel Marin]] - [[Ivan Marinov]] - [[Stojan Markov]] - [[Hristo Matov]] - [[Ljutvi Ahmed Mestan]] - [[Hristo Mihajlov]] - [[Ivan (Vančo) Mihajlov]] (1896-1990) ali V. M. Popov (1897-1982) - [[Ekaterina Mihajlova]] - [[Nadežda Mihajlova]] - [[Nikola Mihajlov Mihov]] - [[Mihail Mikov|Mihail Mihov]] - [[Mihail Mikov]] - [[Nikolaj Milkov]] - [[Ivajlo Mirčev]] - [[Iva Miteva]] - [[Daniel Mitov]] - [[Nikolaj Mladenov]] - [[Petăr Mladenov]] - [[Atanas Moskov]] - [[Stojčko Mošanov|Stojč(k)o Mošanov]] - [[Anastasija Mozer]] - [[Konstantin Muraviev]] - [[Nikola Mušanov]] - [[Jordan Mutafčiev]] - [[Sava Mutkurov]] == N == [[Gligorij Načovič]] - [[Georgi Nadžakov]] - [[Angel Najdenov]] - [[Kalin Najdenov]] - [[Nikola Najdenov]] - [[Radi Najdenov]] - [[Marija Gabriel|Marija ''Nedelčeva'']] - [[Minčo Nejčev]] - [[Nadežda Nejnski]] - [[Nikolaj Nenčev]] - [[Nikifor Nikiforov]] - [[Danail Nikolaev]] - [[Hristo Nikolov]] - [[Plamen Nikolov]] - [[Marijana Nikolova]] - [[Kornelija Ninova]] - [[Bojko Noev]] - [[Javor Notev]] == O == [[Aleksandăr Malinov|Dimităr Obšti]]/Nikolić (Nikolov) - Petar Orahovac - [[Plamen Orešarski]] - [[Rumen Ovčarov]] - [[Stojan Ovčarov]] == P == [[Georgi Panajotov]] - [[Petăr Pančevski|Petăr (Petko) Pančevski]] - [[Ivan Panev]] - [[Olimpij Panov]] - [[Todor Panica]] - [[Georgi Pankov]] - [[Nikola Papazov]] - [[Stefan Paprikov]] - [[Petja Părvanova]] - [[Solomon Isak Pasi]]/Passy - [[Aleksandăr Paunov]] - [[Dimităr Pavlov]] - [[Todor Pavlov]] - [[Liljana Pavlova]] - [[Deljan Peevski]] - [[Atanas Pekanov]] - [[Pelo Pelovski]] - [[Dimităr Petkov]] - [[Dobri Petkov]] - [[Kiril Petkov]] - [[Nikola Petkov|Nikola (Dimitrov) Petkov]] - [[Rumen Petkov]] - [[Ljudmila Petkova]] - [[Temenužka Petkova]] - [[Račo Petrov]] ''Stojanov'' - [[Velislava Petrova-Čamo]]<nowiki/>va - [[Georgi Pinčev]] - [[Georgi Pirinski]] - [[Rosen Plevneljev]] - [[Petrăr Pop-Arsov]] - [[Radoj Popivanov]] - [[Blagoj Popov]] (1902-1968) - [[Dimităr Popov|Dimităr (Iliev) Popov]] (Pokriva) - [[Julian Popov]] - [[Vladimir Poptomov]] - [[Georgi Părvanov]] - [[Petja Părvanova]] - [[Todor Prahov]] - [[Ivan Prămov]] - [[Aleksandăr Protogerov]] == R == [[Muravej Radev]] - [[Rumen Radev]] - [[Cvjatko Radojnov]] - [[Vasil Radoslavov|Vasil (Hristov) Radoslavov]] - [[Marin Rajkov]] - [[Georgi Sava Rakovski|Georgi (Sava) Rakovski]] - [[Bojko Raškov]] == S == [[Simeon Sakskoburggotski]] (Simeon Borisov Sakskoburgotski /Simeon II. Bolgarski) - [[Boris Sarafov]] - [[Mihail Savov]] - [[Stefan Savov]] - [[Blagovest Sendov]] - [[Volen Siderov]] - Simeon Varnensko-Preslavski - [[Valeri Simeonov]] - [[Hristo Slavejkov]] - [[Petko Slavejkov]] - [[Atanas Slavov]] - [[Leonid Soboljov|Leonid Soboljev]] - [[Stefan Sofijanski]] - [[Jordan Sokolov]] - [[Angel Solakov]] - [[Emil Hristov Stajkov]] - [[Enčo Stajkov]] - [[Dimităr Stančov]] - [[Dimităr Stanišev]] - [[Sergej Stanišev]] - [[Stefan Stambolov]] - [[Aleksandăr Stambolijski]] - [[Svetlan Stoev]] - [[Georgi Stoilov]] - [[Dimităr Stančov|Hadži Dimităr Stoilov]] - [[Konstantin Stoilov]] - [[Dimităr Stojanov]] - [[Kalin Stojanov]] - [[Petăr Stojanov]] - [[Milena Stojčeva]] - [[Grigor Stojčkov]] - [[Stojko Stojkov]] - [[Georgi Ivanov Stranski|Georgi Stranski]] - [[Nikola Suknarov]] - [[Nikolaj Svinarov]] == Š == [[Ivanka Šalapatova]] - [[Ivan Šišmanov]] - [[Metodije Šatorov|Metodi(je) Šatorov]] (?) - [[Svetoslav Stojanov Šivarov|Svetoslav (Stojanov) Šivarov]] == T == [[Todor Tagarev]] - [[Mihail Takev]] - [[Peko Takov]] - [[Petăr Tančev]] - [[Georgi Tanev]] - [[Kliment Tărnovski]] (''Vasil Drumev'') - [[Boris Taskov]] - [[Hristo Tatarčev]] - [[Teodor Teodorov]] - [[Dobri Terpešev]] - [[Vasil Terziev]] - [[Nikolaj Todorov]] - [[Petăr Todorov]] - [[Stanko Todorov]] - [[Konstantin Tomov]] - [[Dimităr Tončev]] - [[Andrej Slavov Tošev]] - [[Emel Etem Toškova]] - [[Filip Totju]] - [[Georgi Trajkov]] Girovski - [[Mitar Trajkov]] - [[Krăstju Tričkov]] - [[Vladimir Tričkov|Vladimir (Vlado) Tričkov]] - [[Slavi Trifonov]] == V == [[Dimităr Vačov]] - [[Ivan Vălkov]] - [[Viktor Vălkov]] - [[Nikola Vapcarov]] - [[Vencislav Vărbanov]] - [[Asen Vasilev]] - [[Anastas Vatev]] - (''[[Ralica Vasileva]]-novinarka CNN'') - [[Georgi Vazov]] - [[Boris Velčev]] - [[Damjan Velčev]] - [[Milen Velčev]] - [[Veličko Veličkov]] (diplomat) - [[Borislav Velikov]] - [[Georgi Veselinov]] - [[Žan Videnov]] - [[Panajot Volov]] - == Z == [[Atanas Zafirov]] - [[Ekaterina Zaharieva]] (''Ekaterina Spasova Gečeva-Zaharieva'') - [[Dragomir Zakov]] - [[Kiro Petrov Zanev]] (=''Bačo Kiro'') - [[Kiril Zarev]] - [[Krum Zarkov|Krum (Kostadinov) Zarkov]] - [[Penčo Zlatev]] - [[Petko Zlatev]] - [[Denica Zlateva]] == Ž == [[Nikola Žekov]] - [[Želju Želev]] - [[Rumjana Želeva]] - [[Rosen Željazkov]] - [[Georgi Živkov]] - [[Todor Živkov]] - [[Živko Živkov]] - [[Ljudmila Živkova|Ljudmila T. Živkova]] - [[Evgenija (Ženi) Živkova]] ==Glej tudi== * [[Seznam makedonskih politikov]]; [[Seznam srbskih politikov]], [[seznam romunskih politikov]], [[seznam turških politikov]], [[seznam grških politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Bolgarov|Politiki]] [[Kategorija:Bolgarski politiki|*]] 7f3rbz7v1txlyisj9wqpfxmn42b4gok 6731598 6731583 2026-08-05T20:53:45Z ~2026-32552-67 260877 /* S */ 6731598 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bolgari|bolgarskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Bolgarov|Bolgarija|bolgarskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Ivan Abadžiev]] - [[Asen Agov]] - (Aleksandăr I = ''Alexander Joseph von Battenberg'') - [[Čudomir Aleksandrov]] - [[Todor Aleksandrov Poporušev]] - [[Valentin Aleksandrov]] - [[Georgi Ananiev]] - [[Nikolina Angelkova]] - [[Anju Angelov]] - [[Atanas Atanasov]] - [[Georgi Atanasov]] - [[Kirčo Atanasov]] - [[Nedjalko Atanasov]] - [[Šterju Atanasov -Viktor|Šterju Atanasov-Viktor]] - [[Lučezar Avramov]] - [[Ruben Avramov (Levi)]] == B == [[Rumjana Bačvarova]] - [[Ivan Bagrjanov]] - [[Nikola Bakardžiev]] - [[Milko Balev]] - [[Bojan Bălgaranov]] - [[Stela Baltova]] - [[Cenko Bareva]] - [[Aleksandăr Belev]] - [[Georgi Benkovski]] - [[Petăr Beron]] - [[Ljuben Berov]] - [[Dimitar Blagoev|Dimităr Blagoev]] - [[Vela Blagoeva]] - [[Veselin Bliznakov]] - [[Georgi Bliznaški]] - [[Stefan Savov Bobčev]] - [[Cvetko (Cvjatko) Boboševski]] - [[Bogdan Bogdanov]] - [[Georgi Bogoev]] - [[Kliment Bojadžijev|Kliment Bojadžiev]] - [[Irina Bokova]] - [[Vladimir Bonev]] - [[Boris III.]] - [[Bojko Borisov]] - [[Aleksandăr Botev]] - [[Hristo Botev]] - [[Konstantin Bozveliev]] - [[Todor Božinov]] - ([[Panko Brašnarov]]) - ([[Mara Buneva]]) - [[Todor Burmov]] == C == [[Cecka Cačeva]]-Dangovska - [[Angel Canev]] - [[Stefan Canev]] - [[Aleksandăr Cankov]] - [[Angel Cankov]] - [[Dragan Cankov]] - [[Georgi Cankov]] - [[Najčo Canov]] - [[Canko Cerkovski]] - [[Tano Colov]] - [[Ivan Cončev]] - [[Nikolaj Conev]] - [[Cvetan Cvetanov]] == Č == [[Georgi Čankov]] - [[Todor Černokolev|Todor (Titko) Černokolev]] - [[Vălko Červenkov]] - [[Vasil Čičibaba]] == D == [[Georgi Damjanov]] - [[Rajko Damjanov|Rajko (Radivoj) Damjanov]] - [[Stefan Danailov]] - [[Stojan Danev]] (1858-1949) - [[Rajko Dăskalov]] - [[Svetla Dăskalova]] - [[Nikolaj Denkov]] - [[Petăr Dertliev]] - [[Diko Dikov]] - [[Hadži Dimităr]] - [[Aleksandăr Dimitrov]] - [[Andon Dimitrov]] - [[Angel Dimitrov]] - [[Dimităr Dimov Dimitrov|Dimităr Dimitrov]] - [[Filip Dimitrov]] - [[Gavril Genov Dimitrov]] - [[Georgi Dimitrov]] - [[Georgi Mihov Dimitrov]] - [[Martin Dimitrov]] - [[Stanke Dimitrov]] (''Stefan Dimitrov Todorov'') - [[Stefan Dimitrov]] - [[Anastasia Georgieva Dimitrova-Moser]] - [[Dimităr Dimov]] - [[Zarica Dinkova]] - [[Simeon Djankov]] - [[Petăr Djulgerov]] - [[Georgi Dobrev]]? - [[Ahmed Dogan]] - [[Tomislav Dončev]] - [[Tatjana Dončeva]] - [[Aleksandr Dondukov-Korsakov]] - [[Aleksandăr Dimitrov|Gălăb Donev]] - [[Pančo Dorev]] - [[Petăr Nikolov Dradanov]] - [[Cola Dragojčeva]] (1900-93) - [[Marina Dragomiretskaja]] - [[Milan Drenčev]] - [[Vasil Drumev]] (''Metropolit Kliment'') - [[Angel Džambazki]] - [[Petăr Džidrov]]? - [[Dobri Džurov]] == E == [[Kazimir Ernrot]] (''Johan Casimir Ehrnrooth'') (finsko-ruski) == F == [[Jordanka Fandakova]] - [[Ferdinand I. Bolgarski|Ferdinand I.]] (''Ferdinand Maximilian Karl Leopold Maria von Sachsen-Coburg und Gotha'') - [[Ivan Fičev]] - [[Griša Filipov|Griša (Georgi) Filipov]] - [[Bogdan Dimitrov Filov|Bogdan D. Filov]]  == G == [[Marija Gabriel]] (r. ''Nedelčeva'') - [[Dimităr Ganev|Dimităr (Dimo) Ganev]] - [[Stojan Ganev]] - [[Venelin Ganev]] - [[Sava Ganovski]] - [[Ivan Garvanov]] - [[Georg Georgiev]] ''-'' [[Kimon Georgiev]] [[Stojanov]] - [[Nikolaj Georgiev]] - [[Kristalina Georgieva]] - [[Mihail Gerdžikov]] - [[Ognjan Gerdžikov]] - [[Ivan Gešev]] - Nikola Gešev - [[Ivan Evstratiev Gešov]] - [[Andrej Gjurov]] - [[Dimităr Glavčev]] - [[Vasil Glavinov]] - [[Ljuben Gocev]] - [[Solomon Lazarov Goldstein]] - [[Vladislav Goranov]] - [[Gorica Grančarova-Kožareva]] - [[Dimităr Grekov]] - [[Mitko Grigorov]] - [[Vanja Grigorova]] - ([[Dame Gruev]]) - [[Petăr Gudev]] - [[Spiro Gulabčev]] - [[Kiril Gunev]] - [[Georgi Gvozdejkov]] == H == [[Dimo Hadži-Dimov]]/[[Hadžidimov]] (Mak.) - ''[[Jordan Hadžikonstantinov]]-Džinot'' (Mak.) - [[Panajot Hitov]] - [[Emil Hristov Stajkov]] - [[Ivan Hristov Bašev]] - [[Rumen Hristov]] - [[Aleksandra Hristova]] == I == [[Todor Ikonomov]] - [[Petko Iliev]] - [[Reneta Indžova]] - [[Ilijana Iotova]] - [[Todor Ivančov]] - [[Aleksi Ivanov]] (''Alexe Ion Bǎdǎrǎu'') - [[Blagoja Ivanov-Kosta]] - [[Georgi Čankov Ivanov|Georgi (Čankov) Ivanov]] - [[Hristo Ivanov]] - [[Nikola Ivanov]] - [[Nikolaj Georgiev Ivanov|Nikolaj (Georgiev) Ivanov]] == J == [[Jane Janev]] - [[Stefan Janev]] - [[Georgi Jankulov]] - Konstantin (Josef) Jireček - [[Aleksandăr Jordanov]] - [[Georgi Jordanov]] - [[Toško Jordanov]] Hadžitodorov - [[Jordan Jotov]] - [[Ilijana Jotova|Ilijana (Malinova) Jotova]] - [[Cvetlin Jovčev]] - [[Anton Jugov]] - [[Plamen Jurukov]] == K == [[Emil Kabaivanov]] - [[Ivajlo Kalfin]] - [[Hristo Kalfov]] - [[Krasimir Kanev]] - [[Radan Kanev]] - [[Mustafa Sali Karadaji]] - [[Grozdan Karadžov]] - [[Ivan Karaivanov]] (bolg.-jsl.) - [[Cveta Karajančeva]] - [[Aleksandǎr Karakačanov]] - [[Dončo Karakačanov]] - [[Krasimir Karakačanov]] - [[Stefan Karadža]] - [[Ljuben Karavelov]] - [[Petko Karavelov]] - [[Cveta Karjančeva]] - [[Menča (Melpomena) Karničeva]] - [[Danail Kirilov]] - [[Georgi Kirkov]] - [[Tina Kirkova]] - [[Aleksandăr Kiseljov]] - [[Natalija Kiselova]] - [[Georgi Kjoseivanov]] - [[Ilhan Kjučjuk]] - Kiril Knjaz Preslavski - Metropolit Kliment (''Vasil Drumev'') - [[Kiril Klisurski]] - [[Vasil Kolarov]] - [[Ivan Kondov]] - [[Elka Konstantinova]] - [[Kostadin Kostadinov]] - [[Ivan Kostov|Ivan (Jordanov) Kostov]] - [[Mladen Kostov]] - [[Trajčo Kostov]] - [[Stilijan Kovačev]] - [[Diana Kovačeva]] - [[Ferdinand Kozovski]] - [[Ilija Kožuharov]] (1893-1994) - [[Krastju Krastev]] - [[Menča Krničeva]] - [[Malina Krumova]] - [[Penčo Kubadinski]] - [[Todor Kulev]] - [[Georgi Kulišev]] - [[Kostadinka Kuneva]] - [[Meglena Kuneva]] - [[Petăr Kunin|Petăr (Petko) Kunin]] == L == Ruben Avramov Levi - [[Vasil Levski]] - [[Aleksandar Lilov]] - [[Andrej Ljapčev|Andrej (Tasev) Ljapčev]] (Tarpov) - [[Nikola Logofetov]] - [[Andrej Lukanov]] - [[Karlo Lukanov]] - [[Todor Lukanov]] - [[Božidar Lukarski]] - [[Hristo Lukov]] - [[Kosta Lulčev]] == M == [[Mihail Madžarov]] - [[Aleksandăr Malinov]] - Ilijana Malinova Jotova - [[Maja Manolova]] - [[Ivan Marazov]] - [[Veselin Mareški]] - [[Angel Marin]] - [[Ivan Marinov]] - [[Stojan Markov]] - [[Hristo Matov]] - [[Ljutvi Ahmed Mestan]] - [[Hristo Mihajlov]] - [[Ivan (Vančo) Mihajlov]] (1896-1990) ali V. M. Popov (1897-1982) - [[Ekaterina Mihajlova]] - [[Nadežda Mihajlova]] - [[Nikola Mihajlov Mihov]] - [[Mihail Mikov|Mihail Mihov]] - [[Mihail Mikov]] - [[Nikolaj Milkov]] - [[Ivajlo Mirčev]] - [[Iva Miteva]] - [[Daniel Mitov]] - [[Nikolaj Mladenov]] - [[Petăr Mladenov]] - [[Atanas Moskov]] - [[Stojčko Mošanov|Stojč(k)o Mošanov]] - [[Anastasija Mozer]] - [[Konstantin Muraviev]] - [[Nikola Mušanov]] - [[Jordan Mutafčiev]] - [[Sava Mutkurov]] == N == [[Gligorij Načovič]] - [[Georgi Nadžakov]] - [[Angel Najdenov]] - [[Kalin Najdenov]] - [[Nikola Najdenov]] - [[Radi Najdenov]] - [[Marija Gabriel|Marija ''Nedelčeva'']] - [[Minčo Nejčev]] - [[Dimităr Nejkov]] -[[Nadežda Nejnski]] - [[Nikolaj Nenčev]] - [[Nikifor Nikiforov]] - [[Danail Nikolaev]] - [[Hristo Nikolov]] - [[Plamen Nikolov]] - [[Marijana Nikolova]] - [[Kornelija Ninova]] - [[Bojko Noev]] - [[Javor Notev]] == O == [[Aleksandăr Malinov|Dimităr Obšti]]/Nikolić (Nikolov) - Petar Orahovac - [[Plamen Orešarski]] - [[Rumen Ovčarov]] - [[Stojan Ovčarov]] == P == [[Georgi Panajotov]] - [[Petăr Pančevski|Petăr (Petko) Pančevski]] - [[Ivan Panev]] - [[Olimpij Panov]] - [[Todor Panica]] - [[Georgi Pankov]] - [[Nikola Papazov]] - [[Stefan Paprikov]] - [[Petja Părvanova]] - [[Solomon Isak Pasi]]/Passy - [[Aleksandăr Paunov]] - [[Dimităr Pavlov]] - [[Todor Pavlov]] - [[Liljana Pavlova]] - [[Deljan Peevski]] - [[Atanas Pekanov]] - [[Pelo Pelovski]] - [[Dimităr Petkov]] - [[Dobri Petkov]] - [[Kiril Petkov]] - [[Nikola Petkov|Nikola (Dimitrov) Petkov]] - [[Rumen Petkov]] - [[Ljudmila Petkova]] - [[Temenužka Petkova]] - [[Račo Petrov]] ''Stojanov'' - [[Velislava Petrova-Čamo]]<nowiki/>va - [[Georgi Pinčev]] - [[Georgi Pirinski]] - [[Rosen Plevneljev]] - [[Petrăr Pop-Arsov]] - [[Radoj Popivanov]] - [[Blagoj Popov]] (1902-1968) - [[Dimităr Popov|Dimităr (Iliev) Popov]] (Pokriva) - [[Julian Popov]] - [[Vladimir Poptomov]] - [[Georgi Părvanov]] - [[Petja Părvanova]] - [[Todor Prahov]] - [[Ivan Prămov]] - [[Aleksandăr Protogerov]] == R == [[Muravej Radev]] - [[Rumen Radev]] - [[Cvjatko Radojnov]] - [[Vasil Radoslavov|Vasil (Hristov) Radoslavov]] - [[Marin Rajkov]] - [[Georgi Sava Rakovski|Georgi (Sava) Rakovski]] - [[Bojko Raškov]] == S == [[Janko Sakazov]] - [[Simeon Sakskoburggotski]] (Simeon Borisov Sakskoburgotski /Simeon II. Bolgarski) - [[Boris Sarafov]] - [[Mihail Savov]] - [[Stefan Savov]] - [[Blagovest Sendov]] - [[Volen Siderov]] - Simeon Varnensko-Preslavski - [[Valeri Simeonov]] - [[Hristo Slavejkov]] - [[Petko Slavejkov]] - [[Atanas Slavov]] - [[Leonid Soboljov|Leonid Soboljev]] - [[Stefan Sofijanski]] - [[Jordan Sokolov]] - [[Angel Solakov]] - [[Emil Hristov Stajkov]] - [[Enčo Stajkov]] - [[Dimităr Stančov]] - [[Dimităr Stanišev]] - [[Sergej Stanišev]] - [[Stefan Stambolov]] - [[Aleksandăr Stambolijski]] - [[Svetlan Stoev]] - [[Georgi Stoilov]] - [[Dimităr Stančov|Hadži Dimităr Stoilov]] - [[Konstantin Stoilov]] - [[Dimităr Stojanov]] - [[Kalin Stojanov]] - [[Petăr Stojanov]] - [[Milena Stojčeva]] - [[Grigor Stojčkov]] - [[Stojko Stojkov]] - [[Georgi Ivanov Stranski|Georgi Stranski]] - [[Nikola Suknarov]] - [[Nikolaj Svinarov]] == Š == [[Ivanka Šalapatova]] - [[Ivan Šišmanov]] - [[Metodije Šatorov|Metodi(je) Šatorov]] (?) - [[Svetoslav Stojanov Šivarov|Svetoslav (Stojanov) Šivarov]] == T == [[Todor Tagarev]] - [[Mihail Takev]] - [[Peko Takov]] - [[Petăr Tančev]] - [[Georgi Tanev]] - [[Kliment Tărnovski]] (''Vasil Drumev'') - [[Boris Taskov]] - [[Hristo Tatarčev]] - [[Teodor Teodorov]] - [[Dobri Terpešev]] - [[Vasil Terziev]] - [[Nikolaj Todorov]] - [[Petăr Todorov]] - [[Stanko Todorov]] - [[Konstantin Tomov]] - [[Dimităr Tončev]] - [[Andrej Slavov Tošev]] - [[Emel Etem Toškova]] - [[Filip Totju]] - [[Georgi Trajkov]] Girovski - [[Mitar Trajkov]] - [[Krăstju Tričkov]] - [[Vladimir Tričkov|Vladimir (Vlado) Tričkov]] - [[Slavi Trifonov]] == V == [[Dimităr Vačov]] - [[Ivan Vălkov]] - [[Viktor Vălkov]] - [[Nikola Vapcarov]] - [[Vencislav Vărbanov]] - [[Asen Vasilev]] - [[Anastas Vatev]] - (''[[Ralica Vasileva]]-novinarka CNN'') - [[Georgi Vazov]] - [[Boris Velčev]] - [[Damjan Velčev]] - [[Milen Velčev]] - [[Veličko Veličkov]] (diplomat) - [[Borislav Velikov]] - [[Georgi Veselinov]] - [[Žan Videnov]] - [[Panajot Volov]] - == Z == [[Atanas Zafirov]] - [[Ekaterina Zaharieva]] (''Ekaterina Spasova Gečeva-Zaharieva'') - [[Dragomir Zakov]] - [[Kiro Petrov Zanev]] (=''Bačo Kiro'') - [[Kiril Zarev]] - [[Krum Zarkov|Krum (Kostadinov) Zarkov]] - [[Penčo Zlatev]] - [[Petko Zlatev]] - [[Denica Zlateva]] == Ž == [[Nikola Žekov]] - [[Želju Želev]] - [[Rumjana Želeva]] - [[Rosen Željazkov]] - [[Georgi Živkov]] - [[Todor Živkov]] - [[Živko Živkov]] - [[Ljudmila Živkova|Ljudmila T. Živkova]] - [[Evgenija (Ženi) Živkova]] ==Glej tudi== * [[Seznam makedonskih politikov]]; [[Seznam srbskih politikov]], [[seznam romunskih politikov]], [[seznam turških politikov]], [[seznam grških politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Bolgarov|Politiki]] [[Kategorija:Bolgarski politiki|*]] 3e47eqay2ga3dmtc5vckabo1p2veh8w 6731611 6731598 2026-08-05T22:39:52Z ~2026-32552-67 260877 /* D */ 6731611 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bolgari|bolgarskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Bolgarov|Bolgarija|bolgarskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Ivan Abadžiev]] - [[Asen Agov]] - (Aleksandăr I = ''Alexander Joseph von Battenberg'') - [[Čudomir Aleksandrov]] - [[Todor Aleksandrov Poporušev]] - [[Valentin Aleksandrov]] - [[Georgi Ananiev]] - [[Nikolina Angelkova]] - [[Anju Angelov]] - [[Atanas Atanasov]] - [[Georgi Atanasov]] - [[Kirčo Atanasov]] - [[Nedjalko Atanasov]] - [[Šterju Atanasov -Viktor|Šterju Atanasov-Viktor]] - [[Lučezar Avramov]] - [[Ruben Avramov (Levi)]] == B == [[Rumjana Bačvarova]] - [[Ivan Bagrjanov]] - [[Nikola Bakardžiev]] - [[Milko Balev]] - [[Bojan Bălgaranov]] - [[Stela Baltova]] - [[Cenko Bareva]] - [[Aleksandăr Belev]] - [[Georgi Benkovski]] - [[Petăr Beron]] - [[Ljuben Berov]] - [[Dimitar Blagoev|Dimităr Blagoev]] - [[Vela Blagoeva]] - [[Veselin Bliznakov]] - [[Georgi Bliznaški]] - [[Stefan Savov Bobčev]] - [[Cvetko (Cvjatko) Boboševski]] - [[Bogdan Bogdanov]] - [[Georgi Bogoev]] - [[Kliment Bojadžijev|Kliment Bojadžiev]] - [[Irina Bokova]] - [[Vladimir Bonev]] - [[Boris III.]] - [[Bojko Borisov]] - [[Aleksandăr Botev]] - [[Hristo Botev]] - [[Konstantin Bozveliev]] - [[Todor Božinov]] - ([[Panko Brašnarov]]) - ([[Mara Buneva]]) - [[Todor Burmov]] == C == [[Cecka Cačeva]]-Dangovska - [[Angel Canev]] - [[Stefan Canev]] - [[Aleksandăr Cankov]] - [[Angel Cankov]] - [[Dragan Cankov]] - [[Georgi Cankov]] - [[Najčo Canov]] - [[Vasil Canov]] - [[Canko Cerkovski]] - [[Tano Colov]] - [[Ivan Cončev]] - [[Nikolaj Conev]] - [[Cvetan Cvetanov]] == Č == [[Georgi Čankov]] - [[Todor Černokolev|Todor (Titko) Černokolev]] - [[Vălko Červenkov]] - [[Vasil Čičibaba]] == D == [[Georgi Damjanov]] - [[Rajko Damjanov|Rajko (Radivoj) Damjanov]] - [[Stefan Danailov]] - [[Stojan Danev]] (1858-1949) - [[Rajko Dăskalov]] - [[Svetla Dăskalova]] - [[Nikolaj Denkov]] - [[Petăr Dertliev]] - [[Diko Dikov]] - [[Hadži Dimităr]] - [[Aleksandăr Dimitrov]] - [[Andon Dimitrov]] - [[Angel Dimitrov]] - [[Dimităr Dimov Dimitrov|Dimităr Dimitrov]] - [[Filip Dimitrov]] - [[Gavril Genov Dimitrov]] - [[Georgi Dimitrov]] - [[Georgi Mihov Dimitrov]] - [[Martin Dimitrov]] - [[Stanke Dimitrov]] (''Stefan Dimitrov Todorov'') - [[Stefan Dimitrov]] - [[Anastasia Georgieva Dimitrova-Moser]] - [[Dimităr Dimov]] - [[Zarica Dinkova]] - [[Simeon Djankov]] - [[Petăr Djulgerov]] - [[Georgi Dobrev]]? - [[Ahmed Dogan]] - [[Ognjan Dojnov]] - [[Tomislav Dončev]] - [[Tatjana Dončeva]] - [[Aleksandr Dondukov-Korsakov]] - [[Aleksandăr Dimitrov|Gălăb Donev]] - [[Pančo Dorev]] - [[Petăr Nikolov Dradanov]] - [[Cola Dragojčeva]] (1900-93) - [[Marina Dragomiretskaja]] - [[Milan Drenčev]] - [[Vasil Drumev]] (''Metropolit Kliment'') - [[Angel Džambazki]] - [[Petăr Džidrov]]? - [[Dobri Džurov]] == E == [[Kazimir Ernrot]] (''Johan Casimir Ehrnrooth'') (finsko-ruski) == F == [[Jordanka Fandakova]] - [[Ferdinand I. Bolgarski|Ferdinand I.]] (''Ferdinand Maximilian Karl Leopold Maria von Sachsen-Coburg und Gotha'') - [[Ivan Fičev]] - [[Griša Filipov|Griša (Georgi) Filipov]] - [[Bogdan Dimitrov Filov|Bogdan D. Filov]]  == G == [[Marija Gabriel]] (r. ''Nedelčeva'') - [[Dimităr Ganev|Dimităr (Dimo) Ganev]] - [[Stojan Ganev]] - [[Venelin Ganev]] - [[Sava Ganovski]] - [[Ivan Garvanov]] - [[Georg Georgiev]] ''-'' [[Kimon Georgiev]] [[Stojanov]] - [[Nikolaj Georgiev]] - [[Kristalina Georgieva]] - [[Mihail Gerdžikov]] - [[Ognjan Gerdžikov]] - [[Ivan Gešev]] - Nikola Gešev - [[Ivan Evstratiev Gešov]] - [[Andrej Gjurov]] - [[Dimităr Glavčev]] - [[Vasil Glavinov]] - [[Ljuben Gocev]] - [[Solomon Lazarov Goldstein]] - [[Vladislav Goranov]] - [[Gorica Grančarova-Kožareva]] - [[Dimităr Grekov]] - [[Mitko Grigorov]] - [[Vanja Grigorova]] - ([[Dame Gruev]]) - [[Petăr Gudev]] - [[Spiro Gulabčev]] - [[Kiril Gunev]] - [[Georgi Gvozdejkov]] == H == [[Dimo Hadži-Dimov]]/[[Hadžidimov]] (Mak.) - ''[[Jordan Hadžikonstantinov]]-Džinot'' (Mak.) - [[Panajot Hitov]] - [[Emil Hristov Stajkov]] - [[Ivan Hristov Bašev]] - [[Rumen Hristov]] - [[Aleksandra Hristova]] == I == [[Todor Ikonomov]] - [[Petko Iliev]] - [[Reneta Indžova]] - [[Ilijana Iotova]] - [[Todor Ivančov]] - [[Aleksi Ivanov]] (''Alexe Ion Bǎdǎrǎu'') - [[Blagoja Ivanov-Kosta]] - [[Georgi Čankov Ivanov|Georgi (Čankov) Ivanov]] - [[Hristo Ivanov]] - [[Nikola Ivanov]] - [[Nikolaj Georgiev Ivanov|Nikolaj (Georgiev) Ivanov]] == J == [[Jane Janev]] - [[Stefan Janev]] - [[Georgi Jankulov]] - Konstantin (Josef) Jireček - [[Aleksandăr Jordanov]] - [[Georgi Jordanov]] - [[Toško Jordanov]] Hadžitodorov - [[Jordan Jotov]] - [[Ilijana Jotova|Ilijana (Malinova) Jotova]] - [[Cvetlin Jovčev]] - [[Anton Jugov]] - [[Plamen Jurukov]] == K == [[Emil Kabaivanov]] - [[Ivajlo Kalfin]] - [[Hristo Kalfov]] - [[Krasimir Kanev]] - [[Radan Kanev]] - [[Mustafa Sali Karadaji]] - [[Grozdan Karadžov]] - [[Ivan Karaivanov]] (bolg.-jsl.) - [[Cveta Karajančeva]] - [[Aleksandǎr Karakačanov]] - [[Dončo Karakačanov]] - [[Krasimir Karakačanov]] - [[Stefan Karadža]] - [[Stojan Karadžov]] - [[Ljuben Karavelov]] - [[Petko Karavelov]] - [[Cveta Karjančeva]] - [[Menča (Melpomena) Karničeva]] - [[Danail Kirilov]] - [[Georgi Kirkov]] - [[Tina Kirkova]] - [[Aleksandăr Kiseljov]] - [[Natalija Kiselova]] - [[Georgi Kjoseivanov]] - [[Ilhan Kjučjuk]] - Kiril Knjaz Preslavski - Metropolit Kliment (''Vasil Drumev'') - [[Kiril Klisurski]] - [[Vasil Kolarov]] - [[Ivan Kondov]] - [[Elka Konstantinova]] - [[Kostadin Kostadinov]] - [[Ivan Kostov|Ivan (Jordanov) Kostov]] - [[Mladen Kostov]] - [[Trajčo Kostov]] - [[Stilijan Kovačev]] - [[Diana Kovačeva]] - [[Ferdinand Kozovski]] - [[Ilija Kožuharov]] (1893-1994) - [[Krastju Krastev]] - [[Menča Krničeva]] - [[Malina Krumova]] - [[Penčo Kubadinski]] - [[Todor Kulev]] - [[Georgi Kulišev]] - [[Kostadinka Kuneva]] - [[Meglena Kuneva]] - [[Petăr Kunin|Petăr (Petko) Kunin]] == L == Ruben Avramov Levi - [[Vasil Levski]] - [[Aleksandar Lilov]] - [[Andrej Ljapčev|Andrej (Tasev) Ljapčev]] (Tarpov) - [[Nikola Logofetov]] - [[Andrej Lukanov]] - [[Karlo Lukanov]] - [[Todor Lukanov]] - [[Božidar Lukarski]] - [[Hristo Lukov]] - [[Kosta Lulčev]] == M == [[Mihail Madžarov]] - [[Aleksandăr Malinov]] - Ilijana Malinova Jotova - [[Maja Manolova]] - [[Ivan Marazov]] - [[Veselin Mareški]] - [[Angel Marin]] - [[Ivan Marinov]] - [[Stojan Markov]] - [[Hristo Matov]] - [[Ljutvi Ahmed Mestan]] - [[Hristo Mihajlov]] - [[Ivan (Vančo) Mihajlov]] (1896-1990) ali V. M. Popov (1897-1982) - [[Stojan Mihajlov]] - [[Ekaterina Mihajlova]] - [[Nadežda Mihajlova]] - [[Nikola Mihajlov Mihov]] - [[Mihail Mikov|Mihail Mihov]] - [[Mihail Mikov]] - [[Nikolaj Milkov]] - [[Ivajlo Mirčev]] - [[Iva Miteva]] - [[Daniel Mitov]] - [[Nikolaj Mladenov]] - [[Petăr Mladenov]] - [[Atanas Moskov]] - [[Stojčko Mošanov|Stojč(k)o Mošanov]] - [[Anastasija Mozer]] - [[Konstantin Muraviev]] - [[Nikola Mušanov]] - [[Jordan Mutafčiev]] - [[Sava Mutkurov]] == N == [[Gligorij Načovič]] - [[Georgi Nadžakov]] - [[Angel Najdenov]] - [[Kalin Najdenov]] - [[Nikola Najdenov]] - [[Radi Najdenov]] - [[Marija Gabriel|Marija ''Nedelčeva'']] - [[Minčo Nejčev]] - [[Dimităr Nejkov]] -[[Nadežda Nejnski]] - [[Nikolaj Nenčev]] - [[Nikifor Nikiforov]] - [[Danail Nikolaev]] - [[Hristo Nikolov]] - [[Plamen Nikolov]] - [[Marijana Nikolova]] - [[Kornelija Ninova]] - [[Bojko Noev]] - [[Javor Notev]] == O == [[Aleksandăr Malinov|Dimităr Obšti]]/Nikolić (Nikolov) - Petar Orahovac - [[Plamen Orešarski]] - [[Rumen Ovčarov]] - [[Stojan Ovčarov]] == P == [[Georgi Panajotov]] - [[Petăr Pančevski|Petăr (Petko) Pančevski]] - [[Ivan Panev]] - [[Olimpij Panov]] - [[Todor Panica]] - [[Georgi Pankov]] - [[Nikola Papazov]] - [[Stefan Paprikov]] - [[Petja Părvanova]] - [[Solomon Isak Pasi]]/Passy - [[Aleksandăr Paunov]] - [[Dimităr Pavlov]] - [[Todor Pavlov]] - [[Liljana Pavlova]] - [[Deljan Peevski]] - [[Atanas Pekanov]] - [[Pelo Pelovski]] - [[Dimităr Petkov]] - [[Dobri Petkov]] - [[Kiril Petkov]] - [[Nikola Petkov|Nikola (Dimitrov) Petkov]] - [[Rumen Petkov]] - [[Ljudmila Petkova]] - [[Temenužka Petkova]] - [[Račo Petrov]] ''Stojanov'' - [[Velislava Petrova-Čamo]]<nowiki/>va - [[Georgi Pinčev]] - [[Georgi Pirinski]] - [[Rosen Plevneljev]] - [[Petrăr Pop-Arsov]] - [[Radoj Popivanov]] - [[Blagoj Popov]] (1902-1968) - [[Dimităr Popov|Dimităr (Iliev) Popov]] (Pokriva) - [[Julian Popov]] - [[Vladimir Poptomov]] - [[Georgi Părvanov]] - [[Petja Părvanova]] - [[Todor Prahov]] - [[Ivan Prămov]] - [[Aleksandăr Protogerov]] == R == [[Muravej Radev]] - [[Rumen Radev]] - [[Cvjatko Radojnov]] - [[Vasil Radoslavov|Vasil (Hristov) Radoslavov]] - [[Marin Rajkov]] - [[Georgi Sava Rakovski|Georgi (Sava) Rakovski]] - [[Bojko Raškov]] == S == [[Janko Sakazov]] - [[Simeon Sakskoburggotski]] (Simeon Borisov Sakskoburgotski /Simeon II. Bolgarski) - [[Boris Sarafov]] - [[Mihail Savov]] - [[Stefan Savov]] - [[Blagovest Sendov]] - [[Volen Siderov]] - Simeon Varnensko-Preslavski - [[Valeri Simeonov]] - [[Hristo Slavejkov]] - [[Petko Slavejkov]] - [[Atanas Slavov]] - [[Leonid Soboljov|Leonid Soboljev]] - [[Stefan Sofijanski]] - [[Jordan Sokolov]] - [[Angel Solakov]] - [[Emil Hristov Stajkov]] - [[Enčo Stajkov]] - [[Dimităr Stančov]] - [[Dimităr Stanišev]] - [[Sergej Stanišev]] - [[Stefan Stambolov]] - [[Aleksandăr Stambolijski]] - [[Svetlan Stoev]] - [[Georgi Stoilov]] - [[Dimităr Stančov|Hadži Dimităr Stoilov]] - [[Konstantin Stoilov]] - [[Dimităr Stojanov]] - [[Kalin Stojanov]] - [[Petăr Stojanov]] - [[Milena Stojčeva]] - [[Grigor Stojčkov]] - [[Stojko Stojkov]] - [[Georgi Ivanov Stranski|Georgi Stranski]] - [[Nikola Suknarov]] - [[Nikolaj Svinarov]] == Š == [[Ivanka Šalapatova]] - [[Ivan Šišmanov]] - [[Metodije Šatorov|Metodi(je) Šatorov]] (?) - [[Svetoslav Stojanov Šivarov|Svetoslav (Stojanov) Šivarov]] == T == [[Todor Tagarev]] - [[Mihail Takev]] - [[Peko Takov]] - [[Petăr Tančev]] - [[Georgi Tanev]] - [[Kliment Tărnovski]] (''Vasil Drumev'') - [[Boris Taskov]] - [[Hristo Tatarčev]] - [[Teodor Teodorov]] - [[Dobri Terpešev]] - [[Vasil Terziev]] - [[Nikolaj Todorov]] - [[Petăr Todorov]] - [[Stanko Todorov]] - [[Konstantin Tomov]] - [[Dimităr Tončev]] - [[Andrej Slavov Tošev]] - [[Emel Etem Toškova]] - [[Filip Totju]] - [[Georgi Trajkov]] Girovski - [[Mitar Trajkov]] - [[Krăstju Tričkov]] - [[Vladimir Tričkov|Vladimir (Vlado) Tričkov]] - [[Slavi Trifonov]] == V == [[Dimităr Vačov]] - [[Ivan Vălkov]] - [[Viktor Vălkov]] - [[Nikola Vapcarov]] - [[Vencislav Vărbanov]] - [[Asen Vasilev]] - [[Anastas Vatev]] - (''[[Ralica Vasileva]]-novinarka CNN'') - [[Georgi Vazov]] - [[Boris Velčev]] - [[Damjan Velčev]] - [[Milen Velčev]] - [[Veličko Veličkov]] (diplomat) - [[Borislav Velikov]] - [[Georgi Veselinov]] - [[Žan Videnov]] - [[Panajot Volov]] - == Z == [[Atanas Zafirov]] - [[Ekaterina Zaharieva]] (''Ekaterina Spasova Gečeva-Zaharieva'') - [[Dragomir Zakov]] - [[Kiro Petrov Zanev]] (=''Bačo Kiro'') - [[Kiril Zarev]] - [[Krum Zarkov|Krum (Kostadinov) Zarkov]] - [[Penčo Zlatev]] - [[Petko Zlatev]] - [[Denica Zlateva]] == Ž == [[Nikola Žekov]] - [[Želju Želev]] - [[Rumjana Želeva]] - [[Rosen Željazkov]] - [[Georgi Živkov]] - [[Todor Živkov]] - [[Živko Živkov]] - [[Ljudmila Živkova|Ljudmila T. Živkova]] - [[Evgenija (Ženi) Živkova]] ==Glej tudi== * [[Seznam makedonskih politikov]]; [[Seznam srbskih politikov]], [[seznam romunskih politikov]], [[seznam turških politikov]], [[seznam grških politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Bolgarov|Politiki]] [[Kategorija:Bolgarski politiki|*]] f97vdflpj1eir6r0g5obapeqlhutywu 6731617 6731611 2026-08-05T23:18:01Z ~2026-32552-67 260877 /* L */ 6731617 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bolgari|bolgarskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Bolgarov|Bolgarija|bolgarskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Ivan Abadžiev]] - [[Asen Agov]] - (Aleksandăr I = ''Alexander Joseph von Battenberg'') - [[Čudomir Aleksandrov]] - [[Todor Aleksandrov Poporušev]] - [[Valentin Aleksandrov]] - [[Georgi Ananiev]] - [[Nikolina Angelkova]] - [[Anju Angelov]] - [[Atanas Atanasov]] - [[Georgi Atanasov]] - [[Kirčo Atanasov]] - [[Nedjalko Atanasov]] - [[Šterju Atanasov -Viktor|Šterju Atanasov-Viktor]] - [[Lučezar Avramov]] - [[Ruben Avramov (Levi)]] == B == [[Rumjana Bačvarova]] - [[Ivan Bagrjanov]] - [[Nikola Bakardžiev]] - [[Milko Balev]] - [[Bojan Bălgaranov]] - [[Stela Baltova]] - [[Cenko Bareva]] - [[Aleksandăr Belev]] - [[Georgi Benkovski]] - [[Petăr Beron]] - [[Ljuben Berov]] - [[Dimitar Blagoev|Dimităr Blagoev]] - [[Vela Blagoeva]] - [[Veselin Bliznakov]] - [[Georgi Bliznaški]] - [[Stefan Savov Bobčev]] - [[Cvetko (Cvjatko) Boboševski]] - [[Bogdan Bogdanov]] - [[Georgi Bogoev]] - [[Kliment Bojadžijev|Kliment Bojadžiev]] - [[Irina Bokova]] - [[Vladimir Bonev]] - [[Boris III.]] - [[Bojko Borisov]] - [[Aleksandăr Botev]] - [[Hristo Botev]] - [[Konstantin Bozveliev]] - [[Todor Božinov]] - ([[Panko Brašnarov]]) - ([[Mara Buneva]]) - [[Todor Burmov]] == C == [[Cecka Cačeva]]-Dangovska - [[Angel Canev]] - [[Stefan Canev]] - [[Aleksandăr Cankov]] - [[Angel Cankov]] - [[Dragan Cankov]] - [[Georgi Cankov]] - [[Najčo Canov]] - [[Vasil Canov]] - [[Canko Cerkovski]] - [[Tano Colov]] - [[Ivan Cončev]] - [[Nikolaj Conev]] - [[Cvetan Cvetanov]] == Č == [[Georgi Čankov]] - [[Todor Černokolev|Todor (Titko) Černokolev]] - [[Vălko Červenkov]] - [[Vasil Čičibaba]] == D == [[Georgi Damjanov]] - [[Rajko Damjanov|Rajko (Radivoj) Damjanov]] - [[Stefan Danailov]] - [[Stojan Danev]] (1858-1949) - [[Rajko Dăskalov]] - [[Svetla Dăskalova]] - [[Nikolaj Denkov]] - [[Petăr Dertliev]] - [[Diko Dikov]] - [[Hadži Dimităr]] - [[Aleksandăr Dimitrov]] - [[Andon Dimitrov]] - [[Angel Dimitrov]] - [[Dimităr Dimov Dimitrov|Dimităr Dimitrov]] - [[Filip Dimitrov]] - [[Gavril Genov Dimitrov]] - [[Georgi Dimitrov]] - [[Georgi Mihov Dimitrov]] - [[Martin Dimitrov]] - [[Stanke Dimitrov]] (''Stefan Dimitrov Todorov'') - [[Stefan Dimitrov]] - [[Anastasia Georgieva Dimitrova-Moser]] - [[Dimităr Dimov]] - [[Zarica Dinkova]] - [[Simeon Djankov]] - [[Petăr Djulgerov]] - [[Georgi Dobrev]]? - [[Ahmed Dogan]] - [[Ognjan Dojnov]] - [[Tomislav Dončev]] - [[Tatjana Dončeva]] - [[Aleksandr Dondukov-Korsakov]] - [[Aleksandăr Dimitrov|Gălăb Donev]] - [[Pančo Dorev]] - [[Petăr Nikolov Dradanov]] - [[Cola Dragojčeva]] (1900-93) - [[Marina Dragomiretskaja]] - [[Milan Drenčev]] - [[Vasil Drumev]] (''Metropolit Kliment'') - [[Angel Džambazki]] - [[Petăr Džidrov]]? - [[Dobri Džurov]] == E == [[Kazimir Ernrot]] (''Johan Casimir Ehrnrooth'') (finsko-ruski) == F == [[Jordanka Fandakova]] - [[Ferdinand I. Bolgarski|Ferdinand I.]] (''Ferdinand Maximilian Karl Leopold Maria von Sachsen-Coburg und Gotha'') - [[Ivan Fičev]] - [[Griša Filipov|Griša (Georgi) Filipov]] - [[Bogdan Dimitrov Filov|Bogdan D. Filov]]  == G == [[Marija Gabriel]] (r. ''Nedelčeva'') - [[Dimităr Ganev|Dimităr (Dimo) Ganev]] - [[Stojan Ganev]] - [[Venelin Ganev]] - [[Sava Ganovski]] - [[Ivan Garvanov]] - [[Georg Georgiev]] ''-'' [[Kimon Georgiev]] [[Stojanov]] - [[Nikolaj Georgiev]] - [[Kristalina Georgieva]] - [[Mihail Gerdžikov]] - [[Ognjan Gerdžikov]] - [[Ivan Gešev]] - Nikola Gešev - [[Ivan Evstratiev Gešov]] - [[Andrej Gjurov]] - [[Dimităr Glavčev]] - [[Vasil Glavinov]] - [[Ljuben Gocev]] - [[Solomon Lazarov Goldstein]] - [[Vladislav Goranov]] - [[Gorica Grančarova-Kožareva]] - [[Dimităr Grekov]] - [[Mitko Grigorov]] - [[Vanja Grigorova]] - ([[Dame Gruev]]) - [[Petăr Gudev]] - [[Spiro Gulabčev]] - [[Kiril Gunev]] - [[Georgi Gvozdejkov]] == H == [[Dimo Hadži-Dimov]]/[[Hadžidimov]] (Mak.) - ''[[Jordan Hadžikonstantinov]]-Džinot'' (Mak.) - [[Panajot Hitov]] - [[Emil Hristov Stajkov]] - [[Ivan Hristov Bašev]] - [[Rumen Hristov]] - [[Aleksandra Hristova]] == I == [[Todor Ikonomov]] - [[Petko Iliev]] - [[Reneta Indžova]] - [[Ilijana Iotova]] - [[Todor Ivančov]] - [[Aleksi Ivanov]] (''Alexe Ion Bǎdǎrǎu'') - [[Blagoja Ivanov-Kosta]] - [[Georgi Čankov Ivanov|Georgi (Čankov) Ivanov]] - [[Hristo Ivanov]] - [[Nikola Ivanov]] - [[Nikolaj Georgiev Ivanov|Nikolaj (Georgiev) Ivanov]] == J == [[Jane Janev]] - [[Stefan Janev]] - [[Georgi Jankulov]] - Konstantin (Josef) Jireček - [[Aleksandăr Jordanov]] - [[Georgi Jordanov]] - [[Toško Jordanov]] Hadžitodorov - [[Jordan Jotov]] - [[Ilijana Jotova|Ilijana (Malinova) Jotova]] - [[Cvetlin Jovčev]] - [[Anton Jugov]] - [[Plamen Jurukov]] == K == [[Emil Kabaivanov]] - [[Ivajlo Kalfin]] - [[Hristo Kalfov]] - [[Krasimir Kanev]] - [[Radan Kanev]] - [[Mustafa Sali Karadaji]] - [[Grozdan Karadžov]] - [[Ivan Karaivanov]] (bolg.-jsl.) - [[Cveta Karajančeva]] - [[Aleksandǎr Karakačanov]] - [[Dončo Karakačanov]] - [[Krasimir Karakačanov]] - [[Stefan Karadža]] - [[Stojan Karadžov]] - [[Ljuben Karavelov]] - [[Petko Karavelov]] - [[Cveta Karjančeva]] - [[Menča (Melpomena) Karničeva]] - [[Danail Kirilov]] - [[Georgi Kirkov]] - [[Tina Kirkova]] - [[Aleksandăr Kiseljov]] - [[Natalija Kiselova]] - [[Georgi Kjoseivanov]] - [[Ilhan Kjučjuk]] - Kiril Knjaz Preslavski - Metropolit Kliment (''Vasil Drumev'') - [[Kiril Klisurski]] - [[Vasil Kolarov]] - [[Ivan Kondov]] - [[Elka Konstantinova]] - [[Kostadin Kostadinov]] - [[Ivan Kostov|Ivan (Jordanov) Kostov]] - [[Mladen Kostov]] - [[Trajčo Kostov]] - [[Stilijan Kovačev]] - [[Diana Kovačeva]] - [[Ferdinand Kozovski]] - [[Ilija Kožuharov]] (1893-1994) - [[Krastju Krastev]] - [[Menča Krničeva]] - [[Malina Krumova]] - [[Penčo Kubadinski]] - [[Todor Kulev]] - [[Georgi Kulišev]] - [[Kostadinka Kuneva]] - [[Meglena Kuneva]] - [[Petăr Kunin|Petăr (Petko) Kunin]] == L == Ruben Avramov Levi - [[Vasil Levski]] - [[Aleksandăr Lilov]] - [[Andrej Ljapčev|Andrej (Tasev) Ljapčev]] (Tarpov) - [[Nikola Logofetov]] - [[Andrej Lukanov]] - [[Karlo Lukanov]] - [[Todor Lukanov]] - [[Božidar Lukarski]] - [[Hristo Lukov]] - [[Kosta Lulčev]] == M == [[Mihail Madžarov]] - [[Aleksandăr Malinov]] - Ilijana Malinova Jotova - [[Maja Manolova]] - [[Ivan Marazov]] - [[Veselin Mareški]] - [[Angel Marin]] - [[Ivan Marinov]] - [[Stojan Markov]] - [[Hristo Matov]] - [[Ljutvi Ahmed Mestan]] - [[Hristo Mihajlov]] - [[Ivan (Vančo) Mihajlov]] (1896-1990) ali V. M. Popov (1897-1982) - [[Stojan Mihajlov]] - [[Ekaterina Mihajlova]] - [[Nadežda Mihajlova]] - [[Nikola Mihajlov Mihov]] - [[Mihail Mikov|Mihail Mihov]] - [[Mihail Mikov]] - [[Nikolaj Milkov]] - [[Ivajlo Mirčev]] - [[Iva Miteva]] - [[Daniel Mitov]] - [[Nikolaj Mladenov]] - [[Petăr Mladenov]] - [[Atanas Moskov]] - [[Stojčko Mošanov|Stojč(k)o Mošanov]] - [[Anastasija Mozer]] - [[Konstantin Muraviev]] - [[Nikola Mušanov]] - [[Jordan Mutafčiev]] - [[Sava Mutkurov]] == N == [[Gligorij Načovič]] - [[Georgi Nadžakov]] - [[Angel Najdenov]] - [[Kalin Najdenov]] - [[Nikola Najdenov]] - [[Radi Najdenov]] - [[Marija Gabriel|Marija ''Nedelčeva'']] - [[Minčo Nejčev]] - [[Dimităr Nejkov]] -[[Nadežda Nejnski]] - [[Nikolaj Nenčev]] - [[Nikifor Nikiforov]] - [[Danail Nikolaev]] - [[Hristo Nikolov]] - [[Plamen Nikolov]] - [[Marijana Nikolova]] - [[Kornelija Ninova]] - [[Bojko Noev]] - [[Javor Notev]] == O == [[Aleksandăr Malinov|Dimităr Obšti]]/Nikolić (Nikolov) - Petar Orahovac - [[Plamen Orešarski]] - [[Rumen Ovčarov]] - [[Stojan Ovčarov]] == P == [[Georgi Panajotov]] - [[Petăr Pančevski|Petăr (Petko) Pančevski]] - [[Ivan Panev]] - [[Olimpij Panov]] - [[Todor Panica]] - [[Georgi Pankov]] - [[Nikola Papazov]] - [[Stefan Paprikov]] - [[Petja Părvanova]] - [[Solomon Isak Pasi]]/Passy - [[Aleksandăr Paunov]] - [[Dimităr Pavlov]] - [[Todor Pavlov]] - [[Liljana Pavlova]] - [[Deljan Peevski]] - [[Atanas Pekanov]] - [[Pelo Pelovski]] - [[Dimităr Petkov]] - [[Dobri Petkov]] - [[Kiril Petkov]] - [[Nikola Petkov|Nikola (Dimitrov) Petkov]] - [[Rumen Petkov]] - [[Ljudmila Petkova]] - [[Temenužka Petkova]] - [[Račo Petrov]] ''Stojanov'' - [[Velislava Petrova-Čamo]]<nowiki/>va - [[Georgi Pinčev]] - [[Georgi Pirinski]] - [[Rosen Plevneljev]] - [[Petrăr Pop-Arsov]] - [[Radoj Popivanov]] - [[Blagoj Popov]] (1902-1968) - [[Dimităr Popov|Dimităr (Iliev) Popov]] (Pokriva) - [[Julian Popov]] - [[Vladimir Poptomov]] - [[Georgi Părvanov]] - [[Petja Părvanova]] - [[Todor Prahov]] - [[Ivan Prămov]] - [[Aleksandăr Protogerov]] == R == [[Muravej Radev]] - [[Rumen Radev]] - [[Cvjatko Radojnov]] - [[Vasil Radoslavov|Vasil (Hristov) Radoslavov]] - [[Marin Rajkov]] - [[Georgi Sava Rakovski|Georgi (Sava) Rakovski]] - [[Bojko Raškov]] == S == [[Janko Sakazov]] - [[Simeon Sakskoburggotski]] (Simeon Borisov Sakskoburgotski /Simeon II. Bolgarski) - [[Boris Sarafov]] - [[Mihail Savov]] - [[Stefan Savov]] - [[Blagovest Sendov]] - [[Volen Siderov]] - Simeon Varnensko-Preslavski - [[Valeri Simeonov]] - [[Hristo Slavejkov]] - [[Petko Slavejkov]] - [[Atanas Slavov]] - [[Leonid Soboljov|Leonid Soboljev]] - [[Stefan Sofijanski]] - [[Jordan Sokolov]] - [[Angel Solakov]] - [[Emil Hristov Stajkov]] - [[Enčo Stajkov]] - [[Dimităr Stančov]] - [[Dimităr Stanišev]] - [[Sergej Stanišev]] - [[Stefan Stambolov]] - [[Aleksandăr Stambolijski]] - [[Svetlan Stoev]] - [[Georgi Stoilov]] - [[Dimităr Stančov|Hadži Dimităr Stoilov]] - [[Konstantin Stoilov]] - [[Dimităr Stojanov]] - [[Kalin Stojanov]] - [[Petăr Stojanov]] - [[Milena Stojčeva]] - [[Grigor Stojčkov]] - [[Stojko Stojkov]] - [[Georgi Ivanov Stranski|Georgi Stranski]] - [[Nikola Suknarov]] - [[Nikolaj Svinarov]] == Š == [[Ivanka Šalapatova]] - [[Ivan Šišmanov]] - [[Metodije Šatorov|Metodi(je) Šatorov]] (?) - [[Svetoslav Stojanov Šivarov|Svetoslav (Stojanov) Šivarov]] == T == [[Todor Tagarev]] - [[Mihail Takev]] - [[Peko Takov]] - [[Petăr Tančev]] - [[Georgi Tanev]] - [[Kliment Tărnovski]] (''Vasil Drumev'') - [[Boris Taskov]] - [[Hristo Tatarčev]] - [[Teodor Teodorov]] - [[Dobri Terpešev]] - [[Vasil Terziev]] - [[Nikolaj Todorov]] - [[Petăr Todorov]] - [[Stanko Todorov]] - [[Konstantin Tomov]] - [[Dimităr Tončev]] - [[Andrej Slavov Tošev]] - [[Emel Etem Toškova]] - [[Filip Totju]] - [[Georgi Trajkov]] Girovski - [[Mitar Trajkov]] - [[Krăstju Tričkov]] - [[Vladimir Tričkov|Vladimir (Vlado) Tričkov]] - [[Slavi Trifonov]] == V == [[Dimităr Vačov]] - [[Ivan Vălkov]] - [[Viktor Vălkov]] - [[Nikola Vapcarov]] - [[Vencislav Vărbanov]] - [[Asen Vasilev]] - [[Anastas Vatev]] - (''[[Ralica Vasileva]]-novinarka CNN'') - [[Georgi Vazov]] - [[Boris Velčev]] - [[Damjan Velčev]] - [[Milen Velčev]] - [[Veličko Veličkov]] (diplomat) - [[Borislav Velikov]] - [[Georgi Veselinov]] - [[Žan Videnov]] - [[Panajot Volov]] - == Z == [[Atanas Zafirov]] - [[Ekaterina Zaharieva]] (''Ekaterina Spasova Gečeva-Zaharieva'') - [[Dragomir Zakov]] - [[Kiro Petrov Zanev]] (=''Bačo Kiro'') - [[Kiril Zarev]] - [[Krum Zarkov|Krum (Kostadinov) Zarkov]] - [[Penčo Zlatev]] - [[Petko Zlatev]] - [[Denica Zlateva]] == Ž == [[Nikola Žekov]] - [[Želju Želev]] - [[Rumjana Želeva]] - [[Rosen Željazkov]] - [[Georgi Živkov]] - [[Todor Živkov]] - [[Živko Živkov]] - [[Ljudmila Živkova|Ljudmila T. Živkova]] - [[Evgenija (Ženi) Živkova]] ==Glej tudi== * [[Seznam makedonskih politikov]]; [[Seznam srbskih politikov]], [[seznam romunskih politikov]], [[seznam turških politikov]], [[seznam grških politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Bolgarov|Politiki]] [[Kategorija:Bolgarski politiki|*]] d4bvs4fbelpqq92nzzvc2p21etqcb50 6731623 6731617 2026-08-05T23:39:10Z ~2026-32552-67 260877 /* H */ 6731623 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bolgari|bolgarskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Bolgarov|Bolgarija|bolgarskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Ivan Abadžiev]] - [[Asen Agov]] - (Aleksandăr I = ''Alexander Joseph von Battenberg'') - [[Čudomir Aleksandrov]] - [[Todor Aleksandrov Poporušev]] - [[Valentin Aleksandrov]] - [[Georgi Ananiev]] - [[Nikolina Angelkova]] - [[Anju Angelov]] - [[Atanas Atanasov]] - [[Georgi Atanasov]] - [[Kirčo Atanasov]] - [[Nedjalko Atanasov]] - [[Šterju Atanasov -Viktor|Šterju Atanasov-Viktor]] - [[Lučezar Avramov]] - [[Ruben Avramov (Levi)]] == B == [[Rumjana Bačvarova]] - [[Ivan Bagrjanov]] - [[Nikola Bakardžiev]] - [[Milko Balev]] - [[Bojan Bălgaranov]] - [[Stela Baltova]] - [[Cenko Bareva]] - [[Aleksandăr Belev]] - [[Georgi Benkovski]] - [[Petăr Beron]] - [[Ljuben Berov]] - [[Dimitar Blagoev|Dimităr Blagoev]] - [[Vela Blagoeva]] - [[Veselin Bliznakov]] - [[Georgi Bliznaški]] - [[Stefan Savov Bobčev]] - [[Cvetko (Cvjatko) Boboševski]] - [[Bogdan Bogdanov]] - [[Georgi Bogoev]] - [[Kliment Bojadžijev|Kliment Bojadžiev]] - [[Irina Bokova]] - [[Vladimir Bonev]] - [[Boris III.]] - [[Bojko Borisov]] - [[Aleksandăr Botev]] - [[Hristo Botev]] - [[Konstantin Bozveliev]] - [[Todor Božinov]] - ([[Panko Brašnarov]]) - ([[Mara Buneva]]) - [[Todor Burmov]] == C == [[Cecka Cačeva]]-Dangovska - [[Angel Canev]] - [[Stefan Canev]] - [[Aleksandăr Cankov]] - [[Angel Cankov]] - [[Dragan Cankov]] - [[Georgi Cankov]] - [[Najčo Canov]] - [[Vasil Canov]] - [[Canko Cerkovski]] - [[Tano Colov]] - [[Ivan Cončev]] - [[Nikolaj Conev]] - [[Cvetan Cvetanov]] == Č == [[Georgi Čankov]] - [[Todor Černokolev|Todor (Titko) Černokolev]] - [[Vălko Červenkov]] - [[Vasil Čičibaba]] == D == [[Georgi Damjanov]] - [[Rajko Damjanov|Rajko (Radivoj) Damjanov]] - [[Stefan Danailov]] - [[Stojan Danev]] (1858-1949) - [[Rajko Dăskalov]] - [[Svetla Dăskalova]] - [[Nikolaj Denkov]] - [[Petăr Dertliev]] - [[Diko Dikov]] - [[Hadži Dimităr]] - [[Aleksandăr Dimitrov]] - [[Andon Dimitrov]] - [[Angel Dimitrov]] - [[Dimităr Dimov Dimitrov|Dimităr Dimitrov]] - [[Filip Dimitrov]] - [[Gavril Genov Dimitrov]] - [[Georgi Dimitrov]] - [[Georgi Mihov Dimitrov]] - [[Martin Dimitrov]] - [[Stanke Dimitrov]] (''Stefan Dimitrov Todorov'') - [[Stefan Dimitrov]] - [[Anastasia Georgieva Dimitrova-Moser]] - [[Dimităr Dimov]] - [[Zarica Dinkova]] - [[Simeon Djankov]] - [[Petăr Djulgerov]] - [[Georgi Dobrev]]? - [[Ahmed Dogan]] - [[Ognjan Dojnov]] - [[Tomislav Dončev]] - [[Tatjana Dončeva]] - [[Aleksandr Dondukov-Korsakov]] - [[Aleksandăr Dimitrov|Gălăb Donev]] - [[Pančo Dorev]] - [[Petăr Nikolov Dradanov]] - [[Cola Dragojčeva]] (1900-93) - [[Marina Dragomiretskaja]] - [[Milan Drenčev]] - [[Vasil Drumev]] (''Metropolit Kliment'') - [[Angel Džambazki]] - [[Petăr Džidrov]]? - [[Dobri Džurov]] == E == [[Kazimir Ernrot]] (''Johan Casimir Ehrnrooth'') (finsko-ruski) == F == [[Jordanka Fandakova]] - [[Ferdinand I. Bolgarski|Ferdinand I.]] (''Ferdinand Maximilian Karl Leopold Maria von Sachsen-Coburg und Gotha'') - [[Ivan Fičev]] - [[Griša Filipov|Griša (Georgi) Filipov]] - [[Bogdan Dimitrov Filov|Bogdan D. Filov]]  == G == [[Marija Gabriel]] (r. ''Nedelčeva'') - [[Dimităr Ganev|Dimităr (Dimo) Ganev]] - [[Stojan Ganev]] - [[Venelin Ganev]] - [[Sava Ganovski]] - [[Ivan Garvanov]] - [[Georg Georgiev]] ''-'' [[Kimon Georgiev]] [[Stojanov]] - [[Nikolaj Georgiev]] - [[Kristalina Georgieva]] - [[Mihail Gerdžikov]] - [[Ognjan Gerdžikov]] - [[Ivan Gešev]] - Nikola Gešev - [[Ivan Evstratiev Gešov]] - [[Andrej Gjurov]] - [[Dimităr Glavčev]] - [[Vasil Glavinov]] - [[Ljuben Gocev]] - [[Solomon Lazarov Goldstein]] - [[Vladislav Goranov]] - [[Gorica Grančarova-Kožareva]] - [[Dimităr Grekov]] - [[Mitko Grigorov]] - [[Vanja Grigorova]] - ([[Dame Gruev]]) - [[Petăr Gudev]] - [[Spiro Gulabčev]] - [[Kiril Gunev]] - [[Georgi Gvozdejkov]] == H == ''[[Dimo Hadži-Dimov]]/[[Hadžidimov]]'' (Mak.) - ''[[Jordan Hadžikonstantinov]]-Džinot'' (Mak.) - [[Panajot Hitov]] - [[Emil Hristov Stajkov]] - [[Ivan Hristov Bašev]] - [[Rumen Hristov]] - [[Aleksandra Hristova]] == I == [[Todor Ikonomov]] - [[Petko Iliev]] - [[Reneta Indžova]] - [[Ilijana Iotova]] - [[Todor Ivančov]] - [[Aleksi Ivanov]] (''Alexe Ion Bǎdǎrǎu'') - [[Blagoja Ivanov-Kosta]] - [[Georgi Čankov Ivanov|Georgi (Čankov) Ivanov]] - [[Hristo Ivanov]] - [[Nikola Ivanov]] - [[Nikolaj Georgiev Ivanov|Nikolaj (Georgiev) Ivanov]] == J == [[Jane Janev]] - [[Stefan Janev]] - [[Georgi Jankulov]] - Konstantin (Josef) Jireček - [[Aleksandăr Jordanov]] - [[Georgi Jordanov]] - [[Toško Jordanov]] Hadžitodorov - [[Jordan Jotov]] - [[Ilijana Jotova|Ilijana (Malinova) Jotova]] - [[Cvetlin Jovčev]] - [[Anton Jugov]] - [[Plamen Jurukov]] == K == [[Emil Kabaivanov]] - [[Ivajlo Kalfin]] - [[Hristo Kalfov]] - [[Krasimir Kanev]] - [[Radan Kanev]] - [[Mustafa Sali Karadaji]] - [[Grozdan Karadžov]] - [[Ivan Karaivanov]] (bolg.-jsl.) - [[Cveta Karajančeva]] - [[Aleksandǎr Karakačanov]] - [[Dončo Karakačanov]] - [[Krasimir Karakačanov]] - [[Stefan Karadža]] - [[Stojan Karadžov]] - [[Ljuben Karavelov]] - [[Petko Karavelov]] - [[Cveta Karjančeva]] - [[Menča (Melpomena) Karničeva]] - [[Danail Kirilov]] - [[Georgi Kirkov]] - [[Tina Kirkova]] - [[Aleksandăr Kiseljov]] - [[Natalija Kiselova]] - [[Georgi Kjoseivanov]] - [[Ilhan Kjučjuk]] - Kiril Knjaz Preslavski - Metropolit Kliment (''Vasil Drumev'') - [[Kiril Klisurski]] - [[Vasil Kolarov]] - [[Ivan Kondov]] - [[Elka Konstantinova]] - [[Kostadin Kostadinov]] - [[Ivan Kostov|Ivan (Jordanov) Kostov]] - [[Mladen Kostov]] - [[Trajčo Kostov]] - [[Stilijan Kovačev]] - [[Diana Kovačeva]] - [[Ferdinand Kozovski]] - [[Ilija Kožuharov]] (1893-1994) - [[Krastju Krastev]] - [[Menča Krničeva]] - [[Malina Krumova]] - [[Penčo Kubadinski]] - [[Todor Kulev]] - [[Georgi Kulišev]] - [[Kostadinka Kuneva]] - [[Meglena Kuneva]] - [[Petăr Kunin|Petăr (Petko) Kunin]] == L == Ruben Avramov Levi - [[Vasil Levski]] - [[Aleksandăr Lilov]] - [[Andrej Ljapčev|Andrej (Tasev) Ljapčev]] (Tarpov) - [[Nikola Logofetov]] - [[Andrej Lukanov]] - [[Karlo Lukanov]] - [[Todor Lukanov]] - [[Božidar Lukarski]] - [[Hristo Lukov]] - [[Kosta Lulčev]] == M == [[Mihail Madžarov]] - [[Aleksandăr Malinov]] - Ilijana Malinova Jotova - [[Maja Manolova]] - [[Ivan Marazov]] - [[Veselin Mareški]] - [[Angel Marin]] - [[Ivan Marinov]] - [[Stojan Markov]] - [[Hristo Matov]] - [[Ljutvi Ahmed Mestan]] - [[Hristo Mihajlov]] - [[Ivan (Vančo) Mihajlov]] (1896-1990) ali V. M. Popov (1897-1982) - [[Stojan Mihajlov]] - [[Ekaterina Mihajlova]] - [[Nadežda Mihajlova]] - [[Nikola Mihajlov Mihov]] - [[Mihail Mikov|Mihail Mihov]] - [[Mihail Mikov]] - [[Nikolaj Milkov]] - [[Ivajlo Mirčev]] - [[Iva Miteva]] - [[Daniel Mitov]] - [[Nikolaj Mladenov]] - [[Petăr Mladenov]] - [[Atanas Moskov]] - [[Stojčko Mošanov|Stojč(k)o Mošanov]] - [[Anastasija Mozer]] - [[Konstantin Muraviev]] - [[Nikola Mušanov]] - [[Jordan Mutafčiev]] - [[Sava Mutkurov]] == N == [[Gligorij Načovič]] - [[Georgi Nadžakov]] - [[Angel Najdenov]] - [[Kalin Najdenov]] - [[Nikola Najdenov]] - [[Radi Najdenov]] - [[Marija Gabriel|Marija ''Nedelčeva'']] - [[Minčo Nejčev]] - [[Dimităr Nejkov]] -[[Nadežda Nejnski]] - [[Nikolaj Nenčev]] - [[Nikifor Nikiforov]] - [[Danail Nikolaev]] - [[Hristo Nikolov]] - [[Plamen Nikolov]] - [[Marijana Nikolova]] - [[Kornelija Ninova]] - [[Bojko Noev]] - [[Javor Notev]] == O == [[Aleksandăr Malinov|Dimităr Obšti]]/Nikolić (Nikolov) - Petar Orahovac - [[Plamen Orešarski]] - [[Rumen Ovčarov]] - [[Stojan Ovčarov]] == P == [[Georgi Panajotov]] - [[Petăr Pančevski|Petăr (Petko) Pančevski]] - [[Ivan Panev]] - [[Olimpij Panov]] - [[Todor Panica]] - [[Georgi Pankov]] - [[Nikola Papazov]] - [[Stefan Paprikov]] - [[Petja Părvanova]] - [[Solomon Isak Pasi]]/Passy - [[Aleksandăr Paunov]] - [[Dimităr Pavlov]] - [[Todor Pavlov]] - [[Liljana Pavlova]] - [[Deljan Peevski]] - [[Atanas Pekanov]] - [[Pelo Pelovski]] - [[Dimităr Petkov]] - [[Dobri Petkov]] - [[Kiril Petkov]] - [[Nikola Petkov|Nikola (Dimitrov) Petkov]] - [[Rumen Petkov]] - [[Ljudmila Petkova]] - [[Temenužka Petkova]] - [[Račo Petrov]] ''Stojanov'' - [[Velislava Petrova-Čamo]]<nowiki/>va - [[Georgi Pinčev]] - [[Georgi Pirinski]] - [[Rosen Plevneljev]] - [[Petrăr Pop-Arsov]] - [[Radoj Popivanov]] - [[Blagoj Popov]] (1902-1968) - [[Dimităr Popov|Dimităr (Iliev) Popov]] (Pokriva) - [[Julian Popov]] - [[Vladimir Poptomov]] - [[Georgi Părvanov]] - [[Petja Părvanova]] - [[Todor Prahov]] - [[Ivan Prămov]] - [[Aleksandăr Protogerov]] == R == [[Muravej Radev]] - [[Rumen Radev]] - [[Cvjatko Radojnov]] - [[Vasil Radoslavov|Vasil (Hristov) Radoslavov]] - [[Marin Rajkov]] - [[Georgi Sava Rakovski|Georgi (Sava) Rakovski]] - [[Bojko Raškov]] == S == [[Janko Sakazov]] - [[Simeon Sakskoburggotski]] (Simeon Borisov Sakskoburgotski /Simeon II. Bolgarski) - [[Boris Sarafov]] - [[Mihail Savov]] - [[Stefan Savov]] - [[Blagovest Sendov]] - [[Volen Siderov]] - Simeon Varnensko-Preslavski - [[Valeri Simeonov]] - [[Hristo Slavejkov]] - [[Petko Slavejkov]] - [[Atanas Slavov]] - [[Leonid Soboljov|Leonid Soboljev]] - [[Stefan Sofijanski]] - [[Jordan Sokolov]] - [[Angel Solakov]] - [[Emil Hristov Stajkov]] - [[Enčo Stajkov]] - [[Dimităr Stančov]] - [[Dimităr Stanišev]] - [[Sergej Stanišev]] - [[Stefan Stambolov]] - [[Aleksandăr Stambolijski]] - [[Svetlan Stoev]] - [[Georgi Stoilov]] - [[Dimităr Stančov|Hadži Dimităr Stoilov]] - [[Konstantin Stoilov]] - [[Dimităr Stojanov]] - [[Kalin Stojanov]] - [[Petăr Stojanov]] - [[Milena Stojčeva]] - [[Grigor Stojčkov]] - [[Stojko Stojkov]] - [[Georgi Ivanov Stranski|Georgi Stranski]] - [[Nikola Suknarov]] - [[Nikolaj Svinarov]] == Š == [[Ivanka Šalapatova]] - [[Ivan Šišmanov]] - [[Metodije Šatorov|Metodi(je) Šatorov]] (?) - [[Svetoslav Stojanov Šivarov|Svetoslav (Stojanov) Šivarov]] == T == [[Todor Tagarev]] - [[Mihail Takev]] - [[Peko Takov]] - [[Petăr Tančev]] - [[Georgi Tanev]] - [[Kliment Tărnovski]] (''Vasil Drumev'') - [[Boris Taskov]] - [[Hristo Tatarčev]] - [[Teodor Teodorov]] - [[Dobri Terpešev]] - [[Vasil Terziev]] - [[Nikolaj Todorov]] - [[Petăr Todorov]] - [[Stanko Todorov]] - [[Konstantin Tomov]] - [[Dimităr Tončev]] - [[Andrej Slavov Tošev]] - [[Emel Etem Toškova]] - [[Filip Totju]] - [[Georgi Trajkov]] Girovski - [[Mitar Trajkov]] - [[Krăstju Tričkov]] - [[Vladimir Tričkov|Vladimir (Vlado) Tričkov]] - [[Slavi Trifonov]] == V == [[Dimităr Vačov]] - [[Ivan Vălkov]] - [[Viktor Vălkov]] - [[Nikola Vapcarov]] - [[Vencislav Vărbanov]] - [[Asen Vasilev]] - [[Anastas Vatev]] - (''[[Ralica Vasileva]]-novinarka CNN'') - [[Georgi Vazov]] - [[Boris Velčev]] - [[Damjan Velčev]] - [[Milen Velčev]] - [[Veličko Veličkov]] (diplomat) - [[Borislav Velikov]] - [[Georgi Veselinov]] - [[Žan Videnov]] - [[Panajot Volov]] - == Z == [[Atanas Zafirov]] - [[Ekaterina Zaharieva]] (''Ekaterina Spasova Gečeva-Zaharieva'') - [[Dragomir Zakov]] - [[Kiro Petrov Zanev]] (=''Bačo Kiro'') - [[Kiril Zarev]] - [[Krum Zarkov|Krum (Kostadinov) Zarkov]] - [[Penčo Zlatev]] - [[Petko Zlatev]] - [[Denica Zlateva]] == Ž == [[Nikola Žekov]] - [[Želju Želev]] - [[Rumjana Želeva]] - [[Rosen Željazkov]] - [[Georgi Živkov]] - [[Todor Živkov]] - [[Živko Živkov]] - [[Ljudmila Živkova|Ljudmila T. Živkova]] - [[Evgenija (Ženi) Živkova]] ==Glej tudi== * [[Seznam makedonskih politikov]]; [[Seznam srbskih politikov]], [[seznam romunskih politikov]], [[seznam turških politikov]], [[seznam grških politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Bolgarov|Politiki]] [[Kategorija:Bolgarski politiki|*]] 0ny86jnh8nxcuo8jla0rrskommgbwzv 6731625 6731623 2026-08-05T23:40:59Z ~2026-32552-67 260877 /* Š */ 6731625 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Bolgari|bolgarskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Bolgarov|Bolgarija|bolgarskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Ivan Abadžiev]] - [[Asen Agov]] - (Aleksandăr I = ''Alexander Joseph von Battenberg'') - [[Čudomir Aleksandrov]] - [[Todor Aleksandrov Poporušev]] - [[Valentin Aleksandrov]] - [[Georgi Ananiev]] - [[Nikolina Angelkova]] - [[Anju Angelov]] - [[Atanas Atanasov]] - [[Georgi Atanasov]] - [[Kirčo Atanasov]] - [[Nedjalko Atanasov]] - [[Šterju Atanasov -Viktor|Šterju Atanasov-Viktor]] - [[Lučezar Avramov]] - [[Ruben Avramov (Levi)]] == B == [[Rumjana Bačvarova]] - [[Ivan Bagrjanov]] - [[Nikola Bakardžiev]] - [[Milko Balev]] - [[Bojan Bălgaranov]] - [[Stela Baltova]] - [[Cenko Bareva]] - [[Aleksandăr Belev]] - [[Georgi Benkovski]] - [[Petăr Beron]] - [[Ljuben Berov]] - [[Dimitar Blagoev|Dimităr Blagoev]] - [[Vela Blagoeva]] - [[Veselin Bliznakov]] - [[Georgi Bliznaški]] - [[Stefan Savov Bobčev]] - [[Cvetko (Cvjatko) Boboševski]] - [[Bogdan Bogdanov]] - [[Georgi Bogoev]] - [[Kliment Bojadžijev|Kliment Bojadžiev]] - [[Irina Bokova]] - [[Vladimir Bonev]] - [[Boris III.]] - [[Bojko Borisov]] - [[Aleksandăr Botev]] - [[Hristo Botev]] - [[Konstantin Bozveliev]] - [[Todor Božinov]] - ([[Panko Brašnarov]]) - ([[Mara Buneva]]) - [[Todor Burmov]] == C == [[Cecka Cačeva]]-Dangovska - [[Angel Canev]] - [[Stefan Canev]] - [[Aleksandăr Cankov]] - [[Angel Cankov]] - [[Dragan Cankov]] - [[Georgi Cankov]] - [[Najčo Canov]] - [[Vasil Canov]] - [[Canko Cerkovski]] - [[Tano Colov]] - [[Ivan Cončev]] - [[Nikolaj Conev]] - [[Cvetan Cvetanov]] == Č == [[Georgi Čankov]] - [[Todor Černokolev|Todor (Titko) Černokolev]] - [[Vălko Červenkov]] - [[Vasil Čičibaba]] == D == [[Georgi Damjanov]] - [[Rajko Damjanov|Rajko (Radivoj) Damjanov]] - [[Stefan Danailov]] - [[Stojan Danev]] (1858-1949) - [[Rajko Dăskalov]] - [[Svetla Dăskalova]] - [[Nikolaj Denkov]] - [[Petăr Dertliev]] - [[Diko Dikov]] - [[Hadži Dimităr]] - [[Aleksandăr Dimitrov]] - [[Andon Dimitrov]] - [[Angel Dimitrov]] - [[Dimităr Dimov Dimitrov|Dimităr Dimitrov]] - [[Filip Dimitrov]] - [[Gavril Genov Dimitrov]] - [[Georgi Dimitrov]] - [[Georgi Mihov Dimitrov]] - [[Martin Dimitrov]] - [[Stanke Dimitrov]] (''Stefan Dimitrov Todorov'') - [[Stefan Dimitrov]] - [[Anastasia Georgieva Dimitrova-Moser]] - [[Dimităr Dimov]] - [[Zarica Dinkova]] - [[Simeon Djankov]] - [[Petăr Djulgerov]] - [[Georgi Dobrev]]? - [[Ahmed Dogan]] - [[Ognjan Dojnov]] - [[Tomislav Dončev]] - [[Tatjana Dončeva]] - [[Aleksandr Dondukov-Korsakov]] - [[Aleksandăr Dimitrov|Gălăb Donev]] - [[Pančo Dorev]] - [[Petăr Nikolov Dradanov]] - [[Cola Dragojčeva]] (1900-93) - [[Marina Dragomiretskaja]] - [[Milan Drenčev]] - [[Vasil Drumev]] (''Metropolit Kliment'') - [[Angel Džambazki]] - [[Petăr Džidrov]]? - [[Dobri Džurov]] == E == [[Kazimir Ernrot]] (''Johan Casimir Ehrnrooth'') (finsko-ruski) == F == [[Jordanka Fandakova]] - [[Ferdinand I. Bolgarski|Ferdinand I.]] (''Ferdinand Maximilian Karl Leopold Maria von Sachsen-Coburg und Gotha'') - [[Ivan Fičev]] - [[Griša Filipov|Griša (Georgi) Filipov]] - [[Bogdan Dimitrov Filov|Bogdan D. Filov]]  == G == [[Marija Gabriel]] (r. ''Nedelčeva'') - [[Dimităr Ganev|Dimităr (Dimo) Ganev]] - [[Stojan Ganev]] - [[Venelin Ganev]] - [[Sava Ganovski]] - [[Ivan Garvanov]] - [[Georg Georgiev]] ''-'' [[Kimon Georgiev]] [[Stojanov]] - [[Nikolaj Georgiev]] - [[Kristalina Georgieva]] - [[Mihail Gerdžikov]] - [[Ognjan Gerdžikov]] - [[Ivan Gešev]] - Nikola Gešev - [[Ivan Evstratiev Gešov]] - [[Andrej Gjurov]] - [[Dimităr Glavčev]] - [[Vasil Glavinov]] - [[Ljuben Gocev]] - [[Solomon Lazarov Goldstein]] - [[Vladislav Goranov]] - [[Gorica Grančarova-Kožareva]] - [[Dimităr Grekov]] - [[Mitko Grigorov]] - [[Vanja Grigorova]] - ([[Dame Gruev]]) - [[Petăr Gudev]] - [[Spiro Gulabčev]] - [[Kiril Gunev]] - [[Georgi Gvozdejkov]] == H == ''[[Dimo Hadži-Dimov]]/[[Hadžidimov]]'' (Mak.) - ''[[Jordan Hadžikonstantinov]]-Džinot'' (Mak.) - [[Panajot Hitov]] - [[Emil Hristov Stajkov]] - [[Ivan Hristov Bašev]] - [[Rumen Hristov]] - [[Aleksandra Hristova]] == I == [[Todor Ikonomov]] - [[Petko Iliev]] - [[Reneta Indžova]] - [[Ilijana Iotova]] - [[Todor Ivančov]] - [[Aleksi Ivanov]] (''Alexe Ion Bǎdǎrǎu'') - [[Blagoja Ivanov-Kosta]] - [[Georgi Čankov Ivanov|Georgi (Čankov) Ivanov]] - [[Hristo Ivanov]] - [[Nikola Ivanov]] - [[Nikolaj Georgiev Ivanov|Nikolaj (Georgiev) Ivanov]] == J == [[Jane Janev]] - [[Stefan Janev]] - [[Georgi Jankulov]] - Konstantin (Josef) Jireček - [[Aleksandăr Jordanov]] - [[Georgi Jordanov]] - [[Toško Jordanov]] Hadžitodorov - [[Jordan Jotov]] - [[Ilijana Jotova|Ilijana (Malinova) Jotova]] - [[Cvetlin Jovčev]] - [[Anton Jugov]] - [[Plamen Jurukov]] == K == [[Emil Kabaivanov]] - [[Ivajlo Kalfin]] - [[Hristo Kalfov]] - [[Krasimir Kanev]] - [[Radan Kanev]] - [[Mustafa Sali Karadaji]] - [[Grozdan Karadžov]] - [[Ivan Karaivanov]] (bolg.-jsl.) - [[Cveta Karajančeva]] - [[Aleksandǎr Karakačanov]] - [[Dončo Karakačanov]] - [[Krasimir Karakačanov]] - [[Stefan Karadža]] - [[Stojan Karadžov]] - [[Ljuben Karavelov]] - [[Petko Karavelov]] - [[Cveta Karjančeva]] - [[Menča (Melpomena) Karničeva]] - [[Danail Kirilov]] - [[Georgi Kirkov]] - [[Tina Kirkova]] - [[Aleksandăr Kiseljov]] - [[Natalija Kiselova]] - [[Georgi Kjoseivanov]] - [[Ilhan Kjučjuk]] - Kiril Knjaz Preslavski - Metropolit Kliment (''Vasil Drumev'') - [[Kiril Klisurski]] - [[Vasil Kolarov]] - [[Ivan Kondov]] - [[Elka Konstantinova]] - [[Kostadin Kostadinov]] - [[Ivan Kostov|Ivan (Jordanov) Kostov]] - [[Mladen Kostov]] - [[Trajčo Kostov]] - [[Stilijan Kovačev]] - [[Diana Kovačeva]] - [[Ferdinand Kozovski]] - [[Ilija Kožuharov]] (1893-1994) - [[Krastju Krastev]] - [[Menča Krničeva]] - [[Malina Krumova]] - [[Penčo Kubadinski]] - [[Todor Kulev]] - [[Georgi Kulišev]] - [[Kostadinka Kuneva]] - [[Meglena Kuneva]] - [[Petăr Kunin|Petăr (Petko) Kunin]] == L == Ruben Avramov Levi - [[Vasil Levski]] - [[Aleksandăr Lilov]] - [[Andrej Ljapčev|Andrej (Tasev) Ljapčev]] (Tarpov) - [[Nikola Logofetov]] - [[Andrej Lukanov]] - [[Karlo Lukanov]] - [[Todor Lukanov]] - [[Božidar Lukarski]] - [[Hristo Lukov]] - [[Kosta Lulčev]] == M == [[Mihail Madžarov]] - [[Aleksandăr Malinov]] - Ilijana Malinova Jotova - [[Maja Manolova]] - [[Ivan Marazov]] - [[Veselin Mareški]] - [[Angel Marin]] - [[Ivan Marinov]] - [[Stojan Markov]] - [[Hristo Matov]] - [[Ljutvi Ahmed Mestan]] - [[Hristo Mihajlov]] - [[Ivan (Vančo) Mihajlov]] (1896-1990) ali V. M. Popov (1897-1982) - [[Stojan Mihajlov]] - [[Ekaterina Mihajlova]] - [[Nadežda Mihajlova]] - [[Nikola Mihajlov Mihov]] - [[Mihail Mikov|Mihail Mihov]] - [[Mihail Mikov]] - [[Nikolaj Milkov]] - [[Ivajlo Mirčev]] - [[Iva Miteva]] - [[Daniel Mitov]] - [[Nikolaj Mladenov]] - [[Petăr Mladenov]] - [[Atanas Moskov]] - [[Stojčko Mošanov|Stojč(k)o Mošanov]] - [[Anastasija Mozer]] - [[Konstantin Muraviev]] - [[Nikola Mušanov]] - [[Jordan Mutafčiev]] - [[Sava Mutkurov]] == N == [[Gligorij Načovič]] - [[Georgi Nadžakov]] - [[Angel Najdenov]] - [[Kalin Najdenov]] - [[Nikola Najdenov]] - [[Radi Najdenov]] - [[Marija Gabriel|Marija ''Nedelčeva'']] - [[Minčo Nejčev]] - [[Dimităr Nejkov]] -[[Nadežda Nejnski]] - [[Nikolaj Nenčev]] - [[Nikifor Nikiforov]] - [[Danail Nikolaev]] - [[Hristo Nikolov]] - [[Plamen Nikolov]] - [[Marijana Nikolova]] - [[Kornelija Ninova]] - [[Bojko Noev]] - [[Javor Notev]] == O == [[Aleksandăr Malinov|Dimităr Obšti]]/Nikolić (Nikolov) - Petar Orahovac - [[Plamen Orešarski]] - [[Rumen Ovčarov]] - [[Stojan Ovčarov]] == P == [[Georgi Panajotov]] - [[Petăr Pančevski|Petăr (Petko) Pančevski]] - [[Ivan Panev]] - [[Olimpij Panov]] - [[Todor Panica]] - [[Georgi Pankov]] - [[Nikola Papazov]] - [[Stefan Paprikov]] - [[Petja Părvanova]] - [[Solomon Isak Pasi]]/Passy - [[Aleksandăr Paunov]] - [[Dimităr Pavlov]] - [[Todor Pavlov]] - [[Liljana Pavlova]] - [[Deljan Peevski]] - [[Atanas Pekanov]] - [[Pelo Pelovski]] - [[Dimităr Petkov]] - [[Dobri Petkov]] - [[Kiril Petkov]] - [[Nikola Petkov|Nikola (Dimitrov) Petkov]] - [[Rumen Petkov]] - [[Ljudmila Petkova]] - [[Temenužka Petkova]] - [[Račo Petrov]] ''Stojanov'' - [[Velislava Petrova-Čamo]]<nowiki/>va - [[Georgi Pinčev]] - [[Georgi Pirinski]] - [[Rosen Plevneljev]] - [[Petrăr Pop-Arsov]] - [[Radoj Popivanov]] - [[Blagoj Popov]] (1902-1968) - [[Dimităr Popov|Dimităr (Iliev) Popov]] (Pokriva) - [[Julian Popov]] - [[Vladimir Poptomov]] - [[Georgi Părvanov]] - [[Petja Părvanova]] - [[Todor Prahov]] - [[Ivan Prămov]] - [[Aleksandăr Protogerov]] == R == [[Muravej Radev]] - [[Rumen Radev]] - [[Cvjatko Radojnov]] - [[Vasil Radoslavov|Vasil (Hristov) Radoslavov]] - [[Marin Rajkov]] - [[Georgi Sava Rakovski|Georgi (Sava) Rakovski]] - [[Bojko Raškov]] == S == [[Janko Sakazov]] - [[Simeon Sakskoburggotski]] (Simeon Borisov Sakskoburgotski /Simeon II. Bolgarski) - [[Boris Sarafov]] - [[Mihail Savov]] - [[Stefan Savov]] - [[Blagovest Sendov]] - [[Volen Siderov]] - Simeon Varnensko-Preslavski - [[Valeri Simeonov]] - [[Hristo Slavejkov]] - [[Petko Slavejkov]] - [[Atanas Slavov]] - [[Leonid Soboljov|Leonid Soboljev]] - [[Stefan Sofijanski]] - [[Jordan Sokolov]] - [[Angel Solakov]] - [[Emil Hristov Stajkov]] - [[Enčo Stajkov]] - [[Dimităr Stančov]] - [[Dimităr Stanišev]] - [[Sergej Stanišev]] - [[Stefan Stambolov]] - [[Aleksandăr Stambolijski]] - [[Svetlan Stoev]] - [[Georgi Stoilov]] - [[Dimităr Stančov|Hadži Dimităr Stoilov]] - [[Konstantin Stoilov]] - [[Dimităr Stojanov]] - [[Kalin Stojanov]] - [[Petăr Stojanov]] - [[Milena Stojčeva]] - [[Grigor Stojčkov]] - [[Stojko Stojkov]] - [[Georgi Ivanov Stranski|Georgi Stranski]] - [[Nikola Suknarov]] - [[Nikolaj Svinarov]] == Š == [[Ivanka Šalapatova]] - [[Ivan Šišmanov]] - Metodi(je) Šatorov (?) - [[Svetoslav Stojanov Šivarov|Svetoslav (Stojanov) Šivarov]] == T == [[Todor Tagarev]] - [[Mihail Takev]] - [[Peko Takov]] - [[Petăr Tančev]] - [[Georgi Tanev]] - [[Kliment Tărnovski]] (''Vasil Drumev'') - [[Boris Taskov]] - [[Hristo Tatarčev]] - [[Teodor Teodorov]] - [[Dobri Terpešev]] - [[Vasil Terziev]] - [[Nikolaj Todorov]] - [[Petăr Todorov]] - [[Stanko Todorov]] - [[Konstantin Tomov]] - [[Dimităr Tončev]] - [[Andrej Slavov Tošev]] - [[Emel Etem Toškova]] - [[Filip Totju]] - [[Georgi Trajkov]] Girovski - [[Mitar Trajkov]] - [[Krăstju Tričkov]] - [[Vladimir Tričkov|Vladimir (Vlado) Tričkov]] - [[Slavi Trifonov]] == V == [[Dimităr Vačov]] - [[Ivan Vălkov]] - [[Viktor Vălkov]] - [[Nikola Vapcarov]] - [[Vencislav Vărbanov]] - [[Asen Vasilev]] - [[Anastas Vatev]] - (''[[Ralica Vasileva]]-novinarka CNN'') - [[Georgi Vazov]] - [[Boris Velčev]] - [[Damjan Velčev]] - [[Milen Velčev]] - [[Veličko Veličkov]] (diplomat) - [[Borislav Velikov]] - [[Georgi Veselinov]] - [[Žan Videnov]] - [[Panajot Volov]] - == Z == [[Atanas Zafirov]] - [[Ekaterina Zaharieva]] (''Ekaterina Spasova Gečeva-Zaharieva'') - [[Dragomir Zakov]] - [[Kiro Petrov Zanev]] (=''Bačo Kiro'') - [[Kiril Zarev]] - [[Krum Zarkov|Krum (Kostadinov) Zarkov]] - [[Penčo Zlatev]] - [[Petko Zlatev]] - [[Denica Zlateva]] == Ž == [[Nikola Žekov]] - [[Želju Želev]] - [[Rumjana Želeva]] - [[Rosen Željazkov]] - [[Georgi Živkov]] - [[Todor Živkov]] - [[Živko Živkov]] - [[Ljudmila Živkova|Ljudmila T. Živkova]] - [[Evgenija (Ženi) Živkova]] ==Glej tudi== * [[Seznam makedonskih politikov]]; [[Seznam srbskih politikov]], [[seznam romunskih politikov]], [[seznam turških politikov]], [[seznam grških politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Bolgarov|Politiki]] [[Kategorija:Bolgarski politiki|*]] iuhrka7pdvqmkh5xnv6b73q9tr5nksc 0 68087 6731629 6302818 2026-08-05T23:57:58Z ~2026-32552-67 260877 /* L */ 6731629 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Kitajci|kitajskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Kitajcev|Kitajska|kitajskih}} {{CompactTOC2}} == B == * [[Bo Gu]] * [[Bo Šilaj]] (Bo Xilai) * Bo Yibo == C == * [[Caj Hesen]] * [[Cao Rulin]] * [[Cen Čunšuan]] == CH (Č) == * [[Čang Čun]] * [[Čangsun Vudži]] * [[Čen Boda]] * [[Čen Dušju]] * [[Čen Gongbo]] * [[Čen Tančju]] * [[Čen Šiljan]] * [[Čen Ji]] * [[Čen Jun]] * [[Čeong Fatt Tdze]] *[[Qin Gang]] (Čin Gang) * [[Čjang Kajšek]] (Džjang Džješi) * [[Ču Čjubaj]] == D == * [[Daj Li]] * [[Deng Jingčao]] (Deng Yingchao) * [[Deng Šjaoping]] (Deng Xiaoping) * [[Dong Bivu]] (Dong Biwu) * [[Dou Šjan]] * [[Džang Čunčjao]] * [[Džu De]] (Zhu De) == F == * [[Feng Juhsjang]] =? Feng Guodžang/Feng Kuočang == G == * [[Gao Gang]] * [[Gu Mu]] == H == * [[Han Dženg]] * [[Hang Jau]] * [[Hu Čunhua]] * [[Hu Hanmin]] * [[Hu Džintao]] * [[Hu Džueven]] * [[Hu Čjaomu]] * [[Hu Čuili]] * [[Hu Jaobang]] * [[Hua Guofeng]] * [[Huang Džu]] == J (DŽ) == * [[Dži Pengfej]] * [[Džja Čunvang]] * [[Džjang Čing]] * [[Džjang Čuing]] * [[Džjang Dzemin]] == K == * [[Kang Šeng]] * [[Kang Jouvej]] == L == * [[Li Čjang]] * [[Li Da]] * [[Li Dadžao]] * [[Li Dešeng]] * [[Li Yuanchao]] ([[Li Juančao]])  * [[Li Kečjang]] * [[Li Lisan]] * [[Li Peng]] * [[Li Ruihuan]] * [[Li Tiejing]] * [[Li Šiannjan]] * [[Li Juanhong]] * [[Lin Bjao]] * [[Lin Boču]] (Lin Boqu) * [[Lin Sen]] * [[Li Veihan]] * [[Li Džanšu]] * [[Li Dzongren]] * [[Li Vejhan]] * [[Lju Bočeng]] * [[Lju Čih]] * [[Lju He]] * [[Lju Šaoči]] * [[Lu Dzongju]] * [[Luo Ronghuan]] * [[Luo Džanglong]] == M == * [[Mao Cetung]] == N == * [[Ngapoi Ngavang Džigme]] == P == * [[Peng Dehuaj]] * [[Peng Šudži]] * [[Peng Džen]] == Q (Č) == * [[Ču Čjubaj]] * [[Qin Gang]] == R == * [[Rong Yiren]] == S == * [[Sajfuding Ajdzedzi]] (Sejpidin) * [[Song Čingling]] (Sung Čingling) * [[Song Ping]] * [[Song Renqiong]] * [[Ši Cuntong]] * [[Sun Čunlan]] * [[Sun Ke]] * [[Sun Jatsen]] == T == * [[Tan Pingšan]] * [[Tuan Čidžui]] == U == * [[Ulanhu]] (Mongolec) == W (V) == * [[Van Li]] ([[Wan Li]]) * [[Vang Anši]] * [[Vang Čisan]] * [[Vang Hebo]] * [[Vang Hongven]] * [[Vang Ji (politik)|Vang Ji]] * [[Wang Qishan]] * [[Vang Džingvei]] * [[Vang Huning]] * [[Vang Ming]] * [[Vang Džen]] * [[Vei Guočing]] * [[Vei Džing]] * [[Ven Džjabao]] * [[Vu Banguo]] * [[Vu De]] * [[Vu Guišjan]] == X (Š) == * [[Ši Džinping]] * Ši Šuančjan? * [[Šiang Jing]] * [[Šjang Džongfa]] * [[Šje Džuedzaj]] * [[Šu Deheng]] * [[Šu Šičang]] == Y (J) == * Jang Čengvu? * [[Jao Venjuan]] * [[Jao Jilin]] * [[Jang Šangkun]] * [[Jang Šjufeng]] * [[Čen Jongui]] * [[Ju Čjuli]] * [[Juan Šikaj]] == ZH (DŽ) == * [[Džang Bodžun]] * [[Džang Dzuolin]] * [[Džang Džjandži]] * [[Džang Gaoli]] * [[Džang Guotao]] * [[Džang Tajlei]] * [[Džang Ventjan]] * [[Džao Cangbi]] * [[Džao Dzijang]] * [[Džao Vendžuan]] * [[Džou Enlaj]] * [[Džou Fohaj]] * [[Džou Džjanren]] * [[Džou Dziči]] * [[Džu De]] * [[Džu Rongdži]] * [[Zou Jiahua|Dzou Džiahua]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Kitajcev|Politiki]] [[Kategorija:Kitajski politiki|*]] ctd1luw8pnqyb3rncn9vikkyn5to7an 0 70617 6731643 6708523 2026-08-06T01:37:57Z ~2026-32552-67 260877 6731643 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Srbi|srbskih]] [[politik]]ov''' (glej tudi: [[Seznam predsednikov vlade Srbije]]; [[Seznam hrvaških politikov]], [[Seznam kosovskih politikov]], [[Seznam bosanskohercegovskih politikov]], [[Seznam črnogorskih politikov]], [[Seznam madžarskih politikov]], [[Seznam slovenskih politikov]], [[Seznam makedonskih politikov]], [[Seznam slovenskih politikov]], [[Seznam bolgarskih politikov]] in [[Seznam romunskih politikov]]). {{seznami poklicev za narode|Srbov|Srbija|srbskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}} == A == *[[Dragoljub Acković]] *[[Milan Aćimović]] *[[Verona Ádám Bokros]] (V. Adam Bokroš) *[[Radoslav Agatonović]] *[[Predrag Ajtić]] *([[Stanoje Aksić]]) *[[Judita Alargić Stambolić]] *[[Miroslav Aleksić]] *[[Danilo Aleksijević]] *[[Miloš Aligrudić]] *[[Dušan Đ. Alimpić]] *[[Dušan Alimpić]] *[[Miša Anastasijević]] *[[Radmila Anđelković]] *[[Zoran Anđelković]] *[[Aleksandar Antić]] *[[Risto Antunović]] - Baja *[[Dragoljub Aranđelović]] * [[Ljiljana Aranđelović]] *[[Zoran Aranđelović]] *[[Veroljub Arsić]] *[[Jovan Atanacković]] *[[Marko Atlagić]] * [[Jovan Avakumović]] *[[Dragoslav Avramović]]? *[[Krsta Avramović]] *[[Mihailo Avramović]] == B == * ([[Milan Babić]]) *[[Spasenija Babović|Spasenija Cana Babović]] *[[Ljubomir Bajalović]] *[[Dušan Bajatović]] *[[Jurij Bajec]] (ekonomist slov. porekla) *[[Jovo Bakić]] *[[Aleksandar Bakočević]] *[[Imre Balint]] *[[Aleksandar Banjanac]] *[[Milan Bartoš]]? *[[Milovan Batanović]] * [[Vladan Batić]] (& [[Olgica Batić]]) *Dušan Batrić *([[Vlajko Begović]]) *[[Grozdana Belić-Penezić]] *[[Jovan Belimarković]] * [[Jovan Beljanski-Lala]] *[[Mihail Berendjija]] *[[Živan Berisavljević]] *[[Nikola Bešlić]] *[[Đorđe Blagojević]] *[[Milan Blagojević - Španac]] *[[Novica Blagojević]] *[[Dušan Bogdanov]] *[[Bogdan Bogdanović]] * [[Nenad Bogdanović]] *[[Radmilo Bogdanović]] *[[Vlada Bogdanović]] *[[Mihailo Bogičević]] *[[Milan Bogićević]] *[[Valtazar Bogišić]] *[[Adam Bogosavljević]] *[[Snežana Bogosavljević Bošković]] *[[Milenko Bojanić]] *[[Vladan Bojanić]] *[[Zoran Bojanić]] *[[Milovan Bojić]] *[[Josif Bojinović]] *[[Dragoslav Bokan]] *[[Dobrivoje Bošković]] *[[Mateja-Mata Bošković]] *[[Stanislav Bošković]] *[[Stojan Bošković]] *[[Milan Božić]] *[[Nenad Božić]] *[[Elena Božić-Talijan]] *[[Aleksandar Božović]] *[[Radoman Božović]] *[[Srđa Božović]] *([[Bracan Bracanović]]) *([[Dušan Brkić]]) *[[Ana Brnabić]] *([[Josip Broz-Tito]]) *[[Josip Broz (vnuk)]] *[[Emilija Bruner-Bala]] * [[Predrag Bubalo]] *([[Srđan Budisavljević]]) *[[Arsa Budovalčev]] *[[Milić Bugarčić]] *[[Dejan Bulatović]] *([[Miodrag Bulatović]]) *([[Rade Bulatović]]) *[[Vukoje Bulatović]] == C == *[[Miloš Carević]] *[[Dušan Cekić]] *([[Marko Cemović]]) *[[Đorđe Cenić]] *[[Miloš Cerović]] *[[Krsta Cicvarić]]? *[[Aleksandar Cincar-Marković]] *[[Dimitrije Cincar-Marković]] *[[Bogdan Crevar]] *[[Dimitrije Crnobarac]] *[[Vaso Crnogorčević]]? *[[Kosta Cukić]] *[[Djura Cvejić]] (1847-1897) *[[Bosa Cvetić]] * [[Dragiša Cvetković]] *[[Mirko Cvetković]] *[[Živojin Cvetković]] *[[Sreten Cvijović]] *[[Željka Cvijanović]] == Č == *[[Goran Čabradi]] *[[Mirko Čanadanović]] *[[Branislav Čanak]] *[[Nenad Čanak]] *[[Dejan Čapo]] *[[Ilija Čarapić]] *[[Petar Čarnojević]] *[[Dragan Čavić]] *[[Kosta Čavoški]] *[[Dušan Čkrebić]] *[[Momo Čolaković]] *([[Rodoljub Čolaković]]) * [[Ljiljana Čolić]] *[[Gordana Čomić]] *[[Aleksandar Čotrić]] *[[Đorđe Čović]] *[[Nebojša Čović]] *[[Branko Čubrilović]] *[[Vaso Čubrilović]] *[[Pavle Čubrović]] *[[Aćim Čumić]] == Ć == *[[Goran Ćirić]] *[[Stevan Ćirić]] *[[Radivoj Ćirpanov]] *[[Vladimir Ćorović]] *[[Dobrica Ćosić]] *[[Mirko Ćuković]] == D == * [[Ivica Dačić]] *[[(Milan Daljević)]] *[[Miljan Damjanović]] *([[Vlado Dapčević]]) *([[Refki Dauti]]) *[[Tijana Davidovac]] *[[Dimitrije Davidović]] * [[Ljubomir Davidović]] (Ljuba Davidović) *[[Radivoj Davidović]] - Kepa *[[Lazar Dedijer]] *([[Vladimir Dedijer]]) *[[Jovan Dejanović]] *[[Božidar Delić]] *([[Juraj Demetrović]]) *([[Uroš Desnica]]) *[[Ljuba Didić]] * [[Bojan Dimitrijević]] *[[Dragutin Dimitrijević Apis]] *[[Lazar Dimitrijević]] *[[Miša Dimitrijević]] *[[Sergije Dimitrijević]]? *[[Ivana Dinić]] *[[Tanasije Dinić]] * [[Mlađan Dinkić]] *[[Jovan Djaja]] *[[Sandor Dobo]] *[[Stojimir Dobrosavljević]] * [[Petar Dobrović]] *([[Milorad Dodik]]) *[[Lazar Dokić]] *[[Svetislav Dolašević]] *[[Stevan Doronjski]] - "Franja" *[[Jovan Doroški]] *[[Milutin Dragović]] *[[Radovan Dragović]] *[[Diana Dragutinović]] *([[Branko Drašković]]) *[[Milorad Drašković]] * [[Vuk Drašković]] (& [[Danica Drašković]]) *[[Janko Drča]] * [[Milovan Drecun]] *[[Đorđe Drenovac]] *[[Milojko Drulović]] - Čiča * [[Jovan Dučić]] *[[Dragojlo Dudić]] *[[Momčilo Dugalić]]? *([[Ratomir Dugonjić|Rato/mir/ Dugonjić]]) * [[Ivana Dulić-Marković]] *[[Oliver Dulić]] *[[Bogdan Dunđerski]] *[[Radoslav Dunjić]] *[[Esad Džudžo]] *[[Nikola Džuverović]] == Đ == *[[Jovan Đaja]] *[[Jovan Đajić]] *[[Dubravka Đedović Handanović]] *[[Božidar Đelić]] *[[Edin Đerlek]] *[[Života Đermanović]] *[[Dragan Đilas]] *([[Milovan Đilas]]) *[[Zoran Đinđić]] * [[Dragan Đokanović]] *[[Petra Đoković]] *[[Dragoslav Đorđević]] *[[Ivan Đorđević]] *[[Jovan Đorđević]] *[[Milorad Đorđević]] *[[Vladan Đorđević]] *[[Zoran Đorđević]] *[[Vladimir Đukanović]] *[[Đorđe Đukić]] *[[Ilija Đukić]] *[[Slavica Đukić Dejanović]] *[[Milica Đurđević]] Stamenkovski *[[Nikola Đurđević]] *[[Marko Đuričić]] *[[Vojin Đuričić]] *[[Marko Đuričin]] *[[Milan Đurić|Mil(ov)an Đurić]] *[[Milislav Đurić]] - Pavle *[[Nevena Đurić]] *[[Rajko Đurić]] *[[Marko Đurišić]] *[[Mihailo Đurović]] == E == *[[Sándor Egeresi]] (Šandor Egereši) *[[Emir Elfić]] *[[Sredoje Erdeljan]] *[[Bogdan Eremić]] == F == *Toma Fila *[[Roman Filipčev]] *[[Filip Filipović]] *[[Krsto Filipović]] *([[Nikola Filipović]]) *[[Srbislav Filipović]] *[[Dubravka Filipovski]] (r. Čekanović) *Aleksandar Fira *Konstantin Fotić *[[Dragutin Franasović]] == G == *[[Radiša Gačić]] *[[Jeremija Gagić]] *[[Gorica Gajević]] *[[Spiro Galović]] *[[Ilija Garašanin]] *[[Milutin Garašanin]] *[[Bratislav Gašić]] *[[Jovan Gavrilović]] *[[Mihajlo Gavrilović|Mihailo Gavrilović]] *[[Milan Gavrilović]] *[[Žarko Gavrilović]] *[[Djordje Genčić]] *[[Gligorije Geršić|Gligorije "Giga" Geršić]]/[[Gliša Geršić]] *[[Kosta Glavinić]] *[[Dušan Gligorijević]] *[[Slobodan Gligorijević]] *[[Vladimir Gligorov]] *[[Bogdana Glumac-Levakov]] *[[Vaso Glušac]] *[[Vladimir Goati]]? * [[Maja Gojković]] *[[Žika Gojković]] *Zagorka Golubović *([[Ivan Gošnjak]]) *[[Petar Gračanin]] *[[Toma Granfil]] *[[Pavle Grbović]] *([[Vasilij Grđić]]) * [[Milan Grol]] *[[Suzana Grubješić]] *[[Slobodanka Gruden]] *[[Jevrem Grujić]] *[[Radovan Grujić]] *[[Sava Grujić]] *[[Slavko Grujić]] *[[Boža Grujović]] *[[Aćim Grulović]] *[[Nikola Grulović]] *[[Veljko Guberina]] *[[Miladin Gvozdenov]] == H == * [[Aćif Hadžiahmetović]] (Aćif Bljuta) * ([[Goran Hadžić]]) *Miloš Hadžić ? *[[Stevan Hadžić]] *[[Katalin Hajnal]] *[[Riza Halimi]] *[[Hilmija Hasanagić]] *[[Tahir Hasanović]] *[[Selmo Hašimbegović]] *([[Fadil Hodža]]/Hoxha) *([[Mehmet Hoxha]]/Mehmed Hodža) *[[Svetislav Hođera]] *[[Đura Horvatović]] *[[Jovan Hranilović]] *[[Filip Hristić]] *[[Kosta Hristić]] *[[Nikola Hristić]] *[[Radmila Hrustanović]] == I == *[[Ljubiša Igić]] *[[Branislav Ikonić]] *[[Dragomir Ikonić]] *[[Velimir Ilić]] *[[Vlada Ilić]] *[[Enis Imamović]] *[[Pavluško Imširović]] *[[Slobodan Inić]] *[[Miodrag Isakov]] *[[Dragiša Ivanović]] *[[Oliver Ivanović]] * [[Branislav Ivković]] *[[Estera Ivković]] *[[Marinko Ivković]] *[[Branko Ivošević]]? == J == *[[Dušan Jakovljev]] *[[Stevan Jakovljević]] *[[Svetolik Jakšić]] *[[Jovan Janjić]] *[[Vojislav Janjić]] *[[Krsto Janjušević]] *[[Aleksa Janković]] *[[Branimir Janković]]? *[[Đura Janković]] *[[Marko Janković]] *[[Paun Janković]] *[[Saša Janković]] *[[Vladeta Janković]] *[[Mihailo Javorski]] *[[Rajko Ječmenica]] *[[Gligorije Jeftanović]] *[[Desimir Jeftić]] "Desko" *[[Uroš Jekić]] *[[Vojislav Jelenković]] *[[Borivoje Jelić]] *[[Vuk Jeremić]] *[[Predrag Jereminov]] *[[Dobroslav Jevđević]] *[[Bogoljub D. Jevtić]] *[[Bora Jevtić]] *[[Vladimir Jevtić]] *[[Dragan Jočić]] *[[Đurica Jojkić]] *[[Vukašin Jokanović]] *[[Jadranka Joksimović]] *[[Srboljub Josipović]] *[[Milenko Jovanov]] *[[Aleksa Jovanović]] *([[Batrić Jovanović]]) *[[Branimir Jovanović]] * [[Čedomir Jovanović]] *[[Isa Jovanović]] *[[Dragoljub Jovanović]] *[[Dragomir Dragi Jovanović]] *[[Jovan Jovanović Pižon]] *[[Kosta Jovanović]] *[[Ljubomir Jovanović]] *[[Ljubomir Jovanović - Čupa]] *[[Milan Jovanović]] *[[Miloš Jovanović]] *[[Nataša Jovanović]] *[[Nikola Jovanović - Amerikanac]]? *[[Pavle (Paja) Jovanović]] *[[Radoš Jovanović - Selja]] *[[Rajko Jovanović]] *[[Rista Jovanović]] * [[Slobodan Jovanović]] * [[Vladimir Jovanović]] *[[Vladislav Jovanović]] *[[Živadin Jovanović]] *[[Živko Jovanović]] *[[Živorad Jovanović - Španac|Živorad-Žikica Jovanović -Španac]] *[[Borisav Jović]] * [[Mirko Jović]] *([[Pavle Jovićević]]) * [[Igor Jovičić]] *[[Desimir Jovović - Čiča]] *[[Balint Juhas]]/[[Bálint Juhász]] *([[Marko Jurić]]) == K == *[[Triša Kaclerović]] *[[Verica Kalanović]] *[[Ljubomir Kaljević]] *[[Milan Kapetanović]] *[[Živko Karabiberović]] *([[Radovan Karadžić]]) *[[Karađorđe]] ([[Đorđe Petrović]]) *[[Karađorđevići]] (Aleksandar Karađorđević; [[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksandar (I.) Karađorđević]]; [[Peter I. Karađorđević|Petar I. Karađorđević]]; [[Peter II. Karađorđević|Petar II. Karađorđević]]; [[Pavel Karađorđević|Pavle Karađorđević]]) *[[Đoka Kara-Jovanović]] *[[Jevstatije Karamatijević]] * [[Bogoljub Karić]] *[[Dragomir Karić]] *[[Ivan Karić]] *[[Milanka Karić]] *[[József Kasza]] *[[Dimitrije Katić]] *([[Vojislav Kecmanović|Vojislav "Đedo" Kecmanović]]) *[[Danilo Kekić]] - Daka *[[Maćaš Kelemen]] *[[Mihalj Kertes]] *[[Branko Kijurina]] *[[Ljubomir Klerić]] *[[Branko Kljajić]] *[[Jelka Kljajić-Imširović]]? *[[Nikola Kmezić]] *[[Gašo Knežević]] *([[Nikola Koljević]]) *[[Petar Konjović]] *[[Mihailo Konstantinović]] *[[Nenad Konstantinović]] *[[Stanislav Kopčok]]? *[[Miodrag Koprivica]] *[[Vitomir Korać]]? *[[Žarko Korać]] *[[Sava Kosanović]] *([[Dragutin Kosovac]] -"Braco") *[[Jugoslav Kostić]]  *[[Petar Kostić]] *[[Bojan Kostreš]] * [[Vojislav Koštunica]] *[[Budimir Košutić]] *[[Elvira Kovács]] *[[Lászlo Kovács]] *[[Mihajlo Kovač]] *[[Oskar Kovač]] *[[Vesna Kovač]] *[[Bogosav Kovačević|Bogosav (Boško) Kovačević]] *Milorad Kovačević *([[Nikola Kovačević]] 1894-1979) *[[Sreten Kovačević]] "Sreta" *[[Živorad Kovačević]] * ([[Momčilo Krajišnik]]) *[[Janićije Krasojević]] *[[Jovan Krkobabić]] *[[Milan Krkobabić]] *[[Svetislav Krstić]] *[[Uroš Krulj]] *[[Boško Krunić]] *[[Spasoje Krunić]] *[[Bogoljub Kujundžić]] *[[Milan Kujundžić Aberdar]] *[[Kosta Kumanudi]] *[[Bora Kuzmanović]] *[[Slavko Kuzmanović]]? == L == * [[Miroljub Labus]] *[[Jovan Lalošević]] * [[Slobodan Lalović]] *[[Dragiša Lapčević]] *[[Jovan Latinčić]] *[[Lazar Latinović]]? *([[Todor Lazarević]]) *[[Đorđe Lazić]] *[[Radomir Lazović]] *[[Petar Leković]] *[[Voja Leković]] - Miće * [[Zoran Lilić]] *[[Miodrag Linta]] * [[Rasim Ljajić]] *[[Draga Ljočić Milošević]] *[[Đura Ljočić]] * [[Dimitrije Ljotić]] *[[Nikola Ljubičić]] *[[Velibor Ljujić]] *[[Vukašin Lončar]] *[[Zlatibor Lončar]] * [[Zoran Lončar]] *[[Koviljko Lovre]] *[[Sima Lozanić]] *[[Predrag Lukić]] *[[Sreten Lukić]]? *[[Vojin Lukić]] *[[Vojo Lukić|Vojo (Vojislav) Lukić]] (?) *[[Zoran Lutovac]] == M == *[[Tatjana Macura]] *[[Đuro Macut]] *[[Dimitrije Magarašević]] *[[Nandor Major]] *[[Milivoje Maksić]] *[[Božidar Maksimović|Božidar (Boža) Maksimović]] *[[Luka Maksimović]] - Beli (?) *[[Siniša Mali]] *([[Branko Mamula]]) *[[Joca Manojlović]] *[[Dimitar Manov]] *[[Živan Marelj]] *[[Ljubomir Marić]] *[[Milovan Marinković]] *[[Pavle Marinković]] *[[Vojislav Marinković]] *[[Jovan Marinović]] *[[Mihailo Marjanović]] *[[Mirko Marjanović]] *[[Božidar Marković]] * [[Dragoslav Marković|Dragoslav "Draža" Marković]] *[[Jevrem Marković]] *[[Koca Marković]] *[[Lazar Marković]] *[[Ljubiša Marković]] *[[Mihailo Marković]] * [[Mirjana Marković|Mirjana "Mira" Marković]] *[[Miroslav Marković Marle]] * [[Moma Marković]] *[[Nikola "Koča" Marković]] * [[Predrag Marković]] * Radomir Rade Marković *[[Ratko Marković]] *[[Sima Marković]] *[[Stojan Marković]] * [[Svetozar Marković]] * [[Svetozar-Toza Marković]] *[[Svetozar Marović]] * [[Dragan Maršićanin]] *([[Milan Martić]]) *[[Aleksandar Martinović]] *[[Stipan Marušić]] *[[Mateja Matejić]] *[[Filip Matić]] *[[Dimitrije Matić]] *[[Svetomir Matić]] *[[Miloš Matijević]] *[[Dobrica Matković]] *[[Ivan Melvinger]] *[[Adrijana Mesarović]] * [[Nataša Mićić]] *[[Vojislav Mićović]] *[[Dragoljub Mićunović]] *[[Dragoljub Mihailović|Dragoljub "Draža" Mihailović]] *[[Ljubomir Mihailović]] *[[Pavle Mihailović]] (Paja Mijailović) *[[Stefan "Stevča" Mihailović]] *[[Vojislav Mihailović]] *[[Dejan Mihajlov]] *[[Andrija Mihajlović]] *[[Dušan Mihajlović]] *[[Zorana Mihajlović]] *[[Stanoje Mihaldžić]] *[[Ljubica Mihić]] *[[Cvijetin Mijatović]]- Majo *[[Čedomilj Mijatović]] *[[Đoka Mijatović]] *[[Aleksandar Mijović]] *[[Milorad Mijović]] *[[Velimir Mijović]] *[[Lazar Mijušković]] *[[Milorad Milatović]] -Mile *[[Dragoljub "Dragi" Milenković]] *[[Milija Miletić]] *[[Slavko Miletić]] *[[Svetozar Miletić]] *[[Đorđe Milićević]] *[[Ivan Milićević]] *[[Leposava Milićević]] *[[Nikola Milićević]] *[[Srđan Milivojević]] *[[Mita Miljković]] *[[Sima Miljuš]] *[[Dragomir Milojević]] *[[Jelena Milojević]] *[[Miloje Milojević]] *[[Radivoje Milojković]] *[[Miloš Milosavlević]]  *[[Čedomir "Čeda" Milosavljević]] *[[Danica Milosavljević]] *[[Ljubinka Milosavljević]] *[[Milosav Milosavljević]] *[[Slobodan Milosavljević]] * [[Tomica Milosavljević]] *[[Svetislav Tisa Milosavljević]] *([[Borislav Milošević]]) *[[Milutin Milošević]] *[[Nikola Milošević]] *[[Raša Milošević]] *[[Sima Milošević]] * [[Slobodan Milošević]] *[[Milan Milovanović]] *[[Milovan Milovanović]] *[[Mladen Milovanović]] *[[Petar Milovanović]] * [[Milan Milutinović]] *[[Tibor Minda]] *[[Milka Minić]] *[[Milomir Minić]] *[[Miloš Minić]] *[[Milorad Mirčić]] *[[Stevan Mirković]] *[[Dejan Mirović]] *[[Igor Mirović]] *[[Tanja Miščević]] *[[Živojin Mišić]] (vojvoda) *[[Jovan Mišković]] *[[Aleksandar Mitrović]] *[[Dobra Mitrović]] *[[Mitra Mitrović]] *[[Gorica Mojović]] *([[Stevan Moljević]]) *[[Vilmoš Molnar]] *[[Miloš Moskovljević]] *[[Ivan Mrkić]] *[[Milutin Mrkonjić]] *[[Luka Mrkšić]] *([[Dušan Mugoša]]) *[[Dragoslav Mutapović]] == N == *[[Franjo Nađ]] *[[Radomir Naumov]] *([[Bogoljub Nedeljković]]) *[[Radislav Nedeljković]] * [[Milan Nedić]] *[[Aleksandar Nenadović]] *[[Jakov Nenadović]] *[[Matija Nenadović]] *[[Milijan Neoričić]] *[[Branimir Nestorović]] *[[Đorđe Nestorović]] *[[Milan Nešić]] *[[Blagoje Nešković]] *([[Radovan Ničić]]) *[[Marko Nikezić]] *Časlav Nikitović *[[Petar Nikolajević]] - Moler *[[Svetomir Nikolajević]] *[[Andra Nikolić]] *[[Milan Nikolić]] *[[Slobodan Nikolić]] * [[Tomislav Nikolić]] *[[Trifun Nikolić]] *[[Đorđe Nikšić]] *[[Đuro Ninčić]] *[[Momčilo Ninčić|Momčilo A. Ninčić]] *[[Đurđe Ninković]] *[[Milica Ninković]] ? *[[Srđan Nogo]] *[[Borislav Novaković]] *[[Kosta Novaković]] *[[Marko Novaković]] *[[Stojan Novaković]] == O == *[[Boško Obradović]] *[[Vladimir Obradović]] *[[Dositej Obradović]] *[[Marija Obradović]] *[[Vuk Obradović]] *[[Žarko Obradović]] *[[Aleksander I. Obrenović|Aleksandar Obrenović]] * [[Mihajlo Obrenović]] * [[Milan Obrenović]] * [[Miloš Obrenović]] *[[Dragomir Olujić]]-Oluja? *([[Stanko Opačić]]-Ćanica) *[[Vladimir Orlić]] *[[Ognjeslav Utješenović Ostrožinski]] == P == *[[Laza Paču]] *([[Đoko Pajković]]) *[[Bojan "Boki" Pajtić|Bojan Pajtić]] *[[Dušan Pantić]] *[[Milan Panić]] *[[Milan Pantić]] *[[Ljubomir Pantić]] *[[Antonije Pantović]] (črnog.rodu) *[[Radovan Pantović]] (črnog.rodu) *[[Augustin Papić]] *[[Radovan Papić]] (bos.herc.-srb.) *Pavle Papp Šiljo *[[Borislav Paravac]] *[[Milan Parivodić]] *[[Blagoje Parović]] *[[István Pásztor]] (Ištvan Pastor) *[[Najdan Pašić]] * [[Nikola Pašić]] *[[Snežana Paunović]] *[[Svetislav Paunović]] *[[Aleksandar Pavić]] * ([[Mišo Pavićević]]) *[[Borislav Pavlović]] *[[Dragan Pavlović]] — Šilja *[[Dragiša Pavlović]] *[[Dragoljub Pavlović]] *[[Milorad Pavlović]] — Krpa *[[Pavle Pavlović]] *[[Miroslav Pečujlić]] *[[Vaso Pelagić]] * [[Borislav Pelević]] *[[Slobodan Penezić]] - Krcun *[[Ninko Perić]] *[[Momčilo Perišić]] *[[Nikola Perišić]] * [[Latinka Perović]] *[[Leposava (Lepa) Perović]] *[[Milivoje Perović]] *[[Boško Perošević]] *[[Branko Pešić]] *[[Dragiša Pešić]]  *([[Milorad Pešić]]) *[[Petar Pešić]] * [[Vesna Pešić]] * [[Zagorka Pešić Golubović]]? *[[Ivan Petković]] *[[Vaso Petričić]] (srbsko-slovenski) *Živko Petričić *(Jakša Petrić) *[[Nikola Petronić]] * [[Avram Petronijević|Avram-Ćaja Petronijević]] *Branislav Petronijević? *[[Dušan Petrović|Dušan Petrović - Šane]] * Dušan Petrović *[[Đorđe Petrović]] - [[Karađorđe]] *[[Milivoje Petrović Blaznavac]] *[[Milutin Petrović]] *[[Nastas Petrović]] *Nikola Petrović *[[Ninko Petrović]] *[[Slavoljub Petrović]] *[[Slobodan Petrović]] *[[Vukašin Petrović]] * [[Moša Pijade]] *[[Obrad Piljak]] *[[Milan Piroćanac]] *[[Zoran Pjanić]] *[[Mileva Planojević]] * ([[Biljana Plavšić]]) *[[Čedomir Ćeda Plećević]] *[[Mihailo Polit-Desančić]] *[[Zdravko Ponoš]] *[[Nikola Poplašen|(Nikola Poplašen)]] *Nebojša Popov *[[Aleksandar Popović]] *[[Daka Popović]] *[[Dejan Popović (pravnik)|Dejan Popović]] *[[Dimitrije Popović]] *[[Dušan A. Popović]] * [[Koča Popović]] *([[Miladin Popović]]) * [[Milentije Popović]] *[[Mirko Popović]] *Nebojša Popov *[[Nenad Popović]] *[[Pavle Popović]] *Srđa Popović *[[Velimir Popović]]  *([[Vladimir Popović]]) *[[Branko Pribičević]]? *[[Ognjen Pribićević]] * [[Svetozar Pribićević]] * [[Jaša Prodanović]] *[[Đorđe Protić]] *[[Kosta Protić]] *[[Milan St. Protić]] * [[Stojan Protić]] *([[Đuro Pucar]] - Stari) *[[Dušan Puđa]] *[[Božidar Purić]] *[[Danilo Purić]] == R == * ([[Puniša Račić]]) *[[Damjan Radenković]] *[[Stojan Radenović]] *[[Vjerica Radeta]] *[[Dobrivoj Radić]] *[[Jovan Radić]] *[[Živko Radišić]] *[[Jovan Radivojević]] *[[Nebojša Radmanović]] *[[Stanko Radmilović]]   *[[Miloš Radojčin]] *[[Zoran Radojičić]] *[[Miloš Radojković]] (prof. prava) *[[Žika Radojlović]] *[[Miljko Radonjić]] *[[Dobrivoje Radosavljević]] - Bobi *[[Đorđe Radosavljević]] *[[Ljubomir Radovanović]] *[[Milija Radovanović]] *[[Radomir Radović]]? *[[Radomir Radujkov]] *[[Milan Radulović]] *[[Miloš Radulović]] *[[Saša Radulović]] *[[Živojin Rafajlović]] *[[Ilija Rajačić]] *[[Josif Rajačić]] (patriarh) *[[Ištvan Rajcan]] *[[Arnold Rajh]] *[[Svetislav Rajić]] *[[Cvětko Rajović]] * [[Milan Rakas]] *[[Dragana Rakić]] *[[Katarina Rakić]] * [[Slobodan Rakitić]] * [[Aleksandar Ranković]] *[[Jovan Ranković]] * ([[Jovan Rašković]]) *[[Sanda Rašković Ivić]] *[[Slavoljub Rašković]] *[[Mihajlo Ratković]] *[[Radoslav Ratković]]? *[[Željko Ražnatović - Arkan]]?? *[[Petar Relić]] - Čeda *([[Milanko Renovica]]) * [[Stojan Ribarac]] *Darko F. Ribnikar ? *Vladislav F. Ribnikar ? *[[Vladislav Ribnikar]] *[[Marjan Rističević]] *[[Dušan Ristić]] *[[Jovan Ristić]] *[[Ljubiša Ristić]] *[[Paško Romac]] *[[Branko Ružić]] == S == *[[Ida Sabo]] (Szabó) (1915-2016) *[[Slobodan Samarđić]] *[[Miloš Savčić]] *[[Pavle Savić]] *Životije Srba Savić *[[Nikola Selaković]] *[[Mihalj Servo]] *[[Aleksa Simić]] *[[Đorđe Simić]] *[[Stanoje Simić]] *[[Tankosava Simić]] *[[Vladimir Simić]] *[[Ana Simonović]] *[[Dušan Simović]] *[[Jovan Skerlić]] *[[Dragoslav Smiljanić]] *[[Milan Smiljanić]] *[[Živorad Smiljanić]] *[[Radoš Smiljković]] *[[Zoran Sokolović]] *[[Rudi Sova]] *[[Nikola Spasić]] *[[Jon Srbovan|Jon (Ion) Srbovan]] *[[Srđan Srećković]] *[[Milan Srškić]] *[[Nikola Srzentić]] *[[Sreta Stajić]] *[[Milan Stamatović]] *[[Ivan Stambolić]] *[[Petar Stambolić]] *[[Aleksandar Stevanović]] *[[Branka Stamenković]] *[[Dragi Stamenković]] *[[Kosta Stamenković]] *[[Nikola Stamenković]] *[[Trajko Stamenković]] *[[Jovica Stanišić]] * [[Đuro Stanković]] *[[Radenko Stanković]] *[[Siniša Stanković]] *[[Zoran Stanković]] *[[Aca Stanojević]] *[[Marinko Stanojević]] *[[Jovan Stanojković Dovezenski]] *[[Borislav Stefanović]] *[[Borko Stefanović]] *[[Nebojša Stefanović]] * Radoje Stefanović *[[Stefan Stefanović Tenka]] *[[Svetislav Stefanović]] - Ćeća *[[Danilo Stefanović]] *[[Lazar Stefanović]] *[[Nikola Stevanović]] *[[Veroljub Stevanović]] *[[Luka Stević]] *[[Aleksandar Stojačković]] * [[Milan Stojadinović]] *[[Milosav Stojadinović]] *[[Dimitrije Stojaković]] *[[Đorđe Stojaković]] *[[Krunoslav Stojaković]]? *[[Kosta Stojanović]] *[[Ljubomir Stojanović]] *[[Mihajlo Stojanović]] *[[Momir Stojanović]] *[[Nikola M. Stojanović]] *[[Radoslav Stojanović]] *[[Stanislav Stojanović]] *[[Svetozar Stojanović]] *[[Đoko Stojičić]] *[[Radovan Stojičić]] - Badža * Vlajko Stojilković *[[Milutin Stojković]] *[[Zoran Stojković]] *([[Velimir Stojnić]]) *[[Đorđe Stojšić]] *[[Đorđe Stratimirović]] *[[Jovan Subotić]] * [[Goran Svilanović]] == Š == *[[Nikola Šainović]] *[[Srđan Šajn]] *[[Zoran Šami]] *[[Aleksandar Šapić]] *[[Mladen Šarčević]] *[[Mirko Šarović]] *[[Nemanja Šarović]] *([[Murad Šećeragić]]) *[[Slavko Šećerov]] *[[Berislav Šefer]] *[[Aleksandar Šešelj]] * [[Vojislav Šešelj]] *[[Aleksandar Šević]]  *[[Bogoljub Šijaković]] *[[Nedeljko Šipovac]] *[[Branislav Škembarević]] *[[Petar Škundrić]] *[[Milovan Šogorov]] *([[Josip Šokčević]]) *[[Dejan Šoškić]] *[[Pal Šoti]] (Sóti Pál) *[[Miroslav Španović]] *[[Janoš Šreder]] *[[Vladimir Štambuk]] *[[Ilija Šumenković]] *[[Stevan Šupljikac]] *[[Dragan Šutanovac]] *[[Mihailo Švabić]] == T == *[[Jorgovanka Tabaković]] *[[Boris Tadić]] *Ljubomir Tadić (1925–2013) *[[Ranko Tajsić]] *[[Petar Tatić]] *[[Kosta Taušanović]] *[[Sava Tekelija]] *[[Dušan Teodorović]] *[[Mirko Tepavac]] *[[Marinika Tepić]] *[[Božidar Terzić]] *[[Aleksandar Tijanić]] *[[Geza Tikvicki]] *[[Dragan Todorović]] *[[Marija Todorović]] *[[Mihajlo Todorović|Mihailo "Mika" Todorović]] *[[Mijalko Todorović]] - "Plavi" *[[Miloje Todorović]] *[[Pera Todorović]] *[[Radomir Todorović]] *[[Mira Tokanović]] *[[Dobrosav Tomašević]] *[[Aleksa Tomić]] *[[Dragan Tomić]] *[[Jaša Tomić]] *[[Jevrem Tomić]] *[[Milica Tomić]] *[[Momir Tomić]] - "Moša" *[[Ivica Tončev]] *[[Novica Tončev]] *[[Živko Topalović]] *[[Marko Trifković]] *[[Bogdan Trifunović]] *[[Ilija Trifunović]] *[[Miloš Trifunović|Miloš "Miša" Trifunović]] *[[Miodrag Trifunović]] *[[Mitar Trifunović]] *[[Sergej Trifunović]] *[[Zaharije Trnavčević]] *[[Dimitrije Tucović]] *[[Srbijanka Turajlić]] *[[Milena Turk]] == U == * ([[Gojko Ubiparip]]) *[[Vanja Udovičić]] *[[Kori Udovički]] *[[Sulejman Ugljanin]] *[[Milan Ulmanski]] *[[Milorad Unković]] *[[Slobodan Unković]] *[[Radivoj Uvalić]] * ([[Milan Uzelac]]) *[[Nikola Uzunović]] == V == *[[Đorđe Vajfert]] *([[Ilija Vakić]]) *[[Dušan Vasiljević]] *[[Živan Vasiljević]] *[[Milojko Vasović]] *([[Dragan Velić]]) *[[Petar Velimirović|Petar "Pera" Velimirović]] *[[Srđan Verbić]] *[[Dragan Veselinov]] *[[Jovan Veselinov]] - Žarko *[[Slavko Veselinov]] *[[Dobrica Veselinović]] *[[Goran Vesić]] *[[Milenko Vesnić]] *[[Dobrivoje Vidić]] - "Baja" *([[Ivo Visković]]) *[[Pera Velimirović]] *[[Predrag Vladisavljević]] *([[Veljko Vlahović]]) *[[Milorad Vlajković]] *[[Radovan Vlajković]] *[[Tihomir Vlaškalić]] *[[Milorad Vlaškalin]] *([[Atanasije Vojislavić Šola]]) *[[Voja Vucelić]] *[[Milorad Vučelić]] *Slobodan Vučetić *[[Miloš Vučević]] *[[Aleksandar Vučić]] *[[Toma Vučić Perišić]] *([[Todor Vujasinović Toša]]) *[[Mihailo Vujić]] *[[Milorad Vujičić]] *[[Franjo Vujkov]] *[[Dušan Vujović]] *[[Irena Vujović]] *[[Budimir Vukašinović]] *[[Lazar Vukičević]] *[[Velimir Vukićević|Velimir (Veljko) Vukićević]] - "Velja" *[[Stanojlo Vukčević]] *[[Vojislav Vukčević]] *([[Svetozar Vukmanović]]) *([[Boro Vukmirović]]) *[[Vlado Vukmirović]] *[[Sreten Vukosavljević]] *[[Vladan Vukosavljević]] * [[Slobodan Vuksanović]] *[[Aleksandar Vulin]] *Danilo Vulović *[[Ljubomir Vulović]]  *[[Velisav Vulović]] == Z == *[[Veda Zagorac]] *[[Vladan Zagrađanin]] *[[Simeon Zatezalo]] *[[Miodrag Zečević]] *[[Slavko Zečević]] *[[Vladimir Vlada Zečević|Vladimir (Vlada) Zečević]] *([[Veljko Zeković]]) *[[Dragutin Zelenović]] *[[Nebojša Zelenović]] *[[Žarko Zrenjanin]] - Uča *[[Muamer Zukorlić]] *[[Usame Zukorlić]] == Ž == *([[Miloš Žanko]]) *[[Jelena Žarić Kovačević]] *([[Rade Žigić]]) * [[Tomislav Žigmanov]] *[[Jeremija Živanović]] *[[Ljubomir Živković]] *[[Petar Živković]] *[[Zoran Živković (politik)]] *Miladin Životić *[[Zoran Žižić]] *[[Aleksa Žujović]] *[[Jovan Žujović]] *[[Sreten Žujović]] - Crni {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Srbov|Politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki|*]] czc1lkmw2lg7swugoxqrzaclpml4ajn 0 70783 6731621 6662432 2026-08-05T23:36:14Z ~2026-32552-67 260877 /* H */ 6731621 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Makedonci|makedonskih]] [[politik]]ov''' (danes v državi z imenom [[Severna Makedonija]])'''.''' (Glej tudi: [[Seznam bolgarskih politikov]], [[Seznam albanskih politikov]], [[Seznam grških politikov]], [[Seznam srbskih politikov]] in [[Seznam kosovskih politikov]]). {{seznami poklicev za narode|Makedoncev|Makedonija|makedonskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Gjorgji Abadžiev]] *Faik Abdi *[[Mirče Acev]] * [[Vera Aceva-Dosta|Vera Aceva - Dosta]] *[[Ljubica Acevska]] *Abdilaqim Ademi *Arbër Ademi *Kemal Agoli *Nexhat Agoli * Ali Ahmeti *[[Petre Alčev]] *[[Todor Aleksandrov Poporušev]] *[[Dimitar Aleksievski]] *[[Boris Aleksovski]]-Karče *[[Vasil Aleksovski]] * [[Jovan Andonov]] *[[Ilija Andonov -Čento|Ilija Andonov-Čento]] * [[Metodi Andonov-Čento]] * Epominonda pop Andonov * [[Stojan Andov]] * [[Bane Andreev]] *[[Ivan Angelov]] *[[Todor Angelovski]] - Daskalot *[[Ilija Antevski - Smok|Ilija Antevski]] - Smok *[[Vasil Antevski - Dren|Vasil Antevski]] - Dren *[[Metodi Antov]] *[[Dimitar Apasiev]] * [[Mihajlo Apostolski]] * [[Vančo Apostolski]] * Šahin Arif (Turek) * [[Ljupčo Arsov]] - Goce * [[Lenče Arsova-Stojanova]] * [[Todor Arsov]] *[[Danela Arsovska]] *[[Kiro Atanasovski]] == B == *[[Risto Bajalski]] *Amdi Bajram *[[Hristo Batandžiev]] *Kreshnik Bekteshi *[[Trajan Belev]] - Goce *[[Dimče Belovski]] *[[Dimitar Berovski]] Pop-Georgiev *Fatmir Besimi *Blerim Bexheti * [[Zlatko Biljanovski|Zlatko (Zlate) Biljanovski]] *Fatmir Bitiki (''Bitiqi'') *Kočo Bitoljanu (''Koç''<nowiki/>''o Bitolanu'') *[[Dragan Bogdanovski]] * [[Jezdimir Bogdanski]] * [[Ksente Bogoev]] * [[Dimitar Bogoevski]] *[[Dime Bojanovski]] - Dize *[[Jani Bojčevski]] *[[Nikola Bošale]] *[[Trajko Boškovski|Trajko-Tarcan Boškovski]] *[[Sterjo Bozdov]] * [[Petar Božinovski]] *[[Filip Brajkovski]] *[[Živko Brajkovski]] * [[Panko Brašnarov]] (1883-1951, [[Goli otok]]) * [[Vlado Bučkovski]] * [[Tome Bukleski]] - Maćuli * ([[Mara Buneva]]) *[[Vančo Burzevski]] == C == *[[Fijat Canoski]] *[[Mila Carovska]] *[[Dušan Cekić]] *[[Todor Cipovski]] *Vera Ciriviri - Trena * [[Mihail Cokov]] * [[Branko Crvenkovski]] * [[Krste Crvenkovski]] *[[Stevo Crvenkovski]] == Č == *[[Vasil Čakalarov]] *[[Ljiljana Čalovska]] - Ahil *[[Kole Čašule]] * [[Slobodan Čašule]] *[[Petar Čaulev]] *[[Boro Čaušev]] *[[Mitko Čavkov]] *[[Angel Čemerski]] - Januš *[[Andreja Čipov]] (Andreas Tsipas) *[[Jordan Čopela]] *[[Efrem Čučkov]] * [[Emanuel Čučkov|Emanuel (Mane) Čučkov]] *[[Dimitar Čupovski]] *[[Boro Čuškar]] == D == *[[Đore Damevski]] - Bokser *[[Risto Damjanovski]] *[[Mihail Danev]] *[[Dobri Daskalov]] *[[Pavle Davkov]] * [[Goce Delčev]] ("Ahil") *[[Galip Dema]] *Firuz Demir *[[Bonka Demireva]] *[[Boro Denkov]] *Mehmet Pashë Deralla (Kallkandeleni) * [[Emil Dimitriev]] *[[Mito Dimitrievski]] *[[Aleksandar Dimitrov]] *[[Andon Dimitrov]] *[[Dimitar Dimitrov]] *[[Evgeni Dimitrov]] (1919-2010) bolg.?/pravnik *[[Lazar Dimitrov]] * [[Nikola Dimitrov]] *[[Cvetan Dimov]] *[[Ilija Dimovski]] - Goče *[[Stojan Dimovski]] *[[Vasil Dimovski]] *Vangel Dinu * [[Stojan Divlev]] * [[Ivan Dojčinov]]-Španec *[[Mire Donovski]] *([[Pančo Dorev]]) *[[Vaska Duganova]] *[[Božidar Džambaz|Božidar "Dare" Džambaz]] *[[Ivan Džinovski]] * [[Risto Džunov]] *Todor Džunov? == E == * [[Georgi Efremov|Georgi/Gjorgji Efremov]] *[[Lazar Elenovski]] == F == *Suhejl Fazliu *Muča Femi *[[Venko Filipče]] *[[Čede Filipovski - Dame|Čede Filipovski]] - Dame *[[Ilija Filipovski]] *Cveta & Olga Filipovska * [[Bogoja Fotev|Bogoja (Naumov) Fotev]] (Blagoja Fotev?) (1900-1993) *[[Ljubomir Frčkoski]] == G == *([[Stevan Gaber]]) *[[Kiro Gavriloski]] *[[Mladen Georgiev]] *[[Pero Georgiev]] - Čičo *[[Petar Georgiev]] * [[Ljubčo Georgievski|Ljupčo/Ljubčo Georgievski]] *[[Kiro Georgievski]] - Dejan * [[Ljubiša Georgievski]] *(Mihail Gerdžikov) * [[Strahil Gigov]] *[[Gjore Gjoreski]] *[[Stevan Gjorgievski]]? *[[Vasil Gjorgov]] * [[Vasil Glavinov]] * [[Kiro Gligorov]] * [[Gligorije Gogovski]] * [[Jovan Gorgov]] * [[Petar Gošev]] *[[Tuše Gošev]] *[[Trajan Gocevski]] *[[Milka Grigorijević-Takeva]] *[[Vasil Grivčev]] * [[Aleksandar Grličkov]] *[[Cvetan Grozdanov]] *Artan Grubi * [[Dame Gruev]] * [[Nikola Gruevski]] *[[Trajče Grujoski]] *[[Asen Grupče]] *Pitu Guli == H == * [[Dimo Hadži-Dimov]] /[[Hadžidimov]] * [[Jordan Hadžikonstantinov]]-Džinot * [[Blagoj Hadži Panzov|Blagoj Hadži-Panzov]] *[[Ivan Hadžinikolov]] * [[Kiro Hadži-Vasilev|Kiro Hadživasilev]] * [[Mito Hadži-Vasilev|Mito Hadživasilev]] *[[Blagoja Handžiski]] *[[Nikola Harlakov]] * Kamber Hasan * Dervish Hima (''Ibrahim Mehmet Naxhi'') *Arianit Hoxha *[[Aleksandar Hristov]] == I == * [[Aleksandar Icev]] *[[Gjorge Ivanov]] == J == *[[Gojko Jakovlevski]] *[[Goran Jakovlevski]] *[[Trpe Jakovlevski]] *Kadri Jakupi * [[Blagoj Jankov - Muceto|Blagoj Jankov]] - Mučeto * [[Hristo Jankov]] * [[Gordana Jankuloska]] *Adnan Jashari *[[Vera Jocić]] * [[Zoran Jolevski]] * [[Ljupčo Jordanovski]] *[[Jovan Jorgov]] * [[Josif Josifovski - Sveštarot|Josif Josifovski]] - Sveštarot * [[Kuzman Josifovski - Pitu|Kuzman Josifovski]] - Pitu * [[Ilija Jovanovski - Cvetan|Ilija Jovanovski]] - Cvetan * [[Rade Jovčevski]] * [[Jovo Jovkovski]] == K == *Tahir Kadriu *Fahri Kaja *[[Vlado Kambovski]] *Dimo Kantardžiski *Asparuh Kanevče *[[Elpida Karamandi]] *[[Vasko Karangeleski]] *[[Mara Karbeva]] *[[Nikola Karev]] *[[Menča (Melpomena) Karničeva]] *Bilall Kasami *[[Ivan Katardžiev]] *[[Saško Kedev]] * [[Srgjan Kerim]]/n/? * [[Lazar Kitanovski]] * [[Savo Klimovski]] * [[Nikola Kljusev]] * [[Fana Kočovska]] - [[Cvetković]] * [[Dimitar Kolemiševski]] *[[Lazo Kolevski]] * [[Lazar Koliševski]] (Kolišev)  *[[Žamila Kolonomos]] *[[Blaže Koneski]] *[[Zoran Konjanovski]] *[[Bisera Kostadinovska Stojčevska]] * [[Hari Kostov]] * ([[Trajčo Kostov]] - v Bolgariji) *[[Dimitar Kovačevski]] *[[Dimče Kozarov]] *Meti Krliu *([[Menča Krničeva]]) *[[Ljiljana Kuculovska]] *[[Boge Kuzmanovski]] == L == *[[Kata Lahtova]] *[[Jakov Lazaroski]] *([[Aleksandar Lepavcov]]) *[[Genadie Leškov]] *[[Blagoj Levkov]] *[[Dimče Levkov]] *[[Rampo Levkov]] - Levkata *Kaba Limani *Krenar Loga == M == *[[Denko Maleski]] *[[Vlado Maleski]] *[[Veselinka Malinska]] *[[Liljana Maneva]] *[[Mihajlo Manevski]] *[[Stefan Manevski]] * [[Branko Manoillovski]] (''Manojli, Manojlovski'') * OvadiJa EstreJa Mara ? * [[Krste Markovski]] * [[Venko Markovski]] (Veniamin Tošev) *[[Aleksandar Stipe Martinovski]] *[[Živko Martinovski]] *Manču Matak * ([[Mateja Matevski]]) * [[Hristo Matov]] *Ixhet Memeti *[[Boro Menkov]] *[[Mito Micajkov]] *[[Hristijan Mickoski]] *Osman Miftari *[[Kiro Mihailovski]] *[[Ivan (Vančo) Mihajlov]] *[[Georgi Mihajlovski]] * [[Kiril Mihajlovski]]-Grujica * [[Ljubomir Mihajlovski]] * [[Miho Mihajlovski]] *[[Zlate Mihajlovski]] *[[Jordan Mijalkov]] *[[Goran Milevski]] *[[Mirko Milevski]] *[[Jane Miljovski]] *[[Kiril Miljovski]] *[[Slavko Milosavlevski]] *[[Tihomir Miloševski|Tihomir "'''Tićo"''' Miloševski]] * [[Antonio Milošoski]] *[[Mara Minaveva]] * [[Nikola Minčev]] *[[Kiril Minovski]] * [[Dimitar Mirčev]] (Dimče Mirčev) *[[Dimče Mirčevski]] *[[Vlado Misajlovski]] * [[Krste Misirkov]] * [[Goran Misovski]] *[[Trajko Miškovski]] *[[Nikola Mitevski]] - Žuži * [[Vladimir Mitkov]]  * [[Ilinka Mitreva]] *[[Meri Mladenovska-Gjorgjievska]] * [[Lazar Mojsov]] *[[Maja Moračanin]] *[[Timčo Mucunski]] == N == *[[Kiro Nacev]] * [[Mara Naceva]] *Dževdet/Xhevdet Nasufi *[[Gjorgji Naumov]] * [[Stevan Naumov]] - Stiv * [[Naum Naumovski]] - Borče * [[Vasko Naumovski]] *[[Vangel Nečevski]] - Tunel * [[Dimitar Nestorov]] *[[Jordan Nikolov]] - Orce * [[Gogo Nikolovski]] *[[Ljubčo Nikolovski]] == O == * Bujar M. Osmani == P == * [[Milan Pančevski]] * [[Ljuben Paunovski]] *[[Naum Pejov]] * [[Stevo Pendarovski]] * [[Petar Pepeljugovski]] * [[Svetozar Pepovski]] *[[Goce Petreski]] * [[Gjorče Petrov]] *[[Boro Petkovski]] * [[Tito Petkovski]] * [[Aco Petrovski|Aco (Aleksandar) Petrovski]] *[[Risto Petrovski]] * [[Kiril Petrušev]] - Čikoto *[[Olga Petruševa]] - Babata *[[Boro Petruševski]] * [[Strašo (Stahil) Pindžur]] * [[Petre Piruze]] – Majski *[[Vladimir Poležinoski]] - Vlado Poležina (dr.) *Azis Polozhani *[[Epaminonda Pop Andonov]] * [[Malina Popivanova]] * [[Petar Pop-Arsov]] (1868-1941) * [[Nikola Poposki]] * [[Blagoj Popov]] * [[Blaga Popovska]] * [[Liljana Popovska]] * [[Dušan Popovski]] *[[Elisije Popovski]] *[[Nikola Popovski]] *[[Kiro Popovski]] *[[Vlado Popovski]] *[[Panče Popovski]] * [[Zoran T. Popovski]] * [[Vladimir Poptomov]] *[[Vančo Prkev]] *[[Gjorgjija Pulevski]] == R == * [[Kočo Racin]] * [[Vera Rafajlovska]] * Hixhet Ramadani * Hisen Ramadani *Shukri Ramo *Blerim Reka * [[Blaže Ristovski]] * [[Rizo Rizov]] *Moric Romano == S == *Il(ij)az Sabiru *Nadži (Naxhi?) Salih *[[Borče in Ljupčo Samonikov|Borče (in) Ljupčo Samonikov]] *[[Jane Sandanski]] *[[Boris Sarafov]] * Zijadin Sela *Aslan Selmani *Reis Shaqiri *Resul Shaqiri *[[Blagoja Siljanovski]] *[[Gordana Siljanovska Davkova]] *[[Asen Simitčiev]] *Isak Sion *[[Trajko Slaveski]] * [[Vidoe Smilevski]] * [[Lazar Sokolov]] * [[Oliver Spasovski]] * [[Boris Spirov]] * [[Boško Stankovski]] * Vulnet Starova * [[Zoran Stavreski]] * [[Dragoljub Stavrev]] * [[Irena Steposka]] *[[Dimitar Stojanov]] ([[Dimče Stojanov]] - Mire) * [[Goce Stojčevski]] * [[Stojan Stojčevski]] *Jovan Stojković Babunski *[[Trajko Stojkovski]] *[[Boris Stojmenov]] *[[Slavčo Stojmenski]] *[[Blagoja Stračkovski|Blagoj(a) Stračkovski]] * ([[Vlado Strugar]] : Črnogorec) * == Š == * Bajram Šabani * [[Kosta S. Šahov]] * [[Pavel Šatev]] * [[Metodi Šatorov - Šarlo|Metodi(ja) Šatorov]] - Šarlo * [[Radmila Šekerinska Jankovska]] *[[Petre Šilegov]] *Ramo Šukri (Turek) == T == * [[Blagoja Taleski]] * [[Borko Taleski|Borko(a) Taleski]] * [[Todor Taleski]]? * [[Hristo Tatarčev]] * [[Borko Temelkovski]] - Liljak * [[Mito Temenugov]] - Železni *Menduh Thaçi *[[Pero Tikvarov]] *[[Blažo Todorovski]] *[[Hristijan Todorovski]] - Karpoš *[[Mile Todorovski]]? *[[Vangel Todorovski]] * [[Ilija Topalovski]] *Alaetin Toska * [[Pere Tošev]] *[[Metodija Toševski]] *[[Panče Toškovski]] *[[Stojan Trajanovski]] * [[Nedelko Trajkovski]] * [[Boris Trajkovski]] *[[Trajko Trajkovski]]* *[[Vasil Tudžarov]] * [[Vasil Tupurkovski]] == U == * [[Aleksandar Urdarevski]] * [[Hristo Uzunov]] *[[Nikola Uzunov]]? * [[Cvetko Uzunovski]] - Abas == V == * [[Ljubomir Varošlija]] * [[Georgi Vasilev]] * Džemail (Xhemail?) Vejseli *[[Borko Velevski]] * [[Trajko Veljanovski]] * [[Dimitar Vlahov]] (1878-1953) * [[Gustav Vlahov]] *[[Krume Volnarovski]] *[[Nikola Vražalski]] == X == * Arbën Xhaferi * Talat Xhaferi == Z == *[[Atanas Zabaznovski]] *[[Zoran Zaev]] *[[Georgi Zankov]] *[[Arsim Zekolli]] *Abedin Zenku *[[Boris Zmejkovski]] *Adem Zulfiqari *Beqir Zhuta (''Bek´ir Žuta'') {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Makedoncev|Politiki]] [[Kategorija:Makedonski politiki|*]] 4ofgz9mvvjkd0aull54cain1uj0lmsw 6731622 6731621 2026-08-05T23:36:59Z ~2026-32552-67 260877 /* K */ 6731622 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Makedonci|makedonskih]] [[politik]]ov''' (danes v državi z imenom [[Severna Makedonija]])'''.''' (Glej tudi: [[Seznam bolgarskih politikov]], [[Seznam albanskih politikov]], [[Seznam grških politikov]], [[Seznam srbskih politikov]] in [[Seznam kosovskih politikov]]). {{seznami poklicev za narode|Makedoncev|Makedonija|makedonskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Gjorgji Abadžiev]] *Faik Abdi *[[Mirče Acev]] * [[Vera Aceva-Dosta|Vera Aceva - Dosta]] *[[Ljubica Acevska]] *Abdilaqim Ademi *Arbër Ademi *Kemal Agoli *Nexhat Agoli * Ali Ahmeti *[[Petre Alčev]] *[[Todor Aleksandrov Poporušev]] *[[Dimitar Aleksievski]] *[[Boris Aleksovski]]-Karče *[[Vasil Aleksovski]] * [[Jovan Andonov]] *[[Ilija Andonov -Čento|Ilija Andonov-Čento]] * [[Metodi Andonov-Čento]] * Epominonda pop Andonov * [[Stojan Andov]] * [[Bane Andreev]] *[[Ivan Angelov]] *[[Todor Angelovski]] - Daskalot *[[Ilija Antevski - Smok|Ilija Antevski]] - Smok *[[Vasil Antevski - Dren|Vasil Antevski]] - Dren *[[Metodi Antov]] *[[Dimitar Apasiev]] * [[Mihajlo Apostolski]] * [[Vančo Apostolski]] * Šahin Arif (Turek) * [[Ljupčo Arsov]] - Goce * [[Lenče Arsova-Stojanova]] * [[Todor Arsov]] *[[Danela Arsovska]] *[[Kiro Atanasovski]] == B == *[[Risto Bajalski]] *Amdi Bajram *[[Hristo Batandžiev]] *Kreshnik Bekteshi *[[Trajan Belev]] - Goce *[[Dimče Belovski]] *[[Dimitar Berovski]] Pop-Georgiev *Fatmir Besimi *Blerim Bexheti * [[Zlatko Biljanovski|Zlatko (Zlate) Biljanovski]] *Fatmir Bitiki (''Bitiqi'') *Kočo Bitoljanu (''Koç''<nowiki/>''o Bitolanu'') *[[Dragan Bogdanovski]] * [[Jezdimir Bogdanski]] * [[Ksente Bogoev]] * [[Dimitar Bogoevski]] *[[Dime Bojanovski]] - Dize *[[Jani Bojčevski]] *[[Nikola Bošale]] *[[Trajko Boškovski|Trajko-Tarcan Boškovski]] *[[Sterjo Bozdov]] * [[Petar Božinovski]] *[[Filip Brajkovski]] *[[Živko Brajkovski]] * [[Panko Brašnarov]] (1883-1951, [[Goli otok]]) * [[Vlado Bučkovski]] * [[Tome Bukleski]] - Maćuli * ([[Mara Buneva]]) *[[Vančo Burzevski]] == C == *[[Fijat Canoski]] *[[Mila Carovska]] *[[Dušan Cekić]] *[[Todor Cipovski]] *Vera Ciriviri - Trena * [[Mihail Cokov]] * [[Branko Crvenkovski]] * [[Krste Crvenkovski]] *[[Stevo Crvenkovski]] == Č == *[[Vasil Čakalarov]] *[[Ljiljana Čalovska]] - Ahil *[[Kole Čašule]] * [[Slobodan Čašule]] *[[Petar Čaulev]] *[[Boro Čaušev]] *[[Mitko Čavkov]] *[[Angel Čemerski]] - Januš *[[Andreja Čipov]] (Andreas Tsipas) *[[Jordan Čopela]] *[[Efrem Čučkov]] * [[Emanuel Čučkov|Emanuel (Mane) Čučkov]] *[[Dimitar Čupovski]] *[[Boro Čuškar]] == D == *[[Đore Damevski]] - Bokser *[[Risto Damjanovski]] *[[Mihail Danev]] *[[Dobri Daskalov]] *[[Pavle Davkov]] * [[Goce Delčev]] ("Ahil") *[[Galip Dema]] *Firuz Demir *[[Bonka Demireva]] *[[Boro Denkov]] *Mehmet Pashë Deralla (Kallkandeleni) * [[Emil Dimitriev]] *[[Mito Dimitrievski]] *[[Aleksandar Dimitrov]] *[[Andon Dimitrov]] *[[Dimitar Dimitrov]] *[[Evgeni Dimitrov]] (1919-2010) bolg.?/pravnik *[[Lazar Dimitrov]] * [[Nikola Dimitrov]] *[[Cvetan Dimov]] *[[Ilija Dimovski]] - Goče *[[Stojan Dimovski]] *[[Vasil Dimovski]] *Vangel Dinu * [[Stojan Divlev]] * [[Ivan Dojčinov]]-Španec *[[Mire Donovski]] *([[Pančo Dorev]]) *[[Vaska Duganova]] *[[Božidar Džambaz|Božidar "Dare" Džambaz]] *[[Ivan Džinovski]] * [[Risto Džunov]] *Todor Džunov? == E == * [[Georgi Efremov|Georgi/Gjorgji Efremov]] *[[Lazar Elenovski]] == F == *Suhejl Fazliu *Muča Femi *[[Venko Filipče]] *[[Čede Filipovski - Dame|Čede Filipovski]] - Dame *[[Ilija Filipovski]] *Cveta & Olga Filipovska * [[Bogoja Fotev|Bogoja (Naumov) Fotev]] (Blagoja Fotev?) (1900-1993) *[[Ljubomir Frčkoski]] == G == *([[Stevan Gaber]]) *[[Kiro Gavriloski]] *[[Mladen Georgiev]] *[[Pero Georgiev]] - Čičo *[[Petar Georgiev]] * [[Ljubčo Georgievski|Ljupčo/Ljubčo Georgievski]] *[[Kiro Georgievski]] - Dejan * [[Ljubiša Georgievski]] *(Mihail Gerdžikov) * [[Strahil Gigov]] *[[Gjore Gjoreski]] *[[Stevan Gjorgievski]]? *[[Vasil Gjorgov]] * [[Vasil Glavinov]] * [[Kiro Gligorov]] * [[Gligorije Gogovski]] * [[Jovan Gorgov]] * [[Petar Gošev]] *[[Tuše Gošev]] *[[Trajan Gocevski]] *[[Milka Grigorijević-Takeva]] *[[Vasil Grivčev]] * [[Aleksandar Grličkov]] *[[Cvetan Grozdanov]] *Artan Grubi * [[Dame Gruev]] * [[Nikola Gruevski]] *[[Trajče Grujoski]] *[[Asen Grupče]] *Pitu Guli == H == * [[Dimo Hadži-Dimov]] /[[Hadžidimov]] * [[Jordan Hadžikonstantinov]]-Džinot * [[Blagoj Hadži Panzov|Blagoj Hadži-Panzov]] *[[Ivan Hadžinikolov]] * [[Kiro Hadži-Vasilev|Kiro Hadživasilev]] * [[Mito Hadži-Vasilev|Mito Hadživasilev]] *[[Blagoja Handžiski]] *[[Nikola Harlakov]] * Kamber Hasan * Dervish Hima (''Ibrahim Mehmet Naxhi'') *Arianit Hoxha *[[Aleksandar Hristov]] == I == * [[Aleksandar Icev]] *[[Gjorge Ivanov]] == J == *[[Gojko Jakovlevski]] *[[Goran Jakovlevski]] *[[Trpe Jakovlevski]] *Kadri Jakupi * [[Blagoj Jankov - Muceto|Blagoj Jankov]] - Mučeto * [[Hristo Jankov]] * [[Gordana Jankuloska]] *Adnan Jashari *[[Vera Jocić]] * [[Zoran Jolevski]] * [[Ljupčo Jordanovski]] *[[Jovan Jorgov]] * [[Josif Josifovski - Sveštarot|Josif Josifovski]] - Sveštarot * [[Kuzman Josifovski - Pitu|Kuzman Josifovski]] - Pitu * [[Ilija Jovanovski - Cvetan|Ilija Jovanovski]] - Cvetan * [[Rade Jovčevski]] * [[Jovo Jovkovski]] == K == *Tahir Kadriu *Fahri Kaja *[[Vlado Kambovski]] *Dimo Kantardžiski *Asparuh Kanevče *([[Ivan Karaivanov]]) *[[Elpida Karamandi]] *[[Vasko Karangeleski]] *[[Mara Karbeva]] *[[Nikola Karev]] *[[Menča (Melpomena) Karničeva]] *Bilall Kasami *[[Ivan Katardžiev]] *[[Saško Kedev]] * [[Srgjan Kerim]]/n/? * [[Lazar Kitanovski]] * [[Savo Klimovski]] * [[Nikola Kljusev]] * [[Fana Kočovska]] - [[Cvetković]] * [[Dimitar Kolemiševski]] *[[Lazo Kolevski]] * [[Lazar Koliševski]] (Kolišev)  *[[Žamila Kolonomos]] *[[Blaže Koneski]] *[[Zoran Konjanovski]] *[[Bisera Kostadinovska Stojčevska]] * [[Hari Kostov]] * ([[Trajčo Kostov]] - v Bolgariji) *[[Dimitar Kovačevski]] *[[Dimče Kozarov]] *Meti Krliu *([[Menča Krničeva]]) *[[Ljiljana Kuculovska]] *[[Boge Kuzmanovski]] == L == *[[Kata Lahtova]] *[[Jakov Lazaroski]] *([[Aleksandar Lepavcov]]) *[[Genadie Leškov]] *[[Blagoj Levkov]] *[[Dimče Levkov]] *[[Rampo Levkov]] - Levkata *Kaba Limani *Krenar Loga == M == *[[Denko Maleski]] *[[Vlado Maleski]] *[[Veselinka Malinska]] *[[Liljana Maneva]] *[[Mihajlo Manevski]] *[[Stefan Manevski]] * [[Branko Manoillovski]] (''Manojli, Manojlovski'') * OvadiJa EstreJa Mara ? * [[Krste Markovski]] * [[Venko Markovski]] (Veniamin Tošev) *[[Aleksandar Stipe Martinovski]] *[[Živko Martinovski]] *Manču Matak * ([[Mateja Matevski]]) * [[Hristo Matov]] *Ixhet Memeti *[[Boro Menkov]] *[[Mito Micajkov]] *[[Hristijan Mickoski]] *Osman Miftari *[[Kiro Mihailovski]] *[[Ivan (Vančo) Mihajlov]] *[[Georgi Mihajlovski]] * [[Kiril Mihajlovski]]-Grujica * [[Ljubomir Mihajlovski]] * [[Miho Mihajlovski]] *[[Zlate Mihajlovski]] *[[Jordan Mijalkov]] *[[Goran Milevski]] *[[Mirko Milevski]] *[[Jane Miljovski]] *[[Kiril Miljovski]] *[[Slavko Milosavlevski]] *[[Tihomir Miloševski|Tihomir "'''Tićo"''' Miloševski]] * [[Antonio Milošoski]] *[[Mara Minaveva]] * [[Nikola Minčev]] *[[Kiril Minovski]] * [[Dimitar Mirčev]] (Dimče Mirčev) *[[Dimče Mirčevski]] *[[Vlado Misajlovski]] * [[Krste Misirkov]] * [[Goran Misovski]] *[[Trajko Miškovski]] *[[Nikola Mitevski]] - Žuži * [[Vladimir Mitkov]]  * [[Ilinka Mitreva]] *[[Meri Mladenovska-Gjorgjievska]] * [[Lazar Mojsov]] *[[Maja Moračanin]] *[[Timčo Mucunski]] == N == *[[Kiro Nacev]] * [[Mara Naceva]] *Dževdet/Xhevdet Nasufi *[[Gjorgji Naumov]] * [[Stevan Naumov]] - Stiv * [[Naum Naumovski]] - Borče * [[Vasko Naumovski]] *[[Vangel Nečevski]] - Tunel * [[Dimitar Nestorov]] *[[Jordan Nikolov]] - Orce * [[Gogo Nikolovski]] *[[Ljubčo Nikolovski]] == O == * Bujar M. Osmani == P == * [[Milan Pančevski]] * [[Ljuben Paunovski]] *[[Naum Pejov]] * [[Stevo Pendarovski]] * [[Petar Pepeljugovski]] * [[Svetozar Pepovski]] *[[Goce Petreski]] * [[Gjorče Petrov]] *[[Boro Petkovski]] * [[Tito Petkovski]] * [[Aco Petrovski|Aco (Aleksandar) Petrovski]] *[[Risto Petrovski]] * [[Kiril Petrušev]] - Čikoto *[[Olga Petruševa]] - Babata *[[Boro Petruševski]] * [[Strašo (Stahil) Pindžur]] * [[Petre Piruze]] – Majski *[[Vladimir Poležinoski]] - Vlado Poležina (dr.) *Azis Polozhani *[[Epaminonda Pop Andonov]] * [[Malina Popivanova]] * [[Petar Pop-Arsov]] (1868-1941) * [[Nikola Poposki]] * [[Blagoj Popov]] * [[Blaga Popovska]] * [[Liljana Popovska]] * [[Dušan Popovski]] *[[Elisije Popovski]] *[[Nikola Popovski]] *[[Kiro Popovski]] *[[Vlado Popovski]] *[[Panče Popovski]] * [[Zoran T. Popovski]] * [[Vladimir Poptomov]] *[[Vančo Prkev]] *[[Gjorgjija Pulevski]] == R == * [[Kočo Racin]] * [[Vera Rafajlovska]] * Hixhet Ramadani * Hisen Ramadani *Shukri Ramo *Blerim Reka * [[Blaže Ristovski]] * [[Rizo Rizov]] *Moric Romano == S == *Il(ij)az Sabiru *Nadži (Naxhi?) Salih *[[Borče in Ljupčo Samonikov|Borče (in) Ljupčo Samonikov]] *[[Jane Sandanski]] *[[Boris Sarafov]] * Zijadin Sela *Aslan Selmani *Reis Shaqiri *Resul Shaqiri *[[Blagoja Siljanovski]] *[[Gordana Siljanovska Davkova]] *[[Asen Simitčiev]] *Isak Sion *[[Trajko Slaveski]] * [[Vidoe Smilevski]] * [[Lazar Sokolov]] * [[Oliver Spasovski]] * [[Boris Spirov]] * [[Boško Stankovski]] * Vulnet Starova * [[Zoran Stavreski]] * [[Dragoljub Stavrev]] * [[Irena Steposka]] *[[Dimitar Stojanov]] ([[Dimče Stojanov]] - Mire) * [[Goce Stojčevski]] * [[Stojan Stojčevski]] *Jovan Stojković Babunski *[[Trajko Stojkovski]] *[[Boris Stojmenov]] *[[Slavčo Stojmenski]] *[[Blagoja Stračkovski|Blagoj(a) Stračkovski]] * ([[Vlado Strugar]] : Črnogorec) * == Š == * Bajram Šabani * [[Kosta S. Šahov]] * [[Pavel Šatev]] * [[Metodi Šatorov - Šarlo|Metodi(ja) Šatorov]] - Šarlo * [[Radmila Šekerinska Jankovska]] *[[Petre Šilegov]] *Ramo Šukri (Turek) == T == * [[Blagoja Taleski]] * [[Borko Taleski|Borko(a) Taleski]] * [[Todor Taleski]]? * [[Hristo Tatarčev]] * [[Borko Temelkovski]] - Liljak * [[Mito Temenugov]] - Železni *Menduh Thaçi *[[Pero Tikvarov]] *[[Blažo Todorovski]] *[[Hristijan Todorovski]] - Karpoš *[[Mile Todorovski]]? *[[Vangel Todorovski]] * [[Ilija Topalovski]] *Alaetin Toska * [[Pere Tošev]] *[[Metodija Toševski]] *[[Panče Toškovski]] *[[Stojan Trajanovski]] * [[Nedelko Trajkovski]] * [[Boris Trajkovski]] *[[Trajko Trajkovski]]* *[[Vasil Tudžarov]] * [[Vasil Tupurkovski]] == U == * [[Aleksandar Urdarevski]] * [[Hristo Uzunov]] *[[Nikola Uzunov]]? * [[Cvetko Uzunovski]] - Abas == V == * [[Ljubomir Varošlija]] * [[Georgi Vasilev]] * Džemail (Xhemail?) Vejseli *[[Borko Velevski]] * [[Trajko Veljanovski]] * [[Dimitar Vlahov]] (1878-1953) * [[Gustav Vlahov]] *[[Krume Volnarovski]] *[[Nikola Vražalski]] == X == * Arbën Xhaferi * Talat Xhaferi == Z == *[[Atanas Zabaznovski]] *[[Zoran Zaev]] *[[Georgi Zankov]] *[[Arsim Zekolli]] *Abedin Zenku *[[Boris Zmejkovski]] *Adem Zulfiqari *Beqir Zhuta (''Bek´ir Žuta'') {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Makedoncev|Politiki]] [[Kategorija:Makedonski politiki|*]] ptq1idlhj5xe4omjlmbpz7e2h5wrqxj 0 71103 6731413 4924644 2026-08-05T14:33:41Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Egiptovski nogometaši]]; dodal [[Kategorija:Egipčanski nogometaši]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6731413 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Egipčani|egiptovskih]] [[nogometaš]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Egiptovskih|Egipt|egiptovskih}} {{CompactTOC2}} == G == * [[Hossam Ghaly]] == H == * [[Ahmed Hassan]] * [[Hossam Hassan (nogometaš, rojen 1966)|Hossam Hassan]] == M == * [[Mido (nogometaš)|Mido]] == R == * [[Hany Ramzy]] == S == * [[Mohamed Salah]] * [[Hassan Shehata]] * [[Shikabala]] == Z == * [[Mohamed Zidan]] {{seznami narodov po poklicu|nogometašev}} [[Kategorija:Seznami Egipčanov|Nogometaši]] [[Kategorija:Egipčanski nogometaši|*]] b3134najst11yikgzabc40wu3eobdqf 0 71579 6731717 6469503 2026-08-06T08:21:00Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 novejša fotografija 6731717 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Jimmy Wales |birth_date= |birth_place= |death_date= |death_place= |image=Jimmy Wales in New York City March 2023 blurred cropped.jpg |caption=Wales leta 2023}} '''Jimmy Donal »Jimbo« Wales''', [[Američani|ameriški]] [[poslovnež]], * [[7. avgust]] [[1966]]<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/1192821/Jimmy-Wales Encyclopædia Britannica]</ref><ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/1192821/Jimmy-Wales/1192821suppinfo/Supplemental-Information Encyclopædia Britannica], Suplemental Information</ref>, [[Huntsville, Alabama|Huntsville]], [[Alabama]], [[Združene države Amerike]]. Wales je najbolj znan kot soustanovitelj proste spletne enciklopedije [[Wikipedija|Wikipedije]] in neprofitnega podjetja za spletno gostovanje Wikia, kasneje preimenovanega v Fandom. Wales se je rodil v [[Huntsville, Alabama|Huntsvilleu]] v [[Alabama|Alabami]], kjer je obiskoval Randolph School, univerzitetno pripravljalno šolo. Diplomiral je in magistriral iz financ na Univerzi Auburn oziroma Univerzi v Alabami. Na podiplomskem študiju je Wales poučeval na dveh univerzah; pred odhodom na doktorat pa je odšel, da bi se zaposlil na področju financ, kasneje pa je delal kot raziskovalni direktor čikaškega podjetja za terminske pogodbe in opcije. Leta 1996 sta Wales in dva njegova sodelavca ustanovila spletni portal Bomis z zabavo in vsebino za odrasle. Bomis je zagotovil začetno financiranje brezplačne recenzirane enciklopedije [[Nupedia]] (2000–2003). 15. januarja 2001 je Wales skupaj z [[Larry Sanger|Larryjem Sangerjem]] in drugimi ustanovil Wikipedijo, brezplačno enciklopedijo z odprto vsebino, ki je uživala hitro rast in priljubljenost. Ko se je javni profil Wikipedije povečeval, je postal njen promotor in tiskovni predstavnik. Čeprav je v preteklosti zaslužen za soustanovitelja, je temu oporekal in se razglasil za edinega ustanovitelja. Wales je član upravnega odbora [[Fundacija Wikimedia|Fundacije Wikimedia]], dobrodelne organizacije, ki ji je pomagal ustanoviti Wikipedijo in je imel sedež "ustanovitelja skupnosti", ki ga je imenoval upravni odbor. Za njegovo vlogo pri ustvarjanju Wikipedije, največje svetovne enciklopedije, ga je Time leta 2006 imenoval za enega izmed 100 najvplivnejših ljudi na svetu. == Šolanje == Diplomiral in magistriral je iz [[Finance|financ]], že prijavljenega doktorata pa ni dokončal, ker ga je pritegnila strast do borznega mešetarjenja. Na [[Borza|borzi]] je zaslužil veliko denarja in se umaknil živet na podeželje [[Florida|Floride]]. == Ukvarjanje s svetovnim spletom == S svetovnim spletom se je pričel ukvarjati leta 1996, ko je ustanovil [[spletni portal]] ''Bomis''. Zaslužek je leta 2000 uporabil za zagon [[Nupedia|Nupedie]], predhodnice Wikipedije, ki jo je ustanovil z [[Larry Sanger|Larryjem Sangerjem]], in leto kasneje še [[Wikipedija|Wikipedije]]. Za upravljanje s projektom je leta 2003 zasnoval neprofitno [[Fundacija Wikimedia|Fundacijo Wikimedia]], kjer ima danes položaj častnega predsednika. Ustanovil je tudi Wikio, komercialno storitev gostovanja [[wiki]] spletišč. == Zasebno življenje == Jimmy Wales je dvakrat poročen in enkrat ločen. Z drugo ženo Christino ima hči Kiro. == Glej tudi == * [[seznam ameriških poslovnežev]] == Referen == <references/> == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Jimmy Wales}} {{ikona en}} * http://www.jimmywales.com * http://blog.jimmywales.com {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041011192814/http://blog.jimmywales.com/ |date=2004-10-11 }} * http://en.wikipedia.org/wiki/User:Jimbo_Wales {{Fundacija Wikimedia}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Wales, Jimmy}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Angleški Američani]] [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Alabame]] [[Kategorija:Wikipedisti (osebnosti)]] afffh40lt3aw6d9qzlugkpw412fnccx 6731729 6731717 2026-08-06T09:17:50Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp 6731729 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |name=Jimmy Wales |birth_date= |birth_place= |death_date= |death_place= |image=Jimmy Wales in New York City March 2023 blurred cropped.jpg |caption=Wales leta 2023}} '''Jimmy Donal »Jimbo« Wales''', [[Američani|ameriški]] [[poslovnež]], * [[7. avgust]] [[1966]]<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/1192821/Jimmy-Wales Encyclopædia Britannica]</ref><ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/1192821/Jimmy-Wales/1192821suppinfo/Supplemental-Information Encyclopædia Britannica], Suplemental Information</ref>, [[Huntsville, Alabama|Huntsville]], [[Alabama]], [[Združene države Amerike]]. Wales je najbolj znan kot soustanovitelj proste spletne enciklopedije [[Wikipedija|Wikipedije]] in neprofitnega podjetja za spletno gostovanje Wikia, kasneje preimenovanega v Fandom. Wales se je rodil v [[Huntsville, Alabama|Huntsvilleu]] v [[Alabama|Alabami]], kjer je obiskoval Randolph School, univerzitetno pripravljalno šolo. Diplomiral je in magistriral iz financ na Univerzi Auburn oziroma Univerzi v Alabami. Na podiplomskem študiju je Wales poučeval na dveh univerzah; pred odhodom na doktorat pa je odšel, da bi se zaposlil na področju financ, kasneje pa je delal kot raziskovalni direktor čikaškega podjetja za terminske pogodbe in opcije. Leta 1996 sta Wales in dva njegova sodelavca ustanovila spletni portal Bomis z zabavo in vsebino za odrasle. Bomis je zagotovil začetno financiranje brezplačne recenzirane enciklopedije [[Nupedia]] (2000–2003). 15. januarja 2001 je Wales skupaj z [[Larry Sanger|Larryjem Sangerjem]] in drugimi ustanovil Wikipedijo, brezplačno enciklopedijo z odprto vsebino, ki je uživala hitro rast in priljubljenost. Ko se je javni profil Wikipedije povečeval, je postal njen promotor in tiskovni predstavnik. Čeprav je v preteklosti zaslužen za soustanovitelja, je temu oporekal in se razglasil za edinega ustanovitelja. Wales je član upravnega odbora [[Fundacija Wikimedia|Fundacije Wikimedia]], dobrodelne organizacije, ki ji je pomagal ustanoviti Wikipedijo in je imel sedež "ustanovitelja skupnosti", ki ga je imenoval upravni odbor. Za njegovo vlogo pri ustvarjanju Wikipedije, največje svetovne enciklopedije, ga je Time leta 2006 imenoval za enega izmed 100 najvplivnejših ljudi na svetu. == Šolanje == Diplomiral in magistriral je iz [[Finance|financ]], že prijavljenega doktorata pa ni dokončal, ker ga je pritegnila strast do borznega mešetarjenja. Na [[Borza|borzi]] je zaslužil veliko denarja in se umaknil živet na podeželje [[Florida|Floride]]. == Ukvarjanje s svetovnim spletom == S svetovnim spletom se je pričel ukvarjati leta 1996, ko je ustanovil [[spletni portal]] ''Bomis''. Zaslužek je leta 2000 uporabil za zagon [[Nupedia|Nupedie]], predhodnice Wikipedije, ki jo je ustanovil z [[Larry Sanger|Larryjem Sangerjem]], in leto kasneje še [[Wikipedija|Wikipedije]]. Za upravljanje s projektom je leta 2003 zasnoval neprofitno [[Fundacija Wikimedia|Fundacijo Wikimedia]], kjer ima danes položaj častnega predsednika. Ustanovil je tudi Wikio, komercialno storitev gostovanja [[wiki]] spletišč. == Zasebno življenje == Jimmy Wales je dvakrat poročen in enkrat ločen. Z drugo ženo Christino ima hči Kiro. == Glej tudi == * [[seznam ameriških poslovnežev]] == Sklici == <references/> == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Jimmy Wales}} {{ikona en}} * http://www.jimmywales.com * http://blog.jimmywales.com {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041011192814/http://blog.jimmywales.com/ |date=2004-10-11 }} * http://en.wikipedia.org/wiki/User:Jimbo_Wales {{Fundacija Wikimedia}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Wales, Jimmy}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Angleški Američani]] [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Alabame]] [[Kategorija:Wikipedisti (osebnosti)]] mhb4iggjmaubzwzr4setaxn6p2ledky 0 73563 6731630 6730452 2026-08-06T00:03:20Z ~2026-32552-67 260877 /* C */ 6731630 wikitext text/x-wiki '''Seznam črnogorskih politikov.''' {{seznami poklicev za narode|Črnogorcev|Črna Gora|črnogorskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Dritan Abazović]] * [[Filip Adzić]] == B == * [[Aleksa Backović]]? *[[Filip Bajković]] *[[Ljubomir Bakić]] * [[Mitar Bakić]] *[[Aleksa Bečić]] *[[Vojislav Biljanović]] *[[Predrag Bošković]] *[[Risto Bošković]] *[[Branka Bošnjak]] *[[Milun Božović]] *([[Radoman Božović]]) *[[Srđa Božović]] *[[Todor Božović]] * [[Vlado Božović]] *[[Bracan Bracanović]] *[[Ivan Brajović]] *[[Jokaš Brajović|Jokaš (Jakša?) Brajović]] *[[Radivoje Brajović|Radivoje (Rade) Brajović]] *[[Jovanka Brinić]] *[[Vojo Brinić]] * [[Savo Brkić|Savo Brković]] *[[Krsto Bulajić]] *[[Žarko Bulajić]] *[[Božidar Bulatović]]  * [[Momir Bulatović]] *[[Pavle Bulatović]] * [[Dragiša Burzan]] == C == * [[Nikollë Camaj]] * ([[Avro Cemović]]) *([[Marko Cemović]]) *[[Momčilo Cemović]] *([[Panto Cemović]]) *[[Novica Cerović]] *[[Komnen Cerović]] (pristaš Đilasa) *[[Savo Cerović]] *[[Stojan Cerović]] *[[Obrad Cicmil]] *Ivan Crnojević == Č == *[[Đuro Čagorović]] *[[Pavle Čubrović]] *[[Dobroslav "Toro" Čulafić]] == Ć == * [[Jelena Ćetković]] * [[Jovan Ćetković]] * [[Vladimir Ćetković]] == D == *[[Radoje Dakić]] *[[Marko Daković]] *[[Lazar Damjanović]] *[[Goran Danilović]] *[[Peko Dapčević]] *[[Vlado Dapčević]] *[[Srđan Darmanović]] *[[Dobrilo Dedeić]] *[[Emin Dobardžić]] *[[Miloje Dobrašinović]] *[[Milo Dožić]] *[[Vuko Dragašević]] *[[Spaso Drakić]] *([[Branko Drašković]]) *[[Milivoje Drecun]] *[[Sekula Drljević]] == Đ == * [[Aleksa Đilas]] * [[Milovan Đilas]] * [[Lazar Đođić]] * [[Leon Đokaj]] *[[Dragiša Đokanović]] *[[Jovan Đonović]] (1883-1967, ZDA) *[[Blažo Đukanović]] *[[Marko Đukanović]] * [[Milo Đukanović]] * [[Branko Đukić]] *[[Čedomir Đuranović]] *[[Veselin Đuranović]] *[[Vlajko (Vladan) Đuranović]] *([[Blažo Đuričić]]) *[[Nikola Đurković]] *[[Danijela Đurović]] * [[Dragan Đurović]] *[[Dušan Đurović]] *([[Milinko Đurović]]) *[[Mirčeta Đurović]] == G == * [[Gojko Garčević]] * [[Fatmir Gjeka]] (Đeka) *[[Nik Gjeloshaj]] (Đeljošaj) *[[Labud Gojnić]] *[[Maida Gorčević]] *[[Mihailo Grbić]] *[[Miomir Grbović]] *[[Vojin Guzina]]? == F == * [[Hamdija Fetahović]] *([[Krsto Filipović]]) == G == * [[Danilo Gatalo]]? == H == * [[Medmed Hodžić]] * [[Rafet Husović]] == I == *[[Dušan Ičević]] *[[Olivera Injac]] *[[Božina Ivanović]] *[[Dragiša Ivanović]] *[[Filip Ivanović]] *[[Mihailo Ivanović]] *[[Miroslav Ivanović]] *[[Dušan Ivović]] == J == * [[Nikola Janović]] *[[Josif Jauković]]? *[[Vojin Jauković]] *[[Vladimir Joković]] *[[Savo Joksimović]] * [[Arso Jovanović]] * [[Batrić Jovanović]] * [[Blažo Jovanović]] * [[Lidija Jovanović]] *[[Vlado Jovanović]] *[[Vukadin Jovanović]] *[[Mile Jovičević]] *([[Pavle Jovičević]]) *[[Georgije Jovičić]] *[[Drago Jovović]] *Radislav Jugović - Baka == K == *[[Jovo Kapičić]] *[[Novak Kilibarda]] *[[Milan Knežević (politik)]] *Miloš Komatina *[[Radomir Komatina]] *[[Petar Komnenić]] (1895-1957) Goli Otok "Petrova rupa" *[[Radoje Kontić]]  *[[Momo Koprivica]] *[[Branko Kostić]] *[[Jovan Kovačević]] *[[Nikola Kovačević]] (1890-1967) *[[Sava Kovačević]] *[[Vjera Kovačević]] *[[Mirko Krcić]] *[[Ranko Krivokapić]] *[[Zdravko Krivokapić]] *[[Omer Kurpejović]] *[[Dragan Kujović]] *(Baca Kurti Gjokaj) *[[Dragan Krapović]] *[[Labud Kusovac]] == L == *[[Vlado Lazarević]] *[[Branko Lazović]] *[[Danilo Lekić]] - Španac *[[Miodrag Lekić]] *[[Nikola Lekić]] *[[Risto Lekić]] *[[Božo Ljumović]] (1896-1986) *[[Blažo Ljutica]]? *[[Igor Lukšić]] == M == *[[Dragiša Maksimović]] *[[Jovan Mališić]] (ps. Martinović) *[[Andrija Mandić]] *[[Jovan Marinović (1908)]] *[[Duško Marković]] *[[Milorad Marković]] *[[Stoja Marković]] *[[Svetozar Marović]]  *[[Mitar Boškov Martinović]] *[[Marko Mašanović]] *[[Milo Matanović]] *[[Marko Matković]] *[[Đuro Medenica]]? *[[Spasoje Medenica]] *[[Danilo Mićunović]] *[[Veljko Mićunović]] *[[Vukašin Mićunović]] *[[Vukosava Mićunović]] *[[Lazar Mijušković]] *[[Marko Milačić]] *[[Arso Milatović]] *[[Jakov Milatović]] *[[Veljko Milatović]]  *[[Nikola Miljanić|Niko(la) Miljanić]] *[[Mita Miljković]] *([[Borislav Milošević]]) *([[Sima Milošević]]) *([[Slobodan Milošević]]) *[[Tarzan Milošević]] *[[Danica Milutinović]] *[[Đedo Milutinović Vukalica]] *[[Ivan Milutinović]] *[[Iko Mirković|Iko (Ilija) Mirković]] *[[Božo Mitrović]] *[[Marija Mitrović (političarka)]] *[[Stefan Mitrović]] *[[Vukica Mitrović|Vukica (Šunja) Mitrović]] *[[Vukašin Mrvaljević]] *[[Andrija Mugoša]] * [[Dušan Mugoša]] *[[Špiro Mugoša]] *[[Adolf Muk - Levi]] == N == * [[Radojica Nenezić]]? * [[Božo Nikolić]] (bokeljski Hrvat) *[[Vojin Nikolić]] == O == * [[Marko Orlandić]] * [[Savo Orović]] == P == * [[Đorđije Pajković|Đorđije "Đoko/Đoka" Pajković]] *[[Milica Pajković]] *[[Darko Pajović]] *[[Antonije Pantović]] *[[Radovan Pantović]] *[[Jefto Pavić]] (1897-1995) *[[Niko Pavić]] *[[Branko Pavičević]] (1922-2012) (zgodovinar, akademik-1. predsednik CANU) *[[Ivan "Ivo" Pavićević]] *[[Mišo Pavičević]] *[[Srđan Pavićević]] *[[Zoran Pažin]] *[[Milica Pejanović Đurišić]] *[[Andrija Pejović]] *[[Pavle Pekić]] *Branko Perović *[[Miladin Perović]] *([[Mileta Perović]])? *[[Olga Perović]] *[[Puniša Perović]] *[[Slavko Perović]] *[[Vesna Perović]] *[[Mile Peruničić]] *[[Dragiša Pešić]] *([[Milorad Pešić]]) *[[Branko Petričević]] *[[Božo Petrović-Njegoš]] *[[Danilo (I)I. Petrović Njegoš]] *[[Đorđije Petrović-Njegoš]] *[[Mirko Petrović-Njegoš]] *[[Nikola I. Petrović Njegoš|Nikola I Petrović Njegoš]] *[[Pero Tomov Petrović-Njegoš]] *[[Petar Petrović Njegoš|Petar I Petrović Njegoš]] *[[Petar II Petrović Njegoš]] *[[Šako Petrović-Njegoš]] *[[Jovan Plamenac|Jovan (Simonov) Plamenac]] *[[Petar Plamenac]] *[[Krsto Popivoda]] *[[Andrija Popović]] *[[Evgenije Popović]] *[[Jovo Popović]] *[[Krsto Popović]] *([[Miladin Popović]]) *[[Risto Popović]] *([[Vladimir Popović]]) *[[Zdenka Popović]] == R == *([[Puniša Račić]]) *([[Blažo Radonjić]]) *[[Dragan Radonjić]] *[[Vuko Radonjić|Vuko(laj) Radonjić]] *([[Amfilohije Radović]]) *[[Andrija Radović]] *[[Joksim Radović]] *prota Jovan (Jovo) [[Radović]] *[[Miljan Radović]] *[[Miloš Radović]] *[[Radomir Radović]] *[[Vuko Radović]] (slikar) *[[Đorđe Radulović]] *[[Marko Radulović]] *[[Miloš Radulović]] *[[Darko Radunović]] *[[Ljiljana Raičević]] *[[Vlado Raičević]] *[[Vojo Rajčević]] *[[Žarko Rakčević]] *[[Rifat Rastoder]] * [[Miloš Rašović]] *[[Vladimir Rolović]] == S == *[[Nikola Samardžić]] *[[Duško Sekulić]] *[[Milutin Simović]] *[[Slobodan Simović]] *[[Milojko Spajić]] *[[Aleksandar Stijović]] *[[Milivoje Stijović]] *[[Tamara Srzentić]] * [[Vojislav "Vojo" Srzentić]] *[[Aleksandar D. Stamatović]] *[[Drago Stojović]] *[[Vlado Strugar]] (1922-2019) == Š == *[[Danilo Šaranović]] *[[Dragoslav Šćekić]] *[[Vladimir Šćekić]] *[[Jefto Šćepanović]] *[[Savo Šekarić]] *[[Mijuško Šibalić]] *[[Nikola Škerović]] *[[Velizar Škerović]] *[[Luiđ Škrelja]] * [[Branislav Šoškić]] * [[Budislav Šoškić]] *[[Željko Šturanović]] == T == * [[Milutin Tanjević]] *[[Lazar Tomanović]]  *[[Petar Tomanović]] *[[Jovan Tomašević]] *[[Stana Tomašević]] * [[Svetozar Tomić]] == V == *[[Mirko Vešović]] *[[Mihailo Vicković]] *[[Alviz Visković]] *[[Miodrag Vlahović]] *[[Veljko Vlahović]] *[[Lujo Vojnović]] *[[Mirko Vranješ]] *[[Milo Vrbica]] *[[Drago Vučinić]] *[[Marija Vučinović]] *[[Marko Vujačić]] *[[Jovan Vujadinović]] *[[Filip Vujanović]] *[[Jovo Vujošević]] *[[Ljubomir Vujošević]] *[[Ivan Vujović]] *[[Vuko Vukadinović]] *[[Milan Vukasović]] *Dragan K. Vukčević *[[Ljubo Vukčević]] *[[Risto Vukčević]] *[[Svetozar Vukmanović]] - [[Tempo]] *Radomir Vukosavović *Pero Vukotić *[[Stevo Petrović Vukotić|Stevo (Petrović) Vukotić]] *[[Janko Stankov Vukotić|Janko (Stankov) Vukotić]] *[[Veselin Vukotić]] *[[Ivan Vuković]] *[[Janko Vukotić]] *([[Petar Vukotić]]) *[[Gavro Vuković]] *[[Ivan Vuković]] *[[Novica Vuković]] *[[Velisav Vuksanović]] *[[Draginja Vuksanović-Stanković]] == Z == * [[Veljko Zeković]] * [[Radovan Zogović]] * [[Milorad-Mićo Zorić]] * [[Mihailo Zvicer]] == Ž == *[[Gojko Žarković]] *[[Vidoje Žarković]] *[[Danijel Živković]] *[[Zoran Žižić]] ==Glej tudi== * [[Seznam srbskih politikov]] in [[Seznam kosovskih politikov]], * [[Seznam bosanskohercegovskih politikov]] in [[Seznam hrvaških politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Črnogorcev|Politiki]] [[Kategorija:Črnogorski politiki|*]] 8dj92po32jiroml3gauouqv1d9be8ty 6731735 6731630 2026-08-06T09:37:49Z ~2026-32552-67 260877 /* S */ 6731735 wikitext text/x-wiki '''Seznam črnogorskih politikov.''' {{seznami poklicev za narode|Črnogorcev|Črna Gora|črnogorskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Dritan Abazović]] * [[Filip Adzić]] == B == * [[Aleksa Backović]]? *[[Filip Bajković]] *[[Ljubomir Bakić]] * [[Mitar Bakić]] *[[Aleksa Bečić]] *[[Vojislav Biljanović]] *[[Predrag Bošković]] *[[Risto Bošković]] *[[Branka Bošnjak]] *[[Milun Božović]] *([[Radoman Božović]]) *[[Srđa Božović]] *[[Todor Božović]] * [[Vlado Božović]] *[[Bracan Bracanović]] *[[Ivan Brajović]] *[[Jokaš Brajović|Jokaš (Jakša?) Brajović]] *[[Radivoje Brajović|Radivoje (Rade) Brajović]] *[[Jovanka Brinić]] *[[Vojo Brinić]] * [[Savo Brkić|Savo Brković]] *[[Krsto Bulajić]] *[[Žarko Bulajić]] *[[Božidar Bulatović]]  * [[Momir Bulatović]] *[[Pavle Bulatović]] * [[Dragiša Burzan]] == C == * [[Nikollë Camaj]] * ([[Avro Cemović]]) *([[Marko Cemović]]) *[[Momčilo Cemović]] *([[Panto Cemović]]) *[[Novica Cerović]] *[[Komnen Cerović]] (pristaš Đilasa) *[[Savo Cerović]] *[[Stojan Cerović]] *[[Obrad Cicmil]] *Ivan Crnojević == Č == *[[Đuro Čagorović]] *[[Pavle Čubrović]] *[[Dobroslav "Toro" Čulafić]] == Ć == * [[Jelena Ćetković]] * [[Jovan Ćetković]] * [[Vladimir Ćetković]] == D == *[[Radoje Dakić]] *[[Marko Daković]] *[[Lazar Damjanović]] *[[Goran Danilović]] *[[Peko Dapčević]] *[[Vlado Dapčević]] *[[Srđan Darmanović]] *[[Dobrilo Dedeić]] *[[Emin Dobardžić]] *[[Miloje Dobrašinović]] *[[Milo Dožić]] *[[Vuko Dragašević]] *[[Spaso Drakić]] *([[Branko Drašković]]) *[[Milivoje Drecun]] *[[Sekula Drljević]] == Đ == * [[Aleksa Đilas]] * [[Milovan Đilas]] * [[Lazar Đođić]] * [[Leon Đokaj]] *[[Dragiša Đokanović]] *[[Jovan Đonović]] (1883-1967, ZDA) *[[Blažo Đukanović]] *[[Marko Đukanović]] * [[Milo Đukanović]] * [[Branko Đukić]] *[[Čedomir Đuranović]] *[[Veselin Đuranović]] *[[Vlajko (Vladan) Đuranović]] *([[Blažo Đuričić]]) *[[Nikola Đurković]] *[[Danijela Đurović]] * [[Dragan Đurović]] *[[Dušan Đurović]] *([[Milinko Đurović]]) *[[Mirčeta Đurović]] == G == * [[Gojko Garčević]] * [[Fatmir Gjeka]] (Đeka) *[[Nik Gjeloshaj]] (Đeljošaj) *[[Labud Gojnić]] *[[Maida Gorčević]] *[[Mihailo Grbić]] *[[Miomir Grbović]] *[[Vojin Guzina]]? == F == * [[Hamdija Fetahović]] *([[Krsto Filipović]]) == G == * [[Danilo Gatalo]]? == H == * [[Medmed Hodžić]] * [[Rafet Husović]] == I == *[[Dušan Ičević]] *[[Olivera Injac]] *[[Božina Ivanović]] *[[Dragiša Ivanović]] *[[Filip Ivanović]] *[[Mihailo Ivanović]] *[[Miroslav Ivanović]] *[[Dušan Ivović]] == J == * [[Nikola Janović]] *[[Josif Jauković]]? *[[Vojin Jauković]] *[[Vladimir Joković]] *[[Savo Joksimović]] * [[Arso Jovanović]] * [[Batrić Jovanović]] * [[Blažo Jovanović]] * [[Lidija Jovanović]] *[[Vlado Jovanović]] *[[Vukadin Jovanović]] *[[Mile Jovičević]] *([[Pavle Jovičević]]) *[[Georgije Jovičić]] *[[Drago Jovović]] *Radislav Jugović - Baka == K == *[[Jovo Kapičić]] *[[Novak Kilibarda]] *[[Milan Knežević (politik)]] *Miloš Komatina *[[Radomir Komatina]] *[[Petar Komnenić]] (1895-1957) Goli Otok "Petrova rupa" *[[Radoje Kontić]]  *[[Momo Koprivica]] *[[Branko Kostić]] *[[Jovan Kovačević]] *[[Nikola Kovačević]] (1890-1967) *[[Sava Kovačević]] *[[Vjera Kovačević]] *[[Mirko Krcić]] *[[Ranko Krivokapić]] *[[Zdravko Krivokapić]] *[[Omer Kurpejović]] *[[Dragan Kujović]] *(Baca Kurti Gjokaj) *[[Dragan Krapović]] *[[Labud Kusovac]] == L == *[[Vlado Lazarević]] *[[Branko Lazović]] *[[Danilo Lekić]] - Španac *[[Miodrag Lekić]] *[[Nikola Lekić]] *[[Risto Lekić]] *[[Božo Ljumović]] (1896-1986) *[[Blažo Ljutica]]? *[[Igor Lukšić]] == M == *[[Dragiša Maksimović]] *[[Jovan Mališić]] (ps. Martinović) *[[Andrija Mandić]] *[[Jovan Marinović (1908)]] *[[Duško Marković]] *[[Milorad Marković]] *[[Stoja Marković]] *[[Svetozar Marović]]  *[[Mitar Boškov Martinović]] *[[Marko Mašanović]] *[[Milo Matanović]] *[[Marko Matković]] *[[Đuro Medenica]]? *[[Spasoje Medenica]] *[[Danilo Mićunović]] *[[Veljko Mićunović]] *[[Vukašin Mićunović]] *[[Vukosava Mićunović]] *[[Lazar Mijušković]] *[[Marko Milačić]] *[[Arso Milatović]] *[[Jakov Milatović]] *[[Veljko Milatović]]  *[[Nikola Miljanić|Niko(la) Miljanić]] *[[Mita Miljković]] *([[Borislav Milošević]]) *([[Sima Milošević]]) *([[Slobodan Milošević]]) *[[Tarzan Milošević]] *[[Danica Milutinović]] *[[Đedo Milutinović Vukalica]] *[[Ivan Milutinović]] *[[Iko Mirković|Iko (Ilija) Mirković]] *[[Božo Mitrović]] *[[Marija Mitrović (političarka)]] *[[Stefan Mitrović]] *[[Vukica Mitrović|Vukica (Šunja) Mitrović]] *[[Vukašin Mrvaljević]] *[[Andrija Mugoša]] * [[Dušan Mugoša]] *[[Špiro Mugoša]] *[[Adolf Muk - Levi]] == N == * [[Radojica Nenezić]]? * [[Božo Nikolić]] (bokeljski Hrvat) *[[Vojin Nikolić]] == O == * [[Marko Orlandić]] * [[Savo Orović]] == P == * [[Đorđije Pajković|Đorđije "Đoko/Đoka" Pajković]] *[[Milica Pajković]] *[[Darko Pajović]] *[[Antonije Pantović]] *[[Radovan Pantović]] *[[Jefto Pavić]] (1897-1995) *[[Niko Pavić]] *[[Branko Pavičević]] (1922-2012) (zgodovinar, akademik-1. predsednik CANU) *[[Ivan "Ivo" Pavićević]] *[[Mišo Pavičević]] *[[Srđan Pavićević]] *[[Zoran Pažin]] *[[Milica Pejanović Đurišić]] *[[Andrija Pejović]] *[[Pavle Pekić]] *Branko Perović *[[Miladin Perović]] *([[Mileta Perović]])? *[[Olga Perović]] *[[Puniša Perović]] *[[Slavko Perović]] *[[Vesna Perović]] *[[Mile Peruničić]] *[[Dragiša Pešić]] *([[Milorad Pešić]]) *[[Branko Petričević]] *[[Božo Petrović-Njegoš]] *[[Danilo (I)I. Petrović Njegoš]] *[[Đorđije Petrović-Njegoš]] *[[Mirko Petrović-Njegoš]] *[[Nikola I. Petrović Njegoš|Nikola I Petrović Njegoš]] *[[Pero Tomov Petrović-Njegoš]] *[[Petar Petrović Njegoš|Petar I Petrović Njegoš]] *[[Petar II Petrović Njegoš]] *[[Šako Petrović-Njegoš]] *[[Jovan Plamenac|Jovan (Simonov) Plamenac]] *[[Petar Plamenac]] *[[Krsto Popivoda]] *[[Andrija Popović]] *[[Evgenije Popović]] *[[Jovo Popović]] *[[Krsto Popović]] *([[Miladin Popović]]) *[[Risto Popović]] *([[Vladimir Popović]]) *[[Zdenka Popović]] == R == *([[Puniša Račić]]) *([[Blažo Radonjić]]) *[[Dragan Radonjić]] *[[Vuko Radonjić|Vuko(laj) Radonjić]] *([[Amfilohije Radović]]) *[[Andrija Radović]] *[[Joksim Radović]] *prota Jovan (Jovo) [[Radović]] *[[Miljan Radović]] *[[Miloš Radović]] *[[Radomir Radović]] *[[Vuko Radović]] (slikar) *[[Đorđe Radulović]] *[[Marko Radulović]] *[[Miloš Radulović]] *[[Darko Radunović]] *[[Ljiljana Raičević]] *[[Vlado Raičević]] *[[Vojo Rajčević]] *[[Žarko Rakčević]] *[[Rifat Rastoder]] * [[Miloš Rašović]] *[[Vladimir Rolović]] == S == *[[Nikola Samardžić]] *[[Duško Sekulić]] *[[Milutin Simović]] *[[Slobodan Simović]] *[[Milojko Spajić|Milojko "Mickey" Spajić]] *[[Aleksandar Stijović]] *[[Milivoje Stijović]] *[[Tamara Srzentić]] * [[Vojislav "Vojo" Srzentić]] *[[Aleksandar D. Stamatović]] *[[Drago Stojović]] *[[Vlado Strugar]] (1922-2019) == Š == *[[Danilo Šaranović]] *[[Dragoslav Šćekić]] *[[Vladimir Šćekić]] *[[Jefto Šćepanović]] *[[Savo Šekarić]] *[[Mijuško Šibalić]] *[[Nikola Škerović]] *[[Velizar Škerović]] *[[Luiđ Škrelja]] * [[Branislav Šoškić]] * [[Budislav Šoškić]] *[[Željko Šturanović]] == T == * [[Milutin Tanjević]] *[[Lazar Tomanović]]  *[[Petar Tomanović]] *[[Jovan Tomašević]] *[[Stana Tomašević]] * [[Svetozar Tomić]] == V == *[[Mirko Vešović]] *[[Mihailo Vicković]] *[[Alviz Visković]] *[[Miodrag Vlahović]] *[[Veljko Vlahović]] *[[Lujo Vojnović]] *[[Mirko Vranješ]] *[[Milo Vrbica]] *[[Drago Vučinić]] *[[Marija Vučinović]] *[[Marko Vujačić]] *[[Jovan Vujadinović]] *[[Filip Vujanović]] *[[Jovo Vujošević]] *[[Ljubomir Vujošević]] *[[Ivan Vujović]] *[[Vuko Vukadinović]] *[[Milan Vukasović]] *Dragan K. Vukčević *[[Ljubo Vukčević]] *[[Risto Vukčević]] *[[Svetozar Vukmanović]] - [[Tempo]] *Radomir Vukosavović *Pero Vukotić *[[Stevo Petrović Vukotić|Stevo (Petrović) Vukotić]] *[[Janko Stankov Vukotić|Janko (Stankov) Vukotić]] *[[Veselin Vukotić]] *[[Ivan Vuković]] *[[Janko Vukotić]] *([[Petar Vukotić]]) *[[Gavro Vuković]] *[[Ivan Vuković]] *[[Novica Vuković]] *[[Velisav Vuksanović]] *[[Draginja Vuksanović-Stanković]] == Z == * [[Veljko Zeković]] * [[Radovan Zogović]] * [[Milorad-Mićo Zorić]] * [[Mihailo Zvicer]] == Ž == *[[Gojko Žarković]] *[[Vidoje Žarković]] *[[Danijel Živković]] *[[Zoran Žižić]] ==Glej tudi== * [[Seznam srbskih politikov]] in [[Seznam kosovskih politikov]], * [[Seznam bosanskohercegovskih politikov]] in [[Seznam hrvaških politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Črnogorcev|Politiki]] [[Kategorija:Črnogorski politiki|*]] k3bmxoj8v7rvae9c831zxx6dc21nti9 0 73958 6731750 6672889 2026-08-06T10:21:35Z Sporti 5955 −[[Kategorija:Rojeni leta 1940]]; −[[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6731750 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Francesco Guccini''', [[Italijani|italijanski]] [[kantavtor]], * [[14. junij]] [[1940]], [[Modena]], [[Italija]], † [[6. avgust]] [[2026]], [[Sambuca Pistoiese]], Italija. Guccini je bil eden izmed pomembnejših [[seznam italijanskih kantavtorjev|italijanskih kantavtorjev]]. Bil je tudi pisec knjig, besedila njegovih pesmi mnogi smatrajo kot prave [[poezija|poezije]]. == Življenjepis == Francesco Guccini je rojen v [[Modena|Modeni]], natančneje v Ulici Domenico Cucchiari 22, 14. junija leta 1940, štiri dni po pričetku [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Prav 10. junija leta 1940 je [[Italija]] napovedala vojno [[Francija|Franciji]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenemu kraljestvu]]. Tako se je Feruccio Guccini, oče bodočega [[Pesnik|poeta]] in kantavtorja, moral odpraviti na [[fronta (vojaštvo)|fronto]]. Francesco se je skupaj z materjo Ester Prandi, preselil na varno k babci in dedku, ki sta živela v Pávani, majhni vasici v [[Pistoia|Pistojskih]] [[apenini]]h. Pet let kasneje, leta 1945, se je Francesco z materjo in očetom, ki je avgusta tistega leta prišel s fronte, vrnil v njegov rojstni kraj, Modeno. Tam je uspešno zaključil osnovno in srednjo šolo. Nekje leta 1957 je spoznal Alfia Cantarellija, kasneje bobnarja pri skupini Equipe 84, ki si je želel ustanoviti skupino, manjkajoča člena sta bila le še kitarist in pevec. Tako je na svoj račun prišel Francesco Guccini, ki se je pred tem naučil igrati kitaro. Nastal je bend, imenovan Marinos, kasneje so se preimenovali v Gatti. Igrali so predvsem prirejene rock uspešnice tistih časov. Leta 1961 se je Francesco z družino preselil v [[Bologna|Bologno]], kjer živi še danes. Prav tistega leta je napisal svojo prvo pesem »L'antisociale«. Leta 1962 se je, po neuspešnem prvem spopadu s fakulteto, odpravil na obvezno vojaško služenje, kjer je spoznal svet poezije [[Jorge Luis Borges|Jorgea Luisa Borgesa]] in [[Umberto Eco|Umberta Eca]]. Po koncu vojaškega roka se je pridružil neki glasbeni skupini in med tem ponovno obiskoval fakulteto, ki pa je ni zaključil. V šestdesetih letih je pisal pesmi za novonastali skupini [[Equipe 84]] in [[I Nomadi]]. Najbolj popularne so »Auschwitz« in »Dio è morto« (v slovenskem prevodu: »Bog je mrtev«). Slednja je doživela cenzuro na nacionalnem radiju, med tem ko jo je [[Radio Vaticana]], začuda brez zadržkov, predvajal. == Diskografija == * 1967 - ''[[Folk beat n. 1]]'' * 1969 - ''[[Due anni dopo]]'' * 1970 - ''[[L'isola non trovata]]'' * 1972 - ''[[Radici]]'' * 1973 - ''[[Opera buffa (album)|Opera buffa]]'' (v živo) * 1974 - ''[[Stanze di vita quotidiana]]'' * 1976 - ''[[Via Paolo Fabbri 43]]'' * 1978 - ''[[Amerigo]]'' * 1979 - ''[[Album concerto]]'' (v živo s skupino I Nomadi) * 1981 - ''[[Metropolis (album)|Metropolis]]'' * 1983 - ''[[Guccini (album)|Guccini]]'' * 1984 - ''[[Fra la via Emilia e il West]]'' (v živo) * 1987 - ''[[Signora Bovary]]'' * 1988 - ''[[...quasi come Dumas...]]'' (v živo) * 1990 - ''[[Quello che non...]]'' * 1993 - ''[[Parnassius Guccinii (album)|Parnassius Guccinii]]'' * 1996 - ''[[D'amore di morte e di altre sciocchezze]]'' * 1998 - ''[[Guccini live collection]]'' (v živo) * 2000 - ''[[Stagioni (Guccini)|Stagioni]]'' * 2001 - ''[[Guccini Live @ RTSI]]'' (v živo) * 2004 - ''[[Ritratti]]'' * 2005 - ''[[Anfiteatro Live]]'' (v živo) == Bibliografija == * 1980 - ''Vita e morte del brigante Bobini detto »Gnicche«'', Lato Side * 1989 - ''[[Croniche Epafaniche]]'', Feltrinelli * 1992 - ''Vacca di un cane'', Feltrinelli * 1994 - ''Storie d'inverno'', Mondadori * 1997 - ''Macaronì'' (z [[Loriano Machiavelli|Lorianom Macchiavellijem]]), Mondadori * 1998 - ''Un disco dei Platters: romanzo di un maresciallo e una regina'' (z [[Loriano Machiavelli|Lorianom Macchiavellijem]]), Mondadori * 1999 - ''Un altro giorno è andato'', Giunti * 2001 - ''Questo sangue che impasta la terra'' (z [[Loriano Machiavelli|Lorianom Macchiavellijem]]), Mondadori * 2001 - ''Storia di altre storie'' (z Vincenzom Ceramijem), Piemma * 2002 - ''Lo spirito e altri briganti'' (z [[Loriano Machiavelli|Lorianom Macchiavellijem]]), Mondadori * 2003 - ''Cittanòva blues'', Mondadori * 2005 - ''L'uomo che reggeva il cielo'', Libreria dell'Orso * 2005 - ''La legge del bar e altre comiche'', Mondadori == Filmi == * ''Bologna. Fantasia, ma non troppo, per violino'' (1976), režija: [[Gianfranco Mingozzi]] - sodeluje kot Igralec * ''Nenè'' (1977), režija [[Salvatore Samperi]] - prispeval je glasbo * ''I giorni cantati'' (1979), režija [[Paolo Pietrangeli]] - sodeluje kot igralec in prispeva glasbo * ''Musica per vecchi animali'' (1989), režija [[Umberto Angelucci]] in [[Stefano Benni]] - sodeluje kot igralec * ''Nero'' (1992), režija: [[Giancarlo Soldi]] - prispeval je glasbo * ''Radiofreccia'' (1998), režija: [[Luciano Ligabue]] - sodeluje kot igralec * ''Ormai è fatta'' (1999), režija: [[Enzo Monteleone]] - sodeluje kot igralec * ''Ti amo in tutte le lingue del mondo'' (2006), režija [[Leonardo Pieraccioni]] - sodeluje kot igralec == Glej tudi == * [[seznam italijanskih kantavtorjev]] * [[seznam italijanskih pesnikov]] * [[seznam italijanskih filmskih igralcev]] * [[seznam italijanskih filmskih režiserjev]] == Zunanje povezave == * [http://www.francescoguccini.it/ Uradna spletna stran] * [http://www2.comune.carpi.mo.it/musei/sito/mostre/guccini/bibliografia.htm Bibliografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100207023511/http://www.comune.carpi.mo.it/musei/sito/mostre/guccini/bibliografia.htm |date=2010-02-07 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanski kantavtorji|Guccini, Francesco]] [[Kategorija:Italijanski pesniki|Guccini, Francesco]] [[Kategorija:Italijanski filmski igralci|Guccini, Francesco]] [[Kategorija:Italijanski filmski režiserji|Guccini, Francesco]] ooidcnbl33iuscl8ygdayn2y6nkyr31 6731751 6731750 2026-08-06T10:22:01Z Sporti 5955 /* Glej tudi */ {{sklici}} 6731751 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Francesco Guccini''', [[Italijani|italijanski]] [[kantavtor]], * [[14. junij]] [[1940]], [[Modena]], [[Italija]], † [[6. avgust]] [[2026]], [[Sambuca Pistoiese]], Italija. Guccini je bil eden izmed pomembnejših [[seznam italijanskih kantavtorjev|italijanskih kantavtorjev]]. Bil je tudi pisec knjig, besedila njegovih pesmi mnogi smatrajo kot prave [[poezija|poezije]]. == Življenjepis == Francesco Guccini je rojen v [[Modena|Modeni]], natančneje v Ulici Domenico Cucchiari 22, 14. junija leta 1940, štiri dni po pričetku [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Prav 10. junija leta 1940 je [[Italija]] napovedala vojno [[Francija|Franciji]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenemu kraljestvu]]. Tako se je Feruccio Guccini, oče bodočega [[Pesnik|poeta]] in kantavtorja, moral odpraviti na [[fronta (vojaštvo)|fronto]]. Francesco se je skupaj z materjo Ester Prandi, preselil na varno k babci in dedku, ki sta živela v Pávani, majhni vasici v [[Pistoia|Pistojskih]] [[apenini]]h. Pet let kasneje, leta 1945, se je Francesco z materjo in očetom, ki je avgusta tistega leta prišel s fronte, vrnil v njegov rojstni kraj, Modeno. Tam je uspešno zaključil osnovno in srednjo šolo. Nekje leta 1957 je spoznal Alfia Cantarellija, kasneje bobnarja pri skupini Equipe 84, ki si je želel ustanoviti skupino, manjkajoča člena sta bila le še kitarist in pevec. Tako je na svoj račun prišel Francesco Guccini, ki se je pred tem naučil igrati kitaro. Nastal je bend, imenovan Marinos, kasneje so se preimenovali v Gatti. Igrali so predvsem prirejene rock uspešnice tistih časov. Leta 1961 se je Francesco z družino preselil v [[Bologna|Bologno]], kjer živi še danes. Prav tistega leta je napisal svojo prvo pesem »L'antisociale«. Leta 1962 se je, po neuspešnem prvem spopadu s fakulteto, odpravil na obvezno vojaško služenje, kjer je spoznal svet poezije [[Jorge Luis Borges|Jorgea Luisa Borgesa]] in [[Umberto Eco|Umberta Eca]]. Po koncu vojaškega roka se je pridružil neki glasbeni skupini in med tem ponovno obiskoval fakulteto, ki pa je ni zaključil. V šestdesetih letih je pisal pesmi za novonastali skupini [[Equipe 84]] in [[I Nomadi]]. Najbolj popularne so »Auschwitz« in »Dio è morto« (v slovenskem prevodu: »Bog je mrtev«). Slednja je doživela cenzuro na nacionalnem radiju, med tem ko jo je [[Radio Vaticana]], začuda brez zadržkov, predvajal. == Diskografija == * 1967 - ''[[Folk beat n. 1]]'' * 1969 - ''[[Due anni dopo]]'' * 1970 - ''[[L'isola non trovata]]'' * 1972 - ''[[Radici]]'' * 1973 - ''[[Opera buffa (album)|Opera buffa]]'' (v živo) * 1974 - ''[[Stanze di vita quotidiana]]'' * 1976 - ''[[Via Paolo Fabbri 43]]'' * 1978 - ''[[Amerigo]]'' * 1979 - ''[[Album concerto]]'' (v živo s skupino I Nomadi) * 1981 - ''[[Metropolis (album)|Metropolis]]'' * 1983 - ''[[Guccini (album)|Guccini]]'' * 1984 - ''[[Fra la via Emilia e il West]]'' (v živo) * 1987 - ''[[Signora Bovary]]'' * 1988 - ''[[...quasi come Dumas...]]'' (v živo) * 1990 - ''[[Quello che non...]]'' * 1993 - ''[[Parnassius Guccinii (album)|Parnassius Guccinii]]'' * 1996 - ''[[D'amore di morte e di altre sciocchezze]]'' * 1998 - ''[[Guccini live collection]]'' (v živo) * 2000 - ''[[Stagioni (Guccini)|Stagioni]]'' * 2001 - ''[[Guccini Live @ RTSI]]'' (v živo) * 2004 - ''[[Ritratti]]'' * 2005 - ''[[Anfiteatro Live]]'' (v živo) == Bibliografija == * 1980 - ''Vita e morte del brigante Bobini detto »Gnicche«'', Lato Side * 1989 - ''[[Croniche Epafaniche]]'', Feltrinelli * 1992 - ''Vacca di un cane'', Feltrinelli * 1994 - ''Storie d'inverno'', Mondadori * 1997 - ''Macaronì'' (z [[Loriano Machiavelli|Lorianom Macchiavellijem]]), Mondadori * 1998 - ''Un disco dei Platters: romanzo di un maresciallo e una regina'' (z [[Loriano Machiavelli|Lorianom Macchiavellijem]]), Mondadori * 1999 - ''Un altro giorno è andato'', Giunti * 2001 - ''Questo sangue che impasta la terra'' (z [[Loriano Machiavelli|Lorianom Macchiavellijem]]), Mondadori * 2001 - ''Storia di altre storie'' (z Vincenzom Ceramijem), Piemma * 2002 - ''Lo spirito e altri briganti'' (z [[Loriano Machiavelli|Lorianom Macchiavellijem]]), Mondadori * 2003 - ''Cittanòva blues'', Mondadori * 2005 - ''L'uomo che reggeva il cielo'', Libreria dell'Orso * 2005 - ''La legge del bar e altre comiche'', Mondadori == Filmi == * ''Bologna. Fantasia, ma non troppo, per violino'' (1976), režija: [[Gianfranco Mingozzi]] - sodeluje kot Igralec * ''Nenè'' (1977), režija [[Salvatore Samperi]] - prispeval je glasbo * ''I giorni cantati'' (1979), režija [[Paolo Pietrangeli]] - sodeluje kot igralec in prispeva glasbo * ''Musica per vecchi animali'' (1989), režija [[Umberto Angelucci]] in [[Stefano Benni]] - sodeluje kot igralec * ''Nero'' (1992), režija: [[Giancarlo Soldi]] - prispeval je glasbo * ''Radiofreccia'' (1998), režija: [[Luciano Ligabue]] - sodeluje kot igralec * ''Ormai è fatta'' (1999), režija: [[Enzo Monteleone]] - sodeluje kot igralec * ''Ti amo in tutte le lingue del mondo'' (2006), režija [[Leonardo Pieraccioni]] - sodeluje kot igralec == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih kantavtorjev]] * [[seznam italijanskih pesnikov]] * [[seznam italijanskih filmskih igralcev]] * [[seznam italijanskih filmskih režiserjev]] == Zunanje povezave == * [http://www.francescoguccini.it/ Uradna spletna stran] * [http://www2.comune.carpi.mo.it/musei/sito/mostre/guccini/bibliografia.htm Bibliografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100207023511/http://www.comune.carpi.mo.it/musei/sito/mostre/guccini/bibliografia.htm |date=2010-02-07 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanski kantavtorji|Guccini, Francesco]] [[Kategorija:Italijanski pesniki|Guccini, Francesco]] [[Kategorija:Italijanski filmski igralci|Guccini, Francesco]] [[Kategorija:Italijanski filmski režiserji|Guccini, Francesco]] it3zbtrnctd7byhpgl7e4jfm1u6h1o7 0 77151 6731489 6662917 2026-08-05T16:54:11Z TadejM 738 +zp: nedeljski gost 6731489 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|website=https://desa.si/}} '''Desa Muck''', [[Slovenci|slovenska]] [[pisatelj]]ica, [[dramatik|dramatičarka]], gledališka in filmska [[igralec (umetnik)|igralka]], [[televizijski voditelj|televizijska voditeljica]], scenaristka in [[publicist]]ka, * [[29. avgust]] [[1955]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]. == Življenje == Rojena je leta 1955 v Ljubljani, kjer je tudi odraščala. Delala je kot pomočnica vzgojiteljice v vrtcu, negovalka duševno prizadetih otrok, tehnična risarka v gradbenem podjetju. Je profesionalna pisateljica in svobodna umetnica. Avgusta 2020 se je upokojila. Igrala je v številnih [[film|filmih ]]in [[gledališče|gledaliških]] predstavah in vodila televizijske oddaje ter prireditve. Bila je nominirana za [[Slovenka leta|Slovenko leta]] 1996, 1997, 1998 in 2008. Marca 2018 jo je revija ''Ona Plus'' izbrala za slovensko žensko leta 2017, prejela je naziv ''Ona 365''. V obrazložitvi izbora je komisija zapisala: »zaradi njene popolne iskrenosti, ko govori o najbolj pomembnih stvareh v življenju. Brez zadržkov. Ne očita, ampak pripoveduje. Ker verjame v ljudi. V moč povezovanja. Brezkompromisna danost, s katero se približa vsem nam, tudi nebralcem.« Ima tri hčerke. Poročena je z Igorjem Blažino. Živi v Mokronogu. == Delo == Napisala je več kot 60 literarnih del za otroke, mladino in odrasle, mnoga so večkrat ponatisnjena in tudi prevedena v nemški, angleški, španski, italijanski, hrvaški, srbski, romunski, bolgarski, češki, slovaški, madžarski, makedonski in romski jezik. Piše tudi kot t.i. ''ghost writer'', kjer njena identiteta ni razkrita. V splošnih knjižnicah Slovenije je največkrat izposojena avtorica, saj si bralci vsako leto v knjižnicah izposodijo njene knjige več kot 50.000-krat. Odlikujeta jo žlahtni humor in sočutje. Po njenem romanu za odrasle ''Panika'' je bil posnet celovečerni film, zgodbe za otroke o Anici pa so posnete v krajših televizijskih filmih. V najstniških letih je igrala v Šentjakobskem gledališču. Kot filmsko igralko jo je odkril režiser in igralec [[Peter Zobec]]. Najprej je pisala scenarije za TV oddajo Videogodba in otroški film Desovila ter stripe. Sledile so ljubezenske zgodbe za revijo Antena, katerih je napisala preko 100. Za otroško revijo PIL je pisala poučno zabavni podlistek "Blazno resno" in rubriko "Kotiček tete Justi." Bila je urednica revije "Firbec." Od leta 1996 do leta 2002 in od leta 2008 do 2010 je sodelovala s TV SLO in voditeljem Galunič Mariom v nedeljskih večernih družinskih oddajah ''Mario'', ''ZOOM'' in ''Spet doma'' kot sovoditeljica in soscenaristka. Pred tem je bila leta 1984 televizijska voditeljica in scenaristka glasbene oddaje Videogodba, za kar je prejela nagrado [[Viktor (nagrada)|Viktor]] in sovoditeljica mladinske oddaje "Periskop." Igrala je v 16 filmih in 5 televizijskih serijah. Sodelovala je pri okoli 400 scenarijih za televizijske oddaje, napisala je okoli 50 scenarijev za silvestrske oddaje in razvedrilne ter glasbene prireditve kot so "Slovenska popevka", "Melodije morja in sonca," "[[EMA|Ema]]" in druge. Piše soscenarije za številne razvedrilne oddaje TV Slovenija. Kot literarna ustvarjalka je poznana po več kot 300 [[Kolumna|kolumnah,]] objavljenih v revijah in časopisih ''Jana, Ona, Lisa, Objektiv'', ki so zbrane izšle v treh knjigah ''[[Pasti življenja]]'' leta 2005 in ''Pasti življenja II'' leta 2007 ter ''Takole bom rekla'' leta 2017. Je avtorica stripa o Desovili. Najbolj znana je po pisanju proze, predvsem za mladino in otroke. V svojih zapisih zavzema preproste in splošne človeške izkušnje. Obravnava teme, kot so slava, bonton, [[spolnost]], [[Psihoaktivna droga|droge]], [[šola]], [[motnje hranjenja]]. Serija "Blazno resno o - " seksu, šoli, zadeti, popolni, slavni velja za "najstniško biblijo odraščanja". Napisala in igrala je dve monokomediji ''Jutri'' ''začnem'' in ''Končno srečna'', ob tem pa še tri drame za odrasle, pet gledaliških predstav za otroke, dve radijski igri, od katerih je bila "Kdo je ubil zmaja?" nagrajena in predvajana na nemškem in italijanskem nacionalnem radiju, uprizorjena pa je bila tudi kot gledališka predstava v Šentjakobskem gledališču v sezoni 1994/1995. Njeno predstavo ''[[Blazno resno zadeti]]'' so uprizorili v Kulturnem gledališču v [[Nova Gorica|Novi Gorici]], leta 2009 pa tudi v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] in v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču Kranj]]. Priredila je besedilo in napisala pesmi za gledališko predstavo Muca copatarica, ki jo od leta 2008 igra Prešernovo gledališče v Kranju. V predstavi nastopa tudi ona v vlogi Muce copatarice. Napisala je scenarij za muzikal "Alpska saga" in scenarije za goste druge sezone humoristične TV nanizanke "Dragi sosedje." Decembra 2017 je TV Slovenija posnela enourni dokumentarni film o njej z naslovom "Kaj ti je deklica *Blazno resno o Desi Muck". Po njenem romanu za odrasle "Panika" je [[Radiotelevizija Slovenija]] posnela celovečerni film. Njena dela so prevedena v 14 jezikov : angleški, nemški, španski, italijanski, švedski, češki, slovaški, madžarski, hrvaški, srbski, makedonski, bolgarski, romunski, romski jezik. Avgusta 2016 sta s partnerjem Blažino ustanovila založbo in produkcijsko hišo Muck Blažina, pri kateri je izšla njena knjiga zbirka kolumn ''Takole bom rekl''a in druga prenovljena izdaja ''Kakšne barve je svet, Kokoš velikanka ali Kako je Slovenija dobila svojo podobo'' ter ponatisi ''Anica in grozovitež, Anica in velika skrivnost, Anica in prva ljubezen, Anica in velike skrbi, Anica in zajček, Anica in Jakob, Anica in skrivnostna maska, Anica in počitnice, Anica in športni dan, Nebo v očesu lipicanca, Pogumni Maks, Miklova Zala, Desovila''. Producirala sta gledališko predstavo za otroke po Desini knjigi ''"Anica in grozovitež" v režiji Zale Sajko, igrali sta Lea Cok in Eva Stražar.'' == Vloge v filmu in televizijski nadaljevanki ter gledališču == ===Televizijska nadaljevanka=== *''[[Naša krajevna skupnost]]'', 1980 {{COBISS|ID=41374720}} *[[Ante ali Prispevki za življenjepis A. Jereba|Ante]] , 1982 *Oblaki so rdeči, 1983 *Bankirke (vloga Justine), 2007 *[[Danes dol jutri gor|Danes gor, jutri dol]] , 2009 *Točno popoldne, 2015 *[[Več po oglasih]], 2016 *Dragi sosedje (vloga gospa Čužnik), 2. sezona 2017 *Dragi sosedje (vloga gospa Čužnik), 3. sezona 2018 *Dragi sosedje (vloga gospa Čužnik), 4. sezona 2018 *LP Lena (vloga Zaline mame), 2. sezona 2020 *[[Ja, Chef!]] (vloga bolničarke) 4. sezona 2022 *Gospod profesor (mama), 1. sezona 2022 ===Celovečerni filmi=== *''[[Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica]]'', 1982 {{COBISS|ID=5892665}} *''[[Dih (film)|Dih]]'', 1983 *''Kako sam sistematski uništen od idiota'', 1983 {{COBISS|ID=15144508}} *''Zadah tijela, 1983'' *''[[Trije prispevki k slovenski blaznosti]]'', 1983 *''[[Ljubezen (film, 1984)|Ljubezen]]'', 1984 {{COBISS|ID=12252987}} *''[[Naš človek]]'', 1985 *''[[Ljubezni Blanke Kolak]]'', 1987 *''[[Veter v mreži]]'', 1989 {{COBISS|ID=39284737}} *Ameriški sen, 1992 *''Good rockin' tonight'', 1992 *Kaj si zares mislim o Woodyju Allenu, 2003 *''[[Instalacija ljubezni]]'', 2007 (nagrada VESNA za najboljšo žensko stransko vlogo) *Veronika in Friderik, 2009 *''Panika'', 2013 ===Mladinski film=== *''[[Pozabljeni zaklad (film)|Pozabljeni zaklad]]'', 2002 {{COBISS|ID=13620540}} '''Gledališke predstave''' *Hura soncu in dežju (avtor Hep van Delft, produkcija Šentjakobsko gledališče Ljubljana, igrala vlogo Blagorodne dame), 1973 *Vsi smo samo ljudje, (avtor Fadil Hadžić, produkcija Šentjakobsko gledališče Ljubljana, igrala vlogo Maje), 1974 * Dom Bernarde Albe (avtor Federico Garcia Lorca, produkcija Šentjakobsko gledališče Ljubljana, igrala vlogo Bernardine hčere Magdalene), 1974 *Jutri začnem (monokomedija, napisala in igrala), 2002 *Blazno resno zadeti (Prešernovo gledališče Kranj, napisala in igrala vlogo mame), 2004, 2007, 101 ponovitev *Blazno resno slavni (Prešernovo gledališče Kranj, napisala in igrala vlogo Dese), 2006, 2009, 100 ponovitev *Selma in Lojzka (Gledališče Koper, napisala besedilo in igrala vlogo Lojzke), 2006 *Muca copatarica (Prešernovo gledališče Kranj, igra vlogo Muce copatarice), 2008, preko 100 ponovitev *Božični večer (Gledališče Koper, soavtorica besedila in igrala), 2008 *Blazno resno o seksu (Prešernovo gledališče Kranj, napisala in igrala), 2009 *Ženske&moški.com (Špas teater Mengeš), 2009 *Končno srečna (monokomedija, napisala in igrala), 2010 *Portreti 1 (Mladinsko gledališče Ljubljana, igrala vlogo voditeljice), 2013 *Portreti 2 (Mladinsko gledališče Ljubljana, igrala vlogo voditeljice), 2013 *Portreti 3 (Mladinsko gledališče Ljubljana, igrala vlogo voditeljice),2013 *Gledališka vaja (Gledališče Koper, soavtorica besedila in igrala vlogo gospe Dese), 2014 *muzikal Brilijantina (igra vlogo prof. Lynch), 2018, *gledališki pogovorni show Pozor ! Prihodnost z Deso Muck (Gledališče Koper, voditeljica in scenaristka), 2021 *gledališka predstava Ženska : ljubezni, izgube, obleke (Špasteater Mengeš, igra vlogo več likov), 2021 *gledališka stand up predstava Ženske brez filtra (POPUP Teater, vloga babice), 2024,2025,2026 '''Dramatizacije''' * 1999 [[Roald Dahl]] ''Matilda'' (Prešernovo gledališče Kranj, režija Matjaž Latin) * 2018 Jeanie Linders ''Menopavza''; prevod in priredba (Špas teater Mengeš, režija Nina Kleflin) == Bibliografija == '''Mladinska književnost''' ''Zbirka Anica'': * ''[[Anica in grozovitež]]'', 2001 {{COBISS|ID=240725504}} * ''[[Anica in materinski dan]]'', 2001 {{COBISS|ID=220163840}} * ''[[Anica in zajček]]'', 2001 {{COBISS|ID=240726016}} * ''[[Anica in Jakob]]'', 2002 {{COBISS|ID=240967424}} * ''[[Anica in športni dan]]'', 2002 {{COBISS|ID= 240989952}} * ''[[Anica in velike skrbi]]'', 2003 {{COBISS|ID=240968192}} * ''[[Anica in počitnice]]'', 2004 {{COBISS|ID=240968448}} * ''[[Anica in velika skrivnost]]'', 2004 {{COBISS|ID=240967680}} * ''[[Anica in prva ljubezen]]'', 2005 {{COBISS|ID=229136640}} * ''[[Anica in skrivnostna maska]]'', 2007 {{COBISS|ID=236847616}} Zbirka Čudežna bolha Megi: * ''Čudežna bolha Megi in bernardinec Karli, 2012'' * ''Čudežna bolha Megi in zajček Branko, 2012'' * ''Čudežna bolha Megi in želvici Taška in Toni, 2013'' * ''Čudežna bolha Megi in muca Živka, 2013'' * ''Čudežna bolha Megi in papagaj Slavko, 2014'' * ''Čudežna bolha Megi in dihurček Jurček, 2014'' * ''Čudežna bolha Megi in podganici Ančka in Katka, 2015'' * ''Čudežna bolha Megi in hrček Marjan,2015'' * ''Čudežna bolha Megi in kobila Rika, 2016'' * ''Čudežna bolha Megi in zlati ribici Darja in Ivo, 2017'' Zbirka Pavlina : * ''Pavlina ga pihne, 2023'' * ''Pavlina in užaljeni dinozaver, 2023'' * ''Pavlina in velika ptica, 2024'' * ''Pavlina in pametno kolo, 2024'' * Pavlina ima rojstni dan, 2025 Zbirka Škratovile: * ''Škratovile in pasje srce'', 2014 * ''Škratovile najdejo mamo'', 2015 * ''Škratovile ujamejo lovca'', 2016 * ''Škratovile udomačijo samoroga'', 2017 Ostala dela za mladino: * ''[[Tistega lepega dne (kratka proza)|Tistega lepega dne]]'', 1992 {{COBISS|ID=3896889}} * ''[[Blazno resno o seksu]]'', 1993 {{COBISS|ID=36709632}} * ''[[Pod milim nebom]]'', 1993 {{COBISS|ID=46644}} * ''[[Blazno resno popolni]]'', 1995 {{COBISS|ID=47516416}} * ''[[Hči Lune]]'', 1995 {{COBISS|ID=52388096}} * ''[[Blazno resno zadeti]]'', 1996 {{COBISS|ID=59608064}} * ''[[Kremplin]]'', 1996 {{COBISS|ID=3382171}} * ''[[Lažniva Suzi]]'', 1997 {{COBISS|ID=65633024}} * ''[[Blazno resno slavni]]'', 1998 {{COBISS|ID=72026624}} * ''[[Fonton]]'', 1998 {{COBISS|ID=71517440}} * ''[[Blazno resno o šoli]]'', 2000 {{COBISS|ID=108249088}} * ''[[Čudež v operi]]'', 2001 {{COBISS|ID=111115776}} * ''[[Sama doma]]'', 2001 {{COBISS|ID=114988288}} * ''[[Kakšne barve je svet]]'', 2002, 2018 {{COBISS|ID=8856997}} * ''[[Kokoš velikanka]]'', 2007, 2019 {{COBISS|ID=232496384}} * ''[[Ko se želva izgubi ...]]'', 2009 {{COBISS|ID=246168064}} * ''[[Nebo v očesu lipicanca]]'',2010, 2022 * ''Pravljično potepanje medveda Lovra po Sloveniji, 2017'' * Oli iz dežele vulkanov, 2021 * Pogumni Maks, 2023 * Miklova Zala - priredba za otroke 2023 * Blazno resno o HPV 2023 * Max, the bravest lynx 2023 * Desovila - prvi superman-ženska (strip), 2024 '''Dela za odrasle''' Romani: * ''[[Panika (roman)|Panika]]'', 2003 {{COBISS|ID=126542848}} * ''[[Peskovnik Boga Otroka]]'', 2006 {{COBISS|ID=227418880}} * ''Odred ali Kako osrečiti druge proti njihovi volji'', 2015 {{COBISS}} Dramatika: * ''Kdo je ubil zmaja? : kriminalka za začetnike'', 1989 * ''Jutri začnem'' (monokomedija), 2002 * ''Blazno resno zadeti'', 2004 * ''Neskončno ljubljeni moški'' (drama), 2004 * ''Selma in Lojzka'' (romantična komedija), 2006 * ''Blazno resno slavni'', 2006 * ''Blazno resno o seksu'', 2009 * ''Končno srečna!'' (monokomedija), 2010 * ''Alpska saga'' (muzikal), 2017 Publicistika: *''[[Pasti življenja]]'', 2005{{COBISS|ID=220861952}} *''[[Pasti življenja II]]'', 2007 {{COBISS|ID=233752832}} *''Takole bom rekla: zbirka kolumn 2008-2015,'' 2017 {{COBISS}} *Blazno resno o HPV 2023 '''Prevodi''' * Howard Ashman, Alan Menken: Mala prodajalna groze, 2004 == Priznanja in nagrade == * 1985, [[Viktor (nagrada)|viktor]] za medijske dosežke in dosežke v popularni kulturi za vodenje televizijske oddaje Videogodba * 1996, 1997, 1998, 2008 nominacija za naziv Slovenka leta * 1998, nagrada [[večernica]] za najboljši mladinski roman leta 1997 (''[[Lažniva Suzi]]'') * 1999, najljubša slovenska mladinska knjiga (''Lažniva Suzi'') * 2005, [[Levstikova nagrada]] za zbirko zgodb ''Anica'' (''Anica in velike skrbi'', ''[[Anica in počitnice]]'', ''Anica in velika skrivnost'') * 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, po izboru mladih bralcev, nagrada [[moja najljubša knjiga]] ([[Anica in Jakob|zbirka ''Anica'']]) * 2003, IBBY častna lista, ''Anica in velike skrbi, mednarodna nagrada za mladinsko literaturo'' * 2007, vesna za najboljšo žensko stransko vlogo v filmu ''[[Instalacija ljubezni]]'' na 10. [[Festival slovenskega filma|Festivalu slovenskega filma]] * 2016, [[Ježkova nagrada]] * 2018, ONA 365 * 2023, [[Levstikova nagrada]] za življenjsko delo == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{wikivir-avtor}} * [http://www.sigledal.org/geslo/Desa_Muck Življenjepis Dese Muck] * [http://www.dogaja.se/opis/desa_muck/20885 O pisateljici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081202091726/http://www.dogaja.se/opis/desa_muck/20885 |date=2008-12-02 }} * ''Revija Ona'', leto 6, št. 10, 15. 3. 1999 * ''Revija Jana'', 5. 3. 2002, št. 10 * ''Revija Jana'', 12. 5. 1997, št. 19 * dokumentarji film TV SLO, 17 december 2017 "Kaj ti je deklica *Blazno resno o Desi Muck" * ''Revija ONAPLUS'', leto 8, št.2, 7.3.2018 * ''Revija ONAPLUS'', leto 14, št. 4, 7.5.2024 == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175167419 Desa Muck: V naslednjem življenju bi bila rada raca]. Nedeljski gost (19. oktober 2025). Val 202 (RTV Slovenija). {{Ježkovi nagrajenci}} {{LevstikoviNagrajenci}} {{Vecernica}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Muck, Desa}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Prejemniki večernice]] [[Kategorija:Levstikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Desa Muck|*]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] ak2s7nsff7s0ah39cxut5lgl6u3ailv 0 85708 6731460 6662132 2026-08-05T16:12:47Z TadejM 738 +zp: nedeljski gost 6731460 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Peter Čeferin''', [[Slovenci|slovenski]] [[odvetnik]], * [[28. junij]] [[1938]], [[Ljubljana]]. Peter Čeferin je odvetnik in avtor številnih strokovnih člankov s področja odvetništva. Je avtor strokovnih in znanstvenih monografij ''Neodvisnost odvetnika'' (Uradni list SR Slovenije, 1988), ''Odvetniška zbornica Slovenije – odlomki iz zgodovine'' (Odvetniška zbornica Slovenije, 2006) in ''Odvetništvo na Slovenskem: Od habsburške monarhije do neodvisne države'' (Litera, 2016). Knjiga o zgodovini odvetniške zbornice Slovenije je bila prevedena tudi v angleščino.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Bar Association of Slovenia. Excerpts from History|last=Čeferin|first=Peter|publisher=Odvetniška zbornica Slovenije|year=2014|isbn=978-961-93672-0-9|location=Ljubljana|page=261|cobiss=273828864}}</ref> Čeferin je tudi avtor literarnih del, zbirk kratkih zgodb, ki obravnavajo njegovo odvetniško kariero: ''Moje odvetniško življenje'' (Cankarjeva založba 2012)<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1541273687559558|title=COBISS/OPAC|accessdate=2016-06-26|website=cobiss6.izum.si|archive-date=2016-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160821201435/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1541273687559558|url-status=dead}}</ref>, ''Valat'' (Litera 2013)<ref name=":0" />, ''Moje zgodbe'' (Litera 2014)<ref name=":0" />'',100 sodnijskih'' (Litera 2015)<ref name=":0" /> in ''"Prepoznava" in druge zgodbe'' (Litera, 2016).<ref>{{Navedi knjigo|title="Prepoznava" in druge zgodbe|last=Čeferin|first=Peter|publisher=Didakta|year=2016|isbn=978-961-6949-87-3|location=Maribor|page=97|cobiss=89689345}}</ref> Peter Čeferin je v soavtorstvu s pisateljem in raziskovalnim novinarjem Vasjo Jagrom napisal tudi kriminalni roman ''Sodni dnevi'' (Cankarjeva založba, 2019).<ref>{{Navedi knjigo|title=Sodni dnevi|last=Čeferin|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2019|isbn=978-961-231-825-3|location=Ljubljana|page=231|cobiss=298818304|last2=Jager|first2=Vasja}}</ref> Roman temelji na primeru, s katerim se je Čeferin soočil v svoji odvetniški praksi in je napisan po resničnih dogodkih. Roman je bil leta 2020 preveden tudi v srbščino (''Sudnji dani'' 2020).<ref>{{Navedi knjigo|title=Sudnji dani|last=Čeferin|first=|publisher=Laguna|year=2020|isbn=978-86-521-3725-1|location=Beograd|page=|cobiss=|last2=Jager|first2=Vasja|others=Budimirović Jelena (prev.)}}</ref> Leta 2026 je izšla že njegova trinajsta knjiga, zbirka kratskih zgodb ''Smeh na sodišču''. Odvetniški poklic nepretrgoma opravlja od leta 1967 dalje. Leta 1993 je s svojima sinovoma [[Rok Čeferin|Rokom]] in [[Aleksander Čeferin|Aleksandrom Čeferinom]] ustanovil Odvetniško družbo Čeferin, v okviru katere še danes opravlja svojo odvetniško dejavnost. Pri svojem delu se ukvarja pretežno s kazenskim in ustavnim pravom ter pravom človekovih pravic. V letih pred osamosvojitvijo Slovenije je bil član [[Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin|Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin]]<ref>{{Navedi splet|url=http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=472873|title=SI AS 2120 Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, 1987-1995 (Fond)|accessdate=2016-06-26|archive-date=2016-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160811182444/http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=472873|url-status=dead}}</ref>, v letih od 1985 do 1989 pa tudi podpredsednik [http://odv-zb.si/predstavitev/predstavitev Odvetniške zbornice Slovenije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160622110853/http://www.odv-zb.si/predstavitev/predstavitev |date=2016-06-22 }}. Leta 1989 je v političnem procesu zoper Azema Vllasija in soobtožene organiziral obrambo kosovskih rudarjev s slovenskimi odvetniki. Ker so stavkali, so bili rudarji obtoženi rušenja državne ureditve Jugoslavije. Po več mesecev trajajočem procesu je bila izrečena oprostilna sodba vsem obtoženim<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/93241/drzavni-sovraznik-stevilka-ena/|title=Državni sovražnik številka ena|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/peter-ceferin-najhitrejse-procese-so-imeli-v-romuniji-pod-ceausescom.html|title=Peter Čeferin: Najhitrejše procese 
so imeli v Romuniji 
pod Ceausescom|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>. V letih od 1992 do 1997 je bil član [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta Republike Slovenije]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.arhiv.ds-rs.si/index7cb1.html?q=zgodovina/prvo_mandatno_obdobje|title=Mandatno obdobje 1992 - 1997 {{!}} Državni svet Republike Slovenijie|accessdate=2016-06-26|website=www.arhiv.ds-rs.si}}</ref>. Je pobudnik spremembe tedaj veljavnega Zakona o policiji, v skladu s katero so osumljenci pridobili pravico do pomoči zagovornika že ob prvem stiku s policijo in ne šele ob začetku kazenskega postopka, kot je veljalo do takrat. V letih 2003-05 je bil uvrščen med [[deset najvplivnejših pravnikov v Sloveniji]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/namesto-deset-kar-enajst-pravnikov.html|title=Namesto deset kar enajst pravnikov|accessdate=2016-06-26}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pravna praksa 2005/49-50|last=|first=|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref>. Odvetniška zbornica Slovenije je septembra leta 2014 Petru Čeferinu podelila najvišje priznanje za življenjsko delo, in sicer Plaketo [[Danilo Majaron|dr. Danila Majarona]] za posebne zasluge pri razvoju odvetništva, ker »je s svojim dolgotrajnim delom in življenjem udejanjal pravne vrednote ter gojil žlahtno tradicijo odvetništva«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.odv-zb.si/upload/revija/ODVETNIK%20st%2068_vARHIV%20.pdf|title=Odvetnik - revija Odvetniška zbornica Slovenije|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Januarja 2018 je uspel v postopku pred Evropskim sodiščem človekovih pravic [[Čeferin proti Sloveniji]] (App 40975/08), kjer je to sodišče odločilo, da mu je Slovenija kršila svobodo izražanja, ko ga je oglobila zaradi kritičnih izjav o sodišču in izvedencih. Očital jim je »neosmišljeno nakladanje«, »umotvore«, »strokovno šibkost«, »malomarnost« in »šlamparijo«. Leta 2018 je slovenski pisatelj Tadej Golob napisal Čeferinovo biografijo z naslovom ''Nespodobni odvetnik'' (Didakta, 2018).<ref>{{Navedi knjigo|title=Nespodobni odvetnik: biografija dr. Petra Čeferina|last=Golob|first=Tadej|publisher=Didakta|year=2019|isbn=978-961-261-492-8|location=Radovljica|page=|cobiss=300333312}}</ref> Knjiga je prevedena v angleščino (''Indecent Attorney'', Didakta 2019).<ref>{{Navedi knjigo|title=Indecent Attorney. A Biography of Peter Čeferin|last=Golob|first=Tadej|publisher=Didakta|year=2019|isbn=978-961-261-510-9|location=Radovljica|page=236|cobiss=301929728}}</ref> == Življenjepis == [[Slika:Dr. Peter Čeferin 2012 01.png|sličica|desno|Na predstavitvi knjige: Moje odvetniško življenje]] Peter Čeferin se je rodil leta 1938 v Ljubljani Anici Čeferin (rojeni Kačnik) in [[Emil Čeferin|Emilu Čeferinu]] (1912-1997), ki je bil doktor prava, strokovnjak za zadružniško pravo in profesor na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]]. Leta 1964 se je Peter Čeferin poročil z Ano Čeferin (rojeno Jelen, 1936-2002), s katero ima tri otroke [[Rok Čeferin|Roka Čeferina]], [[Aleksander Čeferin|Aleksandra Čeferina]] in [[Petra Čeferin|Petro Čeferin]]. Na klasični gimnaziji v Ljubljani je maturiral leta 1956, se istega leta vpisal na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravno fakulteto v Ljubljani]] in leta 1960 diplomiral. Po diplomi je delal kot novinar, ukvarjal pa se je tudi s pisanjem dramskih besedil. V [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]] so v okviru literarno satiričnega kabareta »Smeh ni greh« leta 1963 uprizorili tudi njegovi satiri »Srečka« in »Pridržanje do iztreznitve«. Leta 1967 je začel delovati kot samostojni odvetnik. Leta 1986 je magistriral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 1988 pa na isti fakulteti tudi doktoriral z doktorsko disertacijo ''Odvetnik, njegova neodvisnost nekoč in danes, posebej v Sloveniji''<ref>{{Navedi splet|url=http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=23955712|title=COBISS/OPAC|accessdate=2016-06-26|website=cobiss.izum.si|archive-date=2016-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160821182727/http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=23955712|url-status=dead}}</ref>. Leta 2021 je bil imenovan za [[Častni meščan Ljubljane|častnega meščana Ljubljane]]. == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih odvetnikov]] * [[seznam slovenskih državnih svetnikov]] == Viri in opombe == * [http://www.ceferin-op.si/cv/slo/peter.asp Uradna predstavitvena stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060519043412/http://www.ceferin-op.si/cv/slo/peter.asp |date=2006-05-19 }} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175230917 Dr. Peter Čeferin: Vedno se vprašam, ali sem za svojega klienta storil vse, kar sem moral in mogel]. Nedeljski gost (21. junij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čeferin, Peter}} [[Kategorija:Slovenski odvetniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Pravni fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Pravni fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] qiqy159015yk36mhhilox4tsz9m4h5n 6731462 6731460 2026-08-05T16:15:46Z TadejM 738 --zp 6731462 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Peter Čeferin''', [[Slovenci|slovenski]] [[odvetnik]], * [[28. junij]] [[1938]], [[Ljubljana]]. Peter Čeferin je odvetnik in avtor številnih strokovnih člankov s področja odvetništva. Je avtor strokovnih in znanstvenih monografij ''Neodvisnost odvetnika'' (Uradni list SR Slovenije, 1988), ''Odvetniška zbornica Slovenije – odlomki iz zgodovine'' (Odvetniška zbornica Slovenije, 2006) in ''Odvetništvo na Slovenskem: Od habsburške monarhije do neodvisne države'' (Litera, 2016). Knjiga o zgodovini odvetniške zbornice Slovenije je bila prevedena tudi v angleščino.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Bar Association of Slovenia. Excerpts from History|last=Čeferin|first=Peter|publisher=Odvetniška zbornica Slovenije|year=2014|isbn=978-961-93672-0-9|location=Ljubljana|page=261|cobiss=273828864}}</ref> Čeferin je tudi avtor literarnih del, zbirk kratkih zgodb, ki obravnavajo njegovo odvetniško kariero: ''Moje odvetniško življenje'' (Cankarjeva založba 2012)<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1541273687559558|title=COBISS/OPAC|accessdate=2016-06-26|website=cobiss6.izum.si|archive-date=2016-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160821201435/http://cobiss6.izum.si/scripts/cobiss?id=1541273687559558|url-status=dead}}</ref>, ''Valat'' (Litera 2013)<ref name=":0" />, ''Moje zgodbe'' (Litera 2014)<ref name=":0" />'',100 sodnijskih'' (Litera 2015)<ref name=":0" /> in ''"Prepoznava" in druge zgodbe'' (Litera, 2016).<ref>{{Navedi knjigo|title="Prepoznava" in druge zgodbe|last=Čeferin|first=Peter|publisher=Didakta|year=2016|isbn=978-961-6949-87-3|location=Maribor|page=97|cobiss=89689345}}</ref> Peter Čeferin je v soavtorstvu s pisateljem in raziskovalnim novinarjem Vasjo Jagrom napisal tudi kriminalni roman ''Sodni dnevi'' (Cankarjeva založba, 2019).<ref>{{Navedi knjigo|title=Sodni dnevi|last=Čeferin|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2019|isbn=978-961-231-825-3|location=Ljubljana|page=231|cobiss=298818304|last2=Jager|first2=Vasja}}</ref> Roman temelji na primeru, s katerim se je Čeferin soočil v svoji odvetniški praksi in je napisan po resničnih dogodkih. Roman je bil leta 2020 preveden tudi v srbščino (''Sudnji dani'' 2020).<ref>{{Navedi knjigo|title=Sudnji dani|last=Čeferin|first=|publisher=Laguna|year=2020|isbn=978-86-521-3725-1|location=Beograd|page=|cobiss=|last2=Jager|first2=Vasja|others=Budimirović Jelena (prev.)}}</ref> Leta 2026 je izšla že njegova trinajsta knjiga, zbirka kratskih zgodb ''Smeh na sodišču''. Odvetniški poklic nepretrgoma opravlja od leta 1967 dalje. Leta 1993 je s svojima sinovoma [[Rok Čeferin|Rokom]] in [[Aleksander Čeferin|Aleksandrom Čeferinom]] ustanovil&nbsp;Odvetniško družbo Čeferin, v okviru katere še danes opravlja svojo odvetniško dejavnost. Pri svojem delu se ukvarja pretežno s kazenskim in ustavnim pravom ter pravom človekovih pravic. V letih pred osamosvojitvijo Slovenije je bil član [[Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin|Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin]]<ref>{{Navedi splet|url=http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=472873|title=SI AS 2120 Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, 1987-1995 (Fond)|accessdate=2016-06-26|archive-date=2016-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160811182444/http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=472873|url-status=dead}}</ref>, v letih od 1985 do 1989 pa tudi podpredsednik [[Odvetniška zbornica Slovenije|Odvetniške zbornice Slovenije]]. Leta 1989 je v političnem procesu zoper Azema Vllasija in soobtožene organiziral obrambo kosovskih rudarjev s slovenskimi odvetniki. Ker so stavkali, so bili rudarji obtoženi rušenja državne ureditve Jugoslavije. Po več mesecev trajajočem procesu je bila izrečena oprostilna sodba vsem obtoženim<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/93241/drzavni-sovraznik-stevilka-ena/|title=Državni sovražnik številka ena|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/peter-ceferin-najhitrejse-procese-so-imeli-v-romuniji-pod-ceausescom.html|title=Peter Čeferin: Najhitrejše procese 
so imeli v Romuniji 
pod Ceausescom|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref>. V letih od 1992 do 1997 je bil član [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta Republike Slovenije]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.arhiv.ds-rs.si/index7cb1.html?q=zgodovina/prvo_mandatno_obdobje|title=Mandatno obdobje 1992 - 1997 {{!}} Državni svet Republike Slovenijie|accessdate=2016-06-26|website=www.arhiv.ds-rs.si}}</ref>. Je pobudnik spremembe tedaj veljavnega Zakona o policiji, v skladu s katero so osumljenci pridobili pravico do pomoči zagovornika že ob prvem stiku s policijo in ne šele ob začetku kazenskega postopka, kot je veljalo do takrat. V letih 2003-05 je bil uvrščen med [[deset najvplivnejših pravnikov v Sloveniji]]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/namesto-deset-kar-enajst-pravnikov.html|title=Namesto deset kar enajst pravnikov|accessdate=2016-06-26}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pravna praksa 2005/49-50|last=|first=|publisher=|year=|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref>. Odvetniška zbornica Slovenije je septembra leta 2014 Petru Čeferinu podelila najvišje priznanje za življenjsko delo, in sicer Plaketo [[Danilo Majaron|dr. Danila Majarona]] za posebne zasluge pri razvoju odvetništva, ker »je s svojim dolgotrajnim delom in življenjem udejanjal pravne vrednote ter gojil žlahtno tradicijo odvetništva«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.odv-zb.si/upload/revija/ODVETNIK%20st%2068_vARHIV%20.pdf|title=Odvetnik - revija Odvetniška zbornica Slovenije|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Januarja 2018 je uspel v postopku pred Evropskim sodiščem človekovih pravic [[Čeferin proti Sloveniji]] (App 40975/08), kjer je to sodišče odločilo, da mu je Slovenija kršila svobodo izražanja, ko ga je oglobila zaradi kritičnih izjav o sodišču in izvedencih. Očital jim je »neosmišljeno nakladanje«, »umotvore«, »strokovno šibkost«, »malomarnost« in »šlamparijo«. Leta 2018 je slovenski pisatelj Tadej Golob napisal Čeferinovo biografijo z naslovom ''Nespodobni odvetnik'' (Didakta, 2018).<ref>{{Navedi knjigo|title=Nespodobni odvetnik: biografija dr. Petra Čeferina|last=Golob|first=Tadej|publisher=Didakta|year=2019|isbn=978-961-261-492-8|location=Radovljica|page=|cobiss=300333312}}</ref> Knjiga je prevedena v angleščino (''Indecent Attorney'', Didakta 2019).<ref>{{Navedi knjigo|title=Indecent Attorney. A Biography of Peter Čeferin|last=Golob|first=Tadej|publisher=Didakta|year=2019|isbn=978-961-261-510-9|location=Radovljica|page=236|cobiss=301929728}}</ref> == Življenjepis == [[Slika:Dr. Peter Čeferin 2012 01.png|sličica|desno|Na predstavitvi knjige: Moje odvetniško življenje]] Peter Čeferin se je rodil leta 1938 v Ljubljani Anici Čeferin (rojeni Kačnik) in [[Emil Čeferin|Emilu Čeferinu]] (1912-1997), ki je bil doktor prava, strokovnjak za zadružniško pravo in profesor na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]]. Leta 1964 se je Peter Čeferin poročil z Ano Čeferin (rojeno Jelen, 1936-2002), s katero ima tri otroke [[Rok Čeferin|Roka Čeferina]], [[Aleksander Čeferin|Aleksandra Čeferina]] in [[Petra Čeferin|Petro Čeferin]]. Na klasični gimnaziji v Ljubljani&nbsp;je maturiral leta 1956, se istega leta vpisal na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravno fakulteto v Ljubljani]] in leta 1960 diplomiral. Po diplomi je delal kot novinar, ukvarjal pa se je tudi s pisanjem dramskih besedil. V [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]]&nbsp;so v okviru literarno satiričnega kabareta »Smeh ni greh« leta 1963 uprizorili tudi njegovi satiri »Srečka« in »Pridržanje do iztreznitve«. Leta 1967 je začel delovati kot samostojni odvetnik. Leta 1986 je magistriral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 1988 pa na isti fakulteti tudi doktoriral z doktorsko disertacijo ''Odvetnik, njegova neodvisnost nekoč in danes, posebej v Sloveniji''<ref>{{Navedi splet|url=http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=23955712|title=COBISS/OPAC|accessdate=2016-06-26|website=cobiss.izum.si|archive-date=2016-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160821182727/http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=23955712|url-status=dead}}</ref>. Leta 2021 je bil imenovan za [[Častni meščan Ljubljane|častnega meščana Ljubljane]]. == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih odvetnikov]] * [[seznam slovenskih državnih svetnikov]] == Viri in opombe == * [http://www.ceferin-op.si/cv/slo/peter.asp Uradna predstavitvena stran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060519043412/http://www.ceferin-op.si/cv/slo/peter.asp |date=2006-05-19 }} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175230917 Dr. Peter Čeferin: Vedno se vprašam, ali sem za svojega klienta storil vse, kar sem moral in mogel]. Nedeljski gost (21. junij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Čeferin, Peter}} [[Kategorija:Slovenski odvetniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Pravni fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Pravni fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] lg2ix83dqvlwsaycswr7c1h5f88wguw 0 88399 6731526 6642608 2026-08-05T17:28:49Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +nedeljski gost 6731526 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Tomaž Domicelj | Background = solo_singer | Birth_name = Tomaž Domicelj | Alias = | Origin = | Instrument = [[kitara]], [[ustna harmonika]], [[violina]] | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]] | Occupation = | Years_active = 1965-danes | Label = | Associated_acts = Helioni | URL = | Notable_instruments = }} '''Tomaž Domicelj''' [~ domicél], [[Slovenci|slovenski]] [[kantavtor]], [[kitarist]] in [[slavist]], * [[11. marec]] [[1948]], [[Ljubljana]]. Domicelj se je sprva učil igranja na [[violina|violino]] in [[ustna harmonika|ustno harmoniko]], pri šestnajstih letih pa začel igrati na [[kitara|kitaro]] in nedolgo zatem z [[Jernej Jung|Jernejem Jungom]] in [[Janez Bončina (Benč)|Janezom Bončino-Benčem]] ustanovil ansambel ''Helioni''. Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] je študiral [[angleščina|angleški]] in [[slovenščina|slovenski]] jezik. Iz angleščine je prevedel [[biografija|biografije]] [[Bob Dylan|Boba Dylana]], [[Elvis Presley|Elvisa Presleya]], 2 knjigi o skupini [[The Beatles]] in avtobiografijo [[Woody Gurthrie|Woodyja Gurthrieja]] »Zapisan slavi« (''Bound For Glory''). Domicelj je za svoje skladbe prejel številne nagrade na festivalih doma in v tujini. Med letoma 1985 in 1992 je živel in deloval v [[London]]u, po vrnitvi v domovino pa je ustanovil založniško in distribucijsko podjetje [[DOTS Records]] (ki ga je nato prodal založbi [[Dallas Records]]). V devetdesetih je na televiziji [[TV3]] vodil glasbeno oddajo »Zdrava video glava«. Nekaj let je bil predsednik združenja [[SAZAS]]. == Uspešnice == *[[Slovenskega naroda sin]] *Danes bo srečen dan *Kamionar (Žena, jutr 'mam furo spet) *Zbogom, sin *Jamajka *Avtomat *Življenje je lepo == Diskografija == ===Singli=== *"Stara mama" (1972) *"Kaj je še ljubezen" (1977) *"[[Jamajka (skladba)|Jamajka]]" (1978) *"Avtomat" (1979) *"Maša" (1980) *"Stari prijatelj" (1980) ===Albumi=== *V živo (1977) *48 (1979) *Ženska Ženske Ženski In Druge Drugačne Pesmi (1980, 1993) *Kratke domače (1982) <small>A. Končno človek brez problemov, Joj, mami, pankerji grejo, Daj mi mir, Učilna zidana, Lepe oči, Šmarnogorski zvonovi<br>B. Parada, On ne išče straž, Samo najmočnejši ostanejo, Banane, Na morju ni nič več lepo, Kamionar</small> *Brez zavor (1985) == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1981|1981]]: ''Na morju ni nič več lepo'' - 2. nagrada občinstva * [[Melodije morja in sonca 1982|1982]]: ''Meri se je vrnila'' * [[Melodije morja in sonca 1984|1984]]: ''Sol'' - nagrada strokovne žirije za najboljši odrski nastop * [[Melodije morja in sonca 1992|1992]]: ''Anamaria'' * [[Melodije morja in sonca 1994|1994]]: ''Afrika, mama Afrika'' * [[Melodije morja in sonca 1999|1999]]: ''Leta 2050'' (s Karamelo) * [[Melodije morja in sonca 2001|2001]]: ''Napisal bom pesem'' (z Vladom Turnškom) * [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: ''Spomin na Meri'' == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{wikinavedek}} {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175075554 Tomaž Domicelj: Preveč nas je!]. Nedeljski gost (29. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). {{Ježkovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Domicelj, Tomaž}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski kantavtorji]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Zmagovalci Slovenske popevke]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski orgličarji]] stpbzr5b2s0pldyyjsl4kx4doqnp736 0 88491 6731501 6704774 2026-08-05T17:03:42Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +nedeljski gost 6731501 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |awards = [[Prešernova nagrada]] }} '''Marko Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]] in [[akademik]], * [[30. januar]] [[1941]], [[Ljubljana]]. Je eden najbolj vidnih slovenskih ustvarjalcev. Njegove arhitekture segajo od javnih poslopij, sakralnih objektov, stanovanjskih vil do javnih spomenikov. S svojimi avtorskimi deli se je uveljavil v Sloveniji in vsej nekdanji Jugoslaviji. Izvira iz družine Mušič, ki je družina številnih arhitektov ([[Marjan Mušič|Marjan]], [[Marjan Mušič mlajši|Marjan mlajši]], [[Miklavž Mušič|Miklavž]], [[Vladimir Mušič|Vladimir]], [[Vladimir Braco Mušič]]). {{Počisti|razlog=brez reda, datumov in sklicev}} == Akademik == Mušič je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) in Evropske akademije znanosti in umetnosti (European Academy of Sciences and Arts, EASA) ter dopisni član Akademije znanosti in umetnosti Republike Srbske (Академија наука и умјетности Републике Српске, АHYРС), Črnogorske akademije znanosti in umetnosti (Crnogorska akademija nauka i umjetnosti, CANU), Hrvaške akademije znanosti in umetnosti (Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, HAZU) in Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine (Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, ANUBiH). == Dela == * [[Dom 7. sekretarjev Skoja, Zagreb]] ([[1966]]) * [[Univerzitetno središče, Skopje]] ([[1975]]–[[1978]]) * [[Spominski dom, Bosanski Šamac]] ([[1975]]–[[1978]]) * [[Železniška postaja Ljubljana|Železniška postaja Ljubljana, postajno poslopje, prenova]] ([[1980]]) * [[Cerkev Kristusovega učlovečenja, Ljubljana|Cerkev Kristusovega učlovečenja, Dravlje, Ljubljana]] ([[1980]]–[[1985]]) * [[Pokopališče Nove Žale]] ([[1982]]–[[1988]]) * [[Cerkev sv. Frančiška, Kotor Varoš]] ([[1986]]–[[1991]]) * [[Domus Slovenica, Dunaj]] ([[1987]]–[[1988]]) * [[Avtobusna postaja Novo mesto]] ([[1989]]) * [[nova Narodna in univerzitetna knjižnica|projekt za novo Narodno in univerzitetno knjižnico]] ([[1989]]) * preureditev kletnih prostorov Narodne in univerzitetne knjižnice * Vila Dobeno, * [[Herkulov vodnjak, Stari trg, Ljubljana|Herkulov vodnjak, Stari trg, rekonstrukcija, Ljubljana]] ([[1991]]) * [[Spominski park Teharje]] ([[1993]]) * [[projekt Nunciatura Slovenije]] ([[1998]]) == Nagrade in priznanja == * 1992: [[Valvasorjeva nagrada]] za razstavo Pismo brez pisave v Narodnem muzeju v Ljubljani (kot del ekipe) * Zlata ptica * Zvezna jugoslovanska nagrada 4. julij * nagrada Prešernovega sklada * nagrada časnika Borba za arhitekturo * [[Plečnikova nagrada]] * [[Prešernova nagrada]] 2021 * nagrada platinasti svinčnik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije == Glej tudi == * [[seznam slovenskih arhitektov]] * [[seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [https://zupnija.trnovo.info/pogovor-z-arhitektom-akademikom-in-presernovim-nagrajencem-markom-musicem/ Župnija Trnovo - Pogovor z arhitektom, akademikom in Prešernovim nagrajencem MARKOM MUŠIČEM] * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174751738 Radio ARS, naši umetniki pred mikrofonom, Arhitekt Marko Mušič] * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174751738 Arhitekt Marko Mušič]. Naši umetniki pred mikrofonom (6. februar 2021). RTV Slovenija. * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175130690 Marko Mušič: Arhitekt mora hkrati stati na tleh in segati za oblaki]. Nedeljski gost (11. maj 2025). Val 202 (RTV Slovenija). {{PredSAZU}} {{normativna kontrola}} {{architect-stub}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Marko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Marko Mušič|*]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Predsedniki Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Valvasorjevi nagrajenci]] mzcd8ou8lpc1mbe7rg9jyrpk2zob904 6731503 6731501 2026-08-05T17:04:16Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ odstr. podvojena povezava 6731503 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] |awards = [[Prešernova nagrada]] }} '''Marko Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]] in [[akademik]], * [[30. januar]] [[1941]], [[Ljubljana]]. Je eden najbolj vidnih slovenskih ustvarjalcev. Njegove arhitekture segajo od javnih poslopij, sakralnih objektov, stanovanjskih vil do javnih spomenikov. S svojimi avtorskimi deli se je uveljavil v Sloveniji in vsej nekdanji Jugoslaviji. Izvira iz družine Mušič, ki je družina številnih arhitektov ([[Marjan Mušič|Marjan]], [[Marjan Mušič mlajši|Marjan mlajši]], [[Miklavž Mušič|Miklavž]], [[Vladimir Mušič|Vladimir]], [[Vladimir Braco Mušič]]). {{Počisti|razlog=brez reda, datumov in sklicev}} == Akademik == Mušič je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) in Evropske akademije znanosti in umetnosti (European Academy of Sciences and Arts, EASA) ter dopisni član Akademije znanosti in umetnosti Republike Srbske (Академија наука и умјетности Републике Српске, АHYРС), Črnogorske akademije znanosti in umetnosti (Crnogorska akademija nauka i umjetnosti, CANU), Hrvaške akademije znanosti in umetnosti (Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, HAZU) in Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine (Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, ANUBiH). == Dela == * [[Dom 7. sekretarjev Skoja, Zagreb]] ([[1966]]) * [[Univerzitetno središče, Skopje]] ([[1975]]–[[1978]]) * [[Spominski dom, Bosanski Šamac]] ([[1975]]–[[1978]]) * [[Železniška postaja Ljubljana|Železniška postaja Ljubljana, postajno poslopje, prenova]] ([[1980]]) * [[Cerkev Kristusovega učlovečenja, Ljubljana|Cerkev Kristusovega učlovečenja, Dravlje, Ljubljana]] ([[1980]]–[[1985]]) * [[Pokopališče Nove Žale]] ([[1982]]–[[1988]]) * [[Cerkev sv. Frančiška, Kotor Varoš]] ([[1986]]–[[1991]]) * [[Domus Slovenica, Dunaj]] ([[1987]]–[[1988]]) * [[Avtobusna postaja Novo mesto]] ([[1989]]) * [[nova Narodna in univerzitetna knjižnica|projekt za novo Narodno in univerzitetno knjižnico]] ([[1989]]) * preureditev kletnih prostorov Narodne in univerzitetne knjižnice * Vila Dobeno, * [[Herkulov vodnjak, Stari trg, Ljubljana|Herkulov vodnjak, Stari trg, rekonstrukcija, Ljubljana]] ([[1991]]) * [[Spominski park Teharje]] ([[1993]]) * [[projekt Nunciatura Slovenije]] ([[1998]]) == Nagrade in priznanja == * 1992: [[Valvasorjeva nagrada]] za razstavo Pismo brez pisave v Narodnem muzeju v Ljubljani (kot del ekipe) * Zlata ptica * Zvezna jugoslovanska nagrada 4. julij * nagrada Prešernovega sklada * nagrada časnika Borba za arhitekturo * [[Plečnikova nagrada]] * [[Prešernova nagrada]] 2021 * nagrada platinasti svinčnik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije == Glej tudi == * [[seznam slovenskih arhitektov]] * [[seznam slovenskih akademikov]] * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [https://zupnija.trnovo.info/pogovor-z-arhitektom-akademikom-in-presernovim-nagrajencem-markom-musicem/ Župnija Trnovo - Pogovor z arhitektom, akademikom in Prešernovim nagrajencem MARKOM MUŠIČEM] * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174751738 Arhitekt Marko Mušič]. Naši umetniki pred mikrofonom (6. februar 2021). RTV Slovenija. * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175130690 Marko Mušič: Arhitekt mora hkrati stati na tleh in segati za oblaki]. Nedeljski gost (11. maj 2025). Val 202 (RTV Slovenija). {{PredSAZU}} {{normativna kontrola}} {{architect-stub}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Marko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Marko Mušič|*]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Predsedniki Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Valvasorjevi nagrajenci]] nuq7lw466gk2z1shx82wnoh92yzn90n 0 92192 6731402 6712170 2026-08-05T13:57:34Z Janezdrilc 3152 {{Slika d}} 6731402 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | headquarters = [[Šmarjeta]] 44<br>8220 [[Šmarješke Toplice]] | parish_church = [[Cerkev sv. Marjete, Šmarjeta]] | dedication = [[Marjeta Antiohijska]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Šmarjeta''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Novo mesto|Dekanije Novo mesto]] [[Škofija Novo mesto|Škofije Novo mesto]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Novo mesto, je bila župnija del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! Slika ! Cerkev ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353718}} | [[Cerkev sv. Marjete, Šmarjeta|Cerkev sv. Marjete]]<br>([[župnijska cerkev]]) | [[Šmarjeta]] |- | 2. | {{Slika d|Q60353721}} | [[Cerkev sv. Jakoba, Radovlja|Cerkev sv. Jakoba]] | [[Radovlja]] |- | 3. | {{Slika d|Q60351945}} | [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje|Cerkev sv. Jožefa]] | [[Orešje, Šmarješke Toplice|Orešje]] |- | 4. | {{Slika d|Q60353723}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje]] | [[Grič pri Klevevžu]] |- | 5. | {{Slika d|Q60353720}} | [[Cerkev sv. Lenarta, Koglo|Cerkev sv. Lenarta]] | [[Koglo]] |- | 6. | {{Slika d|Q60351986}} | [[Cerkev sv. Martina, Vinica pri Šmarjeti|Cerkev sv. Martina]] | [[Vinica pri Šmarjeti]] |- | 7. | {{Slika d|Q60353746}} | [[Cerkev sv. Štefana, Šmarješke Toplice|Cerkev sv. Štefana]] | [[Šmarješke Toplice]] |- | 8. | {{Slika d|Q60353752}} | [[Cerkev sv. Urha, Žaloviče|Cerkev sv. Urha]] | [[Žaloviče]] |} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{SocialLinks}} * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-smarjeta?Open Družina.si] * [https://www.skofija-novomesto.si/zupnije-in-organizacije/ Skofija-novomesto.si] {{Škofija Novo mesto}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Šmarjeta]] [[Kategorija:Dekanija Novo mesto]] [[Kategorija:Šmarjeta]] 1pen2u3dc83guflnhyl29d6xlgnwv62 6731405 6731402 2026-08-05T14:23:40Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 zp 6731405 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = | image = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | caption = | headquarters = [[Šmarjeta]] 44<br>8220 [[Šmarješke Toplice]] | parish_church = [[Cerkev sv. Marjete, Šmarjeta]] | dedication = [[Marjeta Antiohijska]] | established = | first_mentioned = | previous_name = | deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | province = [[Metropolija Ljubljana|Ljubljana]] | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = | web_page = <!-- shraniti v Wikipodatke --> | facebook = <!-- shraniti v Wikipodatke --> }} '''Župnija Šmarjeta''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Novo mesto|Dekanije Novo mesto]] [[Škofija Novo mesto|Škofije Novo mesto]]. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Novo mesto, je bila župnija del [[Nadškofija Ljubljana|Nadškofije Ljubljana]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable sortable" |- ! # ! Slika ! Cerkev ! Naselje |- | 1. | {{Slika d|Q60353718}} | [[Cerkev sv. Marjete, Šmarjeta|Cerkev sv. Marjete]]<br>([[župnijska cerkev]]) | [[Šmarjeta]] |- | 2. | {{Slika d|Q60353721}} | [[Cerkev sv. Jakoba, Radovlja|Cerkev sv. Jakoba]] | [[Radovlja]] |- | 3. | {{Slika d|Q60351945}} | [[Cerkev sv. Jožefa, Orešje|Cerkev sv. Jožefa]] | [[Orešje, Šmarješke Toplice|Orešje]] |- | 4. | {{Slika d|Q60353723}} | [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje]] | [[Grič pri Klevevžu]] |- | 5. | {{Slika d|Q60353720}} | [[Cerkev sv. Lenarta, Koglo|Cerkev sv. Lenarta]] | [[Koglo]] |- | 6. | {{Slika d|Q60351986}} | [[Cerkev sv. Martina, Vinica pri Šmarjeti|Cerkev sv. Martina]] | [[Vinica pri Šmarjeti]] |- | 7. | {{Slika d|Q60353746}} | [[Cerkev sv. Štefana, Šmarješke Toplice|Cerkev sv. Štefana]] | [[Šmarješke Toplice]] |- | 8. | {{Slika d|Q60353752}} | [[Cerkev sv. Urha, Žaloviče|Cerkev sv. Urha]] | [[Žaloviče]] |} == Glej tudi == * [[Seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{SocialLinks}} * [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/zupnija/zupnija-smarjeta?Open Družina.si] * [https://www.skofija-novomesto.si/zupnije-in-organizacije/ Uradna spletna stran škofiie Novo mesto] {{Škofija Novo mesto}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Novo mesto|Šmarjeta]] [[Kategorija:Dekanija Novo mesto]] [[Kategorija:Šmarjeta]] 95oi1e0e4qnkrit4sii3t41j2ff9fun 0 94952 6731531 6731272 2026-08-05T17:33:46Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp 6731531 wikitext text/x-wiki {{Infobox ethnic group | group = Kočevarji | image = Kočevci-Valvasor.jpg | image_caption = Kočevarji, karikatura [[Janez Vajkard Valvasor|Janeza Vajkarda Valvasorja]] iz [[Slava vojvodine Kranjske|Slave vojvodine Kranjske]] | regions = [[Kočevsko]] (nekdanja) | languages = [[Kočevarščina]] | native_name = ''Göttscheabarə'' | native_name_lang = de | religions = [[Rimokatoliška cerkev|Katoliki]] (po večini) }} [[Slika:Gotschee.jpg|thumb|Jezikovni otok Kočevarjev, risba iz leta 1878]] [[Slika:DKS Obcice center tabla.jpg|thumb|Center Kočevarjev staroselcev v [[Občice|Občicah]]]] '''Kočevarji''' ali '''kočevski Nemci''' (nemško ''Gottscheer'') so nekdanja [[Nemščina|nemško]] govoreča skupnost, ki je živela na [[Kočevsko|Kočevskem]], na nemškem [[Jezikovni otok|jezikovnem otoku]], katerega središče je bilo mesto [[Kočevje]]. Svoj jezik, južnotirolsko, delno bavarsko narečje so ob dopolnjevanju s slovenščino oblikovali v dialekt, [[Kočevarščina|kočevarščino]], ki so jo ohranjali več kot 600 let od naselitve okoli leta 1330 vse do zadnje izselitve ob koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] l. 1945. Danes ta dialekt govori na Kočevskem in po svetu ([[Avstrija]], [[ZDA]]) le še nekaj starejših ljudi. Več jih je v [[Črmošnjiška dolina|Črmošnjiški dolini]], posamezniki v Avstriji in večja skupnost v ZDA. == Zgodovina == ==== 14. - 16. stoletje ==== V prvih treh desetletjih štirinajstega stoletja so [[Ortenburžani]] (grofje iz zgornje Koroške) na redko poseljeno gozdnato področje JV Slovenije naselili nemške kmete s [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] in vzhodne [[Tirolska|Tirolske]]. Razlog tega naj bi bil, da so se prej tisti kmetje uprli proti svojim fevdalnim gospodarjem. Oblastniki pa so želeli več kmečkega prebivalstva na tem območju, kar bi jim zagotavljalo večje dohodke. Naselitveno področje, ki je bilo pred nemško kolonizacijo domala brez prebivalstva, je obsegalo površino 860&nbsp;km². Postopoma so razvili 177, večinoma manjših naselij (zaselkov in vasi). Kočevarji, ki so živeli skromno kot [[kmet]]je in gozdarji, deloma tudi kot [[krošnjar]]ji, so ohranjali svoje [[zgornjenemško]] [[narečje]] skozi šest stoletij. Ko so Ortenburžani leta 1420 izumrli, so fevdi prišli v last plemiških družin. Tako si je sledilo več plemiških družin, [[grofje Celjski]], [[grofje Thurni]], [[grofje von Blagayi]], ki deželici niso delali skoraj nič drugega, kot pobirali dajatve od prebivalcev. [[Habsburžani]] pa so Kočevsko tako izropali, da so njeni prebivalci obubožali. Posledično je dežela nastradala ob turških vpadih, ki ji z ropanji in požiganji vasi niso prizanašali. Na Kočevarje je močno vplivala tudi reforma [[Friderik III. Habsburški|Friderika III.]], ki je dovolil prebivalcem Dolenjske in Bele Krajne [[Krošnjar|krošnjariti]] po cesarstvu. Dovoljenje so uporabili tudi Kočevarji, ki so tako potovali po drugih delih cesarstva in z zasluženim denarjem vzdrževali domače gospodarstvo. Krošnjarjenje je ostalo v njihovi kulturi zakoreninjeno še dolgo časa. Nemški [[sociolog]] in pisatelj [[Karl-Markus Gauss]], ki je opisal Kočevarje, je krošnjarstvo in nezmožnost meščanstva Kočevarjev "krivil" tudi za razvoj mesta Kočevje, ki je v srednjem veku, če ne štejemo gradu, izgledal kot malo večja ves, brez karšnihkoli javnih ustanov. ==== 17. stoletje ==== Kot mnoge druge dele Kranjske je [[Janez Vajkard Valvasor]] obiskal tudi deželo Kočevarjev. Najpodrobnejši opis Kočevarjev v tistem času najdemo v [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]. Valvasor je imel Kočevarje za potomce [[Goti|Gotov]]. O njih je zapisal: <blockquote>''Niso dobri vojaki, ker so nekoliko plašljivi in je med njimi več vernih ovac kakor divjih zveri. Zato pa postanejo tisti, ki študirajo, razumni in celo učeni, tako da marsikateri odličen subjekt in temeljito izobražen iz njih izide. Zaradi česar dobrih Kočevarjev, čeprav nimajo dobrega srca za orožje, zato pa za knjige, tudi ni treba zaničevati in tudi ne manj ceniti od ostalih prebivalcev. V premisleku, da za pravo vojno nimajo posebne volje, so vendarle sposobni v sporu s sovražnikom čudi, namreč z neznanjem, divjostjo in podlostjo...''</blockquote> Čeprav, sodeč po Valvasorjevem opisu, niso bili željni in tudi ne sposobni bojevanja, so zaradi sovražnosti do oblasti in njihovega zaničevanja sodelovali v velikih [[Kmečki upori na Slovenskem|kmečkih uporih]], nekatere tudi sprožili. Leta 1640, po izčrpanosti od neusmiljeno visokih dajatev plemiških rodbin, turških vpadih in kmečkih uporih, pa so Kočevsko kupili [[Auerspergi|grofje Auerspergi]].[[Slika:Proslava ob 600 letnici naselitve kočevskih Nemcev (2).jpg|sličica|Proslava ob 600. obletnici naselitve kočevskih Nemcev]] ==== Od 19. stoletja do danes ==== V drugi polovici devetnajstega stoletja je bilo preštetih 28.000 Kočevarjev, najvišje število v zgodovini. Zaradi revščine so se mnogi razselili, intenzivno po tem, ko so uredili železniške povezave, po Evropi in v ZDA. Nekateri so delali v premogovniku v Kočevju, drugi na žagah. Znani so bili kot kostanjarji na Dunaju. Po ustanovitvi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] leta 1918 so se selili tudi zaradi občasnega političnega pritiska na [[Nemška manjšina na Slovenskem|nemško manjšino]]. Leta 1940 je število kočevskih Nemcev znašalo le še 12.500. [[Slika:Bundesarchiv Bild 137-072772, Umsiedlung Gottschee, Ausweisstelle.jpg|sličica|Kočevarji ob preseljevanju leta 1941]] Po napadu [[sile osi|sil osi]] na [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavijo]] so Kočevsko zasedli [[Italija]]ni. Zaradi sporazuma med [[Adolf Hitler|Hitlerjem]] in [[Benito Mussolini|Mussolinijem]], da iz italijanskega vplivnega območja preselijo nemško govoreče, so leta 1941 začeli obsežne selitve. S pomočjo nacistične propagande in s pritiski ter z že pred vojno šolano organizacijo vodstva Kočevarjev so preselili prebivalstvo Kočevskega in njihovo premično premoženje v [[Posavje]] ([[Krško]], [[Brežice]]), ki je bilo zasedeno s strani nemškega [[Wehrmacht]]a. Iz Posavja in Posotelja so nemške oblasti pred tem nasilno [[izgnanstvo|izgnale]] približno 40.000 [[Slovenci|Slovencev]] v [[Nemčija|Nemčijo]] ter v [[Srbija|Srbijo]]. Nekateri so sami bežali v Ljubljansko provinco. Slovenci so morali pustiti hiše z vso opremo in živino. Le nekaj sto Kočevarjev, zlasti v Črmošnjiški dolini, se je uspešno izogibalo preselitvi in nekateri med njimi (okoli 60) so se pridružili slovenskim partizanom.<ref>Zdravko Troha (2004) ''Kočevski Nemci - partizani'' [fotografije Zdravko Troha, Pokrajinski muzej Kočevje, Arhiv Slovenije]. Ljubljana: Slovensko kočevarsko društvo Peter Kosler. ISBN 961-91287-0-2</ref><ref> [http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/od-pamtiveka-pri-nas-priznani-pa-nikoli Od pamtiveka pri nas, priznani pa nikoli], Slovenske novice. 7. avgust 2011. Ljubljana.</ref> Preselitvam so nasprotovali posamezni nemški duhovniki. Večina opustelih vasi Kočevske je bila med vojno, v ofenzivah italijanske vojske, požgana in uničena. Redke preostale prebivalce območja in obrobja so Italijani odpeljali v taborišča. Kočevarske družine v [[Posotelje|Posotelju]] pa so dobile večje posesti, kakor so jih imele na Kočevskem in pogosto dodatno delovno silo. Ta je bila nujna, ker so moške vpoklicali v nemško vojsko. Skupaj z nemško vojsko so maja 1945 skoraj vsi preseljeni Kočevarji zapustili Slovenijo oz. Jugoslavijo. Tiste, ki niso pravočasno pobegnili, so jugoslovanske oblasti na osnovi sklepov [[AVNOJ]] razlastile in potem izgnale. Veliko Kočevarjev je umrlo v taboriščih, predvsem v [[Taborišče Šterntal|Strnišču]] in [[Teharje|Teharjah]]. Vrnjeni Slovenci so v Posotelju in vzdolž meje ob Savi našli izropana posestva. V mesto Kočevje in okolico so po vojni naselili predvsem Slovence, poleg njih pa priseljence iz drugih delov Jugoslavije. Večine zapuščenih kočevskih vasi (112 od 177), skoraj vse so med svojimi ofenzivami požgali Italijani, niso obnovili. Od 123 cerkva na ožjem območju Kočevske in obrobja ob Kolpi jih je ostalo le okoli 40 (več so jih obnovili ali na novo zgradili po letu 2000). Takoj po vojni so cerkve in njihove razvaline popisovali umetnostni zgodovinar [[Marijan Zadnikar]], arhitekt [[Jože Kregar]] in učitelj [[Janko Trošt]]. Njihovo delo sta z raziskavami med 1993 in 2015 nadgradila [[Gojko Zupan]] in [[Mitja Ferenc]]. V Črmošnjiški dolini je večina vasi, razen nekaterih v višjih legah, ostala. Manj kot tisoč razseljenih Kočevarjev je ostalo v Sloveniji, od tega nekaj sto na Kočevskem. Zaradi političnega pritiska in posledic vojne so po vojni večinoma opustili svojo etnično identiteto. V zadnjih popisih prebivalstva je le malo več kot dvajset ljudi v občini Kočevje navedlo nemščino kot materni jezik. Posamezni Kočevarji, nekaj družin, so naseljeni še v Črmošnjiški dolini, v Ljubljani in drugod. [[Slika:Tracht der Gottscheer aus dem ehemaligen Kronland Krain, heute Slowenien.jpg|sličica|Ljudje oblečeni v tradicionalno kočevarsko nošo na ljudskem festivalu v [[Gospa Sveta|Gospe Sveti]], 2023]] Po osamosvojitvi [[Slovenija|Slovenije]] so potomci Kočevarjev ustanovili dve društvi: [[Društvo Kočevarjev staroselcev]] s sedežem v [[Občice|Občicah]] ([[občina Dolenjske Toplice]], na skrajnem vzhodu bivšega jezikovnega otoka) ter leta 1994 [[Društvo Peter Kosler]] v [[Kočevje|Kočevju]]. Leta 2008 je bil dodatno ustanovljen [[Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal Koprivnik]]. Leta 2012 sta bila ustanovljena [[Zavod za ohranitev kulturne dediščine Mošnice- Moschnitze]] in TD Pod Srebotnikom. Decembra 2013 so se kočevarska društva (Peter Kosler, Zavod Nesseltal Koprivnik, Zavod Mošnice- Moschnitze, TD Pod Srebotnikom) povezala v [[Zveza Kočevarskih organizacij|Zvezo Kočevarskih društev]], ki zastopa interese v Sloveniji živečih Kočevarjev ali kočevskih Nemcev. Članice zveze kočevarskih organizacij s sedežem v Bistrici pri Črnomlju se zavzemajo za ohranjanje kulturne dediščine avtohtonega prebivalstva in jezika, imenovanega kočevarščina. Društvo Kočevarjev staroselcev se je pridružilo Zvezi kulturnih društev nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji, ki se zavzema za priznanje nemške narodne skupnosti v Sloveniji. Želijo status v ustavi priznanih, kakor sta italijanska in madžarska narodna skupnost. Društvo Kočevarjev staroselcev ima v Občicah svoje prostore. Tam so manjši muzej z etnografskimi predmeti in maketami vasi. V bližini je zasajen sadovnjak starih sadnih sort, predvsem jabolk. Zavod Mošnice- Moschnitze je v Kočevskih Poljanah (občina Dol. Toplice) uredil večnamenski prostor »Dvorano Augusta Schaura«, ki služi tudi drugim društvom in organizacijam v občini. Zavod Mošnice je izdal dve otroški slikanici v slovenskem, kočevarskem in nemškem jeziku, kuharico kočevarskih jedi in več knjig o arhitekturni dediščini kočevskih Nemcev. Med počitnicami pripravljajo ustvarjalne delavnice za osnovnošolce z osnovami kočevarščine. Imajo otroško skupino, ki občasno nastopa v kočevarščini. Zavod Nesseltal Koprivnik (občina Kočevje) ima v svojih prostorih med drugim etnološko zbirko Kočevarjev in zbirko slik akademskega slikarja kočevarskega rodu, [[Michael Ruppe|Michaela Ruppeja]]. Zavod turistom oddaja tudi apartma in pripravlja enodnevne izlete po Kočevski. Pokrajinski muzej v Kočevju ima večjo, strokovno zasnovano stalno razstavo o izginulih vaseh. Redno prireja razstave o pomembnih Kočevarjih (npr. Peter Kozler), njihovi ustvarjalnosti ter dediščini. Poleti 2023 so pripravili razstavo o župnijski cerkvi sv. Jerneja. ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * Troha, Z. (2004). ''Kočevski Nemci - partizani'' [fotografije Zdravko Troha, Pokrajinski muzej Kočevje, Arhiv Slovenije]. Ljubljana: Slovensko kočevarsko društvo Peter Kosler. ISBN 961-91287-0-2 * Ferenc, M. (2006). ''Kočevska, pusta in prazna - Nemško jezikovno območje na Kočevskem po odselitvi Nemcev''. ISBN 961-618-380-X * Gauss, K-M. (2001) ''Umirajoči Evropejci''/''Gozd zgodovine - na Kočevskem'' [https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/um/sl/bib/um/228086016 COBISS] == Zunanje povezave == * [http://gottscheer.eu/index.html Društvo Peter Kosler] * [http://www.gottscheer.eu/moschnitze/home.html Zavod Moschnitze - Mošnice] * [http://www.kocevskirog.si/ Zavod Nesseltal Koprivnik] * [http://www.gottscheer.net/ Društvo Kočevarjev staroselcev] * [http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm Dr. Mitja Ferenc: Kočevska – pusta in prazna] * [http://www.pmk-kocevje.si/ Pokrajinski Muzej Kočevje] * [http://www.mladina.si/tednik/200408/clanek/nar--zgodovina-igor_mekina/ Nemci, ki so bili partizani (mladina.si)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050116212754/http://www.mladina.si/tednik/200408/clanek/nar--zgodovina-igor_mekina/ |date=2005-01-16 }} [[Kategorija:Etnične skupnosti v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Kočevarji|*]] {{normativna kontrola}} ct4n5q5l4rbgz07dmz8lawomt0r0ips 0 100624 6731448 6723980 2026-08-05T15:55:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731448 wikitext text/x-wiki {{Infobox French commune |name = Bourg-en-Bresse |native name = {{native name|frp|Bôrg}} |commune status = [[Seznam mest v Franciji|Mesto]] |image = Monastère royal de Brou (église) (1).JPG |caption = Pogled na cerkev sv. Nikolaja de Tolentina v kraljevem samostanu Brou |image coat of arms = Blason Bourg-en-Bresse.svg |arrondissement = Bourg-en-Bresse |canton = Bourg-en-Bresse-1 in Bourg-en-Bresse-2 |INSEE = 01053 |postal code = 01000 |demonym = {{lang|fr|Burgiens}} |mayor = Jean-François Debat<ref name=mayor>{{navedi splet|title=Répertoire national des élus: les maires|url=https://www.data.gouv.fr/fr/datasets/r/2876a346-d50c-4911-934e-19ee07b0e503|website=data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises| date=2 December 2020|language=fr|access-date=11 December 2020|archive-date=28 June 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628030259/https://www.data.gouv.fr/fr/datasets/r/2876a346-d50c-4911-934e-19ee07b0e503|url-status=live}}</ref> |term = 2020&ndash;2026 |intercommunality = Communauté d'agglomération du Bassin de Bourg-en-Bresse |coordinates = {{coord|46.2056|5.2289|format=dms|display=inline,title}} |elevation m = 240 |elevation min m = 220 |elevation max m = 273 |area km2 = 23.99 |population = {{France metadata Wikidata|population_total}} |population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}} |population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}} |image flag = Flag of Bourg-en-Bresse.svg }} '''Bourg-en-Bresse''' ({{IPA|fr|buʁk‿ɑ̃ bʁɛs|-|LL-Q150 (fra)-Benoît Prieur-Bourg-en-Bresse.wav}}; {{langx|frp|Bôrg}}) je prefektura [[francoski departma|departmaja]] [[Ain]] v [[francoska regija|regiji]] [[Auvergne - Rona - Alpe]] v vzhodni Franciji.<ref>[https://www.insee.fr/fr/metadonnees/geographie/commune/01053-bourg-en-bresse Commune de Bourg-en-Bresse (01053)], INSEE</ref> Je 70 km severovzhodno od [[Lyon]]a in je glavno mesto starodavne [[Seznam francoskih provinc|province]] Bresse ({{langx|frp|Brêsse|links=no}}). Leta 2018 je imela [[občine Francije|občina]] 41.248 prebivalcev. == Geografija == [[Slika:Hôtel Ville Bourg Bresse 2.jpg|thumb|left|Mestna hiša]] Bourg-en-Bresse leži na zahodni francoski strani [[Švicarska Jura|Švicarske Jure]] na levem bregu [[Reyssouze (reka)|reke Reyssouze]]. Njen pritok Jugnon teče skozi severovzhodni del občine. Od Lyona je oddaljen 70&nbsp;km, od [[Lons-le-Saunier]]a pa 50&nbsp;km, Mâcon 30 kilometrov zahodno in [[Ženeva]] 120 kilometrov vzhodno od mesta. Občina ima relativno raven teren, njena nadmorska višina se giblje od 220 do 273 m, mestna hiša pa je na 227 m. Je vzhodno od Bressejskega jarka, ki je nastal zaradi zrušitve Zahodnoevropske riftne doline v [[terciar]]ju, ki so jo zapolnili usedline zaradi erozije okoliških reliefnih oblik.<ref>{{navedi splet |title=Paysages de l'Ain : Bresse|url=http://patrimoines.ain.fr/n/bresse/n:187|web site=patrimoines.ain.fr}}.</ref> V obdobju [[oligocen]]a in [[miocen]]a so nastale [[Alpe]], geološki pojav, ki je podpiral Jurski masiv proti Bressejskemu jezeru in nagubal dno rezervoarja, s čimer je ustvaril ta hribovit teren z zelo majhnimi spremembami višine. Na jugu se je oblikovala odprtina, jezero se je posušilo in nato izginilo, prepustilo se je mokrim in močvirnatim tlom. Na vzhodu naravna regija Revermont in njene gore označujejo začetek [[Švicarska Jura|Jurskega masiva]] in prelom z Bressejsko ravnino. === Podnebje === Leta 2010 je bilo podnebje občine degradiranega oceanskega tipa osrednjih in severnih nižin, je pokazala študija Nacionalnega centra za znanstvene raziskave, ki je temeljila na vrsti podatkov, ki zajemajo obdobje 1971–2000.<ref>Daniel Joly, Thierry Brossard, Hervé Cardot, Jean Cavailhes, Mohamed Hilal et Pierre Wavresky, « Les types de climats en France, une construction spatiale », Cybergéo, revue européenne de géographie - European Journal of Geography, no 501,‎ 18 juin 2010 (ISSN 1278-3366, DOI 10.4000/cybergeo.23155, lire en ligne [https://journals.openedition.org/cybergeo/23155e]{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, consulté le 26 janvier 2024)</ref> Leta 2020 je Météo-France objavil tipologijo podnebja metropolitanske Francije, v kateri se občina nahaja v prehodnem območju med polkontinentalnim podnebjem in gorskim podnebjem ter v podnebni regiji Burgundija, dolina Saône, za katero so značilni obilje osončenosti (1900 ur/leto), vroče poletje (18,5 °C), suh zrak spomladi in poleti ter šibek veter. == Zgodovina == Razen številnih rimskih izkopavanj<ref>André Buisson: Carte Archéologique de la Gaule - Ain 01. Académie des Inscriptions et Belles-Lettres, 1990, ISBN 2-87754-010-3, S. 51–57 ([https://books.google.si/books?id=H5ye2LzvIGcC&pg=PA51&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false] [abgerufen am 18. Januar 2014]).</ref> je o zgodnji zgodovini mesta znanega le malo. V Bourgu so odkrili fragmente napisov, kovancev in starodavnih ostankov, zbranih v različnih obdobjih, ki so razkrili dve naselbini: vas v Brouju okoli fanuma in utrdbo, preurejeno v fevdalni grad, ki se nahaja na današnjem Place des Lices. Vendar se ime Bourg pojavi šele v 11. stoletju in v 11. stoletju se je to ime še vedno uporabljalo le za vas brez ranga v cerkveni hierarhiji. Srednjeveško obdobje je bolj znano. Vas je bila odvisna od župnije Saint-Pierre-de-Brou in je imela podeželsko kapelo, posvečeno Notre-Dame. Na začetku 13. stoletja so jo gospodje iz Bâgéja obdali z obzidjem in zaščitili z gradom. Od leta 1230 do 1242 je bila vključena v doto Aleksandrine de Vienne, žene Ulrika III., gospoda iz Bâgéja, in marca 1250 ji je bila podeljena franšizna listina. V srednjem veku se je Bourg razširil na pobočja planote. Leta 1266 je Filip I. Savojski podedoval mesto Bourg in okoliška zemljišča od Renauda V. Bagéjskega.<ref>Alain Kersuzan, ''Défendre la Bresse et le Bugey - Les châteaux savoyards dans la guerre contre le Dauphiné (1282 - 1355)'', collection Histoire et Archéologie médiévales, No 14, Presses universitaires de Lyon, Lyon, 2005, {{ISBN|2-7297-0762-X}}, {{p.|29}}.</ref> Usoda mesta je bila od leta 1272 naprej povezana z usodo Savojske hiše, kar je prineslo njegovo ponovno širitev. Bourg-en-Bresse je mestne pravice dobil leta 1250. Leta 1283 se je tam vojvoda Burgundski pridružil princu Amadeu V. Savojskemu. Savojski vojvode so ga izbrali za glavno mesto Bresse namesto Bâgéja in od leta 1321 je postal središče okrožja Bresse. Do leta 1300 je njegova prvo obzidje z nasipom in jarki že postalo preozko. Amadej IV. Savojski je odobril in spodbudil njegovo širitev. Večji in močnejši nasip je tako obdajal mesto od druge polovice 15. stoletja. Takrat je imelo približno 3700 prebivalcev. Na začetku 15. stoletja so ga [[Savojci|savojski]] vojvode razglasili za glavno mesto province Bresse. Leta 1535 je Bourg-en-Bresse padel pod Francijo, a ga je ponovno zavzel vojvoda Emmanuel Filibert. Mesto je dal utrditi in prestalo je šestmesečno obleganje čet [[Henrik IV. Francoski|Henrika IV.]] Še vedno obstajajo številne meščanske rezidence iz tega obdobja, vključno z manjšimi, kot je hiša na naslovu 30 Rue de la République. Leta 1601 je bil Bourg-en-Bresse dokončno predan Franciji. === Renesansa === [[Slika:Plan Citadelle de Bourg 1876.jpg|thumb|left|Tloris citadele]] Na začetku 16. stoletja je [[Margareta Avstrijska]] naročila gradnjo [[Kraljevi samostan Brou|kraljevega samostana Brou]]. Leta 1536 so mesto zavzeli Francozi. [[Franc I. Francoski]] je tam dal zgraditi moderno [[obzidje]] z [[bastijon]]i in jarki, ki je varovalo 6000 prebivalcev Bourga. Leta 1559 je Bourg, ko je vojvoda Emanuel-Filibert Savojski ponovno zavzel mesto, postal [[trdnjava]]. Zgradil je [[citadela|citadelo]], znano kot [[Trdnjava Saint-Maurice]], ki je bila ena najimpozantnejših tistega časa, tako da je mesto leta 1600 prestalo šestmesečno obleganje čet Henrika IV. Ta trdnjava je služila kot vzor za obleganje [[Torino|Torina]] in [[Amiens]]a. Francosko-savojska pogodba, podpisana v Lyonu leta 1601, je pomenila vrnitev Bresseja Franciji. Citadela, ki ni bila več potrebna, je bila leta 1644 porušena. Bourg je ostal preprosta kaplanija Brouja do leta 1505, ko je bula [[papež Julij II.|papeža Julija II.]] odobrila prenos župnije. Kapela Notre-Dame, ki je bila preveč skromna za svoj župnijski naziv, je bila nato preoblikovana v cerkev, ki jo vidimo danes. Društvo osemindvajsetih duhovnikov, vsi domačini iz Bourga, je ostalo povezano z njo, tako kot so že dolgo bili s staro kapelo, in tvorilo kapitelj kratkotrajne škofije. To škofijo, ki je vključevala Bresse, Dombes, del Bugeya in Franche-Comté, je ustanovil [[papež Leon X.]] junija 1515, jo preklical septembra 1516, ponovno ustanovil 13. novembra 1521 in jo nato dokončno ukinil [[papež Pavel III.]] januarja 1534. Sedež sta imela dva škofa: Louis de Gorrevod in Jean-Philibert de Challes. Kapitelj je preživel škofijo. Sestavljali so ga trije dostojanstveniki: prošt, precentor in zakristan ter trinajst kanonikov. Vladavina [[Ludvik XV. Francoski|Ludvika XV.]] je preoblikovala prestolnico Bresse. Močvirja so izsušili, ulice tlakovali in osvetlili, obzidje porušili in postavili številne stavbe, vključno z mestno hišo. V Bourgu je bilo do pet moških samostanov in štirje ženski, med njimi dominikanski, kapucinski, avguštinski, Samostan misijonark Saint-Lazare. Bourg je bil vedno zelo pismeno mesto. Imel je dve učeni družbi: Société d'Émulation, ki je bila ustanovljena februarja 1783, in Société littéraire, historique et archéologique, ustanovljeno leta 1872. Pred letom 1790 je bil Bourg sedež okrožja in volitev. === Sodobnost === Leta 1790 je mesto postalo glavno mesto okrožja in departmaja. Leta 1814 so avstrijske čete mesto izropale v povračilo za njihov odpor. 28. oktobra 1839 je bil Sébastien-Benoît Peytel, literarni kritik, ki je leta 1838 postal notar v Ainu, kljub podpori Honoréja de Balzaca, Paula Gavarnija in Alphonsa de Lamartina na sejmišču usmrčen z giljotino.<ref>Pierre-Antoine Perrod : l'Affaire Peytel. Préface de [[Marcel Bouteron]], Paris, Hachette, 1958, {{p.|88}}, 104-105, 174-175, 182.</ref> Mesto je bilo leta 1856 z odprtjem proge od Lyon-Saint-Clair do Bourg-en-Bresse priključeno na železnico. Železniška postaja in okrožje Bel Air sta se urbanizirala, mesto pa se je podvojilo in doseglo 10.000 prebivalcev. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so Bourg-en-Bresse 16. junija 1940 napadli trije nemški bombniki. Trinajst ljudi je bilo ubitih, več stavb pa poškodovanih ali uničenih. Polovica prebivalstva je nato pobegnila iz mesta. 19. junija 1940 se je [[Wehrmacht]] začasno vselil v Bourg, potem ko je bil razglašen za odprto mesto, ne da bi naletel na kakršen koli odpor. Begunci so se vrnili v dneh po 25. juniju.<ref>[http://www.memoire-deportation-ain.fr/loccupation-allemande.aspx ''L’occupation allemande''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250625050750/http://www.memoire-deportation-ain.fr/loccupation-allemande.aspx |date=2025-06-25 }} bei memoire-deportation-ain.fr, abgerufen am 24. September 2021</ref> Po predaji francoskih oboroženih sil je Bourg sprva pripadal svobodni coni (''Cone Libre''), ki jo je upravljal vichyjski režim. Novembra 1942 so mesto za skoraj dve leti ponovno zasedle nemške čete v okviru ''operacije Anton''. 4. septembra 1944 je Bourg-en-Bresse osvobodila ameriška vojska.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=sMxEGo2661g ''film Libération de Bourg Ain par le sergent Fred Bornet''] [[YouTube]] vom 4. März 2012. Abgerufen am 20. Januar 2019.</ref> Šola Lycée Lalande v Bourg-en-Bresseju je bila z odlokom z dne 3. oktobra 1946 odlikovana z medaljo upora (''Médaille de la Résistance''), ker se je v letih nemške okupacije Francije skoraj 200 dijakov te srednje šole pridružilo odporu oziroma prvi francoski armadi. Približno 30 dijakov je umrlo v boju. Lycée Lalande je edina šola v Franciji, ki je prejela to odlikovanje.<ref>Jacques Canaud, ''Le temps des Maquis : De la vie dans les bois à la reconquête des cités, 1943–1944'', izdajarelj Éditions De Borée, Clermont-Ferrand, 2011, ISBN=978-2-8129-0498-1, str. 228</ref> == Administracija == Ko so bili med [[francoska revolucija|francosko revolucijo]] ustanovljeni departmaji, je bil Bourg vključen v departma Ain in postal njegovo glavno mesto. Občina je od svoje ustanovitve dom prefekture departmaja Ain, pa tudi sodišča. Prej je bil prefekt nastanjen v deželni mestni hiši, od leta 1860 pa sta prefekt in njegove službe nastanjena v novi stavbi ob aveniji Alsace-Lorraine. Med letoma 1790 in 1795 je postala občina kantona, katerega glavno mesto je bila in je spadalo v istoimensko okrožje. Po koncu tega obdobja je Bourg ostal v istem kantonu, vendar je postal glavno mesto okrožja, ki nosi njegovo ime. Meje tega kantona, ki je postal veliko bolj naseljen kot mnogi podeželski kantoni, so se spremenile šele leta 1973 z delitvijo enotnega kantona na tri (Bourg-en-Bresse I, Bourg-en-Bresse II in Bourg-en-Bresse III)[69]. Vsak od teh treh novih kantonov je združil del Bourga z oddaljenimi občinami. Ti trije kantoni so bili leta 1982 ukinjeni in so oblikovali štiri nove kantone, enega, ki je sestavljen iz dela mesta (Bourg-Nord-Centre), dva, ki sta združila del mesta z eno ali dvema primestnima občinama (Bourg-Est in Bourg-Sud), in zadnjega, ki je sestavljen izključno iz primestnih občin (Bourg-Couronne)[70]. Končna prerazporeditev okrožij decembra 1984 je kantona Bourg-Est in Sud odstranila iz primestnih občin, ki so bile jima priključene[71]; Od leta 1985 do 2015 je bil Bourg-en-Bresse razdeljen na tri kantone, ki so bili v celoti sestavljeni iz delov te občine. Marca 2015 je med departmajskimi volitvami začel veljati odlok z dne 13. februarja 2014<ref>Décret no 2014-147 du 13 février 2014 [https://www.legifrance.gouv.fr/jorf/id/JORFTEXT000028621797] portant délimitation des cantons dans le département de l'Ain.</ref> o kantonalni prerazporeditvi kantonov Ain. Občina je bila razdeljena na dva kantona, od katerih je eden (Bourg-en-Bresse-1) vseboval eno primestno občino, drugi (Bourg-en-Bresse-2) pa tri. Od 1. januarja 2024 je Bourg-en-Bresse kategoriziran kot vmesno urbano središče v skladu z novo 7-stopenjsko mrežo gostote občin, ki jo je leta 2022 opredelil INSEE.<ref>« La grille communale de densité [https://www.insee.fr/fr/information/6439600] », sur le site de l’Insee, 28 mai 2024 (consulté le 23 juin 2024).</ref> Spada v urbano enoto Bourg-en-Bresse, znotrajoddelčno aglomeracijo, katere mestno središče je.<ref>« Unité urbaine 2020 de Bourg-en-Bresse [https://www.insee.fr/fr/metadonnees/geographie/unite-urbaine-2020/01501-bourg-en-bresse] », sur insee.fr [https://www.insee.fr/fr/metadonnees/geographie/commune/01053-bourg-en-bresse](consulté le 23 juin 2024).</ref><ref>Insee, « Métadonnées de la commune [archive] ».</ref> Poleg tega je občina del okrožja Bourg-en-Bresse, katerega osrednja občina je.[Opomba 1],[26] To območje, ki vključuje 80 občin, je kategorizirano kot območje s 50.000 do manj kot 200.000 prebivalci. Poleg triindvajsetih mestnih četrti ima občinsko mesto Bourg-en-Bresse osemnajst sosesk: Cenor Grand Challes, Sardières, Citadel, Mail, Peloux, Gare, Brou, Baudières, Prefecture, Champ-de-Foire, City Center, Vennes-Ouest, Vennes-Est, Croix-Blanche, Reyssouze-Est, Reyssouze-Ouest, Alagnier in Pont-des-Chèvres. Mesto vključuje tudi prednostno sosesko, imenovano ''Grande Reyssouze-Terre des Fleurs'' s 6490 prebivalci leta 2018. == Znamenitosti == [[File:Bourg-en-Bresse. Brou Church, Choir Stalls (Interior).jpg|thumb|200px|Korne klopi v cerkvi Brou, albuminski odtis, ok. 1865–1886]] [[File:Broukerkdoksaalengewelf.JPG|thumb|200px|Notranjost cerkve Brou]] [[Stolnica Bourg-en-Bresse]], znana tudi kot cerkev Notre-Dame (''Cathédrale Notre-Dame-de-l'Annonciation de Bourg-en-Bresse''), ki izvira iz 16. stoletja, ima pročelje, zgrajeno v renesansi; drugi deli cerkve so gotski. V notranjosti so korne klopi iz 16. stoletja. Druge javne stavbe, vključno s čudovito prefekturo, so moderne. Mestna hiša vsebuje knjižnico in muzej Lorin z zbirko slik, drug muzej pa ima zbirko starih kostumov in okraskov, značilnih za Bresse. Med kipi v mestu je kip zgodovinarja Edgarja Quineta, domačina iz Bourg-en-Bresse. [[Kraljevi samostan Brou]], poimenovan po primestnem naselju Bourg-en-Bresse, v katerem leži, je zelo umetniško zanimiv. Margareta Burbonska, žena Filipa II. Savojskega, je nameravala na tem mestu ustanoviti samostan, a je umrla, preden se je njen namen lahko uresničil. Cerkev je bila dejansko zgrajena v začetku 16. stoletja po naročilu njene snahe Margarete Avstrijske, žene Filiberta Lepega Savojskega, v spomin na svojega moža. Zunanjost, zlasti fasada, je bogato okrašena, vendar je največje zanimanje v umetniških delih v notranjosti, ki izvirajo iz leta 1532. Najpomembnejši so trije [[mavzolej]]i z marmornatimi podobami Margarete Burbonske, Filiberta Lepega in Margarete Avstrijske. Vsi trije so izjemni zaradi popolnosti kiparstva in bogastva ornamentike. [[Korna pregrada]], hrastove klopi in [[retabel]] v kapeli Device Marije so mojstrovine v podobnem slogu. Samostan ima tri križne hodnike iz začetka 16. stoletja. Cerkev in križni hodnik sta zaščitena spomenika.[8] == Mednarodne povezave == Bourg-en-Bresse je pobraten z:<ref>{{navedi splet|title=Relations internationales|url=https://www.bourgenbresse.fr/164-relations-internationales.htm|website=ville-laigle.fr|publisher=Bourg-en-Bresse|language=fr|access-date=2019-11-12|archive-date=12 November 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191112111644/https://www.bourgenbresse.fr/164-relations-internationales.htm|url-status=live}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} * {{flagicon|GER}} [[Bad Kreuznach]], Nemčija * {{flagicon|UK}} [[Aylesbury]], Združeno kraljestvo * {{flagicon|ITA}} [[San Severo]], Italija * {{flagicon|ITA}} [[Parma]], Italija * {{flagicon|BEL}} [[Namur]], Belgija * {{flagicon|POL}} [[Brzeg]], Poljska * {{flagicon|TUN}} [[El Kef]], Tunizija {{div col end}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Franciji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje zadeve == {{Zbirka|Category:Bourg-en-Bresse}} * [http://www.bourg-en-bresse.org/ uradna stran] {{fr}} {{-}} {{Ain communes}} {{Préfectures of departments of France}} [[Kategorija:Občine departmaja Ain]] [[Kategorija:Prefekture Francije]] [[Kategorija:Mesta departmaja Ain]] {{normativna kontrola}} icx2ib8oe20bj7p20gwqj0xwiv72113 2 111509 6731430 6731123 2026-08-05T15:02:09Z Pinky sl 2932 6731430 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} {{smernica|WP:NV|WP:VIRI|WP:NAVAJAJ|WP:NAVEDI|WP:CITE}} {{nutshell|Navedite [[WP:RS|zanesljiv vir]]. Sklic lahko dodate tako, da izberete gumb [[File:VisualEditor citoid Cite button.png|x30px|alt="navedi"]] na vrhu [[Pomoč:Uvod v urejanje z vikioznačevanjem/1|urejevalnega polja]].<!--Note that this is the same in markup or Visual Editor, hurrah for simplicity--> V [[Pomoč:Wikibesedilo|označevalnem jeziku]], lahko sklic dodate ročno z uporabo [[Wikipedija:Navajanje virov]#Kako umestiti medbesedilni sklic z uporabo oznak ref|ref tags]]. Podrobnejši in uporabni načini navajanja virov so podrobneje opisani spodaj.}} '''Navedek''', '''referenca''' ali '''sklic''',{{notetag|Besede kot so ''navedek'', ''referenca'' ali ''sklic'' na slovenski Wikipediji uporabljajo v istem pomenu. Uporabniki na pogovornih straneh pogosto uporabljajo bolj neformalen jezik. V povzetkih urejanja ali predlogah, kjer je prostor omejen, se ''referenca'' pogosto skrajša v ''ref''. ''Opombe na koncu besedila'' se lahko nanašajo natančneje na navedbe z uporabo [[Pomoč:Sklici na koncu besedila|oblikovanja z oznako ref]] ali na razlagalno besedilo. Izraz ''končne opombe'' pa se nanaša predvsem na navedke, ki so umeščeni na koncu strani.}} enolično določi vir informacije, npr.: {{xt|{{navedi knjigo |last1=Ritter |first1=R. M. |date=2003 |title=The Oxford Style Manual |page=1 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-860564-5 |ref=none}}}} Wikipedijino pravilo o [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti]] zahteva [[Wikipedija:Medbesedilni sklici|medbesedilne sklice]] za vse trditve, ki so [[WP:BREME|izpodbijane ali bi utegnile biti izpodbijane]] kjerkoli v [[WP:Glavni imenski prostor|člankih]]. Ta stran pojasnjuje, kako umestiti in oblikovati oba dela navedka. Sklic ali referenca v članku ima običajno dva dela. Prvi del je odsek besedila, ki temelji na zunanjem viru ali iz njega navaja in je označen z [[WP:INCITE|medbesedilnim sklicem]].Ta je najpogosteje prikazan kot nadpisana številka [[Pomoč:Opombe pod črto|opombe]]:{{dummy ref}} Drugi nujni del pa je seznam popolnih referenc, ki vsebuje vse podrobnosti o viru v ustrezni obliki, kar bralcem omogoča, da vir najdejo in ga preverijo. V celotnem članku je treba uporabiti le en slog navajanja virov. Če članek že vsebuje navedke, ohranite doslednost z uporabo tega načina ali pa se pred spremembo posvetujte na pogovorni strani {{crossref|(načelo je opisane v razdelku {{section link||Variacije načina navajanja}})}}. Čeprav se je priporočljivo potruditi za pravilno navajanje citatov, je najpomembneje navesti dovolj podatkov za identifikacijo vira. Drugi bodo po potrebi izboljšali oblikovanje. Glejte: [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike]] za kratek uvod v dodajanje referenc z urejevalnikom kode in [[Wikipedija:Vizualni urejevalnik/Vodnik#Urejanje sklicev|Uporabniški priročnik za Vizualni urejevalnik]] za avtomatski način oblikovanja navedkov na Wikipediji. {{seznam smernic}} ==Tipi navedkov== {{Shortcut|WP:CITETYPE}} * '''Medbesedilni sklic''' pomeni vsako navedbo vira, ki jo dodamo neposredno ob besedilo, ki ga potrjuje, na primer na koncu stavka ali odstavka, običajno v obliki opombe. * '''Navedba avtorja v besedilu'''pomeni, da vir izjave vključimo neposredno v besedilo članka, na primer {{xt|Rawls trdi, da X.^[5]}} To naredimo vedno, ko želimo navesti avtorja ali govornik, na primer pri citatih, mnenjih ali nepreverjenih dejstvih. Taka navedba v besedilu ne vsebuje vseh podrobnosti o viru – to se na običajen način naredi v opombah. Glejte [[#Navedba avtorja v besedilu|Navedba avtorja v besedilu]] spodaj. * '''Splošen sklic''' je navedek, ki podpira vsebino, vendar z medbesedilnim sklicem ni povezana z nobenim natančno določenim delom besedila. Splošne reference so običajno navedene na koncu članka v razdelku »Sklici« ali »Reference«. Najpogosteje jih najdemo v manj razvitih člankih, ko celotna vsebina temelji na enem samem viru. V bolj razvitih člankih so lahko navedene tudi kot dopolnitev medbesedilnih sklicev. ===Kratki in polni sklici <span id="Shortened and full footnotes"></span><span id="Short citations"></span><span id="Kratki sklici"></span>=== {{anchor|CITESHORT|SFN}}{{shortcut|WP:KRATKISKLIC|WP:CITESHORT|WP:SFN}} * '''Polni sklic''' v celoti opredeli [[WP:PVIRI|zanesljiv vir]] in kjer je to primerno, navede tudi mesto v tem viru (kot je številka strani), kjer se podatek nahaja. Na primer: {{xt|Rawls, John. ''A Theory of Justice''. Harvard University Press, 1971, str. 1.}} Ta vrsta sklica se najpogosteje uporablja kot [[Pomoč:Sklici na koncu besedila|opomba]] in je najbolj uveljavljen način navajanja virov v člankih na Wikipediji. * '''Kratek sklic''' je medbesedilni sklic, ki pokaže natančno mesto v viru, vendar ne navaja vseh podrobnosti o samem viru. Nekateri članki na Wikipediji ga uporabljajo tako,da skupaj s številko strani navedejo le osnovne podatke o viru. Na primer, {{tag|ref|content=Rawls 1971, str. 1.}}, kar se izpiše kot {{xt|Rawls 1971, str. 1.}}. Te kratke sklice se uporablja skupaj s ''polnimi sklici'', ki so zbrani v ločenem razdelku »Reference« ali »Sklici« ali pa so bili v celoti navedeni že v kateri od prejšnjih opomb v članku Med kratkimi citati se uporabljajo oblike, kot so navedki avtor–datum ([[slog APA]], [[slog Harvard|Harvard]] ali [[The Chicago Manual of Style|Chicago]]), in avtor–naslov ali avtor–stranreferencing ([[The MLA Style Manual|slog MLA]] ali Chicago). Seznam opomb se samodejno ustvari v razdelku »Sklici«, ki stoji neposredno pred razdelkom »Viri« s popolnimi navedbami virov. Kratke sklice lahko zapišete ročno ali z uporabo predlog {{tl|sfn}} ali {{tl|harvnb}} ter predloge za sklicevanje {{tl|r}}. Kratke in popolne sklice se lahko poveže, da lahko bralec s klikom na kratko opombi odpre celotne podatke o viru. Za podrobnosti in rešitve pogostih težav glejte [[Predloga:sfn|dokumentacijo predloge]]. Tako so kratki sklici videti v urejevalnem polju: <syntaxhighlight lang="wikitext" line highlight="4,7-8"> Sonce je precej veliko,<ref>Miller 2005, str. 23.</ref> toda Mesec ni tako zelo velik.<ref>Brown 2006, str. 46.</ref> Sonce je tudi zelo vroče.<ref>Miller 2005, str. 34.</ref> == Sklici == <references /> == Viri == * Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51 (78). * Miller, Edward (2005). ''The Sun''. Academic Press. </syntaxhighlight> Tako so izpisani v članku:{{anchor|refnote}} {{quote article content|content= Sonce je precej veliko,<sup id="nbFoot01b" class="reference">[[#noteFoot01b|[1]]]</sup> toda Mesec ni tako zelo velik.<sup id="nbFoot02b" class="reference">[[#noteFoot02b|[2]]]</sup> Sonce je tudi zelo vroče.<sup id="nbFoot03b" class="reference">[[#noteFoot03b|[3]]]</sup> {{fake heading|Sklici|sub=3}} <ol class="references"> <li id="noteFoot01b">'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller 2005, str. 23.</li> <li id="noteFoot02b">'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown 2006, str. 46.</li> <li id="noteFoot03b">'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller 2005, str. 34.</li> </ol> {{fake heading|Viri|sub=3}} * Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51 (78). * Miller, Edward (2005). ''The Sun''. Academic Press. }} Kratke opombe, ki namesto datuma objave uporabljajo naslov, bi v članku bile videti takole: {{quote article content|content= {{fake heading|Sklici|sub=3}} <ol class="references"> <li id="noteFoot01b">'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller, ''The Sun'', str. 23.</li> <li id="noteFoot02b">'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown, "Size of the Moon", str. 46.</li> <li id="noteFoot03b">'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller, ''The Sun'', str. 34.</li> </ol>}} ==<span id="Kdaj navajati vire"></span><span id="Zakaj navajati vire"></span>Kdaj in zakaj navajati vire == {{Shortcut|WP:WHYCITE|WP:MINREF}} Z navajanjem virov v vsebini Wikipedije uporabnikom omogočate [[WP:PREVERI|preverjanje]], ali navedene trditve temeljijo na zanesljivih virih. S tem krepite [[zanesljivost Wikipedije]] in hkrati dokazujete, da vsebina [[WP:BIR|ne predstavlja izvirnega raziskovanja]]. Hkrati bralcem olajšate dostop do [[WP:POVEZAVA|dodatnih informacij]] o obravnavani temi, z ustreznim navajanjem avtorstva pa se izognete [[Plagiatorstvo|plagiatorstvu]] vira vaših besed ali idej. Vsa vsebina, ki je [[WP:P|sporna ali bo po vsej verjetnosti za koga sporna]], potrebuje vir. Če za takšne trditve ni mogoče najti zanesljivih virov, bodo najverjetneje odstranjene iz članka. Navedba vira je obvezna tudi pri vsakem dobesednem navajanju, ne glede na uporabo narekovajev, ali pri zelo tesnem povzemanju prvotnega besedila. Vendar potreba po navajanju virov ni omejena le na te primere: urednike vedno spodbujamo, da dodajajo ali izboljšujejo sklice za katere koli informacije v članku. Viri so še posebej pomembni pri trditvah o živečih osebah, zlasti kadar so te trditve sporne ali potencialno žaljive. V skladu s [[WP:BŽO|pravilom o biografijah živečih oseb]] bodo nepreverjene informacije te vrste najverjetneje nemudoma odstranjene. [[Pomoč:Povezava#Wikipovezave (notranje povezave)|Wikipovezave]] niso zanesljiv vir, čeprav vodijo do strani z informacijami o določeni temi. Če odsek s povezane strani kopirate ali vključite (transkludirate), morate vire v kopiranem odseku znova navesti, tudi če so na prvotni strani že navedeni. Uporabniki morajo biti previdni pri kopiranju vsebin z nezanesljivimi viri ali delov, kjer članek Wikipedije vira ne povzema natančno.Pred kopiranjem ali prenosom besedila je vir vedno treba prebrati ter preveriti njegovo verodostojnost in točnost navedb. Navajanje virov je še posebno pomembno pri pisanju o mnenjih o določeni stvari. [[Wikipedija:Brez zavajajočih besed|Izogibajmo se zavajajočih besed]], kot npr. »Nekateri pravijo, da ...« Naše pisanje mora biti [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivo]]: poiščimo določeno osebo ali skupino s takim mnenjem in navedimo zanesljiv vir, v katerem je oseba izrazila to mnenje. Wikipedija ni mesto za izražanje naših lastnih mnenj ali za [[WP:BIR|izvirno raziskovanje]]. Ker gre za slovensko Wikipedijo, naj bodo, če je le mogoče, navedeni viri v slovenščini. Ti imajo pri enaki kakovosti vselej prednost pred viri v tujih jezikih. Kadar navajamo drug vir jezika, je treba poleg navedka v izvornem jeziku navesti tudi slovenski prevod. ===Navedimo vir, ki smo ga uporabili sami=== Skopirati navedek iz posrednega vira je primerno le, kadar jasno navedemo, da gre za posredni vir. Morda smo na kateri izmed spletnih strani našli podatke, ki naj bi izvirali iz določene knjige. Če se nismo sami prepričali, da so podatki resnično iz te knjige, je naš vir, ki ga moramo navesti, spletna stran. Verodostojnost članka je odvisna od verodostojnosti tako knjige kot tudi spletne strani, to pa mora biti jasno zapisano v članku. Kadar navajamo iz knjige, vedno navedemo strani knjige, od koder smo podatke povzeli. Mnogi ne bodo šli prelistavat celotne knjige, da bi se prepričali v verodostojnost podatkov. ===Dodajanje vsebine biografijam živečih oseb=== {{glavni|Wikipedija:Biografije živečih oseb}} Biografije živečih oseb je treba iz pravnih in etičnih razlogov še posebej skrbno podkrepiti z viri. Vsa negativna vsebina o živečih osebah se mora sklicevati na [[Wikipedija:Zanesljiv vir|zanesljiv vir]]. Ne čakajmo, da bo vir zahteval drug urejevalec. Kadar naletimo &mdash; bodisi v članku ali na pogovorni strani &mdash; na negativno vsebino o živečih osebah, ki ni podprta z viri ali je z njimi slabo podprta, jo '''takoj odstranimo!''' Ne pustimo je v članku in ne sprašujmo za vir. Ne prestavljajmo je na pogovorno stran. To velja za vsebino tako biografije kot katerega koli drugega vira. ===Dobesedno navajanje=== Pri navajanju objavljenega gradiva je vedno treba pripisati vir, ki naj bo neposredno za navedkom. Sam navedek pa naj bo znotraj dvojnih narekovajev &mdash; »takole« &mdash; oz. kadar gre za navedek v navedku, znotraj enojnih narekovajev &mdash; »tu je tak 'navedek' kot zgled.« Pri dolgih navedkih si pomagajmo s [[:Kategorija:Predloge za citate|predlogami za citate]]. === Multimedija === Podrobnosti o izvoru in avtorskih pravicah slike ali druge medijske datoteke morajo biti navedene na njeni strani z opisom. [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Opisi slik|Opisi pod sliko]] morajo biti opremljeni z viri po enakih pravilih kot preostali del članka. Navedba vira ni potrebna za opise, kot je [[WP:DOSTOPNESLIKE|alt besedilo za slike]], ki jih je mogoče preveriti neposredno iz same slike, ali za besedilo, ki zgolj identificira delo (npr., opis slike "''[[Sejalec (Grohar)|Sejalec]]'' (1907)" za ''[[:Slika:Ivan Grohar - Sejalec.jpg]]''). * Pri slikah je treba na opisni strani obvezno navesti podatke o viru in [[Wikipedija:Oznake avtorskih pravic|oznako avtorskih pravic]]. * Kadar gre za sliko s spleta, navedimo spletni naslov ter datum (URL). Npr.: "Vir: http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/4280841.stm (20.02.2005)" * Kadar gre za sliko z vira, ki ni na spletu, moramo to jasno napisati. Zgled: "Vir: Skenirano iz knjige v javni lasti Naslov knjige, ..." * Iz pravnih in informativnih razlogov je pomembno navesti avtorja slike (posebno, kadar se razlikuje od vira). Nekatere avtorskopravne licence ''zahtevajo'', da navedemo izvirnega avtorja. ===Kdaj <em>ne</em> uporabljamo sklicev=== {{Shortcut|WP:WHENNOTCITE}} Sklicevanje se pogosto {{em|ne}} uporablja na [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Razločitvene strani|razločitvenih straneh]] (saj morajo biti viri navedeni v ciljnih člankih). Sklici so pogosto izpuščeni v [[WP:UVODČLANKA|uvodnem delu]] članka, v kolikor uvod povzema informacije, ki so podrobneje utemeljene kasneje v besedilu. Kljub temu morajo biti navedki in sporne trditve, zlasti če se nanašajo na živeče osebe, podprti z viri tudi v uvodu. Za več informacij glejte [[WP:SKLICIUVODA]]. ===Zaporedno navajanje istega vira=== {{shortcut|WP:CONSECUTIVECITE}} Sklici morajo biti umeščeni na konec besedila, ki ga podpirajo. Gradivo (npr., dejstvo, da so sloni sesalci), ki se v istem odstavku ponovijo večkrat, ne potrebujejo medbesedilnega sklica ob vsaki omenitvi. Če to dejstvo zapišete večkrat, vir navedite le ob prvi uporabi. IIzogibajte se kopičenju nepotrebnih virov za ista dejstva, kot prikazuje spodnji primer: <blockquote>Sloni so veliki{{dummy ref|1}} kopenski{{dummy ref|2}} sesalci{{dummy ref|3}} ... Slonovi zobje{{dummy ref|4}} se zelo razlikujejo{{dummy ref|4}} od zob večine drugih sesalcev.{{dummy ref|3}}{{dummy ref|4}} Za razliko od večine sesalcev,{{dummy ref|3}} ki jim zrastejo mlečni zobje{{dummy ref|5}} in jih nato nadomestijo s stalno garnituro odraslih zob,{{dummy ref|4}} imajo sloni cikle menjave zob{{dummy ref|5}} skozi vse svoje{{dummy ref|6}} življenje.{{dummy ref|4}}</blockquote> To pravilo ne velja za sezname in tabele, pa tudi ne v primerih, ko [[WP:INTEGRITY|več različnih virov podpira posamezne dele odstavka ali besedila]]. == Medbesedilni sklici == {{bližnjica|WP:IC|WP:ILC|WP:INCITE|WP:INLINECITE}} Sprotno navajanje v besedilu (t.i. »inline citation« ali medbesedilni sklici) je zaželeno, saj je na ta način možno pripisati posamezno trditev nekemu viru oz. celo navesti stran v viru, kjer se ta trditev nahaja. Pri dolgem članku z veliko viri tako bralcu ni treba preiskati vseh, da bi preveril trditev. ===<span id="Adding the citation"></span><span id="Inline reference"></span><span id="Footnotes and references"></span>Kako umestiti medbesedilni sklic z uporabo oznak ref === {{Shortcut|WP:CITEFOOT}} {{hatnote|Več informacij: [[Pomoč:Sklici na koncu besedila#Sklici na koncu besedila: osnove|Sklici na koncu besedila: osnove]]}} Sklic na koncu besedila ustvarite tako, da na ustrezno mesto v besedilu članka vstavite sintakso <code><nowiki><ref>...</ref></nowiki></code>, na primer: * <syntaxhighlight lang="wikitext" inline>Pravičnost je človeški izum.<ref>Rawls, John. ''A Theory of Justice''. Harvard University Press, 1971, str. 1.</ref> Ta ...</syntaxhighlight> kar bo izpisano približno takole: * Pravičnost je človeški izum.{{dummy ref|1}} Ta ...tex Poleg tega je treba na koncu generirati tudi sam seznam opomb, kjer se besedilo sklica dejansko izpiše. Več o tem si lahko preberete v {{slink||Kako ustvariti seznam sklicev}}. Kot v zgornjem primeru se oznake za sklic običajno postavljajo {{em|za}} ločili, kot so pike in vejice. Upoštevajte tudi, da se pred oznako za sklic ne dodaja presledka. Poleg tega sklici ne smejo biti umeščeni znotraj naslovov razdelkov ali v isto vrstico z njimi. Sklic je treba navesti neposredno ob besedilu, ki ga podpira, saj se s tem zagotovi [[#Povezanost besedilo-vir|povezanost med besedilom in virom]]. Če je posamezna beseda ali besedna zveza posebej sporna, se lahko medbesedilni sklic doda neposredno ob to mesto v stavku. V ostalih primerih običajno zadošča, da se sklic doda na koncu stavka ali odstavka, pod pogojem, da je jasno, kateri vir podpira kateri del besedila. ====Izogibanje kopičenju==== {{Anchor|List-defined_references}} {{Shortcut|WP:ILCLUTTER|WP:INLINECLUTTER|WP:INLINECITECLUTTER}} Medbesedilni sklici lahko znatno povečajo obseg wikibesedila v urejevalnem oknu, zaradi česar postane nepregledno in težko za urejanje. Obstajata dva glavna načina za preprečevanje [[vizualno onesnaženje|navlake]] v oknu za urejanje: * Uporaba [[WP:LDR|sklicev definiranih v seznamu]], kjer celotno kodo sklica zberete v razdelku s sklici, v besedilo pa vstavite le skrajšano oznako, na primer <code><nowiki><ref name="Smith 2001, str99" /></nowiki></code>. * Vstavljanje [[#Kratki sklici|kratkih sklicev]] (glejte spodaj), ki se nato sklicujejo na celoten seznam uporabljenih virov. Enako kot pri drugih načinih navajanja virov se ne sme množično spreminjati formata sklicevanja brez predhodnega soglasja urednikov. Čeprav je mogoče sklice, opredeljene v seznamu sklicev, spreminjati z [[Wikipedija:Vizualni urejevalnik|vizualnim urejevalnikom]], jih je mogoče dodati ali odstraniti le z [[Pomoč:Urejanje strani|besedilnim urejevalnikom]]. Upoštevajte, da bodo neuporabljeni sklici iz seznama povzročili napakovno sporočilo. ====Ponavljajoči se sklici==== {{shortcut|WP:REPEATCITE}} {{hatnote|Nadaljnje informacije: [[Pomoč:Sklici na koncu besedila#Sklici na koncu besedila: večkratna uporaba istega vira|Sklici na koncu besedila: večkratna uporaba istega vira]]}} Če želite isti medbesedilni sklic ali sklic na koncu besedila uporabiti večkrat, uporabite funkcijo [[WP:REFNAME|poimenovanih sklicev]]. Sklicu najprej določite ime in vpišite {{tag|ref|params=name="<var>ime</var>"|content=besedilo sklica}}. Tak poimenovani sklic lahko nato poljubno krat ponovite pred ali po njegovi prvotni definiciji. Za ponovno uporabo preprosto vpišite ime prejšnjega sklica: {{tag|ref|params=name="<var>ime</var>"|s}}. Uporaba poševnice pred <code>&gt;</code> pomeni, da se značka zapre sama. Zato poleg nje ne smete uporabiti samostojne zapiralne značke {{tag|ref|c}}. Besedilo v <code>ime</code> je lahko skoraj poljubno{{nsmdns}}vendar ne sme vsebovati samo številk. Če ime vsebuje presledke, ga morate obvezno postaviti v dvojne narekovaje. Postavitev vseh poimenovanih sklicev v dvojne narekovaje je priporočljivo, saj pomaga drugim urejevalcem, ki tega pravila morda ne poznajo. Za lažje vzdrževanje strani naj bo ime sklica smiselno povezano z virom, na primer "avtor leto stran": {{tag|ref|params=name="<var>Smith 2005 str94</var>"|content=besedilo sklica}}. Za ime sklica uporabite ravne narekovaje <code>"</code>. Ne uporabljajte druge vrste narekovajev kot so <code>“ ”</code> ali <code>» «</code>, ki se obravnavajo kot znak in ne kot ločilo. Če ob prvem poimenovanju sklica uporabite eno vrsto narekovajev, ob ponovitvi pa drugo, bo stran javila napako. ====<span id="MultiPages"></span>Navajanje več strani iz istega vira==== {{anchor|IBID|op.cit.}}{{shortcut|WP:IBID|WP:OPCIT}} Kadar članek navaja več različnih strani iz istega vira, se z eno od naslednjih možnosti izognete ponavljanju obsežnih in skoraj enakih polnih sklicev: * [[WP:REFNAME|Poimenovani sklici]] s seznamom strani v parametru [[Pomoč:Slog navajanja 1#Strani|{{para|pages}}]] v predlogah {{navedi xxx}} (pri velikem številu strani lahko postane nepregledno) * Poimenovani sklici v povezavi s predlogama {{tlx|rp}} ali {{tlx|r}} za navedbo strani * [[WP:CITESHORT|Kratki sklici]] Uporaba okrajšav, kot sta ''[[ibid.]]'', ''[[id.]]'', je odsvetovana, saj se povezave ob dodajanju novih sklicev lahko pokvarijo. Izraz ''[[op. cit.]]'' je manj sporen, ker se izrecno nanaša na že naveden sklic v članku, vendar vsi bralci ne poznajo pomenov teh izrazov. Če je v članku uporaba izraza ''ibid'' obsežna, članek označite s predlogo {{tlx|ibid}}. ===Katere informacije vključiti <span id="Putting together the citation"></span><span id="HOW"></span>=== {{shortcut|WP:NAVEDIKAKO|WP:CITEHOW|WP:HOWCITE}} Spodaj je seznam, v katerem so navedene informacije, ki jih zagotavlja tipični sprotni navedek ali vir. Te informacije identificirajo vir, ga bralcu pomagajo najti in (v primeru sprotnega navedka) označijo mesto v viru, kjer se informacijo lahko najde. (Če članek uporablja [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila]] ali [[#Kratki sklici|kratke sklice]], potem se medbesedilni sklici nanašajo na to informacijo v skrajšani obliki, kot je opisano v ustreznem poglavju zgoraj.) ===Zgledi=== [[File:Good citations vs bad citations.jpg|thumb|Use details in citing. Citations 1–3 are good, while citations 4–6 should be improved.]] ====Knjige==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi knjigo}}.}} Sklici na knjige tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * naslov knjige v poševni pisavi * številka zvezka, kjer je to ustrezno * kraj nastanka publikacije * ime založnika * letnica objave * poglavje ali številka strani, kjer je to ustrezno * izdaja, če to ni prva izdaja * Številki [[ISBN]] in [[COBISS]], kjer je to možno Nekatere knjige imajo poglavja različnih avtorjev. Sklici na poglavja v knjigi z različnimi avtorji tipično vsebujejo: :*ime avtorja oz. avtorjev :*naslov poglavja :*ime urednika knjige :*ime knjige in druge podrobnosti (kot zgoraj) :*številka poglavja ali številka strani poglavja je neobvezno V nekaterih primerih je na [[Recto and verso|vhrbtni strani]] naslovne strani knjige lahko navedeno »Ponatisnjeno s popravki XXXX« ali podobno, pri čemer je »XXXX« letnica. Gre za drugačno različico knjige na enak način, kot so drugačne različice posamezne izdaje. To navedite v svojem sklicu. Za nadaljnje informacije glejte {{sectionlink||Datumi in ponatisi}}. ====Časopisni članki==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi časopis}}.}} Sklici na članke v časopisih, revijah tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * kompleten datum (pri mesečniku mesec in leto, pri tedniku in dnevniku dan, mesec in leto) publikacije * naslov članka znotraj narekovajev * ime časopisa v poševni pisavi * letnik, številka zvezka v letniku in številke strani * [[DOI]] in/ali drugi identifikatorji, kjer je to možno ====Novice==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi novice}}.}} Sklici na novičarske članke tipično vsebujejo: * [[byline|vrstica z avtorstvom]] (avtorjevo ime), če obstaja * naslov članka * ime časopisa v ležeči pisavi * kraj izida (če ni vključen v ime časopisa) * datum izida * številke strani so neobvezne in se lahko nadomestijo z negativnimi številkami na mikrofilmih ====Spletne strani==== {{shortcut|WP:NAVEDISPLET|WP:CITEWEB}} {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi splet}}.}} Sklici na spletne strani tipično vsebujejo: * URL spletne strani, {{em|kjer se nahaja navedena vsebina}}. Kadar ni mogoče ustvariti povezave do posameznega dokumenta, lahko navedete navodila za iskanje (glejte npr. {{tlx|Navedi DAT}}) ali pa dodate povezavo do arhivirane kopije. * ime avtorja oz. avtorjev * naslov članka znotraj narekovajev * ime spletne strani * založnik, če je poznan * datum objave * številka strani (kjer je to uporabno) * datum pridobitve podatkov (zahtevano, če je datum objave strani nepoznan) ====Zvočni posnetki==== Sklici na zvočne posnetke tipično vsebujejo: * ime skladatelja oz. skladateljev/piscev pesmi/piscev scenarija * ime oz. imena izvajalcev * naslov pesmi ali zapisa v narekovajih * naslov albuma v poševni pisavi (kjer je to uporabno) * letnica izdaje * medij (npr: LP, avdio kaseta, CD, MP3 datoteka) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno Ne navajajte celotnega opusa posameznega izvajalca. Namesto tega ustvarite posamezen sklic za vsako delo, ki ga uporabite v svojem besedilu. ====Film, TV ali video posnetki==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi AV medij}}.}} Sklici za filme, TV epizode ali video posnetke tipično vsebujejo: * ime režiserja * ime producenta, če je le-to pomembno * imena glavnih igralcev * za TV epizodo je naslov epizode v narekovajih * naslov filma ali TV serije v poševni pisavi * ime studia * letnica objave * medij (npr: film, videokaseta, DVD) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno ====<span id="Wikidata"></span>Wikipodatki==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi Q}}. Za dodajanje virov v same Wikipodatke glejte [[Wikipedija:Kako dodati vire v Wikipodatke]].}} Wikipodatke v največji meri ustvarjajo uporabniki, zato jih v člankih ne smemo navajati kot neposreden vir (enako kot za vire ne uporabljamo člankov iz drugih jezikovnih različic Wikipedije). Vendar pa se podatki iz Wikipodatkov lahko neposredno vključijo v članke; kar se najpogosteje uporablja za zunanje povezave ali vsebino infopolj. Na primer, več kot dva milijona zunanjih povezav iz Wikipodatkov je prikazanih prek predloge {{tlx|Normativna kontrola}}. Uporaba Wikipodatkov v slovenski Wikipediji je sprožila precej razprav zaradi nevarnosti vandalizma in vprašljive zanesljivosti virov. Čeprav glede uporabe Wikipodatkov ni konsenza, velja splošno pravilo, da morajo biti vključeni podatki enako zanesljivi kot preostala vsebina Wikipedije. Zato [[Modul:WikidataIB]] in nekateri sorodni moduli ter predloge privzeto izključijo podatke brez navedenih virov, medtem ko drugi moduli, kot je [[Modul:Wikidata]], tega ne počnejo. Za vključitev (transkluzijo) predmeta iz Wikipodatkov jmorate poznati njegovo [[d:Wikidata:Glossary#QID|QID (Q number)]]. Številko QID lahko najdete tako, da v Wikipodatkih poiščete predmet po imenu ali [[Digital object identifier|identifikatorju digitalnega objekta (DOI)]]. V Wikipodatkih je lahko vsak element, na primer knjiga, časopisni članek, glasbeni posnetek, notni zapis ali kateri koli drug predmet predstavljen kot strukturiran predmet. Predlogo {{tlx|Navedi Q}} lahko uporabite za navajanje del, katerih metapodatki so v Wikipodatkih, če to delo ustreza standardom Wikipedije. Od decembra 2020 dalje predloga {{tlx|Navedi Q}} ne podpira zapisov avtorjev v oblik »priimek, ime« ali v vancouverskem slogu, je ne uporabljajte v člankih, kjer je tak zapis [[WP:CITEVAR|glavni slog navajanja]]. ====Drugo==== Glejte tudi: * {{tl|navedi zaznamke iz AV medija}} * {{tl|navedi strip}} * {{tl|navedi konferenco}} a poročila s konferenc ali referate * {{tl|navedi sodišče}} za sodne primere ali pravne odločitve * {{tl|navedi zakon}} za zakon ali pravni akt * {{tl|navedi enciklopedijo}} * {{tl|navedi epizodo}} za TV ali radio nadaljevanke/ serije * {{tl|navedi poštni seznam}} * {{tl|navedi zemljevid}} * {{tl|navedi novičarsko skupino}} * {{tl|navedi patent}} za patente * {{tl|navedi sporočilo za javnost}} * {{tl|navedi poročilo}} * {{tl|navedi disertacijo}} * {{tl|navedi videoigro}} ===Določanje dela vira=== {{shortcut|WP:ŠTSTRANI|WP:PAGENUM}} Pri navajanju obsežnih virov je treba natančno določiti, kateri del vira navajate. ==== Knjige in tiskani članki ==== {{shortcut|WP:EKNJIGA|WP:EBOOK}} Navedite številko strani ali razpon strani. Številke strani niso potrebne, če se sklicujete na knjigo ali članek kot celoto. Ko navedete številko strani, je koristno navesti tudi različico vira (datum in izdajo za knjige), saj se lahko postavitev, oštevilčenje, dolžina itd. med izdajami razlikujejo. Če v [[elektronska knjiga|elektronskih knjigah]] ali tiskanem gradivu ni številk strani, lahko uporabite druge načine za določitev ustreznega dela obsežnega dela, kot so številka poglavja, naslov razdelka ali določena {{linktext|iztočnica}}. V predlogi {{tl|navedi knjigo}}, lahko parametra {{para|chapter}} ali {{para|at}} vključujeta te podatke. Pri nekaterih delih, kot so gledališke igre in stara dela, obstajajo standardne metode sklicevanja na razdelke, na primer, na primer »1. dejanje, 2. scena« za igre in [[Bekkerjevo številčenje|Bekkerjeva števila]] za Aristotlova dela. Uporabite te metode, kadar koli je to primerno. ====Avdio in video viri==== NNavedite čas, ko se zgodi dogodek ali drug pomemben trenutek. Bodite čim bolj natančni glede različice vira, ki ga navajate; filmi so na primer pogosto izdani v različnih izdajah ali »rezih«. Zaradi razlik med formati in predvajalno opremo natančnost v nekaterih primerih morda ne bo popolna. Vendar pa številne vladne agencije ne objavljajo zapisnikov in prepisov, temveč na spletu objavljajo videoposnetke uradnih srečanj; na splošno so podizvajalci, ki skrbijo za avdiovizualno opremo, precej natančni. ===Povezave in ID-številke=== Sklic idealno vključuje povezavo ali identifikacijsko ID številko, ki urednikom olajša iskanje izvirnika. Če imate povezavo URL (spletna stran), jo lahko dodate k naslovnemu delu sklica. Ko boste takšno navedbo dodali na Wikipedijo, se bo dolg spletni naslov skril, sam naslov pa bo postal klikljiv. To storite tako, da URL in naslov zaprete v oglate oklepaje—najprej URL, nato presledek in nato dodate naslov. Na primer: <syntaxhighlight lang="moin">''[https://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol66/mono66-7.pdf IARC Monographs On The Evaluation Of Carcinogenic Risks To Humans – Doxefazepam]''. International Agency For Research On Cancer (IARC). 66: 97–104. 13.–20. februar 1996.</syntaxhighlight> Pri virih, ki obstajajo samo na spletu in nimajo navedenega datuma objave, morate obvezno dodati datum »Pridobljeno« (dan, ko ste spletno stran obiskali). Ta podatek je ključen, če se vsebina strani kasneje spremeni. Primer zapisa: {{xt|Pridobljeno 15. julija 2011}}. Lahko pa uporabite tudi parameter [[Wikipedia:RefToolbar 2.0#Automatic date insertion|access-date]], ki je del funkcije za samodejno vstavljanje datumov v urejevalnem oknu [[Wikipedija:refToolbar 2.0|refToolbar 2.0]]. Na konec sklica lahko dodate tudi ID-številko. To je lahko [[ISBN]] za knjige, [[Digital object identifier|DOI]] (digitalni identifikator objekta) za strokovne članke in nekatere e-knjige, ali pa druge identifikacijske številke iz specifičnih podatkovnih baz, kot je kratica PMID za medicinske članke na portalu Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti preverljiv v uglednih knjižnicah, arhivih ali zbirkah. Če nekdo dvomi o obstoju vira, ker nima zunanje povezave, lahko njegovo dostopnost dokažete na več načinov (kar pa še ne pomeni avtomatsko, da je vir tudi [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljiv]]): z navedbo številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; s povezavo do obstoječega članka na Wikipediji o tem viru (o sami knjigi, avtorju ali založniku); ali pa tako, da na pogovorni strani napišete, [[WP:COPYVIO|kratek]] in smiseln citat neposredno iz gradiva. ====Povezovanje na strani v datotekah PDF==== {{anchor|PDF|pdf}} {{shortcut|WP:POVEZAVESTRANI|WP:PAGELINKS|WP:BOOKLINKS}} Povezave do dolgih dokumentov PDF lahko naredite bolj priročne tako, da bralce usmerite na točno določeno stran. To storite z dodajanjem <code>#page=<var>n</var></code> na konec URL-ja dokumenta, pri čemer je n številka strani. Na primer, če kot URL sklica uporabite <code><nowiki>https://www.domain.com/document.pdf#page=5</nowiki></code>, se bo v vsakem pregledovalniku PDF, ki podpira to funkcijo, prikazala peta stran dokumenta. Če pregledovalnik ali brskalnik te funkcije ne podpira, bo namesto tega prikazal prvo stran. ====Povezovanje na Google Knjige==== {{shortcut|WP:GBOOKS}} [[Google Books]] včasih omogoča neposredno povezovanje na oštevilčene strani knjig. Povezave do določenih strani so neobvezne in jih je treba dodati le, ko je na voljo predogled knjige; v pogledu izrezkov (snippet view) ne bodo delovale. Upoštevajte, da se razpoložljivost razlikuje glede na lokacijo. To se lahko zapiše na več načinov, s predlogami za navajanje ali brez njih: *Rawls, John. [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18. *Ali s predlogo: {{navedi knjigo |last=Rawls |first=John |title=A Theory of Justice |publisher=Harvard University Press |date=1971 |page=18 |url=https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 |via=Google Books}} *[https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971, str. 18]. *[https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971], str. 18. *Rawls 1971, [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 str. 18]. *Rawls 1971, [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 18]. V načinu urejanja lahko URL za 18. stran knjige ''[[A Theory of Justice]]'' vnesete takole z uporabo predloge {{tlx|Navedi knjigo}}: <syntaxhighlight lang="wikitext">{{navedi knjigo |last=Rawls |first=John |date=1971 |title=A Theory of Justice |url=https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 |publisher=Harvard University Press |page=18 |via=Google Books}}</syntaxhighlight> ali pa takole, ročno oblikovano, kot v prvem od zgornjih primerov: <syntaxhighlight lang="wikitext">Rawls, John. [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18.</syntaxhighlight> Ko je številka strani [[Rimske številke|rimska številka]], kar je običajno na začetku knjig, je URL za [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PR17 page xvii] (rimska številka 17) iste knjige videti takole:<br /> {{in5}}<code><nowiki>https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PR17</nowiki></code><br /> Oznaka <samp>&pg=PR17</samp> pomeni »stran, rimska 17«, za razliko od prej navedenega URL-ja z oznako <samp>&pg=PA18</samp>ki pomeni »stran, [[Arabske številke|arabska]], 18«. Povežete se lahko tudi na vstavljeno stran (tipped-in page), kot je neoštevilčena stran s slikami med dvema običajnima stranema. (Če stran vsebuje sliko, ki je zaščitena z avtorskimi pravicami, jo bo nadomestilo drobno obvestilo z napisom »copyrighted image«.) URL za [https://books.google.com/books?id=dBs4CO1DsF4C&pg=PA304-IA11 enajsto vstavljeno stran, dodano za stranjo 304] v knjigi ''The Selected Papers of Elizabeth Cady Stanton and Susan B. Anthony'', je videti takole:<br /> {{in5}}<code><nowiki>https://books.google.com/books?id=dBs4CO1DsF4C&pg=PA304-IA11</nowiki></code><br /> Oznako <samp>&pg=PA304-IA11</samp> lahko razlagamo kot »stran, arabska 304; vstavljeno za: 11«. Upoštevajte, da nekatere predloge pravilno podpirajo povezave le v parametrih, ki so posebej zasnovani za spletne naslove, kot sta {{para|url}} in {{para|archive-url}}, in da lahko vstavljanje povezav v druge parametre povzroči nepravilno delovanje povezav ali pa pokvari izhodne [[COinS]] metapodatke. Vendar pa so parametri {{para|page}} in {{para|pages}} v vseh predlogah {{cs1}}/{{cs2}}, družinah predlog v slogu {{tlx|sfn}}- in {{tlx|harv}}, ter predloge {{tlx|r}}, {{tlx|rp}} in {{tlx|ran}} zasnovani tako, da so v tem pogledu prav tako varni. Orodje [https://citer.toolforge.org/ Citer] vam je lahko v pomoč. Uporabniki lahko citat v Google Books povežejo tudi z posameznimi naslovi prek kratke [[Trajna povezava|trajne povezave]] (permalink), ki se konča z ustrezno številsko kodo ISBN, [[OCLC]] ali [[Library of Congress Control Number|LCCN]] numerical code, npr.: <code><nowiki>https://books.google.com/books?vid=ISBN0521349931</nowiki></code>, akar je trajna povezava do knjige v Google Books z [[International Standard Book Number|ISBN]] kodo 0521349931. Za več podrobnosti si lahko ogledate [https://support.google.com/books/partner/answer/3474239?hl=en/ Navodila in pojasnila] na strani support.google.com. ===Povejte, kje ste <em>vi</em> to prebrali <span id="SAYWHEREYOUGOTIT"></span>=== {{shortcut|WP:POVEJKJESITOPREBRAL|WP:SAYWHEREYOUREADIT|WP:SAYWHEREYOUGOTIT|WP:SWYRT|WP:SWYGT|WP:SAYWHERE}} »Povejte, kje ste {{em|vi}} to prebrali« sledi praksi iz akademskega pisanja, po kateri vir neposredno navajamo le, če smo ga prebrali sami. Če je vaše poznavanje vira posredno—na primer, če ste prebrali Novaka (2010), ki navaja Horvata (2009), in želite uporabiti Horvatove (2009) ugotovitve—jasno navedite, da vaše poznavanje Horvata temelji na vašem branju Novaka. Pri navajanju vira zapišite naslednje (to besedilo služi le kot primer): {{quote|Janez Horvat (2009). ''Ime Knjige, Ki Je Nisem Videl'', Mladinska knjiga, str. 99, navedeno v Pavel Novak (2010). ''Ime Enciklopedije, Ki Sem Jo videl'', Mladinska knjiga, str. 29.}} Ali če uporabljate kratke sklice: {{quote|Horvat (2009), str. 99, navedeno v Novak (2010), str. 29.}} Enako pravilo velja tudi za navajanje virov pri slikah in drugih medijskih datotekah v članku. '''Opomba''': Nasvet, da »navedete, kje ste {{em|vi}} to prebrali«, {{em|ne}} pomeni, da morate navesti iskalnike, spletna mesta, knjižnice, knjižnične kataloge, arhive, naročniške storitve, bibliografije ali druge vire, ki so vas pripeljali do Horvatove knjige. Če ste knjigo ali članek prebrali sami, je to vse, kar morate navesti. Ni vam treba opredeliti {{em|kako}} ste jo pridobili in prebrali. Dokler ste prepričani, da ste prebrali resnično in natančno kopijo, ni pomembno, ali ste gradivo prebrali z uporabo spletne storitve, kot je Google Books; s predogledom na spletnih straneh prodajalcev knjig, kot je Amazon; v svoji knjižnici; prek [[Wikipedija:PAYWALL|plačljivih spletnih zbirk skeniranih publikacij]], kot je [[JSTOR]]; na elektronskem bralniku (razen če to vpliva na številčenje strani) ali na kateri koli drug način. ===Datumi in ponatisi=== {{anchor|Datumi in ponatisi starejših publikacij|Dates and reprints of older publications}} Knjigi, ki je ponatisnjena ali natisnjena po naročilu, določite datum prvega izida te izdaje. Na primer, če je bila knjiga izdana leta 2005, ponatis iz leta 2007 pa je enak, jo datirajte v leto 2005. Če so bile v ponatisu narejene vsebinske spremembe, kar je včasih na zadnji strani označeno z »Ponatis s popravki« (ang. ''Reprinted with corrections''), nnavedite prvotno izdajo in dodajte letnico popravljenega ponatisa (na primer »1. izd., ponatis s popravki 2005«). Uredniki se morajo zavedati, da se starejški viri (zlasti tisti v javni lasti) včasih ponatisnejo z modernimi datumi izdaje; obravnavajte jih kot nove objave. Ko se to zgodi in zahtevani slog navajanja to zahteva, navedite {{em|oba}} datuma izdaje, novega in izvirnega, na primer: * {{navedi knjigo |last=Darwin |first=Charles |date=1964 |orig-date=1859 |title=On the Origin of Species |edition=faksimile 1. |publisher= Harvard University Press}} To se v predlogah {{tlx|citat}} in {{tlx|navedi knjigo}} izvede samodejno, če uporabite parameter {{para|orig-date}}. Lahko pa podatke o ponatisu dodate tudi kot besedilno opombo: * {{navedi knjigo |last=Boole |first=George |title=An Investigation of the Laws of Thought on Which Are Founded the Mathematical Theories of Logic and Probabilities |date=1854 |publisher= Macmillan}} Ponatis s popravki, Dover Publications, New York, NY, 1958. ===Sezonski datumi izdaje in različni koledarski sistemi===<!--This heading is linked to from WP:Manual_of_Style#Seasons and may also be from WP:Manual_of_Style#Titles.--> Datume izdaje, tako za starejše kot za novejše vire, pišite tako, da bralcu pomagate najti publikacijo in potrditi, da je našel pravo. Na primer, če je datum izdaje zapisan v julijanskem koledarju, ga ni treba pretvarjati v gregorijanski koledar. Če je bil datum izdaje opredeljen z letnim časom ali praznikom, na primer »zima« ali »božič« določenega leta ali dvoletnega obdobja, ga ne pretvarjajte v specifičen mesec ali datum, kot sta {{!xt|julij–avgust}} sli {{!xt|25. december}}. Če je publikacija navaja sezonske in specifične datume, dajte prednost specifičnim. ===Additional annotation=== {{shortcut|WP:ANOTACIJA|WP:ANNOTATION|WP:FOOTQUOTE|WP:FQ}} In most cases it is sufficient for a citation footnote simply to identify the source (as described in the sections above); readers can then consult the source to see how it supports the information in the article. Sometimes, however, it is useful to include additional [[annotation]] in the footnote, for example to indicate precisely which information the source is supporting (particularly when a single footnote lists more than one source – {{crossref|see {{section link||Združevanje sklicev}} and {{section link||Povezanost besedilo-vir}}, below}}). A footnote may also contain a relevant quotation from the source. This is especially helpful when the cited text is long or dense. A quotation allows readers to immediately identify the applicable portion of the reference. Quotes are also useful if the source is not easily accessible. However, caution should be exercised, as always, to avoid copyright violations. In the case of non-English sources, it may be helpful to quote from the original text and then give an English translation. If the article itself contains a translation of a quote from such a source (without the original), then the original should be included in the footnote. {{crossref|(See the {{section link|WP:Preverljivost|Ne-slovenski viri}} policy for more information.)}} ==<span class="anchor" id="Footnotes"></span><span class="anchor" id="REFSECTION"></span>Razdelka Opombe in Sklici== {{Shortcut|WP:REFSECTION}} {{main|WP:Manual of Style/Layout#Notes and references}} {{see also|Help:Footnotes|WP:Manual of Style/Layout#Standard appendices and footers}} This section describes how to add footnotes and also describes how to create a list of full bibliography citations to support shortened footnotes. The first editor to add footnotes to an article must create a dedicated citations [[Help:section|section]] where they are to appear. Any reasonable name may be chosen.<ref group="note">One reason this guideline does not standardize section headings for citations and explanatory notes is that Wikipedia draws editors from many disciplines (history, English, science, etc.), each with its own note and reference section-naming convention (or conventions). For more, see [[Wikipedia:Perennial proposals#Changes to standard appendices|Wikipedia:Perennial proposals § Changes to standard appendices]], [[Wikipedia:Perennial proposals#Establish a house citation style|§ Establish a house citation style]], and [[Template:Cnote2/example]].</ref> The most frequent choice is "References". Other options, in diminishing order of popularity, are "Notes", "Footnotes", or "Works cited", although these are more often used to distinguish between multiple end-matter sections or subsections. Several alternate titles ("Sources", "Citations", "Bibliography") may also be used, although each is problematic: "Sources" may be confused with source code in computer related articles or ways to acquire a product; "Citations" may be confused with official awards or a summons to court; "Bibliography" may be confused with a list of printed works by the subject of a biography. Sometimes more than one section is needed to organize the citations. For example, articles using [[Help:Shortened footnotes|shortened citations]] may use one section for full bibliographic citations and a separate section for shortened citations. A reference section should not be confused with [[Wikipedia:External links|external links]] or [[WP:FURTHER|further reading]] sections, neither of which contain sources that were used to build the article content. For an example of headings of a notes section, see the article [[Tezcatlipoca]]. ===Splošni viri=== {{shortcut|WP:GENREF}} A general reference is a citation to a reliable source that supports content, but is not linked to any particular text in the article through an [[Wikipedia:Inline citation|inline citation]]. General references are usually listed at the end of the article in a "References" section, and are usually sorted by the last name of the author or the editor. General reference sections are most likely to be found in underdeveloped articles, especially when all article content is supported by a single source. The disadvantage of general references is that [[#Povezanost besedilo-vir|Povezanost med besedilom in virom]] is lost, unless the article is very short. They are frequently reworked by later editors into inline citations. The appearance of a general references section is the same as those given above in the sections on [[#Kratki sklici|short citations]] and [[#Parenthetical referencing|parenthetical references]]. If both cited and uncited references exist, their distinction can be highlighted with separate section names, e.g., "References" and "General references". ===Kako ustvariti seznam sklicev=== {{Shortcut|WP:REFLIST}} With some exceptions discussed below, citations appear in a single section containing only the <code><nowiki><references /></nowiki></code> tag or the {{Tlx|Reflist}} template. For example: {{sxhl|2=wikitext|<nowiki> == References == {{Reflist}} </nowiki>}} or <syntaxhighlight lang="wikitext"> == References == <references /> </syntaxhighlight> The footnotes will then automatically be listed under that section heading. Each numbered footnote marker in the text is a clickable link to the corresponding footnote, and each footnote contains a [[caret]] that links back to the corresponding point in the text. {{Anchor|Avoid scrolling lists|Scrolling lists|ASL}}{{Shortcut|WP:ASL}} Scrolling lists, or lists of citations appearing within a [[scroll box]], should never be used. This is because of issues with readability, browser compatibility, [[Wikipedia:Accessibility|accessibility]], printing, and [[Wikipedia:Mirrors and forks|site mirroring]].{{notetag|See [[Wikipedia talk:Citing sources/Archive 19#Scrolling Reference Lists: Formal Policy Discussion|this July 2007 discussion]] for more detail on why scrolling reference lists should not be used.}} If an article contains a list of [[#General references|general references]], this is usually placed in a separate section, titled, for example, "References". This usually comes immediately after the section(s) listing footnotes, if any. (If the general references section is called "References", then the citations section is usually called "Notes".) ===Sklici in pojasnjevalne opombe=== {{see also|Wikipedia:Manual of Style/Layout#Notes and references|Help:Explanatory notes}} {{shortcut|WP:EXPLNOTESECT}} Explanatory footnotes [[WP:PREVERI|require citations]], like all content. When an article contains both footnoted citations and other (explanatory) footnotes, it is possible (but not necessary) to divide them into two separate lists using [[Help:Footnotes#Footnotes: groups|footnotes groups]]. Explanatory footnotes and citations are then placed in separate sections, called (for example) "Notes" and "References", respectively. They may be written using [[WP:CITEFOOT|citations in footnotes]] (this requires templates such as {{tl|efn}} or {{tl|refn}}). {{Quote article content| The Sun is very big.<ref>{{navedi knjigo|last=Miller|year=2002|title=Size of the Sun}}</ref>{{efn-ua|The moon is also very big.<ref>{{navedi knjigo|last=Hsu|year=2003|title=Size of the Moon}}</ref>}} {{fake header|Notes}} {{notelist-ua}} {{fake header|References}} {{reflist}} }} Explanatory notes and citations can also be mixed, possibly including [[WP:SHORTCITE|short citations]] referring to earlier footnotes or to a section (often called "Bibliography" or similar) where full citation details can be found. {{Quote article content| The Sun is very big.{{sfn|Miller|2008}}<ref>The moon is also very big {{harv|Hsu|2007}}.</ref> {{Fake heading|References}} {{reflist}} {{Fake heading|Bibliography}} * {{navedi knjigo|last=Hsu|year=2007|title=Size of the Moon}} * {{navedi knjigo|last=Miller|year=2008|title=Size of the Sun}} }} ===Podvojeni sklici=== {{anchor|DupCites|DUPCITES}}{{shortcuts|WP:DUPCITES|WP:DUPREF}} Combine ''precisely duplicated full citations''. In this context, "precisely duplicated" means having the same content, not necessarily identical strings ("The New York Times" is the same as "NY Times"; different access-dates are not significant). Do not discourage editors, particularly [[WP:BITE|inexperienced]] ones, from adding duplicate citations when the use of the source is appropriate, because a duplicate is better than no citation. But any editor should feel free to combine them, and doing so is the best practice on Wikipedia. ''Citations to different pages or parts of the same source'' can also be combined (preserving the distinct parts of the citations), as described in [[Help:References and page numbers]]. Any method that is consistent with the existing citation style (if any) may be used, or consensus can be sought to change the existing style. Some tools are listed at {{slink|Help:Citation tools#Duplicate reference finders}}. ==Slog navajanja <span id="Citation styles"></span>== {{shortcut|WP:CITESTYLE}} Ni enotnega sloga za navajanje virov in medbesedilnih sklicev (vrstni red, ločila, itd). Enoten slog navajanja naj se uporabi znotraj kateregakoli članka, ampak ni nujno, da ohranjamo enotnost navajanja med članki - kako se lotimo variacij, si oglejte v sledečem poglavju. Obstaja več slogov navajanja (nekateri članki v Wikipediji uporabljajo [[slog APA]], [[slog MLA]], [[The Chicago Manual of Style]], [[Author-date referencing]], [[Vancouver sistem]] ali [[Bluebook]]). Primere lahko najdete na [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Knjiznica/citiranje_virov.pdf|title=ACS, AMA, APA, ČIKAŠKI, HARVARDSKI, IEEE, ISO in MLA načini citiranja in navajanja literature in elektronskih virov|accessdate=2012-03-18 |format=PDF| publisher=Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani}}</ref> Čeprav se lahko uporablja katerikoli skladni slog, '''se izogibaj''' kateregakoli drugega '''numeričnega''' formata datuma kot je YYYY-MM-DD, zaradi možne nejasnosti katera številka je mesec in katera dan. Npr. uporabite lahko {{xt|2002-06-11}} , toda ne {{!xt|11/06/2002}}. ===Variacije načina navajanja=== {{shortcut|WP:CITEVAR|WP:WHENINROME}} Različni članki uporabljajo različne sisteme in sloge navajanja. Razlikujejo se v: * ali članek uporablja polne sklice, [[#Kratki sklici|kratke sklice]] v opombah ali [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila]]; * kako je imenovano [[#Opombe na koncu besedila|poglavje za skice]], in ali so pojasnjevalne opombe v ločeni skupini od sklicev; * [[#Slog navajanja|slog]] samih sklicev; * ali sklici uporabljajo predloge za sklice; * ali uporabljajo [[#List-defined references|list-defined references]]. Za vse te primere Wikipedija nima lastnega enotnega sloga. Urejevalci lahko izberejo katerokoli možnost; en članek se v uporabi lahko razlikuje od drugega članka. Kakorkoli, sklici ''znotraj danega članka'' naj uporabljajo enoten slog. Zato je v veliko pomoč: * ko dodajate sklice, da se poskusite držati enotnega sistema oz. sistema, ki je že uporabljen v članku * da izboljšate sklice z dodajanjem manjkajočih informacij (npr. gole URL-je nadomestite s polnim bibliografskim sklicem); * da nadomestite (ali dopolnite) nekatere ali vse splošne vire z medbesedilnimi sklici; * da spremenite obstoječe sklice tako, da bodo imeli enotni sistem in slog, če sklici v članku niso skladni. Če pride do spora, kateri slog je najboljši, uporabite slog prvega urejevalca ali začnite razgovor na pogovorni strani; Urejevalci naj ne spreminjajo sloga sklicev izključno zaradi tega, ker mislijo, da je njihov slog najboljši. ====Generally considered helpful==== {{shortcut|WP:CITEVARYES}} The following are standard practice: * improving existing citations by adding missing information, such as by replacing [[WP:bare URLs|bare URLs]] with full bibliographic citations: an improvement because it aids [[WP:Verifiability|verifiability]], and fights [[WP:Link rot|link rot]]; * replacing some or all general references with inline citations: an improvement because it provides more verifiable information to the reader, and helps maintain text–source integrity; * imposing one style on an article with inconsistent citation styles (e.g., some of the citations in footnotes and others as parenthetical references): an improvement because it makes the citations easier to understand and edit; * fixing errors in citation coding, including incorrectly used template parameters, and <code><nowiki><ref></nowiki></code> markup problems: an improvement because it helps the citations to be parsed correctly; * combining duplicate citations {{crossref|(see {{section link||Duplicate citations}}, above)}}; * converting [[WP:PAREN|parenthetical referencing]] to an acceptable referencing style; * replacing opaque [[WP:NAMEDREFS|named-reference]] names with conventional ones, such as "Einstein-1905" instead of ":27"; and * making citations added by other editors match the existing style (if any). Do not revert someone else's contribution merely because the citation style doesn't match. [[WP:SOFIXIT|If you know how to fix it, then fix it]]. * correcting the capitalization of titles to consistently use the chosen style for that article, whether that be [[title case]], [[sentence case]], [[small caps]], etc. (but not [[all caps]], per [[MOS:ALLCAPS]]). If title case is used, follow Wikipedia conventions ([[MOS:TITLECAPS]]) for which words are capitalized. An article may use distinct capitalization styles for different media kinds; for example: all newspaper articles capitalized one way, and all book titles capitalized a different way. ====To be avoided==== {{shortcut|WP:CITEVARNO}} When an article is already consistent, avoid: * switching between major citation styles or replacing the preferred style of one academic discipline with another's – except when moving away from deprecated styles, such as [[#Parenthetical referencing|parenthetical referencing]]; * adding citation templates to an article that already uses a consistent system without templates, or removing citation templates from an article that uses them consistently; * changing where the references are defined, e.g., moving [[WP:LDRHOW|reference definitions in the reflist]] to the prose, or moving reference definitions from the prose into the reflist. ====Sprotni sklic v oklepaju znotraj besedila==== {{bližnjica|WP:ADR|WP:HARV|WP:PAREN}} Večina članka uporablja sprotne sklice v obliki opomb kot je opisano v poglavju zgoraj. Nekateri članki uporabljajo slog sprotnih sklicev v oklepaju znotraj besedila. Kratek sklic, kot je {{xt|(Smith 2010, str. 1)}} se umesti v besedilo članka. Poln opis vsakega vira pa je opisan v ''splošnih virih'' (''general reference''), npr. {{xt|Smith, John. ''Naslov knjige''. Cambridge University Press, 2010}}. Viri so navedeni po abecednem redu glede na priimke avtorjev na koncu članka v poglavju "Viri". V Wikipediji se uporablja več oblik kratkih sklicev; glej [[#Kratki sklici|kratki sklici]] zgoraj. <!--Sprotni sklici in splošni viri se lahko povežejo z uporabo predloge (glej [[WP:Parenthetical referencing#Linking inline and full citations|linking inline and full citations]]); as with other citation templates, these should not be added to articles without consensus.--> Takole izgleda v polju za urejanje: <blockquote style="color:#999; background:#F4F0EC; padding:1em; border:1px solid DarkSeaGreen;"> <tt> Sonce je zelo veliko <span style="color:black;">'''(Miller 2005, str. 1)'''</span>, toda luna je manjša <span style="color:black;">'''(Brown 2006, str. 2)'''</span>. Sonce je tudi zelo vroče <span style="color:black;">'''(Miller 2005, str. 3)'''</span>.<br /> <span style="color:#666;">&#61;= Viri ==</span><br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Brown, R (2006). "Size of the Moon", <nowiki>''Scientific American''</nowiki>, 51(78)'''</span>.<br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Miller, E (2005). <nowiki>''The Sun''</nowiki>, Academic Press'''</span>. </tt> </blockquote> Takole izgleda v članku: <blockquote style="background:white; padding:1em; border:1px solid #999;"><!--code for display--> Sonce je zelo veliko (Miller 2005, str. 1), toda luna je manjša (Brown 2006, str. 2). Sonce je tudi zelo vroče (Miller 2005, str. 3).<br /><br /> <font size="3">Viri</font> ---- * Brown, R (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51(78). * Miller, E (2005). ''The Sun'', Academic Press. </blockquote> Bodi pozoren na to, da so za razliko od opomb (''footnotes''), sklici v oklepaju umeščeni ''pred'' poleg ležečimi ločili kot je vejica ali pika. ==Ravnanje s povezavami== Kot je omenjeno pod [[#Katere informacije vključiti|»Katere informacije vključiti«]], je koristno vključiti hiperpovezave na izvorno gradivo, kadar so na voljo. Tu je opisanih nekaj vidikov teh povezav. ===Izogibajte se vdelanim povezavam=== {{Shortcut|WP:VDELANA|WP:CS:EMBED}} Embedded links to external websites should not be used as inline citations, because they are highly susceptible to [[WP:Linkrot|link rot]]. That is, links like:<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="">[example.com]</syntaxhighlight>, which is rendered as: [http://example.com], should not be used as a citation. Avoid raw links even if placed between ref tags (e.g. <syntaxhighlight lang="wikitext" inline=""><ref>[example.com]</ref></syntaxhighlight>). Since any citation that supports the preceding text is better than none, do not revert the good-faith addition of partial citations. They should be replaced with more complete, properly formatted citations as soon as possible. Embedded links should never be used to place [[WP:EL|external links]] in the content of an article, like this: {{!xt|"[https://example.com Example Inc.] announced their latest product ..."}}. ===Priročne povezave=== {{see|Wikipedija:Avtorske pravice#Povezovanje na avtorsko varovana dela}} {{Shortcut|WP:PRIRPOV|WP:CONLINK}} ''Priročna povezava'' je povezava na kopijo vira na spletni strani, ki ga je zagotovil nekdo, ki ni izvorni objavitelj ali avtor. Tak zgled je kopija časopisnega članka, ki ni več na voljo na spletišču časopisa, na voljo pa je nekje drugje. Pri navajanju priročnih povezav je treba razumno preveriti, da je priročna kopija prava kopija izvirnika, brez sprememb ali neustreznega komentarja, in da ne krši avtorskih pravic izvornega objavitelja. Točnost je mogoče predposatviti, kadar se zdi zanesljivo gostiteljsko spletišče. Pri [[strokovna komunikacija|akademskih virih]] je priročna povezava običajno ponatis, ki ga zagotovi [[odprti repozitorij]], npr. avtorjeva univerzitetna knjižnica ali [[institucionalni repozitorij]]. Take povezave na [[zeleni odprti dostop]] so na splošno bolj zaželene od [[prosta vsebina|neprostih]] virov, zaščitenih s [[plačilni zid|plačilnim zidom]] ali drugače. Kadar gosti kopijo gradiva več spletišč, izberite priročno povezavo spletišča, katerega vsebina je najbolj v skladu s praviloma [[Wikipedija:Nepristransko stališče]] in [[Wikipedija:Preverljivost]]. ===Označevanje dostopnosti=== {{Shortcut|WP:OZNAČIDOSTOP|WP:INDICATEAVAIL}} Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti na voljo v uglednih knjižnicah, arhivih ali zbirkah. Če je sklic brez zunanje povezave sporen zaradi nerazpoložljivosti, zadostuje kot dokaz razumne dostopnosti (čeprav ne nujno [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljivosti]]): navedba številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; povezava na verodostojen članek Wikipedije o viru (delu, avtorju ali objavitelju) ali neposredna navedba gradiva na pogovorni strani, kar naj bo narejeno [[Wikipedija:Avtorske pravice|jedrnato]] in v kontekstu. ===Povezave na vire=== {{Shortcut|WP:POVIR|WP:SOURCELINKS}} Pri viru, ki je na voljo v [[tiskana oblika|tiskani obliki]], kot [[mikrofilm]] in/ali na spletu, večinoma ni treba navesti, katerega berete. Čeprav je uporabno navesti avtorja, naslov, izdajo (1., 2. idr.) in podobne informacije, na splošno ni pomembno navesti podatkovne zbirke, kot je [[ProQuest]], [[EBSCOhost]] ali [[JSTOR]], ali povezati s tako podatkovno zbirko, ki zahteva naročilo ali prijavo prek tretje osebe. Osnovne bibliografske inforamcije, ki jih navedete, morajo zadostovati za iskanje vira v kateri koli od teh podatkovnih zbirk, ki ga vsebujejo. Ne dodajajte URL-ja, ki ima v URL vključen del gesla. Lahko pa navedete [[Digitalni identifikator objekta|DOI]], [[ISBN]] ali drug enolični identifikator, če je na voljo. Če objavitelj ponuja povezavo na vir ali povzetek, ki za dostop ne zahteva plačila ali prijave prek tretje osebe, lahko navedete URL te povezave. Če vir obstaja samo na spletu, navedite povezavo, tudi če je dostop omejen. ===<span id="Dead links"></span><span id="Mrtve povezave"></span>Preprečevanje in popravljanje mrtvih povezav=== {{Shortcut|WP:MRTEVSKLIC|WP:DEADREF}} Da preprečite [[Wikipedija:Zunanje povezave#Dolgoživost povezav|mrtve povezave]], so za nekatere vire na voljo trajni identifikatorji. Nekateri strokovni članki imajo [[identifikator digitalnega objekta]] (DOI); stabilno [[trajna povezava|trajno povezavo]] imajo tudi nekateri spletni časopisi in blogi. Ko trajne povezave niso na voljo, lahko pri pisanju članka ustvarite arhivirano kopijo citiranega dokumetna; arhivske strani na zahtevo, npr. [[Wayback Machine]] (https://web.archive.org/save), so precej preproste za uporabo. {{strong|Ne izbrišite sklica zgolj zato, ker URL ne dela.}} Mrtve povezave je treba popraviti ali zamenjati, če je to mogoče. Če naletite na mrtev URL, ki se uporablja kot zanesljiv vir za podporo vsebine članka, sledite naslednjim korakom: # '''Potrdite stanje''': Najprej preverite povezavo, da potrdite, da je mrtva in ne zgolj začasno nedelujoča. Preglejte spletišče, ali je bilo preurejeno. Pri tem si lahko pomagate z orodjem, kot je [https://www.isitdownrightnow.com/ "Is it down right now?"]. # '''Preverite spremenjeni URL v istem spletišču''': Strani so v istem spletišču pogosto prestavljene na druga mesta, ko postanejo arhivska vsebina. Stran spletišča s sporočilom o povezavi ima morda polje »Iskanje«. Uporabite lahko tudi iskalnike, npr. Google in DuckDuckGo, ki omogočajo uporabo ključne besede »site:«. Zgled: ''site:sl.wikipedia.org "Oznake policijskih vozil Nove Zelandije"''. # '''Preverite spletne arhive''': Obstajajo številne storitve [[spletno arhiviranje|spletnega arhiviranja]] (za celoten seznam glejte [[:en:Wikipedia:List of web archives on Wikipedia]]); povežite na njihov arhiv, če je na voljo. ::Če je na voljo več arhivskih datumov, uporabite tistega, ki najverjetneje vsebuje vsebino strani, ki jo je videl urejevalec, ki je vnesel sklic na datum dostopa ({{para|access-date}}). Če ta parameter ni določen, lahko [http://wikipedia.ramselehof.de/wikiblame.php?lang=sl preiščete zgodovino redakcij članka], da ugotovite, kdaj je bila povezava dodana v članek. ::Pri večini predlog za navajanje se podatki o arhivu vnesejo s parametri {{para|archive-url}}, {{para|archive-date}} in {{para|url-status}}. Glavna povezava se zamenja z arhivsko povezavo, ko dodate parameter {{para|url-status|dead}}. To ohrani izvorno mesto povezave za referenco. ::''Opomba:'' Nekateri arhivi delujejo z zakasnitvijo ~18&nbsp;mesecev, preden je povezava na voljo javno. Urejevalci naj zato počakajo ~24 mesecev po prvi označitvi povezave kot mrtve, preden ugotovijo, da spletni arhiv ne obstaja. Mrtve URL-je na zanesljive vire je treba na splošno označiti z {{Tlx|dead link|date{{=}}{{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}}}, da je mogoče oceniti, kako dolgo je povezava mrtva. # <li value="4">'''Odstranite priročne povezave''': Če je bilo gradivo objavljeno v tiskani obliki (npr. strokovna revija, časopisni članek, revija, knjiga), mrtvi URL ni potreben. Preprosto odstranite mrtvi URL, preostanek sklica pa pustite, kakršen je.</li> # '''Poiščite nadomestni vir''': Preiščite splet glede citiranega besedila, naslova članka in delov URL-ja. Lahko se tudi obrnete na spletišče ali osebo, ki je vir prvotno objavila, in jo prosite, da ga znova objavi. Prosite za pomoč pri iskanju sklicev na drugem mestu druge urejevalce, vključno z urejevalcem, ki je dodal sklic. Poiščite drugačen vir, ki pravi enako kot obravnavani vir. # '''Odstranite brezupno izgubljene spletne vire''': Če gradivo vira ne obstaja v nespletni obliki {{em|in}} če ni arhivirane različice spletne strani (počakajte ~24&nbsp;mesecev) {{em|ter}} ne morete najti druge kopije gradiva, lahko mrtvo povezavo odstranite in se gradivo, ki ga podpira, šteje kot nepreverjeno, če ni podprto z drugim sklicem. Če se za to gradivo posebej zahteva, da ima naveden sklic, ga lahko označite z {{tlx|navedi vir}}. Morda je primerno, da sklic s pojasnilom prestavite na pogovorno stran in obvestite urejevalca, ki je dodal zdaj mrtvo povezavo. ==Povezanost besedilo-vir== {{anchor|INTEGRITY}}{{shortcut|WP:TSI|WP:INTEGRITY}} Pri uporabi medbesedilnih sklicev je pomembno ohranjati povezanost med besedilom in virom. Namen medbesedilnega sklica je bralcem in drugim urednikom jasno pokazati, kateri del besedila podpira navedeni vir. Če sklic ni jasno umeščen, se ta namen izgubi. Razdalja med navedenim dejstvom in njegovim virom je sicer stvar uredniške presoje, vendar pa dodajanje besedila brez jasne umestitve njegovega vira lahko privede do očitkov o [[WP:BIR|nepreverjenem lastnem raziskovanju]], kršitvah [[WP:PREVERI|politike glede navajanja virov]] in celo [[plagiatorstvo|plagiatu]]. ===Keeping citations close=== Editors should exercise caution when rearranging or inserting material to ensure that text–source relationships are maintained. References should not be moved if doing so might break the text–source relationship. When new text is inserted into a paragraph, make sure it is supported by the existing source or a new source. If a sentence or paragraph is footnoted with a source, adding new material that is not supported by the existing source to it, without a source for the new text, is highly misleading if placed so as to appear that the cited source supports it. For example, when editing text originally reading <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> The Sun is pretty big.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Notes</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1.</li> </ol> </blockquote> an edit that does not imply that the new material is supported by the same reference is <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> The Sun is pretty big.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> The Sun is also quite hot.<sup id="nbFoot03a" class="reference">[[#noteFoot03a|[2]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Notes</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1.</li> <li id="noteFoot03a" >'''[[#nbFoot03a|^]]''' Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, p. 2.</li> </ol> </blockquote> Do not add other facts or assertions into a fully cited paragraph or sentence: <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;">{{cross}} The Sun is pretty big, but the Moon is not so big.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> The Sun is also quite hot.<sup id="nbFoot03a" class="reference">[[#noteFoot03a|[2]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Notes</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1.</li> <li id="noteFoot03a" >'''[[#nbFoot03a|^]]''' Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, p. 2.</li> </ol> </blockquote> Include a source to support the new information. There are several ways to write this, including: <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;">{{tick}} The Sun is pretty big,<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> but the Moon is not so big.<sup id="nbFoot02a" class="reference">[[#noteFoot02a|[2]]]</sup> The Sun is also quite hot.<sup id="nbFoot03a" class="reference">[[#noteFoot03a|[3]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Notes</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1.</li> <li id="noteFoot02a" >'''[[#nbFoot02a|^]]''' Brown, Rebecca. "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51 (78): 46.</li> <li id="noteFoot03a" >'''[[#nbFoot03a|^]]''' Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, p. 2.</li> </ol> </blockquote> ===Citation order=== {{redirect|Wikipedia:REFORDER|the RfC|Wikipedia:Village pump (proposals)/Archive 136#RfC: AWB bot ref reordering}} {{shortcut|WP:CITEORDER}} There is no consensus for a specific ordering of citations, and editors should not [[Wikipedia:Edit warring|edit-war]] over it, or make [[WP:MEATBOT|mass changes]] of ordering to suit personal preferences. In particular, references need not be moved solely to maintain the numerical order of footnotes as they appear in the article. ===Združevanje sklicev=== {{shortcut|WP:CITEBUNDLE|WP:BUNDLING}} {{main|Help:Citation merging}} {{See also|Help:Shortened footnotes#Bundling citations|Wikipedia:Citation overkill}} Včasih je članek berljivejši, če več sklicev združite v eno opombo pod črto. Kadar na primer celoten stavek utemeljuje več virov, jih lahko navedete zaporedoma na koncu stavka takole:{{dummy ref|4}}{{dummy ref|5}}{{dummy ref|6}}{{dummy ref|7}} Lahko pa jih združite v eno samo opombo na koncu stavka ali odstavka takole:{{dummy ref|4}} Združevanje sklicev je koristno tudi takrat, ko posamezni viri potrjujejo različne dele besedila ali pa vsi viri dokazujejo isto trditev. Združevanje prinaša več prednosti *Zmanjšuje nepreglednost zaradi številnih klikljivih opomb znotraj stavka ali odstavka; *Preprečuje nenamerne premike sklicev ob spremembi vrstnega reda besedila, saj opomba natančno pojasnjuje, kateri vir se nanaša na katero trditev. Upoštevajte, da ima združevanje sklicev tudi nekaj slabosti: *Če je v enem sklicu združenih več virov, pri besedilu z več trditvami pogosto ni jasno, kateri vir potrjuje katero navedbo. *Bralci in uredniki morajo za preverjanje posamezne trditve pregledati vse vire v zbirki, kar vzame več časa in truda za preverjanje dejstev. *Združevanje lahko ustvari napačen vtis, da vsi viri enako podpirajo vse navedene trditve, kar ni vedno točno. *Naknadno preurejanje ali spreminjanje besedila lahko povzroči napake, če je treba združeno opombo posodobiti ali razdeliti. *Če pri eni uporabi združenega sklica potrebujete nov dodaten vir, boste z njegovim dodajanjem obremenili vse ostale navedbe z neuporabnim sklicem ali pa boste morali ustvariti novo podvojeno zbirko, kar izniči namen združevanja. Za združevanje več sklicev za enako vsebino v eno opombo pod črto je na voljo več načinov prikaza, kot je prikazano spodaj: <div style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> Sonce je precej veliko, medtem ko Luna ni tako velika. Sonce je tudi zelo vroče.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Opombe</span> ---- '''Uporaba {{tl|Unbulleted list citebundle}}:''' <ol class="references"> <li id="noteFoot02a" value="1"> '''[[#nbFoot02a|^]]''' {{Unbulleted list citebundle |Za velikost Sonca, glejte: Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, str. 1. |Za velikost Lune, glejte: Brown, Rebecca. "Size of the Moon", ''Scientific American'', 2007, 51 (78): 46. |Za toploto Sonca, glejte: Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, str. 2. }}</li> </ol> '''Uporabite medbesedilnega odstavka:''' <ol class="references"> <li id="noteFoot03a" value="1"> '''[[#nbFoot03a|^]]''' Za velikost Sonca, glejte: Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, str. 1. Za velikost Lune, glejte: Brown, Rebecca. "Size of the Moon", ''Scientific American'', 2007, 51 (78): 46. Za toploto Sonca, glejte: Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, str. 2.</li> </ol> '''Uporabite označeni seznam:''' <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" value="1"> '''[[#nbFoot01a|^]]''' Multiple sources: * Za velikost Sonca, glejte: Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1. * Za velikost Lune, glejte: Brown, Rebecca. "Size of the Moon", ''Scientific American'', 2007, 51 (78): 46. * Za toploto Sonca, glejte: Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, p. 2.</li> </ol> Pri tem zadnjem pristopu je treba uporabiti uvodno vrstico, kot je »Več virov:«, da se številka opombe ne prelomi v novo vrstico. </div> Uporaba običajnih prelomov vrstic za ločevanje elementov na seznamu krši pravilo {{section link|WP:DOSTOPNOST|Brezprelomov}}: {{tq|"Prelomi vrstic {{tag|br|s}}&nbsp;... se ne bi smeli uporabljati."}} Posebej za ta namen je bila ustvarjena predloga {{tlx|Unbulleted list citebundle}} a.k.a. {{tlx|Multiref}}. Nekatere druge podobne predloge so navedene na razločitveni strani [[Predloga:Multiple references]]. V posameznem članku se praviloma uporablja le ena vrsta prikaza. Izjema so kratki sklici, pri katerih je medbesedilna oblika vedno primerna, zlasti kadar se vsi nanašajo na isto trditev: <div style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> <ol class="references"> <li id="noteFoot03a" value="1"> '''[[#nbFoot03a|^]]''' Za velikost Sonca, glejte: Miller (2005), str. 1; Brown (2007), str. 46; Smith (2005), str. 2.</li> </ol> </div> ==Navedba avtorja v besedilu== {{Shortcut|WP:INTEXT}} {{see|Wikipedia:Neutral point of view#Attributing and specifying biased statements|Wikipedia:Manual of Style#Point of view|Wikipedia:Inline citation}} '''Navedba avtorja v besedilu''' is the attribution inside a sentence of material to its source, in addition to an [[WP:INCITE|inline citation]] after the sentence. In-text attribution may need to be used with [[direct speech]] (a source's words between quotation marks or as a [[block quotation]]); [[indirect speech]] (a source's words modified without quotation marks); and [[WP:close paraphrasing|close paraphrasing]]. It may also be used when loosely summarizing a source's position in your own words, and it should always be used for [[Wikipedia:ATTRIBUTEPOV|biased statements of opinion]]. For certain [[Wikipedia:Reliable sources/Perennial sources|frequently discussed sources]], in-text attribution is always recommended. It avoids inadvertent plagiarism and helps the reader see where a position is coming from. An inline citation should follow the attribution, usually at the end of the sentence or paragraph in question. For example: {{quotation|{{cross}} To reach fair decisions, parties must consider matters as if behind a [[veil of ignorance]].{{dummy ref|2}} }} {{quotation|{{tick}} [[John Rawls]] argues that, to reach fair decisions, parties must consider matters as if behind a [[veil of ignorance]].{{dummy ref|2}} }} {{quotation|{{tick}} [[John Rawls]] argues that, to reach fair decisions, parties must consider matters as if "situated behind a [[veil of ignorance]]".{{dummy ref|2}} }} When using in-text attribution, make sure it doesn't lead to an inadvertent [[WP:UNDUE|neutrality]] violation. For example, the following implies parity between the sources, without making clear that the position of Darwin is the [[WP:WEIGHT|majority view]]: {{quotation|{{cross}} [[Charles Darwin]] says that human beings evolved through [[natural selection]], but John Smith writes that we arrived here in pods from Mars.}} {{quotation|{{tick}} Humans evolved through [[natural selection]], as first explained in [[Charles Darwin]]'s ''[[The Descent of Man, and Selection in Relation to Sex]]''.}} Neutrality issues apart, there are other ways in-text attribution can mislead. The sentence below suggests ''The New York Times'' has alone made this important discovery: {{quotation|{{cross}} According to ''The New York Times'', the Sun will set in the west this evening.}} {{quotation|{{tick}} The Sun sets in the west each evening.}} It is preferable not to clutter articles with information best left to the references. Interested readers can click on the ref to find out the publishing journal: {{quotation|{{cross}} In an article published in ''The Lancet'' on 20 December 2023, researchers announced the discovery of the new tissue type.{{dummy ref|3}} }} {{quotation|{{tick}} The discovery of this new tissue type was published in 2023.{{dummy ref|3}} }} {{quotation|{{cross}} According to the ''[[Oxford English Dictionary]]'', the word ''pocket'' comes from French.{{dummy ref|4}} }} {{quotation|{{tick}} The word ''pocket'' comes from French.{{dummy ref|4}} }} Simple facts on which reliable sources are in consensus can have inline citations to reliable sources as an aid to the reader, but normally the text itself is best left as a plain statement without in-text attribution: {{quotation|{{cross}} Richard Bauer writes in the 6th edition of ''Introduction to Chemistry'' that oxygen is the third most abundant element in the universe by mass, after hydrogen and helium.{{dummy ref|4}} }}{{quotation|{{tick}} By mass, oxygen is the third most abundant element in the universe after hydrogen and helium.{{dummy ref|4}} }} ==<span id="Unsourced material"></span>Dealing with unsourced material== <!-- This Anchor tag serves to provide a permanent target for incoming section links. Please do not move it out of the section heading, even though it disrupts edit summary generation (you can manually fix the edit summary before saving your changes). Please do not modify it, even if you modify the section title. See [[Template:Anchor]] for details. (This text: [[Template:Anchor comment]]) --> {{Shortcut|WP:NOCITE|WP:BLPCITE}} If an article has no references at all, then: * If the entire article is [[WP:PN|patent nonsense]], tag it for [[WP:CSD|speedy deletion]] using criterion G1. * If the article is a biography of a living person, it can be tagged with <nowiki>{{subst:prod blp}}</nowiki> to propose deletion. If it's a biography of a living person and is an attack page, then it should be tagged for speedy deletion using criterion G10, which will blank the page. * If the article doesn't fit into the above two categories, then consider finding references yourself, or commenting on the article talk page or the talk page of the article creator. You may also tag the article with the {{tlx|unreferenced}} template, which will bring it to the attention of [[WP:URA|WikiProject Unreferenced articles]], and consider nominating it for [[WP:AFD|deletion]]. For individual claims in an article not supported by a reference: * If the article is a biography of a living person, then any {{em|contentious}} material must be removed immediately: see [[WP:Biographies of living persons|Biographies of living persons]]. If the material lacking reference is seriously inappropriate, it may need to be hidden from general view, in which case [[WP:RFO|request admin assistance]]. * If the material added appears to be false or an expression of opinion, remove it and inform the editor who added the unsourced material. The {{tlx|uw-unsourced1}} template may be placed on their talk page. * In any other case consider finding references yourself, or commenting on the article talk page or the talk page of the editor who added the unsourced material. You may place a {{tlx|citation needed}} or {{tlx|dubious}} tag against the added text. ==Citation templates and tools <span class="anchor" id="generators"></span><span class="anchor" id="Citation generation tools"></span><span class="anchor" id="Duplicate reference finders"></span><span class="anchor" id="Programming tool"></span><span class="anchor" id="Reference management software"></span> == {{shortcut|WP:CITECONSENSUS|WP:TEMPLATEREFS}} {{see|Wikipedia:Citation templates|Help:Citation tools}} {{for|a comparison of citations using templates with citations written freehand|Wikipedia:Citing sources/Example edits for different methods#Footnotes}} [[WP:Citation templates|Citation templates]] can be used to format citations in a consistent way. The use of citation templates is neither encouraged nor discouraged: an article should not be switched between templated and non-templated citations without good reason and consensus – see [[#Variation in citation methods|"Variation in citation methods"]], above. {{shortcut|WP:TRUEPARAM}} If citation templates are used in an article, the parameters should be accurate. It is inappropriate to set parameters to false values to cause the template to render as if it were written in some style other than the style normally produced by the template (e.g., [[The MLA Style Manual|MLA style]]). ===Metadata=== Citations may be accompanied by metadata, though it is not mandatory. Most citation templates on Wikipedia use the [[COinS]] standard. Metadata such as this allow browser plugins and other automated software to make citation data accessible to the user, for instance by providing links to their library's online copies of the cited works. In articles that format citations manually, metadata may be added manually in a span, according to the [https://ocoins.info/ COinS specification]. == Glej tudi == * [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]] – seznam primerov polnega navajanja z uporabo sloga APA in Harvardskih sklicev * [[Wikipedija:Spletni viri]] - seznam zanesljivih virov, dostopnih na spletu * [[Wikipedija:Zunanje povezave]] – informacije o ''Zunanjih povezavah'' * [[Predloga:Navedi splet]] * [[Predloga:Navedi knjigo]] ==Opombe== {{notefoot}} {{notelist}} ==Sklici== {{sklici}} {{Wikipedia referencing}} os5e8lxkb3g5tjjsfnh2eypelgbbm4z 6731435 6731430 2026-08-05T15:10:35Z Pinky sl 2932 /* Združevanje sklicev */ 6731435 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} {{smernica|WP:NV|WP:VIRI|WP:NAVAJAJ|WP:NAVEDI|WP:CITE}} {{nutshell|Navedite [[WP:RS|zanesljiv vir]]. Sklic lahko dodate tako, da izberete gumb [[File:VisualEditor citoid Cite button.png|x30px|alt="navedi"]] na vrhu [[Pomoč:Uvod v urejanje z vikioznačevanjem/1|urejevalnega polja]].<!--Note that this is the same in markup or Visual Editor, hurrah for simplicity--> V [[Pomoč:Wikibesedilo|označevalnem jeziku]], lahko sklic dodate ročno z uporabo [[Wikipedija:Navajanje virov]#Kako umestiti medbesedilni sklic z uporabo oznak ref|ref tags]]. Podrobnejši in uporabni načini navajanja virov so podrobneje opisani spodaj.}} '''Navedek''', '''referenca''' ali '''sklic''',{{notetag|Besede kot so ''navedek'', ''referenca'' ali ''sklic'' na slovenski Wikipediji uporabljajo v istem pomenu. Uporabniki na pogovornih straneh pogosto uporabljajo bolj neformalen jezik. V povzetkih urejanja ali predlogah, kjer je prostor omejen, se ''referenca'' pogosto skrajša v ''ref''. ''Opombe na koncu besedila'' se lahko nanašajo natančneje na navedbe z uporabo [[Pomoč:Sklici na koncu besedila|oblikovanja z oznako ref]] ali na razlagalno besedilo. Izraz ''končne opombe'' pa se nanaša predvsem na navedke, ki so umeščeni na koncu strani.}} enolično določi vir informacije, npr.: {{xt|{{navedi knjigo |last1=Ritter |first1=R. M. |date=2003 |title=The Oxford Style Manual |page=1 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-860564-5 |ref=none}}}} Wikipedijino pravilo o [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti]] zahteva [[Wikipedija:Medbesedilni sklici|medbesedilne sklice]] za vse trditve, ki so [[WP:BREME|izpodbijane ali bi utegnile biti izpodbijane]] kjerkoli v [[WP:Glavni imenski prostor|člankih]]. Ta stran pojasnjuje, kako umestiti in oblikovati oba dela navedka. Sklic ali referenca v članku ima običajno dva dela. Prvi del je odsek besedila, ki temelji na zunanjem viru ali iz njega navaja in je označen z [[WP:INCITE|medbesedilnim sklicem]].Ta je najpogosteje prikazan kot nadpisana številka [[Pomoč:Opombe pod črto|opombe]]:{{dummy ref}} Drugi nujni del pa je seznam popolnih referenc, ki vsebuje vse podrobnosti o viru v ustrezni obliki, kar bralcem omogoča, da vir najdejo in ga preverijo. V celotnem članku je treba uporabiti le en slog navajanja virov. Če članek že vsebuje navedke, ohranite doslednost z uporabo tega načina ali pa se pred spremembo posvetujte na pogovorni strani {{crossref|(načelo je opisane v razdelku {{section link||Variacije načina navajanja}})}}. Čeprav se je priporočljivo potruditi za pravilno navajanje citatov, je najpomembneje navesti dovolj podatkov za identifikacijo vira. Drugi bodo po potrebi izboljšali oblikovanje. Glejte: [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike]] za kratek uvod v dodajanje referenc z urejevalnikom kode in [[Wikipedija:Vizualni urejevalnik/Vodnik#Urejanje sklicev|Uporabniški priročnik za Vizualni urejevalnik]] za avtomatski način oblikovanja navedkov na Wikipediji. {{seznam smernic}} ==Tipi navedkov== {{Shortcut|WP:CITETYPE}} * '''Medbesedilni sklic''' pomeni vsako navedbo vira, ki jo dodamo neposredno ob besedilo, ki ga potrjuje, na primer na koncu stavka ali odstavka, običajno v obliki opombe. * '''Navedba avtorja v besedilu'''pomeni, da vir izjave vključimo neposredno v besedilo članka, na primer {{xt|Rawls trdi, da X.^[5]}} To naredimo vedno, ko želimo navesti avtorja ali govornik, na primer pri citatih, mnenjih ali nepreverjenih dejstvih. Taka navedba v besedilu ne vsebuje vseh podrobnosti o viru – to se na običajen način naredi v opombah. Glejte [[#Navedba avtorja v besedilu|Navedba avtorja v besedilu]] spodaj. * '''Splošen sklic''' je navedek, ki podpira vsebino, vendar z medbesedilnim sklicem ni povezana z nobenim natančno določenim delom besedila. Splošne reference so običajno navedene na koncu članka v razdelku »Sklici« ali »Reference«. Najpogosteje jih najdemo v manj razvitih člankih, ko celotna vsebina temelji na enem samem viru. V bolj razvitih člankih so lahko navedene tudi kot dopolnitev medbesedilnih sklicev. ===Kratki in polni sklici <span id="Shortened and full footnotes"></span><span id="Short citations"></span><span id="Kratki sklici"></span>=== {{anchor|CITESHORT|SFN}}{{shortcut|WP:KRATKISKLIC|WP:CITESHORT|WP:SFN}} * '''Polni sklic''' v celoti opredeli [[WP:PVIRI|zanesljiv vir]] in kjer je to primerno, navede tudi mesto v tem viru (kot je številka strani), kjer se podatek nahaja. Na primer: {{xt|Rawls, John. ''A Theory of Justice''. Harvard University Press, 1971, str. 1.}} Ta vrsta sklica se najpogosteje uporablja kot [[Pomoč:Sklici na koncu besedila|opomba]] in je najbolj uveljavljen način navajanja virov v člankih na Wikipediji. * '''Kratek sklic''' je medbesedilni sklic, ki pokaže natančno mesto v viru, vendar ne navaja vseh podrobnosti o samem viru. Nekateri članki na Wikipediji ga uporabljajo tako,da skupaj s številko strani navedejo le osnovne podatke o viru. Na primer, {{tag|ref|content=Rawls 1971, str. 1.}}, kar se izpiše kot {{xt|Rawls 1971, str. 1.}}. Te kratke sklice se uporablja skupaj s ''polnimi sklici'', ki so zbrani v ločenem razdelku »Reference« ali »Sklici« ali pa so bili v celoti navedeni že v kateri od prejšnjih opomb v članku Med kratkimi citati se uporabljajo oblike, kot so navedki avtor–datum ([[slog APA]], [[slog Harvard|Harvard]] ali [[The Chicago Manual of Style|Chicago]]), in avtor–naslov ali avtor–stranreferencing ([[The MLA Style Manual|slog MLA]] ali Chicago). Seznam opomb se samodejno ustvari v razdelku »Sklici«, ki stoji neposredno pred razdelkom »Viri« s popolnimi navedbami virov. Kratke sklice lahko zapišete ročno ali z uporabo predlog {{tl|sfn}} ali {{tl|harvnb}} ter predloge za sklicevanje {{tl|r}}. Kratke in popolne sklice se lahko poveže, da lahko bralec s klikom na kratko opombi odpre celotne podatke o viru. Za podrobnosti in rešitve pogostih težav glejte [[Predloga:sfn|dokumentacijo predloge]]. Tako so kratki sklici videti v urejevalnem polju: <syntaxhighlight lang="wikitext" line highlight="4,7-8"> Sonce je precej veliko,<ref>Miller 2005, str. 23.</ref> toda Mesec ni tako zelo velik.<ref>Brown 2006, str. 46.</ref> Sonce je tudi zelo vroče.<ref>Miller 2005, str. 34.</ref> == Sklici == <references /> == Viri == * Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51 (78). * Miller, Edward (2005). ''The Sun''. Academic Press. </syntaxhighlight> Tako so izpisani v članku:{{anchor|refnote}} {{quote article content|content= Sonce je precej veliko,<sup id="nbFoot01b" class="reference">[[#noteFoot01b|[1]]]</sup> toda Mesec ni tako zelo velik.<sup id="nbFoot02b" class="reference">[[#noteFoot02b|[2]]]</sup> Sonce je tudi zelo vroče.<sup id="nbFoot03b" class="reference">[[#noteFoot03b|[3]]]</sup> {{fake heading|Sklici|sub=3}} <ol class="references"> <li id="noteFoot01b">'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller 2005, str. 23.</li> <li id="noteFoot02b">'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown 2006, str. 46.</li> <li id="noteFoot03b">'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller 2005, str. 34.</li> </ol> {{fake heading|Viri|sub=3}} * Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51 (78). * Miller, Edward (2005). ''The Sun''. Academic Press. }} Kratke opombe, ki namesto datuma objave uporabljajo naslov, bi v članku bile videti takole: {{quote article content|content= {{fake heading|Sklici|sub=3}} <ol class="references"> <li id="noteFoot01b">'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller, ''The Sun'', str. 23.</li> <li id="noteFoot02b">'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown, "Size of the Moon", str. 46.</li> <li id="noteFoot03b">'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller, ''The Sun'', str. 34.</li> </ol>}} ==<span id="Kdaj navajati vire"></span><span id="Zakaj navajati vire"></span>Kdaj in zakaj navajati vire == {{Shortcut|WP:WHYCITE|WP:MINREF}} Z navajanjem virov v vsebini Wikipedije uporabnikom omogočate [[WP:PREVERI|preverjanje]], ali navedene trditve temeljijo na zanesljivih virih. S tem krepite [[zanesljivost Wikipedije]] in hkrati dokazujete, da vsebina [[WP:BIR|ne predstavlja izvirnega raziskovanja]]. Hkrati bralcem olajšate dostop do [[WP:POVEZAVA|dodatnih informacij]] o obravnavani temi, z ustreznim navajanjem avtorstva pa se izognete [[Plagiatorstvo|plagiatorstvu]] vira vaših besed ali idej. Vsa vsebina, ki je [[WP:P|sporna ali bo po vsej verjetnosti za koga sporna]], potrebuje vir. Če za takšne trditve ni mogoče najti zanesljivih virov, bodo najverjetneje odstranjene iz članka. Navedba vira je obvezna tudi pri vsakem dobesednem navajanju, ne glede na uporabo narekovajev, ali pri zelo tesnem povzemanju prvotnega besedila. Vendar potreba po navajanju virov ni omejena le na te primere: urednike vedno spodbujamo, da dodajajo ali izboljšujejo sklice za katere koli informacije v članku. Viri so še posebej pomembni pri trditvah o živečih osebah, zlasti kadar so te trditve sporne ali potencialno žaljive. V skladu s [[WP:BŽO|pravilom o biografijah živečih oseb]] bodo nepreverjene informacije te vrste najverjetneje nemudoma odstranjene. [[Pomoč:Povezava#Wikipovezave (notranje povezave)|Wikipovezave]] niso zanesljiv vir, čeprav vodijo do strani z informacijami o določeni temi. Če odsek s povezane strani kopirate ali vključite (transkludirate), morate vire v kopiranem odseku znova navesti, tudi če so na prvotni strani že navedeni. Uporabniki morajo biti previdni pri kopiranju vsebin z nezanesljivimi viri ali delov, kjer članek Wikipedije vira ne povzema natančno.Pred kopiranjem ali prenosom besedila je vir vedno treba prebrati ter preveriti njegovo verodostojnost in točnost navedb. Navajanje virov je še posebno pomembno pri pisanju o mnenjih o določeni stvari. [[Wikipedija:Brez zavajajočih besed|Izogibajmo se zavajajočih besed]], kot npr. »Nekateri pravijo, da ...« Naše pisanje mora biti [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivo]]: poiščimo določeno osebo ali skupino s takim mnenjem in navedimo zanesljiv vir, v katerem je oseba izrazila to mnenje. Wikipedija ni mesto za izražanje naših lastnih mnenj ali za [[WP:BIR|izvirno raziskovanje]]. Ker gre za slovensko Wikipedijo, naj bodo, če je le mogoče, navedeni viri v slovenščini. Ti imajo pri enaki kakovosti vselej prednost pred viri v tujih jezikih. Kadar navajamo drug vir jezika, je treba poleg navedka v izvornem jeziku navesti tudi slovenski prevod. ===Navedimo vir, ki smo ga uporabili sami=== Skopirati navedek iz posrednega vira je primerno le, kadar jasno navedemo, da gre za posredni vir. Morda smo na kateri izmed spletnih strani našli podatke, ki naj bi izvirali iz določene knjige. Če se nismo sami prepričali, da so podatki resnično iz te knjige, je naš vir, ki ga moramo navesti, spletna stran. Verodostojnost članka je odvisna od verodostojnosti tako knjige kot tudi spletne strani, to pa mora biti jasno zapisano v članku. Kadar navajamo iz knjige, vedno navedemo strani knjige, od koder smo podatke povzeli. Mnogi ne bodo šli prelistavat celotne knjige, da bi se prepričali v verodostojnost podatkov. ===Dodajanje vsebine biografijam živečih oseb=== {{glavni|Wikipedija:Biografije živečih oseb}} Biografije živečih oseb je treba iz pravnih in etičnih razlogov še posebej skrbno podkrepiti z viri. Vsa negativna vsebina o živečih osebah se mora sklicevati na [[Wikipedija:Zanesljiv vir|zanesljiv vir]]. Ne čakajmo, da bo vir zahteval drug urejevalec. Kadar naletimo &mdash; bodisi v članku ali na pogovorni strani &mdash; na negativno vsebino o živečih osebah, ki ni podprta z viri ali je z njimi slabo podprta, jo '''takoj odstranimo!''' Ne pustimo je v članku in ne sprašujmo za vir. Ne prestavljajmo je na pogovorno stran. To velja za vsebino tako biografije kot katerega koli drugega vira. ===Dobesedno navajanje=== Pri navajanju objavljenega gradiva je vedno treba pripisati vir, ki naj bo neposredno za navedkom. Sam navedek pa naj bo znotraj dvojnih narekovajev &mdash; »takole« &mdash; oz. kadar gre za navedek v navedku, znotraj enojnih narekovajev &mdash; »tu je tak 'navedek' kot zgled.« Pri dolgih navedkih si pomagajmo s [[:Kategorija:Predloge za citate|predlogami za citate]]. === Multimedija === Podrobnosti o izvoru in avtorskih pravicah slike ali druge medijske datoteke morajo biti navedene na njeni strani z opisom. [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Opisi slik|Opisi pod sliko]] morajo biti opremljeni z viri po enakih pravilih kot preostali del članka. Navedba vira ni potrebna za opise, kot je [[WP:DOSTOPNESLIKE|alt besedilo za slike]], ki jih je mogoče preveriti neposredno iz same slike, ali za besedilo, ki zgolj identificira delo (npr., opis slike "''[[Sejalec (Grohar)|Sejalec]]'' (1907)" za ''[[:Slika:Ivan Grohar - Sejalec.jpg]]''). * Pri slikah je treba na opisni strani obvezno navesti podatke o viru in [[Wikipedija:Oznake avtorskih pravic|oznako avtorskih pravic]]. * Kadar gre za sliko s spleta, navedimo spletni naslov ter datum (URL). Npr.: "Vir: http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/4280841.stm (20.02.2005)" * Kadar gre za sliko z vira, ki ni na spletu, moramo to jasno napisati. Zgled: "Vir: Skenirano iz knjige v javni lasti Naslov knjige, ..." * Iz pravnih in informativnih razlogov je pomembno navesti avtorja slike (posebno, kadar se razlikuje od vira). Nekatere avtorskopravne licence ''zahtevajo'', da navedemo izvirnega avtorja. ===Kdaj <em>ne</em> uporabljamo sklicev=== {{Shortcut|WP:WHENNOTCITE}} Sklicevanje se pogosto {{em|ne}} uporablja na [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Razločitvene strani|razločitvenih straneh]] (saj morajo biti viri navedeni v ciljnih člankih). Sklici so pogosto izpuščeni v [[WP:UVODČLANKA|uvodnem delu]] članka, v kolikor uvod povzema informacije, ki so podrobneje utemeljene kasneje v besedilu. Kljub temu morajo biti navedki in sporne trditve, zlasti če se nanašajo na živeče osebe, podprti z viri tudi v uvodu. Za več informacij glejte [[WP:SKLICIUVODA]]. ===Zaporedno navajanje istega vira=== {{shortcut|WP:CONSECUTIVECITE}} Sklici morajo biti umeščeni na konec besedila, ki ga podpirajo. Gradivo (npr., dejstvo, da so sloni sesalci), ki se v istem odstavku ponovijo večkrat, ne potrebujejo medbesedilnega sklica ob vsaki omenitvi. Če to dejstvo zapišete večkrat, vir navedite le ob prvi uporabi. IIzogibajte se kopičenju nepotrebnih virov za ista dejstva, kot prikazuje spodnji primer: <blockquote>Sloni so veliki{{dummy ref|1}} kopenski{{dummy ref|2}} sesalci{{dummy ref|3}} ... Slonovi zobje{{dummy ref|4}} se zelo razlikujejo{{dummy ref|4}} od zob večine drugih sesalcev.{{dummy ref|3}}{{dummy ref|4}} Za razliko od večine sesalcev,{{dummy ref|3}} ki jim zrastejo mlečni zobje{{dummy ref|5}} in jih nato nadomestijo s stalno garnituro odraslih zob,{{dummy ref|4}} imajo sloni cikle menjave zob{{dummy ref|5}} skozi vse svoje{{dummy ref|6}} življenje.{{dummy ref|4}}</blockquote> To pravilo ne velja za sezname in tabele, pa tudi ne v primerih, ko [[WP:INTEGRITY|več različnih virov podpira posamezne dele odstavka ali besedila]]. == Medbesedilni sklici == {{bližnjica|WP:IC|WP:ILC|WP:INCITE|WP:INLINECITE}} Sprotno navajanje v besedilu (t.i. »inline citation« ali medbesedilni sklici) je zaželeno, saj je na ta način možno pripisati posamezno trditev nekemu viru oz. celo navesti stran v viru, kjer se ta trditev nahaja. Pri dolgem članku z veliko viri tako bralcu ni treba preiskati vseh, da bi preveril trditev. ===<span id="Adding the citation"></span><span id="Inline reference"></span><span id="Footnotes and references"></span>Kako umestiti medbesedilni sklic z uporabo oznak ref === {{Shortcut|WP:CITEFOOT}} {{hatnote|Več informacij: [[Pomoč:Sklici na koncu besedila#Sklici na koncu besedila: osnove|Sklici na koncu besedila: osnove]]}} Sklic na koncu besedila ustvarite tako, da na ustrezno mesto v besedilu članka vstavite sintakso <code><nowiki><ref>...</ref></nowiki></code>, na primer: * <syntaxhighlight lang="wikitext" inline>Pravičnost je človeški izum.<ref>Rawls, John. ''A Theory of Justice''. Harvard University Press, 1971, str. 1.</ref> Ta ...</syntaxhighlight> kar bo izpisano približno takole: * Pravičnost je človeški izum.{{dummy ref|1}} Ta ...tex Poleg tega je treba na koncu generirati tudi sam seznam opomb, kjer se besedilo sklica dejansko izpiše. Več o tem si lahko preberete v {{slink||Kako ustvariti seznam sklicev}}. Kot v zgornjem primeru se oznake za sklic običajno postavljajo {{em|za}} ločili, kot so pike in vejice. Upoštevajte tudi, da se pred oznako za sklic ne dodaja presledka. Poleg tega sklici ne smejo biti umeščeni znotraj naslovov razdelkov ali v isto vrstico z njimi. Sklic je treba navesti neposredno ob besedilu, ki ga podpira, saj se s tem zagotovi [[#Povezanost besedilo-vir|povezanost med besedilom in virom]]. Če je posamezna beseda ali besedna zveza posebej sporna, se lahko medbesedilni sklic doda neposredno ob to mesto v stavku. V ostalih primerih običajno zadošča, da se sklic doda na koncu stavka ali odstavka, pod pogojem, da je jasno, kateri vir podpira kateri del besedila. ====Izogibanje kopičenju==== {{Anchor|List-defined_references}} {{Shortcut|WP:ILCLUTTER|WP:INLINECLUTTER|WP:INLINECITECLUTTER}} Medbesedilni sklici lahko znatno povečajo obseg wikibesedila v urejevalnem oknu, zaradi česar postane nepregledno in težko za urejanje. Obstajata dva glavna načina za preprečevanje [[vizualno onesnaženje|navlake]] v oknu za urejanje: * Uporaba [[WP:LDR|sklicev definiranih v seznamu]], kjer celotno kodo sklica zberete v razdelku s sklici, v besedilo pa vstavite le skrajšano oznako, na primer <code><nowiki><ref name="Smith 2001, str99" /></nowiki></code>. * Vstavljanje [[#Kratki sklici|kratkih sklicev]] (glejte spodaj), ki se nato sklicujejo na celoten seznam uporabljenih virov. Enako kot pri drugih načinih navajanja virov se ne sme množično spreminjati formata sklicevanja brez predhodnega soglasja urednikov. Čeprav je mogoče sklice, opredeljene v seznamu sklicev, spreminjati z [[Wikipedija:Vizualni urejevalnik|vizualnim urejevalnikom]], jih je mogoče dodati ali odstraniti le z [[Pomoč:Urejanje strani|besedilnim urejevalnikom]]. Upoštevajte, da bodo neuporabljeni sklici iz seznama povzročili napakovno sporočilo. ====Ponavljajoči se sklici==== {{shortcut|WP:REPEATCITE}} {{hatnote|Nadaljnje informacije: [[Pomoč:Sklici na koncu besedila#Sklici na koncu besedila: večkratna uporaba istega vira|Sklici na koncu besedila: večkratna uporaba istega vira]]}} Če želite isti medbesedilni sklic ali sklic na koncu besedila uporabiti večkrat, uporabite funkcijo [[WP:REFNAME|poimenovanih sklicev]]. Sklicu najprej določite ime in vpišite {{tag|ref|params=name="<var>ime</var>"|content=besedilo sklica}}. Tak poimenovani sklic lahko nato poljubno krat ponovite pred ali po njegovi prvotni definiciji. Za ponovno uporabo preprosto vpišite ime prejšnjega sklica: {{tag|ref|params=name="<var>ime</var>"|s}}. Uporaba poševnice pred <code>&gt;</code> pomeni, da se značka zapre sama. Zato poleg nje ne smete uporabiti samostojne zapiralne značke {{tag|ref|c}}. Besedilo v <code>ime</code> je lahko skoraj poljubno{{nsmdns}}vendar ne sme vsebovati samo številk. Če ime vsebuje presledke, ga morate obvezno postaviti v dvojne narekovaje. Postavitev vseh poimenovanih sklicev v dvojne narekovaje je priporočljivo, saj pomaga drugim urejevalcem, ki tega pravila morda ne poznajo. Za lažje vzdrževanje strani naj bo ime sklica smiselno povezano z virom, na primer "avtor leto stran": {{tag|ref|params=name="<var>Smith 2005 str94</var>"|content=besedilo sklica}}. Za ime sklica uporabite ravne narekovaje <code>"</code>. Ne uporabljajte druge vrste narekovajev kot so <code>“ ”</code> ali <code>» «</code>, ki se obravnavajo kot znak in ne kot ločilo. Če ob prvem poimenovanju sklica uporabite eno vrsto narekovajev, ob ponovitvi pa drugo, bo stran javila napako. ====<span id="MultiPages"></span>Navajanje več strani iz istega vira==== {{anchor|IBID|op.cit.}}{{shortcut|WP:IBID|WP:OPCIT}} Kadar članek navaja več različnih strani iz istega vira, se z eno od naslednjih možnosti izognete ponavljanju obsežnih in skoraj enakih polnih sklicev: * [[WP:REFNAME|Poimenovani sklici]] s seznamom strani v parametru [[Pomoč:Slog navajanja 1#Strani|{{para|pages}}]] v predlogah {{navedi xxx}} (pri velikem številu strani lahko postane nepregledno) * Poimenovani sklici v povezavi s predlogama {{tlx|rp}} ali {{tlx|r}} za navedbo strani * [[WP:CITESHORT|Kratki sklici]] Uporaba okrajšav, kot sta ''[[ibid.]]'', ''[[id.]]'', je odsvetovana, saj se povezave ob dodajanju novih sklicev lahko pokvarijo. Izraz ''[[op. cit.]]'' je manj sporen, ker se izrecno nanaša na že naveden sklic v članku, vendar vsi bralci ne poznajo pomenov teh izrazov. Če je v članku uporaba izraza ''ibid'' obsežna, članek označite s predlogo {{tlx|ibid}}. ===Katere informacije vključiti <span id="Putting together the citation"></span><span id="HOW"></span>=== {{shortcut|WP:NAVEDIKAKO|WP:CITEHOW|WP:HOWCITE}} Spodaj je seznam, v katerem so navedene informacije, ki jih zagotavlja tipični sprotni navedek ali vir. Te informacije identificirajo vir, ga bralcu pomagajo najti in (v primeru sprotnega navedka) označijo mesto v viru, kjer se informacijo lahko najde. (Če članek uporablja [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila]] ali [[#Kratki sklici|kratke sklice]], potem se medbesedilni sklici nanašajo na to informacijo v skrajšani obliki, kot je opisano v ustreznem poglavju zgoraj.) ===Zgledi=== [[File:Good citations vs bad citations.jpg|thumb|Use details in citing. Citations 1–3 are good, while citations 4–6 should be improved.]] ====Knjige==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi knjigo}}.}} Sklici na knjige tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * naslov knjige v poševni pisavi * številka zvezka, kjer je to ustrezno * kraj nastanka publikacije * ime založnika * letnica objave * poglavje ali številka strani, kjer je to ustrezno * izdaja, če to ni prva izdaja * Številki [[ISBN]] in [[COBISS]], kjer je to možno Nekatere knjige imajo poglavja različnih avtorjev. Sklici na poglavja v knjigi z različnimi avtorji tipično vsebujejo: :*ime avtorja oz. avtorjev :*naslov poglavja :*ime urednika knjige :*ime knjige in druge podrobnosti (kot zgoraj) :*številka poglavja ali številka strani poglavja je neobvezno V nekaterih primerih je na [[Recto and verso|vhrbtni strani]] naslovne strani knjige lahko navedeno »Ponatisnjeno s popravki XXXX« ali podobno, pri čemer je »XXXX« letnica. Gre za drugačno različico knjige na enak način, kot so drugačne različice posamezne izdaje. To navedite v svojem sklicu. Za nadaljnje informacije glejte {{sectionlink||Datumi in ponatisi}}. ====Časopisni članki==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi časopis}}.}} Sklici na članke v časopisih, revijah tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * kompleten datum (pri mesečniku mesec in leto, pri tedniku in dnevniku dan, mesec in leto) publikacije * naslov članka znotraj narekovajev * ime časopisa v poševni pisavi * letnik, številka zvezka v letniku in številke strani * [[DOI]] in/ali drugi identifikatorji, kjer je to možno ====Novice==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi novice}}.}} Sklici na novičarske članke tipično vsebujejo: * [[byline|vrstica z avtorstvom]] (avtorjevo ime), če obstaja * naslov članka * ime časopisa v ležeči pisavi * kraj izida (če ni vključen v ime časopisa) * datum izida * številke strani so neobvezne in se lahko nadomestijo z negativnimi številkami na mikrofilmih ====Spletne strani==== {{shortcut|WP:NAVEDISPLET|WP:CITEWEB}} {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi splet}}.}} Sklici na spletne strani tipično vsebujejo: * URL spletne strani, {{em|kjer se nahaja navedena vsebina}}. Kadar ni mogoče ustvariti povezave do posameznega dokumenta, lahko navedete navodila za iskanje (glejte npr. {{tlx|Navedi DAT}}) ali pa dodate povezavo do arhivirane kopije. * ime avtorja oz. avtorjev * naslov članka znotraj narekovajev * ime spletne strani * založnik, če je poznan * datum objave * številka strani (kjer je to uporabno) * datum pridobitve podatkov (zahtevano, če je datum objave strani nepoznan) ====Zvočni posnetki==== Sklici na zvočne posnetke tipično vsebujejo: * ime skladatelja oz. skladateljev/piscev pesmi/piscev scenarija * ime oz. imena izvajalcev * naslov pesmi ali zapisa v narekovajih * naslov albuma v poševni pisavi (kjer je to uporabno) * letnica izdaje * medij (npr: LP, avdio kaseta, CD, MP3 datoteka) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno Ne navajajte celotnega opusa posameznega izvajalca. Namesto tega ustvarite posamezen sklic za vsako delo, ki ga uporabite v svojem besedilu. ====Film, TV ali video posnetki==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi AV medij}}.}} Sklici za filme, TV epizode ali video posnetke tipično vsebujejo: * ime režiserja * ime producenta, če je le-to pomembno * imena glavnih igralcev * za TV epizodo je naslov epizode v narekovajih * naslov filma ali TV serije v poševni pisavi * ime studia * letnica objave * medij (npr: film, videokaseta, DVD) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno ====<span id="Wikidata"></span>Wikipodatki==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi Q}}. Za dodajanje virov v same Wikipodatke glejte [[Wikipedija:Kako dodati vire v Wikipodatke]].}} Wikipodatke v največji meri ustvarjajo uporabniki, zato jih v člankih ne smemo navajati kot neposreden vir (enako kot za vire ne uporabljamo člankov iz drugih jezikovnih različic Wikipedije). Vendar pa se podatki iz Wikipodatkov lahko neposredno vključijo v članke; kar se najpogosteje uporablja za zunanje povezave ali vsebino infopolj. Na primer, več kot dva milijona zunanjih povezav iz Wikipodatkov je prikazanih prek predloge {{tlx|Normativna kontrola}}. Uporaba Wikipodatkov v slovenski Wikipediji je sprožila precej razprav zaradi nevarnosti vandalizma in vprašljive zanesljivosti virov. Čeprav glede uporabe Wikipodatkov ni konsenza, velja splošno pravilo, da morajo biti vključeni podatki enako zanesljivi kot preostala vsebina Wikipedije. Zato [[Modul:WikidataIB]] in nekateri sorodni moduli ter predloge privzeto izključijo podatke brez navedenih virov, medtem ko drugi moduli, kot je [[Modul:Wikidata]], tega ne počnejo. Za vključitev (transkluzijo) predmeta iz Wikipodatkov jmorate poznati njegovo [[d:Wikidata:Glossary#QID|QID (Q number)]]. Številko QID lahko najdete tako, da v Wikipodatkih poiščete predmet po imenu ali [[Digital object identifier|identifikatorju digitalnega objekta (DOI)]]. V Wikipodatkih je lahko vsak element, na primer knjiga, časopisni članek, glasbeni posnetek, notni zapis ali kateri koli drug predmet predstavljen kot strukturiran predmet. Predlogo {{tlx|Navedi Q}} lahko uporabite za navajanje del, katerih metapodatki so v Wikipodatkih, če to delo ustreza standardom Wikipedije. Od decembra 2020 dalje predloga {{tlx|Navedi Q}} ne podpira zapisov avtorjev v oblik »priimek, ime« ali v vancouverskem slogu, je ne uporabljajte v člankih, kjer je tak zapis [[WP:CITEVAR|glavni slog navajanja]]. ====Drugo==== Glejte tudi: * {{tl|navedi zaznamke iz AV medija}} * {{tl|navedi strip}} * {{tl|navedi konferenco}} a poročila s konferenc ali referate * {{tl|navedi sodišče}} za sodne primere ali pravne odločitve * {{tl|navedi zakon}} za zakon ali pravni akt * {{tl|navedi enciklopedijo}} * {{tl|navedi epizodo}} za TV ali radio nadaljevanke/ serije * {{tl|navedi poštni seznam}} * {{tl|navedi zemljevid}} * {{tl|navedi novičarsko skupino}} * {{tl|navedi patent}} za patente * {{tl|navedi sporočilo za javnost}} * {{tl|navedi poročilo}} * {{tl|navedi disertacijo}} * {{tl|navedi videoigro}} ===Določanje dela vira=== {{shortcut|WP:ŠTSTRANI|WP:PAGENUM}} Pri navajanju obsežnih virov je treba natančno določiti, kateri del vira navajate. ==== Knjige in tiskani članki ==== {{shortcut|WP:EKNJIGA|WP:EBOOK}} Navedite številko strani ali razpon strani. Številke strani niso potrebne, če se sklicujete na knjigo ali članek kot celoto. Ko navedete številko strani, je koristno navesti tudi različico vira (datum in izdajo za knjige), saj se lahko postavitev, oštevilčenje, dolžina itd. med izdajami razlikujejo. Če v [[elektronska knjiga|elektronskih knjigah]] ali tiskanem gradivu ni številk strani, lahko uporabite druge načine za določitev ustreznega dela obsežnega dela, kot so številka poglavja, naslov razdelka ali določena {{linktext|iztočnica}}. V predlogi {{tl|navedi knjigo}}, lahko parametra {{para|chapter}} ali {{para|at}} vključujeta te podatke. Pri nekaterih delih, kot so gledališke igre in stara dela, obstajajo standardne metode sklicevanja na razdelke, na primer, na primer »1. dejanje, 2. scena« za igre in [[Bekkerjevo številčenje|Bekkerjeva števila]] za Aristotlova dela. Uporabite te metode, kadar koli je to primerno. ====Avdio in video viri==== NNavedite čas, ko se zgodi dogodek ali drug pomemben trenutek. Bodite čim bolj natančni glede različice vira, ki ga navajate; filmi so na primer pogosto izdani v različnih izdajah ali »rezih«. Zaradi razlik med formati in predvajalno opremo natančnost v nekaterih primerih morda ne bo popolna. Vendar pa številne vladne agencije ne objavljajo zapisnikov in prepisov, temveč na spletu objavljajo videoposnetke uradnih srečanj; na splošno so podizvajalci, ki skrbijo za avdiovizualno opremo, precej natančni. ===Povezave in ID-številke=== Sklic idealno vključuje povezavo ali identifikacijsko ID številko, ki urednikom olajša iskanje izvirnika. Če imate povezavo URL (spletna stran), jo lahko dodate k naslovnemu delu sklica. Ko boste takšno navedbo dodali na Wikipedijo, se bo dolg spletni naslov skril, sam naslov pa bo postal klikljiv. To storite tako, da URL in naslov zaprete v oglate oklepaje—najprej URL, nato presledek in nato dodate naslov. Na primer: <syntaxhighlight lang="moin">''[https://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol66/mono66-7.pdf IARC Monographs On The Evaluation Of Carcinogenic Risks To Humans – Doxefazepam]''. International Agency For Research On Cancer (IARC). 66: 97–104. 13.–20. februar 1996.</syntaxhighlight> Pri virih, ki obstajajo samo na spletu in nimajo navedenega datuma objave, morate obvezno dodati datum »Pridobljeno« (dan, ko ste spletno stran obiskali). Ta podatek je ključen, če se vsebina strani kasneje spremeni. Primer zapisa: {{xt|Pridobljeno 15. julija 2011}}. Lahko pa uporabite tudi parameter [[Wikipedia:RefToolbar 2.0#Automatic date insertion|access-date]], ki je del funkcije za samodejno vstavljanje datumov v urejevalnem oknu [[Wikipedija:refToolbar 2.0|refToolbar 2.0]]. Na konec sklica lahko dodate tudi ID-številko. To je lahko [[ISBN]] za knjige, [[Digital object identifier|DOI]] (digitalni identifikator objekta) za strokovne članke in nekatere e-knjige, ali pa druge identifikacijske številke iz specifičnih podatkovnih baz, kot je kratica PMID za medicinske članke na portalu Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti preverljiv v uglednih knjižnicah, arhivih ali zbirkah. Če nekdo dvomi o obstoju vira, ker nima zunanje povezave, lahko njegovo dostopnost dokažete na več načinov (kar pa še ne pomeni avtomatsko, da je vir tudi [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljiv]]): z navedbo številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; s povezavo do obstoječega članka na Wikipediji o tem viru (o sami knjigi, avtorju ali založniku); ali pa tako, da na pogovorni strani napišete, [[WP:COPYVIO|kratek]] in smiseln citat neposredno iz gradiva. ====Povezovanje na strani v datotekah PDF==== {{anchor|PDF|pdf}} {{shortcut|WP:POVEZAVESTRANI|WP:PAGELINKS|WP:BOOKLINKS}} Povezave do dolgih dokumentov PDF lahko naredite bolj priročne tako, da bralce usmerite na točno določeno stran. To storite z dodajanjem <code>#page=<var>n</var></code> na konec URL-ja dokumenta, pri čemer je n številka strani. Na primer, če kot URL sklica uporabite <code><nowiki>https://www.domain.com/document.pdf#page=5</nowiki></code>, se bo v vsakem pregledovalniku PDF, ki podpira to funkcijo, prikazala peta stran dokumenta. Če pregledovalnik ali brskalnik te funkcije ne podpira, bo namesto tega prikazal prvo stran. ====Povezovanje na Google Knjige==== {{shortcut|WP:GBOOKS}} [[Google Books]] včasih omogoča neposredno povezovanje na oštevilčene strani knjig. Povezave do določenih strani so neobvezne in jih je treba dodati le, ko je na voljo predogled knjige; v pogledu izrezkov (snippet view) ne bodo delovale. Upoštevajte, da se razpoložljivost razlikuje glede na lokacijo. To se lahko zapiše na več načinov, s predlogami za navajanje ali brez njih: *Rawls, John. [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18. *Ali s predlogo: {{navedi knjigo |last=Rawls |first=John |title=A Theory of Justice |publisher=Harvard University Press |date=1971 |page=18 |url=https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 |via=Google Books}} *[https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971, str. 18]. *[https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971], str. 18. *Rawls 1971, [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 str. 18]. *Rawls 1971, [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 18]. V načinu urejanja lahko URL za 18. stran knjige ''[[A Theory of Justice]]'' vnesete takole z uporabo predloge {{tlx|Navedi knjigo}}: <syntaxhighlight lang="wikitext">{{navedi knjigo |last=Rawls |first=John |date=1971 |title=A Theory of Justice |url=https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 |publisher=Harvard University Press |page=18 |via=Google Books}}</syntaxhighlight> ali pa takole, ročno oblikovano, kot v prvem od zgornjih primerov: <syntaxhighlight lang="wikitext">Rawls, John. [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18.</syntaxhighlight> Ko je številka strani [[Rimske številke|rimska številka]], kar je običajno na začetku knjig, je URL za [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PR17 page xvii] (rimska številka 17) iste knjige videti takole:<br /> {{in5}}<code><nowiki>https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PR17</nowiki></code><br /> Oznaka <samp>&pg=PR17</samp> pomeni »stran, rimska 17«, za razliko od prej navedenega URL-ja z oznako <samp>&pg=PA18</samp>ki pomeni »stran, [[Arabske številke|arabska]], 18«. Povežete se lahko tudi na vstavljeno stran (tipped-in page), kot je neoštevilčena stran s slikami med dvema običajnima stranema. (Če stran vsebuje sliko, ki je zaščitena z avtorskimi pravicami, jo bo nadomestilo drobno obvestilo z napisom »copyrighted image«.) URL za [https://books.google.com/books?id=dBs4CO1DsF4C&pg=PA304-IA11 enajsto vstavljeno stran, dodano za stranjo 304] v knjigi ''The Selected Papers of Elizabeth Cady Stanton and Susan B. Anthony'', je videti takole:<br /> {{in5}}<code><nowiki>https://books.google.com/books?id=dBs4CO1DsF4C&pg=PA304-IA11</nowiki></code><br /> Oznako <samp>&pg=PA304-IA11</samp> lahko razlagamo kot »stran, arabska 304; vstavljeno za: 11«. Upoštevajte, da nekatere predloge pravilno podpirajo povezave le v parametrih, ki so posebej zasnovani za spletne naslove, kot sta {{para|url}} in {{para|archive-url}}, in da lahko vstavljanje povezav v druge parametre povzroči nepravilno delovanje povezav ali pa pokvari izhodne [[COinS]] metapodatke. Vendar pa so parametri {{para|page}} in {{para|pages}} v vseh predlogah {{cs1}}/{{cs2}}, družinah predlog v slogu {{tlx|sfn}}- in {{tlx|harv}}, ter predloge {{tlx|r}}, {{tlx|rp}} in {{tlx|ran}} zasnovani tako, da so v tem pogledu prav tako varni. Orodje [https://citer.toolforge.org/ Citer] vam je lahko v pomoč. Uporabniki lahko citat v Google Books povežejo tudi z posameznimi naslovi prek kratke [[Trajna povezava|trajne povezave]] (permalink), ki se konča z ustrezno številsko kodo ISBN, [[OCLC]] ali [[Library of Congress Control Number|LCCN]] numerical code, npr.: <code><nowiki>https://books.google.com/books?vid=ISBN0521349931</nowiki></code>, akar je trajna povezava do knjige v Google Books z [[International Standard Book Number|ISBN]] kodo 0521349931. Za več podrobnosti si lahko ogledate [https://support.google.com/books/partner/answer/3474239?hl=en/ Navodila in pojasnila] na strani support.google.com. ===Povejte, kje ste <em>vi</em> to prebrali <span id="SAYWHEREYOUGOTIT"></span>=== {{shortcut|WP:POVEJKJESITOPREBRAL|WP:SAYWHEREYOUREADIT|WP:SAYWHEREYOUGOTIT|WP:SWYRT|WP:SWYGT|WP:SAYWHERE}} »Povejte, kje ste {{em|vi}} to prebrali« sledi praksi iz akademskega pisanja, po kateri vir neposredno navajamo le, če smo ga prebrali sami. Če je vaše poznavanje vira posredno—na primer, če ste prebrali Novaka (2010), ki navaja Horvata (2009), in želite uporabiti Horvatove (2009) ugotovitve—jasno navedite, da vaše poznavanje Horvata temelji na vašem branju Novaka. Pri navajanju vira zapišite naslednje (to besedilo služi le kot primer): {{quote|Janez Horvat (2009). ''Ime Knjige, Ki Je Nisem Videl'', Mladinska knjiga, str. 99, navedeno v Pavel Novak (2010). ''Ime Enciklopedije, Ki Sem Jo videl'', Mladinska knjiga, str. 29.}} Ali če uporabljate kratke sklice: {{quote|Horvat (2009), str. 99, navedeno v Novak (2010), str. 29.}} Enako pravilo velja tudi za navajanje virov pri slikah in drugih medijskih datotekah v članku. '''Opomba''': Nasvet, da »navedete, kje ste {{em|vi}} to prebrali«, {{em|ne}} pomeni, da morate navesti iskalnike, spletna mesta, knjižnice, knjižnične kataloge, arhive, naročniške storitve, bibliografije ali druge vire, ki so vas pripeljali do Horvatove knjige. Če ste knjigo ali članek prebrali sami, je to vse, kar morate navesti. Ni vam treba opredeliti {{em|kako}} ste jo pridobili in prebrali. Dokler ste prepričani, da ste prebrali resnično in natančno kopijo, ni pomembno, ali ste gradivo prebrali z uporabo spletne storitve, kot je Google Books; s predogledom na spletnih straneh prodajalcev knjig, kot je Amazon; v svoji knjižnici; prek [[Wikipedija:PAYWALL|plačljivih spletnih zbirk skeniranih publikacij]], kot je [[JSTOR]]; na elektronskem bralniku (razen če to vpliva na številčenje strani) ali na kateri koli drug način. ===Datumi in ponatisi=== {{anchor|Datumi in ponatisi starejših publikacij|Dates and reprints of older publications}} Knjigi, ki je ponatisnjena ali natisnjena po naročilu, določite datum prvega izida te izdaje. Na primer, če je bila knjiga izdana leta 2005, ponatis iz leta 2007 pa je enak, jo datirajte v leto 2005. Če so bile v ponatisu narejene vsebinske spremembe, kar je včasih na zadnji strani označeno z »Ponatis s popravki« (ang. ''Reprinted with corrections''), nnavedite prvotno izdajo in dodajte letnico popravljenega ponatisa (na primer »1. izd., ponatis s popravki 2005«). Uredniki se morajo zavedati, da se starejški viri (zlasti tisti v javni lasti) včasih ponatisnejo z modernimi datumi izdaje; obravnavajte jih kot nove objave. Ko se to zgodi in zahtevani slog navajanja to zahteva, navedite {{em|oba}} datuma izdaje, novega in izvirnega, na primer: * {{navedi knjigo |last=Darwin |first=Charles |date=1964 |orig-date=1859 |title=On the Origin of Species |edition=faksimile 1. |publisher= Harvard University Press}} To se v predlogah {{tlx|citat}} in {{tlx|navedi knjigo}} izvede samodejno, če uporabite parameter {{para|orig-date}}. Lahko pa podatke o ponatisu dodate tudi kot besedilno opombo: * {{navedi knjigo |last=Boole |first=George |title=An Investigation of the Laws of Thought on Which Are Founded the Mathematical Theories of Logic and Probabilities |date=1854 |publisher= Macmillan}} Ponatis s popravki, Dover Publications, New York, NY, 1958. ===Sezonski datumi izdaje in različni koledarski sistemi===<!--This heading is linked to from WP:Manual_of_Style#Seasons and may also be from WP:Manual_of_Style#Titles.--> Datume izdaje, tako za starejše kot za novejše vire, pišite tako, da bralcu pomagate najti publikacijo in potrditi, da je našel pravo. Na primer, če je datum izdaje zapisan v julijanskem koledarju, ga ni treba pretvarjati v gregorijanski koledar. Če je bil datum izdaje opredeljen z letnim časom ali praznikom, na primer »zima« ali »božič« določenega leta ali dvoletnega obdobja, ga ne pretvarjajte v specifičen mesec ali datum, kot sta {{!xt|julij–avgust}} sli {{!xt|25. december}}. Če je publikacija navaja sezonske in specifične datume, dajte prednost specifičnim. ===Additional annotation=== {{shortcut|WP:ANOTACIJA|WP:ANNOTATION|WP:FOOTQUOTE|WP:FQ}} In most cases it is sufficient for a citation footnote simply to identify the source (as described in the sections above); readers can then consult the source to see how it supports the information in the article. Sometimes, however, it is useful to include additional [[annotation]] in the footnote, for example to indicate precisely which information the source is supporting (particularly when a single footnote lists more than one source – {{crossref|see {{section link||Združevanje sklicev}} and {{section link||Povezanost besedilo-vir}}, below}}). A footnote may also contain a relevant quotation from the source. This is especially helpful when the cited text is long or dense. A quotation allows readers to immediately identify the applicable portion of the reference. Quotes are also useful if the source is not easily accessible. However, caution should be exercised, as always, to avoid copyright violations. In the case of non-English sources, it may be helpful to quote from the original text and then give an English translation. If the article itself contains a translation of a quote from such a source (without the original), then the original should be included in the footnote. {{crossref|(See the {{section link|WP:Preverljivost|Ne-slovenski viri}} policy for more information.)}} ==<span class="anchor" id="Footnotes"></span><span class="anchor" id="REFSECTION"></span>Razdelka Opombe in Sklici== {{Shortcut|WP:REFSECTION}} {{main|WP:Manual of Style/Layout#Notes and references}} {{see also|Help:Footnotes|WP:Manual of Style/Layout#Standard appendices and footers}} This section describes how to add footnotes and also describes how to create a list of full bibliography citations to support shortened footnotes. The first editor to add footnotes to an article must create a dedicated citations [[Help:section|section]] where they are to appear. Any reasonable name may be chosen.<ref group="note">One reason this guideline does not standardize section headings for citations and explanatory notes is that Wikipedia draws editors from many disciplines (history, English, science, etc.), each with its own note and reference section-naming convention (or conventions). For more, see [[Wikipedia:Perennial proposals#Changes to standard appendices|Wikipedia:Perennial proposals § Changes to standard appendices]], [[Wikipedia:Perennial proposals#Establish a house citation style|§ Establish a house citation style]], and [[Template:Cnote2/example]].</ref> The most frequent choice is "References". Other options, in diminishing order of popularity, are "Notes", "Footnotes", or "Works cited", although these are more often used to distinguish between multiple end-matter sections or subsections. Several alternate titles ("Sources", "Citations", "Bibliography") may also be used, although each is problematic: "Sources" may be confused with source code in computer related articles or ways to acquire a product; "Citations" may be confused with official awards or a summons to court; "Bibliography" may be confused with a list of printed works by the subject of a biography. Sometimes more than one section is needed to organize the citations. For example, articles using [[Help:Shortened footnotes|shortened citations]] may use one section for full bibliographic citations and a separate section for shortened citations. A reference section should not be confused with [[Wikipedia:External links|external links]] or [[WP:FURTHER|further reading]] sections, neither of which contain sources that were used to build the article content. For an example of headings of a notes section, see the article [[Tezcatlipoca]]. ===Splošni viri=== {{shortcut|WP:GENREF}} A general reference is a citation to a reliable source that supports content, but is not linked to any particular text in the article through an [[Wikipedia:Inline citation|inline citation]]. General references are usually listed at the end of the article in a "References" section, and are usually sorted by the last name of the author or the editor. General reference sections are most likely to be found in underdeveloped articles, especially when all article content is supported by a single source. The disadvantage of general references is that [[#Povezanost besedilo-vir|Povezanost med besedilom in virom]] is lost, unless the article is very short. They are frequently reworked by later editors into inline citations. The appearance of a general references section is the same as those given above in the sections on [[#Kratki sklici|short citations]] and [[#Parenthetical referencing|parenthetical references]]. If both cited and uncited references exist, their distinction can be highlighted with separate section names, e.g., "References" and "General references". ===Kako ustvariti seznam sklicev=== {{Shortcut|WP:REFLIST}} With some exceptions discussed below, citations appear in a single section containing only the <code><nowiki><references /></nowiki></code> tag or the {{Tlx|Reflist}} template. For example: {{sxhl|2=wikitext|<nowiki> == References == {{Reflist}} </nowiki>}} or <syntaxhighlight lang="wikitext"> == References == <references /> </syntaxhighlight> The footnotes will then automatically be listed under that section heading. Each numbered footnote marker in the text is a clickable link to the corresponding footnote, and each footnote contains a [[caret]] that links back to the corresponding point in the text. {{Anchor|Avoid scrolling lists|Scrolling lists|ASL}}{{Shortcut|WP:ASL}} Scrolling lists, or lists of citations appearing within a [[scroll box]], should never be used. This is because of issues with readability, browser compatibility, [[Wikipedia:Accessibility|accessibility]], printing, and [[Wikipedia:Mirrors and forks|site mirroring]].{{notetag|See [[Wikipedia talk:Citing sources/Archive 19#Scrolling Reference Lists: Formal Policy Discussion|this July 2007 discussion]] for more detail on why scrolling reference lists should not be used.}} If an article contains a list of [[#General references|general references]], this is usually placed in a separate section, titled, for example, "References". This usually comes immediately after the section(s) listing footnotes, if any. (If the general references section is called "References", then the citations section is usually called "Notes".) ===Sklici in pojasnjevalne opombe=== {{see also|Wikipedia:Manual of Style/Layout#Notes and references|Help:Explanatory notes}} {{shortcut|WP:EXPLNOTESECT}} Explanatory footnotes [[WP:PREVERI|require citations]], like all content. When an article contains both footnoted citations and other (explanatory) footnotes, it is possible (but not necessary) to divide them into two separate lists using [[Help:Footnotes#Footnotes: groups|footnotes groups]]. Explanatory footnotes and citations are then placed in separate sections, called (for example) "Notes" and "References", respectively. They may be written using [[WP:CITEFOOT|citations in footnotes]] (this requires templates such as {{tl|efn}} or {{tl|refn}}). {{Quote article content| The Sun is very big.<ref>{{navedi knjigo|last=Miller|year=2002|title=Size of the Sun}}</ref>{{efn-ua|The moon is also very big.<ref>{{navedi knjigo|last=Hsu|year=2003|title=Size of the Moon}}</ref>}} {{fake header|Notes}} {{notelist-ua}} {{fake header|References}} {{reflist}} }} Explanatory notes and citations can also be mixed, possibly including [[WP:SHORTCITE|short citations]] referring to earlier footnotes or to a section (often called "Bibliography" or similar) where full citation details can be found. {{Quote article content| The Sun is very big.{{sfn|Miller|2008}}<ref>The moon is also very big {{harv|Hsu|2007}}.</ref> {{Fake heading|References}} {{reflist}} {{Fake heading|Bibliography}} * {{navedi knjigo|last=Hsu|year=2007|title=Size of the Moon}} * {{navedi knjigo|last=Miller|year=2008|title=Size of the Sun}} }} ===Podvojeni sklici=== {{anchor|DupCites|DUPCITES}}{{shortcuts|WP:DUPCITES|WP:DUPREF}} Combine ''precisely duplicated full citations''. In this context, "precisely duplicated" means having the same content, not necessarily identical strings ("The New York Times" is the same as "NY Times"; different access-dates are not significant). Do not discourage editors, particularly [[WP:BITE|inexperienced]] ones, from adding duplicate citations when the use of the source is appropriate, because a duplicate is better than no citation. But any editor should feel free to combine them, and doing so is the best practice on Wikipedia. ''Citations to different pages or parts of the same source'' can also be combined (preserving the distinct parts of the citations), as described in [[Help:References and page numbers]]. Any method that is consistent with the existing citation style (if any) may be used, or consensus can be sought to change the existing style. Some tools are listed at {{slink|Help:Citation tools#Duplicate reference finders}}. ==Slog navajanja <span id="Citation styles"></span>== {{shortcut|WP:CITESTYLE}} Ni enotnega sloga za navajanje virov in medbesedilnih sklicev (vrstni red, ločila, itd). Enoten slog navajanja naj se uporabi znotraj kateregakoli članka, ampak ni nujno, da ohranjamo enotnost navajanja med članki - kako se lotimo variacij, si oglejte v sledečem poglavju. Obstaja več slogov navajanja (nekateri članki v Wikipediji uporabljajo [[slog APA]], [[slog MLA]], [[The Chicago Manual of Style]], [[Author-date referencing]], [[Vancouver sistem]] ali [[Bluebook]]). Primere lahko najdete na [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Knjiznica/citiranje_virov.pdf|title=ACS, AMA, APA, ČIKAŠKI, HARVARDSKI, IEEE, ISO in MLA načini citiranja in navajanja literature in elektronskih virov|accessdate=2012-03-18 |format=PDF| publisher=Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani}}</ref> Čeprav se lahko uporablja katerikoli skladni slog, '''se izogibaj''' kateregakoli drugega '''numeričnega''' formata datuma kot je YYYY-MM-DD, zaradi možne nejasnosti katera številka je mesec in katera dan. Npr. uporabite lahko {{xt|2002-06-11}} , toda ne {{!xt|11/06/2002}}. ===Variacije načina navajanja=== {{shortcut|WP:CITEVAR|WP:WHENINROME}} Različni članki uporabljajo različne sisteme in sloge navajanja. Razlikujejo se v: * ali članek uporablja polne sklice, [[#Kratki sklici|kratke sklice]] v opombah ali [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila]]; * kako je imenovano [[#Opombe na koncu besedila|poglavje za skice]], in ali so pojasnjevalne opombe v ločeni skupini od sklicev; * [[#Slog navajanja|slog]] samih sklicev; * ali sklici uporabljajo predloge za sklice; * ali uporabljajo [[#List-defined references|list-defined references]]. Za vse te primere Wikipedija nima lastnega enotnega sloga. Urejevalci lahko izberejo katerokoli možnost; en članek se v uporabi lahko razlikuje od drugega članka. Kakorkoli, sklici ''znotraj danega članka'' naj uporabljajo enoten slog. Zato je v veliko pomoč: * ko dodajate sklice, da se poskusite držati enotnega sistema oz. sistema, ki je že uporabljen v članku * da izboljšate sklice z dodajanjem manjkajočih informacij (npr. gole URL-je nadomestite s polnim bibliografskim sklicem); * da nadomestite (ali dopolnite) nekatere ali vse splošne vire z medbesedilnimi sklici; * da spremenite obstoječe sklice tako, da bodo imeli enotni sistem in slog, če sklici v članku niso skladni. Če pride do spora, kateri slog je najboljši, uporabite slog prvega urejevalca ali začnite razgovor na pogovorni strani; Urejevalci naj ne spreminjajo sloga sklicev izključno zaradi tega, ker mislijo, da je njihov slog najboljši. ====Generally considered helpful==== {{shortcut|WP:CITEVARYES}} The following are standard practice: * improving existing citations by adding missing information, such as by replacing [[WP:bare URLs|bare URLs]] with full bibliographic citations: an improvement because it aids [[WP:Verifiability|verifiability]], and fights [[WP:Link rot|link rot]]; * replacing some or all general references with inline citations: an improvement because it provides more verifiable information to the reader, and helps maintain text–source integrity; * imposing one style on an article with inconsistent citation styles (e.g., some of the citations in footnotes and others as parenthetical references): an improvement because it makes the citations easier to understand and edit; * fixing errors in citation coding, including incorrectly used template parameters, and <code><nowiki><ref></nowiki></code> markup problems: an improvement because it helps the citations to be parsed correctly; * combining duplicate citations {{crossref|(see {{section link||Duplicate citations}}, above)}}; * converting [[WP:PAREN|parenthetical referencing]] to an acceptable referencing style; * replacing opaque [[WP:NAMEDREFS|named-reference]] names with conventional ones, such as "Einstein-1905" instead of ":27"; and * making citations added by other editors match the existing style (if any). Do not revert someone else's contribution merely because the citation style doesn't match. [[WP:SOFIXIT|If you know how to fix it, then fix it]]. * correcting the capitalization of titles to consistently use the chosen style for that article, whether that be [[title case]], [[sentence case]], [[small caps]], etc. (but not [[all caps]], per [[MOS:ALLCAPS]]). If title case is used, follow Wikipedia conventions ([[MOS:TITLECAPS]]) for which words are capitalized. An article may use distinct capitalization styles for different media kinds; for example: all newspaper articles capitalized one way, and all book titles capitalized a different way. ====To be avoided==== {{shortcut|WP:CITEVARNO}} When an article is already consistent, avoid: * switching between major citation styles or replacing the preferred style of one academic discipline with another's – except when moving away from deprecated styles, such as [[#Parenthetical referencing|parenthetical referencing]]; * adding citation templates to an article that already uses a consistent system without templates, or removing citation templates from an article that uses them consistently; * changing where the references are defined, e.g., moving [[WP:LDRHOW|reference definitions in the reflist]] to the prose, or moving reference definitions from the prose into the reflist. ====Sprotni sklic v oklepaju znotraj besedila==== {{bližnjica|WP:ADR|WP:HARV|WP:PAREN}} Večina članka uporablja sprotne sklice v obliki opomb kot je opisano v poglavju zgoraj. Nekateri članki uporabljajo slog sprotnih sklicev v oklepaju znotraj besedila. Kratek sklic, kot je {{xt|(Smith 2010, str. 1)}} se umesti v besedilo članka. Poln opis vsakega vira pa je opisan v ''splošnih virih'' (''general reference''), npr. {{xt|Smith, John. ''Naslov knjige''. Cambridge University Press, 2010}}. Viri so navedeni po abecednem redu glede na priimke avtorjev na koncu članka v poglavju "Viri". V Wikipediji se uporablja več oblik kratkih sklicev; glej [[#Kratki sklici|kratki sklici]] zgoraj. <!--Sprotni sklici in splošni viri se lahko povežejo z uporabo predloge (glej [[WP:Parenthetical referencing#Linking inline and full citations|linking inline and full citations]]); as with other citation templates, these should not be added to articles without consensus.--> Takole izgleda v polju za urejanje: <blockquote style="color:#999; background:#F4F0EC; padding:1em; border:1px solid DarkSeaGreen;"> <tt> Sonce je zelo veliko <span style="color:black;">'''(Miller 2005, str. 1)'''</span>, toda luna je manjša <span style="color:black;">'''(Brown 2006, str. 2)'''</span>. Sonce je tudi zelo vroče <span style="color:black;">'''(Miller 2005, str. 3)'''</span>.<br /> <span style="color:#666;">&#61;= Viri ==</span><br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Brown, R (2006). "Size of the Moon", <nowiki>''Scientific American''</nowiki>, 51(78)'''</span>.<br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Miller, E (2005). <nowiki>''The Sun''</nowiki>, Academic Press'''</span>. </tt> </blockquote> Takole izgleda v članku: <blockquote style="background:white; padding:1em; border:1px solid #999;"><!--code for display--> Sonce je zelo veliko (Miller 2005, str. 1), toda luna je manjša (Brown 2006, str. 2). Sonce je tudi zelo vroče (Miller 2005, str. 3).<br /><br /> <font size="3">Viri</font> ---- * Brown, R (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51(78). * Miller, E (2005). ''The Sun'', Academic Press. </blockquote> Bodi pozoren na to, da so za razliko od opomb (''footnotes''), sklici v oklepaju umeščeni ''pred'' poleg ležečimi ločili kot je vejica ali pika. ==Ravnanje s povezavami== Kot je omenjeno pod [[#Katere informacije vključiti|»Katere informacije vključiti«]], je koristno vključiti hiperpovezave na izvorno gradivo, kadar so na voljo. Tu je opisanih nekaj vidikov teh povezav. ===Izogibajte se vdelanim povezavam=== {{Shortcut|WP:VDELANA|WP:CS:EMBED}} Embedded links to external websites should not be used as inline citations, because they are highly susceptible to [[WP:Linkrot|link rot]]. That is, links like:<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="">[example.com]</syntaxhighlight>, which is rendered as: [http://example.com], should not be used as a citation. Avoid raw links even if placed between ref tags (e.g. <syntaxhighlight lang="wikitext" inline=""><ref>[example.com]</ref></syntaxhighlight>). Since any citation that supports the preceding text is better than none, do not revert the good-faith addition of partial citations. They should be replaced with more complete, properly formatted citations as soon as possible. Embedded links should never be used to place [[WP:EL|external links]] in the content of an article, like this: {{!xt|"[https://example.com Example Inc.] announced their latest product ..."}}. ===Priročne povezave=== {{see|Wikipedija:Avtorske pravice#Povezovanje na avtorsko varovana dela}} {{Shortcut|WP:PRIRPOV|WP:CONLINK}} ''Priročna povezava'' je povezava na kopijo vira na spletni strani, ki ga je zagotovil nekdo, ki ni izvorni objavitelj ali avtor. Tak zgled je kopija časopisnega članka, ki ni več na voljo na spletišču časopisa, na voljo pa je nekje drugje. Pri navajanju priročnih povezav je treba razumno preveriti, da je priročna kopija prava kopija izvirnika, brez sprememb ali neustreznega komentarja, in da ne krši avtorskih pravic izvornega objavitelja. Točnost je mogoče predposatviti, kadar se zdi zanesljivo gostiteljsko spletišče. Pri [[strokovna komunikacija|akademskih virih]] je priročna povezava običajno ponatis, ki ga zagotovi [[odprti repozitorij]], npr. avtorjeva univerzitetna knjižnica ali [[institucionalni repozitorij]]. Take povezave na [[zeleni odprti dostop]] so na splošno bolj zaželene od [[prosta vsebina|neprostih]] virov, zaščitenih s [[plačilni zid|plačilnim zidom]] ali drugače. Kadar gosti kopijo gradiva več spletišč, izberite priročno povezavo spletišča, katerega vsebina je najbolj v skladu s praviloma [[Wikipedija:Nepristransko stališče]] in [[Wikipedija:Preverljivost]]. ===Označevanje dostopnosti=== {{Shortcut|WP:OZNAČIDOSTOP|WP:INDICATEAVAIL}} Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti na voljo v uglednih knjižnicah, arhivih ali zbirkah. Če je sklic brez zunanje povezave sporen zaradi nerazpoložljivosti, zadostuje kot dokaz razumne dostopnosti (čeprav ne nujno [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljivosti]]): navedba številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; povezava na verodostojen članek Wikipedije o viru (delu, avtorju ali objavitelju) ali neposredna navedba gradiva na pogovorni strani, kar naj bo narejeno [[Wikipedija:Avtorske pravice|jedrnato]] in v kontekstu. ===Povezave na vire=== {{Shortcut|WP:POVIR|WP:SOURCELINKS}} Pri viru, ki je na voljo v [[tiskana oblika|tiskani obliki]], kot [[mikrofilm]] in/ali na spletu, večinoma ni treba navesti, katerega berete. Čeprav je uporabno navesti avtorja, naslov, izdajo (1., 2. idr.) in podobne informacije, na splošno ni pomembno navesti podatkovne zbirke, kot je [[ProQuest]], [[EBSCOhost]] ali [[JSTOR]], ali povezati s tako podatkovno zbirko, ki zahteva naročilo ali prijavo prek tretje osebe. Osnovne bibliografske inforamcije, ki jih navedete, morajo zadostovati za iskanje vira v kateri koli od teh podatkovnih zbirk, ki ga vsebujejo. Ne dodajajte URL-ja, ki ima v URL vključen del gesla. Lahko pa navedete [[Digitalni identifikator objekta|DOI]], [[ISBN]] ali drug enolični identifikator, če je na voljo. Če objavitelj ponuja povezavo na vir ali povzetek, ki za dostop ne zahteva plačila ali prijave prek tretje osebe, lahko navedete URL te povezave. Če vir obstaja samo na spletu, navedite povezavo, tudi če je dostop omejen. ===<span id="Dead links"></span><span id="Mrtve povezave"></span>Preprečevanje in popravljanje mrtvih povezav=== {{Shortcut|WP:MRTEVSKLIC|WP:DEADREF}} Da preprečite [[Wikipedija:Zunanje povezave#Dolgoživost povezav|mrtve povezave]], so za nekatere vire na voljo trajni identifikatorji. Nekateri strokovni članki imajo [[identifikator digitalnega objekta]] (DOI); stabilno [[trajna povezava|trajno povezavo]] imajo tudi nekateri spletni časopisi in blogi. Ko trajne povezave niso na voljo, lahko pri pisanju članka ustvarite arhivirano kopijo citiranega dokumetna; arhivske strani na zahtevo, npr. [[Wayback Machine]] (https://web.archive.org/save), so precej preproste za uporabo. {{strong|Ne izbrišite sklica zgolj zato, ker URL ne dela.}} Mrtve povezave je treba popraviti ali zamenjati, če je to mogoče. Če naletite na mrtev URL, ki se uporablja kot zanesljiv vir za podporo vsebine članka, sledite naslednjim korakom: # '''Potrdite stanje''': Najprej preverite povezavo, da potrdite, da je mrtva in ne zgolj začasno nedelujoča. Preglejte spletišče, ali je bilo preurejeno. Pri tem si lahko pomagate z orodjem, kot je [https://www.isitdownrightnow.com/ "Is it down right now?"]. # '''Preverite spremenjeni URL v istem spletišču''': Strani so v istem spletišču pogosto prestavljene na druga mesta, ko postanejo arhivska vsebina. Stran spletišča s sporočilom o povezavi ima morda polje »Iskanje«. Uporabite lahko tudi iskalnike, npr. Google in DuckDuckGo, ki omogočajo uporabo ključne besede »site:«. Zgled: ''site:sl.wikipedia.org "Oznake policijskih vozil Nove Zelandije"''. # '''Preverite spletne arhive''': Obstajajo številne storitve [[spletno arhiviranje|spletnega arhiviranja]] (za celoten seznam glejte [[:en:Wikipedia:List of web archives on Wikipedia]]); povežite na njihov arhiv, če je na voljo. ::Če je na voljo več arhivskih datumov, uporabite tistega, ki najverjetneje vsebuje vsebino strani, ki jo je videl urejevalec, ki je vnesel sklic na datum dostopa ({{para|access-date}}). Če ta parameter ni določen, lahko [http://wikipedia.ramselehof.de/wikiblame.php?lang=sl preiščete zgodovino redakcij članka], da ugotovite, kdaj je bila povezava dodana v članek. ::Pri večini predlog za navajanje se podatki o arhivu vnesejo s parametri {{para|archive-url}}, {{para|archive-date}} in {{para|url-status}}. Glavna povezava se zamenja z arhivsko povezavo, ko dodate parameter {{para|url-status|dead}}. To ohrani izvorno mesto povezave za referenco. ::''Opomba:'' Nekateri arhivi delujejo z zakasnitvijo ~18&nbsp;mesecev, preden je povezava na voljo javno. Urejevalci naj zato počakajo ~24 mesecev po prvi označitvi povezave kot mrtve, preden ugotovijo, da spletni arhiv ne obstaja. Mrtve URL-je na zanesljive vire je treba na splošno označiti z {{Tlx|dead link|date{{=}}{{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}}}, da je mogoče oceniti, kako dolgo je povezava mrtva. # <li value="4">'''Odstranite priročne povezave''': Če je bilo gradivo objavljeno v tiskani obliki (npr. strokovna revija, časopisni članek, revija, knjiga), mrtvi URL ni potreben. Preprosto odstranite mrtvi URL, preostanek sklica pa pustite, kakršen je.</li> # '''Poiščite nadomestni vir''': Preiščite splet glede citiranega besedila, naslova članka in delov URL-ja. Lahko se tudi obrnete na spletišče ali osebo, ki je vir prvotno objavila, in jo prosite, da ga znova objavi. Prosite za pomoč pri iskanju sklicev na drugem mestu druge urejevalce, vključno z urejevalcem, ki je dodal sklic. Poiščite drugačen vir, ki pravi enako kot obravnavani vir. # '''Odstranite brezupno izgubljene spletne vire''': Če gradivo vira ne obstaja v nespletni obliki {{em|in}} če ni arhivirane različice spletne strani (počakajte ~24&nbsp;mesecev) {{em|ter}} ne morete najti druge kopije gradiva, lahko mrtvo povezavo odstranite in se gradivo, ki ga podpira, šteje kot nepreverjeno, če ni podprto z drugim sklicem. Če se za to gradivo posebej zahteva, da ima naveden sklic, ga lahko označite z {{tlx|navedi vir}}. Morda je primerno, da sklic s pojasnilom prestavite na pogovorno stran in obvestite urejevalca, ki je dodal zdaj mrtvo povezavo. ==Povezanost besedilo-vir== {{anchor|INTEGRITY}}{{shortcut|WP:TSI|WP:INTEGRITY}} Pri uporabi medbesedilnih sklicev je pomembno ohranjati povezanost med besedilom in virom. Namen medbesedilnega sklica je bralcem in drugim urednikom jasno pokazati, kateri del besedila podpira navedeni vir. Če sklic ni jasno umeščen, se ta namen izgubi. Razdalja med navedenim dejstvom in njegovim virom je sicer stvar uredniške presoje, vendar pa dodajanje besedila brez jasne umestitve njegovega vira lahko privede do očitkov o [[WP:BIR|nepreverjenem lastnem raziskovanju]], kršitvah [[WP:PREVERI|politike glede navajanja virov]] in celo [[plagiatorstvo|plagiatu]]. ===Keeping citations close=== Editors should exercise caution when rearranging or inserting material to ensure that text–source relationships are maintained. References should not be moved if doing so might break the text–source relationship. When new text is inserted into a paragraph, make sure it is supported by the existing source or a new source. If a sentence or paragraph is footnoted with a source, adding new material that is not supported by the existing source to it, without a source for the new text, is highly misleading if placed so as to appear that the cited source supports it. For example, when editing text originally reading <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> The Sun is pretty big.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Notes</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1.</li> </ol> </blockquote> an edit that does not imply that the new material is supported by the same reference is <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> The Sun is pretty big.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> The Sun is also quite hot.<sup id="nbFoot03a" class="reference">[[#noteFoot03a|[2]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Notes</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1.</li> <li id="noteFoot03a" >'''[[#nbFoot03a|^]]''' Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, p. 2.</li> </ol> </blockquote> Do not add other facts or assertions into a fully cited paragraph or sentence: <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;">{{cross}} The Sun is pretty big, but the Moon is not so big.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> The Sun is also quite hot.<sup id="nbFoot03a" class="reference">[[#noteFoot03a|[2]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Notes</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1.</li> <li id="noteFoot03a" >'''[[#nbFoot03a|^]]''' Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, p. 2.</li> </ol> </blockquote> Include a source to support the new information. There are several ways to write this, including: <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;">{{tick}} The Sun is pretty big,<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> but the Moon is not so big.<sup id="nbFoot02a" class="reference">[[#noteFoot02a|[2]]]</sup> The Sun is also quite hot.<sup id="nbFoot03a" class="reference">[[#noteFoot03a|[3]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Notes</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1.</li> <li id="noteFoot02a" >'''[[#nbFoot02a|^]]''' Brown, Rebecca. "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51 (78): 46.</li> <li id="noteFoot03a" >'''[[#nbFoot03a|^]]''' Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, p. 2.</li> </ol> </blockquote> ===Citation order=== {{redirect|Wikipedia:REFORDER|the RfC|Wikipedia:Village pump (proposals)/Archive 136#RfC: AWB bot ref reordering}} {{shortcut|WP:CITEORDER}} There is no consensus for a specific ordering of citations, and editors should not [[Wikipedia:Edit warring|edit-war]] over it, or make [[WP:MEATBOT|mass changes]] of ordering to suit personal preferences. In particular, references need not be moved solely to maintain the numerical order of footnotes as they appear in the article. ===Združevanje sklicev=== {{shortcut|WP:CITEBUNDLE|WP:BUNDLING}} {{main|Help:Citation merging}} <!-- {{See also|Help:Shortened footnotes#Bundling citations|Wikipedia:Citation overkill}} --> Včasih je članek berljivejši, če več sklicev združite v eno opombo pod črto. Kadar na primer celoten stavek utemeljuje več virov, jih lahko navedete zaporedoma na koncu stavka takole:{{dummy ref|4}}{{dummy ref|5}}{{dummy ref|6}}{{dummy ref|7}} Lahko pa jih združite v eno samo opombo na koncu stavka ali odstavka takole:{{dummy ref|4}} Združevanje sklicev je koristno tudi takrat, ko posamezni viri potrjujejo različne dele besedila ali pa vsi viri dokazujejo isto trditev. Združevanje prinaša več prednosti *Zmanjšuje nepreglednost zaradi številnih klikljivih opomb znotraj stavka ali odstavka; *Preprečuje nenamerne premike sklicev ob spremembi vrstnega reda besedila, saj opomba natančno pojasnjuje, kateri vir se nanaša na katero trditev. Upoštevajte, da ima združevanje sklicev tudi nekaj slabosti: *Če je v enem sklicu združenih več virov, pri besedilu z več trditvami pogosto ni jasno, kateri vir potrjuje katero navedbo. *Bralci in uredniki morajo za preverjanje posamezne trditve pregledati vse vire v zbirki, kar vzame več časa in truda za preverjanje dejstev. *Združevanje lahko ustvari napačen vtis, da vsi viri enako podpirajo vse navedene trditve, kar ni vedno točno. *Naknadno preurejanje ali spreminjanje besedila lahko povzroči napake, če je treba združeno opombo posodobiti ali razdeliti. *Če pri eni uporabi združenega sklica potrebujete nov dodaten vir, boste z njegovim dodajanjem obremenili vse ostale navedbe z neuporabnim sklicem ali pa boste morali ustvariti novo podvojeno zbirko, kar izniči namen združevanja. Za združevanje več sklicev za enako vsebino v eno opombo pod črto je na voljo več načinov prikaza, kot je prikazano spodaj: <div style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> Sonce je precej veliko, medtem ko Luna ni tako velika. Sonce je tudi zelo vroče.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Opombe</span> ---- '''Uporaba {{tl|Unbulleted list citebundle}}:''' <ol class="references"> <li id="noteFoot02a" value="1"> '''[[#nbFoot02a|^]]''' {{Unbulleted list citebundle |Za velikost Sonca, glejte: Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, str. 1. |Za velikost Lune, glejte: Brown, Rebecca. "Size of the Moon", ''Scientific American'', 2007, 51 (78): 46. |Za toploto Sonca, glejte: Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, str. 2. }}</li> </ol> '''Uporabite medbesedilnega odstavka:''' <ol class="references"> <li id="noteFoot03a" value="1"> '''[[#nbFoot03a|^]]''' Za velikost Sonca, glejte: Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, str. 1. Za velikost Lune, glejte: Brown, Rebecca. "Size of the Moon", ''Scientific American'', 2007, 51 (78): 46. Za toploto Sonca, glejte: Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, str. 2.</li> </ol> '''Uporabite označeni seznam:''' <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" value="1"> '''[[#nbFoot01a|^]]''' Multiple sources: * Za velikost Sonca, glejte: Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1. * Za velikost Lune, glejte: Brown, Rebecca. "Size of the Moon", ''Scientific American'', 2007, 51 (78): 46. * Za toploto Sonca, glejte: Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, p. 2.</li> </ol> Pri tem zadnjem pristopu je treba uporabiti uvodno vrstico, kot je »Več virov:«, da se številka opombe ne prelomi v novo vrstico. </div> Uporaba običajnih prelomov vrstic za ločevanje elementov na seznamu krši pravilo {{section link|WP:DOSTOPNOST|Brezprelomov}}: {{tq|"Prelomi vrstic {{tag|br|s}}&nbsp;... se ne bi smeli uporabljati."}} Posebej za ta namen je bila ustvarjena predloga {{tlx|Unbulleted list citebundle}} a.k.a. {{tlx|Multiref}}. Nekatere druge podobne predloge so navedene na razločitveni strani [[Predloga:Multiple references]]. V posameznem članku se praviloma uporablja le ena vrsta prikaza. Izjema so kratki sklici, pri katerih je medbesedilna oblika vedno primerna, zlasti kadar se vsi nanašajo na isto trditev: <div style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> <ol class="references"> <li id="noteFoot03a" value="1"> '''[[#nbFoot03a|^]]''' Za velikost Sonca, glejte: Miller (2005), str. 1; Brown (2007), str. 46; Smith (2005), str. 2.</li> </ol> </div> ==Navedba avtorja v besedilu== {{Shortcut|WP:INTEXT}} {{see|Wikipedia:Neutral point of view#Attributing and specifying biased statements|Wikipedia:Manual of Style#Point of view|Wikipedia:Inline citation}} '''Navedba avtorja v besedilu''' is the attribution inside a sentence of material to its source, in addition to an [[WP:INCITE|inline citation]] after the sentence. In-text attribution may need to be used with [[direct speech]] (a source's words between quotation marks or as a [[block quotation]]); [[indirect speech]] (a source's words modified without quotation marks); and [[WP:close paraphrasing|close paraphrasing]]. It may also be used when loosely summarizing a source's position in your own words, and it should always be used for [[Wikipedia:ATTRIBUTEPOV|biased statements of opinion]]. For certain [[Wikipedia:Reliable sources/Perennial sources|frequently discussed sources]], in-text attribution is always recommended. It avoids inadvertent plagiarism and helps the reader see where a position is coming from. An inline citation should follow the attribution, usually at the end of the sentence or paragraph in question. For example: {{quotation|{{cross}} To reach fair decisions, parties must consider matters as if behind a [[veil of ignorance]].{{dummy ref|2}} }} {{quotation|{{tick}} [[John Rawls]] argues that, to reach fair decisions, parties must consider matters as if behind a [[veil of ignorance]].{{dummy ref|2}} }} {{quotation|{{tick}} [[John Rawls]] argues that, to reach fair decisions, parties must consider matters as if "situated behind a [[veil of ignorance]]".{{dummy ref|2}} }} When using in-text attribution, make sure it doesn't lead to an inadvertent [[WP:UNDUE|neutrality]] violation. For example, the following implies parity between the sources, without making clear that the position of Darwin is the [[WP:WEIGHT|majority view]]: {{quotation|{{cross}} [[Charles Darwin]] says that human beings evolved through [[natural selection]], but John Smith writes that we arrived here in pods from Mars.}} {{quotation|{{tick}} Humans evolved through [[natural selection]], as first explained in [[Charles Darwin]]'s ''[[The Descent of Man, and Selection in Relation to Sex]]''.}} Neutrality issues apart, there are other ways in-text attribution can mislead. The sentence below suggests ''The New York Times'' has alone made this important discovery: {{quotation|{{cross}} According to ''The New York Times'', the Sun will set in the west this evening.}} {{quotation|{{tick}} The Sun sets in the west each evening.}} It is preferable not to clutter articles with information best left to the references. Interested readers can click on the ref to find out the publishing journal: {{quotation|{{cross}} In an article published in ''The Lancet'' on 20 December 2023, researchers announced the discovery of the new tissue type.{{dummy ref|3}} }} {{quotation|{{tick}} The discovery of this new tissue type was published in 2023.{{dummy ref|3}} }} {{quotation|{{cross}} According to the ''[[Oxford English Dictionary]]'', the word ''pocket'' comes from French.{{dummy ref|4}} }} {{quotation|{{tick}} The word ''pocket'' comes from French.{{dummy ref|4}} }} Simple facts on which reliable sources are in consensus can have inline citations to reliable sources as an aid to the reader, but normally the text itself is best left as a plain statement without in-text attribution: {{quotation|{{cross}} Richard Bauer writes in the 6th edition of ''Introduction to Chemistry'' that oxygen is the third most abundant element in the universe by mass, after hydrogen and helium.{{dummy ref|4}} }}{{quotation|{{tick}} By mass, oxygen is the third most abundant element in the universe after hydrogen and helium.{{dummy ref|4}} }} ==<span id="Unsourced material"></span>Dealing with unsourced material== <!-- This Anchor tag serves to provide a permanent target for incoming section links. Please do not move it out of the section heading, even though it disrupts edit summary generation (you can manually fix the edit summary before saving your changes). Please do not modify it, even if you modify the section title. See [[Template:Anchor]] for details. (This text: [[Template:Anchor comment]]) --> {{Shortcut|WP:NOCITE|WP:BLPCITE}} If an article has no references at all, then: * If the entire article is [[WP:PN|patent nonsense]], tag it for [[WP:CSD|speedy deletion]] using criterion G1. * If the article is a biography of a living person, it can be tagged with <nowiki>{{subst:prod blp}}</nowiki> to propose deletion. If it's a biography of a living person and is an attack page, then it should be tagged for speedy deletion using criterion G10, which will blank the page. * If the article doesn't fit into the above two categories, then consider finding references yourself, or commenting on the article talk page or the talk page of the article creator. You may also tag the article with the {{tlx|unreferenced}} template, which will bring it to the attention of [[WP:URA|WikiProject Unreferenced articles]], and consider nominating it for [[WP:AFD|deletion]]. For individual claims in an article not supported by a reference: * If the article is a biography of a living person, then any {{em|contentious}} material must be removed immediately: see [[WP:Biographies of living persons|Biographies of living persons]]. If the material lacking reference is seriously inappropriate, it may need to be hidden from general view, in which case [[WP:RFO|request admin assistance]]. * If the material added appears to be false or an expression of opinion, remove it and inform the editor who added the unsourced material. The {{tlx|uw-unsourced1}} template may be placed on their talk page. * In any other case consider finding references yourself, or commenting on the article talk page or the talk page of the editor who added the unsourced material. You may place a {{tlx|citation needed}} or {{tlx|dubious}} tag against the added text. ==Citation templates and tools <span class="anchor" id="generators"></span><span class="anchor" id="Citation generation tools"></span><span class="anchor" id="Duplicate reference finders"></span><span class="anchor" id="Programming tool"></span><span class="anchor" id="Reference management software"></span> == {{shortcut|WP:CITECONSENSUS|WP:TEMPLATEREFS}} {{see|Wikipedia:Citation templates|Help:Citation tools}} {{for|a comparison of citations using templates with citations written freehand|Wikipedia:Citing sources/Example edits for different methods#Footnotes}} [[WP:Citation templates|Citation templates]] can be used to format citations in a consistent way. The use of citation templates is neither encouraged nor discouraged: an article should not be switched between templated and non-templated citations without good reason and consensus – see [[#Variation in citation methods|"Variation in citation methods"]], above. {{shortcut|WP:TRUEPARAM}} If citation templates are used in an article, the parameters should be accurate. It is inappropriate to set parameters to false values to cause the template to render as if it were written in some style other than the style normally produced by the template (e.g., [[The MLA Style Manual|MLA style]]). ===Metadata=== Citations may be accompanied by metadata, though it is not mandatory. Most citation templates on Wikipedia use the [[COinS]] standard. Metadata such as this allow browser plugins and other automated software to make citation data accessible to the user, for instance by providing links to their library's online copies of the cited works. In articles that format citations manually, metadata may be added manually in a span, according to the [https://ocoins.info/ COinS specification]. == Glej tudi == * [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]] – seznam primerov polnega navajanja z uporabo sloga APA in Harvardskih sklicev * [[Wikipedija:Spletni viri]] - seznam zanesljivih virov, dostopnih na spletu * [[Wikipedija:Zunanje povezave]] – informacije o ''Zunanjih povezavah'' * [[Predloga:Navedi splet]] * [[Predloga:Navedi knjigo]] ==Opombe== {{notefoot}} {{notelist}} ==Sklici== {{sklici}} {{Wikipedia referencing}} jrvrgrpfpe9xckd1usta1k97hv73z0g 6731436 6731435 2026-08-05T15:10:58Z Pinky sl 2932 /* Združevanje sklicev */ 6731436 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} {{smernica|WP:NV|WP:VIRI|WP:NAVAJAJ|WP:NAVEDI|WP:CITE}} {{nutshell|Navedite [[WP:RS|zanesljiv vir]]. Sklic lahko dodate tako, da izberete gumb [[File:VisualEditor citoid Cite button.png|x30px|alt="navedi"]] na vrhu [[Pomoč:Uvod v urejanje z vikioznačevanjem/1|urejevalnega polja]].<!--Note that this is the same in markup or Visual Editor, hurrah for simplicity--> V [[Pomoč:Wikibesedilo|označevalnem jeziku]], lahko sklic dodate ročno z uporabo [[Wikipedija:Navajanje virov]#Kako umestiti medbesedilni sklic z uporabo oznak ref|ref tags]]. Podrobnejši in uporabni načini navajanja virov so podrobneje opisani spodaj.}} '''Navedek''', '''referenca''' ali '''sklic''',{{notetag|Besede kot so ''navedek'', ''referenca'' ali ''sklic'' na slovenski Wikipediji uporabljajo v istem pomenu. Uporabniki na pogovornih straneh pogosto uporabljajo bolj neformalen jezik. V povzetkih urejanja ali predlogah, kjer je prostor omejen, se ''referenca'' pogosto skrajša v ''ref''. ''Opombe na koncu besedila'' se lahko nanašajo natančneje na navedbe z uporabo [[Pomoč:Sklici na koncu besedila|oblikovanja z oznako ref]] ali na razlagalno besedilo. Izraz ''končne opombe'' pa se nanaša predvsem na navedke, ki so umeščeni na koncu strani.}} enolično določi vir informacije, npr.: {{xt|{{navedi knjigo |last1=Ritter |first1=R. M. |date=2003 |title=The Oxford Style Manual |page=1 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-860564-5 |ref=none}}}} Wikipedijino pravilo o [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti]] zahteva [[Wikipedija:Medbesedilni sklici|medbesedilne sklice]] za vse trditve, ki so [[WP:BREME|izpodbijane ali bi utegnile biti izpodbijane]] kjerkoli v [[WP:Glavni imenski prostor|člankih]]. Ta stran pojasnjuje, kako umestiti in oblikovati oba dela navedka. Sklic ali referenca v članku ima običajno dva dela. Prvi del je odsek besedila, ki temelji na zunanjem viru ali iz njega navaja in je označen z [[WP:INCITE|medbesedilnim sklicem]].Ta je najpogosteje prikazan kot nadpisana številka [[Pomoč:Opombe pod črto|opombe]]:{{dummy ref}} Drugi nujni del pa je seznam popolnih referenc, ki vsebuje vse podrobnosti o viru v ustrezni obliki, kar bralcem omogoča, da vir najdejo in ga preverijo. V celotnem članku je treba uporabiti le en slog navajanja virov. Če članek že vsebuje navedke, ohranite doslednost z uporabo tega načina ali pa se pred spremembo posvetujte na pogovorni strani {{crossref|(načelo je opisane v razdelku {{section link||Variacije načina navajanja}})}}. Čeprav se je priporočljivo potruditi za pravilno navajanje citatov, je najpomembneje navesti dovolj podatkov za identifikacijo vira. Drugi bodo po potrebi izboljšali oblikovanje. Glejte: [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike]] za kratek uvod v dodajanje referenc z urejevalnikom kode in [[Wikipedija:Vizualni urejevalnik/Vodnik#Urejanje sklicev|Uporabniški priročnik za Vizualni urejevalnik]] za avtomatski način oblikovanja navedkov na Wikipediji. {{seznam smernic}} ==Tipi navedkov== {{Shortcut|WP:CITETYPE}} * '''Medbesedilni sklic''' pomeni vsako navedbo vira, ki jo dodamo neposredno ob besedilo, ki ga potrjuje, na primer na koncu stavka ali odstavka, običajno v obliki opombe. * '''Navedba avtorja v besedilu'''pomeni, da vir izjave vključimo neposredno v besedilo članka, na primer {{xt|Rawls trdi, da X.^[5]}} To naredimo vedno, ko želimo navesti avtorja ali govornik, na primer pri citatih, mnenjih ali nepreverjenih dejstvih. Taka navedba v besedilu ne vsebuje vseh podrobnosti o viru – to se na običajen način naredi v opombah. Glejte [[#Navedba avtorja v besedilu|Navedba avtorja v besedilu]] spodaj. * '''Splošen sklic''' je navedek, ki podpira vsebino, vendar z medbesedilnim sklicem ni povezana z nobenim natančno določenim delom besedila. Splošne reference so običajno navedene na koncu članka v razdelku »Sklici« ali »Reference«. Najpogosteje jih najdemo v manj razvitih člankih, ko celotna vsebina temelji na enem samem viru. V bolj razvitih člankih so lahko navedene tudi kot dopolnitev medbesedilnih sklicev. ===Kratki in polni sklici <span id="Shortened and full footnotes"></span><span id="Short citations"></span><span id="Kratki sklici"></span>=== {{anchor|CITESHORT|SFN}}{{shortcut|WP:KRATKISKLIC|WP:CITESHORT|WP:SFN}} * '''Polni sklic''' v celoti opredeli [[WP:PVIRI|zanesljiv vir]] in kjer je to primerno, navede tudi mesto v tem viru (kot je številka strani), kjer se podatek nahaja. Na primer: {{xt|Rawls, John. ''A Theory of Justice''. Harvard University Press, 1971, str. 1.}} Ta vrsta sklica se najpogosteje uporablja kot [[Pomoč:Sklici na koncu besedila|opomba]] in je najbolj uveljavljen način navajanja virov v člankih na Wikipediji. * '''Kratek sklic''' je medbesedilni sklic, ki pokaže natančno mesto v viru, vendar ne navaja vseh podrobnosti o samem viru. Nekateri članki na Wikipediji ga uporabljajo tako,da skupaj s številko strani navedejo le osnovne podatke o viru. Na primer, {{tag|ref|content=Rawls 1971, str. 1.}}, kar se izpiše kot {{xt|Rawls 1971, str. 1.}}. Te kratke sklice se uporablja skupaj s ''polnimi sklici'', ki so zbrani v ločenem razdelku »Reference« ali »Sklici« ali pa so bili v celoti navedeni že v kateri od prejšnjih opomb v članku Med kratkimi citati se uporabljajo oblike, kot so navedki avtor–datum ([[slog APA]], [[slog Harvard|Harvard]] ali [[The Chicago Manual of Style|Chicago]]), in avtor–naslov ali avtor–stranreferencing ([[The MLA Style Manual|slog MLA]] ali Chicago). Seznam opomb se samodejno ustvari v razdelku »Sklici«, ki stoji neposredno pred razdelkom »Viri« s popolnimi navedbami virov. Kratke sklice lahko zapišete ročno ali z uporabo predlog {{tl|sfn}} ali {{tl|harvnb}} ter predloge za sklicevanje {{tl|r}}. Kratke in popolne sklice se lahko poveže, da lahko bralec s klikom na kratko opombi odpre celotne podatke o viru. Za podrobnosti in rešitve pogostih težav glejte [[Predloga:sfn|dokumentacijo predloge]]. Tako so kratki sklici videti v urejevalnem polju: <syntaxhighlight lang="wikitext" line highlight="4,7-8"> Sonce je precej veliko,<ref>Miller 2005, str. 23.</ref> toda Mesec ni tako zelo velik.<ref>Brown 2006, str. 46.</ref> Sonce je tudi zelo vroče.<ref>Miller 2005, str. 34.</ref> == Sklici == <references /> == Viri == * Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51 (78). * Miller, Edward (2005). ''The Sun''. Academic Press. </syntaxhighlight> Tako so izpisani v članku:{{anchor|refnote}} {{quote article content|content= Sonce je precej veliko,<sup id="nbFoot01b" class="reference">[[#noteFoot01b|[1]]]</sup> toda Mesec ni tako zelo velik.<sup id="nbFoot02b" class="reference">[[#noteFoot02b|[2]]]</sup> Sonce je tudi zelo vroče.<sup id="nbFoot03b" class="reference">[[#noteFoot03b|[3]]]</sup> {{fake heading|Sklici|sub=3}} <ol class="references"> <li id="noteFoot01b">'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller 2005, str. 23.</li> <li id="noteFoot02b">'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown 2006, str. 46.</li> <li id="noteFoot03b">'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller 2005, str. 34.</li> </ol> {{fake heading|Viri|sub=3}} * Brown, Rebecca (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51 (78). * Miller, Edward (2005). ''The Sun''. Academic Press. }} Kratke opombe, ki namesto datuma objave uporabljajo naslov, bi v članku bile videti takole: {{quote article content|content= {{fake heading|Sklici|sub=3}} <ol class="references"> <li id="noteFoot01b">'''[[#nbFoot01b|^]]''' Miller, ''The Sun'', str. 23.</li> <li id="noteFoot02b">'''[[#nbFoot02b|^]]''' Brown, "Size of the Moon", str. 46.</li> <li id="noteFoot03b">'''[[#nbFoot03b|^]]''' Miller, ''The Sun'', str. 34.</li> </ol>}} ==<span id="Kdaj navajati vire"></span><span id="Zakaj navajati vire"></span>Kdaj in zakaj navajati vire == {{Shortcut|WP:WHYCITE|WP:MINREF}} Z navajanjem virov v vsebini Wikipedije uporabnikom omogočate [[WP:PREVERI|preverjanje]], ali navedene trditve temeljijo na zanesljivih virih. S tem krepite [[zanesljivost Wikipedije]] in hkrati dokazujete, da vsebina [[WP:BIR|ne predstavlja izvirnega raziskovanja]]. Hkrati bralcem olajšate dostop do [[WP:POVEZAVA|dodatnih informacij]] o obravnavani temi, z ustreznim navajanjem avtorstva pa se izognete [[Plagiatorstvo|plagiatorstvu]] vira vaših besed ali idej. Vsa vsebina, ki je [[WP:P|sporna ali bo po vsej verjetnosti za koga sporna]], potrebuje vir. Če za takšne trditve ni mogoče najti zanesljivih virov, bodo najverjetneje odstranjene iz članka. Navedba vira je obvezna tudi pri vsakem dobesednem navajanju, ne glede na uporabo narekovajev, ali pri zelo tesnem povzemanju prvotnega besedila. Vendar potreba po navajanju virov ni omejena le na te primere: urednike vedno spodbujamo, da dodajajo ali izboljšujejo sklice za katere koli informacije v članku. Viri so še posebej pomembni pri trditvah o živečih osebah, zlasti kadar so te trditve sporne ali potencialno žaljive. V skladu s [[WP:BŽO|pravilom o biografijah živečih oseb]] bodo nepreverjene informacije te vrste najverjetneje nemudoma odstranjene. [[Pomoč:Povezava#Wikipovezave (notranje povezave)|Wikipovezave]] niso zanesljiv vir, čeprav vodijo do strani z informacijami o določeni temi. Če odsek s povezane strani kopirate ali vključite (transkludirate), morate vire v kopiranem odseku znova navesti, tudi če so na prvotni strani že navedeni. Uporabniki morajo biti previdni pri kopiranju vsebin z nezanesljivimi viri ali delov, kjer članek Wikipedije vira ne povzema natančno.Pred kopiranjem ali prenosom besedila je vir vedno treba prebrati ter preveriti njegovo verodostojnost in točnost navedb. Navajanje virov je še posebno pomembno pri pisanju o mnenjih o določeni stvari. [[Wikipedija:Brez zavajajočih besed|Izogibajmo se zavajajočih besed]], kot npr. »Nekateri pravijo, da ...« Naše pisanje mora biti [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivo]]: poiščimo določeno osebo ali skupino s takim mnenjem in navedimo zanesljiv vir, v katerem je oseba izrazila to mnenje. Wikipedija ni mesto za izražanje naših lastnih mnenj ali za [[WP:BIR|izvirno raziskovanje]]. Ker gre za slovensko Wikipedijo, naj bodo, če je le mogoče, navedeni viri v slovenščini. Ti imajo pri enaki kakovosti vselej prednost pred viri v tujih jezikih. Kadar navajamo drug vir jezika, je treba poleg navedka v izvornem jeziku navesti tudi slovenski prevod. ===Navedimo vir, ki smo ga uporabili sami=== Skopirati navedek iz posrednega vira je primerno le, kadar jasno navedemo, da gre za posredni vir. Morda smo na kateri izmed spletnih strani našli podatke, ki naj bi izvirali iz določene knjige. Če se nismo sami prepričali, da so podatki resnično iz te knjige, je naš vir, ki ga moramo navesti, spletna stran. Verodostojnost članka je odvisna od verodostojnosti tako knjige kot tudi spletne strani, to pa mora biti jasno zapisano v članku. Kadar navajamo iz knjige, vedno navedemo strani knjige, od koder smo podatke povzeli. Mnogi ne bodo šli prelistavat celotne knjige, da bi se prepričali v verodostojnost podatkov. ===Dodajanje vsebine biografijam živečih oseb=== {{glavni|Wikipedija:Biografije živečih oseb}} Biografije živečih oseb je treba iz pravnih in etičnih razlogov še posebej skrbno podkrepiti z viri. Vsa negativna vsebina o živečih osebah se mora sklicevati na [[Wikipedija:Zanesljiv vir|zanesljiv vir]]. Ne čakajmo, da bo vir zahteval drug urejevalec. Kadar naletimo &mdash; bodisi v članku ali na pogovorni strani &mdash; na negativno vsebino o živečih osebah, ki ni podprta z viri ali je z njimi slabo podprta, jo '''takoj odstranimo!''' Ne pustimo je v članku in ne sprašujmo za vir. Ne prestavljajmo je na pogovorno stran. To velja za vsebino tako biografije kot katerega koli drugega vira. ===Dobesedno navajanje=== Pri navajanju objavljenega gradiva je vedno treba pripisati vir, ki naj bo neposredno za navedkom. Sam navedek pa naj bo znotraj dvojnih narekovajev &mdash; »takole« &mdash; oz. kadar gre za navedek v navedku, znotraj enojnih narekovajev &mdash; »tu je tak 'navedek' kot zgled.« Pri dolgih navedkih si pomagajmo s [[:Kategorija:Predloge za citate|predlogami za citate]]. === Multimedija === Podrobnosti o izvoru in avtorskih pravicah slike ali druge medijske datoteke morajo biti navedene na njeni strani z opisom. [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Opisi slik|Opisi pod sliko]] morajo biti opremljeni z viri po enakih pravilih kot preostali del članka. Navedba vira ni potrebna za opise, kot je [[WP:DOSTOPNESLIKE|alt besedilo za slike]], ki jih je mogoče preveriti neposredno iz same slike, ali za besedilo, ki zgolj identificira delo (npr., opis slike "''[[Sejalec (Grohar)|Sejalec]]'' (1907)" za ''[[:Slika:Ivan Grohar - Sejalec.jpg]]''). * Pri slikah je treba na opisni strani obvezno navesti podatke o viru in [[Wikipedija:Oznake avtorskih pravic|oznako avtorskih pravic]]. * Kadar gre za sliko s spleta, navedimo spletni naslov ter datum (URL). Npr.: "Vir: http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/4280841.stm (20.02.2005)" * Kadar gre za sliko z vira, ki ni na spletu, moramo to jasno napisati. Zgled: "Vir: Skenirano iz knjige v javni lasti Naslov knjige, ..." * Iz pravnih in informativnih razlogov je pomembno navesti avtorja slike (posebno, kadar se razlikuje od vira). Nekatere avtorskopravne licence ''zahtevajo'', da navedemo izvirnega avtorja. ===Kdaj <em>ne</em> uporabljamo sklicev=== {{Shortcut|WP:WHENNOTCITE}} Sklicevanje se pogosto {{em|ne}} uporablja na [[Wikipedija:Slogovni priročnik/Razločitvene strani|razločitvenih straneh]] (saj morajo biti viri navedeni v ciljnih člankih). Sklici so pogosto izpuščeni v [[WP:UVODČLANKA|uvodnem delu]] članka, v kolikor uvod povzema informacije, ki so podrobneje utemeljene kasneje v besedilu. Kljub temu morajo biti navedki in sporne trditve, zlasti če se nanašajo na živeče osebe, podprti z viri tudi v uvodu. Za več informacij glejte [[WP:SKLICIUVODA]]. ===Zaporedno navajanje istega vira=== {{shortcut|WP:CONSECUTIVECITE}} Sklici morajo biti umeščeni na konec besedila, ki ga podpirajo. Gradivo (npr., dejstvo, da so sloni sesalci), ki se v istem odstavku ponovijo večkrat, ne potrebujejo medbesedilnega sklica ob vsaki omenitvi. Če to dejstvo zapišete večkrat, vir navedite le ob prvi uporabi. IIzogibajte se kopičenju nepotrebnih virov za ista dejstva, kot prikazuje spodnji primer: <blockquote>Sloni so veliki{{dummy ref|1}} kopenski{{dummy ref|2}} sesalci{{dummy ref|3}} ... Slonovi zobje{{dummy ref|4}} se zelo razlikujejo{{dummy ref|4}} od zob večine drugih sesalcev.{{dummy ref|3}}{{dummy ref|4}} Za razliko od večine sesalcev,{{dummy ref|3}} ki jim zrastejo mlečni zobje{{dummy ref|5}} in jih nato nadomestijo s stalno garnituro odraslih zob,{{dummy ref|4}} imajo sloni cikle menjave zob{{dummy ref|5}} skozi vse svoje{{dummy ref|6}} življenje.{{dummy ref|4}}</blockquote> To pravilo ne velja za sezname in tabele, pa tudi ne v primerih, ko [[WP:INTEGRITY|več različnih virov podpira posamezne dele odstavka ali besedila]]. == Medbesedilni sklici == {{bližnjica|WP:IC|WP:ILC|WP:INCITE|WP:INLINECITE}} Sprotno navajanje v besedilu (t.i. »inline citation« ali medbesedilni sklici) je zaželeno, saj je na ta način možno pripisati posamezno trditev nekemu viru oz. celo navesti stran v viru, kjer se ta trditev nahaja. Pri dolgem članku z veliko viri tako bralcu ni treba preiskati vseh, da bi preveril trditev. ===<span id="Adding the citation"></span><span id="Inline reference"></span><span id="Footnotes and references"></span>Kako umestiti medbesedilni sklic z uporabo oznak ref === {{Shortcut|WP:CITEFOOT}} {{hatnote|Več informacij: [[Pomoč:Sklici na koncu besedila#Sklici na koncu besedila: osnove|Sklici na koncu besedila: osnove]]}} Sklic na koncu besedila ustvarite tako, da na ustrezno mesto v besedilu članka vstavite sintakso <code><nowiki><ref>...</ref></nowiki></code>, na primer: * <syntaxhighlight lang="wikitext" inline>Pravičnost je človeški izum.<ref>Rawls, John. ''A Theory of Justice''. Harvard University Press, 1971, str. 1.</ref> Ta ...</syntaxhighlight> kar bo izpisano približno takole: * Pravičnost je človeški izum.{{dummy ref|1}} Ta ...tex Poleg tega je treba na koncu generirati tudi sam seznam opomb, kjer se besedilo sklica dejansko izpiše. Več o tem si lahko preberete v {{slink||Kako ustvariti seznam sklicev}}. Kot v zgornjem primeru se oznake za sklic običajno postavljajo {{em|za}} ločili, kot so pike in vejice. Upoštevajte tudi, da se pred oznako za sklic ne dodaja presledka. Poleg tega sklici ne smejo biti umeščeni znotraj naslovov razdelkov ali v isto vrstico z njimi. Sklic je treba navesti neposredno ob besedilu, ki ga podpira, saj se s tem zagotovi [[#Povezanost besedilo-vir|povezanost med besedilom in virom]]. Če je posamezna beseda ali besedna zveza posebej sporna, se lahko medbesedilni sklic doda neposredno ob to mesto v stavku. V ostalih primerih običajno zadošča, da se sklic doda na koncu stavka ali odstavka, pod pogojem, da je jasno, kateri vir podpira kateri del besedila. ====Izogibanje kopičenju==== {{Anchor|List-defined_references}} {{Shortcut|WP:ILCLUTTER|WP:INLINECLUTTER|WP:INLINECITECLUTTER}} Medbesedilni sklici lahko znatno povečajo obseg wikibesedila v urejevalnem oknu, zaradi česar postane nepregledno in težko za urejanje. Obstajata dva glavna načina za preprečevanje [[vizualno onesnaženje|navlake]] v oknu za urejanje: * Uporaba [[WP:LDR|sklicev definiranih v seznamu]], kjer celotno kodo sklica zberete v razdelku s sklici, v besedilo pa vstavite le skrajšano oznako, na primer <code><nowiki><ref name="Smith 2001, str99" /></nowiki></code>. * Vstavljanje [[#Kratki sklici|kratkih sklicev]] (glejte spodaj), ki se nato sklicujejo na celoten seznam uporabljenih virov. Enako kot pri drugih načinih navajanja virov se ne sme množično spreminjati formata sklicevanja brez predhodnega soglasja urednikov. Čeprav je mogoče sklice, opredeljene v seznamu sklicev, spreminjati z [[Wikipedija:Vizualni urejevalnik|vizualnim urejevalnikom]], jih je mogoče dodati ali odstraniti le z [[Pomoč:Urejanje strani|besedilnim urejevalnikom]]. Upoštevajte, da bodo neuporabljeni sklici iz seznama povzročili napakovno sporočilo. ====Ponavljajoči se sklici==== {{shortcut|WP:REPEATCITE}} {{hatnote|Nadaljnje informacije: [[Pomoč:Sklici na koncu besedila#Sklici na koncu besedila: večkratna uporaba istega vira|Sklici na koncu besedila: večkratna uporaba istega vira]]}} Če želite isti medbesedilni sklic ali sklic na koncu besedila uporabiti večkrat, uporabite funkcijo [[WP:REFNAME|poimenovanih sklicev]]. Sklicu najprej določite ime in vpišite {{tag|ref|params=name="<var>ime</var>"|content=besedilo sklica}}. Tak poimenovani sklic lahko nato poljubno krat ponovite pred ali po njegovi prvotni definiciji. Za ponovno uporabo preprosto vpišite ime prejšnjega sklica: {{tag|ref|params=name="<var>ime</var>"|s}}. Uporaba poševnice pred <code>&gt;</code> pomeni, da se značka zapre sama. Zato poleg nje ne smete uporabiti samostojne zapiralne značke {{tag|ref|c}}. Besedilo v <code>ime</code> je lahko skoraj poljubno{{nsmdns}}vendar ne sme vsebovati samo številk. Če ime vsebuje presledke, ga morate obvezno postaviti v dvojne narekovaje. Postavitev vseh poimenovanih sklicev v dvojne narekovaje je priporočljivo, saj pomaga drugim urejevalcem, ki tega pravila morda ne poznajo. Za lažje vzdrževanje strani naj bo ime sklica smiselno povezano z virom, na primer "avtor leto stran": {{tag|ref|params=name="<var>Smith 2005 str94</var>"|content=besedilo sklica}}. Za ime sklica uporabite ravne narekovaje <code>"</code>. Ne uporabljajte druge vrste narekovajev kot so <code>“ ”</code> ali <code>» «</code>, ki se obravnavajo kot znak in ne kot ločilo. Če ob prvem poimenovanju sklica uporabite eno vrsto narekovajev, ob ponovitvi pa drugo, bo stran javila napako. ====<span id="MultiPages"></span>Navajanje več strani iz istega vira==== {{anchor|IBID|op.cit.}}{{shortcut|WP:IBID|WP:OPCIT}} Kadar članek navaja več različnih strani iz istega vira, se z eno od naslednjih možnosti izognete ponavljanju obsežnih in skoraj enakih polnih sklicev: * [[WP:REFNAME|Poimenovani sklici]] s seznamom strani v parametru [[Pomoč:Slog navajanja 1#Strani|{{para|pages}}]] v predlogah {{navedi xxx}} (pri velikem številu strani lahko postane nepregledno) * Poimenovani sklici v povezavi s predlogama {{tlx|rp}} ali {{tlx|r}} za navedbo strani * [[WP:CITESHORT|Kratki sklici]] Uporaba okrajšav, kot sta ''[[ibid.]]'', ''[[id.]]'', je odsvetovana, saj se povezave ob dodajanju novih sklicev lahko pokvarijo. Izraz ''[[op. cit.]]'' je manj sporen, ker se izrecno nanaša na že naveden sklic v članku, vendar vsi bralci ne poznajo pomenov teh izrazov. Če je v članku uporaba izraza ''ibid'' obsežna, članek označite s predlogo {{tlx|ibid}}. ===Katere informacije vključiti <span id="Putting together the citation"></span><span id="HOW"></span>=== {{shortcut|WP:NAVEDIKAKO|WP:CITEHOW|WP:HOWCITE}} Spodaj je seznam, v katerem so navedene informacije, ki jih zagotavlja tipični sprotni navedek ali vir. Te informacije identificirajo vir, ga bralcu pomagajo najti in (v primeru sprotnega navedka) označijo mesto v viru, kjer se informacijo lahko najde. (Če članek uporablja [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila]] ali [[#Kratki sklici|kratke sklice]], potem se medbesedilni sklici nanašajo na to informacijo v skrajšani obliki, kot je opisano v ustreznem poglavju zgoraj.) ===Zgledi=== [[File:Good citations vs bad citations.jpg|thumb|Use details in citing. Citations 1–3 are good, while citations 4–6 should be improved.]] ====Knjige==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi knjigo}}.}} Sklici na knjige tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * naslov knjige v poševni pisavi * številka zvezka, kjer je to ustrezno * kraj nastanka publikacije * ime založnika * letnica objave * poglavje ali številka strani, kjer je to ustrezno * izdaja, če to ni prva izdaja * Številki [[ISBN]] in [[COBISS]], kjer je to možno Nekatere knjige imajo poglavja različnih avtorjev. Sklici na poglavja v knjigi z različnimi avtorji tipično vsebujejo: :*ime avtorja oz. avtorjev :*naslov poglavja :*ime urednika knjige :*ime knjige in druge podrobnosti (kot zgoraj) :*številka poglavja ali številka strani poglavja je neobvezno V nekaterih primerih je na [[Recto and verso|vhrbtni strani]] naslovne strani knjige lahko navedeno »Ponatisnjeno s popravki XXXX« ali podobno, pri čemer je »XXXX« letnica. Gre za drugačno različico knjige na enak način, kot so drugačne različice posamezne izdaje. To navedite v svojem sklicu. Za nadaljnje informacije glejte {{sectionlink||Datumi in ponatisi}}. ====Časopisni članki==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi časopis}}.}} Sklici na članke v časopisih, revijah tipično vsebujejo: * ime avtorja oz. avtorjev * kompleten datum (pri mesečniku mesec in leto, pri tedniku in dnevniku dan, mesec in leto) publikacije * naslov članka znotraj narekovajev * ime časopisa v poševni pisavi * letnik, številka zvezka v letniku in številke strani * [[DOI]] in/ali drugi identifikatorji, kjer je to možno ====Novice==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi novice}}.}} Sklici na novičarske članke tipično vsebujejo: * [[byline|vrstica z avtorstvom]] (avtorjevo ime), če obstaja * naslov članka * ime časopisa v ležeči pisavi * kraj izida (če ni vključen v ime časopisa) * datum izida * številke strani so neobvezne in se lahko nadomestijo z negativnimi številkami na mikrofilmih ====Spletne strani==== {{shortcut|WP:NAVEDISPLET|WP:CITEWEB}} {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi splet}}.}} Sklici na spletne strani tipično vsebujejo: * URL spletne strani, {{em|kjer se nahaja navedena vsebina}}. Kadar ni mogoče ustvariti povezave do posameznega dokumenta, lahko navedete navodila za iskanje (glejte npr. {{tlx|Navedi DAT}}) ali pa dodate povezavo do arhivirane kopije. * ime avtorja oz. avtorjev * naslov članka znotraj narekovajev * ime spletne strani * založnik, če je poznan * datum objave * številka strani (kjer je to uporabno) * datum pridobitve podatkov (zahtevano, če je datum objave strani nepoznan) ====Zvočni posnetki==== Sklici na zvočne posnetke tipično vsebujejo: * ime skladatelja oz. skladateljev/piscev pesmi/piscev scenarija * ime oz. imena izvajalcev * naslov pesmi ali zapisa v narekovajih * naslov albuma v poševni pisavi (kjer je to uporabno) * letnica izdaje * medij (npr: LP, avdio kaseta, CD, MP3 datoteka) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno Ne navajajte celotnega opusa posameznega izvajalca. Namesto tega ustvarite posamezen sklic za vsako delo, ki ga uporabite v svojem besedilu. ====Film, TV ali video posnetki==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi AV medij}}.}} Sklici za filme, TV epizode ali video posnetke tipično vsebujejo: * ime režiserja * ime producenta, če je le-to pomembno * imena glavnih igralcev * za TV epizodo je naslov epizode v narekovajih * naslov filma ali TV serije v poševni pisavi * ime studia * letnica objave * medij (npr: film, videokaseta, DVD) * približni čas v katerem se je zgodil dogodek, kjer je to ustrezno ====<span id="Wikidata"></span>Wikipodatki==== {{hatnote|Glejte tudi predlogo {{tl|navedi Q}}. Za dodajanje virov v same Wikipodatke glejte [[Wikipedija:Kako dodati vire v Wikipodatke]].}} Wikipodatke v največji meri ustvarjajo uporabniki, zato jih v člankih ne smemo navajati kot neposreden vir (enako kot za vire ne uporabljamo člankov iz drugih jezikovnih različic Wikipedije). Vendar pa se podatki iz Wikipodatkov lahko neposredno vključijo v članke; kar se najpogosteje uporablja za zunanje povezave ali vsebino infopolj. Na primer, več kot dva milijona zunanjih povezav iz Wikipodatkov je prikazanih prek predloge {{tlx|Normativna kontrola}}. Uporaba Wikipodatkov v slovenski Wikipediji je sprožila precej razprav zaradi nevarnosti vandalizma in vprašljive zanesljivosti virov. Čeprav glede uporabe Wikipodatkov ni konsenza, velja splošno pravilo, da morajo biti vključeni podatki enako zanesljivi kot preostala vsebina Wikipedije. Zato [[Modul:WikidataIB]] in nekateri sorodni moduli ter predloge privzeto izključijo podatke brez navedenih virov, medtem ko drugi moduli, kot je [[Modul:Wikidata]], tega ne počnejo. Za vključitev (transkluzijo) predmeta iz Wikipodatkov jmorate poznati njegovo [[d:Wikidata:Glossary#QID|QID (Q number)]]. Številko QID lahko najdete tako, da v Wikipodatkih poiščete predmet po imenu ali [[Digital object identifier|identifikatorju digitalnega objekta (DOI)]]. V Wikipodatkih je lahko vsak element, na primer knjiga, časopisni članek, glasbeni posnetek, notni zapis ali kateri koli drug predmet predstavljen kot strukturiran predmet. Predlogo {{tlx|Navedi Q}} lahko uporabite za navajanje del, katerih metapodatki so v Wikipodatkih, če to delo ustreza standardom Wikipedije. Od decembra 2020 dalje predloga {{tlx|Navedi Q}} ne podpira zapisov avtorjev v oblik »priimek, ime« ali v vancouverskem slogu, je ne uporabljajte v člankih, kjer je tak zapis [[WP:CITEVAR|glavni slog navajanja]]. ====Drugo==== Glejte tudi: * {{tl|navedi zaznamke iz AV medija}} * {{tl|navedi strip}} * {{tl|navedi konferenco}} a poročila s konferenc ali referate * {{tl|navedi sodišče}} za sodne primere ali pravne odločitve * {{tl|navedi zakon}} za zakon ali pravni akt * {{tl|navedi enciklopedijo}} * {{tl|navedi epizodo}} za TV ali radio nadaljevanke/ serije * {{tl|navedi poštni seznam}} * {{tl|navedi zemljevid}} * {{tl|navedi novičarsko skupino}} * {{tl|navedi patent}} za patente * {{tl|navedi sporočilo za javnost}} * {{tl|navedi poročilo}} * {{tl|navedi disertacijo}} * {{tl|navedi videoigro}} ===Določanje dela vira=== {{shortcut|WP:ŠTSTRANI|WP:PAGENUM}} Pri navajanju obsežnih virov je treba natančno določiti, kateri del vira navajate. ==== Knjige in tiskani članki ==== {{shortcut|WP:EKNJIGA|WP:EBOOK}} Navedite številko strani ali razpon strani. Številke strani niso potrebne, če se sklicujete na knjigo ali članek kot celoto. Ko navedete številko strani, je koristno navesti tudi različico vira (datum in izdajo za knjige), saj se lahko postavitev, oštevilčenje, dolžina itd. med izdajami razlikujejo. Če v [[elektronska knjiga|elektronskih knjigah]] ali tiskanem gradivu ni številk strani, lahko uporabite druge načine za določitev ustreznega dela obsežnega dela, kot so številka poglavja, naslov razdelka ali določena {{linktext|iztočnica}}. V predlogi {{tl|navedi knjigo}}, lahko parametra {{para|chapter}} ali {{para|at}} vključujeta te podatke. Pri nekaterih delih, kot so gledališke igre in stara dela, obstajajo standardne metode sklicevanja na razdelke, na primer, na primer »1. dejanje, 2. scena« za igre in [[Bekkerjevo številčenje|Bekkerjeva števila]] za Aristotlova dela. Uporabite te metode, kadar koli je to primerno. ====Avdio in video viri==== NNavedite čas, ko se zgodi dogodek ali drug pomemben trenutek. Bodite čim bolj natančni glede različice vira, ki ga navajate; filmi so na primer pogosto izdani v različnih izdajah ali »rezih«. Zaradi razlik med formati in predvajalno opremo natančnost v nekaterih primerih morda ne bo popolna. Vendar pa številne vladne agencije ne objavljajo zapisnikov in prepisov, temveč na spletu objavljajo videoposnetke uradnih srečanj; na splošno so podizvajalci, ki skrbijo za avdiovizualno opremo, precej natančni. ===Povezave in ID-številke=== Sklic idealno vključuje povezavo ali identifikacijsko ID številko, ki urednikom olajša iskanje izvirnika. Če imate povezavo URL (spletna stran), jo lahko dodate k naslovnemu delu sklica. Ko boste takšno navedbo dodali na Wikipedijo, se bo dolg spletni naslov skril, sam naslov pa bo postal klikljiv. To storite tako, da URL in naslov zaprete v oglate oklepaje—najprej URL, nato presledek in nato dodate naslov. Na primer: <syntaxhighlight lang="moin">''[https://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol66/mono66-7.pdf IARC Monographs On The Evaluation Of Carcinogenic Risks To Humans – Doxefazepam]''. International Agency For Research On Cancer (IARC). 66: 97–104. 13.–20. februar 1996.</syntaxhighlight> Pri virih, ki obstajajo samo na spletu in nimajo navedenega datuma objave, morate obvezno dodati datum »Pridobljeno« (dan, ko ste spletno stran obiskali). Ta podatek je ključen, če se vsebina strani kasneje spremeni. Primer zapisa: {{xt|Pridobljeno 15. julija 2011}}. Lahko pa uporabite tudi parameter [[Wikipedia:RefToolbar 2.0#Automatic date insertion|access-date]], ki je del funkcije za samodejno vstavljanje datumov v urejevalnem oknu [[Wikipedija:refToolbar 2.0|refToolbar 2.0]]. Na konec sklica lahko dodate tudi ID-številko. To je lahko [[ISBN]] za knjige, [[Digital object identifier|DOI]] (digitalni identifikator objekta) za strokovne članke in nekatere e-knjige, ali pa druge identifikacijske številke iz specifičnih podatkovnih baz, kot je kratica PMID za medicinske članke na portalu Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti preverljiv v uglednih knjižnicah, arhivih ali zbirkah. Če nekdo dvomi o obstoju vira, ker nima zunanje povezave, lahko njegovo dostopnost dokažete na več načinov (kar pa še ne pomeni avtomatsko, da je vir tudi [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljiv]]): z navedbo številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; s povezavo do obstoječega članka na Wikipediji o tem viru (o sami knjigi, avtorju ali založniku); ali pa tako, da na pogovorni strani napišete, [[WP:COPYVIO|kratek]] in smiseln citat neposredno iz gradiva. ====Povezovanje na strani v datotekah PDF==== {{anchor|PDF|pdf}} {{shortcut|WP:POVEZAVESTRANI|WP:PAGELINKS|WP:BOOKLINKS}} Povezave do dolgih dokumentov PDF lahko naredite bolj priročne tako, da bralce usmerite na točno določeno stran. To storite z dodajanjem <code>#page=<var>n</var></code> na konec URL-ja dokumenta, pri čemer je n številka strani. Na primer, če kot URL sklica uporabite <code><nowiki>https://www.domain.com/document.pdf#page=5</nowiki></code>, se bo v vsakem pregledovalniku PDF, ki podpira to funkcijo, prikazala peta stran dokumenta. Če pregledovalnik ali brskalnik te funkcije ne podpira, bo namesto tega prikazal prvo stran. ====Povezovanje na Google Knjige==== {{shortcut|WP:GBOOKS}} [[Google Books]] včasih omogoča neposredno povezovanje na oštevilčene strani knjig. Povezave do določenih strani so neobvezne in jih je treba dodati le, ko je na voljo predogled knjige; v pogledu izrezkov (snippet view) ne bodo delovale. Upoštevajte, da se razpoložljivost razlikuje glede na lokacijo. To se lahko zapiše na več načinov, s predlogami za navajanje ali brez njih: *Rawls, John. [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18. *Ali s predlogo: {{navedi knjigo |last=Rawls |first=John |title=A Theory of Justice |publisher=Harvard University Press |date=1971 |page=18 |url=https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 |via=Google Books}} *[https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971, str. 18]. *[https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 Rawls 1971], str. 18. *Rawls 1971, [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 str. 18]. *Rawls 1971, [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 18]. V načinu urejanja lahko URL za 18. stran knjige ''[[A Theory of Justice]]'' vnesete takole z uporabo predloge {{tlx|Navedi knjigo}}: <syntaxhighlight lang="wikitext">{{navedi knjigo |last=Rawls |first=John |date=1971 |title=A Theory of Justice |url=https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 |publisher=Harvard University Press |page=18 |via=Google Books}}</syntaxhighlight> ali pa takole, ročno oblikovano, kot v prvem od zgornjih primerov: <syntaxhighlight lang="wikitext">Rawls, John. [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PA18 ''A Theory of Justice'']. Harvard University Press, 1971, str. 18.</syntaxhighlight> Ko je številka strani [[Rimske številke|rimska številka]], kar je običajno na začetku knjig, je URL za [https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PR17 page xvii] (rimska številka 17) iste knjige videti takole:<br /> {{in5}}<code><nowiki>https://books.google.com/books?id=kvpby7HtAe0C&pg=PR17</nowiki></code><br /> Oznaka <samp>&pg=PR17</samp> pomeni »stran, rimska 17«, za razliko od prej navedenega URL-ja z oznako <samp>&pg=PA18</samp>ki pomeni »stran, [[Arabske številke|arabska]], 18«. Povežete se lahko tudi na vstavljeno stran (tipped-in page), kot je neoštevilčena stran s slikami med dvema običajnima stranema. (Če stran vsebuje sliko, ki je zaščitena z avtorskimi pravicami, jo bo nadomestilo drobno obvestilo z napisom »copyrighted image«.) URL za [https://books.google.com/books?id=dBs4CO1DsF4C&pg=PA304-IA11 enajsto vstavljeno stran, dodano za stranjo 304] v knjigi ''The Selected Papers of Elizabeth Cady Stanton and Susan B. Anthony'', je videti takole:<br /> {{in5}}<code><nowiki>https://books.google.com/books?id=dBs4CO1DsF4C&pg=PA304-IA11</nowiki></code><br /> Oznako <samp>&pg=PA304-IA11</samp> lahko razlagamo kot »stran, arabska 304; vstavljeno za: 11«. Upoštevajte, da nekatere predloge pravilno podpirajo povezave le v parametrih, ki so posebej zasnovani za spletne naslove, kot sta {{para|url}} in {{para|archive-url}}, in da lahko vstavljanje povezav v druge parametre povzroči nepravilno delovanje povezav ali pa pokvari izhodne [[COinS]] metapodatke. Vendar pa so parametri {{para|page}} in {{para|pages}} v vseh predlogah {{cs1}}/{{cs2}}, družinah predlog v slogu {{tlx|sfn}}- in {{tlx|harv}}, ter predloge {{tlx|r}}, {{tlx|rp}} in {{tlx|ran}} zasnovani tako, da so v tem pogledu prav tako varni. Orodje [https://citer.toolforge.org/ Citer] vam je lahko v pomoč. Uporabniki lahko citat v Google Books povežejo tudi z posameznimi naslovi prek kratke [[Trajna povezava|trajne povezave]] (permalink), ki se konča z ustrezno številsko kodo ISBN, [[OCLC]] ali [[Library of Congress Control Number|LCCN]] numerical code, npr.: <code><nowiki>https://books.google.com/books?vid=ISBN0521349931</nowiki></code>, akar je trajna povezava do knjige v Google Books z [[International Standard Book Number|ISBN]] kodo 0521349931. Za več podrobnosti si lahko ogledate [https://support.google.com/books/partner/answer/3474239?hl=en/ Navodila in pojasnila] na strani support.google.com. ===Povejte, kje ste <em>vi</em> to prebrali <span id="SAYWHEREYOUGOTIT"></span>=== {{shortcut|WP:POVEJKJESITOPREBRAL|WP:SAYWHEREYOUREADIT|WP:SAYWHEREYOUGOTIT|WP:SWYRT|WP:SWYGT|WP:SAYWHERE}} »Povejte, kje ste {{em|vi}} to prebrali« sledi praksi iz akademskega pisanja, po kateri vir neposredno navajamo le, če smo ga prebrali sami. Če je vaše poznavanje vira posredno—na primer, če ste prebrali Novaka (2010), ki navaja Horvata (2009), in želite uporabiti Horvatove (2009) ugotovitve—jasno navedite, da vaše poznavanje Horvata temelji na vašem branju Novaka. Pri navajanju vira zapišite naslednje (to besedilo služi le kot primer): {{quote|Janez Horvat (2009). ''Ime Knjige, Ki Je Nisem Videl'', Mladinska knjiga, str. 99, navedeno v Pavel Novak (2010). ''Ime Enciklopedije, Ki Sem Jo videl'', Mladinska knjiga, str. 29.}} Ali če uporabljate kratke sklice: {{quote|Horvat (2009), str. 99, navedeno v Novak (2010), str. 29.}} Enako pravilo velja tudi za navajanje virov pri slikah in drugih medijskih datotekah v članku. '''Opomba''': Nasvet, da »navedete, kje ste {{em|vi}} to prebrali«, {{em|ne}} pomeni, da morate navesti iskalnike, spletna mesta, knjižnice, knjižnične kataloge, arhive, naročniške storitve, bibliografije ali druge vire, ki so vas pripeljali do Horvatove knjige. Če ste knjigo ali članek prebrali sami, je to vse, kar morate navesti. Ni vam treba opredeliti {{em|kako}} ste jo pridobili in prebrali. Dokler ste prepričani, da ste prebrali resnično in natančno kopijo, ni pomembno, ali ste gradivo prebrali z uporabo spletne storitve, kot je Google Books; s predogledom na spletnih straneh prodajalcev knjig, kot je Amazon; v svoji knjižnici; prek [[Wikipedija:PAYWALL|plačljivih spletnih zbirk skeniranih publikacij]], kot je [[JSTOR]]; na elektronskem bralniku (razen če to vpliva na številčenje strani) ali na kateri koli drug način. ===Datumi in ponatisi=== {{anchor|Datumi in ponatisi starejših publikacij|Dates and reprints of older publications}} Knjigi, ki je ponatisnjena ali natisnjena po naročilu, določite datum prvega izida te izdaje. Na primer, če je bila knjiga izdana leta 2005, ponatis iz leta 2007 pa je enak, jo datirajte v leto 2005. Če so bile v ponatisu narejene vsebinske spremembe, kar je včasih na zadnji strani označeno z »Ponatis s popravki« (ang. ''Reprinted with corrections''), nnavedite prvotno izdajo in dodajte letnico popravljenega ponatisa (na primer »1. izd., ponatis s popravki 2005«). Uredniki se morajo zavedati, da se starejški viri (zlasti tisti v javni lasti) včasih ponatisnejo z modernimi datumi izdaje; obravnavajte jih kot nove objave. Ko se to zgodi in zahtevani slog navajanja to zahteva, navedite {{em|oba}} datuma izdaje, novega in izvirnega, na primer: * {{navedi knjigo |last=Darwin |first=Charles |date=1964 |orig-date=1859 |title=On the Origin of Species |edition=faksimile 1. |publisher= Harvard University Press}} To se v predlogah {{tlx|citat}} in {{tlx|navedi knjigo}} izvede samodejno, če uporabite parameter {{para|orig-date}}. Lahko pa podatke o ponatisu dodate tudi kot besedilno opombo: * {{navedi knjigo |last=Boole |first=George |title=An Investigation of the Laws of Thought on Which Are Founded the Mathematical Theories of Logic and Probabilities |date=1854 |publisher= Macmillan}} Ponatis s popravki, Dover Publications, New York, NY, 1958. ===Sezonski datumi izdaje in različni koledarski sistemi===<!--This heading is linked to from WP:Manual_of_Style#Seasons and may also be from WP:Manual_of_Style#Titles.--> Datume izdaje, tako za starejše kot za novejše vire, pišite tako, da bralcu pomagate najti publikacijo in potrditi, da je našel pravo. Na primer, če je datum izdaje zapisan v julijanskem koledarju, ga ni treba pretvarjati v gregorijanski koledar. Če je bil datum izdaje opredeljen z letnim časom ali praznikom, na primer »zima« ali »božič« določenega leta ali dvoletnega obdobja, ga ne pretvarjajte v specifičen mesec ali datum, kot sta {{!xt|julij–avgust}} sli {{!xt|25. december}}. Če je publikacija navaja sezonske in specifične datume, dajte prednost specifičnim. ===Additional annotation=== {{shortcut|WP:ANOTACIJA|WP:ANNOTATION|WP:FOOTQUOTE|WP:FQ}} In most cases it is sufficient for a citation footnote simply to identify the source (as described in the sections above); readers can then consult the source to see how it supports the information in the article. Sometimes, however, it is useful to include additional [[annotation]] in the footnote, for example to indicate precisely which information the source is supporting (particularly when a single footnote lists more than one source – {{crossref|see {{section link||Združevanje sklicev}} and {{section link||Povezanost besedilo-vir}}, below}}). A footnote may also contain a relevant quotation from the source. This is especially helpful when the cited text is long or dense. A quotation allows readers to immediately identify the applicable portion of the reference. Quotes are also useful if the source is not easily accessible. However, caution should be exercised, as always, to avoid copyright violations. In the case of non-English sources, it may be helpful to quote from the original text and then give an English translation. If the article itself contains a translation of a quote from such a source (without the original), then the original should be included in the footnote. {{crossref|(See the {{section link|WP:Preverljivost|Ne-slovenski viri}} policy for more information.)}} ==<span class="anchor" id="Footnotes"></span><span class="anchor" id="REFSECTION"></span>Razdelka Opombe in Sklici== {{Shortcut|WP:REFSECTION}} {{main|WP:Manual of Style/Layout#Notes and references}} {{see also|Help:Footnotes|WP:Manual of Style/Layout#Standard appendices and footers}} This section describes how to add footnotes and also describes how to create a list of full bibliography citations to support shortened footnotes. The first editor to add footnotes to an article must create a dedicated citations [[Help:section|section]] where they are to appear. Any reasonable name may be chosen.<ref group="note">One reason this guideline does not standardize section headings for citations and explanatory notes is that Wikipedia draws editors from many disciplines (history, English, science, etc.), each with its own note and reference section-naming convention (or conventions). For more, see [[Wikipedia:Perennial proposals#Changes to standard appendices|Wikipedia:Perennial proposals § Changes to standard appendices]], [[Wikipedia:Perennial proposals#Establish a house citation style|§ Establish a house citation style]], and [[Template:Cnote2/example]].</ref> The most frequent choice is "References". Other options, in diminishing order of popularity, are "Notes", "Footnotes", or "Works cited", although these are more often used to distinguish between multiple end-matter sections or subsections. Several alternate titles ("Sources", "Citations", "Bibliography") may also be used, although each is problematic: "Sources" may be confused with source code in computer related articles or ways to acquire a product; "Citations" may be confused with official awards or a summons to court; "Bibliography" may be confused with a list of printed works by the subject of a biography. Sometimes more than one section is needed to organize the citations. For example, articles using [[Help:Shortened footnotes|shortened citations]] may use one section for full bibliographic citations and a separate section for shortened citations. A reference section should not be confused with [[Wikipedia:External links|external links]] or [[WP:FURTHER|further reading]] sections, neither of which contain sources that were used to build the article content. For an example of headings of a notes section, see the article [[Tezcatlipoca]]. ===Splošni viri=== {{shortcut|WP:GENREF}} A general reference is a citation to a reliable source that supports content, but is not linked to any particular text in the article through an [[Wikipedia:Inline citation|inline citation]]. General references are usually listed at the end of the article in a "References" section, and are usually sorted by the last name of the author or the editor. General reference sections are most likely to be found in underdeveloped articles, especially when all article content is supported by a single source. The disadvantage of general references is that [[#Povezanost besedilo-vir|Povezanost med besedilom in virom]] is lost, unless the article is very short. They are frequently reworked by later editors into inline citations. The appearance of a general references section is the same as those given above in the sections on [[#Kratki sklici|short citations]] and [[#Parenthetical referencing|parenthetical references]]. If both cited and uncited references exist, their distinction can be highlighted with separate section names, e.g., "References" and "General references". ===Kako ustvariti seznam sklicev=== {{Shortcut|WP:REFLIST}} With some exceptions discussed below, citations appear in a single section containing only the <code><nowiki><references /></nowiki></code> tag or the {{Tlx|Reflist}} template. For example: {{sxhl|2=wikitext|<nowiki> == References == {{Reflist}} </nowiki>}} or <syntaxhighlight lang="wikitext"> == References == <references /> </syntaxhighlight> The footnotes will then automatically be listed under that section heading. Each numbered footnote marker in the text is a clickable link to the corresponding footnote, and each footnote contains a [[caret]] that links back to the corresponding point in the text. {{Anchor|Avoid scrolling lists|Scrolling lists|ASL}}{{Shortcut|WP:ASL}} Scrolling lists, or lists of citations appearing within a [[scroll box]], should never be used. This is because of issues with readability, browser compatibility, [[Wikipedia:Accessibility|accessibility]], printing, and [[Wikipedia:Mirrors and forks|site mirroring]].{{notetag|See [[Wikipedia talk:Citing sources/Archive 19#Scrolling Reference Lists: Formal Policy Discussion|this July 2007 discussion]] for more detail on why scrolling reference lists should not be used.}} If an article contains a list of [[#General references|general references]], this is usually placed in a separate section, titled, for example, "References". This usually comes immediately after the section(s) listing footnotes, if any. (If the general references section is called "References", then the citations section is usually called "Notes".) ===Sklici in pojasnjevalne opombe=== {{see also|Wikipedia:Manual of Style/Layout#Notes and references|Help:Explanatory notes}} {{shortcut|WP:EXPLNOTESECT}} Explanatory footnotes [[WP:PREVERI|require citations]], like all content. When an article contains both footnoted citations and other (explanatory) footnotes, it is possible (but not necessary) to divide them into two separate lists using [[Help:Footnotes#Footnotes: groups|footnotes groups]]. Explanatory footnotes and citations are then placed in separate sections, called (for example) "Notes" and "References", respectively. They may be written using [[WP:CITEFOOT|citations in footnotes]] (this requires templates such as {{tl|efn}} or {{tl|refn}}). {{Quote article content| The Sun is very big.<ref>{{navedi knjigo|last=Miller|year=2002|title=Size of the Sun}}</ref>{{efn-ua|The moon is also very big.<ref>{{navedi knjigo|last=Hsu|year=2003|title=Size of the Moon}}</ref>}} {{fake header|Notes}} {{notelist-ua}} {{fake header|References}} {{reflist}} }} Explanatory notes and citations can also be mixed, possibly including [[WP:SHORTCITE|short citations]] referring to earlier footnotes or to a section (often called "Bibliography" or similar) where full citation details can be found. {{Quote article content| The Sun is very big.{{sfn|Miller|2008}}<ref>The moon is also very big {{harv|Hsu|2007}}.</ref> {{Fake heading|References}} {{reflist}} {{Fake heading|Bibliography}} * {{navedi knjigo|last=Hsu|year=2007|title=Size of the Moon}} * {{navedi knjigo|last=Miller|year=2008|title=Size of the Sun}} }} ===Podvojeni sklici=== {{anchor|DupCites|DUPCITES}}{{shortcuts|WP:DUPCITES|WP:DUPREF}} Combine ''precisely duplicated full citations''. In this context, "precisely duplicated" means having the same content, not necessarily identical strings ("The New York Times" is the same as "NY Times"; different access-dates are not significant). Do not discourage editors, particularly [[WP:BITE|inexperienced]] ones, from adding duplicate citations when the use of the source is appropriate, because a duplicate is better than no citation. But any editor should feel free to combine them, and doing so is the best practice on Wikipedia. ''Citations to different pages or parts of the same source'' can also be combined (preserving the distinct parts of the citations), as described in [[Help:References and page numbers]]. Any method that is consistent with the existing citation style (if any) may be used, or consensus can be sought to change the existing style. Some tools are listed at {{slink|Help:Citation tools#Duplicate reference finders}}. ==Slog navajanja <span id="Citation styles"></span>== {{shortcut|WP:CITESTYLE}} Ni enotnega sloga za navajanje virov in medbesedilnih sklicev (vrstni red, ločila, itd). Enoten slog navajanja naj se uporabi znotraj kateregakoli članka, ampak ni nujno, da ohranjamo enotnost navajanja med članki - kako se lotimo variacij, si oglejte v sledečem poglavju. Obstaja več slogov navajanja (nekateri članki v Wikipediji uporabljajo [[slog APA]], [[slog MLA]], [[The Chicago Manual of Style]], [[Author-date referencing]], [[Vancouver sistem]] ali [[Bluebook]]). Primere lahko najdete na [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Knjiznica/citiranje_virov.pdf|title=ACS, AMA, APA, ČIKAŠKI, HARVARDSKI, IEEE, ISO in MLA načini citiranja in navajanja literature in elektronskih virov|accessdate=2012-03-18 |format=PDF| publisher=Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani}}</ref> Čeprav se lahko uporablja katerikoli skladni slog, '''se izogibaj''' kateregakoli drugega '''numeričnega''' formata datuma kot je YYYY-MM-DD, zaradi možne nejasnosti katera številka je mesec in katera dan. Npr. uporabite lahko {{xt|2002-06-11}} , toda ne {{!xt|11/06/2002}}. ===Variacije načina navajanja=== {{shortcut|WP:CITEVAR|WP:WHENINROME}} Različni članki uporabljajo različne sisteme in sloge navajanja. Razlikujejo se v: * ali članek uporablja polne sklice, [[#Kratki sklici|kratke sklice]] v opombah ali [[#Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila|medbesedilne sklice v oklepaju znotraj besedila]]; * kako je imenovano [[#Opombe na koncu besedila|poglavje za skice]], in ali so pojasnjevalne opombe v ločeni skupini od sklicev; * [[#Slog navajanja|slog]] samih sklicev; * ali sklici uporabljajo predloge za sklice; * ali uporabljajo [[#List-defined references|list-defined references]]. Za vse te primere Wikipedija nima lastnega enotnega sloga. Urejevalci lahko izberejo katerokoli možnost; en članek se v uporabi lahko razlikuje od drugega članka. Kakorkoli, sklici ''znotraj danega članka'' naj uporabljajo enoten slog. Zato je v veliko pomoč: * ko dodajate sklice, da se poskusite držati enotnega sistema oz. sistema, ki je že uporabljen v članku * da izboljšate sklice z dodajanjem manjkajočih informacij (npr. gole URL-je nadomestite s polnim bibliografskim sklicem); * da nadomestite (ali dopolnite) nekatere ali vse splošne vire z medbesedilnimi sklici; * da spremenite obstoječe sklice tako, da bodo imeli enotni sistem in slog, če sklici v članku niso skladni. Če pride do spora, kateri slog je najboljši, uporabite slog prvega urejevalca ali začnite razgovor na pogovorni strani; Urejevalci naj ne spreminjajo sloga sklicev izključno zaradi tega, ker mislijo, da je njihov slog najboljši. ====Generally considered helpful==== {{shortcut|WP:CITEVARYES}} The following are standard practice: * improving existing citations by adding missing information, such as by replacing [[WP:bare URLs|bare URLs]] with full bibliographic citations: an improvement because it aids [[WP:Verifiability|verifiability]], and fights [[WP:Link rot|link rot]]; * replacing some or all general references with inline citations: an improvement because it provides more verifiable information to the reader, and helps maintain text–source integrity; * imposing one style on an article with inconsistent citation styles (e.g., some of the citations in footnotes and others as parenthetical references): an improvement because it makes the citations easier to understand and edit; * fixing errors in citation coding, including incorrectly used template parameters, and <code><nowiki><ref></nowiki></code> markup problems: an improvement because it helps the citations to be parsed correctly; * combining duplicate citations {{crossref|(see {{section link||Duplicate citations}}, above)}}; * converting [[WP:PAREN|parenthetical referencing]] to an acceptable referencing style; * replacing opaque [[WP:NAMEDREFS|named-reference]] names with conventional ones, such as "Einstein-1905" instead of ":27"; and * making citations added by other editors match the existing style (if any). Do not revert someone else's contribution merely because the citation style doesn't match. [[WP:SOFIXIT|If you know how to fix it, then fix it]]. * correcting the capitalization of titles to consistently use the chosen style for that article, whether that be [[title case]], [[sentence case]], [[small caps]], etc. (but not [[all caps]], per [[MOS:ALLCAPS]]). If title case is used, follow Wikipedia conventions ([[MOS:TITLECAPS]]) for which words are capitalized. An article may use distinct capitalization styles for different media kinds; for example: all newspaper articles capitalized one way, and all book titles capitalized a different way. ====To be avoided==== {{shortcut|WP:CITEVARNO}} When an article is already consistent, avoid: * switching between major citation styles or replacing the preferred style of one academic discipline with another's – except when moving away from deprecated styles, such as [[#Parenthetical referencing|parenthetical referencing]]; * adding citation templates to an article that already uses a consistent system without templates, or removing citation templates from an article that uses them consistently; * changing where the references are defined, e.g., moving [[WP:LDRHOW|reference definitions in the reflist]] to the prose, or moving reference definitions from the prose into the reflist. ====Sprotni sklic v oklepaju znotraj besedila==== {{bližnjica|WP:ADR|WP:HARV|WP:PAREN}} Večina članka uporablja sprotne sklice v obliki opomb kot je opisano v poglavju zgoraj. Nekateri članki uporabljajo slog sprotnih sklicev v oklepaju znotraj besedila. Kratek sklic, kot je {{xt|(Smith 2010, str. 1)}} se umesti v besedilo članka. Poln opis vsakega vira pa je opisan v ''splošnih virih'' (''general reference''), npr. {{xt|Smith, John. ''Naslov knjige''. Cambridge University Press, 2010}}. Viri so navedeni po abecednem redu glede na priimke avtorjev na koncu članka v poglavju "Viri". V Wikipediji se uporablja več oblik kratkih sklicev; glej [[#Kratki sklici|kratki sklici]] zgoraj. <!--Sprotni sklici in splošni viri se lahko povežejo z uporabo predloge (glej [[WP:Parenthetical referencing#Linking inline and full citations|linking inline and full citations]]); as with other citation templates, these should not be added to articles without consensus.--> Takole izgleda v polju za urejanje: <blockquote style="color:#999; background:#F4F0EC; padding:1em; border:1px solid DarkSeaGreen;"> <tt> Sonce je zelo veliko <span style="color:black;">'''(Miller 2005, str. 1)'''</span>, toda luna je manjša <span style="color:black;">'''(Brown 2006, str. 2)'''</span>. Sonce je tudi zelo vroče <span style="color:black;">'''(Miller 2005, str. 3)'''</span>.<br /> <span style="color:#666;">&#61;= Viri ==</span><br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Brown, R (2006). "Size of the Moon", <nowiki>''Scientific American''</nowiki>, 51(78)'''</span>.<br /> <nowiki>*</nowiki><span style="color:black;">'''Miller, E (2005). <nowiki>''The Sun''</nowiki>, Academic Press'''</span>. </tt> </blockquote> Takole izgleda v članku: <blockquote style="background:white; padding:1em; border:1px solid #999;"><!--code for display--> Sonce je zelo veliko (Miller 2005, str. 1), toda luna je manjša (Brown 2006, str. 2). Sonce je tudi zelo vroče (Miller 2005, str. 3).<br /><br /> <font size="3">Viri</font> ---- * Brown, R (2006). "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51(78). * Miller, E (2005). ''The Sun'', Academic Press. </blockquote> Bodi pozoren na to, da so za razliko od opomb (''footnotes''), sklici v oklepaju umeščeni ''pred'' poleg ležečimi ločili kot je vejica ali pika. ==Ravnanje s povezavami== Kot je omenjeno pod [[#Katere informacije vključiti|»Katere informacije vključiti«]], je koristno vključiti hiperpovezave na izvorno gradivo, kadar so na voljo. Tu je opisanih nekaj vidikov teh povezav. ===Izogibajte se vdelanim povezavam=== {{Shortcut|WP:VDELANA|WP:CS:EMBED}} Embedded links to external websites should not be used as inline citations, because they are highly susceptible to [[WP:Linkrot|link rot]]. That is, links like:<syntaxhighlight lang="wikitext" inline="">[example.com]</syntaxhighlight>, which is rendered as: [http://example.com], should not be used as a citation. Avoid raw links even if placed between ref tags (e.g. <syntaxhighlight lang="wikitext" inline=""><ref>[example.com]</ref></syntaxhighlight>). Since any citation that supports the preceding text is better than none, do not revert the good-faith addition of partial citations. They should be replaced with more complete, properly formatted citations as soon as possible. Embedded links should never be used to place [[WP:EL|external links]] in the content of an article, like this: {{!xt|"[https://example.com Example Inc.] announced their latest product ..."}}. ===Priročne povezave=== {{see|Wikipedija:Avtorske pravice#Povezovanje na avtorsko varovana dela}} {{Shortcut|WP:PRIRPOV|WP:CONLINK}} ''Priročna povezava'' je povezava na kopijo vira na spletni strani, ki ga je zagotovil nekdo, ki ni izvorni objavitelj ali avtor. Tak zgled je kopija časopisnega članka, ki ni več na voljo na spletišču časopisa, na voljo pa je nekje drugje. Pri navajanju priročnih povezav je treba razumno preveriti, da je priročna kopija prava kopija izvirnika, brez sprememb ali neustreznega komentarja, in da ne krši avtorskih pravic izvornega objavitelja. Točnost je mogoče predposatviti, kadar se zdi zanesljivo gostiteljsko spletišče. Pri [[strokovna komunikacija|akademskih virih]] je priročna povezava običajno ponatis, ki ga zagotovi [[odprti repozitorij]], npr. avtorjeva univerzitetna knjižnica ali [[institucionalni repozitorij]]. Take povezave na [[zeleni odprti dostop]] so na splošno bolj zaželene od [[prosta vsebina|neprostih]] virov, zaščitenih s [[plačilni zid|plačilnim zidom]] ali drugače. Kadar gosti kopijo gradiva več spletišč, izberite priročno povezavo spletišča, katerega vsebina je najbolj v skladu s praviloma [[Wikipedija:Nepristransko stališče]] in [[Wikipedija:Preverljivost]]. ===Označevanje dostopnosti=== {{Shortcut|WP:OZNAČIDOSTOP|WP:INDICATEAVAIL}} Če vaš vir ni na voljo na spletu, mora biti na voljo v uglednih knjižnicah, arhivih ali zbirkah. Če je sklic brez zunanje povezave sporen zaradi nerazpoložljivosti, zadostuje kot dokaz razumne dostopnosti (čeprav ne nujno [[Wikipedija:Preverljivost#Zanesljivi viri|zanesljivosti]]): navedba številke [[ISBN]] ali [[OCLC]]; povezava na verodostojen članek Wikipedije o viru (delu, avtorju ali objavitelju) ali neposredna navedba gradiva na pogovorni strani, kar naj bo narejeno [[Wikipedija:Avtorske pravice|jedrnato]] in v kontekstu. ===Povezave na vire=== {{Shortcut|WP:POVIR|WP:SOURCELINKS}} Pri viru, ki je na voljo v [[tiskana oblika|tiskani obliki]], kot [[mikrofilm]] in/ali na spletu, večinoma ni treba navesti, katerega berete. Čeprav je uporabno navesti avtorja, naslov, izdajo (1., 2. idr.) in podobne informacije, na splošno ni pomembno navesti podatkovne zbirke, kot je [[ProQuest]], [[EBSCOhost]] ali [[JSTOR]], ali povezati s tako podatkovno zbirko, ki zahteva naročilo ali prijavo prek tretje osebe. Osnovne bibliografske inforamcije, ki jih navedete, morajo zadostovati za iskanje vira v kateri koli od teh podatkovnih zbirk, ki ga vsebujejo. Ne dodajajte URL-ja, ki ima v URL vključen del gesla. Lahko pa navedete [[Digitalni identifikator objekta|DOI]], [[ISBN]] ali drug enolični identifikator, če je na voljo. Če objavitelj ponuja povezavo na vir ali povzetek, ki za dostop ne zahteva plačila ali prijave prek tretje osebe, lahko navedete URL te povezave. Če vir obstaja samo na spletu, navedite povezavo, tudi če je dostop omejen. ===<span id="Dead links"></span><span id="Mrtve povezave"></span>Preprečevanje in popravljanje mrtvih povezav=== {{Shortcut|WP:MRTEVSKLIC|WP:DEADREF}} Da preprečite [[Wikipedija:Zunanje povezave#Dolgoživost povezav|mrtve povezave]], so za nekatere vire na voljo trajni identifikatorji. Nekateri strokovni članki imajo [[identifikator digitalnega objekta]] (DOI); stabilno [[trajna povezava|trajno povezavo]] imajo tudi nekateri spletni časopisi in blogi. Ko trajne povezave niso na voljo, lahko pri pisanju članka ustvarite arhivirano kopijo citiranega dokumetna; arhivske strani na zahtevo, npr. [[Wayback Machine]] (https://web.archive.org/save), so precej preproste za uporabo. {{strong|Ne izbrišite sklica zgolj zato, ker URL ne dela.}} Mrtve povezave je treba popraviti ali zamenjati, če je to mogoče. Če naletite na mrtev URL, ki se uporablja kot zanesljiv vir za podporo vsebine članka, sledite naslednjim korakom: # '''Potrdite stanje''': Najprej preverite povezavo, da potrdite, da je mrtva in ne zgolj začasno nedelujoča. Preglejte spletišče, ali je bilo preurejeno. Pri tem si lahko pomagate z orodjem, kot je [https://www.isitdownrightnow.com/ "Is it down right now?"]. # '''Preverite spremenjeni URL v istem spletišču''': Strani so v istem spletišču pogosto prestavljene na druga mesta, ko postanejo arhivska vsebina. Stran spletišča s sporočilom o povezavi ima morda polje »Iskanje«. Uporabite lahko tudi iskalnike, npr. Google in DuckDuckGo, ki omogočajo uporabo ključne besede »site:«. Zgled: ''site:sl.wikipedia.org "Oznake policijskih vozil Nove Zelandije"''. # '''Preverite spletne arhive''': Obstajajo številne storitve [[spletno arhiviranje|spletnega arhiviranja]] (za celoten seznam glejte [[:en:Wikipedia:List of web archives on Wikipedia]]); povežite na njihov arhiv, če je na voljo. ::Če je na voljo več arhivskih datumov, uporabite tistega, ki najverjetneje vsebuje vsebino strani, ki jo je videl urejevalec, ki je vnesel sklic na datum dostopa ({{para|access-date}}). Če ta parameter ni določen, lahko [http://wikipedia.ramselehof.de/wikiblame.php?lang=sl preiščete zgodovino redakcij članka], da ugotovite, kdaj je bila povezava dodana v članek. ::Pri večini predlog za navajanje se podatki o arhivu vnesejo s parametri {{para|archive-url}}, {{para|archive-date}} in {{para|url-status}}. Glavna povezava se zamenja z arhivsko povezavo, ko dodate parameter {{para|url-status|dead}}. To ohrani izvorno mesto povezave za referenco. ::''Opomba:'' Nekateri arhivi delujejo z zakasnitvijo ~18&nbsp;mesecev, preden je povezava na voljo javno. Urejevalci naj zato počakajo ~24 mesecev po prvi označitvi povezave kot mrtve, preden ugotovijo, da spletni arhiv ne obstaja. Mrtve URL-je na zanesljive vire je treba na splošno označiti z {{Tlx|dead link|date{{=}}{{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}}}, da je mogoče oceniti, kako dolgo je povezava mrtva. # <li value="4">'''Odstranite priročne povezave''': Če je bilo gradivo objavljeno v tiskani obliki (npr. strokovna revija, časopisni članek, revija, knjiga), mrtvi URL ni potreben. Preprosto odstranite mrtvi URL, preostanek sklica pa pustite, kakršen je.</li> # '''Poiščite nadomestni vir''': Preiščite splet glede citiranega besedila, naslova članka in delov URL-ja. Lahko se tudi obrnete na spletišče ali osebo, ki je vir prvotno objavila, in jo prosite, da ga znova objavi. Prosite za pomoč pri iskanju sklicev na drugem mestu druge urejevalce, vključno z urejevalcem, ki je dodal sklic. Poiščite drugačen vir, ki pravi enako kot obravnavani vir. # '''Odstranite brezupno izgubljene spletne vire''': Če gradivo vira ne obstaja v nespletni obliki {{em|in}} če ni arhivirane različice spletne strani (počakajte ~24&nbsp;mesecev) {{em|ter}} ne morete najti druge kopije gradiva, lahko mrtvo povezavo odstranite in se gradivo, ki ga podpira, šteje kot nepreverjeno, če ni podprto z drugim sklicem. Če se za to gradivo posebej zahteva, da ima naveden sklic, ga lahko označite z {{tlx|navedi vir}}. Morda je primerno, da sklic s pojasnilom prestavite na pogovorno stran in obvestite urejevalca, ki je dodal zdaj mrtvo povezavo. ==Povezanost besedilo-vir== {{anchor|INTEGRITY}}{{shortcut|WP:TSI|WP:INTEGRITY}} Pri uporabi medbesedilnih sklicev je pomembno ohranjati povezanost med besedilom in virom. Namen medbesedilnega sklica je bralcem in drugim urednikom jasno pokazati, kateri del besedila podpira navedeni vir. Če sklic ni jasno umeščen, se ta namen izgubi. Razdalja med navedenim dejstvom in njegovim virom je sicer stvar uredniške presoje, vendar pa dodajanje besedila brez jasne umestitve njegovega vira lahko privede do očitkov o [[WP:BIR|nepreverjenem lastnem raziskovanju]], kršitvah [[WP:PREVERI|politike glede navajanja virov]] in celo [[plagiatorstvo|plagiatu]]. ===Keeping citations close=== Editors should exercise caution when rearranging or inserting material to ensure that text–source relationships are maintained. References should not be moved if doing so might break the text–source relationship. When new text is inserted into a paragraph, make sure it is supported by the existing source or a new source. If a sentence or paragraph is footnoted with a source, adding new material that is not supported by the existing source to it, without a source for the new text, is highly misleading if placed so as to appear that the cited source supports it. For example, when editing text originally reading <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> The Sun is pretty big.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Notes</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1.</li> </ol> </blockquote> an edit that does not imply that the new material is supported by the same reference is <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> The Sun is pretty big.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> The Sun is also quite hot.<sup id="nbFoot03a" class="reference">[[#noteFoot03a|[2]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Notes</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1.</li> <li id="noteFoot03a" >'''[[#nbFoot03a|^]]''' Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, p. 2.</li> </ol> </blockquote> Do not add other facts or assertions into a fully cited paragraph or sentence: <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;">{{cross}} The Sun is pretty big, but the Moon is not so big.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> The Sun is also quite hot.<sup id="nbFoot03a" class="reference">[[#noteFoot03a|[2]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Notes</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1.</li> <li id="noteFoot03a" >'''[[#nbFoot03a|^]]''' Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, p. 2.</li> </ol> </blockquote> Include a source to support the new information. There are several ways to write this, including: <blockquote style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;">{{tick}} The Sun is pretty big,<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> but the Moon is not so big.<sup id="nbFoot02a" class="reference">[[#noteFoot02a|[2]]]</sup> The Sun is also quite hot.<sup id="nbFoot03a" class="reference">[[#noteFoot03a|[3]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Notes</span> ---- <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" >'''[[#nbFoot01a|^]]''' Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1.</li> <li id="noteFoot02a" >'''[[#nbFoot02a|^]]''' Brown, Rebecca. "Size of the Moon", ''Scientific American'', 51 (78): 46.</li> <li id="noteFoot03a" >'''[[#nbFoot03a|^]]''' Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, p. 2.</li> </ol> </blockquote> ===Citation order=== {{redirect|Wikipedia:REFORDER|the RfC|Wikipedia:Village pump (proposals)/Archive 136#RfC: AWB bot ref reordering}} {{shortcut|WP:CITEORDER}} There is no consensus for a specific ordering of citations, and editors should not [[Wikipedia:Edit warring|edit-war]] over it, or make [[WP:MEATBOT|mass changes]] of ordering to suit personal preferences. In particular, references need not be moved solely to maintain the numerical order of footnotes as they appear in the article. ===Združevanje sklicev=== {{shortcut|WP:CITEBUNDLE|WP:BUNDLING}} <!-- {{main|Help:Citation merging}} --> <!-- {{See also|Help:Shortened footnotes#Bundling citations|Wikipedia:Citation overkill}} --> Včasih je članek berljivejši, če več sklicev združite v eno opombo pod črto. Kadar na primer celoten stavek utemeljuje več virov, jih lahko navedete zaporedoma na koncu stavka takole:{{dummy ref|4}}{{dummy ref|5}}{{dummy ref|6}}{{dummy ref|7}} Lahko pa jih združite v eno samo opombo na koncu stavka ali odstavka takole:{{dummy ref|4}} Združevanje sklicev je koristno tudi takrat, ko posamezni viri potrjujejo različne dele besedila ali pa vsi viri dokazujejo isto trditev. Združevanje prinaša več prednosti *Zmanjšuje nepreglednost zaradi številnih klikljivih opomb znotraj stavka ali odstavka; *Preprečuje nenamerne premike sklicev ob spremembi vrstnega reda besedila, saj opomba natančno pojasnjuje, kateri vir se nanaša na katero trditev. Upoštevajte, da ima združevanje sklicev tudi nekaj slabosti: *Če je v enem sklicu združenih več virov, pri besedilu z več trditvami pogosto ni jasno, kateri vir potrjuje katero navedbo. *Bralci in uredniki morajo za preverjanje posamezne trditve pregledati vse vire v zbirki, kar vzame več časa in truda za preverjanje dejstev. *Združevanje lahko ustvari napačen vtis, da vsi viri enako podpirajo vse navedene trditve, kar ni vedno točno. *Naknadno preurejanje ali spreminjanje besedila lahko povzroči napake, če je treba združeno opombo posodobiti ali razdeliti. *Če pri eni uporabi združenega sklica potrebujete nov dodaten vir, boste z njegovim dodajanjem obremenili vse ostale navedbe z neuporabnim sklicem ali pa boste morali ustvariti novo podvojeno zbirko, kar izniči namen združevanja. Za združevanje več sklicev za enako vsebino v eno opombo pod črto je na voljo več načinov prikaza, kot je prikazano spodaj: <div style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> Sonce je precej veliko, medtem ko Luna ni tako velika. Sonce je tudi zelo vroče.<sup id="nbFoot01a" class="reference">[[#noteFoot01a|[1]]]</sup> <br /><br /> <span style="font-size:medium">Opombe</span> ---- '''Uporaba {{tl|Unbulleted list citebundle}}:''' <ol class="references"> <li id="noteFoot02a" value="1"> '''[[#nbFoot02a|^]]''' {{Unbulleted list citebundle |Za velikost Sonca, glejte: Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, str. 1. |Za velikost Lune, glejte: Brown, Rebecca. "Size of the Moon", ''Scientific American'', 2007, 51 (78): 46. |Za toploto Sonca, glejte: Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, str. 2. }}</li> </ol> '''Uporabite medbesedilnega odstavka:''' <ol class="references"> <li id="noteFoot03a" value="1"> '''[[#nbFoot03a|^]]''' Za velikost Sonca, glejte: Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, str. 1. Za velikost Lune, glejte: Brown, Rebecca. "Size of the Moon", ''Scientific American'', 2007, 51 (78): 46. Za toploto Sonca, glejte: Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, str. 2.</li> </ol> '''Uporabite označeni seznam:''' <ol class="references"> <li id="noteFoot01a" value="1"> '''[[#nbFoot01a|^]]''' Multiple sources: * Za velikost Sonca, glejte: Miller, Edward. ''The Sun''. Academic Press, 2005, p. 1. * Za velikost Lune, glejte: Brown, Rebecca. "Size of the Moon", ''Scientific American'', 2007, 51 (78): 46. * Za toploto Sonca, glejte: Smith, John. ''The Sun's Heat''. Academic Press, 2005, p. 2.</li> </ol> Pri tem zadnjem pristopu je treba uporabiti uvodno vrstico, kot je »Več virov:«, da se številka opombe ne prelomi v novo vrstico. </div> Uporaba običajnih prelomov vrstic za ločevanje elementov na seznamu krši pravilo {{section link|WP:DOSTOPNOST|Brezprelomov}}: {{tq|"Prelomi vrstic {{tag|br|s}}&nbsp;... se ne bi smeli uporabljati."}} Posebej za ta namen je bila ustvarjena predloga {{tlx|Unbulleted list citebundle}} a.k.a. {{tlx|Multiref}}. Nekatere druge podobne predloge so navedene na razločitveni strani [[Predloga:Multiple references]]. V posameznem članku se praviloma uporablja le ena vrsta prikaza. Izjema so kratki sklici, pri katerih je medbesedilna oblika vedno primerna, zlasti kadar se vsi nanašajo na isto trditev: <div style="padding:1em; border:1px solid currentcolor;"> <ol class="references"> <li id="noteFoot03a" value="1"> '''[[#nbFoot03a|^]]''' Za velikost Sonca, glejte: Miller (2005), str. 1; Brown (2007), str. 46; Smith (2005), str. 2.</li> </ol> </div> ==Navedba avtorja v besedilu== {{Shortcut|WP:INTEXT}} {{see|Wikipedia:Neutral point of view#Attributing and specifying biased statements|Wikipedia:Manual of Style#Point of view|Wikipedia:Inline citation}} '''Navedba avtorja v besedilu''' is the attribution inside a sentence of material to its source, in addition to an [[WP:INCITE|inline citation]] after the sentence. In-text attribution may need to be used with [[direct speech]] (a source's words between quotation marks or as a [[block quotation]]); [[indirect speech]] (a source's words modified without quotation marks); and [[WP:close paraphrasing|close paraphrasing]]. It may also be used when loosely summarizing a source's position in your own words, and it should always be used for [[Wikipedia:ATTRIBUTEPOV|biased statements of opinion]]. For certain [[Wikipedia:Reliable sources/Perennial sources|frequently discussed sources]], in-text attribution is always recommended. It avoids inadvertent plagiarism and helps the reader see where a position is coming from. An inline citation should follow the attribution, usually at the end of the sentence or paragraph in question. For example: {{quotation|{{cross}} To reach fair decisions, parties must consider matters as if behind a [[veil of ignorance]].{{dummy ref|2}} }} {{quotation|{{tick}} [[John Rawls]] argues that, to reach fair decisions, parties must consider matters as if behind a [[veil of ignorance]].{{dummy ref|2}} }} {{quotation|{{tick}} [[John Rawls]] argues that, to reach fair decisions, parties must consider matters as if "situated behind a [[veil of ignorance]]".{{dummy ref|2}} }} When using in-text attribution, make sure it doesn't lead to an inadvertent [[WP:UNDUE|neutrality]] violation. For example, the following implies parity between the sources, without making clear that the position of Darwin is the [[WP:WEIGHT|majority view]]: {{quotation|{{cross}} [[Charles Darwin]] says that human beings evolved through [[natural selection]], but John Smith writes that we arrived here in pods from Mars.}} {{quotation|{{tick}} Humans evolved through [[natural selection]], as first explained in [[Charles Darwin]]'s ''[[The Descent of Man, and Selection in Relation to Sex]]''.}} Neutrality issues apart, there are other ways in-text attribution can mislead. The sentence below suggests ''The New York Times'' has alone made this important discovery: {{quotation|{{cross}} According to ''The New York Times'', the Sun will set in the west this evening.}} {{quotation|{{tick}} The Sun sets in the west each evening.}} It is preferable not to clutter articles with information best left to the references. Interested readers can click on the ref to find out the publishing journal: {{quotation|{{cross}} In an article published in ''The Lancet'' on 20 December 2023, researchers announced the discovery of the new tissue type.{{dummy ref|3}} }} {{quotation|{{tick}} The discovery of this new tissue type was published in 2023.{{dummy ref|3}} }} {{quotation|{{cross}} According to the ''[[Oxford English Dictionary]]'', the word ''pocket'' comes from French.{{dummy ref|4}} }} {{quotation|{{tick}} The word ''pocket'' comes from French.{{dummy ref|4}} }} Simple facts on which reliable sources are in consensus can have inline citations to reliable sources as an aid to the reader, but normally the text itself is best left as a plain statement without in-text attribution: {{quotation|{{cross}} Richard Bauer writes in the 6th edition of ''Introduction to Chemistry'' that oxygen is the third most abundant element in the universe by mass, after hydrogen and helium.{{dummy ref|4}} }}{{quotation|{{tick}} By mass, oxygen is the third most abundant element in the universe after hydrogen and helium.{{dummy ref|4}} }} ==<span id="Unsourced material"></span>Dealing with unsourced material== <!-- This Anchor tag serves to provide a permanent target for incoming section links. Please do not move it out of the section heading, even though it disrupts edit summary generation (you can manually fix the edit summary before saving your changes). Please do not modify it, even if you modify the section title. See [[Template:Anchor]] for details. (This text: [[Template:Anchor comment]]) --> {{Shortcut|WP:NOCITE|WP:BLPCITE}} If an article has no references at all, then: * If the entire article is [[WP:PN|patent nonsense]], tag it for [[WP:CSD|speedy deletion]] using criterion G1. * If the article is a biography of a living person, it can be tagged with <nowiki>{{subst:prod blp}}</nowiki> to propose deletion. If it's a biography of a living person and is an attack page, then it should be tagged for speedy deletion using criterion G10, which will blank the page. * If the article doesn't fit into the above two categories, then consider finding references yourself, or commenting on the article talk page or the talk page of the article creator. You may also tag the article with the {{tlx|unreferenced}} template, which will bring it to the attention of [[WP:URA|WikiProject Unreferenced articles]], and consider nominating it for [[WP:AFD|deletion]]. For individual claims in an article not supported by a reference: * If the article is a biography of a living person, then any {{em|contentious}} material must be removed immediately: see [[WP:Biographies of living persons|Biographies of living persons]]. If the material lacking reference is seriously inappropriate, it may need to be hidden from general view, in which case [[WP:RFO|request admin assistance]]. * If the material added appears to be false or an expression of opinion, remove it and inform the editor who added the unsourced material. The {{tlx|uw-unsourced1}} template may be placed on their talk page. * In any other case consider finding references yourself, or commenting on the article talk page or the talk page of the editor who added the unsourced material. You may place a {{tlx|citation needed}} or {{tlx|dubious}} tag against the added text. ==Citation templates and tools <span class="anchor" id="generators"></span><span class="anchor" id="Citation generation tools"></span><span class="anchor" id="Duplicate reference finders"></span><span class="anchor" id="Programming tool"></span><span class="anchor" id="Reference management software"></span> == {{shortcut|WP:CITECONSENSUS|WP:TEMPLATEREFS}} {{see|Wikipedia:Citation templates|Help:Citation tools}} {{for|a comparison of citations using templates with citations written freehand|Wikipedia:Citing sources/Example edits for different methods#Footnotes}} [[WP:Citation templates|Citation templates]] can be used to format citations in a consistent way. The use of citation templates is neither encouraged nor discouraged: an article should not be switched between templated and non-templated citations without good reason and consensus – see [[#Variation in citation methods|"Variation in citation methods"]], above. {{shortcut|WP:TRUEPARAM}} If citation templates are used in an article, the parameters should be accurate. It is inappropriate to set parameters to false values to cause the template to render as if it were written in some style other than the style normally produced by the template (e.g., [[The MLA Style Manual|MLA style]]). ===Metadata=== Citations may be accompanied by metadata, though it is not mandatory. Most citation templates on Wikipedia use the [[COinS]] standard. Metadata such as this allow browser plugins and other automated software to make citation data accessible to the user, for instance by providing links to their library's online copies of the cited works. In articles that format citations manually, metadata may be added manually in a span, according to the [https://ocoins.info/ COinS specification]. == Glej tudi == * [[Wikipedija:Navajanje virov/Primeri sloga]] – seznam primerov polnega navajanja z uporabo sloga APA in Harvardskih sklicev * [[Wikipedija:Spletni viri]] - seznam zanesljivih virov, dostopnih na spletu * [[Wikipedija:Zunanje povezave]] – informacije o ''Zunanjih povezavah'' * [[Predloga:Navedi splet]] * [[Predloga:Navedi knjigo]] ==Opombe== {{notefoot}} {{notelist}} ==Sklici== {{sklici}} {{Wikipedia referencing}} jpqmeeukuy4v2hk3awzoveeigqfnqit 0 113061 6731512 6494206 2026-08-05T17:10:46Z TadejM 738 +zp: nedeljski gost 6731512 wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Ada Vidovič Muha''', [[Slovenci|slovenska]] [[jezikoslovka]], [[prevajalka]] * [[8. marec]] [[1940]], [[Pivka]], [[Slovenija]]. == Življenje in delo == Ada Vidovič Muha se je rodila 8. marca 1940 v Pivki. Svoje šolanje je pričela v osnovni šoli v Šempetru na Krasu (tu jo je poučevala tudi pesnica [[Ludovika Kalan]]), nadaljevala ga je v gimnaziji v Postojni (tu jo je poučeval tudi leksikograf Josip Pavlica). Leta 1959 se je vpisala na študij slovenskega in hrvaškega jezika s književnostma na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Leta 1963 je diplomirala na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] iz [[slovenski jezik|slovenskega]] in [[srbohrvaški jezik|srbohrvaškega jezika]] s književnostma. Po diplomi je študirala na [[Karlova univerza v Pragi|Karlovi univerzi v Pragi]], kjer se je seznanjala zlasti s funkcionalističnim strukturalizmom [[Praški lingvistični krožek|Praškega lingvističnega krožka]]. Ukvarjala se je tudi s prevajanjem iz češčine: prevajala je predvsem dela [[:w:cs:Jan Grossman|Jana Grossmana]], [[:w:en:Ludvík Aškenazy|Ludovika Aškenazyja]], [[:w:en:Bohumil Hrabal|Bohumila Hrabala]], [[František Benhart|Františka Benharta]], [[:w:cs:Ivan Vyskočil|Ivana Vyskočila]] in [[Milan Kundera|Milana Kundere]]. Magistrirala je na ljubljanski Filozofski fakulteti leta 1979 iz slovenskega jezika ([[skladnja|skladenjska]] vloga pridevniške besede) in leta 1984 doktorirala iz jezikoslovnih znanosti (skladenjsko tvorbeno-pretvorbeno [[besedotvorje|besedotvorja]]: ''Zloženke v slovenskem knjižnem jeziku''). Do leta 1979 je bila višja strokovna sodelavka v leksikološki sekciji [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša]] in soavtorica prvih treh knjig ''Slovarja slovenskega knjižnega jezika.'' 1979 je prevzela na Filozofski fakulteti mesto asistentke, od leta 1984 je bila docentka, od 1989 izredna in od 1995 redna profesorica za [[slovenski knjižni jezik|slovenski knjižni jezik]] in [[stilistika|stilistiko]]. Predavala je sodobno slovenistično jezikoslovje tako matičnim študentom slovenistom kot v določenih obdobjih študentom primerjalnega in splošnega jezikoslovja, prevajalstva, primerjalne književnosti in literarne teorije, študentom rusistike in (nekdanje) srbohrvatistike; več kot desetletje je predavala tudi na slavističnem oddelku mariborske Filozofske fakultete, po en semester v [[Gradec|Gradcu]] in [[Celovec|Celovcu]]. Od leta 1996 je bila [[predstojnica]] katedre za slovenski knjižni jezik in stilistiko, od istega leta pa je vodila komisijo za [[Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik#Slovenščina na tujih univerzah|Slovenščino na tujih univerzah]]. 2010 so ji podelili naziv častne članice [[Slavistično društvo Slovenije|Slavističnega društva Slovenije]]. Bila je predstojnica Oddelka za slavistiko in ko je bil leta 2002 ustanovljen [[Oddelek za slovenistiko]], njegova prva predstojnica. Več let je predsedovala Komisiji za pospeševanje slovenščine na tujih univerzah in vzpostavila merila za odpiranje slovenističnih lektoratov na univerzah v tujini, pa tudi za financiranje tovrstnega lektorskega dela. Vabljena predavateljica je bila na univerzah v tako rekoč vseh slovanskih državah, s tematskimi sklopi predavanj na [[Državna univerza v Moskvi|Univerzi Lomonosova v Moskvi]], večkrat na Karlovi univerzi v Pragi, na univerzah v [[Buenos Aires|Buenos Airesu]], [[Tübingen]]u, [[Trst]]u, [[Videm|Vidmu]]. Od leta 1997 je glavna urednica za jezikoslovje pri ''[[Slavistična revija|Slavistični reviji]]''. Upokojila se je leta 2010, naslednje leto (2011) pa ji je bil podeljen naziv [[Zaslužna profesorica|zaslužne profesorice]] Univerze v Ljubljani. Področja njenega znanstvenega in strokovnega delovanja: [[slovnica]], zlasti [[morfologija]] in [[skladnja]] s pretvorbeno-tvorbenim [[besedotvorje]]m, [[leksikologija]], [[sociolingvistika]]; razvojno dinamiko slovenskega (knjižnega) jezika gradi predvsem na sociolingvističnem izhodišču z zajetjem tovrstne problematike še pri drugih slovanskih jezikih. Objavlja razprave tudi iz teorije jezika, jezikovnosistemske [[stilistika|stilistike]], razvoja knjižnega jezika. Bila je (so)urednica sedemnajstih zbornikov. Kot nacionalna koordinatorica vseslovanskega projekta Najnowsze dzieje języków słowiańskich je bila članica redakcijskega komiteja 14 zbornikov, med katerimi je v njeni redakciji izšel ''Slovenski jezik'' (1998). Med letoma 2004 in 2009 je bila nosilka programa Slovenski jezik – bazične, kontrastivne in aplikativne raziskave, znotraj katerega je izšlo nekaj pomembnih monografij. Ob 80-letnici ji je bil posvečen zbornik ''Pogled v jezik in iz jezika: Adi Vidovič Muha ob jubileju'' (2020). == Bibliografija == ===Knjige=== *''Moč in nemoč knjižnega jezika'', 2013 (Razprave FF). 497 str. {{COBISS|ID=268999680}} *''Slovensko leksikalno pomenoslovje'', 2013 (Razprave FF). 406 str. {{COBISS|ID=266096896}} *''Slovensko skladenjsko besedotvorje'', 2011 (Razprave FF). 444 str. {{COBISS|ID=259892736}} *''Slovensko leksikalno pomenoslovje: Govorica slovarja'', 2000 (Razprave Filozofske fakultete). 328 str. {{COBISS|ID=110073600}}<ref>{{cite journal|first=Snježana|last=Kordić|author-link=Snježana Kordić|year=2004|title=Ada Vidovič Muha, Slovensko leksikalno pomenoslovje|url=http://bib.irb.hr/datoteka/446277.rec_VIDOVIC_MUHA.PDF|format=PDF|journal=Pismo: časopis za jezik i književnost|cobiss=4393587|issn=1512-9357|oclc=940623213|volume=2|issue=1|pages=316–318|location=Sarajevo|access-date=2025-01-28|archive-date=2025-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20250203085821/http://bib.irb.hr/datoteka/446277.rec_VIDOVIC_MUHA.PDF|url-status=dead}}</ref> *''Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk'', 1988. 223 str. {{COBISS|ID=6673408}} *''Iz zgodovine slovenskega besedotvorja'', 2019 (Razprave FF). 244 str. {{COBISS|ID=299633408}} *''Slovarska slovnica: izbrana poglavja'' (zbornik razprav), 2025 ===Razprave=== *[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WY4Y9IJK/29f28b76-df24-4f19-9f8a-e42b0f783d44/PDF Skladenjska interpretacija glagolskih predponskih obrazil - vprašanje propozicije.] ''Slavistična revija'' 57/2 (2009). 251–261. *''Imeti'' in einer Transformationsbeziehung zu ''biti'' (nachgewiesen an slowenischen Texten). ''Semantische Probleme des Slowenischen und des Deutschen''. Ur. Horst Ehrhartd in Marina Zorman. Frankfurt am Main: Peter Lang, 2005 (Sprache - System und Tätigkeit). 291–314. {{COBISS|ID=30743138}} *[http://www.centerslo.net/files/File/simpozij/sim20/vidovic.pdf Sodobni položaj nacionalnih jezikov v luči jezikovne politike.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923201724/http://www.centerslo.net/files/File/simpozij/sim20/vidovic.pdf |date=2015-09-23 }} 2003 (Obdobja, 20). 5–25. *Prague functional stratification of language in Slovene linguistic. ''Slovo a slovesnost'' 61/4 (2000). 276–283. {{COBISS|ID=14093410}} *Dynamika normatívnych kritérií v slovanských jazykoch. ''Jazykovedný časopis'' 49/1–2 (1998). 35–56. {{COBISS|ID=7788898}} *Določnost kot besedilna prvina v slovničnem opisu slovenskega jezika. 1996 (Obdobja, 15). 115–130. {{COBISS|ID=1879650}} *[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UXDK3OEG/39c681ba-7145-451c-8b72-8e7c0bfc1724/PDF Glagolske sestavljenke - njihova skladenjska podstava in vezljivostne lastnosti.] ''Slavistična revija'' 41/1 (1992). 161–192. * Jezikovnopolitični vidik sodobne javne besede : (ob nacionalnem programu jezikovne politike). ''Slavistična revija'' 57/4 (2009). 617-626. {{COBISS|ID=41061986}} * Glagolʹnye sposoby vyraženija posessivnosti v slovenskom i russkom jazykah (Glagolsko izražanje svojilnosti v slovenščini in ruščini). ''Zbornik referatov za štirinajsti mednarodni slavistični kongres, Ohrid, 10.-17. september 2008'' (2008). 133-147. {{COBISS|ID=37248354}} * Razmišljanje o činitelju, faktorju in dejavniku. ''Gospodarski vestnik : slovenski poslovni tednik'' 16/1 (1967). {{COBISS|ID=12572461}} * Določnost kot besedilna prvina v slovničnem opisu slovenskega jezika : (ob Kopitarjevi slovnici). ''Obdobja'' 15 (1996). 115-130. {{COBISS|ID=1888098}} * Čas in prostor, ujeta v slovenski slovar 20. stoletja : (poudarek na komunikacijskem vidiku Slovarja slovenskega knjižnega jezika). ''Zbornik predavanj — Seminar slovenskega jezika, literature in kulture'' 35 (1999). 7-26. {{COBISS|ID=9918562}} * Sixteenth century — The era of establishment of nation-building role of language. ''Slavistična revija'' Trubarjeva številka: 56/57 2008-4/2009-1 (2008). 13-22. {{COBISS|ID=38761314}} * Formal-Semantic Typology of Denotata. ''Slavistična revija'' 55/1-2 (2007). 399-408. {{COBISS|ID=34774114}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[seznam slovenskih jezikoslovcev]] == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175114807 dr. Ada Vidovič Muha: Izrazje ne spreminja vsebine]. Nedeljski gost (9. marec 2025). Val 202 (RTV Slovenija). {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vidovič Muha, Ada}} [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Tübingenu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Gradcu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Celovcu]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Trstu]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] kkywjrdpysq3yu5e9rvxukyd5n1a9yq 0 113358 6731398 6729992 2026-08-05T13:53:28Z ~2026-32552-67 260877 /* Znani tuji nosilci priimka */ 6731398 wikitext text/x-wiki '''Babić''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 890 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 205. mesto. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Aida Škoro Babić]], arhivistka * [[Anamarija Babić]], vodja Trubarjevega antikvariata * [[Dušan Babić]], slovenski fizik * [[Iva Babić]] (*1976), slovenska igralka srb. rodu * [[Ranko Babić]] (*1981), stand-up komik in igralec bos. rodu == Znani tuji nosilci priimka == * [[Aco Babić]] (1921–1986), bosansko-hercegovski generalmajor * [[Andrej Babić]], hrvaški skladatelj, tekstopisec in pevec * [[Ante Babić]]-Šime, istrski antifašist, študent prava in partizan (1916, Lovrečicia pri Umagu – 1944, [[Račja Vas]]) * [[Anto Babić]] (1899–1974), bosanski zgodovinar * [[Bogdan Babić]] (1921–1980), srbski dirigent * [[Dušan Babić (atlet)|Dušan Babić]] (*1986), bosanski atlet, tekač * [[Goran Babić]] (*1944), hrvaški pesnik, pisatelj in publicist * [[Ivan Babić]] (1929–1975), hrvaški politolog in filozof * [[Ivo Babić (veterinar)|Ivo Babić]] (1900–1977), hrvaški veterinar in akademik * [[Ivo Babić (umetnostni zgodovinar)|Ivo Babić]] (*1946), hrvaški umetnostni zgodovinar, univ. profesor in rektor (Split) * [[Ivo Babić (politik)|Ivo Babić]], hrvaški politik * [[Konstatin Babić]] (1927–2009), srbski skladatelj * [[Krunoslav Babić]] (1875–1953), hrvaški zoolog * [[Ljiljana Babić]] (1922–?), srbska arhitektka * [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubo Babić]] (1890–1974), hrvaški slikar, kritik, umetnostni zgodovinar in akademik * [[Ljubo Babić (politik)|Ljubo Babić]] (1916–2014), hrvaško-jugoslovanski politik in diplomat * [[Ljubo Babić (književnik)|Ljubo Babić]]=''Ksaver Šandor Gjalski'' (1854–1935), hrvaški književnik in politik * [[Marko Babić]] (*1981), hrvaški nogometaš * [[Milan Babić]] (1956–2006), srbski politik na Hrvaškem; premier [[Srbska republika Krajina|Republike Srbske Krajine]], obsojeni vojni zločinec * [[Nada Babić]] (1903–1951), hrvaška igralka * [[Olga Babić]] (1909–?), hrvaško-bosanska igralka * [[Petar Babić]] (1919–2006), hrvaški generalpodpolkovnik JLA * [[Radomir Babić]] (1909–1996), črnogorski generalpodpolkovnik JLA * [[Stjepan Babić]] (1925–2021), hrvaški jezikoslovec, pedagog in akademik *[[Stjepan Babić (nogometaš)|Stjepan Babić]], hrvaški nogometaš * [[Šimun Babić]] (1899–1970), hrvaški ekonomist * [[Tomaš Babić]] (1680–1750), hrvaški frančiškan in jezikoslovec == Glej tudi == * priimek [[Babič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Babić}} {{priimki}} kuet45gry63jy0nv5et211z0m2g1a60 1 122863 6731470 5503086 2026-08-05T16:24:26Z ~2026-43339-31 263937 /* Slika Toskansko gričevje */ odgovor 6731470 wikitext text/x-wiki Tole je pa skrajno kičasto napisano. Bo treba onkrat pobrisati vse besede čudovito in očarljivo, potem se bo pa celo dalo kaj prebrati :-) --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 17:02, 20 februar 2007 (CET) == Slika Toskansko gričevje == Slika ni prava, ne sodi v Toskano, ampak v vinorodno območje Lange v Piemontu. Jože iz Kopra :Močno dvomim, slikin opis na [[c:File:View from Villa Vignamaggio (5771965060).jpg]] kaže na ustrezno območje blizu Firenc. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:20, 27. april 2021 (CEST) :Omenjena slika je res iz okolice Panzana v vinorodnem Chiantiju, slika v oddelku Toskansko gričevje v Wikipediji pa zanesljivo ni iz Toskane, ampak iz Langeja v Piemontu. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-43339-31|&#126;2026-43339-31]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-43339-31|pogovor]]) 18:24, 5. avgust 2026 (CEST) de7qybh29nuzkrzvu4kbb3ig1nucx22 6731547 6731470 2026-08-05T19:18:03Z Ljuba24b 92351 /* Slika Toskansko gričevje */ 6731547 wikitext text/x-wiki Tole je pa skrajno kičasto napisano. Bo treba onkrat pobrisati vse besede čudovito in očarljivo, potem se bo pa celo dalo kaj prebrati :-) --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 17:02, 20 februar 2007 (CET) == Slika Toskansko gričevje == Slika ni prava, ne sodi v Toskano, ampak v vinorodno območje Lange v Piemontu. Jože iz Kopra :Močno dvomim, slikin opis na [[c:File:View from Villa Vignamaggio (5771965060).jpg]] kaže na ustrezno območje blizu Firenc. LP, --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 17:20, 27. april 2021 (CEST) :Omenjena slika je res iz okolice Panzana v vinorodnem Chiantiju, slika v oddelku Toskansko gričevje v Wikipediji pa zanesljivo ni iz Toskane, ampak iz Langeja v Piemontu. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-43339-31|&#126;2026-43339-31]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-43339-31|pogovor]]) 18:24, 5. avgust 2026 (CEST) :: Članek je potrebno tudi izboljšati. Omenjena slika je res iz Piemonta, tako je tudi opisana.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 21:17, 5. avgust 2026 (CEST) kofd1u6lxvuqe72ind9rmd9t17q72mz 0 129797 6731604 6636546 2026-08-05T21:54:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731604 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | country = Slovenija | abbreviation = DeSUS | logo = | colorcode = {{party color|Demokratična stranka upokojencev Slovenije}} | party_logo = | foundation = 1991 | dissolved = 17. maj 2025 | successor = [[Stranka generacij]] | headquarters = Tržaška 134<br>1000 Ljubljana | ideology = [[enotno politično vprašanje]], [[centrizem]], [[socialna pravičnost]] | position = [[Politična sredina|sredina]] do [[leva sredina]] | colours = {{Color box|#8DC63F|border=silver}} zelena {{color box|#0072BB|border=silver}} modra | website = http://www.desus.si | european affiliation = | president = [[Vlado Dimovski]] | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Marko Bandelli]]<br>[[Darinka Mravljak]]<br>[[Adolf Zupan]] | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = [[Branko Dolenc]] | general_secretary = [[Borut Grmšek]] | membership = 10.000<ref>{{Navedi splet|title=RTV 4D: Razkol v DeSUS-u|url=http://www.politikis.si/?p=90370|website=Politikis|accessdate=10. 3. 2021}}</ref> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Composition bar|0|90|hex={{party color|Demokratična stranka upokojencev Slovenije}}}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Composition bar|0|9|hex={{party color|Demokratična stranka upokojencev Slovenije}}}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{party color|Demokratična stranka upokojencev Slovenije}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|24|2750|hex={{party color|Demokratična stranka upokojencev Slovenije}}}} | international = ''nima'' | european = [[Evropska demokratska stranka]] | europarl = }} '''Demokratična stranka upokojencev Slovenije''' ([[kratica]] '''DeSUS''') je bila slovenska [[politična stranka]], ki je primarno zastopala [[Upokojenci|upokojence]]. Uvrščala seje med levosredinske politične stranke, na evropskem parketu je bila članica sredinske [[Evropska demokratska stranka|Evropske demokratske stranke]]. Njen zadnji predsednik je bil [[Vlado Dimovski]]. Dolgoletni predsednik stranke je bil [[Karl Erjavec]], ki je vodenje stranke prevzel po zmagi na izrednem kongresu 5. decembra 2020. Pred tem je stranko od odstopa [[Aleksandra Pivec|Aleksandre Pivec]] 9. septembra 2020 začasno vodil [[Tomaž Gantar]]<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042938372/|date=9. september 2020|title=Pivčeva bo imela več časa za družino|newspaper=Dnevnik|accessdate=2020-09-09|archive-date=2020-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200910213514/https://www.dnevnik.si/1042938372|url-status=dead}}</ref> Pivčeva je na glasovanju 18. januarja 2020 premagala protikandidata [[Karl Erjavec|Karla Erjavca]], ki je predsedniško funkcijo pred tem opravljal 15 let.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/aleksandra-pivec-je-nova-predsednica-desus-a-erjavec-odstopa/511999|website=rtvslo.si|accessdate=2020-01-18|title=Aleksandra Pivec je nova predsednica DeSUS-a, Erjavec odstopa|date=18. januar 2020}}</ref> Erjavec je bil na mesto predsednika ponovno izvoljen konec leta 2020, a že marca prihodnje leto izstopil iz stranke. Stranka je bila članica devetih [[Vlada Republike Slovenije|Vlad Republike Slovenije]], konkretno vseh vlad med letoma 1996 in 2020.<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenska politika in država|last=Brezovšek|first=Marjan|publisher=Fakulteta za družbene vede|year=2016|isbn=9789612358006|page=166-167|last2=Haček|last3=Kukovič|first2=Miro|first3=Simona}}</ref> Prvič so vanjo vstopili leta [[2000]], ko je vlado vodil [[Janez Drnovšek]]. Nadalje je stranka sodelovala še v sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti, dvanajsti in trinajsti Vladi Republike Slovenije. Bila je tudi članica [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]] pod vodstvom Janeza Janše, kjer vodi zdravstveni in kmetijski resor, a je po povratku Erjavca na vrh stranke izstopila iz koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Slovenija dobila 14. vlado|url=https://www.sta.si/v-srediscu/vlada2020|website=www.sta.si|accessdate=2020-08-07}}</ref> Dva mandata je bil njen evropski poslanec [[Ivo Vajgl]]. Karl Erjavec je stranko opredelil kot ideološko, saj da podpira antifašizem, socialno državo in javno šolstvo ter zdravstveno oskrbo. Aleksandra Pivec je to zanikala, saj da je stranka predvsem stranka upokojencev in mora slediti njihovim ciljem.<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec v pismu članom: Ne dovolimo si, da bi naš Desus padel v primež drugih političnih strank|url=https://www.vecer.com/slovenija/karl-erjavec-v-pismu-clanom-ne-dovolimo-si-da-bi-nas-desus-padel-v-primez-drugih-politicnih-strank-10115722|website=www.vecer.com|date=2020-01-15|accessdate=2020-12-02|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pivec Erjavcu: »Svojo nesposobnost skrivate za ideologijo in bojem proti fašizmu«|url=https://www.mladina.si/203074/pivec-erjavcu-svojo-nesposobnost-skrivate-za-ideologijo-in-bojem-proti-fasizmu/|website=Mladina.si|accessdate=2020-12-02}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]] je stranka izpadla iz parlamenta.<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Izidi volitev|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-04-25}}</ref><ref name=":22">{{Navedi splet|title=Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/novi-poslanci-volilna-aritmetika-je-nekatere-z-najvec-glasovi-pustila-brez-mandata/625268|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-25|language=sl}}</ref> Po skupnem nastopu na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|volitvah v evropski parlament 2024]] se je stranka 2025 spojila z Dobro državo v novo stranko [[Stranka generacij|SG – Stranka generacij]]. Ustanovni kongres je potekal 17. maja, Vlado Dimovski je bil izvoljen za njenega predsednika.<ref>{{Navedi splet|title=DeSUS in Dobra država sta se združili v Stranko generacij|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/desus-in-dobra-drzava-sta-se-zdruzili-v-stranko-generacij.html|website=24ur.com|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref> == Zgodovina == === 2020: Pod vodstvom Aleksandre Pivec === Pred volilnim kongresom stranke januarja 2020, sta kandidaturo poleg Erjavca napovedala še član Borut Stražišar in kmetijska ministrica [[Aleksandra Pivec]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-boj-za-vodjo-desus-a-tudi-kmetijska-ministrica-aleksandra-pivec/504880|title=V boj za vodjo DeSUS-a tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec|work=[[MMC RTV-SLO]]|accessdate=2019-11-14}}</ref> Kandidatura slednje je ohladila njene odnose s [[Karl Erjavec|Karlom Erjavcem]], ki je predsedniku vlade [[Marjan Šarec|Marjanu Šarcu]] namigoval na odstavitev Pivčeve z mesta ministrice.<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Svet24.si - Teflonski Erjavec se boji ministrice Aleksandre Pivec|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5e0b2843bd76d/teflonski-erjavec-se-boji-ministrice-aleksandre-pivec|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-01-17|language=sl}}</ref> Kot povod za to je navajal [[Afera SRIPT|afero SRIPT]], ki je v javnost prišla ravno v času, ko je ministrica napovedala kandidaturo za predsednico stranke. Afera je Pivčevo bremenila, da [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisiji za preprečevanje korupcije]] ni prijavila honorarja v višini 36.000 [[Evro|€]] za delo, ki ga je pogodbeno opravila v projektu Strateškega razvojnega inovacijskega partnerstva Turizem ter da dela niti ni opravila.<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/svet/prekletstvo-sarcevih-ministrov-bo-afera-sript-odnesla-se-pivcevo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-01-17}}</ref><ref name="#1"/> Pivčeva se je odzvala, da je svoje delo opravila kvalitetno. V začetku decembra [[2019]] je dejala, da se želi o zadevi pogovoriti z Marjanom Šarcem, ter, če bo hotel, odstopiti z mesta ministrice za kmetijstvo. V nasprotnem primeru je bila pripravljena delo nadaljevati.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Pivec: Šarcu sem pripravljena ponuditi svoj odstop|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrica-pivec-sarcu-sem-pripravljena-ponuditi-svoj-odstop/506585|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-01-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Aleksandra Pivec na pogovor k Šarcu: Lahko tudi odstopim|url=https://zurnal24.si/slovenija/ministrica-aleksandra-pivec-na-pogovor-k-sarcu-lahko-tudi-odstopim-338071|website=zurnal24.si|accessdate=2020-01-17|language=sl}}</ref> Erjavec je v nagovorih članom stranke večkrat namignil, da ne želi, da stranka pade v roke drugih strank, [[Pivec|Pivčeva]] pa je odgovarjala, da ima dobre namene. Med opazovalci ni bilo veliko gotovih napovedi, kateri kandidat bo izvoljen na mesto predsednika. Erjavec naj bi užival podporo vodstva stranke in poslanske skupine, Pivčeva pa večjo podporo v pokrajinskih odborih. Kongres stranke, ki je bil poleg volilnega tudi programski in statutarni, je potekal 18. januarja 2020, na mesto predsednice je bila izvoljena Pivčeva. Prejela je 143 glasov delegatov kongresa, med tem ko jih je Erjavec prejel 80, Borut Stražišar pa osem.<ref>{{Navedi splet|title=Aleksandra Pivec je nova predsednica DeSUS-a, Erjavec odstopa|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/aleksandra-pivec-je-nova-predsednica-desus-a-erjavec-odstopa/511999|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-01-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Novega ministra bo absolutno težko spraviti skozi parlament"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novega-ministra-bo-absolutno-tezko-spraviti-skozi-parlament/512055|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-01-19|language=sl}}</ref> Erjavec je v nagovoru čestital novi predsednici in napovedal odstop z mesta [[Minister za obrambo Republike Slovenije|ministra za obrambo]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Erjavec po hudem porazu napovedal odstop z ministrskega položaja #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/erjavec-po-hudem-porazu-napovedal-odstop-z-ministrskega-polozaja-516700|website=siol.net|accessdate=2020-08-07|language=sl}}</ref> Takoj po govoru je zapustil dvorano in v izjavi povedal, da zapušča politiko, a da bo ostal član stranke DeSUS.<ref name=":0" /> Do odstopa takratne vlade, 13. marca 2020, Erjavec svoje odstopne izjave z ministrskega mesta ni poslal, se je pa v javnosti pojavil le redkoma.<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec še ni odstopil - demokracija.si|url=http://www.demokracija.si/slovenija/karl-erjavec-se-ni-odstopil.html|website=www.demokracija.si|accessdate=2020-08-07|language=sl-si|first=Vir: spletni časopis/ Peter|last=Jančič}}</ref> Koncem julija 2020 so mediji objavili domnevno sporen obisk Pivčeve v podjetju Vina Kras, ki je bil delno službene in delno zasebne narave, saj je Pivčeva ravno takrat tam dopustovala s svojima sinovoma. Mediji so jo bremenili korupcijskih tveganj in neplačil računov. Pivčeva je več pozivov, da naj pokaže račune s potovanja zavrnila, češ, da svoje zasebnosti ni dolžna razkrivati javnosti. Nekaj dni kasneje je podobna zgodba prišla tudi iz [[Izola|Izole]], kjer je tamkajšnja občina Pivčevi ob obisku Izole krila namestitev v hotelu, plačana pa je bila še ena soba, prijavljena na njena sinova. Aleksandra Pivec je pojasnila, da njena sinova tam nista prenočila, sta pa njena varnostnika. Račun je bil po medijski objavi popravljen, župan izolske občine [[Danilo Markočič]] pa je sporočil, da bo stroške kril sam, saj da je do napake prišlo v njegovem kabinetu.<ref>{{Navedi splet|title=Izolski župan bo sam plačal za eno od sob ob prenočitvi Pivčeve #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/izolski-zupan-bo-sam-placal-za-eno-od-sob-ob-nocitvi-pivceve-531484|website=siol.net|accessdate=2020-08-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Izolski župan Markočič bo obisk ministrice Pivčeve pojasnjeval tudi občinskim svetnikom|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/izolski-zupan-markocic-bo-obisk-ministrice-pivceve-pojasnjeval-tudi-obcinskim-svetnikom-801051|website=Revija Reporter|accessdate=2020-08-11}}</ref> Zaradi nejasnosti in neodzivnosti Pivčeve, so jo vodja poslanske skupine [[Franc Jurša]] in ostali poslanci po skupnem sestanku, 10. avgusta 2020, pozvali k odstopu, prav tako jo je k odstopu pozval [[Tomaž Gantar]].<ref>{{Navedi splet|title=Jurša: Pivčeva naj nemudoma odstopi|url=https://zurnal24.si/slovenija/jursa-pivceva-naj-odstopi-351454|website=zurnal24.si|accessdate=2020-08-11|language=sl}}</ref> Pivčevo, ki je opozorila na aktivno podtalno delovanje bivšega predsednika Erjavca, je med tem podrlo več združenj s kmetijstva in prehrane.<ref>{{Navedi splet|title=DeSUS: Številna pisma podpore delu ministrice Aleksandre Pivec|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/25447/desus-stevilna-pisma-podpore-delu-ministrice-aleksandre-pivec.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2020-08-11|language=sl}}</ref> Na sestanku sveta stranke, 22. avgusta 2020, je le-ta Pivčevi izrekel nezaupnico, o sami razrešitvi pa so se namenili odločati na sestanku čez dva tedna. Pivčeva je nezaupnico ocenila kot legitimno, odstopila pa zaradi nje ne bo, saj jo lahko razreši le kongres stranke, ki jo je tudi izvolil. Na ponovnem srečanju sveta stranke, 9. septembra 2020, je Aleksandra Pivec podala svoj odstop z mesta predsednica stranke, vodenje pa je začasno prevzel Tomaž Gantar, kljub temu, da bi ga po statutu moral eden od podpredsednikov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/aleksandra-pivec-odstopila-desus-bo-do-kongresa-vodil-tomaz-gantar/535613|website=rtvslo.si|accessdate=2020-09-09|title=Aleksandra Pivec odstopila, DeSUS bo do kongresa vodil Tomaž Gantar|date=9. september 2020}}</ref> Pivčeva je napovedala kandidaturo na predčasnem kongresu.<ref>{{Navedi splet|title=Pivčeva ne bo več podpredsednica vlade. Bo 'padla' tudi kot ministrica?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pivceva-se-poslavlja-z-mesta-podpredsednice-vlade-bo-kmalu-padla-tudi-kot-ministrica.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-09-13|language=sl}}</ref> 25. septembra so vsi poslanci poslanske skupine DeSUS na [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade]] [[Janez Janša|Janeza Janšo]] naslovili poziv, da Aleksandro Pivec razreši kot podpredsednico vlade in kot ministrico. Kot njeno zamenjavo so predlagali [[Jože Podgoršek|Jožeta Podgorška]], ki je v mandatu Pivčeve na kmetijskem ministrstvu opravljal funkcijo [[Državni sekretar Republike Slovenije|državnega sekretarja]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Poslanci DeSUS in Gantar Janši predlagajo razrešitev Pivčeve s položaja ministrice|url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanci-desus-jansi-predlagajo-razresitev-pivceve-s-polozaja-ministrice-535148|website=siol.net|accessdate=2020-09-28|language=sl}}</ref> Dan kasneje, 26. septembra 2020, je na svet stranke 38 svetnikov podprlo razrešitev Pivčeve z ministrskega mesta, proti jih je bilo devet.<ref name=":1" /> 1. oktobra 2020 je premier Janez Janša v državni zbor poslal predlog za razrešitev Pivčeve. Ob tem se ji je zahvalil za uspešno delo v kriznih razmerah.<ref>{{Navedi splet|title=Janša v državni zbor poslal predlog o razrešitvi Pivčeve: Ministrici se zahvaljujem za uspešno vodenje resorja|url=https://www.vecer.com/slovenija/jansa-v-drzavni-zbor-poslal-predlog-o-razresitvi-pivceve-ministrici-se-zahvaljujem-za-uspesno-vodenje-resorja-10222902|website=www.vecer.com|date=2020-10-01|accessdate=2020-10-01|language=sl-si}}</ref> Državni zbor je o razrešitvi Pivčeve nameraval odločati 5. oktobra 2020, a je ministrica na dan razprave odstopila, prav tako je napovedala izstop iz stranke DeSUS. Državni zbor se je z njenim odstopom uradno seznanil ob 18. uri, s čimer ji je prenehala ministrska funkcija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/aleksandra-pivec-ni-vec-ministrica-dz-seznanjen-z-njenim-odstopom/538051|website=rtvslo.si|accessdate=2020-10-05|title=Aleksandra Pivec ni več ministrica, DZ seznanjen z njenim odstopom|date=5. oktober 2020}}</ref> Dan kasneje je s podpredsedniškega mesta izstopila še [[Anita Manfreda]].<ref>{{Navedi splet|title=Za položaj predsednika DeSUS naj bi se potegoval tudi Karl Erjavec|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/desus-zapustila-podpredsednica-manfreda-napovedujejo-se-tudi-drugi-odstopi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-10-06|language=sl}}</ref> === 2020-2021: Erjavčev povratek na vrh stranke === ''Glej članek: [[Kongres Demokratične stranke upokojencev Slovenije 2020|Kongres stranke DeSUS 2020]]''[[Slika:Informal meeting of ministers for foreign affairs (Gymnich). Arrivals Karl Viktor Erjavec (36956301561).jpg|sličica|[[Karl Erjavec]] je stranko vodil več kot 15 let.]]Zaradi epidemije koronavirusa je stranka svoj drugi kongres v letu 2020 izvedla v poštni obliki. Delegatom so po pošti poslali volilne lističe in programe kandidatov. Za predsednika stranke sta se potegovala [[Srečko Felix Krope]] in nekdanji predsednik stranke [[Karl Erjavec]].<ref>{{Navedi splet|title=DeSUS pred pomembno odločitvijo: odločajo o novem predsedniku stranke|url=https://siol.net/novice/slovenija/bo-erjavcu-uspel-zgodovinski-povratek-v-politiko-539909|website=siol.net|accessdate=2020-11-27|language=sl}}</ref> Erjavec se je še pred kongresom začel srečevati tudi s predsedniki nekaterih drugih strank, med njimi s predsednikom vlade [[Janez Janša|Janezom Janšo]], koordinatorjem Koalicije ustavnega loka [[Jože P. Damijan|Jožetom P. Damijanom]] in predsednikom Stranke modernega centra [[Zdravko Počivalšek|Zdravkom Počivalškom]].<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec na pogovorih z Janšo in Damijanom|url=https://zurnal24.si/slovenija/erjavec-na-pogovorih-z-janso-in-damijanom-356547|website=zurnal24.si|accessdate=2020-11-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tudi Karl Erjavec z Jožetom P. Damijanom|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/tudi-karl-erjavec-z-jozetom-p-damijanom/|website=www.delo.si|accessdate=2020-11-27|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Erjavec na sedežu SMC, Počivalšek naj bi postavil ceno sodelovanja na desni|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sestanek-erjavca-in-pocivalska.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-11-27|language=sl}}</ref> Poslanska skupina je bila zadržana do njegovih sestankovanj pred morebitno izvolitvijo.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Poslanci DeSUS dogovorjeni, da bodo enotni in na vrat na nos ne bodo zapuščali koalicije|url=https://www.sta.si/2837099/poslanci-desus-dogovorjeni-da-bodo-enotni-in-na-vrat-na-nos-ne-bodo-zapuscali-koalicije|website=www.sta.si|accessdate=2020-11-27}}</ref> V medijih so se pojavila tudi ugibanja, da bi lahko [[Erjavec]] zasedel mesto [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade]] v novi vladi, ki bi zamenjala [[14. vlada Republike Slovenije|obstoječo Janševo]].<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec je možna opcija za mandatarja|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/karl-erjavec-je-mozna-opcija-za-mandatarja/|website=www.delo.si|accessdate=2020-11-27|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec najprej na čelo Desusa, potem naskok na premierski stol?|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/karl-erjavec-najprej-na-celo-desusa-potem-naskok-na-premierski-stol-373765|website=www.slovenskenovice.si|date=2020-11-24|accessdate=2020-11-27|language=sl-si|first=A.|last=L}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(VIDEO) Bo Karl Erjavec namesto Jožeta P. Damijana kandidat za mandatarja koalicije ustavnega roka, ki naj bi mu za prestop Desus-a ponudila celo mandatarsko mesto? – Erjavec premagal še eno oviro za prevzem Desus-a, saj je Dominik Šteiner odstopil od kandidature – TOPNEWS.si|url=http://topnews.si/2020/10/21/video-bo-karl-erjavec-namesto-jozeta-p-damijana-kandidat-za-mandatarja-koalicije-ustavnega-roka-ki-naj-bi-mu-za-prestop-desus-a-ponudila-celo-mandatarsko-mesto-erjavec-premagal-se-eno-oviro-za/|accessdate=2020-11-27|language=sl-SI|archive-date=2020-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20201126131027/http://topnews.si/2020/10/21/video-bo-karl-erjavec-namesto-jozeta-p-damijana-kandidat-za-mandatarja-koalicije-ustavnega-roka-ki-naj-bi-mu-za-prestop-desus-a-ponudila-celo-mandatarsko-mesto-erjavec-premagal-se-eno-oviro-za/|url-status=dead}}</ref> [[Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije|Poslanska skupina DeSUS]] je napovedala nadaljnjo podporo Janševi vlade, Erjavec naj bi obljubil, da proti temu ne bo deloval.<ref>{{Navedi splet|title=Robert Polnar: Ukvarjanje z gospodom Damijanom bi bila klavrna izraba mojega življenjskega časa|url=https://www.domovina.je/robert-polnar-ukvarjanje-z-gospodom-damijanom-bi-bila-klavrna-izraba-mojega-zivljenjskega-casa/|website=Domovina|date=2020-11-27|accessdate=2020-11-27|language=sl-SI|first=Peter|last=Merše}}</ref> Kongres se je končal 5. decembra 2020 z razglasitvijo volilnih izidov. Karl Erjavec je prejel 146, protikandidat Srečko Felix Krope pa 71 glasov. S tem rezultatom je Erjavec po 10 mesecih spet prevzel vodenje stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Dan odločitve v DeSUS-u: Vajeti stranke znova prevzema Erjavec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dan-odlocitve-v-desus-u-vajeti-stranke-znova-prevzema-erjavec/544614|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> Erjavec je v ponedeljek po kongresu opravil pogovor s poslansko skupino. Sporočil je, da v Janševi vladi kot minister ne bo sodeloval, saj da si v tretje tega več ne želi.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-ce-se-bo-ponavljalo-in-bo-situacija-nevzdrzna-potem-pac-ne-sodelujes/544762|website=rtvslo.si|accessdate=2020-12-07|title=Erjavec: Če se bo ponavljalo in bo situacija nevzdržna, potem pač ne sodeluješ|date=7. december 2020}}</ref> Priznal je, da je vlada ustrezno uresničila zaveze iz koalicijske pogodbe, a da ga motijo stvari, ki nanjo niso vezane.<ref name=":2" /> V javnost so nekaj dni po Erjavčevi ponovni izvolitvi prišle informacije o njegovem aktivnem delu na izstopu iz koalicije, ki naj bi ga predlagal tudi poslanski skupini, a ga je ta zavrnila. [[Robert Polnar]] je naslednji dan potrdil, da imajo štirje poslanci pripravljene izstopne izjave iz DeSUS, če se Erjavčeve težnje ne bi umirile, saj so veljavne odločitve organov stranke velevale sodelovanje v vladi.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Polnar proti Erjavcu: Če se to ne bo končalo, gremo po svoje #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/polnar-proti-erjavcu-ce-se-to-ne-bo-koncalo-gremo-po-svoje-541097|website=siol.net|accessdate=2020-12-11|language=sl}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/slovenija/polnar-ce-se-to-ne-bo-koncalo-bomo-stirje-poslanci|title=Polnar: Če se to ne bo končalo, bomo štirje poslanci Desus ustanovili novo poslansko skupino|date=11. 12. 2020|accessdate=11. 12. 2020|website=www.primorske.si|publisher=Primorske novice|last=STA|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dnevnik|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174738367|website=RTV 4D|accessdate=2020-12-10|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/bojanpozar/status/1336624450742198272|url=https://twitter.com/bojanpozar/status/1336624450742198272|website=Twitter|accessdate=2020-12-10|date=9. december 2020|last=Požar|first=Bojan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/mirko_mayer/status/1336718491223793665|url=https://twitter.com/mirko_mayer/status/1336718491223793665|website=Twitter|accessdate=2020-12-10|date=9. december 2020|last=Mayer|first=Mirko}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Erjavec predlagal odhod iz koalicije, poslanci so ga zavrnili #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/neuradno-erjavec-hoce-iz-janseve-koalicije-poslanci-proti-540836|website=siol.net|accessdate=2020-12-10|language=sl}}</ref> Ob tem bi poslanci ustanovili lastno poslansko skupino nepovezanih poslancev.<ref name=":3" /><ref name=":4" /> 17. decembra 2020 je Erjavec sklical izvršni odbor in svet stranke, ki sta se odločila za izstop iz vladne koalicije in sicer še tisti dan. Poleg tega sta organa potrdila predlog izključitve poslanca [[Robert Polnar|Roberta Polnarja]]. Strankina ministra Tomaž Gantar in [[Jože Podgoršek]] sta ostala na položaju in njuno usodo predala v roke predsednika vlade. Organi stranke so s tem izigrali statut stranke, saj ta veleva, da morajo ministri ob odhodu stranke iz vlade odstopiti, sicer se jih izključi. Gantar je naslednji dan, 18. decembra 2020, odstopil sam.<ref>{{Navedi splet|title=Tomaž Gantar odstopil z mesta ministra za zdravje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tomaz-gantar-odstopil-z-mesta-ministra-za-zdravje/546133|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-18|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DZ že seznanjen z odstopom ministra Gantarja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/minister-gantar-odstopil.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-18|language=sl}}</ref> Organi stranke so Erjavca podprli za mandatarja ''[[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]]''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-desus-a-podprl-predlog-o-odhodu-iz-koalicije-ne-zelimo-orbanizacije-drzave/545962|website=rtvslo.si|accessdate=2020-12-17|title=Erjavec: Smo proti orbanizaciji. Janša: Kadri DeSUS-a naj se odločijo, kje so.|date=17. december 2020}}</ref> Premier Janša je stranko pozval, da se do 3. februarja izjasni o svoji poziciji oz. podpori vladi. Erjavec je sklical sestanek s poslansko skupino in po njem sporočil, da bo ta podprla ponovno vložitev nezaupnice, ki jo je Erjavec z desetimi poslanskimi podpisi napovedal za 10. januar 2021.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Jurša: DeSUS ne bo ekstremna opozicija; Erjavec: Nezaupnica v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jursa-desus-ne-bo-ekstremna-opozicija-erjavec-nezaupnica-v-sredo/551202|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-03|language=sl}}</ref> Vodja poslanske skupine Franc Jurša je povedal, da DeSUS "ne bo ekstremna opozicija".<ref name=":5" /> 11. februarja 2021 je na [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarskem razstavišču]] zasedal izvršni odbor stranke, ki pa se ga niso udeležili poslanca [[Ivan Hršak]] in [[Branko Simonovič]] ter kmetijski minister [[Jože Podgoršek]]. Svet je na zasedanju sklenil, da bo stranka enotno sledila sklepom izvršnega odbora in sveta stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Izvršni odbor DeSUS-a, kjer ni bilo vseh poslancev, pričakuje podporo nezaupnici|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/izvrsni-odbor-desus-a-kjer-ni-bilo-vseh-poslancev-pricakuje-podporo-nezaupnici/568830|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-11|language=sl}}</ref> Glasovanje o nezaupnici je potekalo 15. februarja. Nezaupnico je podprlo 40 poslancev, 7 jih je bilo proti, 6 glasovnic je bilo neveljavnih, ostali pa glasovnic niso prevzeli. Nezaupnica s tem ni uspela.<ref>{{Navedi splet|title=Konstruktivna nezaupnica ni uspela, zanjo glasovalo 40 poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/konstruktivna-nezaupnica-ni-uspela-zanjo-glasovalo-40-poslancev/569545|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Konstruktivna nezaupnica: Erjavcu ni uspelo zbrati dovolj glasov|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dz-dan-odlocitve-poslanci-o-nezaupnici-jansevi-vladi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-02-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Konstruktivna nezaupnica z Erjavcem propadla z le 40 glasovi|url=https://siol.net/novice/slovenija/konstruktivna-nezaupnica-z-erjavcem-propadla-z-le-40-glasovi-545862|website=siol.net|accessdate=2021-02-15|language=sl}}</ref> V javnosti se je kasneje ugibalo o tem, da Erjavca niso podprli lastni poslanci. Nihče od njih tega ni potrdil ali zanikal, Erjavec pa je napovedal konsolidacijo stranke in pripravo na volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Dnevnik|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174754364|website=RTV 4D|accessdate=2021-02-16|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref> Po pogovoru s poslanci, je Erjavec 24. februarja sporočil, da DeSUS ne bo član Koalicije ustavnega loka (KUL) ampak "zmerna opozicija":<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec: DeSUS ne bo članica KUL|url=https://siol.net/novice/slovenija/erjavec-desus-ne-bo-clanica-kul-546592|website=siol.net|accessdate=2021-02-24|language=sl}}</ref> V začetku marca se je Erjavec zaposlil kot pomočnik direktorja v podjetju [[Iskratel]],<ref>{{Navedi splet|title=Karl Erjavec bo v podjetju Iskratel odgovoren za širitev in vstop na nove trge|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/karl-erjavec-bo-v-podjetju-iskratel-odgovoren-za-siritev-in-vstop-na-nove-trge/572215|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-08|language=sl}}</ref> 10. marca pa je svetu stranke najavil svoj odstop z mesta predsednika DeSUS in takoj izstop iz nje.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec izstopil iz DeSUS-a: Svetu stranke sem povedal, da ne želim biti več predsednik stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-izstopil-iz-desus-a-svetu-stranke-sem-povedal-da-ne-zelim-biti-vec-predsednik-stranke/572390|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Erjavec: Svetu stranke sem povedal, da ne želim biti več predsednik stranke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-svet-desus-glasoval-o-nezaupnici-erjavcu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-03-10|language=sl}}</ref> Z njim je odstopila tudi podpredsednica [[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]].<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/erjavec-svetu-stranke-sem-povedal-da-ne-zelim-biti-vec-predsednik-stranke-547627|title=Erjavec odstopil s položaja predsednika in izstopil iz stranke DeSUS|date=10.3.2021|accessdate=10.3.2021|website=SiolNET}}</ref> Kot vršilec dolžnosti predsednika ga je nasledil podpredsednik stranke [[Anton Balažek]].<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec izstopil iz DeSUS-a; do kongresa bo stranko vodil podpredsednik Anton Balažek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-izstopil-iz-desus-a-do-kongresa-bo-stranko-vodil-podpredsednik-anton-balazek/572390|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-10|language=sl}}</ref> Ta je z mesta predsednika odstopil 31. marca, njegovo mesto je do strankarskega kongresa prevzela [[Brigita Čokl]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vodenje-desus-a-do-kongresa-prevzema-brigita-cokl-balazek-odslej-podpredsednik/575083|title=Vodenje DeSUS-a do kongresa prevzema Brigita Čokl, Balažek odslej podpredsednik|date=31.3.2021|accessdate=1.4.2021|website=MMC RTVSLO}}</ref> Sam je prevzel njeno mesto podpredsednika.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/desus-anton-balazek-odstopil-kot-zacasni-vodja-vodenje-stranke-549182|title=DeSUS: Anton Balažek odstopil kot začasni vodja stranke|date=31.3.2021|accessdate=1.4.2021|website=SiolNET}}</ref> === 2021-2022: Po izstopu Erjavca === [[Slika:Ljubo Jasnič 03.jpg|sličica|Predsednik stranke 2021-2023 Ljubo Jasnič]]Vršilka dolžnosti predsednika [[Brigita Čokl]] je prvi dan po prevzemu funkcije članstvu poslala pismo, v katerem je med drugim okrcala poslance DeSUS: "''Poslanci nočejo dojeti, da smo prestopili v opozicijo in so zavzeli neko svojo držo, ki je definitivno podkrepljena s strani vodilne stranke. Glede na to, da so naši poslanci izrazili, da ne mislijo nastopati na volitvah, je jasno, da želijo obdržati svoj mandat."''<ref>{{Navedi splet|title=Čokl: Odločati se moramo za blaginjo ljudi, ne politične elite|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/cokl-odlocati-se-moramo-za-blaginjo-ljudi-ne-politicne-elite.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-04-09|language=sl}}</ref> Poslanska skupina pod vodstvom Franca Jurše je zahtevala preklic izjav Čoklove zoper poslansko skupino, sicer so napovedali sprožitev pravnih postopkov.<ref>{{Navedi splet|title=Razkol med vodstvom DeSUS-a in poslanci. Komunikacija prek odvetnika?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/razkol-med-vodstvom-desus-a-in-poslanci-komunikacija-prek-odvetnika/576056|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-09|language=sl}}</ref> Po pogovoru poslanske skupine z Brigito Čokl so 12. aprila sklenili, da bodo stranka sredine.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/zasedanje-organov-desus-odprto-tudi-vprasanje-izkljucitve-poslancev-iz-stranke-549940|title=V DeSUS dosegli dogovor. Delovali bodo kot stranka sredine.|date=12.4.2021|accessdate=12.4.2021|website=SiolNET}}</ref> Ponovni volilni kongres stranke je potekal 19. junija 2021. Za mesto predsednika so se potegovali trije kandidati; [[Ljubo Jasnič]], Srečko Felix Krope in [[Gorazd Žmavc]]. Za predsednika je bil s 54 od 117 glasov izvoljen Jasnič, Krope jih je prejel 38, Žmavc pa 24.<ref>{{Navedi splet|title=Novi predsednik stranke DeSUS je Ljubo Jasnič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-stranke-desus-je-ljubo-jasnic/584829|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-20|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vodenje DeSUS prevzema Ljubo Jasnič|url=https://siol.net/novice/slovenija/boj-med-tremi-kandidati-kdo-bo-na-celu-desus-a-555051|website=siol.net|accessdate=2021-06-20|language=sl}}</ref> Za podpredsednico je bila izvoljena [[Julijana Bizjak Mlakar]]. 31. januarja 2022 je iz stranke, ne pa tudi poslanske skupine, izstopil [[Branko Simonovič]], ki je bil ta čas tudi podpredsednik državnega zbora.<ref>{{Navedi splet|title=Branko Simonovič izstopil iz DeSUS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/branko-simonovic-izstopil-iz-desus-a/610681|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-01-31|language=sl}}</ref> 15. februarja 2022 se je sestali organi stranke in podprli skupni nastop DeSUS-a na volitvah s stranko [[Liberalni demokrati]] (LIDE).<ref>{{Navedi splet|title=STA: DeSUS in LIDE na volitve s skupno kandidatno listo|url=https://www.sta.si/3001834/desus-in-lide-na-volitve-s-skupno-kandidatno-listo|website=www.sta.si|accessdate=2022-02-15}}</ref> Ker se je LIDE 28. februarja presenetljivo odločila, da na volitvah ne bo nastopila,<ref>{{Navedi splet|title=Zorčič: Napaka je, da se preostale liberalne stranke niso sposobne povezovati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zorcic-napaka-je-da-se-preostale-liberalne-stranke-niso-sposobne-povezovati/614120|website=rtvslo.si|accessdate=2024-04-10|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> je DeSUS na volitvah nastopila samostojno.<ref>{{Navedi splet|title=DeSUS gre na volitve sam, poslanci bežijo k Pivčevi in Golobu|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/desus-gre-na-volitve-sam-poslanci-bezijo-k-pivcevi-in-golobu-948288|website=Revija Reporter|accessdate=2024-04-10|language=sl}}</ref> === 2022: Izpad iz parlamenta === Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]] je stranka izpadla iz parlamenta.<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-04-25}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|title=Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/novi-poslanci-volilna-aritmetika-je-nekatere-z-najvec-glasovi-pustila-brez-mandata/625268|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-25|language=sl}}</ref> Prejela je 0,66 % in s tem izgubila pravico do financiranja stranke iz proračuna (za to bi potrebovala vsaj odstotek podpore). Marca 2023 je predsednik stranke Ljubo Jasnič odstopil s položaja in kot vzrok navedel zdravstvene ter osebne razloge. Iz istih razlogov je odstopil tudi generalni sekretar, [[Bojan Potočnik]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/z-vrha-stranke-upokojencev-odstopil-ljubo-jasnic.html |title=Z vrha stranke upokojencev odstopil Ljubo Jasnič |website=24ur.com |accessdate=2023-03-02}}</ref> === 2023: Vrnitev na politično prizorišče po 14. kongresu === Stranka je konec marca 2023 izvedla virtualni kongres, na katerem so potrdili začasno vodstvo do naslednjega kongresa, ki bo januarja 2024. Vodenje stranke je prevzel Anton Rifelj. Ta je napovedal projektno sodelovanje pri napovedanih reformah, pripravili bodo izhodišča, ki jih bodo usklajevali tudi s civilno družbo in ZDUS. Ob tem je odločno zavrnil združevanje stranke z [[Gibanje Svoboda|Gibanjem Svoboda]] na način, kot sta to storili [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]] in [[Stranka Alenke Bratušek|SAB]]. Sedež stranke so preselili v Celje.<ref>{{Navedi splet|title=DeSUS se vrača na politično prizorišče in napoveduje projektno sodelovanje pri napovedanih reformah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/desus-se-vraca-na-politicno-prizorisce-in-napoveduje-projektno-sodelovanje-pri-napovedanih-reformah/663800|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-25|language=sl}}</ref> === 2024: Evropske volitve in volilni kongres stranke === Konec leta 2023 je stranka začela pogovore o sodelovanju na [[Volitve v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]]. O partnerski listi so se pogovarjali z [[Vladimir Prebilič|Vladimirjem Prebiličem]], a so na seji sveta konec januarja 2024 v stranki to povezovanje zavrnili.<ref>{{Navedi splet|title=DeSUS se vrača na politično prizorišče in napoveduje projektno sodelovanje pri napovedanih reformah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/desus-se-vraca-na-politicno-prizorisce-in-napoveduje-projektno-sodelovanje-pri-napovedanih-reformah/663800|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-04-18|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Desusu so se odločili, da z Vladimirjem Prebiličem ne bodo sodelovali |url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-desusu-so-se-odlocili-da-z-vladimirjem-prebilicem-ne-bodo-sodelovali/|website=n1info.si|accessdate=2024-04-18|language=sl}}</ref> Za položaj na listi so se nato dogovorili z dolgoletnim mednarodnim dopisnikom RTV Slovenija [[Uroš Lipušček|Urošem Lipuščkom]], ki je bil nosilec skupne liste z [[Dobra država|Dobro državo]]. 10. aprila so podpisali sporazum o sodelovanju, 18. aprila pa javnosti predstavili še celotno kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Uroš Lipušček se podaja na evropske volitve. Nosilec katere liste bo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/uros-lipuscek-se-podaja-na-evropske-volitve-nosilec-katere-liste-bo/|website=n1info.si|accessdate=2024-04-18|language=sl}}</ref> Kongres, na katerem bi izvolili novo vodstvo, je bil prvotno načrtovan za 20. april. Stranka je zanj že najela dvorano, nato pa kongres pozabila sklicati.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka upokojencev najela dvorano, nato pa pozabila sklicati kongres |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/stanka-upokojencev-najela-dvorano-nato-pa-pozabila-sklicati-kongres.html|website=24ur.com|accessdate=2024-04-18|language=sl}}</ref> Novi datum kongresa je bil 15. junij, med možnimi kandidati, ki bi se potegovali za predsednika, pa sta se, poleg [[Marko Bandelli|Marka Bandellija]], ki je namero že prej potrdil, omenjala tudi Gorazd Žmavc in [[Mojca Šetinc Pašek]].<ref>{{Navedi splet|title=14. izredna seja Sveta DeSUS|url=https://desus.si/wp-content/uploads/2024/04/14.-izr.-seja-sklepi-k-tc-4-.pdf#new_tab|website=desus.si|accessdate=2024-04-18|language=sl|archive-date=2024-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20240418170801/https://desus.si/wp-content/uploads/2024/04/14.-izr.-seja-sklepi-k-tc-4-.pdf#new_tab|url-status=dead}}</ref> Na kongresu stranke dne 15. junija je bil za novega predsednika stranke izvoljen ekonomist in nekdanji minister [[Vlado Dimovski]]. Dobil je 86 glasov podpore, njegov protikandidat Vincenc Gajser pa 9 glasov. Ob izvolitvi je dejal, da je glavni cilj stranke vrnitev v parlament.<ref>{{Navedi splet|title=Novi predsednik DeSUS-a je Vlado Dimovski. Za cilj si je zadal vstop stranke v parlament.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-desus-a-je-vlado-dimovski-za-cilj-si-je-zadal-vstop-stranke-v-parlament/711908|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-16|language=sl}}</ref> === 2025: Združitev z Dobro državo === Stranka DeSUS je aprila 2025 sprejela odločitev, da se strank DeSUS in Dobra država, ki sta sodelovali na evropskih volitvah 2024, združita v novo stranko. Združitveni kongres je potekal 17. maja, ko je bila uradno ustanovljena [[Stranka generacij]] (SG).<ref name=":10" /><ref>{{Navedi splet|title=DeSUS-a ni več. Z Dobro državo je zdaj združen v Stranko generacij.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/desus-a-ni-vec-z-dobro-drzavo-je-zdaj-zdruzen-v-stranko-generacij/746032|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref> == Vodstvo stranke == *'''Predsednik stranke:''' [[Vlado Dimovski]] *'''Podpredsedniki stranke:''' [[Adolf Zupan]], [[Darinka Mravljak]], [[Marko Bandelli]]<ref>{{Navedi splet|title=DeSUS: Želimo postati odločujoča stranka!|url=https://desus.si/2024/09/desus-zelimo-postati-odlocujoca-stranka/|website=desus.si|accessdate=2024-10-05|language=sl|archive-date=2024-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20241007100513/https://desus.si/2024/09/desus-zelimo-postati-odlocujoca-stranka/|url-status=dead}}</ref> *'''Predsednik sveta:''' Branko Dolenc *'''Generalni sekretar:''' Borut Grmšek *'''Izvršni odbor:''' 19 članov *'''Nadzorni odbor:''' 10 članov == Rezultati volitev == === Državnozborske volitve === Od leta 1996 do leta 2022 je imela poslance v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]]: {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|1996]] | 46.152 | 4,32 | {{Steady}} | {{Composition bar|5|90|hex={{party color|Demokratična stranka upokojencev Slovenije}}}} | {{Increase}} 5 | 6. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] | 57.603 | 5,17 | {{Increase}} 0,85 | {{Composition bar|4|90|hex={{party color|Demokratična stranka upokojencev Slovenije}}}} | {{Decrease}} 1 | 6. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|2004]] | 39.150 | 4,04 | {{Decrease}} 1,13 | {{Composition bar|4|90|hex={{party color|Demokratična stranka upokojencev Slovenije}}}} | {{Steady}} 0 | 7. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]] | 77.612 | 7,47 | {{Increase}} 3,43 | {{Composition bar|7|90|hex={{party color|Demokratična stranka upokojencev Slovenije}}}} | {{Increase}} 3 | 4. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 76.853 | 6,97 | {{Decrease}} 0,50 | {{Composition bar|6|90|hex={{party color|Demokratična stranka upokojencev Slovenije}}}} | {{Decrease}} 1 | 5. | {{yes|Koalicija <br /><small>(2012-2013)</small><br /> ----------- Koalicija <br /><small>(2013-2014)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] | 88.968 | 10,18 | {{Increase}} 3,21 | {{Composition bar|10|90|hex={{party color|Demokratična stranka upokojencev Slovenije}}}} | {{Increase}} 4 | 3. | {{yes|Koalicija}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 43.129 | 4,91 | {{Decrease}} 5,27 | {{Composition bar|5|90|hex={{party color|Demokratična stranka upokojencev Slovenije}}}} | {{Decrease}} 5 | 8. | {{yes|Koalicija <br /><small>(2018-2020)</small><br /> ----------- Koalicija <br /><small>(2020-2022)</small>}} |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 7.840 | 0,66 | {{Decrease}} 4,25 | {{Composition bar|0|90|hex={{party color|Demokratična stranka upokojencev Slovenije}}}} | {{Decrease}} 5 | 17. | style="background:silver" |– |} ==== Državnozborske volitve 2011 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2011}} Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 4. decembra 2011, je stranka osvojila 6 poslanskih mest.<ref>[http://www.rtvslo.si/volitve-2011/danilo-tuerk-drzavni-zbor-je-izvoljen-ustanovna-seja-bo-v-sredo/272892 RTVSLO.si - Danilo Türk: Državni zbor je izvoljen, ustanovna seja bo v sredo]</ref> ==== Državnozborske volitve 2014 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2014}} Stranka je na volitvah z 10,18 % odstotki glasov prejela 10 poslanskih mandatov.<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/novice/politika/znani-so-koncni-neuradni-izidi-volitev-in-novi-poslanci.html |title=Znani so končni neuradni izidi volitev in novi poslanci |accessdate=28.7.2014 |date=21.7.2014 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo d.d.]] |archive-date=2014-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140729202300/http://www.delo.si/novice/politika/znani-so-koncni-neuradni-izidi-volitev-in-novi-poslanci.html |url-status=dead }}</ref> ==== Državnozborske volitve 2018 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2018}} Stranka je na volitvah doživela velik padec, saj ji je dalo glas le 4,93 % udeležencev volitev, kar je pomenilo 5 poslanskih mest. Poleg tega v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] ni bil izvoljen predsednik stranke Karl Erjavec. Slab rezultat je v javnosti in stranki vzbudil glasne pozive k Erjavčevemu odstopu. Ta je nekaj dni po volitvah stranki ponudil odstop, ki pa ga svet stranke na javnem glasovanju ni sprejel.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-ostaja-predsednik-demokraticne-stranke-upokojencev/458081 |title=Erjavec ostaja predsednik Demokratične stranke upokojencev |date=2018-06-15 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2018-08-18}}</ref> ==== Državnozborske volitve 2022 ==== {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Stranka se je podala na volitve pod vodstvom Ljuba Jasniča. Sprva so nameravali nastopiti na skupni listi s stranko [[LIDE]], vendar je slednja kasneje napovedala, da se volitev ne bo udeležila. Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah leta 2022]] je stranka izpadla iz parlamenta.<ref name=":13" /><ref name=":23" /> Prejela je 0,66 % in s tem izgubila pravico do financiranja stranke iz proračuna (za to bi potrebovala vsaj odstotek podpore). Predsednik [[Ljubo Jasnič]] je dejal, da sta dejanski poraženki volitev [[Stranka Alenke Bratušek|SAB]] in [[Naša dežela]], ki sta se želeli "polastiti bogastva stranke DeSUS", a kasneje prav tako izpadli iz Državnega zbora.<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/jasnic-upokojenci-ostali-brez-stranke-v-parlamentu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-26}}</ref> === Evropske volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004|2004]] | 95.489 | 21,91 | {{steady}} | {{Composition bar|2|7|hex={{party color|Demokratična stranka upokojencev Slovenije}}}} | {{steady}} | 2.{{ref|Nastopila skupaj s stranko LDS|a}} |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009|2009]] | 33.292 | 7,18 | {{decrease}} 14,73 | {{Composition bar|0|8|hex={{party color|Demokratična stranka upokojencev Slovenije}}}} | {{decrease}} 2 | 6. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|2014]] | 32.662 | 8,12 | {{increase}} 0,94 | {{Composition bar|1|8|hex={{party color|Demokratična stranka upokojencev Slovenije}}}} | {{increase}} 1 | 4. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|2019]] | 27.329 | 5,67 | {{decrease}} 2,45 | {{Composition bar|0|8|hex={{party color|Demokratična stranka upokojencev Slovenije}}}} | {{decrease}} 1 | 6. |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 14.980 | 2,22 | {{decrease}} 3,45 | {{Composition bar|0|9|hex={{party color|Demokratična stranka upokojencev Slovenije}}}} | {{steady}} 0 | 9.{{ref|Nastopila skupaj s stranko Dobra država|b}} |- |} {{note|Skupna lista dveh strank|a}} Stranka se je na volitve podala na skupni listi LDS+DeSUS. {{note|Skupna lista dveh strank|b}} Stranka se je na volitve podala na skupni listi DeSUS+DD. {| class="wikitable" ! rowspan="2" | ! colspan="5" |Mandatno obdobje |- ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2004–2009)|2004–2009]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2009–2014)|2009–2014]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)|2014–2019]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|2019–2024]] ![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2024–2029)|2024–2029]] |- ![[Ivo Vajgl]] | | |bgcolor={{party color|Demokratična stranka upokojencev Slovenije}} | | | |- |} ==== Volitve v Evropski parlament 2004 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004}} Na prvih evropskih volitvah v Sloveniji je stranka DeSUS sodelovala na skupni listi z [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]. Dobili so 21,91 % glasov, v Evropski parlament sta se uvrstila [[Mojca Drčar Murko]] in [[Jelko Kacin]].<ref>{{Navedi splet|title=Uradni izidi volitev v Evropski parlament 13. junija 2004|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2004//|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-04-16|language=sl}}</ref> # '''[[Jelko Kacin]]''' # '''[[Mojca Drčar Murko]]''' # [[Roman Jakič]] # Vinko Gobec # [[Majda Širca]] # [[Mima Jaušovec]] # [[Miloš Kovačič]] ==== Volitve v Evropski parlament 2009 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009}} Stranka je dobila 7,18 % glasov volivcev in ni osvojila nobenega poslanskega mandata.<ref>{{Navedi splet|title=Volitve v Evropski parlament 2009|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2009/|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-04-16|language=sl}}</ref>. # [[Karl Erjavec]] # Marija Gjerkeš Dugonik # Drago Mirošič # Andrejka Majhen # [[Joško Godec]] # Silva Savšek # Avgust Heričko ==== Volitve v Evropski parlament 2014 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014}} Na tokratnih volitvah je stranka zasedla četrto mesto med strankami, dobila je 8,12 % glasov, v Evropski parlament se je uvrstil nosilec liste, [[Ivo Vajgl]].<ref>{{Navedi splet|title=Volitve v Evropski parlament 2014|url=http://www.volitve.gov.si/ep2014/|website=www.volitve.gov.si|accessdate=2024-04-16|language=sl}}</ref> # '''[[Ivo Vajgl]]''' # Marija Pukl # Izidor Salobir # Ingeborg Ivanek # Bojan Bratina # [[Jana Jenko]] # Anton Dragan # [[Marjana Kotnik Poropat]] ==== Volitve v Evropski parlament 2019 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019}} Na volitvah 2019 je stranka dobila 5,67 % glasov volivcev in ni osvojila nobenega mandata v Evropskem parlamentu.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja za celotno Slovenijo|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2019/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-04-16|language=sl}}</ref> # [[Igor Šoltes]] # Damjan Stanonik # Tereza Novak # Zdenka Gajzer # Vitomir Mavrič # Maja Sušec # Peter Boršič # Vesna Dragan ==== Volitve v Evropski parlament 2024 ==== {{main|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} Stranka se bo na evropske volitve podala na skupni listi s stranko [[Dobra država]], katere nosilec bo dolgoletni novinar [[Uroš Lipušček]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/evropa-izbira/novinar-uros-lipuscek-bo-skupen-kandidat-desusa-in-dobre-drzave/|title=Uroš Lipušček bo skupni kandidat Desusa in Dobre države|accessdate=2024-04-15|language=sl}}</ref> Partnersko listo so javnosti predstavili 18. aprila v Ljubljani, nanjo so uvrstili tudi ekonomista [[Bogomir Kovač|Bogomirja Kovača]] ter igralko [[Saša Pavček|Sašo Pavček]].<ref>{{Navedi splet|title=Uroš Lipušček bo na evrovolitvah nosilec skupne liste DeSUS-a in Dobre države|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/uros-lipuscek-bo-na-evrovolitvah-nosilec-skupne-liste-desus-a-in-dobre-drzave/705487|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-04-18|language=sl}}</ref> Listo so na DVK vložili v četrtek, 9. maja 2024, s podpisi 2017 volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Stranki DeSUS in Dobra država vložili skupno listo kandidatov za evropske volitve|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/stranki-desus-in-dobra-drzava-vlozili-skupno-listo-kandidatov-za-evropske-volitve/707633|accessdate=2024-05-09|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> # [[Uroš Lipušček]] # Doroteja Novak Gosarič # Anton Balažek # [[Darinka Mravljak]] # Drago Bulc # [[Saša Pavček]] # Stojan Lipolt # Natalija Tripković # [[Bogomir Kovač]]. Skupna lista z 2,22 % glasov ni osvojila nobenega mandata v Evropskem parlamentu, med sodelujočimi pa je zasedla deveto mesto. Uroš Lipušček je dobil 10.598 preferenčnih glasov, kar je predstavljalo več kot 70 % glasov liste.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Ministri v vladah == {| class="wikitable" !Vlada !Minister !Funkcija !Ministrstvo !Mandat !Predsednik stranke !Predsednik vlade |- ![[3. vlada Republike Slovenije|3.]] | | | | |<center>'''<small>[[Jože Globačnik]]</small>''' </center> ![[Slika:Janez Drnovsek.jpg|sredina|brezokvirja|80x80_pik]][[Janez Drnovšek]] |- ! colspan="7" | |- ![[4. vlada Republike Slovenije|4.]] | | | | |<center>'''<small>[[Jože Globačnik]]</small>''' </center> ![[Slika:Janez Drnovsek.jpg|sredina|brezokvirja|80x80_pik]][[Janez Drnovšek]] |- ! colspan="7" | |- ![[6. vlada Republike Slovenije|6.]] | | | | |<center>'''<small>[[Janko Kušar]]</small>''' </center> ![[Slika:Janez Drnovsek.jpg|sredina|brezokvirja|80x80_pik]][[Janez Drnovšek]] |- ! colspan="7" | |- ![[7. vlada Republike Slovenije|7.]] | | | | |<center>[[Anton Rous|'''<small></small>''']]'''<small>[[Anton Rous]]</small>''' </center> ![[Slika:Anton Rop.jpg|sredina|brezokvirja|80x80_pik]][[Anton Rop]] |- ! colspan="7" | |- ![[8. vlada Republike Slovenije|8.]] | | | | |<center>'''<small>[[Anton Rous]]</small>''' '''<small>[[Karl Erjavec]]</small>''' </center> ! [[Slika:Jansa-rumsfeld2.jpg|sredina|brezokvirja|80x80_pik]][[Janez Janša]] |- ! colspan="7" | |- ! rowspan="7" |[[9. vlada Republike Slovenije|9.]] |<center>[[Ivan Svetlik|'''Ivan Svetlik''']] </center> |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Minister za delo, družino in socialne zadeve]] |[[Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve]] |21. november 2008–10. februar 2012 | rowspan="7" |<center>'''[[Karl Erjavec|<small>Karl Erjavec</small>]]''' </center> ! rowspan="7" |[[Slika:Borut Pahor 2010.jpg|sredina|brezokvirja|80x80_pik]][[Borut Pahor]] |- |<center>'''[[Roko Žarnić|Roko Žarnič]]''' </center> |[[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|Minister za okolje in prostor]] |[[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |10. februar 2010–9. maj 2011 |- |<center>'''[[Henrik Gjerkeš]]''' </center> |[[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |[[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |30. marec 2010–5. maj 2010<ref>[http://www.svlr.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article//2331/ SVLR.gov.si - Minister dr. Henrik Gjerkeš predal posle novoizvoljenemu ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |<center>'''[[Zlata Ploštajner|<s>Zlata Ploštajner</s>]]''' </center> |[[Minister brez listnice|<s>Ministrica brez resorja</s>]] |[[Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko|<s>Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko</s>]] |21. november 2008–22. oktobra 2009 |- |<center>'''[[Henrik Gjerkeš|<s>Henrik Gjerkeš</s>]]''' </center> |[[Minister brez listnice|<s>Minister brez resorja</s>]] |[[Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko|<s>Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko</s>]] |22. oktober 2009<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/henrik-gjerkes-je-novi-minister/215213 RTVSLO.si - Henrik Gjerkeš je novi minister]</ref>–21. december 2010<ref>[http://www.svlr.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article//2602/ SVLR.gov.si - Dr. Henrik Gjerkeš odstopil s položaja ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |<center>'''[[Duša Trobec Bučan]]''' </center> |[[Minister brez listnice|Ministrica brez resorja]] |[[Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko]] |11. januar 2011<ref name="ReferenceB">[http://www.siol.net/slovenija/novice/2011/01/dz_dusa_trobec_bucan.aspx SiOL.net - Trobec Bučanova nova ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj]</ref><ref>[http://www.svlr.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/585/2614/ SVLR.gov.si - Duša Trobec Bučan nova ministrica za lokalno samoupravo in regionalno politiko]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>–18. april 2011<ref name="rtvslo.si">[http://www.rtvslo.si/slovenija/dusa-trobec-bucan-odstopila/255631 RTVSLO.si - Duša Trobec Bučan odstopila]</ref> |- |<center>'''[[Karl Erjavec|<s>Karl Erjavec</s>]]''' </center> |[[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|<s>Minister za okolje in prostor</s>]] |[[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|<s>Ministrstvo za okolje in prostor</s>]] |21. november 2008–12. februar 2010 |- ! colspan="7" | |- ! rowspan="2" |[[10. vlada Republike Slovenije|10.]] |<center>'''[[Karl Erjavec]]''' </center> |Minister za zunanje zadeve |Ministrstvo za zunanje zadeve |10. februar 2012–22. februar 2013 | rowspan="2" |<center>'''[[Karl Erjavec|<small>Karl Erjavec</small>]]''' </center> ! rowspan="2" |[[Slika:Vlada RS nadaljuje obisk v Zasavju in Posavju 24-10-2012 08.jpg|sredina|brezokvirja|80x80_pik]][[Janez Janša]] |- |<center>'''[[Tomaž Gantar]]'''</center> |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Minister za zdravje]] |[[Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije]] |10. februar 2012–22. februar 2013 |- ! colspan="7" | |- ! rowspan="2" |[[11. vlada Republike Slovenije|11.]] |<center>'''[[Karl Erjavec]]''' </center> |Minister za zunanje zadeve |Ministrstvo za zunanje zadeve |20. marec 2013–13. julij 2014 | rowspan="2" |<center>'''[[Karl Erjavec|<small>Karl Erjavec</small>]]''' </center> ! rowspan="2" |[[Slika:Alenka Bratušek 2013.jpg|sredina|brezokvirja|80x80_pik]][[Alenka Bratušek]] |- |<center>'''[[Tomaž Gantar]]'''</center> |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Minister za zdravje]] |[[Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije]] |20. marec 2013–25. november 2013 |- ! colspan="7" | |- ! rowspan="5" |[[12. vlada Republike Slovenije|12.]] |<center>'''[[Karl Erjavec]]''' </center> |Minister za zunanje zadeve |Ministrstvo za zunanje zadeve |18. september 2014–13. september 2018 | rowspan="5" |<center>'''[[Karl Erjavec|<small>Karl Erjavec</small>]]''' </center> ! rowspan="5" |[[Slika:Miro Cerar 2014-07-13.jpg|sredina|brezokvirja|80x80_pik]][[Miro Cerar]] |- |<center>'''[[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]]''' </center> |Ministrica za okolje in prostor |Ministrstvo za okolje in prostor |18. september 2014–13. september 2018 |- |<center>'''[[Tone Peršak|Anton Peršak]]''' </center> |Minister za kulturo |Ministrstvo za kulturo |20. maj 2016–13. september 2018 |- |<center>'''[[Gorazd Žmavc]]''' </center> |Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu |Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu |18. september 2014–13. september 2018 |- |<center>'''[[Julijana Bizjak Mlakar|<s>Julijana Bizjak Mlakar</s>]]''' </center> |<s>Ministrca za kulturo</s> |<s>Ministrstvo za kulturo</s> |18. september 2014–25. april 2016 |- ! colspan="7" | |- ! rowspan="2" |[[13. vlada Republike Slovenije|13.]] |<center>'''[[Karl Erjavec]]''' </center> |[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Minister za obrambo]] |[[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] |13. september 2018-13. marec 2020 | rowspan="2" |<center>'''<small>[[Karl Erjavec]] (do 2020)</small>''' '''<small>[[Aleksandra Pivec]] (2020)</small>''' </center> ! rowspan="2" |[[Slika:Marjan Šarec in Logatec 2017.jpg|sredina|brezokvirja|80x80_pik]][[Marjan Šarec]] |- |<center>'''[[Aleksandra Pivec]]''' </center> |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |[[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije]] |13. september 2018-13. marec 2020 |- ! colspan="7" | |- ! rowspan="3" |[[14. vlada Republike Slovenije|14.]] |<center>'''[[Jože Podgoršek]]''' </center> |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije |15. oktober 2020–1. junij 2022 | rowspan="3" |<center><small>'''[[Aleksandra Pivec|Aleksandra Pivec (2020)]]'''</small> <small>'''[[Tomaž Gantar]] (2020)'''</small> <small>[[Karl Erjavec|'''Karl Erjavec''']] '''(5. 12. 2020-10. 3. 2021)'''</small> </center> ! rowspan="3" |<center>[[Slika:Janez Janša at Helsinki 2018.jpg|sredina|brezokvirja|80x80_pik]]'''[[Janez Janša]]'''</center> |- |<center>'''[[Tomaž Gantar|<s>Tomaž Gantar</s>]]'''</center> |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|<s>Minister za zdravje</s>]] |[[Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije|<s>Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije</s>]] |13. marec 2020–18. december 2020 |- |<center>'''[[Aleksandra Pivec|<s>Aleksandra Pivec</s>]]''' </center> |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|<s>Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano</s>]] |<s>Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije</s> |13. marec 2020–15. oktober 2020 |} == Kritike in kontroverze == V času izbruha [[Afera Patria|Afere Patria]], je bil [[Karl Erjavec]] na funkciji [[Minister za obrambo Republike Slovenije|obrambnega ministra]]. Tožilstvo mu je očitalo površnosti in posledično oškodovanje države za 16,8 milijonov evrov.<ref>{{Navedi splet|title=Politični škandali taflonskega ministra Karla Erjavca! Prvič je odletel zaradi smeti, čas je, da tudi zaradi nezakonitega prisluškovanja! - demokracija.si|url=http://www.demokracija.si/fokus/politicni-skandali-taflonskega-ministra-karla-erjavca-prvic-je-odletel-zaradi-smeti-cas-je-da-tudi-zaradi-nezakonitega-prisluskovanja.html|website=www.demokracija.si|accessdate=2020-08-07|language=sl-si|first=Ivan Sokić, V.|last=D}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/erjavec-zaradi-patrie-pripravljen-tudi-odstopiti.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-08-07}}</ref> Afera naj bi vplivala tudi na to, da v naslednji, [[9. vlada Republike Slovenije|9. vladi Republike Slovenije]], premier [[Borut Pahor]] Erjavca ni imenoval na obrambni resor, ampak na mesto [[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|ministra za okolje in prostor]]. Tam je Erjavčevo ravnanje na ministrstvu sprožilo škandal z ravnanjem odpadkov, konkretno s sistem ravnanja z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki ter ravnanja z odpadno embalažo.<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pahor-se-bo-pogovoril-z-erjavcem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-08-07}}</ref> [[Računsko sodišče Republike Slovenije]], ki ga je takrat vodil [[Igor Šoltes]], je predsednika vlade Boruta Pahorja pozvalo k odstavitvi Erjavca z mesta ministra. Slednji je zadevo označil za banalno ter se spraševal, ali je res odgovornost ministra, da ''"poskrbi za vsako kanto posebej v tej državi[[Pika|.]]"'' Pahor je v Državni zbor vložil predlog razrešitve ministra.<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaj-se-bo-zgodilo-z-erjavcem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-08-07}}</ref> Aleksandra Pivec je bila pred prevzemom funkcije predsednice DeSUS vpletena v t.i. Afero SRIPT; ga. Pivec je v času, ko je delala kot državna sekretarka v uradu za zamejce, za sodelovanje pri projektu Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo Turizem (SRIPT) prejela 35.000€ plačila kljub temu, da ni dokazov[[Vejica|,]] da bi pri projektu dejansko sodelovala, prejemka pa ni prijavila [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|KPK]], zaradi česar je bil proti njej sprožen postopek. KPK je prav tako ugotovila, da ga. Pivec ni prijavila dodatnega raziskovalnega dela in je s tem kršila zakon o integriteti, poleg tega pa so tudi obstajali dvomi, če je avtorsko delo dejansko njeno[[Pika|.]] Postopki v zvezi z afero so se odvijali v času, ko je ga. Pivec prevzela vodstvo DeSUS. V SDS so med tem zaradi vpletenosti ga. Pivec v omenjene afere pripravljali 6 sklepov proti Pivčevi, med drugim predlog forenzične preiskave avtorstva njenih domnevnih del. [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] je nato brez pojasnil umaknil vse postopke proti Aleksandri Pivec, kmalu za tem pa je DeSUS pod njenim vodstvom vstopil v koalicijo s SDS, zato obstaja možnost, da je prišlo do dogovora med Pivčevo in SDS pri katerem bi SDS preiskave izrabila za vpliv na A. Pivec za pridobitev političnih uslug.<ref>{{Navedi splet|title=Svet24.si - Čigava ujetnica je predsednica Desusa Aleksandra Pivec?|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5ebbcf60d57ef/cigava-ujetnica-je-predsednica-desusa-aleksandra-pivec|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-06-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Aleksandra Pivec na bolniški zaradi težav s hrbtenico, položaj ji majejo afera SRIPT, afera čevapčiči in Karl Erjavec|url=https://www.dnevnik.si/1042916189|website=Dnevnik|accessdate=2020-06-28|archive-date=2020-06-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200628131953/https://www.dnevnik.si/1042916189|url-status=dead}}</ref> Stranka DeSUS je po zamenjavi vodje stranke z Aleksandro Pivec prelomila predvolilno obljubo, da DeSUS ne bo vstopil v vladno koalicijo s stranko SDS.<ref>{{Navedi splet|title="Tukaj smo, ker ste prelomili svojo obljubo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tukaj-smo-ker-ste-prelomili-svojo-obljubo/515706|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-06-28|language=sl}}</ref> Prelom DeSUS-ove predvolilne obljube je eden izmed kritik protestnikov med [[protivladni protesti v Sloveniji (2020–)]]. == Seznam predsednikov == {| class="wikitable" !# !Ime !Začetek mandata !Konec mandata |- !1. |<center>[[Ivan Sisinger|'''Ivan Sisinger''']]</center> |<center>1990</center> |<center>1991</center> |- !2. |<center>[[Rado Lipič|'''Rado Lipič''']]</center> |<center>1991</center> |<center>1993</center> |- !3. |<center>[[Jože Globačnik|'''Jože Globačnik''']]</center> |<center>1993</center> |<center>1999</center> |- !4. |<center>'''[[Janko Kušar]]'''</center> |<center>1999</center> |<center>2002</center> |- !5. |<center>'''[[Anton Rous]]'''</center> |<center>2002</center> |<center>2005</center> |- !6. |<center>'''[[Karl Erjavec|Karl Viktor Erjavec]]'''</center> |<center>2005</center> |<center>18. januar 2020</center> |- !7. |<center>'''[[Aleksandra Pivec]]'''</center> |<center>18. januar 2020</center> |<center>9. september 2020</center> |- !(-) |<center>'''[[Tomaž Gantar|<small>Tomaž Gantar</small>]] <small>v. d.</small>'''</center> |<center><small>9. september 2020</small></center> |<center><small>5. december 2020</small></center> |- !8. |<center>'''[[Karl Erjavec|Karl Viktor Erjavec]]'''</center> |<center>5. december 2020</center> |<center>10. marec 2021</center> |- !(-) |<center>'''<small>[[Anton Balažek]]</small> <small>v. d.</small>'''</center> |<center><small>10. marec 2021</small></center> |<center><small>31. marec 2021</small></center> |- !(-) |<center>'''<small>[[Brigita Čokl]]</small> <small>v. d.</small>'''</center> |<center><small>31. marec 2021</small></center> |<center><small>19. junij 2021</small></center> |- !9. |<center>'''[[Ljubo Jasnič]]'''</center> |<center>19. junij 2021</center> |<center>2. marec 2023</center> |- !(-) |<center>'''<small>[[Anton Rifelj]]</small> <small>v. d.</small>'''</center> |<center><small>2. marec 2023</small></center> |<center><small>15. junij 2024</small></center> |- !10. |<center>'''[[Vlado Dimovski]]'''</center> |<center>15. junij 2024</center> | |- |} == Vidnejši člani stranke == * [[Franc Jurša]] (vodja poslanske skupine, nekdanji župan Občine Ljutomer) *[[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] (nekdanja ministrica za okolje in prostor, nekdanja županja Občine Slovenska Bistrica, podpredsednica stranke DeSUS) * [[Vasja Klavora]] (nekdanji podpredsednik DZ) * [[Meta Vesel Valentinčič]] (nekdanja državna sekretarka) * [[Gorazd Žmavc]] (nekdanji minister za Slovence po Svetu in v zamejstvu) ==== Nekdanji člani ==== * [[Karl Erjavec]] (bivši predsednik stranke, minister za obrambo, nekdanji minister za zunanje zadeve, nekdanji minister za okolje in prostor, nekdanji minister za obrambo, nekdanji državni sekretar), izstopil 10. marca 2021 * [[Aleksandra Pivec]] (nekdanja predsednica stranke, nekdanja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), izstopila * [[Uroš Prikl]] (nekdanji poslanec in državni sekretar)<ref>{{Navedi splet|title=Po Erjavcu stranko DeSUS zapušča tudi Uroš Prikl|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-erjavcu-stranko-desus-zapusca-tudi-uros-prikl/573650|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-19|language=sl}}</ref> * [[Tomaž Gantar]] (nekdanji večkratni minister za zdravje, nekdanji župan Občine Piran), izstopil 25. marca 2021<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Po Erjavcu in Priklu izstopil še Gantar, Jožetu Podgoršku prenehalo članstvo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-erjavcu-in-priklu-izstopil-se-gantar-jozetu-podgorsku-prenehalo-clanstvo/574337|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-25|language=sl}}</ref> * [[Jože Podgoršek]] (kmetijski minister, članstvo v stranki mu je poteklo, ker po izstopu DeSUS iz koalicije ni odstopil kot minister)<ref name=":6" /> * [[Robert Polnar]] (poslanec), stranka ga je izključila * [[Ivo Vajgl]] (nekdanji minister za zunanje zadeve in evropski poslanec v mandatu 2014-2019) * [[Peter Vilfan]] (nekdanji namestnik vodje poslanske skupine, športni komentator in nekdanji košarkar) * [[Bojan Potočnik]] (vojaški ataše in nekdanji generalni direktor policije). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.desus.si Uradna spletna stran] {{Predsedniki Demokratične stranke upokojencev Slovenije}} {{Slovenske politične stranke}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 1991]] [[Kategorija:Demokratična stranka upokojencev Slovenije|*]] gzkmxcr20frddok9om0kq7c3mxm0706 0 131743 6731527 6421420 2026-08-05T17:30:41Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ čiščenje; +zp: nedeljski gost 6731527 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Predsednik||term_end=|premier3=|predecessor3=|successor2=[[Pavel Zgaga]]|term_end2=29. julij 1999|term_end3=|premier2=[[Janez Drnovšek]]|premier1=|premier=|primeminister=|predecessor2=[[Peter Vencelj]]|order2=[[Minister za šolstvo in šport Republike Slovenije|Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije]]|order=|term_start=|predecessor=|spouse=|successor=|birth_date=|birth_place=|death_date=|name=Slavko Gaber|death_place=|party=[[LDS]]|vicepresident=|order3=|term_start2=14. maj 1992|term_start1=|term_start3=|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|order1=|successor3=|image=Slavko_Gaber_2024.jpg}} '''Slavko Gaber''', [[Slovenci|slovenski]] [[sociolog]], [[politik]] in [[Profesor|univerzitetni učitelj]], * [[29. januar]] [[1958]]. Slavko Gaber je nekdanji večkratni [[Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije|poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije]] in [[minister za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije]]. == Šolanje in delo v pedagoškem poklicu == Osnovno šolo je obiskoval v [[Dramlje|Dramljah]], Leskovcu in na Hudinji. Šolanje je nadaljeval na [[Gimnazija Celje - Center|Pedagoški gimnaziji v Celju]] (danes [[Gimnazija Celje - Center|Gimnazija Celje Center]]). Diplomiral je na [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani|Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]], magistriral in doktoriral pa na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Svojo poklicno kariero je pričel kot gimnazijski profesor v Škofji Loki in jo nadaljeval kot univerzitetni učitelj na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. == Politična kariera == V [[2. vlada Republike Slovenije|2. vladi Republike Slovenije]] (od leta 1992 do 1993) in v [[3. vlada Republike Slovenije|3. vladi Republike Slovenije]] (od leta 1993 do leta 1997) je bil [[minister za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije]]. Leta 1997 je bil izvoljen za poslanca v DZ, zatem ponovno zasedel stolček ministra za šolstvo in šport ([[4. vlada Republike Slovenije|v 4. vladi Republike Slovenije]]), s te funkcije pa odstopil julija 1999. Na volitvah leta 2000 je bil ponovno izvoljen za državnozborskega poslanca, zatem pa decembra 2002 [[7. vlada Republike Slovenije|v 7. vladi Republike Slovenije]] nastopil funkcijo ministra za šolstvo, znanost in šport. Slavko Gaber je bil eden od treh podpredsednikov LDS. Slavko Gaber, član [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]], je bil leta [[2004]] drugič izvoljen v [[Državni zbor Republike Slovenije]]; v tem mandatu je bil član naslednjih delovnih teles: * [[Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti]], * [[Odbor za kulturo, šolstvo in šport Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za kulturo, šolstvo in šport]], * [[Odbor za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj]] in * [[Ustavna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|Ustavna komisija]] (podpredsednik). == Časovna banka Slovenije == Slavko Gaber je med ustanovitelji Časovne banke Slovenije (ČBS). Trenutno je njen predsednik. == Zasebno == Njegova žena je [[Milica Antić Gaber]]. == Glej tudi == * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] :* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (2000-2004)]] :* [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (2004-2008)]] == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175069093 Slavko Gaber: V šolah ni čakalnih vrst]. Nedeljski gost (1. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). {{-}} {{MzSSRS}} {{2VladaSLO}} {{3VladaSLO}} {{4VladaSLO}} {{7VladaSLO}} {{2DZRS}} {{3DZRS}} {{4DZRS}} {{politician-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gaber, Slavko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 4. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije]] [[Kategorija: Žagarjevi nagrajenci]] hpl6p0gctw9dql88dnvc10vz28vxk55 0 135994 6731741 6720752 2026-08-06T10:00:52Z MaksiKavsek 244409 /* Viri in literatura */ + 6731741 wikitext text/x-wiki [[Slika:Edvard Kardelj 25. junija 1945 sporoča Kidriču v depeši.jpg|sličica|Depeša [[Edvard Kardelj|Edvarda Kardelja]] [[Boris Kidrič|Borisu Kidriču]]]] '''Povojni poboji na Slovenskem''' so izraz za skoraj izključno izvensodne [[usmrtitev|pomore]] vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v današnji [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Izraz predstavlja povojne revolucionarne [[Čistka|čistke]] imenovane tudi čiščenja, ki jih je po vzoru sovjetske revolucije ukazalo tedanje jugoslovansko partijsko vodstvo. Zato je nujno opravljati tozadevne raziskave v povezavi z drugimi bivšimi jugoslovanskimi republikami, ki so doživljale podobne ali pa še hujše pogrome.<ref>{{navedi splet|url=https://www.koreni.rs/stravicni-podaci-zlocini-komunista-nad-srpskim-narodom-u-20-veku/|title=Stravični podaci: Zločini komunista nad srpskim narodom u 20. veku|publisher=koreni.rs|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=15. maj 2020|accessdate=10. julij 2026}}</ref> Po raziskavah zgodovinarja [[Jože Dežman|Jožeta Dežmana]], predsednika [[Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč|Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč]], jih je izvajalo približno 15.000 pripadnikov enot [[Korpus narodne obrambe Jugoslavije|Korpusa narodne obrambe Jugoslavije]], med najodgovornejšimi zanje pa so bili [[Josip Broz]], [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]] in [[Ivan Maček]].<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/ |title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu! |date=30. oktober 2019}}</ref> Za zunajsodne poboje po drugi svetovni vojni je bil kazensko ovaden tudi [[Mitja Ribičič]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mitja-ribicic-ovaden-za-genocid/37066|title=Mitja Ribičič ovaden za genocid|publisher=MMC RTV SLO|author=Uredništvo|place=|language=sl|date=24. maj 2005|accessdate=10. julij 2026}}</ref> Množična grobišča, rezultat morije, so bila desetletja načrtno skrita pred javnostjo, dasiravno so lokalni prebivalci vedeli zanje. V veliki večini primerov je šlo za likvidacije na samem mestu grobišča. Do sedaj je evidentiranih okoli 700 množičnih grobišč. Razkrivanje, evidentiranje in urejanje grobišč se je pričelo leta 2000, deset let po slovenski osamosvojitvi.<ref>Ferenc, Mitja (2004). [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/2262/2594/ Kako do evidence prikritih grobišč v Republiki Sloveniji?] ''Prispevki za novejšo zgodovino XLIV'' 1.</ref> ==Lokacije== Seznam medvojnih in povojnih prikritih grobišč je možno videti [http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4 tukaj].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|title=Geopedia|date=december 2009|accessdate=1.10.2017|website=Lokacije prikritih vojnih grobišč|publisher=Služba za vojna grobišča, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve|last=|first=|archive-date=2017-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20171001213958/http://www.geopedia.si/?params=L7387#T105_L7387_x499072_y112072_s9_b4|url-status=dead}}</ref> *[[Crngrob]]<ref>http://oddaje.ognjisce.si/mojazgodba/2015/09/21/20-9-2015-jo-e-kranjc-in-tone-logonder-n-crngrob-pri-evanje 20. 9. 2015, Jože Kranjc in Tone Logonder – Crngrob pričevanje</ref><ref>http://www.hawlina.com/teksti/Povojna_grobisca_Crngrob.htm POVOJNA GROBIŠČA V CRNGROBU Alojzij Pavel Florjančič</ref> *[[Barbara rov]] == Glej tudi == * [[Slovensko povojno begunstvo]] *[[Seznam grobišč žrtev povojnih pobojev v Sloveniji]] *[[Pliberška tragedija]] * [[Barbara rov]] * [[Rudnik Pečovnik]] * [[Pokol v Kočevskem Rogu]] *[[Partizanski pokol v Mariji Reki|Poboj v Mariji Reki]] *[[Tezenski pokol|Poboj na Teznu]] *[[Partizanski zločin v Mostcu|Poboj v Mostcu]] * [[OZNA]] == Galerija == <gallery perrow="6"> File:Crngrob 1 napis na križu.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob, Napis na križu File:Crngrob 1.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 1, lokacija 46 ° 11 ' 45,67 " , 14 ° 18 ' 21,61 " File:Crngrob 2.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 2, lokacija 46 ° 11 ' 45,53 " , 14 ° 18 ' 16,87 " File:Crngrob 5 tabla.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5, tabla File:Crngrob 5.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5 lokacija 46 ° 11' 52,9 " , 14 ° 18 ' 5,61 " File:Crngrob 5a.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5a File:Crngrob 5b.jpg|thumb|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji, Škofja Loka, Crngrob 5b </gallery> == Glej tudi == * [[Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja]] ==Sklici== {{sklici}} == Viri in literatura == * {{navedi knjigo|last=Aplenc|first=Andrej|last2=Jančar|first2=Drago|title=Temna stran meseca : kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-1990|publisher=Nova revija|place=Ljubljana|year=1998|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHBR01SD|cobiss=79178240|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Corsellis|first=John|title=Slovenija 1945 : smrt in preživetje po drugi svetovni vojni|publisher=Mladinska knjiga|place=Ljubljana|year=2006|cobiss=224978176|language=sl|last2=Ferrar|first2=Marcus}} * {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Poročilo Komisije vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč : 2005-2008|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2008|cobiss=240748800|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Resnica in sočutje : prispevki k črni knjigi titoizma : 3. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2009-2011|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2011|cobiss=259366656|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Ni bilo lahko, a smo obstali in stojimo : titoizem, poraz nasilja|publisher=Mohorjeva|place=Celovec|year=2015|cobiss=278726656|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|last2=Benčina|first2=Anica|title=Nemoč laži : poročilo 4 Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2011-2018|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2019|cobiss=298709504|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Pravica do groba : Republika Slovenija in vojni grobovi : 5. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2021|cobiss=61742851|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=3.450 umorjenih : bratomor v Jami pod Macesnovo Gorico : 6. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč|publisher=Družina|place=Ljubljana|year=2024|cobiss=192336899|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Dežman|first=Jože|title=Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 1990–2025|publisher=Državni svet|place=Ljubljana|year=2025|cobiss=260984067|language=sl|url=https://www.ds-rs.si/sites/default/files/2026-01/Komisija%20vlade%20RS-net%20zbornik.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo|publisher=Arhiv Republike Slovenije|place=Ljubljana|year=1999|url=https://www.sistory.si/publication/44864|cobiss=103354368|language=slovenščina}} * {{navedi knjigo|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}} * {{cite book |last=Ferenc |first=Mitja |url=https://sistory.si/publication/46221 |title=Prekopi žrtev iz prikritih grobišč : (1991–2011) |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=265856512}} * {{navedi knjigo|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}} * {{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}} * {{navedi knjigo|editor-last=Gabrič|editor-first=Aleš|title=Slovenija v letu 1945 : zbornik referatov|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|place=Ljubljana|year=1996|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38560/Slovenija_v_letu_1945.pdf|cobiss=57087744|language=sl}} * {{navedi splet|last=Kekec|first=Bojan|last2=Valič Zver|first2=Andreja|last3=Ferenc|first3=Mitja|last4=Grdina|first4=Igor|last5=Griesser Pečar|first5=Tamara|title=70 let potem, posvet v Državnem svetu|website=youtube.com|date=2015|url=https://www.youtube.com/watch?v=81wIZGuWZ4Q|accessdate=14. november 2025|last6=Prunk|first6=Janko|last7=Gradna|first7=Stane|last8=Juhant|first8=Janez|last9=Maver|first9=Aleš}} * {{navedi knjigo|editor=Jančar|title=Poročilo o pobojih: Vmesno poročilo o raziskovanju povojnih množičnih pobojev Preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti|publisher=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|location=Ljubljana|year=2010|cobiss=251994368|language=sl|editor-first=Mateja}} * {{navedi knjigo|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Teharje so tlakovane z našo krvjo|publisher=N. Jeločnik|location=Buenos Aires|year=1973|cobiss=27366401|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC2KXNVC}} * {{cite journal|last=Dujo Jurjevčič|first=Mirjam|year=2025|title=Povojni izvensodni poboji : dolgo zamolčane usode žensk iz Loške doline|url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=40110&lang=slv|journal=Dileme|language=sl|volume=9|issue=2|pages=35–68|cobiss=265667843}} * {{navedi knjigo|last=Korošec|first=Ivan|title=Teharje : krvave arene|publisher=Ilex-Impex|location=Ljubljana|year=1994|cobiss=41121536}} * {{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}} * Mikola, Milko (1999). ''Zaplembe premoženja v Sloveniji 1943–1952''. Celje: ZAC {{COBISS|ID=104001280}} * Mikola, Milko (2007). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji : Strnišče, Hrastovec, Brestrnica in Filovci''. Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije. {{COBISS|ID=235013632}} * Mikola, Milko (2008). ''Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v Sloveniji. Št. Vid nad Ljubljano, Škofja Loka in Teharje ter taborišče za otroke Petriček''. Ljubljana: Študijski center za narodno spravo. {{COBISS|ID=242952704}} * {{navedi knjigo|last=Mikola|first=Milko|title=Rdeče nasilje: Represija v Sloveniji po letu 1945|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2012|cobiss=263646208|language=sl}} * {{cite video|last=Možina|first=Jože|title=Zločin, ki ne zastara : Slovenska Bistrica 1946|publisher=RTV Slovenija|year=2001|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174267587|cobiss=176353539|language=sl}} * {{navedi knjigo|last1=Potočnik|first1=Terezija|last2=Friš|first2=Darko|title=Taborišče Teharje in amnestija leta 1945|publisher=[T. Potočnik]|location=Maribor|year=2009|cobiss=17063944|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=10952}} * {{navedi knjigo|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}} * {{navedi knjigo|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}} * {{navedi knjigo|editor-last=Pučnik|editor-first=Jože|title=Iz arhivov slovenske politične policije|publisher=Veda|place=Ljubljana|year=1996|cobiss=146036|language=sl}} * {{cite book |last=Rulitz |first=Florian Thomas |title=Vetrinjska in bleiburška tragedija : nasilje partizanskih enot nad begunci v maju 1945 na avstrijskem Koroškem |publisher=Mohorjeva družba |year=2013 |place=Celovec |language=sl |cobiss=266193920}} * {{navedi knjigo|last1=Tolstoy|first1=Nikolaj|last2=Jeločnik|first2=Nikolaj|last3=Rozman|first3=Branko|title=Trilogija o poboju vojnih beguncev iz leta 1945 : Vetrinje–Teharje–Rog|edition=Ponatis|publisher=ZAT|location=Maribor|year=1991|cobiss=23354112}} * {{cite journal|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|year=2012|title=Leto 1945 – korenine in posledice obračuna v Sloveniji|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEABCJ71|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|language=sl|volume=83|issue=4|pages=63–83}} * {{cite journal|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|year=2014|title=Usmrčeni po sodbah vojaških in civilnih sodišč v Sloveniji (1945–1952)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC1PRB6A|journal=Nasilje vojnih in povojnih dni|language=sl|pages=289–324|cobiss=3194996}} * {{navedi knjigo|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}} == Zunanje povezave == *»[https://www.gov.si/novice/2025-07-01-redke-pisne-sledi-o-povojnih-izvensodnih-pobojih/ Redke pisne sledi o povojnih izvensodnih pobojih]«. ''Arhivalija meseca'' (julij 2025). Arhiv Republike Slovenije.{{hist-stub}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji]] [[Kategorija:Zločini druge svetovne vojne]] 9ksz94lzvro6ezbza41jja508p22ioy 0 139838 6731667 4741929 2026-08-06T06:41:00Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Sveti Marko (otok)]] na [[Sveti Marko (Kvarner)]]: ni edini otok s tem imenom 4741929 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sveti Marko}} {{coor title dms|45|15|21|N|14|33|48|E|}} [[Slika:Brücke Krk-Festland.JPG|thumb|Pogled na otok Sveti Marko]] '''Sveti Marko''' je [[otok|otoček]] v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]], ki pripada [[Hrvaška|Hrvaški]]. Sveti Marko, na katerem stoji [[svetilnik]], leži v [[Kvarner|Kvarnerskem zalivu]]. Površina otoka je 0,706 [[kvadratni kilometer|km²]]. Dolžina [[obala|obale]] meri 3,89 [[km]]. Otoček leži v [[morski preliv|morskem prelivu]] med otokom [[Krk]]om in [[Kraljevica|Kraljevico]]. Poznan je po tem, da se od [[kopno|kopnega]] do otoka razpenja 390 [[m]] dolg lok [[beton|betonskega]] [[most]]u. V času gradnje od 1976 do 1980 je bil [[Krški most]] (Titov most) s tako velikim razponom največji tak objekt na [[svet]]u. Iz [[zemljevid|pomorske karte]] je razvidno, da svetilnik, ki sroji na skrajni [[vzhod]]ni točki otoka oddaja svetlobni signal: R Bl 3s. Nazivni domet svetilnija je 6 [[morska milja|milj]]. == Glej tudi == * [[seznam otokov na Hrvaškem]] {{hr-geo-stub}} [[Kategorija:Otoki Kvarnerja]] fh3tqy1yic3keolmgt3g92qwguko71m 0 139846 6731672 6272584 2026-08-06T06:42:26Z Upwinxp 126544 pnp 6731672 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Krški most |image = Brücke Krk-Festland.JPG |caption = Krški most, pogled s kopnega |official_name = |carries = |crosses = Krški kanal |locale = [[Kvarner]], [[Hrvaška]] |maint = Autocesta Rijeka-Zagreb d.d. |id = |designer = Ilija Stojadinović |design = Lučni most |material = [[armirani beton]] |spans = |pierswater = |mainspan = 390 m |length = 1430 m |width = 7,5 m |height = 67 m |load = |clearance = |below = |traffic = cestni promet |begin = 1976 |complete = |open = 19. julij 1980 |closed = |toll = ne (od 15. junija 2020.) |map_cue = |map_image = |map_text = |map_width = |coordinates = |lat = |long = }} '''Krški most''' ({{lang-hr|Krčki most}}, prej ''Titov most'') je dvopasovni cestni [[most]], ki povezuje [[otok]] [[Krk]] z [[obala|obalo]] pri [[Kraljevica|Kraljevici]]. Dolžina mostu z vsemi dostopi znaša 1430 [[m]]. Dela na mostu so se pričela julija [[1976]] pod pokroviteljstvom [[predsednik]]a [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Josip Broz|Josipa Broza]]. Slovesno odprtje je bilo [[19. julij]]a [[1980]]. Most je postal znan po [[beton]]skem loku do [[otok|otočka]] [[Sveti Marko (Kvarner)|Sveti Marko]], ki je bil z dolžino 390 m (dejanski razpon loka je celo 416 m, saj se njegov del nahaja pod [[morje|morsko]] gladino) v času gradnje najdaljši betonski lok na [[svet]]u in je bil za 85 m daljši od takrat najdaljšega mostu v [[Sydney]]ju. Pred izgradnjo mostu so otok s celino povezovali [[trajekt]]i na kratki liniji ''Črišnjeva - Voz''. == Lega == Krški most je bil zgrajen na območju med zalivom Črišnjevo in Škot, ki sta v občini Kraljevica, na celini, na otoku Sveti Marko in na območju občine Omišalj na otoku Krku. Otok Sveti Marko je graditeljem služil za kopanje temeljev obeh lokov mostu in kot »nosilec« za cesto med obema lokoma. Morsko ožino med Svetim Markom in kopnim, »Tihi kanal«, premošča velik lok, z malim lokom pa med Svetim Markom in Krkom »Burni kanal«. Območje, kjer je most zgrajen, je na severni strani odprto in izpostavljeno močnim nevihtnim sunkom, zato se most včasih zapre. Globina morja pod mostom se giblje do 60 metrov, s tem da je večja pod daljšim lokom, to je med celino in Svetim Markom. == Zgodovina == Obstajala je teza, da je Krk že v srednjem veku povezoval s kopnim most, domnevno lesen. Temu je botrovalo dejstvo, da so takratni krški vladarji [[Frankopani]] postopoma širili svojo posest na bližnjo celino ([[Novi Vinodolski]], [[Trsat]], Modruš...). Ta teorija je imela temelje v poročilu prvega beneškega guvernerja otoka Krka Antonia Vinciguerra iz leta 1481, v katerem piše: ...»et stringes (Veglia) cum la terra ferma in una ponta per distantia di mezo miglio«. Vendar pa gre dejansko za napačno razlago tega poročila; »stringesi« pravzaprav pomeni »stiskanje«, ne »spojitev«, beseda »ponta« pa pomeni »ostra konica«, »izboklina«, ne pa mostiček, ker bi potem moralo pisati »ponte«. Iz besede ''ponta'' je kasneje v italijanskem jeziku nastala beseda ''punta''. Prve konkretne zamisli o povezovanju otoka Krka s kopnim z mostom so se pojavile po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. Nato je bližnja [[Reka, Hrvaška|Reka]] pripadla [[Italija|Italiji]], zato je njeno vlogo pomembnega pristanišča prevzel Sušak. Ideja je bila zgraditi del pristaniških terminalov na območju Malinske na Krku, predpogoj za to pa je bila povezava otoka s kopnim. Dunajsko podjetje "Wagner-Biro" je izdelalo projekt jeklenega mostu, ki ga podpira več stebrov, vkopanih v morsko dno. Projekt zaradi težke gospodarske situacije ni bil realiziran. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je ideja o gradnji mostu oživela. Leta 1960 se je začela priprava študij, ki so predlagale več vrst mostov in celo gradnjo predorov pod morjem. Na koncu je bila izbrana rešitev betonsko-ločnega mostu čez otok Sveti Marko, ki so ga izdelali beograjski projektant Ilija Stojadinović in njegova sodelavca Vukan Njagulj in Bojan Možina. Gradnja mostu se je začela julija 1976 pod pokroviteljstvom predsednika takratne SFR Jugoslavije Josipa Broza Tita. Most sta štiri leta gradili podjetji Mostogradnja iz Beograda in Hidroelektra iz Zagreba, uradno odprtje pa je bilo 19. julija 1980. [[Slika:Krčki most - veći luk.jpg|thumb|desno|280px|Levo je Sveti Marko, desno je celina]] == Podatki == Most je izstopal po armiranobetonskem loku od kopnega do otočka Sveti Marko, katerega razpon je bil 390 metrov, kar je v času izgradnje pomenilo največji tovrstni most na svetu. Toda leta 1995 ga je presegel most Wanxian čez reko Jangce na Kitajskem, katerega razpon armiranobetonskega loka je 420 metrov. V prvih 20 letih je most prečkalo 27,2 milijona vozil. Poleti čez most v enem dnevu prečka tudi do 28.000 vozil. 17. januarja 1987 ob 19.25 so na mostu zabeležili sunek burje s hitrostjo 220 km/h. V mostu so nameščene tudi cevi jadranskega naftovoda, ki se začne na bližnjem terminalu Omišalj, ter vodovodne cevi, ki oskrbujejo industrijo na območju občine Omišalj. Leta 2008 sta bila dodana še dva vodovoda, eden za pitno vodo iz reškega vodovoda, zaradi povečanih potreb po vodi na otoku, predvsem v poletnih mesecih, in drugi za industrijske objekte INA, ki zajema tehnično vodo iz Tribaljskega jezera v Vinodolu. == Glej tudi == * [[viadukt]] == Literatura == *Krčki zbornik 2, Povijesno društvo otoka Krka, Rijeka, 1971. *Lešić, Denis: Otok Krk - vodič u riječi i slici, 2003. *Veselin Simović; Dvadeseta obljetnica mosta kopno – otok Krk (Hrčak) == Zunanje povezave == {{Kategorija v zbirki|Krk bridge}} * [http://is-beton.epfl.ch/photos/PlancheContact.asp?I&I05 Slike mosta u izgradnji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050819142610/http://is-beton.epfl.ch/photos/PlancheContact.asp?I&I05 |date=19. kolovoza 2005. }} * [http://en.structurae.de/structures/data/index.cfm?ID=s0000139 Krčki most na portalu structurae.de] * [http://www.yu-build.com/main/f/061/061.html Kopno - Sv. Marko - otok Krk ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071128120305/http://www.yu-build.com/main/f/061/061.html |date=28. studenoga 2007. }} * {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091016231615/http://www.arz.hr/?page=3&sub=18&lng=1 |date=16. listopada 2009. }} [[Kategorija:Mostovi na Hrvaškem]] [[Kategorija:Krk]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1980]] 2o5j4l2u1l0eknw5lny643b29iam2az 0 145104 6731616 5996906 2026-08-05T23:14:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731616 wikitext text/x-wiki {{ležeč naslov}} {{infopolje Film | name = Дни затмения <br /> Dnevi mrka | image = | caption = | director = [[Aleksander Nikolajevič Sokurov|Aleksander Sokurov]] | producer = | writer = [[Jurij Nikolajevič Arabov|Jurij Arabov]], <br /> [[Arkadij in Boris Strugacki|brata Strugacki]], <br /> [[Peter Kadočnikov]] | starring = [[Aleksej Viktorovič Ananišnov|Aleksej Ananišnov]], <br /> [[Eksender Umarov]], <br /> [[Irina Leonidovna Sokolovna|Irina Sokolovna]] | music = [[Jurij Hanon|Jurij Hanin]] | cinematography = [[Sergej Petrovič Jurizdicki|Sergej Jurizdicki]] | editing = | distributor = [[Lenfilm]], <br /> Krupnij plan | released = 1988 | runtime = 133 minut | country = {{ikonazastave|Soviet Union}} [[Sovjetska zveza|SZ]] <br /> {{RUS}} | language = [[ruščina]] | awards = | budget = | followed_by = }} '''''Dnevi mrka''''' (izvirno {{jezik-ru|Дни затмения}}) je [[Sovjetska zveza|sovjetsko]]-[[Rusija|ruski]] [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastični]] [[film]] režiserja [[Aleksander Nikolajevič Sokurov|Aleksandra Nikolajeviča Sokurova]] v glavnem posnet po znanstvenofantastičnem in filozofskem [[roman]]u ''[[Milijardo let do konca sveta]]'' (''За миллиард лет до конца света'') [[Arkadij in Boris Strugacki|bratov Strugacki]] iz leta 1977. [[Evropska filmska akademija]] (EFA) je leta 2000 film uvrstila na seznam sto najboljših filmov 20. stoletja.<ref>{{navedi splet |title=ДНИ ЗАТМЕНИЯ |url=http://film.cmlt.tv/film/12757 |accessdate=2009-09-16 |language=ru |archive-date=2011-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110816090209/http://film.cmlt.tv/film/12757 |url-status=dead }}</ref> == Zgodba == Junak zgodbe, Dimitrij Maljanov, je mladi zdravnik, ki dela v podeželskem mestu v [[Srednja Azija|Osrednji Aziji]]. Paciente oskrbuje tako v mestu kot v Turkmenistanu, pa tudi v psihiatrični kliniki. Poleg svojega vsakdanjega dela kot pediater Malianow raziskuje vpliv verskih praks na zdravje ljudi. V svoji raziskavi ugotavlja, da lahko vera in vera dejansko izboljšata zdravje vernikov. Poskus pisanja rezultatov te disertacije je posledica številnih nenavadnih, bizarnih dogodkov, Malianov pa ugotavlja, da mu neznana sila preprečuje dokončanje raziskave. Režiser [[Aleksander Nikolajevič Sokurov|Aleksander Sokurov]] je svoje otroštvo preživel v tem mestu. Oče režiserja je služil kot častnik v garnizonu Krasnovodsk (danes Türkmenbašy). Častniška družina se je večkrat preselila iz kraja v kraj. Alexander Sokurov je začel študirati na [[Poljska|poljski]] šoli in končal študij v [[Turkmenistan]]u. Film je posvečen leningrajski zdravnici Lidiji Jakovljevni Rusinovi. == Vloge == * [[Aleksej Viktorovič Ananišnov]] - Dimitrij Maljanov * [[Eksender Umarov]] - Aleksander Večerovski * [[Irina Leonidovna Sokolovna]] - Sestra Maljanova * [[Vladimir Petrovič Zamanski]] - Snegovoj * [[Kiril Dudkin]] - Gluhov * [[Viktor Belovolski]] - Gubar * [[Aleksej Jankovski]] - Snegovojev voznik * [[Sergej Krilov]] - Deček == Sklici == {{sklici|1}} == Nagrade == * Evropska filmska nagrada (Posebna nagrada za najboljšo glasbo) Evropske filmske akademije (EFA) od leta 1988 skladatelju [[Jurij Khanon|Juriju Khanonu]]; * Nika Filmska nagrada Zveze kinematografov ZSSR za najboljše zvočno delo 1989 na Vladimiru Persovu; * Juri Khanon je bil nominiran leta 1989 za nagrado Nika Film za najboljšo glasbo; * Letna nagrada Zveze kinematografov ZSSR (1989) za najboljše delo snemalca - Sergeja Jurisditskega; * Leta 2000 je bil film ″Dnevi mrka″ uvrščen na seznam sto najboljših filmov v zgodovini ruskega filma (po ruskem filmskem kritičnem cehu); * Film je bil vključen tudi v 100 najboljših filmov stoletja, ki jih je izbrala Evropska filmska akademija (EFA). == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{škrbina ZF-filma}} [[Kategorija:Znanstvenofantastični filmi]] [[Kategorija:Sovjetski filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 1988]] [[Kategorija:Ruski znanstvenofantastični filmi]] [[Kategorija:Filmi, posneti po romanu]] [[Kategorija:Filmi Lenfilm]] 3ljh98b6eeqmbghjhbfd0k0599fxp1n 0 150439 6731624 6713370 2026-08-05T23:40:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731624 wikitext text/x-wiki {{Subspeciesbox | name = Domača kokoš | color = pink | status = DOM | image = Male and female chicken sitting together.jpg | image_caption = Petelin (samec domače kokoši) in kokoš | genus = Gallus | species = gallus | species_link. = Red junglefowl | subspecies = domesticus | synonyms = ''Gallus domesticus'' <small>[[L.]]</small> | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], 1758) | range_map = GLW 2 global distributions of c) chickens.tif | range_map_caption = Razširjenost domače kokoši }} '''Domača kokoš''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Gallus gallus domesticus''''') izvira iz predelov [[Jugovzhodna Azija|jugovzhodne Azije]], kjer naj bi jo [[udomačitev|udomačili]] že v 6. tisočletju pr. n. št. Danes je znanih več kot 100 kurjih [[pasma|pasem]], ki jih gojijo predvsem za [[meso]] in [[Kokošje jajce|jajca]]. Evropske divje kure, kot so [[Gozdni jereb|jereb]], [[ruševec]] in [[divji petelin]], se niso pustile udomačiti. == Izvor == Še nedavno so znanstveniki menili, da je domača kokoš potomka rdeče pragozdne kokoši (''Gallus gallus''), ki živi v severovzhodni [[Indija|Indiji]], [[Indokina|Indokini]] in na [[Sumatra|Sumatri]]. V južni in jugovzhodni Aziji živijo še tri druge vrste divjih kur. Kokoš so najprej udomačili v njeni domovini, od tam pa se je razširila v dve smeri: proti severovzhodu na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]] in [[Japonska|Japonsko]], proti zahodu pa v [[Egipt]] in [[Mala Azija|Malo Azijo]]. Od tam je prišla v [[Rusija|Rusijo]], [[Južna Evropa|Južno Evropo]] in k nam, nato pa še v [[Srednja Evropa|Srednjo Evropo]] ter severne evropske dežele. Američani so dobili domačo kuro kmalu po odkritju [[Amerika|Amerike]] iz Evrope. Pasma kokoši iz [[Čile|Čila]] naj bi izvirala iz predkolumbijskega stika s [[Polinezija|Polinezijci]], vendar zadnje raziskave tega ne potrjujejo.<ref>{{navedi revijo |doi=10.1073/pnas.0801991105 |first1=Jaime |last1=Gongora |first2=Nicolas J. |last2=Rawlence |first3=Victor A. |last3=Mobegi |first4=Han |last4=Jianlin |first5=Jose A. |last5=Alcalde |first6=Jose T. |last6=Matus |first7=Olivier |last7=Hanotte |first8=Chris |last8=Moran |author9=J. Austin |first10=Sean |last10=Ulm |first11=Atholl J. |last11=Anderson |first12=Greger |last12=Larson |first13=Alan |last13=Cooper |display-authors=5 |title=Indo-European and Asian origins for Chilean and Pacific chickens revealed by mtDNA |journal=PNAS |year=2008 |volume=105(30) |issn = 0027-8424}}</ref> Novejše genetske raziskave so na osnovi gena za rumeno kožo dokazale hibriden izvor domače kokoši. Tako naj bi po udomačitvi rdeče pragozdne kokoši prišlo do križanja s sivo pragozdno kokošjo (''Gallus sonneratii''). Pri kokoših ločimo rumeno in belo barvo kože, večina pasem domače kokoši ima rumeno kožo (najopazneje na nogah), le redke pasme in izvorna rdeča pragozdna kokoš pa imajo bele noge. Barvo določata dominantni alel W*W (bela) in recesivni alel W*Y (rumena). Tako imajo kokoši W*W/W*W ali W*W/W*Y belo kožo, W*Y/W*Y pa rumeno. Alel W*Y inhibira izločanje [[encim]]a beta-karoten hidrogenaze 2, katerega naloga je razgradnja rumeno obarvanih karotenoidov na brezbarvne apokarotenoide. Žival dobi karotenoide s hrano, ki jo zaužije, od gena za barvo kože pa je odvisno, ali se bodo karotenoidi nalagali v koži. Na osnovi primerjav zaporedij alelov W*Y in W*W med divjimi in domačimi kurami se je izkazalo, da alel W*Y izvira iz sive pragozdne kokoši, torej je v domačo kokoš prišel s križanjem.<ref>{{navedi revijo |doi=10.1371/journal.pgen.1000010 |author1=Eriksson J |author2=Larson G |author3=Gunnarsson U |author4=Bed'hom B |author5=Tixier-Boichard M |author6=Stromstedt L |author7=Wright D |author8=Jungerius A |author9=Vereijken A |author10=Randi E|display-authors= et al. |title=Identification of the Yellow skin gene reveals a hybrid origin of the domestic chicken |journal=PLoS Genetics |year=2008 |volume=4 |issue=2}}</ref> == Opis == Domača kokoš (moški petelin, ženska kura ali kokoš, mladiči piščanci, kastriran petelin [[kopun]]) ima maso od 1,5 do 5 kilogramov, odvisno od pasme. Pri živalih iste pasme je petelin težji, tudi do enega kilograma, od kokoši. Pri domačih kokoših je izražen [[Spolna dvoličnost|spolni dimorfizem]]. Posebnost [[Rod (biologija)|rodu]] ''[[Gallus]]'' je rdeč greben, ki je lahko različnih oblik. Greben je mesnat izrastek na vrhu glave in je pri petelinih vedno večji. [[Goleno|Golena]] in [[Prst (organ)|prsti]] pri večini pasem niso porasli s perjem. Stopalo kokoši je anisodaktilno, kar pomeni, da ima štiri prste. Trije prsti so obrnjeni naprej, en pa nazaj. Obstajajo tudi pasme s petimi prsti; pri teh sta nazaj obrnjena dva prsta. Pri odraslih petelinih zadnji prst imenujemo tudi ostroga. Petelini ga uporabljajo kot [[orožje]] pri napadanju drugih samcev. Telo kokoši pokriva prožna koža. Da ne bi prišlo do prevelike izgube toplote, se pod kožo nabira [[maščobno tkivo]], pokriva pa jo [[pero|perje]].<ref name="Ločniškar1983">{{navedi knjigo |author=Ločniškar, Franc |title=Reja perutnine |year=1983 |location=Ljubljana |publisher=Kmečki glas |cobiss=14105857}}</ref> == Pomen == Kokoši gojijo predvsem zaradi mesa (pitovni proizvodni tip) in jajca (nesnice). Zaradi nizke cene in razširjenosti je kokoš eden od [[Temeljno živilo|ključnih virov]] beljakovin v svetovni prehrani. Po podatkih [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|FAO]] za leto 2009 je na svetu 18,6 milijarde kokoši. Za primerjavo, v istem letu so po svetu gojili 1,2 milijarde [[domača raca|rac]], 357 milijonov [[domača gos|gosi]], 458 milijonov [[puran]]ov, 1,4 milijarde glav [[domače govedo|goveda]], 1 milijardo [[domača ovca|ovac]] in 942 milijonov [[domači prašič|prašičev]]. Perutnina in jajca (večinoma kokošji proizvodi) so na svetovni ravni (podatki za 2007) prispevali 4,4 in 2,6 grama proteinov na osebo na dan. Za primerjavo: govedina 3,6, svinjina 4,3, vsa živila živalskega izvora 29,8, vsa živila živalskega in rastlinskega izvora 77,1 g proteina na osebo in dan.<ref>{{navedi splet |url=http://faostat.fao.org/ |title=FAO statistični podatki}}</ref> == Slovenske pasme == [[Slika:Altsteirerhahn.jpg|sličica|240x240_pik|Petelin pasme "štajerska kokoš"]] Avtohtona slovenska pasma je [[štajerska kokoš]] ali štajerka. Tradicionalne slovenske pasme (po oceni za leto 2005, od najbolj do najmanj razširjene) pa so: * [[slovenska rjava kokoš]] * [[slovenska grahasta kokoš]] * [[slovenska srebrna kokoš]] * [[slovenska pozno operjena kokoš]] * [[slovenska zgodaj operjena kokoš]] * [[slovenska pitovna kokoš]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/PRP/dec09/Priloga_8.pdf |title=Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 PRILOGA 8: OPIS AVTOHTONIH IN TRADICIONALNIH PASEM DOMAČIH ŽIVALI |publisher=Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Tuje pasme == Tuje pasme delimo na štiri osnovne skupine: azijsko, ameriško, angleško in sredozemsko.<ref name="Ločniškar1983"/> Azijska skupina Težke pasme s kvadratno ali okroglo obliko trupa, slabše nesnice, vendar težke in mesnate. * brama * košin * langšan Ameriška skupina Trikotna oblika trupa, kombinirane proizvodne lastnosti. Nastale z različnimi križanji. Najznačilnejše pasme: * plimutka * rodajland * njuhempšir * viandot Angleška skupina Po obliki in namenu podobne ameriškim pasmam. Značilne predstavnice so pasme: * dorking * orpington * saseks * korniš Sredozemska skupina Valjasta oblika trupa. Izrazite nesnice, katerih jajca imajo belo lupino. * leghorn == Slovenski komercialni križanci == V večjih kmetijskih obratih za prirejo mesa in jajc uporabljajo križance čistih linij oziroma hibride. Tudi v Sloveniji je pod okriljem [[Kmetijski inštitut Slovenije|Kmetijskega inštituta Slovenije]] in [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete]] potekala selekcija domačih kokoši, namenjenih za križanje. Tako so dobili štiri križance: * [[Prelux-Č]] (črni prelux); križanec med slovensko grahasto kokošjo in slovenskim rjavim petelinom. Kokoš nesnega tipa. *[[Prelux-G]] (grahasti prelux): križanec med slovensko rjavo kokošjo in slovenskim grahastim petelinom, zato so piščanci grahasti. Dobra nesnica, namenjena za rejo na domačih dvoriščih. Dobre rezultate daje tudi v farmski reji. * [[Prelux-R]] (rjavi prelux): križanec med slovenskimi srebrnimi kokoši in slovenskimi rjavimi petelini. Piščanci so obarvani prav nasprotno, rjave jarčke in beli petelinčki. Izvalijo se tako imenovani '[[Avtoseksiranje|avtoseks]]' piščanci, saj se spola po takoj izvalitvi ločita po barvi. Nesnice, primerne za farmsko rejo. * [[Prelux-BRO]]: večpasemski križanec, namenjen pitanju. Piščance obeh spolov pitajo do starosti 42 dni, ko dosežejo maso skoraj dva kilograma. Pitovnim piščancem s tujko rečemo tudi brojlerji. == Galerija == <gallery> Slika:Rooster portrait2.jpg Slika:Chicken eggs.jpg Slika:Day old chick black background.jpg </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Chickens}} * {{Wikispecies-inline|Gallus gallus domesticus|''Gallus gallus domesticus''}} {{taxonbar|from=Q780}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Domača kokoš| ]] [[Kategorija:Kokoš]] [[Kategorija:Perutnina]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] [[Kategorija:Podvrste]] 58fqy18y37pv3zawsk9zf27adx9kuef 0 151652 6731473 6183169 2026-08-05T16:28:18Z TadejM 738 +zp: nedeljski gost 6731473 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} {{slog}} '''Mateja Koležnik''', [[Slovenci|slovenska]] [[Gledališki režiser|gledališka režiserka]], [[kantavtor]]ica in [[igralec (umetnik)|igralka]], * [[22. julij]] [[1962]], [[Metlika]]. Študij gledališke in radijske režije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] v Ljubljani je zaključila leta 1990 z uprizoritvijo drame Zabava za rojstni dan Harolda Pinterja pri profesorju [[Dušan Jovanović|Dušanu Jovanoviću]]. Nekaj časa je nastopala kot kantavtorica, nato pa se je zaposlila v [[SNG Drama|ljubljanski Drami]]. Po nekaj letih se je odločila za samostojno režisersko pot in sodelovala z večino slovenskih poklicnih gledališč in več tujimi. Znana je predvsem po postavitvah sodobnih evropskih in ameriških dram. Za postavitev Nožev v Kurah (D.Harrrower) in Praznovanja (Vinterberg/Rukov) (oboje SNG Drama, Ljubljana) je leta 2001 prejela Nagrado Prešernovega sklada. Istega leta je prejela tudi veliko nagrado Borštnikovega srečanja za najboljšo uprizoritev v celoti, za predstavo Noži v Kurah (D. Harrower - SNG Drama, Ljubljana 2001). Leta 2004 si je z Jožetom Logarjem delila nagrado Borštnikovega srečanja za scenografijo za predstavo Smrt trgovskega potnika (A.Miller – SNG Maribor 2004), ki jo je tudi režirala. Poleg nagrajenih predstav so pomembnejše še naslednje: * Tri Visoke ženske (E. Albee; MGL Ljubljana 1996) * Kdo se boji Virginije Wolf (E. Albee; SNG Drama Ljubljana 1997) * Lepotna kraljica Leenana (M. Mc Donagh; SNG Drama Ljubljana 1999) * Kripl z Innishmanna (M. Mc Donagh; MGL Ljubljana 2001) * Push up 1-3 (R. Shimmelpfennig; PGK Kranj 2003) * Oblika stvari (N. LaBute; Drama SNG Ljubljana 2004) * Ženska od prej (R. Shimmelpfennig; BITEF Teatar Beograd 2005) * Striček Vanja (A. Čehov; HNK Split 2006) * Bash (N. LaBute; Gavella Zagreb 2007) Kot igralka je nastopila tudi v dveh celovečernih filmih režiserja [[Janez Lapajne|Janeza Lapajneta]], v ''[[Šelestenje|Šelestenju]]'' in v ''[[Osebna prtljaga|Osebni prtljagi]]''. == Uprizoritve == *1990- Impresarij (F.Lainšček) SNG Drama Ljubljana<br /> *1990- Markiza de Sade (Y. Mishima) SNG Maribor<br /> *1994- Show strahov (S. Makarovič) MGL Ljubljana<br /> *1996- Indijc hoče v Bronx (I. Horowitz) SNG Drama Ljubljana<br /> *1996- Tri visoke ženske (E. Albee) MGL Ljubljana<br /> *1997- Kdo se boji Virginije Wolf (E.Albee) SNG Drama Ljubljana<br /> *1997- Vilinček z lune (B.Minoli) SNG Nova Gorica<br /> *1999- Vprašajte Amy (D.Hare) SNG Nova Gorica<br /> *1999- Lepotna kraljica Leenana (M.McDonagh)SNG Drama<br /> *2000- Kako sem se naučila vozit (P.Vogel) PGK Kranj<br /> *2000- Histerija (T.Johnson)MGL Ljubljana<br /> *2001- Kripl z Innishmorja (M.McDonagh)MGL Ljubljana<br /> *2001- Noži v kurah (D Harrower)SNG Drama Ljubljana<br /> *2001- Praznovanje (T.Winterberg,M.Rukov,B.Hansen) SNG Drama Ljubljana<br /> *2003- Push up 1-3 (R.Shimmelpfennig) PGK Kranj<br /> *2003- Šola za žene (Moliere) SNG Drama Ljubljana<br /> *2003- Gospa z morja (S.Sontag)MGL Ljubljana<br /> *2004- Oblika stvari (N.LaBute) SNG Drama Ljubljana<br /> *2004- Smrt trgovskega potnika (A.Miller) SNG Maribor<br /> *2004- Življenje po Georgu(H.Rayson)SNG Drama Ljubljana<br /> *2005- Ženska od prej(R.Shimmelpfennig) BITEF teatar Beograd<br /> *2005- Mali glas (J.Cartwright)HNK Ivan pl.Zajec Rijeka<br /> *2005- Terorizem (V. in O. Presnjakov)SLG Celje<br /> *2005- Kako je Tonkica kupovala kruh (J.Boko) Kazalište Mala scena Zagreb<br /> *2006- Striček Vanja(A.Čehov)HNK Split<br /> *2006- Tisti, ki jih reka ne spusti (D.Rabe) SNG Nova Gorica<br /> *2007- Bolezen mladosti (F.Bruckner) SNG Drama Ljubljana<br /> *2007- Lom/Bash (N.LaBute) Gavella Zagreb<br /> *2007- Orfej se spušča (T.Williams) SNG Drama Ljubljana<br /> *2008- Elektri pristaja črnina (E. O'Neill) HNK Zagreb<br /> *2008- Gospodična Julija (A. Strindberg) PGK Kranj/> *2008- Leda (M. Krleža) SNG Nova Gorica <br /> *2008- Jez (C. McPherson) Gavella Zagreb<br /> *2009- Pornskop ali Kaj je videl batler (J.Orton) SNG Maribor/> *2009- Revizor (N.V.Gogolj) PGK Kranj/> *2009- Malomeščanska svadba (B.Brecht) SNG MAribor *2010- Striček Vanja (A.Čehov) SNG Nova Gorica *2011- Ženitev (N.V.Gogolj) Gavella Zagreb *2011- Malomeščani (M. Gorki) SNG Drama Ljubljana *2012- Yvonne, Prinzessin von Burgund (W. Gombrovicz)Die Theater Chemnitz *2012- Ein Spiel um Illusion (P.Corneille) Die Theater Chemnitz *2013- John Gabriel Borkman (H. Ibsen) SNG Drama Maribor == Priznanja == * nagrada Prešernovega sklada za postavitev Nožev v Kurah (D.Harrrower) in Praznovanja (Vinterberg/Rukov) (oboje SNG Drama, Ljubljana, 2001) * velika nagrada Borštnikovega srečanja za najboljšo uprizoritev v celoti za predstavo Noži v Kurah (D. Harrower-SNG Drama, Ljubljana 2001). * nagrada Borštnikovega srečanja za scenografijo za predstavo Smrt trgovskega potnika (A.Miller – SNG Maribor 2004) * grand prix festivala Zlati lav Umag za predstavo Lepotna kraljica Leenana 2000 (M.McDonagh- SNG Drama Ljubljana 1999) * grand prix festivala Zlati lav Umag za predstavo Kako sem se naučila vozit (P.Vogel -PGK Kranj 2000) * nagrada za najboljšo režijo festivala ASSITEJ Čakovec za predstavo Kako je Tonkica kupovala kruh (J.Boko-Kazalište Mala scena Zagreb) * najboljša predstava 22. Gavellinih večeri 2007 za predstavo Ujak Vanja (A.Čehov - HNK Split 2006) * satir za režijo na SKUP Ptuj (A. Stindberg Gospodična Julija, Prešernovo gledališče Kranj 2009) == Sklici == {{sklici}} == Viri == * http://www.sigledal.org/geslo/Mateja_Kole%C5%BEnik * http://www.cd-cc.si/default.cfm?Jezik=Sl&Kat=040602&Bes=1145 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160310162133/http://www.cd-cc.si/default.cfm/?Jezik=Sl&Kat=040602&Bes=1145 |date=2016-03-10 }} == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175202266 Mateja Koležnik: Politična korektnost je absolutna smrt umetnosti]. Nedeljski gost (1. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Koležnik, Mateja}} [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski kantavtorji]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] agcrdub2qgxl9yjs298p24lnnzyk4rz 0 157640 6731469 6704732 2026-08-05T16:23:57Z TadejM 738 +zp: nedeljski gost 6731469 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|ime=Vlado Novak}} {{drugipomeni3|Vlado Novak}} '''Vlado Novak''', [[Slovenci|slovenski]] gledališki in filmski [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[9. april]] [[1952]], [[Maribor]]. Vlado Novak je slovenski gledališki in filmski igralec in dolgoletni član igralskega ansambla [[SNG Maribor|Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor]]. Je prejemnik številnih stanovskih nagrad, med drugim Borštnikovega prstana. == Mladost == Rodil se je 9. aprila 1952 v Mariboru. Že v mladosti je sodeloval v mariborskem Amaterskem gledališču Slava Klavora. V rojstnem mestu je leta 1974 tudi diplomiral na [[VEKŠ|Visoki ekonomsko-komercialni šoli]]. Istega leta je začel študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani v letniku [[France Jamnik|Franceta Jamnika]] in [[Zvone Šedlbauer|Zvoneta Šedlbauerja]]. Leta 1981 je absolviral, leta 1995 pa tudi diplomiral.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Vlado Novak|url=https://sigledal.org/geslo/Vlado_Novak|website=Geslo|accessdate=2025-02-11|language=sl}}</ref> == Igralska kariera == Leta 1976 se je zaposlil v igralskem ansamblu [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica]] (danes Slovensko narodno gledališče Nova Gorica), naslednje leto, 1. septembra 1977 pa postal član ansambla [[SNG Maribor|Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor]]. Tam je ostal do 31. oktobra 1995, ko je za eno sezono postal član [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovenskega ljudskega gledališča Celje]], nato pa se 3. julija 1996 znova vrnil v SNG Maribor - sprva za pol leta kot vršilec dolžnosti umetniškega vodja in nato znova kot dramski igralec.<ref name=":0" /> Upokojil se je leta 2016.<ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je Vlado Novak|url=https://svet24.si/clanek/novice/kultura/570cca25699c9/poslovil-se-je-vlado-novak#google_vignette|website=Novice Svet24|accessdate=2025-02-11|language=sl}}</ref> Vlado Novak ustvarja tudi filmske vloge, najbolj prepoznavna je vloga Pištija Gajaša v filmu [[Marko Naberšnik|Marka Naberšnika]] ''[[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]'', ki je bil več let tudi najbolj gledan slovenski celovečerni film, Novak pa je leta 2007 prejel tudi Vesno za najboljšo moško vlogo v tem filmu.<ref>{{Navedi splet|title=Vesne Otrokom s Petrička, Petelinjem zajtrku|url=https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/vesne-otrokom-s-petricka-petelinjem-zajtrku-9501|website=www.zurnal24.si|accessdate=2025-02-11|language=sl}}</ref> Med drugim je igral tudi v filmih ''[[Moj ata, socialistični kulak]], [[Zmaga ali Kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine]], [[Šanghaj (film, 2012)|Šanghaj]], [[Traktor, ljubezen in rock'n'roll]], [[Stekle lisice]]'' idr. Igral je tudi v seriji [[Reka ljubezni]] kot tajkun Andrej Majer, v [[V imenu ljudstva]] kot Nikin oče Miro, ter nastopil v 2. epizodi serije [[Življenja Tomaža Kajzerja|Življenja Tomaža Kajzerja 2]] kot oče glavnega junaka. [[Slika:Vlado Novak prejema berta 2019.jpg|sličica|Ob prejemu nagrade bert (2019)]] Za svoje gledališko ustvarjanje je med drugim leta 2014 prejel [[Borštnikov prstan]], leta 2019 pa [[Nagrada bert|nagrado Bert]] za življenjsko delo na področju filmske in televizijske igre,<ref>{{Navedi splet|title=Nagrada bert igralcu Vladu Novaku, ki je vedno z dušo in srcem pri stvari|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/nagrada-bert-igralcu-vladu-novaku-ki-je-vedno-z-duso-in-srcem-pri-stvari/503630|website=rtvslo.si|accessdate=2025-02-11|language=sl|first=N.|last=Š}}</ref><ref name=":0" /> 2026 tudi [[odličje Marija Vera]] Združenja dramskih umetnikov za življensko delo. == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih igralcev]] ==Zunanje povezave== * [http://www.sigledal.org/geslo/Vlado_Novak Vlado Novak na Sigledal.org] * [http://www.petelinjizajtrk.com/si/ekipa-vlado-novak.html Vlado Novak na Petelinjizajtrk.com] * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174863066 Vlado Novak: "Kamera je veliko oko, zato velja: Manj je več."]. Naši umetniki pred mikrofonom (9. april 2022). RTV Slovenija. * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175211847 Vlado Novak: Od prodajalca rezervnih delov v TAM-u do igralske legende]. Nedeljski gost (5. april 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{BorstnikovPrstan}} {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{GlazerjeviNagrajenci}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Novak, Vlado}} [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Prejemniki Glazerjeve listine]] [[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana]] [[Kategorija:Glazerjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] {{artist-stub}} kqp401kms5kusebx1ky5l1lna0vr6wn 0 158908 6731677 4513064 2026-08-06T06:43:58Z Upwinxp 126544 pnp 6731677 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Marko}} '''Sveti Marko''' je lahko: * [[sveti Marko]] - apostol, evangelist in mučenec * [[sveti Marko in Marcelijan]] - rimska mučenca * [[Papež Marko|sveti Marko]] - papež == Otočki v Jadranskem morju == * [[Sveti Marko (Kvarner)|Sveti Marko]] - Kvarnerski zaliv * [[Sveti Marko (Brioni)|Sveti Marko]] - skupina Brionskih otokov * [[Sveti Marko (Tivat)|Sveti Marko]] - Tivatski zaliv == Glej tudi == * [[Cerkev svetega Marka]] {{Razločitev}} 3ykrh3g01ch2ry0zcg6mxi4s6nm2rqk 0 162456 6731475 6526301 2026-08-05T16:35:26Z TadejM 738 +zp: nedeljski gost 6731475 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Primož Suhodolčan}} '''Primož Suhodolčan''', [[Slovenci|slovenski]] otroški in mladinski [[pisatelj]] in [[scenarist]], * [[23. maj]] [[1959]], [[Črna na Koroškem]] Primož Suhodolčan je sodoben otroški in mladinski pisatelj. Njegova dela so zelo priljubljena med otroki in mladostniki in so že več let v vrhu najbolj branih knjig. Že kot majhen je pisal pesmice, križanke, rebuse in pisal za šolsko glasilo. == Življenje == Rodil se je 23. maja 1959 v Črni na Koroškem, materi Mariji in očetu Leopoldu Suhodolčanu, učitelju, kulturno-prosvetnemu delavcu in književniku. Obiskoval je [[Osnovna šola Franja Goloba Prevalje|osnovno šolo na Prevaljah]]. Gimnazijo je obiskoval na [[Gimnazija Ravne na Koroškem|Ravnah na Koroškem]] in maturiral leta 1977. Študiral je na [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani|Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Ljubljana]].<ref name=":0" /> Od leta 1998 je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]. Uvrščen je tudi v [[zbornik]] ''Antologija sodobne slovenske mladinske literature''.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Primož Suhodolčan|url=http://www.zalozbakarantanija.si/primoz-suhodolcan/|website=Založba Karantanija|date=2016-02-03|accessdate=2021-11-15|language=sl-SI}}</ref> Primož Suhodolčan je tudi ambasador humanitarnega programa ZPMS – Pomežik soncu. Prav tako je ambasador akcije Peljimo jih na morje [[Rdeči križ Slovenije|Rdečega križa Slovenije]]. == Delo == Prve prispevke je objavil v Vigredi, glasilu Osnovne šole Franja Goloba Prevalje. Po očetovi smrti je od leta 1981 do 1987 nadaljeval očetove zgodbe o [[Naočnik in Očalnik|''Naočniku in Očalniku'']] pri [[Pil (revija)|Pionirskem listu]], ter od leta 1984 do 1995 za najmlajše objavljal dogodivščine [[Peter Nos|''Petra Nosa'']] in ''Popka'' pri [[Ciciban (revija)|''Cicibanu'']].<ref name=":0" /> Sodeloval je pri nekaj scenarijih za otroško televizijsko oddajo [[Radovedni Taček|''Radovedni Taček'']]. Prisostvoval je tudi pri nekaj scenarijih za otroško televizijsko oddajo Radovedni Taček. == Nagrade == Primož Suhodolčan je prejel zlato Prežihovo priznanje 2001 [[Občina Ravne na Koroškem|Občine Ravne na Koroškem]]. Prejel je tudi priznanje [[moja najljubša knjiga]] za: * ''Košarkar naj bo!'' • 1999, 2000, 2001, 2002 in 2008 * ''Pozor, pravljice!'' • 2010,2011,2012 on top == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175198794 Primož Suhodolčan: Tudi vnuka želim navdušiti za šport in radovednost]. Nedeljski gost (15. februar 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Suhodolčan, Primož}} [[Kategorija:Primož Suhodolčan| ]] [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski scenaristi]] {{Artist-stub}} 6fmjuyvoxgjpur9575h229wt6osb2s7 0 169076 6731719 6088731 2026-08-06T08:35:11Z Engelbert 76895 pp 6731719 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Mitar Martinović |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance= |branch= |serviceyears= |rank= |unit= |commands= |battles=[[Balkanske vojne]]<br>[[Prva svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Mitar Martinović''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[8. september]] [[1870]], † [[11. februar]] [[1954]]. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Martinović, Mitar}} [[Kategorija:Rojeni leta 1870]] [[Kategorija:Umrli leta 1954]] [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Črne gore]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Črne gore]] t1bsi4xpdg0986hdw55n3v1p26l953s 6731720 6731719 2026-08-06T08:38:04Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 3 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6731720 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Mitar Martinović |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance= |branch= |serviceyears= |rank= |unit= |commands= |battles=[[Balkanske vojne]]<br>[[Prva svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Mitar Martinović''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[8. september]] [[1870]], † [[11. februar]] [[1954]]. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Martinović, Mitar}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Črne gore]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Črne gore]] [[Kategorija:Veterani balkanskih vojn]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda princa Danila I.]] stuofwlroqfy9fyunqta8zh9dcvexp6 0 169077 6731721 6089341 2026-08-06T08:44:36Z Engelbert 76895 +[[Kategorija:Senatorji Kraljevine Jugoslavije]]; +[[Kategorija:Vojaške osebnosti, ki so storile samomor]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6731721 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Petar Martinović |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance= |branch= |serviceyears= |rank= |unit= |commands= |battles=[[Prva balkanska vojna]]<br>[[Prva svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Petar Martinović''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[1881]], [[Cetinje]], † [[27. januar]] [[1940]], [[Beograd]]. {{portal|Vojaštvo}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Martinović, Petar}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Veterani prve balkanske vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Nosilci reda Karađorđeve zvezde]] [[Kategorija:Senatorji Kraljevine Jugoslavije]] [[Kategorija:Vojaške osebnosti, ki so storile samomor]] aq1b9ap1lps9lgj86qwf29v9zhzj8lh 0 169079 6731792 6091670 2026-08-06T11:51:44Z Engelbert 76895 pp 6731792 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Đuro Petrović |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath= |allegiance={{flag|Kraljevina Črna gora}} |branch=[[Vojska Kraljevine Črna gora]] |serviceyears= |rank= |unit= |commands= |battles=[[Rusko-turška vojna (1876–1878)]]<br>[[Prva balkanska vojna]]<br>[[Prva svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Đuro Petrović''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[1849]], † [[1929]]. Petrović je v svoji karieri bil: * poveljnik bataljona in brigade med rusko-turško vojno (1876–1878), * oblastni upravitelj [[Nikšič]]a (1903–1906), * poveljnik mešane brigade med prvo balkansko vojno (1912–1913) in * poveljnik hercegovskega odreda med prvo svetovno vojno. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam črnogorskih generalov]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Petrović, Đuro}} [[Kategorija:Generali Vojske Kraljevine Črna gora]] [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Veterani rusko-turške vojne (1876-1878)]] [[Kategorija:Veterani prve balkanske vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] t61rcrxkcs6o767tgbvs8136vbj9eel 0 169080 6731794 6088240 2026-08-06T11:58:12Z Engelbert 76895 pp 6731794 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Mirko Petrović |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance= |branch= |serviceyears= |rank= |unit= |commands= |battles= |awards= |relations=[[Nikola I. Petrović Njegoš]] (sin) |laterwork= }} '''Mirko Petrović''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[19. avgust]] [[1820]], † [[20. julij]] [[1867]]. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Petrović, Mirko}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski plemiči]] c7zj1htd1gopt09hthla5xbe7p0o6sk 0 180193 6731718 6720839 2026-08-06T08:29:19Z PJakopin 33595 Fotografija v infopolju nadomeščena z avtoportretom 6731718 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | bgcolour = rgb(150,180,180) | name = Lojze Perko | caption = avtoportret, 1965 (izrez) | nationality = [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = {{marriage|Jožefa Perko roj. Gabrovec<br/>|1945}} | field = slikarstvo </br> [[oljno slikarstvo]] </br> [[akvarel]] | alma_mater = Akademija likovnih umetnosti Beograd }} '''Lojze Perko''', slovenski slikar, * [[21. april]] [[1909]], [[Stari trg pri Ložu]], † [[19. junij]] [[1980]], Ljubljana. Je eden treh velikih slikarjev [[Notranjska|Notranjske]].<ref name="MGLPFS"/> == Zgodnja leta in študij == Perko se je rodil 21. aprila 1909 v [[Stari trg pri Ložu|Starem trgu pri Ložu]]; oče Dragotin je bil brivec, mati Terezija roj. Telešman gospodinja, družina je bila revna. Imela sta 16 otrok, ki pa so večinoma umrli še majhni, ostali so le trije bratje in dve sestri. Lojze (Alojz) se je rodil kot deseti sin. Že od malega je želel postati umetnik, slikar. Po končani osnovni šoli je bil najprej pleskarski vajenec, nato fotograf, za šolo na Dunaju ni bilo denarja. Pri 27-ih letih je bil sprejet na Srednjo tehnično šolo v Ljubljani, ki je imela tudi smer za oblikovanje, vodil jo je slikar in kipar [[France Kralj]]; končal jo je leta 1939. Želel se je vpisati na [[Akademija likovnih umetnosti v Zagrebu|Akademijo likovnih umetnosti v Zagrebu]], predložena dela so bila ustrezna, zavrnjen je bil zaradi starosti. Odpravil se je študirat v [[Sofija|Sofijo]] na Umetnostno akademijo, a se moral leta 1941 ob izbruhu druge svetovne vojne vrniti. Študij je nadaljeval leta 1945 na [[Fakulteta likovnih umetnosti Beograjske univerze|Akademiji likovnih umetnosti v Beogradu]]<ref>Akademija likovnih umetnosti v Beogradu se sedaj imenuje ''Факултет ликовних уметности Универзитета (уметности) у Београду/Fakultet likovnih umetnosti Univerziteta (umetnosti) u Beogradu'', slovensko torej: ''Fakulteta likovnih umetnosti Beograjske univerze''</ref>in diplomiral leta 1949.<ref name="LP"/> == Delo == Naselil se je v [[Kamnik]]u, kjer si je ustvaril družino, obenem pa se še dodatno izpopolnjeval v [[atelje]]ju [[Petar Lubarda|P. Lubarde]] na [[Cetinje|Cetinju]]. Leta 1968 se je naselil v [[Dolenja vas, Cerknica|Dolenji vasi]] blizu [[Cerknica|Cerknice]]. Tam si je uredil slikarsko delavnico in slikal pokrajino kar iz delavnice. Večina njegovih slik zato prikazuje motive iz [[Notranjska|Notranjske]], občasno pa je potoval po drugih slovenskih pokrajinah, ki jih je tudi upodobil na svojih slikah.<ref name="NZDNZ"/> Lojze Perko se je osredotočil na dva predmeta slikanja. Prvi prikazuje čisto pokrajino, drugi pa zajema povezavo krajine s človekom (obdelovanje zemlje, družabne navade – pust, pogreb …). Poleg slikanja v [[oljno slikarstvo|olju]] se je Perko ukvarjal tudi z [[akvarel]]om, risbo in [[ilustrator|ilustracijo]]. Med drugimi je ilustriral tudi [[Fran Levstik|Levstikovega]] [[Martin Krpan|Martina Krpana]] (1942).<ref name="PLA"/><ref name="LPM"/> Bibliografija Lojzeta Perka v katalogu slovenskega knjižničnega informacijskega sistema (COBISS) obsega 51 enot.<ref name="LPOB"/> Umrl je v Ljubljani za posledicami prometne nesreče. == Razstave == V naslednjih dveh izbirnih seznamih so najprej navedene razstave, pri katerih so bila razstavljena ali le Perkova dela ali skupaj s še enim oziroma dvema avtorjema, na drugem pa skupinske razstave v času Perkovega življenja.<ref name="LPM"/><ref name="PBMGRU"/> {{Collapsible list | title = Samostojne razstave | 1940 MARIBOR, Bela dvorana Sokolskega doma (Herman Pečarič in Lojze Perko) |          LJUBLJANA, »Salon Kos« v pasaži nebotičnika (Herman Pečarič in Lojze Perko) | 1941 LJUBLJANA, Galerija Obersnel | 1951 LJUBLJANA, Mladinska knjiga - »Salon Kos« (Lojze Perko in Herman Pečarič) | 1954 LJUBLJANA, Mala galerija, ''Razstava otroškega portreta ob »Tednu otroka«'' (Marjan Keršič in Lojze Perko) | 1957 POSTOJNA, Osnovna šola, ''Razstava notranjskih slikarjev'' (Maksim Gaspari in Lojze Perko) | 1960 NOVO MESTO, Dolenjski muzej, 28. 12. 1960 - 21. 1. 1961 | 1962 LJUBLJANA, Šahovska dvorana / Hotel »Union«, ''Mala retrospektivna razstava Lojzeta Perka'' | 1965 LJUTOMER, Galerija Ante Trstenjaka |          BLED, Festivalna dvorana (Aleksander Kovač in Lojze Perko) | 1969 CERKNICA, Salon industrije pohištva »Brest« (Dore Klemenčič - Maj in Lojze Perko) |         SLOVENJ GRADEC, Umetnostni paviljon, ''Retrospektivna razstava ob Perkovi 60-letnici'' | 1970 LJUBLJANA, »Metalka« (Marjan Keršič in Lojze Perko) | 1973 ŠKOFJA LOKA, Galerija na gradu (Marjan Keršič in Lojze Perko) | 1975 VELENJE, Galerija Kulturnega centra »Ivan Napotnik« |         ŠOŠTANJ, Dom kulture | 1977 SEŽANA, Mala galerija | 1978 VELENJE, Galerija na Velenjskem gradu, ''Stalna postavitev del L. Perka'' | 1979 STARI TRG PRI LOŽU, Dom Partizana, ''Jubilejna razstava ob 70-letnici rojstva'' |         KAMNIK, Razstavišče »Veronika«, ''Jubilejna razstava ob 750-letnici mesta Kamnik'' | 1991 MOZIRJE, Galerija Mozirje; 14. 2. 1991 - 1. 3. 1992, ''Lojze Perko'' | 1993 VELENJE, Galerija na Velenjskem gradu, ''Lojze Perko'' | 1999 MENGEŠ, Kulturni dom; 18. 12. 1999 - 5. 3. 2000, ''Lojze Perko - Spominska razstava'' | 2000 RADOVLJICA, Galerija Šivčeva hiša, ''Lojze Perko, 1909-1980'' | 2001 CERKNICA, Knjižnica Jožeta Udoviča, ''Maksim Gaspari, Lojze Perko in Franjo Sterle'' | 2005 LJUBLJANA, Poslovni center Mercator, ''Nikolaj Omersa in Lojze Perko'' | 2009 KOZARŠČE, Grad Snežnik, ''Lojze Perko'' | 2020 NOVO MESTO, Galerija Dolenjskega muzeja, ''Lojze Perko: Med viharjem in jasnino'' | 2021 KAMNIK, Galerija Miha Maleš, ''Lojze Perko: Med viharjem in jasnino'' }} {{Collapsible list | title = Skupinske razstave 1941-1979 | 1941 LJUBLJANA, Batova palača, ''Razstava učencev prof. Franceta Kralja na državni obrtni šoli'' | 1951 BEOGRAD, Akademija likovnih umetnosti, ''Razstava diplomantov'' | 1953 POSTOJNA, Osnovna šola (M. Gaspari, V. Cotič, I. Zajec, F. Smerdu, F. Sterle, L. Vilhar in L. Perko) | 1955 LJUBLJANA, Moderna galerija, ''Razstava »Slovenska umetnost po osvoboditvi 1945-1955« | 1957 NOVO MESTO, Dolenjski muzej. ''Ob občinskem prazniku'' (B. Jakac, I. Mole in L. Perko) | 1958 KAMNIK, Razstavišče »Veronika« ''Kamniški likovni umetniki'' (K. Zelenko, M. Bergant, Kestner, P. Mihelič in L. Perko) | 1964 NOVO MESTO, Dolenjska galerija, ''Ob otvoritvi galerije'' (B. Borčič, I. Čargo, Z. Didek, J. Germ, J. Gorjup, B. Jakac, T. Kralj,<br>          M. Kugler, V. Lamut, M. Langus, M. Maleš, F. Mihelič, J. Savinšek, F. Stiplovšek, V. Štoviček, I. Vavpotič, F. Vesel in L. Perko) |          LJUBLJANA, Mestna galerija, ''Letna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov'' | 1965 BLED, Festivalna dvorana (J. Bernik, S. Batič, I. Šubic, R. Kotnik, V. Makuc, M. Sedej, M. Keršič, S. Tihec, A. Kovač, L. Perko in drugi) |          KOSTANJEVICA NA KRKI, Lamutov salon |          LJUBLJANA, Mestna galerija | 1966 KRANJ, Gorenjski muzej, ''Razstava gorenjskih likovnih umetnikov'' |          ŠKOFJA LOKA, Galerija na gradu; Prenos razstave iz Kranja |          LJUBLJANA, Mestna galerija, ''Letna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov'' | 1971 RAVNE NA KOROŠKEM, Likovni salon, ''Slikarska kolonija »Ravne 71«'' (F. Boštjan, L. Pandur, O. Polak, L. Ravnikar, I. Seljak-Čopič, J. Vidic in L. Perko) | 1976 KOSTANJEVICA NA KRKI, Lamutov salon, ''»Zlati oktober« ob 20. letnici Dolenjskega kulturnega festivala'' (L. Bratuš, J. Centa, F. Godec, G. Humek,<br>          B. Jakac, B. Kobe, M. Koritnik, J. Kovačič, M. Kugler, N. Omersa, L. Perko, M. Pliberšek, V. Povše in F. Slana) |          LJUBLJANA, Moderna galerija, ''Letna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov'' | 1977 LJUBLJANA, Moderna galerija, ''Letna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov'' | 1978 RAVNE NA KOROŠKEM, ''Razstava slikarskih kolonij 1970-1977'' | 1979 GRASSAU (ZR Nemčija), Klub jugoslovanskih delavcev, ''Umetniške upodobitve Velenja in okolice«'' }} [[File:Tomaž Perko Selfportrait 2006 (cropped).png|thumb|upright=0.9|right|Avtoportret sina Tomaža]] == Družina == Leta 1945 se je poročil z učiteljico Jožefo Gabrovec. Imela sta štiri otroke: Veroniko (1946), Tomaža (1947), Valentina (Tineta, 1950) in Andreja (1953). Veronika je postala učiteljica izraznega plesa, [[Tomaž Perko|Tomaž]] akademski slikar, Tine filmski snemalec, Andrej pa psiholog.<ref name="LP"/> Ko se je leta 1968 preselil v Dolenjo vas pri Cerknici, je njegova družina ostala v Kamniku.<ref name="APZSP"/> == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] == Sklici == {{sklici|2|refs= <ref name="NZDNZ">{{cite magazine | first = Štefan | last = Bogovčič - Bošt | date = julij 1965 | title = Najraje živim in delam na notranjski zemlji | language = sl | pages = 9 | volume = 4 | issue = 7 | magazine = Glas Notranjske | location = Cerknica | publisher = Socialistična zveza delovnega ljudstva Cerknica | url = https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6EN0Y3NF | accessdate = 13. februarja 2025}}</ref> <ref name="PLA">{{navedi splet | first = Vesna | last = Telič Kovač | title = PERKO, Lojze (Alojzij) | date = 16. junij 2010 | language = sl | publisher = Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica | location = Cerknica | url = http://www.notranjci.si/osebe/perko-lojze-(alojzij)/568/ | accessdate = 29. marca 2025}}</ref> <ref name="LP">{{navedi splet | date = 1. april 2009 | title = Lojze Perko | language = sl | publisher = Ognjišče | location = Koper | url = https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/1960-lojze-perko | accessdate = 29. marca 2025 | archive-date = 2026-01-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20260106075435/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/1960-lojze-perko | url-status = dead }}</ref> <ref name="APZSP">{{cite magazine | first = David | last = Križman | issue = 9 | year = 2018 | title = Dr. Andrej Perko: »Žena ima »škarje in platno« v rokah za spremembe v družini, ker ima večji interes.« | language = sl | pages = 8-12 | magazine = Družina in Življenje | location = Leskovec pri Krškem | publisher = Družina in Življenje, mednarodna krščanska organizacija Family Life | url = https://issuu.com/druzina-in-zivljenje/docs/diz_revija_september18_www | accessdate = 29. marca 2025 }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref name="LPOB">{{navedi splet | title = Lojze Perko / Osebna bibliografija | language = sl | date = 2025 | work = COBISS, virtualna knjižnica Slovenije | location = Maribor | publisher = IZUM – Institut informacijskih znanosti | url = https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/conor/860771 | accessdate = 11 June 2024}}</ref> <ref name="MGLPFS">{{citation | first1 = Polona | last1 = Škodič | first2 = Božidar | last2 = Strman | title = Maksim Gaspari ; Lojze Perko ; Franjo Sterle | language = sl | date = 2001 | pages = 7 | work = katalog razstave | location = Cerknica | publisher = Društvo notranjskih kulturnikov Krpan}}</ref> <ref name="LPM">{{navedi knjigo | first1 = Stane | last1 = Mikuž | first2 = Mirko | last2 = Juteršek | first3 = Marjan | last3 = Marinšek | first4 = Milan | last4 = Babić | first5 = Valentin | last5 = Perko | first6 = Marjan | last6 = Tekauc | first7 = Ingeborg | last7 = Čas | title = Lojze Perko : monografija | language = sl | date = 1981 | publisher = Državna založba Slovenije, Kulturni center "Ivan Napotnik", Kulturna skupnost, Mladinska knjiga | pages = 141 | location = Ljubljana, Titovo Velenje, Cerknica, Ljubljana}}</ref> <ref name="PBMGRU">{{navedi splet | date = 2025 | title = Podatkovna baza Moderne galerije v Ljubljani o razstavah (Raz) in umetnikih (Ume) 20. in 21. stoletja na Slovenskem. Lojze Perko | language = sl | publisher = Moderna galerija | location = Ljubljana | url = https://razume.mg-lj.si/umetnik.php?id=1518 | accessdate = 4. aprila 2025}}</ref> }} == Zunanje povezave == * {{leksikon.si|40}} {{painter-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] 4mhwnrxrspve2yu5tfgkbsk0ew80a15 6731740 6731718 2026-08-06T09:52:02Z PJakopin 33595 Dodana galerija s slikami z razstave v Velenju 6731740 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | bgcolour = rgb(150,180,180) | name = Lojze Perko | caption = avtoportret, 1965 (izrez) | nationality = [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = {{marriage|Jožefa Perko roj. Gabrovec<br/>|1945}} | field = slikarstvo </br> [[oljno slikarstvo]] </br> [[akvarel]] | alma_mater = Akademija likovnih umetnosti Beograd }} '''Lojze Perko''', slovenski slikar, * [[21. april]] [[1909]], [[Stari trg pri Ložu]], † [[19. junij]] [[1980]], Ljubljana. Je eden treh velikih slikarjev [[Notranjska|Notranjske]].<ref name="MGLPFS"/> == Zgodnja leta in študij == Perko se je rodil 21. aprila 1909 v [[Stari trg pri Ložu|Starem trgu pri Ložu]]; oče Dragotin je bil brivec, mati Terezija roj. Telešman gospodinja, družina je bila revna. Imela sta 16 otrok, ki pa so večinoma umrli še majhni, ostali so le trije bratje in dve sestri. Lojze (Alojz) se je rodil kot deseti sin. Že od malega je želel postati umetnik, slikar. Po končani osnovni šoli je bil najprej pleskarski vajenec, nato fotograf, za šolo na Dunaju ni bilo denarja. Pri 27-ih letih je bil sprejet na Srednjo tehnično šolo v Ljubljani, ki je imela tudi smer za oblikovanje, vodil jo je slikar in kipar [[France Kralj]]; končal jo je leta 1939. Želel se je vpisati na [[Akademija likovnih umetnosti v Zagrebu|Akademijo likovnih umetnosti v Zagrebu]], predložena dela so bila ustrezna, zavrnjen je bil zaradi starosti. Odpravil se je študirat v [[Sofija|Sofijo]] na Umetnostno akademijo, a se moral leta 1941 ob izbruhu druge svetovne vojne vrniti. Študij je nadaljeval leta 1945 na [[Fakulteta likovnih umetnosti Beograjske univerze|Akademiji likovnih umetnosti v Beogradu]]<ref>Akademija likovnih umetnosti v Beogradu se sedaj imenuje ''Факултет ликовних уметности Универзитета (уметности) у Београду/Fakultet likovnih umetnosti Univerziteta (umetnosti) u Beogradu'', slovensko torej: ''Fakulteta likovnih umetnosti Beograjske univerze''</ref>in diplomiral leta 1949.<ref name="LP"/> == Delo == Naselil se je v [[Kamnik]]u, kjer si je ustvaril družino, obenem pa se še dodatno izpopolnjeval v [[atelje]]ju [[Petar Lubarda|P. Lubarde]] na [[Cetinje|Cetinju]]. Leta 1968 se je naselil v [[Dolenja vas, Cerknica|Dolenji vasi]] blizu [[Cerknica|Cerknice]]. Tam si je uredil slikarsko delavnico in slikal pokrajino kar iz delavnice. Večina njegovih slik zato prikazuje motive iz [[Notranjska|Notranjske]], občasno pa je potoval po drugih slovenskih pokrajinah, ki jih je tudi upodobil na svojih slikah.<ref name="NZDNZ"/> Lojze Perko se je osredotočil na dva predmeta slikanja. Prvi prikazuje čisto pokrajino, drugi pa zajema povezavo krajine s človekom (obdelovanje zemlje, družabne navade – pust, pogreb …). Poleg slikanja v [[oljno slikarstvo|olju]] se je Perko ukvarjal tudi z [[akvarel]]om, risbo in [[ilustrator|ilustracijo]]. Med drugimi je ilustriral tudi [[Fran Levstik|Levstikovega]] [[Martin Krpan|Martina Krpana]] (1942).<ref name="PLA"/><ref name="LPM"/> Bibliografija Lojzeta Perka v katalogu slovenskega knjižničnega informacijskega sistema (COBISS) obsega 51 enot.<ref name="LPOB"/> Umrl je v Ljubljani za posledicami prometne nesreče. == Razstave == V naslednjih dveh izbirnih seznamih so najprej navedene razstave, pri katerih so bila razstavljena ali le Perkova dela ali skupaj s še enim oziroma dvema avtorjema, na drugem pa skupinske razstave v času Perkovega življenja.<ref name="LPM"/><ref name="PBMGRU"/> {{Collapsible list | title = Samostojne razstave | 1940 MARIBOR, Bela dvorana Sokolskega doma (Herman Pečarič in Lojze Perko) |          LJUBLJANA, »Salon Kos« v pasaži nebotičnika (Herman Pečarič in Lojze Perko) | 1941 LJUBLJANA, Galerija Obersnel | 1951 LJUBLJANA, Mladinska knjiga - »Salon Kos« (Lojze Perko in Herman Pečarič) | 1954 LJUBLJANA, Mala galerija, ''Razstava otroškega portreta ob »Tednu otroka«'' (Marjan Keršič in Lojze Perko) | 1957 POSTOJNA, Osnovna šola, ''Razstava notranjskih slikarjev'' (Maksim Gaspari in Lojze Perko) | 1960 NOVO MESTO, Dolenjski muzej, 28. 12. 1960 - 21. 1. 1961 | 1962 LJUBLJANA, Šahovska dvorana / Hotel »Union«, ''Mala retrospektivna razstava Lojzeta Perka'' | 1965 LJUTOMER, Galerija Ante Trstenjaka |          BLED, Festivalna dvorana (Aleksander Kovač in Lojze Perko) | 1969 CERKNICA, Salon industrije pohištva »Brest« (Dore Klemenčič - Maj in Lojze Perko) |         SLOVENJ GRADEC, Umetnostni paviljon, ''Retrospektivna razstava ob Perkovi 60-letnici'' | 1970 LJUBLJANA, »Metalka« (Marjan Keršič in Lojze Perko) | 1973 ŠKOFJA LOKA, Galerija na gradu (Marjan Keršič in Lojze Perko) | 1975 VELENJE, Galerija Kulturnega centra »Ivan Napotnik« |         ŠOŠTANJ, Dom kulture | 1977 SEŽANA, Mala galerija | 1978 VELENJE, Galerija na Velenjskem gradu, ''Stalna postavitev del L. Perka'' | 1979 STARI TRG PRI LOŽU, Dom Partizana, ''Jubilejna razstava ob 70-letnici rojstva'' |         KAMNIK, Razstavišče »Veronika«, ''Jubilejna razstava ob 750-letnici mesta Kamnik'' | 1991 MOZIRJE, Galerija Mozirje; 14. 2. 1991 - 1. 3. 1992, ''Lojze Perko'' | 1993 VELENJE, Galerija na Velenjskem gradu, ''Lojze Perko'' | 1999 MENGEŠ, Kulturni dom; 18. 12. 1999 - 5. 3. 2000, ''Lojze Perko - Spominska razstava'' | 2000 RADOVLJICA, Galerija Šivčeva hiša, ''Lojze Perko, 1909-1980'' | 2001 CERKNICA, Knjižnica Jožeta Udoviča, ''Maksim Gaspari, Lojze Perko in Franjo Sterle'' | 2005 LJUBLJANA, Poslovni center Mercator, ''Nikolaj Omersa in Lojze Perko'' | 2009 KOZARŠČE, Grad Snežnik, ''Lojze Perko'' | 2020 NOVO MESTO, Galerija Dolenjskega muzeja, ''Lojze Perko: Med viharjem in jasnino'' | 2021 KAMNIK, Galerija Miha Maleš, ''Lojze Perko: Med viharjem in jasnino'' }} {{Collapsible list | title = Skupinske razstave 1941-1979 | 1941 LJUBLJANA, Batova palača, ''Razstava učencev prof. Franceta Kralja na državni obrtni šoli'' | 1951 BEOGRAD, Akademija likovnih umetnosti, ''Razstava diplomantov'' | 1953 POSTOJNA, Osnovna šola (M. Gaspari, V. Cotič, I. Zajec, F. Smerdu, F. Sterle, L. Vilhar in L. Perko) | 1955 LJUBLJANA, Moderna galerija, ''Razstava »Slovenska umetnost po osvoboditvi 1945-1955« | 1957 NOVO MESTO, Dolenjski muzej. ''Ob občinskem prazniku'' (B. Jakac, I. Mole in L. Perko) | 1958 KAMNIK, Razstavišče »Veronika« ''Kamniški likovni umetniki'' (K. Zelenko, M. Bergant, Kestner, P. Mihelič in L. Perko) | 1964 NOVO MESTO, Dolenjska galerija, ''Ob otvoritvi galerije'' (B. Borčič, I. Čargo, Z. Didek, J. Germ, J. Gorjup, B. Jakac, T. Kralj,<br>          M. Kugler, V. Lamut, M. Langus, M. Maleš, F. Mihelič, J. Savinšek, F. Stiplovšek, V. Štoviček, I. Vavpotič, F. Vesel in L. Perko) |          LJUBLJANA, Mestna galerija, ''Letna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov'' | 1965 BLED, Festivalna dvorana (J. Bernik, S. Batič, I. Šubic, R. Kotnik, V. Makuc, M. Sedej, M. Keršič, S. Tihec, A. Kovač, L. Perko in drugi) |          KOSTANJEVICA NA KRKI, Lamutov salon |          LJUBLJANA, Mestna galerija | 1966 KRANJ, Gorenjski muzej, ''Razstava gorenjskih likovnih umetnikov'' |          ŠKOFJA LOKA, Galerija na gradu; Prenos razstave iz Kranja |          LJUBLJANA, Mestna galerija, ''Letna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov'' | 1971 RAVNE NA KOROŠKEM, Likovni salon, ''Slikarska kolonija »Ravne 71«'' (F. Boštjan, L. Pandur, O. Polak, L. Ravnikar, I. Seljak-Čopič, J. Vidic in L. Perko) | 1976 KOSTANJEVICA NA KRKI, Lamutov salon, ''»Zlati oktober« ob 20. letnici Dolenjskega kulturnega festivala'' (L. Bratuš, J. Centa, F. Godec, G. Humek,<br>          B. Jakac, B. Kobe, M. Koritnik, J. Kovačič, M. Kugler, N. Omersa, L. Perko, M. Pliberšek, V. Povše in F. Slana) |          LJUBLJANA, Moderna galerija, ''Letna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov'' | 1977 LJUBLJANA, Moderna galerija, ''Letna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov'' | 1978 RAVNE NA KOROŠKEM, ''Razstava slikarskih kolonij 1970-1977'' | 1979 GRASSAU (ZR Nemčija), Klub jugoslovanskih delavcev, ''Umetniške upodobitve Velenja in okolice«'' }} [[File:Tomaž Perko Selfportrait 2006 (cropped).png|thumb|upright=0.9|right|Avtoportret sina Tomaža]] == Družina == Leta 1945 se je poročil z učiteljico Jožefo Gabrovec. Imela sta štiri otroke: Veroniko (1946), Tomaža (1947), Valentina (Tineta, 1950) in Andreja (1953). Veronika je postala učiteljica izraznega plesa, [[Tomaž Perko|Tomaž]] akademski slikar, Tine filmski snemalec, Andrej pa psiholog.<ref name="LP"/> Ko se je leta 1968 preselil v Dolenjo vas pri Cerknici, je njegova družina ostala v Kamniku.<ref name="APZSP"/> == Galerija == V spodnji prilogi je prikazanih 21 Perkovih del, večinoma gre za olja na platnu ali lesu. Kjer ni drugače navedeno, so iz leta 1975, ko so bile tudi razstavljene v Napotnikovi galeriji v Velenju. Leta 2017 jih je odkupila občina Cerknica in v njenih prostorih so tudi shranjene.<ref name="AG"/><ref name="21PLP"/> <gallery heights="180" widths="180"> File:Lojze Perko Človek in zemlja 1975.jpg|''Človek in zemlja'' File:Lojze Perko Jezero pozimi 1975.jpg|''Jezero pozimi'' File:Lojze Perko Jutro ob potoku 1975.jpg|''Jutro ob potoku'' File:Lojze Perko Kmet na njivi 1975.jpg|''Kmet na njivi'' File:Lojze Perko Kras 1975.jpg|''Kras'' File:Lojze Perko Krompir 1975.jpg|''Krompir'' File:Lojze Perko Lovrenc pozimi 1975.jpg|''Lovrenc pozimi'' File:Lojze Perko Nedelja 1975.jpg|''Nedelja'' File:Lojze Perko Ob vodnjaku 1975.jpg|''Ob vodnjaku'' File:Lojze Perko Pogreb siromaka 1975.jpg|''Pogreb siromaka'' File:Lojze Perko Poletje 1975.jpg|''Poletje'' File:Lojze Perko Poljsko cvetje 1975.jpg|''Poljsko cvetje'' File:Lojze Perko Pomlad pod Snežnikom 1975.jpg|''Pomlad pod Snežnikom'' File:Lojze Perko Pust 1975.jpg|''Pust'' File:Lojze Perko Samotarja 1975.jpg|''Samotarja'' File:Lojze Perko Sv. Lovrenc 1975.jpg|''Sv. Lovrenc'' File:Lojze Perko Težka pot 1975.jpg|''Težka pot'' File:Lojze Perko Vas 1975.jpg|''Vas'' File:Lojze Perko Vas na Notranjskem 1975.jpg|''Vas na Notranjskem'' File:Lojze Perko Večer ob Cerkniškem jezeru 1975.jpg|''Večer ob Cerkniškem jezeru'' File:Lojze Perko Zima v Podgradu 1976.jpg|''Zima v Podgradu'', 1976 </gallery> == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] == Sklici == {{sklici|2|refs= <ref name="NZDNZ">{{cite magazine | first = Štefan | last = Bogovčič - Bošt | date = julij 1965 | title = Najraje živim in delam na notranjski zemlji | language = sl | pages = 9 | volume = 4 | issue = 7 | magazine = Glas Notranjske | location = Cerknica | publisher = Socialistična zveza delovnega ljudstva Cerknica | url = https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6EN0Y3NF | accessdate = 13. februarja 2025}}</ref> <ref name="PLA">{{navedi splet | first = Vesna | last = Telič Kovač | title = PERKO, Lojze (Alojzij) | date = 16. junij 2010 | language = sl | publisher = Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica | location = Cerknica | url = http://www.notranjci.si/osebe/perko-lojze-(alojzij)/568/ | accessdate = 29. marca 2025}}</ref> <ref name="LP">{{navedi splet | date = 1. april 2009 | title = Lojze Perko | language = sl | publisher = Ognjišče | location = Koper | url = https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/1960-lojze-perko | accessdate = 29. marca 2025 | archive-date = 2026-01-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20260106075435/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/1960-lojze-perko | url-status = dead }}</ref> <ref name="APZSP">{{cite magazine | first = David | last = Križman | issue = 9 | year = 2018 | title = Dr. Andrej Perko: »Žena ima »škarje in platno« v rokah za spremembe v družini, ker ima večji interes.« | language = sl | pages = 8-12 | magazine = Družina in Življenje | location = Leskovec pri Krškem | publisher = Družina in Življenje, mednarodna krščanska organizacija Family Life | url = https://issuu.com/druzina-in-zivljenje/docs/diz_revija_september18_www | accessdate = 29. marca 2025 }} {{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref name="LPOB">{{navedi splet | title = Lojze Perko / Osebna bibliografija | language = sl | date = 2025 | work = COBISS, virtualna knjižnica Slovenije | location = Maribor | publisher = IZUM – Institut informacijskih znanosti | url = https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/conor/860771 | accessdate = 11 June 2024}}</ref> <ref name="MGLPFS">{{citation | first1 = Polona | last1 = Škodič | first2 = Božidar | last2 = Strman | title = Maksim Gaspari ; Lojze Perko ; Franjo Sterle | language = sl | date = 2001 | pages = 7 | work = katalog razstave | location = Cerknica | publisher = Društvo notranjskih kulturnikov Krpan}}</ref> <ref name="LPM">{{navedi knjigo | first1 = Stane | last1 = Mikuž | first2 = Mirko | last2 = Juteršek | first3 = Marjan | last3 = Marinšek | first4 = Milan | last4 = Babić | first5 = Valentin | last5 = Perko | first6 = Marjan | last6 = Tekauc | first7 = Ingeborg | last7 = Čas | title = Lojze Perko : monografija | language = sl | date = 1981 | publisher = Državna založba Slovenije, Kulturni center "Ivan Napotnik", Kulturna skupnost, Mladinska knjiga | pages = 141 | location = Ljubljana, Titovo Velenje, Cerknica, Ljubljana}}</ref> <ref name="PBMGRU">{{navedi splet | date = 2025 | title = Podatkovna baza Moderne galerije v Ljubljani o razstavah (Raz) in umetnikih (Ume) 20. in 21. stoletja na Slovenskem. Lojze Perko | language = sl | publisher = Moderna galerija | location = Ljubljana | url = https://razume.mg-lj.si/umetnik.php?id=1518 | accessdate = 4. aprila 2025}}</ref> <ref name="AG">{{navedi splet | date = 2026 | title = About the Gallery | language = en | publisher = Galerija Velenje | location = Velenje | url = https://www.galerijavelenje.si/p/o-galeriji-velenje-1/about-the-gallery/ | accessdate = 6. avgusta 2026}}</ref> <ref name="21PLP">{{navedi splet | date = 10. november 2017 | title = V Cerknico se po več kot 40 letih vrača 21 slik Lojzeta Perka | language = sl | publisher = RTV Slovenija | location = Ljubljana | url = https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/v-cerknico-se-po-vec-kot-40-letih-vraca-21-slik-lojzeta-perka/437552 | accessdate = 6. avgusta 2026}}</ref> }} == Zunanje povezave == * {{leksikon.si|40}} {{painter-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] qvv4vvfiz7mk206tviqcgp039cqaaxg 0 182604 6731530 6581504 2026-08-05T17:33:34Z TadejM 738 +zp: nedeljski gost 6731530 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Robert Lešnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[avtomobilski oblikovalec]], * [[1971]], [[Limbuš]]. Robert Lešnik se je rodil leta 1971. Doma je iz [[Limbuš]]a. Po treh neuspešnih poizkusih, da bi se vpisal na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]], se je uspešno vpisal na [[Visoka tehniška šola Pforzheim|Visoko tehniško šolo v Pforzheimu]], [[Nemčija]]. Obvezno prakso je opravljal pri [[Volkswagen|Volkswagnu]], kjer so mu ponudili štipendijo, čez čas pa tudi redno zaposlitev. Leta 2005 se je z ženo začasno preselil v [[Kalifornija|Kalifornijo]]. Aprila 2007 se je zaposlil pri [[Kia Motors|Kii Motors]], ki jo je zapustil septembra leta 2009 in presedlal k [[Mercedes-Benz]]u, kjer je šef zunanjega oblikovanja. Trenutno živi in dela v [[ Stuttgart]]u.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.zurnal24.si/avtomobilska-industrija-je-na-pragu-revolucije/avto/59188 |title=arhivska kopija |accessdate=2008-07-19 |archive-date=2008-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080719195749/http://www.zurnal24.si/avtomobilska-industrija-je-na-pragu-revolucije/avto/59188 |url-status=dead }}</ref> Leta 2006 je prejel nagrado ''Oblikovalec leta 2006'', nagrado, ki jo podeljuje strokovna žirija prireditve ''Mesec oblikovanja''.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.egoxmass.com/oblikovanja/default.asp?ItemID=57&cid=3 |title=arhivska kopija |accessdate=2008-07-18 |archive-date=2011-07-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110710173109/http://www.egoxmass.com/oblikovanja/default.asp?ItemID=57&cid=3 |url-status=dead }}</ref> == Oblikovalski prispevki == * [[Volkswagen Concept C]], konceptni avtomobil za Eosa * [[Volkswagen Eos]], oblikovalska ekipa pod vodstvom [[Peter Schryer|Petra Schreyerja]], vodje Volkswagnovega oblikovalskega oddelka.<ref name="vortex">{{navedi splet | title = Geneva Auto Show 2004: Volkswagen Concept C | publisher = VWVortex, [[2. marec]] [[2004]], Jamie Vondruska | url = http://www.vwvortex.com/artman/publish/autoshows/article_690.shtml}}</ref> * [[Volkswagen Iroc]]<ref>http://www.avtomobilizem.com/forum/viewtopic.php?p=1015154&sid=73a1cf2b705eadbd592dd42bc3006aa3</ref>, konceptni avtomobil za Scirocca * [[Volkswagen Passat#Passat Mk6 (PQ46, 2005 – danes)|Volkswagen Passat, MK6]] * [[Volkswagen Scirocco]] * [[Mercedes B|Mercedes-Benz razred B]] * [[Mercedes GLA|Mercedes-Benz GLA]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.siol.net/avtomoto/novice/2013/08/lesnik_skica_mercedes_gla.aspx |title=Podpis Roberta Lešnika pod uradnima skicama novega mercedesa GLA |accessdate= |date=13.8.2013 |format= |work=Gregor Pavšič, www.siol.net }}</ref> * Mercedes-Benz razred C * Mercedes-Benz razred S (limuzina, kupe, Maybach, Pullman) * Mercedes-Benz GLC * Mercedes-Benz GLE (SUV in kupe) == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175059326 Robert Lešnik: Avtomobil ima neverjetno svetlo prihodnost]. Nedeljski gost (14. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lešnik, Robert}} [[Kategorija:Avtomobilski oblikovalci]] [[Kategorija:Slovenski industrijski oblikovalci]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Lešnik, Robert]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Lešnik, Robert]] 83sh9wkr0iqe5fk4fig647w6v5or6hk 0 182919 6731634 6639952 2026-08-06T00:55:41Z ~2026-32552-67 260877 /* Znani tuji nosilci priimka */ 6731634 wikitext text/x-wiki '''Kovačević''' (včasih pisan kot '''Kovačevič''') je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|86. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podathih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.430 oseb. Z njim so etimološko sorodni priimki [[Kovač (priimek)|Kovač]], [[Kovačič]] in [[Kovačec]]; na Slovenskem se pojavlja se tudi v poslovenjeni obliki [[Kovačevič]]. == Znani nosilci priimka v Sloveniji == *[[Irena Kovačević]], (filmska) igralka *[[Maj Kovačevič]] (*1990), košarkar *[[Marjan Kovačevič Beltram]] (*1949), radijski literarni urednik, pisatelj *[[Milan Kovačević (košarkar)|Milan Kovačević]] (*1996), košarkar *[[Mladen Kovačevič|Mladen <nowiki>''Jaje''</nowiki> Kovačevič]] (*1980), nogometaš *[[Nataša Kovačević]], dr.-kemičarka ([[Kolektor (podjetje)|Kolektor]]), inženirka leta 2021 *[[Nino Kovačević]] (1944—1994), grafični oblikovalec (hrvaškega rodu) *[[Rade Kovačević]] (1948—2023), kajakaški delavec (srbskega rodu) *[[Sabahudin Kovačevič]] (*1986), hokejist *[[Senad Kovačevič]] (*1981), hokejist == Znani tuji nosilci priimka == * [[Aleksa Kovačević]] (1910—1979), hrvaški (jugoslovanski predvojni) atlet * [[Aleksandar Kovačević]] (*1974), srbski šahovski velemojster * Aleksandar - [[Saša Kovačević]] (*1985), srbski kantavtor, pevec * [[Ante (Antun) Kovačević]] (1894—1975), hrvaški pedagog in humorist * [[Anto Kovačević]] (1952—2020), hrvaški politik, politični zapornik in filozof * [[Antun (Blaž) Kovačević]] (1738—1794), hrvaški general * [[Blagoje Kovačević]] (1900—1959), bosenski kirurg, akademik *[[Blažo Kovačević]] (1909—1981), črnogorski general *Bogoslav (Boško) Kovačević (1946—2023), srbski politik * [[Bojan Kovačević]], srbski arhitekt * [[Bosiljka Kovačević-Mijatović]] (1910—1993), hrvaška slikarka * [[Boško Kovačević]] (1946—2023), vojvodinski politik * [[Božidar Kovačević (književnik)]] (1902—1990), srbski pesnik, esejist in prevajalec, arhivist [[SANU]] * [[Božidar Kovačević (slikar)]] (1934—2010), srbski slikar * [[Božo Kovačević]] (*1955), hrvaški politik, diplomat in mednarodnopolitični analitik * [[Branislava Kovačević-Bojović]] (1905—1943), srbska operna pevka in publicistka * [[Branko Kovačević (slikar)]] (1911—1988), hrvaški slikar *[[Branko Kovačević (elektrotehnik)]] (*1951), srbski elektrotehnik, rektor Univerze v Beogradu *[[Branko Kovačević (športnik)]] (*1967), odbojkarski trener * [[Dane Kovačević]] (1856—1935), hrvaški etnograf (v Žumberku) * [[Darko Kovačević]] (*1973), srbski nogometaš * [[David Kovačević]] (1864—1937), hrvaški romanist in kulturni delavec * [[Desanka Kovačević]] (1925—2022), bosensko-srbska zgodovinarka in akademičarka * [[Dragica Kovačević-Häusler]] (1879—1974), hrvaška pianistka in klavirska pedagoginja * [[Dušan Kovačević]] (*1948), srbski dramatik in filmski scenarist * [[Dušanka Kovačević]] (1917—1985), bosenska (srbska) partizanka in političarka * [[Đuro Kovačević]] - Ajant (*1970), hrvaški atlet, "branitelj", vojni invalid in publicist * [[Edo Kovačević|Edo (Edmund) Kovačević]] (1906—1993), hrvaški slikar * [[Ferdinand Kovačević]] (1838–1913), hrvaški inženir in tehnični izumitelj (telegraf-duplex) * [[Ferdo Kovačević (slikar)]] (1870—1927), hrvaški slikar * [[Filip Kovačević (pesnik)]] (1859—1922), črnogorski pesnik * [[Filip Kovačević (politolog)]] (*1975), črnogorski politolog, publicist in aktivist * [[Frano Mate Kovačević]] (ok. 1794—po 1848), hrvaški ilirec in kulturni delavec * [[Gavrilo Kovačević]] (1765—1832), srbski pesnik * [[Hrvoje Kovačević]] (*1966), hrvaški arhitekt, filmski animator in pisatelj * [[Irena Kovačević-Hardi]] (*1944), vojvodinsko-rusinska pesnica * [[Iva Kovačević]], srbska teniška igralka * [[Ivan Kovačević (general)]] (1744—1799), hrvaški general * [[Ivan Kovačević (zgodovinar)|Ivan Kovačević]] (1920—1989), hrvaški zgodovinar (roj. v Krškem) * [[Ivanka Kovačević]] (1919—?), srbska anglistka, univ. profesorica * [[Ivica Kovačević]] (1904—1993), hrvaški boksar in trener * [[Jelena Kovačević|Jelena Kovačević]] (*1982), hrvaška grafičarka (končala ALU v Ljubljani) * [[Josip Kovačević (fitocenolog)]] (1910—1980), hrvaški kmetijski fitocenolog in herbolog * [[Josip Kovačević (književnik)]] (1936—2024), hrvaški pisatelj in dramatik *[[Jovan Kovačević]] (1903—1940), črnogorski komunist, član CK KPJ * [[Jovan Kovačević (arheolog)]] (1920—1988), srbski arheolog * [[Kalina Kovačević]], srbska igralka * [[Katalin Kovačević-Hegedüs]] (*1935), vojvodinska germanistka, profesorica starejše nemške književnosti * [[Kosta Kovačević]] (*1922), srbski teniški trener * [[Krešimir Kovačević]] (1913—1992), hrvaški muzikolog, glasbeni kritik in leksikograf * [[Krunoslav Kovačević]] (*1943), hrvaški kemik, vodja raziskav v Plivi * [[Ljubomir Kovačević]] (1848—1918), srbski zgodovinar in akademik * [[Mihailo Kovačević]] (1891—1961), srbsko-francoski igralec, literat in prevajalec *[[Milan Kovačević]], ime več oseb * [[Milomir Kovačević]] - Strašni, bosanskohercegovski/sarajevski fotograf * [[Milorad Kovačević]] (1930—2011), srbski (jugoslovanski) politik, diplomat, nevladni aktivist, publicist in akademik * [[Miloš Kovačević (jezikoslovec)|Miloš Kovačević]] (*1953), srbski jezikoslovec, univ. prof. * [[Miloš Kovačević (nogometaš)|Miloš Kovačević]] (*1991), črnogorsko-srbski nogometaš * [[Milovan Kovačević]] (1905—1946), hrvaški arhitekt * [[Mina Kovačević-Braude]] (1920—2013), jugoslovanska partizanka-prvoborka in prevajalka litovsko-judovskega rodu (žena generala [[Vojo Kovačević|Voja Kovačevića]]) * [[Mira Ovčačik-Kovačević]] (1909—2010), hrvaška etnologinja, restavratorka in konservatorka umetniških tekstilij * [[Miroslav Kovačević - Senjanin]] (1945—1975), hrvaški pesnik (čakavski, kajkavski, štokavski) in prevajalec * [[Mladen Kovačević]] (*1979), srbski filmski režiser * [[Nataša Kovačević]] (*1994), srbska košarkarica (brez noge) * [[Nenad Kovačević]] (*1980), srbski nogometaš * [[Neven Kovačević]] (1928—2020), hrvaški arhitekt, urbanist in prostorski planer (mdr. turističnih naselij) * [[Nikola Kovačević (politik)]] (1890—1964), črnogorski politik * [[Nikola Kovačević – Čudnovski]] (1894—1979), srbsko-vojvodinski revolucionar, udeleženec ruske oktobrske revolucije in državljanske vojne, španski borec... * [[Nikola Kovačević]] (*1983), srbski odbojkar * [[Oliver Kovačević]] (*1974), srbski nogometaš * [[Pavle Kovačević]] (*1940), srbski satirik * [[Pavao Kovačević]] (1919—1998), hrvaški pedolog * [[Petra Kovačević]] (*1994), hrvaška pevka * [[Predrag V. Kovačević]] (1904—1989), črnogorski kulturni in pomorski zgodovinar (Boka Kotorska) * [[Radomir Kovačević]] (1954—2006), jugoslovansko-(bosensko-)srbski judoist in trener * [[Sava Kovačević]] (1906—1943), črnogorski partizanski komandant in narodni heroj * [[Siniša Kovačević]] (*1954), srbski pisatelj, dramatik in dramaturg (prof. [[Dramaturg|dramaturgije]] v Bgd) * [[Slobodan Kovačević (kitarist)|Slobodan "Bodo" Kovačević]] (1946—2004), bosenski kitarist in skladatelj zabavne glasbe * [[Slobodan Kovačević (slikar)|Slobodan M. ("Slobo") Kovačević]] (*1947), bosensko-hrvaški popularni glasbenik in slikar *[[Srđan Kovačević]] (*1982), hrvaški filmski snemalec in režiser * [[Tomislav Kovačević]] (1945—2019), hrvaški pesnik (brat Miroslava) * [[Velimir Kovačević|Velimir (Veljko) Kovačević]] (1919—1941), srbski pesnik in revolucionar * [[Veljko Kovačević]] (1912—1994), črnogorski partizan, narodni heroj, general, vojaški zgodovinar in [[pisatelj]] * [[Vladimir "Vladica" Kovačević]] (1940—2016), srbski (jugoslovanski) nogometaš in trener * [[Vlatko (Vladimir, Vlado) Kovačević|Vlatko (Vlado) Kovačević]] (*1942), hrvaški (jugoslovanski) šahovski velemojster in publicist * [[Vojislav Kovačević]] (1924—1987), hrvaški psiholog in defektolog * [[Vojo Kovačević]] (1912—1997), črnogorski partizan in general, narodni heroj * [[Zoran Kovačević]] (1935—2025), vojvodinsko-srbski biokemik in akademik * [[Željko (Želislav) Kovačević]] (1893—1984), hrvaški entomolog in univ. profesor == Glej tudi == * priimek [[Kovačič]] * priimek [[Kovačić (priimek)|Kovačić]] * priimek [[Kovač (priimek)|Kovač]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kovačević}} {{priimek}} [[Kategorija:Priimki]] fgrli44xoo5uraii9vxwqwkkprjfcyx 0 187965 6731463 6700402 2026-08-05T16:17:06Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +nedeljski gost 6731463 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Aleš Valič''', [[Slovenci|slovenski]] gledališki, televizijski in filmski [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[6. april]] [[1955]], [[Ljubljana]]. Valič je eden najbolj prepoznavnih slovenskih dramskih in filmskih igralcev. Je dolgoletni bivši član ansambla [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|ljubljanske Drame]]<ref name=":0">{{Navedi splet |url=http://www.drama.si/ansambel/ales-valic.html |title=SNG Drama, Aleš Valič |accessdate=2008-10-06 |archive-date=2008-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080412023720/http://www.drama.si/ansambel/ales-valic.html |url-status=dead }}</ref> in profesor na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. Znan je tudi kot interpret umetniških besedil v radijskih in televizijskih oddajah. == Mladost in izobraževanje == Rodil se je v družini, ki je izhajala iz Primorske, odraščal je v Ljubljani. Že v otroštvu je bil član dramskih skupin, nato tudi na [[Gimnazija Bežigrad|Gimnaziji Bežigrad]], kjer je maturiral, in se nato leta 1973 vpisal na študij dramske igre in umetniške besede na ljubljanski [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]], kjer je študiral v letniku [[Polde Bibič|Poldeta Bibiča]].<ref>{{Navedi splet|title=ALEŠ VALIČ. Dekan Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Ljubljana|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/ale%C5%A1-vali%C4%8D-dekan-akademije-za-gledali%C5%A1%C4%8De-radio-film-in-televizijo-ljubljana|website=veza.sigledal.org|accessdate=2026-02-08|language=sl}}</ref> Študij je leta 1977 zaključil z vlogo Josipa Valiča v uprizoritvi ''Mostovi v Zambiji ali Nocoj bomo zidali'' Pavleta Lužana. Iz dramske igre je diplomiral leta 1978, iz umetniške besede pa leta 1979 pri [[Rudi Kosmač|Rudiju Kosmaču]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Aleš Valič|url=https://sigledal.org/geslo/Ale%C5%A1_Vali%C4%8D|website=Geslo|accessdate=2026-02-08|language=sl}}</ref> == Poklicna pot == Po zaključku študija se je zaposlil v Slovenskem stalnem gledališču Trst. Leta 1990 je postal član ansambla Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana.<ref name=":0" /> Tam je ostal do leta 2004.<ref name=":1" /> Ob tem od leta 1990 na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] deluje kot [[redni profesor]] predmeta umetniška beseda.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.agrft.uni-lj.si/o_akademiji/sodelavci/vis_ucitelji_sodelavci/2006082509155714 |title=Aleš Valič na spletni strani AGRFT |accessdate=2013-11-09 |archive-date=2013-11-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131109141829/http://www.agrft.uni-lj.si/o_akademiji/sodelavci/vis_ucitelji_sodelavci/2006082509155714 |url-status=dead }}</ref> Med letoma 2005 in 2011 je bil tudi [[dekan (šolstvo)|dekan]] te akademije, nekaj časa tudi prorektor Univerze v Ljubljani. Kljub delu na akademiji Valič še vedno sodeluje z gledališči po Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Aleš Valič – SNG|url=https://www.sng-mb.si/person/ales-valic/|accessdate=2026-02-08|language=slovene}}</ref> Uveljavil se je kot eden najbolj prepoznavnih slovenskih dramskih igralcev, s prepoznavnim globokim glasom izmojstren tudi interpret umetniških besedil v radijskih in televizijskih oddajah ter risankah. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, med najpomembnejšimi so: [[nagrada Prešernovega sklada]], tri [[Borštnikova nagrada|Borštnikove nagrade]], [[Severjeva nagrada]] ter [[Borštnikov prstan]] (2026). == Zasebno == Poročen je s Tejo Valič.<ref>{{Navedi splet|title=Aleš Valič o odnosu z ženo, vnukih in svojem skritem raju - Svet24.si|url=https://svet24.si/njena/estrada/traci/domaci/ales-valic-o-odnosu-z-zeno-vnukih-in-svojem-skritem-raju-1290254|website=Novice Svet24|accessdate=2026-02-08|language=sl}}</ref> Njegova sinova sta pokojni alpinist [[Miha Valič]] in igralec [[Matic Valič]]. == Filmografija == === Filmi === * [[Primer Feliks Langus ali Kako ujeti svobodo]] (1991, TV) === Serije === * ''[[Hotel Poldruga zvezdica|Hotel poldruga zvezdica]]'' (2005, [[RTV Slovenija]]) * ''[[Usodno vino]]'' (2016, [[POP TV]]) - vloga Gérarda Simoneta * ''[[Reka ljubezni]]'' (2017–2019, POP TV) - vloga Uroša Lekića * ''[[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]]'' (2020–2021, POP TV) - vloga Ivana Furlana * ''[[Skrito v raju]]'' (2024–2025, POP TV) - vloga Edvarda Steinerja == Igralska rodbina Valič== ===Potomci Aleksandra Valiča=== {| ! colspan="2" width="480px" |↓ [[Aleksander Valič]] ↓<br>(1919–2015) |- ! width=160px|<small>↓ njegov sin ↓</small> ! width=160px|<small>↓ njegov nečak ↓</small> |- | align=center style="border-top-width:5px"|↓ [[Iztok Valič]] ↓<br><small>(1950– )</small> | align=center style="border-top-width:5px"|↓ [[Dare Valič]] ↓<br><small>(1941–2023)</small> |- | bgcolor=#F5F5DC align=center style="border-top-width:3px"|[[Vid Valič]] <small>(1982– )</small><br> [[Domen Valič]] <small>(1984– )</small> | bgcolor=#F5F5DC align=center style="border-top-width:3px"|[[Nina Valič]] <small>(1973– )</small><br> [[Blaž Valič]] <small>(1974– )</small> |} ==Glej tudi== *[[seznam slovenskih igralcev]] ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * https://sigledal.org/geslo/Ale%C5%A1_Vali%C4%8D * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175230658 Aleš Valič, prejemnik Borštnikovega prstana: "PR po družabnih omrežjih močno deluje in treba je ostati pri zdravi pameti, da ohraniš vrednostni sistem kvalitete, ne pa všečkanja."]. Naši umetniki pred mikrofonom (19. junij 2026). RTV Slovenija. * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175148715 Aleš Valič, igralec: "Prepričan sem, da se v glasu čuti vse, kar igralec naredi."]. Naši umetniki pred mikrofonom (26. julij 2025). RTV Slovenija. * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175229124 Aleš Valič: Ni hujšega, kot da igralec čaka doma na ponudbo]. Nedeljski gost (14. junij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{Prejemniki Borštnikovega prstana}} {{normativna kontrola}} {{artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Valič, Aleš}} [[Kategorija:Rojeni leta 1955]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana]] l0fupus9bua9xj8jvbgj8dpsfv8owui 0 187991 6731628 6626747 2026-08-05T23:48:07Z ~2026-32552-67 260877 6731628 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Lev}} {{Osebno ime |name = Lev |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = moški |meaning = |region = latinsko ime |origin = Leonis |name day = 19. april, 10. november, 20.februar |related name = |fotonotes = }} '''Lev''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]], zlasti pri Rusih, tudi Slovencih in Čehih == Izvor imena == [[Ime]] je krajša različica imena [[Leon]] (oz. njegove variante [[Leo]]).<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Lev: 82.<ref>{{baza imen SURS|ime=Lev|spol=M}}</ref> Decembra 2019 je bilo v Sloveniji 328 moških oseb z imenom Lev. '''Znane osebnosti s tem imenom:''' * [[Lev Alburt]], rusko-ameriški šahist * [[Lev Arcimovič]], ruski fizik * [[Lev Arnštam]], ruski (sovjetski) filmski režiser * [[Lev Konstantinovič Atamanov|Lev Atamanov]], ruski (sovjetski) filmski režiser * [[Lev Baraškov]], ruski igralec in pevec popularne glasbe * [[Leon Bebler|Lev (Leon) B(a)ebler]], slovenski nordijski kombinatorec * [[Lev Dimitrijevič Beklemišev|Lev Beklemišev]], ruski matematik * [[Lev Berg]] (Leo S. Berg), ruski biogeograf, biolog, ihtiolog * [[Lev Borisov]], ruski igralec * [[Lev Bregant]], slovenski pediater * [[Lev Brunčko]], narodni delavec * [[Lev Centrih]], slovenski zgodovinar in sociolog * [[Andrej Cetinski]] - Lev, slovenski partizan, general in narodni heroj * [[Lev Vladimirovič Čerepnin|Lev Čerepnin]], ruski zgodovinar * [[Lavo Čermelj|Lavo (Leo, Lev) Čermelj]], slovenski narodni delavec, publicist in naravoslovec * [[Lev Dejč]] ([[Leo Deutsch]]), ruski marksist in revolucionar, predhodnik ruske socialdemokracije * [[Lev Detela]], slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec in publicist * [[Lev Durov]], ruski filmski igralec * [[Lev Furlan Nosan]], strojnik (letalstvo) * [[Lev Geržinič]], slovenski ekonomist * [[Lev Petrovič Gorkov|Lev Gorkov]], rusko-ameriški fizik * [[Lev Gumiljov]], ruski zgodovinar, etnolog, antropolog * [[Lev Emanujilovič Gurevič|Lev Gurevič]], ruski (sovjetski) astronom * [[Lev Gutman]], rusko-nemški šahist * [[Lev Jakubinski]], ruski literarni teoretik * [[Lev Jašin]], ruski (sovjetski) nogometaš * [[Lev Kamenjev]], ruski revolucionar in politik * [[Lev Karahan]], ruski revolucionar in sovjetski diplomat armenskega rodu * [[Lev Jefimovič Kerbel|Lev Kerbel]], ruski kipar * [[Lev Konstantinovič Knipper|Lev Knipper]], ruski skladatelj * [[Lev Abramovič Kofman]], rusko-kanadski kozmolog * [[Lev Konovalov|Lev Nikolajevič Konovalov]], ruski znanstvenik * [[Lev Kovačič]], slovenski partizan, družbenopolitični in društveni delavec * [[Lev Kreft]], slovenski filozof estetik, publicist in politik * [[Lev Vladimirovič Kulešov|Lev Kulešov]], ruski (sovjetski) filmski režiser * [[Lev Kulidžanov]], ruski (sovjetski) filmski režiser armenskega rodu * [[Lev Davidovič Landau|Lev Landau]], ruski (sovjetski) fizik * [[Lev Mihajlovič Levin|Lev Levin]], ruski (sovjetski) fizik * Lev Lifschitz/Lifšic, ruski (umetnostni zgodovinar), muzealec * [[Lev Nikolajevič Lipatov|Lev Lipatov]], ruski fizik * [[Lev Mihajlovič Lopatin|Lev Lopatin]] (1855–1920), ruski filozof in psiholog * [[Lev B Marn]], slovenski glasbenik * [[Lev T. Mastnak]] ([[Lev Mastnak Trobentar]]), slovenski dramaturg, scenarist, spletni urednik * [[Lev Maškov]], ruski igralec * [[Lev Matajc|Lev (Leo) Matajc]], slovenski pediater * [[Lev Mehlis]], sovjetski politik in politični komisar Rdeče armade med 2. sv.v. * [[Lev Menaše]], slovenski umetnostni zgodovinar * [[Lev Milčinski]], slovenski psihiater, akademik * [[Lev Mirski]], ruski režiser * [[Lev Vladimirovič Misovski|Lev Misovski]], ruski (sovjetski) fizik * [[Lev Modic]], slovenski publicist, politični delavec * [[Lev Nariškin]] * [[Lev Oborin]], ruski pianist * [[Lev Borisovič Okun|Lev Okun]], ruski (sovjetski) fizik * [[Lev Perfilov]], ruski igralec * [[Lev Petrovič Pitajevski|Lev Pitajevski]], rusko-italijanski fizik * [[Lev Poljakov]], ruski igralec * [[Lev Polugajevski]], ruski šahist * [[Lev Ponikvar]], glasbenik * [[Lev Ponomarjov]], ruski fizik, politični in družbeni aktivist (Memorial, Solidarnost) * [[Lev Semjonovič Pontrjagin|Lev Pontrjagin]], ruski (sovjetski) matematik * [[Lev Požar]], slovenski klinični psiholog, (skupinski) psihoterapevt * [[Lev Prchala]], slovaški politik * [[Lev Predan Kowarski]], slovenski filmski snemalec, gledališčnik? * [[Lev Premru]], slovenski kemik in farmacevtski gospodarstvenik * [[Lev Prigunov]], ruski igralec in slikar * [[Lev Psahis]], izraelski šahist ruskega porekla * [[Lev Pupis]], slovenski saksofonist * [[Lev Nikitovič Puškarev]]/Puškarjov, ruski zgodovinar (1918-2019) * [[Lev Razgon]] (1908-1999), ruski sovjetski novinar, pisatelj, politični zapornik in borec za človekove pravice * [[Lev Semjonovič Rubinstein|Lev Rubinstein]]/Rubinštajn (1947-2024), ruski pesnik * [[Lev Rudnev]], ruski (sovjetski) arhitekt * [[Leon Rupnik|Lev Rupnik]], slovenski kolaboracionistični general in politik * [[Lev Rus]], zmagovalec v deklamiranju decimalk števila π  pri nas (2019-državni rekord 3333 decimalk) * [[Lev Iljič Rusinov]], ruski sovjetski fizik * [[Lev Aleksandrovič Rusov]], ruski slikar, grafik, kipar * [[Lev Nikolajevič Seravin]] * [[Lev Skrbenský z Hříště|Lev Skrbenský]], češki kardinal * [[Lev Smirnov]], predsednik Vrhovnega sodišča Sovjetske zveze * [[Lev L. Spiro]], ameriški filmski in TV režiser * [[Lev Sverdlin]], ruski igralec * [[Lev Svetek]], slovenski pesnik, pravnik, partizan * [[Leo Šavnik|Lev (Leo) Šavnik]], slovenski kirurg, onkolog * [[Lev Vladimirovič Ščerba|Lev Ščerba]], ruski jezikoslovec * [[Levin Šebek|Lev(in) Šebek]], slovenski psiholog * [[Lev Izakovič Šestov|Lev Šestov]], ruski filozof * [[Lev Šlosberg]], ruski opozicijski politik in aktivist * [[Lev Genrihovič Šnireljman|Lev Šnireljman]], ruski (sovjetski) matematik * Leon (Lev) Štorman, slovenski pripovednik * [[Lev Šubnikov]], ruski sovjetski fizik, žrtev stalinističnih čistk * [[Lev Aleksandrovič Švarc|Lev Švarc]], ruski (sovjetski) skladatelj * [[Lev Aslanovič Tarasov|Lev Tarasov]] (armensko ''Levon Teresjan'' /franc. ps. [[Henri Troyat]]), francoski pisatelj armensko-ruskega porekla * [[Lev Tarasov]] (1927-2003), ruski sovjetski nogometaš * [[Lev Vasiljevič Tarasov]] (1934-), ruski fizik in pedagog * [[Lev Tihomirov]], ruski sovjetski politik * [[Lev Termen]]/[[Teremin|Leon T(h)eremin]], glasbeni izumitelj ruskega rodu * [[Lev Tihomirov]], prvotno ruski revolucionar, ki je postal eden vodilnih konservativnih mislecev * [[Lev Tolstoj]], ruski pisatelj in mislec * [[Lev Trocki]], ruski revolucionar in politik * [[Ferdinand Lev Tuma]] (1883—1961), slovenski zavarovalni strokovnjak in publicist * [[Lev Vaidman]], rusko-izraelski fizik * [[Lev Vidmar]], slovenski teoretični fizik * [[Lev Vigotski]], ruski razvojni psiholog * [[Lev Aleksejevič Voronin]], ruski sovjetski politik * [[Lev Genadijevič Voronin]], ruski rokometaš * [[Lev Zajkov]], ruski sovjetski politik * [[Lev Žurbin]], ruski skladatelj == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je ime Lev skupaj z Leonom; [[god]] praznuje 20.februarja, [[19. april]]a ali [[10. november|10. novembra]].<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na L]] *[[Hotel Lev]] *priimke [[Levi]], [[Levi]], [[Levy]], [[Lévy]], [[Löwy]] itd. == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] gwkts1e2juntjgge5rig9boygqfqw1q 0 194687 6731466 6582693 2026-08-05T16:19:58Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +nedeljski gost 6731466 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Andrej Košak''', [[Slovenci|slovenski]] [[filmski režiser]] in [[scenarist]], * [[16. junij]] [[1965]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Diplomiral je na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]], smer režija. Po končanem študiju je sodeloval z [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] kot samostojni sodelavec in režiral več kot 500 oddaj (med njimi ''Videošpon'', ''Studio City'' idr.),[[videospot]]ov ter oglasov. Njegov prvi celovečerec je bil film ''[[Outsider]]'' leta 1997, za katerega je napisal tudi scenarij in je do danes tretji najbolj gledani slovenski igrani film vseh časov.<ref>(7.7.2008) [http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=44937 Lestvica gledanosti (1992-2007)]. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 14.12.2008.</ref> Leta 2002 je izšel njegov drugi film ''[[Zvenenje v glavi (film)|Zvenenje v glavi]]'', pri katerem je bil režiser, koscenarist, montažer in producent. Leta 2004 je soustanovil [[Politik|politično]] društvo [[Forum 21]].<ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/ustanovili-forum-21.html 24ur.com - Ustanovili Forum 21]</ref> ==Režirani filmi== * ''Akademija'' (1987), študijski dokumentarni film * ''Emil'' (1988), študijski dokumentarni film * ''Spirit of action'' (1990), študijski igrani film * ''[[Outsider]]'' (1997), celovečerni igrani film * ''[[Zvenenje v glavi (film)|Zvenenje v glavi]]'' (2002), celovečerni igrani film * ''[[Stanje šoka]]'' (2011), celovečerni igrani film * ''[[Vsi proti vsem]]'' (2020), celovečerni igrani film ==Viri== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://andrejkosak.blog.siol.net/ Košakov blog] * [http://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/oseba/2078/andrej-kosak/ Andrej Košak] - profil na straneh Filmskega centra * {{IMDb-ime|0466892}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175223857 Andrej Košak: Nekoč si imel eno partijo, zdaj jih imaš sedem]. Nedeljski gost (24. maj 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{Andrej Košak}} {{normativna kontrola}} {{artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Košak, Andrej}} [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski scenaristi]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Člani Foruma 21]] l8kmr0xhwfucbpmgoew3y3yjo5zpry8 0 196216 6731509 6703840 2026-08-05T17:07:27Z TadejM 738 odstranil [[Kategorija:Diplomiranci Akademije likovnih umetnosti Sarajevo]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6731509 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Zora Stančič''' (Stančić), [[Slovenci|slovenska]] [[vizualna umetnica]], * [[10. marec]] [[1956]], [[Štrbe]], [[Bosna in Hercegovina]]. == Življenje in delo == Osnovno in srednjo šolo je končala v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Diplomirala je leta [[1984]] na [[Akademija likovnih umetnosti Sarajevo|Akademiji za likovno umetnost]] v [[Sarajevo|Sarajevu]]. Leta 1990 je končala še grafično specialko na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]]. Študijsko se je izpopolnjevala v Parizu, na Dunaju, v [[Združene države Amerike|ZDA]] in na Češkem. Njena dela so v stalnih zbirkah v [[Albertina, Dunaj|Albertini]] na [[Dunaj]]u, v [[Fond National d’Art Contemporain]] v [[Pariz]]u, v [[Moderna galerija|Moderni galeriji]] v Ljubljani in v [[Jane Voorhees Zimmerli Art Museum]] v [[New Brunswick, New Jersey|New Brunswicku]] v [[New Jersey]]ju, [[Združene države Amerike|ZDA]]. Med letoma 1992 in 1999 je bila likovna urednica kulturnega časopisa ''[[Razgledi]]''. Je redna profesorica za grafiko na [[ALU]]O v Ljubljani. Spada med najbolj samosvoje in prepoznavne slovenske vizualne umetnice. Sodeluje tudi na drugih področjih, kot so [[arhitektura]], [[oblikovanje]], [[film]]. Živi in dela v Ljubljani. Leta 2016 je prejela [[Župančičeva nagrada|Župančičevo nagrado]].<ref name="Župančičeva nagrada">{{navedi splet|url= http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/priznanja-mol/zupanciceva-nagrada/zupancicevi-nagrajenci-1965-2005/|title= Imenski seznam Župančičevih nagrajencev 1965 - 2016|accessdate= 10. 11. 2016|archive-date= 2016-11-10|archive-url= https://web.archive.org/web/20161110235401/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/priznanja-mol/zupanciceva-nagrada/zupancicevi-nagrajenci-1965-2005/|url-status= dead}}</ref> === Zasebno === Njen partner je režiser [[Damjan Kozole]] in imata sina.<ref>{{Navedi splet|title=Znane Slovenke, ki imajo mlajše partnerje|url=https://odkrito.svet24.si/clanek/cence/znane-slovenke-ki-imajo-mlajse-partnerje-775105|website=Odkrito.si.si|accessdate=2021-04-17|language=sl|date=3. maj 2020|archive-date=2021-04-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210417142640/https://odkrito.svet24.si/clanek/cence/znane-slovenke-ki-imajo-mlajse-partnerje-775105|url-status=dead}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20170516031513/http://www.zorastancic.com/ Zora Stančič, uradna stran (arhivirano na web.archive.org)] * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175009206 Zora Stančič, prejemnica nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo]. Naši umetniki pred mikrofonom (16. december 2023). RTV Slovenija. {{Župančičevi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}}{{Artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Stančič, Zora}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski umetniki]] [[Kategorija:Bosanski Slovenci]] [[Kategorija:Magistrirali na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] 2k6ybb0h0juehbxqrrvdpgtl872ib32 6731510 6731509 2026-08-05T17:08:17Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +nedeljski gost 6731510 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Zora Stančič''' (Stančić), [[Slovenci|slovenska]] [[vizualna umetnica]], * [[10. marec]] [[1956]], [[Štrbe]], [[Bosna in Hercegovina]]. == Življenje in delo == Osnovno in srednjo šolo je končala v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Diplomirala je leta [[1984]] na [[Akademija likovnih umetnosti Sarajevo|Akademiji za likovno umetnost]] v [[Sarajevo|Sarajevu]]. Leta 1990 je končala še grafično specialko na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani]]. Študijsko se je izpopolnjevala v Parizu, na Dunaju, v [[Združene države Amerike|ZDA]] in na Češkem. Njena dela so v stalnih zbirkah v [[Albertina, Dunaj|Albertini]] na [[Dunaj]]u, v [[Fond National d’Art Contemporain]] v [[Pariz]]u, v [[Moderna galerija|Moderni galeriji]] v Ljubljani in v [[Jane Voorhees Zimmerli Art Museum]] v [[New Brunswick, New Jersey|New Brunswicku]] v [[New Jersey]]ju, [[Združene države Amerike|ZDA]]. Med letoma 1992 in 1999 je bila likovna urednica kulturnega časopisa ''[[Razgledi]]''. Je redna profesorica za grafiko na [[ALU]]O v Ljubljani. Spada med najbolj samosvoje in prepoznavne slovenske vizualne umetnice. Sodeluje tudi na drugih področjih, kot so [[arhitektura]], [[oblikovanje]], [[film]]. Živi in dela v Ljubljani. Leta 2016 je prejela [[Župančičeva nagrada|Župančičevo nagrado]].<ref name="Župančičeva nagrada">{{navedi splet|url= http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/priznanja-mol/zupanciceva-nagrada/zupancicevi-nagrajenci-1965-2005/|title= Imenski seznam Župančičevih nagrajencev 1965 - 2016|accessdate= 10. 11. 2016|archive-date= 2016-11-10|archive-url= https://web.archive.org/web/20161110235401/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/priznanja-mol/zupanciceva-nagrada/zupancicevi-nagrajenci-1965-2005/|url-status= dead}}</ref> === Zasebno === Njen partner je režiser [[Damjan Kozole]] in imata sina.<ref>{{Navedi splet|title=Znane Slovenke, ki imajo mlajše partnerje|url=https://odkrito.svet24.si/clanek/cence/znane-slovenke-ki-imajo-mlajse-partnerje-775105|website=Odkrito.si.si|accessdate=2021-04-17|language=sl|date=3. maj 2020|archive-date=2021-04-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210417142640/https://odkrito.svet24.si/clanek/cence/znane-slovenke-ki-imajo-mlajse-partnerje-775105|url-status=dead}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20170516031513/http://www.zorastancic.com/ Zora Stančič, uradna stran (arhivirano na web.archive.org)] * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175009206 Zora Stančič, prejemnica nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo]. Naši umetniki pred mikrofonom (16. december 2023). RTV Slovenija. * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175122439 Zora Stančič: Sem vizualna umetnica, vendar je moj medij grafika]. Nedeljski gost (6. april 2025). Val 202 (RTV Slovenija). {{Župančičevi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}}{{Artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Stančič, Zora}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski umetniki]] [[Kategorija:Bosanski Slovenci]] [[Kategorija:Magistrirali na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] epyukxspwi7d0soedywdofa7npqump9 0 196904 6731664 5863741 2026-08-06T06:21:43Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6731664 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | medaltemplates= {{MedalCountry | {{HUN}}}} {{MedalSport | [[veslanje]]}} {{Srebrna medalja| [[Poletne olimpijske igre 1968|1968 Mexico City]]|[[Veslanje na Poletnih olimpijskih igrah 1968|četverec brez krmarja]]}} }} '''Zoltán Melis''', [[madžari|madžarski]] [[veslač]], * [[11. september]] [[1947]], [[Budimpešta]], [[Madžarska]], † [[avgust]] [[2026]]. Melis je za [[Madžarska|Madžarsko]] nastopil na [[Poletne olimpijske igre 1968|Poletnih olimpijskih igrah 1968]] v [[Mexico City]]ju in na [[Poletne olimpijske igre 1972|Poletnih olimpijskih igrah 1972]] v [[München|Münchnu]]. Na igrah leta 1968 je bil član madžarskega [[četverec brez krmarja|četverca brez krmarja]], ki je osvojil [[srebrna medalja|srebrno medaljo]]. Leta 1972 je veslal v [[osmerec (čoln)|osmercu]], ki je bil takrat sedmi. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o veslaču}} {{DEFAULTSORT:Melis, Zoltan}} [[Kategorija:Madžarski veslači]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Madžarsko]] [[Kategorija:Veslači Poletnih olimpijskih iger 1968]] [[Kategorija:Veslači Poletnih olimpijskih iger 1972]] [[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Madžarsko]] 5s4r93yziaqttjbgyrm36kvblg9x37t 0 197313 6731524 6692001 2026-08-05T17:26:45Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ čiščenje; +zp: nedeljski gost 6731524 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Kozma Ahačič |death_place=| image = | caption = Kozma Ahačič oktobra 2007 v [[Trst]]u. | birth_date =<!-- WD --> | birth_place =<!-- WD --> |death_date=| occupation = }} '''Kozma Ahačič''', [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]] in [[literarni zgodovinar]], * [[27. april]] [[1976]], [[Kranj]].<ref>{{Navedi splet|title=Dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec: Nerazumljive besede so ljudi v koronakrizi vznemirjale|url=https://www.dnevnik.si/kultura/knjiga/dr-kozma-ahacic-jezikoslovec-nerazumljive-besede-so-ljudi-v-koronakrizi-vznemirjale-2215262/|website=www.dnevnik.si|date=2020-09-25|accessdate=2025-07-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kozma Ahačič: »Nekateri politiki se v svojih objavah dobesedno sramotijo z neznanjem slovenščine«|url=https://www.druzina.si/clanek/kozma-ahacic-nekateri-politiki-se-v-svojih-objavah-dobesedno-sramotijo-z-neznanjem-slovenscine|website=Družina|accessdate=2025-07-12|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> ==Življenje in delo== Osnovno šolo je obiskoval v [[Osnovna šola Križe|Križah]] pri [[Tržič]]u in v [[Škofja Loka|Škofji Loki]]. Leta 1995 je maturiral na [[Gimnazija Poljane|Gimnaziji Poljane]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], leta 2002 pa je diplomiral na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] (A-slovenski jezik in književnost, A-latinski jezik in književnost). Zaključil je tudi dva letnika [[Srednja glasbena in baletna šola v Ljubljani|Srednje glasbene in baletne šole]] v Ljubljani ([[kitara]]). V šolskem letu 2002/2003 je vpisal podiplomski magistrski študij [[slovenščina|slovenskega jezika]] in [[slovenska književnost|književnosti]], leta 2007 pa je tam tudi doktoriral z disertacijo ''Misel o jeziku in književnosti pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja''. Od 2. letnika fakultete dalje je ob študiju poučeval [[latinščina|latinščino]] na [[Gimnazija Škofja Loka|Gimnaziji Škofja Loka]], od leta 2003 pa je zaposlen na [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša]] [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]] – najprej kot mladi raziskovalec, zdaj pa kot znanstveni svetnik in predstojnik (od oktobra 2018). Je vodja programske skupine [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|Inštituta]] in vodi pripravo ''Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja''. Izvedel je podoktorski projekt ''Jezikoslovnozgodovinske in sociolingvistične značilnosti misli o jeziku na Slovenskem med letoma 1607 in 1758'', vodil projekte ''Vključitev izbranih slovnic slovenskih avtorjev v mednarodno bazo CTLF – Corpus de textes linguistiques fondamentaux in priprava portala slovenskih slovnic in pravopisov,'' ''Zgodovinski slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja – 1. zvezek'' in ''Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov'', trenutno pa vodi projekt ''Spletni portal Franček, Jezikovna svetovalnica za učitelje in Šolski slovar slovenskega jezika''. Je sourednik revije ''[[Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies]]'' in član uredniškega odbora revije ''[[Jezikoslovni zapiski]]'', ki izhaja na Inštitutu. Uredil je spise o zgodovini slovenskega knjižnega jezika [[Breda Pogorelec|Brede Pogorelec]] in kritične izdaje več del [[Primož Trubar|Primoža Trubarja]]. Je pobudnik in urednik spletnih portalov Fran, na katerem so dostopni vsi pomembnejši slovarji slovenskega jezika, ter Slovenske slovnice in pravopisi. Od leta 2016 je redni član ustanove L’Institut d’études slaves v Parizu. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja z vprašanji zgodovine jezikoslovja in slovničarstva, historične sociolingvistike, [[prevajalstvo|prevajalstva]], [[retorika|retorike]] ter s koncepti [[umetni jezik|umetnih jezikov]]. O pesniškem opusu [[Jovan Vesel Koseski|Jovana Vesela Koseskega]] je izdal svojo prvo monografijo (2007). Njegova druga monografija, ki je nastala na podlagi doktorske disertacije, nosi naslov ''Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem'' (2007). Vsebino te monografije nadaljuje monografija ''Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba'' (2012). V angleščini je izšla monografija ''The History of Linguistic Thought and Language Use in 16th Century Slovenia'' (2014). Trubarjevem letu 2008 je pripravil izdajo [[Primož Trubar|Primoža Trubarja]] za mlade ''Primož Trubar.doc'' in prevod Trubarjevega ''Abecednika'' v sodobni slovenski jezik. Naslednje leto je sledila kritična izdaja ''Katekizma'', leta 2014 pa kritična izdaja ''Cerkovne ordninge''. Leta 2021 je izdal monumentalno delo [https://www.mladinska-knjiga.si/statiinuobstati Stati inu obstati: prvih petdeset slovenskih knjig] v bibliofilski izdaji. Delo opisuje vse slovenske knjige od prve, ''Katekizma'' Primoža Trubarja iz leta 1550, do petdesete, ''Thesaurus polyglottus'' Hieronima Megiserja iz leta 1603. Vsaka knjiga je predstavljena s fotografijami, posnetimi po knjižnicah po celotni Evropi, in z opisom, ki vsebuje tudi okoliščine nastanka knjige, zgoščen opis vsebine knjige, jezikovne, literarne in kulturnozgodovinske zanimivosti, popisani pa so tudi ohranjeni izvodi vsake knjige (avtor jih je pri snovanju dela našel skoraj 30). Leta 2024 bo delo izšlo v dostopnejši izdaji.<ref>{{Navedi splet|title=Stati inu obstati {{!}} Mladinska knjiga|url=https://www.mladinska-knjiga.si/statiinuobstati|website=www.mladinska-knjiga.si|accessdate=2024-06-21|language=sl|archive-date=2024-06-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20240621164743/https://www.mladinska-knjiga.si/statiinuobstati|url-status=dead}}</ref> Od oktobra 2014 predava na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Od februarja 2007 do septembra 2017 je predaval na [[Fakulteta za humanistiko v Novi Gorici|Fakulteti za humanistiko]] v [[Nova Gorica|Novi Gorici]] (od 2015 kot izredni profesor), od aprila 2008 do junija 2013 pa na Oddelku za prevajalstvo [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]] v Ljubljani. V poletnem semestru študijskega leta 2010/2011 je predaval zgodovino slovenskega jezika kot gostujoči profesor na [[Univerza v Celovcu|Alpen-Adria-Universität]] v Celovcu v Avstriji. Med decembrom 2023 in majem 2024 je bil v. d. dekana Podiplomske šole ZRC SAZU. Bil je vodja Strokovne komisije za slovenski jezik pri [[Ministrstvo za|Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport]] (od avgusta 2012 do avgusta 2013), njen član pa od leta 2019 do zdaj. Med letoma 2009 in 2011 je bil član skupine za jezik ''Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji''. Od leta 2011 do 2013 je bil član ''Področne predmetne komisije za slovenski jezik'' na [[Zavod Republike Slovenije za šolstvo|ZRSŠ]] ter član strokovnega sveta Ustanove patra Stanislava Škrabca, od leta 2014 je član ''Razvojne predmetne skupine za slovenski jezik'' na [[Zavod Republike Slovenije za šolstvo|ZRSŠ]], od leta 2023 član ''Predmetne kurikularne komisije za slovenski jezik'' na ZRSŠ, v okviru katere pripravlja tudi nov učni načrt za slovenski jezik, od leta 2020 do 2023 pa je bil član ''Strokovnega sveta za splošno izobraževanje''. Bil je član programskega odbora simpozijev ''Obdobja 28, 30'' in 34, 7., 8. in 9. ''Škrabčevih dnevov'' ter tajnik simpozija ''Slovenski knjižni jezik v 16. stoletju''. Leta 2024 je vodil organizacijo 20. mednarodne konferenece združenja [https://www.efnil.org EFNIL] (Evropska federacija nacionalnih inštitucij za jezik), v okviru katere je potekal tudi velik dogodek ''Združeni v jezikih'' v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Je avtor idejne zasnove in soavtor učbeniškega kompleta [https://www.ucimte.com/?q=node/448 Moč jezika 1–4]. Za srednješolski učbenik Govorica jezika je napisal poglavje o zgodovini slovenskega jezika in sociolingvistiki. Leta 2017 je izdal slovenski slovnici za osnovne in za srednje šole ''Kratkoslovnica'' in ''Slovnica na kvadrat'', za kateri je prejel priznanje jabolko navdiha, istega leta pa je prejel tudi Zlati znak ZRC SAZU. Postal je Delova osebnost leta in bil uvrščen na 25. mesto lestvice najvplivnejših Slovencev. 2020 je dobil [[Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]]. Aktiven je tudi kot pesnik, libretist, scenarist, za časnik [[Delo (časopis)|Delo]] pa od leta 2018 piše redne kolumne. Od leta 2020 je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]. == Nagrade in priznanja == Prejel je naslednje nagrade in priznanja: * Mednarodna [[Pretnarjeva nagrada]] (2023) – ambasador slovenskega jezika. * [[Zoisova nagrada]] (2020) za raziskovanje slovenske jezikovne preteklosti in sedanjosti ter inovativne predstavitve znanstvenih dosežkov različnim uporabnikom. *Nominacija za [[Rožančeva nagrada|Rožančevo nagrado]] za knjigo Kozmologija. *[[Delova osebnost leta]] 2017.<ref>https://www.delo.si/novice/delovaosebnost/zmaga-jezikoslovnemu-junaku.html, vpogled 4. 1. 2017.</ref> * Trubarjeva plaketa za dolgoletno sodelovanje pri vrednotenju slovenskega protestantizma in širjenje dobrega imena Evangličanske cerkve AV v Republiki Sloveniji (2017) * [[Jabolko navdiha]] za slovnici Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat (priznanje predsednika Republike Slovenije, 2017). * Zlati znak [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]] za odmevne znanstvene rezultate s področja zgodovine slovenskega jezikoslovja in vsebinsko ter oblikovno zamisel portala ''Fran'' (2017). * Ime meseca marca na Valu 202 (2017). * Ime meseca oktobra na Valu 202 (2016). * [[Zlata hruška]] za knjigo ''Jezični možje: zgodba o slovenskem jeziku'' (2015). * [[Trubarjevo priznanje]] za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne dediščine, ki ga podeljuje [[Narodna in univerzitetna knjižnica]] v Ljubljani (3. 11. 2014). * Velika nagrada Slovenskega knjižnega sejma: Posebno priznanje Slovenskega knjižnega sejma za elektronsko knjigo leta 2014: spletna stran www.fran.si (kot urednik), Slovenski knjižni sejem v Ljubljani (31. 11. 2014). * [[Zlata hruška]] za knjigo ''Primož Trubar.doc'' (2008). * Štipendija [[Ustanova patra Stanislava Škrabca|Ustanove patra Stanislava Škrabca]] (2004). == Pomembnejša knjižna dela == * 2025: ''KA. Eseji 2020-2025. Ljubljana:'' Cankarjeva založba, 2025. * 2021''. Stati inu obstati: Prvih petdeset slovenskih knjig''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2021. * 2020''. Kozmologija.'' NM, Goga, 2020. *2017''. Kratkoslovnica: slovenska slovnica za osnovno šolo''. Ljubljana: Rokus Klett, 2017. [COBISS.SI-ID 289028096] * 2017. ''Slovnica na kvadrat: slovenska slovnica za srednjo šolo''. Ljubljana: Rokus Klett, 2017. [COBISS.SI-ID 289028608] * 2015. ''Jezični možje: zgodba o slovenskem jeziku''. Ljubljana: Rokus Klett, 2015. [COBISS.SI-ID 21725237]  * 2014. ''Primož Trubar: Cerkveni red (1564): znanstvenokritična izdaja dela Cerkovna ordninga z znotrajjezikovnim prevodom v sodobni slovenski knjižni jezik'', (Zbirka Trubar v sodobnem jeziku, zv. 3). Ljubljana: Založba ZRC. 558 str. [COBISS.SI-ID 275600384] * 2014''. The history of linguistic thought and language use in 16th century Slovenia''. Frankfurt am Main [etc.]: P. Lang. 329 str. [COBISS.SI-ID 36854573] * 2012. ''Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem : katoliška doba (1600-1758)'', (Zbirka Linguistica et philologica, 28). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 278 str., ilustr. <nowiki>ISBN 978-961-254-378-5</nowiki>. [COBISS.SI-ID 262477056] * 2011. Kozma Ahačič, Andreja Legan Ravnikar, Majda Merše, Jožica Narat, France Novak: ''Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja''. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 641 str. [COBISS.SI-ID 254810112] * 2011. Ti si čarovnica, jaz sem grobar: pesmi. Ljubljana, Celje: Društvo Mohorjeva družba, Celjska Mohorjeva založba. * 2009. ''Primož Trubar: Katekizem (1550): v sodobni knjižni slovenščini''. Slovenj Gradec: Združenje Trubarjev forum. 278 str. [COBISS.SI-ID 247318272] * 2008. ''Abecednik (1550) prevod v sodobni jezik'', (Zbirka Trubar v sodobnem jeziku, zv. 1). Slovenj Gradec: Združenje Trubarjev forum. 56 str.[COBISS.SI-ID 241235456] * 2008. ''Primož Trubar.doc : za domišljijsko potovanje in domače branje (izbor odlomkov iz del Primoža Trubarja)''. Ljubljana: Rokus Klett. 158 str.[COBISS.SI-ID 238048768] * ''2007. Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem : protestantizem'', (Zbirka Linguistica et philologica, 18). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 416 str. [COBISS.SI-ID 234826496] * 2006. ''Izvirne slovenske pesmi Jovana Vesela Koseskega : vsebinski opis, okoliščine nastanka, pregled ocen, jezik, tekstnokritični aparat ter diplomatični in kritični prepis pesmi 1818-1852'', (Slavistična knjižnica, 9). Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2006. 195 str., tabele. <nowiki>ISBN 961-91015-6-1</nowiki>. <nowiki>ISBN 978-961-91015-6-8</nowiki>. [COBISS.SI-ID 229450496] ==Literarno delo== Leta 1991 je izdal pesniško zbirko ''Skodelice iz vodnjaka misli''. Leta 2011 je izšla pesniška zbirka [[Ti si čarovnica, jaz sem grobar]]. Leta 2015 je skupaj z ilustratorjem [[Jaka Vukotič|Jakom Vukotičem]] pripravil slikanico o zgodovini slovenskega jezika ''Jezični možje: zgodba o slovenskem jeziku''. Leta 2020 je izdal knjigo esejev ''Kozmologija'', ki je naletela na dober kritiški odmev in je bila med nominiranci za [[Rožančeva nagrada|Rožančevo nagrado]], 2025 pa še zbirko esejev (kolumen) z naslovom KA. ==Bibliografija == [http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y20170310094947-A11343203.html Cobiss] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170312082711/http://izumbib.izum.si/bibliografije/Y20170310094947-A11343203.html |date=2017-03-12 }}. == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih jezikoslovcev]] *[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] *[[Ti si čarovnica, jaz sem grobar]] ==Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175078966 Kozma Ahačič: Ljudje smo si knjižni jezik ustvarili zato, da bi nam bilo lažje]. Nedeljski gost (13. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). {{commons}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ahačič, Kozma}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski libretisti]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Novi Gorici]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Trubarjevi nagrajenci]] hnhd0qsh90b55fl8lf2cqi4v8i2xoqz 0 207891 6731723 6584454 2026-08-06T09:01:28Z Engelbert 76895 pp, pnp 6731723 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Ivan Milutinović |nickname= |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch= [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears=1941–1944 |rank=[[Generallajtnant]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Ivan Milutinović - Milutin''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[komunist]], [[revolucionar]], [[prvoborec]], [[partizan]], [[narodni heroj]], * [[27. september]] [[1901]], [[Stijena, Črna gora]], † [[23. oktober]] [[1944]], [[Donava]] pri [[Beograd]]u. == Življenjepis == Diplomiral je na [[Pravna fakulteta v Beogradu|beograjski Pravni fakulteti]]. Leta 1923 je postal član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]. Večkrat je bil zaprt zaradi revolucionarnega delovanja. Med vojno je bil na visokih partijsko-političnih položajih. Bil je član Politbiroja [[CK KPJ]], Vrhovnega štaba [[NOV in POJ]] in [[NKOJ]] (pooblaščenec za narodno gospodarstvo ter namestnik pooblaščenca za finance). Smrtno se je ponesrečil se je pri prehodu Donave, ko je naletel na plavajočo mino. Mesto [[Berane]] v črnogorskem delu [[Sandžak|Sandžaka]] se je v letih 1949 do 1992 po njem imenovalo [[Ivangrad]]. == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 5, str. 469. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Milutinović, Ivan}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski pravniki]] [[Kategorija:Črnogorski politiki]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Narodni heroji]] d6glkysswmaihh5267kjnl8n5jyevqf 6731725 6731723 2026-08-06T09:07:40Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Nosilci reda Kutuzova]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6731725 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Ivan Milutinović |nickname= |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch= [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears=1941–1944 |rank=[[Generallajtnant]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Ivan Milutinović - Milutin''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[komunist]], [[revolucionar]], [[prvoborec]], [[partizan]], [[narodni heroj]], * [[27. september]] [[1901]], [[Stijena, Črna gora]], † [[23. oktober]] [[1944]], [[Donava]] pri [[Beograd]]u. == Življenjepis == Diplomiral je na [[Pravna fakulteta v Beogradu|beograjski Pravni fakulteti]]. Leta 1923 je postal član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]. Večkrat je bil zaprt zaradi revolucionarnega delovanja. Med vojno je bil na visokih partijsko-političnih položajih. Bil je član Politbiroja [[CK KPJ]], Vrhovnega štaba [[NOV in POJ]] in [[NKOJ]] (pooblaščenec za narodno gospodarstvo ter namestnik pooblaščenca za finance). Smrtno se je ponesrečil se je pri prehodu Donave, ko je naletel na plavajočo mino. Mesto [[Berane]] v črnogorskem delu [[Sandžak|Sandžaka]] se je v letih 1949 do 1992 po njem imenovalo [[Ivangrad]]. == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 5, str. 469. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Milutinović, Ivan}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski pravniki]] [[Kategorija:Črnogorski politiki]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Nosilci reda Kutuzova]] i37kuxhjnaemtsikt3y69i3zzam1in4 6731726 6731725 2026-08-06T09:10:33Z Engelbert 76895 zp 6731726 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Ivan Milutinović |nickname= |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch= [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears=1941–1944 |rank=[[Generallajtnant]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Ivan Milutinović - Milutin''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[komunist]], [[revolucionar]], [[prvoborec]], [[partizan]], [[narodni heroj]], * [[27. september]] [[1901]], [[Stijena, Črna gora]], † [[23. oktober]] [[1944]], [[Donava]] pri [[Beograd]]u. == Življenjepis == Diplomiral je na [[Pravna fakulteta v Beogradu|beograjski Pravni fakulteti]]. Leta 1923 je postal član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]. Večkrat je bil zaprt zaradi revolucionarnega delovanja. Med vojno je bil na visokih partijsko-političnih položajih. Bil je član Politbiroja [[CK KPJ]], Vrhovnega štaba [[NOV in POJ]] in [[NKOJ]] (pooblaščenec za narodno gospodarstvo ter namestnik pooblaščenca za finance). Smrtno se je ponesrečil se je pri prehodu Donave, ko je naletel na plavajočo mino. Mesto [[Berane]] v črnogorskem delu [[Sandžak|Sandžaka]] se je v letih 1949 do 1992 po njem imenovalo [[Ivangrad]]. == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 5, str. 469. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Milutinovic%CC%81/Ivan/Yugoslavia.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Milutinović, Ivan}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski pravniki]] [[Kategorija:Črnogorski politiki]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Nosilci reda Kutuzova]] tqt1w30n6qzrd9nmdpk6xleekmfgpys 0 208933 6731570 6699368 2026-08-05T20:05:41Z ~2026-43066-95 263954 /* */ 6731570 wikitext text/x-wiki {{Ateizem}} '''Svobodomíselnost''' je zavedno ali nezavedno [[filozofija|filozofsko]] stališče, da osebno mnenje ne sme biti podvrženo [[avtoritetam]], [[tradicija|tradicionalnim]] stališčem ali [[dogma]]m. Zgodovinsko so v slovenščini uporabljali nemško sopomenko »frajgajstovstvo« (iz [[nemščina|nem.]]:[[:de:freigeist|freigeist]]); »libertinizem« ima soroden pomen, a ima lahko tudi pomen razuzdanega vedenja. Vodilo svobodomiselnosti so [[logika]] in [[znanost|znanstveni]] izsledki. Svetovnonazorsko je svobodomiselnosti najbolj soroden [[agnosticizem]]. Nasprotje svobodomiselnosti je tudi [[konformizem]]. == Splošno == Svobodomiselnost narekuje, da naj posameznik ne sprejme ali odkloni trditve, ki naj bi bile veljavne, brez potrditve z znanjem in razumom. Svobodomiselni človek bo zgradil svoje verovanje na dejstvih, znanstvenih raziskavah in logičnem sklepanju, ne da bi se oziral na zablode dejstev ali logike ali omejevalne učinke [[avtoriteta|avtoritet]], [[kognitivna pristranost|kognitivne pristranosti]], »[[zdrava pamet|zdrave pameti]]« konvencionalnega razmišljanja, ljudskega verovanja, [[predsodek|predsodkov]], učenja [[verstvo|verstev]] oziroma verskih [[sekta|sekt]], [[urbana legenda|urbanih legend]] in [[pravljica|pravljic]] ali drugih dogmatskih ali sicer dvomljivih načel. Kratko definicijo svobodomiselnosti pripisujejo, kot »Cliffordov [[kredo]]«, [[britanija|britanskemu]] [[matematik]]u 19. stoletja, [[William Kingdon Clifford|W. K. Cliffordu]]: <blockquote>"Napačno je, če kdorkoli, kadarkoli in kjerkoli verjame v karkoli, za kar nima zadostnih dokazov."</blockquote> == Simbol == [[Slika:Fiołek ogrodowy wisnia6522.jpg|thumb|Mačeha, simbol svobodomiselnosti]] [[Mačeha (rastlina)|Mačeha]] (iz rodu [[vijolice|vijolic]]) je uveljavljen simbol svobodomiselnosti, ki ga je izpostavilo pismenstvo članov [[Ameriške laične zveze]] ([[:en:American Secular Union|American Secular Union]]) ob koncu 19. stoletja. Primernost mačehe kot simbola svobodomiselnosti so utemeljili z besedo in podobo: [[angleščina|angleško]] ime »pansy« izvira iz [[francoščina|francoskega]] »pensée« ki pomeni misel, videz pa je podoben človeškemu obrazu, v avgustu pa se prikloni kot bi bila globoko zamišljena <ref>Annie Laurie Gaylor: A Pansy For Your Thoughts (v angleščini) https://web.archive.org/web/20090511181526/http://ffrf.org/fttoday/1997/june_july97/gaylor.html</ref>. == Zgodovina == Ni dvoma, da so sočasno z vsakim nastankom navad ali verstev, bili tudi ljudje, ki so iz različnih razlogov nasprotovali tradicijam in dogmam. Šele s spoznanjem o lastni spoznavni moči so nastali možnosti === Starejša zgodovina === V [[Budizem|Budizmu]] je svobodomiselnost zagovarjal [[Gautama Buda]], ki pravi v spisu ''[[Kalama Sutta]]'': <blockquote> « Prav je, da ste vi, Kalamci (prebivalci vasi Kasaputta), dvomljivi in negotovi;«..."Negotovost se je v vas porodila o tistem kar je res dvomljivo. Kalamci, ne sledite tistemu, kar poznate iz ponavljanja besed, niti zaradi tradicije, niti zaradi govoric, niti zaradi tega ker je v spisih, niti zaradi domišljij ali predpostavk, niti zaradi varljivega prepričevanja, niti zaradi tega, ker ste prej mislili drugače, niti zaradi navideznega znanja drugih, niti zaradi trditve: »Ta menih je naš učitelj«; Kalamci; če sami veste: »To je slabo, te stvari je treba obsojati, te stvari so obsodili umni in, če jim sledimo v svojo škodo in tveganje«, jih je treba opustiti.« </blockquote><blockquote> «...Ne smete sprejeti karkoli le zaradi tradicije...ne le zato, ker se sklada s spisi...ne sprejmite česarkoli samo zato, ker se ujema z vašimi vnaprej sprejetim pojmi ... Toda ko veste, da je stvar moralna, brezmadežna, da to hvalijo modri, da vodi v dobrobit in srečo; potem sledite temu.« </blockquote> == Opombe in viri == <references/> {{philo-stub}} [[Kategorija:Humanizem]] [[Kategorija:Svobodomiselnost]] [[Kategorija:Ateizem]] [[Kategorija:Filozofija]] {{normativna kontrola}} sv9fosxw5xpoi1klkfsb3q43xpaxpip 0 219457 6731518 6387500 2026-08-05T17:20:44Z TadejM 738 koda za sklice; +zp: nedeljski gost 6731518 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Aleš Berger | image = | caption = | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | other_names = | occupation = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] | awards = [[Prešernova nagrada]] }} '''Aleš Berger''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[prevajalec]] ter [[literatura|literarni]] in [[gledališče|gledališki]] [[kritik]], * [[18. september]] [[1946]], [[Ljubljana]]. ==Življenje == Aleš Berger je leta 1970 v [[Ljubljana|Ljubljani]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|filozofski fakulteti]] [[diploma|diplomiral]] iz [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] in [[francoščina|francoščine]]. Bil je [[novinar]] v kulturni redakciji [[radio Ljubljana|ljubljanskega radia]], od leta 1978 [[urednik]] za prevodno književnost pri [[založba|založbi]] [[Mladinska knjiga]]. Kot [[literarni kritik]] spremlja sodobne tokove, predvsem [[avantgarda|avantgardno]] [[poezija|poezijo]]. Napisal je tudi vrsto gledaliških kritik. Uveljavil se je kot prevajalec iz francoščine (mdr. Lautrémont, G. Apollinaire, S. Beckett, R. Char, R. Queneau, J. Prévert) in [[španščina|španščine]] (J. L. Borges), prevaja tudi gledališka dela, za vrsto prevodov je prispeval spremne študije. Že s prvo objavljeno knjigo prevodov ''Noč bliskov'' (iz nadrealističnih besedil, 1974, nova izdaja 2024) je napovedal, da bo resno zaznamoval slovenski literarni prostor. Kot [[literarni zgodovinar]] je obravnaval smeri [[dadaizem|dadaizma]] in [[nadrealizem|nadrealizma]]. Za svoje predvsem prevajalsko delo je prejel več nagrad: * [[Sovretova nagrada|Sovretovo nagrado]] (1983), * [[Prešernova nagrada|Nagrado Prešernovega sklada]] (1987) za prevod Maldororjevih spevov, * [[Župančičeva nagrada|Župančičevo nagrado]] (1993), * [[Rožančeva nagrada|Rožančevo nagrado]] za esej Krokiji in beležke (1998), * [[Schwentnerjeva nagrada|Schwentnerjevo nagrado]] (2008) * [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za življenjski opus (2017). * [[Arsova lastovka|Arsovo lastovko]] (2024, za kratko prozo ''Trije asi'') Aleš Berger že dolgo vrsto let zaseda odlično mesto v slovenski [[kultura|kulturi]], ki ji je zavezan s svojo kreativno energijo, je zapisala komisija, ki podeljuje [[Schwentnerjeva nagrada|Schwentnerjeve nagrade]] za [[življenjsko delo]] na področju [[založništvo|založništva]], [[knjigotrštvo|knjigotrštva]] in bralne kulture. V obrazložitvi nagrade pa so še zapisali: »Kot urednik pri založbi [[Mladinska knjiga]] je močno povzdignil in utrdil programski profil in ugled založbe na področju izvirnega in prevodnega leposlovja. Bil je urednik znamenite knjižne zbirke Kondor, ustanovil pa je tudi zbirko Klasiki Kondorja. Po triletni prekinitvi je obudil zbirko svetovne poezije Lirika.« Leta 2013 je postal častni član [[Društvo slovenskih književnih prevajalcev|Društva slovenskih književnih prevajalcev]]. Po 40 letih je 2022 izstopil iz [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]] zaradi nestrinjanja s postavitvijo kipa literatu Petru Božiču na vrtu DSP, ker meni, da gre za politično zlorabo spomina nanj. == Dela (avtorska) == * [[Noč bliskov]], iz [[nadrealističnih besedil]]: LUIS ARAGONES, ANTONIN ARTAUD, ANDRE BRETON, RENE CHAR, ROBERT DESNOS, PAUL ELUARD, BENJAMIN PERET, PHILIPPE SOUPAULT /uredil, prevedel, spremna beseda/ (1974, ponatis 2024) * [[Volja do pesmi]], iz sodobne zavzete [[poezije]] /uredil in komentiral/, (1978) * [[Dadaizem, Nadrealizem]], [[študija]] za Literarni lekikon (1981) * [[Gledališki besednjak]], [[gledališka terminologija]], (1981) * [[Pesniški almanah mladih]], [[sourednik]], (1982) * Srečko Kosovel (1982) * [[Ogledi in pogledi]], izbor [[gledališke kritike]], (1984) * [[Vitomil Zupan]], [[zbornik]], urednik, (1994) * Krokiji in beležke (1998) * [[Zagatne zgodbe]], [[kratka proza]], (2004) * [[Zmenki]], [[Dramsko delo|drama]], (2006) * Nono z Bleda (2010) * Omara v kleti (spomini, 2011) * Noji nad Triglavom (2011) * Vnučki ropotuljčki (2012) * Povzetki (2016) * Arles, večkrat (2017) * Vicmaher: opilki (2020) *Breze: 40 poganjkov od marca do maja (2020) *Navsezadnje: pesniški dnevnik junij 2021 - junij 2023 (2023) *Trije asi (pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave, 2024) == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] == Literatura == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 1, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[https://www.drustvo-dsp.si/pisatelji/ales-berger/ Društvo slovenskih pisateljev] *[https://www.noviglas.eu/kot-gejzirji-in-ognjemeti-odpirajo-nove-carovnije-besed/ Kot gejzirji in ognjemeti odpirajo nove čarovnije besed, Jernej Šček, Novi glas 2015]{{-}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175088572 Aleš Berger: Distanca do sebe in neka samoironija, to se mi zdi res pogoj]. Nedeljski gost (24. november 2024). Val 202 (RTV Slovenija). {{SovretoviNagrajenci}} {{RozanceviNagrajenci}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{Prejemniki Prešernove nagrade}} {{Schwentnerjevi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} <references /> {{literat-stub}} {{DEFAULTSORT:Berger, Aleš}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski kritiki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] [[Kategorija:Sovretovi nagrajenci]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Schwentnerjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] hmvmcvrnkuo69is4n12cka9j3wqesr4 0 220111 6731555 6686293 2026-08-05T19:36:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731555 wikitext text/x-wiki {{chembox | ImageFile1 = Zinc_Sulfate.jpg | ImageSize1 = | ImageFile2 = Zinc_sulfate.svg | ImageSize2 = | IUPACName = Cinkov sulfat | OtherNames = Beli vitriol,<br/>[[galica|bela galica]],<br/>''goslarit'' | Section1= {{Chembox Identifiers | CASNo = 7733-02-0 | CASNo_Ref = {{cascite}} | CASOther = <br/>7446-19-7 (monohidrat) <br> 13986-24-8 (heksahidrat) <br> 7446-20-0 (heptahidrat) | PubChem = 24424 | UNNumber = 3077 | EINECS = 231-793-3 | RTECS = ZH5260000 }} | Section2= {{Chembox Properties | Formula=ZnSO₄ | MolarMass = 161,47 g/mol (brezvodni) <br> 179,47 g/mol (monohidrat) <br> 287,53 g/mol (heptahidrat) | Appearance = bel prah | Odor = brez vonja | Density = 3,54 g/cm³ (brezvodni) <br> 2,072 g/cm³ (heksahidrat) | MeltingPt = 680ºC, razpade (brezvodni) <br> 100 °C (heptahidrat) <br> 70 °C, razpade (heksahidrat) | BoilingPt = 740 °C (brezvodni) <br> 280 °C, razpade (heptahidrat) | Solubility = 22 g/100 ml, brezvodni (20ºC) <br> 96,5 g/100mL, heptahidrat (20 °C) | SolubleOther = ''brezvodni:'' <br> topen v [[metanol]]u in [[glicerol]]u<hr> ''heptahidrat:'' <br> 40 g/100 mL, glicerol, <br> netopen v [[alkohol]]ih | RefractIndex = 1,658 (brezvodni) <br> 1.4357 (heptahidrat) }} | Section7 = {{Chembox Hazards | ExternalMSDS = [http://www.ilo.org/public/english/protection/safework/cis/products/icsc/dtasht/_icsc16/icsc1698.htm ICSC 1698] | EUIndex = 030-006-00-9 | EUClass = Škodljivo ('''Xn''')<br/>Nevarno za okolje ('''N''') | RPhrases = {{R22}}, [[Seznam stavkov R|R41]],[[Seznam stavkov R|R50/53]] | SPhrases = {{S2}}, [[Seznam stavkov S|S22]], {{S26}}, [[Seznam stavkov S|S39]], [[Seznam stavkov S|S46]], [[Seznam stavkov S|S60]], [[Seznam stavkov S|S61]] | NFPA-H = | NFPA-F = | NFPA-R = | NFPA-O = | FlashPt = Ni vnetljiv | PEL = }} | Section8 = {{Chembox Related | OtherAnions = | OtherCations = | OtherFunctn = | Function = | OtherCpds = [[Kadmijev sulfat]] <br> [[Bakrov(II) sulfat]] }} }} '''Cinkov sulfat''', znan tudi kot '''beli vitriol''' ali '''bela galica''' je brezbarvna [[kristal|kristalinična]] vodotopna kemijska spojina s formulo ZnSO₄. Brezvodna spojina veže vodo in preide v heptahidrat ZnSO₄•7H₂O. Naravni heptahidrat je mineral ''goslarit''. Cinkov sulfat se pripravlja z raztapljenjem [[cink]]a v [[žveplova kislina|žveplovi kislini]] ali v raztopini [[bakrov(II) sulfat|bakrovega(II) sulfata]]: :Zn + H₂SO₄ → ZnSO₄ + H₂ :Zn + CuSO₄ → ZnSO₄ + Cu Uporablja se kot izvor cinka v prehrani živali in škropivih v poljedelstvu. Heptahidrat se uporablja za proizvodnjo pigmenta [[litopon]]a (zmes [[cinkov sulfid|cinkovega sulfida]] in [[barijev sulfat|barijevega sulfata]]), kot koagulant v proizvodnji regeneriranih celuloznih vlaken, za elektrolit pri galvanskem cinkanju kovin, za jedkanje v tekstilnem tisku, kot konzervans za kože in usnje in v medicini kot astringent in emetik.<ref name="CDC" > {{navedi splet| title = ICSC (International Chemical Safety Cards) 1698 Zinc Sulfate | publisher = Centers for Disease Control | url = http://www.cdc.gov/niosh/ipcsneng/neng1698.html }} </ref> <ref name="NIH" > {{navedi splet | title = Burns, Gilbert's, Parasites, Stomatitis, Trichomoniasis, ... | publisher = National Institutes of Health | url = http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/druginfo/natural/patient-zinc.html }} </ref> <ref name="NOAA" >{{navedi splet | title = CAMEO Chemical data sheet for ZINC SULFATE | publisher = National Oceanic and Atmospheric Administration | url = http://cameochemicals.noaa.gov/chemical/4826 | access-date = 2009-08-17 | archive-date = 2009-01-15 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090115170018/http://cameochemicals.noaa.gov/chemical/4826 | url-status = dead }}</ref> Druga naravna oblika heptahidrata je ''cinkmelanterit'' (Zn,Cu,Fe)SO₄•7H₂O. Nižji hidrati cinkovega sulfata ''biankit'' (Zn,Fe)SO₄•6H₂O, boyleit (Zn,Mg)SO₄•4H₂O in ''gunningit'' (Zn,Mn)SO₄•H₂O so v naravi redki. Vodno raztopino cinkovega sulfata razglašajo za učinkovito sredstvo za zatiranje mahu na strehah. Za odstranjevanje mahu na tratah raztopina ni primerna, ker učinkovito uničuje tudi travo.<ref>From [http://bryophytes.science.oregonstate.edu/page24.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100529071743/http://bryophytes.science.oregonstate.edu/page24.htm |date=2010-05-29 }} ''"If zinc sulfate comes into contact with neighboring plants, damage may occur. Plants and shrubbery should be draped when this chemical is being used."''</ref> ==Reference== {{sklici}} [[Kategorija:Cinkove spojine]] [[Kategorija:Sulfati]] {{normativna kontrola}} i8eguzbp2dck2srhnr7z8lebl5422zw 0 220546 6731467 6636418 2026-08-05T16:21:46Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +nedeljski gost 6731467 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Boštjan Napotnik''' (znan tudi pod vzdevkom '''Napo''' in psevdonimom Dj Napo-lee-tano), [[Slovenci|slovenski]] [[televizijski voditelj]], [[komik]] in [[publicist]], * [[1972]]. Je kreativni direktor oglaševalske agencije. Poleg tega deluje kot sovoditelj tedenske kuharske oddaje ''[[Desetka]]'' na [[POP TV]], povezovalec prireditev in pisec o kulinariki.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042640364 |title=Postani kuhar z Napotnikovo duhovito Kuhinjo za prave moške |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |date=2023-05-20 |accessdate=2023-05-20 |archive-date=2023-05-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230520061612/https://www.dnevnik.si/1042640364 |url-status=dead }}</ref> Sam se opisuje kot »pripovedovalec, špiker in kulinarični pisun«. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://kruhinvino.com/ Kruh in vino - Napotnikov blog o kuhanju] * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175218312 Boštjan Napotnik: V pravi gostilni ni prostora za tišino]. Nedeljski gost (3. maj 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{normativna kontrola}} {{Bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Napotnik, Boštjan}} [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski komiki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:POP TV]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] 9k6oszdvrh290g4h5g1w82idwyv0h1x 0 221670 6731456 6244515 2026-08-05T16:04:28Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +nedeljski gost 6731456 wikitext text/x-wiki {{for|nogometaša, rojenega leta 1980|Aleš Čeh (nogometaš, rojen 1980)}} {{Infobox football biography | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 174 cm | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezni igralec]] , [[Branilec (nogomet)|Branilec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = [[ND Slovan|Slovan Ljubljana]] | years1 = 1988–1993 | years2 = 1993–2003 | years3 = 2003–2004 | years4 = 2005–2006 | years5 = 2006–2009 | clubs1 = [[NK Olimpija Ljubljana (1911)|Olimpija Ljubljana]] | clubs2 = [[Grazer AK]] | clubs3 = [[NK Maribor|Maribor]] | clubs4 = [[LASK Linz]] | clubs5 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps1 = 93 | caps2 = 287 | caps3 = 45 | caps4 = 42 | caps5 = 37 | goals1 = 4 | goals2 = 3 | goals3 = 0 | goals4 = 1 | goals5 = 2 | totalcaps = 504 |totalgoals = 10 | nationalyears1 = 1992–2002 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps1 = 74 | nationalgoals1 = 1 | manageryears1 = 2009–2010 | manageryears2 = 2011–2012 | manageryears3 = 2012–2013 | manageryears4 = 2018 | managerclubs1 = Slovenija do 16 let | managerclubs2 = [[Grazer AK]] | managerclubs3 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | managerclubs4 = Slovenija do 16/17 let }} '''Aleš Čeh''', [[slovenci|slovenski]] [[trener]] in nekdanji [[nogometaš]], * [[7. april]] [[1968]], [[Maribor]]. ==Življenjepis== Čeh je bil član t. i. »zlate generacije« slovenskega nogometa, s katero se je uvrstil na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2000]] in na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2002]]. Svojo nogometno pot je začel v mladinskih vrstah kluba [[NK Slovan]]<ref>{{navedi novice |url=http://www.radigramnogomet.si/clanek.php?vid=20071014150018982 |publisher=Media Šport |title=Aleš Čeh - ambasador gibanja Rad igram nogomet |accessdate=18. aprila 2009 |archive-date=2011-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111007042441/http://www.radigramnogomet.si/clanek.php?vid=20071014150018982 |url-status=dead }}</ref>. Člansko kariero je nadaljeval v mestnem tekmecu [[NK Olimpija]], od koder je leta 1992 odšel v [[Avstrija|avstrijski]] drugoligaški klub [[Grazer AK]]. Tam se je razvil v dobrega veznega igralca in postal zelo priljubljen med [[navijači]]. Kmalu je zaradi dobre igre postal tudi stalni član [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenske nogometne reprezentance]]. GAK je tudi s pomočjo Čeha leta 1995 spet prišel v prvo avstrijsko ligo. Največji uspeh je klub dosegel leta 2000 in 2002, ko je osvojil avstrijski pokal in superpokal. Spomladi leta 2003 je Čeh zapustil graški klub in prestopil v [[NK Maribor]], kjer je ostal do zime 2004. Pozimi 2004 se je vrnil v [[Avstrija|Avstrijo]], tokrat v klub [[LASK Linz]], za katerega je igral od pomladi 2005 do poletja 2006. Poleti leta 2006 se je vrnil v svoj prvi klub, [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija]], kjer je končal svojo nogometno pot in začel tudi z delom kot [[trener]] mladinske vrste. Od 3.januarja 2013 pa je pomočnik selektorju članske izbrane vrste Srečku Katancu.Tudi njegov sin [[Tim Čeh]] je nogometaš,ki trenutno igra za [[NK Krško]]. ===Reprezentančni goli=== {| class="wikitable" ! # !! Datom !! Stadion !! Nasprotnik !! Rezultat !! Izid tekme !! Tekmovanje |- | 1 || 12. junij 1995 || [[Estadio Héroe de Nacozari]], [[Hermosillo]] || {{fb|Mehika}} || 1-1 || 1-2 || [[Prijateljska tekma]] |- |} ==Dosežki== ====Olimpija Ljubljana==== *[[Prva slovenska nogometna liga|Prva liga]]: [[Slovenian PrvaLiga 1991-92|1991-92]] *[[Slovenski nogometni pokal]]: :*Podprvak: [[Slovenski nogometni pokal 1991/92|1991/92]] ====GAK==== *[[Avstrijski nogometni pokal|ÖFB-pokal]]: 2000, 2002 *[[Avstrijski nogometni superpokal]]: 2000, 2002 ====Maribor==== *[[Slovenski nogometni pokal]]: [[Slovenski nogometni pokal 2003/04|2003/04]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175236976 Aleš Čeh: Pri nas je premalo uličnega nogometa]. Nedeljski gost (19. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenia Squad 2000 UEFA Euro}} {{Slovenia Squad 2002 World Cup}} {{normativna kontrola}} {{nogometaš-stub}} {{DEFAULTSORT:Čeh, Aleš}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2000]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2002]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije]] [[Kategorija:Nogometaši Grazerja AK]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši LASK Linza]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Trenerji Grazerja AK]] [[Kategorija:Mariborski športniki]] b6xzx8n12ydt7xageky7st5a35lt92x 0 225433 6731642 6713385 2026-08-06T01:30:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731642 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik | name = Dušanka Janežič | image = | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | other_names = | field = molekularno modeliranje | work_institution = [[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani]]<br/>[[Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper]]<br/>[[Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani]]<br/>[[Kemijski inštitut]] (do 2013) | awards = [[ambasador Republike Slovenije v znanosti|ambasadorka Republike Slovenije v znanosti]]<br/>[[Zoisova nagrada]] }} '''Dušanka Janežič''', [[Slovenci|slovenska]] [[matematik|matematičarka]] in fizikalna [[kemičarka]] * [[21. maj]] [[1952]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Dušanka Janežič je od 1987 poučevala matematiko na [[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani]] in bila tudi gostujoča profesorica na več tujih univerzah ter članica uredniških odborov v več tujih strokovnih [[revija]]h. Kasneje je postala predavateljica na [[Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper|Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem]] in znanstvena svetnica na [[Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani]].<ref name="Zois">{{navedi splet |url=http://www.mizs.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article//8426/ |title=Podeljene Zoisove nagrade in priznanja, priznanje Ambasadro znanosti in Puhovo priznanje |date=22.11.2013 |publisher=Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS |accessdate=29.11.2013 |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203010849/http://www.mizs.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article//8426/ |url-status=dead }}</ref> Bila je tudi vodja Laboratorija za molekularno modeliranje na [[Kemijski inštitut|Kemijskem inštitutu]], vendar je položaj leta 2013 izgubila zaradi obtožb o [[nepotizem|nepotizmu]].<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/ugledno-znanstvenico-odnesli-ocitki-o-nepotizmu |title=Ugledno znanstvenico odnesli očitki o nepotizmu |last=Smajila |first=Barbara |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=29.11.2013 |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203130354/http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/ugledno-znanstvenico-odnesli-ocitki-o-nepotizmu |url-status=dead }}</ref> Velja za pionirko matematičnega modeliranja molekul v Sloveniji.<ref name="Zois"/> == Priznanja == Leta 1999 je bila imenovana za [[Ambasador Republike Slovenije v znanosti|ambasadorko Republike Slovenije v znanosti]], leta 2013 pa je prejela [[Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]] za vrhunske dosežke v matematiki v naravoslovju.<ref name="Zois"/> [[Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije|Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS]] je članek skupine avtorjev pod njenim vodstvom, v katerem so opisali model spreminjanja konformacije bakterijske [[ligaza|ligaze]] DDl, uvrstila med [[Odlični v znanosti|izjemne znanstvene dosežke]] za leto 2012.<ref>{{navedi splet |url=http://www.arrs.gov.si/sl/dogodki/13/inc/Znanstveni_Dosezki_2012.pdf |title=Funkcija poklopne zanke D-alanin: D-alanin ligaze |work=Izjemni znanstveni dosežki 2012 |year=2013 |publisher=Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije |access-date=2013-12-04 |archive-date=2014-02-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140202114857/http://www.arrs.gov.si/sl/dogodki/13/inc/Znanstveni_Dosezki_2012.pdf |url-status=dead }}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * Veliki splošni leksikon; knjiga 8, DZS, Ljubljana, 2006 == Glej tudi == * [[seznam slovenskih matematikov]] * [[seznam ambasadorjev Republike Slovenije v znanosti]] * {{normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Janežič, Dušanka}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski matematiki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper]] [[Kategorija:Ambasadorji Republike Slovenije v znanosti]] [[Kategorija:Zoisovi nagrajenci]] bzkgy2nv5n1e9xfxcv7rjeqcgyq0bhl 0 228137 6731575 6549433 2026-08-05T20:16:37Z Svenko99 220789 6731575 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | author = [[Ivan Cankar]] | language = [[slovenščina]] | country = [[Slovenija]] | genre = [[Črtica (književnost)|črtica]] | release_date = [[1917]] }} '''''Gospod stotnik''''' je [[Črtica (književnost)|črtica]] [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], ki je bila izdana v zbirki [[Podobe iz sanj]] leta [[1917]]. Zaznamovana je [[Impresionizem|impresionistično]] in je predstavitev osebnega doživljanja in razmišljanja. [[Slika:Gospod stotnik (ilustracija).jpg|sličica|[[Ilustracija]] črtice Gospod stotnik]] == Vsebina == Bilo je hladno jutro pozne jeseni in v gorah je že zapadel prvi sneg. Pripovedovalec je skozi umazano okno opazoval kasarniško dvorišče in zaznaval vse, kar se je tam dogajalo. Sredi dvorišča je stal osamljen [[Navadni oreh|oreh]], pod njim pa vojak s osedlanim konjem. V ravni, dolgi vrsti je stala skupina mladih, življenja polnih fantov, pripravljenih za odhod na bojišče. Stali so mirno, s pogledi uprtimi v stotnika, ki je počasi korakal pred njimi gor in dol. Bil je za glavo višji od vseh, z dolgimi, tankimi nogami in ogrnjen v ohlapen črn plašč. Za njim je s strahom v očeh hodil mlad [[praporščak]]. Stotnik je pregledoval fante. Ustavil se je pred prvim; visok in vitek fant je odgovarjal na njegova vprašanja o družini in omenil, da ima samo še mater. Pripovedovalec je tega fanta prepoznal; nekoč je bil z vsem srcem usmerjen v svojo svetlo prihodnost. Stotnik ga je vpoklical v svojo četo, tako kot še mnoge druge iz vrste; izbiral je najmočnejše in najlepše fante, pogosto take, ki so doma imeli družino ali zaročenko. Ko je stotnik zaključil in je praporščak zapisal vsa imena izbranih, se je obrnil in pripovedovalec je uzrl njegov obraz. Bil je brez kože in mesa, z jamicami namesto oči in ostrimi zobmi, ki so se režali nad golo čeljustjo. Stotnikovo ime je bilo Smrt. Po stotnikovem ukazu se je skupina obrnila in odpravila proti bojišču. Pred njimi je jezdil stotnik, njegov temni plašč pa se je dvigal iznad megle. == Interpretacija == Črtice iz ''Podob iz sanj'' so nastajale v času [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], zato je njihova osrednja tematika protivojna in hkrati ponazarja splošno odzivanje slovenskega človeka na "leta strahote". Cankar vojno opisuje kot grozo, krivico in strašno ponižanje človeka in se sam označuje kot prizadetega opazovalca nesmiselnega početja. Besedilo se začne z uvodnim odstavkom, kjer avtor napove, da bo pripovedoval o svojih sanjah in torej ne bo govoril o zunanjem, objektivnem svetu, vendar pa hkrati trdi, da njegove sanje izražajo resnico samo. Gre za resnico o vojni. Nadaljuje z dogodkom, ki ga opazuje skozi okno, s katerim podkrepi to resnico. Vojno vidi, kot umiranje tistih, ki so se znašli šele na pragu svojega življenja, in zato velik nesmisel, ki ga je ustvaril človek. Skozi pogovore z vojaki in lučjo, ki se vžge v stotnikovih očeh, avtor še dodatno poudari krutost vojne. Praporščakovo zapisovanje imen lahko razumemo kot popisovanje smrtne obsodbe. Besedilo se konča s simbolom smrti, ki živi v podobi stotnika, katere plašč se dviga visoko nad meglo, kar bi lahko prikazovalo območje, ki ga je opustošila vojna, saj je smrt povsod. Avtor v besedilu izpostavi tri fante. Prvi je visok in vitek in v njem je polno življenja. Nima več očeta, bratov in sester, vendar ga doma še čaka mati. Stotnik ga kljub temu, ali pa prav zato, izbere in s tem le še stopnjuje tragičnost, saj bo njegova mati sedaj ostala popolnoma sama. Drugega fanta stotnik prezre, sprehodi se mimo njega, brez da bi se ozrl nanj. Po eni strani je to še bolj žalostno, saj to nakazuje, da je prešibak in preveč povprečen, da bi bil izbran. Tretji fant je opisan kot radoživ, vesel in zgovoren. Izvemo, da ga doma čaka nevesta. Na koncu izvemo, da je gospod stotnik izbral le najmočnejše in najlepše fante, ki so polni življenjske radoživosti in smisla življenja, saj jih doma čaka nekdo, ki ga ljubijo. Avtor namenoma ustvari odpor do vojne, ki se mora bralcu zazdeti kruta, nepravična in nesmiselna. == Slog == Slog je liričen, saj pisatelj uporablja veliko slogovnih sredstev: * [[metafora]] (''mlada lepota'' = fant), * [[Okrasni pridevek|okrasni pridevki]] (''Hladno jesensko [jutro]'', ''mastno [blato]'', ''drobnih [ušesih]''), * [[primera]] (''odkobalijo v brezno, kakor se ob rani zarji škratje poskrijejo v gozd''), * [[inverzija]] (''Hladno jesensko jutro je bilo ...''). [[Kategorija:Dela Ivana Cankarja]] bzn9561gcuoqkgx3h011ywvdb0fvcp6 0 232828 6731440 5953074 2026-08-05T15:18:39Z Marbletan 205144 Butanone-skeletal-structure.svg 6731440 wikitext text/x-wiki {{chembox new | Name = Butanon | ImageFile1 = Butanone-skeletal-structure.svg | ImageSize1 = 150px | ImageFile2 = Butanone-3D-vdW.png | ImageSize2 = 150px | IUPACName = Butan-2-one | SystematicName = Metiletil keton | OtherNames = 2-Butanon; Metilpropanone; Etilmetilketon; Metilaceton | Section1 = {{Chembox Identifiers | Abbreviations = MEK | CASNo = 78-93-3 | EINECS = NE | EINECSCASNO = 201-159-0 | PubChem = 6569 | SMILES = O=C(C)CC | InChI = 1/C4H8O/c1-3-4(2)<br />5/h3H2,1-2H3 | RTECS = EL6475000 | MeSHName = | ChEBI = | KEGG = | ATCCode_prefix = | ATCCode_suffix = | ATC_Supplemental =}} | Section2 = {{Chembox Properties | Formula = C4H8O | MolarMass = 72,11 g/mol−1 | Appearance = Brezbarvni [[plin]],[[tekočina]] | Density = 0.8050 g/cm3 | MeltingPt = -86.5 °C | Melting_notes = | BoilingPt = 75-85 °C 1 | Boiling_notes = | Solubility = 27.5 g/100 mL | SolubleOther = | Solvent = | LogP = | VaporPressure = 8.9 kPa | HenryConstant = | AtmosphericOHRateConstant = 600 mg/m3 | pKa = | pKb = | Viscosity= 0.43 cP (20 °C)}} | Section3 = {{Chembox Structure | CrystalStruct = | Coordination = | MolShape = Tetraedičen}} | Section4 = {{Chembox Thermochemistry | DeltaHf = | DeltaHc = | Entropy = | HeatCapacity = 2.297kJ / (kg °C)}} | Section5 = {{Chembox Pharmacology | AdminRoutes = | Bioavail = | Metabolism = | HalfLife = | ProteinBound = | Excretion = }} | Section6 = {{Chembox Explosive | ShockSens = | FrictionSens = | ExplosiveV = | REFactor = }} | Section7 = {{Chembox Hazards | ExternalMSDS = | EUClass = Xi – DRAŽILNO <br /> F – LAHKO VNETLJIVO | EUIndex = | MainHazards = | NFPA-H = 1 | NFPA-F = 3 | NFPA-R = 0 | NFPA-O = | RPhrases = R11 R36 R66 R67 | SPhrases = (S2) S9 S16 | RSPhrases = | FlashPt = -4 °C do -9 °C | Autoignition = 505 °C | ExploLimits = 1.8% - 10.1% | LD50 = 2600-5400 mg/kg (zaužitje, podgane) <br /> 6400-8000 mg/l (dermalno, zajci) | PEL = }} | Section8 = {{Chembox Related | OtherAnions = | OtherCations = | OtherFunctn = | Function = | OtherCpds = }} }} '''Butanon''' (tudi '''metiletil keton''' ali '''MEK''') je [[organska spojina]] s formulo '''CH3C (O) CH2CH3'''. Ta brezbarvna [[tekočina]] (keton) je ostrega in sladkega vonja. Je industrijsko proizveden v velikem obsegu, in se pojavlja tudi v naravi. == Lastnosti == Uporablja se kot [[snov]] za ekstrakcijo, organska sintezo, topilo za naravne in [[intetična smola|sintetične smole]], surovina za tiskarske barve in dodatke za tiskarske barve, surovina za [[fotokemikalije]], surovina za sredstva za zaščito proti zajedavcem. V industriji letno po svetu proizvedejo 700.000.000 kg butanona. V [[ozračje]] pa betanon izpuščamo tudi z izpuhov avtomobilov, tovoranjkov itd. Butanon proizvaja tudi narava sama. V majhnih količinah ga lahko najdemo v drevesih in v nekaterem sadju, ter zelenjavi. Nahaja pa se tudi v izpušnih plinih avtomobilov in tovornjakov. Snov doseže [[vrelišče]] pri 75-85 °C, [[tališče]] pri -86.5 °C in [[plamenišče]] -4 °C do -9 °C. === Nevarne lastnosti === Butanon rahlo draži dihala in oči. Ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali razpokane kože. Hlapi lahko povzročijo zaspanost ali omotico. Butanon lahko povzroči dolgotrajne posledice pri zaužitju. Simptomi izpostavljenosti pri vdihavanju so: * pekoč občutek v nosni votlini in težave pri dihanju, ter glavobol. * stiku s kožo: suha razpokana koža. * stiku z očmi: draženje, pordečitev. * zaužitju: slabost. Kemikalija butanon ni razvrščena kot [[okolje|okolju nevarna]] po EC kriterijih. Butanon je rahlo vnetljiv. === Toksikološki podatki === ; Akutna toksičnost * pri vdihavanju: LC50 > 20 mg/l * pri stiku s kožo: LD50 > 2000 mg/kg * pri zaužitju: LD50 > 2600 - 5400 mg/kg * pri dermalno (zajci): LD50 > 6400-8000 mg/l Rahlo draži kožo, ter oči. == Ekotoksikološki podatki == Butanon se raztaplja v vodi, iz katere izpareva. Večje količine lahko penetrirajo v zemljo in onesnažijo pitno vodo. Je hitro razgradljiv in hitro [[oksidacija|oksidira]] s fotokemično reakcijo v zraku. Butanon se ne bioakumulira. ; Strupenost * ribe: LC/EC/IC50 > 1000 mg/l * nevretenčarji: LC/EC/IC50 > 100 mg/l * alge: LC/EC/IC50 > 1000 mg/l * bakterije: LC/EC/IC50 > 1000 mg/l == Glej tudi == * [[seznam nevarnih snovi]] {{chem-stub}} [[Kategorija:Nevarne snovi]] {{normativna kontrola}} 8fhjm91801t3gp0d518oryw1rjplpuk 0 234761 6731533 6548282 2026-08-05T17:35:38Z TadejM 738 +zp: nedeljski gost 6731533 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=Ivo milovanovič3.jpg}} '''Ivan »Ivo« Milovanović''', [[Slovenci|slovenski]] [[šport]]ni [[novinar]] in [[reporter]], * [[12. julij]] [[1952]], [[Breg pri Borovnici]]. ==Življenjepis== Kmalu po rojstvu se je s starši preselil v [[Celje]] in tam živel do 1971, ko je po končani srednji šoli odšel na študij na [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani|Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]]. Po študiju se je 1976 zaposlil na [[RTV Slovenija]] v uredništvu za gospodarske oddaje, dve leti kasneje pa v športnem uredništvu. Leta 1980 je postal urednik športnega uredništva, od 1986 do 1990 je bil vodja programske enote, zatem svetovalec direktorja in od 1997 do 2001 vodja službe za trženje TV programov.<ref>{{Navedi splet|title=Ivo Milovanovič|url=https://www.rtvslo.si/|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-09-24|language=sl}}</ref> Od decembra 2001 ponovno deluje kot komentator športnih prenosov. Prvič je neposredni prenos opravil decembra 1974 in je doslej zbral 2232 neposrednih prenosov. Kot novinar je udeleženec [[Poletne olimpijske igre|poletnih olimpijskih iger]] [[Poletne olimpijske igre 1984|1984]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], [[Poletne olimpijske igre 1992|1992]] v [[Barcelona|Barceloni]], [[Poletne olimpijske igre 1996|1996]] v [[Atlanta|Atlanti]], [[Poletne olimpijske igre 2000|2000]] v [[Sydney]]ju, [[Poletne olimpijske igre 2004|2004]] v [[Atene|Atenah]] in [[Poletne olimpijske igre 2008|2008]] v [[Peking]]u ter v Londonu 2012. [[Svetovno prvenstvo v nogometu]] je kot novinar-komentator spremljal od leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1978|1978]],(9x) [[evropsko prvenstvo v nogometu]] od leta [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1976|1976]](10x), evropske pokale( 16 x finale pokal prvakov, 7x finale pokala pokalnih zmagovalcev, 10x finale pokala UEFA, 1x finale pokala evropske lige ter 5 x finale super pokal UEFA) . Opravil je prenose 63x tekem reprezentance Jugoslavije in 82 tekem reprezentance Slovenije.<ref>{{Navedi revijo|last=Milovanovic|first=Sonja|last2=Stojanovic|first2=Jovana|last3=Pastorino|first3=Roberta|last4=Iavicoli|first4=Ivo Iavicoli|last5=Boccia|first5=Stefania|date=2022-03-28|title=Occupational exposures and genetic susceptibility to lung cancer and pleural mesothelioma: a systematic review|url=http://dx.doi.org/10.2427/12559|magazine=Epidemiology, Biostatistics, and Public Health|volume=14|issue=3|doi=10.2427/12559|issn=2282-0930}}</ref> [[Svetovno prvenstvo v rokometu]] je spremljal od leta [[Svetovno prvenstvo v rokometu 1986|1986]] (15x moški,8x ženske), evropsko prvenstvo (12x moški in 4 x ženske) . Za njim je 234 prenosov tekem moške reprezentance Slovenije in 44 ženskih. [[Svetovno prvenstvo v veslanju]] od leta [[Svetovno prvenstvo v veslanju 1989|1989]]( 15x) evropsko prvenstvo(3x) in svetovni pokal( 25x). Aktivno se je ukvarjal z nogometom med letoma 1963 do 1976 in bil član Kladivarja Celje in ljubljanskega Slovana. Tri leta je bil trener [[NK Podpeč-Preserje]] in se vsako leto uvrstil ligo višje. V obdobju 1992 do 1996 je bil podpredsednik Kluba pokroviteljev OKS, med letoma 1996 do 2006 pa član predsedstva [[Rokometna zveza Slovenije|Rokometne zveze Slovenije]]. Štiri leta je bil član predsedstva EGTA, evropske oglaševalske organizacije Evrovizije. Je poročen z nekdanjo atletinjo [[Tatjana Paušer|Tatjano Paušer]], imata hčer Tjašo in vnukinji Tajo in Brino. Upokojenec od junija 2018, živi v Mozirju. Od leta 2015 je vodja Akademije za vzgojo športnih komentatorjev pri Sportklub TV, ustanovitelj in vodja OO prireditve naj Športnik Zg. Savinjske, redni udeleženec številnih humanitarnih prireditev. Avtor številnih člankov, kolumen v tiskanih medijih(Ekipa, Delo, Dnevnik Večer) in MMC TV Slovenija. Je avtor publikacije Informiranje in PR v športu. Pogostokrat je bil voditelj na posameznih prireditev (2x sprejem Olimpijcev Slovenije, rokometašic Krim Mercatorja, moške rokometne reprezentance, rokometašev Celja Pivovarne Laško,...) {{wikinavedek}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175053495 Ivo Milovanovič: Delati po nareku nekoga je nesprejemljivo]. Nedeljski gost (16. junij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Milovanović, Ivo}} [[Kategorija:Slovenski športni komentatorji]] [[Kategorija:Slovenski športni novinarji]] [[Kategorija:Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]] lnut0jp55a4h3ewvl5zwg3eqreb5kml 0 235269 6731494 6452211 2026-08-05T16:56:56Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +nedeljski gost 6731494 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | medaltemplates= {{MedalSport | Moška [[košarka]]}} {{MedalOlympic|košarka na olimpijskih igrah}} {{Srebrna medalja | [[košarka na Poletnih olimpijskih igrah 1968|1968]] | [[košarka]]}} {{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v košarki}} {{Zlata medalja | [[Svetovno prvenstvo v košarki 1970|1970]] | [[košarka]]}} {{MedalEuropeanChampionships|Evropsko prvenstvo v košarki}} {{Srebrna medalja | [[Evropsko prvenstvo v košarki 1971|1971]] | [[košarka]]}} }} '''Aljoša''' (Borut) '''Žorga''', [[Slovenci|slovenski]] [[košarkar]], * [[25. februar]] [[1947]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20074866 |title= Sklep Vlade Republike Slovenije za izjemno priznanje in odmero starostne pokojnine za Aljošo Žorga, Stran 13284 |accessdate=25. avgusta 2014 |date=26. oktobra 2010 |format= |work=[[Vlada Republike Slovenije]] }}</ref>, [[Ljubljana]]. Žorga je bil dolgoletni košarkar [[Ljubljana|ljubljanskega]] kluba [[KK Olimpija]], med letoma 1967 in 1971 je bil tudi član [[Jugoslovanska košarkarska reprezentanca|jugoslovanske reprezentance]], za katero je skupno odigral osemdeset tekem. Največji uspeh kariere je dosegel s srebrno medaljo na [[Poletne olimpijske igre 1968|Poletnih olimpijskih igrah 1968]], ob tem pa je z reprezentanco dosegel še zlato medaljo na [[Svetovno prvenstvo v košarki 1970|Svetovnem prvenstvu 1970]] in srebrno na [[Evropsko prvenstvo v košarki 1971|Evropskem prvenstvu 1971]]. Leta 2012 je bil sprejet v [[Hram slovenskih športnih junakov]]. Leta 2025 je na izredni podelitvi prejel [[Bloudkova nagrada|Bloudkovo nagrado]] po novem zakonu za nazaj.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/bloudkove-nagrade-za-nazaj-tudi-aljosi-zorgi-alenki-cuderman-in-juretu-kosirju/748460 |title=Bloudkove nagrade za nazaj tudi Aljoši Žorgi, Alenki Cuderman in Juretu Koširju |accessdate=2025-06-09 |date=2025-06-09 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175154129 Aljoša Žorga: Življenje je lahko čudovita šala]. Nedeljski gost (24. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). {{DEFAULTSORT:Žorga, Aljoša}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski košarkarji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo]] [[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Jugoslavijo]] [[Kategorija:Košarkarji Poletnih olimpijskih iger 1968]] [[Kategorija:Jugoslovanski košarkarski reprezentanti]] [[Kategorija:Košarkarji Olimpije]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Sprejeti v Hram slovenskih športnih junakov]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] {{škrbina o košarkarju}} axm2xsynzhvqxksiq2tjzldakde9zzx 0 238130 6731508 6713386 2026-08-05T17:06:43Z TadejM 738 +zp: nedeljski gost 6731508 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Sonja Merljak Zdovc''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarka]] in [[pisatelj]]ica, * [[26. oktober]] [[1972]] Ustanoviteljica (2015), urednica in novinarka spletnega časopisa za otroke [[Časoris]] in strokovnjakinja za medijsko pismenost. Do leta 2017 je bila zaposlena pri dnevniku ''[[Delo (časopis)|Delo]]''[[Delo (časopis)|,]] kjer je med drugim kot izvršna urednica bdela nad njegovo digitalno preobrazbo''.'' Kot znanstvenica je raziskovala [[literarno novinarstvo]], nekaj let se je posvečala tudi zgodovini novinarstva. Kot visokošolska učiteljica je novinarske predmete predavala na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] in na [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteti za humanistične študije v Kopru]], o literarnem novinarstvu pa je predavala tudi na poletni šoli Central European University v Budimpešti. Je članica Novinarskega častnega razsodišča. Do leta 2023 je bila tudi članica Nacionalnega odbora za otrokove pravice pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Bila je ena izmed 571 podpisnikov ''[[Peticija zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji|Peticije zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji]]''. == Dela == * ''Njeni tujci'', Ljubljana: Miš, 2011. * ''Pričevalci Delovega časa'', Ljubljana: Delo, 2010. * ''[[Dekle kot Tisa]]'', Ljubljana: Miš, 2008. * ''Literary journalism in the United States of America and Slovenia'', Landham: University Press of America, 2008. * ''Literarno novinarstvo: pojav in raba sodobne pripovedne novinarske vrste v ZDA in Sloveniji'', Ljubljana: Modrijan, 2008. * ''Preteklost je prolog: pregled zgodovine novinarstva na Slovenskem in po svetu'', Ljubljana: FDV, 2007. == Priznanja == * 2025 je kot ustanoviteljica spletnega časopisa za otroke Časoris prejela prvo nagrado za družbene inovacije Sozial Marie. * 2024 je za Časorisov portal za medijsko pismenost prejela priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju. Podeljuje ga Slovenska znanstvena fundacija. * 2019 je kot avtorica projekta Zgodbe otrok sveta v Časorisu prejela nagrado za medkulturnost Intercultural Achievement Award v kategoriji mediji, ki jo podeljuje avstrijsko ministrstvo za Evropo, integracije in zunanje zadeve (BMEIA).<ref>{{Navedi splet|title=Verleihung des Intercultural Achievement Awards 2019 – BMEIA, Außenministerium Österreich|url=https://www.bmeia.gv.at/das-ministerium/presse/aussendungen/2019/10/verleihung-des-intercultural-achievement-awards-2019/|website=www.bmeia.gv.at|accessdate=2019-10-30}}</ref> * 2019 je bila kot odgovorna urednica Časorisa nominirana za prvo evropsko nagrado za medijsko pismenost.<ref>{{navedi splet |url=https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/winners-european-media-literacy-awards |title=The winners of the European Media Literacy Awards |publisher=Evropska komisija |date=2019-03-19 |accessdate=2019-07-31}}</ref> * 2016 je bila kot slovenska finalistka nominirana za evropsko novinarsko nagrado za raznolikost (European Journalist Award on Diversity).<ref>{{navedi splet|url=http://ec.europa.eu/information_society/newsroom/image/document/2016-47/finalists_list_ls_19663.pdf |title=Finalists list |publisher=Evropska komisija}}</ref> * 2008 je bila nominirana za [[Slovenka leta|Slovenko leta]]. * 2008 je bila nacionalna zmagovalka evropske novinarske nagrade »Za raznolikost. Proti diskriminaciji.«. * 2007 je bila nacionalna zmagovalka novinarske nagrade ob evropskem letu enakih možnosti ELEM 2007. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih novinarjev]] == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175124088 dr. Sonja Merljak Zdovc: Otrok ne poslušamo in sploh ne vemo kaj se jim dogaja na spletu]. Nedeljski gost (13. april 2025). Val 202 (RTV Slovenija). {{normativna kontrola}} {{novinar-stub}} {{DEFAULTSORT:Merljak Zdovc, Sonja}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za humanistične študije v Kopru]] p3o00seclj990fwconphup1lp3v6mxp 0 244300 6731736 6590049 2026-08-06T09:45:23Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 predloga 6731736 wikitext text/x-wiki {{Infobox ethnic group | group = Sefardski Judje | native_name = {{lang|lad-Latn|Sefaradís}} {{lang|lad-Hebr|ספרדיס}}<br />{{lang|lad-Latn|Sefaradim}} {{lang|lad-Hebr|ספרדים}} | native_name_lang = lad | image = Torah Reading Sephardic custom.jpg | caption = Branje Tore | pop = | langs = '''Tradicionalni jeziki:'''<br />[[Španščina]], [[Katalonščina]], [[Portugalščina]], [[Hebrejščina]], [[Haketia]], [[arabščina]], [[Okcitanščina]], [[Berberščina]], [[Arabščina]], [[Papiamento]] (v [[Curaçao]]) <br />'''Moderni jeziki:'''<br />[[Moderna hebrejščina]], [[Sefardska hebrejščina]] (liturgična), [[Indoevropski jeziki|katalonščina, španščina, portugalščina, francoščina, nizozemščina, italijanščina, makedonščina, bolgarščina, grščina]], [[Turščina]], [[Perzijščina]], [[arabščina|Arabsko]], [[semitski jeziki|drugi lokalni jeziki]], | rels = [[Judovstvo]] }} '''Sefardski Judje''' ali '''Sefardi''' (iz [[hebrejščina|hebrejščine]] ספרדים, «Judje iz Španije»), so [[Judje]], ki so živeli v [[Španija|Španiji]] do leta [[1492]] ter vsi njihovi potomci, ki živijo na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] ali drugih koncih sveta, vendar ostajajo povezani s špansko kulturo. [[Slika:Torah Reading Sephardic custom.jpg|thumb|right|Branje Tore]] Danes sefardsko skupnost sestavlja okoli dva milijona članov, največji delež le-teh prebiva v [[Izrael]]u, [[Francija|Franciji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Turčija|Turčiji]] in [[Argentina|Argentini]]. Sefardske skupnosti prav tako lahko najdemo v [[Kanada|Kanadi]], [[Nizozemska|Nizozemskem]], [[Italija|Italiji]], [[Srbija|Srbiji]], [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], [[Maroko|Maroku]], [[Alžirija|Alžiriji]], [[Tunizija|Tuniziji]], [[Kuba|Kubi]], [[Mehika|Mehiki]], [[Gvatemala|Gvatemali]], [[Honduras]]u, [[Nikaragva|Nikaragvi]], [[Kostarika|Kostariki]], [[Panama|Panami]], [[Venezuela|Venezueli]], [[Kolumbija|Kolumbiji]], [[Ekvador]]ju, [[Peru]]ju, [[Brazilija|Braziliji]] in [[Čile|Čilu]]. Številčno najmočnejša sefardska skupnost v bližini [[Slovenija|Slovenije]] je bila v [[Sarajevo|Sarajevu]], kjer je med skupno 70 000 prebivalci [[Sarajevo|Sarajeva]] živelo 10 000 Sefardov. Danes v mestu živi nekaj sto Sefardov. Na [[Hrvaška|Hrvaškem]] sefardska skupnost šteje do nekaj sto pripadnikov. V [[Dubrovnik]]u je najstarejša [[Sinagoga Dubrovnik|sefardska sinagoga]] na svetu. V [[Slovenija|Sloveniji]] živi do nekaj deset sefardskih Judov. V 19. stoletju se je termin '''Sefard''' uporabljal tudi za vse judovsko, ki ni bilo aškenazovskega izvora ([[Aškenazi]] so bili [[Judje]] nemškega, srednjeevropskega ali ruskega izvora). V to klasifikacijo so tako spadali tudi [[Judje]] arabskega izvora, iz [[Perzija|Perzije]], [[Armenija|Armenije]], [[Gruzija|Gruzije]], [[Jemen|Jemna]] ter [[Indija|Indije]], ki pa niso imeli nobene povezave z ibersko kulturo, po kateri so poznani Sefardi. Razlog, da se je uporabljal ta termin, je bil v podobnostih v cerkvenem obredu in izgovarjavi [[hebrejščina|hebrejščine]], ki so si jo delili Sefardi z ostalimi prej omenjenimi ljudstvi (ki pa so jasno različne od cerkvenih obredov in izgovarjave [[Aškenazi|Aškenazev]]). [[Judje]] so ustvarili napredne skupnosti v večini španskih mest. Izpostavimo lahko skupnosti v mestih: [[Ávila]], [[Burgos]], [[Córdoba, Španija|Córdoba]], [[Granada]], [[Jaén]], [[León]], [[Málaga]], [[Segovia]], [[Sevilla|Sevila]], [[Soria]], [[Toledo]], [[Tudela]], [[Vitoria]] in [[Calahorra]]. V času [[Aragonska krona|Aragonske krone]] so bile pokrajine [[Zaragoza]], [[Gerona]], [[Barcelona]], [[Tarragona]], [[Valencija]] in [[Palma de Mallorca]] ene izmed najbolj razvitih. V nekaterih skupnostih so v glavnem živeli le [[Judje]]. Na [[Portugalska|Portugalskem]], kjer ima korenine veliko slavnih sefardski družin so se razvile aktivne skupnosti v [[Lizbona|Lizboni]], [[Evora|Evori]], [[Beja|Beji]] in v regiji [[Trás-os-Montes]]. == Izvor in uporaba termina Sefard == ''[[Sefarad]]'' (v [[hebrejščina|hebrejščini]], ספרד) je biblijsko ime, ki ga judovska tradicija povezuje z [[Iberski polotok|Iberskim polotokom]]. Tako se v hebrejskem jeziku beseda ''Sefarad'' nanaša na vse kar je povezano s [[Španija|Španijo]] in [[Portugalska|Portugalsko]]. Zdi se, da se identifikacija pojma ''Sefarad'' in [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] ni zgodila v [[srednji vek|srednjem veku]], temveč po izključitvi Judov leta 1492. Hebrejski termin ''Sefarad'' in španska beseda ''sefardí'' se bolj pogosto začneta uporabljati od konca 20. stoletja naprej. Le-ta se nanaša na [[Iberski polotok]] in [[Judje|Jude]], ki so bili tam rojeni ter njihove kasnejše potomce. == Judje na Iberskem polotoku do izgona leta 1492 == === Prve skupnosti === [[Slika:Carrer de la Força Girona.jpg|thumb|245px|Ulica v judovski četrti, [[Gerona]], [[Španija]].]] [[Slika:Maimònides.jpg|thumb|245px|Kip [[Maimónides]]a v [[Córdoba, Španija|Córdobi]].]] Feničanski prstan iz 7. stoletja pr. n. št., najden v [[Cádiz]]u s paleo-hebrejskimi oznakami in amfora na kateri sta dva hebrejska simbola iz 1. st., najdena na [[Ibiza|Ibizi]], so le nekateri izmed dokazov za zgodnjo prisotnost Judov na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]]. Skupnost Judov na današnjem španskem ozemlju se je povečala med [[punske vojne|punskimi vojnami]] (218-202 pred n. št.), ko se je Rimski imperij polastil [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]. Judovsko prebivalstvo je začelo naraščati nekaj stoletij kasneje, kot posledica osvajanja [[Judeja|Judeje]] s strani rimskega generala [[Tit Flavij|Tita Flavija]] pod poveljstvom cesarja [[Vespasian]]a. Ocenjuje se, da je se je v rimski Hispaniji v prvih desetletjih diaspore naselilo okoli 80 000 ljudi iz [[Palestina (regija)|Palestine]]. Ta številka se je kasneje še znatno povečala. === Vizigotska Hispanija === [[Vizigoti]] sprva niso kazali nobenega interesa, da bi preganjali [[Judje|Jude]]. Lahko so živeli mirno življenje, imeli politične in meščanske pravice, dovoljeno jim je bilo opravljati poklice v javnem sektorju. Preobrat se je zgodil, ko je kralj Recaredo I. za svojo uradno vero izbral [[krščanstvo]]. Sklical je Tretji koncil v Toledu, kjer je sprejel protijudovske zakone. Začelo se je obdobje preganjanja, izolacije in zavračanja Judov. Prav tako se v tem času oblikujejo tudi prve aljame in [[judovska četrt|judovske četrti]]. Aljama v kastiljščini pomeni skupnost [[Judje|Judov]] in [[Mavri|Mavrov]] na določenem ozemlju v [[srednji vek|srednjem veku]]. === Al-Ándalus, Mavrska Iberija oz. Islamska Iberija === Po smrti zadnjega vizigotskega kralja Rodriga, se je skoraj celotna [[Španija]] preoblikovala v arabski kalifat, imenovan Al – Ándalus oziroma [[Al Andaluz|Mavrska Iberija]]. Pri osvojitvi polotoka so [[Muslimani|Muslimanom]] pomagali [[Judje]]. Le-ti so jih sprejeli z navdušenjem, saj so jih rešili iz težkega položaja v času vizigotske Kraljevine iz Toleda. Od leta 711 so se judovske četrti povečevale po velikosti in številu po celotnem polotoku. Zmaga berbera Táriqa ibn Ziyada je zagotovila boljše pogoje za njihovo življenje. O religioznih odnosih med [[Muslimani]] in [[Judje|Judi]] govori tudi muslimanska sveta knjiga [[Koran]], ki navaja, da morajo biti odnosi do Judov tolerantni in prijateljski. [[Judje]] so bili naslovljeni z imenom »''Ljudstvo ali ljudje knjige''« in so jih smatrali za vernike, ki so živeli v skladu z Božjo besedo ter jih tudi imenovali za svoje božje brate. Andaluzijska judovska skupnost je bila v tem obdobju največja, najbolje organizirana in najbolj kulturno napredna. Številni Judje iz drugih evropskih držav in držav z arabsko prevlado so se preselili v [[Al Andaluz|Al Ándalus]], kjer so se vključili v obstoječo skupnost in jo obogatili v vseh pogledih. Mnogi od njih so sprejeli arabski jezik in zasedli mesta na visokih vladnih položajih, v finančnih ali trgovskih dejavnostih. [[Islam]] je prepovedoval [[Muslimani|Muslimanom]], da se ukvarjajo s finančnimi dejavnostmi. Prav tako je podobno veljalo za [[Kristjani|Kristjane]], ki so menili, da je ta dejavnost bogokletna. To je pomenilo, da so [[Judje]] pridobili delovna mesta blagajnikov, pobiralcev davkov, menjalcev in posojevalcev denarja. Pod islamsko oblastjo je hebrejska kultura na polotoku dosegla svojo največjo slavo. Judje so uspešno gojili umetnost, znanost, medicino, astronomijo in matematiko. Največji pa je bil prispevek k verskim študijam in filozofiji. Izstopajo nekatera imena, kot so cordobski rabin Moshé ibn Maimón, poznan kot Maimónides, ki se je od ostalih razločeval po svojih prispevkih k medicini in filozofiji. Njegova dela kot so ''Guía de perpeljos'' in komentarji k Teshuvotu, so znatno vplivali na nekatere cerkvene zdravnike, predvsem na [[Tomaž Akvinski|Tomaža Akvinskega]]. Na področju matematike se jim pripisuje uvedba in uporaba indoarabskih številk v zahodni Evropi, Azraquel de Sevilla napiše izčrpno študijo o teoriji enačb Diofanta iz [[Aleksandrija|Aleksandrije]], medtem ko Abenezra iz Calahorre piše o posebnostih cifer (1-9) v Sefer ha-Eshad, razpravo o aritmetiki v Sefer ha-Mispad in izdela astronomske table. Že leta pred [[rekonkvista|rekonkvisto]] je Juan Seviljski prevedel velik del algebre Mohammeda al-Khwarismija, ki so jo kasneje uporabljali matematiki kot so [[Niccolo Fontana Tartaglia|Niccolo Tartaglia]], [[Gerolamo Cardano]] in [[François Viète]]. V andaluzijskem stilu je bila v [[Toledo|Toledu]] zgrajena [[Sinagoga El Transito, Toledo|Sinagoga del Tránsito]] (''de Samuel Ha-levi''), ki je bila najboljši primer judovske arhitekture tistega obdobja, prav tako kot sinagoga v [[Córdoba, Španija|Córdobi]]. Kljub uspehu je bila Judovska skupnost v tem času podvržena tudi zaporednim pogromom s strani [[Muslimani|Muslimanov]]. Izpostaviti je potrebno masaker v Granadi leta 1066 ter preganjanje pod oblastjo [[Almoravidi|Almoravidov]] in [[Almohadi|Almohadov]], ki je najverjetneje zdesetkalo judovske četrti. Številne družine so pobegnile na krščanska ozemlja, predvsem v Kraljevino Toledo. == Izgon z Iberskega polotoka == Sefardski Judje so bili na udaru krščanske vere in njenih voditeljev celotno 15. stoletje. Slabšanje položaja, [[inkvizicija]] in preganjanja so vplivala na njihovo dokaj dobro življenje v [[Španija|Španiji]], ki so jo dojemali kot svojo domovino. Ob preganjanjih so raje prestali krst in se spreobrnili ter prestopili v krščanstvo, kar je pomenilo, da lahko ostanejo v svoji domovini. Dokončen izgon Judov iz Španije, ki se je zgodil leta 1492, je bil projekt španske [[inkvizicija|inkvizicije]], ki jo je vodil [[Tomás de Torquemada]]. Slednji je verjel, da kakor dolgo bodo [[Judje]] ostali v [[Španija|Španiji]], tako dolgo bodo vplivali na ''nove kristjane'', kot so imenovali Jude, ki so se pokristjanili in prestopili v krščansko vero. Kralja [[Ferdinand II. Aragonski|Ferdinand]] in [[Izabela I. Kastiljska|Izabela]] sta leta 1492 v Granadi podpisala dekret, ki je navajal, da se morajo Judje izseliti ali pokristjaniti. V tem kratkem času so bili prisiljeni zapustiti svoje domove, službe in sorodnike. Prodali so svoje imetje pod povprečnimi cenami in se odpravili na pot ali pa sprejeli krščansko vero kot svojo edino. Iz države jim je bilo prepovedano odnesti zlato, denar in srebrnino. == Sefardska diaspora == Zaradi prisilnih pokristjanjevanj leta 1391 in nato še izgona se je začela oblikovati sefardska diaspora. Njena značilnost je bila, da so Sefardi ohranili svoj jezik ladino. Sefardske skupnosti so živele ločeno od ostalih judovskih skupnosti vse do [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Izgoni in pregoni so potekali v različnih smereh. Tisti Judje, ki so prej živeli v Kastiliji so bežali na [[Portugalska|Portugalsko]]. Iz Aragonije in Navarre so se naselili v severni Afriki, [[Italija|Italiji]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]]. Po ediktu pregona iz Portugalske leta 1497 je sledil še enak edikt za Navarro leta 1498. Judje so zlorabe trpeli tudi v severni Afriki, zato se je veliko beguncev po izgonu Vrnilo nazaj, in sicer po letu 1492, ter sprejelo krščansko vero. S tem so tudi postali ''novi kristjani''. Judje, ki se niso želeli spreobrniti v krščanstvo pa so iz Portugalskega kraljestva odšli na sever Evrope ([[Velika Britanija]] ali [[Flandrija]]). Bolje se je godilo tistim, ki so prečkali današnjo [[Italija|Italijo]] in se preselili na območja [[Otomansko cesarstvo|Otomanskega cesarstva]], severne Afrike, [[Bližnji vzhod|Bližnjega vzhoda]] in [[Balkan]]a. Sultan [[Bajazid II.]] je ukazal naj jih ljudje sprejmejo odprtih rok. Ob neki priložnosti je celo dejal ''»Tega, ki ga imenujete za kralja, ki je pustil obubožati svoje države, da bi obogatil moje?«'' Isti sultan je omenil veleposlaniku, ki ga je poslal [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] ''»da je zelo vesel, da so izgnali Jude iz Kastilije, saj so s tem izgnali bogastvo.«'' Poleg svoje vere ohranili tudi navade svojih prednikov in še posebej so do današnji dni ohranili uporabo španskega jezika. Jezik, ki ni več takšen kot se je govoril v [[Španija|Španiji]] iz 15. stoletja, saj se je spreminjal skozi čas. Sefardi nikoli niso pozabili na zemljo svojih prednikov, vendar pa so do nje gojili mešana čustva. Po eni strani so čutili zamero, zaradi tragičnih dogodkov iz leta 1492, po drugi pa nostalgijo izgubljene domovine. Tekom sefardske diaspore so se razvila pomembna mesta in hkrati pomembna judovska središča: [[Amsterdam]],[[Safed]], [[Carigrad]], [[Solun]] in [[London]]. === Jezik ladino === Ladino je jezik, ki je znan tudi pod imenom judovska španščina, ki so ga izoblikovali Judje v svojih začetkih na španskih tleh. Ladino se je začel še bolj uporabljati v času po njihovem izgonu leta 1492. Kasneje se jezik ni več razvijal, ampak so samo nadaljevali z njegovo uporabo na območjih, kamor so se preselili. Omenjen jezik, se v osnovi naslanja na besedišče in slovnico iz 14. in 15. stoletja. Dlje od [[Španija|Španije]] kot so odšli, manj se je jezik razvijal. Tisti, ki so odšli v [[Amsterdam]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Italija|Italijo]], so še vedno ohranjali ladino in so bili v stiku s Španijo. V [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]] pa so jeziku dodajali hebrejske, arabske, grške in turške besede. Le-ta je postal skoraj neprepoznaven v primerjavi z osnovnim ladino jezikom. Orientalska različica ladino jezika se je uporabljala v predelih [[Turčija|Turčije]], zahodna ladino različica pa v [[Grčija|Grčiji]], [[Makedonija|Makedoniji]], [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], [[Srbija|Srbiji]] in [[Romunija|Romuniji]]. Besedišče jezika je vezano na veliko arhaičnih besed, ki se jih v moderni španščini ne uporabljajo več. Ladino jezik v današnjem času uporablja še okoli 100 000 Sefardov, ki večinoma živijo v [[Izrael]]u, še vedno pa ga je možno najti tudi med skupnostmi v [[Grčija|Grčiji]], [[Turčija|Turčiji]] ter celo v [[Latinska Amerika|Latinski Ameriki]]. Oživljanje znanja jezika ladino je postalo zelo priljubljeno v [[ZDA]], [[Izrael]]u, [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Beograd]]u. == Sefardi v Otomanskem cesarstvu == Velik del izgnanih Judov se je naselil v [[Otomansko cesarstvo|Otomanskem cesarstvu]], ki je doživljajo svoj višek. Sultan [[Bajazid II.]], je dovolil judovske naselbine po celotnem imperiju. Pošiljal je ladje otomanske flote v španska pristanišča in nekatere celo osebno sprejel na pomolih [[Konstantinopel|Konstantinopla]]. Zelo znan je izrek: ''"Gönderenler kaybeder, ben kazanırım"'' — ''«Tisti, ki so jih poslali, so izgubili, jaz zmagujem.»'' Sefardi so oblikovali štiri skupnosti v [[Otomansko cesarstvo|Otomanskem cesarstvu]], veliko večje kot katerekoli na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]]. Največji sta bili skupnosti v [[Solun]]uin [[Carigrad]]u, medtem ko sta bili v turških pristaniščih [[Izmir]] in [[Safed]] veliko manjši. Sefardski Judje so ustanovili svoje skupnosti v skoraj vseh pomembnejših mestih imperija, v [[Sarajevo|Sarajevu]], [[Beograd]]u, [[Bitola|Bitoli]], [[Sofija|Sofiji]], [[Bukarešta|Bukarešti]], [[Aleksandrija|Aleksandriji]] in drugih. Sefardi so se redko mešali z avtohtonim prebivalstvom v mestih, kjer so se naselili. Večina sefardskih Judov je bila izobražena in višjega socialnega stanu kot domačini, kar jim je omogočalo, da so ohranili nedotaknjene svoje tradiciji in najpomembnejše, svoj jezik. Niso se asimilirali z ostalimi, temveč so oni asimilirali ostale skupnosti, med njimi magrebske, turške, grške, sirske in palestinske Jude. Ti so sprejeli tudi njihov ladino jezik. Sefardi so skoraj pet stoletij govorili staro kastiljščino, danes poznano kot judovsko-španski jezik ali ladino, ki so ga prinesli iz [[Španija|Španije]]. Jezik se je razlikoval od jezika Sefardov, ki so se naselili na [[Nizozemska|Nizozemskem]] in v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]. Njihove sposobnosti na področju poslov, financ in trgovine so jim dovolile napredovati, v največ primerih so dosegli visok življenjski standard. Višji judovski sloji so bili v zelo dobrem odnosu z elito otomanske družbe, pa tudi z dvorom, kjer so se zaposlili kot vezirji, finančniki, zdravniki, svetovalci ali celo kot priležnice ali žene v sultanovih haremih. Najpomembnejše sefardske družine so finančno podpirale otomanske vojaške kampanje. Nekateri člani pa so si celo prislužili položaj visokih častnikov. Sefardi so v miru živeli 400 let, dokler se v Evropi nista začeli obe svetovni vojni. === Otomanski Solun === Mesto [[Solun]] v grški Makedoniji je doživelo pomembno spremembo, ko so sprejeli skoraj 250 000 izgnanih Judov iz [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]. Pristaniško mesto, ki so ga v preteklosti naseljevala predvsem grška, turška in bolgarska ljudstva je sestavljalo konec 19. stoletja skoraj 65 % Sefardov. Že od začetka so si domove v tem mestu ustvarili predvsem Judje iz [[Galicija|Galicije]], [[Andaluzija|Andaluzije]], Aragona, [[Sicilija|Sicilije]] in [[Neapelj|Neaplja]]. Na judovsko-španski jezik je vplivala galicijska slovnica in nekatere italijanske besede. V [[Solun]]u so bile četrti, skupnosti in sinagoge, ki so pripadale vsaka svojemu španskemu mestu in regiji. Kal de Kastiya, Kal Aragon, Otranto, Palma, Siçilia, Kasseres, Kuriat, Albukerk, Evora y Kal Portugal so primeri četrti in sinagog, ki so obstajale v mestu konec 19. stoletja in so dokaz, da Sefardi nikoli niso pozabili na svojo preteklost in na svoje iberske korenine. Hebrejska prisotnost v [[Solun]]u bila tako pomembna, da se je judovsko-španski jezik spremenil v [[Lingua franca|linguo franco]] za vse socialne in trgovske povezave med Judi in ostalimi ljudstvi. Dan obveznega počitka v mestu, je v nasprotju z muslimanskim petkom ali katoliško nedeljo, bila sobota, ker je bila večina trgovcev Sefardov. Mirno sožitje med posamezniki treh ver je pripeljalo celo do vzpostavitve odnosov med družinami različnih veroizpovedi. Še danes ima veliko prebivalcev [[Solun]]a med svojimi predniki vsaj enega Sefarda. Solunska skupnost, ki je bila nekoč največja na svetu in so jo celo imenovali ''Mati Izraela'', ima danes zelo malo predstavnikov, saj je bilo skoraj 80 % prebivalcev žrtev [[holokavst]]a. Poleg tega so se nekateri izselili v [[ZDA]] in [[Francija|Francijo]] pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ali pa kasneje v [[Izrael]]. === Uničenje otomanskih skupnosti === Od starih sefardski skupnosti [[Otomansko cesarstvo|Otomanskega imperija]] je danes ostalo zelo malo. Lahko bi dejali, da je bilo prvo desetletje 20. stoletja zadnje desetletje obstoja sefardskih skupnosti, še posebej tistih na grškem ozemlju. Nacionalistično gibanje, ki je nastalo v [[Grčija|Grčiji]] kot posledica gibanja za neodvisnost, je močno vplivalo na prebivalce mesta [[Solun]], ki je bilo v začetku 20. stoletja še vedno otomanskih rokah. Poraz [[Otomansko cesarstvo|Otomanskega imperija]] v [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je za grške skupnosti pomenilo konec njihovih privilegijev in kasneje popolno uničenje. Priključitev Makedonije h [[Grčija|Grčiji]] je povzročila nasilne antisemitske demonstracije, ki naj bi jih usmerjali celo nekateri vodilni grške ortodoksne cerkve in člani nacionalističnih političnih strank. Takrat mnogi Sefardi začeli odhajati. Velik vpliv je na izobražene Sefarde imela Izraelska univerzalna aliansa, ki je povzročila, da so se mnogi preselili v [[Francija|Francijo]], medtem ko so se drugi preselili v [[ZDA|Združene države Amerike]]. Mnogo Sefardov je ostalo brez državljanstva, saj so bili od svojega rojstva prijavljeni kot prebivalci [[Otomansko cesarstvo|Otomanskega cesarstva]], ki pa je nehalo obstajati leta 1923. Čeprav je v nekaterih primerih [[Grčija]] izdala potne liste in jim zagotovila, da so postali prebivalci kraljestva, le-tega nikoli niso obravnavali kot nove »domovine«. Po drugi strani pa judovske četrti v [[Carigrad]]u in [[Izmir]]ju niso občutile večjih sprememb, saj so postale del [[Turčija|Turške republike]] pod oblastjo [[Mustafa Kemal Atatürk|Mustafe Kemala Atatürka]]. Prebivalci so bili še vedno zaščiteni kot turški državljani. [[Mustafa Kemal Atatürk|Atatürk]] je odpravil kalifat, kar je pomenilo sekularizacijo turške države. Turške judovske četrti so ostale varne skoraj celotno 20. stoletje in šele od ustanovitve izraelske države naprej so začele postopoma razpadati. Judovska četrt v [[Bukarešta|Bukarešti]] je doživela podobno usodo kot bogata in mogočna skupnost iz [[Solun]]a. Zaradi svoje majhnosti so bile judovske četrti v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] tarča politične ravnodušnosti in niso bile podvržene poškodbam ter še danes ostajajo takšne kot pred nekaj stoletji. == Druga svetovna vojna in holokavst == Od začetka [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je judovska skupnost celega sveta utrpela dramatičen upad. Večina njenih članov se je razkropila, se izselila v države kot so [[Argentina]], [[Brazilija]], [[Venezuela]], [[Mehika]], [[Paragvaj]], [[Čile]] ali pa so umrli kot žrtve [[holokavst]]a. Hitlerjev pohod proti oblast so spremljali bolj ali manj energični znaki zaskrbljenosti in obsodbe različnih vlad. V primeru Španije je bil ta proces praktično sočasen kampanji, ki so jo v prvi vrsti upravljale prve vlade Republike – vendar so začetki segali že v čas diktature [[Miguel Primo de Rivera|Prima de Rivere]]. Javnosti so se predstavljali kot naklonjeni vrnitvi Judov v [[Španija|Španijo]] in vrnitvi državljanstva potomcem v preteklosti izgnanih Judov. Ta kampanja v praksi ni bila izvedljiva, saj je obstajalo veliko nasprotnikov družinam, ki so želele vrniti. Vendar pa je imela velik odmev tudi v drugih judovskih skupnostih, ne le v sefardskih, saj so jo videli kot možnost, da bi pobegnili krempljem [[Tretji rajh|tretjega rajha]]. Na koncu kljub prizadevanjem voditeljev kot so bili Moises Ajuelos in drugi, ki so izčrpali politične in administrativne poti za nacionalizacijo sefardskih Judov, so bili vedno pomembnejši notranji razlogi. Vrnitev sefardskih Judov v Španijo je v tem obdobju ostala le v obljubah in izjavah, ki so dajali ugled Republiki. V življenjih Judov, ki so bili preganjani zaradi nacizma pa se nič ni spremenilo. Leta 1940 so nemške vojaške enote zasedle [[Francija|Francijo]], kjer so povzročile deportacijo in preganjanje vse judovskih prebivalcev, vključno s sefardskimi. Leta 1941 je sledila okupacija [[Grčija|Grčije]], ki je dokončno uničila judovsko četrt v [[Solun]]u, saj so nacisti iztrebili več kot 96,5 % vseh tam živečih Sefardov. Od 56 200 posameznikov iz leta 1941 naj bi jih ostalo do samo 1 240 v letu 1945. Nekatere so odvedli v [[koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]] v [[Nemčija|Nemčijo]] in na [[Poljska|Poljsko]]. Po izgubi številčne sefardske skupnosti, ki je živela na [[Balkan]]u, judovsko-španski jezik pade v obdobje hude krize, saj je ostalo le malo govorcev. Nekateri, ki so preživeli grozote [[holokavst]]a so se vrnili v [[Solun]], kjer živijo še danes. Vendar pa se je mesto skozi čas korenito spremenilo, kjer ni več ostankov judovske skupnosti, ki je cvetela v času [[Otomansko cesarstvo|Otomanskega cesarstva]]. === Franco in Sefardi med holokavstom === Politika diktature generala [[Francisco Franco|Franca]] je bila v zvezi z Judi, ki so bežali pred nacističnim preganjanjem med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], pogojena s tesnim odnosom njegovega režima s Hitlerjem, vsaj od leta 1943, ko zavezniki prevzamejo pobudo v vojni. Španskim konzulom v [[Nemčija|Nemčiji]] in državah, ki so bile pod njeno oblastjo so naročili, da ne smejo izdajati potnih listov ali viz Judom, ki so zanje prosili. Vendar pa večina španskih diplomatov tega ukaza ni upoštevala in poskrbela za Jude, zlasti za Sefarde, ki so izjavili, da imajo status zaščitenega, čeprav le-ta ni bil več v veljavi. Diplomati, ki so nasprotovali navodilom in naredili vse kar je bilo v njihovi moči, da bi rešili družine v smrtni nevarnosti, so bili med drugimi tudi Bernardo Roldán, Eduardo Gasset y Sebastián Radigales, konzuli v [[Pariz]]u in [[Atene|Atenah]]; Julio Palencia Álvarez, Ángel Sanz Briz, ki so bili zadolženi za posle v [[Bolgarija|Bolgariji]] in na [[Madžarska|Madžarskem]]; Ginés Vidal, ambasador v [[Berlin]]u in njegov sodelavec Federico Oliván. Leta 1949, ko je režim trpel zaradi mednarodne izolacije, je frankistična propaganda izumila mit o ''»Francu, rešitelju Judov«'', še posebej sefardskih. Uspeh kampanje in mita, ki so ga ustvarili, je bil tako velik, da se je obdržal celo do sedanjosti. == Sefardi danes == [[Slika:Street in Ladidaka neighbourhood of Thessaloniki July 2006.jpg|thumb|250px|Ulica Ladadika, ena izmed starih judovskih ulic v [[Solun]]u.]] Sefardska skupnost je danes najštevilčnejša v [[Izrael]]u, kjer že iz otomanskih časov obstajala skupnost v [[Safed]]u. Obstajajo tudi skupnosti v [[Tel Aviv]]u, Haifi in [[Jeruzalem]]u. Svoje predstavnike imajo v izraelskem parlamentu, in celo rabina, ki je deluje kot vodja skupnosti, Shlomo Amar. Uničenje skoraj cele sefardske skupnosti med [[holokavst]]om je prispevalo k znižanju števila govorcev jezika ladino. To je spodbudilo člane sefardske skupnosti, še posebej v [[ZDA]] in [[Izrael]]u, k ohranjanju jezika in spodbujati kulturne in znanstvene dejavnosti. Ustanovili so različne organe, ki se posvečajo študiju jezika ladino, revije natisnjene v tem jeziku, fundacije, predvajajo radijske programe, jezikovni tečaji ladina itd. Leta 1982 je [[Španija]] priznala državljanstvo vsem Sefardom, ki so lahko dokazali jasno povezanost z državo. Po navadni poti je rok za pridobitev državljanstva dve leti, vendar je bil leta 2015 odobren zakon, ki je poenostavil postopek. V današnjih dneh je na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] prisotnih veliko Sefardov, ki še vedno živijo v skladu s svojo tradicijo in običaji. V [[Sevilja|Sevilji]] živi judovska skupnost, ki šteje 30 družin oziroma 100 članov. V [[Madrid]]u ima 5000 Judov svojo sinagogo, ki je bila sezidana leta 1968. Barcelonska judovska skupnost šteje 3000 članov in ima dve sinagogi, mikhvo ter knjižnico. [[Málaga]] je danes mesto z 1200 judovskimi prebivalci, ki imajo svojo sinagogo ter pokopališče. Prav tako imajo svoje prostore, kjer se poučuje [[Talmud]] in [[Tora]]. Mesta z manjšim številom judovskih skupnosti so še [[Valencija]], [[Alicante]] in [[Majorka]]. == Sefardska kultura == === Umetnost === Judovske ulice, ki so nekoč predstavljale središče judovskega življenja, so se do danes v večini slabo ohranile. Tako je le malo takih, ki so še danes vidne in malo četrti, ki pričajo o judovski zgodovini [[Španija|Španije]]. Ena najpomembnejših mest je bila [[Córdoba, Španija|Córdoba]], saj se je tam razvila velika judovska skupnost med obzidjem in mošejo. Še danes je vidna ulica, značilna za staro aljamo imenovana »ulica Judov«, kjer se nahaja tudi sinagoga, ena od še ohranjenih v [[Španija|Španiji]]. V [[Toledo|Toledu]] se nahajata dve znani in ohranjeni sinagogi – [[Sinagoga El Transito, Toledo|Sinagoga de Samuel ha Levi o del Tránsito]] in Sinagoga de Santa Maria la Blanca o Mayor. === Literatura === V 17. stoletju se je v [[Amsterdam]]u razvila literarna skupnost, kjer so v španščini pisali José Penso de la Vega, Miguel de Barrios, Nicolás Oliver Fullana, Isabel Correa, Isaac Cardoso, Isaac Orobio de Castro, Castro Tartas, Juan de Prado, Benito de Espinosa – izdajali so tudi časopis La Gazeta de Ámsterdam, med leti 1672 in 1702. V hebrejskem jeziku je pisal Sabbatai Zevi, v latinščini pa sta pisala [[Uriel Acosta|Uriel da Costa]] in [[Baruch Spinoza]]. === Glasba === Glasba srednjega veka [[Španija|Španije]] je bila poleg arabskih in krščanskih prepletena tudi z judovskimi elementi. Besedila pesmi so lahko zapisana v [[hebrejščina|hebrejščini]] (to posebej velja za verske pesmi) in v ladino jeziku. Sefardska glasba se je rodila pri španskih Judih, ki so živeli v Kastiliji in Aragonu, kjer so prirejali popularne kastiljske pesmi do njihovega izgona, v času [[katoliška kralja|katoliških kraljev]]. Najpogostejše so bile ljubezenske teme, čeprav izstopajo tudi uspavanke in poročne pesmi. Pri sefardski glasbi je ključnega pomena petje, instrumenti so tisti, ki služijo le za spremljavo. Pri tem so melodije ritmične, s ponavljajočimi se verzi. Instrumente so Sefardi prevzeli od Grkov, Turkov, Maročanov, tako so uporabljali mandoline, lutnje, violine in preproste bobne. Ob izgonu so Sefardi glasbo in tradicije vzeli v [[Turčija|Turčijo]], [[Grčija|Grčijo]] in [[Bolgarija|Bolgarijo]], države kamor so se naseljevali. Znali so ohraniti pesmi v kastiljščini, ki so jih podedovali od svojih iberskih prednikov, nato pa so skozi stoletja dodajali nove besede in elemente. S sefardsko glasbo, ki jo še vedno izvajajo po Mediteranu, si danes lahko predstavljamo kako je zvenela glasba v [[srednji vek|srednjem veku]]. === Kulinarika === Sefardi so se držali strogih navodil, ki jih narekuje judovska vera glede uživanja hrane. Judje niso smeli jesti kamel, prašičev, zajcev in še drugih živali. Lahko pa so jedli ptice in nekatere ribe (tiste, ki imajo plavuti in luske). Popolnoma je bilo prepovedano uživanje plenilcev. Značilnosti sefardske kulinarike so tesno povezane s prakso njihove religije, zato lahko rečemo, da je njihova kulinarika sestavni del mediteranske gastronomije zaradi uporabe sestavin iz tega območja Evrope, ki doda nekaj mističnosti pri izdelavi nekaterih tradicionalnih receptov. Prav tako vsebuje vplive iz arabske kuhinje, ki pa je z le ti je pridobila še nekaj značilnosti turške kulinarike. == Literatura == * Álvarez Chillida, Gonzalo (2007). «La eclosión del antisemitismo español: de la II República al Holocausto». En Gonzalo Álvarez Chillida y Ricardo Izquierdo Benito. El antisemitismo en España. Cuenca: Ediciones de la Universidad de Castilla-La Mancha. ISBN 978-84-8427-471-1. * Carcedo, Diego. ''Un español frente al holocausto. Así salvó Ángel Sanz Briz a 5.000 judíos.'' Editorial: Temas de Hoy. * González, Isidro (2004). ''Los judíos y la Segunda República''. 1931-1939. Madrid: Alianza Editorial. ISBN 8420645982. * Jelinčič Boeta, Klemen, ''Kratka zgodovina Judov''.2009. Celovec: Morojeva. * Jelinčič Boeta, Klemen, ''Uvod v judovstvo''. 2010. Celje: Celjska Mohorjeva družba. * Kamen, Francis. ''La Inquisición española''. Fondo de Cultura Económica. 2003. * Mazower, Mark. ''Salonica, city of Ghosts.'' 2005. * Molho, Michael. ''Les Juifs de Salonique''. 1956. * Molho, M., cit. Por H. Vidal Sephiha, ''L´agonie du judèo-espagnol'', París, 1987, p.&nbsp;52. * Molho, Rena, ''La destrucción de la judería de Salónica''. * Pérez, Joseph (2009) [2005]. ''Los judíos en España''. Madrid: Marcial Pons. ISBN 84-96467-03-1. * Pulido Fernández, Ángel, ''Los israelitas españoles y el idioma castellano''. Riopiedras. 1993. * Santa Puche, Salvador, Testimonio XXXI: Drita Tutunovic. 2002. Sefardí de Belgrado. * Toledo, Sinagoga del Tránsito, ''La vida judía en Sefarad'', noviembre 1991-enero 1992. * Patrik von zur Mühlen, ''Huida a través de España y Portugal'' (J.H.W. Dieta Nachf. Bonn). == Zunanje povezave == * [http://www.sephardicstudies.org/quickladino.html Jezik ladino] [[Kategorija:Judje]] [[Kategorija:Etnične skupine]] {{normativna kontrola}} mtzivxyds03qwr8gt1ywvhj1ue218d1 0 244849 6731648 6675241 2026-08-06T04:04:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731648 wikitext text/x-wiki {{Infobox Actor | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | birthname = Eva Jacqueline Longoria<ref>[http://www.tvguide.com/celebrities/eva-longoria/189931 Biography for Eva Longoria], ''TVGuide.com''</ref> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | othername = Eva Longoria<br />Eva Longoria-Parker | homepage = | occupation = <!-- Wikidata --> | yearsactive = 2000 - danes | spouse = [[Tyler Christopher (igralec)|Tyler Christopher]] (2002–2004)<br />[[Tony Parker]] (2007–2011) | sagawards = glej [[#Nagrade in nominacije|Nagrade in nominacije]] }} '''Eva Jacqueline Longoria''', [[Američani|ameriška]] [[filmski igralec|filmska]] in [[televizijski igralec|televizijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]], [[fotomodel]] in [[producent]]ka, * [[15. marec]] [[1975]], [[Corpus Christi, Teksas|Corpus Christi]], [[Teksas]], [[Združene države Amerike]]. Njena najbolj slavna vloga je vloga [[Gabrielle Solis]] v [[American Broadcasting Company|ABC-jevi]] [[televizijska serija|televizijski seriji]] ''[[Razočarane gospodinje]]''. Svetovno priznan [[fotomodel]] je Eva Longoria postala po letu 2000, ko se je začela pojavljati v raznih reklamnih oglasih, moških revijah in na naslovnicah ženskih revij, kot so ''[[Vogue (revija)|Vogue]]'', ''[[Marie Claire]]'' in ''[[Harper's Bazaar]]''. V letu 2008 je dosegla štirinajsto mesto na lestvici revije ''[[FHM]]'', »Najprivlačnejše ženske leta 2008«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.fhm.com/100sexiest/EvaLongoria |title=Eva Longoria {{!}} 100 Sexiest 2008 {{!}} FHM.com<!-- Bot generated title --> |accessdate=2010-07-20 |archive-date=2008-04-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080428103352/http://www.fhm.com/100sexiest/EvaLongoria |url-status=dead }}</ref> Leta 2007 se je poročila s [[Tony Parker|Tonyjem Parkerjem]], [[NBA]]-jevim branilcem. == Zgodnje življenje == Eva Longoria se je kot '''Eva Jacqueline Longoria''' rodila [[15. marec|15. marca]] 1975 v [[Corpus Christi, Teksas|Corpus Christi]], [[Nueces County, Teksas|Nueces County]], [[Teksas]], [[Združene države Amerike]] kot hči [[Mehičani|mehiških]] staršev Enriquea Longorie, Jr. in Elle Eve Mireles.<ref>[http://www.rumorficial.com/hollywood/eva-longoria-latest-interview-in-latina-magazine/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090523132110/http://www.rumorficial.com/hollywood/eva-longoria-latest-interview-in-latina-magazine/ |date=2009-05-23 }}, ''Latina Magazine Interview - Longoria says ''even with my real traditional Mexican grandma''</ref><ref>[http://latina.com/fashion/celebrity/exclusive-eva-longoria-parkers-got-down-home-style] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090524051625/http://latina.com/fashion/celebrity/exclusive-eva-longoria-parkers-got-down-home-style |date=2009-05-24 }}, ''Longoria says - »I’m Mexican« ''</ref> Vzgojena je bila v duhu [[Kristjani|krščanske vere]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.independent.ie/entertainment/news-gossip/eva-longoria-unbelievable-1366738.html|title=Eva Longoria: Unbelievable|publisher=[[Irish Independent|Independent]]|date=4. maj 2008 |accessdate=23. maj 2010 |first=Barry|last=Egan}} :(Commentary; ''»Are you religious? Yes, I'm Catholic,« Eva smiles. »I believe in God and heaven and hell.«'')</ref> Eva Longoria je najmlajša izmed štirih hčera, njenim sestram pa je ime Elizabeth Judina, Emily Jeannette in Esmeralda Josephina.<ref name=DH>{{navedi splet|url=http://www.darkhorizons.com/interviews/678/eva-longoria-for-the-sentinel-|title=Exclusive Interview: Eva Longoria for "The Sentinel"|last=Fischer|first=Paul |date=11.4.2006 |publisher=darkhorizons.com|accessdate=13.6.2008 }}</ref> Njena družina je v Teksasu živela že preden so se oblikovale Združene države Amerike in se na to območje naselili angleško-govoreči prebivalci.<ref>http://www.pbs.org/wnet/facesofamerica/profiles/eva-longoria/8/</ref> Kljub temu, da so generacije družine obdelovale kmetijske površine, je imela družina pogosto zelo malo denarja; Enrique in Ella sta se več let trudila, da bi svojim hčeram zagotovila ustrezno vzgojo. V [[intervju]]ju v oddaji ''[[The Oprah Winfrey Show]]'' leta 2006 je Eva Longoria gledalcem prikazala vpogled v stiske, s katerimi se je soočala v otroštvu, saj je odraščala v revni družini; na lokaciji družinske kmetije je namestila kamere in prikazala, kakšno je bilo njeno otroštvo. Eva Longoria je priznala, da se je finančno stanje družine izboljšalo šele, ko je uspela v igralskem poslu. V intervjuju z novinarko revije ''[[Dateline NBC|Dateline]]'', [[Stone Phillips]], je dejala, da so jo njene sestre pred uspehom večkrat ignorirale. »Odrasla sem kot grdi raček. Včasih so me klicale 'la prieta fea,' kar pomeni 'tista grdo temna',« je dejala.<ref>[http://www.msnbc.msn.com/id/19569591/?pg=2#dtl_stone Photo Gallery: Stone Phillips Celebrity Interviews], ''MSNBC.com''</ref> Eva Longoria je originalno želela postati fotomodel in poslala svoje fotografije več modnim agencijam, vendar so jo zaradi njene višine vse zavrnile. Šolala se je na šoli Marvin P. Baker Middle School in kasneje na šoli Roy Miller High School; nazadnje je dobila akademsko diplomo iz [[kineziologija|kineziologije]] na univerzi [[Texas A&M University-Kingsville]]. V letu 1998 je dobila naslov Miss Corpus Christi, USA. Po končanem kolidžu se je prijavila na tekmovanje talentov, ki jo je pripeljalo do [[Los Angeles]]a, [[Kalifornija]], kjer je kmalu za tem podpisala pogodbo z igralskim agentom.<ref name=DH /> == Kariera == [[Slika:Eva Longoria and Tony Parker.jpg|thumb|Eva Longoria in njen mož [[Tony Parker]] na podelitvi nagrad [[Emmy]] leta 2008]] Eva Longoria je bila v začetku svoje kariere plesalka za glasbeno skupino [[The Pussycat Dolls]]. Svojo prvo televizijsko vlogo je dobila leta 2000, ko je zaigrala v [[televizijska serija|televizijski seriji]] ''[[Beverly Hills, 90210]]''. V istem letu je zaigrala tudi v televizijski seriji ''General Hospital'', nato pa je doživela svoj preboj z ameriško [[telenovela|telenovelo]] ''[[Mladi in nemirni]]'', v kateri je od leta 2001 do leta 2003 igrala psihotično [[Isabella Braña Williams|Isabello Braño Williams]]. Potem, ko je zapustila igralsko zasedbo serije ''Mladi in nemirni'', se je pojavila v danes že ukinjeni različici serije [[Dick Wolf|Dicka Wolfa]], ''Dragnet''. Kljub temu, da je serija trajala samo dve sezoni, je z njo Eva Longoria, ki je imela v njej glavno vlogo, še bolj zaslovela. Po seriji ''Dragnet'' je zaigrala v dveh ne preveč uspešnih projektih - v neuspešnem [[film]]u ''Señorita Justice'' in v [[televizijski film|televizijskem filmu]] ''The Dead Will Tell''. [[Slika:EvaLongoria.jpg|thumb|upright|left|Eva Longoria leta 2006]] Leta 2004 je Eva Longoria dobila eno izmed najpomembnejših vlog v svoji karieri. Zaigrala je kot odrasla Gabrielle Solis v svetovno uspešni [[American Broadcasting Company|ABC-jevi]] televizijski seriji ''[[Razočarane gospodinje]]''. Ko je čez noč postala senzacija, je njena kariera postala veliko bolj uspešna. Sama ni nikoli menila, da je njena kariera postala uspešna šele po ''Razočaranih gospodinjah'': »Zdi se mi smešno, da ljudje pravijo, da sem postala slavna čez noč, glede na to, da sem na tem delala več kot deset let.«<ref>{{navedi novice|first=Jessica|last=Hundley|title="4 Eva"|date=September 2006|publisher=Maxim Magazine Online|url=http://www.maximonline.com/articles/index.aspx?a_id=7282&src=GM7070:MD|accessdate=23. januar 2007|archive-date=2007-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20070930163635/http://www.maximonline.com/articles/index.aspx?a_id=7282|url-status=dead}}</ref> O tem, kako je dobila vlogo Gabrielle Solis v seriji ''Razočarane gospodinje'' je povedala: {{navedek|Takoj, ko sem prebrala scenarij sem vedela, da je nekaj posebnega. Kreator serije me je vprašal, kaj si mislim o celotnem scenariju. Povedala sem mu, da si še nisem ustvarila mnenja, saj sem prebrala samo scenarij za svoj lik. Zasmejal se mi je in mi povedal, da sem vlogo dobila. Menil je, da je bil moj odgovor natanko takšen, kot bi bil odgovor Gabrielle.}} [[Slika:Eva Longoria Cannes 2.jpg|thumb|upright|right|Eva Longoria Parker na filmskem festivalu [[Cannes Film Festival]] leta 2008.]] Kmalu po seriji ''Razočarane gospodinje'' je zaigrala v neuspešnem televizijskem filmu ''Carlita's Secret'', ki ga je tudi producirala. V letu 2006 je za svojo upodobitev [[Gabrielle Solis]] v televizijski seriji ''Razočarane gospodinje'' prejela nominacijo za [[Zlati globus]] v kategoriji za »najboljši nastop igralke v televizijski seriji, muzikalu ali komediji«, nominacijo za serijo pa so prejele še mnoge druge igralke iz serije. Kljub temu, da nobena izmed njih nagrade ni dobila, je prejela nagrado [[ALMA Award]] za osebo leta. Poleg igralcev [[Michael Douglas|Michaela Douglasa]] in [[Kiefer Sutherland|Kieferja Sutherlanda]] je leta 2006 zaigrala v [[triler]]ju ''[[Agent na begu (film, 2006)|Agent na begu]]'', kar je bila njena prva glavna vloga v filmu. Istega leta je zaigrala Sylvio v filmu ''[[Težki časi]]'' poleg [[Freddy Rodriguez|Freddyja Rodrigueza]] in [[Christian Bale|Christiana Balea]]. Revija ''[[People en Español]]'' jo je leta 2003 uvrstila na svoj seznam »Najlepših ljudi«. Eva Longoria se je uvrstila tudi na sezname z najlepšimi ljudmi v [[Hollywood]]u in se uvrstila na prvo mesto ''[[Maxim (revija)|Maximove]]'' lestvice »Najprivlačnejših ženskih zvezdnic« v letu 2005 in 2006 ter tako postala prva ženska, ki se je na vrhu seznama pojavila dve zaporedni leti. V letu 2007 se je na tem istem seznamu pojavila na devetem mestu.<ref>[http://www.maximonline.com/Girls/Evalongoria/slideshow/1133/47.aspx?src=GM7070:MD #9 Eva Longoria in the Hot 100 of 2007] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080320102536/http://www.maximonline.com/Girls/Evalongoria/slideshow/1133/47.aspx?src=GM7070:MD |date=2008-03-20 }} »Maxim Magazine, 2007«</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.usatoday.com/life/people/2006-04-05-longoria-maxim_x.htm|title=Longoria: Plus-sized cover girl|last=Keck|first=William |date=5.4.2006 |publisher=USA Today|accessdate=13.6.2008 }}</ref> Eva Longoria je bila izbrana za upodobitev [[Mariah Carey]] v [[Broadway]]ski igri, ki govori o ameriški [[pop glasba|pop]] [[pevka|pevki]]. Prva izbira za upodobitev Mariah Carey je bila [[Leona Lewis]]. Poleg Eve Longorie Parker je bila za vlogo predlagana tudi [[Vanessa Hudgens]].<ref>[http://www.telegraph.co.uk/news/newstopics/celebritynews/4043712/Mariah-Carey-to-be-made-into-Broadway-musical.html Mariah Carey to be made into Broadway Musical] (31. december 2008)</ref> V aprilu 2009 je pristala na vrhu seznama revije ''[[People en Español]]'', ''Los 50 Más Bellos''. Na naslovnici revije je pozirala skupaj z [[Maite Perroni]] in [[Ana Bárbara|Ano Bárbaro]]. Pojavljale so se govorice, da bo upodobila [[Janet Van Dyne]] (alias The Wasp) v prihajajočem filmu ''Avengers'', saj so jo ujeli pri branju stripov, po katerih bo film posnet.<ref>http://www.cinemablend.com/new.php?id=10184</ref><ref>http://www.wizarduniverse.com/091608wasplongoria.html</ref><ref>http://latimesblogs.latimes.com/herocomplex/2008/09/eva-longoira-as.html</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://latinoreview.com/news/eva-longoria-reads-the-avengers-will-she-play-the-wasp-5385 |title=arhivska kopija |accessdate=2010-07-20 |archive-date=2010-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100807201953/http://www.latinoreview.com/news/eva-longoria-reads-the-avengers-will-she-play-the-wasp-5385 |url-status=dead }}</ref> Eva Longoria Parker se bo tudi pojavila in producirala film, ki je trenutno naslovljen kot ''1954''. Film je navdihnilo življenje osebe iz [[Puerto Rico|Puerto Rica]], ki prihaja iz [[Brazilija|Brazilije]], [[Lolita Lebrón|Lolite Lebrón]].<ref>[http://www.alquimiafilms.com/current_projects.php Current Projects] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090822052845/http://alquimiafilms.com/current_projects.php |date=2009-08-22 }} (6. julij 2009)</ref> == Ostala dela == V januarju leta 2007 je Eva Longoria Parker izbrana za prvi obraz ''Bebe Sport''. Pojavila se je v pomladno-poletni kampanji, za katero jo je fotografiral Greg Kadel. Igralka ima tudi podpisano pogodbo z [[L'Oréal]] in [[Hanes]], New York & Co.<ref>[http://www.enjoyfashion.com/fashion/fashion-news/actress-eva-longoria-to-be-a-new-face-of-bebe-sport-20070105-32.html Actress Eva Longoria to be a new face of Bebe Sport] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070223142157/http://www.enjoyfashion.com/fashion/fashion-news/actress-eva-longoria-to-be-a-new-face-of-bebe-sport-20070105-32.html |date=2007-02-23 }} EnjoyFashion, 15. januar 2007</ref> Eva Longoria Parker je podpisala pogodbo s [[Magnum (sladoled)|sladoledi Magnum]],<ref>{{navedi splet|url=http://www.mad.co.uk/BreakingNews/BreakingNews/Articles/20cd42cdcf5d4a1a8b4a30105ca88c35/Unilever-sales-to-exceed-expectations.html|title=Unilever sales to exceed expectations|last=Varley |first=Melinda |date=8.5.2008 |publisher=mad.co.uk|accessdate=13.6.2008 }}</ref> [[Heineken International|Heineken]],<ref>{{Navedi splet |url=http://timesofindia.indiatimes.com/Entertainment/Eva-becomes-new-face-of-Dutch-beer/articleshow/4763574.cms |title=arhivska kopija |accessdate=2010-04-05 |archive-date=2010-04-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100405012055/http://timesofindia.indiatimes.com/Entertainment/Eva-becomes-new-face-of-Dutch-beer/articleshow/4763574.cms |url-status=live }}</ref> in z L'Oréal.<ref>{{navedi splet|url=http://www.hispanicbusiness.com/news/2005/4/5/loreal_paris_signs_eva_longoria_as.htm|title=L'Oreal Paris Signs Eva Longoria as New Spokesperson| publisher=hispanicbusiness.com|accessdate=13.6.2008 }}</ref> Je del [[Microsoft]]ove kampanje »I'm A PC«,<ref>{{navedi splet|url=http://imapc.lifewithoutwalls.com/?u=Eva&icid=realpc|title=I'm A PC|publisher=microsoft.com|accessdate=26.10.2008|archive-date=2008-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20081220131751/http://imapc.lifewithoutwalls.com/?u=Eva&icid=realpc|url-status=dead}}</ref> ona in Tony Parker pa se trenutno pojavljata v kampanji za [[London Fog (company)|London Fog]].<ref>http://sanantonio.bizjournals.com/sanantonio/stories/2009/10/19/daily19.html</ref> V aprilu leta 2010 je Eva Longoria izdala svojo prvo dišavo, »Eva by Eva Longoria«. == Zasebno življenje == [[Slika:Eva Longoria Cannes.jpg|thumb|170px|upright|Eva Longoria Parker na filmskem festivalu [[Cannes Film Festival]] leta 2006.]] Eva Longoria ima pretežno [[Evropa|evropske]] in [[Armenija|armenske]] korenine, ki so jih zasledili pri njenem dedku v devetem kolenu, Lorenzu Suarezu de Longorii (roj. v [[Oviedo|Oviedu]], 1592), ki se je odselil leta 1603 v [[Viceroyalty of New Spain]] (špansko: Virreinato de Nueva España), danes [[Mehika]] in čigar družina izvira iz majhne vasice, imenovane Llongoria, [[Belmonte de Miranda]], Asturias, Španija. Priimek [[Longoria]] je kastiljskega izvora.<ref>[http://www.philly.com/inquirer/columnists/sideshow/66792597.html Eva Longoria to see her Spanish roots]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.typicallyspanish.com/news/publish/article_23619.shtml |title=Eva Longoria to visit her Spanish roots. |accessdate=2010-07-20 |archive-date=2010-01-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100103061717/http://www.typicallyspanish.com/news/publish/article_23619.shtml |url-status=dead }}</ref> Po preizkavah, ki jih je izvedel profesor [[Henry Louis Gates]], Jr. iz univerze [[univerza Harvard|Harvard]] v letu 2010 za [[PBS]]-jevo serijo ''[[Faces of America (serija, PBS)|Faces of America]]'' (''Obrazi Amerike''), ima Eva Longoria Parker 75 % evropskih (španskih), 22 % azijskih (armenske) in 3 % afriških korenin.<ref>{{Navedi splet |url=http://movies.ndtv.com/movie_story.aspx?ID=ENTEN20100137069&keyword=hollywood&subcatg=MOVIESWORLD |title=arhivska kopija |accessdate=2010-07-20 |archive-date=2010-04-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100407224943/http://movies.ndtv.com/movie_story.aspx?ID=ENTEN20100137069&keyword=hollywood&subcatg=MOVIESWORLD |url-status=dead }}</ref> Čez generacije so se predniki Longoriove preselili na sever preko današnje meje med Mehiko in Združenimi državami Amerike. V letu 1767 je njen dedek v sedmem kolenu prejel skoraj 4000 arov zemlje okoli [[Rio Grande]]a od kralja Španije. Skozi stoletja je zemlja ostajala v družini in družina jo je obdržala tudi med naseljevanjem angleško-govorečega prebivalstva, vojno med Mehiko in ZDA in ameriško državljansko vojno.<ref>[http://www.pbs.org/wnet/facesofamerica/profiles/eva-longoria/8/ »Faces of America: Eva Longoria«], PBS, ''[[Faces of America (PBS series)|Faces of America]]'' series, with Professor [[Henry Louis Gates]], Jr., 2010.</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.latina.com/entertainment/celebrity/faces-america-reveals-eva-longoria-parkers-surprising-roots |title=»Faces of America« Reveals Eva Longoria Parker's Surprising Roots |accessdate=2010-07-20 |archive-date=2010-04-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100401075119/http://www.latina.com/entertainment/celebrity/faces-america-reveals-eva-longoria-parkers-surprising-roots |url-status=dead }}</ref> Eva Longoria se je poročila s soigralcem iz televizijske serije ''General Hospital'' [[Tyler Christopher (igralka)|Tyler Christopher]], njun zakon pa je trajal od leta 2002 do leta 2004.<ref>{{navedi splet|url=http://www.people.com/people/eva_longoria/biography|title=Eva Longoria Biography|publisher=people.com|accessdate=13.6.2008 }}</ref> 30. novembra 2006 se je zaročila z [[NBA]]-jevim branilcem [[Tony Parker|Tonyjem Parkerjem]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.people.com/people/article/0,26334,1564335,00.html|title=Eva Longoria & Tony Parker Engaged|last=Alexander|first=Bryan|date=30.11.2006|publisher=people.com|accessdate=13.6.2008|archive-date=2008-05-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20080527213640/http://www.people.com/people/article/0,26334,1564335,00.html|url-status=dead}}</ref> Poročila sta se v petek, 6. julija 2007 v [[Pariz]]u, kakor je zahteval francoski zakon. Temu je sledila tradicionalna krščanska poroka v cerkvi [[Saint-Germain l'Auxerrois]] v Parizu, [[Francija]] v soboto 7. julija 2007.<ref>[http://www.usatoday.com/life/people/2007-07-07-longoria-wedding_N.htm Eva Longoria, Tony Parker Make It Official, Again], ''USA Today'', 7. julij 2007</ref> [[Slika:Eva Longoria Parker and Tony Parker.jpg|thumb|left|upright|Eva Longoria Parker in Tony Parker maja 2010]] Njun zakon je bil prvič na preizkušnji, ko je francoska manekenka [[Alexandra Paressant]] trdila, da je imela afero s Tonyjem Parkerjem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.usmagazine.com/model_says_she_had_an_affair_with_eva_longorias_husband_tony_parker?page=3|author=Mark Cina|date=7.12.2007|publisher=[[US Magazine]]|accessdate=5.10.2008|title=Model Says She Had Affair With Eva Longoria's Husband Tony Parker|archive-date=2008-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20081224064942/http://www.usmagazine.com/model_says_she_had_an_affair_with_eva_longorias_husband_tony_parker?page=3|url-status=dead}}</ref> Oba, Tony Parker in Eva Longoria Parker sta odločno zanikala te obtožbe, njuni tiskovni predstavniki pa so dejali: »Vsi slavni pari so večkrat žrtve takšnih stvari, kar njihovo razmerje postavi na preizkušnjo. Sploh pa ni prvič, da je ta ženska uporabila športnika, da bi javnost postavila v slabo luč.«<ref>Georg, Chris, [http://www.efluxmedia.com/news_Eva_Longoria_and_Tony_Parker_Affair_Rumors_Are_Bogus_11794.html »Eva Longoria and Tony Parker: Affair Rumors Are Bogus«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090108235413/http://www.efluxmedia.com/news_Eva_Longoria_and_Tony_Parker_Affair_Rumors_Are_Bogus_11794.html |date=2009-01-08 }}, efluxmedia.com, 14. december 2007. Pridobljeno dne 14. november 2008</ref> Tony Parker je nazadnje vložil tožbo za 20 milijonov [[$]] proti spletni strani, ki je prva objavila te govorice. Spletna stran je kasneje navedla veliko razlogov za objavo in opravičilo: »X17online.com in X7, Inc. obžalujeta, da so ju gdč. Paressant in njeni predstavniki zavedli ter se opravičujejo g. Parkerju za kakršno koli škodo ali neprijetnosti, ki jih je objava povzročila njemu ali njegovi ženi.«<ref>Georg, Chris, [http://www.efluxmedia.com/news_X17_Apologizes_For_Tony_Parker_Affair_Story_16062.html »X17 Apologizes For Tony Parker Affair Story«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080411005337/http://www.efluxmedia.com/news_X17_Apologizes_For_Tony_Parker_Affair_Story_16062.html |date=2008-04-11 }}, efluxmedia.com, 7. april 2008. Pridobljeno dne 14. november 2008</ref> Leta 2008 je Eva Longoria odprla [[restavracija|restavracijo]] v [[Hollywood|zahodnem Hollywoodu]] imenovano Beso, kar v [[španščina|španščini]] pomeni »poljub«.<ref>{{navedi novice|url=http://www.latimes.com/theguide/restaurants/la-gd-rest10apr10,1,3748491.story?track=rss|title=Eva Longoria's Beso of originality|last=Virbila|first=S. Irene|date=10.4.2008|publisher=LA Times|accessdate=13.6.2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080417125156/http://www.latimes.com/theguide/restaurants/la-gd-rest10apr10,1,3748491.story?track=rss|archivedate=2008-04-17|url-status=live}}</ref> Ona in njen poslovni partner [[Todd English]] sta drugo restavracijo v [[Las Vegas, Nevada|Las Vegasu]] decembra 2009.<ref>{{navedi splet |title=Pucker Up: Beso Hits Vegas |url=http://www.zagat.com/Blog/Detail.aspx?SCID=42&BLGID=25832 |work=Zagat |date=12. januar 2010 |access-date=2010-07-20 |archive-date=2017-08-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170830014424/https://www.zagat.com/Blog/Detail.aspx?SCID=42&BLGID=25832 |url-status=dead }}</ref> V hollywoodski restavraciji so posneli pilot za resničnostno serijo ''Beso: Waiting on Fame'', ki bo pozno leta 2010 izšla na [[prekop|kanalu]] [[VH1]].<ref>{{navedi novice |author=Tanklefsky, David |title=VH1 To Produce Record 44 Original Shows In 2010 |url=http://www.broadcastingcable.com/article/451665-VH1_To_Produce_Record_44_Original_Shows_In_2010.php |work=Broadcasting Cable |date=19. april 2010 }}</ref> Leta 2009 se je vpisala v program politične znanosti na univerzi [[Cal State University, Northridge]]. Eva Longoria Parker svojo odločitev obrazložila: »Na študij sem se vpisala zaradi mojega sodelovanja z [[National Council of La Raza|NCLR]] in mojih dobrodelnih del, saj si zares želim več verodostojnega razumevanja moje družbe in spremeniti marsi kaj.«<ref>{{navedi splet | first = Mariela | last = Rosario | title = Eva Longoria Parker is at the Head of the Class | work = [[Latina (magazine)|Latina]] | date = 17. september 2009 | accessdate = 19. september 2009 | url = http://www.latina.com/entertainment/celebrity/eva-longoria-parker-head-class }}</ref> V septembru 2009 je Eva Longoria Parker prejela naziv dvo-partizanske komisije, ki je izdala nalogo določanja izvedljivosti kreacije muzeja [[National Museum of the American Latino]].<ref>http://www.nps.gov/americanlatinomuseum/commissionbios.html</ref> Ko bodo posneli zadnjo sezono serije ''Razočarane gospodinje'' se Eva Longoria Parker namerava s svojim možem Tonyjem Parkerjem preseliti v [[Francija|Francijo]].<ref>[http://www.azcentral.com/ent/celeb/articles/2009/04/29/20090429longoria.html Eva Longoria Parker Plans to Move to France] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120301133901/http://www.azcentral.com/ent/celeb/articles/2009/04/29/20090429longoria.html |date=2012-03-01 }}, ''AZCentral.com'', 29. april 2009</ref> Izrazila je nekoliko nejasnosti s kolegico iz ''Razočaranih gospodinj'', igralko [[Nicolette Sheridan]], ki je vložila tožbo proti kreatorju serije, [[Marc Cherry|Marcu Cherryju]].<ref>{{navedi splet | url=http://www.nationalledger.com/artman/publish/article_272631230.shtml | title=Eva Longoria on Nicollette Sheridan Lawsuit - Confused? | work=National Ledger | date=8. april 2010 | accessdate=14. april 2010 | archive-date=2010-04-11 | archive-url=https://web.archive.org/web/20100411080905/http://www.nationalledger.com/artman/publish/article_272631230.shtml | url-status=dead }}</ref> === Dobrodelnost === Eva Longoria Parker je leta 2006 ustanovila organizacijo Eva's Heroes, dobrodelno organizacijo, ki pomaga razvojno invalidnim otrokom.<ref>{{navedi splet|url=http://www.saafdn.org/page10002578.cfm|title=Eva's Heroes|publisher=saafdn.org|accessdate=13.6.2008|archive-date=2008-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20080827180029/http://www.saafdn.org/page10002578.cfm|url-status=dead}}</ref> Je govornica za dobrodelno organizacijo PADRES Contra El Cancer.<ref>{{navedi splet|url=http://www.iamhope.org/press/releases/060809gala.php|title=PADRES Contra el Cáncer National Spokesperson Eva Longoria Hosts the Tampico Beverages El Sueño de Esperanza Gala on the »Desperate Housewives« Wisteria Lane Set|date=6.9.2006|accessdate=13.6.2008|archive-date=2011-09-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20110912131847/http://www.iamhope.org/press/releases/060809gala.php|url-status=dead}}</ref> Za dobrodelne namene je podpisovala čevlje za projekt Spirit of Women Red Shoe Celebrity Auction. Podpira tudi dobrodelne organizacije, kot so Clothes Off Our Back Foundation, [[National Center for Missing and Exploited Children]], National Stroke Association, [[Project HOME]] in [[St. Jude Children's Research Hospital]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.looktothestars.org/celebrity/64-eva-longoria|title=Eva Longoria's Charity Work|publisher=looktothestars.org|accessdate=2010-07-20|archive-date=2011-09-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20110903104224/http://www.looktothestars.org/celebrity/64-eva-longoria|url-status=dead}}</ref> Eva Longoria Parker producira [[Shine Global]] Inc.-jev prihajajoči [[dokumentarni film]] ''The Harvest'', ki govori o 500.000 otrocih kmetijskih delavcev v gospodarstvu ZDA, trenutno pa še vedno zbirajo denar za film.<ref>{{navedi splet | url=http://www.shineglobal.org/?page_id=19 | title=The Harvest : Shine Global | publisher=www.shineglobal.org | accessdate=23.7.2009 | archive-date=2011-08-26 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110826082508/http://www.shineglobal.org/index.php/hero-of-the-week/harvest/ | url-status=dead }}</ref> Eva Longoria je bila imenovana za dobrodelno osebo leta s strani revije ''[[Hollywood Reporter]]'' za »njeno zavezanost k latinskim američanom in pomoč skupnosti.«<ref>{{navedi splet |url=http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/news/e3i4cdea7d2a4bcd398c6fb0f2c7416114a |title=THR honours Eva Longoria Parker |publisher=www.hollywoodreporter.com |accessdate=16.11.2009 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20091119054324/http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/news/e3i4cdea7d2a4bcd398c6fb0f2c7416114a |archivedate=2009-11-19 |url-status=live }}</ref> Leta 2009 se je pojavila v televizijski oddaji Fort Boyard, kjer je za organizacijo [[Make-A-Wish Foundation]] 20.000 [[€]].<ref>{{cite episode|title=Eva Longoria|series=Fort Boyard (French version)|network=[[France 2]]|airdate=[[27. junij]] [[2009]] |season=20|number=1|minutes=115}}</ref> == Opomba == Kljub podobnosti med imenoma, Eva Longoria in igralec [[Tampa Bay Rays]], [[Evan Longoria]] ''nista'' povezana. Kakorkoli že, ko so Tampa Bay Rays zmagali na ameriškem bejzbolskem tekmovanju leta 2008, mu je poslala steklenico šampanjca in se mu v opombi zahvalila, ker bo obdržal priimek v svoji družini. == Filmografija == {|class="wikitable" style="font-size: 90%;" border="2" cellpadding="4" background: #f9f9f9; |- align="center" ! style="background:#B0C4DE;" | Leto ! style="background:#B0C4DE;" | Naslov ! style="background:#B0C4DE;" | Vloga ! style="background:#B0C4DE;" | Opombe |- | rowspan="2" | 2000 | ''[[Beverly Hills, 90210]]'' | Stevardesa #3 | 1 epizoda |- | ''General Hospital'' | Brenda Barrett Lookalike | 1 epizoda |- | rowspan="3" | 2003 | ''[[Mladi in nemirni]]'' | Isabella Brana Williams | |- | ''Snitch'd'' | Gabby | |- | ''Dragnet'' | Det. Gloria Duran | 10 epizoda |- | rowspan="4" | 2004 | ''Señorita Justice'' | Det. Roselyn Martinez | Manjša vloga |- | ''The Dead Will Tell'' | Jeanie | |- | ''Carlita's Secret'' | Carlita/Lexus | Glavna vloga |- | ''[[Razočarane gospodinje]]'' | [[Gabrielle Solis]] | 144 epizod (2004 - danes) |- | rowspan="2" | 2005 | ''Hustler's Instinct'' | Vanessa Santos | |- | ''[[Težki časi]]'' | Sylvia | Stranska vloga |- | rowspan="2" | 2006 | ''[[George Lopez]]'' | Brooke | 1 epizoda |- | ''[[Agent na begu (film, 2006)|Agent na begu]]'' | Jill Marum | Stranska vloga |- | 2007 | ''[[Sedem dni skomin (film, 2007)|Sedem dni skomin]]'' | Consuela | |- | rowspan="3" | 2008 | ''[[Samo prek njenega trupla]]'' | Kate Spencer | Glavna vloga |- | ''Lower Learning'' | Rebecca Seabrook | Glavna vloga |- | ''[[Otroška bolnišnica (serija)|Otroška bolnišnica]]'' | Nova direktorica | 1 epizoda |- | Neizdan | ''Foodfight!'' | Lady X | Glas |- | rowspan="2" | 2010 | ''Dias de Gracias'' | | V snemanju |- | ''Tenement'' | <ref>[http://www.bloody-disgusting.com/news/19845 Eva Longoria Parker Takes on Horror Fushion in 'Tenement']</ref> | |- | rowspan="2" | 2011 | ''Cristiada'' | | V snemanju |} == Nagrade in nominacije == {| border="2" cellpadding="4" cellspacing="0" style="margin: 1em 1em 1em 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 90%;" |- bgcolor="#B0C4DE" align="center" ! style="background-color: #BCBCBC" | Leto ! style="background-color: #BCBCBC" | Rezultat ! style="background-color: #BCBCBC" | Nagrada ! style="background-color: #BCBCBC" | Kategorija ! style="background-color: #BCBCBC" | Film ali serija |- style="background-color: #EAEAEA;" | 2002 | '''Dobila''' | [[ALMA Award]] | Izstopajoča igralka v dramski seriji | ''Mladi in nemirni'' |- style="background-color: #EAEAEA;" | 2006 | '''Dobila''' | ALMA Award | Oseba leta | <center>-</center> |- style="background-color: #EAEAEA;" | 2007 | '''Dobila''' | [[Bambi (nagrada)|Bambi Award]] | Mednarodna TV serija | ''Razočarane gospodinje'' |- | 2005 | '''Nominirana''' | [[DVD Exclusive Award]] | Najboljša igralka (v premieri filma na DVD-ju) | ''Carlita's Secret'' |- | 2006 | '''Nominirana''' | [[Zlati globus]] | Najboljši nastop v televizijski seriji, muzikalu ali komediji | ''Razočarane gospodinje'' |- | 2005 | '''Nominirana''' | [[Imagen Foundation]] Awards | Najboljša igralka - Televizija | ''Razočarane gospodinje'' |- | 2007 | '''Nominirana''' | Imagen Foundation Awards | Najboljša igralka - Televizija | ''Razočarane gospodinje'' |- style="background-color: #EAEAEA;" | 2007 | '''Dobila''' | [[People's Choice Awards]] | Najljubša ženska televizijska zvezdnica | ''Razočarane gospodinje'' |- | 2005 | '''Dobila''' | [[Screen Actors Guild Awards]] | Izstopajoči nastop igralske zasedbe v humoristični seriji | ''Razočarane gospodinje''<small>(skupaj z ostalo igralsko zasedbo)</small> |- style="background-color: #EAEAEA;" |- | 2006 | '''Dobila''' | Screen Actors Guild Awards | Izstopajoči nastop igralske zasedbe v humoristični seriji | ''Razočarane gospodinje''<small>(skupaj z ostalo igralsko zasedbo)</small> |- style="background-color: #EAEAEA;" |- | 2007 | '''Nominirana''' | Screen Actors Guild Awards | Izstopajoči nastop igralske zasedbe v humoristični seriji | ''Razočarane gospodinje''<small>(skupaj z ostalo igralsko zasedbo)</small> |- | 2008 | '''Nominirana''' | Screen Actors Guild Awards | Izstopajoči nastop igralske zasedbe v humoristični seriji | ''Razočarane gospodinje''<small>(skupaj z ostalo igralsko zasedbo)</small> |- | 2009 | '''Nominirana''' | Screen Actors Guild Awards | Izstopajoči nastop igralske zasedbe v humoristični seriji | ''Razočarane gospodinje'' <small>(skupaj z igralsko zasedbo)</small> |- | rowspan=2 | 2005 | | [[Teen Choice Awards]] | Izbira TV igralke: Komedija | ''Razočarane gospodinje'' |- style="background-color: #EAEAEA;" | '''Dobila''' | Teen Choice Awards | Izbira TV prebojnega nastopa - Ženska | ''Razočarane gospodinje'' |- | 2006 | '''Nominirana''' | Teen Choice Awards | TV - Izbira igralke: Komedija | ''Razočarane gospodinje'' |- | 2007 | '''Nominirana''' | Teen Choice Awards | TV - Izbira igralke: Komedija | ''Razočarane gospodinje'' |- | 2009 | '''Nominirana''' | Teen Choice Awards | TV - Izbira igralke: Komedija | ''Razočarane gospodinje'' |- | 2009 | '''Nominirana''' | [[Ewwy Award]] | Najboljša igralka v humoristični seriji | ''Razočarane gospodinje'' |- | rowspan=2 | 2010 | '''Nominirana''' | [[Ewwy Award]] | Najboljša igralka v humoristični seriji | ''Razočarane gospodinje'' |- | '''Nominirana''' | Teen Choice Award | Izbira ženske ikone rdečih preprog | |} == Glej tudi == * [[Seznam ameriških igralcev (L)]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Eva Longoria}} * {{IMDb Name|name=Eva Longoria Parker|id=0519456}} * [http://www.rottentomatoes.com/celebrity/eva_longoria/ Eva Longoria Parker] na [[Rotten Tomatoes]] * {{tv.com person|id=62159}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:LONGORIA PARKER, Eva}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški fotomodeli]] [[Kategorija:Ameriški filmski producenti]] [[Kategorija:Mehiški Američani]] [[Kategorija:Španski Američani]] i7ry2on13zhragl97epoks8mieqfutv 0 256081 6731689 6595710 2026-08-06T07:08:58Z Engelbert 76895 /* Poveljstvo */ pnp 6731689 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota |unit_name=17. (vzhodnobosanska) divizija |image=[[Slika:Sedamnaesta istočnobosanska divizija 1944.jpg|250px]] |caption=Kolona borcev 17. (vzhodnobosanske) divizije leta 1944 |country=[[Slika:Naval Ensign of the Kingdom of Yugoslavia.svg|25px|Zastava Kraljevine Jugoslavije]] [[Kraljevina Jugoslavija]] |allegiance=[[Slika:Flag_of_the_Yugoslav_Partisans.svg|25px|Zastava jugoslovanskih partizanov]] [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOV in POJ]] |type=[[Pehotna divizija]] |branch=[[Kopenska vojska]] |dates=[[2. julij]] [[1943]] - maj [[1945]] |specialization=[[Gverilsko bojevanje]]<br>[[Konvencionalno bojevanje]] |command_structure= |size=[[Partizanska divizija]] |current_commander= |garrison= |ceremonial_chief= |nickname= |motto= |colors= |march= |mascot= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |notable_commanders= |anniversaries= |decorations= |battle_honours= |patron= |colonel_of_the_regiment= |colonel_in_chief= <!-- Insignia --> |identification_symbol= |identification_symbol_label= |identification_symbol_2= |identification_symbol_2_label= |}} '''17. (vzhodnobosanska) divizija''' je bila [[partizan]]ska [[divizija]], ki je delovala v sklopu [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOV in POJ]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. == Zgodovina == Divizija je bila ustanovljena 2. julija 1943. Ob ustanovitvi je divizija imela dve brigadi in odred ter okoli 1.500 borcev<ref name="ReferenceA">[[Stevo Vujnović]]: ''Vojna organizacija jugoslovenske revolucije'' (1986), 110.</ref>. == Sestava == ; Julij 1943<ref name="ReferenceA"/> * [[6. (vzhodnobosanska) brigada (NOVJ)|6. (vzhodnobosanska) brigada]] * [[15. majeviška brigada (NOVJ)|15. majeviška brigada]] * [[Majeviški NOG odred]] == Poveljstvo == ; Poveljniki<ref name="ReferenceA"/> * [[Gligorije Mandić]] ; Politični komisarji<ref name="ReferenceA"/> * [[Branko Petričević]] == Viri in opombe == {{sklici|2}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 2, str. 479. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[Narodnoosvobodilno gibanje]] * [[seznam divizij NOV in POJ]] * [[seznam divizij Kraljevine Jugoslavije]] == Zunanje povezave == * [http://www.vojska.net/eng/world-war-2/yugoslavia/division/17/ Vojska.net] {{NOVJ-stub}} [[Kategorija:Pehotne divizije Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije]] [[Kategorija:Bosansko-hercegovske divizije Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1943]] [[Kategorija:Vojaške enote, ukinjene leta 1945]] [[Kategorija:Vojaške enote druge svetovne vojne]] 638ejyc7s0oe63ijv5sfqfgeoae8u6w 0 257004 6731636 6079363 2026-08-06T00:56:37Z ~2026-32552-67 260877 /* Seznam */ 6731636 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[narodni heroj|narodnih herojev]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]''', katerih priimki se začnejo na črko [[Đ]]. == Seznam == * [[Đuro Đapić]] (1920–1943), za narodnega heroja proglašen 20. decembra 1951. * [[Stipo Đerek]] (1912–1942), za narodnega heroja proglašen 27. julija 1953. * [[Aleksa Đilas Bećo]] (1906–1941), za narodnega heroja proglašen 5. julija 1951. * [[Milovan Đilas]] (1911–1995), za narodnega heroja proglašen 1953; naziv/odlikovanje odvzeto 1957 * [[Danilo Đokić]] (1909–1941), za narodnega heroja proglašen 6. novembra 1942. * [[Branko Đonović]] (1916–1944), za narodnega heroja proglašen 30. aprila 1946. * [[Vladimir Đorđević]] (1905–1941), za narodnega heroja proglašen 9. maja 1945. * [[Dragoslav Đorđević Goša]] (1919–1949), za narodnega heroja proglašen 26. novembra 1955. * [[Dragutin Đorđević]] (1920–2008), z redom narodnega heroja odlikovan 27. novembra 1953. * [[Stevan Đorđević Novak]] (1919–1943), za narodnega heroja proglašen 27. novembra 1953. * [[Vuksan Đukić]] (1916–1943), za narodnega heroja proglašen 27. novembra 1953. * [[Drago Đukić]] (1920–1981), z redom narodnega heroja odlikovan 27. novembra 1953. * [[Pane Đukić Limar]] (1922–1952), z redom narodnega heroja odlikovan 20. decembra 1951. * [[Šćepan Đukić]] (1914–1942), za narodnega heroja proglašen 20. decembra 1951. * [[Radomir Đurakić]] (1920–1943), za narodnega heroja proglašen 27. novembra 1953. * [[Vladan Đuranović Vlajko]] (1924–1944), za narodnega heroja proglašen 27. novembra 1953. * [[Vojin Đurašinović Kostja]] (1919–1982), z redom narodnega heroja odlikovan 20. decembra 1951. * [[Vaso Đurđević Turčin]] (1923–1944), za narodnega heroja proglašen 20. decembra 1951. * [[Živan Đurđević]] (1891–1943), za narodnega heroja proglašen 27. novembra 1953. * [[Želimir Đurić Željo]] (1919–1941), za narodnega heroja proglašen 14. decembra 1949. * [[Mihailo Đurić]] (1917–1942), za narodnega heroja proglašen 9. septembra 1942. * [[Blažo Đuričić]] (1914–1991), z redom narodnega heroja odlikovan 27. novembra 1953. * [[Boško Đuričković]] (1914–2003), z redom narodnega heroja odlikovan 10. julija 1952. * [[Nikola Đurković]] (1908–1943), za narodnega heroja proglašen 11. julija 1945. * [[Vasilije Đ. Đurović Vako]] (1915–1943), za narodnega heroja proglašen 11. julija 1945. * [[Vasilije S. Đurović Žarki]] (1921–1944), za narodnega heroja proglašen 6. julija 1953. * [[Veselin Đurović Aga]] (1924–1943), za narodnega heroja proglašen 27. novembra 1953. * [[Vidoje Đurović Kešo]] (1912–1942), za narodnega heroja proglašen 5. julija 1952. * [[Marko Đurović]] (1920–1943), za narodnega heroja proglašen 20. decembra 1951. * [[Milinko Đurović]] (1915–1988), z redom narodnega heroja odlikovan 10. julija 1952. * [[Milisav Đurović]] (1914–1944), za narodnega heroja proglašen 20. decembra 1951. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam odlikovanj SFRJ]] {{Narodni heroji Jugoslavije (A-Ž)}} [[Kategorija:Seznami narodnih herojev Jugoslavije|Đ]] lb5g6llgr2a3d1iajys9g3mi2jogtwd 6731637 6731636 2026-08-06T00:57:10Z ~2026-32552-67 260877 /* Seznam */ 6731637 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[narodni heroj|narodnih herojev]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]''', katerih priimki se začnejo na črko [[Đ]]. == Seznam == * [[Đuro Đapić]] (1920–1943), za narodnega heroja proglašen 20. decembra 1951. * [[Stipo Đerek]] (1912–1942), za narodnega heroja proglašen 27. julija 1953. * [[Aleksa Đilas Bećo]] (1906–1941), za narodnega heroja proglašen 5. julija 1951. * [[Milovan Đilas]] (1911–1995), za narodnega heroja proglašen leta 1953; naziv/odlikovanje mu je bilo odvzeto leta 1957 * [[Danilo Đokić]] (1909–1941), za narodnega heroja proglašen 6. novembra 1942. * [[Branko Đonović]] (1916–1944), za narodnega heroja proglašen 30. aprila 1946. * [[Vladimir Đorđević]] (1905–1941), za narodnega heroja proglašen 9. maja 1945. * [[Dragoslav Đorđević Goša]] (1919–1949), za narodnega heroja proglašen 26. novembra 1955. * [[Dragutin Đorđević]] (1920–2008), z redom narodnega heroja odlikovan 27. novembra 1953. * [[Stevan Đorđević Novak]] (1919–1943), za narodnega heroja proglašen 27. novembra 1953. * [[Vuksan Đukić]] (1916–1943), za narodnega heroja proglašen 27. novembra 1953. * [[Drago Đukić]] (1920–1981), z redom narodnega heroja odlikovan 27. novembra 1953. * [[Pane Đukić Limar]] (1922–1952), z redom narodnega heroja odlikovan 20. decembra 1951. * [[Šćepan Đukić]] (1914–1942), za narodnega heroja proglašen 20. decembra 1951. * [[Radomir Đurakić]] (1920–1943), za narodnega heroja proglašen 27. novembra 1953. * [[Vladan Đuranović Vlajko]] (1924–1944), za narodnega heroja proglašen 27. novembra 1953. * [[Vojin Đurašinović Kostja]] (1919–1982), z redom narodnega heroja odlikovan 20. decembra 1951. * [[Vaso Đurđević Turčin]] (1923–1944), za narodnega heroja proglašen 20. decembra 1951. * [[Živan Đurđević]] (1891–1943), za narodnega heroja proglašen 27. novembra 1953. * [[Želimir Đurić Željo]] (1919–1941), za narodnega heroja proglašen 14. decembra 1949. * [[Mihailo Đurić]] (1917–1942), za narodnega heroja proglašen 9. septembra 1942. * [[Blažo Đuričić]] (1914–1991), z redom narodnega heroja odlikovan 27. novembra 1953. * [[Boško Đuričković]] (1914–2003), z redom narodnega heroja odlikovan 10. julija 1952. * [[Nikola Đurković]] (1908–1943), za narodnega heroja proglašen 11. julija 1945. * [[Vasilije Đ. Đurović Vako]] (1915–1943), za narodnega heroja proglašen 11. julija 1945. * [[Vasilije S. Đurović Žarki]] (1921–1944), za narodnega heroja proglašen 6. julija 1953. * [[Veselin Đurović Aga]] (1924–1943), za narodnega heroja proglašen 27. novembra 1953. * [[Vidoje Đurović Kešo]] (1912–1942), za narodnega heroja proglašen 5. julija 1952. * [[Marko Đurović]] (1920–1943), za narodnega heroja proglašen 20. decembra 1951. * [[Milinko Đurović]] (1915–1988), z redom narodnega heroja odlikovan 10. julija 1952. * [[Milisav Đurović]] (1914–1944), za narodnega heroja proglašen 20. decembra 1951. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam odlikovanj SFRJ]] {{Narodni heroji Jugoslavije (A-Ž)}} [[Kategorija:Seznami narodnih herojev Jugoslavije|Đ]] n9zpwnfalh0gjahs8fzxzccjpkvnmno 0 257315 6731422 6596135 2026-08-05T14:47:14Z Engelbert 76895 odstranil [[Kategorija:Vojaški atašeji SFRJ v Franciji]]; dodal [[Kategorija:Vojaški atašeji Socialistične federativne republike Jugoslavije v Franciji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6731422 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Pero Lalović |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears= |rank=[[Generalpodpolkovnik (SFRJ)|Generalpodpolkovnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Pero Lalović''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[16. marec]] [[1918]], † [[oktober]] [[1996]]. == Življenjepis == Pred vojno je bil absolvent na [[Pravna fakulteta v Beogradu|beograjski Pravni fakulteti]]. Leta 1938 se je pridružil [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] in leta 1941 [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]]. Med vojno je bil politični komisar več enot. Po vojni je nadaljeval politično-komisarsko službo, bil vojaški ataše v Franciji, načelnik štaba obmejnih enot,... == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 5, str. 5. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lalović, Pero}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski politični komisarji]] [[Kategorija:Črnogorski vojaški atašeji]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Vojaški atašeji Socialistične federativne republike Jugoslavije v Franciji]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda vojne zastave]] ol0oru0z7nnr8spwkisfkrdmi3bohyq 0 257316 6731431 6596136 2026-08-05T15:07:09Z Engelbert 76895 + 5 kategorije; ±[[Kategorija:Pokopani na Novem pokopališču, Beograd]]→[[Kategorija:Pokopani na Aleji narodnih herojev na Novem pokopališču, Beograd]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6731431 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Božo Lazarević |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance={{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}} [[Kraljevina Jugoslavija]]<br>{{ikonazastave|SFRJ}} [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]][[Slika:Jrvpvo.gif|25px|Vojno letalstvo in zračna obramba SFRJ]] [[Vojno letalstvo in zračna obramba Jugoslovanske ljudske armade|Vojno letalstvo in zračna obramba JLA]] |serviceyears= |rank={{ikonazastave|Kraljevina Jugoslavija}} [[Stotnik]]<br>{{ikonazastave|SFRJ}} [[Generalpolkovnik (SFRJ)|Generalpolkovnik VL in ZO]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Božo Lazarević''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[15. april]] [[1909]], † [[23. december]] [[2007]]. == Življenjepis == Pred drugo svetovno vojno je bil stotnik [[Jugoslovansko kraljevo vojno letalstvo|Jugoslovanskega kraljevega vojnega letalstva]]; končal je Izvidniško in Pilotsko šolo. Leta 1939 je vstopil v [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] in leta 1941 v [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]]. Med vojno je bil med drugim tudi član vojaško-diplomatske misije v Združenem kraljestvu, namestnik poveljnika vojnega letalstva in poveljnik skupine letalske divizije,... Po vojni je bil med drugim načelnik Vojnoletalske vojaške akademije in načelnik štaba Poveljstva VL in ZO JLA. Končal je [[Vojaška akademija Vorošilov|Vojaško akademijo Vorošilov]] in [[VVA JLA]]. Umrl je v 99. letu starosti. == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 5, str. 24. == Glej tudi == * [[seznam črnogorskih generalov]] * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lazarević, Božo}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski vojaški piloti]] [[Kategorija:Črnogorski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Častniki Kraljevega jugoslovanskega vojnega letalstva]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani aprilske vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Diplomiranci Vojaške akademije Vorošilov]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Pokopani na Aleji narodnih herojev na Novem pokopališču, Beograd]] [[Kategorija:Nosilci reda vojne zastave]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ)]] nnd8hyblss6zopu56ibxnm202ehwcdi 0 257317 6731439 6596137 2026-08-05T15:16:18Z Engelbert 76895 + 7 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6731439 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Danilo Lekić |nickname=»Španac« |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears=[[1937]]–[[1939]]<br>[[1941]]–[[1956]] |rank=[[Generalpolkovnik (SFRJ)|Generalpolkovnik]] |unit= |commands= |battles=[[Španska državljanska vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Danilo Lekić''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[13. junij]] [[1913]], † [[3. oktober]] [[1986]]. == Življenjepis == Diplomiral je na [[Filozofska fakulteta v Skopju|Filozofski fakulteti v Skopju]]. Leta 1935 je postal član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]. Med letoma 1937 in 1939 se je boril kot [[politični komisar]] bataljona v španski državljanski vojni. Naslednji dve leti je bil v francoski in nemški internaciji. Leta 1941 se je vrnil v Jugoslavijo in se pridružil [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]]. Sprva je bil politični komisar več enot, nato pa poveljnik [[1. proletarska brigada (NOVJ)|1. proletarske brigade]], [[16. (vojvodinska) divizija (NOVJ)|16. divizije]] in [[12. korpus (NOVJ)|12. korpusa]]. Po vojni je končal [[Vojaška akademija Vorošilov|Vojaško akademijo Vorošilov]] in [[VVA JLA]] ter bil poveljnik armade, glavni inšpektor Glavne inšpekcije JLA, načelnik Zgodovinskega oddelka [[Zvezni sekretariat za notranje zadeve SFRJ|MNO]], glavni urednik Redakcije vojaške enciklopedije, vojaški ataše v ZDA,... Leta 1956 je prestopil v diplomacijo (z nazivom veleposlanika) in bil pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve, stalni predstavnik SFRJ v [[Organizacija združenih narodov|OZN]],... Bil je tudi predsednik komisije Predsedništva ZKJ za nacionalno obrambo. == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 5, str. 37. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lekić, Danilo}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski veleposlaniki]] [[Kategorija:Črnogorski vojaški atašeji]] [[Kategorija:Črnogorski politični komisarji]] [[Kategorija:Črnogorski uredniki]] [[Kategorija:Črnogorski zgodovinarji]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani španske državljanske vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske zastave]] [[Kategorija:Nosilci reda vojne zastave]] [[Kategorija:Vojaški atašeji Socialistične federativne republike Jugoslavije v Združenih državah Amerike]] [[Kategorija:Stalni predstavniki Socialistične federativne republike Jugoslavije pri Organizaciji združenih narodov]] [[Kategorija:Diplomiranci Vojaške akademije Vorošilov]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze sv. Cirila in Metoda v Skopju]] [[Kategorija:Črnogorski španski borci]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Nosilci reda Kutuzova]] [[Kategorija:Nosilci reda križca Grunwalda]] 1nl58vz9exxstxkxf9nmteun7m307gt 0 257318 6731442 6596138 2026-08-05T15:22:10Z Engelbert 76895 +[[Kategorija:Pripadniki Ozne]]; +[[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]]; +[[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6731442 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Nikola Lekić |image=<!-- WD --> |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears=1941–1977 |rank=[[Generalpodpolkovnik (SFRJ)|Generalpodpolkovnik VL in ZO JLA]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Nikola Lekić''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[vojaški pilot]] in [[general]], * [[13. december]] [[1919]], † [[1994]]. Lekić je 31. julija 1956 z letalom [[North American F-86 Sabre]] kot prvi v Jugoslaviji prebil [[zvočni zid]]. == Življenjepis == Leta 1941 se je pridružil [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] in naslednje leto je vstopil v [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]. Med vojno je bil obveščevalni častnik v [[1. proletarska brigada (NOVJ)|1. proletarski brigadi]] in [[16. (vojvodinska) divizija (NOVJ)|16. diviziji]]. Po vojni je prestopil v [[VL in ZO JLA]]. Končal je [[Višja vojaškoletalska akademija JLA|Višjo vojaškoletalsko akademijo JLA]]. == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 5, str. 37. *ne sme se ga zamenjati s sekretarjem PK KPJ za Črno Goro in Boko 1934–1936, Nikolo Lekićem, rojenim 1909, ki je umrl že leta 1941 v bitki pri Plevlji. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lekić, Nikola}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski vojaški piloti]] [[Kategorija:Črnogorski obveščevalci]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaškoletalske akademije JLA]] [[Kategorija:Pripadniki Ozne]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] cfyuf31xzwu75e4lbugmazw8ctlozce 0 257322 6731443 6596142 2026-08-05T15:29:45Z Engelbert 76895 +[[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]]; +[[Kategorija:Pokopani na Novem pokopališču, Beograd]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6731443 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Blažo Lompar |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears=1941–1972 |rank=[[Generalpolkovnik (SFRJ)|Generalpolkovnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Blažo Lompar''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[pravnik]] in [[general]], * [[24. marec]] [[1912]], † januar [[1985]]. == Življenjepis == Diplomiral je na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti v Beogradu]]. Leta 1939 je postal član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]], zaradi česar je bil večkrat zaprt. Leta 1941 se je pridružil [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]]. Med vojno je bil politični komisar več enot, kar je opravljal tudi po vojni. Končal je [[Višja vojaška akademija JLA|VVA JLA]]. == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 5, str. 124. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lompar, Blažo}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski pravniki]] [[Kategorija:Črnogorski politični komisarji]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci reda vojne zastave]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Beogradu]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Pokopani na Novem pokopališču, Beograd]] pzpzug41obczmy7a81pke514dtgpul0 0 257323 6731447 6596143 2026-08-05T15:41:30Z Engelbert 76895 + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6731447 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Đuro Lončarević |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears= |rank=[[Generalpolkovnik (SFRJ)|Generalpolkovnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Đuro Lončarević''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[Generalpolkovnik (SFRJ)|generalpolkovnik]], * [[16. april]] [[1920]], † [[1. april]] [[1987]]. Bil je udeleženec narodnoosvobodilnega boja, generalpolkovnik JNA, [[Politični komisar]] in narodni heroj Jugoslavije. == Biografija == Že zgodaj je izgubil starše - mati mu je umrla leta 1929, oče Maxim pa leta 1934, zato je bilo njegovo otroštvo zelo težko. Z mlajšim bratom sta živela pri babici, ki je skrbela zanju. Osnovno šolo je končal v rojstni vasi, prve tri razrede gimnazije je opravil v Beranih, četrti razred v Bijelem Polju, ostale razrede pa v Peči, kjer je maturiral. Med šolanjem je živel v revščini, preživljal se je z zasebnim poukom šibkejših učencev in skromno pomočjo, ki mu jo je pošiljala babica. Po končani gimnaziji se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Beogradu, kjer je študiral matematiko. Med študijem se je preživljal z delom natakarja v študentski menzi. Takoj po prihodu na beograjsko univerzo se je povezal s študentskim revolucionarnim gibanjem in sodeloval v njegovih akcijah — demonstracijah, razdeljevanju letakov, pisanju parol itd. Bil je udeleženec znanih demonstracij 14. decembra 1939. Skupaj z Mahmutom Bušatlijo, Savo Burićem in Slobodanom Tuzlićem je delal na ilegalnem tiskanju letakov in drugih gradiv za potrebe študentskega gibanja. Konec leta 1940 je postal sekretar partijske celice in član partijskega biroja na filozofski fakulteti. Aktivno je sodeloval tudi pri delu študentskih društev in bil v šolskem letu 1939/40 sekretar Akcijskega odbora strokovnih študentskih društev beograjske univerze. == Narodnoosvobodilni boj == Po izbruhu trinajstojulijske vstaje v Črni gori je Đuro 15. julija 1941 v vasi Brezojevica pri Plavu organiziral gverilski odred. Takrat je bil sekretar partijske celice v Gusinju in sekretar takrat oblikovane krajevne organizacije za Plav, Gusinje in Veliko. Po izbruhu upora, avgusta 1941, je bil imenovan za člana Okrajnega komiteja KPJ za Andrijevico. Bil je tudi politični komisar najprej čete, nato pa bataljona v Komskem partizanskem odredu poleti in jeseni 1941. Kot del Komskega partizanskega odreda je 1. decembra 1941 sodeloval v napadu na Pljevlja. Leta 1939 je postal član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] in leta 1941 se je pridružil [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]]. Po porazu v Pljevljih se je 21. decembra 1941 s preostalim delom svojega bataljona pridružil takrat oblikovani [[1. proletarska brigada (NOVJ)|1. proletarski brigadi]] v Rudem. Kot viden borec je bil imenovan za namestnika [[Politični komisar|političnega komisarja]] čete, nato pa za namestnika političnega komisarja Drugega črnogorskega bataljona. Od junija 1943 do novembra 1943 je bil najprej član, nato pa sekretar divizijskega partijskega vodstva Prve proletarske divizije. Po opravljenem enomesečnem partijskem tečaju v Jajcu je bil nekaj časa na partijskem delu v Bariju v Italiji. Avgusta 1944 je bil poslan v Sovjetsko zvezo, kjer je prevzel mesto političnega komisarja Prve jugoslovanske brigade, ki je bila sestavljena iz vojnih ujetnikov in jugoslovanskih državljanov, živečih v ZSSR. Na poti v Jugoslavijo je ostal dva meseca v Romuniji, v sklopu Rdeče armade. Decembra 1944 je bil imenovan za političnega komisarja Štirinajstega srbskega korpusa, nato pa je bil premeščen v politično upravo Ministrstva za narodno obrambo. Med vojno je bil trikrat ranjen. === Povojno obdobje === Po osvoboditvi države je vojaško kariero nadaljeval v Jugoslovanski ljudski armadi (JNA), kjer je sprva opravljal politične dolžnosti - od 1946 do 1948 je bil politični komisar [[Jugoslovenska vojna mornarica|Jugoslovanske vojne mornarice]], nato politični komisar beograjske armade okrožja, načelnik Uprave za moralno-politično izobraževanje JNA, načelnik sekretariata Sveta narodne obrambe, poveljnik vojaškega področja, poveljnik armade, načelnik Centra višjih vojaških šol JNA idr. Bil je član Pooblaščenca CK SKJ za JNA in član Konferenčnega komiteja SKJ v JNA. Končal je Višjo vojaško akademijo JNA in tečaj opere JNA. Od leta 1956 do 1958 je bil predsednik [[Nogometni klub Partizan|Nogometnoga kluba Partizan]]. Upokojil se je leta 1978 s činom generalpolkovnika JNA. Umrl je 1. aprila 1987 v Beogradu in bil pokopan v Aleji narodnih herojev na Novem pokopališču v Beogradu. Odlikovan je bil z redom Partizanske spomenice 1941 in drugimi jugoslovanskimi odlikovanji, med katerimi so red vojne zastave, red partizanske zvezde z zlatim vencem, red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, red dr. partizansko zvezdo s srebrnim vencem, red zaslug za narod s srebrnimi žarki in red za hrabrost. Je tudi nosilec Grunwaldskega križa Republike Poljske drugega razreda. Z [[Red Narodnega heroja|redom Narodnega heroja]] je bil odlikovan 27. novembra 1953. Med vojno je bil politični komisar več enot; na političnem področju je deloval tudi po vojni. == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 5, str. 124. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Lončarević, Đuro}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski politični komisarji]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda vojne zastave]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Pokopani na Aleji narodnih herojev na Novem pokopališču, Beograd]] [[Kategorija:Nosilci reda ljudske armade]] [[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Nosilci reda križca Grunwalda]] hhbjnkmrhq6um2182byc8ivkeo5d82v 0 257341 6731693 6596158 2026-08-06T07:15:37Z Engelbert 76895 pp, zp 6731693 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Gligorije Mandić |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears=1931–1937<br>1941–1963 |rank=[[Generalpodpolkovnik (SFRJ)|Generalpodpolkovnik]] |unit= |commands=[[12. korpus (NOVJ)|12. korpus]]<br>[[17. (vzhodnobosanska) divizija (NOVJ)|17. (vzhodnobosanska) divizija]] |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Gligorije Mandić''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[17. april]] [[1912]], [[Kameno, Herceg Novi]], † [[15. januar]] [[1994]], [[Hercegnovi]], [[Črna gora na Pesmi Evrovizije|Črna Gora]]. == Življenjepis == Pred vojno je bil [[narednik]] v [[Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica|Jugoslovanski kraljevi vojni mornarici]]; zaradi revolucionarnega delovanja je bil degradiran in odpuščen. Leta 1935 je postal član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]. Leta 1941 je bil med organizatorji [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] v [[Boka|Boki]]. Vojno je končal kot poveljnik [[12. korpus (NOVJ)|12. korpusa]]. Po vojni je končal [[Vojaška akademija Vorošilov|Vojaško akademijo Vorošilov]] in [[VVA JLA]] ter bil med drugim poveljnik [[Korpus narodne obrambe Jugoslavije|KNOJ]]a. == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 5, str. 253. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Mandi%C4%87/Gligo/Yugoslavia.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Mandić, Gligorije}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Podčastniki Jugoslovanske kraljeve vojne mornarice]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda vojne zastave]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Diplomiranci Vojaške akademije Vorošilov]] hbxhv2iw6049kxfpcikj8icbdad0t5w 6731695 6731693 2026-08-06T07:19:26Z Engelbert 76895 + 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6731695 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Gligorije Mandić |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears=1931–1937<br>1941–1963 |rank=[[Generalpodpolkovnik (SFRJ)|Generalpodpolkovnik]] |unit= |commands=[[12. korpus (NOVJ)|12. korpus]]<br>[[17. (vzhodnobosanska) divizija (NOVJ)|17. (vzhodnobosanska) divizija]] |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Gligorije Mandić''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[17. april]] [[1912]], [[Kameno, Herceg Novi]], † [[15. januar]] [[1994]], [[Hercegnovi]], [[Črna gora na Pesmi Evrovizije|Črna Gora]]. == Življenjepis == Pred vojno je bil [[narednik]] v [[Jugoslovanska kraljeva vojna mornarica|Jugoslovanski kraljevi vojni mornarici]]; zaradi revolucionarnega delovanja je bil degradiran in odpuščen. Leta 1935 je postal član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]. Leta 1941 je bil med organizatorji [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] v [[Boka|Boki]]. Vojno je končal kot poveljnik [[12. korpus (NOVJ)|12. korpusa]]. Po vojni je končal [[Vojaška akademija Vorošilov|Vojaško akademijo Vorošilov]] in [[VVA JLA]] ter bil med drugim poveljnik [[Korpus narodne obrambe Jugoslavije|KNOJ]]a. == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 5, str. 253. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Mandi%C4%87/Gligo/Yugoslavia.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Mandić, Gligorije}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Podčastniki Jugoslovanske kraljeve vojne mornarice]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda vojne zastave]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Diplomiranci Vojaške akademije Vorošilov]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Nosilci reda rdeče zastave]] 0qwwqqxj2hdfbd1gkxhmezftvn1p78u 0 257368 6731728 6596179 2026-08-06T09:17:49Z Engelbert 76895 pp 6731728 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Veljko Mićunović |lived= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears= |rank=[[Generalpodpolkovnik (SFRJ)|Generalpodpolkovnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Slika:President John F. Kennedy with Ambassador of Yugoslavia, Veljko Mićunović.jpg|sličica|John F. Kennedy & Veljko Mićunović.]] '''Veljko Mićunović''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], politik in diplomat * [[16. januar]] [[1916]], [[Velestovo]], † [[2. avgust]] [[1982]], [[Beograd]]. == Življenjepis == Leta 1934 je postal član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]. Med vojno je bil politični komisar več enot. Po vojni je bil minister za notranje zadeve Črne gore, pomočnik ministra za notranje zadeve SFRJ, minister v vladi SFRJ, namestnik zunanjega ministra SFRJ, veleposlanik v ZDA in dvakrat Sovjetski zvezi (znano je njegovo delo v dveh delih ''Moskovske godine I/II''). == Sklici == {{sklici}} == Viri == * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 5, str. 450. == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Veljko}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski politični komisarji]] [[Kategorija:Črnogorski veleposlaniki]] [[Kategorija:Črnogorski politiki]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Nosilci reda ljudske osvoboditve]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Veleposlaniki Socialistične federativne republike Jugoslavije v Združenih državah Amerike]] [[Kategorija:Veleposlaniki Socialistične federativne republike Jugoslavije v Sovjetski zvezi]] [[Kategorija:Ministri za notranje zadeve Črne gore]] [[Kategorija:Ministri vlade Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Kategorija:Poslanci Zvezne skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Kategorija:Poslanci Ustavodajne skupščine SFRJ]] [[Kategorija:Pokopani na Aleji narodnih herojev na Novem pokopališču, Beograd]] 1bhcure0nrp6s32t2lojlbxcfwxmhzh 0 257369 6731722 6596180 2026-08-06T08:52:11Z Engelbert 76895 pp 6731722 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Vukašin Mićunović |nickname= |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears=1941–1957 |rank=[[Generalmajor (SFRJ)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Vukašin Mićunović''', [[Črnogorci|črnogorski]] politik, rezervni [[generalmajor (SFRJ)|generalmajor]], * [[10. december]] [[1919]], † [[16. december]] [[2005]]. == Življenjepis == Leta 1939 je postal član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]. Med vojno je bil politični komisar več enot. Po vojni je bil med drugim politični komisar Jugoslovanske vojne mornarice in pomočnik načelnika Glavne politične uprave JLA. Po zaključku Višje vojne akademije 1954, kjer je vodil katedro za vojno zgodovino, je bil 1957 preveden v rezervno sestavo v činu generalmajorja. Nato je bil mdr. direktor Borbe in Tanjuga. Ukvarjal se je s publicistiko, književnostjo, esejistiko in filmsko umetnostjo. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 5, str. 450. * {{navedi splet |url=http://www.pobjeda.co.me/citanje.php?datum=2005-12-17&id=77873 |title=In memoriam: Vukašin Vule Mićunović |date=17.12.2005 |accessdate=10.10.2010 |author=Mićunović, Spasoje |publisher=Pobjeda }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Vukašin}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski politični komisarji]] [[Kategorija:Črnogorski veleposlaniki]] [[Kategorija:Črnogorski politiki]] [[Kategorija:Črnogorski publicisti]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci reda vojne zastave]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Člani Centralnega komiteja Zveze komunistov Črne gore]] [[Kategorija:Nosilci reda republike (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Nosilci reda dela]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ)]] [[Kategorija:Poslanci Zvezne skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] a6g5g7ee4i1hjrz1ix36i8os6zd70xx 0 257414 6731780 6596215 2026-08-06T11:18:00Z Engelbert 76895 pp 6731780 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Radojica Nenezić |image=<!-- WD --> |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears=1941–1981 |rank=[[Generalpolkovnik (SFRJ)|Generalpolkovnik]] |unit= |commands=[[28. (slavonska) divizija (NOVJ)|28. (slavonska) divizija]]<br>[[17. slavonska brigada (NOVJ)|17. slavonska brigada]] |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Radojica Nenezić''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[23. september]] [[1921]], † [[13. januar]] [[1995]] == Življenjepis == Med drugo svetovno vojno je bil načelnik štaba [[6. korpus (NOVJ)|6. korpusa]] in poveljnik [[28. (slavonska) divizija (NOVJ)|28. divizije]]. Po vojni je bil poveljnik korpusa, vojaškega področja, armadne oblasti,... == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 6, str. 58. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Nenezić, Radojica}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski politiki]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Nosilci reda vojne zastave]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] [[Kategorija:Poslanci Zvezne skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Kategorija:Diplomiranci Vojaške akademije Frunze]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] d9sjx30mcmsnkqxtd920wxehv1byqxt 0 257419 6731781 6596220 2026-08-06T11:23:07Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Pokopani na Aleji narodnih herojev na Novem pokopališču, Beograd]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6731781 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Mirko Novović |nickname= |placeofbirth=<!--wikidata--> |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears=1941–1977 |rank=[[Generalpodpolkovnik (SFRJ)|Generalpodpolkovnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Mirko Novović''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[18. november]] [[1917]], [[Cecuni]] pri [[Andrijevica|Andrijevici]], [[Kraljevina Črna gora]], † [[28. avgust]] [[1997]], [[Beograd]], [[Srbija]]. == Življenjepis == Leta 1936 je postal član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] in leta 1941 je sodeloval pri organizaciji [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]]. Med vojno je bil politični komisar več enot. Po vojni je bil politični komisar divizije, načelnik Politične šole JLA, načelnik Šole civilne zaščite,... == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 6, str. 167. == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Novović, Mirko}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski politični komisarji]] [[Kategorija:Črnogorski vojaški predavatelji]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Nosilci reda partizanske zvezde]] [[Kategorija:Diplomiranci Višje vojaške akademije Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Načelniki Politične šole JLA]] [[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci reda ljudske armade]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Pokopani na Aleji narodnih herojev na Novem pokopališču, Beograd]] 2pjgh6eka940dnmmf9lmipt9sw23fuh 0 257446 6731785 6596245 2026-08-06T11:38:57Z Engelbert 76895 pp 6731785 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Andrija Pejović |image=<!-- WD --> |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] [[Ljudska milica Jugoslavije]] |serviceyears=1941–1946 |rank=[[Generalpodpolkovnik (SFRJ)|Generalpodpolkovnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Andrija Pejović''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[11. julij]] [[1911]], † [[10. april]] [[1997]]. == Življenjepis == Leta 1941 je vstopil v [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] in [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]. Med vojno je bil poveljnik več enot, pomočnik načelnika Obveščevalnega centra [[Vrhovni štab NOV in POJ|VŠ NOV in POJ]], zvezni častnik z bolgarsko 1. armado,... Po vojni je bil šef jugoslovanske delegacije za odkrivanje vojnih zločinov pri ameriških oboroženih silah v Zahodni Nemčiji, državni podsekretar v Državnem sekretariatu za notranje zadeve SFRJ, zvezni javni pravobranilec,... == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 6, str. 618. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Pejović, Andrija}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski policisti]] [[Kategorija:Črnogorski obveščevalci]] [[Kategorija:Črnogorski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Generali Ljudske milice Jugoslavije]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] d40zw06ew80x3x59ja5wig592ey39bi 6731786 6731785 2026-08-06T11:40:57Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6731786 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Andrija Pejović |image=<!-- WD --> |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] [[Ljudska milica Jugoslavije]] |serviceyears=1941–1946 |rank=[[Generalpodpolkovnik (SFRJ)|Generalpodpolkovnik]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Andrija Pejović''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[11. julij]] [[1911]], † [[10. april]] [[1997]]. == Življenjepis == Leta 1941 je vstopil v [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]] in [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]]. Med vojno je bil poveljnik več enot, pomočnik načelnika Obveščevalnega centra [[Vrhovni štab NOV in POJ|VŠ NOV in POJ]], zvezni častnik z bolgarsko 1. armado,... Po vojni je bil šef jugoslovanske delegacije za odkrivanje vojnih zločinov pri ameriških oboroženih silah v Zahodni Nemčiji, državni podsekretar v Državnem sekretariatu za notranje zadeve SFRJ, zvezni javni pravobranilec,... == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 6, str. 618. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Pejović, Andrija}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Črnogorski policisti]] [[Kategorija:Črnogorski obveščevalci]] [[Kategorija:Črnogorski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Generali Ljudske milice Jugoslavije]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Narodni heroji]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] obtgkryx042d0v74lzksp8c8a60rvik 0 257448 6731789 6596247 2026-08-06T11:46:27Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Nosilci reda domovinske vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6731789 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Pavle Pekić |image=<!-- WD --> |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch=[[Slika:Logo of the JNA.svg|25px|Grb Jugoslovanske ljudske armade]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears= |rank=[[Generalmajor (SFRJ)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Pavle Pekić''', [[Črnogorci|črnogorski]] [[general]], * [[3. junij]] [[1910]], † [[4. september]] [[1990]]. == Življenjepis == Leta 1939 je postal član [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] in leta 1941 se je pridružil [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]]. Med vojno je bil na različnih poveljniških položajih. Po vojni je bil glavni sekretar [[UDBA|Udbe]], državni podsekretar za notranje zadeve SFRJ, državni podsekretar v [[Zvezni izvršni svet SFRJ|ZIS]],... == Viri in opombe == {{sklici}} * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 6, str. 619. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade]] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Pekić, Pavle}} [[Kategorija:Črnogorski generali]] [[Kategorija:Črnogorski partizani]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Pripadniki Udbe]] [[Kategorija:Nosilci reda republike (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci reda za hrabrost (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Nosilci reda domovinske vojne]] oxfkrhze92kz9wbcq1qsakjked5f46c 0 265100 6731662 6677578 2026-08-06T05:47:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731662 wikitext text/x-wiki {{F1 season | Previous = 2010 | Current = 2011 | Next = 2012 }} [[Slika:2011 Monaco GP Sebastien.jpg|thumb|right|280px|Zmagovita dirkač [[Sebastian Vettel]] in dirkalnik [[Red Bull Racing|Red Bull]] [[Red Bull RB7|RB7]]]] '''Sezona Formule 1 2011''' je dvainšestdeseta sezona [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] pod okriljem [[FIA]]. Začela se je [[27. marec|27. marca]] [[2011]] z dirko za {{Vn|Avstralije|2011}}, končala pa [[27. november|27. novembra]] [[2011]] z devetnajsto dirko sezone za {{Vn|Brazilije|2011}}. [[Seznam dirkaških svetovnih prvakov Formule 1|Dirkaški naslov]] je osvojil [[Nemci|Nemec]] [[Sebastian Vettel]], [[seznam konstruktorskih svetovnih prvakov Formule 1|moštvenega]] pa [[Red Bull Racing|Red Bull]]. == Dirkači in moštva == {{-}} {{Glava za dirkače in moštva F1|2011}} |- |rowspan=2| {{ikonazastave|AUT}} [[Red Bull Racing]] !rowspan=2| [[Red Bull Racing|Red Bull]] |rowspan=2| [[Red Bull RB7|RB7]]<ref>{{navedi novice | url=http://www.motorsport.com/news/article.asp?ID=380983 | title=Vergne working with Red Bull on 2011 car | work=motorsport.com | publisher=Motorsport.com | date=2010-08-06 | accessdate=2010-12-04 | archive-date=2020-04-11 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200411173256/https://www.motorsport.com/news/article.asp?ID=380983 | url-status=dead }}</ref> |rowspan=2| [[Renault F1|Renault]] |rowspan=2 align="center"| {{Pirelli}} |align="center"| 1 | {{ikonazastave|GER}} [[Sebastian Vettel]]<ref>{{navedi novice | url = http://f1.gpupdate.net/en/news/2009/08/21/red-bull-extend-vettel-contract/ | title = Red Bull extend Vettel contract | publisher = GP Update | date = 2009-08-21 | accessdate = 2010-01-15 | archive-date = 2009-08-26 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090826192951/http://f1.gpupdate.net/en/news/2009/08/21/red-bull-extend-vettel-contract/ | url-status = dead }}</ref> |rowspan=2 align="left"|{{ikonazastave|AUS}} [[Daniel Ricciardo]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.redbullracing.com/cs/Satellite/en_INT/Red-Bull-Racing-Drivers/001242808780698 |title=Red Bull Racing drivers |accessdate=2011-02-17 |archive-date=2011-01-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110104004126/http://www.redbullracing.com/cs/Satellite/en_INT/Red-Bull-Racing-Drivers/001242808780698 |url-status=dead }}</ref> |- |align="center"| 2 | {{ikonazastave|AUS}} [[Mark Webber]]<ref>{{navedi novice|title=Webber signs with Red Bull for 2011|url=http://www.f1fanatic.co.uk/2010/06/07/webber-signs-with-red-bull-for-2011/|first=Keith|last=Collantine|work=F1 Fanatic|publisher=Keith Collantine|date=2010-06-07|accessdate=2010-06-07}}</ref> |- |rowspan=2| {{ikonazastave|UK}} [[Vodafone]] [[McLaren]] [[Mercedes-Benz|Mercedes]] !rowspan=2| [[McLaren]] |rowspan=2| [[McLaren MP4-26|MP4-26]]<ref>{{navedi novice|title=View from the Factory|url=http://mclaren.com/article/2010/blog-view-from-the-factory|work=mclaren.com|publisher=[[McLaren]]|date=29 November 2010|accessdate=3 December 2010|archive-date=2011-03-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20110318075103/http://mclaren.com/article/2010/blog-view-from-the-factory|url-status=dead}}</ref> |rowspan=2| [[Mercedes-Benz|Mercedes]] |rowspan=2 align="center"| {{Pirelli}} |align="center"| 3 | {{ikonazastave|UK}} [[Lewis Hamilton]]<ref name="hamilton and heikki">{{navedi novice| url = http://www.manipef1.com/news/articles/5919/| title = Lewis extends McLaren stay until 2012| publisher = Manipe F1| date = 2008-01-18| accessdate = 2008-05-19| archive-date = 2009-02-11| archive-url = https://web.archive.org/web/20090211060031/http://www.manipef1.com/news/articles/5919/| url-status = dead}}</ref> |rowspan=2 align="left"|{{flagicon|ESP}} [[Pedro de la Rosa]]<ref>{{navedi novice|url=http://mclaren.com/news/2011/03/09/pedro-de-la-rosa-rejoins-vodafone-mclaren-mercedes-1|title=Pedro de la Rosa rejoins Vodafone McLaren Mercedes| work=mclaren.com|publisher = [[McLaren|Vodafone McLaren Mercedes]]|date=9 March 2011|accessdate=9 March 2011}}</ref><br>{{ikonazastave|GBR}} [[Gary Paffett]]<ref>{{navedi novice|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/88954|title=Paffett backs late launch decision|first1=Matt|last1=Beer|first2=Geoff|last2=Creighton|work=[[Autosport]]|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]|date=2011-01-16|accessdate=2011-01-18}}</ref> |- |align="center"| 4 | {{ikonazastave|UK}} [[Jenson Button]]<ref name="Button">{{navedi novice | url = http://www.mclaren.com/latestnews/mclaren-news.php?article=384 | title = Vodafone McLaren Mercedes signs reigning World Champion Jenson Button to multi-year deal | work = mclaren.com | publisher = [[McLaren|Vodafone McLaren Mercedes]] | date = 2009-11-18 | accessdate = 2009-11-18 | archive-date = 2009-11-20 | archive-url = https://web.archive.org/web/20091120190947/http://www.mclaren.com/latestnews/mclaren-news.php?article=384 | url-status = dead }}</ref> |- |rowspan=2| {{ikonazastave|ITA}} [[Scuderia Ferrari]] [[Marlboro (cigarette)|Marlboro]] !rowspan=2| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] |rowspan=2| [[Ferrari F150|F150]]<ref name="F150">{{navedi novice|title=Ferrari’s new Formula 1 car to be called F150|date=25 January 2011|accessdate=2011-01-25|work=[[Scuderia Ferrari]]|publisher=[[Ferrari]]|url=http://www.ferrari.com/English/Formula1/News/Headlines/Pages/110125_F1_Ferrari_s_new_Formula_1_car_to_be_called_F150.aspx}}</ref> |rowspan=2| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] |rowspan=2 align="center"| {{Pirelli}} |align="center"| 5 | {{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Alonso]]<ref>{{navedi splet | url = http://www.ferrari.com/English/News/Pages/090930_F1_News_1.aspx | title = Press Release | publisher = [[Scuderia Ferrari]] | date = 2009-09-30 | accessdate = 2009-09-30}}</ref> |rowspan=2 align="left"|{{ikonazastave|ITA}} [[Giancarlo Fisichella]]<ref name="Fisichella/Gené">{{navedi novice|title="Badoer on the rocks": Abschied im Ferrari F60|url=http://www.motorsport-total.com/f1/news/2011/01/Badoer_on_the_rocks_Abschied_im_Ferrari_F60_11011201.html|first=Roman|last=von Wittemeier|work=Motorsport-Total.com|language=de|date=2011-01-12|accessdate=2011-01-14|archive-date=2017-08-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20170830150830/http://www.motorsport-total.com/f1/news/2011/01/Badoer_on_the_rocks_Abschied_im_Ferrari_F60_11011201.html|url-status=dead}}</ref><br>{{ikonazastave|FRA}} [[Jules Bianchi]]<ref>{{navedi novice|title=Ferrari confirms Bianchi as 2011 tester|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/88128|first=Steven|last=English|work=Autosport.com|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]|date=2010-11-11|accessdate=2010-11-11}}</ref><br>{{ikonazastave|ESP}} [[Marc Gené]]<ref name="Fisichella/Gené"/> |- |align="center"| 6 | {{ikonazastave|BRA}} [[Felipe Massa]]<ref>{{navedi novice|title=Massa extends Ferrari contract until '12 |url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/84244|first=Pablo|last=Elizalde|work=Autosport.com|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]|date=2010-06-09|accessdate=2010-06-09}}</ref> |- |rowspan=2| {{ikonazastave|GER}} [[Mercedes-Benz|Mercedes GP]] [[Petronas]] !rowspan=2| [[Mercedes-Benz|Mercedes]] |rowspan=2| [[Mercedes MGP W02|MGP W02]]<ref>{{cite journal|title=Mercedes confident about 2011 prospects|first=Edd|last=Straw|work=[[Autosport]]|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]|page=11|date=6 January 2011|accessdate=|volume=203|issue=1}}</ref> |rowspan=2| [[Mercedes-Benz|Mercedes]] |rowspan=2 align="center"| {{Pirelli}} |align="center"| 7 | {{ikonazastave|GER}} [[Michael Schumacher]]<ref name="Schumacher">{{navedi novice | url = http://en.espnf1.com/mercedes/motorsport/story/7532.html| title = Schumacher could stay in F1 after 2010| work = mclaespnf1ren.com | publisher = ESPN | date = 2010-01-27 | accessdate = 2010-07-25}}</ref> |rowspan=2 align="left"|{{flagicon|UK}} [[Anthony Davidson]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/programmes/b015szkb|title=The Korean Grand Prix – Practice Two|publisher=BBC|accessdate=14 October 2011}}</ref> |- |align="center"| 8 | {{ikonazastave|GER}} [[Nico Rosberg]]<ref name="Rosberg">{{navedi novice | url =http://en.espnf1.com/f1/motorsport/story/29827.html| title = Mercedes looking to bolster team for 2011 campaign | publisher = ESPN | date = 2010-09-30 | accessdate = 2010-09-30}}</ref> |- |rowspan=3| {{ikonazastave|UK}} [[Team Lotus|Lotus]] [[Renault F1|Renault GP]] !rowspan=3| [[Renault F1|Renault]] |rowspan=3| [[Renault R31|R31]]<ref name="LRGP R31">{{navedi novice|title=Renault to unveil R31 ahead of first test|url=http://www.formula1.com/news/headlines/2011/1/11622.html|work=Formula1.com|publisher=[[Formula One Group|Formula One Administration]]|date=6 January 2011|accessdate=6 January 2011|archive-date=2014-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20140806022900/http://www.formula1.com/news/headlines/2011/1/11622.html|url-status=dead}}</ref> |rowspan=3| [[Renault F1|Renault]] |rowspan=3 align="center"| {{Pirelli}} |rowspan=2 align="center"| 9 | {{ikonazastave|GER}} [[Nick Heidfeld]]<ref name="NickLRGP">{{navedi novice|url=http://www.formula1.com/news/headlines/2011/2/11750.html|work=formula1.com|publisher=[[Formula One Group|Formula One Administration]]|date=16 February 2011|accessdate=16 February 2011|title=Renault confirm Heidfeld as Kubica stand-in}}</ref> |rowspan=3 align="left"|{{ikonazastave|FRA}} [[Romain Grosjean]]<ref>{{navedi novice|title=Grosjean announces Renault third driver role for 2011|url=http://www.motorsport.com/news/article.asp?ID=398865&FS=F1|work=Motorsport.com|publisher=GMM|date=2011-01-31|accessdate=2011-01-31|archive-date=2011-02-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20110206055222/http://www.motorsport.com/news/article.asp?ID=398865&FS=F1|url-status=dead}}</ref><br />{{ikonazastave|MYS}} [[Fairuz Fauzy]]<ref>{{navedi novice|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/88972|title=Fauzy to be Renault's reserve driver|first=Pablo|last=Elizalde|work=[[Autosport]]|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]|date=18 January 2011|accessdate=18 January 2011}}</ref><br />{{ikonazastave|BRA}} [[Bruno Senna]]<ref name="Senna Renault">{{navedi novice|title=Renault unveils its 2011 challenger|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/89162|first=Simon|last=Strang|work=Autosport.com|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publication]]|date=2011-01-31|accessdate=2011-01-31}}</ref><br />{{ikonazastave|CHN}} [[Ho-Pin Tung]]<ref name="Senna Renault" /><br />{{ikonazastave|CZE}} [[Jan Charouz]]<ref name="Senna Renault" /> |- | {{flagicon|BRA}} [[Bruno Senna]]<ref name="Senna">{{navedi novice|url=http://www.lotusrenaultgp.com/6308-Bruno-Senna-to-race-for-Lotus.html|title=Bruno Senna to race for Lotus Renault GP|work=Lotus Renault GP|publisher=[[Renault F1]]|date=2011-08-24|accessdate=2011-08-24|archive-date=2011-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20110920071356/http://www.lotusrenaultgp.com/6308-Bruno-Senna-to-race-for-Lotus.html|url-status=dead}}</ref> |- |align="center"| 10 | {{ikonazastave|RUS}} [[Vitalij Petrov]]<ref>{{navedi novice|title=Petrov to remain at Renault in 2011 and 2012|url=http://www.f1fanatic.co.uk/2010/12/22/petrov-to-remain-at-renault-in-2011-and-2012/|first=Keith|last=Colantine|work=F1 Fanatic|publisher=Keith Collantine|date=2010-12-22|accessdate=2010-12-22}}</ref> |- |rowspan=2| {{ikonazastave|UK}} [[AT&T]] [[WilliamsF1|Williams]] !rowspan=2| [[WilliamsF1|Williams]] |rowspan=2| [[Williams FW33|FW33]]<ref>{{navedi novice|title=Aggressive design for Williams FW33|url=http://www.f1network.net/main/s107/st164387.htm|publisher=F1 Network|date=2011-12-04|accessdate=2010-12-04}}</ref> |rowspan=2| [[Cosworth]] |rowspan=2 align="center"| {{Pirelli}} |align="center"| 11 | {{ikonazastave|Brazil}} [[Rubens Barrichello]]<ref>{{navedi splet |url = http://www.autosport.com/news/report.php/id/88303 | title = Williams retains Barrichello for 2011 | publisher = [[Haymarket Group|Haymarket Publications]] | work = autosport.com | date = 2010-11-15 | accessdate = 2010-11-15}}</ref> |rowspan=2 align="left"|{{ikonazastave|FIN}} [[Valtteri Bottas]]<ref>{{navedi splet | last = Elizalde | first = Pablo | url = http://www.autosport.com/news/report.php/id/87742 | title = Williams to test Maldonado in Abu Dhabi | publisher = [[Haymarket Group|Haymarket Publications]] | work = autosport.com | date = 2010-10-25 | accessdate = 2010-10-25}}</ref> |- |align="center"| 12 | {{ikonazastave|VEN}} [[Pastor Maldonado]]<ref>{{navedi splet | url = http://www.attwilliams.com/news/view/1668 | title = Maldonado Confirmed for 2011 | work = attwilliams.com | date = 2010-12-01 | accessdate = 2010-12-01}}</ref> |- |rowspan=2| {{ikonazastave|IND}} [[Force India|Force India F1 Team]] !rowspan=2| [[Force India]] |rowspan=2| [[Force India VJM04|VJM04]]<ref>{{navedi novice|title=Force India concludes first test on Pirelli Tyres|url=http://www.forceindiaf1.com/index/page_id/356/news_id/496|work=forceindiaf1.com|publisher=[[Force India]]|date=22 November 2010|accessdate=4 December 2010|archive-date=2010-11-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20101125083345/http://www.forceindiaf1.com/index/page_id/356/news_id/496|url-status=dead}}</ref> |rowspan=2| [[Mercedes-Benz|Mercedes]] |rowspan=2 align="center"| {{Pirelli}} |align="center"| 14 |{{ikonazastave|GER}} [[Adrian Sutil]]<ref name="Force11">{{navedi novice|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/89078|first=Pablo|last=Elizalde|work=[[Autosport]]|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]|date=26 January 2011|accessdate=26 January 2011|title=Di Resta confirmed at Force India}}</ref> |rowspan=2 align="left"|{{ikonazastave|GER}} [[Nico Hülkenberg]]<ref name="Force11"/> |- |align="center"| 15 | {{ikonazastave|GBR}} [[Paul di Resta]]<ref name="Force11"/> |- |rowspan=3| {{ikonazastave|SUI}} [[Sauber|Sauber F1 Team]]<ref name="Sauber name change">{{navedi novice | title = Sauber gets approval for name change | url = http://www.autosport.com/news/report.php/id/84697 | first = Jonathan | last = Noble | work = autosport.com | publisher = [[Haymarket Group|Haymarket Publications]] | date = 2010-06-24 | accessdate = 2010-06-24}}</ref> !rowspan=3| [[Sauber]] |rowspan=3| [[Sauber C30|C30]]<ref name="Sauber date">{{navedi novice|title=Sauber announces 2011 car launch date|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/88558|first=Pablo|last=Elizalde|work=Autosport.com|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]|date=2010-12-03|accessdate=2010-12-03}}</ref> |rowspan=3| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] |rowspan=3 align="center"| {{Pirelli}} |align="center"| 16 | {{ikonazastave|JPN}} [[Kamui Kobajaši]]<ref>{{navedi novice|title=Sauber retains Kobayashi for 2011|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/86444|first=Pablo|last=Elizalde|work=Autosport.com|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]|date=2010-09-07|accessdate=2010-09-07}}</ref> |rowspan=3| {{ikonazastave|MEX}} [[Esteban Gutiérrez]]<ref>{{navedi novice|title=Esteban Gutièrrez appointed test and reserve driver for 2011|url=http://www.sauber-motorsport.com/Esteban-Gutierrez-appointed-test-and-reserve-driver-for-2011-111?newsid=462|work=sauber-motorsport.com|publisher=[[Sauber|Sauber Motorsport]]|date=2010-09-20|accessdate=2010-09-20}}</ref></br>{{flagicon|ESP}} [[Pedro de la Rosa]]<ref>{{navedi novice|url=http://formula-one.speedtv.com/article/f1-sauber-confirms-pedro-de-la-rosa-standby/|title=Sauber Confirms De la Rosa Standby|date=19 June 2011|accessdate=21 June 2011|work=speedtv.com|publisher=[[Speed (TV channel)|Speed]]|archive-date=2011-07-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20110724093857/http://formula-one.speedtv.com/article/f1-sauber-confirms-pedro-de-la-rosa-standby/|url-status=dead}}</ref> |- |rowspan=2 align="center"| 17 | {{ikonazastave|MEX}} [[Sergio Pérez]]<ref>{{navedi novice|title=Sauber Signs Perez|url=http://joesaward.wordpress.com/2010/10/04/sauber-signs-perez/|work=joesaward.wordpress.com|publisher=[[Joe Saward]]|date=2010-10-04|accessdate=2010-10-04}}</ref> |- | {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro de la Rosa]]<ref name="dlrcan">{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/formula_one/13734813.stm|work=[[BBC Sport]]|publisher=[[BBC|British Broadcasting Corporation]]|date=10 June 2011|accessdate=10 June 2011|title=Sergio Perez to miss rest of Canadian Grand Prix|first=Andrew|last=Benson}}</ref> |- |rowspan=2| {{ikonazastave|ITA}} [[Scuderia Toro Rosso]] !rowspan=2| [[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]] |rowspan=2| [[Toro Rosso STR6|STR6]]<ref name="Buemi:STR6 definitely looks impressive">{{navedi novice| url = http://planetf1.com/news/18227/6552629/Buemi-STR6-definitely-looks-impressive| title = Buemi: STR6 definitely looks impressive| publisher = planetf1.com| date = 2010-12-04| accessdate = 2010-12-04| archive-date = 2010-12-06| archive-url = https://web.archive.org/web/20101206070134/http://planetf1.com/news/18227/6552629/Buemi-STR6-definitely-looks-impressive| url-status = dead}}</ref> |rowspan=2| [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] |rowspan=2 align="center"| {{Pirelli}} |align="center"| 18 | {{ikonazastave|SUI}} [[Sébastien Buemi]]<ref name="Toro">{{navedi novice|url=http://www.scuderiatororosso.com/cs/Satellite/en_INT/Article/Get-ready-for-the-noise-021242949280980?refmod=ContentFeed&refmodpos=A1|title=Get ready for the noise|date=2011-01-19|work=[[Scuderia Toro Rosso]]|publisher=[[Red Bull]]|accessdate=2011-01-21|archive-date=2011-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20110716022821/http://www.scuderiatororosso.com/cs/Satellite/en_INT/Article/Get-ready-for-the-noise-021242949280980?refmod=ContentFeed&refmodpos=A1|url-status=dead}}</ref> |rowspan=2 align="left"|{{ikonazastave|AUS}} [[Daniel Ricciardo]]<ref name="Ricciardo">{{navedi novice|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/88501|title=Ricciardo gets STR Friday practice role|work=autosport.com|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]|date=26 November 2010|accessdate=26 November 2010|first=Matt|last=Beer}}</ref> |- |align="center"| 19 | {{ikonazastave|ESP}} [[Jaime Alguersuari]]<ref name="Toro"/> |- |rowspan=3| {{ikonazastave|MYS}} [[Caterham F1|Team Lotus]]<ref>{{navedi novice|title=Lotus confirms Team Lotus name deal|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/86894|first1=Steven|last1=English|first2=Jonathan|last2=Noble|work=Autosport.com|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]|date=2010-09-24|accessdate=2010-09-24}}</ref> !rowspan=3| [[Caterham F1|Lotus]] |rowspan=3| [[Lotus TL11|TL11]]<ref name="TL11">{{navedi novice|title=Lotus to unveil new car online|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/89072|first=Jonathan|last=Noble|work=[[Autosport]]|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]|date=2011-01-25|accessdate=2011-01-25}}</ref> |rowspan=3| [[Renault F1|Renault]]<ref>{{navedi novice|title=Lotus confirm 2011 Renault engine deal, Red Bull extend contract|url=http://www.f1fanatic.co.uk/2010/11/05/lotus-confirm-2011-renault-engine-deal-red-bull-extend-contract/|first=Keith|last=Collantine|work=F1 Fanatic|publisher=Keith Collantine|date=2010-11-05|accessdate=2010-11-05}}</ref> |rowspan=3 align="center"| {{Pirelli}} |align="center"| 20 | {{ikonazastave|FIN}} [[Heikki Kovalainen]]<ref name="FIA301110"/> |rowspan=3 align="left"|{{flagicon|IND}} [[Karun Čandok]]<ref>{{navedi novice|url=http://www.teamlotus.co.uk/news/2011/karun-chandhok-joins-team-lotus-as-reserve-driver|title=Karun Chandhok has been confirmed as Reserve Driver for Team Lotus|date=22 March 2011|accessdate=22 March 2011|work=teamlotus.co.uk|publisher=[[Caterham F1|Team Lotus]]|archive-date=2011-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20110325033736/http://www.teamlotus.co.uk/news/2011/karun-chandhok-joins-team-lotus-as-reserve-driver|url-status=dead}}</ref><br/>{{flagicon|BRA}} [[Luiz Razia]]<ref name="Lotus testers">{{navedi novice|url=http://www.teamlotus.co.uk/news/2011/raziavalsecchiteixeira|title=2011 Test Driver Line-up|date=11 March 2011|accessdate=11 March 2011|work=teamlotus.co.uk|publisher=[[Caterham F1|Team Lotus]]|archive-date=2011-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20110313043633/http://www.teamlotus.co.uk/news/2011/raziavalsecchiteixeira|url-status=dead}}</ref><br/> {{flagicon|ITA}} [[Davide Valsecchi]]<ref name="Lotus testers"/><br/> {{flagicon|ANG}} [[Ricardo Teixeira (dirkač)|Ricardo Teixeira]]<ref name="Lotus testers"/> |- |rowspan=2 align="center"| 21 | {{ikonazastave|ITA}} [[Jarno Trulli]]<ref name="FIA301110">{{navedi novice|url=http://www.fia.com/en-GB/mediacentre/pressreleases/f1releases/2010/Pages/f1_2011_entry.aspx|title=2011 FIA Formula One World Championship|work=fia.com|publisher=[[Fédération Internationale de l'Automobile]]|date=2010-11-30|accessdate=2010-11-30|archive-date=2012-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20120106023110/http://www.fia.com/en-GB/mediacentre/pressreleases/f1releases/2010/Pages/f1_2011_entry.aspx|url-status=dead}}</ref> |- | {{flagicon|IND}} [[Karun Čandok]]<ref name="Karun racing">{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/formula_one/14220866.stm|title=Karun Chandhok replaces Jarno Trulli for German GP|last=Benson|first=Andrew|date=2011-07-21|work=[[BBC Sport]]|publisher=[[BBC]]|accessdate=2011-07-21}}</ref> |- |rowspan=3| {{ikonazastave|ESP}} [[HRT F1|Hispania Racing F1 Team (HRT)]] !rowspan=3| [[HRT F1|Hispania]] |rowspan=3| [[Hispania F111|F111]]<ref name="HRT">{{navedi novice|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/89071|title=HRT aims to run new car in Bahrain test|work=[[Autosport]]|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]|date=2011-01-25|accessdate=2011-01-25|first=Pablo|last=Elizalde}}</ref> |rowspan=3| [[Cosworth]] |rowspan=3 align="center"| {{Pirelli}} |rowspan=2 align="center"| 22 | {{ikonazastave|IND}} [[Narain Kartikejan]]<ref name="Narain">{{navedi novice|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/88821|title=Karthikeyan signs race deal with HRT|work=autosport.com|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]|date=2011-01-06|accessdate=2011-01-06|first=Jonathan|last=Noble}}</ref> |rowspan=3 align="left"|{{flagicon|IND}} [[Narain Kartikejan]]<ref name="Ricciardo HRT">{{navedi novice|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/92740|date=30 June 2011|accessdate=30 June 2011|title=Hispania confirms Daniel Ricciardo will race for it from Silverstone|first=Matt|last=Beer|work=[[Autosport]]|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]}}</ref><br> {{flagicon|CZE}} [[Jan Charouz]]<ref name="Charouz">{{navedi novice|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/96427|date=24 November 2011|accessdate=24 November 2011|title=Jan Charouz to drive for HRT during first practice for the Brazilian Grand Prix|first=Pablo|last=Elizalde|work=[[Autosport]]|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]}}</ref> |- | {{flagicon|AUS}} [[Daniel Ricciardo]]<ref name="Ricciardo HRT"/> |- |align="center"| 23 | {{flagicon|ITA}} [[Vitantonio Liuzzi]]<ref name="Liuzzi HRT">{{navedi novice|title=Hispania Racing keeps on growing with skilled and expert Liuzzi|url=http://www.hispaniaf1team.com/en/home/226-hispania-racing-keeps-on-growing-with-skilled-and-expert-liuzzi|publisher=Hispania|work=[[HRT F1|Hispania Racing]]|date=9 March 2011|accessdate=9 March 2011|archive-date=2011-03-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20110312091551/http://www.hispaniaf1team.com/en/home/226-hispania-racing-keeps-on-growing-with-skilled-and-expert-liuzzi|url-status=dead}}</ref> |- |rowspan=2| {{ikonazastave|UK}} [[Marussia]] [[Virgin Racing]]<ref name="Marussia">{{navedi novice|url=http://en.rian.ru/russia/20101111/161281966.html|title=Russia enters Formula 1 as company takes ‘significant stake’ in Virgin team|last=Smotrov|first=Alexandr|date=2010-11-11|publisher=[[RIA Novosti]]|accessdate=2010-11-11}}</ref> !rowspan=2| [[Virgin Racing|Virgin]] |rowspan=2| [[Virgin VR-02|VR-02]]<ref>{{cite journal|title=This week in F1|journal=[[Autosport]]|date=2010-12-02|volume=202|issue=9|pages=13|accessdate=|quote=The team's second Formula 1 car - the VR-02 - is set to be ready for the start of pre-season testing in 2011.}}</ref> |rowspan=2| [[Cosworth]] |rowspan=2 align="center"| {{Pirelli}} |align="center"| 24 | {{ikonazastave|GER}} [[Timo Glock]]<ref name="Timo Glock">{{navedi novice|url=http://www.autosport.com/news/report.php/id/88557|title=Glock says he is not going anywhere|first=Pablo|last=Elizalde|work=Autosport.com|publisher=[[Haymarket Group|Haymarket Publications]]|date=2010-12-03|accessdate=2010-12-03}}</ref> |rowspan=2 align="left"|{{flagicon|JPN}} [[Sakon Jamamoto]]<ref>{{navedi novice|title=Yamamoto joins Virgin as reserve driver|url=http://www.f1fanatic.co.uk/2011/03/23/yamamoto-joins-virgin-reserve-driver/|first=Keith|last=Collantine|work=F1 Fanatic|publisher=Keith Collantine|date=23 March 2011|accessdate=23 March 2011}}</ref><br>{{flagicon|CAN}} [[Robert Wickens]]<ref name="Virgin reserves">{{navedi novice|title=Wickens becomes Virgin Racing reserve|url=http://www.gpupdate.net/en/f1-news/261361/wickens-becomes-virgin-racing-reserve/|work=GPUpdate.net|publisher=GP Update|date=3 June 2011|accessdate=3 June 2011}}</ref><br>{{flagicon|UK}} [[Adrian Quaife-Hobbs]]<ref name="Virgin reserves"/> |- |align="center"| 25 | {{ikonazastave|BEL}} [[Jérôme d'Ambrosio]]<ref name="Jerome">{{navedi novice|url=http://www.virginracing.com/news/241/|title=The new face of Marussia Virgin Racing|work=virginracing.com|date=2010-12-21|accessdate=2010-12-21|archive-date=2010-12-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20101224074812/http://www.virginracing.com/news/241/|url-status=dead}}</ref> |} == Rezultati == === Velike nagrade === {{Glava za Velike nagrade F1}} |- ! 1 | {{ikonazastave|Australia}} [[Velika nagrada Avstralije|Avstralija]] | [[Melbourne Grand Prix Circuit|Albert Park]] | [[27. marec]] | {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{flagicon|BRA}} [[Felipe Massa]] | {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{flagicon|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Avstralije 2011|Poročilo]] |- ! 2 | {{ikonazastave|Malezija}} [[Velika nagrada Malezije|Malezija]] | [[Sepang International Circuit|Sepang]] | [[10. april]] | {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{flagicon|AUS}} [[Mark Webber]] | {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{flagicon|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Malezije 2011|Poročilo]] |- ! 3 | {{ikonazastave|China}} [[Velika nagrada Kitajske|Kitajska]] | [[Shanghai International Circuit|Shanghai]] | [[17. april]] | {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{flagicon|AUS}} [[Mark Webber]] | {{flagicon|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | {{flagicon|GBR}} [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Velika nagrada Kitajske 2011|Poročilo]] |- ! 4 | {{ikonazastave|Turkey}} [[Velika nagrada Turčije|Turčija]] | [[Istanbul Park|Istanbul]] | [[8. maj]] | {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{flagicon|AUS}} [[Mark Webber]] | {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{flagicon|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Turčije 2011|Poročilo]] |- ! 5 | {{ikonazastave|Spain}} [[Velika nagrada Španije|Španija]] | [[Circuit de Catalunya|Catalunya]] | [[22. maj]] | {{flagicon|AUS}} [[Mark Webber]] | {{flagicon|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{flagicon|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Španije 2011|Poročilo]] |- ! 6 | {{ikonazastave|Monako}} [[Velika nagrada Monaka|Monako]] | [[Circuit de Monaco|Monaco]] | [[29. maj]] | {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{flagicon|AUS}} [[Mark Webber]] | {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{flagicon|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Monaka 2011|Poročilo]] |- ! 7 | {{ikonazastave|CAN}} [[Velika nagrada Kanade|Kanada]] | [[Circuit Gilles Villeneuve|Montreal]] | [[12. junij]] | {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{flagicon|GBR}} [[Jenson Button]] | {{flagicon|GBR}} [[Jenson Button]] | {{flagicon|GBR}} [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Velika nagrada Kanade 2011|Poročilo]] |- ! 8 | {{ikonazastave|Europe}} [[Velika nagrada Evrope|Evropa]] | [[Valencia Street Circuit|Valencia]] | [[26. junij]] | {{flagicon|GER}} [[Sebastian Vettel]] | {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{flagicon|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Evrope 2011|Poročilo]] |- ! 9 | {{ikonazastave|UK}} [[Velika nagrada Velike Britanije|V. Britanija]] | [[Silverstone Circuit|Silverstone]] | [[10. julij]] | {{flagicon|AUS}} [[Mark Webber]] | {{flagicon|ESP}} [[Fernando Alonso]] | {{flagicon|ESP}} [[Fernando Alonso]] | {{flagicon|ITA}} [[Scuderia Ferrari]] | [[Velika nagrada Velike Britanije 2011|Poročilo]] |- ! 10 | {{ikonazastave|Germany}} [[Velika nagrada Nemčije|Nemčija]] | [[Nürburgring]] | [[24. julij]] | {{flagicon|AUS}} [[Mark Webber]] | {{flagicon|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | {{flagicon|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | {{flagicon|GBR}} [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Velika nagrada Nemčije 2011|Poročilo]] |- ! 11 | {{ikonazastave|Hungary}} [[Velika nagrada Madžarske|Madžarska]] | [[Hungaroring]] | [[31. julij]] | {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{flagicon|BRA}} [[Felipe Massa]] | {{flagicon|GBR}} [[Jenson Button]] | {{flagicon|GBR}} [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Velika nagrada Madžarske 2011|Poročilo]] |- ! 12 | {{ikonazastave|Belgium}} [[Velika nagrada Belgije|Belgija]] | [[Circuit de Spa-Francorchamps|Spa]] | [[28. avgust]] | {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{flagicon|AUS}} [[Mark Webber]] | {{flagicon|DEU}} [[Sebastian Vettel]] | {{flagicon|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Belgije 2011|Poročilo]] |- ! 13 | {{ikonazastave|Italija}} [[Velika nagrada Italije|Italija]] | [[Autodromo Nazionale Monza|Monza]] | [[11. september]] | {{flagicon|GER}} [[Sebastian Vettel]] | {{flagicon|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | {{flagicon|GER}} [[Sebastian Vettel]] | {{flagicon|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Italije 2011|Poročilo]] |- ! 14 | {{ikonazastave|Singapore}} [[Velika nagrada Singapurja|Singapur]] | [[Marina Bay Street Circuit|Marina Bay]] | [[25. september]] | {{flagicon|GER}} [[Sebastian Vettel]] | {{flagicon|GBR}} [[Jenson Button]] | {{flagicon|GER}} [[Sebastian Vettel]] | {{flagicon|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Singapurja 2011|Poročilo]] |- ! 15 | {{ikonazastave|Japan}} [[Velika nagrada Japonske|Japonska]] | [[Suzuka Circuit|Suzuka]] | [[9. oktober]] | {{flagicon|GER}} [[Sebastian Vettel]] | {{flagicon|GBR}} [[Jenson Button]] | {{flagicon|GBR}} [[Jenson Button]] | {{flagicon|GBR}} [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Velika nagrada Japonske 2011|Poročilo]] |- ! 16 | {{ikonazastave|KOR}} [[Velika nagrada Koreje|Koreja]] | [[Korejsko mednarodno dirkališče|Jeongam]] | [[16. oktober]] | {{flagicon|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | {{flagicon|GER}} [[Sebastian Vettel]] | {{flagicon|GER}} [[Sebastian Vettel]] | {{flagicon|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Koreje 2011|Poročilo]] |- ! 17 | {{ikonazastave|Indija}} [[Velika nagrada Indije|Indija]] | [[Mednarodno dirkališče Buddh|Buddh]] | [[30. oktober]] | {{flagicon|GER}} [[Sebastian Vettel]] | {{flagicon|GER}} [[Sebastian Vettel]] | {{flagicon|GER}} [[Sebastian Vettel]] | {{flagicon|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Indije 2011|Poročilo]] |- ! 18 | {{ikonazastave|United Arab Emirates}} [[Velika nagrada Abu Dabija|Abu Dabi]] | [[Dirkališče Yas Marina|Yas Marina]] | [[13. november]] | {{flagicon|GER}} [[Sebastian Vettel]] | {{flagicon|AUS}} [[Mark Webber]] | {{flagicon|GBR}} [[Lewis Hamilton]] | {{flagicon|GBR}} [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | [[Velika nagrada Abu Dabija 2011|Poročilo]] |- ! 19 | {{ikonazastave|Brazil}} [[Velika nagrada Brazilije|Brazilija]] | [[Autódromo José Carlos Pace|Interlagos]] | [[27. november]] | {{flagicon|GER}} [[Sebastian Vettel]] | {{flagicon|AUS}} [[Mark Webber]] | {{flagicon|AUS}} [[Mark Webber]] | {{flagicon|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | [[Velika nagrada Brazilije 2011|Poročilo]] |} === Dirkaško prvenstvo === {| | {| class="wikitable" style="font-size: 85%" |- valign="top" !valign="middle"| Poz !valign="middle"| [[Seznam dirkališč Formule 1|Dirkač]] ! [[Velika nagrada Avstralije 2011|AVS]]<br />{{ikonazastave|Avstralija}} ! [[Velika nagrada Malezije 2011|MAL]]<br />{{ikonazastave|Malezija}} ! [[Velika nagrada Kitajske 2011|KIT]]<br />{{ikonazastave|Kitajska}} ! [[Velika nagrada Turčije 2011|TUR]]<br />{{ikonazastave|Turčija}} ! [[Velika nagrada Španije 2011|ŠPA]]<br />{{ikonazastave|Španija}} ! [[Velika nagrada Monaka 2011|MON]]<br />{{ikonazastave|Monako}} ! [[Velika nagrada Kanade 2011|KAN]]<br />{{ikonazastave|Kanada}} ! [[Velika nagrada Evrope 2011|EU]]<br />{{ikonazastave|Evropa}} ! [[Velika nagrada Velike Britanije 2011|VB]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} ! [[Velika nagrada Nemčije 2011|NEM]]<br />{{ikonazastave|Nemčija}} ! [[Velika nagrada Madžarske 2011|MAD]]<br />{{ikonazastave|Madžarska}} ! [[Velika nagrada Belgije 2011|BEL]]<br />{{ikonazastave|Belgija}} ! [[Velika nagrada Italije 2011|ITA]]<br />{{ikonazastave|Italija}} ! [[Velika nagrada Singapurja 2011|SIN]]<br />{{ikonazastave|Singapur}} ! [[Velika nagrada Japonske 2011|JAP]]<br />{{ikonazastave|Japonska}} ! [[Velika nagrada Koreje 2011|KOR]]<br />{{ikonazastave|Južna Koreja}} ! [[Velika nagrada Indije 2011|IND]]<br />{{ikonazastave|Indija}} ! [[Velika nagrada Abu Dabija 2011|ABU]]<br />{{ikonazastave|Združeni arabski emirati}} ! [[Velika nagrada Brazilije 2011|BRA]]<br />{{ikonazastave|Brazilija}} !valign="middle"| [[Seznam načinov točkovanj prvenstev Formule 1|Toč]] |- ! 1 |align="left"| {{flagicon|GER}} [[Sebastian Vettel]] |bgcolor="#ffffbf"| '''1''' |bgcolor="#ffffbf"| '''1''' |bgcolor="#dfdfdf"| '''2''' |bgcolor="#ffffbf"| '''1''' |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#ffffbf"| '''1''' |bgcolor="#dfdfdf"| '''2''' |bgcolor="#ffffbf"| '''''1''''' |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfdfdf"| '''2''' |bgcolor="#ffffbf"| '''1''' |bgcolor="#ffffbf"| '''1''' |bgcolor="#ffffbf"| '''1''' |bgcolor="#ffdf9f"| '''3''' |bgcolor="#ffffbf"| ''1'' |bgcolor="#ffffbf"| '''''1''''' |bgcolor="#efcfff"| '''Ret''' |bgcolor="#dfdfdf"| '''2''' !align="right"| 392 |- ! 2 |align="left"| {{flagicon|GBR}} [[Jenson Button]] |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#ffffbf"| ''1'' |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfdfdf"| ''2'' |bgcolor="#ffffbf"| ''1'' |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 !align="right"| 270 |- ! 3 |align="left"| {{flagicon|AUS}} [[Mark Webber]] |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| ''4'' |bgcolor="#ffdf9f"| ''3'' |bgcolor="#dfdfdf"| ''2'' |bgcolor="#dfffdf"|'''4''' |bgcolor="#dfffdf"| ''4'' |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#ffdf9f"|'''3''' |bgcolor="#ffdf9f"|'''3''' |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfdfdf"| ''2'' |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| ''4'' |bgcolor="#ffffbf"| ''1'' !align="right"| 258 |- ! 4 |align="left"| {{flagicon|ESP}} [[Fernando Alonso]] |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#ffffbf"| ''1'' |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfffdf"| 4 !align="right"| 257 |- ! 5 |align="left"| {{flagicon|GBR}} [[Lewis Hamilton]] |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfdfdf"| ''2'' |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#ffffbf"| ''1'' |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| ''4'' |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfdfdf"| '''2''' |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#efcfff"| Ret !align="right"| 227 |- ! 6 |align="left"| {{flagicon|BRA}} [[Felipe Massa]] |bgcolor="#dfffdf"| ''7'' |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| ''6'' |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 5 !align="right"| 118 |- ! 7 |align="left"| {{flagicon|GER}} [[Nico Rosberg]] |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 7 !align="right"| 89 |- ! 8 |align="left"| {{flagicon|GER}} [[Michael Schumacher]] |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#cfcfff"| 15 !align="right"| 76 |- ! 9 |align="left"| {{flagicon|GER}} [[Adrian Sutil]] |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 6 !align="right"| 42 |- ! 10 |align="left"| {{flagicon|RUS}} [[Vitalij Petrov]] |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#cfcfff"| 17† |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#dfffdf"| 10 !align="right"| 37 |- ! 11 |align="left"| {{flagicon|GER}} [[Nick Heidfeld]] |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#efcfff"| Ret | | | | | | | | !align="right"| 34 |- ! 12 |align="left"| {{flagicon|JPN}} [[Kamui Kobajaši]] |bgcolor="#000000" style="color:white"| DSQ |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#dfffdf"| 9 !align="right"| 30 |- ! 13 |align="left"| {{flagicon|GBR}} [[Paul di Resta]] |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 18† |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 8 !align="right"| 27 |- ! 14 |align="left"| {{flagicon|ESP}} [[Jaime Alguersuari]] |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#cfcfff"| 21† |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 11 !align="right"| 26 |- ! 15 |align="left"| {{flagicon|SUI}} [[Sébastien Buemi]] |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 12 !align="right"| 15 |- ! 16 |align="left"| {{flagicon|MEX}} [[Sergio Pérez]] |bgcolor="#000000" style="color:white"| DSQ |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#ffffff"| DNS |bgcolor="#f1f8ff"| PO |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 13 !align="right"| 14 |- ! 17 |align="left"| {{flagicon|BRA}} [[Rubens Barrichello]] |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 14 !align="right"| 4 |- ! 18 |align="left"| {{flagicon|BRA}} [[Bruno Senna]] | | | | | | | | | | | |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 17 !align="right"| 2 |- ! 19 |align="left"| {{flagicon|VEN}} [[Pastor Maldonado]] |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 18† |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#efcfff"| Ret !align="right"| 1 |- ! 20 |align="left"| {{flagicon|ESP}} [[Pedro de la Rosa]] | | | | | | |bgcolor="#cfcfff"| 12 | | | | | | | | | | | | !align="right"| 0 |- ! 21 |align="left"| {{flagicon|ITA}} [[Jarno Trulli]] |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 20 |bgcolor="#efcfff"| Ret | |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#cfcfff"| 18 !align="right"| 0 |- ! 22 |align="left"| {{flagicon|FIN}} [[Heikki Kovalainen]] |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 16 !align="right"| 0 |- ! 23 |align="left"| {{flagicon|ITA}} [[Vitantonio Liuzzi]] |bgcolor="#FFCFCF"| DNQ |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 22 |bgcolor="#cfcfff"| 22 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 23 |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 20 |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 20 |bgcolor="#cfcfff"| 23 |bgcolor="#cfcfff"| 21 | |bgcolor="#cfcfff"| 20 |bgcolor="#efcfff"| Ret !align="right"| 0 |- ! 24 |align="left"| {{flagicon|BEL}} [[Jérôme d'Ambrosio]] |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 20 |bgcolor="#cfcfff"| 20 |bgcolor="#cfcfff"| 20 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 22 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#cfcfff"| 21 |bgcolor="#cfcfff"| 20 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 19 !align="right"| 0 |- ! 25 |align="left"| {{flagicon|GER}} [[Timo Glock]] |bgcolor="#cfcfff"| NC |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 21 |bgcolor="#ffffff"| DNS |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 21 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 20 |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#efcfff"| Ret !align="right"| 0 |- ! 26 |align="left"| {{flagicon|IND}} [[Narain Kartikejan]] |bgcolor="#FFCFCF"| DNQ |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 23 |bgcolor="#cfcfff"| 21 |bgcolor="#cfcfff"| 21 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 24 | | | | | | | | |bgcolor="#cfcfff"| 17 | | !align="right"| 0 |- ! 27 |align="left"| {{flagicon|AUS}} [[Daniel Ricciardo]] | | | | | | | | |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| NC |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#cfcfff"| 22 |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 20 !align="right"| 0 |- ! 28 |align="left"| {{flagicon|IND}} [[Karun Čandok]] | | | | | | | | | |bgcolor="#cfcfff"| 20 | | | | | | | | | !align="right"| 0 |- |- valign="top" !valign="middle"| Poz !valign="middle"| [[Seznam dirkališč Formule 1|Dirkač]] ! [[Velika nagrada Avstralije 2011|AVS]]<br />{{ikonazastave|Avstralija}} ! [[Velika nagrada Malezije 2011|MAL]]<br />{{ikonazastave|Malezija}} ! [[Velika nagrada Kitajske 2011|KIT]]<br />{{ikonazastave|Kitajska}} ! [[Velika nagrada Turčije 2011|TUR]]<br />{{ikonazastave|Turčija}} ! [[Velika nagrada Španije 2011|ŠPA]]<br />{{ikonazastave|Španija}} ! [[Velika nagrada Monaka 2011|MON]]<br />{{ikonazastave|Monako}} ! [[Velika nagrada Kanade 2011|KAN]]<br />{{ikonazastave|Kanada}} ! [[Velika nagrada Evrope 2011|EU]]<br />{{ikonazastave|Evropa}} ! [[Velika nagrada Velike Britanije 2011|VB]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} ! [[Velika nagrada Nemčije 2011|NEM]]<br />{{ikonazastave|Nemčija}} ! [[Velika nagrada Madžarske 2011|MAD]]<br />{{ikonazastave|Madžarska}} ! [[Velika nagrada Belgije 2011|BEL]]<br />{{ikonazastave|Belgija}} ! [[Velika nagrada Italije 2011|ITA]]<br />{{ikonazastave|Italija}} ! [[Velika nagrada Singapurja 2011|SIN]]<br />{{ikonazastave|Singapur}} ! [[Velika nagrada Japonske 2011|JAP]]<br />{{ikonazastave|Japonska}} ! [[Velika nagrada Koreje 2011|KOR]]<br />{{ikonazastave|Južna Koreja}} ! [[Velika nagrada Indije 2011|IND]]<br />{{ikonazastave|Indija}} ! [[Velika nagrada Abu Dabija 2011|ABU]]<br />{{ikonazastave|Združeni arabski emirati}} ! [[Velika nagrada Brazilije 2011|BRA]]<br />{{ikonazastave|Brazilija}} !valign="middle"| [[Seznam načinov točkovanj prvenstev Formule 1|Toč]] |} |valign="top"| {{F1 driver results legend}} |} === Konstruktorsko prvenstvo === {| | {| class="wikitable" style="font-size: 85%" |- valign="top" !valign="middle"| Poz !valign="middle"| [[Seznam moštev Formule 1|Konstruktor]] !valign="middle"| Št. dir. ! [[Velika nagrada Avstralije 2011|AVS]]<br />{{ikonazastave|Avstralija}} ! [[Velika nagrada Malezije 2011|MAL]]<br />{{ikonazastave|Malezija}} ! [[Velika nagrada Kitajske 2011|KIT]]<br />{{ikonazastave|Kitajska}} ! [[Velika nagrada Turčije 2011|TUR]]<br />{{ikonazastave|Turčija}} ! [[Velika nagrada Španije 2011|ŠPA]]<br />{{ikonazastave|Španija}} ! [[Velika nagrada Monaka 2011|MON]]<br />{{ikonazastave|Monako}} ! [[Velika nagrada Kanade 2011|KAN]]<br />{{ikonazastave|Kanada}} ! [[Velika nagrada Evrope 2011|EU]]<br />{{ikonazastave|Evropa}} ! [[Velika nagrada Velike Britanije 2011|VB]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} ! [[Velika nagrada Nemčije 2011|NEM]]<br />{{ikonazastave|Nemčija}} ! [[Velika nagrada Madžarske 2011|MAD]]<br />{{ikonazastave|Madžarska}} ! [[Velika nagrada Belgije 2011|BEL]]<br />{{ikonazastave|Belgija}} ! [[Velika nagrada Italije 2011|ITA]]<br />{{ikonazastave|Italija}} ! [[Velika nagrada Singapurja 2011|SIN]]<br />{{ikonazastave|Singapur}} ! [[Velika nagrada Japonske 2011|JAP]]<br />{{ikonazastave|Japonska}} ! [[Velika nagrada Koreje 2011|KOR]]<br />{{ikonazastave|Južna Koreja}} ! [[Velika nagrada Indije 2011|IND]]<br />{{ikonazastave|Indija}} ! [[Velika nagrada Abu Dabija 2011|ABU]]<br />{{ikonazastave|Združeni arabski emirati}} ! [[Velika nagrada Brazilije 2011|BRA]]<br />{{ikonazastave|Brazilija}} !valign="middle"| [[Seznam načinov točkovanj prvenstev Formule 1|Toč]] |- style="border-top:2px solid #aaaaaa" !rowspan="2" align="left"| 1 |rowspan="2" align="left"| {{flagicon|AUT}} [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Renault F1|Renault]] | 1 |bgcolor="#ffffbf"| '''1''' |bgcolor="#ffffbf"| '''1''' |bgcolor="#dfdfdf"| '''2''' |bgcolor="#ffffbf"| '''1''' |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#ffffbf"| '''1''' |bgcolor="#dfdfdf"| '''2''' |bgcolor="#ffffbf"| '''''1''''' |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfdfdf"| '''2''' |bgcolor="#ffffbf"| '''1''' |bgcolor="#ffffbf"| '''1''' |bgcolor="#ffffbf"| '''1''' |bgcolor="#ffdf9f"| '''3''' |bgcolor="#ffffbf"| ''1'' |bgcolor="#ffffbf"| '''''1''''' |bgcolor="#efcfff"| '''Ret''' |bgcolor="#dfdfdf"| '''2''' !rowspan="2" align="right"| 650 |- | 2 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| ''4'' |bgcolor="#ffdf9f"| ''3'' |bgcolor="#dfdfdf"| ''2'' |bgcolor="#dfffdf"| '''4''' |bgcolor="#dfffdf"| ''4'' |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#ffdf9f"| '''3''' |bgcolor="#ffdf9f"| '''3''' |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfdfdf"| ''2'' |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| ''4'' |bgcolor="#ffffbf"| ''1'' |- style="border-top:2px solid #aaaaaa" !rowspan="2" align="left"| 2 |rowspan="2" align="left"| {{flagicon|GBR}} [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | 3 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfdfdf"| ''2'' |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#ffffbf"| ''1'' |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| ''4'' |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfdfdf"| '''2''' |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#efcfff"| Ret !rowspan="2" align="right"| 497 |- | 4 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#ffffbf"| ''1'' |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#ffffbf"| 1 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfdfdf"| ''2'' |bgcolor="#ffffbf"| ''1'' |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |- style="border-top:2px solid #aaaaaa" !rowspan="2" align="left"| 3 |rowspan="2" align="left"| {{flagicon|ITA}} [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 5 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#ffffbf"| ''1'' |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#dfdfdf"| 2 |bgcolor="#dfffdf"| 4 !rowspan="2" align="right"| 375 |- | 6 |bgcolor="#dfffdf"| ''7'' |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| ''6'' |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |- style="border-top:2px solid #aaaaaa" !rowspan="2" align="left"| 4 |rowspan="2" align="left"| {{flagicon|GER}} [[Mercedes-Benz|Mercedes]] | 7 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 4 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#cfcfff"| 15 !rowspan="2" align="right"| 165 |- | 8 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |- style="border-top:2px solid #aaaaaa" !rowspan="2" align="left"| 5 |rowspan="2" align="left"| {{flagicon|GBR}} [[Renault F1|Renault]] | 9 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 17 !rowspan="2" align="right"| 73 |- | 10 |bgcolor="#ffdf9f"| 3 |bgcolor="#cfcfff"| 17^† |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |- style="border-top:2px solid #aaaaaa" !rowspan="2" align="left"| 6 |rowspan="2" align="left"| {{flagicon|IND}} [[Force India]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | 14 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 6 !rowspan="2" align="right"| 69 |- | 15 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 18^† |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 6 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |- style="border-top:2px solid #aaaaaa" !rowspan="2" align="left"| 7 |rowspan="2" align="left"| {{flagicon|SUI}} [[Sauber]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 16 |bgcolor="#000000" style="color:white"| DSQ |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#dfffdf"| 5 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#dfffdf"| 9 !rowspan="2" align="right"| 44 |- | 17 |bgcolor="#000000" style="color:white"| DSQ |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#ffffff"| DNS |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |- style="border-top:2px solid #aaaaaa" !rowspan="2" align="left"| 8 |rowspan="2" align="left"| {{flagicon|ITA}} [[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 18 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 12 !rowspan="2" align="right"| 41 |- | 19 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#cfcfff"| 21^† |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#dfffdf"| 7 |bgcolor="#dfffdf"| 8 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |- style="border-top:2px solid #aaaaaa" !rowspan="2" align="left"| 9 |rowspan="2" align="left"| {{flagicon|GBR}} [[WilliamsF1|Williams]]-[[Cosworth]] | 11 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#dfffdf"| 9 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 12 |bgcolor="#cfcfff"| 14 !rowspan="2" align="right"| 5 |- | 12 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 18^† |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#dfffdf"| 10 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 11 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#efcfff"| Ret |- style="border-top:2px solid #aaaaaa" !rowspan="2" align="left"| 10 |rowspan="2" align="left"| {{flagicon|MYS}} [[Caterham F1|Lotus]]-[[Renault F1|Renault]] | 20 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 16 !rowspan="2" align="right"| 0 |- | 21 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 20 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 20 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#cfcfff"| 18 |- style="border-top:2px solid #aaaaaa" !rowspan="2" align="left"| 11 |rowspan="2" align="left"| {{flagicon|ESP}} [[HRT F1|HRT]]-[[Cosworth]] | 22 |bgcolor="#FFCFCF"| DNQ |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 23 |bgcolor="#cfcfff"| 21 |bgcolor="#cfcfff"| 21 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 24 |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| NC |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#cfcfff"| 22 |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 20 !rowspan="2" align="right"| 0 |- | 23 |bgcolor="#FFCFCF"| DNQ |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 22 |bgcolor="#cfcfff"| 22 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 13 |bgcolor="#cfcfff"| 23 |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 20 |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 20 |bgcolor="#cfcfff"| 23 |bgcolor="#cfcfff"| 21 |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#cfcfff"| 20 |bgcolor="#efcfff"| Ret |- style="border-top:2px solid #aaaaaa" !rowspan="2" align="left"| 12 |rowspan="2" align="left"| {{flagicon|RUS}} [[Virgin Racing|Virgin]]-[[Cosworth]] | 24 |bgcolor="#cfcfff"| NC |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 21 |bgcolor="#ffffff"| DNS |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 21 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 20 |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#efcfff"| Ret !rowspan="2" align="right"| 0 |- | 25 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 20 |bgcolor="#cfcfff"| 20 |bgcolor="#cfcfff"| 20 |bgcolor="#cfcfff"| 15 |bgcolor="#cfcfff"| 14 |bgcolor="#cfcfff"| 22 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#cfcfff"| 19 |bgcolor="#cfcfff"| 17 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 18 |bgcolor="#cfcfff"| 21 |bgcolor="#cfcfff"| 20 |bgcolor="#cfcfff"| 16 |bgcolor="#efcfff"| Ret |bgcolor="#cfcfff"| 19 |- valign="top" !valign="middle"| Poz !valign="middle"| [[Seznam moštev Formule 1|Konstruktor]] !valign="middle"| Št. dir. ! [[Velika nagrada Avstralije 2011|AVS]]<br />{{ikonazastave|Avstralija}} ! [[Velika nagrada Malezije 2011|MAL]]<br />{{ikonazastave|Malezija}} ! [[Velika nagrada Kitajske 2011|KIT]]<br />{{ikonazastave|Kitajska}} ! [[Velika nagrada Turčije 2011|TUR]]<br />{{ikonazastave|Turčija}} ! [[Velika nagrada Španije 2011|ŠPA]]<br />{{ikonazastave|Španija}} ! [[Velika nagrada Monaka 2011|MON]]<br />{{ikonazastave|Monako}} ! [[Velika nagrada Kanade 2011|KAN]]<br />{{ikonazastave|Kanada}} ! [[Velika nagrada Evrope 2011|EU]]<br />{{ikonazastave|Evropa}} ! [[Velika nagrada Velike Britanije 2011|VB]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} ! [[Velika nagrada Nemčije 2011|NEM]]<br />{{ikonazastave|Nemčija}} ! [[Velika nagrada Madžarske 2011|MAD]]<br />{{ikonazastave|Madžarska}} ! [[Velika nagrada Belgije 2011|BEL]]<br />{{ikonazastave|Belgija}} ! [[Velika nagrada Italije 2011|ITA]]<br />{{ikonazastave|Italija}} ! [[Velika nagrada Singapurja 2011|SIN]]<br />{{ikonazastave|Singapur}} ! [[Velika nagrada Japonske 2011|JAP]]<br />{{ikonazastave|Japonska}} ! [[Velika nagrada Koreje 2011|KOR]]<br />{{ikonazastave|Južna Koreja}} ! [[Velika nagrada Indije 2011|IND]]<br />{{ikonazastave|Indija}} ! [[Velika nagrada Abu Dabija 2011|ABU]]<br />{{ikonazastave|Združeni arabski emirati}} ! [[Velika nagrada Brazilije 2011|BRA]]<br />{{ikonazastave|Brazilija}} !valign="middle"| [[Seznam načinov točkovanj prvenstev Formule 1|Toč]] |} |valign="top"| {{F1 driver results legend}} |} == Sklici in viri == {{sklici|2}} {{Kategorija v Zbirki|2011 in Formula One}} {{Prvenstvo Formule 1}} [[Kategorija:Sezone Formule 1|2011]] [[Kategorija:2011 v športu]] {{normativna kontrola}} p2o4vnmlb9mpt2hda6xdvtoorijcr27 0 274202 6731449 6384071 2026-08-05T15:55:39Z Ljuba24b 92351 /* Pinatubo */ np 6731449 wikitext text/x-wiki [[Slika:MSH82 lahar from march 82 eruption 03-21-82.jpg|thumb|right|350px|Lahar z ognjenika [[Sveta Helena (ognjenik)|Sveta Helena]] marca 1982]] '''Lahár''' je tok blata in drobirja, sestavljenega iz vulkanskega pepela, zdrobljenih skal in vode. Lahar nastane na ognjeniku in teče po navadi po rečnih dolinah.<ref name="usgsgloss">{{navedi splet|url= http://volcanoes.usgs.gov/images/pglossary/lahar.php|title=Lahar|work=USGS Photo Glossary|accessdate= 19. aprila 2009}}</ref> Tok vsebuje do 60% vode, dobro pretočnost pa mu dajejo suspendirani finozrnati delci.<ref>Dictionary of Mining, Mineral, and Related Terms [http://www.maden.hacettepe.edu.tr/dmmrt/index.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080420104653/http://www.maden.hacettepe.edu.tr/dmmrt/index.html |date=2008-04-20 }}.</ref> ==Opis== Beseda ''lahár'' je skrajšana različica [[Indonezija|javanske]] besede ''berlahár'',<ref>Artikata.com http://www.artikata.com/arti-369530-berlahar.php.</ref> ki pomeni tok blata ali drobirja.<ref name="usgs_def">{{navedi splet|title=Debris Flows, Mudflows, Jökulhlaups, and Lahars: Lahar Section|url=http://vulcan.wr.usgs.gov/Glossary/Lahars/description_lahars.html|publisher=US Geological Survey Cascades Volcano Observatory|accessdate=2 septembra 2010|author=Brantley|author2=Power|date=1985|archive-date=2000-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20001013073644/http://vulcan.wr.usgs.gov/Glossary/Lahars/description_lahars.html|url-status=dead}}</ref> Lahar ima približno enako konsistenco, [[viskoznost]] in [[gostota|gostoto]] kot [[beton]]: med gibanjem je tekoč, med mirovanjem pa trden.<ref name="usgswhat">{{navedi splet|url=http://volcanoes.usgs.gov/Hazards/What/Lahars/lahars.html|title=Lahars and Their Effects|work=USGS Volcano Hazards Program|accessdate=2. septembra 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070824150316/http://volcanoes.usgs.gov/Hazards/What/Lahars/lahars.html|archivedate=2007-08-24|url-status=live}}</ref> Laharji so lahko ogromni. Lahar Osceola, ki je nastal pred 5600 leti na ognjeniku Mount Rainier v državi [[Washington]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]), je v koritu reke White River nanesel 140 metrov debel sloj blata in pokril površino preko 330 kvadratnih kilometrov. Celoten volumen blata je meril 2,3 kubična kilometra.<ref name="Crandall">{{cite journal|last=Crandall|first=D.R.|year=1971|title=Postglacial Lahars From Mount Rainier Volcano, Washington |journal=U.S. Geological Survey Professional Paper|volume=677|url=http://vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/Rainier/Publications/PP677/osceola_mudflow.html}}</ref> Lahar lahko na svoji poti podre skoraj vsako zgradbo, izven struge pa hitro izgubi svojo moč, tako da lahko ostanejo nepoškodonane tudi slabo grajene stavbe, ki jih je v celoti zalilo blato. Laharji so zaradi velike energije in hitrosti zelo nevarni. Hitrost velikega laharja lahko doseže 100&nbsp;km/h, njegov doseg pa je lahko več kot 300&nbsp;km in na svoji poti povzroči katastrofalno uničenje.<ref name="hoblitt">{{cite journal|url=http://vulcan.wr.usgs.gov/Hazards/NRC_Report/nrc_hazards.html|title=Volcanic Hazards with Regard to Siting Nuclear-Power Plants in the Pacific Northwest|last=Hoblitt|first=R.P.|author2=Miller, C.D.|author3=Scott, W.E.|journal=U.S. Geological Survey Open-File Report|volume=87-297|access-date=2011-02-20|archive-date=2010-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20100608213840/http://vulcan.wr.usgs.gov/Hazards/NRC_Report/nrc_hazards.html|url-status=dead}}</ref> Laharji z ognjenika Nevado del Ruiz v [[Kolumbija|Kolumbiji]] so leta 1985 so popolnoma porušili mesto Armero in delno mesto Chinchiná in zahtevali 23.000 žrtev. V Armeru je bil sloj blata in drobirja debel pet metrov.<ref>{{navedi splet|url=http://volcanoes.usgs.gov/Hazards/What/Lahars/RuizLahars.html|title=Deadly Lahars from Nevado del Ruiz, Colombia|work=USGS Volcano Hazards Program|accessdate=2. september 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070824150301/http://volcanoes.usgs.gov/Hazards/What/Lahars/RuizLahars.html|archivedate=2007-08-24|url-status=live}}</ref> Laharji so od leta 1783 do 1997 odgovorni za 17% žrtev, ki so umrle zaradi ognjeniških aktivnosti.<ref>{{cite journal|last=Tanguy|first=J.|display-authors=etal|year=1998|title=Victims from volcanic eruptions: a revised database|journal=Bulletin of Volcanology|volume=60|page=140}}</ref> ==Nastanek== [[Slika:Galunggung lahar.jpg|thumb|right|288px|Lahar med izbruhom Galunggunga (zahodna Java, Indonezija) leta 1982]] Lahar lahko povzročijo:<ref name="usgswhat"/> * taljenje snega in/ali ledenika, ki ga povzroči izliv [[lava|lave]] ali [[piroklastični tok]] med izbruhom ognjenika, * poplava zaradi taljenja ledenika, preboja ledeniškega jezera ali obilnega deževja in * voda iz kraterskega jezera, pomešana s piroklastičnim materialom med izbruhom ognjenika. Laharji so praviloma povezani z ognjeniškimi aktivnostmi, vendar lahko nastanejo tudi iz drugih vzrokov, ki povzročijo podor in gibanje blata, nastalega iz obstoječih skladov vulkanskega pepela. Najpogostejši tovrstni vzroki so * potresi pod vulkanom ali v njegovi neposredni bližini in * obilna deževja ali [[tajfun]]i, ki razmočijo slabo utrjene sklade strjenega blata. Takšni laharji dosežejo hitrost do 30&nbsp;km/h. ==Nevarna področja== Med posebno nevarne ognjenike, ki bi lahko povzročili velike laharje, spadajo [[Rainier (gora)|Rainier]] v Washingtonu (ZDA), [[Ruapehu]] na Novi Zelandiji in [[Galunggung]] v [[Indonezija|Indoneziji]]. V Washingtonu je nekaj mest v dolini reke Puyallup, med njimi tudi Orting s 6319 prebivalci (2009), zgrajenih na naplavinah laharja, ki so stare komaj 500 let. Strokovnjaki sklepajo, da laharji tečejo po dolini vsakih 500-1000 let, zato se mesta Orting, Sumner, Puyallup, Fife in pristanišče Tacome soočajo s precejšnjim tveganjem. Geološka služba ZDA (USGS) je zato v okrožju Pierce postavila sirene, ki bodo prebivalce opozorile pred prihajajočo nevarnostjo. Na Novi Zelandiji je Oddelek za ohranitev naravne in zgodovinske dediščine postavil podoben opozorilni sistem na Mount Ruapehu. Sistem se je izkazal kot uspešen, saj je 18. marca 2007 prebivalce pravočasno opozoril na grozečo nevarnost. ==Primera== === Nevado del Ruiz === Leta 1985 je izbruhnil ognjenik Nevado del Ruiz v [[Kolumbija|Kolumbiji]]. Piroklastični tok je stalil ledenike na ognjeniku in povzročil ogromne laharje, ki so tekli s hitrostjo do 60&nbsp;km/h. V žlebovih se je njihova hitrost še povečala. Na vznožju gore so se laharji usmerili v šest večjih rek. Eden od njih je poplavil mesto Armero, kjer je umrlo 20.000 prebivalcev od 29.000.<ref>Schuster, Robert L.; Highland, Lynn M. (2001). Socioeconomic and Environmental Impacts of Landslides in the Western Hemisphere. U.S. Geological Survey. [http://pubs.usgs.gov/of/2001/ofr-01-0276/]. Pridobljeno 11. junija 2010.</ref> V drugih mestih, predvsem v Chinchináju, je umrlo še 23.000 ljudi. ===Pinatubo=== [[Slika:River valley filled in by pyroclastic flows, Mt. Pinatubo.jpg|thumb|right|250px|Letalski posnetek dolin rek Maloma in Marella pred izbruhom Pinatuba leta 1991 in potem, ko ju je poplavil lahar.]] Leta 1991 je izbruhnil ognjenik [[Pinatubo]] na [[Filipini]]h in povzročil več laharjev. Prvi izbruh je zahteval samo šest žrtev, laharji pa več kot 1500. Med izbruhom 15. junija 1991 se je 75&nbsp;km severovzhodno od ognjenika pomikalo jedro [[tajfun]]a Yunya.<ref name=Yunya>Mount Pinatubo Eruption [http://geography.about.com/od/globalproblemsandissues/a/pinatubo.htm]{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. Pridobljeno 21. februarja 2011.</ref> Deževje je povzročilo tokove vode, vulkanskega prahu in balvanov. Blatni tok, ki je tekel po potoku Sapang Balen in reki Abacan je zalil središče mesta Angeles in nanesel več kot 6 m debel sloj blata. Uničil ali poškodoval je tudi Castillejos, San Marcelino, Botolan, Porac, Mabalacat, Tarlac City, Capas, Concepcion in Bamban. Blatni tok po reki Sacobia Bamban je na svoji poti odplavil vse zgradbe, mostove in nasipe do reke Parua v Concepcionu. Struga rekeTarlac v mestu Tarlac je bila zasuta z več kot 6 m visokim laharjem in tok reke se je ustavil. Laharji so zahtevali okrog 800 človeških žrtev.<ref name=Yunya/> == Sklici == {{sklici|3}} ==Viri== * Hans Füchtbauer, Sedimente und Sedimentgesteine, 2. del, Sediment-Petrologie. 4., Schweizerbart, Stuttgart 1988, ISBN 3-510-65138-3. * Christopher G. Newhall, Raymundo S. Punongbayan (Hrsg): Fire and Mud. Eruptions and Lahars of Mount Pinatubo, Philippines. University of Washington Press, Seattle 1997, ISBN 0-295-97585-7. * Haraldur Sigurdsson, Bruce F. Houghton in sodelavci: Encyclopedia of Volcanoes. Academic Press, San Diego 2000, ISBN 0-12-643140-X. ==Zunanje povezave== * Lahar ognjenika Ruapehu ([[Nova Zelandija]]) [http://www.youtube.com/watch?v=5x5tZAHEoRU] [[Kategorija:Mehanika tal]] [[Kategorija:Vulkanologija]] [[Kategorija:Ognjeniki]] [[Kategorija:Geološke nevarnosti]] 1gahixxy0b6g990qq0s5f6sn2umm2ts 0 281241 6731486 6563117 2026-08-05T16:50:52Z TadejM 738 +zp: nedeljski gost 6731486 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik |caption=Uroš Seljak 2011 |citizenship=[[Slovenija]], [[ZDA]] |field = {{plainlist| * [[kozmologija]] * teoretska in opazovalna astrofizika * statistična analiza podatkov v astrofiziki * Bayesova statistična metodologija * strojno učenje }} |alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]], Slovenija (1989, 1991) in [[MIT]] (1995) |doctoral_advisor = [[Edmund Bertschinger]] |known_for=E in B-mode, [[CMBFAST]] |prizes = {{plainlist| * raziskovalec fundacije David in Lucille Packard (2000) * raziskovalec fundacije Alfred P. Sloan (2001) * [[Nagrada Helen B. Warner za astronomijo]] (2001)<ref name="profile" /><ref>[http://aas.org/prizes/warner Warner prize recipients] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101119191008/http://aas.org/prizes/warner|date=19. 11. 2010}}, AAS, retrieved 27. 3. 2011</ref> * raziskovalec [[Ameriško društvo fizikov|Ameriškega društva fizikov]] (2013) * Najbolj pogosto citran slovenski znanstvenik (2019) * Redni član [[Nacionalna akademija znanosti ZDA|Nacionalne akademije znanosti ZDA]] (2019) * [[Gruberjeva nagrada za kozmologijo]] (2021)<ref>{{navedi novice |url=http://znanost.sta.si/2897793/slovenski-fizik-in-kozmolog-uros-seljak-prejel-prestizno-gruberjevo-nagrado-za-kozmologijo |title=Slovenski fizik in kozmolog Uroš Seljak prejel prestižno Gruberjevo nagrado za kozmologijo |date=2021-05-06 |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=2021-05-11}}</ref> }} }} '''Uroš Seljak''' [úroš séljak], [[slovenci|slovenski]] [[kozmolog]] in [[fizik]], * [[13. maj]] [[1966]], [[Nova Gorica]]. Deluje kot profesor astronomije in fizike na [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Univerzi Kalifornije v Berkeleyju]].<ref name="profile">[https://physics.berkeley.edu/people/faculty/uros-seljak Faculty profile], UC Berkeley physics department, retrieved 2011-03-27.</ref> Seljak je priznan zaradi svojega raziskovalnega dela na prodročju kozmologije in uporabe Bayesove statistične metode. == Biografija == Po maturi na [[Gimnazija Nova Gorica|Gimnaziji v Novi Gorici]] je 1989 diplomiral na [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] in 1991 na isti fakulteti tudi magistriral. Sprejet je bil na [[Tehnološki inštitut Massachusettsa]] (MIT), kjer je [[Doktorat|doktoriral]] leta 1995. Po podoktorskem študiju na Harvardu (Harvard-Smithsonovo središče za astrofiziko), je sprejel profesorsko mesto na [[Univerza Princeton|Univerzi Princeton]], kasneje pa je akademsko pot nadaljeval na Mednarodnem središču za teoretično fiziko Abdus Salam (ICTP) v [[Trst]]u in na [[Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich|Univerzi v Zürichu]], ter na [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Univerzi Kalifornije v Berkeleyju]]. Od leta svoje zaposlitve na Berkeleyju v letu 2008 vzporedno sodeluje tudi z Lawrenceovim nacionalnim laboratorijem v Berkeleyju<ref name="profile" />. == Delo == Najbolj je znan po znanstvenih raziskavah s področja [[Prasevanje|prasevanja]]<ref name=":0">{{Navedi revijo|title=A Line-of-Sight Integration Approach to Cosmic Microwave Background Anisotropies|url=http://adsabs.harvard.edu/doi/10.1086/177793|journal=The Astrophysical Journal|date=oktober 1996|issn=0004-637X|pages=437|volume=469|doi=10.1086/177793|language=en|first=Uros|last=Seljak|first2=Matias|last2=Zaldarriaga}}</ref><ref>{{Navedi revijo|title=Focus: A New Lens on Dark Matter|url=https://physics.aps.org/story/v3/st19|journal=Physics|date=30. marec 1999|volume=3|language=en|first=Mark|last=Sincell}}</ref>, grozdenja [[Galaksija|galaksij,]] šibkega [[Gravitacijska leča|gravitacijskega lečenja]]<ref>{{Navedi splet|title=Galaxy study validates general relativity on cosmic scale, existence of dark matter|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100310134152.htm|website=ScienceDaily|accessdate=25. marec 2020|language=en}}</ref> in vpenjanja teh opazovanj v širšo [[Oblika Vesolja|zgradbo]] [[Vesolje|Vesolja]]<ref>{{citation|last=Becker|first=Markus|title=Raumzeit-Wellen provozieren Forscher|date=20. april 2005|url=http://www.spiegel.de/wissenschaft/weltall/0,1518,347742,00.html|journal=[[Der Spiegel|Spiegel]]|language=de}}.</ref>. Leta 1997 je Seljak predvidel obstoj B-mode in CMB polarizacije, s katero je možno slediti izvornim gravitacijskim valovom inflacijske teorije vesolja<ref>{{Navedi revijo|title=Measuring Polarization in the Cosmic Microwave Background|url=http://stacks.iop.org/0004-637X/482/i=1/a=6|journal=The Astrophysical Journal|date=10. junij 1997|issn=0004-637X|pages=6–16|volume=482|issue=1|doi=10.1086/304123|language=en|first=Uroš|last=Seljak}}</ref>. Skupaj z [[Matias Zaldarriaga|M. Zaldarriago]] je razvil CMBFAST kodo za CMB Temperaturo, E and B-mode polarizacijo in gravitacijsko lečenje na CMB<ref name=":0" />. Leta 2000 je razvil halo model za temno snov<ref>{{Navedi revijo|title=Can Sterile Neutrinos Be the Dark Matter?|first=Uroš|first4=Hy|last3=McDonald|first3=Patrick|last2=Makarov|first2=Alexey|last=Seljak|language=en|url=https://link.aps.org/doi/10.1103/PhysRevLett.97.191303|doi=10.1103/PhysRevLett.97.191303|issue=19|volume=97|pages=191303|issn=0031-9007|date=8. november 2006|journal=Physical Review Letters|last4=Trac}}</ref><ref>{{Navedi revijo|title=Cosmological parameter analysis including SDSS Ly α forest and galaxy bias: Constraints on the primordial spectrum of fluctuations, neutrino mass, and dark energy|last3=McDonald|first9=Mamoru|last8=Cen|first8=Renyue|last7=Burles|first7=Scott|last6=Brinkmann|first6=J.|last5=Bahcall|first5=Neta A.|last4=Anderson|first4=Scott F.|first3=Patrick|url=https://link.aps.org/doi/10.1103/PhysRevD.71.103515|last2=Makarov|first2=Alexey|last=Seljak|first=Uroš|language=en|doi=10.1103/PhysRevD.71.103515|issue=10|volume=71|pages=103515|issn=1550-7998|date=20. maj 2005|journal=Physical Review D|last9=Doi}}</ref> in statistiko grozdenja galaksij.<ref>{{Navedi revijo|title=Analytic model for galaxy and dark matter clustering|url=https://academic.oup.com/mnras/article-lookup/doi/10.1046/j.1365-8711.2000.03715.x|journal=Monthly Notices of the Royal Astronomical Society|date=11. oktober 2000|issn=0035-8711|pages=203–213|volume=318|issue=1|doi=10.1046/j.1365-8711.2000.03715.x|language=en|first=U.|last=Seljak}}</ref> Njegovo raziskovalno delo se v zadnjem času osredotočan na način ekstrakcije osnovnih značilnosti našega vesolja s pomočjo analitičnih metod in numeričnih simulacij na podlagi kozmološkega opazovanja. Razvil je kozmološko generativni model temne snovi, zvezd in distribucije kozmičnih plinov, vključno z razločevalno FastPM kodo in njenimi razširitvami. Uroš Seljak aktivno razvija metode Bayesove metodologije za namen napredka na področju kozmologije, astronomije in drugih znanosti. Njegovo raziskovalno delo obsega tudi razvoj metod strojnega učenja z aplikacijami za kozmologijo, astronomijo in druge znanosti. == Mentorstvo == Doktorski študenti, ki so do sedaj raziskovali pod mentorstvom Uroša Seljaka: * [[Matias Zaldarriaga|Matias Zaldarriaga (somentor)]] * Jacek Guzik (somentor) * [[Chris Hirata]] * Kevin Huffenberger * Rachel Mandelbaum * Nikhil Padmanabhan * Alexei Makarov * Lucas Lombriser * Nico Hamaus * Eric Huff (somentor) * Tobias Baldauf * Jonathan Blazek * Matt George (somentor) * Zvonimir Vlah * Irshad Mohammed (somentor) * Nick Hand == Priznanja == Leta 2021 je prejel prestižno [[Gruberjeva nagrada za kozmologijo|Gruberjevo nagrado za kozmologijo]]. Z denarnim delom nagrade je financiral sklad, iz katerega Univerza v Ljubljani podeljuje nagrade za najboljše znanstvene članke študentov. Prve nagrade doktorja Uroša Seljaka so podelili leta 2022.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/prvic-podelili-nagrade-doktorja-urosa-seljaka-za-najboljse-znanstvene-clanke-studentov/642543 |title=Prvič podelili nagrade doktorja Uroša Seljaka za najboljše znanstvene članke študentov |date=2022-10-04 |work=[[MMC RTV-SLO]] |accessdate=2022-10-05}}</ref> Univerza v Ljubljani mu je leta 2023 podelila naziv častnega doktorja.<ref>{{navedi novice |url=https://www.mladina.si/229033/slovenski-kozmolog-razvija-metode-za-zaznavanje-novih-planetov |title=Slovenski kozmolog razvija metode za zaznavanje novih planetov |date=2023-11-29 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |accessdate=2023-11-29}}</ref> Za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju kozmologije in astrofizike je leta 2025 prejel tudi naziv [[Ambasador Republike Slovenije v znanosti|ambasadorja Republike Slovenije v znanosti]].<ref>{{navedi novice | title=Nagrajenci za Zoisove in Puhove nagrade ter priznanja »s svojim znanjem spreminjajo svet na bolje« | work=MMC RTV-SLO | date=2025-10-14 | url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/nagrajenci-za-zoisove-in-puhove-nagrade-ter-priznanja-s-svojim-znanjem-spreminjajo-svet-na-bolje/760723 | access-date=2025-10-27}}</ref> == Reference == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175172883 Uroš Seljak: Neverjetno je, da vesolje sploh obstaja – in da smo del njega.]. Nedeljski gost (9. november 2025). Val 202 (RTV Slovenija). {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Seljak, Uroš}} [[Kategorija:Slovenski fiziki]] [[Kategorija:Slovenski kozmologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Kalifornije, Berkeley]] [[Kategorija:Člani Nacionalne akademije znanosti Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Prejemniki Gruberjeve nagrade za kozmologijo]] [[Kategorija:Ambasadorji Republike Slovenije v znanosti]] bzs6ter0pkuprxmtprznb5llldk6316 0 287039 6731393 6603230 2026-08-05T13:40:34Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6731393 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Emil Frelih''', [[Slovenci|slovenski]] [[opera|operni]] [[režiser]], [[scenograf]] in [[publicist]], [[19. december]] [[1912]], [[Ljubljana]], [[Kranjska]], [[Avstro-Ogrska]], † [[19. maj]] [[2007]], [[Maribor]], [[Slovenija]]<ref name="obcmb">[https://e-obcina.si/Dogodek/7541 Živíjo: EMIL FRELIH (1912-2007)], e-Občina, pridobljeno 21. decembra 2013</ref>. == Življenje in delo == Leta 1940 je končal študij na oddelku za odrsko umetnost na Državnem konservatoriju v Ljubljani. Izpopolnjeval se je v [[Dunaj|dunajski]] Državni operi in [[Salzburg]]u. Od leta 1939 do 1945 je bil režiser v [[Ljubljanska opera|ljublkanski Operi]], nato je od 1946 do 1948 študiral [[film|filmsko]] režijo v [[Praga|Pragi]]. Po vrnitvi je bil umetniški vodja, režiser, scenarist in [[dramaturg]] na [[Ptuj]]u in [[Koper|Kopru]]. Od leta 1958 do 1965 režiser v [[Novi Sad|Novem Sadu]], nato do 1972 v[[ Maribor]]u. Tu je režiral okoli 30 oper, s posebnim uspehom ''[[Prodana nevesta (opera)|Prodano nevesto]]'' [[Bedřich Smetana|B. Smetane]] in še nekatere druge opere. Gostoval je po [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] in v [[Argentina|Argentini]]. Zrežiral je več kot 100 oper in [[opereta|operet]] in izdelal čez 60 scenografij. Napisal je več strokovnih knjig in [[potopis]]ov ter mladinskih, dramskih in leposlovnih del ter precej strokovnih člankov. Njegova bibliografija obsega 84 zapisov.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref> Njegov sin je bil slovenski organist [[Saša Frelih]] - Mišo. == Izbrana bibliografija == * ''Svet operne Talije : razmišljanja, zapisi in eseji'' {{COBISS|ID=33735936}} * ''V vrtincu življenja'' {{COBISS|ID=44552193}} * ''V tajgi sibirskih brez ; Tolstojeva Jasna Poljana : potopis'' {{COBISS|ID=9904951}} * ''Dramski režiser in operna režija'' {{COBISS|ID=19110912}} == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[seznam slovenskih režiserjev]] {{bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Frelih, Emil}} [[Kategorija:Rojeni leta 1912]] [[Kategorija:Umrli leta 2007]] [[Kategorija:Slovenski scenografi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski operni režiserji]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] f34cy80b9rsefal3rtgr79tbdc2zs4y 0 290313 6731635 6730743 2026-08-06T00:56:25Z ~2026-32552-67 260877 /* Znani nosilci priimka */ 6731635 wikitext text/x-wiki '''Hudales''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 45 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Bojana Hudales Kori]] (*1940), politična uradnica, svetovalka predsednika RS * [[Iztok Hudales]], elektrotehnik, inovator? *[[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] (1937—1997), pisatelj (učitelj) *[[Jože Hudales]] (*1955), etnolog, muzeolog * [[Oskar Hudales]] (1905—1968), pisatelj, prevajalec (učitelj) *[[Zoran Hudales]] (1907—1982), književnik, prevajalec (učitelj) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Hudales}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] gch4ej0dpbyo99xzl3pq3adonf3l0xw 0 296438 6731706 6701803 2026-08-06T07:26:28Z ~2026-43428-41 263965 /* Zgodovina */ 6731706 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Avstriji | type= Trška občina | name=Grafenstein | name_local=Grabštanj | image_coa = Wappen at grafenstein.png | state = Koroška | district = Celovec-dežela | elevation = 418 | postal_code = 9131 | area_code =04225 | mayor = Valentin Deutschmann | website = [http://www.grafenstein.co.at www.grafenstein.co.at] }} [[File:Grafenstein Pfarrkirche Heiliger Stefan 02102007 01.jpg|thumb|Župnijska cerkev Šentštefan]] [[File:Grafenstein Schloss 17112006 01a.jpg|thumb|Poslopja dvorca Orsini-Rosenberg]] [[File:Grafenstein Gurk near Truttendorf 02102007 51.jpg|thumb|Krka pri Sepičah]] [[File:Grafenstein Pakein Schloss 17112006 01.jpg|thumb|Grad Pokinj]] [[File:Grafenstein Lind Schloss Riedenegg 17112006 03.jpg|thumb|Grad Ridenek v Lipju]] [[File:Ebenthal Saager Schloss 1712006 01.jpg|thumb|Grad Zagorje]] [[File:Markus_Pernhart_-_Schloss_Saager.jpeg|thumb| [[Marko Pernhart]] (1824–1871): <br> Grad Zagorje (olje na platnu) ]] [[File:Grafenstein Saager Sankt Anna 04102007 06.jpg|thumb|Šentana v Zagorju]] '''Grabštanj''' ([[nemški jezik|nem.]]: ''Grafenstein'') je [[Dvojezičnost|dvojezična]] trška občina z 2829 prebivalci v političnem okraju [[Okraj Celovec-dežela|Celovec-dežela]] na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. == Geografija == === Geografski položaj === Grabštanj leži na jugovzhodnem delu ''Celovškega Polja'', približno 12&nbsp;km vzhodno od prestolnice [[Celovec]]. === Občinska teritorialna struktura === Očina Grabštanj je razdeljena v osem katastrskih občin: Rute (''Berg''), Grabštanj (''Grafenstein ''), Jadovce (''Thon''), Pokinj (''Pakein''), Replje (''Replach''), Sepec (''Truttendorf''), Valovca (''Wölfnitz'') in Zagorje (''Saager ''). Občina ima 31 vasi in zaselkov (v oklepajih nemška ustreznica in število prebivalcev, stanje 2001): {| width="50%" | width="25%" valign="top" | * Brdo (Werda), 8 * [[Dobje]] (Aich), 27 * [[Dolina (občina Grabštanj)|Dolina]] (Dolina), 99 (slovenska božja pot) * Draža vas (Pirk), 254 * [[Grabštanj]] (Grafenstein), 898 * Hum (Hum), 29 * Humelše (Gumisch), 59 * Mincja ves (Münzendorf), 29 * Jadovce (Thon), 36 * Ječmen (Klein Venedig), 64 * [[Krištofov Grad]] (Schloss Rain), 40 * Lipje (Lind), 61 * Malčape, Čepiče (Zapfendorf), 20 * Pokinj (Pakein), 6 * Prod (Sand), 23 | width="25%" valign="top" | * [[Replje, Grabštanj|Replje]] (Replach), 80 * Starče (Schulterndorf), 165 * [[Stari Dvor (razločitev)|Stari Dvor]] (Althofen), 65 * Sepec (Truttendorf), 93 * Spodnje Ribiče (Unterfischern), 19 * Spodnja Buhlja (Unterwuchel), 27 * Šentpeter (Sankt Peter), 101 * [[Škrbina, Avstrija|Škrbina]] (Skarbin), 18 * [[Tinjsko Polje]] (Tainacherfeld), 98 * Valovca (Wölfnitz), 26 * Vresje (Haidach ), 81 * [[Zablate]] (Sabuatach), 15 * [[Zagorje, Grabštanj|Zagorje]] (Saager), 65 * [[Zgornja Buhla]] (Oberwuchel), 9 * Zgornje Ribiče (Oberfischern), 13 * Žabice (Froschendorf), 71 |} === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Grabštanj |Sever = |Severovzhod = [[Velikovec]] |Vzhod = [[Škocjan v Podjuni]] |Jugovzhod = |Jug = [[Galicija (Koroška)]] |Jugozahod = [[Žrelec]] |Zahod = [[Celovec]] |Severozahod = [[Pokrče]] }} == Zgodovina == Grabštanj je v osrčju [[Karantanija|Karantanije]] in je prvič omenjen v listini leta 890. Romanska župnijska cerkev je bila posvečena leta 1116. Leta 1158 se zopet omenja grad po kateremu se imenuje gospoda. Njihov grb je še danes osnova za občinski grb, četudi je izumrla že v 14. stoletju. Leta 1348 je bil grad ob potresu in rušitvi [[Dobrač]]a močno poškodovan in je kasneje začel propadati. Ko ga je Janez Andrej Rozenberški leta 1629 kupil, ruševine ni več popravil ampak je zgradil nov dvorec. Občina je bila ustanovljena leta 1850. S strukturno reformo leta 1973 je občina pridobila dele stare občine Medgorje. Leta 1990 je dobila naslov ''trška občina''. V naselju [[Zgornja Buhlja]], malce severno od Grabštajna, se je 6. avgusta 1871 končalo veličastno obdobje taborniškega gibanja na Slovenskem. Na ta dan se je namreč prav v omenjenem kraju odvil zadnji, osemnajsti Slovenski tabor. == Prebivalstvo == Po ljudskem štetju 2001 ima občina 2.602 prebivalcev, od tega znaten del s slovensko materinščino. [[Slovenščina]] je zgodovinsko prisotna. Fara Grabštanj je uradno izključno nemška <ref>Domača stran Krške škofije: https://www.kath-kirche-kaernten.at/pfarren/kirche/C3221/pfarrkirche-grafenstein</ref>, javna ljudska šola je [[Dvojezičnost|dvojezična]] (nemško-slovenska).<ref>Domača stran ljudske šole Grabštanj: https://www.vs-grafenstein.at/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250409022813/https://www.vs-grafenstein.at/ |date=2025-04-09 }}</ref> == Slovensko narečje == Občina Grabštanj v celoti pripada poljanskemu govoru oz. poljanščini Celovškega Polja (oz. Celovške ravnine), ki je prehodno narečje (podnarečje oz. govor) med [[rožansko narečje|rožanščino]] in [[podjunsko narečje|podjunščino]] (glej [[Slovenska narečja]]). Kot posebna različica rožanščine je bila že identificirana s strani Janeza Scheinigga in potrjena v mednarodno priznani dijalektološki disertacij dr. [[Katja Sturm-Schnabl|Katje Sturm-Schnabl]]. Scheinigg v svojem delu "Die Assimilation..." razdeli rožanščino v tri enote in sicer spodnji Rož, zgornji Rož in Celovška ravnina: ''"...Die dritte Unter-Mundart herrscht in der Ebene um Klagenfurt (kl.), sie hat mit der ersten die Aussprache des e und o gemein, unterscheidet sich aber von den beiden vorhergehenden durch die häufige Zurückziehung des Accentes, wo ihn jene auf den Endsilben haben; dies gilt namentlich vom Neutrum der Substantive und Adjktive, z.B. [...]"''.<ref>Johann Scheinigg, ''Die Assimilation im Rosenthaler Dialekt, Ein Beitrag zur Kärntner-Slovenischen Dialektforschung.'' Erschienen in XXXII Programm des k.k. Staatsgymnasium zu Klagenfurt 1882. citirano po: Katja Sturm-Schnabl, ''Die slowenischen Mundarten und Mundartreste im Klagenfurter Becken'', phil. Diss, Wien 1973, 287 strani (stran 33).</ref> == Kultura in znamenitosti == === Stavbe === '''Sakralna poslopja''' * ''Šentštefan'' ([[Župnijska cerkev Grabštanj]]): Predhodnica današnje župnijske cerkve je bila zgrajena leta 1116 s strani plemičev iz Lungaua. Drugič je bila obnovljena leta 1158. Cerkev ima eno ladjo, romansko jedro s stolpom na apsidi, poligonalno apsido in baročne kapele na severni in na južni strani. Stolp ima okna na šilast lok in čebulni strop.<ref>''Dehio-Handbuch Kärnten'', Wien 2001, S. 236</ref> * Podružniska cerkev ''Šentana'' v Zagorju '''Prosvetne zgradbe''' * [[Grad Stari Grabštanj|Stari grad Grabštanj]] * [[Grad Grabštanj|Dvorec Grabštanj]] * [[Grad Pokinj]] * [[Grad Ridenek]] v Lipju * [[Grad Zagorje]] * [[Grad Sepec]] == Osebnosti == [[File:Ozbalt_gutsman_d-w-w%C3%B6_1789_00a.jpg|thumb|[[Ožbalt Gutsman]], Nemško-slovenski slovar, Celovec 1789]] * [[Ožbalt Gutsman]] (1727-1790), pomemben [[Koroški Slovenci|slovenski]] [[Leksikograf]] in [[jezikoslovec]], avtor pomembnih del za slovensko in evropsko kulturno zgodovino.<ref>Marija Mitrović: ''Geschichte der slowenischen Literatur, Von den Anfängen bis zur Gegenwart'', Aus dem Serbokroatischen übersetzt, redaktionell bearbeitet und mit ausgewählten Lemmata und Anmerkungen ergänzt von [[Katja Sturm-Schnabl]], [[Mohorjeva]], [[Celovec]] 2001, str. 89 f.</ref> * [[Marko Pernhart]] (1824-1871), slovenski pokrajinski slikar je bil rojen v Medgorjah. * [[Valentin Deutschmann]] (1928–2010) je bil župan občine Grabštanj med letoma 1958 in 2008. * Slikar in kipar [[Giselbert Hoke]] domuje na dvorcu v Zagorju. == Viri == * Peter Orasch: ''Marktgemeinde Grafenstein''. Festschrift zur Markterhebung. Klagenfurt 1990. == Sklici == <references/> == Zunanje povezave== {{Zbirka|Grafenstein}} * [http://www.grafenstein.co.at Marktgemeinde Grafenstein] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070427020803/http://www.grafenstein.co.at/ |date=2007-04-27 }} * [https://www.kath-kirche-kaernten.at/pfarren/kirche/C3221/pfarrkirche-grafenstein] * [https://www.vs-grafenstein.at/] {{Južna Koroška}} {{Celovško polje}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Celovško polje]] [[Kategorija:Grabštanj|*]] ozhovnbm6grk8l4stigy0j2pigmdziq 6731708 6731706 2026-08-06T07:38:53Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6731706|6731706]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-43428-41|~2026-43428-41]] ([[User talk:~2026-43428-41|pogovor]]) - ni vira 6731708 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Avstriji | type= Trška občina | name=Grafenstein | name_local=Grabštanj | image_coa = Wappen at grafenstein.png | state = Koroška | district = Celovec-dežela | elevation = 418 | postal_code = 9131 | area_code =04225 | mayor = Valentin Deutschmann | website = [http://www.grafenstein.co.at www.grafenstein.co.at] }} [[File:Grafenstein Pfarrkirche Heiliger Stefan 02102007 01.jpg|thumb|Župnijska cerkev Šentštefan]] [[File:Grafenstein Schloss 17112006 01a.jpg|thumb|Poslopja dvorca Orsini-Rosenberg]] [[File:Grafenstein Gurk near Truttendorf 02102007 51.jpg|thumb|Krka pri Sepičah]] [[File:Grafenstein Pakein Schloss 17112006 01.jpg|thumb|Grad Pokinj]] [[File:Grafenstein Lind Schloss Riedenegg 17112006 03.jpg|thumb|Grad Ridenek v Lipju]] [[File:Ebenthal Saager Schloss 1712006 01.jpg|thumb|Grad Zagorje]] [[File:Markus_Pernhart_-_Schloss_Saager.jpeg|thumb| [[Marko Pernhart]] (1824–1871): <br> Grad Zagorje (olje na platnu) ]] [[File:Grafenstein Saager Sankt Anna 04102007 06.jpg|thumb|Šentana v Zagorju]] '''Grabštanj''' ([[nemški jezik|nem.]]: ''Grafenstein'') je [[Dvojezičnost|dvojezična]] trška občina z 2829 prebivalci v političnem okraju [[Okraj Celovec-dežela|Celovec-dežela]] na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. == Geografija == === Geografski položaj === Grabštanj leži na jugovzhodnem delu ''Celovškega Polja'', približno 12&nbsp;km vzhodno od prestolnice [[Celovec]]. === Občinska teritorialna struktura === Očina Grabštanj je razdeljena v osem katastrskih občin: Rute (''Berg''), Grabštanj (''Grafenstein ''), Jadovce (''Thon''), Pokinj (''Pakein''), Replje (''Replach''), Sepec (''Truttendorf''), Valovca (''Wölfnitz'') in Zagorje (''Saager ''). Občina ima 31 vasi in zaselkov (v oklepajih nemška ustreznica in število prebivalcev, stanje 2001): {| width="50%" | width="25%" valign="top" | * Brdo (Werda), 8 * [[Dobje]] (Aich), 27 * [[Dolina (občina Grabštanj)|Dolina]] (Dolina), 99 (slovenska božja pot) * Draža vas (Pirk), 254 * [[Grabštanj]] (Grafenstein), 898 * Hum (Hum), 29 * Humelše (Gumisch), 59 * Mincja ves (Münzendorf), 29 * Jadovce (Thon), 36 * Ječmen (Klein Venedig), 64 * [[Krištofov Grad]] (Schloss Rain), 40 * Lipje (Lind), 61 * Malčape, Čepiče (Zapfendorf), 20 * Pokinj (Pakein), 6 * Prod (Sand), 23 | width="25%" valign="top" | * [[Replje, Grabštanj|Replje]] (Replach), 80 * Starče (Schulterndorf), 165 * [[Stari Dvor (razločitev)|Stari Dvor]] (Althofen), 65 * Sepec (Truttendorf), 93 * Spodnje Ribiče (Unterfischern), 19 * Spodnja Buhlja (Unterwuchel), 27 * Šentpeter (Sankt Peter), 101 * [[Škrbina, Avstrija|Škrbina]] (Skarbin), 18 * [[Tinjsko Polje]] (Tainacherfeld), 98 * Valovca (Wölfnitz), 26 * Vresje (Haidach ), 81 * [[Zablate]] (Sabuatach), 15 * [[Zagorje, Grabštanj|Zagorje]] (Saager), 65 * [[Zgornja Buhla]] (Oberwuchel), 9 * Zgornje Ribiče (Oberfischern), 13 * Žabice (Froschendorf), 71 |} === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Grabštanj |Sever = |Severovzhod = [[Velikovec]] |Vzhod = [[Škocjan v Podjuni]] |Jugovzhod = |Jug = [[Galicija (Koroška)]] |Jugozahod = [[Žrelec]] |Zahod = [[Celovec]] |Severozahod = [[Pokrče]] }} == Zgodovina == Grabštanj je v osrčju [[Karantanija|Karantanije]] in je prvič omenjen v listini leta 890. Romanska župnijska cerkev je bila posvečena leta 1116. Leta 1158 se zopet omenja grad po kateremu se imenuje gospoda. Njihov grb je še danes osnova za občinski grb, četudi je izumrla že v 14. stoletju. Leta 1348 je bil grad ob potresu in rušitvi [[Dobrač]]a močno poškodovan in je kasneje začel propadati. Ko ga je Janez Andrej Rozenberški leta 1629 kupil, ruševine ni več popravil ampak je zgradil nov dvorec. Občina je bila ustanovljena leta 1850. S strukturno reformo leta 1973 je občina pridobila dele stare občine Medgorje. Leta 1990 je dobila naslov ''trška občina''. == Prebivalstvo == Po ljudskem štetju 2001 ima občina 2.602 prebivalcev, od tega znaten del s slovensko materinščino. [[Slovenščina]] je zgodovinsko prisotna. Fara Grabštanj je uradno izključno nemška <ref>Domača stran Krške škofije: https://www.kath-kirche-kaernten.at/pfarren/kirche/C3221/pfarrkirche-grafenstein</ref>, javna ljudska šola je [[Dvojezičnost|dvojezična]] (nemško-slovenska).<ref>Domača stran ljudske šole Grabštanj: https://www.vs-grafenstein.at/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250409022813/https://www.vs-grafenstein.at/ |date=2025-04-09 }}</ref> == Slovensko narečje == Občina Grabštanj v celoti pripada poljanskemu govoru oz. poljanščini Celovškega Polja (oz. Celovške ravnine), ki je prehodno narečje (podnarečje oz. govor) med [[rožansko narečje|rožanščino]] in [[podjunsko narečje|podjunščino]] (glej [[Slovenska narečja]]). Kot posebna različica rožanščine je bila že identificirana s strani Janeza Scheinigga in potrjena v mednarodno priznani dijalektološki disertacij dr. [[Katja Sturm-Schnabl|Katje Sturm-Schnabl]]. Scheinigg v svojem delu "Die Assimilation..." razdeli rožanščino v tri enote in sicer spodnji Rož, zgornji Rož in Celovška ravnina: ''"...Die dritte Unter-Mundart herrscht in der Ebene um Klagenfurt (kl.), sie hat mit der ersten die Aussprache des e und o gemein, unterscheidet sich aber von den beiden vorhergehenden durch die häufige Zurückziehung des Accentes, wo ihn jene auf den Endsilben haben; dies gilt namentlich vom Neutrum der Substantive und Adjktive, z.B. [...]"''.<ref>Johann Scheinigg, ''Die Assimilation im Rosenthaler Dialekt, Ein Beitrag zur Kärntner-Slovenischen Dialektforschung.'' Erschienen in XXXII Programm des k.k. Staatsgymnasium zu Klagenfurt 1882. citirano po: Katja Sturm-Schnabl, ''Die slowenischen Mundarten und Mundartreste im Klagenfurter Becken'', phil. Diss, Wien 1973, 287 strani (stran 33).</ref> == Kultura in znamenitosti == === Stavbe === '''Sakralna poslopja''' * ''Šentštefan'' ([[Župnijska cerkev Grabštanj]]): Predhodnica današnje župnijske cerkve je bila zgrajena leta 1116 s strani plemičev iz Lungaua. Drugič je bila obnovljena leta 1158. Cerkev ima eno ladjo, romansko jedro s stolpom na apsidi, poligonalno apsido in baročne kapele na severni in na južni strani. Stolp ima okna na šilast lok in čebulni strop.<ref>''Dehio-Handbuch Kärnten'', Wien 2001, S. 236</ref> * Podružniska cerkev ''Šentana'' v Zagorju '''Prosvetne zgradbe''' * [[Grad Stari Grabštanj|Stari grad Grabštanj]] * [[Grad Grabštanj|Dvorec Grabštanj]] * [[Grad Pokinj]] * [[Grad Ridenek]] v Lipju * [[Grad Zagorje]] * [[Grad Sepec]] == Osebnosti == [[File:Ozbalt_gutsman_d-w-w%C3%B6_1789_00a.jpg|thumb|[[Ožbalt Gutsman]], Nemško-slovenski slovar, Celovec 1789]] * [[Ožbalt Gutsman]] (1727-1790), pomemben [[Koroški Slovenci|slovenski]] [[Leksikograf]] in [[jezikoslovec]], avtor pomembnih del za slovensko in evropsko kulturno zgodovino.<ref>Marija Mitrović: ''Geschichte der slowenischen Literatur, Von den Anfängen bis zur Gegenwart'', Aus dem Serbokroatischen übersetzt, redaktionell bearbeitet und mit ausgewählten Lemmata und Anmerkungen ergänzt von [[Katja Sturm-Schnabl]], [[Mohorjeva]], [[Celovec]] 2001, str. 89 f.</ref> * [[Marko Pernhart]] (1824-1871), slovenski pokrajinski slikar je bil rojen v Medgorjah. * [[Valentin Deutschmann]] (1928–2010) je bil župan občine Grabštanj med letoma 1958 in 2008. * Slikar in kipar [[Giselbert Hoke]] domuje na dvorcu v Zagorju. == Viri == * Peter Orasch: ''Marktgemeinde Grafenstein''. Festschrift zur Markterhebung. Klagenfurt 1990. == Sklici == <references/> == Zunanje povezave== {{Zbirka|Grafenstein}} * [http://www.grafenstein.co.at Marktgemeinde Grafenstein] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070427020803/http://www.grafenstein.co.at/ |date=2007-04-27 }} * [https://www.kath-kirche-kaernten.at/pfarren/kirche/C3221/pfarrkirche-grafenstein] * [https://www.vs-grafenstein.at/] {{Južna Koroška}} {{Celovško polje}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Celovško polje]] [[Kategorija:Grabštanj|*]] 2gh3dlp9lpojw4yht5eaoeppn629ezh 0 297785 6731694 6298134 2026-08-06T07:19:23Z ~2026-43428-41 263965 /* Tabori */ 6731694 wikitext text/x-wiki [[Slika:Plakat za tabor pri Šenpasu dne 18. oktobra 1868.jpg|thumb|250px|Plakat za [[Tabor v Šempasu|tabor pri Šempasu]] 18. oktobra 1868]] '''Taborsko gibanje''' je bilo [[Slovenci|slovensko]] politično gibanje v obdobju od 1868 do 1871. Zaznamovala so ga predvsem velika zborovanja na prostem, iz angleškega političnega življenja znani [[miting|mitingi]]. Tabore so pričeli organizirati [[mladoslovenci]], zbrani okrog časnika [[Slovenski narod (časnik)|Slovenski narod]], šele kasneje so se jim pridružili tudi [[staroslovenci]] z [[Janez Bleiweis|Janezom Bleiweisom]]. Gibanje se je zgledovalo po [[Čehi|češki]] politiki, ki je po letu 1867 za češke dežele odločno zahtevala enak status, kot ga je z [[avstro-ogrska nagodba|dualizmom]] dobila [[Ogrska]]. Na taborih so izražali podporo jezikovni enakopravnosti in [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeni Sloveniji]], na koncu so zahteve zapisali v resoluciji, ki je večkrat vsebovala tudi praktične, lokalne zahteve. == Tabori == Prvi tabor je bil na pobudo [[Matija Prelog|Matije Preloga]] organiziran 9. avgusta 1868 v [[Ljutomer]]u, kjer se je zbralo okoli 7000 ljudi. Na njem so sprejeli naslednji sklep: <i><blockquote>»Tukaj zbrani slovenski narod soglasno izreka, da v 19 državnih osnovnih postav ne najde poroštva za ohranitev in gojitev svoje narodnosti, dokler ne bode: # Slovenski jezik na Slovenskem izključno [[uradni jezik]], dokler se na bo v ta namen na slovenskem nemudoma določil rok, in sicer pol leta, do katerega morajo vsi uradniki znati slovensko besedno in pisno. # Cerkvena vlada naj uraduje in pridiga v slovenskem jeziku. # Slovenščina naj postane učni predmet, pouk naj poteka v slovenščini. # Slovenci naj se združijo v Zedinjeno Slovenijo. # Zgradijo naj se slovenske realke, gospodarske šole ter naj jih zavodi vzdržujejo. # Posamezne dežele naj dobijo večjo [[samouprava|samoupravo]].« </blockquote></i> Tabori so bili organizirani v vseh deželah s pretežno slovenskim prebivalstvom. Pri prvih taborih so protestirale skupine nemških meščanov in neuspešno zahtevale prepoved. Preprečen je bil zgolj tabor načrtovan za 29. september 1868 na [[Bistrica pri Pliberku|Bistrici pri Pliberku]], saj je bil v nasprotju s 7. členom zakona, ki ni dovoljeval zborovanj v času zasedanja deželnega zbora. Tabori so bili ob nedeljah popoldne na večjih travnikih ob mestih, trgih in vaseh, po katerih se imenujejo. Na taborih, ki so v povprečju šteli 6.000 udeležencev, večinoma oblečenih v narodne noše, se je po izbiri predsednika tabora zvrstilo več govornikov. Na koncu govorov se ljudje niso razšli, saj so sledili glasba, ples in petje ter pogostitev. V spomin na tabore so izdajali posebne razglednice, značke in taborske svetinjice z geslom ''»Slovenci, zedinimo se!«''. Stalne točke vseh taborov so bile poleg zahteve po zedinjeni Sloveniji tudi lokalni, gospodarski, šolski in upravni problemi. Organizatorji taborov so se izogibali žgočim nasprotjem (klerikalci proti liberalcem), ki so razdvajale narod, vendar so bolj poudarjali zbliževanje slovenskih pokrajin ter zvezo z ostalimi južnoslovanskimi narodi v monarhiji. Prve tabore so organizirali in se jih udeleževali le mladoslovenci. Šele na vižmarskem taboru so se po številnih javnih grajah (posebej viden je bil tu [[Fran Levstik]]) taborski ideji pridružili tudi prvaki, kjer je bil eden izmed govornikov celo [[Janez Bleiweis]], ki je svoj govor zaključil z vzklikom ''»Dajte nam Slovenijo!«''. Tako se je zahteva po Zedinjeni Sloveniji s taborov prenesla tudi v deželne zbore. [[Slika:Slovenski tabor v Vižmarjih.jpg|250px|thumb|Tabor v Vižmarjih (17. maja 1869)]] Do zadnjega tabora v Buhljah pri Grabštajnu na Koroškem se jih je v letih od 1868 do 1871 skupno zvrstilo 18: *[[Ljutomer]] (9. avgust 1868) *[[Žalec]] (6. september 1868) *[[Tabor v Šempasu|Šempas]] (18. oktober 1868) *[[Biljana]] (25. april 1869) *[[Sevnica]] (2. maj 1869) *[[grad Kalec|Kalec]] (9. maj 1869) *[[Vižmarje]] pri Ljubljani (17. maj 1869) - največji (najštevilčnejši) tabor *[[Ormož]] (8. avgusta 1869) *[[Tolmin]] (1. maj 1870) *[[Sežana]] (29. maj 1870) *[[Cerknica]] (12. junij 1870) *[[Kapela, Prlekija|Kapela]] (19. junij 1870) *[[Bistrica pri Pliberku]] (31. julij 1870) *[[Kubed]] (7. avgust 1870) *[[Vipava]] (14. avgust 1870) *[[Žoprače]] pri [[Rožek]]u (18. september 1870) *[[Kastav]] (21. maj 1871) *[[Zgornja Buhlja]] pri [[Grabštanj]]u (6. avgust 1871) Za najmnožičnejšega velja tabor v [[Vižmarje|Vižmarjih]], ki se je dogodil na [[binkošti|binkoštni]] ponedeljek, 17. maja 1869. Tedaj se je zbralo okoli 30.000 ljudi. Načrtovanih je bilo še več slovenskih taborov, a jih je [[Karel Hohenwart|Hohenwartova]] vlada leta 1871 prepovedala. Kmalu nato je prišlo do spora med mlado- in staroslovenci, zaradi česar je bilo slovensko narodno gibanje razcepljeno. ==Literatura== * Granda, Stane ''Vižmarski tabor: tabor vseh taborov'', Ljubljana, 2019. * Melik, Vasilij. "110 let žalskega tabora: Slovenski tabori 1868-1871." ''Savinjski Zbornik'' (1978), 10-15. {{COBISS|ID=4950581}} *''Taborsko gibanje na Slovenskem''. Ljubljana, Ljutomer, 1981. {{Slovenija}} {{kategorija v Zbirki|Tabor movement|taborsko gibanje}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Politična zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Taborsko gibanje| ]] ewg5rp5m7ny0y6f2mhdw7y2bf95p6qc 0 299374 6731599 6543408 2026-08-05T20:55:14Z ~2026-32552-67 260877 6731599 wikitext text/x-wiki '''Mohar''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alenka Kepic Mohar]], dr., glavna urednica [[Mladinska knjiga|MK]], direktorica [[CZ]] * [[Alojzij Mohar]] (*1960), policist, pravnik in veteran vojne za Slovenijo * [[Andrej Mohar (novinar)]] (1957—2024), koroškoslovenski novinar in urednik * [[Andrej Mohar]] (*1962), podjetnik, amaterski astronom, ekolog (soustanovitelj društva ''Temno nebo Slovenije'') * [[Blaž Mohar]] (*1989), nogometaš * [[Bojan Mohar]] (*1956), matematik, univ. profesor * [[Eda Benčič Mohar]] (*1958), etnologinja, konservatorka * [[Erna Mohar Pilato]] (1905—1972), baletna plesalka in koreografinja * [[Gregor Mohar]] (*1985), nogometaš * Janez Mohar, amaterski gledališčnik * [[Janez Mohar]] (*1979), ortoped kirurg * Jože Mohar, judoist (slov. prvak 1955) * [[Jože Mohar]], agronom * [[Jožica Mohar]], glasbena pedagoginja * [[Katarina Mohar]], umetnostna zgodovinarka * [[Kristjan Mohar]], nogometaš * [[Mateja Mohar|Mateja "Matejči" Mohar]], pevka, voditeljica * [[Miran Mohar]] (*1958), likovni umetnik (slikar, scenograf, grafični oblikovalec, član skupin GSSN, [[Irwin]] in Novi kolektivizem) * [[Peter Mohar]] (1899—1989), pisec spominov * [[Rok Mohar]] (*1979), kipar, likovni ustvarjalec * [[Primož Mohar]] (*1986), kolesar * [[Rudolf Mohar]] (1909—1990), pesnik, ljudski pisatelj (Loški potok in okolica) * [[Valentin Mohar]], izseljenski delavec v VB == Glej tudi == * ime in/ali priimek [[Mohor]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Mohar}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 91ibo8msfztp97xbk04uxehocgr2f33 0 301710 6731716 6604249 2026-08-06T08:17:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731716 wikitext text/x-wiki '''Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije''' ([[kratica]]: '''TRS''') je [[politično gibanje]], organizirano kot [[društvo]], v [[Slovenija|Sloveniji]], ki je bilo ustanovljeno 7. oktobra 2011 v [[Grand Hotel Union, Ljubljana|Grand Hotelu Union]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="delo.si">[http://www.delo.si/novice/politika/danes-se-ustanavlja-gibanje-za-trajnostni-razvoj-trs.html Delo.si - Danes se ustanavlja Gibanje za trajnostni razvoj - TRS]</ref> Na ustanovnem srečanju je bila za predsednico gibanja izvoljena [[Manca Košir]].<ref>[http://www.siol.net/novice/slovenija/2011/10/manca_kosir_gibanje_za_trajnostni_razvoj_slovenije.aspx Siol.net - Hanžek na čelu stranke, Koširjeva predsednica gibanja]</ref> Iniciativni odbor novega gibanja so sestavljali: [[Erik Brecelj]], [[Gabi Čačinovič Vogrinčič]], [[Andrej Detela]], [[Matjaž Hanžek]], [[Matjaž Hribar]], Manca Košir, [[Hermina Krt]], [[Ana Murn]] in [[Dušan Plut]].<ref name="delo.si"/> Istočasno kot gibanje pa je bila ustanovljena tudi [[Stranka za trajnostni razvoj Slovenije]] in za njenega predsednika so izvolili [[Matjaž Hanžek|Matjaža Hanžka]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/novice/slovenija/matjaz-hanzek-je-predsednik-stranke-za-trajnostni-razvoj.html |title=Delo.si - Matjaž Hanžek je predsednik Stranke za trajnostni razvoj |access-date=2011-10-08 |archive-date=2011-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111003141454/http://www.delo.si/novice/slovenija/matjaz-hanzek-je-predsednik-stranke-za-trajnostni-razvoj.html |url-status=dead }}</ref> Gibanje se preko stranke namerava udeležiti [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitev leta 2011]].<ref>[http://www.siol.net/novice/slovenija/2011/09/gibanje_za_trajnostni_razvoj_slovenije_zeli_v_parlament.aspx Siol.net - Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije želi čim prej v parlament]</ref> == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Politika Slovenije]] * [[Gibanje za Slovenijo]] == Zunanje povezave == * [http://www.gibanje-trs.si/ Uradna spletna stran] {{poli-stub}} [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Politična gibanja v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2011]] [[Kategorija:Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije|*]] h7xc7e37a50elfhd4nz1xjgc6kjb4cq 0 302418 6731640 6636692 2026-08-06T01:06:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731640 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = Slovenia | colorcode = #00BBF0 | logo = [[Slika:Državljanska lista.png]] | president = [[Bojan Starman]] | foundation = 21. oktober 2011 | headquarters = [[Ljubljana]] | ideology = [[klasični liberalizem]] | colours = [[siva]], [[modra]] }} [[Slika:Gregor Virant2.jpg|sličica|Ustanovitelj Državljanske liste, Gregor Virant.]] '''Državljanska lista''' (DL) je nekdanja [[Slovenija|slovenska]] zunajparlamentarna [[politična stranka]], ki je bila z imenom Državljanska lista [[Gregor Virant|Gregorja Viranta]] ustanovljena [[21. oktober|21. oktobra]] [[2011]] z namenom nastopa na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah istega leta]]. Stranka se je izoblikovala okoli [[Gregor Virant|Gregorja Viranta]], [[minister za javno upravo Republike Slovenije|ministra za javno upravo]] v času [[8. vlada Republike Slovenije|prve Janševe vlade]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042482143 |title=Dnevnik.si - V Ljubljani danes ustanovitveni kongres Virantove stranke |accessdate=2011-10-22 |archive-date=2011-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111022064725/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042482143 |url-status=dead }}</ref> Sodelovanje na listi za volitve so poleg Viranta napovedali še: [[Janez Šušteršič]], [[Jani Soršak]], [[Anton Štihec]], [[Igor Magdić]], [[Sašo Matas]] in [[Andrejka Grlič]].<ref>[http://www.zurnal24.si/virantovi-danes-o-programu-clanek-138114 Zurnal24.si - Virant na volitve s stranko]</ref> Še pred uradno ustanovitvijo je stranka veljala za eno od treh največjih strank, ki bi jih volivci volili.<ref>[http://www.siol.net/novice/slovenija/2011/10/anketa_sds_virant_jankovic.aspx SiOL.net - Virantova in Jankovićeva stranka za petami SDS]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042482320 |title=Dnevnik.si - Nove stranke pometajo s starimi |accessdate=2011-10-22 |archive-date=2015-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150923223637/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042482320 |url-status=dead }}</ref> Na predčasnih volitvah v Državni zbor leta 2014 je izpadla iz parlamenta. == Zgodovina == Na ustanovnem kongresu je bil za predsednika stranke izvoljen Virant in za podpredsednika Janez Šušteršič.<ref>{{Navedi splet |url=http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042482143 |title=Dnevnik.si - Gregor Virant postal predsednik stranke, Šušteršič podpredsednik |accessdate=2011-10-22 |archive-date=2011-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111022064725/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042482143 |url-status=dead }}</ref> V izvršni odbor so bili izvoljeni Virant, Šušteršič in Soršek, medtem ko so bili v svet stranke izvoljeni: [[Aleksandra Markovič Predan]], [[Katarina Hočevar]], [[Marko Pavliha]], [[Janko Jenko]], [[Fidel Krupić]], [[Tina Zajec]] in [[Tomaž Štih]].<ref>[http://www.siol.net/novice/slovenija/2011/10/v_ljubljani_ustanovili_stranko_drzavljanska_lista_gregorja_viranta.aspx Siol.net - Državljanska lista Gregorja Viranta na zmago na parlamentarnih volitvah]</ref> [[Slika:Državljanska lista Gregorja Viranta Logo.svg|sličica|Stari logo pod nekdanjim imenom Državljanska lista Gregorja Viranta. ]] Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah, ki so potekale 4. decembra 2011]], je stranka osvojila 8 poslanskih mest.<ref>[http://www.rtvslo.si/volitve-2011/danilo-tuerk-drzavni-zbor-je-izvoljen-ustanovna-seja-bo-v-sredo/272892 RTVSLO.si - Danilo Türk: Državni zbor je izvoljen, ustanovna seja bo v sredo]</ref> Stranka je sodelovala v [[10. vlada Republike Slovenije|vladi, ki jo je sestavil Janez Janša]], dokler Komisija za preprečevanje korupcije ni izdala poročila, ki je bilo obremenjujoče za predsednika vlade. Ker Janez Janša ni bil pripravljen odstopiti z mesta predsednika vlade, je stranka sodelovala v skupini strank, ki so 27. februarja 2013 izglasovale konstruktivno nezaupnico vladi. S 55 glasovi za in 33 proti je postala mandatarka za sestavo nove vlade Republike Slovenije [[Alenka Bratušek]].<ref>{{navedi novice| url=http://www.delo.si/novice/vladna-kriza/v-zivo-alenka-bratusek-je-nova-mandatarka.html |title=(V živo): Alenka Bratušek je nova mandatarka |date=27.2.2013 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=1.3.2013}}</ref> Stranka je nato sodelovala v [[11. vlada Republike Slovenije|vladi Alenke Bratušek]].<ref>http://www.rtvslo.si/slovenija/prisegla-je-nova-vlada-alenke-bratusek/304860</ref> Stranka je na [[Volitve v Evropski parlament 2014|volitvah v Evropski parlament leta 2014]] v Sloveniji dobila 1,12 % glasov in ni osvojila nobenega mandata. Zaradi tega je Gregor Virant odstopil z mesta predsednika stranke,<ref>[http://www.delo.si/novice/politika/gregor-virant-odstopil-kot-predsednik-dl.html Ni. Č., "Gregor Virant odstopil kot predsednik DL", Delo.si, 25. maj 2014]</ref> nadomestil pa ga je [[Bojan Starman]].<ref name=":0">{{Navedi novice|title=Dokončno slovo nekoč pomembnih političnih strank|date=2024-08-16|url=https://n1info.si/novice/slovenija/dokoncno-slovo-nekoc-pomembnih-politicnih-strank/|work=N1}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|volitvah v državni zbor 2014]] stranka ni dosegla parlamentarnega praga in je izpadla iz parlamenta.<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/novice/politika/znani-so-koncni-neuradni-izidi-volitev-in-novi-poslanci.html |title=Znani so končni neuradni izidi volitev in novi poslanci |accessdate=28.7.2014 |date=21.7.2014 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo d.d.]] |archive-date=2014-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140729202300/http://www.delo.si/novice/politika/znani-so-koncni-neuradni-izidi-volitev-in-novi-poslanci.html |url-status=dead }}</ref> Konec leta so člani stranke na izrednem kongresu zavrnili predlog za razpustitev, vendar je stranka ostala neaktivna.<ref name=":0" /> Iz registra političnih strank je bila izbrisana leta 2024.<ref>{{Navedi novice|title=Tri stranke, ki so krojile usodo naše politike, bodo izbrisane iz registra|date=2024-08-26|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/tri-stranke-ki-so-pomembno-krojile-usodo-nase-politike-bodo-izbrisane-iz-registra-2688737/|newspaper=Dnevnik}}</ref> == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam političnih strank v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [https://web.archive.org/web/20141218082559/http://www.d-l.si/ Uradno spletno mesto (arhivirana različica)] {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Bivše politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2011]] [[Kategorija:Ukinitve leta 2024]] [[Kategorija:Državljanska lista Gregorja Viranta| ]] azomlyjaoj0bmvx701sy4ror16v7oce 0 304824 6731498 6522411 2026-08-05T17:01:29Z TadejM 738 +zp: nedeljski gost 6731498 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Matjaž Berger''', [[slovenci|slovenski]] [[režiser]] in [[dramaturg]], * [[31. januar]] [[1964]], [[Novo mesto]]. ==Življenjepis== Berger je osnovno šolo in [[gimnazija|gimnazijo]] končal v Novem mestu, nato pa se je vpisal na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]]. Po končanem študiju je nekaj let poučeval slovenščino na novomeški gimnaziji. Kasneje je postal prepoznaven predvsem kot režiser treh državnih proslav ob okroglih obletnicah samostojne Slovenije, ob peti, deseti in dvajseti. Režiral je tudi poslovilni nastop [[Katarina Venturini|Katarine Venturini]] in [[Andrej Škufca|Andreja Škufce]], uvod v poslovilno tekmo [[Jure Zdovc|Jureta Zdovca]] z reprezentančnimi kolegi iz selekcij, ki so osvojile svet, odprtje [[Giro d'Italia|Gira d’Italia]] v Kranju leta 1994, petindevetdesetletnico in proslavo stoletnice [[Leon Štukelj|Leona Štuklja]] v Novem mestu,<ref>{{navedi splet|url=http://www.siol.net/novice/rubrikon/preprical_nas_je/2011/06/crnovic_matjaz_berger.aspx|title=Matjaž Berger, režiser proslave ob dnevu državnosti, 20. obletnici samostojne Slovenije|last=Crnović|first=Deja|publisher=Planet Siol|date=26. junij 2011|accessdate=16. novembra 2011}}</ref>. Berger je [[ravnatelj]] novomeškega [[Anton Podbevšek teater|Anton Podbevšek Teatra]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.radiostudent.si/article.php?sid=16005|title=TERITORIJ TEATRA: Intervju - Matjaž Berger|last=Dobovšek|first=Zala|publisher=Radio Študent|date=27. julij 2008|accessdate=16. novembra 2011}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, ki ga je sam ustanovil. ==Nagrade<ref>{{navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Matja%C5%BE_Berger|title=Matjaž Berger|publisher=Sigledal.org|accessdate=29. julija 2022}}</ref>== * [[Trdinova nagrada]] (2006)<ref>{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1017930/|title=Berger, Matjaž|publisher=Slovesnka biografija|accessdate=29. julija 2022}}</ref> * [[Borštnikova nagrada]] za avtorski uprizoritveni diskurz (Henry James: Portret neke gospe; APT NM in Teatri di vita Bologna) (2009) * nagrada [[Mednarodni olimpijski komite|Mednarodnega Olimpijskega komiteja]], kot prvi za umetniške dosežke na temo olimpizma (2014) ==Reference== {{refsez}} == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175137987 Matjaž Berger: Goli otok ni prostor spomina, tam so ostanki vseh možnih ran]. Nedeljski gost (8. junij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Berger, Matjaž}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski dramaturgi]] [[Kategorija:Trdinovi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] nt8bsptj8eduqejhcg7uthddze2iybm 0 321305 6731734 6567015 2026-08-06T09:36:51Z Ванилица 132354 +image 6731734 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Srbiji |slika=Wiki.Ras III Radijevići (Nova Varoš) 02.jpg |napis=Radijevići-panorama |prebivalstvo=169 |prebivalstvo_od=2002 |prebivalstvo_footnotes=<ref>Popis stanovništva, domaćinstava i Stanova 2002. Knjiga 1: Nacionalna ili etnička pripadnost po naseljima. Republika Srbija, Republički zavod za statistiku Beograd 2003. ISBN 86-84443-00-09</ref> |nadmorska=1150 |postna= |posta= |mesto= |obcina=[[Občina Nova Varoš|Nova Varoš]] |okraj=[[Zlatiborski upravni okraj]] |avt-prov= |stat-reg= }} '''Radijevići''' (izvirno {{lang-sr|Радијевићи}}) je [[naselje]] v [[Srbija|Srbiji]], ki [[Upravna delitev Srbije|upravno]] spada pod [[občina Nova Varoš|Občino Nova Varoš]]; slednja pa je del [[Zlatiborski upravni okraj|Zlatiborskega upravnega okraja]]. == Demografija == V naselju živi 156 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 53,4 let (50,7 pri moških in 56,0 pri ženskah). Naselje ima 66 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 2,56. To naselje je, glede na rezultate popisa iz leta 2002, večinoma [[Srbi|srbsko]], a v času zadnjih treh popisov je opazno zmanjšanje števila prebivalcev. {| width="50%" style="background:transparent; " | valign="top" width="50%" style="border:1px solid gray; " | <!-- ============================================================================================= Začetek grafikonov in tabel ===============================================================================================--> <center> :''Prikaz rasti/padca št. prebivalcev v 20. stoletju'' {| | style="padding: 0;" | <timeline> ImageSize = width:250 height:200 PlotArea = left:40 right:10 top:10 bottom:20 TimeAxis = orientation:horizontal AlignBars = justify Colors = id:gray1 value:gray(0.9) DateFormat = yyyy Period = from:1940 till:2010 ScaleMajor = unit:year increment:10 start:1940 PlotData = bar:480 color:gray1 width:1 from:start till:end bar:320 color:gray1 from:start till:end bar:160 color:gray1 from:start till:end bar:0 color:gray1 LineData = layer:front points:(62,151)(77,161) color:blue width:2 points:(77,161)(100,155) color:blue width:2 points:(100,155)(128,156) color:blue width:2 points:(128,156)(157,120) color:blue width:2 points:(157,120)(185,93) color:blue width:2 points:(185,93)(217,79) color:blue width:2 </timeline> |} </center> <!-- ============================================================================================= Konec grafikonov in tabel ===============================================================================================--> | valign="down" width="50%" | {{Popis-prebivalstva-Srbija |vir=<ref>{{Stat knjiga 9}}</ref> |l1948=370 |l1953=400 |l1961=383 |l1971=386 |l1981=283 |l1991=208 |l1991н=207 |l2002с=175 |l2002=169 }} |} {{Odstotkovni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 1}}</ref> |širina=300px |naslov=Etnična sestava po popisu iz leta 2002 |ozadje=#ddd |položaj=left |шипке= {{Vrsta-odstotek|[[Srbi]]|yellow|168|99.40}} {{Vrsta-odstotek|[[Črnogorci]]|blue|1|0.59}} {{Vrsta-odstotek|Neznano|red|0|0.0}} }} {{Piramidni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 2}}</ref> |širina=300px |naslov= |ozadje=#eee |levo2=м |desno2=ж |palice levo desno= {{vrsta levo desno|?|gray|0|0.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|80+|gray|2|11.11|16.66|3}} {{vrsta levo desno|75-79|gray|7|38.88|33.33|6}} {{vrsta levo desno|70-74|gray|10|55.55|83.33|15}} {{vrsta levo desno|65-69|gray|9|50.0|77.77|14}} {{vrsta levo desno|60-64|gray|9|50.0|61.11|11}} {{vrsta levo desno|55-59|gray|11|61.11|33.33|6}} {{vrsta levo desno|50-54|gray|1|5.55|22.22|4}} {{vrsta levo desno|45-49|gray|6|33.33|0.0|0}} {{vrsta levo desno|40-44|gray|2|11.11|38.88|7}} {{vrsta levo desno|35-39|gray|4|22.22|16.66|3}} {{vrsta levo desno|30-34|gray|4|22.22|16.66|3}} {{vrsta levo desno|25-29|gray|5|27.77|0.0|0}} {{vrsta levo desno|20-24|gray|4|22.22|44.44|8}} {{vrsta levo desno|15-19|gray|3|16.66|5.55|1}} {{vrsta levo desno|10-14|gray|5|27.77|0.0|0}} {{vrsta levo desno|5-9|gray|1|5.55|0.0|0}} {{vrsta levo desno|0-4|gray|2|11.11|16.66|3}} |povprečnoм=50.7 |povprečnoж=56.0 }} {{GospodinjstvaNaseljaSrbija|54|60|61|75|74|73|66|21|20|9|6|5|3|2|-|-|-|2.56}} {{PorokeNaseljaSrbija|77|21|47|9|-|-|81|18|47|16|-|-}} {{PokliciNaseljaSrbija|19|14|-|-|2|-|-|-|-|-|12|7|-|-|3|-|-|1|-|-|31|21|-|-|5|-|-|1|-|-|-|-|1|2|-|-|-|-|-|1|-|-|-|-|-|-|-|-|1|-|1|2|-|-|-|-|-}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Srbiji]] {{rs-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Zlatiborskega upravnega okraja]] 55rvskm9ag0jip36yqtddl9blp2hp9j 6731738 6731734 2026-08-06T09:47:25Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp 6731738 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Srbiji |slika=Wiki.Ras III Radijevići (Nova Varoš) 02.jpg |napis=Radijevići-panorama |prebivalstvo=169 |prebivalstvo_od=2002 |prebivalstvo_footnotes=<ref>Popis stanovništva, domaćinstava i Stanova 2002. Knjiga 1: Nacionalna ili etnička pripadnost po naseljima. Republika Srbija, Republički zavod za statistiku Beograd 2003. ISBN 86-84443-00-09</ref> |nadmorska=1150 |postna= |posta= |mesto= |obcina=[[Občina Nova Varoš|Nova Varoš]] |okraj=[[Zlatiborski upravni okraj]] |avt-prov= |stat-reg= }} '''Radijevići''' (izvirno {{lang-sr|Радијевићи}}) je [[naselje]] v [[Srbija|Srbiji]], ki [[Upravna delitev Srbije|upravno]] spada pod [[občina Nova Varoš|Občino Nova Varoš]], slednja pa je del [[Zlatiborski upravni okraj|Zlatiborskega upravnega okraja]]. == Demografija == V naselju živi 156 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 53,4 let (50,7 pri moških in 56,0 pri ženskah). Naselje ima 66 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 2,56. To naselje je, glede na rezultate popisa iz leta 2002, večinoma [[Srbi|srbsko]], a v času zadnjih treh popisov je opazno zmanjšanje števila prebivalcev. {| width="50%" style="background:transparent; " | valign="top" width="50%" style="border:1px solid gray; " | <!-- ============================================================================================= Začetek grafikonov in tabel ===============================================================================================--> <center> :''Prikaz rasti/padca št. prebivalcev v 20. stoletju'' {| | style="padding: 0;" | <timeline> ImageSize = width:250 height:200 PlotArea = left:40 right:10 top:10 bottom:20 TimeAxis = orientation:horizontal AlignBars = justify Colors = id:gray1 value:gray(0.9) DateFormat = yyyy Period = from:1940 till:2010 ScaleMajor = unit:year increment:10 start:1940 PlotData = bar:480 color:gray1 width:1 from:start till:end bar:320 color:gray1 from:start till:end bar:160 color:gray1 from:start till:end bar:0 color:gray1 LineData = layer:front points:(62,151)(77,161) color:blue width:2 points:(77,161)(100,155) color:blue width:2 points:(100,155)(128,156) color:blue width:2 points:(128,156)(157,120) color:blue width:2 points:(157,120)(185,93) color:blue width:2 points:(185,93)(217,79) color:blue width:2 </timeline> |} </center> <!-- ============================================================================================= Konec grafikonov in tabel ===============================================================================================--> | valign="down" width="50%" | {{Popis-prebivalstva-Srbija |vir=<ref>{{Stat knjiga 9}}</ref> |l1948=370 |l1953=400 |l1961=383 |l1971=386 |l1981=283 |l1991=208 |l1991н=207 |l2002с=175 |l2002=169 }} |} {{Odstotkovni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 1}}</ref> |širina=300px |naslov=Etnična sestava po popisu iz leta 2002 |ozadje=#ddd |položaj=left |шипке= {{Vrsta-odstotek|[[Srbi]]|yellow|168|99.40}} {{Vrsta-odstotek|[[Črnogorci]]|blue|1|0.59}} {{Vrsta-odstotek|Neznano|red|0|0.0}} }} {{Piramidni grafikon |vir=<ref>{{Stat knjiga 2}}</ref> |širina=300px |naslov= |ozadje=#eee |levo2=м |desno2=ж |palice levo desno= {{vrsta levo desno|?|gray|0|0.0|0.0|0}} {{vrsta levo desno|80+|gray|2|11.11|16.66|3}} {{vrsta levo desno|75-79|gray|7|38.88|33.33|6}} {{vrsta levo desno|70-74|gray|10|55.55|83.33|15}} {{vrsta levo desno|65-69|gray|9|50.0|77.77|14}} {{vrsta levo desno|60-64|gray|9|50.0|61.11|11}} {{vrsta levo desno|55-59|gray|11|61.11|33.33|6}} {{vrsta levo desno|50-54|gray|1|5.55|22.22|4}} {{vrsta levo desno|45-49|gray|6|33.33|0.0|0}} {{vrsta levo desno|40-44|gray|2|11.11|38.88|7}} {{vrsta levo desno|35-39|gray|4|22.22|16.66|3}} {{vrsta levo desno|30-34|gray|4|22.22|16.66|3}} {{vrsta levo desno|25-29|gray|5|27.77|0.0|0}} {{vrsta levo desno|20-24|gray|4|22.22|44.44|8}} {{vrsta levo desno|15-19|gray|3|16.66|5.55|1}} {{vrsta levo desno|10-14|gray|5|27.77|0.0|0}} {{vrsta levo desno|5-9|gray|1|5.55|0.0|0}} {{vrsta levo desno|0-4|gray|2|11.11|16.66|3}} |povprečnoм=50.7 |povprečnoж=56.0 }} {{GospodinjstvaNaseljaSrbija|54|60|61|75|74|73|66|21|20|9|6|5|3|2|-|-|-|2.56}} {{PorokeNaseljaSrbija|77|21|47|9|-|-|81|18|47|16|-|-}} {{PokliciNaseljaSrbija|19|14|-|-|2|-|-|-|-|-|12|7|-|-|3|-|-|1|-|-|31|21|-|-|5|-|-|1|-|-|-|-|1|2|-|-|-|-|-|1|-|-|-|-|-|-|-|-|1|-|1|2|-|-|-|-|-}} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Srbiji]] {{rs-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja Zlatiborskega upravnega okraja]] mjn97rjc1zaqqhcbbcq2s0i9thiskld 0 330012 6731645 6559994 2026-08-06T02:49:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731645 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučar | name= Ema Klinec [[File:ski jumping pictogram white.svg|20px]] | image = <!-- Wikidata --> |death_place=| fullname = | nickname = | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> |death_date=| height = 1,65 | weight = 50 | club = SSK Norica Žiri | skis = [[Slatnar]] | personalbest = 226 m <small>(19. marec 2023, Vikersund)</small> | career_start = 2013 |worldsteams=2| wcwins = 2 | wcpodiums = 31 | medaltemplates={{MedalSport| ženski [[smučarski skoki]]}} {{MedalCountry | {{SLO}} }} {{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v smučarskih skokih}} {{Zlata medalja|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2021|Oberstdorf 2021]]|posamično, srednja}} {{Srebrna medalja|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2021|Oberstdorf 2021]]|ekipno}} {{Srebrna medalja|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2025|Trondheim 2025]]|mešane ekipe}} {{Bronasta medalja|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2023|Planica 2023]]|mešane ekipe}} {{MedalCompetition|[[Svetovno žensko mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovna mladinska prvenstva]]}} {{MedalGold | Liberec 2013 | ekipno}} {{MedalGold | Rasnov 2016 | mešane ekipe}} {{MedalGold | Park City 2017 | mešane ekipe}} {{MedalGold | Kandtersteg 2018 | ekipno }} {{MedalSilver | Park City 2017 | posamično}} {{MedalSilver | Park City 2017 | ekipno}} {{MedalSilver | Kandtersteg 2018 | posamično }} {{MedalBronze | Erzurum 2012 | ekipno}} }} '''Ema Klinec''', [[Slovenci|slovenska]] [[smučarski skoki|smučarska skakalka]], * [[2. julij]] [[1998]], [[Kranj]]. Ema je članica kluba SSK Norica Žiri in slovenske ženske skakalne reprezentance ter svetovna prvakinja s [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2021|Svetovnega prvenstva 2021]] in nekdanja [[Seznam svetovnih rekordov v smučarskih skokih#Ženske|svetovna rekorderka]] z 226 m. Njen osebni trener je Jernej Kumer. == Tekmovalna kariera == === Začetki, 2011-13 === Na mednarodnih skakalnih prireditvah je začela nastopati še zelo mlada. V začetku leta 2011 je v starosti komaj 13 let in pol debitirala na tekmah za [[Celinski pokal v smučarskih skokih|celinski pokal]] in se takoj začela uvrščati med najboljše. Tako je bila na prvi tekmi v [[Ljubno ob Savinji|Ljubnem ob Savinji]] 22. januarja šestnajsta,<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=164611&raceid=3093|title= Results: Ljubno (SLO), Continental Cup - Ladies' HS95, 22.01.2011|accessdate= 30. avgust 2016|date= |format= |work= fis-ski.com | language=en }}</ref> naslednjega dne, 23. januarja po je dosežek še izboljšala z osvojenim osmim mestom.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=164611&raceid=3094|title= Results: Ljubno (SLO), Continental Cup - Ladies' HS95, 23.01.2011|accessdate= 30. avgust 2016|date= |format= |work= fis-ski.com | language=en }}</ref> Nato je do konca sezone 2010-11 nastopila še na štirih tekmah in vedno končala med dobitnicami točk. Tako je sezono končala na 36. mestu z osvojenimi 106 točkami.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2011&suchgender=L&suchnation=&sector=JP&suchcup=COC&discipline=&search=Search|title= Continental cup standings 2011 Ladies|accessdate= 30. avgust 2016|date= |format= |work= fis-ski.com | language=en }}</ref> V naslednji sezoni je nadaljevala z dobrimi uvrstitvami na tekmah kontinentalnega pokala in si že kmalu po začetku tekmovanja priskakala uvrstitev na stopničke za zmagovalke. To je bilo 20. avgusta 2011 v [[Nemčija|nemškem]] [[Oberwiesenthal]]u, ko je bila druga.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=164611&raceid=3272|title= Results: Oberwiesenthal (GER), Continental Cup - Ladies' HS106, 20.08.2011|accessdate= 30. avgust 2016|date= |format= |work= fis-ski.com | language=en }}</ref> Do konca sezone je dodala še več solidnih uvrstitev, med drugim tudi dve tretji mesti, in končala tekmovanje z osvojenimi 136 točkami na skupno 10. mestu.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2012&suchgender=L&suchnation=&sector=JP&suchcup=COC&discipline=&search=Search|title= Continental cup standings 2012 Ladies|accessdate= 30. avgust 2016|date= |format= |work= fis-ski.com | language=en }}</ref> [[Slika:Zakopane 2012 womens continental cup podium.jpg|thumb|left|250px|Ema Klinec (desno) na stopničkah tekme v [[Zakopane|Zakopanah]] januarja 2012]] Poleg tega je v tej sezoni prvič nastopila tudi na [[Svetovno žensko mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|svetovnem mladinskem prvenstvu]], ki je bilo tedaj v [[Turčija|turškem]] [[Erzurum]]u. Najprej je na posamični tekmi dne 23. februarja 2012 zasedla 14. mesto. Nato je nastopila na sploh prvi organizirani ekipni tekmi mladink. Dne 25. februarja je v zasedbi [[Urša Bogataj]], Ema Klinec, [[Špela Rogelj]] in [[Katja Požun]] se veselila tretjega mesta in osvojene bronaste medalje.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=164611&raceid=3395|title= Results: Erzurum (TUR), FIS Junior World Ski Championships - Ladies' Team HS109, 25.02.2012|accessdate= 30. avgust 2016|date= |format= |work= fis-ski.com | language=en }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/slovenske-skakalke-bronaste-na-ekipni-tekmi/277606|title= Slovenske skakalke bronaste na ekipni tekmi|accessdate= 30. avgust 2016|date= 25. februar 2012|format= |work= rtvslo.si}}</ref> V sezoni 2012-13 je najprej nastopila na štirih tekmah alpskega pokala in na vseh štirih zmagala. Nato je nastopila na svojem drugem svetovnem mladinskem prvenstvu, in sicer v [[Češka|češkem]] [[Liberec|Libercu]]. Najprej je bila na tekmi posameznic deveta, nato pa na ekipni tekmi dne 26. januarja slavila zmago v isti postavi kot prejšnje leto.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=164611&raceid=3643|title= Results: Liberec (CZE), FIS Junior World Ski Championships - Ladies' Team HS100, 26.01.2013|accessdate= 30. avgust 2016|date= |format= |work= fis-ski.com | language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.sloski.si/index.php?t=news&id=7697&l=sl|title= Skakalke gladko do mladinskega zlata|accessdate= 30. avgust 2016|date= 26. januar 2013|format= |work= sloski.si }}</ref> V tem času je bila kljub talentu še premlada, da bi lahko nastopala na tekmah svetovne elite saj je bila še osnovnošolka. === Do najmočnejših tekem, 2013-16 === Njen nadaljnji večji uspeh je bila zmaga na poletni veliki nagradi v [[Courchevel]]u 15. avgusta 2013, ko je slavila v starosti 15 let.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=164611&raceid=3755|title= Results: Courchevel (FRA), Grand Prix - Ladies' HS96, 15.08.2013|accessdate= 7. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com | language=en}}</ref> Zatem je septembra nastopila na dveh tekmah kontinentalnega pokala v [[Norveška|norveškem]] [[Lillehammer]]ju in obakrat zmagala. Na podlagi teh dosežkov je nato prišla njena priložnost za preizkus na tekmah najvišjega ranga. ==== Svetovni pokal 2013-14 ==== Na tekmah za [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovni pokal]] je prvič nastopila v starosti 15 let in pet mesecev. To je bilo 6. decembra 2013 na ekipni tekmi mešanih parov, ko je Slovenija nastopila v postavi [[Maja Vtič]], [[Jaka Hvala]], Ema in [[Peter Prevc]] ter zasedla 5. mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=164611&raceid=3828|title= Results: Lillehammer (NOR), World Cup - A Team HS100, 06.12.2013 |accessdate= 30. avgust 2016|date= |format= |work= fis-ski.com | language=en}}</ref> Naslednjega dne, 7. decembra je debitirala na tekmi posameznic in zasedla dobro 7. mesto kot najbolje uvrščena Slovenka na tekmi.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=164611&raceid=3829|title= Results: Lillehammer (NOR), World Cup - Ladies' HS100, 07.12.2013|accessdate= 30. avgust 2016|date= |format= |work= fis-ski.com | language=en}}</ref> Sezono je nadaljevala z dobrimi uvrstitvami na naslednjih štirih tekmah, ko je poleg rednega uvrščanja med najboljše tudi izboljšala svoj najboljši rezultat, ko je bila dne 3. januarja 2014 v [[Rusija|ruskem]] [[Čajkovski, Permski okraj|Čajkovskem]] peta. Zopet kot najbolje uvrščena Slovenka na tekmi. Tedaj je bila tudi zelo dobro uvrščena, kot trenutno osma, v skupnem seštevku pokala in je bila na dobri poti, da se zasidra med najboljšimi skakalkami sveta. Zatem pa je prišlo do poškodbe kolena, ki je prekrižala Emine načrte o nadaljnjih nastopih. Med drugim je odpadel tudi nastop na [[Zimske olimpijske igre|olimpijskih igrah]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/poskodba-koncala-olimpijske-upe-eme-klinec/327319|title= Poškodba končala olimpijske upe Eme Klinec|accessdate= 30. avgust 2016|date= 14. januar 2014|format= |work= rtvslo.si }}</ref> Sledilo je dolgotrajno okrevanje in Ema je bila povsem brez nastopov leto dni in pol.<ref>{{navedi splet|url= http://www.delo.si/sport/zimski-sporti/ema-klinec-bi-iz-fitnesa-rada-ze-sla-na-skakalnice.html|title= Ema Klinec bi iz fitnesa rada že šla na skakalnice|accessdate= 30. avgust 2016|date= 22. julij 2014|format= |work= delo.si|archive-date= 2016-09-14|archive-url= https://web.archive.org/web/20160914055822/http://www.delo.si/sport/zimski-sporti/ema-klinec-bi-iz-fitnesa-rada-ze-sla-na-skakalnice.html|url-status= dead}}</ref> Tako je po vsega petih posamičnih nastopih v svetovnem pokalu in štirih uvrstitvah med najboljših deset sezono zaključila ter se na koncu uvrstila s 175 osvojenimi točkami na 25. mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2014&suchgender=L&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= World Cup standing 2014 Ladies|accessdate= 23. avgust 2016|date= |format= |work= fis-ski.com| language=en }}</ref> ==== Vrnitev po poškodbi, 2015-16 ==== Sredi leta 2015 je Klinčeva okrevala po hudi poškodbi in se začela vračati med aktivne. Po nekaj prvih tekmah nižjega ranga, ki jih je opravila za trening, se je udeležila tekme celinskega pokala v nemškem Oberwiesenthalu. Torej na prizorišču kjer je dve leti prej že stala na zmagovalnem odru. Tokrat je na prvi od dveh tekem zmagala pred vsemi, tudi serijsko zmagovalko [[Sara Takanaši|Saro Takanaši]]<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=164611&raceid=4371|title= Results: Oberwiesenthal (GER), Continental Cup - Ladies' HS106, 28.08.2015|accessdate= 30. avgust 2016|date= |format= |work= fis-ski.com | language=en }}</ref> in na naslednji bila druga za Takanašijevo. [[Slika:20160207 Skispringen Hinzenbach 4431.jpg|thumb|right|250px|Ema Klinec na tekmi v [[Hinzenbach]]u februarja 2016]] Sledila je za Emo prva cela sezona, to je bila sezona [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2016|2015-16]] v kateri se je pri sedemnajstih letih dokazala, da sodi med boljše skakalke sveta. 16. januarja 2016 je z drugim mestom na tekmi v [[Saporo|Saporu]] dosegla svoje prve stopničke v svetovnem pokalu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/ema-klinec-do-uspeha-kariere-v-saporu/383523 |title=Ema Klinec do uspeha kariere v Saporu |accessdate=16. januarja 2016 |date=16. januar 2016 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> Poleg tega je dosegla še dve tretji mesti in na skupno dvanajstih tekmah na katerih je nastopila bila kar osemkrat uvrščena med prvo deseterico. Vse to je bilo dovolj, da se je v skupnem seštevku sezone prvič uvrstila med prvo deseterico. Na koncu je s 426 točkami kot druga najboljša Slovenka za Majo Vtič zasedla skupno deveto mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2016&suchgender=L&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= World Cup standing 2016 Ladies|accessdate= 23. avgust 2016|date= |format= |work= fis-ski.com| language=en }}</ref> ==== 2016: Prve zlate kolajne ==== Poleg nastopanja v svetovnem pokalu se je udeležila še dveh prireditev za mlajše, ki sta bili na sporedu v februarju leta 2016. Najprej je skakala na Mladinskih olimpijskih igrah in tam blestela. Najprej je zmagala pred vsemi na tekmi posameznic,<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/skakalca-ema-klinec-in-bor-pavlovcic-zlata/385960|title= Skakalca Ema Klinec in Bor Pavlovčič zlata|accessdate= 30. avgust 2016|date= 16. februar 2016|format= |work= rtvslo.si }}</ref> nato pa je slavila še na ekipni tekmi, v postavi sta bila poleg nje še [[Bor Pavlovčič]] in [[Vid Vrhovnik]].<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=164611&raceid=4531|title= Results: Lillehammer (NOR), Youth Olympic Winter Games - A Team HS100, 18.02.2016|accessdate= 30. avgust 2016|date= |format= |work= fis-ski.com | language=en }}</ref> Sledil je nastop na Svetovnem mladinskem prvenstvu, ki je bil za leto 2016 organiziran v [[Romunija|romunskem]] [[Rasnov]]u. Tam ji nastop med posameznicami ni najbolje uspel, bila je šele šesta.<ref>{{navedi splet |url= http://siol.net/sportal/zimski-sporti/ema-klinec-se-je-spogledovala-z-medaljo-a-na-koncu-ostala-brez-nje-407411|title= Ema Klinec se je spogledovala z medaljo, a na koncu ostala brez nje|accessdate= 30. avgust 2016|date= 23. februar 2016|format= |work= siol.net}}</ref> Zato pa je na ekipni tekmi skupaj z [[Nika Križnar|Niko Križnar]], Borom Pavlovčičem in [[Domen Prevc|Domnom Prevcem]] osvojila prvo mesto in zlato kolajno.<ref>{{navedi splet|url= http://www.delo.si/sport/zimski/slovenska-skakalna-cetverica-zlata-na-msp.html|title= Slovenska skakalna četverica zlata na MSP|accessdate= 30. avgust 2016|date= 24. februar 2016|format= |work= delo.si|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705124155/http://www.delo.si/sport/zimski/slovenska-skakalna-cetverica-zlata-na-msp.html|url-status= dead}}</ref> ==== Mladinsko SP 2017: ena zlata ter dve srebrni medalji ==== Februarja 2017 je nastopila na tekmah za Mladinsko svetovno prvenstvo v [[ZDA|ameriškem]] [[Park City]]ju in si tam priborila dve srebrni ter eno zlato medaljo. Najprej je 1. februarja na tekmi posameznic bila druga, nato pa še 3. februarja na ženski ekipni tekmi ponovno zasedla drugo mesto, in sicer v postavi [[Jerneja Brecl]], [[Katra Komar]], Nika Križnar in Ema. Tako je v ženski konkurenci osvojila dve srebrni medalji.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/srebro-in-bron-za-mladi-slovenski-skakalki/414013|title= Srebro in bron za mladi slovenski skakalki|accessdate= 3. februar 2017|date= 1. februar 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/mlade-skakalke-svetovne-podprvakinje/414198|title= Mlade skakalke svetovne podprvakinje|accessdate= 3. februar 2017|date= 3. februar 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Poleg tega pa je bila na tekmi mešanih ekip v postavi skupaj z Niko Križnar, [[Tilen Bartol|Tilnom Bartoljem]] in [[Žiga Jelar|Žigo Jelarjem]] prva, saj so osvojili naslov prvakov ter se veselili zlate medalje.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/za-konec-mladinskega-sp-ja-se-zlato-med-mesanimi-ekipami/414334|title= Za konec mladinskega SP-ja še zlato med mešanimi ekipami|accessdate= 9. februar 2017|date= 6. februar 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Torej skupaj tri medalje, osvojene na treh tekmah na enem prvenstvu. ==== Mladinsko SP 2018: dve novi zlati medalji ==== 2. februarja 2018 je v starosti 19 let osvojila svojo sedmo medaljo na mladinskih svetovnih prvenstvih, potem ko je na tekmi posameznic v švicarskem Kandterstegu zaostala zgolj za reprezentančno kolegico Niko Križnar. Od sedmih je to tretja srebrna kolajna zanjo in druga zapored na posamični preizkušnji.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/nika-kriznar-zlata-ema-klinec-srebrna/444892|title= Nika Križnar zlata, Ema Klinec srebrna|accessdate= 2. februar 2018|date= 2. februar 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Dan zatem, 3. februarja, je nastopila na moštveni preizkušnji v postavi Jerneja Brecl, Nika Križnar, Katra Komar in Ema, ter osvojila naslov ekipnih svetovnih prvakinj in novo, že četrto, zlato medaljo.<ref>{{navedi splet |url= https://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&raceid=5018|title= FIS Junior World Ski Championships - Ladies' Team HS106 - 03.02.2018|accessdate= 9. februar 2018|date= 3. februar 2018|format= |work= fis-ski.com|language=en }}</ref> == Osebno== Tudi njena starejša sestra [[Barbara Klinec|Barbara]] je smučarska skakalka. Doma je na [[Poljane nad Škofjo Loko|Poljanah nad Škofjo Loko]]. == Dosežki v svetovnem pokalu == === Uvrstitve po sezonah === {| class="wikitable" |- class="hintergrundfarbe5" ! Sezona ! Uvrstitev ! Točke |- | [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2014|2013-14]] || align=center| 25. || align=center| 175 |- | [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2016|2015-16]] || align=center| 9. || align=center| 426 |- | [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2017|2016-17]] || align=center| 6. || align=center| 630 |- | [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2018|2017-18]] || align=center| 11. || align=center| 381 |- | [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2019|2018-19]] || align=center| 24. || align="center" | 214 |- | [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2020|2019-20]] || align=center| 8. || align="center" | 496 |- | [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2021|2020-21]] || align=center| 6. || align="center" | 492 |- | [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2022|2021-22]] || align=center| 7. || align="center" | 680 |- | [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2023|2022-23]] || align=center| {{bronze03}} || align="center" | 1.281 |- | [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2024|2023-24]] || align=center| 13. || align="center" | 540 |- | [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2025|2024-25]] || align=center| 9. || align="center" | 710 |} === Uvrstitve na stopničke po sezonah === {|class=wikitable style="text-align: center" |-bgcolor=cccccc |Sezona||{{gold01}}||{{silver02}}||{{bronze03}}||'''Skupaj''' |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2014|2013-14]]||-||-||-||- |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2016|2015-16]]||-||1||2||3 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2017|2016-17]]||-||1||1||2 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2018|2017-18]]||-||-||-||- |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2019|2018-19]]||-||-||2||2 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2020|2019-20]]||-||1||-||1 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2021|2020-21]]||-||2||1||3 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2022|2022-23]]||1||1||3||5 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2022|2022-23]]||1||7||1||9 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2023|2023-24]]||-||1||2||3 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2024|2024-25]]||-||2||1||3 |- |'''Skupaj'''||'''-'''|'''2'''||'''16'''||'''13'''||'''31''' |} === Individualni nastopi (51) === {| cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#ffffff; font-size:80%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" | style="background:#DCDCDC;" width=65px| '''Sezona''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''1''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''2''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''3''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''4''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''5''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''6''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''7''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''8''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''9''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''10''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''11''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''12''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''13''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''14''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''15''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''16''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''17''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''18''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''19''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''20''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''21''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''22''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''23''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''24''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''25''' | style="background:#DCDCDC;" width=30px| '''Točke''' |- |colspan=27| |-align=center |rowspan=2|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2014|2013-14]] ! [[File:Flag of Norway.svg|15px|Lillehammer]] ! [[File:Flag of Germany.svg|15px|Hinterzten]] ! [[File:Flag of Germany.svg|15px|Hinterzten]] ! [[File:Flag of Russia.svg|15px|Čajkovskij, okraj Perm]] ! [[File:Flag of Russia.svg|15px|Čajkovski, okraj Perm]] ! [[File:Flag of Japan.svg|15px|Saporo]] ! [[File:Flag of Japan.svg|15px|Saporo]] ! [[File:Flag of Japan.svg|15px|Zaō Onsen]] ! [[File:Flag of Japan.svg|15px|Zaō Onsen]] ! [[File:Flag of Slovenia.svg|15px|Planica]] ! [[File:Flag of Slovenia.svg|15px|Planica]] ! [[File:Flag of Austria.svg|15px|Hinzenbach]] ! [[File:Flag of Austria.svg|15px|Hinzenbach]] ! [[File:Flag of Romania.svg|15px|Râšnov]] ! [[File:Flag of Romania.svg|15px|Râšnov]] ! [[File:Flag of Norway.svg|15px|Oslo]] ! [[File:Flag of Sweden.svg|15px|Falun]] ! [[File:Flag of Slovenia.svg|15px|Planica]] ! ! ! ! ! ! ! |rowspan=2 width=66px|'''175''' |-align=center |7. |8. |12. |5. |6. | – | – | – | – | – | – | – | – | – | – | – | – | – | | | | | | | | |- |colspan=27| |-align=center | rowspan=2 width=66px|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2016|2015-16]] ! [[File:Flag of Norway.svg|15px|Lillehammer]] ! [[File:Flag of Russia.svg|15px|Nižni Tagil]] ! [[File:Flag of Russia.svg|15px|Nižni Tagil]] ! [[File:Flag of Japan.svg|15px|Saporo]] ! [[File:Flag of Japan.svg|15px|Saporo]] ! [[File:Flag of Japan.svg|15px|Zaō Onsen]] ! [[File:Flag of Japan.svg|15px|Zaō Onsen]] ! [[File:Flag of Germany.svg|15px|Oberstdorf]] ! [[File:Flag of Germany.svg|15px|Oberstdorf]] ! [[File:Flag of Norway.svg|15px|Oslo]] ! [[File:Flag of Austria.svg|15px|Hinzenbach]] ! [[File:Flag of Austria.svg|15px|Hinzenbach]] ! [[File:Flag of Slovenia.svg|15px|Ljubno]] ! [[File:Flag of Slovenia.svg|15px|Ljubno]] ! [[File:Flag of Finland.svg|15px|Lahti]] ! [[File:Flag of Kazakhstan.svg|15px|Almati]] ! [[File:Flag of Kazakhstan.svg|15px|Almati]] ! ! ! ! ! ! ! ! |rowspan=2 width=66px|'''426''' |-align=center |32. |16. |31. |bgcolor=silver|2. |9. |23. |bgcolor=#a57164|3. |bgcolor=#a57164|3. |4. |4. |9. |5. | – | – | – | – | – | | | | | | | | |- |colspan=27| |-align=center | rowspan=2 width=66px|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2017|2016-17]] ! [[File:Flag of Norway.svg|15px|Lillehammer]] ! [[File:Flag of Norway.svg|15px|Lillehammer]] ! [[File:Flag of Russia.svg|15px|Nižni Tagil]] ! [[File:Flag of Russia.svg|15px|Nižni Tagil]] ! [[File:Flag of Germany.svg|15px|Oberstdorf]] ! [[File:Flag of Germany.svg|15px|Oberstdorf]] ! [[File:Flag of Japan.svg|15px|Saporo]] ! [[File:Flag of Japan.svg|15px|Saporo]] ! [[File:Flag of Japan.svg|15px|Zaō Onsen]] ! [[File:Flag of Japan.svg|15px|Zaō Onsen]] ! [[File:Flag of Romania.svg|15px|Râšnov]] ! [[File:Flag of Romania.svg|15px|Râšnov]] ! [[File:Flag of Austria.svg|15px|Hinzenbach]] ! [[File:Flag of Austria.svg|15px|Hinzenbach]] ! [[File:Flag of Slovenia.svg|15px|Ljubno]] ! [[File:Flag of Slovenia.svg|15px|Ljubno]] ! [[File:Flag of Korea.svg|15px|Pjongčang]] ! [[File:Flag of Korea.svg|15px|Pjongčang]] ! [[File:Flag of Norway.svg|15px|Oslo]] ! ! ! ! ! ! |rowspan=2 width=66px|'''630''' |-align=center |10. |10. |6. |7. |7. |bgcolor=silver|2. |4. |11. |8. |6. | – | – | – | – |5. |5. |bgcolor=#a57164|3. |4. |6. | | | | | | |- |colspan=27| |-align=center | rowspan=2 width=66px|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2018|2017-18]] ! [[File:Flag of Norway.svg|15px|Lillehammer]] ! [[File:Flag of Norway.svg|15px|Lillehammer]] ! [[File:Flag of Norway.svg|15px|Lillehammer]] ! [[File:Flag of Germany.svg|15px|Hinterzarten]] ! [[File:Flag of Japan.svg|15px|Saporo]] ! [[File:Flag of Japan.svg|15px|Saporo]] ! [[File:Flag of Japan.svg|15px|Zaō Onsen]] ! [[File:Flag of Japan.svg|15px|Zaō Onsen]] ! [[File:Flag of Slovenia.svg|15px|Ljubno]] ! [[File:Flag of Slovenia.svg|15px|Ljubno]] ! [[File:Flag of Romania.svg|15px|Râșnov]] ! [[File:Flag of Romania.svg|15px|Râșnov]] ! [[File:Flag of Norway.svg|15px|Oslo]] ! [[File:Flag of Germany.svg|15px|Oberstdorf]] ! [[File:Flag of Germany.svg|15px|Oberstdorf]] ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! |rowspan=2 width=66px|'''381''' |-align=center |26. |20. |11. |10. |q |8. |6. |8. |6. |9. |8. |8. |14. |6. |13. | | | | | | | | | | |- |colspan=27| |-align=center | rowspan=2 width=66px|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2019|2018-19]] ! [[File:Flag of Norway.svg|15px|Lillehammer]] ! [[File:Flag of Norway.svg|15px|Lillehammer]] ! ! [[File:Flag of France.svg|15px|Prémanon]] ! [[File:Flag of France.svg|15px|Prémanon]] ! [[File:Flag of Japan.svg|15px|Saporo]] ! [[File:Flag of Japan.svg|15px|Saporo]] ! [[File:Flag of Japan.svg|15px|Zaō Onsen]] ! [[File:Flag of Japan.svg|15px|Zaō Onsen]] ! [[File:Flag of Romania.svg|15px|Râșnov]] ! [[File:Flag of Romania.svg|15px|Râșnov]] ! [[File:Flag of Austria.svg|15px|Hinzenbach]] ! [[File:Flag of Austria.svg|15px|Hinzenbach]] ! [[File:Flag of Slovenia.svg|15px|Ljubno]] ! [[File:Flag of Slovenia.svg|15px|Ljubno]] ! [[File:Flag of Germany.svg|15px|Oberstdorf]] ! [[File:Flag of Germany.svg|15px|Oberstdorf]] ! [[File:Flag of Norway.svg|15px|Oslo]] ! [[File:Flag of Norway.svg|15px|Lillehammer]] ! [[File:Flag of Norway.svg|15px|Trondheim]] ! [[File:Flag of Russia.svg|15px|Nižni Tagil]] ! [[File:Flag of Russia.svg|15px|Nižni Tagil]] ! [[File:Flag of Russia.svg|15px|Čajkovski]] ! [[File:Flag of Russia.svg|15px|Čajkovski]] ! |rowspan=2 width=66px|214 |-align=center |9. |bgcolor=#a57164|3. |16. |bgcolor=#a57164|3. |4. | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | |- | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |- |2019-2020 |4. |4. |2. | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |496 |- | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |- |2020-2021 | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |- | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Svetovne prvakinje v smučarskih skokih - srednja skakalnica}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Klinec, Ema}} [[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]] [[Kategorija:Kranjski športniki]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2018]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2022]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] nc3mewl6tuzweptjy1z5j9qrjpmmk17 0 338065 6731441 6608031 2026-08-05T15:19:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731441 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Album | Name = Boombox | Type = remix | Artist = [[Kylie Minogue]] | Cover = Kylie-Minogue-Boombox.jpg | Released = 17. december 2008 | Recorded = 2000–2008 | Genre = [[pop glasba|pop]], [[plesna glasba|dance]], [[elektronska glasba|elektronika]] | Length = {{Trajanje|m=64|s=34}} | Label = Parlophone | Producer = | Last album = ''[[Greatest Remix Hits 4]]''<br /> (1998) | This album = '''''Boombox'''''<br /> (2008) | Next album = ''[[Essential Mixes (album, Kylie Minogue)|Essential Mixes]]''<br /> (2010) | Misc = {{Dodatna naslovnica albuma | Upper caption = Japonska razširjena izdaja | Type = | Cover = Kylie-Minogue-Boombox-Japan.jpg | Alt = | Lower caption = The Remix Album 2000–2009 | Border = <!-- optional parameter, type "yes" here to add a 1px border to the cover image --> }} }} {{Album ratings |rev1 = Allmusic |rev1score = {{rating|2|5}}<ref>[{{Allmusic|class=album|id=r1468924|pure_url=yes}} »Ocena spletne strani Allmusic«]. {{ikona en}}</ref> |rev2 = ''NME'' |rev2score = (5/10)<ref>[http://www.nme.com/reviews/kylie-minogue/10044 »Ocena revije ''NME''«]. {{ikona en}}</ref> |rev3 = ''Pitchfork Media'' |rev3score = (4.5/10)<ref>[https://web.archive.org/web/20090203171510/http://www.pitchforkmedia.com/article/record_review/148818-kylie-minogue-boombox »Ocena revije ''Pitchfork Media''«]. {{ikona en}}</ref> |rev4 = ''The Times'' |rev4score = {{rating|2|5}}<ref>[http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/cd_reviews/article5424059.ece »Ocena revije ''The Times''«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110616155424/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/cd_reviews/article5424059.ece |date=2011-06-16 }}. {{ikona en}}</ref> |rev5 = ''Virgin Media'' |rev5score = {{rating|2.5|5}}<ref>[http://www.virginmedia.com/music/reviews/albumreviews/kylie-boombox.php »Ocena revije ''Virgin Media''«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090609162813/http://www.virginmedia.com/music/reviews/albumreviews/kylie-boombox.php |date=2009-06-09 }}. {{ikona en}}</ref> }} '''''Boombox''''' (s podnaslovom ''The Remix Album 2000–2008'') je [[glasbeni album|album]] z remiksi [[Avstralci|avstralske]] [[pop glasba|pop]] [[pevka|pevke]] [[Kylie Minogue]], izdan 5. januarja 2009 pri založbi Parlophone.<ref>[http://www.kylie.com/news/1750049 »''Boombox'' s Kyliejinimi remiksi!«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090209010317/http://kylie.com/news/1750049 |date=2009-02-09 }}. Kylie.com. 14. november 2008. Pridobljeno dne 15. november 2009. {{ikona en}}</ref> Album vključuje remikse, posnete med letoma 2000 in 2008, tudi remiks prej neizdane pesmi, imenovane »Boombox«. Večina remiksov z albuma je bila le nekoliko preurejenih, zato da bi lahko ustrezali celotnemu formatu. Pesmi »[[Please Stay]]« in »[[Chocolate (pesem, Kylie Minogue)|Chocolate]]« sta edina dva singla, izdana med letoma 2000 in 2008, ki ju niso vključili na album. Tudi pesmi »Kids«, njen [[duet]] z [[Robbie Williams|Robbiejem Williamsom]], niso vključili na album, saj nikoli niso izdali remiksa pesmi. 11. decembra 2008 so oznanili, da bodo v znak proslavitve nominacije Kylie Minogue za [[grammy]]ja na 51. podelitvi grammyjev album izdali tudi v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]].<ref>[http://www.antimusic.com/news/08/dec/re10Kylie_Gets_Remixed.html »Kylie izda nove remikse preko kompilacije ''Boombox: The Remix Collection 2000-2008''«]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. {{ikona en}}</ref> Glasbeni kritiki so albumu dodelili mešane do negativne ocene. == Seznam pesmi == {{Track listing | headline = Standardna izdaja | title1 = Can't Get Blue Monday out of My Head | note1 = mešanica z deli glasbene skupine [[New Order]] | length1 = 4:05 | title2 = [[Spinning Around]] | note2 = klubski remiks | length2 = 4:09 | title3 = [[Wow (pesem, Kylie Minogue)|Wow]] | note3 = Deathov metal/disko remiks | length3 = 4:01 | title4 = [[Love at First Sight (pesem, Kylie Minogue)|Love at First Sight]] | note4 = vokalni remiks Kida Crèmea | length4 = 3:41 | title5 = [[Slow (pesem)|Slow]] | note5 = remiks skupine Chemical Brothers | length5 = 4:45 | title6 = [[Come Into My World (pesem)|Come into My World]] | note6 = Fischerspoonerjev remiks | length6 = 4:18 | title7 = [[Red Blooded Woman]] | note7 = Whiteyjev remiks | length7 = 3:36 | title8 = [[I Believe in You (pesem, Kylie Minogue)|I Believe in You]] | note8 = Mylov remiks | length8 = 3:24 | title9 = [[In Your Eyes (pesem, Kylie Minogue)|In Your Eyes]] | note9 = Knuckleheadzov remiks | length9 = 3:48 | title10 = [[2 Hearts]] | note10 = remiks Marka Browna | length10 = 4:20 | title11 = [[On a Night Like This]] | note11 = remiks Binija & Martinija | length11 = 4:04 | title12 = [[Giving You Up]] | note12 = vokalni remiks Ritona Re-Ruba | length12 = 4:13 | title13 = [[In My Arms (pesem, Kylie Minogue song)|In My Arms]] | note13 = vokalni remiks Sébastiena Légerja | length13 = 3:49 | title14 = [[The One (pesem, Kylie Minogue)|The One]] | note14 = Bitrockov remiks | length14 = 4:43 | title15 = [[Your Disco Needs You]] | note15 = remiks | length15 = 3:40 | title16 = Boombox | note16 = LA Riotsev remiks | length16 = 3:58 | total_length = 64:34 }} {{Track listing | headline = Japonska različica z dodatnimi pesmimi | title17 = [[All I See]] | note17 = skupaj z [[Mims (raper)|Mimsom]] | length17 = 3:49 | title18 = [[Wow (pesem, Kylie Minogue)|Wow]] | note18 = CSS-jev remiks | length18 = 3:13 | title19 = [[Can't Get You Out of My Head]] | note19 = remiks Grega Kurstina | length19 = 4:06 | total_length = 75:42 }} {{Track listing | headline = Digitalne dodatne pesmi | title17 = [[Can't Get You Out of My Head]] | note17 = remiks Grega Kurstina | length17 = 4:06 | title18 = [[Butterfly (pesem, Kylie Minogue)|Butterfly]] | note18 = remiks Marka Picchiottija | length18 = 9:03 | total_length = 77:43 }} {{Track listing | headline = Digitalni dodatek | title1 = [[Can't Get You Out of My Head]] | title2 = [[Spinning Around]] | title3 = [[Wow (pesem, Kylie Minogue)|Wow]] | title4 = [[Love at First Sight (pesem, Kylie Minogue)|Love at First Sight]] | title5 = [[Slow (pesem)|Slow]] | title6 = [[Come Into My World (pesem)|Come into My World]] | note6 = radijska različica | title7 = [[Red Blooded Woman]] | title8 = [[I Believe in You (pesem, Kylie Minogue)|I Believe in You]] | title9 = [[In Your Eyes (pesem, Kylie Minogue)|In Your Eyes]] | title10 = [[2 Hearts]] | title11 = [[On a Night Like This]] | title12 = [[Giving You Up]] | title13 = [[In My Arms (pesem, Kylie Minogue)|In My Arms]] | title14 = [[The One (pesem, Kylie Minogue)|The One]] | title15 = [[Your Disco Needs You]] }} == Dosežki == {|class="wikitable" ! Lestvica (2008) ! Dosežek |- |[[Japonska]] (Oricon)<ref>[http://www.oricon.co.jp/music/release/d/787344/1/ »''Boombox: Kylie's Remixes 2000-2009''/Kylie Minogue«]. ''Oricon''. Pridobljeno dne 9. january 2009. {{ikona ja}}</ref> | style="text-align: center;"|146 |- |} {|class="wikitable sortable" ! Lestvica (2009) ! Dosežek |- | align="left"|[[Argentina]] (CAPIF) | align="center"| 9 |- | align="left"|[[Avstralija (ARIA) | align="center"| 72 |- | align="left"|[[Kanada]] (Canadian Album Chart) | align="center"| 124 |- | align="left"|[[Češka]] (IFPI) | align="center"| 43 |- | align="left"|[[Francija]] (SNEP) | align="center"| 180 |- | align="left"|[[Grčija]] (IFPI) | align="center"| 9 |- |align="left"|[[Japonska]] (Oricon)<ref>[http://www.oricon.co.jp/prof/artist/53811/products/music/787344/1/ Boombox/ORICON] {{ikona en}}</ref> |align="center"|13 |- | align="left"|[[Poljska]] (Polish Albums Chart) | align="center"| 32 |- | align="left"|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] (UK Dance Albums Chart)<ref name=acharts>[http://www.teletext.co.uk/entertainment/news/523ce0a2f870cd786d1c63b8be954bd4/Alexandra+may+lose+No+1+spot.aspx] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110719014918/http://www.teletext.co.uk/entertainment/news/523ce0a2f870cd786d1c63b8be954bd4/Alexandra+may+lose+No+1+spot.aspx |date=2011-07-19 }}, 2009. {{ikona en}}</ref> | align="center"| 2 |- | align="left"|Velika Britanija (UK Albums Chart<ref name="acharts"/> | align="center"| 28 |- | align="left"|[[Združene države Amerike]] (''Billboard'' Electronic Album Chart)<ref>http://www.billboard.com/bbcom/charts/chart_display.jsp?g=Albums&f=Top+Electronic+Albums {{ikona en}}</ref> | align="center"| 10 |- |} == Zgodovina izidov == * Japonska: 17. december 2008 * Evropa: 2. januar 2009 * Velika Britanija, Mehika: 5. januar 2009 * Švedska: 7. januar 2009 * Tajska: 9. januar 2009 * Kanada: 13. januar 2009 * Združene države Amerike: 27. januar 2009 * Italija: 6. februar 2009 * Avstralija: 28. februar 2009 * Argentina: 3. marec 2009 == Opombe == {{sklici}} == Viri == * [https://www.discogs.com/Kylie-Boombox-The-Remix-Album-2000-2008/master/31466 Boombox: The Remix Album 2000–2008] (Discogs) == Zunanje povezave == * [http://www.kylie.com/ Kylie.com] – Uradna spletna stran Kylie Minogue {{ikona en}} {{Kylie Minogue}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Albumi Kylie Minogue]] [[Kategorija:Albumi leta 2009]] dyixewujxqgx2kdrfubmjupl4aa6szt 0 340497 6731480 6574229 2026-08-05T16:44:42Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +nedeljski gost 6731480 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | medaltemplates= {{MedalSport | moški [[tekvondo]]}} {{MedalCountry | {{SLO}} }} {{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v tekvondoju}} {{MedalBronze|[[Svetovno prvenstvo v tekvondoju 2013|Puebla 2013]] | nad 87 kg}} {{MedalEuropeanChampionships|Evropsko prvenstvo v tekvondoju}} {{MedalSilver|[[Evropsko prvenstvo v tekvondoju 2012|Manchester 2012]] | nad 87 kg}} {{MedalBronze|[[Evropsko prvenstvo v tekvondoju 2018|Kazan 2018]] | nad 87 kg}} }} '''Ivan Konrad Trajkovič''', [[Slovenci|slovenski]] [[Tekvondo|tekvondoist]], * [[1. september]] [[1991]], [[Zagreb]]. Ivan Trajkovič je za [[Slovenija|Slovenijo]] nastopil na [[Tekvondo na Poletnih olimpijskih igrah 2012|tekvondojskem delu]] [[Poletne olimpijske igre 2012|Poletnih olimpijskih iger 2012]] v [[London]]u, kjer je osvojil enajsto mesto v kategoriji nad 80 kg. V kategoriji nad 87 kg je osvojil srebrno medaljo na [[Evropsko prvenstvo v taekwondoju 2012|Evropskem prvenstvu 2012]] v [[Manchester|Manchestru]]. Je večkratni zmagovalec TV kvizov, 2025 je postal en izmed lovcev v kvizu ''[[Na Lovu]]'' (The Chase). == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175182173 Ivan Trajkovič: V območju udobja ne moreš napredovati]. Nedeljski gost (14. december 2025). Val 202 (RTV Slovenija). {{normativna kontrola}} {{škrbina o športniku}} {{DEFAULTSORT:Trajkovič, Ivan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1991]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski taekwondoisti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Taekwondoisti Poletnih olimpijskih iger 2012]] [[Kategorija:Taekwondoisti Poletnih olimpijskih iger 2020]] 4lx5b922yl7qzly5wbnoe0r89al2kop 0 341716 6731646 6375341 2026-08-06T02:59:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731646 wikitext text/x-wiki {{Infobox Actor | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | birthname = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | othername = Riley Stone | occupation = <!-- Wikidata --> | yearsactive = 2004 - danes | partner = | sagawards = 2012 - ''Izstopajoči nastop igralske zasedbe v filmu'' (''Služkinje'') | awards = glej [[#Nagrade in nominacije|Nagrade in nominacije]] }} '''Emily Jean''' »'''Emma'''« '''Stone''', [[Američani|ameriška]] [[filmski igralec|filmska]] in [[televizijski igralec|televizijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]],<ref>{{navedi splet|url=http://www.people.com/people/emma_stone/0,,,00.html|title=Emma Stone|publisher=People|accessdate=2012-09-16|archive-date=2012-06-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20120621001953/http://www.people.com/people/emma_stone/0,,,00.html|url-status=dead}} Pridobljeno dne 30. julij 2012. {{ikona en}}</ref> [[6. november]] [[1988]], [[Arizona|Scottsdale, Arizona]], [[Združene države Amerike]]. Emma Stone je v začetku svoje kariere redno igrala v televizijski seriji ''Drive'' in se pojavila v svojem [[film]]skem prvencu, [[komedija|komediji]] ''[[Super hudo]]'' (2007). Zaigrala je tudi v filmih ''[[Hišna zajčica]]'' (2008) in ''[[Vse moje bivše]]'' (2009). Nato je leta 2009 zaigrala v komični grozljivki ''[[Dobrodošli v deželi zombijev]]'' in neodvisni komediji ''Paper Man''. Leta 2010 je glas posodila Mazie v filmu ''[[Marmaduke (film)|Marmaduke]]'' ter zaigrala v srednješolski komediji ''[[Lahka punca]]'', za katero si je prislužila nominacijo za [[zlati globus]] v kategoriji za »najboljšo igralko v muzikalu ali komediji«. Leta 2011 je zaigrala v filmih ''[[Ta nora ljubezen]]'' in ''[[Služkinje (film)|Služkinje]]''; oba filma sta bila tako kritično kot komercialno izredno uspešna. Zaigrala je Gwen Stacy v filmu ''[[Neverjetni Spider-Man (film)|Neverjetni Spider-man]]''. == Zgodnje življenje == Emily Jean Stone se je rodila v [[Arizona|Scottsdaleu, Arizona]], [[Združene države Amerike]]. Je prvi otrok gospodinje Kriste (roj. Yeager) in pogodbenika Jeffa Stonea;<ref name="the-independent">[http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/features/emma-stone-spidermans-new-girl-2100468.html »Emma Stone: ''Spider-manovo'' novo dekle«]. ''The Independent''. 8. oktober 2010. Pridobljeno dne 8. oktober 2010. {{ikona en}}</ref> ima še dve leti mlajšega brata.<ref>Obert, Richard (5. november 2007). »[http://www.azcentral.com/sports/preps/articles/1105stone-ON.html Chaparralovi Emmi Stone je glavna vloga všeč].« ''The Arizona Republic''. Pridobljeno dne 10. maj 2010. {{ikona en}}</ref> Preko dedka po očetovi strani [[Švedska|švedske]] korenine; njena družina je priimek po prihodu v Združene države Amerike preko Ellis Islanda spremenila v »Stone«, da je zvenel bolj angleško, nekateri njeni predniki pa so živeli tudi v [[Pennsylvania|pennsylvanski]] nizozemski četrti.<ref>{{cite journal|last1=David|first1=Elliot|year=2010|title=Emma Stone|journal=Wonderland|issue=23|url=http://img200.imagevenue.com/img.php?image=51157_002_122_180lo.jpg|pages=177–181|archive-date=2012-03-04|access-date=2012-09-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20120304235936/http://img200.imagevenue.com/img.php?image=51157_002_122_180lo.jpg|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Kot dojenček je zbolela za koliko; to je stanje, ko dojenček ne preneha kričati. Zaradi tega so se njene glasilke razvile narobe in zato ima tako nizek in rezek glas. Še v odraslosti jo zaradi tega pogosto boli grlo.<ref>Wilner, Norman (27. julij 2011). »[http://www.nowtoronto.com/daily/movies/story.cfm?content=181989 Vprašanja & odgovori: Emma Stone]«. ''Now''. Pridobljeno dne 11. maj 2011. {{ikona en}}</ref> Med odraščanjem je Emma Stone redno nastopala v mladinskem [[gledališče|gledališču]] Valley, regionalnem gledališču v [[Phoenix, Arizona|Phoenixu]], [[Arizona]], kjer se je pri enajstih prvič pojavila na odru, in sicer v gledališki igri ''[[Veter v vrbju]]''.<ref name="Republic82107" /> Šolala se je na osnovni šoli Sequoya in nato do šestega razreda na srednji šoli Cocopah. Dve leti se je šolala doma in se v tem času pojavila v šestnajstih gledaliških igrah gledališča Valley, vključno z: ''Božični [[Vini Pu]]'', ''[[Princesa na zrnu graha]]'', ''[[Pepelka]]'', ''[[Čarovnik iz Oza]]'', ''[[Titanik (igra)|Titanik]]'', ''Honk!'', ''[[Mala morska deklica]]'', ''Schoolhouse Rock Live!'', ''[[Alica v čudežni deželi]]'' in ''[[Jožef in njegova sanjsko pisana obleka]]'',<ref name="Republic82107">Balazs, Diana (21. avgust 2007). »[http://www.azcentral.com/community/scottsdale/articles/0821sr-emma0822-ON.html Vloga v filmu ''Super hudo'' za dekle iz Scottsdalea] {{Webarchive|url=https://archive.today/20120723144148/http://www.azcentral.com/community/scottsdale/articles/0821sr-emma0822-ON.html |date=2012-07-23 }}«. ''The Arizona Republic''. Pridobljeno dne 1. september 2007. {{ikona en}}</ref><ref>»[http://www.vyt.com/Alumni.aspx#S VYT-jevi alumniji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150419120332/http://www.vyt.com/Alumni.aspx#S |date=2015-04-19 }}«. Valley Youth Theatre. Pridobljeno dne 11. januar 2010. {{ikona en}}</ref> nastopala pa je tudi z gledališko skupino, ki je izvajala improvizirano komedijo. Emma Stone se je kasneje pričela šolati na katoliški dekliški srednji šoli Xavier,<ref name="Republic82107" /> kjer pa je ostala le en semester. Starše je s [[Microsoft PowerPoint|PowerPointom]] ob spremljavi [[Madonna|Madonnine]] pesmi »[[Hollywood (pesem, Madonna)|Hollywood]]« prepričala, da so ji dovolili, da se preseli v [[Kalifornija|Kalifornijo]] in prične s svojo igralsko kariero.<ref name="Blackbook2009" /> Prenehala je s šolanjem na srednji šoli in se pri petnajstih januarja 2004 skupaj z mamo preselila v stanovanje v [[Los Angeles]]u.<ref name="SaturdayNight">Gordon, Jillian (julij 2008). [http://www.snmag.com/INTERVIEWS/Celebrity-Interviews/Emma-Stone-Coolest-Chick-We-Know.html »Emma Stone: Najbolj kulska punca, kar jih poznamo«]. ''Saturday Night Magazine''. Pridobljeno dne 7. november 2009. {{ikona en}}</ref> Takrat se je šolala doma, da je čez dan lahko hodila na avdicije.<ref>Pearlman, Cindy (September 12, 2010). [http://www.suntimes.com/entertainment/pearlman/2695482,emma-stone-091210.article »Disney sedaj ob gledanju filma ''Lahka punca'' obžaluje svoje odločitve«]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. ''Chicago Sun-Times''. Pridobljeno dne 16. september 2010. {{ikona en}}</ref> == Kariera == === 2004–2009: Zgodnje delo === [[Slika:EmmaStoneSept09.jpg|thumb|upright|left|Emma Stone na svetoni [[premiera (dogodek)|premieri]] [[film]]a ''[[Dobrodošli v deželi zombijev]]'', 2009]] Emma Stone je s svojo kariero pričela, ko je zaigrala vlogo Laurie Partridge v VH1-jevi televizijski seriji ''In Search of the New Partridge Family'' (2004).<ref name="Arizona Republic">Cordova, Randy (27. maj 2007). »[http://www.azcentral.com/arizonarepublic/news/articles/0527vyt0527.html Mladinski teater predstavi svoje bodoče zvezdnike].« ''The Arizona Republic''. Pridobljeno dne 20. avgust 2007. {{ikona en}}</ref> V sklopu serije ''The New Partridge Family'' (2005) so izdali le prvo epizodo. Nato je zaigrala v televizijskih serijah, kot so ''[[Medij (serija)|Medij]]'', ''[[Glavca]]'' in ''[[Srečni Louie]]''. Leta 2007 je dobila redno vlogo v Foxovi televizijski seriji ''Drive'', kjer je vse do konca serije igrala Violet Trimble. Odšla je tudi na avdicijo za serijo ''[[Heroji]]'', kjer je slišala režiserja serije [[Hayden Panettiere]], ki so ji dodelili vlogo Claire Bennet, reči: »Na lestvici od ena do deset si zaslužiš enajstko.« Kasneje je Emma Stone dejala, da je ob tej izkušnji »pristala na dnu«.<ref>»[http://www.movieline.com/2011/06/see-high-school-dropout-emma-stone-on-the-cover-of-vanity-fair.php Oglejte si Emmo Stone, dekle brez mature, na naslovnici revije ''Vanity Fair'']«. 30. junij 2011, Moviline.com {{ikona en}}</ref> Emma Stone je leta 2007 posnela svoj prvi [[film]], najstniško komedijo ''[[Super hudo]]'', kjer je zaigrala Jules, simpatijo glavnega lika Setha ([[Jonah Hill]]). Leta 2008 se je pojavila v komediji ''[[Roker (film)|Roker]]'', kjer je poleg [[Rainn Wilson|Rainna Wilsona]] zaigrala Amelio, [[basist]]ko v [[glasbena skupina|glasbeni skupini]] [[Teddy Geiger|Teddyja Geigerja]]. Za vlogo se je morala naučiti igrati na [[bas]] kitaro Istega leta se je pojavila v komediji ''[[Hišna zajčica]]'' ob [[Anna Faris|Anni Faris]], [[Katharine McPhee]], [[Kat Dennings]], [[Rumer Willis]] in [[Colin Hanks|Colinu Hanksu]].<ref name="AccessHollywood6-4-2008">[http://www.accesshollywood.com/article/9785/rising-star-emma-stone/ »Vzhajajoča zvezda: Emma Stone«]. ''Access Hollywood''. 4. junij 2008. Pridobljeno dne 5. junij 2008. {{ikona en}}</ref> Emma Stone je zaigrala predsednico sesterstva in v filmu zapela lastno različico pesmi »I Know What Boys Like« glasbene skupine [[The Waitresses]] iz leta 1982.<ref name="Sullivan2008">Sullivan, Kevin (2. junij2008). »[http://www.northbynorthwestern.com/2008/06/10785/the-house-bunny/ Intervju z Emmo Stone iz filma ''Hišna zajčica''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110930153027/http://www.northbynorthwestern.com/2008/06/10785/the-house-bunny/ |date=2011-09-30 }}«. ''North by Northwestern''. Pridobljeno dne 4. junij 2008. {{ikona en}}</ref> [[Slika:Zombieland panel.jpg|thumb|240px|Od leve proti desni: [[Ruben Fleischer]], [[Jesse Eisenberg]], [[Woody Harrelson]] in Emma Stone na Comic-Conu med promocijo filma ''Dobrodošli v deželi zombijev'', julij 2009]] Leta 2009 se je Emma Stone pojavila v filmu ''[[Vse moje bivše]]'', [[komedija|romantični komediji]] [[Mark Waters (režiser)|Marka Watersa]], režiserja filma ''[[Zlobna dekleta]]'', kjer sta poleg nje zaigrala še [[Matthew McConaughey]] in [[Jennifer Garner]].<ref name="Goldstein">Goldstein, Gregg (4. februar 2008). [https://web.archive.org/web/20080622155137/http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/film/news/e3iade5585233ac6180385ce91850f1e895 »Petica za 'preganjanje deklet'«]. ''The Hollywood Reporter''. Pridobljeno dne 11. februar 2008. {{ikona en}}</ref> V filmu je zaigrala Allison Vandermeersh, »duha deklet iz preteklosti«, parodijo na »duha božične preteklosti«, ki nastopa v [[roman]]u [[Charles Dickens|Charlesa Dickensa]], ''[[Božična pesem]]''. Zaigrala je tudi v komični grozljivki [[Ruben Fleischer|Rubena Fleischerja]] z naslovom ''[[Dobrodošli v deželi zombijev]]'' poleg [[Woody Harrelson|Woodyja Harrelsona]] in [[Jesse Eisenberg|Jesseja Eisenberga]]. Film je pričela snemati februarja 2009 v [[Atlanta|Atlanti]].<ref>Siegel, Tatiana (15. januar 2009). [http://www.variety.com/article/VR1117998646 »Emma Stone je ''dobrodošla v deželi zombijev''«]. ''Variety''. Pridobljeno dne 19. januar 2009. {{ikona en}}</ref> V filmu je zaigrala Wichito, čarodejko iz [[Wichita, Kansas|Wichite]], [[Kansas]], ki s svojo mlajšo sestrico malo Rock ([[Abigail Breslin]]) potuje po [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]].<ref>Sciretta, Peter (7. julij 2009) [http://www.slashfilm.com/2009/07/07/interview-with-emma-stone-on-the-set-of-zombieland/ »Intervju z Emmo Stone na snemanju filma ''Dobrodošli v deželi zombijev''«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100718143255/http://www.slashfilm.com/2009/07/07/interview-with-emma-stone-on-the-set-of-zombieland/ |date=2010-07-18 }}. /Film. Pridobljeno dne 12. julij 2009. {{ikona en}}</ref> Istega leta je zaigrala v neodvisnem filmu ''Paper Man'' poleg [[Jeff Daniels|Jeffa Danielsa]], [[Ryan Reynolds|Ryana Reynoldsa]] in [[Lisa Kudrow|Lise Kudrow]]. Film sta režirala [[Kieran Mulroney|Kieran]] in Michele Mulroney.<ref>Siegel, Tatiana (24. september 2008). [http://www.variety.com/article/VR1117992765 »Emma Stone se pridruži igralski zasedbi filma ''Paper Man''«]. ''Variety''. Pridobljeno dne 19. januar 2009. {{ikona en}}</ref> V njem je zaigrala Abby, varuško, ki jo lik Jeffa Danielsa najame malo zatem, ko se preseli na [[Long Island]].<ref name="speakeasy" /> Komedijo je pričela snemati 11. novembra 2008 v [[New York (zvezna država)|Montauk, New York]], večinoma pa je snemala na zelo znanih lokacijah.<ref>Clavin, Tom (25. november 2008). [http://www.27east.com/story_detail.cfm?id=181848 »Jeff Daniels s snemanjem prične v Montauku«]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. ''The East Hampton Press''. Pridobljeno dne 25. november 2008. {{ikona en}}</ref> === 2010 - danes: Preboj === [[Slika:EmmaStone10TIFF.jpg|thumb|140px|left|Emma Stone na filmskem festivalu v Torontu, 2010]] Leta 2010 je Emma Stone posodila glas manj pomembnemu liku v filmu ''[[Marmaduke (film)|Marmaduke]]'', filmski upodobitvi stripov o [[nemška doga|nemški dogi]].<ref>Kit, Borys (3. november 2009). [http://www.reuters.com/article/filmNews/idUSTRE5A20K120091103 »Owen Wilson bo zaigral v filmu ''Marmaduke''«]. Reuters. Pridobljeno dne 7. november 2009. {{ikona en}}</ref> Glas je posodila Marmadukeovi prijateljici Mazie, [[avstralski ovčar|avstralskemu ovčarju]].<ref>Lemire, Christy (June 10, 2010). [http://www.naplesnews.com/news/2010/jun/10/marmaduke-who-let-dog-out/ »''Marmaduke'': Kdo je spustil tega psa?«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120320065750/http://www.naplesnews.com/news/2010/jun/10/marmaduke-who-let-dog-out/ |date=2012-03-20 }}. ''Associated Press''. Pridobljeno dne 17. junij 2010. {{ikona en}}</ref> Nato je dobila svojo prvo glavno vlogo tistega leta: poleg [[Amanda Bynes|Amande Bynes]] je zaigrala v srednješolski komediji [[Will Gluck|Willa Glucka]] z naslovom ''[[Lahka punca]]''.<ref>Wilner, Norman (9. september 2010). [http://www.nowtoronto.com/movies/story.cfm?content=176651 »Emma Stone«]. ''Now''. Pridobljeno dne 16. september 2010. {{ikona en}}</ref> Njen lik v filmu šokira svoje učitelje in bolj konzervativne sošolce zaradi govoric o svoji promiskuitetnosti, ki jih je nenamerno sprožila sama.<ref>Fleming, Michael (3. junij 2009). [http://www.variety.com/article/VR1118004501 »Igralska zasedba za ''Lahko punco'' je znana«]. ''Variety''. Pridobljeno dne 7. junij 2008. {{ikona en}}</ref> V scenariju njeno zgodbo pogosto primerjajo z zgodbo romana ''Scarlet Letter'', lik Emme Stone pa z glavno junakinjo iz romana, Hester Prynne. Emma Stone je scenarij za film prebrala, še preden so sploh uradno potrdili, da bodo film sploh posneli in skupaj s svojim menedžerjem budno spremljala, kdaj bodo pričeli z avdicijami za film.<ref name="collider">Roberts, Sheila (September 11, 2010). [http://collider.com/emma-stone-interview-easy-a/48258/ »Intervju z Emmo Stone - ''Lahka punca''«]. Collider.com. Pridobljeno dne 1. julij 2011. {{ikona en}}</ref> Scenarij jo je privlačil, ker je bil »smešen in sladek« in ker se ji je njen lik zdel »fantastičen že po prvem branju,« saj je »predstavljal velik del […] scenarija«.<ref name="collider" /> Ko je ugotovila, da so s [[produkcija|produkcijo]] filma že pričeli, se je povezala z Willom Gluckom in izrazila svoje navdušenje nad projektom.<ref name="collider" /> Nekaj mesecev kasneje sta se ponovno srečala na avdiciji za film.<ref name="collider" /> Emma Stone je bila leta 2011 nominirana za [[zlati globus]] v kategoriji za »najboljšo igralko v muzikalu ali komedij« za svoj nastop v tem filmu.<ref name="kaufmann">{{navedi novice|first=Amy|last=Kaufmann|title=Nominacije za zlate globuse leta 2011: Novinke Emma Stone, Jennifer Lawrence in Mila Kunis reagirajo|date=15. december 2010|newspaper=Los Angeles Times|url=http://theenvelope.latimes.com/awards/globes/la-et-globes-newcomers-20101215,0,5904052.story|accessdate=19. december 2010}} {{ikona en}}</ref> [[Slika:Emma Stone Deauville 2011.jpg|thumb|140px|Emma Stone na ameriškem filmskem festivalu Deauville, 2011]] Emma Stone se je 12. septembra 2010 pojavila na podelitvi nagrad [[MTV Video Music Awards]] in napovedala nastop glasbene skupine [[Linkin Park]]. V nekem intervjuju leta 2008 je povedala, da sanja o tem, da bi nekega dne tudi sama pričela producirati svoje filme in da bi vodila komično oddajo ''Saturday Night Live''.<ref name="AccessHollywood6-4-2008" /> Slednjo je dvakrat resnično vodila, prvič 23. oktobra 2010 in drugič 12. novembra 2011.<ref>{{navedi splet|url=http://nymag.com/daily/entertainment/2010/09/emma_stone_to_host_snl_in_octo.html|title=Emma Stone bo oktobra vodila ''SNL''|date=6. september 2010|work=New York}} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi novice|first=Tim|last=Molloy|date=17. oktober 2011|title=Charlie Day, Emma Stone in Jason Segal bodo vodili ''SNL''|publisher=Reuters|url=http://www.reuters.com/article/2011/10/17/us-snl-idUSTRE79G3L320111017|accessdate=22. oktober 2011|archive-date=2013-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20131004213838/http://www.reuters.com/article/2011/10/17/us-snl-idUSTRE79G3L320111017|url-status=dead |language=en}}</ref> Emma Stone se je pojavila v še eni komediji Willa Glucka, filmu ''[[Prijatelja samo za seks]]'' ob [[Justin Timberlake|Justinu Timberlakeu]] in [[Mila Kunis|Mili Kunis]]. Snemanje komedije o seksu se je pričelo julija 2010 v New Yorku, izdali pa so jo 22. julija 2010. V filmu je imela manjšo vlogo bivšega dekleta Justina Timberlakea, ki se pojavi le v nekaj krajših prizorih.<ref>Siegel, Tatiana (July 13, 2010). [http://www.variety.com/article/VR1118021649 »A-Rod iz velikih iger na velike ekrane«]. ''Variety''. Pridobljeno dne 1. avgust 2010. {{ikona en}}</ref> Istega leta je poleg [[Steve Carell|Stevea Carella]], [[Julianne Moore]], [[Ryan Gosling|Ryana Goslinga]] in [[Marisa Tomei|Marise Tomei]] zaigrala v romantični komediji ''[[Ta nora ljubezen]]''. Film produkcijske hiše [[Warner Bros.]] govori o možu (Steve Carell) z zakonskimi težavami, ki se ne razume najbolje s svojimi otroci; snemati so ga pričeli 16. aprila 2010 v [[Los Angeles]]u, izdali pa 29. julija 2011.<ref>Verrier, Richard (May 5, 2010). [http://www.latimes.com/business/la-fi-ct-onlocation-20100505,0,1703909.story »Na snemanju: Kalifornijski davki na film pomagajo Hollywoodu«]. ''Los Angeles Times''. Pridobljeno dne 9. maj 2010. {{ikona en}}</ref> Nato je Emma Stone zaigrala v filmski upodobitvi knjižne uspešnice ''[[Služkinje (roman)|Služkinje]]'' [[Kathryn Stockett]]. Film, ki se dogaja v šestdesetih v [[Mississippi|Jacksonu, Mississippi]], so izdali avgusta 2011. V filmu Emma Stone igra Eugenia »Skeeter« Phelan, mlado novinarko, za vlogo pa se je morala priučiti južnjaškega naglasa.<ref name="speakeasy">{{navedi novice|title=Igralka iz filma ''Paper Man'', Emma Stone, o igranju Skeeter Phelan v filmu ''Služkinje''|last=Kung|first=Michelle|date=12. april 2010|newspaper=The Wall Street Journal|url=http://blogs.wsj.com/speakeasy/2010/04/12/paper-man-co-star-emma-stone-on-playing-skeeter-phelan-in-the-help/|accessdate=18. april 2010}} {{ikona en}}</ref> Za svoj nastop v filmu je skupaj z ostalo igralsko zasedbo, ki so jo sestavljale še [[Viola Davis]], [[Octavia Spencer]], [[Bryce Dallas Howard]], [[Allison Janney]] in [[Jessica Chastain]], prejela nagrado [[Screen Actors Guild Award]] v kategoriji za »izstopajoči nastop igralske zasedbe v filmu«. [[Slika:Emma Stone 2011.jpg|thumb|left|upright|Emma Stone na Comic Con-u, julij 2011]] Poleg [[Kieran Culkin|Kierana Culkina]] je Emma Stone zaigrala v kratkem filmu [[Griffin Dunne|Griffina Dunnea]], ''Veronica''.<ref>{{navedi novice|first=M. Scott|last=Skinner|title=Po ''Hours'' sledi intervju z zvezdniki|date=4. november 2010|newspaper=Arizona Daily Star|url=http://azstarnet.com/entertainment/movies/article_4ab2465e-9a9f-58c7-9b54-c18b2d60d8e1.html|accessdate=7. november 2010}} {{ikona en}}</ref> Kratka komedija je pravzaprav del antološkega filma ''Movie 43'', kjer so zaigrali [[Kate Winslet]], [[Gerard Butler]], [[Hugh Jackman]], [[Uma Thurman]], [[Halle Berry]] in še mnogi drugi.<ref name="imdb.com">The Internet Movie Database - ''Movie 43'' (2011) http://www.imdb.com/title/tt1333125/ {{ikona en}}</ref> Film sta producirala [[brata Farrelly]],<ref name="the-independent" /> režirali pa [[Elizabeth Banks]], [[Steven Brill (scenarist)|Steven Brill]] in [[Steve Carr]]. Emma Stone je zaigrala glavno žensko vlogo v filmu ''[[Neverjetni Spider-Man (film)|Neverjetni Spider-Man]]'', ponovni upodobitvi filmske serije ''Spider-man'', ki sta jo producirali podjetji [[Columbia Pictures]] in Marvel Entertainment.<ref name="kroll" /> Zaigrala je sedemnajstletno Gwen Stacy, simpatijo [[Peter Parker|Petra Parkerja]].<ref>{{navedi novice|first=Chris|last=Garcia|date=July 28, 2011|title=Emma Stone je od filma ''Lahka punca'' nekoliko odrasla ob Ryanu Goslingu v filmu ''Ta nora ljubezen''|work=Daily News|url=http://articles.nydailynews.com/2011-07-28/entertainment/29840506_1_emma-stone-andrew-garfield-gwen-stacy|accessdate=22. oktober 2011|archive-date=2012-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20121028171524/http://articles.nydailynews.com/2011-07-28/entertainment/29840506_1_emma-stone-andrew-garfield-gwen-stacy|url-status=dead |language=en}}</ref> Film je režiral [[Marc Webb]], izdali pa so ga 3. julija 2012.<ref name="kroll">{{navedi novice|first1=Justin|last1=Kroll|first2=Andrew|last2=Stewart|title=Emma Stone se zaljubi v Spider-mana|date=5. oktober 2010|magazine=Variety|url=http://www.variety.com/article/VR1118025213|accessdate=5. oktober 2010}} {{ikona en}}</ref> Produkcija filma se je pričela decembra 2010 in končala aprila naslednjega leta.<ref>{{navedi novice|title=Emma Stone si za novice o zlatih globusih vzame nekaj premora od ''Spider-mana''|author=Ann Oldenburg|date=14. december 2010|work=USA Today|url=http://content.usatoday.com/communities/entertainment/post/2010/12/emma-stone-takes-a-break-from-spider-man-for-globe-news/1|accessdate=19. december 2010}} {{ikona en}}</ref> Emmi Stone so ponudili glavno vlogo v filmu ''[[21 Jump Street: Mladenič v modrem]]'' poleg njenega soigralca iz filma ''Super hudo'', [[Jonah Hill|Jonaha Hilla]].<ref>Kroll, Justin; Stewart, Andrew (23. september 2010). »[http://www.variety.com/article/VR1118024559 Emma Stone je povezana s Sonyjevo mrežo]«. ''Variety''. Pridobljeno dne 24. september 2010. {{ikona en}}</ref> Vlogo je potem, ko je podpisala pogodbo za film ''Neverjetni Spider-man'', zavrnila.<ref>{{navedi splet|first=Eric|last=Ditzian|title=EKSKLUZIVNO: Emma Stone ne bo zaigrala v filmski različici serije ''21 Jump Street''|date=24. november 2010|publisher=MTV|url=http://moviesblog.mtv.com/2010/11/24/emma-stone-21-jump-street-reboot/|accessdate=28. november 2010|archive-date=2010-11-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20101128062204/http://moviesblog.mtv.com/2010/11/24/emma-stone-21-jump-street-reboot/|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> [[Slika:Emma Stone 2012.jpg|thumb|140px|right|Emma Stone na 69. podelitvi [[zlati globus|zlatih globusov]], 2012]] Emma Stone se je pridružila igralski zasedbi filma režiserja filma ''Dobrodošli v deželi zombijev'', [[Ruben Fleischer|Rubena Fleischerja]], kriminalne drame ''[[Gangsterska enota]]'', kjer bo poleg nje ponovno zaigral [[Ryan Gosling]], njen soigralec iz filma ''Ta nora ljubezen''. Poleg njiju se v filmu pojavijo še [[Sean Penn]], [[Josh Brolin]], [[Anthony Mackie]], [[Giovanni Ribisi]] in [[Michael Peña]]. Emma Stone ima vlogo Grace, femme fatale, ujete v ljubezenski trikotnik med likom Ryana Goslinga in likom Seana Penna, mafijašem [[Mickey Cohen|Mickeyjem Cohenom]].<ref>{{navedi novice|first1=Jeff|last1=Sneider|first2=Justin|last2=Kroll|title=Emma Stone se pridruži ''Gangsterski enoti''|date=26. julij 2011|magazine=Variety|url=http://www.variety.com/article/VR1118040460|accessdate=15. avgust 2011}} {{ikona en}}</ref> Film bo v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] izšel 11. januarja 2013.<ref>{{navedi novice|first=Mike|last=Fleming|title=Nov datum izida za film ''Gangsterska enota'': 11. januar|date=25. julij 2012|magazine=Deadline.com|url=http://www.deadline.com/2012/07/new-date-for-gangster-squad-january-11/|accessdate=25. julij 2012}} {{ikona en}}</ref> Emma Stone se je pridružila igralski zasedbi [[animacija|animiranega filma]] ''The Croods'', 3D komedije produkcijske hiše DreamWorks Animation. V filmu bo glas posodila Eep, Grugovi ([[Nicolas Cage]]) in Uggini ([[Catherine Keener]]) najstarejši hčerki. [[Ryan Reynolds]] bo glas posodil Gyju, njeni simpatiji.<ref>Sciretta, Peter (4. maj 2010). [http://www.slashfilm.com/2010/05/04/emma-stone-and-catherine-keener-join-the-croods/ »Emma Stone in Catherine Keener se pridružita igralski zasedbi filma ''The Croods''«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100710052833/http://www.slashfilm.com/2010/05/04/emma-stone-and-catherine-keener-join-the-croods/ |date=2010-07-10 }}. /Film. Pridobljeno dne 9. maj 2010. {{ikona en}}</ref> Film bo izšel 22. marca 2013. Emma Stone bo z Willom Gluckom, režiserjem in scenaristom filma ''Lahka punca'', ponovno sodelovala na zaenkrat še nenaslovljeni komediji, ki jo bo produciralo podjetje Screen Gems.<ref>{{navedi novice|first=Dave|last=McNary|title=Duet iz filma ''Lahka punca'' se vrača s podjetjem Screen Gems|date=12. november 2010|magazine=Variety|url=http://www.variety.com/article/VR1118027425|accessdate=14. november 2010}} {{ikona en}}</ref> Ob pripravljanju na film je podjetje obema namenil ponovno diskretnost, saj glede na to, kako uspešen je bil film ''Lahka punca'', pričakujejo, da bo enak uspeh požel ta film.<ref name="mandell" /> Zaigrala in producirala bo film ''Little White Corvette'', komedijo o bratu in sestri, ki se spopadata s svojo odvisnostjo od drog; scenarij za film je napisal Michael Diliberti.<ref>{{navedi splet|url=http://www.deadline.com/2012/01/emma-stone-revs-little-white-corvette/|title=Emma Stone Revs ‘Little White Corvette’ In 7-Figure Deal|first=Mike|last=Fleming|work=Deadline Hollywood|date=5. januar 2012|accessdate=23. avgust 2012}} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi novice|first=Rachel|last=Abrams|title=GK Films je kolesje za filmom ''Corvette''|date=5. januar 2012 |work=Variety|url=http://www.variety.com/article/VR1118048140|accessdate=5. januar 2012}} {{ikona en}}</ref> Emma Stone je film pričela snemati sredi leta 2012 v [[Miami]]ju.<ref>{{navedi novice|title=Emma Stone se odpravlja v Miami z ''Little White Corvette''-om|date=6. januar 2012|newspaper=The Miami Herald|url=http://www.miamiherald.com/2012/01/06/2576727/emma-stone-heading-to-miami-with.html|accessdate=6. januar 2012}} {{ikona en}}</ref> Glas je posodila tudi stranskemu liku v [[videoigra|videoigri]] ''Sleeping Dogs''.<ref>{{navedi novice|first=John|last=Gaudiosi|title=Tom Wilkinson, Emma Stone in Will Yun Lee bodo posodili svoje glasove videoigri ''Sleeping Dogs'' (posnetek)|date=17. julij 2012|magazine=The Hollywood Reporter|url=http://www.hollywoodreporter.com/news/tom-wilkinson-emma-stone-will-350252|accessdate=18. julij 2012}} {{ikona en}}</ref> Julija 2012 je podpisala pogodbo za igranje v še nenaslovljeni ljubezenski zgodbi, ki jo je napisal z [[oskar (filmska nagrada)|oskarjem]] nagrajeni [[Cameron Crowe]], produciralo pa podjetje [[Sony Pictures]].<ref>{{navedi novice|first=Mike|last=Fleming|title=Sony kupi nov scenarij Camerona Crowe za film z Emmo Stone|date=30. julij 2012|magazine=Deadline.com|url=http://www.deadline.com/2012/07/new-date-for-gangster-squad-january-11/|accessdate=31. julij 2012}} {{ikona en}}</ref> == Zasebno življenje == [[Slika:Emma-Stone-Photo-Call.jpg|thumb|left|140px|Emma Stone, oktober 2010]] Čeprav je v javnosti poznana kot rdečelaska, so lasje Emme Stone naravno blond. Svojo prvo vlogo je dobila kot najstnica potem, ko si je lase prebarvala na temno rjavo.<ref name="the-independent" /> Filmski producent [[Judd Apatow]] ji je za vlogo v filmu ''Superhudo'' naročil, naj se prebarva na rdeče.<ref name="EastValleyTribune">Outhier, Craig (16. avgust 2008). [http://www.eastvalleytribune.com/article_9aeedb12-8c94-54f1-b507-9ff97ffb0cc3.html »Emma Stone z zadnjimi vlogami raziskuje komedijo«]. ''East Valley Tribune''. Pridobljeno dne 2. oktober 2010. {{ikona en}}</ref> Za svojo vlogo v filmu ''Neverjetni Spider-man'' se je ponovno prebarvala na blond.<ref name="mandell" /> Potem, ko sta se spoznala na snemanju filma ''Neverjetni Spider-man'', je pričela hoditi z igralcem [[Andrew Garfield|Andrewom Garfieldom]].<ref>{{navedi splet|last=Barnes|first=Marcus|title=Andrew Garfield v javnosti poljubi Emmo Stone|url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-2084119/Andrew-Garfield-shares-public-kiss-girlfriend-Emma-Stone.html|work=Daily Mail|accessdate=19. april 2012|date=9. januar 2012}} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Emma Stone se vseli k Andrewu Garfieldu|url=http://www.winnipegfreepress.com/arts-and-life/entertainment/celebrities/emma-stone-moves-in-with-andrew-garfield-146143155.html|work=Winnipeg Free Press|accessdate=19. april 2012|date=4. april 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120407060642/http://www.winnipegfreepress.com/arts-and-life/entertainment/celebrities/emma-stone-moves-in-with-andrew-garfield-146143155.html|archivedate=2012-04-07|url-status=live |language=en}}</ref> Za svoje umetniško ime je izbrala ime »Emma«, ker je bilo ime »Emily Stone« v ameriškem cehu igralcev že zasedeno. Njena družina in prijatelji ji pravijo Emily.<ref name="mandell">{{navedi novice|first=Andrea|last=Mandell|date=27. julij 2011|title=Emma Stone je vroča poletna vstopnica |newspaper=USA Today|url=http://www.usatoday.com/life/people/2011-07-26-emma-stone-crazy-stupid-love-help_n.htm|accessdate=22. oktober 2011}} {{ikona en}}</ref> Najprej je za svoje umetniško ime izbrala ime »Riley Stone«, vendar se je potem, ko je posnela epizodo serije ''Glavca'', odločila, da ji je bolj všeč ime »Emma«, vzdevek, ki ji ga je nadela njena mama.<ref>{{navedi novice|first=Cameron|last=Crowe|authorlink=Cameron Crowe|date=September 2012|title=Emma Stone|magazine=Interview|url=http://www.interviewmagazine.com/film/emma-stone/|accessdate=28. avgust 2012}} {{ikona en}}</ref> Leta 2009 se je preselila iz [[Los Angeles]]a v Greenwich Village, [[New York City]].<ref name="Blackbook2009">Barna, Ben (2. oktober 2009). [http://www.blackbookmag.com/article/zombielands-emma-stone-dreams-of-snl-and-mexican-food/11382 »Zvezdnica filma ''Dobrodošli v deželi zombijev'' Emma Stone sanja o ''SNL-ju'' in mehiški hrani«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111022221855/http://www.blackbookmag.com/article/zombielands-emma-stone-dreams-of-snl-and-mexican-food/11382 |date=2011-10-22 }}. ''BlackBook Magazine''. Pridobljeno dne 2. oktober 2009. {{ikona en}}</ref> == Filmografija == [[Slika:Emma Stone Austin TX 2009.jpg|thumb|140px|Emma Stone med promocijo filma ''Dobrodošli v deželi zombijev'' v Paramountu, [[Austin, Teksas|Austin]], [[Teksas]], 2009]] === Filmi === {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Naslov ! Vloga ! class="unsortable" | Opombe |- | 2007 | ''[[Super hudo (film)|Super hudo]]'' | Jules | |- | 2008 | ''[[Roker (film)|Roker]]'' | Amelia | |- | 2008 | ''[[Hišna zajčica]]'' | Natalie | |- | 2009 | ''[[Vse moje bivše]]'' | Allison Vandermeersh | |- | 2009 | ''Paper Man'' | Abby | |- | 2009 | ''[[Dobrodošli v deželi zombijev]]'' | Wichita (Krista) | |- | 2010 | ''[[Marmaduke (film)|Marmaduke]]'' | Mazie | Glas |- | 2010 | ''[[Lahka punca]]'' | Olive Penderghast | |- | 2011 | ''[[Prijatelja samo za seks]]'' | Kayla | |- | 2011 | ''[[Ta nora ljubezen]]'' | Hannah Weaver | |- | 2011 | ''[[Služkinje (film)|Služkinje]]'' | Eugenia Phelan (Skeeter) | |- | 2012 | ''[[Neverjetni Spider-Man (film)|Neverjetni Spider-Man]]'' | Gwen Stacy | |- | 2013 | ''[[Gangsterska enota]]'' | Grace Faraday | Post-produkcija |- | 2013 | ''Movie 43'' | Ellen Malloy | Post-produkcija |- | 2013 | ''The Croods'' | Eep | Glas |} === Televizija === {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Naslov ! Vloga ! class="unsortable" | Opombe |- | 2005 | ''The New Partridge Family'' | Laurie Partridge | 1 epizoda (»Pilot«) |- | 2005 | ''[[Medij (serija)|Medij]]'' | Cynthia McCallister | 1 epizoda (»Sweet Dreams«) |- | 2006 | ''[[Paglavca v hotelu]]'' | Ivana | Glas<br />1 epizoda (»Crushed«) |- | 2006 | ''[[Glavca]]'' | Diane | 1 epizoda (»Lois Strikes Back«) |- | 2006 | ''[[Srečni Louie]]'' | Shannon | 1 epizoda (»Get Out«) |- | 2007 | ''Drive'' | Violet Trimble | 7 epizod (»Pilot«, »The Starting Line«, »Partners«, »Let the Games Begin«, »No Turning Back«, »The Extra Mile« in »Rearview«) |- | 2010–2011 | ''Saturday Night Live'' | Voditeljica/več<br />Voditeljica/Juliette/več | 2 epizodi<br />(»Emma Stone/Kings of Leon«<br />»Emma Stone/Coldplay«) |- | 2011 | ''Robot Chicken'' | Glas<br />Lois Lane/Shosanna Dreyfus<br />Yori/Janet | 2 epizodi<br />(»No Country for Old Dogs«<br />»Catch Me If You Kangaroo Jack«) |- | 2012 | ''[[30 Rock]]'' | Ona | 1 epizoda (»The Ballad of Kenneth Parcell«) |- | 2012 | ''[[iCarly]]'' | Heather | 1 epizoda<ref>{{navedi splet|url=http://insidetv.ew.com/2012/05/31/emma-stone-icarly/|title=Emma Stone bo zaigrala superoboževalko na ''iCarly'' -- EKSKLUZIVNO|publisher=EW.com|date=31. maj 2012|accessdate=31. maj 2012|archive-date=2012-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20120814102844/http://insidetv.ew.com/2012/05/31/emma-stone-icarly/|url-status=dead |language=en}}</ref> |} === Videoigre === {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Naslov ! Vloga ! class="unsortable" | Opombe |- | 2012 | ''Sleeping Dogs'' | Amanda Cartwright | Glas |- |} == Nagrade in nominacije == {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Nagrada ! Film ! Osvojila? ! class="unsortable" | Vir |- | 2008 | Young Hollywood Award za razburljivi novi obraz | ''[[Super hudo]]'' | {{award-won |align=left}} | <ref>[http://www.yhawards.com/2008/winner/winner_emma_stone.html »Emma Stone - Young Hollywood Awards - HL«]. yhawards.com. Pridobljeno dne 11. december 2009. {{ikona en}}</ref> |- | 2009 | Detroit Film Critics Society za najboljšo igralsko zasedbo | ''[[Dobrodošli v deželi zombijev]]'' | Ne | <ref>[http://detroitfilmcritics.com/Home_Page.html »Detroit Film Critics Society Awards«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110709015310/http://detroitfilmcritics.com/Home_Page.html |date=2011-07-09 }}. Detroit Film Critics Society. Pridobljeno dne 31. avgust 2010. {{ikona en}}</ref> |- | 2010 | Scream Awards za najboljšo igralsko zasedbo | ''Dobrodošli v deželi zombijev'' | {{award-won |align=left}} | <ref name="scream2010">[http://movies.about.com/od/awards/a/scream-2010-awards.htm »Nominiranci in prejemniki na podelitvi nagrad SCREAM Awards leta 2010«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111105015223/http://movies.about.com/od/awards/a/scream-2010-awards.htm |date=2011-11-05 }}. movies.about.com. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}</ref> |- | 2010 | Scream Awards za najboljšo igralko v grozljivki | ''Dobrodošli v deželi zombijev'' | Ne | <ref name="scream2010" /> |- | 2010 | Teen Choice Awards za izbiro filmske igralke: Komedija | ''Zombieland'' | Ne | <ref>[http://www.chiff.com/pop-culture/teen-choice-awards.htm#awards »Podelitev nagrad Teen Choice Awards leta 2010«]. Teen Choice Awards. Pridobljeno dne 31. oktober 2010. {{ikona en}}</ref> |- | 2011 | [[BAFTA Awards|BAFTA Award]] za vzhajajočo zvezdo | | Ne | <ref>Powers, Lindsay (10. januar 2011) [http://www.hollywoodreporter.com/news/easy-emma-stone-named-bafta-69836 »Zvezdnica filma ''Lahka punca'', Emma Stone, nominirana za BAFTO za nagrado vzhajajoče zvezde«]. ''The Hollywood Reporter''. Pridobljeno dne 16. januar 2011. {{ikona en}}</ref> |- | 2011 | Black Film Critics Circle Award za najboljšo igralsko zasedbo | ''[[Služkinje (film)|Služkinje]]'' | {{award-won |align=left}} | <ref>[http://www.filmmisery.com/black-film-critics-circle-honors-the-help-pariah-attack-the-block/ »Black Film Critics Circle nagradi filme ''Služkinje'', ''Pariah'' in ''Attack the Block''«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121124005240/http://www.filmmisery.com/black-film-critics-circle-honors-the-help-pariah-attack-the-block/ |date=2012-11-24 }}. filmmisery.com. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}</ref> |- | 2011 | Detroit Film Critics Society Award za najboljšo igralsko zasedbo | ''Služkinje'' | Ne | <ref>[http://www.metacritic.com/feature/2011-film-awards-and-nominations?page=1 »Filmske nagrade in nominacije leta 2011 &#91;26. februar 2012&#93;«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140321191756/http://www.metacritic.com/feature/2011-film-awards-and-nominations?page=1 |date=2014-03-21 }}. metacritic.com. Pridobljeno dne 29. avgust 2012</ref> |- | 2011 | [[Zlati globus]] za najboljšo igralko - Muzikal ali komedija | ''[[Lahka punca]]'' | Ne | <ref name="kaufmann" /> |- | 2011 | Nagrada hollywoodskega filmskega festivala za najboljšo igralsko zasedbo | ''Služkinje'' | {{award-won |align=left}} | <ref>{{navedi novice|last=Feinberg|first=Scott|date=20. september 2011|title=''Služkinje'' bodo dobile nagrado za najboljšo igralsko zasedbo na 15. podelitvi nagrad hollywoodskega filmskega festivala (ekskluzivno)|magazine=The Hollywood Reporter |url=http://www.hollywoodreporter.com/race/help-receive-ensemble-award-at-237523|accessdate=29. avgust 2012}} {{ikona en}}</ref> |- | 2011 | [[MTV Movie Awards|MTV Movie Award za najboljši komični nastop]] | ''Lahka punca'' | {{award-won |align=left}} | <ref>[http://www.mtv.com/ontv/movieawards/2011/best-comedic-performance/ »Best Comedic Performance«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120304110222/http://www.mtv.com/ontv/movieawards/2011/best-comedic-performance/|date=2012-03-04}}. [[MTV Movie Awards]]. Retrieved May 3, 2011.</ref> |- | 2011 | [[MTV Movie Awards|MTV Movie Award za najboljši izrek v filmu]] | ''Easy A'' | Ne | <ref>[http://www.mtv.com/ontv/movieawards/2011/best-line-from-a-movie/ »Najboljši izrek v filmu«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120304110227/http://www.mtv.com/ontv/movieawards/2011/best-line-from-a-movie/|date=2012-03-04}}. [[MTV Movie Awards]]. Pridobljeno dne 3. maj 2011. {{ikona en}}</ref> |- | 2011 | [[MTV Movie Award za najboljši nastop]] | ''Lahka punca'' | Ne | <ref>[http://www.mtv.com/ontv/movieawards/2011/best-female-performance/ »Najboljši ženski nastop«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120304110212/http://www.mtv.com/ontv/movieawards/2011/best-female-performance/|date=2012-03-04}}. [[MTV Movie Awards]]. Pridobljeno dne 3. maj 2011.</ref> |- | 2011 | NewNowNext Awards za vrhunec slave | | Ne | <ref>[http://www.prnewswire.com/news-releases-test/logos-newnownext-awards-2011-hosted-by-james-van-der-beek-announces-this-years-winners-119463434.html?utm_expid=43414375-18&utm_referrer=http%3A%2F%2Fen.wikipedia.org%2Fwiki%2FNewNowNext_Awards »Logove nagrade 'NewNowNext Awards' 2011, ki jih je gostil James Van Der Beek, oznanijo, kdo so letošnji zmagovalci«]. prnewswire.com. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}</ref> |- | 2011 | San Diego Film Critics Society Award za najboljši nastop igralske zasedbe | ''Služkinje'' | Ne | <ref>[http://iamnotwaynegale.com/2011/12/13/2011-san-diego-film-critics-society-award-nominations/ »Nominiranci za nagrade San Diego Film Critics Society Awards leta 2011«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151227130433/http://iamnotwaynegale.com/2011/12/13/2011-san-diego-film-critics-society-award-nominations/ |date=2015-12-27 }}. iamnotwaynegale.com. 29. avgust 2012. {{ikona en}}</ref> |- | 2011 | Satellite Award za najboljšo igralsko zasedbo - Film | ''Služkinje'' | {{award-won |align=left}} | <ref>[http://www.pressacademy.com/award_cat/current-nominees/ »2011 WINNERS«]. pressacademy.com. Retrieved August 29, 2012</ref> |- | 2011 | Southeastern Film Critics Association Award za najboljšo igralsko zasedbo | ''Služkinje'' | {{award-won |align=left}} | <ref>[http://collider.com/the-descendants-sefca-winner/133099/ » Southeastern Film Critics Association za najboljši film leta 2011 izbere ''POTOMCE''«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121103020920/http://collider.com/the-descendants-sefca-winner/133099/ |date=2012-11-03 }}. collider.com. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}</ref> |- | 2011 | Teen Choice Awards za izbiro filmske igralke: Romantična komedija | ''Lahka punca'' | {{award-won |align=left}} | <ref name=SOFTPEDIA>{{navedi splet|title=Podelitev nagrad Teen Choice Awards leta 2011: Prejemniki|url=http://news.softpedia.com/news/Teen-Choice-Awards-2011-The-Winners-215546.shtml?utm_source=twitter&utm_medium=twitter&utm_campaign=twitter_web|publisher=Elena Gorgan|accessdate=8. avgust 2011}} {{ikona en}}</ref> |- | 2011 | The Comedy Awards za najboljšo komično igralko - Film | ''Lahka punca'' | Ne | <ref>»[http://comedians.about.com/od/comediansontv/a/2011-Comedy-Award-Nominees.htm Prejemniki nagrad Comedy Award leta 2011] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130414092850/http://comedians.about.com/od/comediansontv/a/2011-Comedy-Award-Nominees.htm |date=2013-04-14 }}«. comedians.about.com. Pridobljeno dne 12. avgust 2012. {{ikona en}}</ref> |- | 2011 | The Comedy Awards za najboljši prebojni nastop | | Ne | |- | 2011 | Washington D.C. Area Film Critics Association Award za najboljšo igralsko zasedbo | ''Služkinje'' | Ne | <ref>[http://www.hitfix.com/blogs/in-contention/posts/the-artist-leads-the-way-with-8-d-c-critics-nominations »''Umetnik'' vodi z osmimi washingtonskimi nagradami«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120909032150/http://www.hitfix.com/blogs/in-contention/posts/the-artist-leads-the-way-with-8-d-c-critics-nominations |date=2012-09-09 }}. hitfix.com. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}</ref> |- | 2011 | Women Film Critics Circle Award za najboljšo igralsko zasedbo | ''Služkinje'' | {{award-won |align=left}} | <ref>[http://www.awardsdaily.com/blog/2011/12/19/the-women-film-critics-circle-awards/ »Nagrade Women Film Critics Circle Awards«]. awardsdaily.com. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}</ref> |- | 2012 | Alliance of Women Film Journalists Award za najboljšo igralsko zasedbo | ''Služkinje'' | Ne | <ref>[http://awfj.org/eda-awards/2012-eda-awards-nominees/ »Nominiranci za nagrade EDA Awards leta 2011«]. awfj.org. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}</ref> |- | 2012 | Broadcast Film Critics Association Award za najboljšo igralsko zasedbo | ''Služkinje'' | {{award-won |align=left}} | <ref>[http://movies.about.com/od/awards/a/broadcast-film-critics-2012.htm »Podelitev nagrad Critics' Choice Movie Awards leta 2012: Nominiranci in zmagovalci«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170118083345/http://movies.about.com/od/awards/a/broadcast-film-critics-2012.htm |date=2017-01-18 }}. movies.about.com. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}</ref> |- | 2012 | Central Ohio Film Critics Association Award za najboljšo igralsko zasedbo | ''Služkinje'' | Ne | <ref>[http://www.awardsdaily.com/blog/2012/01/01/central-ohio-film-critics-nominations/ »Podelitev nagrad Central Ohio Film Critics - Nominiranci«]. awardsdaily.com. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}</ref> |- | 2012 | [[MTV Movie Awards|MTV Movie Award za najboljšo igralsko zasedbo]] | ''Služkinje'' | Ne | <ref name="mtv2012" /> |- | 2012 | [[MTV Movie Awards|MTV Movie Award za najboljši poljub]] | ''[[Ta nora ljubezen]]'' | Ne | <ref name="mtv2012" /> |- | 2012 | [[MTV Movie Awards|MTV Movie Award za najboljši nastop]] | ''Ta nora ljubezen'' | Ne | <ref name="mtv2012">[http://www.mtv.com/news/articles/1684181/2012-mtv-movie-awards-nominees.jhtml »Nominiranci za nagrade MTV Movie Awards leta 2012: Celoten seznam«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130119142424/http://www.mtv.com/news/articles/1684181/2012-mtv-movie-awards-nominees.jhtml |date=2013-01-19 }}. mtv.com. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}</ref> |- | 2012 | MTV Movie Award za prelomno leto v karieri | | {{award-won |align=left}} | <ref>[http://news.softpedia.com/news/MTV-Movie-Awards-2012-Hollywood-Honors-Trailblazer-Emma-Stone-273551.shtml »MTV Movie Awards 2012: Hollywood Honors Trailblazer Emma Stone«]. news.softpedia.com. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}</ref> |- | 2012 | NAACP Image Award za izstopajočo igralko v filmu | ''Služkinje'' | Ne | <ref>[http://news-briefs.ew.com/2012/01/19/naacp-image-awards-nominees/ »Nominiranci za nagrade NAACP Image Awards so oznanjeni«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140718051147/http://news-briefs.ew.com/2012/01/19/naacp-image-awards-nominees/ |date=2014-07-18 }}. news-briefs.ew.com. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}</ref> |- | 2012 | National Board of Review Award za najboljšo igralsko zasedbo | ''Služkinje'' | {{award-won |align=left}} | <ref>[http://www.usatoday.com/life/movies/movieawards/story/2012-01-10/national-board-of-review-winners-list/52492380/1 »Prejemniki nagrad National Board of Review Awards«]. usatoday.com. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}</ref> |- | 2012 | People's Choice Award za najljubšo komično filmsko igralko | ''Ta nora ljubezen'' | {{award-won |align=left}} | <ref name="2012people">[http://www.peopleschoice.com/pca/awards/nominees/index.jsp?year=2012 »Nominiranci in zmagovalci na podelitvi nagrad People's Choice Awards leta 2012«]. peopleschoice.com. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}</ref> |- | 2012 | People's Choice Award za najljubšo filmsko igralko | ''Ta nora ljubezen'', ''Služkinje'' | {{award-won |align=left}} | <ref name="2012people" /> |- | 2012 | [[Screen Actors Guild Awards|Screen Actors Guild Award za izstopajoči nastop igralske zasedbe v filmu]] | ''Služkinje'' | {{award-won |align=left}} | <ref>[http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-2093650/SAG-Awards-2012-Tears-shock-joy-The-Help-sweeps-boards.html »In zmagovalci so … Solze veselja za ''Služkinje'' na podelitvi nagrad SAG Awards«]. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}</ref> |- | 2012 | The Comedy Awards za najboljšo komično igralko - Film | ''Ta nora ljubezen'' | Ne | <ref>[http://www.digitalspy.co.uk/movies/news/a369717/the-comedy-awards-2012-nominations-in-full.html »Nominiranci za nagrade Comedy Awards leta 2012: Vse nominacije«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120509115510/http://www.digitalspy.co.uk/movies/news/a369717/the-comedy-awards-2012-nominations-in-full.html |date=2012-05-09 }}. digitalspy.co.uk. Pridobljeno dne 29. avgust 2012. {{ikona en}}</ref> |- | 2012 | Teen Choice Award za izbiro ženske filmske zvezdnice poletja | ''[[Neverjetni Spider-man (film, 2012)|Neverjetni Spider-man]]'' | Ne | <ref name="2012teennominees">[http://www.wetpaint.com/network/articles/2012-teen-choice-awards-nominations-the-first-wave »Tu so vsi nominiranci za podelitev nagrad Teen Choice Awards leta 2012«] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120917034900/http://www.wetpaint.com/network/articles/2012-teen-choice-awards-nominations-the-first-wave |date=2012-09-17 }}. examiner.com. Pridobljeno dne 30. september 2012 {{ikona en}}</ref> |- | 2012 | Teen Choice Award za izbiro filmske igralke: Komedija | ''Ta nora ljubezen'' | {{award-won |align=left}} | <ref name="2012teenwinners" /> |- | 2012 | Teen Choice Award za izbiro filmske igralke: Drama | ''Služkinje'' | {{award-won |align=left}} | <ref name="2012teenwinners">»[http://abcnews.go.com/blogs/entertainment/2012/07/teen-choice-awards-2012-hunger-games-twilight-and-justin-bieber-win-big/ Podelitev nagrad Teen Choice Awards leta 2012: ''Igre lakote'', ''Somrak'' in Justin Bieber bodo veliki zmagovalci]«. abcnews.go.com. Pridobljeno dne 29. avgust 2012 {{ikona en}}</ref> |- | 2012 | Teen Choice Award za izbiro filmskega poljuba | ''Ta nora ljubezen'' | Ne | <ref name="2012teennominees" /> |} == Diskografija == * [[Katharine McPhee]] - »I Know What Boys Like« (2008), RCA - iTunesov singl v izvedbi Emme Stone in [[Rumer Willis]] iz filma ''[[Hišna zajčica]]'', verzija singla glasbene skupine [[The Waitresses]] iz leta 1982 == Glej tudi == * [[Seznam ameriških igralcev (S)]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Emma Stone}} * {{IMDb Name|1297015}} {{ikona en}} * [https://twitter.com/stonenobrien Emma Stone] na Twitterju {{ikona en}} {{Academy Award Best Actress}} {{Zlati globus za najboljšo igralko v muzikalu ali komediji}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:STONE, Emma}} [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Švedski Američani]] [[Kategorija:Prejemnice zlatega globusa za najboljšo igralko v glasbenem filmu ali komediji]] [[Kategorija:Prejemnice oskarja za najboljšo glavno igralko]] 8f8hw916e9l3lf0jyahj6jgr2vw8ylx 0 347301 6731619 6722639 2026-08-05T23:21:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731619 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Doha |native_name = {{Rtl-lang|ar|الدوحة}} ''ad-Dawḥa'' |settlement_type= Mesto |type = Mesto in občina |image_skyline = Doha montage.jpg |imagesize = |image_caption = Od vrha: Katarska univerza, Muzej islamske umetnosti, panoramski pogled, suk Vakif, The Pearl-Qatar |image_map = Doha in Qatar.svg |mapsize = |map_caption = Lega občine v Katarju. |pushpin_map = |pushpin_label_position = |pushpin_mapsize = |subdivision_type = [[Država]] |subdivision_name = {{zastava države|Katar}} |subdivision_type1 = Občina |subdivision_name1 = [[Ad Dawhah]] |established_title = Ustanovljen |established_date = 1825 |area_total_km2 = 132 |area_metro_km2 = |population_as_of = 2010 |population_note = <ref name="stat"/> |population_total = 796947 |total_type = Mesto |population_metro = |population_density_km2 = auto |latd=25 |latm=17 | lats=12 |latNS=N |longd=51|longm=32 | longs=0| longEW=E |coordinates_display = inline,title |coordinates_type = type:city_region:QA-DA |timezone1 = AST |utc_offset1 = +3 |website = |footnotes = }} '''Doha''' ({{lang-ar|الدوحة|ad-Dawḥa|veliko drevo}}) je [[glavno mesto]] emirata [[Katar]]. Po uradnih statističnih podatkih je leta 2010 imela 796.947 prebivalcev, kar je skoraj polovica celotnega katarskega prebivalstva.<ref name="stat">{{navedi splet |url=http://www.qsa.gov.qa/eng/publication%5Cqif%5C2012%5CQatar_in_Figures_2012_En.pdf |title=Qatar in Figures 2012 |publisher=Qatar Statistics Authority |accessdate=15.1.2013 |archive-date=2013-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130124012112/http://www.qsa.gov.qa/eng/publication%5Cqif%5C2012%5CQatar_in_Figures_2012_En.pdf |url-status=dead }}</ref> Leži na vzhodu polotoka Katar ob obali plitvega zaliva, ki se odpira v [[Perzijski zaliv]]. Mesto v zadnjih desetletjih doživlja eksploziven razmah na račun bogatih zalog [[surova nafta|surove nafte]], ki imajo od odkritja leta 1949 glavno vlogo v gospodarstvu države. Podoba mesta se hitro spreminja zaradi gradnje vedno novih nebotičnikov in pridobivanja kopnega v plitvem morju pred obalo. Lastništvo nepremičnin je bilo dolgo omejeno na državljane in šele leta 2004 so oblasti dovolile izseljencem kupovati zemljo v točno določenih delih mesta. To je zaradi velikega pritoka investicij vodilo v strmoglavo povišanje najemnin, zaradi česa so določili nova območja, ki so zdaj prizorišče intenzivne gradnje.<ref>{{navedi novice |author=Arnold, Damian |date=8.2.2008 |title=The transformation of Doha: the skyline of the Qatari capital is changing rapidly as expatriate demand for residential property forces up rents and fuels a construction boom |url=http://www.meed.com/sectors/construction/the-transformation-of-dohas-skyline/638445.article |work=Middle East Economic Digest}}</ref> Med vidnejšimi pridobitvami so Muzej islamske umetnosti, ki je bil leta 2008 zgrajen na umetnem otoku pred obalo Dohe po načrtih arhitekta [[I. M. Pei]]ja,<ref name="Britannica">{{navedi splet |title=Doha (Qatar) |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/168027/Doha |work=[[Enciklopedija Britannica]] |accessdate=15.1.2013}}</ref> novo mednarodno [[letališče]] južno od mesta, ki je trenutno v gradnji,<ref>{{navedi splet| title=New Doha International Airport (NDIA), Qatar |url=http://www.airport-technology.com/projects/doha/ |work=airport-technology.com |accessdate=15.1.2013}}</ref> in 400 km² velika serija umetnih otokov The Pearl-Qatar (»biser«), ravno tako še v gradnji. Slednje je prvo območje Katarja, kjer so lahko lastniki zemljišč tudi tujci.<ref>{{navedi novice |title=Reclamation of The Pearl-Qatar island completed |work=Middle East and North Africa Business Report |date=8.10.2006 |accessdate=15.1.2013}}</ref> Doha je po letu 2000 gostila več političnih srečanj na najvišji ravni, med njimi leta 2001 četrto Ministrsko konferenco [[svetovna trgovinska organizacija|STO]] (krog pogajanj je bil poimenovan »razvojna agenda iz Dohe«)<ref>{{navedi splet| url=http://www.wto.org/english/tratop_e/dda_e/dda_e.htm |title=The Doha Round |publisher=Svetovna trgovinska organizacija |accessdate=16.1.2013}}</ref> in leta 2012 [[Konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah|konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah]].<ref>{{navedi splet| url=http://unfccc.int/meetings/doha_nov_2012/meeting/6815.php |title=Doha Climate Change Conference - November 2012 |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=16.1.2013}}</ref> Leta 2022 bo eno od prizorišč [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|Svetovnega prvenstva v nogometu]].<ref>{{navedi novice| url=http://www.guardian.co.uk/football/gallery/2010/dec/02/world-cup-2022-qatar-stadiums-pictures |title=World Cup 2022: Qatar's stadiums in pictures |date=2.12.2010 |work=The Guardian |accessdate=16.1.2013}}</ref> == Zgodovina == Najstarejši del mesta je Al-Bidaʿ na severozahodu, sprva majhna ribiška vas, ki je bila center [[pirat]]stva v Perzijskem zalivu. Leta 1867 je bila uničena v vojni z [[Bahrajn]]om. Konec 19. stoletja je bila tu občasno vojaška postojanka [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], ki je imelo nadzor nad območjem, večino 20. stoletja pa je bilo sedež britanskega protektorata. Leta 1971, ko je Katar pridobil neodvisnost, je Doha postala glavno mesto te države.<ref name="Britannica"/> Gospodarstvo je v 1930. močno prizadela [[velika gospodarska kriza]], dodatno pa še razmah gojenih japonskih [[biser]]ov, ki jim lokalna dejavnost potapljanja za biseri ni mogla konkurirati. Konec 1940. let pa se je v Katarju razvila naftna industrija in povzročila strm gospodarski vzpon države. Hkrati se je Doha kot njeno središče spreminjala v sodobno mesto. V 1970. letih je bilo zgrajeno [[pristanišče]] za čezoceanske ladje; pred tem so namreč zaradi plitvin in [[koralni greben|koralnih grebenov]] vanj lahko zaplule le manjše barke.<ref name="Britannica"/> == Izobraževanje == Mesto je dom katarske univerze in kampusa poslovne šole [[HEC Paris]]. == Uradne povezave == Doha ima formalne mednarodne povezave (pobratena ali sestrska mesta) z naslednjimi mesti po svetu: * {{flagicon|Jordanija}} '''[[Aman]]''', [[Jordanija]] (od 1995) * {{flagicon|People's Republic of China}} '''[[Peking]]''', [[Ljudska republika Kitajska]] (od 2008) * {{flagicon|Somalia}} '''[[Bosaso]]''', [[Somalija]] (od 1994) * {{flagicon|Brazil}} '''[[Brasilia]]''', [[Brazilija]] * {{flagicon|United States}} '''[[Houston]]''', [[Teksas]], [[Združene države Amerike]] * {{flagicon|Bahrain}} '''[[Manama]]''', [[Bahrajn]] * {{flagicon|Spain}} '''[[Marbella]]''', [[Španija]] * {{flagicon|Mauritius}} '''[[Port Louis]]''', [[Mavricius]] * {{flagicon|United Kingdom}} '''[[Stratford-upon-Avon]]''', [[Združeno kraljestvo]] * {{flagicon|Tunisia}} '''[[Tunis]]''', [[Tunizija]] * {{flagicon|Algeria}} '''[[Alžir]]''', [[Alžirija]] * {{flagicon|Albania}} '''[[Tirana]]''', [[Albanija]] == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * [[:wikivoyage:en:Doha|Doha]] - popotniški vodič na [[Wikivoyage]] [[Kategorija:Glavna mesta Azije]] [[Kategorija:Katar]] [[Kategorija:Doha| ]] {{normativna kontrola}} hqk66xpt0osokadhhr7cxemxvp0qohu 0 350120 6731461 6609786 2026-08-05T16:13:31Z Ljuba24b 92351 /* Geografija */ np 6731461 wikitext text/x-wiki [[slika:Northern Philippines (Luzon).jpg|thumb|200px|Satelitska slika v pravih barvah]] '''Luzon''' je [[otok]] v [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni Aziji]], največji in najpomembnejši od otokov, ki sestavljajo [[Filipini|filipinsko]] otočje. Na njem ležita glavno mesto Filipinov, [[Manila]], in največje mesto v državi, nekdanja prestolnica [[Quezon City]]. Skupno živi tu približno polovica prebivalstva države.<ref name="Britannica">{{navedi splet| url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/352414/Luzon |title=Luzon |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=7.3.2013}}</ref> == Geografija == Luzon omejujejo [[Filipinsko morje]] na vzhodu, [[Južnokitajsko morje]] na zahodu in [[Sibujansko morje]] na jugu.<ref name="Britannica"/> S površino 109.964,9 km²<ref>{{navedi splet |url=http://islands.unep.ch/Tiarea.htm |title=Islands by land area |publisher=Program Združenih narodov za okolje |accessdate=7.3.2013 |archive-date=2018-02-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180220003634/http://islands.unep.ch/Tiarea.htm |url-status=dead }}</ref> je [[Seznam otokov po površini|15. največji otok na svetu]]. Glavni del otoka je približno pravokotne oblike, ki ga dopolnjujeta polotoka [[Batangas]] in [[Bicol]] na jugu. Relief je raztegnjen v smeri sever-jug. Luzon je gorat otok z najvišjim vrhom [[Pulag]] pri 2.922 m nadmorske višine. Najpomembnejša gorovja so [[Cordillera Central]] na severu, [[Sierra Madre]] ob vzhodni obali in [[Zambales]] ob zahodni. Površje, predvsem na jugu, je ognjeniško aktivno, med bolj znanimi aktivnimi [[ognjenik]]i sta [[Taal (ognjenik)|Taal]] sredi [[Taal (jezero)|istoimenskega jezera]] in [[Pinatubo]], ki je nazadnje izbruhnil leta 1991.<ref name="Britannica"/> Najpomembnejše reke so [[Cagayan]] na severovzhodu, [[Agno]] in [[Pampanga]] v osrednjem delu ter [[Pasig]], ki teče skozi Manilo na jugu. Razčlenjena obala tvori številna naravna pristanišča.<ref name="Ooi">{{navedi enciklopedijo |author=Trota, Ricardo Jose |editor=Ooi, Keat Gin |year=2004 |title=Luzon |encyclopedia=Southeast Asia: A Historical Encyclopedia, from Angkor Wat to East Timor |publisher=ABC-CLIO |isbn=1576077705 |pages=798–800}}</ref> Podnebje je [[tropsko podnebje|tropsko]], s sušnim obdobjem med novembrom in aprilom ter vlažnim obdobjem med majem in oktobrom.<ref name="Ooi"/> == Demografija in gospodarstvo == [[slika:Inside the Batad rice terraces.jpg|thumb|Riževe terase v hribovitem severnem delu otoka]] Razgibano površje deli Luzon na naravne regije, ki se odražajo v množici kultur, [[jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]] in [[Etnična skupina|etničnih skupin]]. Leta 2000 je na njem živelo 42,5 milijona ljudi. Nižavja poseljujejo predvsem [[Malajci]], ki predstavljajo večinsko prebivalstvo, v višavjih pa živijo [[Negriti]] in [[Igoroti]]. Zgodovinsko pomemben vpliv na lokalno kulturo je imelo trgovanje z drugimi azijskimi narodi, predvsem [[Japonci]] in [[Kitajci]], kasneje pa tudi večstoletna [[Španija|španska]] kolonialna vladavina, katere najočitnejša posledica je, da je [[Krščanstvo]] prevladujoča religija.<ref name="Ooi"/> Luzon je gospodarsko središče Filipinov, tako v smislu industrije, ki je skoncentrirana okrog Manile, kot [[kmetijstvo|kmetijstva]]. Celotno nižavje je usmerjeno v kmetijstvo, najpomembnejši pridelki so [[riž]], [[pšenica]], [[kokos]], [[sladkorni trs]], [[mango]] in [[banana|banane]]. Hribovit severni del je slaven po starodavnih terasah Igorotov za gojenje riža, osrednje nižavje je glavno območje pridelave pšenice, ob obalah pa ima največji pomen [[ribištvo]]. V višje ležečih predelih se intenzivno izkoriščajo gozdovi, tam so tudi rudniki [[zlato|zlata]], [[krom]]a, [[baker|bakra]], [[železo|železa]], [[mangan]]a in [[nikelj|niklja]].<ref name="Britannica"/><ref name="Ooi"/> == Zgodovina == [[slika:34th Infantry lands at Corregidor.gif|thumb|[[34. pehotni polk (ZDA)|34. pehotni polk]] ameriške vojske med izkrcavanjem na otoku Corregidor pred obalo Manile, februar 1945]] Najstarejši [[fosil]]ni dokaz o človeški poselitvi otoka, odkrit v jami Callao na severu Luzona, datirajo 67.000 let v preteklost, a ga zaenkrat ni mogoče nedvoumno pripisati modernemu človeku.<ref>{{navedi novice |url=http://news.discovery.com/history/archaeology/callao-man-philippines.htm |title='Callao Man' Could Redraw Filipino History |date=27.11.2012 |work=Discovery News |accessdate=7.3.2013 |archive-date=2013-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130504010358/http://news.discovery.com/history/archaeology/callao-man-philippines.htm |url-status=dead }}</ref> Luzon je bil dolgo časa razdeljen na množico kraljestev in plemenskih ozemelj ter predstavljal živahno trgovsko središče širšega območja jugovzhodne Azije. Sredi 16. stoletja so ga dosegli Španci in sčasoma zavzeli vse nižinske predele otoka, izven njihovega nadzora so ostala le gorata območja. Španska kolonialna vladavina je bila brutalna, zato so bili pogosti upori lokalnega prebivalstva, ki so se stopnjevali do [[Filipinska revolucija|filipinske revolucije]] leta 1896. Dve leti kasneje je v [[Špansko-ameriška vojna|špansko-ameriški vojni]] otok pripadel Američanom, ki so se jim Filipinci prav tako neuspešno uprli.<ref name="Ooi"/> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil Luzon prizorišče srditih spopadov na [[Vojna za Tihi ocean|pacifiškem bojišču]]. Japonska vojska je v bliskoviti akciji premagala nepripravljene ameriške sile pod vodstvom generala [[Douglas MacArthur|MacArthurja]] in zavzela otok. Triletna okupacija je bila brutalna in je spodbudila nastanek več [[gverilsko bojevanje|gverilskih]] skupin, a je otok ostal pod japonskim nadzorom do januarja 1945, ko so ga znova zavzeli Američani. Le-ti so ohranili vojaško prisotnost na Luzonu do leta 1992.<ref name="Ooi"/> == Sklici == {{Kategorija v Zbirki|Luzon (island)}} {{sklici}} {{koord|16|00|N|121|00|E|region:PH_type:isle_scale:5000000|display=title}} [[Kategorija:Otoki Filipinov]] {{normativna kontrola}} j2dts8k9lh91o5s4ibrktnm3jt5t2gu 6731464 6731461 2026-08-05T16:18:19Z Ljuba24b 92351 /* Geografija */ np 6731464 wikitext text/x-wiki [[slika:Northern Philippines (Luzon).jpg|thumb|200px|Satelitska slika v pravih barvah]] '''Luzon''' je [[otok]] v [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni Aziji]], največji in najpomembnejši od otokov, ki sestavljajo [[Filipini|filipinsko]] otočje. Na njem ležita glavno mesto Filipinov, [[Manila]], in največje mesto v državi, nekdanja prestolnica [[Quezon City]]. Skupno živi tu približno polovica prebivalstva države.<ref name="Britannica">{{navedi splet| url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/352414/Luzon |title=Luzon |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=7.3.2013}}</ref> == Geografija == Luzon omejujejo [[Filipinsko morje]] na vzhodu, [[Južnokitajsko morje]] na zahodu in [[Sibujansko morje]] na jugu.<ref name="Britannica"/> S površino 109.964,9 km²<ref>{{navedi splet |url=http://islands.unep.ch/Tiarea.htm |title=Islands by land area |publisher=Program Združenih narodov za okolje |accessdate=7.3.2013 |archive-date=2018-02-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180220003634/http://islands.unep.ch/Tiarea.htm |url-status=dead }}</ref> je [[Seznam otokov po površini|15. največji otok na svetu]]. Glavni del otoka je približno pravokotne oblike, ki ga dopolnjujeta polotoka [[Batangas]] in [[Bicol]] na jugu. Relief je raztegnjen v smeri sever-jug. Luzon je gorat otok z najvišjim vrhom [[Pulag]] pri 2922 m nadmorske višine. Najpomembnejša gorovja so Cordillera Central na severu, Sierra Madre ob vzhodni obali in [[Zambales]] ob zahodni. Površje, predvsem na jugu, je ognjeniško aktivno, med bolj znanimi aktivnimi [[ognjenik]]i sta [[Taal (ognjenik)|Taal]] sredi [[Taal (jezero)|istoimenskega jezera]] in [[Pinatubo]], ki je nazadnje izbruhnil leta 1991.<ref name="Britannica"/> Najpomembnejše reke so [[Cagajan (reka)|Cagajan]] na severovzhodu, [[Agno]] in [[Pampanga]] v osrednjem delu ter [[Pasig]], ki teče skozi Manilo na jugu. Razčlenjena obala tvori številna naravna pristanišča.<ref name="Ooi">{{navedi enciklopedijo |author=Trota, Ricardo Jose |editor=Ooi, Keat Gin |year=2004 |title=Luzon |encyclopedia=Southeast Asia: A Historical Encyclopedia, from Angkor Wat to East Timor |publisher=ABC-CLIO |isbn=1576077705 |pages=798–800}}</ref> Podnebje je [[tropsko podnebje|tropsko]], s sušnim obdobjem med novembrom in aprilom ter vlažnim obdobjem med majem in oktobrom.<ref name="Ooi"/> == Demografija in gospodarstvo == [[slika:Inside the Batad rice terraces.jpg|thumb|Riževe terase v hribovitem severnem delu otoka]] Razgibano površje deli Luzon na naravne regije, ki se odražajo v množici kultur, [[jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]] in [[Etnična skupina|etničnih skupin]]. Leta 2000 je na njem živelo 42,5 milijona ljudi. Nižavja poseljujejo predvsem [[Malajci]], ki predstavljajo večinsko prebivalstvo, v višavjih pa živijo [[Negriti]] in [[Igoroti]]. Zgodovinsko pomemben vpliv na lokalno kulturo je imelo trgovanje z drugimi azijskimi narodi, predvsem [[Japonci]] in [[Kitajci]], kasneje pa tudi večstoletna [[Španija|španska]] kolonialna vladavina, katere najočitnejša posledica je, da je [[Krščanstvo]] prevladujoča religija.<ref name="Ooi"/> Luzon je gospodarsko središče Filipinov, tako v smislu industrije, ki je skoncentrirana okrog Manile, kot [[kmetijstvo|kmetijstva]]. Celotno nižavje je usmerjeno v kmetijstvo, najpomembnejši pridelki so [[riž]], [[pšenica]], [[kokos]], [[sladkorni trs]], [[mango]] in [[banana|banane]]. Hribovit severni del je slaven po starodavnih terasah Igorotov za gojenje riža, osrednje nižavje je glavno območje pridelave pšenice, ob obalah pa ima največji pomen [[ribištvo]]. V višje ležečih predelih se intenzivno izkoriščajo gozdovi, tam so tudi rudniki [[zlato|zlata]], [[krom]]a, [[baker|bakra]], [[železo|železa]], [[mangan]]a in [[nikelj|niklja]].<ref name="Britannica"/><ref name="Ooi"/> == Zgodovina == [[slika:34th Infantry lands at Corregidor.gif|thumb|[[34. pehotni polk (ZDA)|34. pehotni polk]] ameriške vojske med izkrcavanjem na otoku Corregidor pred obalo Manile, februar 1945]] Najstarejši [[fosil]]ni dokaz o človeški poselitvi otoka, odkrit v jami Callao na severu Luzona, datirajo 67.000 let v preteklost, a ga zaenkrat ni mogoče nedvoumno pripisati modernemu človeku.<ref>{{navedi novice |url=http://news.discovery.com/history/archaeology/callao-man-philippines.htm |title='Callao Man' Could Redraw Filipino History |date=27.11.2012 |work=Discovery News |accessdate=7.3.2013 |archive-date=2013-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130504010358/http://news.discovery.com/history/archaeology/callao-man-philippines.htm |url-status=dead }}</ref> Luzon je bil dolgo časa razdeljen na množico kraljestev in plemenskih ozemelj ter predstavljal živahno trgovsko središče širšega območja jugovzhodne Azije. Sredi 16. stoletja so ga dosegli Španci in sčasoma zavzeli vse nižinske predele otoka, izven njihovega nadzora so ostala le gorata območja. Španska kolonialna vladavina je bila brutalna, zato so bili pogosti upori lokalnega prebivalstva, ki so se stopnjevali do [[Filipinska revolucija|filipinske revolucije]] leta 1896. Dve leti kasneje je v [[Špansko-ameriška vojna|špansko-ameriški vojni]] otok pripadel Američanom, ki so se jim Filipinci prav tako neuspešno uprli.<ref name="Ooi"/> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil Luzon prizorišče srditih spopadov na [[Vojna za Tihi ocean|pacifiškem bojišču]]. Japonska vojska je v bliskoviti akciji premagala nepripravljene ameriške sile pod vodstvom generala [[Douglas MacArthur|MacArthurja]] in zavzela otok. Triletna okupacija je bila brutalna in je spodbudila nastanek več [[gverilsko bojevanje|gverilskih]] skupin, a je otok ostal pod japonskim nadzorom do januarja 1945, ko so ga znova zavzeli Američani. Le-ti so ohranili vojaško prisotnost na Luzonu do leta 1992.<ref name="Ooi"/> == Sklici == {{Kategorija v Zbirki|Luzon (island)}} {{sklici}} {{koord|16|00|N|121|00|E|region:PH_type:isle_scale:5000000|display=title}} [[Kategorija:Otoki Filipinov]] {{normativna kontrola}} ag73is7f9x0dftlxghnhu4f7h0dsaaz 0 358872 6731603 6446558 2026-08-05T21:37:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731603 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Decebal | title =Dačanski kralj | full name = • Diurpaneus (kot vojskovodja)<br>• Decebalus (kot kralj) | image= <!-- WD --> | caption = Decebal | reign = [[87]] – [[106]] | predecessor = [[Duras]] | successor = | spouse = Andrada | issue = | dynasty = | father = Skorilo | mother = | date of birth = <!-- WD --> | birth_place = | date of death = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | place of burial = |}} '''Decebalus''', prvotno '''Diurpaneus''', slaven [[Dakija|dačanski]] vladar (87-106),<ref name=Bitke>''De Imperatoribus Romaniæ'' (''Seznam bitk Rimskega cesarstva''), [http://www.roman-emperors.org/assobd.htm#t-inx] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180725082930/http://www.roman-emperors.org/assobd.htm#t-inx |date=2018-07-25 }}. Pridobljeno dne 8. novembra 2013.</ref> ki se je v treh vojnah vojskoval z dvema rimskima cesarjema in izpogajal dve vmesni obdobji miru. V drugem kratkem obdobju, ki ga je sklenil s [[Trajan]]om in je trajalo od konca leta 102 do leta 105, je Dacebal vladal kot neodvisen kralj in ne kot pokorjen od [[Rimsko cesarstvo|Rima]] odvisen kralj, kar je stalno mučilo in dražilo Rimljane. Rimske [[Rimska legija|legije]] so zato leta 105 na Trajanov ukaz prešle v ofenzivo in leta 106 sistematično porušile njegovo prestolnico [[Sarmizegetusa Regia|Sarmizegetuso Regio]] in odpeljale prebivalce v ujetništvo.<ref>P.L. MacKendrick (1975), ''The Dacian Stones Speak'', Chapel Hill, North Carolina: University of North Carolina Press. str. 66. ISBN 0-8078-1226-9.</ref> Decebal je po porazu naredil samomor. ==Zgodovina== ===Dačanski vojni pohodi=== Po smrti velikega kralja [[Burebista]] je Dakija razpadla na štiri ali pet manjših držav. Takšno stanje je trajalo dokler ni Diurpaneu uspelo utrditi jedro Dakije okoli Sarmizegetuse v sedanjem [[Romunija|romunskem]] okrožju Hunedoara. Četudi Diurpaneu še ni bil kralj, je reorganiziral dačansko armado, ki je leta 85 začela pod poveljstvom dačanskega kralja [[Duras]]a odhajati na manjše vojne pohode v močno utrjeno rimsko provinco [[Mezija|Mezijo]] južno od [[Donava|Donave]]. Leta 86 je Duras ukazal bolj obširen napad na Mezijo, zato je tja prišel sam cesar [[Domicijan]] z nekaj legijami in pomožnimi enotami, reorganiziral provinco in sklenil naslednjo sezono napasti Dakijo. ===Vojna z Domicijanom=== Leta 87 je Domicijan na kazenski pohod proti Dačanom poslal svojega prefekta pretorijanske garde Kornelija Fuska. Njegovih štiri ali pet legij je padlo v Diurpanovo zasedo in doživelo težak poraz.<ref name=Bitke/> Dve legiji, med njima [[V. legija Alaudae]], sta padli v zasedo na gorskem prelazu Tape (sedanja Železna vrata med [[Romunija|Romunijo]] in [[Srbija|Srbijo]]) in bili poraženi. Fusk je v bitki padel, Diurpan pa se je preimenoval v Decebala, kar pomeni "močan kot deset (mož)" ali preprosto " hraber" in bil kronan za dačanskega kralja. ====Decebal v očeh nasprotnika==== [[Main|Domicijanova dačanska vojna]] [[Kasij Dion]] v svojih ''Domicijanovih vojnah'' takole opisuje Decebala: {{citatni blok|''Rimljani so se v tistem času zapletli v zelo resno vojno z Dačani, katerim je takrat vladal kralj Decebal. Mož se je zelo dobro spoznal na vojskovanje in vodenje vojne, dobro je znal presoditi, kdaj napasti, in izbrati pravi trenutek za umik. Bil je strokovnjak za zasede in mojster za naprej pripravljene in brezobzirne bitke. Vedel je, kako mora obnašati po zmagi, vendar je dobro prenesel tudi poraz. Kot tak je bil dolgo časa spoštovanja vreden rimski nasprotnik. Če je prav ali ne, njegovo ljudstvo imenujem Dačani, ker ga tako imenujejo tako domačini kot Rimljani, čeprav mi ni neznano, da ga nekateri grški pisci imenujejo Geti. Kolikor vem, so Geti ljudstvo, ki živi ob reki Ister onkraj gorovja Haemus.''<ref>Kasij Dion, ''Rimska zgodovina'', LXVII, [http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Cassius_Dio/67*.html].</ref>}} Leta 88 je Domicijan poslal proti Dačanom drugo vojsko pod poveljstvom Lucija Tetija Julijana. Ker so se v tistem času začeli upori [[Germani|Germanov]] ob [[Ren]]u, so bili Rimljani prisiljeni tja poslati svoje mezijske legije. Za vzdrževanje miru na mezijski meji z Dakijo so bili prisiljeni plačevati Dačanom zelo visok davek. Takšno ponižujče stanje je trajalo do [[Trajan]]ovega prihoda na rimski prestol leta 98. Novi cesar se je takoj začel pripravljati na vojno, s katero bi obseg Rimskega cesarstva povečal do njegovega viška. ===Vojni s Trajanom=== {{glavni|Trajanovi dačanski vojni}} ====Prva vojna (101-102)==== [[Slika:106 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel CVI.jpg|thumb|right|200px| Decebalov samomor, prikazan na Trajanovem stebru]] Rimski napad na Dakijo se je začel 25. marca 101. Njihova vojska, v kateri so bile [[X. legija Gemina]], [[XI. legija Claudia]], [[II. legija Traiana Fortis]] in [[XXX. legija Ulpia Victrix]], je pri prelazu Tape porazila Decebala. Ko je Decebal pristal na trde mirovne pogoje, med katerimi je bila tudi izguba ozemlja, so mu Rimljani dovolili, da še naprej vlada kot odvisni kralj pod rimskim pokroviteljstvom, in majhno lokalno vojaško garnizijo. ====Druga vojna (105-106) in padec Dakije==== Tri leta kasneje je Decabal uničil majhno rimsko garnizijo v Dakiji, zato so Rimljani tja poslali okrepitve. Trajan se je odločil, da bo tokrat dokončno pokoril Dakijo. Po dolgem obleganju dačanske prestolnice Sarmizeteguse in nekaj spopadih v širši regiji, so Rimljani osvojili Dakijo. Decebalu in njegovi družini je uspelo pobegniti. ====Decebalova smrt==== Pobeglega Decebala, ki je ostal brez vojske, so rimski oddelki kmalu stisnili v kot. Decebal se ni mogel sprijazniti z rimskim ujetništvom in ponižujočim razkazovanja po rimskih ulicah in je naredil samomor, tako da si je prerezal grlo. Njegov samomor je prikazan na [[Trajanov steber|Trajanovem stebru]] (22. spirala, plošča b). Bolj verjetno je, da Decebal ni naredil samomora, ampak ga je ujel in ubil rimski konjeniški izvidnik Tiberij Klavdij Maksim iz [[VII. legija Claudia|VII. legije Claudia]], kot pravi napis na nagrobni steli, ki so jo odkrili na Gramini v Grčiji. Klavdij Maksim je njegovo glavo in desno roko odnesel v neznano dačansko vas Ranistorij, morda v Piatro Craiului, kjer ga je Trajan odlikoval. Trofejo je Trajan poslal v Rim, kjer so jo vrgli na Gemonijskih stopnicah.<ref>M. Speidel (1984), ''Roman Army Studies'', str. 142-153.</ref> Napis na grobu Klavdija Maksima opisuje enega od dveh dogodkov v dačanskih vojnah, v katerih sta bila odlikovana rimska vojaka.<ref>J. Bennett, ''Traian''.</ref> ==Zapuščina== Decebala [[Romuni]] slavijo kot narodnega junaka, ki nastopa v mnogih liteterarnih delih, filmih, skulpturah itd. Njegov prvi znani portret se je ohranil na Trajanovem stebru, kamnitem spominskem stebru iz leta 113. Na njem so upodobljeni ključni dogodki zadnjih dveh vojn med Dačani in Rimskim cesarstvom. V 1990. letih je skupina kiparjev v osameli skali pri Orşovi, Romunija, izklesala 40 m visok Decebalov kip. ==Sklici== {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Decebal}} [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Dačanski kralji]] [[Kategorija:Vojaške osebnosti, ki so storile samomor]] g28twlrblqiei3qewdt3owasznysy0n 4 359561 6731554 6707060 2026-08-05T19:32:27Z Yerpo 8417 /* Tekmovalni del */ posodobitev 6731554 wikitext text/x-wiki {{Status WikiProjekta|active|projekt=Filozofija|tema=filozofija|koordinator=Yerpo|image=|image=[[File:Viquibola 1000.png|100px]]|active|project-type=topic|margin=0px|sc1=WP:1000|portal=}} '''WikiProjekt »1000 nujnih«''' je usmerjen [[Wikipedija:WikiProjekt|WikiProjekt]] izboljševanja [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]]. Gre za izbor 1000 tem, ki so po nekem splošnem konsenzu tako bistvene, da bi morale biti zadovoljivo opisane v vsaki enciklopediji, ne glede na jezik, torej res osnovne enciklopedične teme, o katerih se bo verjetno želelo poučiti mnogo bralcev. Dodaten motiv je ščepec zdrave tekmovalnosti: na [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|lestvici Wikipedij po pokritosti teh tem]] od začetka 2015 slovenska Wikipedija počasi, a vztrajno napreduje. Tekmovalni cilj je razširiti vse članke na velikost več kot 25.000 dejanskih, oziroma 25*1.2=30.000 efektivnih znakov besedila, to je meja, nad katero štejejo članki za »dolge« in prinašajo največje število točk. Tudi skok prek 10.000 znakov (to je iz razreda "škrbin" med "prave članke") prinese nekaj - 3 točke. Seveda število znakov ni vse, zato na koncu združimo globalno merilo dolžine z lokalnim merilom kakovosti in si prizadevamo, da so članki razglašeni za [[Wikipedija:Izbrani članki|izbrane]]. Z mnogo širšim seznamom se ukvarja [[Wikipedija:WikiProjekt 10000 nujnih|WikiProjekt 10000 nujnih]]. == Sodelovanje == Sodelovati ni težko. Enostavno izberite enega od [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]], in ga začnite oz. razširite. Tematika projekta je tako raznolika, da se gotovo za vsakega najde kaj. Večina tem je že obširno pokritih v večjih Wikipedijah (angleški, nemški ipd.), tako da je z viri podprtega materiala obilo, članke v drugih jezikih lahko kar prevedete. <div style="float:right">{{Uporabnik WP1000}}</div> Na svojo uporabniško stran lahko vključite predlogo {{tl|Uporabnik WP1000}}, ki naredi [[Wikipedija:Uporabniška polja|uporabniško polje]] (škatlo), prikazano na desni. ''Za vpis med sodelujoče lahko dodate svoje uporabniško ime na spodnji seznam s tremi tildami (<nowiki>~~~</nowiki>).'' # — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} # --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} # --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) # --[[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] ([[Uporabniški pogovor:Ježofska|pogovor]]) # --[[Uporabnik:Rude|Rude]] ([[Uporabniški pogovor:Rude|pogovor]]) # --[[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) # --[[Uporabnik:Ljuba brank|Ljuba Brank]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba brank|pogovor]]) # --[[Uporabnik:SmozBleda|VitoSmo]]^{[[Uporabniški pogovor:SmozBleda|pogovor]]} # --[[Uporabnik:Dr. tejtej|Dr. tejtej]] ([[Uporabniški pogovor:Dr. tejtej|pogovor]]) # --[[Uporabnik:Enciklopedija5|Enciklopedija5]] ([[Uporabniški pogovor:Enciklopedija5|pogovor]]) # --[[Uporabnik:Roksi1|Roksi1]] ([[Uporabniški pogovor:Roksi1|pogovor]]) # --[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) # --[[Uporabnik:Archangel|Archangel]] ([[Uporabniški pogovor:Archangel|pogovor]]) # --[[Uporabnik:Zeleni|Zelena lučka. ]] ([[Uporabniški pogovor:Zeleni|pogovor]]) # -- [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) # -- [[Uporabnik:Arminij|Arminij]] ([[Uporabniški pogovor:Arminij|pogovor]]) # -- [[Uporabnik:Luka11235|Luka11235]] ([[Uporabniški pogovor:Luka11235|pogovor]]) # -- [[Uporabnik:Deklina|Deklina]] ([[Uporabniški pogovor:Deklina|pogovor]]) # -- [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) # --'''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] # -- [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] ([[Uporabniški pogovor:Zm05gamer|pogovor]]) # -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) # -- [[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) # -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) # -- [[Uporabnik:Enej1000|Enej1000]] == Podporno gradivo == * [https://pageviews.wmcloud.org/massviews/?platform=all-access&agent=user&source=wikilinks&range=latest-30&sort=views&direction=1&view=list&target=https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:%C4%8Clanki,%20ki%20bi%20jih%20morala%20imeti%20vsaka%20Wikipedija Ogledi člankov s seznama v zadnjih 30 dneh] (Massviews Analysis) * [https://pagepile.toolforge.org/api.php?action=get_data&format=html&id=61569 PagePile seznama] - za uporabo v drugih orodjih * [https://petscan.wmflabs.org/?interface_language=en&sitelinks_any=slwiki&cb_labels_any_l=1&edits%5Bflagged%5D=both&negcats=&cb_labels_no_l=1&namespace_conversion=keep&language=sl&depth=0&format=html&combination=subset&cb_labels_yes_l=1&sortby=size&wpiu=any&active_tab=tab_other_sources&edits%5Bbots%5D=both&show_soft_redirects=both&wikidata_item=no&search_max_results=500&ores_type=any&pagepile=61569&project=wikipedia&common_wiki=other&common_wiki_other=slwiki Poizvedba v orodju Petscan], ki vrne seznam obstoječih člankov, sortiranih po velikosti === Tekmovalni del === Kot rečeno, cilj je razširiti vse članke s seznama na 25.000 ali več znakov besedila za maksimalen rezultat na lestvici [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles]]. Lestvica deli članke na »škrbine« (do 8333 znakov), »navadne članke« (8334 do 24.999 znakov) in »dolge članke« (25.000 znakov in več). Prvi so vredni po 1 točko, drugi po 4 točke in tretji po 9 točk. Dejanski meji sta 10.000 in 30.000 znakov, vendar se velikost za slovenščino množi s faktorjem 1,2 da je primerljiva z angleščino, ki za zapis enake vsebine potrebuje več znakov. Seštevek je izražen v odstotkih, torej je 100 najvišji možni rezultat. Lestvica je posodobljena enkrat mesečno. <div style="height:265px;overflow:auto;"> {| class="wikitable" |+Zgodovina rezultata slovenske Wikipedije !Mesec ![[Povprečje|Povprečna]]<br/>velikost<br/>člankov ![[Mediana]]<br/>velikosti<br/>člankov !Manjkajoči !Škrbine !Članki !Dolgi<br/>članki !Rezultat<ref>Lahko se tudi zmanjša, ker ljudje na Meti spreminjajo seznam člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija, za izračun se pa vedno uporabi trenutna redakcija. Poleg tega je občutljiv na napake pri interwikijih (boti, vandaliziranje ipd.).</ref> !Uvrstitev |- |Avgust 2026 || 34.123 || 17.004 || 0 || 202 || 395 || 403 || 60,10 || 24. |- |Julij 2026 || 33.906 || 16.692 || 0 || 202 || 398 || 400 || 59,93 || 24. |- |Junij 2026 || 33.864 || 16.685 || 0 || 201 || 399 || 400 || 59,97 || 24. |- |April 2026 || 33.690 || 16.431 || 1 || 202 || 399 || 398 || 59,78 || 24. |- |Marec 2026 || 33.598 || 16.423 || 0 || 203 || 400 || 397 || 59,73 || 24. |- |Februar 2026 || 33.530 || 16.401 || 0 || 203 || 401 || 396 || 59,68 || 24. |- |Januar 2026 || 33.328 || 16.345 || 0 || 204 || 403 || 393 || 59,48 || 24. |- |December 2025 || 33.135 || 16.086 || 0 || 206 || 406 || 388 || 59,13 || 24. |- |November 2025 || 32.887 || 16.048 || 0 || 206 || 407 || 387 || 59,08 || 24. |- |Oktober 2025 || 32.749 || 16.011 || 0 || 205 || 408 || 387 || 59,11 || 24. |- |September 2025 || 32.404 || 15.947 || 0 || 205 || 411 || 384 || 58,94 || 24. |- |Avgust 2025 || 32.184 || 15.817 || 0 || 208 || 412 || 380 || 58,62 || 24. |- |Julij 2025 || 32.029 || 15.734 || 1 || 209 || 412 || 378 || 58,43 || 25. |- |Junij 2025 || 31.756 || 15.713 || 0 || 210 || 413 || 377 || 58,39 || 25. |- |Maj 2025 || 31.634 || 15.690 || 0 || 210 || 415 || 375 || 58,28 || 25. |- |April 2025 || 31.258 || 15.484 || 0 || 210 || 420 || 370 || 58,00 || 25. |- |Marec 2025 || 30.992 || 15.375 || 0 || 211 || 423 || 366 || 57,74 || 25. |- |Februar 2025 || 30.706 || 15.367 || 0 || 213 || 424 || 363 || 57,51 || 25. |- |Januar 2025 || 30.501 || 15.331 || 0 || 213 || 426 || 361 || 57,40 || 25. |- |December 2024 || 30.403 || 15.295 || 1 || 213 || 427 || 359 || 57,24 || 25. |- |November 2024 || 30.214 || 15.258 || 0 || 212 || 431 || 357 || 57,21 || 25. |- |Oktober 2024 || 29.984 || 15.187 || 0 || 212 || 433 || 355 || 57,10 || 24. |- |September 2024 || 29.788 || 15.140 || 1 || 212 || 433 || 354 || 57,00 || 24. |- |Avgust 2024 || 29.564 || 15.112 || 1 || 213 || 435 || 351 || 56,80 || 24. |- |Julij 2024 || 29.091 || 14.833 || 0 || 219 || 440 || 341 || 56,09 || 25. |- |Junij 2024 || 28.917 || 14.740 || 0 || 219 || 442 || 339 || 55,98 || 26. |- |Maj 2024 || 28.676 || 14.695 || 0 || 219 || 444 || 337 || 55,87 || 26. |- |April 2024 || 28.575 || 14.667 || 0 || 219 || 445 || 336 || 55,81 || 26. |- |Marec 2024 || 28.274 || 14.632 || 0 || 219 || 446 || 335 || 55,76 || 26. |- |Februar 2024 || 28.112 || 14.619 || 0 || 221 || 446 || 333 || 55,58 || 26. |- |Januar 2024 || 27.669 || 14.578 || 0 || 222 || 447 || 331 || 55,43 || 26. |- |December 2023 || 27.555 || 14.569 || 0 || 222 || 449 || 329 || 55,32 || 26. |- |November 2023 || 27.520 || 14.569 || 0 || 222 || 449 || 329 || 55,32 || 26. |- |Oktober 2023 || 27.234 || 14.528 || 0 || 226 || 447 || 327 || 55,08 || 27. |- |September 2023 || 27.129 || 14.471 || 0 || 227 || 447 || 326 || 54,99 || 27. |- |Avgust 2023 || 26.962 || 14.407 || 0 || 227 || 449 || 324 || 54,88 || 27. |- |Julij 2023 || 26.803 || 14.385 || 0 || 229 || 448 || 323 || 54,76 || 27. |- |Junij 2023 || 26.685 || 14.371 || 0 || 228 || 450 || 322 || 54,73 || 27. |- |Maj 2023 || 26.646 || 14.310 || 0 || 229 || 449 || 322 || 54,70 || 26. |- |April 2023 || 26.569 || 14.296 || 0 || 234 || 444 || 322 || 54,53 || 26. |- |Marec 2023 || 26.353 || 14.080 || 0 || 259 || 420 || 321 || 53,64 || 27. |- |Februar 2023 || 26.241 || 14.059 || 0 || 266 || 414 || 320 || 53,36 || 27. |- |Januar 2023 || 26.166 || 14.059 || 0 || 266 || 414 || 320 || 53,36 || 27. |- |December 2022 || 26.062 || 14.027 || 0 || 266 || 415 || 319 || 53,30 || 27. |- |November 2022 || 25.942 || 13.995 || 0 || 266 || 417 || 317 || 53,19 || 27. |- |Oktober 2022 || 25.638 || 13.930 || 1 || 270 || 413 || 316 || 52,96 || 27. |- |September 2022 || 25.250 || 13.692 || 0 || 271 || 415 || 314 || 52,86 || 27. |- |Avgust 2022 || 25.213 || 13.603 || 0 || 271 || 416 || 313 || 52,80 || 27. |- |Julij 2022 || 25.111 || 13.561 || 0 || 273 || 418 || 309 || 52,51 || 27. |- |Junij 2022 || 24.952 || 13.512 || 0 || 275 || 419 || 306 || 52,28 || 28. |- |Maj 2022 || 24.906 || 13.474 || 0 || 275 || 419 || 306 || 52,28 || 27. |- |April 2022 || 24.786 || 13.414 || 0 || 275 || 420 || 305 || 52,22 || 27. |- |Marec 2022 || 24.560 || 13.336 || 0 || 275 || 421 || 304 || 52,17 || 27. |- |Februar 2022 || 24.478 || 13.336 || 0 || 273 || 425 || 302 || 52,12 || 27. |- |Januar 2022 || 24.205 || 13.252 || 0 || 276 || 428 || 296 || 51,69 || 27. |- |December 2021 || 24.106 || 13.243 || 0 || 280 || 426 || 294 || 51,44 || 27. |- |November 2021 || 24.012 || 13.238 || 0 || 282 || 425 || 293 || 51,32 || 27. |- |Oktober 2021 || 23.980 || 13.236 || 0 || 281 || 426 || 293 || 51,36 || 26. |- |September 2021 || 23.919 || 13.179 || 2 || 282 || 426 || 290 || 51,07 || 28. |- |Avgust 2021 || 23.706 || 13.135 || 1 || 290 || 424 || 285 || 50,57 || 28. |- |Julij 2021 || 23.686 || 13.129 || 0 || 292 || 423 || 285 || 50,54 || 28. |- |Junij 2021 || 23.583 || 13.083 || 0 || 294 || 425 || 281 || 50,26 || 28. |- |Maj 2021 || 22.866 || 13.023 || 0 || 297 || 427 || 276 || 49,88 || 28. |- |April 2021 || 22.729 || 12.939 || 0 || 300 || 428 || 272 || 49,57 || 28. |- |Marec 2021 || 22.256 || 12.760 || 0 || 307 || 427 || 266 || 48,99 || 29. |- |Februar 2021 || 22.198 || 12.734 || 0 || 303 || 433 || 264 || 49,01 || 28. |- |Januar 2021 || 21.876 || 12.687 || 0 || 305 || 433 || 262 || 48,83 || 28. |- |December 2020 || 21.823 || 12.624 || 0 || 307 || 431 || 262 || 48,77 || 28. |- |November 2020 || 21.645 || 12.504 || 0 || 312 || 430 || 258 || 48,38 || 29. |- |Oktober 2020 || 21.618 || 12.486 || 0 || 313 || 429 || 258 || 48,34 || 29. |- |September 2020 || 21.559 || 12.398 || 1 || 316 || 426 || 257 || 48,14 || 29. |- |Avgust 2020 || 21.488 || 12.391 || 0 || 317 || 427 || 256 || 48,10 || 28. |- |Julij 2020 || 21.411 || 12.381 || 0 || 318 || 427 || 255 || 48,01 || 28. |- |Junij 2020 || 21.350 || 12.381 || 0 || 318 || 428 || 254 || 47,96 || 28. |- |Maj 2020 || 21.309 || 12.372 || 0 || 319 || 427 || 254 || 47,92 || 28. |- |April 2020 || 21.286 || 12.368 || 0 || 319 || 427 || 254 || 47,92 || 28. |- |Marec 2020 || 21.146 || 12.336 || 0 || 322 || 427 || 251 || 47,66 || 28. |- |Februar 2020 || 21.115 || 12.336 || 0 || 323 || 426 || 251 || 47,62 || 28. |- |Januar 2020 || 21.069 || 12.308 || 0 || 323 || 427 || 250 || 47,57 || 28. |- |December 2019 || 20.968 || 12.231 || 0 || 326 || 427 || 247 || 47,30 || 29. |- |November 2019 || 20.917 || 12.186 || 0 || 329 || 426 || 245 || 47,09 || 29. |- |Oktober 2019 || 20.877 || 12.152 || 0 || 329 || 426 || 245 || 47,09 || 29. |- |September 2019 || 20.686 || 12.091 || 0 || 333 || 427 || 240 || 46,68 || 29. |- |Avgust 2019 || 20.551 || 11.988 || 0 || 337 || 426 || 237 || 46,38 || 29. |- |Julij 2019 || 20.512 || 11.980 || 0 || 337 || 428 || 235 || 46,27 || 29. |- |Junij 2019 || 20.510 || 11.974 || 0 || 338 || 427 || 235 || 46,23 || 29. |- |Maj 2019 || 20.472 || 11.974 || 0 || 338 || 427 || 235 || 46,23 || 29. |- |April 2019 || 20.482 || 11.971 || 1 || 337 || 426 || 236 || 46,28 || 29. |- |Marec 2019 || 20.512 || 11.961 || 0 || 337 || 426 || 237 || 46,38 || 29. |- |Februar 2019 || 20.391 || 11.950 || 2 || 339 || 427 || 232 || 45,94 || 29. |- |Januar 2019 || 20.178 || 11.906 || 2 || 341 || 427 || 230 || 45,77 || 29. |- |December 2018 || 20.138 || 11.890 || 2 || 341 || 428 || 229 || 45,71 || 29. |- |November 2018 || 20.384 || 11.930 || 3 || 341 || 424 || 232 || 45,83 || 29. |- |Oktober 2018 || 20.025 || 11.883 || 1 || 341 || 430 || 228 || 45,70 || 29. |- |September 2018 || 19.964 || 11.833 || 0 || 342 || 431 || 227 || 45,66 || 29. |- |Avgust 2018 || 19.935 || 11.797 || 0 || 344 || 429 || 227 || 45,59 || 29. |- |Julij 2018 || 19.902 || 11.776 || 0 || 345 || 428 || 227 || 45,56 || 29. |- |Junij 2018 || 19.864 || 11.776 || 0 || 346 || 428 || 226 || 45,47 || 29. |- |Maj 2018 || 19.773 || 11.773 || 1 || 348 || 425 || 226 || 45,36 || 29. |- |April 2018 || 19.718 || 11.782 || 0 || 348 || 426 || 226 || 45,40 || 29. |- |Marec 2018 || 19.660 || 11.680 || 0 || 352 || 422 || 226 || 45,27 || 29. |- |Februar 2018 || 19.608 || 11.628 || 0 || 353 || 422 || 225 || 45,18 || 29. |- |Januar 2018 || 19.383 || 11.618 || 0 || 354 || 423 || 223 || 45,03 || 28. |- |December 2017 || 19.327 || 11.529 || 0 || 355 || 423 || 222 || 44,94 || 28. |- |November 2017 || 19.226 || 11.488 || 0 || 359 || 419 || 222 || 44,81 || 28. |- |Oktober 2017 || 19.192 || 11.451 || 0 || 361 || 417 || 222 || 44,74 || 27. |- |September 2017 || 19.006 || 11.410 || 0 || 363 || 416 || 221 || 44,62 || 27. |- |Avgust 2017 || 18.993 || 11.410 || 0 || 364 || 415 || 221 || 44,59 || 27. |- |Julij 2017 || 18.982 || 11.400 || 0 || 365 || 414 || 221 || 44,56 || 27. |- |Junij 2017 || 18.956 || 11.390 || 0 || 366 || 412 || 222 || 44,58 || 27. |- |Maj 2017 || 18.856 || 11.344 || 0 || 368 || 411 || 221 || 44,46 || 27. |- |April 2017 || 18.686 || 11.167 || 0 || 375 || 406 || 219 || 44,11 || 27. |- |Marec 2017 || 18.626 || 11.115 || 0 || 378 || 403 || 219 || 44,01 || 27. |- |Februar 2017 || 18.519 || 11.090 || 0 || 381 || 402 || 217 || 43,80 || 26. |- |Januar 2017 || 18.410 || 11.058 || 0 || 384 || 401 || 215 || 43,59 || 27. |- |December 2016 || 18.310 || 10.999 || 0 || 389 || 397 || 214 || 43,37 || 27. |- |November 2016 || 18.272 || 10.998 || 1 || 388 || 397 || 214 || 43,36 || 27. |- |Oktober 2016 || 18.249 || 10.987 || 0 || 390 || 396 || 214 || 43,33 || 27. |- |September 2016 || 18.200 || 10.960 || 0 || 392 || 398 || 210 || 43,04 || 27. |- |Avgust 2016 || 18.152 || 10.888 || 0 || 397 || 393 || 210 || 42,88 || 27. |- |Julij 2016 || 18.116 || 10.888 || 0 || 399 || 393 || 208 || 42,70 || 27. |- |Junij 2016 || 18.028 || 10.848 || 0 || 400 || 394 || 206 || 42,56 || 26. |- |Maj 2016 || 17.952 || 10.837 || 0 || 402 || 396 || 202 || 42,27 || 26. |- |April 2016 || 17.758 || 10.696 || 0 || 418 || 381 || 201 || 41,68 || 26. |- |Marec 2016 || 17.593 || 10.615 || 0 || 429 || 370 || 201 || 41,31 || 26. |- |Februar 2016 || 17.377 || 10.590 || 2 || 435 || 363 || 200 || 40,97 || 26. |- |Januar 2016 || 17.286 || 10.575 || 0 || 438 || 363 || 199 || 40,90 || 26. |- |December 2015 || 17.276 || 10.564 || 0 || 439 || 362 || 199 || 40,87 || 26. |- |November 2015 || 17.121 || 10.560 || 0 || 442 || 361 || 197 || 40,66 || 26. |- |Oktober 2015 || 16.964 || 10.518 || 0 || 447 || 359 || 194 || 40,32 || 27. |- |September 2015 || 16.686 || 10.428 || 0 || 455 || 358 || 187 || 39,67 || 28. |- |Avgust 2015 || 16.297 || 10.302 || 0 || 468 || 351 || 181 || 38,90 || 29. |- |Julij 2015 || 16.096 || 10.189 || 1 || 483 || 338 || 178 || 38,19 || 29. |- |Junij 2015 || 15.758 || 10.167 || 0 || 486 || 346 || 168 || 37,58 || 31. |- |Maj 2015 || 15.235 || 10.111 || 0 || 491 || 347 || 162 || 37,08 || 31. |- |April 2015 || 15.024 || 10.041 || 0 || 495 || 352 || 153 || 36,44 || 32. |- |Marec 2015 || 14.805 || 9.798 || 0 || 505 || 347 || 148 || 35,83 || 33. |- |Februar 2015 || 14.682 || 9.298 || 0 || 508 || 349 || 143 || 35,46 || 32. |- |Januar 2015 || 14.559 || 8.997 || 0 || 515 || 348 || 137 || 34,89 || 32. |- |December 2014 || 14.247 || 8.860 || 1 || 518 || 349 || 132 || 34,47 || 32. |- |November 2014 || 14.050 || 8.712 || 0 || 524 || 348 || 128 || 34,09 || 32. |- |Oktober 2014 || 13.762 || 8.364 || 0 || 539 || 336 || 125 || 33,42 ||32. |- |September 2014 || 13.645 || 8.154 || 0 || 546 || 332 || 122 || 33,02 ||32. |- |Avgust 2014 || 13.527 || 8.004 || 0 || 553 || 328 || 119 || 32,62 || 33. |- |Julij 2014 || 13.388 || 7.753 || 0 || 562 || 319 || 119 || 32,32 || 33. |- |Junij 2014 || 13.062 || 7.542 || 0 || 576 || 313 || 111 || 31,41 || 33. |- |Maj 2014 || 12.985 || 7.542 || 0 || 580 || 311 || 109 || 31,17 || 33. |- |April 2014 || 12.654 || 7.492 || 0 || 586 || 309 || 105 || 30,74 ||34. |- |Marec 2014 || 12.543 || 7.474 || 0 || 591 || 309 || 100 || 30,30 ||34. |- |Februar 2014 || 12.134 || 7.230 || 0 || 603 || 305 || 92 || 29,46 ||37. |- | Januar 2014 || 11.767 || 6.814 || 2 || 617 || 297 || 84 || 28,46 ||38. |- | December 2013 || 11.444 || 6.681 || 3 || 626 || 292 || 79 || 27,83 ||39. |- | November 2013 || 11.210 || 6.441 || 5 || 636 || 283 || 76 || 27,24 ||39. |- | Oktober 2013 || 11.025 || 6.428 || 5 || 639 || 281 || 75 || 27,09 ||39. |- | September 2013 || 10.921 || 6.368 || 4 || 647 || 276 || 73 || 26,76 ||39. |- | Avgust 2013 || 10.650 || 6.180 || 5 || 668 || 254 || 73 || 26,01 ||39. |- | Julij 2013 || 10.281 || 5.928 || 5 || 687 || 244 || 64 || 24,88 ||40. |- | Junij 2013 || 10.174 || 5.832 || 8 || 700 || 229 || 63 || 24,26 ||41. |- | Maj 2013 || 10.155 || 5.701 || 7 || 700 || 230 || 63 || 24,30 || 41. |- |April 2013 || 10.089 || 5.650 || 5 || 707 || 225 || 63 || 24,16 || 41. |- |Marec 2013 || 10.009 || 5.599 || 5 || 711 || 222 || 62 || 23,97 || 41. |- |Februar 2013 || 9.880 || 5.539 || 5 || 713 || 222 || 60 || 23,79 || 41. |- |Januar 2013 || 9.844 || 5.508 || 5 || 715 || 220 || 60 || 23,72 || 40. |- |December 2012 || 9.787 || 5.456 || 5 || 717 || 219 || 59 || 23,60 || 39. |- |November 2012 || 9.777 || 5.403 || 5 || 717 || 219 || 59 || 23,60 || 39. |- |Oktober 2012 || 9.612 || 5.391 || 5 || 718 || 219 || 58 || 23,51 || 39. |- |September 2012 || 9.606 || 5.383 || 6 || 718 || 218 || 58 || 23,47 || 39. |- |Avgust 2012 || 9.590 || 5.367 || 7 || 720 || 215 || 58 || 23,36 || 39. |- |Julij 2012 || 9.553 || 5.360 || 7 || 721 || 214 || 57 || 23,25 || 39. |- |Junij 2012 || 9.567 || 5.359 || 7 || 722 || 214 || 57 || 23,23 || 39. |- |Maj 2012 || 9.578 || 5.368 || 9 || 719 || 215 || 57 || 23,24 || 39. |- |April 2012 || 9.559 || 5.359 || 9 || 720 || 215 || 56 || 23,16 || 39. |- |Marec 2012 || 9.450 || 5.304 || 9 || 725 || 211 || 55 || 22,93 || 39. |- |Februar 2012 || 9.378 || 5.246 || 9 || 728 || 209 || 54 || 22,78 || 38. |- |Januar 2012 || 9.389 || 5.243 || 8 || 730 || 207 || 55 || 22,81 || 38. |- |December 2011 || 9.278 || 5.215 || 9 || 732 || 208 || 51 || 22,48 || 38. |- |November 2011 || 9.207 || 5.214 || 9 || 735 || 205 || 51 || 22,38 || 38. |- |Oktober 2011 || 9.191 || 5.215 || 9 || 736 || 204 || 51 || 22,34 || 38. |- |September 2011 || 9.191 || 5.204 || 11 || 734 || 204 || 51 || 22,32 || 38. |- |Avgust 2011 || 9.156 || 5.163 || 11 || 734 || 205 || 50 || 22,27 || 38. |- |Julij 2011 || 9.154 || 5.154 || 12 || 733 || 205 || 50 || 22,26 || 38. |- |Junij 2011 || 9.098 || 5.099 || 14 || 735 || 201 || 50 || 22,10 || 38. |- |Maj 2011 || 8.962 || 5.036 || 12 || 741 || 198 || 49 || 21,93 || 37. |- |April 2011 || 8.869 || 4.980 || 12 || 741 || 199 || 48 || 21,88 || 36. |- |Marec 2011 || 8.721 || 4.926 || 12 || 745 || 198 || 45 || 21,58 || 37. |- |Februar 2011 || 8.731 || 4.947 || 13 || 744 || 198 || 45 || 21,57 || 36. |- |Januar 2011 || 8.598 || 4.909 || 14 || 752 || 190 || 44 || 21,20 || 36. |- |December 2010 || 8.553 || 4.866 || 13 || 755 || 188 || 44 || 21,14 || 36. |- |November 2010 || 8.625 || 4.929 || 23 || 746 || 188 || 43 || 20,94 || 36. |- |Oktober 2010 || 8.632 || 4.930 || 33 || 737 || 187 || 43 || 20,80 || 36. |- |September 2010 || 8.634 || 4.930 || 41 || 732 || 185 || 42 || 20,56 || 36. |- |Avgust 2010 || 8.584 || 4.912 || 42 || 733 || 184 || 42 || 20,50 || 35. |- |Julij 2010 || 8.550 || 4.896 || 40 || 733 || 186 || 41 || 20,51 || 34. |- |Junij 2010 || 8.496 || 4.868 || 42 || 734 || 183 || 41 || 20,39 || 34. |- |Maj 2010 || 8.436 || 4.861 || 44 || 734 || 180 || 41 || 20,28 || 34. |- |April 2010 || 8.326 || 4.750 || 44 || 735 || 182 || 39 || 20,16 || 33. |- |Marec 2010 || 8.221 || 4.614 || 46 || 742 || 174 || 38 || 19,78 || 36. |- |Februar 2010 || 8.108 || 4.545 || 47 || 742 || 174 || 37 || 19,68 || 34. |- |Januar 2010 || 8.046 || 4.551 || 50 || 742 || 172 || 36 || 19,49 || 35. |- |December 2009 || 8.023 || 4.526 || 51 || 741 || 172 || 36 || 19,48 || 35. |- |November 2009 || 7.786 || 4.515 || 54 || 739 || 174 || 33 || 19,24 || 35. |- |Oktober 2009 || 7.768 || 4.471 || 55 || 739 || 173 || 33 || 19,20 || 35. |- |September 2009 || 7.677 || || 61 || 741 || 167 || 31 || 18,76 || 35. |- |Avgust 2009 || 7.669 || || 63 || 740 || 166 || 31 || 18,70 || 35. |- |Julij 2009 || 7.637 || || 63 || 743 || 163 || 31 || 18,60 || 34. |- |Junij 2009 || 7.399 || || 65 || 744 || 163 || 28 || 18,31 || 34. |- |Maj 2009 || 7.722 || || 68 || 731 || 174 || 27 || 18,56 || 35. |- |April 2009 || 7.710 || || 73 || 728 || 173 || 27 || 18,46 || 34. |- |Marec 2009 || 7.639 || || 58 || 739 || 177 || 26 || 18,68 || 34. |- |Februar 2009 || 7.574 || || 60 || 741 || 173 || 26 || 18,52 || 33. |- |Januar 2009 || 7.487 || || 65 || 739 || 171 || 26 || 18,31 || 34. |- |December 2008 || 7.411 || || 66 || 743 || 166 || 25 || 18,13 || 32. |- |November 2008 || 7.293 || || 72 || 750 || 163 || 24 || 17,82 || 32. |- |Oktober 2008 || 7.190 || || 89 || 762 || 161 || 24 || 17,40 || 32. |- |September 2008 || 7.107 || || 95 || 762 || 159 || 21 || 17,00 || 32. |- |Avgust 2008 || 7.033 || || 94 || 768 || 157 || 20 || 16,85 || 32. |- |Julij 2008 || 6.975 || || 101 || 769 || 159 || 18 || 16,63 || 33. |- |Junij 2008 || 6.920 || || 107 || 769 || 157 || 18 || 16,48 || 33. |- |Maj 2008 || 6.884 || || 111 || 769 || 154 || 18 || 16,34 || 32. |- |April 2008 || 6.834 || || 113 || 768 || 153 || 18 || 16,29 || 32. |- |Marec 2008 || 6.808 || || 125 || 756 || 154 || 17 || 16,11 || 33. |- |Februar 2008 || 6.768 || || 175 || 749 || 151 || 17 || || 33. |- |Januar 2008 || 6.558 || || 192 || 735 || 147 || 15 || || 34. |- |December 2007 || 5.113 || || 207 || 748 || 125 || 12 || || 34. |} {{sklici}} </div> ==== Velikosti člankov ==== Skripta, ki preverja velikost strani, upošteva tudi wikikodo in ostalo pomožno vsebino (reference ipd.), tako da se je za silo možno ravnati kar po podatku o velikosti strani v zgodovini članka. Velikosti člankov s seznama, izračunane po podobni metodi kot za lestvico: [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih/Biografije|biografije]] ⦁ [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih/Zgodovina|zgodovina]] ⦁ [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih/Geografija|geografija]] ⦁ [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih/Družba, jezik in književnost|družba, jezik in književnost]] ⦁ [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih/Umetnost in razvedrilo|umetnost in razvedrilo]] ⦁ [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih/Svetovni nazori, religija, filozofija in psihologija|svetovni nazori, religija, filozofija in psihologija]] ⦁ [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih/Znanost|znanost]] ⦁ [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih/Tehnologija in hrana|tehnologija in hrana]] <small>(ločeno po tematikah, ker je funkcija za prikazovanje velikosti strani računsko zahtevna in sistem ne dovoli tisoč uporab na isti strani)</small> Priročna je lahko pri tem stran [[Uporabnik:SmozBleda/1000_nujnih | 1000 nujnih]] s trenutnimi dolžinami slovenskih inačic. Seznami so okvirni, saj kažejo velikost strani v [[bajt]]ih, formula za lestvico pa šteje znake, vendar za večino znakov velja 1 znak = 1 bajt. Razlika nastane zaradi šumnikov, ki zahtevajo po dva bajta za zapis, torej je velikost običajno precenjena za toliko, kot je šumnikov v besedilu (v praksi cca. 2 %). Večja razlika je v člankih, ki vsebujejo večje število eksotičnih znakov. Popolnoma točno vrednost da vtičnik, ki si ga vključite v [[Posebno:Nastavitve|svojih nastavitvah]], vendar le za vsak članek posebej (rezultat se prikaže pod oknom za urejanje, ima že vračunan faktor 1,2). == Dosežki == [[Slika:Cscr-featured.svg|30px|left]] Med članki, ki sodijo v delokrog projekta, je trenutno '''{{PAGESINCAT:Dolgi članki WikiProjekta 1000 nujnih}}''' daljših od 25.000 znakov in '''{{PAGESINCAT:Izbrani članki WikiProjekta 1000 nujnih}}''' [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranih člankov]]. Tistih, ki dosegajo oba kriterija in so s stališča tega projekta ''končani'', je '''82''', ali 8,2 %: <small>Op.: zgornje številke se lahko razlikujejo od »uradnih«, če niso vse pasice posodobljene.</small> {{div col|colwidth=25em}} * [[Antarktika]] * [[Arheje]] * [[Arhimed]] * [[Avstrija]] * [[Ibn Batuta|Batuta, Ibn]] * [[Bizantinsko cesarstvo]] * [[Budizem]] * [[Charlie Chaplin|Chaplin, Charlie]] * [[Čin Ši Huang]] * [[Salvador Dalí|Dalí, Salvador]] * [[Charles Darwin|Darwin, Charles]] * [[Peter Iljič Čajkovski|Čajkovski, Peter Iljič]] * [[Čebele]] * [[Debelost]] * [[Dinastija Han]] * [[Dinozavri]] * [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|Dostojevski, Fjodor Mihajlovič]] * [[Druga svetovna vojna]] * [[Džingiskan]] * [[Epilepsija]] * [[Leonhard Euler|Euler, Leonhard]] * [[Evolucija]] * [[Enrico Fermi|Fermi, Enrico]] * [[Fotosinteza]] * [[Klavdij Galen|Galen, Klavdij]] * [[Gastroenteritis]] * [[Geografija]] * [[Glavobol]] * [[Gliste]] * [[Georg Friedrich Händel|Händel, Georg Friedrich]] * [[Italija]] * [[Izrael]] * [[Japonska]] * [[Karel Veliki]] * [[Kemija]] * [[John Maynard Keynes|Keynes, John Maynard]] * [[Kilogram]] * [[Kisik]] * [[Kolo (prevozno sredstvo)]] * [[Kronična obstruktivna pljučna bolezen]] * [[Vladimir Lenin|Lenin, Vladimir]] * [[Timur Lenk|Lenk, Timur]] * [[Letalo]] * [[Lipid]] * [[Mehkužci]] * [[Merkur]] * [[Meter]] * [[Mohamed]] * [[Mongolsko cesarstvo]] * [[Marilyn Monroe|Monroe, Marilyn]] * [[Moskva]] * [[Možgani]] * [[Mravlje]] * [[Nekropola v Gizi]] * [[Neptun]] * [[Osmansko cesarstvo]] * [[Osončje]] * [[Pajki]] * [[Parni stroj]] * [[Peter Veliki]] * [[Pivo]] * [[Poljska]] * [[Poplava]] * [[Aleksander Sergejevič Puškin|Puškin, Aleksander Sergejevič]] * [[Rastline]] * [[Rž]] * [[Erwin Schrödinger|Schrödinger, Erwin]] * [[Srednji vek]] * [[Josif Stalin|Stalin, Josif]] * [[Stari Egipt]] * [[Steklo]] * [[Sulejman I.]] * [[Suženjstvo]] * [[Sveto rimsko cesarstvo]] * [[Telefon]] * [[Nikola Tesla|Tesla, Nikola]] * [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj, Lev Nikolajevič]] * [[Venera]] * [[Voda]] * [[Vodik]] * [[Združene države Amerike]] * [[Železo]] * [[Žuželke]] {{div col end}} * Med julijem in avgustom 2024 smo povečali rezultat na lestvici Wikipedij za 0,71 in osvojili [[slika:Article yellow.svg|15px]] tretje mesto po rasti * Med avgustom in septembrom 2021 smo povečali rezultat na lestvici Wikipedij za 0,50 in osvojili [[slika:Article red.svg|15px]] [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles/Growth#sl Slovenščina|drugo mesto]] po rasti * Med februarjem in marcem 2019 smo povečali rezultat na lestvici Wikipedij za 0,44 in osvojili [[slika:Article yellow.svg|15px]] [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles/Growth#sl Slovenščina|tretje mesto]] po rasti. * Med septembrom in oktobrom 2016 smo povečali rezultat na lestvici Wikipedij za 0,29 in osvojili [[slika:Article yellow.svg|15px]] [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles/Growth#sl Slovenščina|tretje mesto]] po rasti. * Med avgustom in septembrom 2015 smo povečali rezultat na lestvici Wikipedij za 0,77 in osvojili [[slika:Article red.svg|15px]] [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles/Growth#sl Slovenščina|drugo mesto]] po rasti * Med julijem in avgustom 2015 smo povečali rezultat na lestvici Wikipedij za 0,71 in osvojili [[slika:Article red.svg|15px]] [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles/Growth#sl Slovenščina|drugo mesto]] po rasti * Med junijem in julijem 2014 smo povečali rezultat na lestvici Wikipedij za 0,91 in osvojili [[slika:Article red.svg|15px]] [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles/Growth#sl Slovenščina|drugo mesto]] po rasti * Med februarjem in marcem 2014 smo povečali rezultat na lestvici Wikipedij za 0,84 in osvojili [[slika:Article red.svg|15px]] [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles/Growth#sl Slovenščina|drugo mesto]] po rasti * Med januarjem in februarjem 2014 smo povečali rezultat na lestvici Wikipedij za 1,00 in osvojili [[slika:Article yellow.svg|15px]] [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles/Growth#sl Slovenščina|tretje mesto]] po rasti. * Med julijem in avgustom 2013 smo povečali rezultat za 1,13 in dobili častno omembo ([[slika:Article green.svg|15px]] [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles/Growth#sl Slovenščina|Honorable mention]]) za trud. [[Kategorija:WikiProjekti|1000]] [[Kategorija:WikiProjekt 1000 nujnih| ]] a2pub2sy0b65at5rusxwthrbykus902 0 360421 6731612 6305580 2026-08-05T23:03:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731612 wikitext text/x-wiki [[Slika:Spice Girls (6 janv) 56.jpg|thumb|250px|right|Spice Girls med svojo svetovno turnejo leta 2008]] '''Diskografijo''' [[Britanci|britanske]] [[pop]] [[glasbena skupina|glasbene skupine]] '''[[Spice Girls]]''' sestavljajo trije [[glasbeni album|studijski albumi]], ena kompilacija, enajst [[singl]]ov (dva od njih vključujeta dve pesmi) in šestnajst videospotov. Skupino, ki jo sestavljajo pevke [[Victoria Beckham]], [[Geri Halliwell]], [[Emma Bunton]], [[Melanie Brown]] in [[Melanie Chisholm]], so ustanovili leta 1994. Njihov prvi singl, pesem »[[Wannabe]]«, je v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] preko založbe Virgin izšel julija 1996. Zasedel je prvo mesto na lestvicah v enaintridesetih državah in postal najbolje prodajan debitantski singl vseh časov.<ref name=bbctimeline>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/6251176.stm|title=BBC News > Zabava > Časovnica: Spice Girls|publisher=BBC News|date=8. junij 2007|accessdate=10. april 2010}} {{ikona en}}</ref> V Veliki Britaniji je pesem sedem tednov ostala na vrhu glasbene lestvice, po svetu pa so prodali šest milijonov izvodov singla.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/articles/1434516/19971001/spice_girls.jhtml|title=Spice Girls, PMS na denar|date=1. oktober 1997|publisher=MTV|accessdate=3. februar 2009|archive-date=2013-07-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20130713000000/http://www.mtv.com/news/articles/1434516/19971001/spice_girls.jhtml|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref><ref name=spicefacts/> Februarja 1997 je pesem zasedla vrh [[Združene države Amerike|ameriške]] glasbene lestvice ([[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]]), kjer je ostala tri tedne.<ref name=spicefacts>{{navedi splet|url=http://www.thespicegirls.com/facts/timeline|title=Dejstva o Spice Girls > Časovnica|publisher=19 Management|accessdate=21. april 2010|archive-date=2018-08-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20180831090731/http://www.thespicegirls.com/facts/timeline|url-status=dead |language=en}}</ref> Njihova naslednja dva singla, »[[Say You'll Be There]]« in »[[2 Become 1]]«, sta prav tako zasedla prvo mesto britanske glasbene lestvice, uvrstila pa sta se tudi med prvih pet pesmi na lestvicah v večini [[Evropa|evropskih]] držav ter v Združenih državah Amerike. Njihov debitantski album, ''[[Spice (album)|Spice]]'', je v Veliki Britaniji izšel novembra 1996 in postal svetovna uspešnica; že v prvem tednu od izida so prodali dva, v naslednjih sedmih mesecih pa celih deset milijonov izvodov.<ref name=spicefacts/> Po svetu so nazadnje prodali osemindvajset milijonov izvodov albuma ''Spice''<ref name=bbcnews>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/talking_point/2771605.stm|title=Ponovna združitev Spice Girls: Je vrnitev možna?|publisher=BBC News|date=18. februar 2003|accessdate=19. februar 2012}} {{ikona en}}</ref><ref name=Houston/> in slednji je nazadnje prejel desetkratno platinasto certifikacijo s strani organizacije British Phonographic Industry (BPI) za uspešno prodajo v Veliki Britaniji.<ref name=spicefacts/><ref name=bpi/> Četrti singl skupine Spice Girls, ki sta ga sestavljali dve pesmi, »[[Who Do You Think You Are]]« in »[[Mama (pesem, Spice Girls)|Mama]]«, je prav tako zasedel vrh britanske glasbene lestvice.<ref name=uk/> Novembra 1997 je skupina izdala svoj drugi album, naslovljen ''[[Spiceworld (album)|Spiceworld]]'', ki je s strani organizacije BPI nazadnje prejel petkratno platinasto certifikacijo.<ref name=uk/> Preko albuma so izšle tri britanske uspešnice, »[[Spice Up Your Life]]«, »[[Too Much (pesem, Spice Girls)|Too Much]]« in »[[Viva Forever]]«, četrti singl, pesem »[[Stop (pesem, Spice Girls)|Stop]]«, pa je zasedel drugo mesto na britanski glasbeni lestvici in po petih singlih, ki so zasedli vrh te lestvice, postal njihova do tedaj najmanj uspešna pesem v Veliki Britaniji.<ref name=uk/> Maja 1998 je Halliwellova zapustila skupino in pričela s samostojno kariero.<ref name=spicefacts/> Junija 2007 se je vseh pet članic ponovno združilo na turneji. Izdale so kompilacijo ''[[Greatest Hits (album, Spice Girls)|Greatest Hits]]'', ki je vključevala dve novi pesmi: singl »[[Headlines (Friendship Never Ends)]]« in »Voodoo«.<ref name=spicefacts/> Album je na britanski glasbeni lestvici zasedel drugo mesto in postal njihovi prvi album, ki je zasedel vrh avstralske lestvice. Zasedel je tudi eno od prvih desetih mest na irski glasbeni lestvici.<ref name=uk/><ref name=aus/><ref name=ire/> Album ''Greatest Hits'' je v Veliki Britaniji prejel platinasto certifikacijo.<ref name=bpi/> Do januarja 2010 so Spice Girls po svetu prodale več kot 80 milijonov izvodov svojih albumov.<ref name=bbc80>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/local/leeds/hi/people_and_places/newsid_9377000/9377923.stm |work=Spletna stran BBC News|location=London|title=Kolekcija Spice Girls je misija za Liz West|date=27. januar 2011|accessdate=28. november 2012}} {{ikona en}}</ref><ref name=official>{{navedi novice|url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/stage/article6997164.ece|title=''Viva Forever'': Ustvarjalka muzikala ''Mamma Mia'' ustvari tudi muzikal za Spice Girls|work=Times Online|accessdate=22. januar 2010|location=London|first=Ben|last=Hoyle|date=22. januar 2010}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref> Leta 2012 je podjetje Official Charts Company, ki sestavlja britanske glasbene lestvice, oznanilo, da so Spice Girls najbolje prodajan glasbeni akt v zgodovini britanske glasbe in dvajseti najbolje prodajan glasbeni akt na svetu,<ref>{{navedi novice|url=http://www.officialcharts.com/chart-news/the-official-singles-charts-biggest-selling-artists-of-all-time-revealed-1431/|work=Official Charts Company|location=London|title=Najbolje prodajani glasbeniki vseh časov so razkriti!|date=4. julij 2012|accessdate=28. november 2012}} {{ikona en}}</ref> z osmimi milijoni prodanih singlov pa tudi sedma najbolje prodajana skupina v Veliki Britaniji.<ref>{{navedi novice|url=http://www.officialcharts.com/chart-news/the-official-top-20-biggest-selling-groups-of-all-time-revealed-1682/|work=Official Charts Company|location=London|title=20 najbolje prodajanih glasbenih skupin vseh časov!|date=3. november 2012|accessdate=28. november 2012}} {{ikona en}}</ref> == Albumi == === Studijski albumi === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" rowspan="2" style="width:10em;"| Naslov ! scope="col" rowspan="2" style="width:16em;"| Informacije o albumu ! scope="col" colspan="10"| Dosežki ! scope="col" rowspan="2" style="width:12.5em;"| Certifikacije ! scope="col" rowspan="2" style="width:12.5em;"| Prodaja |- ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:90%;"|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br><ref name=uk>{{navedi splet|url=http://www.theofficialcharts.com/artist/_/spice%20girls/|title=Britanska glasbena lestvica > Spice Girls|publisher=Official Charts Company|accessdate=9. april 2009}} {{ikona en}}</ref> ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:90%;"|[[Avstralija]]<br><ref name=aus>{{navedi splet|url=http://australian-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Spice+Girls|title=Avstralska glasbena lestvica > Spice Girls|publisher=australian-charts.com Hung Medien|accessdate=9. april 2009}} {{ikona en}}</ref> ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:90%;"|[[Kanada]]<br><ref name=allmusicalbums>{{navedi splet|url={{Allmusic|class=artist|id=p199833/charts-awards/billboard-albums|pure_url=yes}}|title=Spice Girls > Lestvice & nagrade > ''Billboardovi'' albumi|publisher=Allmusic. Macrovision|accessdate=9. april 2009}} {{ikona en}}</ref> ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:90%;"|[[Nemčija]]<br><ref name=ger>{{navedi splet|url=http://www.charts.de/suche.asp?search=spice+girls&x=3&y=9&country=de|title=Nemška glasbena lestvica > Spice Girls|language=de|publisher=charts.de Media Control Charts|accessdate=23. november 2012|archive-date=2012-11-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20121123141645/http://www.charts.de/suche.asp?search=spice+girls&x=3&y=9&country=de|url-status=dead}}</ref> ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:90%;"|[[Irska]]<br><ref name=ire>{{navedi splet|url=http://irish-charts.com/showinterpret.asp?interpret=Spice+Girls|title=Irska glasbena lestvica > Spice Girls|publisher=irish-charts.com Hung Medien|accessdate=9. april 2009}} {{ikona en}}</ref> ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:90%;"|[[Nizozemska]]<br><ref name=nldalb>{{navedi splet|url=http://www.dutchcharts.nl/showinterpret.asp?interpret=Spice+Girls|title=Nizozemska glasbena lestvica > Spice Girls|language=nl|publisher=dutchcharts.nl Hung Medien|accessdate=9. april 2009}}</ref> ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:90%;"|[[Nova Zelandija]]<br><ref name=nz>{{navedi splet|url=http://charts.org.nz/showinterpret.asp?interpret=Spice+Girls|title=Novozelandska glasbena lestvica > Spice Girls|publisher=charts.org.nz Hung Medien|accessdate=9. april 2009|archive-date=2012-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20121010155615/http://charts.org.nz/showinterpret.asp?interpret=Spice+Girls|url-status=dead |language=en}}</ref> ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:90%;"|[[Švedska]]<br><ref name=swe>{{navedi splet|url=http://www.swedishcharts.com/showinterpret.asp?interpret=Spice+Girls|title=Švedska glasbena lestvica > Spice Girls|publisher=swedishcharts.com Hung Medien|accessdate=9. april 2009}} {{ikona en}}</ref> ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:90%;"|[[Švica]]<br><ref name=swi>{{navedi splet|url=http://hitparade.ch/showinterpret.asp?interpret=Spice+Girls|title=Švicarska glasbena lestvica > Spice Girls|language=de|publisher=hitparade.ch Hung Medien|accessdate=19. januar 2010}}</ref> ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:90%;"|[[Billboard 200|Združene države Amerike]]<br><ref name=usbook>{{navedi knjigo|first=Joel|last=Whitburn|year=2009|title=Najboljši pop singli & albumi|url=https://archive.org/details/joelwhitburnstop0000unse|edition=12th|publisher=Record Research Inc|isbn=0-89820-180-2|accessdate=21. maj 2010}} {{ikona en}}</ref> |- ! scope="row" | ''[[Spice (album)|Spice]]'' | *Izid: 4. november 1996 *Založba: Virgin *Formati: [[CD]], [[kaseta]] | 1 || 3 || 1 || 6 || 1 || 1 || 1 || 1 || 5 || 1 | *[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]: 10× platinasta<ref name=bpi>{{navedi splet|url=http://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx|title=BPI - Certifikacije in nagrade|publisher=British Phonographic Industry|accessdate=9. april 2009|archive-date=2011-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20110511120001/http://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx|url-status=dead |language=en}}</ref> *[[Avstralija]]: 6× platinasta<ref name=ariaspice>{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-albums-1998.htm|title=Lestvice ARIA > Dosežki > Leto 1998|publisher=Australian Recording Industry Association|accessdate=9. april 2009}} {{ikona en}}</ref> *[[Kanada]]: diamantna<ref name=cria>{{navedi splet|url=http://www.musiccanada.com/GPSearchResult.aspx?st=&ica=False&sa=Spice%20Girls&sl=&smt=0&sat=-1&ssb=Artist|title=Music Canada > Zlate & platinaste certifikacije > Spice Girls|publisher=Canadian Recording Industry Association|accessdate=29. avgust 2008|archive-date=2012-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20120225041920/http://www.musiccanada.com/GPSearchResult.aspx?st=|url-status=dead |language=en}}</ref> *[[Francija]]: diamantna<ref>{{navedi splet|url=http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=1998&type=15|title=Diamantne certifikacije albumov - Leto 1998|language=fr|publisher=Disque en France|accessdate=28. oktober 2011|archive-date=2011-09-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20110912140057/http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=1998&type=15|url-status=dead |language=fr}}</ref> *[[Nemčija]]: 3× zlata *[[Irska]]: 9× platinasta<ref name=bil /> *[[Nova Zelandija]]: 7× platinasta<ref name=bil>»[http://books.google.com/books?id=7QkEAAAAMBAJ&pg=PA8-IA1&dq=billboard+spice+world&hl=en&ei=LYBeTtSpM6Xa0QHO7sWZAw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCoQ6AEwAA#v=onepage&q=billboard%20spice%20world&f=false ''Billboard'' - 8. november 1997: ''Spice World''].« ''Billboard''. {{ikona en}}</ref> *[[Švedska]]: 2× platinasta<ref name=swe2>»[http://www.ifpi.se/wp-content/uploads/guld-platina-1987-1998.pdf IFPI - Švedska].« {{ikona en}}</ref> *[[Švica]]: 2× platinasta<ref name=swi2>»[http://swisscharts.com/search_certifications.asp?search=spice IFPI - Švica].« {{ikona en}}</ref> *[[Združene države Amerike]]: 7× platinasta<ref name=riaa>{{navedi splet|url=http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?table=SEARCH_RESULTS|title=RIAA > Iskanje zlatih & platinastih certifikacij|publisher=Recording Industry Association of America|accessdate=9. april 2009}}</ref> | *Svet: 28.000.000<ref name=bbcnews/><ref name=Houston>{{navedi splet|url=http://blogs.houstonpress.com/rocks/2011/11/zigga_zig_ah_10_facts_about_th.php|title='Zigga Zig Ah': 10 močnih dekliških dejstev o Spice Girls|publisher=Houston Press|accessdate=9. april 2012|archive-date=2012-06-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20120625124502/http://blogs.houstonpress.com/rocks/2011/11/zigga_zig_ah_10_facts_about_th.php|url-status=dead |language=en}}</ref> *Velika Britanija: 2.928.739<ref>{{navedi splet|url=http://www.bpi.co.uk/assets/files/top%2040%20albums.pdf|format=PDF|title=Official Charts Company - Najbolje prodajani albumi med letoma 1956 in 2009|publisher=Official Charts Company|accessdate=25. junij 2010|archive-date=2009-11-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20091122135241/http://www.bpi.co.uk/assets/files/top%2040%20albums.pdf|url-status=dead |language=en}}</ref> *Združene države Amerike: 7.400.000<ref name=billboard/> *Francija: 1.074.800<ref name="snepsales">{{navedi splet|url=http://www.infodisc.fr/CDCertif_D.php?debut=100|title=Diamantne certifikacije albumov|publisher=Syndicat National de l'Édition Phonographique|accessdate=30. november 2010}} {{ikona fr}}</ref> |- ! scope="row" | ''[[Spiceworld (album)|Spiceworld]]'' | *Izid: 4. november 1997 *Založba: Virgin *Formati: CD, kaseta | 1 || 2 || 2 || 4 || 1 || 1 || 1 || 3 || 2 || 3 | *Velika Britanija: 5× platinasta<ref name=bpi/> *Avstralija: 6× platinasta<ref name=ariaspice/> *Kanada: diamantna<ref name=cria/> *Francija: 2× platinasta<ref>{{navedi splet|url=http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=1998&type=13|title=Dvakratne platinaste certifikacije albumo - Leto 1998|language=fr|publisher=Disque en France|accessdate=9. april 2009|archive-date=2012-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20120924123254/http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=1998|url-status=dead}}</ref> *Nemčija: platinasta *Nova Zelandija: 3× platinasta<ref>»[http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp Lestvica 40 najboljših albumov, 7. februar 1999] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110809032916/http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp |date=2011-08-09 }}.« Recording Industry Association of New Zealand. {{ikona en}}</ref> *Švedska: 2× platinasta<ref name=swe2/> *Švica: 2× platinasta<ref name=swi2/> *Združene države Amerike: 4× platinasta<ref name=riaa/> | *Svet: 17.000.000<ref>{{navedi splet|url=http://www.lonestarspice.com/albums/spiceworld.html|title=''Spiceworld''|publisher=Red Phone Multimedia|accessdate=9. april 2009|archive-date=2015-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20150927005737/http://www.lonestarspice.com/albums/spiceworld.html|url-status=dead |language=en}}</ref> *Velika Britanija: 1.575.941<ref name=musicweek>{{navedi splet|url=http://www.musicweek.com/news/read/x-factor-acts-dominate-charts/036729|title=''X Factor'' prevladuje na glasbeni lestvici|first=Alan|last=Jones|publisher=Music Week|accessdate=27. marec 2013}} {{ikona en}}</ref> *Združene države Amerike: 4.100.000<ref name=billboard>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/articles/news/57778/ask-billboard|title=Vprašajte ''Billboard'' - 19. julij 2006. NAJBOLJŠE OD SPICE GIRLS|first=Keith|last=Caulfield|publisher=Billboard Nielsen Business Media|accessdate=9. april 2009}} {{ikona en}}</ref> *Francija: 629.500<ref name="snep2platin">{{navedi splet|url=http://www.infodisc.fr/CDCertif_P2.php?debut=250|title=Albumi z dvakratno platinasto certifikacijo|publisher=Syndicat National de l'Édition Phonographique|accessdate=30. november 2010|language=fr}}</ref> |- ! scope="row" | ''[[Forever (album, Spice Girls)|Forever]]'' | *Izid: 7. november 2000 *Založba: Virgin *Formati: CD, kaseta | 2 || 9 || 6 || 6 || 15 || 30 || 25 || 24 || 11 || 39 | *Velika Britanija: platinasta<ref name=bpi/> *Avstralija: zlata<ref name=ariaspice3>{{Cite journal|url=http://www.aria.com.au/issue566.PDF|title=Poročanje o lestvicah ARIA > Konec tedna 1. januarja 2001|format=PDF|publisher=Australian Recording Industry Association|accessdate=26. februar 2010|archive-date=2002-02-21|archive-url=https://pandora.nla.gov.au/pan/23790/20020221-0000/www.aria.com.au/issue566.PDF|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> *Kanada: 2× platinasta<ref name=cria/> *Nemčija: zlata *Nova Zelandija: zlata<ref>[http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp Top 40 Albums Chart, 17 December 2000] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110809032916/http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp |date=2011-08-09 }}. Recording Industry Association of New Zealand. {{ikona en}}</ref> *Švica: platinasta<ref name=swi2/> | *Velika Britanija: 300.000<ref>{{navedi splet|url=http://www.virginmedia.com/music/pictures/toptens/album-flops.php?ssid=5|format=PDF|title=Deset najuspešnejših albumov|publisher=Virgin Media|accessdate=3. julij 2010|archive-date=2008-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20081104034302/http://www.virginmedia.com/music/pictures/toptens/album-flops.php?ssid=5|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> *Združene države Amerike: 207.000<ref name=billboard/> |} === Kompilacije === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" rowspan="2" style="width:10em;"| Naslov ! scope="col" rowspan="2" style="width:16em;"| Informacije o albumu ! scope="col" colspan="10"| Dosežki ! scope="col" rowspan="2" style="width:12.5em;"| Certifikacije ! scope="col" rowspan="2" style="width:12.5em;"| Prodaja |- ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:90%;"|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br><ref name=uk/> ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:90%;"|[[Avstralija]]<br><ref name=aus/> ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:90%;"|[[Kanada]]<br><ref name=allmusicalbums/> ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:90%;"|[[Nemčija]]<br><ref name=ger/> ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:90%;"|[[Irska]]<br><ref name=ire/> ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:90%;"|[[Nizozemska]]<br><ref name=nldalb/> ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:90%;"|[[Nova Zelandija]]<br><ref name=nz/> ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:90%;"|[[Švedska]]<br><ref name=swe/> ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:90%;"|[[Švica]]<br><ref name=swi/> ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:90%;"|[[Billboard 200|Združene države Amerike]]<br><ref name=usbook/> |- ! scope="row" | ''Spice/Spiceworld''<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/spice-spiceworld-mw0000464623|title=''Spice/Spiceworld'' - Spice Girls : Pesmi, ocene, sodelavci, nagrade|publisher=AllMusic|date=27. april 2009|accessdate=22. april 2013}} {{ikona en}}</ref> | *Izid: 27. april 2004 *Založba: Virgin *Formati: CD | — || — || — || — || — || — || — || — || — || — | | |- ! scope="row" | ''[[Greatest Hits (album, Spice Girls)|Greatest Hits]]''<ref>{{navedi splet|last=Thomas|first=Stephen|url=http://www.allmusic.com/album/greatest-hits-mw0000585702|title=''Greatest Hits'' - Spice Girls : Pesmi, ocene, sodelavci, nagrade|publisher=AllMusic|date=|accessdate=22. april 2013}} {{ikona en}}</ref> | *Izid: 9. november 2007 *Založba: Virgin *Formati: CD, CD/[[DVD]], [[digitalno]] | 2 || 1 || 11 || 50 || 9 || 73 || 15 || 50 || 52 || 93 | *Velika Britanija: Platinum<ref name=bpi/> *Avstralija: platinasta<ref name=ariahits>{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/httpwww.aria.com.aupagesARIACharts-Accreditations-2007Albums.htm|title=Lestvice ARIA > Dosežki > Leto 2007|publisher=Recording Industry Association of America|accessdate=9. april 2009}} {{ikona en}}</ref> *Kanada: zlata<ref name=cria/> *Irska: platinasta<ref>{{navedi splet|url=http://www.irishcharts.ie/awards/platinum07.htm|title=IRMA - 2007 - Certifikacije > Platinaste|publisher=Irish Recorded Music Association|accessdate=3. april 2012}} {{ikona en}}</ref> *Nova Zelandija: zlata<ref>»[http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp Lestvica 40 najboljših albumov, 3. december 2007] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110809032916/http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp |date=2011-08-09 }}.« Recording Industry Association of New Zealand. {{ikona en}}</ref> | *Velika Britanija: 415.966<ref name=musicweek/> *Združene države Amerike: 600.000<ref name=ewgold>{{navedi splet|url=http://insidetv.ew.com/2007/11/16/spice-girls-gre/|title=Spice Girls - ''Greatest'' je že prejel zlato certifikacijo, a kaj pa dosežki na lestvicah?|first=Shirley|last=Halperin|publisher=Entertainment Weekly|accessdate=27. marec 2012|archive-date=2012-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20120915074709/http://insidetv.ew.com/2007/11/16/spice-girls-gre/|url-status=dead |language=en}}</ref> |} === Videoalbumi === {| class="wikitable" |- !Leto ! style="width:230px;"| Podrobnosti ! style="width:140px;"| Certifikacije !Opombe |- |rowspan="2"|1997 |'''''[[One Hour of Girl Power]]''''' *Izid: 14. april 1997<ref name=allmusicvideo>{{navedi splet|url={{Allmusic|class=artist|id=p199833/discography/dvds-videos|pure_url=yes}}|title=Spice Girls > Diskografija > DVD-ji & videospoti|publisher=Allmusic. Macrovision|accessdate=10. april 2010}} {{ikona en}}</ref> *Založba: Virgin *Formati: VHS |Kanada: 8× platinasta<ref name=cria/><br/> Francija: 3× platinasta<ref>{{navedi splet|url=http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=1998&type=19|title=Trikratne platinaste certifikacije posnetkov - Leto 1998|publisher=Disque en France|accessdate=9. april 2010|archive-date=2012-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20120924123254/http://www.snepmusique.com/fr/page-259165.xml?year=1998|url-status=dead |language=en}}</ref> | *Vključuje intervjuje in snemanje videospotov. *Vključuje tudi videospote za pesmi »Wannabe«, »Say You'll Be There«, »2 Become 1«, »Mama« in »Who Do You Think You Are«. |- |'''''[[Girl Power! Live in Istanbul]]''''' *Izid: december 1997<ref name=allmusicvideo/> *Založba: Virgin *Formati: VHS, [[DVD]] |Združene države Amerike: platinasta<ref name=riaa/><br/> Francija: diamantna<ref>{{navedi splet|url=http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=1998&type=20|title=Diamantne certifikacije posnetkov - Leto 1998|publisher=Disque en France|accessdate=9. april 2010|archive-date=2012-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20120924123254/http://www.snepmusique.com/fr/page-259165.xml?year=1998|url-status=dead |language=fr}}</ref> | *Fotografije in posnetki s koncerta v areni Abdi İpekçi v [[Istanbul]]u, [[Turčija]] 13. oktobra 1997. *Vključuje snemanje fotografij in posnetkov, video dnevnik in intervju s skupino. |- |1998 |'''''[[Spice Girls Live at Wembley Stadium|Live at Wembley Stadium]]''''' *Izid: 16. november 1998<ref name=allmusicvideo/> *Založba: Virgin *Formati: VHS, DVD |Združene države Amerike: platinasta<ref name=riaa/> | *Fotografije in posnetki s koncerta na stadionu Wembley, London. *Vključuje posebne intervjuje s skupino. |- |1999 |'''''Spice Girls in America: A Tour Story''''' *Izid: 7. junij 1999<ref name=allmusicvideo/> *Založba: Virgin *Formati: VHS | | *Dokumentarni film sledi skupini med njihovo prvo pomembnejšo turnejo po Združenih državah Amerike leta 1998. *Vključuje fotografije in posnetke s koncertov v [[Las Vegas]]u, [[New York]]u, [[Atlanta|Atlanti]], [[Orlando, Florida|Orlandu]] in drugih ameriških mestih. |- |2000 |'''''Forever More''''' *Izid: 13. november 2000<ref name=allmusicvideo/> *Založba: Virgin *Formati: VHS, DVD | | *Vključuje videospote za pesmi »Goodbye«, »Holler« in »Let Love Lead the Way«. |} == Singli == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" rowspan="2" style="width:21em;"| Singl ! scope="col" rowspan="2"| Leto ! scope="col" colspan="10"| Dosežki ! scope="col" rowspan="2" style="width:12.5em;"| Certifikacije ! scope="col" rowspan="2" style="width:10em;"| Album |- ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:90%;"|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br><ref name=uk/> ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:90%;"|[[Avstralija]]<br><ref name=aus/> ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:90%;"|[[Francija]]<br><ref name=fra>{{navedi splet|url=http://lescharts.com/showinterpret.asp?interpret=Spice+Girls|title=Francoske glasbene lestvice > Spice Girls|language=fr|publisher=lescharts.com Hung Medien|accessdate=9. april 2009}}</ref> ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:90%;"|[[Nemčija]]<br><ref>{{navedi splet|url=http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/Spice+Girls/single?sort=entry|title=Lestvice / Spice Girls / Singli|publisher=Musicline.de PhonoNet|language=de|accessdate=19. januar 2010|archive-date=2012-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20120929115102/http://www.musicline.de/de/chartverfolgung_summary/artist/Spice+Girls/single?sort=entry|url-status=dead}}</ref> ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:90%;"|[[Irska]]<br><ref name=ire/> ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:90%;"|[[Nizozemska]]<br><ref>{{navedi splet|url=http://www.top40.nl/search.aspx?keyword=spice%20girls|title=40 najbolje prodajanih nizozemskih singlov > Spice Girls|language=nl|publisher=Stichting Nederlandse Top 40|accessdate=19. januar 2010}}{{Slepa povezava|date=julij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:90%;"|[[Nova Zelandija]]<br><ref name=nz/> ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:90%;"|[[Švedska]]<br><ref name=swe/> ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:90%;"|[[Švica]]<br><ref name=swi/> ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:90%;"|[[Billboard Hot 100|Združene države Amerike]]<br><ref name=usbook/> |- ! scope="row"| »[[Wannabe (pesem)|Wannabe]]« |rowspan="3"| 1996 | 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 |align="left"| *Velika Britanija: platinasta<ref name=bpi/> *Avstralija: 2× platinasta<ref name=ariasingles01>{{navedi splet|url=http://australian-charts.com/forum.asp?todo=viewthread&id=13126|title=Forum - Dosežki in nagrade: Podatki in letno poročilo organizacije ARIA leta 1997|publisher=Australian Charts|accessdate=9. april 2009}} {{ikona en}}</ref> *Francija: diamantna<ref>{{navedi splet|url=http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=1997&type=10|title=Diamantne certifikacije singlov - Leto 1997|publisher=Disque en France|accessdate=9. april 2009|archive-date=2012-05-25|archive-url=https://archive.today/20120525134300/http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=1997&type=10|url-status=dead |language=fr}}</ref> *Nemčija: zlata *Nizozemska: zlata<ref>{{navedi splet|url=http://www.nvpi.nl/nvpi/pagina.asp?pagkey=61112&documentid=1236876&zoekform=60463&formposted=yes|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081211173628/http://www.nvpi.nl/nvpi/pagina.asp?pagkey=61112&documentid=1236876&zoekform=60463&formposted=yes|archivedate=2008-12-11|title=Zlate/platinaste certifikacije – Spice Girls – 'Wannabe'|language=nl|publisher=NVPI|year=1996|accessdate=15. avgust 2012|url-status=live}}</ref> *Švedska: zlata<ref name=swe2/> *Švica: zlata<ref name=swi2/> *Združene države Amerike: platinasta<ref name=riaa/> |rowspan="4"| ''Spice'' |- ! scope="row"| »[[Say You'll Be There]]« | 1 || 12 || 2 || 16 || 2 || 6 || 2 || 4 || 4 || 3 |align="left"| *Velika Britanija: platinasta<ref name=bpi/> *Avstralija: zlata<ref name=ariasingles1>{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-1997.htm|title=Lestvice ARIA > Dodatki > Singli leta 1997|publisher=Australian Recording Industry Association|accessdate=9. april 2009}} {{ikona en}}</ref> *Francija: zlata<ref name=fra1>{{navedi splet|url=http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=1997&type=7|title=Certifikacije singlov v Franciji - Leto 1997|publisher=Disque en France|accessdate=9. april 2009}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona fr}}</ref> *Združene države Amerike: zlata<ref name=riaa/> |- ! scope="row"| »[[2 Become 1]]« | 1 || 2 || 4 || 13 || 1 || 3 || 3 || 7 || 10 || 4 |align="left"| *Velika Britanija: platinasta<ref name=bpi/> *Avstralija: platinasta<ref name=ariasingles1/> *Francija: zlata<ref name=fra1/> *Združene države Amerike: zlata<ref name=riaa/> |- ! scope="row"| »[[Who Do You Think You Are]]« / »[[Mama (pesem, Spice Girls)|Mama]]« |rowspan="3"| 1997 | 1 || 13 || 16 || 4 || 1 || 2 || 6 || 5 || 6 | — |align="left"| *Velika Britanija: platinasta<ref name=bpi/> *Francija: srebrna<ref>{{navedi splet|url=http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=1997&type=6|title=Certifikacije singlov v Franciji - Leto 1997|publisher=Disque en France|accessdate=9. april 2009|archive-date=2011-09-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20110909040408/http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=1997&type=6|url-status=dead |language=fr}}</ref> *Nemčija: zlata *Nizozemska: zlata<ref>{{navedi splet|url=http://www.nvpi.nl/nvpi/pagina.asp?pagkey=61112&documentid=1236784&zoekform=60463&formposted=yes|title=Zlate/platinaste certifikacije – Spice Girls – 'Mama'/'Who Do You Think You Are'|language=nl|publisher=NVPI|year=1997|accessdate=28. julij 2010|archive-date=2020-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20200521213446/https://nvpi.nl/nvpi/pagina.asp?pagkey=61112&documentid=1236784&zoekform=60463&formposted=yes|url-status=dead}}</ref> *Švedska: zlata<ref name=swe2/> |- ! scope="row"| »[[Spice Up Your Life]]« | 1 || 8 || 3 || 14 || 2 || 2 || 2 || 2 || 5 || 18 |align="left"| *Velika Britanija: platinasta<ref name=bpi/> *Avstralija: platinasta<ref name=ariasingles1/> *Francija: zlata<ref name=fra1/> *Nizozemska: zlata<ref>{{navedi splet|url=http://www.nvpi.nl/nvpi/pagina.asp?pagkey=61112&documentid=1237700&zoekform=60461&formposted=yes|title=Zlate/platinaste certifikacije – Spice Girls – 'Spice Up Your Life'|language=nl|publisher=NVPI|year=1997|accessdate=7. avgust 2010}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> *Švedska: platinasta<ref name=swe2/> *Združene države Amerike: zlata<ref name=riaa/> |rowspan="4"| ''Spiceworld'' |- ! scope="row"| »[[Too Much (pesem, Spice Girls)|Too Much]]« | 1 || 9 || 20 || 21 || 4 || 15 || 9 || 18 || 18 || 9 |align="left"| *Velika Britanija: platinasta<ref name=bpi/> *Avstralija: zlata<ref name=ariasingles2>{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-1998.htm|title=Lestvice ARIA > Dodatki > Singli leta 1998|publisher=Australian Recording Industry Association|accessdate=9. april 2009}} {{ikona en}}</ref> *Francija: srebrna<ref name=fra2>{{navedi splet|url=http://www.disqueenfrance.com/fr/page-259165.xml?year=1998|title=Certifikacije singlov v Franciji - Leto 1998|publisher=Disque en France|accessdate=9. april 2009}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona fr}}</ref> *Združene države Amerike: zlata<ref name=riaa/> |- ! scope="row"| »[[Stop (pesem, Spice Girls)|Stop]]« |rowspan="3"| 1998 | 2 || 5 || 12 || 35 || 3 || 6 || 9 || 8 || 20 || 16 |align="left"| *Velika Britanija: srebrna<ref name=bpi/> *Avstralija: zlata<ref name=ariasingles2/> *Francija: srebrna<ref name=fra2/> |- ! scope="row"| »[[Viva Forever]]« | 1 || 2 || 18 || 4 || 2 || 7 || 1 || 6 || 3 | — |align="left"| *Velika Britanija: platinasta<ref name=bpi/> *Avstralija: platinasta<ref name=ariasingles2/> *Francija: srebrna<ref name=fra2/> *Nemčija: zlata *Švedska: zlata<ref name=swe2/> *Švica: zlata<ref name=swi2/> |- ! scope="row"| »[[Goodbye (pesem, Spice Girls)|Goodbye]]« | 1 || 3 || 21 || 17 || 1 || 4 || 1 || 2 || 8 || 11 |align="left"| *Velika Britanija: platinasta<ref name=bpi/> *Avstralija: platinasta<ref>{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-1999.htm|title=Lestvice ARIA > Dodatki > Singli leta 1999|publisher=Australian Recording Industry Association|accessdate=9. april 2009}} {{ikona en}}</ref> *Kanada: 2× platinasta<ref name=cria/> *Nova Zelandija: platinasta<ref>»[http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp Lestvica 50 najbolje prodajanih singlov, 10. januar 1999] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110809032916/http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp |date=2011-08-09 }}.« Recording Industry Association of New Zealand. {{ikona en}}</ref> *Švedska: zlata<ref name=swe2/> *Združene države Amerike: zlata<ref name=riaa/> |rowspan="2"| ''Forever'' |- ! scope="row"| »[[Holler (pesem, Spice Girls)|Holler]]« / »[[Let Love Lead the Way]]« |2000 | 1 || 2 || 44 || 17 || 3 || 15 || 2 || 8 || 15 || — |align="left"| *Velika Britanija: srebrna<ref name=bpi/> *Avstralija: platinasta<ref>{{navedi splet|url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-2000.htm|title=Lestvice ARIA > Dodatki > Singli leta 2000|publisher=Australian Recording Industry Association|accessdate=9. april 2009}} {{ikona en}}</ref> *Nova Zelandija: zlata<ref>»[http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp Lestvica 50 najbolje prodajanih singlov, 14. januar 2001] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110809032916/http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp |date=2011-08-09 }}.« Recording Industry Association of New Zealand. {{ikona en}}</ref> |- ! scope="row"| »[[Headlines (Friendship Never Ends)]]« |2007 | 11 || 74 || — || 46 || 29 || — || — || 3 || — || 90 | style="text-align:center;"| | ''Greatest Hits'' |- |colspan="30" style="font-size:8pt"| »—« označuje, da se singl ni uvrstil na lestvico ali ni izšel na tistem območju |} === Sodelovanje z drugimi glasbeniki === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |- ! scope="col" rowspan="2" style="width:22em;"| Singl ! scope="col" rowspan="2" style="width:30px;"| Leto ! scope="col" colspan="2"| Dosežki ! scope="col" rowspan="2"| Album |- ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:75%;"|Velika Britanija<br><ref>{{navedi splet|url=http://www.theofficialcharts.com/artist/_/england%20united/|title=Britanska glasbena lestvica > England United|publisher=Official Charts Company|accessdate=24. april 2010}} {{ikona en}}</ref> ! scope="col" style="width:2.5em;font-size:75%;"|Švica<br><ref>{{navedi splet|url=http://hitparade.ch/showitem.asp?interpret=Various+Artists+For+Children%27s+Promise&titel=It%27s+Only+Rock+%27N%27+Roll&cat=s|title=Various Artists for Children's Promise > 'It's Only Rock 'N' Roll'|publisher=hitparade.ch Hung Medien|accessdate=24. april 2010}} {{ikona en}}</ref> |- ! scope="row"| »[[(How Does It Feel to Be) On Top of the World?]]« <br><small>(kot del projekta 'England United')</small> |1998 | 9 | — |rowspan="2"| Dobrodelni singl |- ! scope="row"| »[[It's Only Rock 'n Roll (But I Like It)#Pomembnejše različice|It's Only Rock 'n Roll (But I Like It)]]« <br><small>(kot del projekta 'Various Artists for Children's Promise')</small> |1999 | 19 | 92 |- |colspan="30" style="font-size:8pt"| »—« označuje, da se singl ni uvrstil na lestvico ali ni izšel na tistem območju |} === Promocijske pesmi === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |- ! style="width:230px;"|Pesem !Leto !Opombe |- ! scope="row"| »Power of Five« |rowspan="3"|1997 |align="left"| *Ponovno napisana verzija uspešnice [[Manfred Mann|Manfreda Manna]], »5-4-3-2-1«.<ref name=spicefacts/> *Promocijska pesem ob otvoritvi kanala Channel 5 v Veliki Britaniji.<ref name=spicefacts/><ref>{{navedi splet|url=http://www.youtube.com/watch?v=2T9uZhrh-YA|title=Spice Girls > 'Power of Five'|publisher=[[YouTube]]|accessdate=21. april 2010}} {{ikona en}}</ref> |- ! scope="row"| »[[Step to Me]]« | style="text-align:left;" rowspan="2"| *Posnet za reklamno kampanjo za [[Pepsi]].<ref name=spicefacts/> *Singl so izdali zastonj.<ref name=spicefacts/> |- ! scope="row"| »[[Move Over|Move Over (Generation Next)]]« |- ! scope="row"| »If You Wanna Have Some Fun« |2001 |align="left"| *Katalog: VSCDJF 1795 *V nekaterih evropskih državah so izdali tudi promocijski videospot.<ref>{{navedi splet|url=http://www.youtube.com/watch?v=4FOc1OOYFH8|title=Spice Girls > 'If You Wanna Have Some Fun'|publisher=[[YouTube]]|accessdate=21. april 2010}} {{ikona en}}</ref> |} == Videospoti == {| class="wikitable" |- !Leto ! style="width:230px;"|Pesem !Režiser(ji)<ref name=video>{{cite video|title=Spice Girls: ''Greatest Hits''|format=DVD|publisher=Virgin Records|accessdate=10. april 2010}} {{ikona en}}</ref> |- |rowspan="3"|1996 |»Wannabe« |Jhoan Camitz |- |»Say You'll Be There« |Vaughan Arnell |- |»2 Become 1« |rowspan="2"|Big TV! |- |rowspan="5"|1997 |»Mama« |- |»Who Do You Think You Are« |rowspan="2"|Greg Masuak |- |»Who Do You Think You Are« <small>(verzija Comic Relief)</small> |- |»Spice Up Your Life« |Marcus Nispel |- |»Too Much« |Howard Greenhalgh |- |rowspan="3"|1998 | "Stop" | James Brown |- |»Viva Forever« |Steve Box |- |»Goodbye« |Howard Greenhalgh |- |rowspan="3"|2000 |»Holler« |Jake Nava |- |»Let Love Lead the Way« |Greg Masuak |- |»If You Wanna Have Some Fun« |Kompilacija odlomkov iz prejšnjih videospotov |- |2007 | »Headlines (Friendship Never Ends)« |Anthony Mandler |} == Opombe == ; Splošno <div class="references-small"> *{{navedi splet|title=Albumi Spice Girls|publisher=spicegirls.com - Virgin Records|url=http://www.thespicegirls.com/facts/albums|accessdate=10. april 2010|archive-date=2012-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20120326020103/http://www.thespicegirls.com/facts/albums|url-status=dead}} {{ikona en}} *{{navedi splet|title=Spice Girls > Diskografija > Pomembnejši albumi|publisher=Allmusic. Macrovision|url={{Allmusic|class=artist|id=p199833/discography|pure_url=yes}}|accessdate=10. april 2010}} {{ikona en}} </div> ; Posamezne {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.thespicegirls.com Uradna spletna stran Spice Girls] {{ikona en}} * [http://www.discogs.com/artist/Spice+Girls Diskografija Spice Girls] na Discogs {{ikona en}} * [http://musicbrainz.org/artist/bf0caafc-2b20-4e07-ab85-87e14ff430ce Diskografija Spice Girls] na MusicBrainz {{ikona en}} {{Spice Girls}} [[Kategorija:Spice Girls]] [[Kategorija:Diskografije|Spice Girls]] 6tqxndwo3njpxtulafpki6glgy4wm02 0 361676 6731453 6452297 2026-08-05T16:00:44Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +nedeljski gost 6731453 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=manjkajo notranje povezave, preveč zunanjih}} {{Infopolje Oseba}} '''Klavdij Sluban''', [[Francozi|francoski]] [[fotograf]] [[Slovenci|slovenskega]] rodu, * [[3. marec]] [[1963]], [[Pariz]]. Klavdij Sluban je umetniški fotograf, ki svoja dela razstavlja v pomembnejših svetovnih muzejih in galerijah. Pozornost svetovne javnosti je pritegnil s svojim osebnim pristopom do fotografske prakse.<ref>Mikuž, J., »Družinski album iz Livolda«. Ribnica: Galerija Miklova hiša, 2013</ref> Za svoja dela je prejel več nagrad, med drugim tudi European Publishers Award for Photography (EPAP, 2009) in prix Niépce (2000), najpomembnejša francoska nagrada za fotografijo. Prejel je tudi domačo nagrado Deklica s piščalko, ki so mu jo podelili 8. februarja 2013 v Kočevju.<ref>Fajtar, S. »Fotograf Klavdij Sluban: Iskalec univerzalnega jezika«, DELO, 25. 2. 2013</ref> Njegova fotografija je črno-bela, potovalna, dokumentarna. S fotografskim aparatom dokumentira svoja potovanja in realnost zaporov, kamor ga vodi delo z mladimi prestopniki. Ima izjemen občutek za umetniško interpretacijo na videz vsakdanjega, odtujenega življenja v zaporih.<ref>Petrovič ml., M. »Klavdij Sluban: Brez Livolda ne bi bilo tega svetovnega, ali pa vsaj mednarodnega uspeha«. Utrip, Kočevje, 2013</ref> Na Slubanovih fotografijah se družita brezhibna estetika in brezupno vzdušje; oboje se zliva v umetniško dognane celote, ki jih po eni strani zaznamuje »surovost«, neposrednost pri odslikavi tematike, po drugi strani pa njeno povzdignjenje na pretanjeno metafizično raven.<ref>Štefanc, V. P. »Brezhibno estetski brezup«. Pogledi, št. 13-14, 11. 7. 2012</ref> == Življenjepis == Otroštvo je preživel pri teti v [[Livold|Livoldu]], majhni vasici na Kočevskem. Da bi starši lahko spremljali sinovo odraščanje, so ga sorodniki neprestano fotografirali. Ko mu je bilo sedem let in pol, je domači Livold zamenjal za Pariz, kjer je obiskoval osnovno in srednjo šolo ter fakulteto.<ref>Pirc, V. »Klavdij Sluban, fotograf« Mladina, 13.7.2012</ref> Pri štirinajstih letih se je navdušil nad fotografijo. Po diplomi iz anglo-ameriške književnosti (The Adolescent in American Literature) je svoje znanje o črno-beli fotografiji izpopolnjeval v ateljejih Georgesa Fèvrea v Parizu. Po daljšem potovanju, je v Franciji začel poučevati angleški jezik. Za nekaj časa se je z družino preselil v Rakitno, vendar se je že leta 1992 zopet vrnil v Pariz.<ref name="#1">»Ex: Klavdij Sluban ali preizkus zunanjosti«. Ljubljana: Moderna galerija, 2003</ref> V času njegovega bivanja v Sloveniji je nastal ciklus portretov slovenskih pesnikov z naslovom Srečanja. Razstavljeni so bili še istega leta v ljubljanski Mestni galeriji. Po vrnitvi v Pariz se je celovito posvetil fotografiji. Fotografija je s tem postala njegov način bivanja in obstoja, ker je ni samo ustvarjal, temveč tudi živel. Že od otroštva razpet med Slovenijo in Francijo, je kot odrasel postal prebivalec sveta, katerega večji del je prepotoval in hkrati zabeležil. Fotografsko se je podal v dve nasprotujoči si okolji: neprodušno omejene zapore za mladoletnike (Francija, Rusija, Ukrajina, Latvija, Moldavija, Gruzija, Slovenija, Srbija, Irska, Gvatemala in Salvador) in prostrano odprte pokrajine na potovanjih (Balkan, obale Črnega in Baltskega morja, Karibi, Jeruzalem, Rusija, Azija s Kitajsko, Japonska, Indonezija, Bali, Kerguelenovi otoki).<ref>Megla, M. »Vsak korak naprej je tudi globlje vame«. Sobotna priloga, Delo, 28. 4. 2007</ref> Potovanja, na katere se odpravlja večkrat na leto, trajajo po nekaj tednov. Iz njih prinaša fotografije, ki niso potopisne niti reportažne, ampak prepoznavne kot Slubanove. Te fotografije prikazujejo kontemplativno in meditativno vživljanje občutljivega subjekta v objekt, ki ga vidi skozi objektiv. Bodisi da z njim poišče in najde človeka, del pokrajine, arhitekture, bodisi banalen predmet, in ne glede na to, ali gre za živo bitje ali stvar, vedno poskuša začutiti njihovo dušo. Šele, ko jo ponotranji v sebi, jo zabeleži tudi z aparatom. Od leta 1995 vodi fotografske delavnice za mlade prestopnike po zaporih v raznih državah po svetu, kjer zapornike uči skozi objektiv pogledati na svet drugače, prepoznati fotografije z nabojem, ki govorijo o realnem svetu in lastnem doživljanju ter realnosti. Nato pa jih skupaj s svojimi fotografijami razstavi v zaporih in priznanih inštitucijah. Začel je v Franciji, v zaporu Fleury-Mérogis, nadaljeval pa v zaporih Vzhodne Evrope v Srbiji, Sloveniji (Celje–Piskr), Ukrajini, Gruziji, Moldaviji, Latviji in v disciplinarnih mladinskih centrih v Moskvi in Peterburgu. Zadnje čase deluje tudi na Irskem in v Srednji Ameriki (v Gvatemali in Salvadorju).<ref>Mikuž, J. »Družinski album iz Livolda«. Ribnica: Galerija Miklova hiša, 2013</ref> K sodelovanju pri delavnicah v zaporih je povabil tudi svetovno uveljavljene fotografe, kot so Henri Cartier-Bresson, Marc Riboud, William Klein. Na vprašanje, zakaj fotografira zapornike in zapore, odgovarja: »V 19. stoletju so fotografi, ki so potovali na konec sveta, prinesli podobe, ki jih ljudje ne poznajo, druge celine, pejsaže, ljudi, navade. Danes gremo lahko v zelo kratkem času na konec sveta. Eksotična fotografija ni več zanimiva. Bolj zanimivo je tisto, česar ne poznamo. To so institucije, skriti deli našega sveta, ki niso več na drugem koncu planeta, temveč ob nas, a skriti za zidovi.« Ko ne vodi delavnic v zaporih, potuje. V tišini in samoti ter počasi in dolgo. Njegova potovanja so zelo zahtevna. Na potovanjih, kamor se opravlja z majhno torbo, z Leico, večinoma peš in z zelo počasnimi prevoznimi sredstvi, potuje vedno s ciljem, ne kot turist. Sam pravi: »Ko potujem, ne razmišljam veliko, ne razumem veliko, le doživljam.<ref>Kovačič, M. »Klavdij Sluban: Zanima me siva niansa. Življenje ni črno-belo«, MMC RTV SLO, 20. 3. 2013</ref> Vsak korak, ki ga naredim naprej, je tudi globlje vame. In vsak korak, ki ga naredim naprej, je korak v neznano.<ref>Megla, M. »Vsak korak naprej je tudi globlje vame«, Sobotna priloga, Delo, 28. 4. 2007</ref> Na potovanjih po svetu so nastali sledeči ciklusi: Balkans-Transit (1992–1996), Okoli Črnega morja-zimsko potovanje (1997–2000; zanj je leta 2000 prejel nagrado Nièpce), Other shores – The Baltic Sea (2001–2005), Paradise Lost (2000), Jeruzalem(i), Transsibériades, (East to East), Tokyo today, Centro América - De una América la otra. == Razstave in pomembnejša dela == === Izbor razstav in objav pomembnejših del v Sloveniji === * 2015 Pokrajinski muzej Kočevje, Klavdij Sluban, ''Livold'', Kočevje * 2015 Galerija fotografija, ''Izgubljeni raj'', Ljubljana * 2015 Narodna galerija, ''Srečni dnevi na osamelem otoku'', Ljubljana * 2014 Galerija Fotografija, Instagram - work in progress, Ljubljana * 2013 Galerija Miklova hiša, Zasebno - osebno - posebno, Ribnica * 2013 Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Sedanjost in prisotnost, Ljubljana * 2013 Projekcija in predstavitev v Šeškovem domu, Kočevje 8. 2. 2013 ob prejetju nagrade Deklica s piščalko. To priznanje se podeljuje ljudem, ki so povezani s Kočevsko in ustvarjajo presežke na področju umetnosti, humanističnih znanosti in kulture. * 2013 Foto Pub festival, Novo mesto Kot umetniški vodja 13. edicije Fotopub festivala, je K. Sluban je za temo festivala izbral Odtujenost. * 2013 Galerija Miklova hiša, Družinski album iz Livolda (1978–1983), Ribnica Ob razstavi publikacija knjige Družinski album iz Livolda (1978–1983) / L´album familial de Livold (1978–1983) / Livold family album (1978–1983), besedili Jure Mikuž in Klavdij Sluban, št. strani 51, Galerija Miklova hiša * 2013 Galerija Miklova hiša, Ex patrioti, Ribnica * 2012 Galerija Fotografija, Druga obrežja – Baltsko morje / Other shores – The Baltic Sea, Ljubljana * 2012 Galerija Vžigalica, Vzhodno od vzhoda / East to East, Ljubljana * 2010 Slovenska kinoteka, Ljubljana Projekcija DVD-ja / filma Klavdij Sluban 10 ans de photographie en prison, DVD on 10 years of photography in prisons, L’oeil Électrique Éditions, Rennes, Francija, 2005. * 2010 Galerija sodobne umetnosti Celje, Okolje Consulting Art Collection, Celje * 2007 Sinagoga, Nova F, Sodobna fotografija na Slovenskem / Szloveniai kortars fenykepeszet, Lendava * 2006 Umetnostna galerija, Nova F, Sodobna fotografija na Slovenskem / Slovene Contemporary Photography, Maribor * 2005 Moderna galerija, 7 grehov: Ljubljana – Moskva / 7 Sins: Ljubljana – Moskva, Ljubljana * 2005 Galerija Miklova hiša, Ribnica * 2005 Koroška galerija likovnih umetnosti, Živeti / 2 Live, Mednarodna fotografska razstava, Slovenj Gradec * 2003 Muzej moderne umetnosti, Prečenja, Ljubljana. Pregled deset let fotografije (1992–2002) v sodelovanju z Maison Européenne de la Photographie, Pariz Ob razstavi publikacije kataloga Ex-, besedili Philippe Pascal, Klavdij Sluban, št. strani 101, Moderna galerija. * 2003 Galerija sodobne umetnosti, V oklepaju (mladoletniki v zaporih), Celje Fotografije K. Slubana in mladih zapornikov, ki so nastale na delavnicah v celjskem Piskru med 1999 in 2002. * 1997 Cankarjev dom, Balkan transit, Ljubljana * 1992 Mestna galerija, Srečanja – portreti slovenskih pesnikov. Ob razstavi, publikacija knjige Srečanja – portreti slovenskih pesnikov/ Rencontres - portraits de poètes Slovènes, besedilo Brane Kovič, št. strani 70, Centre culturel français, Ljubljana. === Izbor razstav v Franciji in izbor mednarodnih razstav === * 2015 Biblioteca Mario de Andrade, Sao Paulo, Brazilija * 2015 Galerie Klüser, Münich, »''Habiter l'exil'' , ''življenje v izgnanstvu'',  fotografije K. Sluban +  12 risb Victor Hugoja, Nemčija * 2015 FORMAT International Photography Festival, Velika Britanija * 2015 TBILISSI PHOTO FESTIVAL, Musée de la Maison des Écrivains, »''Habiter l'exil (življenje v izgnanstvu'')«, Gruzija * 2015 Centre d'Art Photogrpahique, Villa Perrochon, Niort, Francija * 2015 Narodna galerija, Ljubljana, Slovenija * 2015 Musée d'Art Contemporain, Hambourg, »''100 ans de Leica'' (100 let Leice)«, Nemčija  * 2014 Triennal of photography, Hambourg, Nemčija * 2014 National Museum of Singapore, SIPF, Singapore International Photo Festival, Singapur * 2014 Musée des Beaux-Arts, Guernesey *2014 Maison de Victor Hugo, Paris, ''Habiter l'exil'',  ''življenje v izgnanstvu,'' sélection officielle du Mois de la Photo. * 2013 Musée Niépce, Chalon-sur-Saône, retrospektiva: Après l'obscurité / After darkness (1992-2012) * 2012 Galerija Fotografija, Druga obrežja-Baltsko morje, Ljubljana, Slovenija * 2012 Art Fair Paris, Grand Palais, Clair Galerie, Pariz, Francija * 2012 Rencontres d'Arles, sélection officielle, 43ème édition, Jours heureux aux îles de la Désolation /Happy Days on Desolation Islands, 1. umetniška rezidenca na Kuerguelenovih otokih, Indijski ocean * 2012 Guernesey Photography Festival, Anglija * 2012 Tbilissi Photo Festival, Gruzija * 2012 L'imaginaire d'après nature, Henri Cartier-Bresson / Transsibériades, K. Sluban, Château de la Hulpe, Folon Foundation, Bruselj, Belgija * 2011 Paris Photo, Grand Palais, Galerija Fotografija, Pariz, Francija * 2011 Contemporary Art Centre, Toulon, Hôtel des Arts, Confins, (katalog, 96 strani) * 2011 Box Galerie, Bruselj, Belgija * 2011 Centre Atlantique de la Photographie, Brest, Francija * 2011 Lishui 14th International Photography Festival, Kitajska * 2011 View York - Nine Perceptions, Galerie °Clair, München, Nemčija * 2010 Rencontres d’Arles 2010 – Festival de Photographies –Transsibériades * 2010 Palazzo Duchi d’Acquaviva, Museo Archeologico, All'Est del'Est, Atri Festival, Italija * 2010 Contemporary Art Centre, La Base Sous Marine, Bordeaux, Itinéraires des Photographes Voyageurs, De Transverses à Transsibériades, (1991-2009) * 2010 Museo Nacional de Antropología de el Salvador (MUNA), Tiempo suspendido Fotografije mladih zapornikov iz Tonacatepeque in Izalco, Salvador, narejene med delavnicami z mladimi prestopniki tople Maras, ki jih je vodil K. Sluban v letu 2010. * 2009 Rencontres d’Arles (nagrada: European Publishers Award for Photography 2009), predstavitev in projekcija, Théâtre Antique * 2009 Galerie Taïss, Pariz, Francija * 2009 Artcurial, Pariz, Francija * 2009 Photo Beijing Art Fair, Photo Beijing 2009, Lipao gallery, Kitajska * 2009 Photo Beijing 2009, Aura gallery, Kitajska * 2009 L’Imagerie, Lannion, Francija * 2008 Museum of Texas Tech University, Texas, ZDA * 2008 Hôtel de Sauroy gallery, Paris, »Mois de la Photo« - uradna selekcija, Francija * 2008 Photography biennale, Lyon, France, razstava »Forth and back«, barvne fotografije in predstavitev/projekcija 5’30’’ * 2008 Beau Geste gallery, Šanghaj, Kitajska * 2008 Espace Saint-Cyprien, Toulouse, Francija * 2008 Plazza 66 gallery / Life Magazine, Šanghaj, Kitajska * 2007 Aura gallery, Šanghaj, Kitajska (katalog, 98 strani) * 2007 Bolzano Arts Centre, Bolzano, Italija * 2007 Fine-Arts Museum, Caen, Francija * 2007 Sirius Arts Centre, Irska * 2007 Fotografia Europea, Photography Festival of Reggio Emilia, Chiostri di San Domenico, Italija, razstava po naročilu o Berlinu (skupinski katalog, 372 strani) * 2006 Harvard University, ZDA * 2006 Museum of Modern Art, Gvatemala * 2006 National Gallery, Džakarta, Indonezija (katalog, 88 strani) * 2006 Guangzhou Museum of Art, Canton, Kitajska (retrospektiva s katalogom, 320 strani) * 2006 Shanghai Art Museum, Meishuguan, Kitajska * 2006 National Museum, Krakov, Poljska * 2005 Museum of Photography, Helsinki, Finska * 2005 National Museum of Estonia, Talin, Estonija * 2005 Festival of Photography in Central America, San José, Kostarika (katalog) * 2004 Millennium Museum for Contemporary Art, Peking, Kitajska * 2004 Gallery of Art of the Union of Artists, Riga, Latvija * 2004 Festival Chroniques Nomades, Honfleur, Francija * 2004 Cloître St.-Louis Avignon, Francija * 2003 Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, Slovenija (katalog Ex-, 106 strani) * 2003 PIP, International Festival of Photography Pingyao, Pingjao, Kitajska (skupinski katalog, 28 strani) * 2003 Image et Paysage, razstava 16 francoskih fotografov, Džakarta, Indonezija (izvedba razstave in kataloga: AFAA) * 2003 The Spirit of Globalization, International Festival of Skopelos Centre of Photography, Skópelòs, Grčija (skupinski katalog) * 2002 Transverses, pregled fotografij zadnjih desetih let, Maison Européenne de la Photographie, Pariz, Francija (monografija Transverses, 188 strani, založba MEP) * 2002 Paradise Lost, Pablo de la Torriente Brau gallery, Havana, Kuba * 2002 Jérusalem(s), razstava, predstavljena na bližnjevzhodnih okupiranih področjih (Gaza) * 2002 Paradise Lost, Galerie du Château d’Eau, Toulouse, Francija (katalog, 28 strani) * 2002 Encontros da Imagem, Braga festival, Braga, Portugalska (skupinski katalog) * 2001 Musée d’art haïtien, Port-au-Prince, Haiti * 2001 Photography gallery, Santo Domingo, Dominikanska republika * 2001 Centre Méditerranéen de la Photographie, Bastia, Korzika, Francija * 2001 Historical Museum of Tbilissi, »The Caravanserail« gallery, Gruzija * 2000 FNAC Photo Galleries, dobitnik nagrade Niépce, Pariz, Francija * 2000 Rencontres du livre européen, Museum of Literature, Sarajevo, Bosna in Hercegovina * 2000 Pouchkine Museum, Odesa, Ukrajina (katalog, 34 strani) * 1999 Institut du Monde Arabe, naročilo in skupinska razstava na temo oljke, Pariz, Francija (katalog, 108 strani) * 1998-2000 Autour de la mer Noire Razstava predstavljena v črnomorskih državah ob podpori francoskih kulturnih centrov in inštitutov. * 1998-2000 K. Sluban et les jeunes détenus de Fleury-Mérogis: les lieux d’un piège, Maison Européenne de la Photographie (v okviru Meseca fotografije), Pariz, Francija (skupinski katalog, 328 strani) * 1998-2000 Balkans-Transit, Grazia Neri gallery, Milano, Italija * 1997 Tokyo Today, Metropolitan Museum of Photography of Tokyo Potujoča razstava po Japonski in Evropi: Royal Museum of Architecture, Kopenhagen, Danska; ob razstavi, ki je bila predstavljena tudi v Stockholmu, Luksemburg in Lizboni, je izšla knjiga Tokio Today, založba Idéodis, Pariz, Francija. * 1997 Rencontres Internationales de la Photographie d’Arles, Palais de l’Archevêché, Arles, Francija * 1997 Palazzo Pubblico, Siena, Italija * 1997 Encontros de Fotografia in Coimbra, Galeria do Atrio, Portugalska * 1997 Balkans-Transit, Mala Galerija, Cankarjev dom, Ljubljana, Slovenija * 1995-1996 Balkans-Transit, razstava, predstavljena v balkanskih državah ob podpori Francoskega inštituta * 1995 Mediterranea, 5th Interrnational Photography Biennale, Fondazzione Rivetti, Torino, Italija * 1994 D’Est en Ouest, Musée National d’Art Moderne, Beaubourg-Centre Pompidou, Pariz, Francija (katalog, založba Filigranes, 24 strani) == Publikacije == * 2013 Bejrut, založba Steidl, Nemčija. Razstava po naročilu o Bejturu (izdano jeseni 2013) * 2009 Transsibériades, Nagrada evropskih založnikov za fotografijo 2009, Actes Sud, Francija/ East to East, Dewi Lewis, Anglija/ Go East, Braus, Nemčija/ East to East, Lunwerg, Španija/All’Est dell’Est, Peliti, Italija/ Apeiron, Grčija/ 150 strani, besedilo Erri De Luca * 2005 Klavdij Sluban 10 ans de photographie en prison, L’oeil Électrique Éditions, Rennes, Francija DVD on 10 years of photography in prisons. * 2005 Entre Parenthèses, Photo Poche, Založba Actes Sud 2005, (coll. Société), 10 ans de photographies sur les adolescents en prison (Francija, bivša Jugoslavija, bivša Sovjetska zveza) * 2002 Transverses, pregled desetih let fotografije (1992-2002), založba Maison Européenne de la Photographie, Pariz, Francija * 2001 La Confusion des Genres en Photographie, založba Bibliothèque Nationale de France, Pariz (z besedili Marka Haworth-Bootha in Anne Wilkes Tucker) * 1997 Balkans – Transit, besedilo François Maspero, založba Seuil, zbirka Fiction Et Cie, Pariz (Prix Radio France Internationalel, mehko vezana knjiga) == Dokumentarni filmi o Klavdiju Slubanu == * 2015: [http://g1.globo.com/sp/mogi-das-cruzes-suzano/bom-dia-sp/videos/t/edicoes/v/em-aruja-adolescentes-da-fundacao-casa-recebem-fotografo-frances-para-oficina/4384036/ Em Arujá, adolescentes da fundação casa recebem fotógrafo francês para oficina, G1, 2:39 min]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * 2015: [https://www.youtube.com/watch?v=B12uDynXSnk Klavdij Sluban realiza oficinas de fotografia na Fundação CASA, 2:24 min] * 2015: [https://www.youtube.com/watch?v=ND6kcBa6YO0 Fotógrafo Klavdij Sluban visita jovens da CASA, TV Globo, 5:07 min] * 2002: serija Derrière la Page, Coup d’oeil / Arte, Metropolis, 8 min * 2001: serija Photos – Photographes, Cndp / La 5ème, 13 min * 2001: L’amour tout court – Henri Cartier-Bresson, Les Films à Lou / Arte, 90 min * 1997: Metropolis, Arte, 15 min == Ciklus o zaporih == Leta 1995 je Klavdij Sluban začel voditi delavnice v Centru za mlade zapornike v Fleury-Mérogis (Esonne). Ob koncu vsake delavnice, na kateri gostijo velike umetnike – Henri Cartier-Bresson, Marc Riboud, William Klein – pripravijo v zaporu razstavo del. V obdobju med letoma 1998 in 2004 je razvijal projekt z mladimi zaporniki v državah bivše Sovjetske zveze (Rusija, Ukrajina, Gruzija, Moldavija, Latvija), v poboljševalnih zavodih Mojžajsk in Ikcha v bližini Moskve, Kolpino blizu St. Peterburga, Tibilisiju in Khoni v Gruziji, Lipcani v Moldaviji in Cesis v Latviji. Leta 2000 je vodil fotografsko delavnico v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje, edini tovrstni ustanovi v Sloveniji.<ref name="#1"/> Leta 2006 je ustanovil nove fotografske delavnice v zavodu Saint-Patrick v Dublinu, na Irskem. Od leta 2007 sodeluje z najstniki iz tolp (»maras«) v Srednji Ameriki: v Zona 18 in zaporih Chimaltenango v Gvatemali ter zaporih Izalco in Tonacatepeque v Salvadorju. Od leta 2007 tako vodi v zaporih letno eno ali dve fotografski delavnici. == Nagrade == * 2014: nagrada Trend in skupna knjiga vseh zmagovalcev, Slovenija * 2013: nagrada Deklica s piščalko, Kočevje, Slovenija * 2009: nagrada European Publishers Award for Photography * 2008: nagrada Centre National des Arts Plastiques/ Ministry of Culture * 2004: nagrada Leica, Medal of Excellence * 2001: štipendija FIACRE francoskega ministrstva za kulturo * 2000: nagrada Prix Niépce, 2000 (glavna nagrada za fotografijo v Franciji) * 1998: nagrada Villa Médicis Hors-les-Murs, 1998 (za projekt o Črnem morju) * 1996: štipendija za pomoč pri ustvarjanju projekta o zaporih, 1996, DRAC, Ile-de France == Zbirke == Fotografije Klavdija Slubana hranijo v svojih zbirkah naslednje inštitucije/ustanove: * Fonds National d’art Contemporain, Pariz, Francija * Bibliothèque Nationale de France, Pariz, Francija * Maison Européenne de la Photographie, Pariz, Francija * Musée National d’art Beaubourg, Pariz, Francija * Musée Niépce, Francija * The Metropolitan Museum of Photography of Tokyo, Tokio, Japonska * The collections of the FNAC galleries, Pariz, Francija * NSM Vie/ABN-AMRO, Pariz, Francija * Museum of Photography, Braga, Portugalska * Galerie du Château d’Eau, Toulouse, Francija * Musée Réattu, Arles, Francija * Pouchkine Museum, Odesa, Ukrajina * Shanghai Art Museum, Meishuguan, Kitajska * Guangdong Museum of Art, Kitajska * Collection de la Société Générale, Pariz * Reggio Emilia Museum of Art, Italija * Harvard University/Edwin C. Cohen’s collection, ZDA == Sklici in opombe == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.sluban.com/ Klavdij Sluban official site] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728184545/http://www.sluban.com/ |date=2013-07-28 }} * [http://www.youtube.com/watch?v=AJqzpOdZjZQ Henri Cartier-Bresson & Klavdij Sluban ] (angleščina, francoščina) * [http://www.ng-slo.si/si/razstave/razstava/srecni-dnevi-na-osamelem-otoku?id=3178 Srečni dnevi na osamelem otoku, Narodna galerija] * [http://www.mladina.si/163682/klavdij-sluban-umetniski-fotograf/ Klavdij Sluban, umetniški fotograf ... ki išče dušo pokrajin po svetu, srce pa ima v Livoldu] * [Http://4d.rtvslo.si/!arhiv/neobvezno-v-nedeljo/174315020 Neobvezno v nedeljo, Klavdij Sluban] * [http://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/crnina-na-fotografiji-je-kot-tisina-v-glasbi.html?search=Maja%20Megla Črnina na fotografiji je kot tišina v glasbi] * [http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/v-pariz-vzel-s-sabo-vonj-kocevske-vasi V Pariz vzel s sabo vonj kočevske vasi] * [http://www.rtvslo.si/kultura/novice/klavdij-sluban-srecni-dnevi-na-osamelem-otoku-in-izgubljeni-raj/355229 Klavdij Sluban v arktičnem mrazu] * [http://www.youtube.com/watch?v=UdI2Wnevv8E%20(angleščina) Klavdij Sluban: Photography Workshops in Jails and Juvenile Prisons] * [http://www.val202.si/2012/06/proti-etru-klavdij-sluban/ Proti etru: Klavdij Sluban] * [http://ava.rtvslo.si/predvajaj/osmi-dan/ava2.164183618/ Klavdij Sluban RTVSLO Osmi dan]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://tvslo.si/predvajaj/klavdij-sluban-priznani-francoski-fotograf-slovenskega-rodu/ava2.163446721/ Klavdij Sluban priznani francoski fotograf slovenskega rodu] * [http://ava.rtvslo.si/predvajaj/klavdij-sluban/ava2.158894602/ Klavdij Sluban]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.radio1.si/strani/Reg_Novice.aspx?RN=20493&RNews=10 Klavdij Sluban: Radio 1] * [http://cargocollective.com/httplemasterclasscom Master class] * [http://www.pogledi.si/kritike/brezhibno-estetski-brezup Klavdij Sluban: Brezhibno estetski brezup] * [http://www.delo.si/kultura/dediscina/priznanje-deklica-s-piscalko-podelili-fotografu-klavdiju-slubanu.html Klavdij Sluban: Nagrada Deklica s piščalko] * [http://www.tvkocevje.si/to-morate-vedeti/kultura/1830-prejemnik-deklice-s-piscalko-je-klavdij-sluban Klavdij Sluban: Prejemnik deklice s piščalko] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130822113447/http://www.tvkocevje.si/to-morate-vedeti/kultura/1830-prejemnik-deklice-s-piscalko-je-klavdij-sluban |date=2013-08-22 }} * [http://monde-diplomatique.si/na-vzhodu-vzhoda-klavdij-sluban/ Klavdij Sluban: na-vzhodu-vzhoda]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.bbc.co.uk/programmes/p00xnhhz Klavdij Sluban: BBC The Strand] (angleščina) * [http://www.franceculture.fr/emission-pas-la-peine-de-crier-klavdij-sluban-15-2011-02-21.html Klavdij Sluban: France Culture – Pas la peine de crier] (francoščina) * [http://www.rfi.fr/emission/20120912-1-klavdij-sluban Klavdij Sluban: RFI – En sol majeur] (francoščina) * [http://www.franceinter.fr/emission-regardez-voir-klavdij-sluban Klavdij Sluban: France Inter – Regardez voir] (francoščina) * [http://www.mep-fr.org/evenement/klavdij-sluban-et-les-jeunes-detenus-de-fleury-merogis/ Klavdij Sluban: Maison Européenne de la Photographie, Pariz (1998)]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} (francoščina) * [http://www.mep-fr.org/evenement/klavdij-sluban Klavdij Sluban: Maison Européenne de la Photographie, Pariz (2002)]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}/ (francoščina) * [http://www.centrepompidou.fr/cpv/ressource.action?param.id=id&param.idSource=FR_DO-55dc908aad6058b83966cd99d4454d9 Klavdij Sluban: Centre Georges Pompidou Beaubourg]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.bnf.fr/fr/outils/lr.resultats_recherche_simple.html?query=klavdij+sluban&x=-1051&y=-74 Klavdij Sluban: Bibliothèque nationale de France] * [http://www.rencontres-arles.com/C.aspx?VP3=CMS3&VF=ARL_709_VForm&FRM=Frame%3AARL_792 Klavdij Sluban: Rencontres-arles] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304130512/http://www.rencontres-arles.com/C.aspx?VP3=CMS3&VF=ARL_709_VForm&FRM=Frame:ARL_792 |date=2016-03-04 }} * [http://www.valokuvataiteenmuseo.fi/en/exhibitions/past/event/91---klavdij-sluban-autres-rivages-la-mer-baltique-itaemeren-tuolla-puolen Klavdij Sluban: The Finnish Museum of Photography (Helsinki)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305185408/http://www.valokuvataiteenmuseo.fi/en/exhibitions/past/event/91---klavdij-sluban-autres-rivages-la-mer-baltique-itaemeren-tuolla-puolen |date=2016-03-05 }} * [http://techannounce.ttu.edu/Client/ViewMessage.aspx?MsgId=89624 Klavdij Sluban: Museum of Texas Tech University, ZDA] * [http://www.channelonline.tv/channelonline_guernseynews/displayarticle.asp?id=510298 Klavdij Sluban: Guernsey News - Victor Hugo]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175240122 (Iz arhiva) Klavdij Sluban: Danes je eksotika to, kar je čez ulico in ima ogromen zid]. Nedeljski gost (5. avgust 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sluban, Klavdij}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Francoski fotografi]] [[Kategorija:Slovenski fotografi]] q5m3p1p0fxvuxex773dnlgs26fomsum 6731454 6731453 2026-08-05T16:01:09Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ 6731454 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=manjkajo notranje povezave, preveč zunanjih}} {{Infopolje Oseba}} '''Klavdij Sluban''', [[Francozi|francoski]] [[fotograf]] [[Slovenci|slovenskega]] rodu, * [[3. marec]] [[1963]], [[Pariz]]. Klavdij Sluban je umetniški fotograf, ki svoja dela razstavlja v pomembnejših svetovnih muzejih in galerijah. Pozornost svetovne javnosti je pritegnil s svojim osebnim pristopom do fotografske prakse.<ref>Mikuž, J., »Družinski album iz Livolda«. Ribnica: Galerija Miklova hiša, 2013</ref> Za svoja dela je prejel več nagrad, med drugim tudi European Publishers Award for Photography (EPAP, 2009) in prix Niépce (2000), najpomembnejša francoska nagrada za fotografijo. Prejel je tudi domačo nagrado Deklica s piščalko, ki so mu jo podelili 8. februarja 2013 v Kočevju.<ref>Fajtar, S. »Fotograf Klavdij Sluban: Iskalec univerzalnega jezika«, DELO, 25. 2. 2013</ref> Njegova fotografija je črno-bela, potovalna, dokumentarna. S fotografskim aparatom dokumentira svoja potovanja in realnost zaporov, kamor ga vodi delo z mladimi prestopniki. Ima izjemen občutek za umetniško interpretacijo na videz vsakdanjega, odtujenega življenja v zaporih.<ref>Petrovič ml., M. »Klavdij Sluban: Brez Livolda ne bi bilo tega svetovnega, ali pa vsaj mednarodnega uspeha«. Utrip, Kočevje, 2013</ref> Na Slubanovih fotografijah se družita brezhibna estetika in brezupno vzdušje; oboje se zliva v umetniško dognane celote, ki jih po eni strani zaznamuje »surovost«, neposrednost pri odslikavi tematike, po drugi strani pa njeno povzdignjenje na pretanjeno metafizično raven.<ref>Štefanc, V. P. »Brezhibno estetski brezup«. Pogledi, št. 13-14, 11. 7. 2012</ref> == Življenjepis == Otroštvo je preživel pri teti v [[Livold|Livoldu]], majhni vasici na Kočevskem. Da bi starši lahko spremljali sinovo odraščanje, so ga sorodniki neprestano fotografirali. Ko mu je bilo sedem let in pol, je domači Livold zamenjal za Pariz, kjer je obiskoval osnovno in srednjo šolo ter fakulteto.<ref>Pirc, V. »Klavdij Sluban, fotograf« Mladina, 13.7.2012</ref> Pri štirinajstih letih se je navdušil nad fotografijo. Po diplomi iz anglo-ameriške književnosti (The Adolescent in American Literature) je svoje znanje o črno-beli fotografiji izpopolnjeval v ateljejih Georgesa Fèvrea v Parizu. Po daljšem potovanju, je v Franciji začel poučevati angleški jezik. Za nekaj časa se je z družino preselil v Rakitno, vendar se je že leta 1992 zopet vrnil v Pariz.<ref name="#1">»Ex: Klavdij Sluban ali preizkus zunanjosti«. Ljubljana: Moderna galerija, 2003</ref> V času njegovega bivanja v Sloveniji je nastal ciklus portretov slovenskih pesnikov z naslovom Srečanja. Razstavljeni so bili še istega leta v ljubljanski Mestni galeriji. Po vrnitvi v Pariz se je celovito posvetil fotografiji. Fotografija je s tem postala njegov način bivanja in obstoja, ker je ni samo ustvarjal, temveč tudi živel. Že od otroštva razpet med Slovenijo in Francijo, je kot odrasel postal prebivalec sveta, katerega večji del je prepotoval in hkrati zabeležil. Fotografsko se je podal v dve nasprotujoči si okolji: neprodušno omejene zapore za mladoletnike (Francija, Rusija, Ukrajina, Latvija, Moldavija, Gruzija, Slovenija, Srbija, Irska, Gvatemala in Salvador) in prostrano odprte pokrajine na potovanjih (Balkan, obale Črnega in Baltskega morja, Karibi, Jeruzalem, Rusija, Azija s Kitajsko, Japonska, Indonezija, Bali, Kerguelenovi otoki).<ref>Megla, M. »Vsak korak naprej je tudi globlje vame«. Sobotna priloga, Delo, 28. 4. 2007</ref> Potovanja, na katere se odpravlja večkrat na leto, trajajo po nekaj tednov. Iz njih prinaša fotografije, ki niso potopisne niti reportažne, ampak prepoznavne kot Slubanove. Te fotografije prikazujejo kontemplativno in meditativno vživljanje občutljivega subjekta v objekt, ki ga vidi skozi objektiv. Bodisi da z njim poišče in najde človeka, del pokrajine, arhitekture, bodisi banalen predmet, in ne glede na to, ali gre za živo bitje ali stvar, vedno poskuša začutiti njihovo dušo. Šele, ko jo ponotranji v sebi, jo zabeleži tudi z aparatom. Od leta 1995 vodi fotografske delavnice za mlade prestopnike po zaporih v raznih državah po svetu, kjer zapornike uči skozi objektiv pogledati na svet drugače, prepoznati fotografije z nabojem, ki govorijo o realnem svetu in lastnem doživljanju ter realnosti. Nato pa jih skupaj s svojimi fotografijami razstavi v zaporih in priznanih inštitucijah. Začel je v Franciji, v zaporu Fleury-Mérogis, nadaljeval pa v zaporih Vzhodne Evrope v Srbiji, Sloveniji (Celje–Piskr), Ukrajini, Gruziji, Moldaviji, Latviji in v disciplinarnih mladinskih centrih v Moskvi in Peterburgu. Zadnje čase deluje tudi na Irskem in v Srednji Ameriki (v Gvatemali in Salvadorju).<ref>Mikuž, J. »Družinski album iz Livolda«. Ribnica: Galerija Miklova hiša, 2013</ref> K sodelovanju pri delavnicah v zaporih je povabil tudi svetovno uveljavljene fotografe, kot so Henri Cartier-Bresson, Marc Riboud, William Klein. Na vprašanje, zakaj fotografira zapornike in zapore, odgovarja: »V 19. stoletju so fotografi, ki so potovali na konec sveta, prinesli podobe, ki jih ljudje ne poznajo, druge celine, pejsaže, ljudi, navade. Danes gremo lahko v zelo kratkem času na konec sveta. Eksotična fotografija ni več zanimiva. Bolj zanimivo je tisto, česar ne poznamo. To so institucije, skriti deli našega sveta, ki niso več na drugem koncu planeta, temveč ob nas, a skriti za zidovi.« Ko ne vodi delavnic v zaporih, potuje. V tišini in samoti ter počasi in dolgo. Njegova potovanja so zelo zahtevna. Na potovanjih, kamor se opravlja z majhno torbo, z Leico, večinoma peš in z zelo počasnimi prevoznimi sredstvi, potuje vedno s ciljem, ne kot turist. Sam pravi: »Ko potujem, ne razmišljam veliko, ne razumem veliko, le doživljam.<ref>Kovačič, M. »Klavdij Sluban: Zanima me siva niansa. Življenje ni črno-belo«, MMC RTV SLO, 20. 3. 2013</ref> Vsak korak, ki ga naredim naprej, je tudi globlje vame. In vsak korak, ki ga naredim naprej, je korak v neznano.<ref>Megla, M. »Vsak korak naprej je tudi globlje vame«, Sobotna priloga, Delo, 28. 4. 2007</ref> Na potovanjih po svetu so nastali sledeči ciklusi: Balkans-Transit (1992–1996), Okoli Črnega morja-zimsko potovanje (1997–2000; zanj je leta 2000 prejel nagrado Nièpce), Other shores – The Baltic Sea (2001–2005), Paradise Lost (2000), Jeruzalem(i), Transsibériades, (East to East), Tokyo today, Centro América - De una América la otra. == Razstave in pomembnejša dela == === Izbor razstav in objav pomembnejših del v Sloveniji === * 2015 Pokrajinski muzej Kočevje, Klavdij Sluban, ''Livold'', Kočevje * 2015 Galerija fotografija, ''Izgubljeni raj'', Ljubljana * 2015 Narodna galerija, ''Srečni dnevi na osamelem otoku'', Ljubljana * 2014 Galerija Fotografija, Instagram - work in progress, Ljubljana * 2013 Galerija Miklova hiša, Zasebno - osebno - posebno, Ribnica * 2013 Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Sedanjost in prisotnost, Ljubljana * 2013 Projekcija in predstavitev v Šeškovem domu, Kočevje 8. 2. 2013 ob prejetju nagrade Deklica s piščalko. To priznanje se podeljuje ljudem, ki so povezani s Kočevsko in ustvarjajo presežke na področju umetnosti, humanističnih znanosti in kulture. * 2013 Foto Pub festival, Novo mesto Kot umetniški vodja 13. edicije Fotopub festivala, je K. Sluban je za temo festivala izbral Odtujenost. * 2013 Galerija Miklova hiša, Družinski album iz Livolda (1978–1983), Ribnica Ob razstavi publikacija knjige Družinski album iz Livolda (1978–1983) / L´album familial de Livold (1978–1983) / Livold family album (1978–1983), besedili Jure Mikuž in Klavdij Sluban, št. strani 51, Galerija Miklova hiša * 2013 Galerija Miklova hiša, Ex patrioti, Ribnica * 2012 Galerija Fotografija, Druga obrežja – Baltsko morje / Other shores – The Baltic Sea, Ljubljana * 2012 Galerija Vžigalica, Vzhodno od vzhoda / East to East, Ljubljana * 2010 Slovenska kinoteka, Ljubljana Projekcija DVD-ja / filma Klavdij Sluban 10 ans de photographie en prison, DVD on 10 years of photography in prisons, L’oeil Électrique Éditions, Rennes, Francija, 2005. * 2010 Galerija sodobne umetnosti Celje, Okolje Consulting Art Collection, Celje * 2007 Sinagoga, Nova F, Sodobna fotografija na Slovenskem / Szloveniai kortars fenykepeszet, Lendava * 2006 Umetnostna galerija, Nova F, Sodobna fotografija na Slovenskem / Slovene Contemporary Photography, Maribor * 2005 Moderna galerija, 7 grehov: Ljubljana – Moskva / 7 Sins: Ljubljana – Moskva, Ljubljana * 2005 Galerija Miklova hiša, Ribnica * 2005 Koroška galerija likovnih umetnosti, Živeti / 2 Live, Mednarodna fotografska razstava, Slovenj Gradec * 2003 Muzej moderne umetnosti, Prečenja, Ljubljana. Pregled deset let fotografije (1992–2002) v sodelovanju z Maison Européenne de la Photographie, Pariz Ob razstavi publikacije kataloga Ex-, besedili Philippe Pascal, Klavdij Sluban, št. strani 101, Moderna galerija. * 2003 Galerija sodobne umetnosti, V oklepaju (mladoletniki v zaporih), Celje Fotografije K. Slubana in mladih zapornikov, ki so nastale na delavnicah v celjskem Piskru med 1999 in 2002. * 1997 Cankarjev dom, Balkan transit, Ljubljana * 1992 Mestna galerija, Srečanja – portreti slovenskih pesnikov. Ob razstavi, publikacija knjige Srečanja – portreti slovenskih pesnikov/ Rencontres - portraits de poètes Slovènes, besedilo Brane Kovič, št. strani 70, Centre culturel français, Ljubljana. === Izbor razstav v Franciji in izbor mednarodnih razstav === * 2015 Biblioteca Mario de Andrade, Sao Paulo, Brazilija * 2015 Galerie Klüser, Münich, »''Habiter l'exil'' , ''življenje v izgnanstvu'',  fotografije K. Sluban +  12 risb Victor Hugoja, Nemčija * 2015 FORMAT International Photography Festival, Velika Britanija * 2015 TBILISSI PHOTO FESTIVAL, Musée de la Maison des Écrivains, »''Habiter l'exil (življenje v izgnanstvu'')«, Gruzija * 2015 Centre d'Art Photogrpahique, Villa Perrochon, Niort, Francija * 2015 Narodna galerija, Ljubljana, Slovenija * 2015 Musée d'Art Contemporain, Hambourg, »''100 ans de Leica'' (100 let Leice)«, Nemčija  * 2014 Triennal of photography, Hambourg, Nemčija * 2014 National Museum of Singapore, SIPF, Singapore International Photo Festival, Singapur * 2014 Musée des Beaux-Arts, Guernesey *2014 Maison de Victor Hugo, Paris, ''Habiter l'exil'',  ''življenje v izgnanstvu,'' sélection officielle du Mois de la Photo. * 2013 Musée Niépce, Chalon-sur-Saône, retrospektiva: Après l'obscurité / After darkness (1992-2012) * 2012 Galerija Fotografija, Druga obrežja-Baltsko morje, Ljubljana, Slovenija * 2012 Art Fair Paris, Grand Palais, Clair Galerie, Pariz, Francija * 2012 Rencontres d'Arles, sélection officielle, 43ème édition, Jours heureux aux îles de la Désolation /Happy Days on Desolation Islands, 1. umetniška rezidenca na Kuerguelenovih otokih, Indijski ocean * 2012 Guernesey Photography Festival, Anglija * 2012 Tbilissi Photo Festival, Gruzija * 2012 L'imaginaire d'après nature, Henri Cartier-Bresson / Transsibériades, K. Sluban, Château de la Hulpe, Folon Foundation, Bruselj, Belgija * 2011 Paris Photo, Grand Palais, Galerija Fotografija, Pariz, Francija * 2011 Contemporary Art Centre, Toulon, Hôtel des Arts, Confins, (katalog, 96 strani) * 2011 Box Galerie, Bruselj, Belgija * 2011 Centre Atlantique de la Photographie, Brest, Francija * 2011 Lishui 14th International Photography Festival, Kitajska * 2011 View York - Nine Perceptions, Galerie °Clair, München, Nemčija * 2010 Rencontres d’Arles 2010 – Festival de Photographies –Transsibériades * 2010 Palazzo Duchi d’Acquaviva, Museo Archeologico, All'Est del'Est, Atri Festival, Italija * 2010 Contemporary Art Centre, La Base Sous Marine, Bordeaux, Itinéraires des Photographes Voyageurs, De Transverses à Transsibériades, (1991-2009) * 2010 Museo Nacional de Antropología de el Salvador (MUNA), Tiempo suspendido Fotografije mladih zapornikov iz Tonacatepeque in Izalco, Salvador, narejene med delavnicami z mladimi prestopniki tople Maras, ki jih je vodil K. Sluban v letu 2010. * 2009 Rencontres d’Arles (nagrada: European Publishers Award for Photography 2009), predstavitev in projekcija, Théâtre Antique * 2009 Galerie Taïss, Pariz, Francija * 2009 Artcurial, Pariz, Francija * 2009 Photo Beijing Art Fair, Photo Beijing 2009, Lipao gallery, Kitajska * 2009 Photo Beijing 2009, Aura gallery, Kitajska * 2009 L’Imagerie, Lannion, Francija * 2008 Museum of Texas Tech University, Texas, ZDA * 2008 Hôtel de Sauroy gallery, Paris, »Mois de la Photo« - uradna selekcija, Francija * 2008 Photography biennale, Lyon, France, razstava »Forth and back«, barvne fotografije in predstavitev/projekcija 5’30’’ * 2008 Beau Geste gallery, Šanghaj, Kitajska * 2008 Espace Saint-Cyprien, Toulouse, Francija * 2008 Plazza 66 gallery / Life Magazine, Šanghaj, Kitajska * 2007 Aura gallery, Šanghaj, Kitajska (katalog, 98 strani) * 2007 Bolzano Arts Centre, Bolzano, Italija * 2007 Fine-Arts Museum, Caen, Francija * 2007 Sirius Arts Centre, Irska * 2007 Fotografia Europea, Photography Festival of Reggio Emilia, Chiostri di San Domenico, Italija, razstava po naročilu o Berlinu (skupinski katalog, 372 strani) * 2006 Harvard University, ZDA * 2006 Museum of Modern Art, Gvatemala * 2006 National Gallery, Džakarta, Indonezija (katalog, 88 strani) * 2006 Guangzhou Museum of Art, Canton, Kitajska (retrospektiva s katalogom, 320 strani) * 2006 Shanghai Art Museum, Meishuguan, Kitajska * 2006 National Museum, Krakov, Poljska * 2005 Museum of Photography, Helsinki, Finska * 2005 National Museum of Estonia, Talin, Estonija * 2005 Festival of Photography in Central America, San José, Kostarika (katalog) * 2004 Millennium Museum for Contemporary Art, Peking, Kitajska * 2004 Gallery of Art of the Union of Artists, Riga, Latvija * 2004 Festival Chroniques Nomades, Honfleur, Francija * 2004 Cloître St.-Louis Avignon, Francija * 2003 Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, Slovenija (katalog Ex-, 106 strani) * 2003 PIP, International Festival of Photography Pingyao, Pingjao, Kitajska (skupinski katalog, 28 strani) * 2003 Image et Paysage, razstava 16 francoskih fotografov, Džakarta, Indonezija (izvedba razstave in kataloga: AFAA) * 2003 The Spirit of Globalization, International Festival of Skopelos Centre of Photography, Skópelòs, Grčija (skupinski katalog) * 2002 Transverses, pregled fotografij zadnjih desetih let, Maison Européenne de la Photographie, Pariz, Francija (monografija Transverses, 188 strani, založba MEP) * 2002 Paradise Lost, Pablo de la Torriente Brau gallery, Havana, Kuba * 2002 Jérusalem(s), razstava, predstavljena na bližnjevzhodnih okupiranih področjih (Gaza) * 2002 Paradise Lost, Galerie du Château d’Eau, Toulouse, Francija (katalog, 28 strani) * 2002 Encontros da Imagem, Braga festival, Braga, Portugalska (skupinski katalog) * 2001 Musée d’art haïtien, Port-au-Prince, Haiti * 2001 Photography gallery, Santo Domingo, Dominikanska republika * 2001 Centre Méditerranéen de la Photographie, Bastia, Korzika, Francija * 2001 Historical Museum of Tbilissi, »The Caravanserail« gallery, Gruzija * 2000 FNAC Photo Galleries, dobitnik nagrade Niépce, Pariz, Francija * 2000 Rencontres du livre européen, Museum of Literature, Sarajevo, Bosna in Hercegovina * 2000 Pouchkine Museum, Odesa, Ukrajina (katalog, 34 strani) * 1999 Institut du Monde Arabe, naročilo in skupinska razstava na temo oljke, Pariz, Francija (katalog, 108 strani) * 1998-2000 Autour de la mer Noire Razstava predstavljena v črnomorskih državah ob podpori francoskih kulturnih centrov in inštitutov. * 1998-2000 K. Sluban et les jeunes détenus de Fleury-Mérogis: les lieux d’un piège, Maison Européenne de la Photographie (v okviru Meseca fotografije), Pariz, Francija (skupinski katalog, 328 strani) * 1998-2000 Balkans-Transit, Grazia Neri gallery, Milano, Italija * 1997 Tokyo Today, Metropolitan Museum of Photography of Tokyo Potujoča razstava po Japonski in Evropi: Royal Museum of Architecture, Kopenhagen, Danska; ob razstavi, ki je bila predstavljena tudi v Stockholmu, Luksemburg in Lizboni, je izšla knjiga Tokio Today, založba Idéodis, Pariz, Francija. * 1997 Rencontres Internationales de la Photographie d’Arles, Palais de l’Archevêché, Arles, Francija * 1997 Palazzo Pubblico, Siena, Italija * 1997 Encontros de Fotografia in Coimbra, Galeria do Atrio, Portugalska * 1997 Balkans-Transit, Mala Galerija, Cankarjev dom, Ljubljana, Slovenija * 1995-1996 Balkans-Transit, razstava, predstavljena v balkanskih državah ob podpori Francoskega inštituta * 1995 Mediterranea, 5th Interrnational Photography Biennale, Fondazzione Rivetti, Torino, Italija * 1994 D’Est en Ouest, Musée National d’Art Moderne, Beaubourg-Centre Pompidou, Pariz, Francija (katalog, založba Filigranes, 24 strani) == Publikacije == * 2013 Bejrut, založba Steidl, Nemčija. Razstava po naročilu o Bejturu (izdano jeseni 2013) * 2009 Transsibériades, Nagrada evropskih založnikov za fotografijo 2009, Actes Sud, Francija/ East to East, Dewi Lewis, Anglija/ Go East, Braus, Nemčija/ East to East, Lunwerg, Španija/All’Est dell’Est, Peliti, Italija/ Apeiron, Grčija/ 150 strani, besedilo Erri De Luca * 2005 Klavdij Sluban 10 ans de photographie en prison, L’oeil Électrique Éditions, Rennes, Francija DVD on 10 years of photography in prisons. * 2005 Entre Parenthèses, Photo Poche, Založba Actes Sud 2005, (coll. Société), 10 ans de photographies sur les adolescents en prison (Francija, bivša Jugoslavija, bivša Sovjetska zveza) * 2002 Transverses, pregled desetih let fotografije (1992-2002), založba Maison Européenne de la Photographie, Pariz, Francija * 2001 La Confusion des Genres en Photographie, založba Bibliothèque Nationale de France, Pariz (z besedili Marka Haworth-Bootha in Anne Wilkes Tucker) * 1997 Balkans – Transit, besedilo François Maspero, založba Seuil, zbirka Fiction Et Cie, Pariz (Prix Radio France Internationalel, mehko vezana knjiga) == Dokumentarni filmi o Klavdiju Slubanu == * 2015: [http://g1.globo.com/sp/mogi-das-cruzes-suzano/bom-dia-sp/videos/t/edicoes/v/em-aruja-adolescentes-da-fundacao-casa-recebem-fotografo-frances-para-oficina/4384036/ Em Arujá, adolescentes da fundação casa recebem fotógrafo francês para oficina, G1, 2:39 min]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * 2015: [https://www.youtube.com/watch?v=B12uDynXSnk Klavdij Sluban realiza oficinas de fotografia na Fundação CASA, 2:24 min] * 2015: [https://www.youtube.com/watch?v=ND6kcBa6YO0 Fotógrafo Klavdij Sluban visita jovens da CASA, TV Globo, 5:07 min] * 2002: serija Derrière la Page, Coup d’oeil / Arte, Metropolis, 8 min * 2001: serija Photos – Photographes, Cndp / La 5ème, 13 min * 2001: L’amour tout court – Henri Cartier-Bresson, Les Films à Lou / Arte, 90 min * 1997: Metropolis, Arte, 15 min == Ciklus o zaporih == Leta 1995 je Klavdij Sluban začel voditi delavnice v Centru za mlade zapornike v Fleury-Mérogis (Esonne). Ob koncu vsake delavnice, na kateri gostijo velike umetnike – Henri Cartier-Bresson, Marc Riboud, William Klein – pripravijo v zaporu razstavo del. V obdobju med letoma 1998 in 2004 je razvijal projekt z mladimi zaporniki v državah bivše Sovjetske zveze (Rusija, Ukrajina, Gruzija, Moldavija, Latvija), v poboljševalnih zavodih Mojžajsk in Ikcha v bližini Moskve, Kolpino blizu St. Peterburga, Tibilisiju in Khoni v Gruziji, Lipcani v Moldaviji in Cesis v Latviji. Leta 2000 je vodil fotografsko delavnico v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje, edini tovrstni ustanovi v Sloveniji.<ref name="#1"/> Leta 2006 je ustanovil nove fotografske delavnice v zavodu Saint-Patrick v Dublinu, na Irskem. Od leta 2007 sodeluje z najstniki iz tolp (»maras«) v Srednji Ameriki: v Zona 18 in zaporih Chimaltenango v Gvatemali ter zaporih Izalco in Tonacatepeque v Salvadorju. Od leta 2007 tako vodi v zaporih letno eno ali dve fotografski delavnici. == Nagrade == * 2014: nagrada Trend in skupna knjiga vseh zmagovalcev, Slovenija * 2013: nagrada Deklica s piščalko, Kočevje, Slovenija * 2009: nagrada European Publishers Award for Photography * 2008: nagrada Centre National des Arts Plastiques/ Ministry of Culture * 2004: nagrada Leica, Medal of Excellence * 2001: štipendija FIACRE francoskega ministrstva za kulturo * 2000: nagrada Prix Niépce, 2000 (glavna nagrada za fotografijo v Franciji) * 1998: nagrada Villa Médicis Hors-les-Murs, 1998 (za projekt o Črnem morju) * 1996: štipendija za pomoč pri ustvarjanju projekta o zaporih, 1996, DRAC, Ile-de France == Zbirke == Fotografije Klavdija Slubana hranijo v svojih zbirkah naslednje inštitucije/ustanove: * Fonds National d’art Contemporain, Pariz, Francija * Bibliothèque Nationale de France, Pariz, Francija * Maison Européenne de la Photographie, Pariz, Francija * Musée National d’art Beaubourg, Pariz, Francija * Musée Niépce, Francija * The Metropolitan Museum of Photography of Tokyo, Tokio, Japonska * The collections of the FNAC galleries, Pariz, Francija * NSM Vie/ABN-AMRO, Pariz, Francija * Museum of Photography, Braga, Portugalska * Galerie du Château d’Eau, Toulouse, Francija * Musée Réattu, Arles, Francija * Pouchkine Museum, Odesa, Ukrajina * Shanghai Art Museum, Meishuguan, Kitajska * Guangdong Museum of Art, Kitajska * Collection de la Société Générale, Pariz * Reggio Emilia Museum of Art, Italija * Harvard University/Edwin C. Cohen’s collection, ZDA == Sklici in opombe == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.sluban.com/ Klavdij Sluban official site] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130728184545/http://www.sluban.com/ |date=2013-07-28 }} * [http://www.youtube.com/watch?v=AJqzpOdZjZQ Henri Cartier-Bresson & Klavdij Sluban ] (angleščina, francoščina) * [http://www.ng-slo.si/si/razstave/razstava/srecni-dnevi-na-osamelem-otoku?id=3178 Srečni dnevi na osamelem otoku, Narodna galerija] * [http://www.mladina.si/163682/klavdij-sluban-umetniski-fotograf/ Klavdij Sluban, umetniški fotograf ... ki išče dušo pokrajin po svetu, srce pa ima v Livoldu] * [Http://4d.rtvslo.si/!arhiv/neobvezno-v-nedeljo/174315020 Neobvezno v nedeljo, Klavdij Sluban] * [http://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/crnina-na-fotografiji-je-kot-tisina-v-glasbi.html?search=Maja%20Megla Črnina na fotografiji je kot tišina v glasbi] * [http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/v-pariz-vzel-s-sabo-vonj-kocevske-vasi V Pariz vzel s sabo vonj kočevske vasi] * [http://www.rtvslo.si/kultura/novice/klavdij-sluban-srecni-dnevi-na-osamelem-otoku-in-izgubljeni-raj/355229 Klavdij Sluban v arktičnem mrazu] * [http://www.youtube.com/watch?v=UdI2Wnevv8E%20(angleščina) Klavdij Sluban: Photography Workshops in Jails and Juvenile Prisons] * [http://www.val202.si/2012/06/proti-etru-klavdij-sluban/ Proti etru: Klavdij Sluban] * [http://ava.rtvslo.si/predvajaj/osmi-dan/ava2.164183618/ Klavdij Sluban RTVSLO Osmi dan]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://tvslo.si/predvajaj/klavdij-sluban-priznani-francoski-fotograf-slovenskega-rodu/ava2.163446721/ Klavdij Sluban priznani francoski fotograf slovenskega rodu] * [http://ava.rtvslo.si/predvajaj/klavdij-sluban/ava2.158894602/ Klavdij Sluban]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.radio1.si/strani/Reg_Novice.aspx?RN=20493&RNews=10 Klavdij Sluban: Radio 1] * [http://cargocollective.com/httplemasterclasscom Master class] * [http://www.pogledi.si/kritike/brezhibno-estetski-brezup Klavdij Sluban: Brezhibno estetski brezup] * [http://www.delo.si/kultura/dediscina/priznanje-deklica-s-piscalko-podelili-fotografu-klavdiju-slubanu.html Klavdij Sluban: Nagrada Deklica s piščalko] * [http://www.tvkocevje.si/to-morate-vedeti/kultura/1830-prejemnik-deklice-s-piscalko-je-klavdij-sluban Klavdij Sluban: Prejemnik deklice s piščalko] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130822113447/http://www.tvkocevje.si/to-morate-vedeti/kultura/1830-prejemnik-deklice-s-piscalko-je-klavdij-sluban |date=2013-08-22 }} * [http://monde-diplomatique.si/na-vzhodu-vzhoda-klavdij-sluban/ Klavdij Sluban: na-vzhodu-vzhoda]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.bbc.co.uk/programmes/p00xnhhz Klavdij Sluban: BBC The Strand] (angleščina) * [http://www.franceculture.fr/emission-pas-la-peine-de-crier-klavdij-sluban-15-2011-02-21.html Klavdij Sluban: France Culture – Pas la peine de crier] (francoščina) * [http://www.rfi.fr/emission/20120912-1-klavdij-sluban Klavdij Sluban: RFI – En sol majeur] (francoščina) * [http://www.franceinter.fr/emission-regardez-voir-klavdij-sluban Klavdij Sluban: France Inter – Regardez voir] (francoščina) * [http://www.mep-fr.org/evenement/klavdij-sluban-et-les-jeunes-detenus-de-fleury-merogis/ Klavdij Sluban: Maison Européenne de la Photographie, Pariz (1998)]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} (francoščina) * [http://www.mep-fr.org/evenement/klavdij-sluban Klavdij Sluban: Maison Européenne de la Photographie, Pariz (2002)]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}/ (francoščina) * [http://www.centrepompidou.fr/cpv/ressource.action?param.id=id&param.idSource=FR_DO-55dc908aad6058b83966cd99d4454d9 Klavdij Sluban: Centre Georges Pompidou Beaubourg]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.bnf.fr/fr/outils/lr.resultats_recherche_simple.html?query=klavdij+sluban&x=-1051&y=-74 Klavdij Sluban: Bibliothèque nationale de France] * [http://www.rencontres-arles.com/C.aspx?VP3=CMS3&VF=ARL_709_VForm&FRM=Frame%3AARL_792 Klavdij Sluban: Rencontres-arles] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304130512/http://www.rencontres-arles.com/C.aspx?VP3=CMS3&VF=ARL_709_VForm&FRM=Frame:ARL_792 |date=2016-03-04 }} * [http://www.valokuvataiteenmuseo.fi/en/exhibitions/past/event/91---klavdij-sluban-autres-rivages-la-mer-baltique-itaemeren-tuolla-puolen Klavdij Sluban: The Finnish Museum of Photography (Helsinki)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305185408/http://www.valokuvataiteenmuseo.fi/en/exhibitions/past/event/91---klavdij-sluban-autres-rivages-la-mer-baltique-itaemeren-tuolla-puolen |date=2016-03-05 }} * [http://techannounce.ttu.edu/Client/ViewMessage.aspx?MsgId=89624 Klavdij Sluban: Museum of Texas Tech University, ZDA] * [http://www.channelonline.tv/channelonline_guernseynews/displayarticle.asp?id=510298 Klavdij Sluban: Guernsey News - Victor Hugo]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175240122 Klavdij Sluban: Danes je eksotika to, kar je čez ulico in ima ogromen zid]. Nedeljski gost (5. avgust 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sluban, Klavdij}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Francoski fotografi]] [[Kategorija:Slovenski fotografi]] 6pcxwfd6wh6odocp7yh3p0ylbklhib1 10 361965 6731434 6721279 2026-08-05T15:09:03Z Pinky sl 2932 +*[[Template:Multiple references|Multiple references]] 6731434 wikitext text/x-wiki {{Navbox |name = Navajanje v Wikipediji |title = [[Wikipedija:Preverljivost|Navajanje v Wikipediji]] | state = {{{state<includeonly>|{{{1|autocollapse}}}</includeonly>}}} | bodyclass = hlist |group1 = Smernice in vodniki |list1 = * [[Wikipedija:Preverljivost|Preverljivost]] * [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja|Brez izvirnega raziskovanja]] * [[Wikipedija:Biografije živečih oseb|Biografije živečih oseb]] * [[Wikipedija:Zanesljivi viri|Zanesljivi viri]] * [[Wikipedija:Navajanje virov|Navajanje virov]] | group2 = Osnovni nasveti | list2 = * [[Wikipedija:Navedi vir|Navedi vir]] <!-- * [[Wikipedia:Combining sources|Combining sources]] * [[Wikipedia:Offline sources|Offline sources]] * [[Help:Overview of referencing styles|Referencing styles]] --> |group3 = [[Wikipedija:Navajanje virov|Navajanje virov]] |list3 = * [[Pomoč:Slog navajanja 1|Slog navajanja 1]] * [[Pomoč:Slog navajanja 2|Slog navajanja 2]] * [[Wikipedija:Predloge za navajanje|Predloge za navajanje]] |group4 = [[WP:ILC|Medbesedilni sklici]] |list4 = * [[Pomoč:Sklici na koncu besedila|Sklici na koncu besedila]] * [[WP:PAREN|Medbesedilni sklic v oklepaju znotraj besedila]] * [[WP:KRATKISKLIC|Kratki sklici]] | group5 = [[Pomoč:Sklicevanje za začetnike|Sklicevanje za začetnike]] | list5 = <!-- * [[Pomoč:Reftags|Reference-tags]] --> * [[Pomoč:Uvod v sklicevanje z vikioznačevanjem/1|Uvod v sklicevanje z vikioznačevanjem]] <!-- * [[Help:Referencing for beginners with citation templates|Referencing with citation templates]] * [[Help:Referencing for beginners without using templates|Referencing without using templates]] * [[Wikipedia:References dos and don'ts|Referencing dos and don'ts]] * [[Wikipedia:Citing Wikipedia|Citing Wikipedia]] --> |group6 = Napredna pomoč |list6 = * [[Pomoč:Napake pri sklicevanju|Napake pri sklicevanju]] * [[mw:Help:Cite|Dokumentacija razširitve Cite]] | group7 = [[:Kategorija:Predloge za sklice na koncu besedila|Predloge za sklice na koncu besedila]] | list7 = *[[Predloga:Slog navajanja - dokumentacija|Dokumetacija za Slog navajanja]] *[[Predloga:Multiple references|Multiple references]] *{{tl|Sklici}} *{{tl|Refbegin}} | group8 = [[Pomoč:Iskanje virov|Iskanje virov]] | list8 = *[[Pomoč:Iskanje virov|Kako najti vir]] * [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]] * [[Wikipedija:Viri knjig|Viri knjig]] * [[Wikipedija:Viri v javni domeni|Viri v javni domeni]] | group9 =[[Pomoč:Orodja za sklicevanje|Orodja za sklicevanje]]<br>(zunanje povezave) | list9 = *[https://citer.toolforge.org/ Citer] *[https://tools.wmflabs.org/citations/ Citation bot] *[https://tools.wmflabs.org/makeref/ MakeRef] *[https://refill.toolforge.org/ng/ Refill] *[https://archive.org/ WayBack] *[https://iw.toolforge.org/oabot/ OABot] }}<noinclude> {{Documentation}} </noinclude> 7huspm1954pozuwp4mwkh6v8npsiq4o 14 366891 6731777 4135924 2026-08-06T11:07:26Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Kategorija:Selektorji nogometne reprezentance Združenih Arabskih Emiratov]] na [[Kategorija:Selektorji nogometne reprezentance Združenih arabskih emiratov]]: [[Združeni arabski emirati]] 4135924 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[selektor]]jih [[nogometna reprezentanca Združenih arabskih emiratov|nogometne reprezentance Združenih Arabskih Emiratov]]}} [[Kategorija:Nogometna reprezentanca Združenih arabskih emiratov]] [[Kategorija:Selektorji po nogometnih reprezentancah|Združeni arabski emirati]] td8n1jlf7z2snpam0lm04uj60bpq94d 0 373780 6731403 5425901 2026-08-05T14:15:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731403 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt| conflict=Bitka pri Savi| partof= rimskih državljanskih vojn| image=| caption=| date=388| place= reka [[Sava]] pri [[Sisak|Sisciu]] v sedanji [[Hrvaška|Hrvaški]]| result=zmaga Vzhodnega rimskega cesarstva| combatant1= Vzhodno rimsko cesarstvo| combatant2=vojska Magna Maskima| commander1=[[Teodozij I.]]| commander2=[[Magn Maksim]]| strength1=ni znano| strength2=ni znano| casualties1= ni znano | casualties2= ni znano | }} '''Bitka pri Savi''' leta 388 je bil vojaški spopad med vojskama rimskega [[Uzurpator|uzurpatorja]] [[Magn Maksim|Magna Maksima]] in vzhodnega rimskega cesarja [[Teodozij I.|Teodozija I.]].<ref>[http://www.roman-emperors.org/madmax.htm ''Magnus Maximus''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070910202709/http://www.roman-emperors.org/madmax.htm |date=2007-09-10 }}, De Imperatoribus Romanis, An Online Encyclopedia of Roman Emperors.</ref> ==Ozadje== [[Guverner|Guvernerja]] [[Rimska Britanija|Britanije]] Magna Maksima so britanske [[Rimska legija|legije]] v uporu proti zahodnemu rimskemu cesarju [[Gracijan (rimski cesar)|Gracijanu]] leta 383 proglasile za rimskega cesarja. Maksim je vdrl v [[Galija|Galijo]] in pri [[Pariz|Parizu]] porazil Gracijana, katerega so malo kasneje v [[Lyon|Lyonu]] ubili. Maksim je osvojil celo Zahodno rimsko cesarstvo, razen [[Italija (rimska provinca)|Italije]], in od tam pregnal Gracijanovega brata in naslednika [[Valentinijan II.|Valentinijana II.]]. Valentijan je zaprosil za pomoč vzhodnega cesarja Teodozija I.. Vojski sta se spopadli ob Savi pri Siscii. Maksim se je po porazu umaknil v [[Akvileja|Akvilejo]], kjer so ga oblegali in prisilili k vdaji. 28. septembra 388 so ga usmrtili. ==Posledice== Z Maksimovo smrtjo se je končala še ena od številnih rimskih državljanskih vojn. Valentinijan II. se je vrnil na prestol Zahodnega cesarstva. ==Sklic== {{sklici|1}} ==Vira== * Walter Schmid, ''Emona''. Dunaj, 1913. COBISS 1577312. * Friedrich Lotter, Rajko Brato, Helmut Castritius, ''Völkerverschiebungen im Ostalpen-Mitteldonau-Raum zwischen Antike und Mittelalter (375−600)'', Reallexikon der Germanischen Altertumskunde, dopolnjeni zvezek 39. De Gruyter, Berlin-New York 2003. ISBN 978-3110178555, str. 84 f. [[Kategorija:Bitke Rimskega cesarstva]] [[Kategorija:Bitke 4. stoletja]] oav82up0293dj8ix8s50pd4hag9v9si 0 378001 6731597 6731324 2026-08-05T20:45:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731597 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Daley Blind | fullname = Daley Blind<ref>{{navedi novice| title = 2014 FIFA World Cup Brazil: List of Players| url = http://www.fifadata.com/document/fwc/2014/pdf/fwc_2014_squadlists.pdf| publisher = FIFA| format = PDF| page = 25| date = 11 June 2014| accessdate = 11 June 2014| archive-date = 2015-06-11| archive-url = https://web.archive.org/web/20150611133541/http://www.uefa.com/uefachampionsleague/news/newsid%3D2255077.html| url-status = dead}}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 180 cm | currentclub = [[AFC Ajax|Ajax]] | clubnumber = 17 | position = [[vezni igralec (nogomet)|obrambni vezist]] / [[Branilec (nogomet)|branilec]] | youthyears1 = 1995–1998 | youthclubs1 = [[Amsterdamsche FC|AFC]] | youthyears2 = 1998–2008 | youthclubs2 = [[Jong Ajax|Ajax]] | years1 = 2008–2014 | clubs1 = [[AFC Ajax|Ajax]] | caps1 = 102 | goals1 = 3 | years2 = 2010 | clubs2 = → [[FC Groningen|Groningen]] (pos.) | caps2 = 17 | goals2 = 0 | years3 = 2014–2018 | clubs3 = [[Manchester United F.C.|Manchester United]] | caps3 = 90 | goals3 = 4 | years4 = 2018–2023 | clubs4 = [[AFC Ajax|Ajax]] | caps4 = 124 | goals4 = 7 | years5 = 2023 | clubs5 = [[FC Bayern München|Bayern München]] | caps5 = 4 | goals5 = 0 | years6 = 2023–2026 | clubs6 = [[Girona FC|Girona]] | caps6 = 99 | goals6 = 1 | years7 = 2026– | clubs7 = [[AFC Ajax|Ajax]] | caps7 = | goals7 = | nationalyears1 = 2004 | nationalteam1 = Nizozemska do 15 let | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2006 | nationalteam2 = Nizozemska do 16 let | nationalcaps2 = 4 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2006–2007 | nationalteam3 = Nizozemska do 17 let | nationalcaps3 = 13 | nationalgoals3 = 3 | nationalyears4 = 2007–2009 | nationalteam4 = Nizozemska do 19 let | nationalcaps4 = 16 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2009–2013 | nationalteam5 = [[Nizozemska nogometna reprezentanca do 21 let|Nizozemska do 21 let]] | nationalcaps5 = 23 | nationalgoals5 = 0 | nationalyears6 = 2013–2024 | nationalteam6 = [[Nizozemska nogometna reprezentanca|Nizozemska]] | nationalcaps6 = 108 | nationalgoals6 = 3 }} '''Daley Blind''', [[Nizozemci|nizozemski]] [[nogometaš]], * [[9. marec]] [[1990]], [[Amsterdam]]. Blind je sin nekdanjega nizozemskega nogometnega reprezentanta) [[Danny Blind|Dannyja Blinda]], ki igra na položaju levega bočnega branilca ali obrambnega zveznega igralca<ref name="ajax_contract" />. Je član nizozemske nogometne reprezentance in španskega prvoligaša [[Girona FC|Girone]]. Karirero je začel v mladinski šoli Ajaxa, nato je bil posojen v [[FC Groningen|Groningen]], po povratku pa je postal član prve postave Ajaxa. Septembra 2014 je za 13,8 milijona [[britanski funt|funtov]] prestopil v Manchester United. Z nizozemsko reprezentanco je na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2014|svetovnem prvenstvu 2014]] osvojil tretje mesto. == Klubska kariera == === Ajax === Blind je svojo nogometno pot začel v mladinski vrsti kluba [[AFC Ajax]], kjer je pred tem igral tudi njegov oče [[Danny Blind|Danny]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ajaxshowtime.com/index.php?msg=33171&page=1 |title=FC Groningen concreet voor Blind (19) |access-date=2014-09-03 |archive-date=2025-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250905204027/https://www.ajaxshowtime.com/index.php?msg=33171&page=1 |url-status=dead }}</ref>. V A postavo mladinske vrste se je uvrstil v sezoni 2007/08<ref name="ajax_contract" />, že v sezoni 2008/09 pa je postal član članske vrste.<ref name="ajax_debut">{{navedi splet| url = http://english.ajax.nl/web/show/id=154814/contentid=68236| title = Blind helps Ajax win in debut| publisher = Ajax.nl| date = 7. december 2008| accessdate = 11. decembra 2008| archive-date = 2008-12-17| archive-url = https://web.archive.org/web/20081217140444/http://english.ajax.nl/web/show/id%3D154814/contentid%3D68236| url-status = dead}}</ref> Prvo profesionalno [[pogodba|pogodbo]] je podpisal pri sedemnajstih letih, s čimer je uradno postal član do 1. julija 2010.<ref name="ajax_contract">{{navedi splet| url = http://english.ajax.nl/web/show/id=154814/contentid=62320| title = Ajax sign Daley Blind| publisher = Ajax.nl| date = 29. marec 2007| accessdate = 11. decembra 2008| archive-date = 2014-10-24| archive-url = https://web.archive.org/web/20141024025236/http://english.ajax.nl/web/show/id%3D154814/contentid%3D62320| url-status = dead}}</ref> 7. decembra 2008 je prvič zaigral v prvi postavi Ajaxa, ko je začel tekmo proti [[FC Volendam]]u. Že na prvi tekmi je iz kota podal za zadetek [[Jan Vertonghen|Jana Vertonghena]] in končno zmago Ajaxa.<ref name="ajax_debut" /> 19. decembra 2008 je z Ajaxom podaljšal pogodbo do 30. junija 2013.<ref>{{navedi splet| url = http://english.ajax.nl/web/show/id=154814/contentid=68361| title = New contract for Daley Blind| publisher = Ajax.nl| date = 19. december 2008| accessdate = 29. decembra 2008| archive-date = 2009-02-08| archive-url = https://web.archive.org/web/20090208231115/http://english.ajax.nl/web/show/id%3D154814/contentid%3D68361| url-status = dead}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Daley Blind langer bij Ajax|url=http://www.telegraaf.nl/dft/bedrijven/afc_ajax/article2835957.ece?tabid=statgrafiek&tab=2,1,3,2,3,1,2|publisher=[[De Telegraaf|telegraaf.nl]]|date=19. december 2008|language=nl}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==== Na posoji pri Groningenu ==== 5. januarja 2010 je bil med zimskim prestopnim rokom Daley do konca sezone 2009/10 posojen nizozemskemu klubu [[FC Groningen]].<ref>{{navedi splet |url=http://english.ajax.nl/News/Archive/Article/Daley-Blind-on-loan-to-FC-Groningen.htm |title=Daley Blind on loan to FC Groningen |publisher=Ajax.nl |date=5. januar 2010 |accessdate=27. aprila 2010 |archive-date=2010-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100109033001/http://english.ajax.nl/News/Archive/Article/Daley-Blind-on-loan-to-FC-Groningen.htm |url-status=dead }}</ref> V Groningenu je večino časa igral na položaju desnega branilca.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ajaxlife.nl/updates/daley-blind-maakt-furore-bij-fc-groningen |title=Daley Blind maakt furore bij FC Groningen |publisher=[[Ajax Life]] |date=26. marec 2010 |accessdate=31. avgusta 2014 |archive-date=2014-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140903145352/http://www.ajaxlife.nl/updates/daley-blind-maakt-furore-bij-fc-groningen |url-status=dead }}</ref> ==== Vrnitev v Ajax ==== Naslednji dve sezoni je Blind z Ajaxom osvojil dva naslova nizozemskega [[državni prvek|državnega prvaka]] v [[Eredivisie]]. Pod vodstvom novega trenerja [[Frank de Boer|Franka de Boerja]] je dobival vse pommebnejšo vlogo igralca prve postave, uveljavil pa se je na položaju levega branilca. Stalno mesto v prvi postavi si je zagotovil na začetku sezone 2012/13 season.<ref>{{navedi splet|url=http://nos.nl/video/442809-blind-exponent-nieuw-ajax.html |title=Blind, exponent nieuw Ajax (Dutch) |publisher=NOS.nl |date=20. november 2012 |accessdate=6. februarja 2013}}</ref> 23. aprila 2013 je novi trener Ajaxa [[Marc Overmars]] sporočil, da je Ajax z Blindom podaljšal pogodbo za naslednje tri sezone, do poletja 2016.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ad.nl/ad/nl/1441/Ajax/article/detail/3430068/2013/04/22/Blind-verlengt-contract-bij-Ajax.dhtml |title=Blind verlengt contract bij Ajax (Dutch) |publisher=AD.nl |date=23. april 2013 |accessdate=24. aprila 2013}}</ref> 5. maja je Daley z Ajaxom osvojil tretji zaporedni naslov nizozemskega prveka Eredivisie, s čimer je klub osvojil že svoj 32. naslov. Na ta dan je Ajax na domačem [[stadion]]u na predzadnji tekmi sezone premagal [[Willem II (nogometni klub)|nogometni klub Willem II]] z rezultatom 5:0. Še isti dan je klub sporočil, da je bil Blind izbran za najboljšega ajaxovega nogometaša leta. V sezoni 2013/14 je Blind igral na položaju osrednjega veznega igralca in bil na koncu sezone izbran za [[nizozemski nogometaš leta|nizozemskega nogometaša leta]], po tem, ko je Ajax osvojil že četrti zaporeni naslov državnega prvaka.<ref>{{navedi novice|url=http://www.fifa.com/worldcup/players/player=319432/profile-detail.html|title=Daley BLIND|accessdate=17. junija 2014|work=FIFA|archive-date=2014-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140612023413/http://www.fifa.com/worldcup/players/player=319432/profile-detail.html|url-status=dead}}</ref> === Manchester United === 30. avgusta 2014 je [[Manchester United F.C.|Manchester United]] na svoji spletni strani objavil novico, da je z Ajaxom dosegel dogovor o prodaji Blinda, kar je pomenilo, da se morata klub in igralec le še dogovoriti o pogodbi, nato pa bo Daley Blind opravil še zdravniški pregled in postal igralec angleškega kluba.<ref>{{navedi novice|url=http://www.manutd.com/en/News-And-Features/Football-News/2014/Aug/manchester-united-reach-agreement-to-sign-daley-blind.aspx|title=United agree deal for Blind|work=Manchester United|date=30. avgust 2014|accessdate=1. septembra 2014}}</ref> 1. septembra 2014 je bila podpisana pogodba v višini 13,8 milijonov britanskih funtov.<ref>{{navedi novice|title=Daley Blind: Man Utd sign Dutch international for £13.8m|url=http://www.bbc.co.uk/sport/0/football/28994387|accessdate=1. septembra 2014|publisher=BBC Sport|date=1. september 2014}}</ref><ref>{{navedi splet|title=United conclude their summer activity with double swoop|url=http://www.squeakybumtime.com/man-utd/15791/united-conclude-summer-activity-double-swoop/|publisher=squeakybumtime.com|accessdate=2. septembra 2014|archive-date=2014-09-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20140903102103/http://www.squeakybumtime.com/man-utd/15791/united-conclude-summer-activity-double-swoop/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Daley Blind undergoes medical ahead of £13.8m move to Manchester United|url=http://www.dailymail.co.uk/sport/football/article-2738525/Daley-Blind-undergoes-medical-ahead-13-8m-Manchester-United.html|publisher=dailymail.co.uk|accessdate=2. septembra 2014}}</ref> == Reprezentančna kariera == === Mladinska reprezentanca === Za nizozemsko nogometno reprezentanco do 17 let je Blind nastopil na [[Evropsko prvenstvo v nogometu do 17 let 2007|Evropskem prvenstuvu do 17 let 2007]]. Prvo tekmo je zaradi suspenza izpustil, v nadaljevanju pa je na drugi tekmi prvenstva dvakrat zadel proti Islandiji<ref>{{navedi novice|title=Blind double lifts Dutch|url=http://www.uefa.com/competitions/under17/history/season=2007/round=2248/match=300752/report=rp.html|publisher=[[UEFA|uefa.com]]|date=4. maj 2007}}</ref>, nato pa si je poškodoval gleženj, zaradi česar je izpustil preostale tekme.<ref>{{navedi novice|title=Sidelined Blind's faith in team|url=http://www.uefa.com/competitions/under17/news/kind=1/newsid=535820.html|publisher=[[UEFA|uefa.com]]|date=6. maj 2007}}</ref> Kariero je nadaljeval v reprezentanci U-21 in na nekaj kvalifikacijskih tekmah za [[Evropsko prvenstvo v nogometu do 21 let 2011]], vendar pa ni nikoli dobil priložnosti kot rezervni igralec. 13. oktobra je nato prvič nastopil kot zamenjava za klubskega kolega [[Siem de Jong|Siema de Jonga]] na tekmi s Poljsko, ki jo je Nizozemska dobila s 4:0. === Članska reprezentanca === Za člansko reprezentanco je prvič nastopil 6. februarja 2013, ko je prijateljsko tekmo proti [[Italijanska nogometna reprezentanca|Italiji]] začel na položaju levega branilca. Tekma se je končala z rezultatom 1:1 draw, Blind pa je odigral vseh 90 minut.<ref>{{navedi splet|url=http://int.soccerway.com/matches/2013/02/06/world/friendlies/netherlands/italy/1408855/ |title=Netherlands vs Italy 1–1 |publisher=Soccerway.com |date=6. februar 2012 |accessdate=6. februarja 2013}}</ref> Junija 2014 je bil izbran v reprezentanco za nastop na Svetovnem prvenstvu 2014 v [[Brazilija|Braziliji]]. Na prvi tekmi reprezentance je nastopil v prvi postavi na položaju levega branilca. Na tej tekmi proti [[Španska nogometna reprezentanca|Španiji]] je podal za zadetka [[Robin van Persie|Robina van Persieja]] in [[Arjen Robben|Arjena Robbna]], Nizozemska pa je tekmo dobila s 5:1.<ref>{{navedi novice|url=http://www.theguardian.com/football/2014/jun/14/holland-risky-strategy-spain-world-cup-group-b|title=Holland’s risky strategy pays off as they repeatedly catch Spain napping|date=14. junij 2014|accessdate=17. junija 2014|work=The Guardian}}</ref> Svoj prvi zadetek v dresu nizozemske reprezentance je dosegel na tekmi za tretje mesto proti [[Brazilska nogometna reprezentanca|Braziliji]], ki jo je Nizozemska dobila s 3:0. Blind je zadel drugega od treh golov.<ref>{{navedi novice|url=http://www.bbc.com/sport/0/football/28173517|title=Brazil 0-3 Netherlands|date=12. julij 2014|accessdate=13. julija 2014|work=BBC}}</ref> == Statistika == === Klubi === {{Updated|match played 10 August 2014}}<ref>{{soccerbase|id=55789|name=Daley Blind}}</ref><ref>{{soccerway|daley-blind/68886/|Daley Blind}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" |- !rowspan=2 width=140|Club !rowspan=2|Sezona !colspan=3|Liga !colspan=2|Državni pokal{{efn|Neizozemska – [[KNVB Cup]]; Anglija – [[FA pokal]]}} !colspan=2|Ligaški pokal{{efn|Anglija – [[Football League Cup|Ligaški pokal]]}} !colspan=2|[[UEFA#Club|Europe]] !colspan=2|Ostalo !colspan=2|Skupaj |- !Liga !width=40|Apps!!width=40|Goli !width=45|Apps!!width=45|Goli !width=45|Apps!!width=45|Goli !width=40|Apps!!width=40|Goli !width=40|Apps!!width=40|Goli !width=40|Apps!!width=40|Goli |- |[[AFC Ajax|Ajax]] |[[Ajaxova sezona 2008/09|2008/09]] |[[Eredivisie]] |5||0||0||0||colspan=2|—||1{{efn|Nastopi na [[Pokal UEFA|Pokalu UEFA]].}}||0||colspan=2|—||6||0 |- |[[FC Groningen|Groningen]] (posojen) |[[Eredivisie sezona 2009/10|2009/10]] |Eredivisie |17||0||0||0||colspan=2|—||colspan=2|—||2{{efn|Nastopi na kvalifikacijah za evropska tekmovanja.}}||0||19||0 |- |rowspan=6|Ajax |[[Ajaxova sezona 2010/11|2010/11]] |Eredivisie |10||0||4||0||colspan=2|—||4{{efn|Appearances in the [[UEFA Europa League]].|name=UEL}}||0||0||0||18||0 |- |[[Ajaxova sezona 2011/12|2011/12]] |Eredivisie |21||0||1||0||colspan=2|—||3{{efn|Dva nastopa v [[UEFA Liga prvakov]], en nastop v [[UEFA Liga Evropa]].}}||0||1{{efn|Nastop na tekmovanju [[Johan Cruijff Shield]].|name=jcs}}||0||26||0 |- |[[Ajaxova sezona 2012/13|2012/13]] |Eredivisie |34||2||3||0||colspan=2|—||8{{efn|Šest nastopov v UEFA Ligi prvakov, dva nastopa v UEFA Ligi Evropa.|name=6cl2el}}||0||1{{efn|name=jcs}}||0||46||2 |- |[[Ajaxova sezona 2013/14|2013/14]] |Eredivisie |29||1||6||0||colspan=2|—||8{{efn|name=6cl2el}}||0||1{{efn|name=jcs}}||0||44||1 |- |[[Ajaxova sezona 2014/15|2014/15]] |Eredivisie |3||0||0||0||colspan=2|—||0||0||0||0||3||0 |- !colspan=2|Ajax skupaj !102!!3!!14!!0!!colspan=2|—!!24!!0!!5!!0!!146!!3 |- |[[Manchester United F.C.|Manchester United]] |[[Manchester United sezona 2014/15|2014/15]] |[[Premier League]] |0||0||0||0||0||0||colspan=2|—||colspan=2|—||0||0 |- !colspan=3| Kariera skupaj !119||3||14||0||0||0||24||0||5||0||162||3 |} {{seznam opomb}} === Reprezentanca === :''Statistics accurate as of 12 July 2014.''<ref>{{NFT player|pid=51058|Daley Blind}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" !colspan=4| [[Nizozemska nogometna reprezentanca|Nizozemska]] |- !Leto!!Nastopi!!Goli |- |2013||8||0 |- |2014||11||1 |- !Skupaj||19||1 |} ==== Reprezentančni zadetki ==== :''Zadetki v članskem dresu nizozemske nogometne reprezentance:'' {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Prizorišče !! Nasprotnik !! Za rezultat !! Končni rezultat !! Tekmovanje |- | <center>1. || 12. julij 2014 || [[Estádio Nacional Mané Garrincha]], [[Brasília]], Brazilija || {{fb|BRA}} || <center>'''2'''–0 || <center>3–0 || [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2014]] |} == Priznanja == === Klubska === '''[[AFC Ajax|Ajax]]'''<ref name = "honours">{{navedi splet |url=http://us.soccerway.com/players/daley-blind/68886/|title=Daley Blind - Career Honours |publisher=Soccerway}}</ref> * [[Eredivisie]]: [[Eredivisie sezona 2010/11|2010/11]], [[Eredivisie sezona 2011/12|2011/12]], [[Eredivisie sezona 2012/13|2012/13]], [[Eredivisie sezona 2013/14|2013/14]] * [[Johan Cruijff Shield]]: [[Johan Cruijff-schaal XVIII|2013]] === Reprezentančna === ;Nizozemska * [[Svetovno prvenstvo v nogometu]] tretje mesto: 2014<ref>{{navedi splet|title=2014 FIFA World Cup: Brazil 0-3 Netherlands|url=http://www.fifa.com/worldcup/matches/round=255957/match=300186502/index.html#lineups|publisher=FIFA|accessdate=10. avgusta 2014|archive-date=2016-04-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160416100930/http://www.fifa.com/worldcup/matches/round=255957/match=300186502/index.html#lineups|url-status=dead}}</ref> === Osebna === * [[AFC Ajax]] Mladi talent: 2007/08<ref>{{navedi splet |url=http://www.ajax.nl/Ajax-Nieuws/Ajax-Nieuws/Ajax-nieuws-artikel/66705/Daley-Blind-Talent-van-het-Jaar.htm|title=Daley Blind: Talent van het Jaar.htm |publisher=Ajax.nl}}</ref> * [[AFC Ajax]] Nogometaš leta: 2012/13<ref>{{navedi splet |url=http://nos.nl/video/503567-blind-speler-van-het-jaar-bij-ajax.html|title=Blind speler van het jaar bij Ajax |publisher=NOS}}</ref> * [[Nizozemski nogometaš leta]]: 2014<ref>{{navedi splet |url=http://www.goal.com/nl/news/213/eredivisie/2014/05/05/4796498/blind-winnaar-gouden-schoen|title=Blind winnar gouden schoen |publisher=Goal.com}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v zbirki|Daley Blind}} * {{sports links}} {{Dutch Footballer of the Year}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Blind, Daley}} [[Kategorija:Nizozemski nogometaši]] [[Kategorija:Nizozemski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Nogometaši Ajax Amsterdama]] [[Kategorija:Nogometaši FC Groningena]] [[Kategorija:Nogometaši Manchester Uniteda]] [[Kategorija:Nogometaši Bayern Münchna]] [[Kategorija:Nogometaši Girone FC]] 90r55a6orprqajrxdrgcogwzo6xrxi3 0 384146 6731618 6729362 2026-08-05T23:20:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731618 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje <!-- Basic info ----------------> |official_name = Dodoma |other_name = |native_name = <!-- for cities whose native name is not in English --> |nickname = |settlement_type = Mesto |motto = <!-- images and maps -----------> |image_skyline = |imagesize = |image_caption = Nyererejev trg v Dodomi |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_shield = |shield_size = |pushpin_map =Tanzanija |pushpin_label_position = <!-- the position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none --> |pushpin_map_caption = |pushpin_mapsize = 250 <!-- Location ------------------> |coordinates_region = TZ |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{zastava|Tanzanija}} |subdivision_type1 = Regija |subdivision_name1 = Dodoma <!-- Politics -----------------> |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |established_title = Ustanovljeno |established_date = 1907 <!-- Area ---------------------> |area_magnitude = |area_footnotes = |area_total_km2 = |area_land_km2 = 2576 |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = <!-- Population ----------------------> |population_as_of = 2020 census<ref name="2020 census">{{navedi splet|url=http://www.nbs.go.tz/sensa/popu2.php|title=2012 The United Republic of Tanzania Population and Housing Census |access-date=2014-03-12|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140413063741/http://www.nbs.go.tz/sensa/popu2.php|archive-date=2014-04-13}}</ref> |population_footnotes = |population_note = |population_total = |population_density_km2 = |population_metro = |population_density_metro_km2 = |population_urban = 262.000 |population_urban_footnotes = |population_density_urban_km2 = |population_blank1_title = |population_blank1 = <!-- General information ---------------> |timezone = |utc_offset = |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=6 |latm=10 |lats=23 |latNS=S |longd=35 |longm=44 |longs=31 |longEW=E |elevation_footnotes = |elevation_m =1135 |elevation_ft = <!-- Area/postal codes & others --------> |postal_code_type = <!-- enter ZIP code, Postcode, Post code, Postal code... --> |postal_code = |area_code = |website= http://www.dodoma.go.tz/|City website |footnotes = }} '''Dodoma''' (gogojska beseda ''idodomja'', dobesedno »kraj potopitve« - po lokalni legendi naj bi namreč v bližnjem močvirju utonil slon), uradno mesto '''Dodoma City''', je prestolnica [[Tanzanija|Tanzanije]] <ref>{{navedi splet |url=http://www.tanzania.go.tz/home/pages/68 |title=Country Profile from the official website of Tanzanian government |access-date=2014-03-01 |archive-date=2014-03-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140301132500/http://www.tanzania.go.tz/home/pages/68 |url-status=dead }}</ref> in glavno mesto regije Dodoma s 410.956 prebivalci. Leta 1974 je tanzanijska vlada napovedala, da se bo prestolnica preselila v Dodomo zaradi socialnih in ekonomskih razlogov ter za centralizacijo prestolnice znotraj države. Uradna prestolnica je postala leta 1996. Večji del prvotne zasnove pa ni bil nikoli uresničen, vladni uradi in veleposlaništva so se upirali selitvi pisarn v Dodomo. Kot rezultat, [[Dar es Salaam]] ostaja komercialna in dejanska prestolnica Tanzanije. == Lega == Mesto je v središču države, 453 kilometrov zahodno od nekdanje prestolnice Dar es Salaam in 441 kilometrov južno od [[Aruša|Aruše]], sedeža Vzhodnoafriške skupnosti. Je 259 kilometrov severno od Iringe skozi Mtera. Prav tako je 260 kilometrov zahodno od Morogoroja. Pokriva površino 2669 kvadratnih kilometrov, od tega je 625 kvadratnih kilometrov urbaniziranih. == Zgodovina == [[File:COLLECTIE TROPENMUSEUM Gezicht over Dodoma TMnr 60031828.jpg|300px|thumb|right|Dodoma leta 1912.]] Prvotno majhen trg, znan kot Idodomya, so sodobno Dodomo leta 1907 ustanovili nemški kolonisti med gradnjo osrednje tanzanijske železnice. Postavitev je sledila tipičnemu kolonialnemu načrtovanju tistega časa z evropsko četrtjo, ločeno od domače vasi.<ref name=":0">{{cite journal |last1=Siebolds |first1=Peter |last2=Steinberg |first2=Florian |title=Dodoma — A future African Brasilia? |url=https://archive.org/details/sim_habitat-international_1980_5/page/681 |journal=Habitat International |volume=5 |issue=5–6 |pages=681–690 |doi=10.1016/0197-3975(80)90008-9 |year=1980}}</ref> Po izgradnji osrednje železniške proge skozi Tanzanijo je postalo misijonarsko središče.<ref>{{navedi knjigo |last=MacDonald |first=Joan Vos |year=2014 |title=Tanzania: The Evolution of Africa's Major Nations |url=https://archive.org/details/tanzania0000macd_p2r1 |publisher=Mason Crest |isbn=9781422294277}}</ref> Leta 1967, po osamosvojitvi, je odločitev za imenovanje za prestolnico je sprejela takratna vladajoča stranka na čelu s predsednikom [[Julius Nyerere|Juliusom Nyererejem]. Vlada je povabila kanadsko podjetje Project Planning Associates Ltd, da pripravi glavni načrt za pomoč pri nadzoru in organizaciji takratne prestolnice države Dar es Salaam, ki je doživela hitro urbanizacijo in rast prebivalstva. Načrt je bil leta 1972 preklican, deloma zaradi neuspeha pri ustreznem reševanju zgodovinskih in družbenih problemov, povezanih z mestom. Leta 1974 je tanzanijska vlada po vsenarodnem strankarskem referendumu objavila, da se bo prestolnica preselila iz Dar es Salaama na bolj osrednjo lokacijo, da bi ustvarila pomembne socialne in gospodarske izboljšave za osrednjo regijo ter centralizirala prestolnico znotraj države.<ref> Britannica, [https://www.britannica.com/place/Dodoma Dodoma], britannica.com, USA, accessed on June 24, 2019</ref> Stroški so bili ocenjeni na 186 milijonov funtov in naj bi trajali 10 let. Območje, regijo Dodoma, je takratna kolonialna sila Nemčija že leta 1915 obravnavala kot potencialno novo prestolnico, leta 1932 Britanci kot mandat Lige narodov in ponovno v državni skupščini po osamosvojitvi leta 1961 in 1966.<ref name=":1">{{cite journal |last=Beeckmans |first=Luce |title=The Architecture of Nation-building in Africa as a Development Aid Project: Designing the capital cities of Kinshasa (Congo) and Dodoma (Tanzania) in the post-independence years |journal=Progress in Planning |volume=122 |pages=1–28 |doi=10.1016/j.progress.2017.02.001 |year=2018}}</ref><ref name=":2">{{cite journal |last=Hayuma |first=A.M. |title=Dodoma: The planning and building of the new capital city of Tanzania |url=https://archive.org/details/sim_habitat-international_1980_5/page/653 |journal=Habitat International |volume=5 |issue=5–6 |pages=653–680 |doi=10.1016/0197-3975(80)90007-7 |year=1980}}</ref> Z že uveljavljenim mestom na glavnem razpotju je imela regija Dodoma prijetno klimo, prostor za razvoj <ref>{{navedi novice |url=http://www.etsav.upc.es/personals/iphs2004/pdf/148_p.pdf |author=Aloysius C. Mosha |title=The planning of the new capital of Tanzania: Dodoma, an unfulfilled dream |access-date=2013-03-13 |publisher=University of Botswana |archive-date=2013-07-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130712145006/http://www.etsav.upc.es/personals/iphs2004/pdf/148_p.pdf |url-status=dead }}</ref> in bila v geografskem središču naroda. Njena lokacija v podeželskem okolju je bila obravnavana kot središče ''ujamaa'' in zato primerna za prestolnico ''ujamaa'', ki bi lahko videla in se učila od sosednjih vasi ter ohranila tesen odnos z zemljo.<ref name=":3">{{navedi knjigo |title=Architecture, power, and national identity |last=Vale |first=Lawrence J |publisher=Routledge |year=2008 |isbn=9780415955140 |location=London |pages=146–193}}</ref> Nova prestolnica je bila obravnavana kot ekonomsko bolj izvedljiva alternativa kot poskus reorganizacije in prestrukturiranja Dar es Salaama in je bila idealizirana kot način za preusmeritev razvoja stran od nadaljnje koncentracije v enem samem obalnem mestu, ki je veljalo za anatemo za vladni cilj socialistične enotnosti. in razvoj. Cilji za novo prestolnico so vključevali: mesto postane simbol družbenih in kulturnih vrednot in stremljenj Tanzanije; da se funkcijo glavnega mesta dopolni z industrijsko-komercialnim razvojem; ter da se je treba izogniti napakam in značilnostim kolonialnega načrtovanja in sodobnih velikih mest, kot so prevelika gostota prebivalstva, onesnaženost in prometni zastoji. Uprava za razvoj kapitala (CDA) je k predložitvi predlogov za najboljšo lokacijo in pripravo glavnega načrta povabila tri mednarodna podjetja: Project Planning Associates Ltd., Kanada; Doxiadis Associates International iz Grčije (ki je delal v novi pakistanski prestolnici [[Islamabad]]) in združenje inženirskih svetovalnih podjetij na Japonskem. Četrto podjetje iz Nemčije je oddalo predlog brez povabila. Zmagovalec, o katerem je odločil CDA skupaj z neodvisnimi ameriškimi svetovalci, je bil Project Planning Associates, isti kanadski svetovalci, katerih načrt za Dar es Salaam je bil videti kot neustrezen in se ne odziva dovolj na lokalne razmere in potrebe največjega mesta Tanzanije. Njihov načrt je predvideval mesto s 400.000 prebivalci do leta 2000 in 1,3 milijona do leta 2020. Uradna prestolnica od leta 1996, je bila Dodoma predvidena kot prvo nemonumentalno glavno mesto v nasprotju z monumentalnostjo in hierarhijo drugih načrtovanih prestolnic, kot so [[Abuja]], [[Brasília]] in [[Washington, D. C.]] Zavrnila je geometrijske oblike, kot sta mrežasta postavitev cest in radialni načrti, ki so tako neprimerni kot urbana oblika, naj bi se valovali in ukrivljali z obstoječo topografijo in ne bili v nasprotju z njo, da bi ohranili svoj podeželski ''ujamaa'' občutek. Kot se je za takratni razvoj Tanzanije spodobilo, je bil avtomobil po pomembnosti drugotnega pomena glede na javni prevoz, kot so avtobusi, ki jih je takrat uporabljal velik del prebivalstva. Leta 1974 je imela Dodoma 40.000 prebivalcev in je bila izbrana za mesto nove prestolnice v nasprotju z bližnjo Hombolo ali Ihumwa. Obstoječa velikost prebivalstva ni bila obravnavana kot ovira, medtem ko bi obstoječa infrastruktura zmanjšala stroške gradnje. Mesto, ki je bilo zasnovano na več kot 1000 ha, je bilo mišljeno kot »glavna vas narodovih vasi«, zgrajena v človeškem merilu, ki naj bi ga doživljali peš.<ref>{{cite journal |last=Friedman |first=Andrew |date=2012-05-01 |title=The Global Postcolonial Moment and the American New Town India, Reston, Dodoma |url=http://juh.sagepub.com/content/38/3/553 |journal=Journal of Urban History |language=en |volume=38 |issue=3 |pages=553–576 |doi=10.1177/0096144211428765 |s2cid=146425224 |issn=0096-1442}}</ref> Njegova osnovna načela sledijo modelu vrtnega mesta, postavljenega med vrt z zelenimi pasovi, ki ločujejo ločena območja za prebivalce in industrijo. Kot del poteze vlade je bil predviden kapitolski kompleks, projekti mednarodnih ekip pa so ponudili konkurenčne vizije in različice umestitve in postavitve kapitolskega kompleksa. Ti konkurenčni predlogi, nekatere kot obliko pomoči plačajo tuje vlade, druge pa vpletena podjetja, so bili predstavljeni že leta 1978. Vendar je kitajska vlada šele leta 2006 dostavila dokončano zgradbo parlamenta v Dodomi. Končna lokacija parlamenta ni bila na prvotni načrtovani lokaciji v glavnem načrtu, lokacija pa se zdaj razvija kot lokacija za univerzo. Ker se večina prvotne zasnove v zadnjih 40 letih nikoli ni uresničila, so se vladni uradi in veleposlaništva uprli selitvi pisarn v Dodomo. Posledično ostajajo številni vladni uradi v Dar es Salaamu, ki ostaja trgovska in dejanska prestolnica Tanzanije.<ref>{{cite journal |last=Callaci |first=Emily |date=2016-02-01 |title='Chief village in a nation of villages': history, race and authority in Tanzania's Dodoma plan |url=https://www.cambridge.org/core/journals/urban-history/article/chief-village-in-a-nation-of-villages-history-race-and-authority-in-tanzanias-dodoma-plan/869EEBF9AA750AD62914195FB451DB3E |journal=Urban History |volume=43 |issue=1 |pages=96–116 |doi=10.1017/S0963926814000753 |s2cid=146410916 |issn=0963-9268}}</ref> Dodoma je bila mišljena kot projekt za izgradnjo države za utrjevanje identitete in usmeritve nove postkolonialne neodvisnosti v Tanzaniji in je podoben projektom v Nigeriji (Abuja), Bocvani (Gaborone), Malaviju (Lilongwe) in Mavretaniji (Nouakchott). == Demografija == [[file:Central Dodoma.JPG|thumb|Središče Dodome]] Od celotne populacije je 199.487 ljudi (48,5 odstotka) moških, 211.469 ljudi (51,5 odstotka) pa žensk. Povprečna velikost gospodinjstva je 4,4 osebe. Rimskokatoliška cerkev poroča, da je 19,2 % prebivalstva rimokatolikov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/ddodo.html|title=Dodoma (Archdiocese) [Catholic-Hierarchy]|first=David M.|last=Cheney|access-date=22 August 2016}}</ref> Dodoma je naseljena z različnimi etničnimi skupinami, ker je vladno upravno središče, čeprav so avtohtone etnične skupine Gogo, Rangi in Sandawe. Obstajajo tudi majhne indijske manjšine. == Podnebje == Dodoma ima polsušno podnebje s toplimi do vročimi temperaturami skozi vse leto. Medtem ko so povprečne najvišje temperature nekoliko dosledne skozi vse leto, se povprečne najnižje vrednosti julija spustijo na 13 °C. V Dodomi v povprečju pade 610 milimetrov padavin na leto, od katerih se velika večina zgodi v vlažni sezoni med decembrom in aprilom. Preostanek leta obsega sušno obdobje mesta. == Univerze == [[File:University of Dodoma.jpg|thumb|Univerza v Dodomi.]] V Dodomi je več univerz, ki vključujejo Odprto univerzo Tanzanije, ki je razširjena po vsej Tanzaniji, Univerzo St. Johns, ki je v lasti Anglikanske cerkve Tanzanije in Univerzo Dodoma s približno 35.000 študenti. Obe univerzi sta bili odprti leta 2007. Poleg tega sta tu še univerza Mipango in CBE. Anglikanska cerkev vodi edino mednarodno šolo v Dodomi, šolo Canon Andrea Mwaka (»CAMS«). CAMS, ustanovljen leta 1950, zagotavlja izobraževanje otrokom. Izobraževanje temelji na angleškem nacionalnem kurikulumu in šola študentom ponuja možnost opravljanja izpitov IGCSE. Na šoli je približno 280 učencev. == Kraji čaščenja == <gallery mode="packed" heights="134"> File:Anglican Cathedral of Holy Spirit in Dodoma.jpg|Anglikanska stolnica svetega Duha. File:Dodoma Central Mosque.JPG|Glavna mošeja v Dodomi. </gallery> V mestu so pretežno krščanske cerkve in templji: rimskokatoliška nadškofija Dodoma (katoliška cerkev), anglikanska cerkev Tanzanije (anglikansko občestvo), evangeličanska luteranska cerkev v Tanzaniji (svetovna luteranska federacija), baptistična konvencija Tanzanije (baptistična Svetovno zavezništvo), božje skupščine.<ref> Britannica,[https://www.britannica.com/place/Tanzania Tanzania], britannica.com, USA, accessed on July 7, 2019</ref> Obstajajo tudi muslimanske mošeje. == Mednarodne povezave == Dodoma ima uradne povezave z naslednjimi mesti (pobratena ali sestrska mesta oz. mesta-dvojčki): * {{flagicon|Indija}} [[Džaipur]], [[Indija]] * {{flagicon|Srednjeafriška republika}} [[Bangui]], [[Srednjeafriška republika]] * {{flagicon|Demokratična republika Kongo}} [[Watsa]], [[Demokratična republika Kongo]] * {{flagdeco|AUT}} [[Linz]], Avstrija == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{wikipotovanje-medvrstično}} * {{official|http://www.dodoma.go.tz/}} {{Seznam afriških glavnih mest}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glavna mesta Afrike]] [[Kategorija:Mesta v Tanzaniji]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1907]] 53cvp6bzry1cm5dcv50q5mtmai10ol8 0 385366 6731770 6571753 2026-08-06T10:36:33Z Sporti 5955 pos. 6731770 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučar |name = Lara Gut-Behrami |image = <!-- WD --> |disciplines = [[veleslalom]], [[superveleslalom]], [[smuk]], [[Alpska kombinacija|kombinacija]] |club = Sporting Gottardo |skis = [[Head]] |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |height = 160 cm |weight = 57 kg |career_start = 2007 |career_end = 2025 |olympicteams = 3 (2014, 2018, 2022) |olympicmedals = 3 (smuk - 2014, veleslalom - 2022, superveleslalom - 2022) |olympicgolds = 1 (superveleslalom - 2022) |worldsteams = 9 |worldsmedals = 9 |worldsgolds = 2 (veleslalom - 2021, superveleslalom - 2021) |wcseasons = 18 |wcwins = 48 |wcpodiums = 101 |wcoveralls = 2 (2016, 2024) |wctitles = 7 - (superveleslalom - 2012, 2016, 2021, 2023, 2024, 2025, veleslalom - 2024) |show-medals = yes |medaltemplates = {{MedalCountry| {{zastavadržave|Švica}} }} {{MedalSport | Žensko [[alpsko smučanje]]}} {{MedalCount |type=Dosežki na velikih tekmovanjih | [[Olimpijske igre]] | 1 | 0 | 1 | [[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju|Svetovno prvenstvo]] | 2 | 3 | 3 | '''Skupaj''' | '''3''' | '''3''' | '''4''' }} {{MedalOlympic|Alpsko smučanje na Zimskih olimpijskih igrah}} {{Zlata medalja |[[Zimske olimpijske igre 2022|Peking 2022]]|[[Alpsko smučanje na Zimskih olimpijskih igrah 2022 - ženski superveleslalom|superveleslalom]]}} {{Bronasta medalja |[[Zimske olimpijske igre 2022|Peking 2022]]|[[Alpsko smučanje na Zimskih olimpijskih igrah 2022 - ženski veleslalom|veleslalom]]}} {{Bronasta medalja |[[Zimske olimpijske igre 2014|Soči 2014]]|[[Alpsko smučanje na Zimskih olimpijskih igrah 2014 - ženski veleslalom|veleslalom]]}} {{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju}} {{Zlata medalja |[[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2021|Cortina d'Ampezzo 2021]]|[[superveleslalom]]}} {{Zlata medalja |[[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2021|Cortina d'Ampezzo 2021]]|[[veleslalom]]}} {{Srebrna medalja |[[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2013|Schladming 2013]]|[[superveleslalom]]}} {{Srebrna medalja |[[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2009|Val D'Isere 2009]]|[[smuk]]}} {{Srebrna medalja |[[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2009|Val D'Isere 2009]]|[[Alpska kombinacija|kombinacija]]}} {{Bronasta medalja |[[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2015|Vail 2015]]|[[smuk]]}} {{Bronasta medalja |[[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2017|St. Moritz 2017]]|[[superveleslalom]]}} {{Bronasta medalja |[[Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju 2021|Cortina d'Ampezzo 2021]]|[[smuk]]}} {{Alpsko smučanje}} {{Kristalni globus |[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2016|Sezona 2016]]|Skupni seštevek}} {{Mali kristalni globus |[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2014|Sezona 2014]]|Superveleslalom}} {{Mali kristalni globus |[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2016|Sezona 2016]]|Superveleslalom}} {{Mali kristalni globus |[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2021|Sezona 2021]]|Superveleslalom}} }} '''Lara Gut''', [[Švicarji|švicarska]] [[alpsko smučanje|alpska smučarka]], * [[27. april]] [[1991]], [[Sorengo]], [[kanton Ticino]], [[Švica]]. Svojo prvo zmago v svetovnem pokalu je dosegla leta [[2008]] v [[St. Moritz|St. Moritzu]] na [[superveleslalom|superveleslalomski]] tekmi. Takrat je imela 17 let in tako postala najmlajša zmagovalka v zgodovini te hitre discipline. Za Švico je leta [[Zimske olimpijske igre 2014|2014]] v Sočiju osvojila olimpijsko bronasto medaljo v smuku. Leta 2022 je v Pekingu osvojila bronasto olimpijsko medaljo v veleslalomu. Na istih olimpijskih igrah je leta 2022 postala tudi olimpijska prvakinja v superveleslalomu. Zadnjič je tekmovala oktobra 2025, upokojitev pa je napovedala avgusta 2026.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/lara-gut-behrami-pri-35-letih-odlozila-tekmovalne-smuci-v-kot/790105 |title=Lara Gut-Behrami pri 35 letih odložila tekmovalne smuči v kot |accessdate=2026-08-06 |date=2026-08-05 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Dosežki v svetovnem pokalu == ===Skupni seštevek=== * 8 kristalnih globusov&nbsp;– (2 velika kristalna globusa, 5 malih superveleslalomskih, 1 mali veleslalomski) {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! Sezona ! Disciplina |- | '''[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2014|2014]]''' ||'''superveleslalom''' |- | rowspan =2|'''[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2016|2016]]''' ||[[Slika:FIS Crystal Globe.svg|40px]]<br />'''''veliki kristalni globus''''' |- | '''superveleslalom''' |- |2021 |'''superveleslalom''' |- |2023 |'''superveleslalom''' |- | rowspan="3" |2024 ![[Slika:FIS Crystal Globe.svg|40px]]<br />''veliki kristalni globus'' |- !superveleslalom |- !veleslalom |} === Uvrstitve v skupnem seštevku === {| class=wikitable style="font-size:95 %;" style="text-align:center" !Sezona!!Skupno!!Slalom!!Veleslalom!!Superveleslalom!!Smuk!!Kombinacija |- | [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2008|2008]] || 54 || &nbsp;– ||&nbsp;– || 26 || 30 ||&nbsp;— |- | [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2009|2009]] || 11 || 45 || 9 || 11 || 12 || 16 |- | [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2010|2010]] || colspan=6| <small>''Zaradi poškodbe je izpustila celotno sezono''</small> |- | [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2011|2011]] || 10 || – || 28 || 4 || 7 || 30 |- | [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2012|2012]] || 14 || – || 17 || 8 || 18 || 30 |- | [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2013|2013]] || 9 || – || 6 || 10 || 5 || 4 |- | [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2014|2014]] || style="background:#c96;"|3 || – || 4 || style="background:gold;"|1 || 6 || 15 |- | [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2015|2015]] || 9 || – || 24 || 5 || 6 || — |- | [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2016|2016]]|| style="background:gold;"|1 || 43 || style="background:#c96;"|3 || style="background:gold;"|1 || 5 || style="background:silver;"|2 |- |2017 |4 |57 |5 |3 |3 |– |- |2018 |12 |– |23 |2 |10 |24 |- |2019 |21 |– |26 |7 |18 |– |- |2020 |7 |– |14 |4 |4 |– |- |2021 |2 |– |7 |1 |3 |– |- |2022 |11 |– |13 |6 |15 |– |- |2023 |2 |– |2 |1 |6 |– |- |2024 |1 |– |1 |1 |2 |– |} <!-- *<small>Posodobljeno 24. marca 2024</small> --> ===Zmage v svetovnem pokalu=== {|class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" !Sezona!!Datum!!Lokacija!!Disciplina |- |'''[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2009|2009]]'''||align=right|20. dec 2008||align=left|&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Piz Nair|St. Moritz]], Švica|| superveleslalom |- |'''[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2011|2011]]'''||align=right|9. jan 2011||align=left|{{flagicon|AUT}} [[Altenmarkt im Pongau|Altenmarkt]], Avstrija || superveleslalom |- |'''[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2013|2013]]'''||align=right|14. dec 2012||align=left|{{flagicon|FRA}} [[Val-d'Isère]], Francija|| smuk |- | rowspan=7|'''[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2014|2014]]'''||align=right|26. okt2013||align=left|{{flagicon|AUT}} [[Sölden]], Avstrija|| veleslalom |- |align=right|29. nov 2013||rowspan=2 align=left|{{flagicon|USA}} [[Birds of Prey (ski course)|Beaver Creek]], ZDA|| smuk |- |align=right|30. nov 2013||superveleslalom |- |align=right|8. dec 2013||align=left|{{flagicon|CAN}} [[Lake Louise Ski Resort|Lake Louise]], Kanada|| superveleslalom |- |align=right|26. jan 2014||align=left|{{flagicon|ITA}} [[Cortina d'Ampezzo]], Italija|| superveleslalom |- |align=right|12. mar 2014||rowspan=2 align=left|&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; [[Lenzerheide]], Švica|| smuk |- |align=right|13. mar 2014|| superveleslalom |- | rowspan=2|'''[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2015|2015]]'''||align=right|7. dec 2014||align=left|{{flagicon|CAN}} Lake Louise, Kanada|| superveleslalom |- |align=right|24. jan 2015||align=left|&nbsp;{{flagicon|SUI}}&nbsp; St. Moritz, Švica|| smuk |- | rowspan=6|'''[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2016|2016]]'''||align=right|27. nov 2015||align=left|{{flagicon|USA}} [[Aspen Mountain (ski area)|Aspen]], ZDA|| veleslalom |- |align=right|18. dec 2015||rowspan=2 align=left|{{flagicon|FRA}} Val-d'Isère, Francija|| kombinacija |- |align=right|19. dec 2015|| smuk |- |align=right|28. dec 2015||align=left|{{flagicon|AUT}} [[Lienz]], Avstrija|| veleslalom |- |align=right|7. feb 2016 ||align=left|{{flagicon|GER}} [[Garmisch Classic|Garmisch]], Nemčija|| superveleslalom |- |align=right|19. feb 2016 ||align=left|{{flagicon|ITA}} [[La Thuile, Aosta Valley|La Thuile]], Italija|| smuk |- | rowspan="4" |'''[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2017|2017]]'''||align=right|22. okt 2016||align=left|{{flagicon|AUT}} Sölden, Avstrija|| veleslalom |- |22. okt 2016 |Sölden, Austrija |veleslalom |- |4. dec 2016 |Lake Louise, Kanada |superveleslalom |- |18. dec 2016 |Val d'Isère, Francija |superveleslalom |- |2018 |21. jan 2018 |Cortina d'Ampezzo, Italija |superveleslalom |- | rowspan="2" |2020 |21. feb 2020 | rowspan="2" |Crans-Montana, Švica |smuk |- |22. feb 2020 |smuk |- | rowspan="6" |2021 |10. jan 2021 |St. Anton, Avstrija |superveleslalom |- |24. jan 2021 |Crans-Montana, Švica |superveleslalom |- |30. jan 2021 | rowspan="2" |Garmisch-Partenkirchen, Nemčija |superveleslalom |- |1. feb 2021 |superveleslalom |- |26. feb 2021 | rowspan="2" |Val di Fassa, Italija |smuk |- |27. feb 2021 |smuk |- |2024 | | | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Footer Olympic Champions Super-G Women}} {{Footer World Cup Champions Women}} {{Footer World Champions Super-G Women}} {{Footer World Champions Giant Slalom Women}} {{DEFAULTSORT:Gut, Lara}} [[Kategorija:Švicarski alpski smučarji]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Švico]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Švico]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Švico]] [[Kategorija:Alpski smučarji Zimskih olimpijskih iger 2014]] [[Kategorija:Alpski smučarji Zimskih olimpijskih iger 2018]] [[Kategorija:Alpski smučarji Zimskih olimpijskih iger 2022]] rdnwpzojn090pvx6icp43zgthn8tnqw 0 385854 6731566 6713431 2026-08-05T19:58:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731566 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = {{raise|0.3em|Conakry}} |settlement_type = [[Glavno mesto]] |native_name = {{lower|0.1em|2={{unicode|Kɔnakiri}}}} |image_skyline = Conakry.jpg |image_caption = Stari del Conakryja na otoku Tombo | image_map = Conakry in Guinea.svg | map_alt = | map_caption = Conakry regija v Gvineji | pushpin_map = Guinea Conakry#Guinea#Africa | pushpin_relief=1 | mapsize = 300 | pushpin_map_caption = Zemljevid prikazuje lego Conakrya na otoku [[Tombo]] |subdivision_type = DržavaCentral |subdivision_name = {{flag|Gvineja}} |subdivision_type1 = Regija |subdivision_name1 = Conakry |leader_title = |leader_name = |area_magnitude = |area_total_km2 = 450 |area_land_km2 = |area_water = |population_as_of = popis 2014<ref name="stat"/> |population_total = 1667864 |population_density_km2 = auto |timezone = [[Univerzalni koordinirani čas|UTC]] |utc_offset = ±0 |website = |footnotes = }} '''Conakry''' ([[susujščina|susujsko]] ''Kɔnakiri'') je [[glavno mesto]] [[Gvineja|Gvineje]] in pomembno pristanišče na zahodni obali [[Afrika|Afrike]], gospodarsko središče države, kjer natovarjajo glavna izvozna produkta: [[aluminijev oksid]] in [[banana|banane]]. Staro mestno jedro stoji na konici otoka [[Tombo]] pred obalo Gvineje, v zadnjih desetletjih pa se s priseljevanjem širi po sosednjem polotoku Kaloum v notranjost.<ref name="20cAfricanHistory">{{navedi enciklopedijo |last=Anderson |first=Nicole D. |year=2002 |title=Conakry, Guinea |pages=348–350 |encyclopedia=Encyclopedia of Twentieth-Century African History |editor-last1=Eyoh |editor-first1=Dickson |editor-last2=Tiyambe Zeleza |editor-first2=Paul |publisher=Routledge |isbn=0203986571}}</ref> V administrativni delitvi države ima status regije, po uradnem popisu iz leta 2014 živi v njej skoraj 1,7 milijona prebivalcev, kar je približno šestina vseh prebivalcev Gvineje.<ref name="stat">{{navedi splet |url=http://www.stat-guinee.org/index.php/result-prelim-rgph3?download=8:res-pre-rgph3 |title=Résultats Préliminaires du RGPH3 |publisher=Institut national de la statistique |accessdate=18.2.2015 |archive-date=2015-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150218142322/http://www.stat-guinee.org/index.php/result-prelim-rgph3?download=8:res-pre-rgph3 |url-status=dead }}</ref> Vendar pa je zaradi kaotične rasti dejansko število prebivalcev težko ugotoviti, po nekaterih ocenah tako živi v [[metropolitansko območje|metropolitanskem območju]] že 2,5 milijona ljudi oz. skoraj četrtina Gvinejcev.<ref>{{navedi splet |url=http://worldpopulationreview.com/countries/guinea-population/ |title=Guinea Population 2014 |work=World Population Review |accessdate=18.2.2015 |archive-date=2021-09-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210909163827/https://worldpopulationreview.com/countries/guinea-population |url-status=dead }}</ref> Prenaseljenost povzroča hude težave z infrastrukturo (ceste, elektrika, pitna voda), kar je bilo poleg politične nestabilnosti povod za več množičnih protestov v začetku 21. stoletja.<ref name="EncAfr">{{navedi knjigo |last=Tuttle |first=Kate |year=2010 |chapter=Conakry, Guinea |editor-first1=Kwame Anthony |editor-last1=Appiah |editor-first2=Henry Louis |editor-last2=Gates |title=Encyclopedia of Africa |url=https://archive.org/details/encyclopediaofaf0000unse_f0z7 |publisher=Oxford University Press |isbn=9780195337709 |pages=[https://archive.org/details/encyclopediaofaf0000unse_f0z7/page/307 307]–308}}</ref><ref>{{navedi novice| url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/8280603.stm |title=Guinea massacre toll put at 157 |work=29.9.2009 |work=BBC News |accessdate=18.2.2015}}</ref> Običajen pojav so tudi izbruhi [[nalezljiva bolezen|nalezljivih bolezni]], kot je [[kolera]];<ref>{{navedi splet |url=http://www.africhol.org/country/guinea |title=Africhol in Guinea |work=The African Cholera Surveillance Network |accessdate=19.2.2015 |archive-date=2015-02-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150219135005/http://www.africhol.org/country/guinea |url-status=dead }}</ref> leta 2014 je bilo mesto eno od žarišč [[Zahodnoafriška epidemija ebole 2014|zahodnoafriške epidemije ebole]].<ref name=Previous_Updates_2014_West_Africa_Outbreak>{{navedi splet |url=http://www.cdc.gov/vhf/ebola/outbreaks/2014-west-africa/previous-updates.html |title=Previous Updates: 2014 West Africa Outbreak |publisher=Centers for Disease Control and Prevention |accessdate=19.2.2015}}</ref> S konice otoka Tombo se je mesto bolj ali manj nenačrtovano razširilo v ozkem pasu več deset kilometrov v notranjost, stisnjeno med močvirnat svet v tej vlažni tropski regiji, kar že samo po sebi povzroča težave s prometom.<ref name="EncHist">{{navedi knjigo |year=2013 |last=Odile |first=Goerg |chapter=Conakry |editor-last=Shillington |editor-first=Kevin |title=Encyclopedia of African History |pages=293–294 |publisher=Routledge |isbn=9781135456702}}</ref> Glavnina aktivnosti je skoncentrirana ob modernem pristanišču na konici, na račun katerega je Conakry tudi najpomembnejše železniško vozlišče v Gvineji.<ref name="EncAfr"/> V mestnem gospodarstvu in politiki dominirajo pripadniki ljudstva [[Peul]], ostali prebivalci so izrinjeni na periferijo, z omejenimi možnostmi za zaposlovanje in političen vpliv. Poleg izvoza so pomembnejše gospodarske dejavnosti še predelava hrane in avtomobilska industrija, tu se nahajajo tudi nacionalno pomembne kulturne in izobraževalne ustanove.<ref name="20cAfricanHistory"/> == Zgodovina == Na otoku Tombo je bilo pred ustanovitvijo Conakryja zgolj nekaj nepomembnih ribiških vasi ljudstva Soso, po eni od njih je dobil ime. Konec 19. stoletja so območje zavzeli Francozi in ga zaradi potenciala za izgradnjo pristanišča določili za administrativno središče. Zgledna kolonialna [[urbanizem|urbanistična]] zasnova mu je prislužila vzdevek »biser Zahodne Afrike«. Pristanišče je bilo zgrajeno leta 1900, hkrati z železniško povezavo do [[Niger]]ja v notranjosti celine. V tem času je novo naselje pritegnilo številne priseljence, tudi delavce iz [[Senegal]]a in [[Sierra Leone|Sierre Leone]], ter preseglo pomen bližnjih [[Bamako|Bamaka]] in [[Freetown]]a. Štelo je že deset do petnajst tisoč prebivalcev. Segregacija je bila očitna, tako v razporeditvi sosesk kot v upravi, kjer so imeli črnci le marginalno vlogo.<ref name="20cAfricanHistory"/><ref name="EncHist"/> V prvi polovici 20. stoletja se je razvoj upočasnil zaradi zloma mednarodnega trga z naravno [[guma|gumo]], ki je bila takrat glavno izvozno blago, množično priseljevanje pa se ni ustavilo, tako da urbanistični načrti niso dohajali širjenja. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bilo kljub temu izvedenih nekaj javnih infrastrukturnih projektov, med njimi nova tržnica, srednja šola in bolnišnica.<ref name="EncHist"/> Tudi v 1950. letih je Conakry doživljal eksplozivno rast, od okrog 50.000 prebivalcev leta 1953 do 200.000 leta 1970. Hkrati je bil kot politično središče tudi center prizadevanj za emancipacijo in osamosvojitev izpod francoske kolonialne oblasti. Leta 1956 je postal prvi črnski župan [[Ahmed Sékou Touré]], kasnejši vodja Gvineje.<ref name="20cAfricanHistory"/><ref name="EncHist"/> Po razglasitvi neodvisnosti Gvineje je mesto skupaj s preostankom države močno prizadela revščina. Hkrati so se vanj še vedno stekale reke priseljencev iz še bolj obubožanega podeželja, pa tudi iz sosednjih [[Liberija|Liberije]] in Sierre Leone, kjer so divjale državljanske vojne.<ref name="EncAfr"/> Med Touréjevo vladavino je infrastruktura stagnirala in šele po njegovi smrti leta 1984 so se politične ter gospodarske razmere pričele počasi stabilizirati.<ref name="20cAfricanHistory"/> == Sklici in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično}} * {{wikipotovanje-medvrstično}} {{Seznam afriških glavnih mest}} {{Svetovna prestolnica knjige}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glavna mesta Afrike]] [[Kategorija:Geografija Gvineje]] 1wflx5e6pbn0tix9q38k6ec27iln4nm 0 408230 6731532 6703401 2026-08-05T17:34:35Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +nedeljski gost 6731532 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|name=Branko Šturbej|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|children=2}} '''Branko Šturbej''', [[Seznam slovenskih igralcev|slovenski gledališki igralec]], [[7. marec]] [[1961]], [[Maribor]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Branko Šturbej|url=https://zdus.si/branko-sturbej/|website=ZDUS|date=2014-02-17|accessdate=2020-04-09|language=sl-SI|archive-date=2020-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806093910/https://zdus.si/branko-sturbej/|url-status=dead}}</ref> Je redni profesor in predstojnik katedre za dramsko igro na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]].<ref>{{Navedi splet|title=Katedra za dramsko igro|url=https://www.agrft.uni-lj.si/sl/node/235|website=www.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-04-09|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Med letoma 2012 in 2016 je bil predsednik [[Združenje dramskih ustvarjalcev Slovenije|Združenja dramskih ustvarjalcev Slovenije]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Novi predsednik ZDUS je Branko Šturbej|url=https://www.delo.si/kultura/oder/novi-predsednik-zdus-je-branko-sturbej.html|website=www.delo.si|date=2012-11-26|accessdate=2020-04-09|language=sl-si|publisher=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gašper Tič na čelo Združenja dramskih umetnikov Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/gasper-tic-na-celo-zdruzenja-dramskih-umetnikov-slovenije/410377|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-04-09|language=sl|date=18. december 2016|publisher=|last=|first=}}</ref> == Kariera == Leta 1980 je po končani II. gimnaziji Maribor odšel na študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je diplomiral leta 1985 pri [[France Jamnik|Francetu Jamniku]]''.''<ref name=":0" /> Med letoma 1985 in 1990 je delal v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama v Ljubljani]]. Leta 1990 se je zaposlil v [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Drami SNG Maribor]], leta 1996 se je vrnil v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Ljubljansko Dramo]].<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Branko Šturbej|url=https://www.drama.si/ansambel/igralec?id=9|website=SNG Drama Ljubljana|accessdate=2020-04-09|language=sl|archive-date=2020-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20200923191926/https://www.drama.si/ansambel/igralec?id=9|url-status=dead}}</ref> Od leta 2001 je profesor na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]].<ref name=":1" /> Bil je član upravnega odbora [[Prešernov sklad|Prešernovega sklada]].<ref>{{Navedi splet|title=Upravni odbor Prešernovega sklada {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/upravni-odbor-presernovega-sklada/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-04-10|language=sl}}</ref> == Zasebno == Eden njegovih sinov je [[Igralec (umetnik)|igralec]] [[Timon Šturbej]].<ref>{{Navedi splet|title=Timon Šturbej - Igralski ansambel {{!}} Slovensko narodno gledališče Maribor|url=https://www.sng-mb.si/igralski-ansambel/timon-sturbej/|website=www.sng-mb.si|accessdate=2020-04-09|archive-date=2020-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20200921054415/https://www.sng-mb.si/igralski-ansambel/timon-sturbej/|url-status=dead}}</ref> Pred časom se je ločil od [[Igralec (umetnik)|igralke]] [[Nataša Barbara Gračner|Nataše Barbare Gračner]], s katero sta se poročila na [[Islandija|Islandiji]] in imata mlajšega [[Sin|sina]] Svita.<ref>{{Navedi splet|title=Ljubezen počila: Nataša Barbara in Brane imata mlajše|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/ljubezen-pocila-natasa-barbara-brane-imata-mlajse|website=www.slovenskenovice.si|date=2014-04-22|accessdate=2020-04-09|language=sl-si|first=T.|last=L|archive-date=2018-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20180113140318/http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/ljubezen-pocila-natasa-barbara-brane-imata-mlajse|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Branko Šturbej: Če gre človek isti iz gledališča, kot je prišel vanj, potem gledališče ni doseglo svojega cilja|url=https://odkrito.svet24.si/clanek/zabava/ce-gre-clovek-isti-iz-gledalisca-kot-je-prisel-vanj-potem-gledalisce-ni-doseglo-svojega-cilja-671631|website=Odkrito.si|accessdate=2020-04-09|date=20. november 2018|publisher=|last=Pelko|first=Teja|archive-date=2022-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20220908234758/https://odkrito.svet24.si/clanek/zabava/ce-gre-clovek-isti-iz-gledalisca-kot-je-prisel-vanj-potem-gledalisce-ni-doseglo-svojega-cilja-671631|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Po predstavi v sinov objem|url=https://www.slovenskenovice.si/suzy/po-predstavi-v-sinov-objem-108753|website=www.slovenskenovice.si|date=2018-11-19|accessdate=2020-04-09|language=sl-si|first=A.|last=J}}</ref> == Serije == * [[Takle mamo]], humoristična nanizanka - vloga Tomaža Kovača (2016) * [[Reka ljubezni]], romantična serija - vloga Bojana Medveda (2017–2019) * [[Jezero (TV-serija)|Jezero]], Leninov park in Dolina rož, kriminalna serija - vloga Bojana Drvariča (2020–2022) * [[Têlenovela (slovenska serija)|Têlenovela]], komična serija - vloga vodje uprave Marjana (2021) * [[Življenja Tomaža Kajzerja|Življenja Tomaža Kajzerja 2]], dramska nanizanka - vloga umetniškega direktorja (2024, 1. del) == Nagrade in priznanja == * 2024 [[Borštnikov prstan]] * 2024 Žlahtni komedijant na [[Dnevi komedije 2024|32. festivalu Dnevi komedije]]<ref>{{Navedi splet|title=Na Dnevih komedije slavili Polona Juh, Branko Šturbej, Nina Ramšak Marković in predstava Paradiž|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/na-dnevih-komedije-slavili-polona-juh-branko-sturbej-nina-ramsak-markovic-in-predstava-paradiz/699489|website=rtvslo.si|accessdate=2024-02-28|language=sl|first=P.|last=G}}</ref> * 2009 [[Borštnikova nagrada]] Peer Gynt, ''Peer Gynt'', [[Henrik Ibsen|H. Ibsen]] [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] * 2000 [[Borštnikova nagrada]], Miškin, ''Idiot. 13 skic iz romana'', Dostojevski/Korun, [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]] * 1997 Posebna nagrada žirije 32. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]] Claire, ''Služkinje'', J. Genet, [[Narodni dom, Maribor]] * 1996 [[Nagrada Prešernovega sklada]], Louis XIII., ''Trije mušketirji'', [[Alexandre Dumas|A. Dumas]]; Karl Rossman, ''Amerika'', [[Franz Kafka|F. Kafka]], Udovičić, obe [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] * 1996 Glazerjeva listina mesta [[Maribor]] za umetniške dosežke<ref>{{Navedi splet|title=Glazerjevi nagrajenci|url=http://www.maribor.si/povezava.aspx?pid=3744|website=www.maribor.si|accessdate=2020-04-10|date=|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * 1996 [[Borštnikova nagrada]], za vlogo Karl Rossman, ''Amerika'', [[Franz Kafka|Kafka]], [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] * 1994 Nagrada občinstva 29. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]], Louis XIII., ''Trije mušketirji'', [[Alexandre Dumas|A. Dumas]], Udovičić, [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] * 1993 [[Borštnikova nagrada]], Dante, ''La divina commedia'', [[Dante Alighieri|Dante]]/Prokić, [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] * 1992 [[Borštnikovo srečanje|Borštnikova nagrada]], Sganarell, ''Don Juan'', [[Molière]]; Salvador, ''Carmen'', obe [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] * 1991 [[Borštnikova nagrada]], Vojček, ''Vojček'', [[Georg Büchner|Büchner]], [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] * 1990 [[Borštnikova nagrada]], Mefisto, ''Faust I.,II.'', [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethe]], [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]] * 1988 Nagrada občinstva 23. [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovega srečanja]], Matti, ''Gospod Puntila in njegov hlapec Matti'', [[Bertolt Brecht|B. Brecht]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]] * 1984 [[Severjeva nagrada]] za študente, Gloster, ''Rihard III.'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1984_98_L.pdf Šest Severjevih nagrad]'', str. 5, (21. december 1984), ''Gorenjska Glas'', št. 98, letn. 37</ref> Vir<ref name=":2" /> == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [https://sigledal.org/geslo/Branko_%C5%A0turbej Branko Šturbej] na portalu Sigledal * [https://bsf.si/sl/ime/branko-sturbej/ Branko Šturbej] v Bazi slovenskih filmov *{{IMDb-ime|0836284}} * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175053302 Igralec Branko Šturbej, prejemnik Borštnikovega prstana: "Svet literature je nekaj, česar bi se človek moral nalesti."]. Naši umetniki pred mikrofonom (15. junij 2024). RTV Slovenija. * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175055026 Branko Šturbej: Čisti užitek se je prepustiti vlogi za vlogo]. Nedeljski gost (23. junij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). {{Glazerjevi nagrajenci}} {{Prejemniki Borštnikovega prstana}} {{Normativna kontrola}} {{actor-stub}} {{DEFAULTSORT:Šturbej, Branko}} [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Prejemniki Glazerjeve listine]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana]] 4yyzd5tl0c9t5syzm16abhixd1jgwbl 0 409170 6731626 6652425 2026-08-05T23:43:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731626 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučar | name = Domen Prevc [[File:ski jumping pictogram white.svg|20px]] | image = <!--WD--> | birth_date = <!--WD--> | birth_place = <!--WD--> | death_date = | death_place = | fullname = | height = 178 cm | club = SK Triglav Kranj | skis = [[Slatnar]] | personalbest = 254,5 m [[File:Sport records icon WR.svg|20px|Svetovni rekord]]<br><small>([[Letalnica bratov Gorišek|Planica]] 30. marec 2025)</small> | wcoveralls = 1 | wcwins = 23 | wcpodiums = 42 | career_start = [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2016|2015]] | olympicteams = 1 | olympicmedals = 2 | olympicgolds = 2 | medaltemplates= {{MedalSport|Moški [[smučarski skoki]]}} {{MedalCountry | {{SLO}} }} {{MedalOlympic|Olimpijske igre}} {{MedalGold|[[Zimske olimpijske igre 2026|Milano Cortina 2026]]|posamično (V)}} {{MedalGold|[[Zimske olimpijske igre 2026|Milano Cortina 2026]]|mešane ekipe}} {{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju}} {{Zlata medalja|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2025|Trondheim 2025]]|posamično (V)}} {{Zlata medalja|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2025|Trondheim 2025]]|ekipno}} {{Srebrna medalja|[[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2025|Trondheim 2025]]|mešane ekipe}} {{SkiflyingChampionship}} {{Zlata medalja|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2026|Oberstdorf 2026]] | posamično}} {{Zlata medalja|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2022|Vikersund 2022]] | ekipno}} {{Zlata medalja|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2024|Bad Mitterndorf 2024]] | ekipno}} {{Srebrna medalja|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2018|Oberstdorf 2018]] | [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2018#Ekipna tekma|ekipno]]}} {{MedalCompetition|[[Svetovno mladinsko prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovno mladinsko prvenstvo]]}} {{MedalGold | Râșnov 2016 | mešane ekipe}} {{MedalSilver | Râșnov 2016 | posamično}} }} '''Domen Prevc''', [[Slovenci|slovenski]] [[smučarski skakalec]], * [[4. junij]] [[1999]], [[Kranj]], [[Slovenija]]. 6. marca 2026 je v [[Lahti]]ju postavil nov mejnik v smučarskih skokih, ter postal prvi in edini v zgodovini, ki je osvojil vseh 7 možnih lovorik; s tem ko je postal [[Zimske olimpijske igre 2026|olimpijski prvak]], svetovni prvak v [[Seznam prejemnikov medalj svetovnih prvenstev v nordijskem smučanju v smučarskih skokih|smučarskih skokih]] in [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih|poletih]] in [[Seznam svetovnih rekordov v smučarskih skokih|svetovni rekorder]], dobil [[Turneja štirih skakalnic|novoletno turnejo]] in osvojil [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2026|veliki]] ter [[Svetovni pokal v smučarskih poletih|mali]] kristalni globus. Na računu ima dve zlati medalji iz [[Zimske olimpijske igre 2026|olimpijskih iger]], dve zlati in srebrno na [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju|nordijskih svetovnih prvenstvih]], tri zlate in srebrno medaljo na [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih|svetovnih prvenstvih v poletih]] ter 23 zmag v [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovnem pokalu]]. Ima tudi mali kristalni globus v poletih ([[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2025|2024/25]]). V sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2026|2025/26]] pa je zmagal še [[Turneja štirih skakalnic|novoletno turnejo]] in kot tretji Slovenec osvojil veliki kristalni globus za skupni seštevek svetovnega pokala. 30. marca 2025 je s poletom 254,5 metra v Planici postavil nov [[Seznam svetovnih rekordov v smučarskih skokih|svetovni rekord]] (29. na [[Letalnica bratov Gorišek|letalnici]]). == Življenje == Njegova starejša brata sta [[Peter Prevc|Peter]] in [[Cene Prevc]]. Oba sta zdaj že nekdanja skakalca, po sledi katerih je šel tudi najmlajši Domen, kot tudi mlajša sestra [[Nika Prevc|Nika]]. Najmlajša sestra Ema pa se ne ukvarja s skoki. == Športna kariera == === Začetki: celinski pokal 2014-15 === V [[Kontinentalni pokal v smučarskih skokih|celinskem pokalu]] je prvič nastopil 5. julija 2014, ko je na skakalnici [[Bauhenk]] v [[Kranj]]u zasedel 35. mesto. Dan kasneje je na istem prizorišču osvojil osmo mesto. Naslednje leto, 12. septembra 2015 je v [[Stams]]u osvojil četrto mesto, 3. oktobra 2015 se je prvič uvrstil na stopničke z drugim mestom v [[Klingenthal]]u. Dan kasneje je na istem prizorišču osvojil svojo prvo zmago v karieri.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/tudi-najmlajsi-prevc-skace-na-najvisjo-stopnicko-domen-zmagal-v-klingenthalu/375500 |title=Tudi najmlajši Prevc skače na najvišjo stopničko – Domen zmagal v Klingenthalu |accessdate=4. oktobra 2015 |date=4. oktober 2015 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.fis-ski.com/ski-jumping/news-multimedia/news/article=coc-first-for-slovenia-domen-prevc.html|title= COC: First win for Slovenia's Domen Prevc|accessdate= 25. november 2016|date= 4. oktober 2015|format= |work= fis-ski.com|language= en|archive-date= 2016-11-26|archive-url= https://web.archive.org/web/20161126131335/http://www.fis-ski.com/ski-jumping/news-multimedia/news/article=coc-first-for-slovenia-domen-prevc.html|url-status= dead}}</ref> Prav z uspešnimi skoki v Klingenthalu si je prislužil prvi nastop med skakalno elito v [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovnem pokalu]]. === Svetovni pokal v smučarskih skokih 2015-16 === V svetovnem pokalu je debitiral 21. novembra 2015 na ekipni tekmi, kjer je z bratom [[Peter Prevc|Petrom]], [[Jurij Tepeš|Jurijem Tepešem]] in [[Anže Lanišek|Anžetom Laniškom]] že na svoji prvi tekmi prispeval k ekipnem drugemu mestu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/slovenija-za-uvod-v-klingenthalu-vodila-do-predzadnjega-skoka/379202 |title=Slovenija za uvod v Klingenthalu vodila do predzadnjega skoka |accessdate=21. november 2015 |date=21. november 2015 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> Nato je 22. novembra 2015 na svoji prvi posamični tekmi dosegel osmo mesto, s čimer je prvič opozoril nase.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/peter-prevc-znova-drugi-brat-domen-pa-ob-krstu-kot-peterka/379250 |title=Peter Prevc znova drugi, brat Domen pa ob krstu kot Peterka |accessdate=22. november 2015 |date=22. november 2015 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> 19. decembra 2015 je na tekmi v Engelbergu prvič stopil na zmagovalne stopničke. Bil je drugi za bratom Petrom, ki je zmagal. Tako se je zgodilo prvič v zgodovini, da sta dva brata zasedla prvi dve mesti.<ref>{{navedi splet |url= http://www.eurosport.co.uk/ski-jumping/prevc-brothers-make-history-in-switzerland_sto5034529/story.shtml|title= Prevc brothers make history in Switzerland|accessdate= 6. januar 2016|date= 19. december 2015|format= |work= eurosport.co.uk|language=en}}</ref> Sledil je za Domna prvi nastop na [[Turneja štirih skakalnic|novoletni skakalni turneji]]. Po štirih tekmah turneje je bil skupno na 17. mestu. Najboljši dosežek mu je uspel na zadnji tekmi v [[Bischofshofen]]u, ko je bil šesti.<ref>{{navedi splet|url= http://www.delo.si/sport/zimski/je-sploh-kdo-dvomil-peter-prevc-sampionsko-do-zmage-na-novoletni-turneji.html|title= Je sploh kdo dvomil? Peter Prevc šampionsko do zmage na novoletni turneji|accessdate= 6. januar 2016|date= 6. januar 2016|format= |work= delo.si|archive-date= 2016-01-09|archive-url= https://web.archive.org/web/20160109060208/http://www.delo.si/sport/zimski/je-sploh-kdo-dvomil-peter-prevc-sampionsko-do-zmage-na-novoletni-turneji.html|url-status= dead}}</ref> Poleg tega je bil drugi v kvalifikacijah v [[Innsbruck]]u.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/sport/zimski/morski-pes-pokazal-zobe-petru-prevcu.html|title= »Morski pes« pokazal zobe Petru Prevcu |accessdate= 6. januar 2016|date= 3. januar 2016|format= |work= delo.si}}</ref> Do svojih drugih stopničk je prišel 30. januarja 2016, ko je bil v [[Japonska|japonskem]] [[Saporo|Saporu]] ponovno drugi in to zopet za svojim bratom Petrom. Tako sta že drugič brata Prevc prišla do dvojne zmage.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=186516&raceid=4430|title= Results: Saporo (JPN), World Cup - Men's HS134, 30.01.2016|accessdate= 25. september 2016|date= |format= |work= fis-ski.com | language=en }}</ref> Nato se je izkazal na prizorišču [[Titisee-Neustadt]], Nemčija kjer je bil 11. marca najboljši v kvalifikacijah z novim rekordom skakalnice, pristal je pri 148 metrih in s tem stari rekord preskočil za cele tri metre.<ref>{{navedi splet|url= http://domenprevc.com/domens-new-record/|title= DOMEN’S NEW RECORD!|accessdate= 24. avgust 2016|date= |format= |work= domenprevc.com|language= en|archive-date= 2019-03-02|archive-url= https://web.archive.org/web/20190302174356/http://domenprevc.com/domens-new-record/|url-status= dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&raceid=4455|title= Titisee-Neustadt (GER), Qualification - Men's HS142, 11.03.2016 |accessdate= 24. avgust 2016|date= |format= |work= fis-ski.com | language=en }}</ref> Naslednjega dne se je na tekmi uvrstil takoj za mesti na zmagovalnem odru, bil je četrti. Za tretje uvrščenim [[Kenneth Gangnes|Gangnesom]] je zaostal za 4,7 točke.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&raceid=4456|title= Titisee-Neustadt (GER), Results - Men's HS142, 12.03.2016|accessdate= 24. avgust 2016|date= |format= |work= fis-ski.com | language=en }}</ref> V svoji prvi sezoni med najboljšimi je zasedel končno 14. mesto kar ga je postavilo zelo visoko z ozirom na to, da je izpustil nekaj skakalnih prireditev in vse tekme v poletih. Dosegel je devet uvrstitev med najboljših deset, od tega dve drugi mesti. Skupno 486 osvojenih točk je bil zatorej še posebno dober rezultat za tako mladega tekmovalca.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2016&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=&search=Search|title= Worl Cup standing 2016 Men|accessdate= 25. september 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> === Svetovno mladinsko prvenstvo 2016 === Februarja 2016 se je še vedno le šestnajstletni Domen udeležil tekem za mladinsko svetovno nordijsko prvenstvo, ki se je odvijalo v [[Romunija|romunskem]] [[Rasnov]]u. Na skakalni tekmi posameznikov je bil drugi in osvojil srebrno kolajno ter naslov podprvaka potem, ko je zaostal le za Nemcem [[David Siegel|Davidom Sieglom]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/sport/zimski/domen-prevc-svetovni-mladinski-podprvak-lampiceva-cetrta.html|title= Domen Prevc svetovni mladinski podprvak, Lampičeva četrta |accessdate= 26. februar 2016|date= 23. februar 2016|format= |work= delo.si}}</ref> Na ekipni tekmi mešanih parov pa je moštvo Slovenije v postavi [[Ema Klinec]], [[Nika Križnar]], Domen Prevc in [[Bor Pavlovčič]] osvojila naslov prvaka in zlato kolajno.<ref>{{navedi splet|url= http://www.delo.si/sport/zimski/slovenska-skakalna-cetverica-zlata-na-msp.html|title= Slovenska skakalna četverica zlata na MSP|accessdate= 26. februar 2016|date= 24. februar 2016|format= |work= delo.si|archive-date= 2017-07-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20170705124155/http://www.delo.si/sport/zimski/slovenska-skakalna-cetverica-zlata-na-msp.html|url-status= dead}}</ref> === Sezona 2016-17 === [[Slika:20170105 VST Bischofshofen 3086.jpg|thumb|right|250px|Prevc v [[Bischofshofen|Bischofshofnu]] leta 2017]] V pripravah na naslednjo zimo je v poletnem času nastopil na več prireditvah za celinski pokal. Po nekaj solidnih rezultatih se je izkazal na [[Poljska|Poljskem]] v [[Wisła (mesto)|Wisłi]] kjer je 24. septembra 2016 zasedel drugo mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=186516&raceid=4669|title= Results: Wisla (POL), Continental Cup - Men's HS134, 24.09.2016|accessdate= 25. september 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.fis-ski.com/ski-jumping/news-multimedia/news/article=coc-italians-surprise-wisla.html|title= COC-M: Italians surprise in Wisla|accessdate= 25. september 2016|date= 24. september 2016|format= |work= fis-ski.com|language= en|archive-date= 2016-09-27|archive-url= https://web.archive.org/web/20160927171012/http://www.fis-ski.com/ski-jumping/news-multimedia/news/article=coc-italians-surprise-wisla.html|url-status= dead}}</ref> Na prvi tekmi sezone [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2017|2016–17]], 25. novembra na [[Finska|Finskem]] v Ruki, je prišel do svoje prve zmage v svetovnem pokalu v starosti komaj 17 let in 5 mesecev.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/video-po-padcu-petra-zmaga-za-domna-prevca/408433|title= Po padcu Petra zmaga za Domna Prevca|accessdate= 25. november 2016|date= 25. november 2016|format= |work= rtvslo.si}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&raceid=4695|title= Results: Ruka (FIN), World Cup - Men's HS142, 25.11.2016|accessdate= 26. november 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.fis-ski.com/ski-jumping/news-multimedia/news/article=only-his-brother-domen-and-fall-can-stop-peter-prevc.html|title= Only his brother Domen and a fall can stop Peter Prevc|accessdate= 26. november 2016|date= 25. november 2016|format= |work= fis-ski.com|language= en|archive-date= 2016-11-26|archive-url= https://web.archive.org/web/20161126153212/http://www.fis-ski.com/ski-jumping/news-multimedia/news/article=only-his-brother-domen-and-fall-can-stop-peter-prevc.html|url-status= dead}}</ref> Nadaljeval je prav tako odlično in si na prvih sedmih tekmah petkrat priskakal uvrstitev na zmagovalni oder, od tega so kar štiri zmage. Posledično je na [[Turneja štirih skakalnic|Novoletno turnejo]] prišel kot vodilni tekmovalec, oblečen v rumeno majico. Tam je nastopal spremenljivo, bil s po enim petim in šestim mestom dvakrat uvrščen med deseterico in zasedel skupno deveto mesto ter bil s tem najbolje uvrščeni Slovenec.<ref>{{navedi splet |url= https://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?&discipline=ALL&discipline=4H|title= 4H standings 2017|accessdate= 4. februar 2017|date= januar 2017|format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Na začetku februarja se je prvič udeležil nastopa v [[Smučarski poleti|poletih]]. 3. februarja je na letalnici v nemškem [[Oberstdorf]]u opravil na dveh treningih svoje prve uradne polete. Že pri prvem je uspel preleteti dvestometrsko znamko, poletel je 205 metrov. Nato pa v drugem celo 221 metrov in tako prvič preskočil 220 metrov.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/sport/zimski/domen-prevc-najdaljsi-na-drugem-treningu-peter-v-kvalifikacijah.html|title= Domen Prevc najdaljši na drugem treningu, Peter v kvalifikacijah|accessdate= 4. februar 2017|date= 3. februar 2017|format= |work= delo.si}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/peter-prevc-zmagovalec-kvalifikacij-v-oberstdorfu/414161|title= Peter Prevc zmagovalec kvalifikacij v Oberstdorfu|accessdate= 4. februar 2017|date= 3. februar 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Nato je naslednji dan na svoji prvi tekmi na letalnicah zasedel dobro peto mesto in bil s tem tudi najboljši od Slovencev.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/na-letalnem-krstu-domen-prevc-tik-pred-petrom/414223|title= Na letalnem krstu Domen Prevc tik pred Petrom|accessdate= 4. februar 2017|date= 4. februar 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Zatem je 5. februarja v poletu pred tekmo z 225.0 metri postavil svoj osebni rekord in nato na tekmi zasedel sedmo mesto, ko je pristal pri 221 metrih.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/v-tekmi-z-le-eno-serijo-tepes-tretji-peter-prevc-tik-pod-odrom/414278|title= V tekmi z le eno serijo Tepeš tretji, Peter Prevc tik pod odrom|accessdate= 5. februar 2017|date= 5. februar 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Tako je uspešno opravil s svojimi prvimi poleti na velikanki.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/sportni-sos/domen-ze-v-prvem-poletu-cez-200-metrov-vancura-se-10-m-dlje/414284|title= Domen že v prvem poletu čez 200 metrov, Vančura še 10 m dlje|accessdate= 9. februar 2017|date= 6. februar 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> 19. marca je na poletih v [[Vikersund]]u dvakrat izboljšal svoj osebni rekord, najprej na 236,5 metra v prvi seriji in nato še v drugi, ko je pristal pri 243,5 metra. Na koncu je to zadostovalo za osmo mesto na tekmi.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/video-wellinger-z-zadnjim-skokom-izgubil-norvesko-turnejo/417687|title= Wellinger z zadnjim skokom izgubil norveško turnejo|accessdate= 19. marec 2017|date= 19. marec 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> === 2024/25: Svetovni prvak, mali kristalni globus in nov svetovni rekord === Z naslovom svetovnega prvaka na veliki skalnici v [[Trondheim]]u, se je po izjemnem začetku kariere pred skoraj 10 leti, začel nov vzpon Domna Prevca. Sezono je v predzadnjem poletu zime v [[Planica|Planici]] kronal kar z novim svetovnim rekordom 254,5 metrov (že 29. sv. rekord na tej napravi) in s tem poskrbel, da se je tako željen naziv največje letalnice na svetu po 14 letih vrnil spet nazaj domov, v zibelko poletov. Dosegel je tudi 3 zmage v svetovnem pokalu, vse v poletih ([[Oberstdorf]], [[Vikersund]] in [[Planica]]) in svoj prvi mali kristalni globus ter skupni seštevek tekmovanja [[Planica7]]. ==Velika tekmovanja== ===Zimske olimpijske igre=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px;" ! scope="col" rowspan="2" style="width:30px;"|Leto ! scope="col" rowspan="2" style="width:140px;"|Prizorišče ! scope="col" colspan="2" style="width:130px;"|Posamično ! scope="col" colspan="2" style="width:65px;"|Ekipno |- ! scope="col" style="width:65px;"|Srednja ! scope="col" style="width:65px;"|Velika ! scope="col" style="width:65px;"|Dvojice ! scope="col" style="width:65px;"|Mešano |-align=center | 2026 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Smučarski skoki na Zimskih olimpijskih igrah 2026|Milano Cortina]] | 6 || bgcolor=gold|1 || 5 || bgcolor=gold|1 |} ===Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanje=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px;" ! scope="col" rowspan="2" style="width:30px;"|Leto ! scope="col" rowspan="2" style="width:140px;"|Prizorišče ! scope="col" colspan="2" style="width:130px;"|Posamično ! scope="col" colspan="2" style="width:65px;"|Ekipno |- ! scope="col" style="width:65px;"|Srednja ! scope="col" style="width:65px;"|Velika ! scope="col" style="width:65px;"|Moški ! scope="col" style="width:65px;"|Mešano |- | 2017 | align=left|{{flagicon|FIN}} [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2017|Lahti]] | align=center|34 | align=center| — | align=center| — | align=center| — |- | 2021 | align=left|{{flagicon|GER}} [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2021|Oberstdorf]] | align=center| — | align=center| — | align=center|5 | align=center| — |- | 2023 | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2013|Planica]] | align=center| — | align=center|21 | align=center| — | align=center| — |- | 2025 | align=left|{{flagicon|NOR}} [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2025|Trondheim]] | align=center|18 | align=center bgcolor=gold|1 | align=center bgcolor=gold|1 | align=center bgcolor=silver|2 |} ===Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px;" ! scope="col" style="width:30px;"|Leto ! scope="col" style="width:140px;"|Prizorišče ! scope="col" style="width:65px;"|Posamično ! scope="col" style="width:65px;"|Ekipno |- | 2018 | align=left|{{flagicon|GER}} [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2018|Oberstdorf]] | align=center|21 | align=center bgcolor=silver|2 |- | 2020 | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2020|Planica]] | align=center|21 | align=center|4 |- | 2022 | align=left|{{flagicon|NOR}} [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2022|Vikersund]] | align=center|6 | align=center bgcolor=gold|1 |- | 2024 | align=left|{{flagicon|AUT}} [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2024|Bad Mitterndorf]] | align=center|14 | align=center bgcolor=gold|1 |- | 2026 | align=left|{{flagicon|GER}} [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2026|Oberstdorf]] | align=center bgcolor=gold|1 | align=center|6 |} ==7 največjih lovorik== 6. marca 2026 v [[Lahti]]ju, je postal edini v zgodovini, ki je osvojil vseh 7 najbolj prestižnih lovorik.{{efn|name=a|[[Matti Nykänen]] namreč nikoli ni osvojil malega kristalnega globusa v poletih.}} {| class="wikitable" style="font-size:87%; text-align:center; border:gray solid 1px; width:70%;" |- style="background:#4180be; | rowspan=2|'''{{font color|white|Olimpijski<br>prvak<br><small>(SRED, VEL)</small>|link=Zimske olimpijske igre}}''' | colspan=2|'''{{font color|white|Svetovni prvak|link=Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju}}''' | colspan=2|'''{{font color|white|Svetovni pokal|link=Svetovni pokal v smučarskih skokih}}''' | rowspan=2|'''{{font color|white|Novoletna<br>turneja|link=Turneja štirih skakalnic}}''' | rowspan=2|'''{{font color|white|Svetovni<br>rekord|link=Svetovni rekord}}''' |- style="background:#4180be; | '''{{font color|white|Nordijski<br><small>(SRED, VEL)</small>|link=FIS Nordic World Ski Championships}}''' | '''{{font color|white|V poletih<br><small>(LETALNICA)</small>|link=FIS Ski Flying World Championships}}''' | '''{{font color|white|Skupno<br><small>(veliki globus)</small>|link=FIS Ski Jumping World Cup}}''' | '''{{font color|white|V poletih<br><small>(mali globus)</small>|link=FIS Ski Flying World Cup}}''' |- | style="width:10%;" bgcolor=#FFFACD|[[File:Olympic rings without rims.svg|50px]] | style="width:10%;" bgcolor=#FFFACD|[[File:Эмблема ФИС.png|40px]] | style="width:10%;" bgcolor=#FFFACD|[[File:Эмблема ФИС.png|40px]] | style="width:10%;" bgcolor=#FFFACD|[[File:FIS Crystal Globe.svg|40px]] | style="width:10%;" bgcolor=#FFFACD|[[File:FIS Crystal Globe.svg|30px]] | style="width:10%;" bgcolor=#FFFACD|[[File:Vierschanzentournee logo.png|40px]] | style="width:10%;" bgcolor=#FFFACD|[[File:Sport records icon WR.svg|40px]] |- | 1 | 1 | 1 | 1 | 2 | 1 | 1 |} == Svetovni pokal == === Uvrstitve po sezonah === {|class="wikitable" style="font-size:86%; text-align:center; background:#ffffff;" ! style="background-color:#369; color:white; width:60px;"|&nbsp;Sezona&nbsp; ! style="background-color:#4180be; color:white; width:55px;"|Skupno ! style="background-color:#4180be; color:white; width:55px;"|{{Abbr|4H|Turneja štirih skakalnic}} ! style="background-color:#4180be; color:white; width:55px;"|{{Abbr|SF|Smučarski poleti}} ! style="background-color:#4180be; color:white; width:55px;"|{{Abbr|RA|Raw Air}} ! style="background-color:#4180be; color:white; width:55px;"|{{Abbr|P7|Planica7}} |- ! scope=row align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2016|2015/16]] |align=center|14 || align=center|17 || align=center| — || align=center|N/A || align=center|N/A |- ! scope=row align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2017|2016/17]] |align=center|6 || align=center|9 || align=center|9 || align=center|24 || align=center|N/A |- ! scope=row align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2018|2017/18]] |align=center|33 || align=center|37 || align=center|13 || align=center|44 || align=center|36 |- ! scope=row align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2019|2018/19]] |align=center|13 || align=center| — || align=center|4 || align=center|18 || align=center|5 |- ! scope=row align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2020|2019/20]] | align=center|19 || align=center|7 || align=center|9 || align=center|38 || align=center|N/A |- ! scope=row align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2021|2020/21]] | align=center|22 || align=center|9 || align=center|5 || align=center|N/A || align=center|4 |- ! scope=row align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2022|2021/22]] | align=center|44 || align=center| — || align=center|17 || align=center|44 || align=center|33 |- ! scope=row align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2023|2022/23]] | align=center|18 || align=center|29 || align=center|5 || align=center|18 || align=center|5 |- ! scope=row align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2024|2023/24]] | align=center|13 || align=center|31 || align=center|5 || align=center|10 || align=center|10 |- ! scope=row align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2025|2024/25]] | align=center|10 || align=center|21 || align=center|{{gold1}} || align=center|{{silver2}} || align=center|{{gold1}} |- ! scope=row align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2026|2025/26]] | align=center|{{gold1}} || align=center|{{gold1}} || align=center| {{gold1}}|| align="center" |N/A || align=center|{{gold1}} |} === Zmage (23) === {| class="wikitable sortable" style="font-size:86%; line-height:15px; text-align:left; background:#ffffff;" |- ! style="background-color:#369; color:white; width:10px;"| Št ! style="background-color:#369; color:white; width:30px;"| Sezona ! style="background-color:#4180be; color:white; width:100px;"| Datum ! style="background-color:#4180be; color:white; width:160px;"| Kraj ! style="background-color:#4180be; color:white; width:180px;"| Skakalnica ! style="background-color:#4180be; color:white; width:25px;"| Velikost |- | align="center" |1.|| rowspan="4" style="text-align:center;" |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2017|2016/17]] | align=right|25. november 2016 || {{flagicon|FIN}} [[Ruka]] || [[Skakalnica Rukatunturi|Rukatunturi]] HS142 || align=center|Velika |- | align="center" |2.|| align=right|4. december 2016 || {{flagicon|GER}} [[Klingenthal]] || [[Vogtland Arena]] HS140 || align=center|Velika |- | align="center" |3.|| align=right|10. december 2016 || {{flagicon|NOR}} [[Lillehammer]] || [[Lysgårdsbakken|Lysgårdsbakken]] HS138 || align=center|Velika |- | align="center" |4.|| align=right|18. december 2016 || {{flagicon|SUI}} [[Engelberg]] || [[Skakalnica Gross-Titlis-Schanze|Gross-Titlis-Schanze]] HS140 || align=center|Velika |- | align="center" |5.|| style="text-align:center;" |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2019|2018/19]] | align=right|17. marec 2019 || {{flagicon|NOR}} [[Vikersund]] || [[Vikersundbakken]] HS240 || align=center|Letalnica |- | align="center" |6.|| style="text-align:center;" |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2024|2023/24]] | align=right|18. februar 2024 || {{flagicon|JPN}} [[Saporo]] || [[Skakalnica Okurajama|Okurajama]] HS137 || align=center|Velika |- | align="center" |7.|| rowspan="3" style="text-align:center;" |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2025|2024/25]] | align=right|26. januar 2025 || {{flagicon|GER}} [[Oberstdorf]] || [[Letalnica Heini Klopfer]] HS235 || align=center|Letalnica |- | align="center" |8.|| align=right|16. marec 2025 || {{flagicon|NOR}} [[Vikersund]] || [[Vikersundbakken]] HS240 || align=center|Letalnica |- | align="center" |9.|| align=right|28. marec 2025 || {{flagicon|SLO}} [[Planica]] || [[Letalnica bratov Gorišek]] HS240 || align=center|Letalnica |- | align="center" |10.|| rowspan="14" style="text-align:center;" |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2026|2025/26]] | align=right|6. december 2025 || {{flagicon|POL}} [[Wisła (mesto)|Wisła]] || [[Malinka (smučarska skakalnica)|Malinka]] HS134 || align=center|Velika |- | align="center" |11.|| align=right|7. december 2025 || {{flagicon|POL}} [[Wisła (mesto)|Wisła]] || [[Malinka (smučarska skakalnica)|Malinka]] HS134 || align=center|Velika |- | align="center" |12. || align=right|13. december 2025 || {{flagicon|GER}} [[Klingenthal]] || [[Vogtland Arena]] HS140 || align=center|Velika |- | align="center" |13. || align=right|14. december 2025 || {{flagicon|GER}} [[Klingenthal]] || [[Vogtland Arena]] HS140 || align=center|Velika |- | align="center" |14. || align=right|20. december 2025 || {{flagicon|SUI}} [[Engelberg]] || [[Skakalnica Gross-Titlis-Schanze|Gross-Titlis-Schanze]] HS140 || align=center|Velika |- | align="center" |15. || align=right|29. december 2025 || {{flagicon|GER}} [[Oberstdorf]] || [[ORLEN Arena Oberstdorf|Schattenberg]] HS137 || align=center|Velika |- | align="center" |16. || align=right|1. januar 2026 || {{flagicon|GER}} [[Garmisch-Partenkirchen]] || [[Große Olympiaschanze|Olympiaschanze]] HS142 || align=center|Velika |- | align="center" |17.|| align=right|17. januar 2026 || {{flagicon|JPN}} [[Saporo]] || [[Skakalnica Okurajama|Okurajama]] HS137 || align=center|Velika |- | align="center" |18.|| align=right|18. januar 2026 || {{flagicon|JPN}} [[Saporo]] || [[Skakalnica Okurajama|Okurajama]] HS137 || align=center|Velika |- | align="center" |19.|| align=right|31. januar 2026 || {{flagicon|GER}} [[Willingen]] || [[Mühlenkopfschanze|Mühlenkopf]] HS147 || align=center|Velika |- | align="center" |20.|| align=right|1. februar 2026 || {{flagicon|GER}} [[Willingen]] || [[Mühlenkopfschanze|Mühlenkopf]] HS147 || align=center|Velika |- | align="center" |21.|| align=right|28. februar 2026 || {{flagicon|AUT}} [[Bad Mitterndorf]] || [[Kulm]] HS235 || align=center|Letalnica |- | align="center" |22.|| align=right|1. marec 2026 || {{flagicon|AUT}} [[Bad Mitterndorf]] || [[Kulm]] HS235 || align=center|Letalnica |- | align="center" |23.|| align=right|27. marec 2026 || {{flagicon|SLO}} [[Planica]] || [[Letalnica bratov Gorišek]] HS240 || align=center|Letalnica |} === Uvrstitve na posamičnih tekmah (228) === {| cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:81%; line-height:13px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |+ zmagovalec (1); drugi (2); tretji (3); ni nastopil (–); ni se kvalificiral (q); diskvalificiran (DQ) |- style="background:#ccc; text-align:center; color:white" | style="background:#4180be;" width="65px" | '''Sezona''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''1''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''2''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''3''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''4''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''5''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''6''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''7''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''8''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''9''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''10''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''11''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''12''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''13''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''14''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''15''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''16''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''17''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''18''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''19''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''20''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''21''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''22''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''23''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''24''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''25''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''26''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''27''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''28''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''29''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''30''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''31''' | style="background:#8CB2D8;" width="16px" | '''32''' | style="background:#4180be;" width="30px" | '''Točke''' |- |colspan=34| |-align=center | rowspan=2 width=66px|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2016|2015/16]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Klingenthal]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Lillehammer]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Lillehammer]] ! [[File:Flag of Russia.svg|16px|link=Russia|Nizhny Tagil]] ! [[File:Flag of Russia.svg|16px|link=Russia|Nizhny Tagil]] ! [[File:Civil Ensign of Switzerland.svg|16px|link=Switzerland|Engelberg]] ! [[File:Civil Ensign of Switzerland.svg|16px|link=Switzerland|Engelberg]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Oberstdorf]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Garmisch-Partenkirchen]] ! [[File:Flag of Austria.svg|16px|link=Austria|Innsbruck]] ! [[File:Flag of Austria.svg|16px|link=Austria|Bischofshofen]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Willingen]] ! [[File:Flag of Poland (bordered).svg|16px|link=Poland|Zakopane]] ! [[File:Flag of Japan (bordered).svg|16px|link=Japan|Sapporo]] ! [[File:Flag of Japan (bordered).svg|16px|link=Japan|Sapporo]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Trondheim]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Vikersund]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Vikersund]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Vikersund]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Lahti]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Lahti]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Kuopio]] ! [[File:Flag of Kazakhstan.svg|16px|link=Kazakhstan|Almaty]] ! [[File:Flag of Kazakhstan.svg|16px|link=Kazakhstan|Almaty]] ! [[File:Flag of Poland (bordered).svg|16px|link=Poland|Wisła]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Titisee-Neustadt]] ! [[File:Flag of Slovenia (bordered).svg|16px|link=Slovenia|Planica]] ! [[File:Flag of Slovenia (bordered).svg|16px|link=Slovenia|Planica]] ! [[File:Flag of Slovenia (bordered).svg|16px|link=Slovenia|Planica]] ! ! ! | rowspan=2 width=66px|486 |-align=center |8 |8 |12 | – | – |bgcolor=silver|2 |5 |27 |18 |23 |6 |38 |9 |bgcolor=silver|2 |10 |29 | – | – | – |29 |15 | – | – | – |26 |4 | – | – | – | | | |- |colspan=34| |-align=center | rowspan=2 width=66px|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2017|2016/17]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Ruka]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Ruka]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Klingenthal]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Lillehammer]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Lillehammer]] ! [[File:Civil Ensign of Switzerland.svg|16px|link=Switzerland|Engelberg]] ! [[File:Civil Ensign of Switzerland.svg|16px|link=Switzerland|Engelberg]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Oberstdorf]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Garmisch-Partenkirchen]] ! [[File:Flag of Austria.svg|16px|link=Austria|Innsbruck]] ! [[File:Flag of Austria.svg|16px|link=Austria|Bischofshofen]] ! [[File:Flag of Poland (bordered).svg|16px|link=Poland|Wisła]] ! [[File:Flag of Poland (bordered).svg|16px|link=Poland|Wisła]] ! [[File:Flag of Poland (bordered).svg|16px|link=Poland|Zakopane]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Willingen]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Oberstdorf]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Oberstdorf]] ! [[File:Flag of Japan (bordered).svg|16px|link=Japan|Sapporo]] ! [[File:Flag of Japan (bordered).svg|16px|link=Japan|Sapporo]] ! [[File:Flag of South Korea (bordered).svg|16px|link=South Korea|Pyeongchang]] ! [[File:Flag of South Korea (bordered).svg|16px|link=South Korea|Pyeongchang]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Oslo]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Trondheim]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Vikersund]] ! [[File:Flag of Slovenia (bordered).svg|16px|link=Slovenia|Planica]] ! [[File:Flag of Slovenia (bordered).svg|16px|link=Slovenia|Planica]] ! ! ! ! ! ! | rowspan=2 width=66px|963 |-align=center |bgcolor=gold|1 |13 |bgcolor=gold|1 |bgcolor=gold|1 |6 |bgcolor=silver|2 |bgcolor=gold|1 |26 |5 |25 |4 |5 |style="background:#CC9966;"|3 |9 |25 |5 |7 |50 |20 |17 |24 | – |24 |8 |20 |17 | | | | | | |- |colspan=34| |- align=center | rowspan="2" style="width:66px;"|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2018|2017/18]] ! [[File:Flag of Poland (bordered).svg|16px|link=Poland|Wisła]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Ruka]] ! [[File:Flag of Russia.svg|16px|link=Russia|Nizhny Tagil]] ! [[File:Flag of Russia.svg|16px|link=Russia|Nizhny Tagil]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Titisee-Neustadt]] ! [[File:Civil Ensign of Switzerland.svg|16px|link=Switzerland|Engelberg]] ! [[File:Civil Ensign of Switzerland.svg|16px|link=Switzerland|Engelberg]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Oberstdorf]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Garmisch-Partenkirchen]] ! [[File:Flag of Austria.svg|16px|link=Austria|Innsbruck]] ! [[File:Flag of Austria.svg|16px|link=Austria|Bischofshofen]] ! [[File:Flag of Austria.svg|16px|link=Austria|Tauplitz]] ! [[File:Flag of Poland (bordered).svg|16px|link=Poland|Zakopane]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Willingen]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Willingen]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Lahti]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Oslo]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Lillehammer]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Trondheim]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Vikersund]] ! [[File:Flag of Slovenia (bordered).svg|16px|link=Slovenia|Planica]] ! [[File:Flag of Slovenia (bordered).svg|16px|link=Slovenia|Planica]] ! ! ! ! ! ! ! ! ! ! | rowspan="2" style="width:66px;"|81 |- align=center | – | – | – | – | – |29 |28 | – |41 |44 |29 |11 |35 | – | – |49 | – | – | – | 4 | q | – | | | | | | | | | | |- |colspan=34| |- align=center | rowspan="2" style="width:66px;"|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2019|2018/19]] ! [[File:Flag of Poland (bordered).svg|16px|link=Poland|Wisła]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Ruka]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Ruka]] ! [[File:Flag of Russia.svg|16px|link=Russia|Nizhny Tagil]] ! [[File:Flag of Russia.svg|16px|link=Russia|Nizhny Tagil]] ! [[File:Civil Ensign of Switzerland.svg|16px|link=Switzerland|Engelberg]] ! [[File:Civil Ensign of Switzerland.svg|16px|link=Switzerland|Engelberg]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Oberstdorf]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Garmisch-Partenkirchen]] ! [[File:Flag of Austria.svg|16px|link=Austria|Innsbruck]] ! [[File:Flag of Austria.svg|16px|link=Austria|Bischofshofen]] ! [[File:Flag of Italy.svg|16px|link=Italy|Val di Fiemme]] ! [[File:Flag of Italy.svg|16px|link=Italy|Val di Fiemme]] ! [[File:Flag of Poland (bordered).svg|16px|link=Poland|Zakopane]] ! [[File:Flag of Japan.svg|16px|link=Japan|Sapporo]] ! [[File:Flag of Japan.svg|16px|link=Japan|Sapporo]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Oberstdorf]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Oberstdorf]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Oberstdorf]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Lahti]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Willingen]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Willingen]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Oslo]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Lillehammer]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Trondheim]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Vikersund]] ! [[File:Flag of Slovenia (bordered).svg|16px|link=Slovenia|Planica]] ! [[File:Flag of Slovenia (bordered).svg|16px|link=Slovenia|Planica]] ! ! ! ! | rowspan=2 width=66px|542 |-align=center | – | 4 | 4 | 14 | 14 | 20 | 18 | q | q | – | – | – | – | 23 | 24 | 13 | 20 | 13 | 16 | – | 39 | 32 | 6 | 7 | q |bgcolor=gold|1 |5 |bgcolor=silver|2 | | | | |- |colspan=34| |- align=center | rowspan="2" style="width:66px;"|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2020|2019/20]] ! [[File:Flag of Poland (bordered).svg|16px|link=Poland|Wisła]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Ruka]] ! [[File:Flag of Russia.svg|16px|link=Russia|Nizhny Tagil]] ! [[File:Flag of Russia.svg|16px|link=Russia|Nizhny Tagil]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Klingenthal]] ! [[File:Civil Ensign of Switzerland.svg|16px|link=Switzerland|Engelberg]] ! [[File:Civil Ensign of Switzerland.svg|16px|link=Switzerland|Engelberg]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Oberstdorf]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Garmisch-Partenkirchen]] ! [[File:Flag of Austria.svg|16px|link=Austria|Innsbruck]] ! [[File:Flag of Austria.svg|16px|link=Austria|Bischofshofen]] ! [[File:Flag of Italy.svg|16px|link=Italy|Val di Fiemme]] ! [[File:Flag of Italy.svg|16px|link=Italy|Val di Fiemme]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Titisee-Neustadt]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Titisee-Neustadt]] ! [[File:Flag of Poland (bordered).svg|16px|link=Poland|Zakopane]] ! [[File:Flag of Japan.svg|16px|link=Japan|Sapporo]] ! [[File:Flag of Japan.svg|16px|link=Japan|Sapporo]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Willingen]] ! [[File:Flag of Austria.svg|16px|link=Austria|Tauplitz]] ! [[File:Flag of Austria.svg|16px|link=Austria|Tauplitz]] ! [[File:Flag of Romania.svg|16px|link=Romania|Râșnov]] ! [[File:Flag of Romania.svg|16px|link=Romania|Râșnov]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Lahti]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Lahti]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Oslo]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Lillehammer]] ! ! ! ! ! | rowspan="2" style="width:66px;"|361 |- align=center | 23 | 11 | 37 | 40 | 30 | 13 | 19 | 9 | 17 | 10 | 9 | 13 | 14 | 20 | 27 | 22 | 4 | 23 | 14 | 25 | 5 | – | – | 27 | 26 | 50 | 37 | | | | | |- |colspan=34| |- align=center | rowspan="2" style="width:66px;"|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2021|2020/21]] ! [[File:Flag of Poland (bordered).svg|16px|link=Poland|Wisła]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Ruka]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Ruka]] ! [[File:Flag of Russia.svg|16px|link=Russia|Nizhny Tagil]] ! [[File:Flag of Russia.svg|16px|link=Russia|Nizhny Tagil]] ! [[File:Civil Ensign of Switzerland.svg|16px|link=Switzerland|Engelberg]] ! [[File:Civil Ensign of Switzerland.svg|16px|link=Switzerland|Engelberg]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Oberstdorf]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Garmisch-Partenkirchen]] ! [[File:Flag of Austria.svg|16px|link=Austria|Innsbruck]] ! [[File:Flag of Austria.svg|16px|link=Austria|Bischofshofen]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Titisee-Neustadt]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Titisee-Neustadt]] ! [[File:Flag of Poland (bordered).svg|16px|link=Poland|Zakopane]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Lahti]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Willingen]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Willingen]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Klingenthal]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Klingenthal]] ! [[File:Flag of Poland (bordered).svg|16px|link=Poland|Szczyrk]] ! [[File:Flag of Poland (bordered).svg|16px|link=Poland|Szczyrk]] ! [[File:Flag of Romania.svg|16px|link=Romania|Râșnov]] ! [[File:Flag of Slovenia (bordered).svg|16px|link=Slovenia|Planica]] ! [[File:Flag of Slovenia (bordered).svg|16px|link=Slovenia|Planica]] ! [[File:Flag of Slovenia (bordered).svg|16px|link=Slovenia|Planica]] ! ! ! ! ! ! ! | rowspan="2" style="width:66px;"|241 |- align=center | – | – | – | – | – | 32 | 17 | 12 | 37 | 30 | 38 | 40 | 42 | 8 | 30 | – | – | 22 | 30 | 17 | 16 | – | 8 | 4 | 4 | | | | | | | |- |colspan=34| |- align=center | rowspan="2" style="width:66px;"|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2022|2021/22]] ! [[File:Flag of Russia.svg|16px|link=Russia|Nizhny Tagil]] ! [[File:Flag of Russia.svg|16px|link=Russia|Nizhny Tagil]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Ruka]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Ruka]] ! [[File:Flag of Poland (bordered).svg|16px|link=Poland|Wisła]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Klingenthal]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Klingenthal]] ! [[File:Civil Ensign of Switzerland.svg|16px|link=Switzerland|Engelberg]] ! [[File:Civil Ensign of Switzerland.svg|16px|link=Switzerland|Engelberg]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Oberstdorf]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Garmisch-Partenkirchen]] ! [[File:Flag of Austria.svg|16px|link=Austria|Bischofshofen]] ! [[File:Flag of Austria.svg|16px|link=Austria|Bischofshofen]] ! [[File:Flag of Austria.svg|16px|link=Austria|Bischofshofen]] ! [[File:Flag of Poland (bordered).svg|16px|link=Poland|Zakopane]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Titisee-Neustadt]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Titisee-Neustadt]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Willingen]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Willingen]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Lahti]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Lahti]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Lillehammer]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Oslo]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Oslo]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Oberstdorf]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Oberstdorf]] ! [[File:Flag of Slovenia (bordered).svg|16px|link=Slovenia|Planica]] ! [[File:Flag of Slovenia (bordered).svg|16px|link=Slovenia|Planica]] ! ! ! ! | rowspan="2" style="width:66px;"|60 |- align=center | q | q | – | – | DQ | 42 | q | q | 47 | – | – | – | – | – | – | – | – | – | – | – | – | – | 45 | 24 | 27 | 18 | 7 | – | | | | |- |colspan=34| |- align=center | rowspan="2" style="width:66px;"|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2023|2022/23]] ! [[File:Flag of Poland (bordered).svg|16px|link=Poland|Wisła]] ! [[File:Flag of Poland (bordered).svg|16px|link=Poland|Wisła]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Ruka]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Ruka]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Titisee-Neustadt]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Titisee-Neustadt]] ! [[File:Civil Ensign of Switzerland.svg|16px|link=Switzerland|Engelberg]] ! [[File:Civil Ensign of Switzerland.svg|16px|link=Switzerland|Engelberg]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Oberstdorf]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Garmisch-Partenkirchen]] ! [[File:Flag of Austria.svg|16px|link=Austria|Innsbruck]] ! [[File:Flag of Austria.svg|16px|link=Austria|Bischofshofen]] ! [[File:Flag of Poland (bordered).svg|16px|link=Poland|Zakopane]] ! [[File:Flag of Japan.svg|16px|link=Japan|Sapporo]] ! [[File:Flag of Japan.svg|16px|link=Japan|Sapporo]] ! [[File:Flag of Japan.svg|16px|link=Japan|Sapporo]] ! [[File:Flag of Austria.svg|16px|link=Austria|Tauplitz]] ! [[File:Flag of Austria.svg|16px|link=Austria|Tauplitz]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Willingen]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Willingen]] ! [[File:Flag of United States.svg|16px|link=United States|Lake Placid]] ! [[File:Flag of United States.svg|16px|link=United States|Lake Placid]] ! [[File:Flag of Romania.svg|15px|Râșnov]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Oslo]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Oslo]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Lillehammer]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Lillehammer]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Vikersund]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Vikersund]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Lahti]] ! [[File:Flag of Slovenia (bordered).svg|16px|link=Slovenia|Planica]] ! [[File:Flag of Slovenia (bordered).svg|16px|link=Slovenia|Planica]] | rowspan="2" style="width:66px;"|449 |- align=center |48 |18 |23 |29 |q |34 |16 |21 |39 |29 |24 |39 |35 |40 |35 |4 |style="background:#CC9966;"|3 |12 |24 |6 |6 |35 |– |23 |31 |21 |48 |7 |5 |39 |11 |4 |- |colspan=34| |- align=center | rowspan="2" style="width:66px;"|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2024|2023/24]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Ruka]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Ruka]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Lillehammer]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Lillehammer]] ! [[File:Flag of Germany.svg|15px|Klingenthal]] ! [[File:Flag of Germany.svg|15px|Klingenthal]] ! [[File:Civil Ensign of Switzerland.svg|16px|link=Switzerland|Engelberg]] ! [[File:Civil Ensign of Switzerland.svg|16px|link=Switzerland|Engelberg]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Oberstdorf]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Garmisch-Partenkirchen]] ! [[File:Flag of Austria.svg|16px|link=Austria|Innsbruck]] ! [[File:Flag of Austria.svg|16px|link=Austria|Bischofshofen]] ! [[File:Flag of Poland (bordered).svg|16px|link=Poland|Wisła]] ! [[File:Flag of Poland (bordered).svg|16px|link=Poland|Zakopane]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Willingen]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Willingen]] ! [[File:Flag of United States.svg|16px|link=United States|Lake Placid, New York]] ! [[File:Flag of United States.svg|16px|link=United States|Lake Placid, New York]] ! [[File:Flag of Japan.svg|16px|link=Japan|Sapporo]] ! [[File:Flag of Japan.svg|16px|link=Japan|Sapporo]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Oberstdorf]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Oberstdorf]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Lahti]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Lahti]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Oslo]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Oslo]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Trondheim]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Trondheim]] ! [[File:Flag of Norway.svg|15px|Vikersund]] ! [[File:Flag of Norway.svg|15px|Vikersund]] ! [[File:Flag of Slovenia (bordered).svg|16px|link=Slovenia|Planica]] ! [[File:Flag of Slovenia (bordered).svg|16px|link=Slovenia|Planica]] | rowspan="2" style="width:66px;"|663 |- align=center | 17 | 16 | q | 27 | 17 | 14 | 15 | 24 | 22 | q | 23 | 31 | – | 31 | 5 | 33 | 19 | 12 | 19 | bgcolor=gold|1 | 5 | 10 | 13 | 30 | 10 | 4 | 35 | 39 | style="background:#CC9966;"|3 | 5 | 17 | bgcolor=silver|2 |- |colspan=34| |- align=center | rowspan="2" style="width:66px;"|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2025|2024/25]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Lillehammer]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Lillehammer]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Ruka]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Ruka]] ! [[File:Flag of Poland (bordered).svg|16px|link=Poland|Wisła]] ! [[File:Flag of Poland (bordered).svg|16px|link=Poland|Wisła]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Titisee-Neustadt]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Titisee-Neustadt]] ! [[File:Civil Ensign of Switzerland.svg|16px|link=Switzerland|Engelberg]] ! [[File:Civil Ensign of Switzerland.svg|16px|link=Switzerland|Engelberg]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Oberstdorf]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Garmisch-Partenkirchen]] ! [[File:Flag of Austria.svg|16px|link=Austria|Innsbruck]] ! [[File:Flag of Austria.svg|16px|link=Austria|Bischofshofen]] ! [[File:Flag of Poland (bordered).svg|16px|link=Poland|Zakopane]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Oberstdorf]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Oberstdorf]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Willingen]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Willingen]] ! [[File:Flag of United States.svg|16px|link=United States|Lake Placid]] ! [[File:Flag of United States.svg|16px|link=United States|Lake Placid]] ! [[File:Flag of Japan.svg|16px|link=Japan|Sapporo]] ! [[File:Flag of Japan.svg|16px|link=Japan|Sapporo]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Oslo]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Vikersund]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Vikersund]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Lahti]] ! [[File:Flag of Slovenia (bordered).svg|16px|link=Slovenia|Planica]] ! [[File:Flag of Slovenia (bordered).svg|16px|link=Slovenia|Planica]] ! ! ! | rowspan="2" style="width:66px;"|776 |- align=center | q | q | 15 | 46 | q | DQ | 44 | 22 | 38 | 46 | 32 | 24 | 9 | 19 | 23 |style="background:#CC9966;"|3 | bgcolor=gold|1 | 31 | 13 | 14 | 8 |style="background:#CC9966;"|3 | 8 | 5 | 5 | bgcolor=gold|1 | 28 | bgcolor=gold|1 | bgcolor=silver|2 | | | |- |colspan=34| |- align=center | rowspan="2" style="width:66px;"|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2026|2025/26]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Lillehammer]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Lillehammer]] ! [[File:Flag of Sweden.svg|16px|link=Sweden|Falun]] ! [[File:Flag of Sweden.svg|16px|link=Sweden|Falun]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Ruka]] ! [[File:Flag of Poland (bordered).svg|16px|link=Poland|Wisła]] ! [[File:Flag of Poland (bordered).svg|16px|link=Poland|Wisła]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Klingenthal]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Klingenthal]] ! [[File:Civil Ensign of Switzerland.svg|16px|link=Switzerland|Engelberg]] ! [[File:Civil Ensign of Switzerland.svg|16px|link=Switzerland|Engelberg]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Oberstdorf]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Garmisch-Partenkirchen]] ! [[File:Flag of Austria.svg|16px|link=Austria|Innsbruck]] ! [[File:Flag of Austria.svg|16px|link=Austria|Bischofshofen]] ! [[File:Flag of Poland (bordered).svg|16px|link=Poland|Zakopane]] ! [[File:Flag of Japan.svg|16px|link=Japan|Sapporo]] ! [[File:Flag of Japan.svg|16px|link=Japan|Sapporo]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Willingen]] ! [[File:Flag of Germany.svg|16px|link=Germany|Willingen]] ! [[File:Flag of Austria.svg|16px|link=Austria|Bad Mitterndorf]] ! [[File:Flag of Austria.svg|16px|link=Austria|Bad Mitterndorf]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Lahti]] ! [[File:Flag of Finland (bordered).svg|16px|link=Finland|Lahti]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Oslo]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Oslo]] ! [[File:Flag of Norway.svg|16px|link=Norway|Vikersund]] ! [[File:Flag of Slovenia (bordered).svg|16px|link=Slovenia|Planica]] ! [[File:Flag of Slovenia (bordered).svg|16px|link=Slovenia|Planica]] ! ! ! | rowspan="2" style="width:66px;"|2,148 |- align=center | 4 | bgcolor=silver|2 | 13 | style="background:#CC9966;"|3 | style="background:#CC9966;"|3 | bgcolor=gold|1 | bgcolor=gold|1 | bgcolor=gold|1 | bgcolor=gold|1 | bgcolor=gold|1 | bgcolor=silver|2 | bgcolor=gold|1 | bgcolor=gold|1 | bgcolor=silver|2 | bgcolor=silver|2 | 27 | bgcolor=gold|1 | bgcolor=gold|1 | bgcolor=gold|1 | bgcolor=gold|1 | bgcolor=gold|1 | bgcolor=gold|1 | bgcolor=red|DQ | bgcolor=silver|2 | 42 | 9 | 5 | bgcolor=gold|1 | bgcolor=silver|2 | | | |} === Uvrstitve na stopničke po sezonah === {|class=wikitable style="text-align: center" |- bgcolor="#cccccc" |Sezona||{{gold01}}||{{silver02}}||{{bronze03}}||'''Skupaj''' |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2016|2015-16]]||-||2||-||2 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2017|2016-17]]||4||1||1||6 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2018|2017-18]]||-||-||-||- |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2019|2018-19]]||1||1||-||2 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2020|2019-20]]||-||-||-||- |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2021|2020-21]]||-||-||-||- |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2022|2021-22]]||-||-||-||- |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2023|2022-23]]||-||-||1||1 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2024|2023-24]]||1||1||1||3 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2025|2024-25]]||3||1||2||6 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2026|2025-26]]||14||6||2||22 |- |'''Skupaj'''||'''23'''||'''12'''||'''7'''||'''42''' |} ==Sklici== {{sklici}} ==Opombe== {{Notelist}} == Zunanje povezave == {{kategorija v zbirki|Domen Prevc}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{s-start}} {{s-ach|rec}} {{s-bef|before=[[Stefan Kraft]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam svetovnih rekordov v smučarskih skokih|Svetovni rekord]]<br>254,5 m |years=30. marec 2025 – danes}} {{s-aft|after=?}} {{s-end}} {{Zmagovalci novoletne skakalne turneje}} {{Olimpijski prvaki v smučarskih skokih (velika skakalnica)}} {{Zmagovalci svetovnega pokala v smučarskih skokih}} {{Svetovni prvaki v smučarskih skokih (velika skakalnica)}} {{Svetovni prvaki v smučarskih poletih}} {{Ekipni svetovni prvaki v smučarskih skokih (velika skakalnica)}} {{Svetovni pokali v smučarskih poletih}} {{ZastavonošeSLO}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prevc, Domen}} [[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2026]] [[Kategorija:Kranjski športniki]] [[Kategorija:Prevci]] 3ncfddwbcb1krhh8wkpexrexphj03ip 0 412001 6731742 6730502 2026-08-06T10:02:31Z Scorpio9090 263967 osebni podatki 6731742 wikitext text/x-wiki {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Big Brother Slovenija 2015 | slika = [[Slika:Big_Brother_2015_logo.png|300px|right|Logotip Big Brother 2015]] | naslov = Logotip Big Brother | žanr = TV Show / reality show | čas_trajanja = 60 minut (v živo 120 minut) | avtor = Pro Plus | skladatelj = / | glavni_igralci = Ana Maria Mitič (3.sezona)<br> Stanovalci hiše Big brother | država = {{SLO}} | jezik = slovenski | število_predvajanih sezon = 3 | število_predvajanih epizod = 106 oddaj, v živo iz hiše 190 oddaj | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = / | režiser = / | lokacija snemanja = Beograd - Košutnjak (Srbija) | čas_snemanja = 105.dni | produkcijska_hiša = Emotion Production<br>Pro Plus | predvajanje = Predvajanje | televizijski_kanal = [[Kanal A]] | začetek/konec = 6. marec 2015 - 19. junij 2015 }} Big Brother Slovenija 2015 je tretja sezona Slovenskega Big Brotherja, ki se je predvajala na Kanalu A. To je prva civilna sezono Big Brotherja, da zrak v Sloveniji od leta 2008. Po sedmih letih predah redne serije so se odločili, da Big Brother spet vrnejo na slovensko televizijo. Čeprav se je sezona začela 6. marca 2015 in končala 19. junija 2015, so trije stanovalci vstopil v hišo dan pred začetkom. Te trije stanovalci so živeli v skrivni sobi, s tem da stanovalci za njih niso vedeli. Voditeljica oddaje je to sezono [[Ana Maria Mitič]]. Zaradi nasloni proračunskih to sezono v hiši se ne nahaja v Sloveniji. Šov so snemali v srbiji kjer se nahaja hiša srbskega Velikega Brata. Zmagovalka sezone je bila [[Pia Filipčič]]. == Opis == Big Brother v tokratni sezoni pripravil različne skrivnosti in prva skrivnost je bila že takoj na začetku Elitni del hiše oz. skrivna soba kamor so se dan pred uradnim začetkom vselili trije stanovalci (Tina,Tomaž in Pia). Oni so odločali kar se bo dogajalo v prvem tednu, v drugem tednu kdo bo elita in v tretjem tednu v hiši Big brotherja imeli so pa tudi pregled kaj se dogaja v hiši 24 ur na dan. Že dan pred vselitvijo so morali odločiti kdo od 12 stanovalcev bo tisti, ki bo spal v sobi z dvema pogradoma ti. soba za zaposlene. Za te tri stanovalce ni smel izvedeti nihče. Po prvem tednu se jim je pridružil Tibor, elitni del pa je zapustil Tomaž. Za Tomažem je pa teden kasneje elito zapustila Tina. Pia in Tibor sta ostala v elitnem delu še en teden. Dokler so bili v eliti so imeli imuniteto. Skrivnost je bila razkrita 37 dan. Prostori Elite so se pojavljali tudi v nadaljevanju sezone: 6 teden je morala kot edina stanovalka v sklopu naloge delati v prostorih skrivne naloge, na koncu sedmega tedna dan pred vselitvijo lažnih stanovalcev iz smetišča, v sklopu tedenske naloge EU Trojka oz. kriza so imeli Ana, Mitja in Tomaž možnost biti v elitnem delu in opazovati druge stanovalce in odločati katere ukrepe bodo uveljavili v hiši do konca naloge. V desetem tednu je bil v elitnih prostorih postavljen radio, V začetku 13 tedna ko sta David in Ana Mari prespala noč v eliti in v 14 tednu ko sta Mitja in Pia morala v eliti popiti čim več koktelov in stanovalce prepričati, da sta trezna s tem sta stanovalcem priborila žur. Soba za zaposlene se pa je v enajstem tednu spremenila v pisarno za potrebo naloge. Druga skrivnost je bilo lažno smetišče 44 dan je Big Brother stanovalcem naznanil, da niso sami, da obstaja še ena hiša ti. smetišče. Čez teden so se morali stanovalci boriti proti drugim stanovalcem v različnih igrah za obstanek v hiši. V boju so zmagali stanovalci. 50 dan so bili objavljeni razultati tedenske naloge kjer so stanovalci zmagali. Še isti dan so se pa so se vselili lažni stanovalci smetišča Martin, A.J.(Ana Jeler), Franc in Mitja. Skrivnost je bila razkrita 105 dan. Tretja skrivnost so pa bili VIP stanovalci. Trije slavni stanovalci (Vlado Pilja (glasbenik), Suzana Jakšič (1. sezona Big Brother Slovenija, Kmetija Slavnih) in Soraja - Sara Vučelić {{flagicon|Srbija}}) so se vselili 85 dan. Oni so morali stanovalce z različnimi dejanji in provokativnimi besedami provocirati in jih prepričati, da se enako kot oni borijo za glavno nagrado kar je laž. Skrivnost je bila razkrita 105 dan. Glasovanje je v prvih petih tednih potekalo normalno (stanovalci so nominirali-gledalci izločali). Za šest tednov se je glasovanje spremenilo (Gledalci nominirajo - stanovalci izločajo). V trinajstem tednu se je glasovanje povrnilo v prvotno. Prvič v slovenskem Big Brotherju so bili boji za starešino hiše. Starešina je imel privilegij ''veta'' (s tem je lahko rešil enega od nominirancev) in imel je dvojne točke pri nominacijah. == Stanovalci tretje sezone so: == {| class="wikitable" ! Teden<br>izločitve ! Tekmovalec ! Kraj ! Starost |- style="font-weight: bold;" bgcolor="#FFDEAD" | Zmagovalka | Pia Filipčič | [[Koper]] | 22 let |- | 15 | Ana Mari Panker | [[Veščica, Murska Sobota|Veščica]] | 22 let |- | 15 | Tomaž Jeraj | [[Brezovica]] | 35 let |- | 15 | Sebastjan Burnar | [[Ivančna Gorica]] | 30 let |- | 15 | Ana Hrovat | [[Mislinija]] | 22 let |- | 15 | Mitja Valant | [[Drevernik]] | 27 let |- | 14 | Martin Flis | [[Krško]] | 24 let |- | 13 | David Vrbnjak | [[Štore]] | 25 let |- | 11 | Franc Rozman | [[Izola]] | 68 let |- | 10 | Tibor Baiee | [[Ljubljana]] | 28 let |- | 9 | Ana Jeler (A.J) | [[Piran]] | 20 let |- | 8 | Nina Golub | [[Maribor]] | 23 let |- | 7 | Sebastjan Zajc (Zajc) | [[Moravče]] | 27 let |- | 6 | Darja Vrbnjak | [[Štore]] | 46 let |- | 6 | Tina Lukić | [[Maribor]] | 29 let |- | 5 | Žiga Puconja | [[Ljubljana]] | 29 let |- | 4 | Marko Ubiparip | [[Ljubljana]] | 21 let |- | 3 | Dijana Branilović (Didi) | [[Jesenice]] | 34 let |- | 2 | Ksenija Kranjec | [[Slovenj Gradec]] | 23 let |} == Nominacijska lestvica == Prvi stanovalec, ki je napisan je dobil 2. točki za izselitev, drugi pa je dobil 1 točko za izselitev. === Število nominacij === {| class="wikitable" style="font-size:80%; text-align:center; margin-left: auto; margin-right: auto" |- ! style="width: 6%;" | ! style="width: 5%;" | 1. teden ! style="width: 5%;" | 2. teden ! style="width: 5%;" | 3. teden ! style="width: 5%;" | 4. teden ! style="width: 5%;" | 5. teden ! style="width: 5%;" | 6. teden ! style="width: 5%;" | 7. teden ! style="width: 5%;" | 8. teden ! style="width: 5%;" | 9. teden ! style="width: 5%;" | {{nowrap|10. tedne}} ! style="width: 5%;" | 11. teden ! style="width: 5%;" | 13. teden ! style="width: 5%;" | {{nowrap|14 teden}} ! style="width: 5%;" | {{nowrap|15 teden}} ! style="width: 5%;" | {{nowrap|Finale}} ! style="width: 5%;" | Skupaj |- ! Pia | style="background:#cf9;" colspan="3"|- || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || 4 || 0 || 0 || style="background:#959FFD;"| 11 || 0 || 0 || 0 || 0 || 2 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || style="background:#73FB76; text-align:center" | '''Zmagovalka''' || style="background:#73FB76; text-align:center" | 17 |- ! Ana Mari | 0 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || 0 || 0 || 0 || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | 0 || 0 || 0 || 8 || 9 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || style="background:#D1E8EF; text-align:center" | '''Drugo mesto''' || style="background:#D1E8EF; text-align:center" | 17 |- ! Tomaž | style="background:#cf9;" | - || style="background:#FBF373; text-align:center"| 0|| 2 || 5 || 10 || 0 || 0 || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | 0 || style="background:#FBF373; text-align:center"| 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#FBF373; text-align:center"| 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | '''Tretje mesto''' || style="background:#FBF373; text-align:center" | 17 |- ! Sebastjan | 7 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || 0 || 0 || 5 || 0 || style="background:#959FFD;"| 6 || 0 || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | 0 || 4 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | '''Četrto mesto''' || style="background:#FBF373; text-align:center" |22 |- ! Ana H | 10 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || 2 || 0 || 3 || 0 || 0 || style="background:#FBF373; text-align:center"|0 || style="background:#FBF373; text-align:center"|0 || style="background:#FBF373; text-align:center" |0 || style="background:#FBF373; text-align:center"| 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 ||style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="1"| ''Izseljena'' || style="background:salmon"| 15 |- ! Mitja |colspan="7"|''Ni v hiši ||style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="1"| ''Izseljen'' || style="background:salmon"| 0 |- ! Soraja |colspan="11"|''Ni v hiši || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | 0 || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | 2 || style="background:#AFEEEE; text-align:center;"| 0 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="1"| ''Izseljena'' || style="background:salmon"| 2 |- ! Suzana |colspan="11"|''Ni v hiši || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | 0 || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | 2 || style="background:#AFEEEE; text-align:center;"| 0 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="1"| ''Izseljena'' || style="background:salmon"| 2 |- ! Martin |colspan="7"|''Ni v hiši ||style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || 0 || 0 || style="background:#959FFD;"| 6 || 4 || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | 2 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="2"| ''Izseljen'' || style="background:salmon"| 12 |- ! Vlado |colspan="11"|''Ni v hiši || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | 0 || style="background:#AFEEEE; text-align:center" | 16 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="2"| ''Izseljen'' || style="background:salmon"| 16 |- ! David | 0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || 2 || 0 || 4 || style="background:#959FFD;"| 9 || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | 0 || style="background:#959FFD;"| 13 || 0 || style="background:#959FFD;"|6||style="background:#959FFD;"| 11 || 11 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="3"| ''Izseljen'' || style="background:salmon"| 56 |- ! Franc |colspan="7"|''Ni v hiši ||style="background:#FBF373; text-align:center" |0 || style="background:#959FFD;"|13 || style="background:#959FFD;"| 12||style="background:#959FFD;"| 13 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="4"| ''Izseljen''|| style="background:salmon"|38 |- ! Tibor | 1 || style="background:#cf9;" colspan="2"| - ||style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || 0 || style="background:#E3C0FF; text-align:center" | 0 || 0 || 0 || 0 || style="background:#959FFD;"| 13 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="5"| ''Izseljen'' || style="background:salmon"| 14 |- ! Ana J |colspan="7"|''Ni v hiši ||style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || style="background:#FFCCFF; text-align:center;" colspan="7"| ''Odšla'' ||style="background:#FFCCFF"| 0 |- ! Nina | 1 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || 16 || 2 || 4 || style="background:#959FFD;"|10 ||style="background:#959FFD;"|11 || style="background:#959FFD;"|18 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="7"| ''Izseljena''|| style="background:salmon"| 62 |- ! Zajc | 1 || style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 ||16 ||4 ||4 ||0 ||style="background:#959FFD;"| 14||style="background:salmon; text-align:center;" colspan="8"| ''Izseljen''||style="background:salmon"| 38 |- ! Darja |0 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0|| 2|| style="background:#ccc; text-align:center;"| 4||1 || style="background:#959FFD;"| 14||style="background:salmon; text-align:center;" colspan="9"| ''Izseljena''||style="background:salmon"| 21 |- ! Tina | style="background:#cf9;" colspan="2"|-||style="background:#FBF373; text-align:center" | 14 ||3 ||style="background:#FBF373; text-align:center" | 0||style="background:#FFCCFF; text-align:center;" colspan="10"| ''Odšla'' || style="background:#FFCCFF"|17 |- ! Žiga | 3|| style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 ||8 || 4|| 6||style="background:salmon; text-align:center;" colspan="10"|''Izseljen''||style="background:salmon"|21 |- ! Marko |4||style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 ||8 ||12 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="11"| ''Izseljen''||style="background:salmon"|24 |- ! Dijana |1 || style="background:#FBF373; text-align:center" | 0 || 14|| style="background:salmon; text-align:center;" colspan="12"| ''Izseljena''||style="background:salmon"|15 |- ! Ksenija | 4|| style="background:#ccc; text-align:center;"| 0 || style="background:salmon; text-align:center;" colspan="13"| ''Izseljena'' ||style="background:salmon"|4 |} {| class="wikitable" style="float:right" ! Barva ! Pomen barve v nominacijski lestvici |- !style="background:#00FFFF; text-align:center" colspan="1" | | Izseljen v Elito |- !style="background:#fa8072; text-align:center" colspan="1" | | Izločen z odločitvijo gledalcev |- !style="background:#FFCCFF; text-align:center" colspan="1" | | Prostovoljno odstopil/a od tekmovanja |- !style="background:#CCFF99; text-align:center" colspan="1" | | Stanovalci živijo v skrivni sobi v Elitnem delu hiše |- !style="background:#FBF373; text-align:center" colspan="1" | | Tekmovalec ima imuniteto |- !style="background:#CCCCCC; text-align:center" colspan="1" | | Stanovalci so bili nominirani po nalogi in ni bilo nominacij<br>oz. stanovalec ni seml nominiral. |- !style="background:#E3C0FF; text-align:center" colspan="1" | | Starešina hiše, pri nominacija ima dvojne točke<br>in lahko reši nekoga nominacij |- !style="background:#959FFD; text-align:center" colspan="1" | | Stanovalci so nominirani iz strani gledalcev |- !style="background:#AFEEEE; text-align:center" colspan="1" | | Stanovalec je bil v hiši prisoten kot VIP gost |} '''Opombe:''' * 1. teden Big Brother je naredil lažne nominacije. Nato so morali stanovalci Elitnega (skrivna soba) dela hiše nominirati tri stanovalce. Nominirali so Sebastjana B., Tiborja in Žigo. Nihče ni vedel, da nebo nihče zapustil hišo Big Brother. Elita se je morala odločiti kdo od njih bo odšel k navadnim stanovalcem in kdo od nominiranih pride k eliti. Odločili so se, da iz elite odhaja Tomaž v elito pa Tibor. * 2.teden Stanovalci so dobili nalogo ''Elitna družba'' na začetku je bil v elitni družbi smo Tomaž, ki je izbral še dva člana to sta bila Ana Mari in David. Ti trije so še isti dan določili še Darijo. Vsak dan se je k Elitni Družbi pridružil še en član najprej Žiga nato Dijana za njo je prišel Marko in kot zadnji član Sebastjan B.. Vsak, ki je prišel v elito je dobil imuniteto. Tako so na koncu tedna (torek) ostali še štirje, ki so nominirani. To so Ana, Ksenija, Nina in Sebastjan Z.. Stanovalci v elitnem delu so morali izbrati kdo gre v hišo Big Brother samo med Tino in Pijo. Odločili so se, da gre Tina. * 3.teden Stanovalci so nominirali po parih. In so tako nominirali Štirje stanovalci. Prvemu paru sta bili namenjeni 2 točki, drugemu pa 1 točka. Nominirala sta tudi Tibor in Pia 2. točki sta dala Nini in Zajcu in eno točko Tini in Dijani. Stanovalci niso vedeli da ima Tina imuniteto in če jo v primeru nominirajo ne bo nominirana. * 4.teden Nominacije so potekale normalno samo Darija ni smela nominirati zaradi kršenja pravil glede nominacij. * 5.teden Ta teden sta imeli imuniteto Ana Mari in Tina zaradi zmaga pri prejšnji tedenski nalogi. *6.teden Čez teden so gledalci odločali kdo naj ostane v hiši. trije kateri so dobili najmanj glasov so bili nominirani. Stanovalci so morali nominirali kdo od treh nominiranih naj zapusti hišo. Tina je prostovoljno zapustila hišo Big Brother. Tibor je postal starešina in je imel privilegij ''Veta'' to pomeni, da lahko odreši sebe ali drugega od nominacij in postavi naslednjega na vroči stol, ki je imel najmanj glasov za obstanek v hiši. Ta privilegij ni izkoristil. Tibor je pa imel tudi dvojne nominacije. *7.teden Tudi ta teden gledalci nominirajo in stanovalci izločajo. Big Brother je naredil lažno nalogo z lažnimi stanovalci in lažno hišo ''smetišče'' kjer naj bi živeli že od začetka šova proti katerim se čez teden borijo tisti kateri bodo zmagali bodo ostali v hiši, tisti, ki izgubijo pa zapustijo šov. David je postal starešina in je imel privilegij ''Veta'' to pomeni, da lahko odreši sebe ali drugega od nominacij in postavi naslednjega na vroči stol, ki je imel najmanj glasov za obstanek v hiši. Ta privilegij ni izkoristil. David je pa imel tudi dvojne nominacije. *8.teden Ta teden so tudi nominirali gledalci. Tomaž je postal starešina in je imel privilegij ''Veta'' to pomeni, da lahko odreši sebe ali drugega od nominacij in postavi naslednjega na vroči stol, ki je imel najmanj glasov za obstanek v hiši. Ta privilegij je izkoristil in rešil samega sebe. Tomaž je pa imel tudi dvojne nominacije. *9.teden Tomaž je dobil ponudbo, da dobi 5.000€ a mora prepričati še nekoga, ki bo imel preostalih 5.000€. Izbral je Ano. Imela sta tri možnosti. Prva možnost da vzameta 1.000€ in ostanejo 3 dni brez hrane in se prehranjujejo z vitaminskimi napitki. Druga možnost, da vzameta vsak po 5.000€ in ostanejo cel teden z vitaminskimi napitki. Tretja možnost pa je bila, da ne vzameta denarja. Denar sta vzela. Tomaž, Ana in Mitja so v tedenski nalogi postali trojka in so imel denar s katerim so lahko razpolagali sami. Ana Mari je postala starešina in je imela privilegij ''Veta'' to pomeni, da lahko odreši sebe ali drugega od nominacij in postavi naslednjega na vroči stol, ki je imel najmanj glasov za obstanek v hiši. Ta privilegij ni izkoristila. Ana Mari je pa imela tudi dvojne nominacije. *10.teden Tomaž, Ana in Mitja so si kupili vstopnico za v finale s celotnim denarjem, ki jim je preostal. Mitja je postal starešina in je imel privilegij ''Veta'' to pomeni, da lahko odreši sebe ali drugega od nominacij in postavi naslednjega na vroči stol, ki je imel najmanj glasov za obstanek v hiši. Mitja je pa imel tudi dvojne nominacije. Na vroči stol so se najprej usedli Franc Mitja in oseba x (tako je BB poimenoval Davida, kateri ni vedel da je prav on oseba x). Mitja si je kupil vstopnico v finale in je odšel iz stola za njim je bila Ana, ki je prav tako kupila finale. Za Ano se je usedel na stol Sebastjan katerega je rešil starešina Mitja. Nato je prišel na vroči stol Martin, ki je pa našel imuniteto tako da je za njem na stol prišel Tibor. *11.teden Sebastjan B. je postal starešina in je imel privilegij ''Veta'' to pomeni, da lahko odreši sebe ali drugega od nominacij in postavi naslednjega na vroči stol, ki je imel najmanj glasov za obstanek v hiši. Ta privilegij je izkoristil in rešil samega sebe. Sebastjan B. je pa imel tudi dvojne nominacije. *12.teden Mitja je spet postal starešina in je imel privilegij ''Veta'' to pomeni, da lahko odreši sebe ali drugega od nominacij in postavi naslednjega na vroči stol, ki je imel najmanj glasov za obstanek v hiši. Mitja je pa imel tudi dvojne nominacije. Ta teden ni nihče izpadel iz tekmovanja so se pa vselili trije VIP gostje. Vlado Pilja (glasbenik), Suzana Jakšič in Soraja - Sara Vučelić {{flagicon|Srbija}}. Nominacije so potekale za 13. teden nominirani so bili Ana Mari, David in Martin. Starešina privilegij, da lahko nekoga reši ni izkoristil. *13. teden Martin je postal starešina in je imel dvojne nominacije. Privilegija ''veta'' ne bo imel saj je bil izbran od stanovalcev. Potekale so zadnje nominacije Ana, Mitja in Tomaž so imeli imuniteto do finala. Sebastjan pa je izkoristil svojo imuniteto, ki mu jo je v 6. oz. 7. tednu dala Ana Mari, s tem se je uvrstil direktno v finale. Nominirani so bili lahko VIP stanovalci. Nominirani so bili vsi razen tistih kateri so bili že uvrščenih v finale. *14. teden Dva stanovalca od nominiranih sta odšla Vlado in Martin. V Finale so prišli zraven Ane, Mitje, Tomaža in Sebastjana B še Pia in Ana Mari. *15. teden V zadnje tednu so bili nominirani vsi stanovalci. Dan prej pred super finalom sta bili razkriti skrivnosti stanovalcev iz smetišča in VIP stanovalcev. Suzana in Soraja sta bili izseljeni iz hiše. Še isti večer sta se morala iz hiše izseliti še dva stanovalca, ki sta imela najmanj glasov za zmago to sta bila Mitja in Ana. V super finalu so ostali Ana Mari, Pia, Sebastjan B in Tomaž. V superfinalu je najprej zapustil hišo Sebastjan B, nato je hišo Big Brother zapustil zadnji moški v hiši Tomaž. Zadnji dve stanovalki sta ostali Ana Mari in Pia. Voditeljica Ana Marija Mitić je stanovalkama zadnjič rekla, da naj vstaneta in razglasia je da je zmagovalka Pia. Pia je prva ženska zmagovalka Big Brotherja Slovenija. == Naloge == {| class="wikitable" |- ! Teden !! Naloga!! opravljena/neopravljena |- |1|| Hotel Big Brother || bgcolor="green"| opravljena |- |2|| Elitna družba || bgcolor="green"| opravljena |- |3|| Pari || bgcolor="green"| opravljena |- |4|| Big Brother song contest (Big Brother pevsko tekmovanje) || bgcolor="green"| opravljena |- |5|| Turneja po Sloveniji || bgcolor="red"| neopravljena |- |6|| Delo v tovarni || bgcolor="green"| opravljena |- |7|| Lažni boj z drugo hišo || bgcolor="green"| opravljena |- |8|| Gledališče || bgcolor="green"| opravljena |- |9|| Kriza || bgcolor="green"| opravljena |- |10|| Radio Big Brother || bgcolor="red"| neopravljena |- |11|| Zavod za zaposlovanje || bgcolor="green"| opravljena |- |12|| Poroka || bgcolor="green"| opravljena |- |13|| Preživetje v naravi || bgcolor="green"| opravljena |- |14|| Dom upokojencev || bgcolor="red"| neopravljena |} === Hotel Big Brother === V prvi nalogi so se stanovalci delili na ''Goste'' in ''uslužbence''. Po nekaj dnevih je elita premešala vloge. {|class="wikitable sortable" style="text-align:center; font-size:90%; " |- ! Stanovalec ! Dan 3&ndash;5 ! Dan 5&ndash;6 |- ! Ana | style="background:gold" | Gost | style="background:gold" | Gost |- ! Ana Mari | style="background:powderblue" | Uslužbenka | style="background:gold" | Gost |- ! Darja | style="background:gold" | Gost | style="background:gold" | Gost |- ! David | style="background:powderblue" | Uslužbenec | style="background:powderblue" | Uslužbenec |- ! Dijana | style="background:gold" | Gost | style="background:gold" | Gost |- ! Ksenija | style="background:powderblue" | Uslužbenka | style="background:powderblue" | Uslužbenka |- ! Marko | style="background:gold" | Gost | style="background:powderblue" | Uslušbenec |- ! Nina | style="background:gold" | Gost | style="background:powderblue" | Uslužbenka |- ! Pia | colspan="2" style="background:#CCFF99" | Skrivna soba |- ! Sebastjan B | style="background:gold" | Gost | style="background:gold" | Gost |- ! Sebastjan Z | style="background:powderblue" | Uslužbenec | style="background:gold" | Gost |- ! Tibor | style="background:powderblue" | Uslužbenec | style="background:gold" | Gost |- ! Tina | colspan="2" style="background:#CCFF99" | Skrivna soba |- ! Tomaž | colspan="2" style="background:#CCFF99" | Skrivna Soba |- ! Žiga | style="background:gold" | Gost | style="background:powderblue" | Uslužbenec |- |} === Pari === V tretjem tednu so stanovalce razdelili po parih. Pari morajo početi iste stvari(Jesti, piti, oditi spat...).Te pare je določila Elita. Čez teden pari tekmujejo za najbolj ''idealen par'', ki na koncu tedna dobi imuniteto. {|class="wikitable sortable" style="text-align:center; font-size:90%; " |- ! Stanovalec 1 ! Stanovalec 2 |- |bgcolor="#C71585"|Dijana |bgcolor="#C71585"| Tina |- |bgcolor="#7B68EE"|Ana |bgcolor="#7B68EE"|David |- |bgcolor="#FFFF00"|Ana Mari |bgcolor="#FFFF00"|Sebastjan B |- |bgcolor="#1E90FF"|Marko |bgcolor="#1E90FF"|Žiga |- |bgcolor="#7CFC00"|Nina |bgcolor="#7CFC00"|Sebastjan Z |- |bgcolor="#FF7F50"|Darja |bgcolor="#FF7F50"|Tomaž |- |} === Big Brother pevsko tekmovanje === Stanovalci so se čez teden pripravljali na nastop, ki so ga imeli v petek 3.4. v oddaji v živo. Po telefonskem glasovanju gledalcev sta bili zmagovalki Ana Mari in Tina, ki sta si priborili imuniteto. {|class="wikitable sortable" style="text-align:center; font-size:90%; " |- ! Stanovalci ! Nastop ! Mesto |- style="background:gold;" ||Ana Mari & Tina ||Rhianna and Kanye West ||1 |- style="background:silver;" ||Pia ||Jennifer Lopez ||2 |- bgcolor="bronze" ||Žiga ||Pink ||3 |- ||Ana & David ||Blues Brothers ||4 |- |Nina |Magnifico |5 |- |Darja, Sebastjan B, Tibor |Elton John, Axl Rose, Freddie Mercury |6 |- |Marko, Sebastjan Z, Tomaž |Sestre |7 |} ==Predvajanje== PON ob 21.00,21.20 ali 21.30 (90 minut)<br> TOR - ČET ob 20.00,21.30 ali po fimu (90 minut)<br> PET ob 20.00 - 22.00 oddaja v živo (izpadanje) (120 min)<br> SOB in NED ob 20.00, po moto gp ali po filmu (90 minut)<br> Skupaj 106 oddaj ===V živo iz hiše Brother=== Gledalci so med tednom si lahko na kratko ogledali kaj se dogaja v hiši brezplačno. PON - PET V živo iz hiše Big Brother ob 16.00 (30 min) in ob 17.45 (15 min) od 9. marca do 29. marca<br> PON - PET v živo iz hiše Big Brother ob 13.00 (30 min) in ob 16.15 (15 min) od 29. marca do 19. junija (2x 75 oddaj = 150 oddaj)<br> SRE V živo iz hiše Big Brother ob 23.00 oz. po dnevni oddaji (30 min ali 2x 15 min) (25 oddaj)<br> PET V živo iz hiše Big Brother ob 22.00 oz. po oddaji v živo (30 min) (15 oddaj) <br> Skupaj 190 oddaj {{Big Brother Slovenija}} [[Kategorija:Big Brother Slovenija|*]] o06kb8itfam8m9gi1yss4tb3avi3ysv 0 413039 6731493 6713451 2026-08-05T16:56:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731493 wikitext text/x-wiki {{Drugbox | Verifiedfields = changed | Watchedfields = changed | verifiedrevid = 443491992 | IUPAC_name = (±)-2-(''tert''-butilamino)-1-(3-klorofenil)propan-1-on | image = Bupropion 1.svg | alt = Skeletna formula bupropiona | image2 = (S)-bupropion ball-and-stick xtal 2009.png | width2 = 260 | alt2 = Model kroglic in paličic S-izomere molekule bupropiona | caption = zmes 1 : 1 ([[racemat]]) | drug_name = Bupropion <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Wellbutrin, Elontril, Zyban | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|bupropion-hydrochloride}} | MedlinePlus = a695033 | licence_US = Bupropion | pregnancy_AU = B2 | pregnancy_US = C | legal_AU = S4 | legal_CA = Rx-only | legal_UK = POM | legal_US = Rx-only | dependency_liability = ne kaže zasvojljivosti oziroma kaže zelo nizko zasvojljivost | addiction_liability = none to very low | routes_of_administration = v medicini: [[peroralna uporaba|peroralno]]<br />kot mamilo: z vdihavanjem ali [[intravenska uporaba|intravensko]] <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = | protein_bound = 84 % (bupropion), 77 % (presnovek hidroksibupropion), 42 % (presnovek treohidrobupropion)<ref name = EMC>{{navedi splet|title=Zyban 150 mg prolonged release film-coated tablets – Summary of Product Characteristics (SPC)|work=electronic Medicines Compendium|publisher=GlaxoSmithKline UK|date=1. 8. 2013|accessdate=22. 10. 2013|url=http://www.medicines.org.uk/emc/medicine/2948/SPC/Zyban+150+mg+prolonged+release+film-coated+tablets/}}</ref> | metabolism = [[jetra|jetrna]] (predvsem s hidroksilacijo s pomočjo [[CYP2B6]], v manjši meri s [[CYP1A2]], [[CYP2A6]], [[CYP2C9]], [[CYP3A4]], [[CYP2E1]] in [[CYP2C19]])<ref name = EMC/><ref name = PREXATON/><ref name = DM/><ref>{{cite journal|last1=Zhu|first1=A. Z. X.|last2=Zhou|first2=Q.|last3=Cox|first3=L. S.|last4=Ahluwalia|first4=J. S.|last5=Benowitz|first5=N. L.|last6=Tyndale|first6=R. F.|title=Gene Variants in CYP2C19 Are Associated with Altered In Vivo Bupropion Pharmacokinetics but Not Bupropion-Assisted Smoking Cessation Outcomes|journal=Drug Metabolism and Disposition|date=3. 9. 2014|volume=42|issue=11|pages=1971–1977|doi=10.1124/dmd.114.060285|pmid=25187485}}</ref> | elimination_half-life = 12–30&nbsp;h<ref name = DM /><ref name="Wellbutrin">{{navedi splet|title=WELLBUTRIN (bupropion hydrochloride) tablet, film coated [GlaxoSmithKline LLC]|work=DailyMed|publisher=GlaxoSmithKline LLC|date=2013|accessdate=22. 10. 2013|url=http://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/lookup.cfm?setid=60525754-0d2b-4ba4-918a-1c9d3eff89b2}}</ref><ref name="Bupropion half-life">{{navedi knjigo | isbn = 978-0-07-162442-8 | title = [[Goodman and Gilman's The Pharmacological Basis of Therapeutics]] | edition = 12. |author1=Brunton, L. |author2=Chabner, B. |author3=Knollman, B. | year = 2010 | publisher = McGraw-Hill Professional | location = New York }}{{page needed|date=December 2015}}</ref> | excretion = skozi [[ledvice]] (87 %; 0,5 % v nespremenjeni obliki), z [[blato]]m (10 %)<ref name = PREXATON>{{navedi splet|title=Prexaton Bupropion hydrochloride PRODUCT INFORMATION|work=TGA eBusiness Services|publisher=Ascent Pharma Pty Ltd|date=2. 10. 2012|accessdate=22. 10. 2013|url=https://www.ebs.tga.gov.au/ebs/picmi/picmirepository.nsf/pdf?OpenAgent&id=CP-2011-PI-03529-3}}</ref><ref name = DM>{{navedi splet|title=BUPROPION HYDROCHLORIDE tablet, film coated [Sandoz Inc]|work=DailyMed|publisher=Sandoz, Inc.|date=April 2013|accessdate=22 October 2013|url=http://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/lookup.cfm?setid=ce024abb-c5d5-45c8-bc3c-afe18b1bebe9}}</ref><ref name = ZYBAN>{{navedi splet|title=PRODUCT INFORMATION ZYBAN® SUSTAINED RELEASE TABLETS|work=TGA eBusiness Services|publisher=Aspen Pharmacare Australia Pty Ltd|date=19 April 2013|accessdate=22 October 2013|url=https://www.ebs.tga.gov.au/ebs/picmi/picmirepository.nsf/pdf?OpenAgent&id=CP-2013-PI-01138-1}}</ref> <!-- Identifiers --> | CAS_number_Ref = {{cascite|correct|??}} | CAS_number = 34841-39-9 | ATC_prefix = N06 | ATC_suffix = AX12 | PubChem = 444 | DrugBank_Ref = {{drugbankcite|correct|drugbank}} | DrugBank = DB01156 | IUPHAR_ligand = 7135 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | ChemSpiderID = 431 | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII = 01ZG3TPX31 | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG = D07591 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEBI = 3219 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 894 | synonyms = 3-kloro-''N''-''tert''-butil-β-keto-α-metilfenetilamin;<br />3-kloro-''N''-''tert''-butilkatinon <!-- Chemical data --> | C=13 | H=18 | Cl=1 | N=1 | O=1 | molecular_weight = 239,74 g/mol | smiles = O=C(C(C)NC(C)(C)C)C1=CC=CC(Cl)=C1 | InChI = 1/C13H18ClNO/c1-9(15-13(2,3)4)12(16)10-6-5-7-11(14)8-10/h5-9,15H,1-4H3 | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChI = 1S/C13H18ClNO/c1-9(15-13(2,3)4)12(16)10-6-5-7-11(14)8-10/h5-9,15H,1-4H3 | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | StdInChIKey = SNPPWIUOZRMYNY-UHFFFAOYSA-N }} '''Bupropión''' je strukturni analog [[amfetamin]]a, ki deluje kot šibek [[zaviralec ponovnega privzema dopamina in noradrenalina]] in se uporablja kot [[antidepresiv]] in kot pomožno sredstvo pri [[odvajanje od kajenja|odvajanju od kajenja]].<ref>{{navedi splet| url=http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508996/bupropion?query=bupropion&SearchIn=All |title=bupropión |work=Slovenski medicinski e-slovar |accessdate=11. 1. 2016}}</ref><ref name="MortonMorton1999">{{navedi knjigo | author1=Morton, Ian |author2=Morton, I.K. |author3=Hall, Judith M. |title=Concise Dictionary of Pharmacological Agents: Properties and Synonyms|url=https://books.google.com/books?id=mqaOMOtk61IC&pg=PA57|date=1999|publisher=Springer Science & Business Media|isbn=978-0-7514-0499-9|pages=57–}}</ref><ref>{{navedi knjigo |title=Dictionary of Organic Compounds|url=https://books.google.com/books?id=w5dpoQRjGNEC&pg=PA104|publisher=CRC Press|isbn=978-0-412-54090-5|pages=104–}}</ref><ref>{{navedi knjigo |title=Index Nominum 2000: International Drug Directory|url=https://books.google.com/books?id=5GpcTQD_L2oC&pg=PA38|date=January 2000|publisher=Taylor & Francis|isbn=978-3-88763-075-1|pages=38–}}</ref> Na tržišču je pod zaščitenima imenoma '''Wellbutrin''' in '''Zyban'''.<ref name=cbz>http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_bupropion*)&SearchOrder=4&SearchMax=301, Centralna baza zdravil, vpogled: 11. 1. 2016.</ref> Nahaja se v obli tablet in je v večini držav, tudi v Sloveniji, na voljo le [[zdravilo na recept|na recept]].<ref name = PMH>{{navedi splet|title=Bupropion (By mouth)|work=PubMed Health|publisher=[[Nacionalni inštituti za zdravje]]|location=[[Bethesda, Maryland]], ZDA|date=1. 6. 2014|accessdate=18. 7. 2014|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmedhealth/PMHT0009361/?report=details}}</ref><ref name=cbz/> V ZDA je bupropion eden od najpogosteje predpisanih antidepresivov, v številnih drugih državah po svetu pa se pri depresiji uporablja [[nenamenska uporaba|nenamensko]], kar pomeni, da uradno ni odobren za to indikacijo.<ref name = PMH/><ref name = MD/> Bupropion je [[atipični antidepresiv]] in deluje po drugačnem mehanizmu delovanja od večina drugih antidepresivov, kot so na primer [[selektivni zaviralec ponovnega privzema serotonina|selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina]].<ref name = MD>{{navedi splet|title=Bupropion|work=Martindale: The Complete Drug Reference|publisher=Pharmaceutical Press|location=London, UK|date=22. 10. 2013|accessdate=18. 7. 2014|url=https://www.medicinescomplete.com/mc/martindale/current/ms-21667-v.htm|editor=Brayfield, A}}</ref> Pri zdravljenju depresije se uporablja kot samostojna oblika zdravljenja ali kot dodatno zdravilo pri oblikah depresije, ki se ne odzovejo popolnoma na zdravljenje s selektivnimi zaviralci ponovnega privzema serotonina.<ref name="pmid16027765">{{cite journal | author1 = Fava, M. |author2=Rush, A.J. |author3=Thase, M.E. | title = 15 years of clinical experience with bupropion HCl: from bupropion to bupropion SR to bupropion XL | journal = Prim Care Companion J Clin Psychiatry | volume = 7 | issue = 3 | pages = 106–13 | year = 2005 | pmid = 16027765 | pmc = 1163271 | doi = 10.4088/pcc.v07n0305| display-authors=etal}}</ref> V nasprotju s številnimi drugimi antidepresivi ne povzročajo pridobivanja telesne mase in spolne disfunkcije.<ref name="pmid16027765" /> Najpomembnejši [[neželeni učinek]] je povečano tveganje za [[epilepsija|epileptične napade]], kar je povzročilo, da so zdravilo v preteklosti prehodno umaknili iz tržišča ter nato zmanjšali priporočeni [[odmerek]].<ref name="pmid16027765" /> == Mehanizem delovanja == Bupropion je selektivni zaviralec nevronskega privzema [[kateholamin]]ov noradrenalina in dopamina, hkrati pa ima minimalen učinek na privzem [[serotonin]]a in ne zavira nobene od [[monoaminooksidaza|monoaminooksidaz]]. Mehanizem antidepresivnega delovanja bupropiona ni znan, domnevno pa je povezan z noradrenergičnimi in/ali dopaminergičnimi mehanizmi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/43633811C6E1E9D2C12579C2003F66E1/$File/s-015140.pdf |title=Povzetek gavnih značilnosti zdravila Wellbutrin |work=Centralna baza zdravil |publisher=Ministrstvo RS za zdravje |accessdate=11. 1. 2016 |archive-date=2017-12-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171206005913/http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/43633811C6E1E9D2C12579C2003F66E1/$File/s-015140.pdf |url-status=dead }}</ref> Isti mehanizem delovanja naj bi bil tudi odgovoren za njegov učinek pri premagovanju želje po kajenju.<ref>{{navedi dokument|url=http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/69A9D4FB38B5C387C12579C2003F5329/$File/s-015076.pdf |title=Povzetek gavnih značilnosti zdravila Zyban |work=Centralna baza zdravil |publisher=Ministrstvo RS za zdravje |accessdate=11. 1. 2016}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Zaviralci ponovnega privzema dopamina in noradrenalina]] [[Kategorija:Antidepresivi]] 8e1zkn60fcn6uy0qr0ejvcpoqgn7hb0 0 422969 6731496 6267582 2026-08-05T17:00:12Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +nedeljski gost 6731496 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Rokometaš | name = Jure Dolenec | image = | nationality = slovenec | birth_date = | birth_place = | height = 1.90 m | weight = 93 kg | position = | currentclub = [[Montpellier Agglomération Handball|FC Barcelona handball]] | clubnumber = 11 | years = 2004-11<br>2011-13<br>2013- | clubs = RD Merkur<br>[[Rokometni klub Velenje|Gorenje Velenje]]<br>Montpellier | nationalyears = | nationalteam = [[Slovenska rokometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps(goals) = '''118''' (414)<ref name="History">{{navedi splet | url =http://www.rokometna-zveza.si/reprezentance/moski/clani/vecna-lestvica-strelcev | title = Večna lestvica nastopov in zadetkov za moško člansko reprezentanco| trans-title= All-time caps and goals for the national team | author = [[Rokometna zveza Slovenije]]| publisher = www.rokometna-zveza.si | language = | accessdate = 21. januar 2016}}</ref> | ntupdate = 18. februar 2017 | medaltemplates= {{MedalSport|moški [[Rokomet]]}} {{MedalCountry| {{zastavadržave|Slovenija}} }} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v rokometu|Svetovna prvenstva]]}} {{Bronasta medalja|[[Svetovno prvenstvo v rokometu 2017|Francija 2017]]|rokomet}} }} '''Jure Dolenec''', [[Slovenci|slovenski]] [[rokometaš]], * [[6. december]] [[1988]], [[Ljubljana]]. == Igralna kariera == Med letoma 2013 in 2017 je igral za francoski Montpellier. Še pred koncem sezone 2016-17, januarja 2017, je podpisal petletno pogodbo s špansko Barcelono.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rokometna-zveza.si/si/novice/2017/0/7026-Jure-Dolenec-podpisal-za-najtrofejnejsi-klub-na-svetu|title= Jure Dolenec podpisal za najtrofejnejši klub na svetu|accessdate= 14. januar 2017|date= 10. januar 2017|format= |work= rokometna-zveza.si}}</ref> === Reprezentanca === Za [[Slovenska rokometna reprezentanca|Slovenijo]] je igral tudi na [[Svetovno prvenstvo v rokometu 2017|Svetovnem prvenstvu 2017]] v [[Francija|Franciji]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/strani/igralci/5471|title= Slovenski igralci na SP 2017|accessdate= 14. januar 2017|date= januar 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Tam je začel nekoliko rezervirano na prvih tekmah, nato pa na odločilnih v končnici na izpadanje prikazal zelo dobre predstave. Na koncu je bil s 26 zadetki tretji strelec ekipe in je pomembno prispeval k osvojitvi končnega tretjega mesta in bronaste medalje.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rokometna-zveza.si/si/novice/2017/0/7068-Slovenski-rokometasi-po-neverjetnem-preobratu-do-bronaste-kolajne|title= Slovenski rokometaši po neverjetnem preobratu do bronaste kolajne|accessdate= 1. februar 2017|date= 28. januar 2017|format= |work= rokometna-zveza.si}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://siol.net/sportal/rokomet/jure-dolenec-kdor-misli-da-nismo-bojevniki-se-je-mocno-zmotil-434488|title= Jure Dolenec: Kdor misli, da nismo bojevniki, se je močno zmotil|accessdate= 1. februar 2017|date= 29. januar 2017|format= |work= siol.net}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175139654 Jure Dolenec: Rokomet me je izoblikoval kot osebo]. Nedeljski gost (15. junij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenija na Svetovnem prvenstvu v rokometu 2015}} {{Slovenska rokometna reprezentanca za OI 2016}} {{Slovenija na Svetovnem prvenstvu v rokometu 2017}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o rokometašu}} {{DEFAULTSORT:Dolenec, Jure}} [[Kategorija:Slovenski rokometaši]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] [[Kategorija:Rokometaši Poletnih olimpijskih iger 2016]] [[Kategorija:Slovenski rokometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v rokometu 2013]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v rokometu 2015]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v rokometu 2012]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v rokometu 2017]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Rokometaši Poletnih olimpijskih iger 2024]] pfys8cxgq5ardnmdzhvzisfyty5ydi9 0 424475 6731600 6729360 2026-08-05T21:09:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731600 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Dar es Salaam |official_name = |native_name = Mzizima |other_name = Bongo |settlement_type = Mesto |image_skyline =Dsm_city.jpg |imagesize = 300px |image_caption = panoramski ponetek središča mesta |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_shield = |shield_size = |image_blank_emblem = |blank_emblem_type = |blank_emblem_size = |motto = |image_map = |mapsize = |map_caption = |image_map1 = |mapsize1 = |map_caption1 = |pushpin_map = Tanzanija |pushpin_label_position = left |pushpin_mapsize = |pushpin_map_caption = Lega mesta v Tanzaniji |latd=6 |latm=48 |lats= |latNS=S |longd=39 |longm=17 |longs= | longEW = E |coordinates_display=d |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{zastava|Tanzanija}} |subdivision_type1 = |subdivision_name1 = |established_title = |established_date = |seat_type = |seat = |parts_type = Okrožja |parts_style = |p1 = [[Ilala, Dar es Salaam|Ilala]] |p2 = [[Kinondoni]] |p3 = [[Temeke]] |p4 = [[Ubungo]] |p5 = [[Kigamboni]] |government_footnotes = |government_type = |leader_title = Župan |leader_name = Isaya Mwita |leader_title1 = |leader_name1 = |total_type = |unit_pref = |area_footnotes = Regija |area_magnitude = |area_total_km2 = 1590.5 |area_total_sq_mi = |area_land_km2 = |area_land_sq_mi = |area_water_km2 = 0 |area_water_sq_mi = |area_water_percent = |elevation_footnotes = |elevation_m = |elevation_ft = |elevation_min_m = |elevation_min_ft = |population_total = |population_as_of = ocena 2018 |population_footnotes = |population_density_km2 = |population_density_sq_mi = |population_metro = 7.047.000 |population_note = |postal_code_type = |postal_code = |area_code = |website = |footnotes = |image_dot_map = |dot_mapsize = |dot_map_caption = |dot_x = |dot_y = |coordinates_region = TZ |elevation_max_m = |timezone = [[UTC+03:00|UTC+3]] |utc_offset = |timezone_DST = |utc_offset_DST = |coor_type = |blank_name = [[Köppnova podnebna klasifikacija|Podnebje]] |blank_info = [[Tropsko savansko podnebje|Aw]] }} '''Dar es Salaam''' (iz [[arabščina|arabske]] fraze {{jezik-ar2|دار السلام}} ''{{transl|ar|ALA|Dār as-Salām}}'', dobesedno »zatočišče miru«), pogosto okrajšano '''Dar''', je [[velemesto]] ob obali [[Indijski ocean|Indijskega oceana]] na vzhodu [[Tanzanija|Tanzanije]] in s skoraj 4,5 milijona prebivalcev širšega mestnega območja največje [[mesto]] v državi, v katerem živi desetina Tanzanijcev.<ref name=2012census>{{navedi splet |url=http://catalog.ihsn.org/index.php/catalog/4618/download/58601 |title=2012 Tanzania Population and Housing Census |publisher=Nacionalni statistični urad Tanzanije |date=marec 2013 |accessdate=15.9.2016}}</ref> Je administrativno, finančno, industrijsko in kulturno središče Tanzanije, ki je bilo do leta 1975 tudi [[glavno mesto]] države, dokler ni tega naziva prevzelo mesto [[Dodoma]].<ref name="EncAf">{{navedi knjigo |last=Heath |first=Elizabeth |year=2010 |chapter=Dar es Salaam, Tanzania |title=Encyclopedia of Africa |volume=1 |editor-last1=Appiah |editor-first1=Anthony |editor-last2=Gates |editor-first2=Henry L. |publisher=Oxford University Press |isbn=9780195337709 |pages=341–342}}</ref><ref name="EncAfHist">{{navedi knjigo |last=Burton |first=Andrew |year=2004 |chapter=Dar es Salaam |title=Encyclopedia of African History |editor-last=Shillington |editor-first=Kevin |location=London |publisher=Routledge |pages=336–337}}</ref> Vendar pa načrti o selitvi zaradi finančnih težav vse do danes niso bili v celoti uresničeni, tako da izvršna oblast še vedno deluje v Dar es Salaamu.<ref name="Mosha">{{navedi splet |url=http://www.etsav.upc.es/personals/iphs2004/pdf/148_p.pdf |first=Aloysius C. |last=Mosha |title=The planning of the new capital of Tanzania: Dodoma, an unfulfilled dream |accessdate=10.1.2015 |publisher=Univerza Bocvane |archive-date=2013-07-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130712145006/http://www.etsav.upc.es/personals/iphs2004/pdf/148_p.pdf |url-status=dead }}</ref> Pomembni gospodarski panogi sta trgovanje in pretovarjanje blaga med železnico proti notranjosti celine in mednarodnim pristaniščem, ima pa tudi rafinerijo nafte in tekstilno industrijo.<ref name="EncAf"/> Dar es Salaam je zdaj eno najhitreje rastočih mest v Afriki (za [[Bamako]]m in [[Lagos]]om);<ref>{{navedi splet |url=http://www.citymayors.com/statistics/urban_growth1.html |title=City Mayors: World's fastest growing urban areas (1) |accessdate=15.9.2016}}</ref> prenaseljenost spremljajo tipične težave, kot so pomanjkanje stanovanj, nezadostna infrastruktura, onesnaženost, revščina in kriminal. Kljub temu je pomembno izhodišče za [[turizem|turiste]], ki obiščejo Tanzanijo.<ref name="EncAf"/> == Mednarodne povezave == Dar es Salaam ima uradne povezave (pobratena/sestrska mesta oz. mesta dvojčki) z naslednjimi mesti po svetu: *{{flagicon|GER}} [[Hamburg]], [[Nemčija]]<ref name="Werkstatt">{{navedi splet|url=http://werkstatt.imch.eu/?p=731|title=Looking at the sister city agreement between Hamburg and Dar es Salaam from a Tanzanian perspective|accessdate=29.7.2013|last=Holtermann|first=Hannes|date=30.3.2011|work=Werkstatt.imch.eu|archive-date=2013-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20130927070047/http://werkstatt.imch.eu/?p=731|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|TUR}} [[Samsun]], [[Turčija]] *{{flagicon|PRC}} [[Jivu]], [[Žeijang]], [[Ljudska republika Kitajska]] == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Dar es Salaam}} * {{Wikipotovanje-medvrstično|Dar es Salaam}} {{Normativna kontrola}} {{Naselje-škrbina}} [[Kategorija:Mesta v Tanzaniji]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] fd8zia1o3axpnsw6xsfz9chbvjhqsne 0 424510 6731514 6610970 2026-08-05T17:13:41Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +nedeljski gost 6731514 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Neda Rusjan Bric''', [[Slovenci|slovenska]] [[igralka]] in [[režiserka]], * [[8. januar]] [[1967]], [[Šempeter pri Gorici]]. ==Življenje in delo== Neda Rusjan Bric je po končani Srednji vzgojiteljski šoli v [[Ljubljana|Ljubljani]] leta 1986 nadaljevala študij dramske igre na [[AGRFT|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] v Ljubljani in ga zaključila leta 1995 z vlogo Ranjevske v Čehovem Višnjevem vrtu. Po študiju se je redno zaposlila v [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]] (SMG), s katerim je sodelovala že od leta 1993. Igrala je tudi v več [[film]]ih, televizijskih nadaljevankah … Leta 2005 je zasnovala svoj prvi avtorski projekt, Trieste–Alessandria Embarked (Štorja od Lešandrink), v katerem je tematizirala fenomen [[Aleksandrinka|aleksandrink]]. Z njim so gostovali tudi na Festivalu Aleksandrijske knjižnice. Ob tem pridobljene izkušnje je poglobila z [[Magister|magistrskim]] študijem režije na AGRFT, ki ga je uspešno končala s predstavo Eda – zgodba bratov Rusjan (SMG in [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]]). Od tedaj redno režira in doslej je bila vedno tudi avtorica dramskih predlog za svoje projekte. Poleg predstav ima za seboj več uspelih državnih proslav in drugih prireditev. Deluje tudi kot pedagoginja v okviru šole uporabnih umetnosti Famul Stuart.<ref>{{navedi splet | title = Neda R. Bric, Biografija | url = http://www.mladinsko.com/ansambel/igralci/neda-r-bric/biografija/}}</ref> Od 19. 8. 2014 do 19. 8. 2016 je bila v. d. direktorja SNG Nova Gorica.<ref>{{navedi splet| title =Pogovor NEDA R. BRIC, Delo, 19. 8. 2014| url =https://www.sng-ng.si/mma/Neda%20Rusjan%20Bric%20intervju/2014090510072003/}}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet | title =SNG Nova Gorica vendarle dobil vodstvo| url =http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/sng-nova-gorica-vendarle-dobil-vodstvo-direktorica-bo-maja-jerman-bratec/399138}}</ref> ==Nagrade<ref>{{navedi splet | title = Neda R. Bric, Nagrade | url = http://www.mladinsko.com/ansambel/igralci/neda-r-bric/nagrade/}}</ref>== * 2019 nagrada [[Mira]] *2015 Bršljanov venec, priznanje [[Združenje dramskih umetnikov Slovenije|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] (ZDUS) za umetniške dosežke<ref name="#1">{{navedi splet | title = Nagrade | url = http://www.mladinsko.com/o-mladinskem/nagrade/2011-2015/ | accessdate = 2016-09-16 | archive-date = 2016-08-14 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160814141214/http://www.mladinsko.com/o-mladinskem/nagrade/2011-2015/ | url-status = dead }}</ref>, * 2014 Bršljanov venec 2014, priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za umetniške dosežke za idejno zasnovo, besedilo, režijo in celostno realizacijo predstave Nora Gregor – skriti kontinent spomina<ref>{{navedi splet| title = Nora Gregor, Dokumentarna fikcija| url = https://www.sng-ng.si/repertoar/premiere/2014061709090735/| accessdate = 2016-09-16| archive-date = 2016-03-13| archive-url = https://web.archive.org/web/20160313120123/http://sng-ng.si/repertoar/premiere/2014061709090735| url-status = dead}}</ref>, * 2013 Nagrada Franceta Bevka Mestne občine Nova Gorica za izjemno stvaritev trilogije predstav o aleksandrinkah, bratih Rusjan in Simonu Gregorčiču<ref name="#1"/>, * 2012 Nagrada tantadruj za gledališki dosežek za avtorski projekt Kdor sam do večera potuje skozi svet (Simon Gregorčič) <ref>{{navedi splet| title = Kdor sam do večera potuje skoz svet, Nagrade| url = https://www.sng-ng.si/repertoar/premiere/2011052015115795/| accessdate = 2016-09-16| archive-date = 2012-07-10| archive-url = https://web.archive.org/web/20120710032923/http://www.sng-ng.si/repertoar/premiere/2011052015115795/| url-status = dead}}</ref>, * 2010 nagrada ZDUS za vlogo M v predstavi Sla (Crave), * 2009 nagrada satir za posebne umetniške dosežke predstavi Eda – zgodba bratov Rusjan na festivalu SKUP 2009 na Ptuju. == Viri == {{sklici}} * [http://vsu.ung.si/solamo/ljudje/neda-r-bric Neda R. Bric, Scenaristika] * [http://www.cityofwomen.org/sl/content/umetnica/neda-r-bric Neda R. Bric] * [http://4d.rtvslo.si/arhiv/profil/174425953 Neda R. Bric, Profil] == Zunanje povezave == * [http://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/oseba/4967/neda-r-bric/ Neda R. Bric, Filmografija] * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175105945 Neda Rusjan Bric: Še zdaleč nismo brezmejni, niti čezmejni, to pa lahko premakne kultura]. Nedeljski gost (2. februar 2025). Val 202 (RTV Slovenija). {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rusjan Bric, Neda}} [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] 8dczvnd3xn7ms62ieyjnpo2ex4glaow 0 426061 6731644 6703854 2026-08-06T01:38:34Z ~2026-32552-67 260877 /* S */ 6731644 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Kosovo|kosovskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Kosovcev|Kosovo|kosovskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Lumir Abdixhiku]] *[[Arban Abrashi]] *[[Behadin Ahmeti]] *[[Shpend Ahmeti]] *[[Predrag Ajtić]] *[[Stanoje Akšić]] *[[Binak Alia]] *[[Fejzi Bej Alizoti]]  *[[Zoran Anđelković]] *[[Azem Azemi]] *[[Hysamedin Azemi]] == B == *[[Qazim Bajgora]] *[[Hykmete Bajrami]] *[[Sejdo Bajramović]] *[[Mahmut Bakalli]] *[[Dimal Basha]] *([[Muharrem Bekteshi]]) *[[Hasan Berisha]] (Hasan Bej Prishtina) *[[Kolë Berisha]] *[[Rustem Berisha]] *[[Besnik Bislimi]] *[[Isa Boletini]] *[[Ljubomir Neđo Borković]]  *[[Flora Brovina]] *[[Bujar Bukoshi]] == C == *[[Predrag Cuckić]]? *([[Bajram Curri]]) == Č == * [[Boško Čakić]] *[[Vlora Çitaku|Gani Çavdarbashi]] * [[Agim Çeku]] * [[Hajrulla Çeku]] *[[Vlora Çitaku|Rasim Çerkezi]] *[[Vlora Çitaku]] == Ć == * Živojin - Srdja Ćurčić == D == *[[Nexhat Daci]] *[[Fikrim Damka]] *[[Refki Dauti]] *[[Gjergj Dedaj]] *[[Adem Demaçi]] (1936-2018) *[[Afrim Deva]] *[[Velli Deva]] *([[Xhafer Deva]]: kosovskega rodu v Albaniji in emigraciji) *[[Desanka Djordjević]] *[[Drita Dobroshi]] *[[Xhevdet Doda]] (nar. heroj) *[[Svetislav Dolašević]] *[[Emin Duraku]] == E == * [[Zlatan Elek]] == F == *[[Aslan Fazlija]] *[[Halil Fejzulahu]] - Srećko == G == * [[Nazim Gafurri dhe Stak]] *[[Alush Gashi]] *[[Rexhep Gashi]] *[[Shefqet Nebih Gashi|(Shefqet) Nebih Gashi]] *[[Ukë Gashi]] *[[Jusuf Gërvalla]] *[[Donika Gërvalla-Schwarz]] * [[Riza Bej Gjakova]] (Riza Kryeziu) * [[Enver Gjerqeku]] * [[Adem Grabovci]] *[[Branislav Grbić]] *[[Zejnullah Gruda]] (1936 - 2021) == H == *([[Enver Hadri]]) *[[Rozeta Hajdari]] *[[Xhavit Haliti]] *[[Bedri Hamza]] *[[Xhevdet Hamza]] *[[Daut Haradinaj]] *[[Ramush Haradinaj]] *[[Sinan Hasani]] *[[Albulena Haxhiu]] *[[Lutfi Haziri]] *[[Avdullah Hoti]] *[[Dhurata Hoxha]] *[[Fadil Hodža|Fadil Hoxha]] *[[Hajredin Hoxha]] *[[Hysen Hoxha]] *[[Mehmet Hoxha]] *[[Mustafa Hoxha]] *[[Enver Hoxhaj]] *[[Naser Husaj]] *[[Skënder Hyseni]] == I == *[[Iljaz Iljazi]] *[[Reshad Isa]] *[[Oliver Ivanović]] == J == *[[Aleksandar Jablanović]] *[[Atifete Jahjaga]] * [[Daut Jashanica]] * [[Adem Jashari]] * [[Kaqusha Jashari]] * [[Shefqet Jashari]] *[[Dalibor Jevtić]] *[[Vukašin Jovanović]] *[[Pavle Jovićević]] == K == *[[Salih Kabashi]] *[[Hysen Kajdomçaj]] *[[Fazli Kajtazi]] *[[Lirije Kajtazi]] *[[Abaz Kazazi]] *[[Ali Kelmendi]] *[[Bajram Kelmendi]] *[[Jusuf Kelmendi]] *[[Nesti Kerenxhi]] *[[Enis Kervan]] *[[Remzi Kolgeci]] *[[Glauk Konjufca]] *[[Bajram Kosumi]] *[[Jakup Krasniqi]] *[[Memli Krasniqi]] *[[Rexhep Krasniqi]] *[[Ceno Kryeziu]] *[[Gani Kryeziu]] *[[Hasan Kryeziu]] *[[Riza Kryeziu]] ''(bej Gjakova)'' *[[Said Kryeziu]] *[[Ilaz Kurteshi]] *[[Albin Kurti]] == L == *[[Fatmir Limaj]] *[[Blažo Ljutica]] == M == *[[Ragib Mahmuti]] *[[Mehmet Maliqi]] *[[Naim Maloku]] *[[Ramadan Marmulaku]] *[[Armend Mehaj]] *[[Mark Mirdita]] *Rexhep Mitrovica? - *[[Rrahman Morina]] *[[Dušan Mugoša]] - Duć (alb. ''Sali Murat'') *[[Gazmend Muhaxheri]] *[[Ali Mula]] *[[Hekuran Murati]] *[[Hasim Mustafa]] *[[Isa Mustafa]] *[[Mušerefa Mustafa]] *[[Namzi Mustafa]] == N == * [[Arbërie Nagavci]] * [[Bogoljub Nedeljković]]  *[[Radovan Ničić]] *[[Elmani Nimani|Elmani/Elhami? Nimani]] *[[Fadil Nimani]] * [[Xhavit Nimani]] - Patrija == O == * [[Bahri Oruçi]] *[[Vjosa Osmani]] == P == * [[Behgjet Pacolli|Behgjet (Isa) Pacolli]] * [[Zahir Pajaziti]] *[[Đoka (Djordjije) Pajković]] *[[Milica Pajković]] *[[Katarina Patrnogić]] *[[Jovan Pečenović]] *[[Bedri Pejani]] (Thaçi) *[[Borislav Pelević]] *[[Slobodan Petrović]] *[[Mustafa Pljakić]] * [[Miladin Popović]] (alb."''Alija"'' Popoviq) * [[Hasan Prishtina]] (''Hasan Berisha'') *[[Kadri Prishtina]] (hoxha) * [[Ymer Prizreni]] * [[Ymer Pula]] == Q == * [[Rexhep Qosja]] * [[Anton Quni]] == R == *[[Milan Radoičić]] *[[Blažo Radonjić]] *[[Artemije Radosavljević]] (pravoslavni škof) *[[Goran Rakić]] *[[Agim Ramadani]] *[[Ilaz Ahmet Ramajli]]  *[[Nenad Rašić]] *[[Emilija Redžepi]] (Rexhepi) *[[Hashim Rexhepi]] *[[Fidan Rekaliu]] *[[Bajram Rexhepi]] *[[Hashim Rexepi]] *[[Dušan Ristić]] *[[Artane Rizvanolli]] *[[Ibrahim Rugova]] *[[Safeta Rugova]] == S == *[[Ismet Saqiri]] *[[Ramiz Sadiku]] *[[Adem Salihaj]] *[[Riza Sapunxhiu]] *[[Fatmir Sejdiu]] *[[Bajram Selani]] *[[Bajram Selimi]] *[[Petrit Selimi]] *[[Rexep Selimi]] *[[Xhelal Sfeçla]] *[[Blerim Shala]] *[[Kujtim Shala]] *[[Ismet Shaqiri]] *[[Kolë Shiroka]] *[[Mehmet Shoshi]] *[[Nikolla Shkreli]] *[[Ali Shukria]] (Shukriu) *[[Tankosava Simić]] *[[Müfera Şinik]] *([[Xhafer Spahiu]] : kosovskega rodu v Albaniji) *[[Nexhmedin Spahiu]] (politolog) *[[Sadik Stavileci]] *[[Hivzi Sylejmani]] *[[Sherafedin Sylejmani]] *[[Rexhai Surroi]] *[[Veton Surroi]] *[[Xelal Sveçla]] *([[Goran Svilanović]]) == Š == * [[Branislav Škembarević]] * [[Jovo Šotra]] == T == *(Jorgovanka Tabaković) *[[Abelard Tahiri]] *[[Besnik Tahiri]] *[[Bedri Pejani]] (Thaçi) *[[Hashim Thaçi]] *[[Momčilo Trajković]] *[[Rada Trajković]] == U == == V == *[[Ilija Vakić]] *[[Dragan Velić]] *[[Agim Veliu]] *[[Kadri Veseli]] *[[Azem Vllasi]] *[[Asim Vokshi]] *[[Ramadan Vraniqi]] *[[Boro Vukmirović Crni|Bor(k)o Vukmirović Crni]] == Y == * [[Mahir Yağcılar]] == Z == * [[Jusuf Zejnullahu]] *[[Haxhi Zeka]] *[[Rexep Zogaj]] ==Glej tudi== * [[Seznam albanskih politikov]] in [[seznam srbskih politikov]] * [[Seznam črnogorskih politikov]] in [[seznam makedonskih politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Kosovcev|Politiki]] [[Kategorija:Kosovski politiki|*]] khuicr863o8ttkz214ibepm77vmnuqa 0 429880 6731513 6700819 2026-08-05T17:12:23Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +nedeljski gost 6731513 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Nataša Kramberger''', [[slovenci|slovenska]] [[pisatelj|pisateljica]] in [[novinar]]ka, * [[14. april]] [[1983]], [[Maribor]].<ref>{{Navedi splet|title=Nataša Kramberger {{!}} EU Prize for Literature|url=http://www.euprizeliterature.eu/authors/nata%C5%A1a-kramberger|website=www.euprizeliterature.eu|accessdate=2021-01-12|archive-date=2021-01-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20210114050205/http://www.euprizeliterature.eu/authors/nata%C5%A1a-kramberger|url-status=dead}}</ref> Krambergerjeva je več let živela in ustvarjala v [[Berlin]]u, leta 2016 pa se je preselila na kmetijo v Slovenskih goricah.<ref>{{Navedi splet|url=https://onaplus.delo.si/intervju/natasa-kramberger-slovenka-ki-je-zivljenje-v-berlinu-zamenjala-za-kmetovanje-v-jurovskem-dolu-in-postala-glas-kmetic/|title=Slovenka, ki je Berlin zamenjala za kmetijo v Jurovskem Dolu in postala glas kmetic|date=2. 1. 2025|accessdate=2. 8. 2025|website=www.onaplus.delo.si}}</ref> Najbolj znana je po svojem romanu ''Nebesa v robidah: roman v zgodbah'', ki ga je izdala leta 2007 in je bil nominiran za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.jskd.si/literatura/zaloznistvo_literatura/prvenke/kramberger_nebesa_08.htm|title=PRVENKA Nataša Kramberger Nebesa v robidah|publisher=JSKD|accessdate=17. februarja 2017|archive-date=2017-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171110000703/http://www.jskd.si/literatura/zaloznistvo_literatura/prvenke/kramberger_nebesa_08.htm|url-status=dead}}</ref> Za ta roman je leta 2010 prejela [[Nagrada Evropske unije za književnost|nagrado Evropske unije za književnost]].<ref>{{navedi splet|url=https://dnevnik.si/1042393408/kultura/splosno/1042393408|title=Nataša Kramberger med prejemniki nagrade Evropske unije za književnost|publisher=Dnevnik|date=6. oktober 2010|accessdate=17. februarja 2017}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2025 je prejela nagrado Prešernovega sklada za esejistični roman ''Po vsej sili živ''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podelitev-presernovih-nagrad_2.html|title=Podelitev Prešernovih nagrad: 'Nagrajenci pomagajo videti tudi onkraj vidnega'|date=7. 2. 2025|accessdate=2. 8. 2025|website=www.24ur.com}}</ref> == Življenjepis == Nataša Kramberger se je rodila 14. aprila 1983 v Mariboru, mami Mariji Šauperl,<ref>{{navedi splet|url=https://www.rasg.si/images/Ovtarjeve_novice/LETO%202010/O_novice_112010.pdf|title=Evropska knjižna nagrada »Evropejki iz Jurovskega Dola«|publisher=Ovtarjeve novice|date=26. november 2010|accessdate=8. marec 2019|author=Pukšič, Edvard}}</ref> po poklicu učiteljici in knjižničarki. Odraščala je v [[Jurovski dol|Jurovskem dolu]], kjer je obiskovala osnovno šolo. Šolanje je nadaljevala na [[II. gimnazija Maribor|II. gimnaziji Maribor]], kjer je leta 2002 opravila maturo. V dijaških letih je začela pisati za šolski časopis ''Borec'', kjer je bila dve leti glavna urednica pod mentorjem Sašo Mikićem. Sodelovala je tudi v Gledališki šoli Prve gimnazije. V poletni praksi 2002 je začela delati kot novinarka časopisa ''[[Večer (časopis)|Večer]]'' in tednika ''7D''. kjer je bil njen mentor Mirko Lorenci. Leta 2002 se je vpisala na študij komunikologije - tržno komuniciranje in odnosi z javnostjo na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|FDV]]ju, kjer leta 2016 diplomirala z nalogo ''Trajnostni marketing kot družbeni proces menjave''. V okviru Erasmus projekta je študirala tudi na Univerzi v Utrechtu, od koder se je leta 2004 preselila v [[Berlin]]. Od takrat deluje kot svobodna novinarka in pisateljica. Objavlja reportaže, intervjuje, članke, kolumne za več slovenskih medijev: ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'', ''Emzin'', ''Pogledi'', ''Mentor'', ''Sodobnost'', ''[[Mladina]]'', ''AirBeletrina'', ''Kažin'' in nemški ''Periskop''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.periskop-berlin.org/2017/03/15/natasa-kramberger/|title=Nataša Kramberger|publisher=|date=|accessdate=8. marec 2019|archive-date=2020-09-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20200925194233/http://www.periskop-berlin.org/2017/03/15/natasa-kramberger/|url-status=dead}}</ref> Občasno živi v Jurovskem dolu in [[Milano|Milanu]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/natasa-kramberger-nomadizem-med-jurovskim-dolom-in-milanom.html|title=Nataša Kramberger: Nomadizem med Jurovskim Dolom in Milanom|publisher=[[Delo (časopis)|Delo]]|date=7. avgust 2017|accessdate=8. marec 2019|author=Rak, Peter}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.periskop-berlin.org/wp-content/uploads/2017/03/wochenende-interview1.pdf|title=Nataša Kramberger: „Europa sollte aus den Fehlern Jugoslawienslernen“|publisher=taz am wochenende|date=1. november 2014|accessdate=8. marec 2019|author=Uwe, Rada}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2009 je v Jurovskem dolu ustanovila Društvo Zelena centrala. Prevzela je kmetijo, se začela ukvarjati z ekološkim kmetijstvom in naravno gradnjo in organizacijo delavnic, dogodkov. Prvi projekt je bil zbiranje odpadnega tekstila iz katerega izdelujejo vrečke, žakeljčke, ki ga predajo naprej skupaj z zgodbo o tekstilu (lastnik, uporaba) poimenovan Polne vreče zgodb. Na podlagi projekta je nastal scenarij za dokumentarni film, ki ga je režirala Hana Kastelicova.<ref>{{navedi splet|url=https://polnevrecezgodb.wordpress.com/|title=Polne vreče zgodb |publisher=|date=|accessdate=8. marec 2019}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film/polne-vrece-zgodb-oda-lepoti-zivljenja/253641|title=Polne vreče zgodb - oda lepoti življenja |publisher=MMC RTV Slovenija|date=22. marec 2011|accessdate=8. marec 2019|author=M. K.}}</ref> == Literarno delo == Na razpisu za [[Državno srečanje mladih literatov Urška|mlado literaturo Urška]] 2006 je osvojila prvo nagrado: objavo prvenca, ki ga je z naslovom ''Nebesa v robidah'' naslednje leto (2007) izdal Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v zbirki Prvenke<ref>{{Navedi splet|title=Javni sklad RS za kulturne dejavnosti|url=https://www.jskd.si/literatura/zaloznistvo_literatura/prvenke/kramberger_nebesa_08.htm|website=www.jskd.si|accessdate=2021-01-12}}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>. Roman je dobil večinoma pozitivne kritike, uvrščen je bil med peterico finalistov za kresnika junija 2008 in dobil Nagrado EU za literaturo (2010). Roman je preveden v več tujih jezikov (albanščina, bolgarščina, češčina, danščina , hrvaščina , italijanščina , makedonščina, nizozemščina, srbščina).<ref name="eupl">{{Navedi splet |url=http://www.euprizeliterature.eu/author/2010/natasa-kramberger |title=Predstavitev na spletni strani literarne nagrade EU (v angleščini) |accessdate=2017-02-17 |archive-date=2014-09-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140922144547/http://www.euprizeliterature.eu/author/2010/natasa-kramberger |url-status=dead }}</ref> Ocene: [[Matej Bogataj|M. Bogataj]], Literatura 72/5, 2008.<ref>Bogataj, Matej (2008). Nataša Kramberger: Nebesa v robidah. ''Sodobnost (1963), letnik 72, številka 5, str. 765-767''. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-YUZKOXOO}}</ref> Projekt ''Kaki vojaki'' z ilustratorko Jano Kocjan je žanrsko neulovljiv tekst med prozo in poezijo. V rezidenci Topolovo, kjer je bivala februarja 2016, je napisala Tujčice.<ref>{{navedi splet|url=https://ars.rtvslo.si/2017/07/natasa-kramberger-tujcice/|title=Nataša Kramberger: Tujčice|publisher=Ars|date=17. julij 2017|accessdate=8. marec 2019|author=Detela, Lev}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Tretji roman ''Primerljivi hektarji'' je izšel leta 2017. V njem piše o prevzemu in delu na kmetiji, aktivizmu za ohranitev dreves v Berlinu in otroštvu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042836603|title=Nataša Kramberger: V prepiru sem vsaj tisočkrat rekla prav to: »Sem ekonomska migrantka.«|publisher=Dnevnik Objektiv|date=18. avgust 2018|accessdate=8. marec 2019|author=[[Ervin Hladnik Milharčič]]|archive-date=2018-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20180819115540/https://www.dnevnik.si/1042836603|url-status=dead}}</ref> Njeno delo je nastajalo kot preplet žanrov časnikarstva, esejistike in literature. Njeno nnovinarsko delo je obravnavala Petra Godeša v magistrskem delu ''Narativ v literarnonovinarskem žanru : analiza besedil Nataše Kramberger Tri zgodbe o mestih''.<ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska_dela_2/pdfs/mb22_godesa-petra.pdf|title=Narativ v literarnonovinarskem žanru:analiza besedil Nataše Kramberger Tri zgodbe o mestih|publisher=|date=2015|accessdate=8. marec 2019|author=[[Petra Godeša]]}}</ref> Med ljubšimi avtorji omenja [[Italo Calvino|Itala Calvina]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.airbeletrina.si/clanek/knjiga-priznanj-natasa-kramberger|title=Knjiga priznanj: Nataša Kramberger |publisher=Airbeletrina|date=10. februar 2015|accessdate=8. marec 2019|author=[[Noah Charney]]}}</ref> == Bibliografija == === Proza in poezija === * ''Tujčice'' (Collana Koderjana / Zbirka Koderjana; 10). Cividale del Friuli / Čedad : Novi Matajur, 2016 {{COBISS|ID=8992748}}{{COBISS|ID=8993260}} * ''Kaj le nosiš v sebi'' (v dialogu z [[Dragica Čadež|Dragico Čadež]]), 2025 === Proza === * ''Nebesa v robidah: roman v zgodbah'' (Zbirka Prvenke). Ljubljana : Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti - revija Mentor, 2007 {{COBISS|ID=235638784}} * ''Kaki vojaki : roman v rimah in slikah'' (Zbirka Nova Znamenja; 38). Maribor : Litera, 2011 {{COBISS|ID=67783425}} * ''Primerljivi hektarji : pripoved v setvenem koledarju'' (Zbirka Prišleki). Ljubljana : LUD Literatura, 2017 {{COBISS|ID=293240064}} * ''Po vsej sili živ''. Založba Goga, 2024. === Esejistika === * ''Brez zidu : časopisna pripoved o Berlinu in drugih krajih 2004-2014'' (Zbirka S poti). Ljubljana : Cankarjeva založba, 2014 {{COBISS|ID=276112896}} === Scenaristika === * ''Polne vreče zgodb''. RTV Slovenija, 2011 (r. Hanka Kastelicová) === Izbor kratke proze, reportaž, esejev === * ''Gustlek v Anični deželi''. Maribor : Večer, 31. julij 2010 * ''Vila Smeralda'' (Zbirka Poletne zgodbe). Ljubljana : Delo, 2011 {{COBISS|ID=4478188}} == Nagrade == * Nagrada Urška 2006 ([[Državno srečanje mladih literatov Urška|Festival mlade literature Urška]] 2006) * A Sea for World, 2008 (Anna Lindh Foundation) za kratko zgodbo ''Slana ruleta''<ref>{{navedi splet|url=https://www.annalindhfoundation.org/networks/slovenia/news/international-success-natasa-kramberger|title=International success of Nataša Kramberger|publisher=|date=|accessdate=8. marec 2019}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * Young Euro Connect award, 2009, za esej ''Svinjska glava v plastiki / Dva tedna s smetarji''<ref>{{navedi splet|url=http://www.young-euro-connect.de/index.php?sprache=eng&seite=s2_5|title=The Journalist 2009|publisher=|date=|accessdate=8. marec 2019}}</ref> * EU Prize for literature / Nagrada EU za literaturo, 2010, za roman ''Nebesa v robidah'' * Zlati znak JSKD, 2011, za izjemen enkraten dosežek na področju literarne dejavnosti * [[Nagrada Prešernovega sklada]] 2025 ===== Nominacije ===== * Prva peterica: [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], 2008 za roman ''Nebesa v robidah'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.mladina.si/165055/natasa-kramberger-pisateljica-novinarka-kmetica/ Perat, Katja ''Nataša Kramberger, pisateljica, novinarka, kmetica.''] * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175116334 Nataša Kramberger, pisateljica: "Zame je pripoved vedno tudi angažma, vendar mora peti."]. Naši umetniki pred mikrofonom (13. marec 2025). RTV Slovenija. * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175107541 Nataša Kramberger: Če kmetovanje ni poezija, potem ni vredno]. Nedeljski gost (9. februar 2025). Val 202 (RTV Slovenija). {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{UrškiniNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kramberger, Nataša}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Nemški Slovenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] 15z9nt4miqycuypw1ddnih3i7qo2zw1 0 430039 6731520 6621001 2026-08-05T17:23:02Z TadejM 738 +zp: nedeljski gost 6731520 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Maruša Zorec''', [[slovenci|slovenska]] [[arhitekt]]ka, * [[1965]], [[Maribor]]. Diplomirala je leta 1989 na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani]], kjer je kasneje postala [[profesor|profesorica]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/marusa-zorec-na-prihodnost-slovenske-arhitekture-gledam-optimisticno/276488|title=Maruša Zorec: "Na prihodnost slovenske arhitekture gledam optimistično"|publisher=RTV Slo|date=9. februar 2012|accessdate=20. februarja 2017}} </ref> Po diplomi je bila samostojna kulturna delavka, nato je od leta 1989 do 1996 delala v projektivnem biroju [[Vojteh Ravnikar|Vojteha Ravnikarja]]. Leta 1997 je ustanovila svoj projektivni biro. Od leta 1993 predava na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani.<ref name="Maruša Zorec">{{navedi splet |url=http://www.mariborart.si/osebnost/-/article-display/marusa-zorec |title=Maruša Zorec, Likovna umetnost v prostoru mesta Maribor |accessdate=15. oktobra 2018 |archive-date=2018-10-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181015192304/http://www.mariborart.si/osebnost/-/article-display/marusa-zorec |url-status=dead }}</ref> Ukvarja se s projektiranjem objektov malega merila, še posebej na področju varovane kulturne dediščine. ==Nagrade== Za svoja dela je prejela več arhitekturnih priznanj. Med pomembnejše sodijo: * 2018 - Platinasti svinčnik Zbornice za arhitekturo in prostor za opus in vrhunske dosežke,<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/dobitnica-platinastega-svincnika-je-arhitektka-marusa-zorec/467890/|title=Dobitnica platinastega svinčnika je arhitektka Maruša Zorec|publisher=RTV Slovenije|date=4. oktober 2018|accessdate=16. oktobra 2018}}</ref> * 2012 - [[Nagrada Prešernovega sklada]] za prenovo grajske pristave v [[Ormož|Ormožu]], * 2012 - [[Steletovo priznanje]] za uspešno reševanje občutljivega arhitekturnega ravnovesja med historično vrednostjo objektov in novimi prostorskimi ter oblikovnimi posegi<ref>[https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/steletova-nagrada-za-zivljenjsko-delo-natasi-stupar-sumi/279762 Steletova nagrada za življenjsko delo Nataši Štupar Šumi]. 26. marec 2012. ''rtvslo.si''</ref> * 2011 - nagrada piranesi za prenovo [[Naskov dvorec|Naskovega dvorca]] v Mariboru, * 2009 - [[Plečnikova nagrada]] za trg in zunanji oltar na [[Brezje, Radovljica|Brezju]], * 2002 - [[Plečnikova medalja]] za monografijo in razstavo [[Oton Jugovec]] – arhitekt.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dnevi-energetikov.si/marusa-zorec/|title=Maruša Zorec|publisher=Časnik Finance, d. o. o. Poslovna akademija Finance|date=2017|accessdate=20. februarja 2017}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Sklici== {{refsez}} == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175083437 Maruša Zorec: S tem, kar počnem, skušam odpirati prostor]. Nedeljski gost (3. november 2024). Val 202 (RTV Slovenija). {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zorec, Maruša}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Plečnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Prejemniki Plečnikove medalje]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za arhitekturo v Ljubljani]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] 8amo8x6083du7hyo0mgg4f9s5oxfiqg 0 431384 6731647 6611054 2026-08-06T03:00:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731647 wikitext text/x-wiki {{Infobox President | name = Emmanuel Macron | honorific-suffix = | image = Emmanuel Macron June 2021 (cropped).jpg | office1 = [[Predsednik Francije]] | primeminister1 = | term_start1 = 14. maj 2017 | term_end1 = | predecessor1 = [[François Hollande]] | successor1 = | office2 = Minister za ekonomijo, industrijo in digitalno tehnologijo | term_start2 = [[26. avgust]] [[2014]] | term_end2 = [[30. avgust]] [[2016]] | predecessor2 = [[Arnaud Montebourg]] | successor2 = [[Michel Sapin]] | termend3 = 8. maj 2017 | termstart3 = 6. april 2016 | predecessor3 = ''nihče'' | successor3 = [[Catherine Barbaroux]] <small>(''ad interim'')</small> | president2 = [[François Hollande]] | primeminister2 = | office4 = So-princ [[Andora|Andore]] | alongside4 = [[Joan Enric Vives Sicília]] | primeminister4 = | term_start4 = 14. maj 2017 | term_end4 = | predecessor4 = [[François Hollande]] | successor4 = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | nationality = {{ikonazastave|FRA}} [[Francozi|Francoz]] | citizenship = {{FRA}} | party = [[En Marche!]] {{small|(2016–danes)}} | profession = <!-- WD --> | website = | office3 = 1. predsednik [[En Marche!]] | alma_mater = [[Univerza v Parizu-Nanterru]]<br>[[Institut d'études politiques de Paris]]<br>[[École nationale d'administration]] |premier2=[[Manuel Valls]]|premier1=[[Édouard Philippe]]<br>[[Jean Castex]]<br>[[Élisabeth Borne]]}} '''Emmanuel Jean-Michel Frédéric Macron''' ({{IPA-fr|emanɥɛl makʁɔ̃|lang}}), [[francozi|francoski]] [[Politik|politik]], * [[21. december]] [[1977]], [[Amiens]], [[Francija]]. Rojen je bil v Amiensu, filozofijo je študiral na [[Univerza Paris Nanterre|Univerzi Paris Nanterre]], kasneje pa končal magisterij iz javnih zadev na Sciences Po in leta 2004 diplomiral na [[École nationale d'administration]]. Macron je delal kot višji javni uslužbenec na Generalnem inšpektoratu za finance in kasneje postal investicijski bankir pri [[Rothschild & Co]]. Macrona je takratni predsednik [[François Hollande]] kmalu po izvolitvi maja 2012 imenoval za namestnika generalnega sekretarja, s čimer je Macron postal eden izmed višjih Hollandovih svetovalcev. Avgusta 2014 ga je premier [[Manuel Valls]] imenoval za ministra za gospodarstvo, industrijo in digitalne zadeve v francoski vladi. V tej vlogi se je Macron zavzemal za številne poslovno prijazne reforme. Avgusta 2016 je odstopil z mesta ministra in začel kampanjo za francoske predsedniške volitve leta 2017. Čeprav je bil Macron med letoma 2006 in 2009 član Socialistične stranke, je na volitvah kandidiral pod stranko [[En Marche!]], sredinskega in proevropskega političnega gibanja, ki ga je ustanovil aprila 2016. Deloma zahvaljujoč aferi Fillon je Macron v prvem krogu prejel največ glasov in bil 7. maja 2017 v drugem krogu s 66,1 % glasov izvoljen za [[Predsednik Francije|predsednika Francije]] in premagal [[Marine Le Pen]]. Macron je pri 39 letih postal najmlajši predsednik v [[Zgodovina Francije|zgodovini Francije]]. Na francoskih parlamentarnih volitvah junija 2017 si je Macronova stranka, ki se je preimenovala v [[En Marche!|La République En Marche]] (LREM), zagotovila večino v državnem zboru. [[Édouard Philippe|Édouarda Philippea]] je imenoval za [[Predsednika vlade Francije|predsednika vlade]] do njegovega odstopa leta 2020, ko je na to mesto imenoval [[Jean Castex|Jeana Castexa]]. Macron je bil na predsedniških volitvah leta 2022 izvoljen za drugi mandat in znova premagal Marine Le Pen, s čimer je postal prvi francoski predsedniški kandidat, ki je ponovno zmagal po letu 2002.<ref>{{navedi novice|last1=Spencer|first1=Mimosa|last2=Jabkhiro|first2=Juliette|last3=Foroudi|first3=Layli|date=2022-04-24|title=France's Macron beats Le Pen to win second term|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/world/europe/macron-or-le-pen-france-faces-stark-choice-president-2022-04-24/|access-date=2022-04-24}}</ref> Po uradni dolžnosti je tudi soprinc Andore. Med svojim predsedovanjem je Macron nadziral več reform delovne zakonodaje, obdavčitve in pokojnin ter si prizadeval za prehod na [[Obnovljivi viri energije|obnovljive vire energije]]. Nasprotovanje njegovim domačim reformam, zlasti predlaganemu davku na gorivo, je doseglo vrhunec v protestih [[Rumeni jopiči (Francija)|rumenih jopičev]] leta 2018 in drugih protestih. Od leta 2020 je vodil stalni odziv Francije na [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemijo COVID-19]] in uvedbo cepljenja. V zunanji politiki je pozival k reformam [[Evropska unija|Evropske unije]] ter podpisal dvostranske pogodbe z [[Italija|Italijo]] in [[Nemčija|Nemčijo]]. Macron je med trgovinsko vojno med [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]] in [[Združene države Amerike|ZDA]] sklenil trgovinske in poslovne sporazume s Kitajsko v vrednosti 45 milijard dolarjev ter nadzoroval spor z Avstralijo in Združenimi državami glede varnostnega pakta AUKUS. Nadaljeval je z operacijo Chammal za podporo iraški vojski proti [[Islamska država|ISIS]] in se pridružil mednarodnemu odzivu na [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino leta 2022]]. == Mladost == Macron se je rodil 21. decembra 1977 v [[Amiens|Amiensu]]. Je sin [[Françoise Macron]] (rojene Noguès), zdravnice, in [[Jean-Michel Macron|Jean-Michela Macrona]], profesorja [[Nevrologija|nevrologije]] na [[Univerza v Pikardiji|Univerzi v Pikardiji.]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.lejdd.fr/politique/dans-un-livre-anne-fulda-raconte-macron-cote-intime-3297407|access-date=25 April 2017|date=21 April 2017|title=Dans un livre, Anne Fulda raconte Macron côté intime|publisher=JDD à la Une|language=fr}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Badeau|first=Kevin|title=Le livre qui raconte l'intimité d'Emmanuel Macron|url=https://www.lesechos.fr/idees-debats/editos-analyses/0211955006642-le-livre-qui-raconte-lintimite-demmanuel-macron-2078386.php|newspaper=Les Echos|date=7 April 2017|access-date=20 May 2017|archive-date=2018-03-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20180319163943/https://www.lesechos.fr/idees-debats/editos-analyses/0211955006642-le-livre-qui-raconte-lintimite-demmanuel-macron-2078386.php|url-status=dead}}</ref> Par se je ločil leta 2010. Ima brata in sestro, Laurenta, rojenega leta 1979, in Estelle, rojeno leta 1982. Prvi otrok Françoise in Jean-Michela je bil mrtvorojen.<ref>{{navedi novice|url=http://www.gala.fr/l_actu/news_de_stars/qui_sont_le_frere_et_la_soeur_d_emmanuel_macron_392445|title=Qui sont le frère et la sœur d'Emmanuel Macron? - Gala|work=Gala.fr|access-date=6 August 2017|language=fr}}</ref> Korenine družine Macron segajo v vas Authie v [[Pikardija|Pikardiji]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.lavoixdunord.fr/153444/article/2017-04-26/sur-les-traces-de-l-arriere-grand-pere-d-emmanuel-macron-entre-amiens-et-arras|archive-url=https://web.archive.org/web/20180702015626/http://www.lavoixdunord.fr/153444/article/2017-04-26/sur-les-traces-de-l-arriere-grand-pere-d-emmanuel-macron-entre-amiens-et-arras|url-status=dead|archive-date=2 July 2018|title=Sur les traces de l'arrière-grand-père d'Emmanuel Macron entre Amiens et Arras|last=Boucher|first=Laurent|date=26 April 2017|work=La Voix|access-date=6 August 2017}}</ref> Eden od njegovih pradedkov po očetovi strani, George William Robertson, je bil Anglež in se je rodil v [[Bristol|Bristolu]] v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]].<ref>[https://www.irishtimes.com/news/world/europe/le-big-mac-emmanuel-macron-s-rise-and-rise-1.3465852 "Le Big Mac: Emmanuel Macron’s rise and rise"].</ref><ref>{{navedi novice|last1=Flandrin|first1=Antoine|title=L'histoire de France selon Macron|url=http://www.lemonde.fr/idees/article/2017/09/16/l-histoire-de-france-selon-macron_5186688_3232.html|access-date=21 December 2017|newspaper=Le Monde|date=16 September 2017}}</ref> Njegovi stari starši po materini strani, Jean in Germaine Noguès (rojena Arribet), sta iz pirenejskega mesta [[Bagnères-de-Bigorre|Bagneres-de-Bigorre]] v [[Gaskonja|Gaskonji]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.ladepeche.fr/article/2017/03/23/2541749-communiques-sacrees-memes-de-bagneres-de-bigorre.html|title=Sacrées mémés de Bagnères-de-Bigorre !|work=ladepeche.fr|access-date=6 August 2017|language=fr}}</ref> Svojo babico Germaine, ki jo je imenoval "Manette", je pogosto obiskoval.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sudouest.fr/2017/04/12/emmanuel-macron-en-bearn-et-bigorre-un-peu-chez-lui-a-bagneres-et-la-mongie-3360351-710.php|title=Emmanuel Macron en meeting à Pau devant 5 500 personnes|website=SudOuest.fr|access-date=6 August 2017}}</ref> Macron svoje uživanje v branju<ref>{{navedi novice|url=http://www.liberation.fr/politiques/2017/05/07/emmanuel-macron-l-elysee-pied-au-plancher_1567939|title=Emmanuel Macron, l'Elysée pied au plancher|work=Libération|access-date=6 August 2017|language=fr}}</ref> in politično nagnjenost k levici povezuje ravno z babico Germaine, ki je po skromni vzgoji očeta upravitelja postaje in matere gospodinje postala učiteljica, nato ravnateljica in umrla leta 2013.<ref>{{navedi splet|url=https://www.lesechos.fr/24/04/2017/lesechos.fr/0212009111314_d-ou-vient-emmanuel-macron--.htm|title=D'où vient Emmanuel Macron ?|date=24 April 2017|website=Les Échos|location=France|access-date=6 August 2017}}</ref> Čeprav je bil vzgojen v nereligiozni družini, je bil Emmanuel Macron pri 12 letih na lastno željo krščen v [[Katolištvo|katoličana]]; danes je [[Agnosticizem|agnostik]].<ref name="lacroixgorcelajeunessetres">{{navedi novice|last1=Gorce|first1=Bernard|title=La jeunesse très catholique des candidats à la présidentielle|url=http://www.la-croix.com/Religion/Laicite/La-jeunesse-tres-catholique-candidats-presidentielle-2017-04-10-1200838526|access-date=7 May 2017|work=La Croix|date=10 April 2017}}</ref> == Študij == Macron se je izobraževal predvsem na jezuitskem inštitutu [[Lycée la Providence]] v Amiensu, nato so ga starši poslali, da konča zadnji letnik šole na elitnem Lycée Henri-IV v Parizu, kjer je končal srednješolski kurikulum in dodiplomski program z "Bac". S, Omeni tri bien". Hkrati je bil nominiran za "Concours général" (najbolj selektivno državno srednješolsko tekmovanje) iz [[Francoska književnost|francoske književnosti]] in prejel diplomo za študij [[Klavir|klavirja]] na Konservatoriju v Amiensu.<ref name="Neva Editions 2015, p.193">''88 notes pour piano solo'', [[Jean-Pierre Thiollet]], Neva Editions, 2015, p.193. {{ISBN|978-2-3505-5192-0}}</ref> Njegova starša sta ga poslali v [[Pariz]], saj sta bila zaskrbljena zaradi Emmanuelove zveze z [[Brigitte Macron|Brigitte Auzière]], poročeno učiteljico s tremi otroki pri Jesuits de la Providence, ki je kasneje postala njegova žena.<ref>{{navedi novice|title=What Emmanuel Macron's home town says about him|url=https://www.economist.com/news/europe/21721637-french-presidential-favourite-was-shaped-amiens-place-he-outgrew-what-emmanuel-macrons|access-date=5 May 2017|newspaper=[[The Economist]]|date=4 May 2017}}</ref> V Parizu se Macronu dvakrat ni uspelo vpisati v [[École Normale Supérieure|École normale supérieure]].<ref name="Vincent de Féligonde">Vincent de Féligonde, [http://www.la-croix.com/Actualite/France/Emmanuel-Macron-ancien-conseiller-du-Prince-aux-manettes-de-Bercy-2014-08-26-1197132 Emmanuel Macron, ancien conseiller du prince aux manettes de Bercy], ''La Croix'', 26 August 2014</ref><ref>Christine Monin, ''[http://www.leparisien.fr/magazine/grand-angle/retro-emmanuel-macron-mon-copain-d-avant-10-05-2017-6934914.php RETRO : Emmanuel Macron, mon copain d'avant]'', ''Le Parisien'' {{in lang|fr}}, 10 May 2017.</ref><ref>Jordan Grevet, ''[http://www.closermag.fr/article/emmanuel-macron-un-ministre-pas-si-brillant-413776 "Emmanuel Macron, un ministre pas si brillant..."]'', ''Closer'' {{in lang|fr}}, 13 October 2014.</ref> Namesto tega je študiral [[Filozofija|filozofijo]] na [[Univerza Paris-Ouest Nanterre La Défense|Univerzi Paris-Ouest Nanterre La Défense]], kjer je pridobil diplomo DEA (magisterska stopnja, z disertacijo o [[Niccolò Machiavelli|Machiavelliju]] in [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Heglu]]).<ref name="galabio">[http://www.gala.fr/stars_et_gotha/emmanuel_macron "Emmanuel Macron"], Gala France. Retrieved 3 March 2017</ref><ref name="lefigdejaeger">{{navedi novice|last1=De Jaeger|first1=Jean-Marc|title=L'université de Nanterre félicite Emmanuel Macron, son ancien étudiant en philosophie|url=http://etudiant.lefigaro.fr/article/l-universite-de-nanterre-felicite-emmanuel-macron-son-ancien-etudiant-en-philosophie_9bda5ad4-3942-11e7-b5b5-21a5cdc791d1/|access-date=17 May 2017|work=Le Figaro|date=15 May 2017}}</ref> Okoli leta 1999 je Macron delal kot uredniški pomočnik Paula Ricoeurja, francoskega protestantskega filozofa, ki je takrat pisal svoje zadnje večje delo [[La Mémoire, l'Histoire, l'Oubli|''La Mémoire, l'Histoire, l'Oubli'']]. Macron je delal predvsem na zapiskih in bibliografiji.<ref name=":12">{{navedi novice|language=fr|first=Claire|last=Guélaud|work=Le Monde|url=http://www.lemonde.fr/politique/article/2012/05/16/emmanuel-macron-un-banquier-d-affaires-nomme-secretaire-general-adjoint-de-l-elysee_1702135_823448.html|title=Emmanuel Macron, un banquier d'affaires nommé secrétaire général adjoint de l'Elysée|date=16 May 2012}}</ref><ref>{{navedi novice|language=de|first=Gesche|last=Wüpper|url=https://www.welt.de/wirtschaft/article131660614/Junger-Wirtschaftsminister-darf-Frankreich-verfuehren.html|title=Junger Wirtschaftsminister darf Frankreich verführen|work=[[Die Welt]]|date=27 August 2014|access-date=29 April 2017}}</ref> Macron je postal član uredniškega odbora literarne revije Esprit.<ref>{{navedi splet|url=http://www.philomag.com/lactu/breves/emmanuel-macron-de-la-philosophie-au-ministere-de-leconomie-10140|title=Emmanuel Macron, de la philosophie au ministère de l'Économie • Brèves, Emmanuel Macron, Paul Ricoeur, Politique, Socialisme, Libéralisme, François Hollande • Philosophie magazine|website=philomag.com|language=fr|access-date=6 August 2017}}</ref> Emmanuel Macron ni opravljal državne službe, saj je opravljal podiplomski študij. Rojen decembra 1977 je spadal v zadnje leto, ko je bila služba obvezna.<ref>{{navedi novice|url=http://www.lopinion.fr/blog/secret-defense/emmanuel-macron-premier-president-qui-n-a-pas-fait-service-militaire-126336|title=Emmanuel Macron, premier Président qui n'a pas fait son service militaire|date=9 May 2017|work=L'Opinion|access-date=6 August 2017|language=fr}}</ref> Macron je magistriraj iz javnih zadev na Sciences Po, smer "Public Guidance and Economy", nato pa se je izučil za kariero višjega uradnika na selektivni [[École nationale d'administration]] (ENA). Usposabljal se je na veleposlaništvu v [[Nigerija|Nigeriji]] in na uradu v Oise.<ref>{{navedi novice|url=http://www.jeuneafrique.com/225217/politique/emmanuel-macron-le-coup-droit-de-hollande/|title=Emmanuel Macron, le coup droit de Hollande – JeuneAfrique.com|date=3 March 2015|work=JeuneAfrique.com|access-date=6 August 2017|language=fr-FR}}</ref><ref name="kaplan2">{{navedi splet|website=Frenchly|url=http://frenchmorning.com/en/hot-new-economy-minister-may-mark-turning-point-hollandes-presidency/|first=Renee|last=Kaplan|title=Who is the hot new French Economy Minister|access-date=14 April 2017|date=2 September 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20160909235359/http://frenchmorning.com/en/hot-new-economy-minister-may-mark-turning-point-hollandes-presidency/|archive-date=9 September 2016|url-status=dead}}</ref> == Politično delovanje == Macron je od leta 2004 delal v državni upravi in bil do leta 2009 član socialistične stranke. Leta 2008 je začel delati v banki ''Rothschild&Cia'', ki se ukvarja z investicijskim bančništvom in upravljanjem premoženja. Kot bankir je pomagal skleniti posel med Nestle in Pfizer kar mu je prineslo milijone.<ref>{{Navedi splet|url=http://siol.net/novice/svet/kdo-sploh-je-emmanuel-macron-440077|title=Kdo sploh je Emmanuel Macron?|date=24.4.2017|accessdate=|website=Siol.net|publisher=Siol.net|last=|first=}}</ref> Macronova politična pot se je začela leta 2012, ko je postal namestnik generalnega sekretarja v kabinetu predsednika [[François Hollande|Françoisa Hollanda]]. Leta 2014 ga je premier [[Manuel Valls]] imenoval za ministra za gospodarstvo, industrijo in digitalne zadeve v socialistični vladi. Kot minister je Macron promoviral liberalne gospodarske reforme, ki so bile usmerjene v povečanje konkurenčnosti in privabljanje tujih naložb. Njegov ključni dosežek je bil tako imenovani "Macronov zakon", sprejet leta 2015, ki je vključeval deregulacijo določenih sektorjev, podaljšanje obratovalnega časa trgovin in večjo fleksibilnost pri zaposlovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Emmanuel Macron|url=https://www.elysee.fr/en/emmanuel-macron|website=elysee.fr|date=2018-11-22|accessdate=2025-03-02|language=en}}</ref> Macronova gospodarska politika je bila pogosto v nasprotju s tradicionalnimi socialističnimi načeli, kar je povzročilo napetosti v vladi. Leta 2016 je odstopil s položaja ministra in ustanovil lastno politično gibanje "En Marche!" (Naprej!), ki se je predstavljalo kot sredinska, progresivna in proevropska platforma. Kljub pomanjkanju tradicionalne strankarske podpore je Macron napovedal kandidaturo za predsednika Francije in kmalu postal eden od glavnih kandidatov leta 2017.<ref>{{Navedi splet|title=Emmanuel Macron {{!}} Biography, Political Party, Age, Presidency, & Facts {{!}} Britannica|url=https://www.britannica.com/biography/Emmanuel-Macron|website=www.britannica.com|date=2025-03-02|accessdate=2025-03-02|language=en}}</ref> == Predsednik Francije == === Prvi mandat (2017-2022) === Macron je [[April|aprila]] leta [[2017]] kandidiral za predsednika [[Francija|Francije]]. Med volilno kampanjo je v ospredje postavil združevanje javnega in zasebnega pokojninskega sistema in združitev sistemov nadomestil za brezposelne. Zavzemal se je za ohranitev proračunskega primanjkljaja pod tremi odstotki BDP-ja in znižanje brezposelnosti na sedem odstotkov do konca mandata. Podpiral je idejo [[Evropska unija|Evropske unije]] in obstanek Francije v njej. V prvem krogu je osvojil več kot 24% (zmaga v prvem krogu) in se uvrstil v drugi krog proti [[Marine Le Pen]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.bbc.com/news/world-europe-37221446|title=Macron quits to clear way for French presidential bid|publisher=BBC|date=30. avgust 2016}}</ref> Pri 39 letih je postal najmlajši predsednik v francoski zgodovini in najmlajši vodja francoske države po [[Napoleon Bonaparte|Napoleonu]].<ref>{{navedi novice|url=http://www.torontosun.com/2017/05/07/tense-france-chooses-new-president|title=Emmanuel Macron becomes France's youngest president|last1=Leicester|first1=John|last2=Corbet|first2=Sylvie|newspaper=Toronto Sun|access-date=14 May 2017|agency=Associated Press|archive-date=2017-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20170729054502/http://www.torontosun.com/2017/05/07/tense-france-chooses-new-president|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|last1=Schnur|first1=Dan|title=Anger underlying French elections is roiling California too|url=http://www.sfchronicle.com/news/article/Anger-underlying-French-elections-is-roiling-11108051.php|website=San Francisco Chronicle|date=29 April 2017|access-date=7 May 2017}}</ref><ref name="Napoleon2">{{navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-france-election-macron-profile-idUSKBN1830XP|title=Macron the mould-breaker – France's youngest leader since Napoleon|date=7 May 2017|work=Reuters}}</ref> Je tudi prvi predsednik Francije, rojen po ustanovitvi Pete republike leta 1958. Macron je uradno postal predsednik 14. maja.<ref>{{navedi novice|author=C.Sa|title=Passation de pouvoir : François Hollande passera "le flambeau" à Macron dimanche 14 mai|date=8 May 2017|url=http://www.leparisien.fr/elections/presidentielle/passation-de-pouvoir-francois-hollande-passera-le-flambeau-a-macron-dimanche-14-mai-08-05-2017-6928980.php|newspaper=Le Parisien|access-date=8 May 2017|language=fr}}</ref> [[Patrick Strzoda|Patricka Strzodo]] je imenoval za svojega vodjo kabineta,<ref name="france3grammontstrzoda2">{{navedi novice|last1=Grammont|first1=Stéphane|title=Patrick Strzoda, ancien préfet de Bretagne, directeur de cabinet d'Emmanuel Macron|url=http://france3-regions.francetvinfo.fr/bretagne/patrick-strzoda-ancien-prefet-bretagne-directeur-cabinet-emmanuel-macron-1253391.html|access-date=15 May 2017|work=France 3 Bretagne|date=14 May 2017}}</ref> [[Ismael Emelien|Ismaela Emeliena]] pa za posebnega svetovalca za strategijo, komunikacijo in govore.<ref name="bfmtvleparcours2">{{navedi novice|last1=Penicaud|first1=Céline|title=Le parcours fulgurant d'Ismaël Emelien, le nouveau conseiller spécial d'Emmanuel Macron|url=http://www.bfmtv.com/politique/le-parcours-fulgurant-d-ismael-emelien-le-nouveau-conseiller-special-d-emmanuel-macron-1163638.html|access-date=15 May 2017|publisher=BFM TV|date=14 May 2017}}</ref> 15. maja je za predsednika vlade imenoval [[Édouard Philippe|Édouarda Philippea]] iz stranke republikancev.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/39923510|title=France's Macron names Republican Philippe as PM|date=15 May 2017|work=BBC News|access-date=15 May 2017|language=en-GB}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Le premier ministre Philippe prépare " un gouvernement rassembleur de compétences "|url=http://www.lemonde.fr/politique/article/2017/05/15/edouard-philippe-le-maire-les-republicains-du-havre-nomme-premier-ministre_5127912_823448.html|newspaper=Le Monde|date=15 May 2017|access-date=15 May 2017}}</ref> Istega dne je opravil svoj prvi uradni tuji obisk, kjer se je v [[Berlin|Berlinu]] srečal z nemško kanclerko [[Angela Merkel|Angelo Merkel]]. Voditelja sta poudarila pomen odnosov med [[Francija|Francijo]] in [[Nemčija|Nemčijo]] za Evropsko unijo.<ref>{{navedi novice|title=French President Macron heads to Berlin for his first official foreign visit|url=http://www.cnn.com/2017/05/15/world/macron-merkel-meeting/|work=CNN|date=15 May 2017|access-date=17 May 2017}}</ref> Strinjala sta se, da bosta pripravila "skupni načrt" za Evropo, pri čemer sta vztrajala, da nihče ne nasprotuje spremembam [[Pogodbe Evropske unije|pogodb Evropske unije]].<ref>{{navedi novice|title=Emmanuel Macron and Angela Merkel pledge to draw up 'common road map' for Europe|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2017/05/15/emmanuel-macron-call-eu-reform-heads-germany-first-foreign-trip/|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220110/https://www.telegraph.co.uk/news/2017/05/15/emmanuel-macron-call-eu-reform-heads-germany-first-foreign-trip/|archive-date=10 January 2022|url-access=subscription|url-status=live|website=The Telegraph|date=15 May 2017|access-date=17 May 2017}}{{cbignore}}</ref> [[Slika:Janez_Janša_in_Brussels_28.jpg|sličica|Macron in [[Janez Janša]]]] Na zakonodajnih volitvah leta 2017 so si Macronova stranka [[En Marche!|La République en marche]] in njeni zavezniki iz Demokratičnega gibanja zagotovili udobno večino in osvojili 350 sedežev od 577.<ref>{{navedi splet|url=http://www.interieur.gouv.fr/Elections/Les-resultats/Legislatives/elecresult__legislatives-2017|title=Résultats des élections législatives 2017|first=Ministère de|last=l'Intérieur|website=interieur.gouv.fr/Elections/Les-resultats/Legislatives/elecresult__legislatives-2017}}</ref> Potem ko so republikanci izpadli kot zmagovalci senatnih volitev, je vladni predstavnik [[Christophe Castaner]] izjavil, da so bile volitve "neuspeh" za njegovo stranko.<ref>[http://www.scmp.com/news/world/europe/article/2112659/president-macrons-party-suffers-blow-french-senate-election Macron’s government admits French Senate elections a ‘failure’] South China Morning Post</ref> ==== Domača politika ==== [[Slika:Signing ceremony of the "Quirinal Treaty" (4).jpg|sličica|Macron z italijanskim predsednikom Mattarello in premierjem Dragijem (2021)]] Macron je izvajal obsežne gospodarske reforme, med drugim je leta 2017 sprejel zakon o reformi trga dela, ki je olajšal odpuščanje in zaposlovanje delavcev ter omejil moč sindikatov pri kolektivnih pogajanjih. Prav tako je zmanjšal davke na premoženje in uvedel davčne olajšave za podjetja, s čimer je želel spodbuditi gospodarsko rast. Vendar so ti ukrepi naleteli na odpor sindikatov in levega političnega spektra, ki so Macrona označili za predsednika elit.<ref>{{Navedi splet|title=Emmanuel Macron|url=https://www.elysee.fr/en/emmanuel-macron|website=elysee.fr|date=2018-11-22|accessdate=2025-03-02|language=en}}</ref> Leta 2018 je v Franciji izbruhnila t. i. [[gibanje rumenih jopičev]] (gilets jaunes), ki se je sprva začelo kot protest proti povišanju davkov na gorivo, nato pa je preraslo v širše izražanje nezadovoljstva s socialno neenakostjo in Macronovim vodenjem države. Protesti so trajali več mesecev in so pogosto prerasli v nasilne izgrede. Macron se je na proteste odzval s paketom socialnih ukrepov, vključno z dvigom minimalne plače in davčnimi olajšavami za delavce, vendar se njegova podpora v javnosti zaradi dogajanja močno zmanjšala. Proti koncu svojega mandata se je Macron soočil z novo serijo socialnih nemirov, povezanih z reformo pokojninskega sistema, ki je vključevala dvig upokojitvene starosti. Reforma je naletela na močan odpor sindikatov in javnosti, vendar jo je vlada kljub temu skušala uveljaviti. Na področju okoljske politike je Macron sprva zavzemal močno proekološko stališče, kar se je odražalo v podpori [[Pariški podnebni sporazum|pariškemu podnebnemu sporazumu]] in zavzemanju za prehod na čistejše vire energije. Več tovrstnih ukrepov je moral kasneje omiliti zaradi socialnih protestov, saj so višji okoljski davki prizadeli predvsem nižje in srednje sloje prebivalstva. Kljub temu je Francija v času njegovega mandata napovedala postopno opuščanje premoga in večje vlaganje v obnovljive vire energije. 3. julija 2020 je Macron za [[Predsednik vlade Francije|predsednika francoske vlade]] imenoval desnosredinskega [[Jean Castex|Jeana Castexa]]. Castex je bil opisan kot socialni konservativec in je bil član republikancev.<ref>{{navedi novice|date=3 July 2020|title=France's Macron picks Jean Castex as PM after Philippe resigns|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-53276582|work=BBC News|access-date=17 May 2021}}</ref> Imenovanje je bilo označeno kot "podvojitev smeri, ki je v gospodarskem smislu splošno obravnavana kot desnosredinska".<ref>{{navedi novice|last=Momtaz|first=Rym|date=3 July 2020|title=Picking low-profile French PM, Macron bets big on himself|url=https://www.politico.eu/article/macron-appoints-jean-castex-as-french-prime-minister/|work=Politico|access-date=17 May 2021}}</ref> ==== Zunanje zadeve ==== Na mednarodnem prizorišču si je Macron prizadeval za tesnejšo evropsko integracijo. Z nemško kanclerko [[Angela Merkel|Angelo Merkel]] je sodeloval pri pobudah za reformo [[Evroobmočje|evroobmočja]] ter okrepitvi obrambnega in varnostnega sodelovanja v EU. Po [[Brexit|izstopu Združenega kraljestva iz EU]] je zagovarjal strogo pogajalsko stališče. Macron se je prav tako zavzel za večjo evropsko strateško avtonomijo, zlasti na področju obrambe, pri čemer je promoviral zamisel o oblikovanju [[Evropska vojska|evropske vojske]].<ref>{{Navedi splet|title=Macron se je zavzel za močnejšo evropsko vojaško industrijo|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/macron-se-je-zavzel-za-mocnejso-evropsko-vojasko-industrijo/630815|website=rtvslo.si|accessdate=2025-03-02|language=sl|first=G.|last=V}}</ref> === Drugi mandat (2022- ) === [[Slika:Premier dr. Robert Golob s predsednikom Francoske republike Emmanuelom Macronom (53395517525).jpg|sličica|S slovenskim premierjem [[Robert Golob|Robertom Golobom]]]] Na volitvah leta 2022 je v drugem krogu Macron znova premagal [[Marine Le Pen]]. Je prvi predsednik po [[Jacques Chirac|Jacquesu Chiracu]], ki je dobil tudi drugi mandat.<ref>{{navedi novice|date=2022-04-24|title=Macron wins French presidential election|language=en|work=Le Monde|url=https://www.lemonde.fr/en/politics/article/2022/04/24/macron-wins-french-presidential-election_5981506_5.html|access-date=2022-04-24}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Macron beats Le Pen in French election – projections|url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-europe-61151604|access-date=2022-04-24|website=BBC News|language=en-gb}}</ref><ref name="NYT04242">{{navedi novice|last=Cohen|first=Roger|date=2022-04-24|title=Emmanuel Macron is re-elected French president, defeating Marine Le Pen.|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/04/24/world/europe/emmanuel-macron-france-election-marine-le-pen.html|access-date=2022-04-24|issn=0362-4331}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Macron projected to win reelection as French president, defeating Le Pen|url=https://www.cbsnews.com/news/france-presidential-election-emmanuel-macron-marine-le-pen/|access-date=2022-04-24|website=www.cbsnews.com|language=en-US}}</ref> Volitve so potekale v času, ko je Francija predsedovala [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]]. Marca 2023 je Macronova vlada sprejela zakon o dvigu upokojitvene starosti z 62 na 64 let, pri čemer je delno zaobšla parlament, tako da se je ponovno zatekla k členu 49.3.<ref>{{Navedi novice|title=France's Pension Plan: Macron Pushes French Pension Bill Through Without Full Vote|url=https://www.nytimes.com/live/2023/03/16/world/france-pension-vote|newspaper=The New York Times|date=2023-03-16|accessdate=2025-03-02|issn=0362-4331|language=en-US|first=Roger|last=Cohen|first2=Aurelien|last2=Breeden}}</ref> Protesti po vsej državi, ki so se začeli, ko je bil predlog zakona predstavljen januarja, so se okrepili, potem ko je bila reforma sprejeta brez slovesnega glasovanja. ==== Zunanje zadeve ==== [[Slika:Emmanuel Macron, Xi Jinping and Ursula von der Leyen in Beijing - 2023.jpg|sličica|Macron s Šijem in Ursulo von der Leyen (2023)]] Med skupnim obiskom s predsednico Evropske komisije [[Ursula von der Leyen|Ursulo von der Leyen]] na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]], ki je vključeval uradno srečanje s [[Ši Džinping|Ši Džinpingom]], je Macron pozval Evropo, naj zmanjša svojo odvisnost od Združenih držav Amerike in ostane nevtralna ter se izogne ​​morebitnemu spopadu med ZDA in Kitajsko glede [[Republika Kitajska (Tajvan)|Tajvana]]. Macron je po tridnevnem državniškem obisku na Kitajskem poudaril svojo teorijo strateške avtonomije in namigoval, da bi Evropa lahko postala "tretja velesila". Trdil je, da bi se morala Evropa osredotočiti na krepitev lastne obrambne industrije in dodatno zmanjšati svojo odvisnost od [[Ameriški dolar|ameriškega dolarja]] (USD).<ref>{{Navedi splet|title=Macron in Von der Leyen na Kitajskem o Ukrajini, trgovini - Domovina|url=https://www.domovina.je/macron-in-von-der-leyen-na-kitajskem-o-ukrajini-trgovini|website=Domovina.je|accessdate=2025-03-02|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Europe must resist pressure to become ‘America’s followers,’ says Macron|url=https://www.politico.eu/article/emmanuel-macron-china-america-pressure-interview/|website=POLITICO|date=2023-04-09|accessdate=2025-03-02|language=en-GB}}</ref> 7. junija 2023 je poročilo vseevropskega [[Možganski trust|možganskega trusta]] European Council on Foreign Relations (ECFR) pokazalo, da se večina Evropejcev strinja z Macronovimi pogledi na Kitajsko in ZDA.<ref>{{Navedi splet|title=Most Europeans agree with Macron on China and US, report shows – POLITICO|url=https://www.politico.eu/article/74-percent-of-europeans-agree-with-french-president-emmanuel-macron-on-china-us-defense-report-shows/|website=web.archive.org|date=2023-06-08|accessdate=2025-03-02|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608023631/https://www.politico.eu/article/74-percent-of-europeans-agree-with-french-president-emmanuel-macron-on-china-us-defense-report-shows/|url-status=bot: unknown}}</ref> Macron je večkrat izrekel podporo Ukrajini v vojni z Rusijo.<ref>{{Navedi splet|title=EU želi ukrajinske minerale, Macron bi okrepil evropsko jedrsko zaščito|url=https://www.delo.si/novice/svet/macron-zeli-okrepiti-evropski-jederski-scit-ukrajinske-minerale-tudi-eu|website=www.delo.si|accessdate=2025-03-02|language=sl}}</ref> == Zasebno == [[Slika:Brigitte Macron and Emmanuel Macron - November 2018 (1541931666).jpg|sličica|Brigitte in Emmanuel Macron]]Macron je poročen z Brigitte Trogneux, ki je bila njegova učiteljica na srednji šoli La Providence v Amiensu. Je skoraj 25 let starejša od njega. Spoznala sta se med gledališko delavnico, ki jo je vodila, ko je bil on 15-letni učenec, ona pa 39-letna učiteljica. Emanuellovi starši so zvezi nasprotovali in svojega sina v zadnji letnik srednje šole celo poslali v Pariz, a se je njuna zveza ohranila. Brigitte ima tri otroke iz prejšnejga zakona, Macron jih nima. == Galerija == {{Galerija |width=160 | height=170 | lines=4 |File:Vladimir Putin and Emmanuel Macron (2017-05-29) 04.jpg|Macron s predsednikom Rusije [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]]. |File:Shinzō Abe and Emmanuel Macron.jpeg|Macron s predsednikom Japonske [[Šinzo Abe|Šinzom Abejem]].|File:Bastille Day Parade 170714-D-PB383-004 (35886716836).jpg|Macron s predsednikom ZDA [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]].|File:Macron Draghi Quirinale 2021.jpg|Macron z ministrskim predsednikom Italije [[Mario Draghi|Mariom Draghijem]] in s predsednikom Italije [[Sergio Mattarella|Sergiom Mattarello]].|File:Emmanuel Macron and Angela Merkel (Frankfurter Buchmesse 2017).jpg|Macron s kanclerko Nemčije [[Angela Merkel|Angelo Merkel]].|File:Emmanuel Macron and Joe Biden, June 11, 2021 (51267677087).jpg|Macron s predsednikom ZDA [[Joe Biden|Joejem Bidnom]].}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [[Seznam predsednikov Francije]] * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Emmanuel Macron}} {{s-start}} {{s-off}} {{s-bef|before= [[François Hollande]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam predsednikov Francije|Predsednik Francije]]|years=2017–}} {{s-inc}} {{s-end}} {{Predsedniki Francije}} {{Evropski svet}}{{Vodje držav članic Evropske unije|Vodje držav članic Evropske unije=}}{{Države G8}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Macron, Emmanuel}} [[Kategorija:Predsedniki Francije]] [[Kategorija:Ministri vlade Francije]] htz1axtae8trn9a347u48r60yl84uhc 0 431640 6731472 6622474 2026-08-05T16:27:06Z TadejM 738 +zp: nedeljski gost 6731472 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | image = Salome diva.jpg | nationality = [[Hrvati|hrvaška]] }} '''Salomé''' (uradno '''Christa Žentiily,''' rojena kot '''Nenad Ćuća Žentil'''), [[Hrvati|hrvaško]]-[[Slovenci|slovenska]] [[Pevka|pevka]], [[Igralec (umetnik)|igralka]], [[Transspolnost|transspolna ženska]] in udeleženka [[Resničnostna oddaja|resničnostnih oddaj]], * [[23. november]] [[1968]], [[Rab, Rab|Rab]], [[Hrvaška]] Avgusta 2008 se je začasno preimenovala v Salome Ćuća Žentil.{{Navedi vir}} Navdih za potrditev spola je dobila od Anđele, srbske transspolne osebe, ki jo je srečala na transkonferenci v Berlinu.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/780892183|title=Novo rojstvo : iskrena izpoved o trpljenju, ljubezni in preobrazbi transseksualke Salomé Ćuća Žentil|last=Mihelič|first=Tomaž|last2=|first2=|last3=|first3=|last4=|first4=|date=2009|publisher=Učila International|isbn=9789610007982|location=Tržič|page=|cobiss=|oclc=780892183}}</ref> Leta 2009 je izšla njena biografska knjiga z naslovom ''[[Novo rojstvo]]'', ki jo je napisal Tomaž Mihelič.<ref name=":2" /> === Zgodnja leta === Rodila se je Milici (kuharici in snažilki) in Vladimirju (peku). Ima starejšega brata in starejšo sestro. Zdravnik je staršema rekel, da ne bo nikoli shodila, ker naj njene noge ne bi imele dovolj razvitih mišic, vendar je naposled le naredila svoje prve korake.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Grmade, parade in molk|last=Mozetič|first=Brane|publisher=Založba Škuc|year=2014|isbn=978-961-6751-95-7|location=Ljubljana|page=303–305|cobiss=278047744}}</ref> Vzgajana je bila v tradicionalnem katoliškem duhu, čeprav se danes, kot pravi, predvsem zaradi nemoralnih dejanj [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]] ne počuti več kot njena pripadnica. Opravljene ima vse zakramente. S starši ni imela dobrega odnosa. Kot otrok je bila z njihove strani večkrat zaničevana in tepena, tudi kadar se je na skrivaj oblačila v mamina oblačila ali pa kuhala, saj to po mnenju njene matere ni bilo »moško« opravilo.<ref name=":2" /> Odnosi z materjo so se umirili šele v poznejših letih, ko jo je sprejela takšno, kakršna je. Kot otrok si je želela postati poklicna plesalka, vendar te želje ni uresničila.<ref>{{Navedi novice|url=https://govori.se/traci/domaci-traci/salome-hotela-sem-narediti-samomor/|title=Salome: “Hotela sem narediti samomor!”|date=2009-10-17|work=Govori.se|accessdate=2017-03-28|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi novice|url=https://www.cosmopolitan.si/aktualno/masterchef-slovenija-2017-spoznaj-tekmovalce/|title=MasterChef Slovenija 2017: Spoznaj 16 novih (slavnih) tekmovalcev!|work=Cosmopolitan.si|accessdate=2017-03-28|language=en|date=25. januar 2017}}</ref> Pri štirinajstih letih je Salome sodelovala na polzasebnih transvestitskih nastopih, ki so jih prirejali turisti na rabski plaži, neformalno namenjeni [[Skupnost LGBT|skupnosti LGBT]].{{Navedi vir}} Kmalu zatem je odšla na služenje vojaškega roka v tedanjo [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] v [[Pulj]]u.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vojak-inja-salome.html|title=Vojak(inja) Salome|work=24ur.com|accessdate=2017-03-28|language=sl|date=12. marec 2008}}</ref> Ob izbruhu vojne na Hrvaškem je bila Salome vpoklicana v vojsko, vendar ker se je že tri leta prej izselila in je delala na bencinski črpalki v [[Milano|Milanu]], ji v vojsko ni bilo treba.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/prelomnica-za-salome-s-kuhanjem-v-novo-zivljenje|title=Prelomnica za Salome: s kuhanjem v novo življenje|work=Slovenske novice |accessdate=2017-03-28|language=sl|date=20. januar 2017}}</ref> === Začetki javnih nastopov === Na transvestitskem večeru v [[Klub K4|klubu K4]] jo je na enem izmed t. i. roza večerov, namenjenih LGBT skupnosti, [[Brane Mozetič]] povabil k rednemu sodelovanju pri tamkajšnjih nastopih. V 90-ih letih je nastopila tudi v različnih TV-serijah, v dokumentarnem filmu in v celovečercu.<ref name=":0" /> === Potrditev spola === Prsi ji je naredil kirurg Siniša Glumičić.<ref name=":0" /> Psihiatrični test za potrditev transspolnosti je opravila pri [[Slavko Ziherl|Slavku Ziherlu]].<ref name=":2" /> Ker sama ni imela dovolj finančnih sredstev za kritje vseh stroškov operacije, je v ljubljanskem klubu Inbox organizirala dobrodelno zabavo Salome's Diva Carneval, na kateri so povabljenci lahko darovali v namene njenega posega. Nastopile so Anđa Marič, [[Nina Osenar]], Tomaž Mihelič (kot Marlenna), Petra Slapar, [[Sanja Grohar]] in [[Vesna Zornik]].<ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/salome-bo-do-koncno-res-postala-zenska/197874|title=Salome bo (do)končno res postala ženska|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2017-03-28|date=19. februar 2009}}</ref><ref name=":2" /> 24. marca 2009 je pri estetskem kirurgu Miroslavu Djordjeviću v [[Beograd|Beogradu]] uspešno prestala operativni poseg potrditve spola.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.zadovoljna.si/clanek/domaci-traci/salome-o-spremembi-spola-in-svoji-muci-ekskluzivno-za-hrvaske-medije.html|title=Salome o spremembi spola in svoji 'muci'|work=Zadovoljna.si|accessdate=2017-03-28|language=sl|date=27. januar 2014|archive-date=2017-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20170329232356/http://www.zadovoljna.si/clanek/domaci-traci/salome-o-spremembi-spola-in-svoji-muci-ekskluzivno-za-hrvaske-medije.html|url-status=dead}}</ref> === Gledališko udejstvovanje === Leta 2018 je Salomé nastopila v muzikalu ''Menopavza'' v produkciji [[Špas teater|Špas teatra]]. Ob njej so nastopile [[Helena Blagne]], [[Zvezdana Mlakar]] in [[Urška Vučak Markež]].<ref>{{Navedi splet|title=Menopavza|url=http://spasteater.si/predstave/menopavza|website=Špas teater|accessdate=2020-12-14}}</ref> Leto zatem je nastopila še v hrvaški različici predstave, ''Menopauza''.<ref>{{Navedi splet|title=Menopauza|url=http://www.spasteater.si/predstave/menopauza|website=Špas teater|accessdate=2020-12-14}}</ref> Jeseni 2023 je v [[Festivalna dvorana Ljubljana|Festivalni dvorani]] Pionirskega doma premierno uprizorila avtorski stand up kabaret ''Iznenada Salomé''. S predstavo je obiskala več krajev po Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Salome med premiero avtorskega stand up kabareta padla z odra {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/salome-med-premiero-avtorskega-stand-up-nastopa-padla-z-odra.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Nastopi v resničnostnih oddajah == === ''Big Brother Hrvaška'' === Leta 2008 se v hrvaški različici resničnostnega šova [[Big Brother|''Big Brother'']] ni uvrstila v finale.{{Navedi vir}} === ''Kmetija Slavnih'' === Leta 2009 se je udeležila slovenskega resničnostnega šova ''Kmetija slavnih'', kjer je kot šesta izpadla v dvoboju s sotekmovalko Majo Prašnikar v preizkusu znanja.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/razkrivamo-zvezde-kmetije-slavnih.html|title=Razkrivamo zvezde Kmetije slavnih!|work=24ur.com|accessdate=2017-03-28|language=sl|date=5. avgust 2009}}</ref> === ''MasterChef Slovenija 2017'' === [[Slika:Salome mihachef.jpg|sličica|256x256px|Salome v bistroju MihaChef]] V 3. sezoni oddaje ''[[MasterChef Slovenija]]'' je zasedla tretje mesto.<ref name=":1" />{{Navedi vir}} 19. maja 2017 je kuhala na otvoritvi ljubljanskega bistroja MihaChef nekdanjega tekmovalca MasterChefa Mihe Hauptmana.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.zurnal24.si/salome-dobila-sanjsko-sluzbo-clanek-290288|title=Salome dobila sanjsko službo!|last=zurnal24.si|work=zurnal24|accessdate=2017-05-09|language=sl-SI|date=9. maj 2017}}</ref> == Gledališki nastopi == * ''Menopavza'' (Špas teater, 2018) * ''Menopauza'' (Špas teater, v hrvaščini, 2019) * ''Iznenada Salomé'' (2023) == Diskografija == * ''Laži me'' (Nika Records, 2007) {{COBISS|ID=239245312}} == Viri == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175204064 Salome: Ugotovila sem, da je ženska eno veliko srce]. Nedeljski gost (8. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Transspolni ljudje]] [[Kategorija:Slovenski Hrvati]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] t3k4aew2j47bmdxvfunvnvmvf88bf1l 0 433956 6731377 6679780 2026-08-05T12:41:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 4 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731377 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Bernie Sanders | image = Bernie Sanders in March 2020.jpg | caption = Sanders leta 2020 | jr/sr = Senator ZDA | state = [[Vermont]], skupaj s [[Peter Welch]] | term_start = January 3, 2007 | term_end = | predecessor = [[Jim Jeffords]]<!-- | successor = --> {{Collapsed infobox section begin | cont = yes | Položaji v odborih | titlestyle = border:1px dashed lightgrey;}} {{Infobox officeholder | embed = yes | office1 = Visoki član odbora senata Združenih držav za zdravje, izobraževanje, delo in pokojnine | term_start1 = 3. januar 2025 | term_end1 = | predhodnik1 = [[Bill Cassidy]] | naslednik1 = | office2 = predsednik odbora senata Združenih držav za zdravje, izobraževanje, delo in pokojnine | term_start2 = 3. januar 2023 | termin_end2 = 3. januar 2025 | predhodnik2 = [[Patty Murray]] | naslednik2 = [[Bill Cassidy]] | office3 = predsednik odbora za demokratično usmerjanje in ozaveščanje senata senata Združenih držav Amerike | leader3 = [[Chuck Schumer]] | 1blankname3 = podpredsednik | 1namedata3 = [[Catherine Cortez Masto]] | term_start3 = January 3, 2017 | term_end3 = | predecessor3 = [[Amy Klobuchar]] | successor3 = | office4 = član odbora senata za budget | term_start4 = 3 februar, 2021 | term_end4 = 3 Januar, 2023 | predecessor4 = [[Mike Enzi]] | successor4 = [[Sheldon Whitehouse]] | office5 = Član odbora za zadeve veteranov | term_start5 = 3 Januar, 2013 | term_end5 = 3 Januar, 2015 | predecessor5 = [[Patty Murray]] | successor5 = [[Johnny Isakson]] {{Collapsed infobox section end}} }} | state6 = [[Vermont]] | district6 = {{ushr|VT|AL|at-large}} | term_start6 = 3 Januar 1991 | term_end6 = 3 Januar 2007 | predecessor6 = [[Peter Plympton Smith]] | successor6 = [[Peter Welch]] | office7 = Župan mesta Burlington | term_start7 = 6 April 1981 | term_end7 = 4 April 1989 | predecessor7 = [[Gordon Paquette]] | successor7 = [[Peter Clavelle]] | birth_name = Bernard Sanders | birth_date = {{birth date and age|1941|9|8}} | birth_place = New York City, U.S. | death_date = | death_place = | party = Neodvisen (1978–present) | spouse = {{ubl |{{marriage|Deborah Shiling|1964|1966|end=div}} |{{marriage|[[Jane Sanders|Jane O'Meara]]|1988}}}} | children = 4, od njih 3 priženjeni. | relatives = [[Larry Sanders (politician)|Larry Sanders]] (brother) | education = {{ubl |[[Brooklyn College]] |[[University of Chicago]] ([[Bachelor of Arts|BA]])}} | signature = Bernie Sanders signature.svg | signature_alt = uradni podpis - Bernie Sanders | website = {{ubl |{{url|sanders.senate.gov|Senate website}} |{{url|berniesanders.com|Campaign website}}}} |module = {{listen |embed = yes |title = Sandersov glas |filename = Bernie Sanders speaks out in opposition to the Iraq War.ogg |description = Sanders govofri proti vojni v Iraku.<br>Posneto 9. oktobra 2002}} }}'''Bernard Sanders''' (rojen {{nbsp}}9. septembra 1941) je ameriški politik in aktivist, senator Združenih držav za zvezno državo [[Vermont|Vermonta]], na jo zastopa leta 2007. Je neodvisen z najdaljšim stažem v zgodovini ameriškega kongresa,ohranja pa tesne stike z [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratično stranko]]. Sodeluje z demokrati tako v [[Kongres Združenih držav Amerike|Kongresu]] kot v [[Senat Združenih držav Amerike|Senatu]] večino svoje kongresne kariere. Tako je kandidiral za predsedniško nominacijo stranke v 2016 in 2020. Sanders je veljal za enega glavnih voditeljev sodobnega progresivnega gibanja v ZDA. Od leta 1991 do 2007 je bil član [[Predstavniški dom ameriškega kongresa|Predstavniškega doma]]. Sanders je že prej kandidiral kot neodvisen kandidat na splošnih volitvah, bil je kandidat na primarnih volitvah [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratske stranke]] za [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2016|predsedniške volitve leta 2016]] in si je pridobil podporo za svoje reformne ideje, zlasti med mladimi in [[Politična levica|levičarji]] v ZDA, vendar ga je po dolgi, odprti tekmi premagala [[Hillary Clinton]]. Na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniških volitvah leta 2020]] je Sanders ponovno kandidiral na [[demokratske primarne volitve v Združenih državah Amerike leta 2020|demokratskih primarnih volitvah]], vendar je umaknil svojo kandidaturo za [[Predsednik Združenih držav Amerike|predsednika ZDA,]] potem ko je po številu glasov delegatov znatno zaostajal za [[Joe Biden|Joejem Bidnom]]. <ref name=":0">{{Internetquelle|autor=tagesschau.de|url=https://www.tagesschau.de/eilmeldung/eilmeldung-4945.html|titel=Bernie Sanders steigt aus US-Präsidentschaftsrennen aus|zugriff=2020-04-08|sprache=de}}</ref> Sanders svojo politično usmeritev opisuje kot ''{{Jezik|en|democratic socialism}}'' [[Demokratični socializem|socializem]]. <ref>{{Webarchive|url=https://berniesanders.com/democratic-socialism-in-the-united-states/}} In: ''BernieSanders.com'' (englisch); [https://time.com/4121126/bernie-sanders-democratic-socialism/ ''Here’s How Bernie Sanders Explained Democratic Socialism.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250520233821/https://time.com/4121126/bernie-sanders-democratic-socialism/ |date=2025-05-20 }} In: ''[[Time]]'', 19. November 2015 (englisch).</ref> Na splošno meni, da je hibrid [[tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]] in socialnih storitev, ki jih zagotavlja država, zaželen in ga komentatorji uvrščajo v politični spekter klasične [[Socialna demokracija|socialne demokracije]] ali [[levi populizem|levega populizma]]. <ref name="dpasanders">{{Internetquelle|url=http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|titel=Was will Bernie Sanders?|hrsg=[[Deutsche Presse-Agentur|dpa]]|datum=2016-02-01|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|zugriff=2016-02-21}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders |date=2016-02-21 }}</ref> <ref name="berliner-zeitung.de">[http://www.berliner-zeitung.de/us-wahlkampf-bernie-sanders--der-amerikanische-oskar-lafontaine-23569926 ''US-Wahlkampf: Bernie Sanders, der amerikanische Oskar Lafontaine''], Berliner Zeitung, 8. Februar 2016</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Jörg Wimalasena|url=https://www.zeit.de/politik/ausland/2019-02/bernie-sanders-usa-demokraten-praesidentschaft-kandidatur/seite-2|titel=Radikal erfolgreich - Ökonomischer Linkspopulismus statt Kulturkampf|werk=Zeit.de|hrsg=Zeit|datum=2019-02-19|zugriff=2020-04-01|sprache=de}}</ref> === Življenje === ==== Otroštvo ==== Bernard Sanders se je rodil v [[Brooklyn|Brooklynu]], vzhodno od [[New York|New Yorka]], kjer je preživel vso mladost. On in njegov starejši brat Lawrence "Larry" (* 25. april 1934) <ref>[https://www.sevendaysvt.com/OffMessage/archives/2015/06/15/larry-sanders-on-stickball-and-breaking-bread-in-brooklyn U.S. Politics. ]</ref> sta bila sinova Elija (as) Sandersa (1904–1962) in njegove žene Dorothy "Dore" (rojene Glassberg; 1912–1960). Njegov oče, Eliasz Gitman, se je leta 1921 pri 17 letih iz vasi [[Słopnice]] (okrožje [[Powiat Limanowski|Limanowa]] ) na jugu Poljske ( [[Malopoljsko vojvodstvo]] ) priselil v Združene države Amerike. <ref>{{Webarchive|url=http://media-stream-pmd.rbb-online.de/content/336960d4-9846-4de4-af36-634674fa0b4b_f8a517bb-d3d6-4580-acf5-6313a85d1c45.mp4}}, [[Rundfunk Berlin-Brandenburg|RBB]]: Kowalski & Schmidt, 3. April 2016, abgerufen am 25. April 2016</ref> Njegova mati se je rodila v New Yorku judovskim staršem, ki so se okoli leta 1904 priselili v Združene države Amerike iz vzhodne Poljske ( [[Powiat Radzyński]] / [[Lublinsko vojvodstvo]], takrat še del [[Weichselland|carske Rusije]] ). Eli Sandersova služba prodajalca barv je preživljala njegovo majhno družino, vendar mu je dopuščala malo razkošja. Sanders pravi, da je to nanj trajno vplivalo in ga politiziralo: <ref>''Der falsche Sozialist'', Der Spiegel Nr. 7, 13. Februar 2016 (Printausgabe), S. 90ff.</ref> <ref name="autogenerated4">[http://www.tabletmag.com/jewish-news-and-politics/192931/bernie-sanders-story Straight Outta Brooklyn, by Way of Vermont: The Bernie Sanders Story], Tablet Magazine o.&nbsp;D.</ref> <ref name="gaudiano">{{Navedi splet|last=Gaudiano|first=Nicole|date=2015-04-28|title=6 things to know about Bernie Sanders|website=OnPolitics|publisher=USA Today|url=http://onpolitics.usatoday.com/2015/04/28/6-things-to-know-about-bernie-sanders/|accessdate=2015-07-19}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=van Zuylen-Wood|first=Simon|date=2014-06-21|title=I'm Right and Everybody Else Is Wrong. Clear About That?|url=http://www.nationaljournal.com/magazine/i-m-right-and-everybody-else-is-wrong-clear-about-that-20140618|journal=National Journal Magazine|access-date=2015-07-18}}</ref><blockquote>{{Citatni blok|text=Ne gre za to, da bi bili revni, ampak nenehen pritisk, da nikoli nimamo dovolj denarja. […] Vprašanje denarja je bilo zame vedno zelo globoko in čustveno.|author=Bernie Sanders|title=The Jews of Capitol Hill: A Compendium of Jewish Congressional Members (Kurt Stone)}}</blockquote>Sanders ohranja tesne vezi z očetovo domovino, [[Poljska|južnopoljsko]] skupnostjo Słopnice, ki jo je nazadnje obiskal z bratom leta 2013. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.slopnice.pl/pl/10270/160313/SENATOR_BERNIE_SANDERS_I_JEGO_ZWIAZEK_ZE_SLOPNICAMI.html|titel=Słopnice – portal gminny|werk=slopnice.pl|archiv-url=https://web.archive.org/web/20160203233635/http://www.slopnice.pl/pl/10270/160313/SENATOR_BERNIE_SANDERS_I_JEGO_ZWIAZEK_ZE_SLOPNICAMI.html|archiv-datum=2016-02-03|zugriff=2016-02-03}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160203233635/http://www.slopnice.pl/pl/10270/160313/SENATOR_BERNIE_SANDERS_I_JEGO_ZWIAZEK_ZE_SLOPNICAMI.html |date=2016-02-03 }}</ref> Njegova mati je umrla leta 1960 v starosti 48 let, kmalu po tem, ko je končal šolanje. ==== Izobraževanje in zgodnja leta ==== [[Slika:Bernie_Sanders_1959_High_School_Yearbook.jpg|levo|sličica|Bernie Sanders (1959)]] Sanders je obiskoval ''osnovno šolo PS 197'' <ref name="stone-483">Kurt F. Stone: ''The Jews of Capitol Hill – A Compendium of Jewish Congressional Members'', S. 483</ref> in s svojo ekipo osvojil [[okraj|občinsko]] prvenstvo v [[Košarka|košarki]]. <ref name="autogenerated3">[https://www.washingtonpost.com/news/the-fix/wp/2016/01/29/the-untold-story-of-bernie-sanders-high-school-track-star/ The untold story of Bernie Sanders, high school track star], Washington Post, 29. Januar 2016</ref> Popoldne je obiskoval [[Hebrejščina|hebrejsko]] šolo in leta 1954 praznoval [[Bar in Bat micva|bar micvo.]] Nato se je prepisal na ''srednjo šolo James Madison'' v Midwoodu. Sanders je bil nadarjen tekač [[Tek na srednje proge|na srednje proge]] in [[kros]] (vključno z&nbsp;a. leta 1957 je na prvenstvu okrožja Brooklyn v [[tek na miljo|teku na miljo]] končal na tretjem mestu s časom 4:37 minute) in postal so-kapetan [[Atletika|atletskih ekip]] te šole. <ref name="autogenerated3" /> <ref>[http://www.sevendaysvt.com/vermont/bernies-bro-working-class-brooklyn-roots-shaped-my-brother/Content?oid=2627265 Bernie's Bro: Working-Class Brooklyn Roots Shaped My Brother], Seven Days, 27. Mai 2015</ref> Bernieja Sandersa je s politiko seznanil že v zgodnji mladosti njegov starejši brat Larry. Larry Sanders je bil predsednik Mladih demokratov Amerike, mladinske organizacije [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratske stranke]], na kolidžu Brooklyn in je mlajšega brata jemal s seboj na različna srečanja. <ref name="autogenerated42">[http://www.tabletmag.com/jewish-news-and-politics/192931/bernie-sanders-story Straight Outta Brooklyn, by Way of Vermont: The Bernie Sanders Story], Tablet Magazine o.&nbsp;D.</ref> Sanders pravi, da ga je vzpon [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] naučil pomena politike. <ref name="feldman2015">{{Navedi splet|last=Feldmann|first=Linda|date=2015-06-11|title=Bernie Sanders: ‘I’m Proud to be Jewish’|website=[[Christian Science Monitor]]|url=https://www.csmonitor.com/USA/Politics/monitor_breakfast/2015/0611/Bernie-Sanders-I-m-proud-to-be-Jewish|accessdate=2015-06-13}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.bustle.com/articles/107170-bernie-sanders-quote-about-hitler-winning-an-election-is-powerful-its-also-misleading|titel=Bustle|hrsg=bustle.com|zugriff=2016-02-03}}</ref> Leta 1959 je Sanders eno leto študiral [[Psihologija|psihologijo]] na Brooklyn Collegeu Mestne univerze v New Yorku, preden se je prepisal na [[Univerza v Chicagu|Univerzo v Chicagu]], kjer je študiral [[Sociologija|sociologijo]], [[Zgodovina|zgodovino]] in psihologijo. <ref name="autogenerated7">[https://www.newyorker.com/magazine/2015/10/12/the-populist-prophet ''The Populist Prophet. '']</ref> Vendar Sanders v svoji avtobiografiji ''Outsider in the House'' piše, da je zanemarjal redne univerzitetne tečaje in namesto tega požiral dela [[Thomas Jefferson|Jeffersona]], [[Abraham Lincoln|Lincolna]], [[Karl Marx|Marxa]], [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]], [[Lev Trocki|Trockega]], [[Eugene V. Debs|Debsa]] in [[Sigmund Freud|Freuda]]. »Prebral sem vse, kar mi je prišlo pod roke – razen tistega, kar sem moral prebrati za pouk.« (Nemško: »Prebral sem vse, kar sem lahko dobil v roke – razen knjig, potrebnih za pouk.«) <ref name="autogenerated43">[http://www.tabletmag.com/jewish-news-and-politics/192931/bernie-sanders-story Straight Outta Brooklyn, by Way of Vermont: The Bernie Sanders Story], Tablet Magazine o.&nbsp;D.</ref> Navdušil se je nad [[Socializem|socializmom]], se pridružil Mladinski socialistični ligi, mladinski organizaciji Socialistične stranke ZDA, postal aktiven v Kongresu za rasno enakost (CORE), bil eden od pobudnikov Študentskega koordinacijskega odbora za nenasilje in leta 1962 organiziral [[Sit-in|protest]] proti [[Segregacija|rasni segregaciji]] v univerzitetnih domovih. Leta 1963 je sodeloval v pohodu na Washington za delovna mesta in svobodo. <ref name="autogenerated2">{{Navedi splet |url=https://www.chicagomag.com/Chicago-Magazine/Felsenthal-Files/May-2015/Bernie-Sanders-University-of-Chicago/ |title=''Bernie Sanders Found Socialism at the University of Chicago.'' |access-date=2025-08-24 |archive-date=2022-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220806100715/https://www.chicagomag.com/Chicago-Magazine/Felsenthal-Files/May-2015/Bernie-Sanders-University-of-Chicago/ |url-status=dead }}</ref> Študij je financiral s krajšim delovnim časom, štipendijami in posojili. <ref name="autogenerated2" /> <ref name="autogenerated2" /> <ref name="Politico">{{Navedi novice|last=Kruse|first=Michael|date=2015-07-09|title=Bernie Sanders Has a Secret: Vermont, his son and the hungry early years that made him the surging socialist he is today|work=[[Politico]]|quote=After he graduated from James Madison High School in 1959, he went to Brooklyn College for a year before transferring to the University of Chicago, where he joined the Congress of Racial Equality, the Student Nonviolent Coordinating Committee, the Student Peace Union and the Young People’s Socialist League.|url=http://www.politico.com/magazine/story/2015/07/bernie-sanders-vermont-119927_full.html|accessdate=2015-07-18|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170804091408/http://www.politico.com/magazine/story/2015/07/bernie-sanders-vermont-119927_full.html|archivedate=2017-08-04}}</ref> Leta 1964 je diplomiral iz politologije. <ref name="autogenerated6">[https://bioguide.congress.gov/scripts/biodisplay.pl?index=s000033 ''Bernard Sanders''], Biographical Directory of the United States Congress</ref> <ref name="stone-484">Kurt F. Stone: ''The Jews of Capitol Hill – A Compendium of Jewish Congressional Members'', S. 484.</ref> Istega leta se je v Baltimoru poročil s svojo prvo ženo Deborah Shiling, ki jo je spoznal med študijem. <ref name="autogenerated72">[https://www.newyorker.com/magazine/2015/10/12/the-populist-prophet ''The Populist Prophet. '']</ref> <ref name="autogenerated5">{{Webarchive|url=http://www.politico.com/magazine/story/2015/07/bernie-sanders-vermont-119927_full.html#.Vcf7UxNVikp}}, Politico, 9. Juli 2015.</ref> Prav tako leta 1964 je z ženo preživel šest mesecev v [[Kibuc|kibucu]] Sha'ar HaAmakim, ki so ga leta 1935 ustanovili romunski in jugoslovanski judovski priseljenci, blizu Kiryat Tiv'ona v okrožju Haifa v severnem Izraelu. Povabilo ga je levičarsko [[Sionizem|sionistično]] gibanje [[:en:Hashomer_Hatzair|Hashomer Hatzair]]. <ref>[https://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/judaica/ejud_0002_0018_0_18110.html Sha’ar Ha-Amakim], Jewish Virtual Library</ref> <ref>[https://forward.com/news/israel/332946/revealed-at-last-inside-the-kibbutz-where-bernie-sanders-lived-and-learned/ Revealed at Last! ]</ref> <ref>[https://www.jta.org/2016/02/05/news-opinion/politics/sanders-in-1990-named-the-kibbutz-were-he-stayed-in-the-early-1960s Mystery solved: Sanders volunteered at kibbutz Shaar Haamakim], Jewish Telegraphic Agency, 5. Februar 2016</ref> <ref>[https://www.washingtonpost.com/news/post-politics/wp/2016/02/05/the-kibbutz-bernie-sanders-stayed-in-may-have-been-revealed/ The kibbutz Bernie Sanders stayed in may have been revealed], Washington Post vom 5. Februar 2016</ref> Njegovo bivanje v kibucu je bilo motivirano manj versko kot bolj [[Sionizem|sionistično]]. Sanders se je želel naučiti, kako voditi majhne skupnosti, in tam se je, kot je kasneje pripomnil, to tudi naučil: »... da lahko imaš skupnost, v kateri njeni člani sami nje lastniki. «(po nemško:».''.. … dass Menschen sich zu einer Gemeinschaft zusammenschließen könnten, in der ihnen [denjenigen, die die Gemeinschaft gegründet haben], diese Gemeinschaft tatsächlich auch gehört''.« - ). <ref name="autogenerated22">{{Navedi splet |url=https://www.chicagomag.com/Chicago-Magazine/Felsenthal-Files/May-2015/Bernie-Sanders-University-of-Chicago/ |title=''Bernie Sanders Found Socialism at the University of Chicago.'' |access-date=2025-08-24 |archive-date=2022-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220806100715/https://www.chicagomag.com/Chicago-Magazine/Felsenthal-Files/May-2015/Bernie-Sanders-University-of-Chicago/ |url-status=dead }}</ref> Po vrnitvi v Združene države Amerike sta se z ženo naselila v Vermontu in za 2500 dolarjev kupila približno 94 hektarjev veliko posest v Middlesexu v okrožju Washington (nekaj kilometrov severno od Montpelierja ). <ref name="stone-4832">Kurt F. Stone: ''The Jews of Capitol Hill – A Compendium of Jewish Congressional Members'', S. 483</ref> Sanders je nakup financiral z majhno dediščino, ki mu jo je zapustil oče, ki je umrl leta 1962. <ref name="autogenerated1">Harry Jaffe: ''Why Bernie Sanders matters.''</ref> Takrat so zelene gore Vermonta privlačile veliko število ljudi tako imenovanega "gibanja protikulture ", zlasti tako imenovane hipije, ki so se vračali k zemlji. John Pollack je ocenil, da se je leta 1970 v Vermont priselilo približno 36.000 hipijev – približno 33 odstotkov prebivalcev države, starih med 18 in 34 let. Yvonne Daley ( ''The Hippie Legacy'', 1983) je med letoma 1968 in 1974 v Vermontu naštela skupno 75 občin <ref>[http://vermonthistory.org/research/research-resources-online/green-mountain-chronicles/back-to-the-land-communes-in-vermont-1968 Back to the Land: Communes in Vermont], Vermont Historical Society.</ref> <ref>[https://www.salon.com/2015/12/29/bernie_sanders_hippie_20s_drugs_free_love_and_vietnam/ ''Bernie Sanders’ hippie 20s: Drugs, free love and Vietnam!'']</ref> Sanders je imel rad življenje na podeželju: {{Citatni blok|text=Kot otrok sem vedno imel močan občutek za življenje na podeželju. Nisem imel rad velikih mest. Po poroki ... sva kupila nekaj zemlje v Vermontu. Tja sva šla iz v bistvu istega razloga, mislim, da so se tja odselili mnogi drugi: to je čudovita država.|author=Bernie Sanders|title=''The Jews of Capitol Hill: A Compendium of Jewish Congressional Members'' (Kurt F. Stone)}} Posledično sta z ženo živela v dotrajani hiši na posestvu, ki so jo prej uporabljali za uparjanje javorjevega soka v sirup oziroma javorjev sladkor. Ni bilo elektrike ali tekoče vode. <ref name="autogenerated52">{{Webarchive|url=http://www.politico.com/magazine/story/2015/07/bernie-sanders-vermont-119927_full.html#.Vcf7UxNVikp}}, Politico, 9. Juli 2015.</ref> Vendar pa je Sanders v intervjuju za revijo Atlantic opisal, kako se je takrat počutil: {{Citatni blok|text=Bilo je preprosto fantastično. ... Hočem reči,, odraščal sem v triinpolsobnem stanovanju, nikoli nisem imel ničesar svojega - in imeti kos zemlje, po katerem se lahko sprehajaš, je bilo preprosto neverjetno! Ta potok je moj potok! To drevo je moje drevo!}}V tem času je Sanders delal kot tesar, dokumentarni filmar, svobodni pisatelj in direktor Ameriškega ljudskega zgodovinskega društva. Leta 1979 je posnel dokumentarec o ameriškem socialistu in večkratnem predsedniškem kandidatu Eugenu V. Debsu, v katerem je recitiral Debsove govore. <ref>[http://www.folkways.si.edu/bernard-sanders/eugene-v-debs-trade-unionist-socialist-revolutionary-1855-1926/oral-history-biography/album/smithsonian Bernard Sanders: ''Eugene V. Debs: Trade Unionist, Socialist, Revolutionary, 1855–1926''], Smithsonian Folkways (Audioarchiv)</ref> <ref>{{Webarchive|url=http://media.smithsonianfolkways.org/liner_notes/folkways/FW05571.pdf}}</ref> Ko se je njegov zakon brez otrok z Deborah Shiling leta 1966 končal z ločitvijo, se je Sanders sprva vrnil v New York in opravljal priložnostna dela, vključno z delom za dobrodelno organizacijo z imenom "Otroci naroda".&nbsp;Delal je kot pomočnik v [[Psihiatrija|psihiatrični bolnišnici]] in kratek čas poučeval predšolske otroke za program Head Start. <ref name="autogenerated44">[http://www.tabletmag.com/jewish-news-and-politics/192931/bernie-sanders-story Straight Outta Brooklyn, by Way of Vermont: The Bernie Sanders Story], Tablet Magazine o.&nbsp;D.</ref> <ref name="autogenerated44" /> Leta 1968 pa se je vrnil v Vermont in med drugim delal v psihiatrični bolnišnici.&nbsp;Delal je kot raziskovalec za ''davčni oddelek Vermonta'' in za [[Nevladna organizacija|nevladno organizacijo]] ''Bread and Law Task Force'', ustanovljeno leta 1974 z namenom izboljšanja prehrane ljudi z nizkimi dohodki. V New Yorku je Sanders spoznal Susan Campbell Mott. Kupil je nepremičnino v 200-članski skupnosti Stannard v okrožju Caledonia v severovzhodnem Vermontu, da bi živel z Mott. Njun sin Levi Noah se je rodil 21. marca 1969. Par se je ločil leta 1971 in Sanders se je s sinom preselil v Burlington. <ref name="autogenerated23">{{Navedi splet |url=https://www.chicagomag.com/Chicago-Magazine/Felsenthal-Files/May-2015/Bernie-Sanders-University-of-Chicago/ |title=''Bernie Sanders Found Socialism at the University of Chicago.'' |access-date=2025-08-24 |archive-date=2022-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220806100715/https://www.chicagomag.com/Chicago-Magazine/Felsenthal-Files/May-2015/Bernie-Sanders-University-of-Chicago/ |url-status=dead }}</ref> <ref name="stone-4842">Kurt F. Stone: ''The Jews of Capitol Hill – A Compendium of Jewish Congressional Members'', S. 484.</ref> <ref name="autogenerated53">{{Webarchive|url=http://www.politico.com/magazine/story/2015/07/bernie-sanders-vermont-119927_full.html#.Vcf7UxNVikp}}, Politico, 9. Juli 2015.</ref> <ref>{{Webarchive|url=http://www.politico.com/magazine/gallery/2015/07/bernie-sanders-the-early-years/002279-032662.html#.VZ8KovlVhBc}}</ref> V New Yorku je Sanders spoznal Susan Campbell Mott. Kupil je nepremičnino v 200-članski skupnosti Stannard v [[Caledonia County|okrožju Caledonia]] v severovzhodnem Vermontu, da bi živel z Mott. Njun sin Levi Noah se je rodil 21. marca 1969. Par se je ločil leta 1971 in Sanders se je s sinom preselil v Burlington. <ref name="autogenerated24">{{Navedi splet |url=https://www.chicagomag.com/Chicago-Magazine/Felsenthal-Files/May-2015/Bernie-Sanders-University-of-Chicago/ |title=''Bernie Sanders Found Socialism at the University of Chicago.'' |access-date=2025-08-24 |archive-date=2022-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220806100715/https://www.chicagomag.com/Chicago-Magazine/Felsenthal-Files/May-2015/Bernie-Sanders-University-of-Chicago/ |url-status=dead }}</ref> <ref name="stone-4843">Kurt F. Stone: ''The Jews of Capitol Hill – A Compendium of Jewish Congressional Members'', S. 484.</ref> <ref name="autogenerated54">{{Webarchive|url=http://www.politico.com/magazine/story/2015/07/bernie-sanders-vermont-119927_full.html#.Vcf7UxNVikp}}, Politico, 9. Juli 2015.</ref> <ref>{{Webarchive|url=http://www.politico.com/magazine/gallery/2015/07/bernie-sanders-the-early-years/002279-032662.html#.VZ8KovlVhBc}}</ref> === Politična kariera === ==== Liberty Union (LU) ==== V zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Sanders postal član mlade [[Liberty Union Party|stranke Liberty Union Party]] (LU), veje [[Pacifizem|protivojnega gibanja]] v Vermontu. Za stranko je kandidiral na več volitvah: leta 1972 za sedež [[Senat Združenih držav Amerike|v ameriškem senatu,]] ki ga je zapustila smrt [[Winston L. Prouty|Winstona L. Proutyja]] ; in tudi leta 1972 za guvernerja Vermonta, ki ga je zmagal demokrat [[Thomas P. Salmon]], medtem ko je Sanders prejel le 1,5 odstotka glasov. Leta 1974 je ponovno kandidiral za ameriški senat in prejel 4,1 odstotka glasov, medtem ko je zmagal demokrat [[Patrick Leahy]]. Leta 1976 je ponovno kandidiral za guvernerja, a je izgubil proti demokratu [[Richard A. Snelling|Richardu A. Snellingu]] s 6,1 odstotka glasov. <ref name="autogenerated62">[https://bioguide.congress.gov/scripts/biodisplay.pl?index=s000033 ''Bernard Sanders''], Biographical Directory of the United States Congress</ref> <ref name="stone-4844">Kurt F. Stone: ''The Jews of Capitol Hill – A Compendium of Jewish Congressional Members'', S. 484.</ref> V tem obdobju je Sanders zagovarjal socialistična stališča, kot je zahteva po obsežni socializaciji ključnih industrij in finančnih institucij ter najvišja stopnja dohodnine v višini 100 odstotkov, vendar je za razliko od drugih levičarskih aktivistov tistega časa zavračal politično nasilje in kritiziral protidemokratično naravo komunističnih držav, kot je [[Sovjetska zveza]]. <ref>Andrew Kaczynski, Nathan McDermott: [https://edition.cnn.com/2019/03/14/politics/kfile-bernie-nationalization/index.html ''Bernie Sanders in the 1970s urged nationalization of most major industries.'']</ref> Leta 1977 je Sanders zapustil LU in delal kot pisatelj in direktor [[Neprofitna organizacija|neprofitne organizacije]] ''Ameriško ljudsko zgodovinsko društvo'' . ==== Župan Burlingtona ==== [[Slika:Bernie_Sanders_104th_Congress.jpg|sličica|Bernie Sanders (1991)]] Leta 1981 se je Sanders – tokrat kot neodvisni kandidat – potegoval za županski položaj [[Burlington|Burlingtona]], največjega mesta v Vermontu, in po štirih krogih glasovanja z izjemno tesno večino dvanajstih glasov premagal demokrata Gordona H. Paquetteja, ki je to funkcijo opravljal od leta 1971. <ref>[http://www.nytimes.com/1981/03/05/us/around-the-nation-socialist-candidate-defeats-burlington-s-5-term-mayor.html Socialist Candidate Defeats Burlington’s 5-Term Mayor], New York Times, 5. März 1981; [https://rangevoting.org/BurlMayors.txt A list of Burlington VT’s mayors]</ref> Na ta položaj je bil ponovno izvoljen trikrat. Leta 1987 ga je časopis The ''[[The New York Times|New York Times]]'' imenoval za enega od 20 najboljših županov v Združenih državah Amerike; ''časopis U.S. News and World Report'' je izpostavil njegove dosežke pri ohranjanju cenovno dostopnih stanovanj in nizkih davkov na nepremičnine ter njegovo predanost lokalni samoupravi. <ref>Katharine Q. Seelye: [http://www.nytimes.com/2015/11/26/us/politics/as-mayor-bernie-sanders-was-more-pragmatic-than-socialist.html ''As Mayor, Bernie Sanders Was More Pragmatist Than Socialist.'']</ref> Leta 2015 je ''[[The Nation|časopis The Nation]]'' pohvalil Sandersa, ker je vodil Burlington na poti do tega, da postane mesto, ki danes velja za [[okolje|okolju prijazno]] in prijetno za življenje, z močnim gospodarstvom in nizko brezposelnostjo. <ref>Peter Dreier, Pierre Clavel: {{Webarchive|url=http://www.thenation.com/article/bernies-burlington-city-sustainable-future/}}</ref> ==== Predstavniški dom ==== Leta 1988 se je sprva neuspešno potegoval za sedež v [[Predstavniški dom ameriškega kongresa|Predstavniškem domu Združenih držav Amerike]]. Šele na volitvah leta 1990 je Sanders s podporo [https://home.nra.org/ Nacionalnega združenja za strelsko orožje Amerike (NRA)] <ref>{{Internetquelle|autor=David A. Fahrenthold|url=https://www.washingtonpost.com/politics/how-the-nra-helped-put-bernie-sanders-in-congress/2015/07/19/ed1be26c-2bfe-11e5-bd33-395c05608059_story.html|titel=How the National Rifle Association helped get Bernie Sanders elected|werk=The Washington Post|hrsg=WP Company LLC|datum=2015-07-19|zugriff=2019-05-01|sprache=en}}</ref> uspel doseči večino in premagal Petra P. Smitha, proti kateremu je izgubil dve leti prej. Sanders je bil član Predstavniškega doma od leta 1991 do 2007 in je bil takrat edini nestrankarski predstavnik, pa tudi tisti z najdaljšim skupnim mandatom kot neodvisni poslanec. Zastopal je zvezno državo Vermont, ki ima v Predstavniškem domu le en sedež. Sanders je bil ponovno izvoljen šestkrat (1992: 57,8). %, 1994: 49,9 %, 1996: 55,2 %, 1998: 63,4 %, 2000: 69,2 %, 2002: 64,3 %, 2004: 68,8 %). ==== Senat ==== Na volitvah v senat ZDA 7. novembra 2006 je kandidiral za sedež neponosnega neodvisnika [[Jim Jeffords]], ki je bil registriran kot [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|Republikanci]] do leta 2001. Osvojil je neodvisnost proti republikanskemu kandidatku Richard Tarrant s 65,4 odstotkom glasov.<ref>{{Webarchive|url=http://vermont-archives.org/govhistory/elect/results2/pdf/senator.pdf}}, Vermont State archives (PDF; 318&nbsp;kB).</ref> Sanders je začel mandat v senatu ZDA 3. januarja 2007 in je član tamšnjega demokratskega frakcije. Na volitvah 6. novembra 2012 je bil ponovno izvoljen z 71 odstotki glasov proti republikancu John MacGovern. Od januarja 2013 do konca večine v senatu demokratskih vojakov v januarju 2015 je vodil predsedovanje Odboru za vojne veterane. Maja 2018 je Sanders napovedal svojo ponovno izvolitev na svoj trenutni senatski sedež na [[volitve v Senat Združenih držav Amerike leta 2018|volitvah leta 2018.]] <ref>Taylor Dobbs: [https://www.sevendaysvt.com/OffMessage/archives/2018/05/21/sanders-announces-run-for-reelection-to-us-senate ''Bernie Sanders to Seek Reelection to U.S. Senate.'']</ref> Na volitvah je zmagal s 64,4 odstotka. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.sec.state.vt.us/media/914457/2018-ge-winnerlisting.pdf|titel=Vermont electoral results, 2018|hrsg=Vermont Secretary of State|datum=2018-11|archiv-url=https://web.archive.org/web/20190108053637/https://www.sec.state.vt.us/media/914457/2018-ge-winnerlisting.pdf|archiv-datum=2019-01-08|zugriff=2019-08-24|format=PDF|sprache=en}}</ref> Ponovno je kandidiral tudi na volitvah leta 2024, ki so potekale od 6. maja 2024. <ref>https://www.youtube.com/watch?v=iRMICNBXp2Q</ref> Svoj sedež si je znova pridobil s 63,3 glasovi. % obrambe. <ref>https://www.nytimes.com/interactive/2024/11/05/us/elections/results-vermont-us-senate.html</ref> ==== Predsedniška kandidatura 2016 ==== [[Slika:SandersSmiles.jpg|sličica|Bernie Sanders (2016)]]30. aprila 2015 je Sanders napovedal svojo kandidaturo na demokratskih primarnih volitvah za predsedniške volitve leta 2016 v [[Washington, D.C.|Washingtonu]]. <ref>{{Internetquelle|autor=Alan Rappeport|url=http://www.nytimes.com/2015/04/30/us/politics/bernie-sanders-campaign-for-president.html|titel=Bernie Sanders, Long-Serving Independent, Enters Presidential Race as a Democrat|hrsg=New York Times|datum=2015-04-29|zugriff=2015-08-12|sprache=en}}</ref> Svojo kampanjo je začel 26. maja 2015 v Burlingtonu. <ref>{{Internetquelle|autor=Russell Berman|url=https://www.theatlantic.com/politics/archive/2015/05/bernie-sanders-launches-his-run-for-president-in-2016/394118/|titel=Bernie Sanders Launches His Vermonster Campaign|hrsg=The Atlantic|datum=2015-05-26|zugriff=2015-08-12|sprache=en}}</ref> Sanders se je izkazal za resnega kandidata proti [[Hillary Clinton|Hillary Clinton,]] ki je prej veljala za skoraj nepremagljivo. Glede na anketo republikanskega anketarja Franka Luntza je februarja 2016 dosegel 31 odstotkov glasov. % mladih, starih od 18 do 26 let, je politikov, ki jih imajo najraje in spoštujejo (v primerjavi z Barackom Obamo: 18 %, Hillary Clinton: 11 %, Donald Trump: 9 %). <ref>{{Internetquelle|autor=Kenneth T. Walsh|url=http://www.usnews.com/news/blogs/ken-walshs-washington/2016/02/19/young-people-favor-bernie-sanders-socialism|titel=Young People Favor Bernie Sanders, Socialism|werk=US News & World Report|datum=2016-02-19|zugriff=2016-04-05}}</ref> Njegova kampanja je bila bolj osredotočena na platforme družbenih medijev, kot so Instagram, Facebook in Twitter, kot pri drugih kandidatih. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.politico.com/blogs/on-media/2016/03/social-media-2016-elections-220286|titel=Sanders bests Clinton on social media|werk=Politico|zugriff=2016-04-05}}</ref> [[Slika:Bernie_Sanders_before_a_crowd_in_Conway,_NH,_on_August_24,_2015_(20876809366).jpg|sličica|Sanders pred množico političnih podpornikov (2015)[[Slika:Bernie_Sanders_at_the_2016_Memorial_Day_Ceremony,_Presidio_of_San_Francisco.jpg|sličica|Sanders med slovesnostjo [[spominski dan (ZDA)|ob dnevu spomina]] leta 2016 v [[Presidio (San Francisco)|Presidiu v San Franciscu]]]]]] Sanders je 2. julija 2015 sporočil, da je od 30. aprila 2015 prejel približno 15 milijonov dolarjev donacij za kampanjo, od katerih je bilo 99 odstotkov manj kot 250 dolarjev na osebo. <ref>{{Internetquelle|autor=Dan Merica|url=https://edition.cnn.com/2015/07/02/politics/bernie-sanders-fundraising|titel=Bernie Sanders’ campaign raises $15 million in his first quarter as candidate|hrsg=CNN|datum=2015-07-02|zugriff=2015-08-12|sprache=en}}</ref> Njegovo kampanjo so v veliki meri financirali zasebniki, večinoma iz srednjega razreda. Vzdržal se je sprejemanja donacij od velikih korporacij ali velikih bank, da ne bi postal odvisen od njih. Kritiziral je financiranje kampanj s strani poslovne skupnosti ali zasebnih, bogatih donatorjev in se zavzemal za spremembo zakona, ki bi podjetjem in posameznikom omogočila, da kandidatu po svoji izbiri donirajo neomejene zneske denarja (glej Združene države proti Združenim državljanom ). Te pogoje je večkrat označil za oligarhične. Kandidate, kot je njegova tekmica znotraj stranke Hillary Clinton in številni republikanci, ki so izkoristili to možnost za donacije za kampanjo v višini 1 % najvišje zaslužkarjev in njihovi interesi. <ref>{{Internetquelle|autor=Jon Sopel|url=https://www.bbc.com/news/world-us-canada-34530649|titel=Bernie Sanders is the ‘no filter’ candidate|hrsg=BBC News|datum=2015-12-22|zugriff=2015-12-22|sprache=en}}</ref> Sanders je 2. julija 2015 sporočil, da je od 30. aprila 2015 prejel približno 15 milijonov dolarjev donacij za kampanjo, od katerih je bilo 99 odstotkov manj kot 250 dolarjev na osebo. <ref>{{Internetquelle|autor=Dan Merica|url=https://edition.cnn.com/2015/07/02/politics/bernie-sanders-fundraising|titel=Bernie Sanders’ campaign raises $15 million in his first quarter as candidate|hrsg=CNN|datum=2015-07-02|zugriff=2015-08-12|sprache=en}}</ref> Njegovo kampanjo so v veliki meri financirali zasebniki, večinoma iz srednjega razreda. Vzdržal se je sprejemanja donacij od velikih korporacij ali velikih bank, da ne bi postal odvisen od njih. Kritiziral je financiranje kampanj s strani poslovne skupnosti ali zasebnih, bogatih donatorjev in se zavzemal za spremembo zakona, ki bi podjetjem in posameznikom omogočila, da kandidatu po svoji izbiri donirajo neomejene zneske denarja (glej [[:en:Citizens_United_v._FEC|Združeni državljani proti Združenim državam]] ). Te pogoje je večkrat označil za oligarhične. Kandidate, kot je njegova tekmica znotraj stranke Hillary Clinton in številni republikanci, ki so izkoristili to možnost za donacije za kampanjo v višini 1 % najvišje zaslužkarjev in njihovi interesi. <ref>{{Internetquelle|autor=Jon Sopel|url=https://www.bbc.com/news/world-us-canada-34530649|titel=Bernie Sanders is the ‘no filter’ candidate|hrsg=BBC News|datum=2015-12-22|zugriff=2015-12-22|sprache=en}}</ref> Potem ko se je prej nestrankarski Sanders novembra 2015 registriral kot demokrat, kar je predpogoj za sodelovanje na različnih demokratskih primarnih volitvah, <ref>Linda Qiu: [http://www.politifact.com/truth-o-meter/article/2016/feb/23/bernie-sanders-democrat/ ''Is Bernie Sanders a Democrat?'']</ref> je na konvenciji Demokratske stranke konec julija 2016 napovedal, da se bo v senat vrnil kot neodvisni kandidat. <ref>[http://blogs.wsj.com/washwire/2016/07/26/bernie-sanders-to-return-to-senate-as-an-independent/ ''Bernie Sanders to Return to Senate as an Independent.'']</ref> Da bi še naprej zbiral svoje podpornike, je avgusta 2016 ustanovil organizacijo Naša revolucija. <ref>Nicole Gaudiano: [https://www.usatoday.com/story/news/politics/onpolitics/2016/08/03/bernie-sanders-seeks-contributions-our-revolution/88038338/ ''Bernie Sanders seeks contributions for ‘Our Revolution’.'']</ref> Med primarno kampanjo je Sanders podpiral Clintonovo in pozival svoje podpornike, naj volijo zanjo. Jeseni 2016 se je večkrat srečal s Clintonovo. Prav tako je večkrat svaril pred glasovanjem za republikanskega kandidata [[Donald Trump|Donalda Trumpa]], ki ga je označil za neprimernega za predsedniški položaj. ==== Predsedniška kandidatura 2020 ==== 19. februarja 2019 je Sanders v elektronskem sporočilu svojim podpornikom napovedal svojo kandidaturo za predsedniške volitve leta 2020. <ref>{{Internetquelle|autor=Lauren Gambino und Tom McCarthy|url=https://www.theguardian.com/us-news/2019/feb/19/bernie-sanders-announces-2020-run-presidency|titel=Bernie Sanders announces run for presidency in 2020|hrsg=The Guardian|datum=2019-02-19|zugriff=2019-02-19|sprache=en}}</ref> Sanders ne sprejema donacij za kampanjo od superbogatih in ne prireja zasebnih večerij za zbiranje sredstev. <ref>{{Internetquelle|autor=Jörg Wimalasena|url=https://www.zeit.de/politik/ausland/2020-02/vorwahl-new-hampshire-pete-buttigieg-bernie-sanders/komplettansicht|titel=Vorwahl in New Hampshire: Zweikampf um die Zukunft der Demokratischen Partei|werk=[[zeit.de]]|datum=2020-02-10|zugriff=2024-01-27}}</ref> V enem tednu po objavi je Sanders zbral 10 milijonov dolarjev od 359.914 donatorjev; donatorjev, ki niso prispevali k njegovi kampanji leta 2016, je bilo 39. % donacij. Med donatorji je bilo 12.000 registriranih republikancev. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2019/02/25/us/politics/bernie-sanders-10-million.html|title=Bernie Sanders raises $10 million in less than a week|first=Shane|last=Goldmacher|publisher=The New York Times|date=2019-02-25|accessdate=2019-02-26}}</ref> V začetku oktobra 2019 je Sanders doživel [[Miokardni infarkt|srčni napad]] ; prestal je operacijo, da so mu vstavili dva stenta, <ref>[https://www.derstandard.at/story/2000109524866/bernie-sanders-hatte-einen-herzinfarkt ''Bernie Sanders hatte einen Herzinfarkt.'']</ref> in si hitro opomogel. <ref>''[https://www.youtube.com/watch?v=Q8XdL1nZrIU Bernie Sanders on Weed, AOC & Cardi B]'', Desus & Mero on Showtime, 31. Oktober 2019</ref> Sandersova kampanja je v četrtem četrtletju 2019 zbrala 34,5 milijona dolarjev. Na prvem demokratskem glasovanju, na volilnem zboru v Iowi 3. februarja 2020, je Sanders osvojil največ glasov, vendar je po številu enakovrednih delegatov v posameznih zveznih državah izgubil proti [[Pete Buttigieg|Petu Buttigiegu]]. <ref>Paul Waters-Smith: ''[https://www.currentaffairs.org/2020/02/the-bernie-sanders-movement-is-achieving-things-we-thought-impossible The Bernie Sanders Movement is Achieving Things We Thought Impossible]'', Current Affairs, 7. Januar 2020</ref> Sanders je zmagal tudi na naslednjih primarnih volitvah v New Hampshiru. <ref>''[https://www.youtube.com/watch?v=fnCnCqekZdg Bernie Sanders declares victory in New Hampshire]'', CNN, 12. Februar 2020</ref> <ref>''[https://www.theguardian.com/us-news/live/2020/feb/11/new-hampshire-primary-results-exit-poll-live-bernie-sanders-pete-buttigieg-latest-2020-updates Bernie Sanders declares victory in New Hampshire primary – as it happened]'', The Guardian, 12. Februar 2020</ref> Po nadaljnji zmagi na volilnem zboru v Nevadi 23. februarja so portali za napovedi, kot je FiveThirtyEight, Sandersa imeli za jasnega favorita za demokratsko predsedniško nominacijo. <ref>Sarah Frostenson: [https://fivethirtyeight.com/features/bernie-sanders-is-the-front-runner/ ''Bernie Sanders Is The Front-Runner.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201115174803/https://fivethirtyeight.com/features/bernie-sanders-is-the-front-runner/ |date=2020-11-15 }}</ref> Vendar pa se je [[Joe Biden]] na super torek 3. marca 2020 presenetljivo dobro odrezal in na nadaljnjih glasovanjih marca še povečal svojo prednost po številu delegatov. Zmagal je tudi v zveznih državah, kot sta [[Michigan]] in [[Washington (zvezna država)|Washington]], ki sta leta 2016 pretežno glasovali za Sandersa. Po primarnih volitvah v Wisconsinu, ki so potekale kljub [[Pandemija covida-19|pandemiji koronavirusa]], je 8. aprila 2020 umaknil svojo kandidaturo za predsednika ZDA, ker je na primarnih volitvah v Združenih državah Amerike leta 2020 brezupno zaostajal za Joejem Bidnom. <ref name=":02">{{Internetquelle|autor=tagesschau.de|url=https://www.tagesschau.de/eilmeldung/eilmeldung-4945.html|titel=Bernie Sanders steigt aus US-Präsidentschaftsrennen aus|zugriff=2020-04-08|sprache=de}}</ref> <ref>Geoffrey Skelley: [https://fivethirtyeight.com/features/election-update-bidens-delegate-lead-is-now-nearly-insurmountable/ ''Election Update: Biden’s Delegate Lead Is Now Nearly Insurmountable.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250903210339/https://fivethirtyeight.com/features/election-update-bidens-delegate-lead-is-now-nearly-insurmountable/ |date=2025-09-03 }}</ref> === Politična stališča === Osrednjega pomena za Sandersova stališča je širjenje socialnega sistema Združenih držav. To vključuje zlasti koncept univerzalnega zdravstvenega zavarovanja, javno financiranega visokošolskega izobraževanja, pa tudi minimalno pravico do dopusta in splošno volilno pravico . Sanders je leta 2003 glasoval proti invaziji ameriških vojakov na Irak in velja za ostrega kritika zakona USA PATRIOT Act, ki omejuje državljanske pravice ter vladni in komercialni vpliv v medijski in telekomunikacijski industriji. Med predsedovanjem Baracka Obame je podpiral njegov načrt reforme zdravstvenega varstva za uvedbo univerzalnega zdravstvenega zavarovanja ("Obamacare") in se zavzemal tudi za državljansko zavarovanje. Sanders poziva k odpravi šolnin, zvišanju pokojnin in boljšemu varstvu otrok. Ženske bi morale imeti možnost, da se same odločajo o splavu, ne pa država. Skandinavske države vidi kot vzornike na teh področjih. Da bi financiral te politične cilje v ZDA, želi uvesti višje davke za korporacije in bogate, zlasti milijarderje.[1][2][3] Sanders je bil med manjšino članov Kongresa, ki so leta 1996 glasovali proti Zakonu o obrambi zakonske zveze, ki je nasprotoval priznavanju istospolnih porok. <ref>https://clerk.house.gov/evs/1996/roll316.xml</ref> Sanders nasprotuje [[smrtna kazen v Združenih državah Amerike|smrtni kazni]] in podpira odpravo zasebnih zaporov. <ref>{{Internetquelle|url=https://berniesanders.com/issues/criminal-justice-reform/|titel=Justice and Safety for All|zugriff=2021-10-14|sprache=en}}</ref> Sanders je glasoval proti reformi socialnega varstva, ki jo je leta 1996 sprejel Bill Clinton. <ref>[https://www.bloomberg.com/politics/articles/2015-08-06/bernie-sanders-takes-on-clinton-welfare-legacy-as-he-woos-iowa-unions ''Bernie Sanders Takes on Clinton Welfare Legacy as He Woos Iowa Unions''], Bloomberg, 6. August 2015</ref> Zakon ''o usklajevanju osebne odgovornosti in delovnih priložnosti'' je omejil izplačilo zveznih socialnih prejemkov na največ pet let na družino. <ref>[https://aspe.hhs.gov/report/personal-responsibility-and-work-opportunity-reconciliation-act-1996 ''The Personal Responsibility and Work Opportunity Reconciliation Act of 1996''], U.S. Department of Health & Human Services – die wichtigsten Bestimmungen des Gesetzes auf der Seite des US-Gesundheitsministeriums</ref> Sanders nasprotuje [[Čezpacifiško strateško gospodarsko partnerstvo|Transatlantskemu]] gospodarskemu sporazumu (TPP), saj meni, da škoduje lokalni delovni sili in se boji izgube delovnih mest. Želi zagotoviti pot do ameriškega državljanstva za približno enajst milijonov nezakonitih priseljencev. Sanders želi zmanjšati število vojaških napotitev v tujino. ZDA bi morale prenesti vodstvo koalicije proti ISIS na države v regiji. Vojni veterani bi morali prejemati boljšo podporo. <ref name="dpasanders3">{{Internetquelle|url=http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|titel=Was will Bernie Sanders?|hrsg=[[Deutsche Presse-Agentur|dpa]]|datum=2016-02-01|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|zugriff=2016-02-21}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders |date=2016-02-21 }}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Bernie Sanders|url=http://www.huffingtonpost.com/rep-bernie-sanders/the-tpp-must-be-defeated_b_7352166.html|titel=The TPP Must Be Defeated|hrsg=Huffington Post|datum=2015-05-21|zugriff=2015-07-26|sprache=en}}</ref> Priznava pravico do nošenja orožja in je v preteklosti pogosto glasoval proti strožjim zakonom o prodaji orožja. Vendar pa želi razširiti vladni nadzor nad prodajalci in kupci orožja. V razpravi o zakonodaji o nadzoru orožja je opozoril, da obstajajo znatne razlike v nasilju z orožjem med podeželskimi območji in velikimi mesti ter da je zato treba v razpravi razlikovati. <ref name="dpasanders4">{{Internetquelle|url=http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|titel=Was will Bernie Sanders?|hrsg=[[Deutsche Presse-Agentur|dpa]]|datum=2016-02-01|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|zugriff=2016-02-21}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders |date=2016-02-21 }}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Eric Badner|url=https://edition.cnn.com/2015/07/05/politics/bernie-sanders-gun-control/|titel=Bernie Sanders wants to 'bring us to the middle' on guns|datum=2015-07-05|zugriff=2015-07-26|sprache=en}}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Max Ehrenfreud|url=https://www.washingtonpost.com/news/wonk/wp/2015/05/13/why-the-most-liberal-candidate-for-president-opposes-strict-gun-control/|titel=Why the most liberal candidate for president opposes strict gun control|datum=2015-05-13|zugriff=2015-07-26|sprache=en}}</ref> Sandersov neprekinjen osem in pol ur [[filibuster|dolg]] govor pred ameriškim senatom 10. decembra 2010, v katerem je kritično preučil ameriško politiko v zadnjih desetletjih, je pritegnil večjo nacionalno pozornost. Povod je bil kompromis med Obamovo administracijo in republikanci o ohranitvi davčnih olajšav za zelo visoke dohodke, ki jih je uvedel [[George Walker Bush|George W. Bush]]. Sanders je to kritiziral in upravičil svoje predloge za alternativno davčno politiko. Govoril je tudi o neenakomerni porazdelitvi dohodka, vplivu lobiranja in predpisov ter deregulaciji. Govor, ki ga je sprva predvajala le parlamentarna televizijska postaja [[C-SPAN|C-SPAN,]] je bil široko deljen na [[Internet|internetu]] in so ga nato prevzeli mediji. Poleg tega Sanders meni, da je "[[vojna proti drogam]]" propadla, in je pozitiven glede legalizacije [[kanabis|konoplje]] in [[Marihuana|marihuane]]. <ref>[https://www.latimes.com/politics/la-pol-sac-skelton-bernie-sanders-donald-trump-hillary-clinton-campaign-trail-roundup-20160602-snap-story.html ''Campaigning on legalizing marijuana: Is Bernie Sanders smoking something?'']</ref> <ref>[https://www.shareribs.com/rohstoffe/soft-commodities/news/article/cannabis_report_biden_rueckzug_sorgt_fuer_erleichterung_id104992.html shareribs.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250313014548/https://www.shareribs.com/rohstoffe/soft-commodities/news/article/cannabis_report_biden_rueckzug_sorgt_fuer_erleichterung_id104992.html |date=2025-03-13 }}, [https://www.heise.de/tp/features/Der-Twitter-Praesident-3387937.html Der Twitter-Präsident], Telepolis, 14. Dezember 2010</ref> <ref>[http://mediadecoder.blogs.nytimes.com/2010/12/10/with-filibuster-c-span-has-a-hit-on-its-hands/?scp=1&sq=Bernie%20Sanders%20Twitter&st=cse With Filibuster, C-SPAN Has a Hit on Its Hands], New York Times, 10. Dezember 2010</ref> Leta 2015 je v kongresu predstavil zakon, ki bi od zveznih držav zahteval samodejno registracijo volivcev, razen če se izrecno ne odločijo za to. <ref>[https://www.congress.gov/bill/114th-congress/senate-bill/1970 ''Raising Enrollment with a Government Initiated System for Timely Electoral Registration (REGISTER) Act of 2015''], der Gesetzentwurf auf der Website des US-Kongresses</ref> Če bi zmagal na predsedniških volitvah, je želel nadaljevati Obamovo politiko uporabe predsedniških ukazov za preprečevanje deportacije staršev ameriških državljanov ali nezakonitih priseljencev, ki so v ZDA prišli kot otroci. <ref>[https://www.desertsun.com/story/news/politics/elections/2016/06/04/bernie-sanders-talk-immigration-la/85372012/ ''Bernie Sanders to talk immigration in LA''], The Desert Sun, 4. Juni 2016</ref> Ena od Sandersovih osrednjih tem je naraščajoča vrzel med bogatimi in revnimi ter posledično krčenje srednjega razreda. Da bi se s tem spopadel, predlaga zvišanje davkov za bogate in davek na špekulacije na borzi. Banke, ki so "prevelike, da bi šle po vodi", bi bilo treba razdružiti, da [[Bankenpleite|propad banke]] ne bi ogrozil stabilnosti celotnega finančnega trga. Sanders se zavzema tudi za prestrukturiranje ameriške infrastrukture, da bi hkrati ustvarili delovna mesta z dostojnim plačilom. Je tudi močan podpornik socialne varnosti in brezplačnega izobraževanja. Predložil je zakon, po katerem bi moralo biti štiriletno univerzitetno izobraževanje brezplačno za vsakega študenta; stroške bi si morale deliti zvezna vlada in posamezne države. <ref>[http://college.usatoday.com/2015/05/19/bernie-sanders-issues-bill-to-make-4-year-colleges-tuition-free/ ''Bernie Sanders issues bill to make 4-year colleges tuition-free''], USA Today, 19. Mai 2015</ref> Na splošno meni, da je hibrid tržnega gospodarstva in socialnih storitev, ki jih zagotavlja država, zaželen, zato so ga nemški novinarji občasno uvrstili v spekter klasične [[Socialna demokracija|socialne demokracije]]. <ref name="dpasanders5">{{Internetquelle|url=http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|titel=Was will Bernie Sanders?|hrsg=[[Deutsche Presse-Agentur|dpa]]|datum=2016-02-01|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|zugriff=2016-02-21}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders |date=2016-02-21 }}</ref> <ref name="berliner-zeitung.de2">[http://www.berliner-zeitung.de/us-wahlkampf-bernie-sanders--der-amerikanische-oskar-lafontaine-23569926 ''US-Wahlkampf: Bernie Sanders, der amerikanische Oskar Lafontaine''], Berliner Zeitung, 8. Februar 2016</ref> Zavzema se za prepoved tehnologije [[Hidravlično drobljenje|hidravličnega lomljenja]] po vsej državi. <ref>[https://abcnews.go.com/Politics/bernie-sanders-proposes-national-ban-fracking/story?id=38321370 ''Bernie Sanders Proposes National Ban on Fracking''], ABC News, 11. April 2016</ref> Glede na ''indeks dvostranske zastopanosti'' Lugarjevega centra, ki meri, kako dvostranski so člani Kongresa in senatorji, je bil Sanders najmanj dvostrankarski senator v 115. kongresu. <ref>[https://www.thelugarcenter.org/newsroom-pressreleases-67.html ''The Lugar Center and Georgetown University’s McCourt School Unveil Bipartisan Index Rankings for 115th Congress''], The Lugar Center, 19. März 2019 (abgerufen: 30. Januar 2020)</ref> V zunanji politiki Bernie Sanders podpira obrambno zavezništvo [[NATO]] in čeprav nasprotuje vojni, je podprl tudi ameriško vojaško posredovanje v vojni na Kosovu. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/wirtschaft/2016-04/bernie-sanders-sozialisten-demokraten/seite-2|titel=Linke gegen Sanders|werk=Die Zeit|datum=2016-04-02|zugriff=2021-05-02}}</ref> V primeru kitajske invazije bi branil tudi [[Republika Kitajska (Tajvan)|Tajvan]], ki ni član zavezništva NATO. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.cbsnews.com/news/bernie-sanders-democratic-presidential-candidate-military-intervention-60-minutes-2020-02-23/|titel=Bernie Sanders says he would intervene if China took military action against Taiwan|hrsg=cbsnews|datum=2020-02-23|zugriff=2021-05-02}}</ref> Po volitvah leta 2020, na katerih so demokrati dobili večino tako v senatu kot v predstavniškem domu, je Sanders pozval k odpravi filibusterja, ki nasprotni stranki v senatu daje možnost, da ustavi zakonodajo. Ker pa je demokratski senator iz [[Zahodna Virginija|Zahodne Virginije]] Joe Manchin to zavrnil in se zato do ukinitve ne bo zgodilo, ga je Sanders kritiziral, čeprav se je Sanders sam odločno zavzemal za filibuster, da bi preprečil republikansko zakonodajo, ko so se republikanci leta 2017 znašli v enakem položaju kot demokrati. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.youtube.com/watch?v=ANT3JsLjx4A|titel=Senate Democrats who supported the filibuster now oppose it|zugriff=2021-09-24|sprache=de-DE}}</ref> === Publikacije === ==== Spisi ==== * Bernie Sanders: ''[[Bernie Sanders Guide to Political Revolution|Bernie Sandersov vodnik po politični revoluciji]]''. Henry Holt and Company (BYR), 2017, ISBN 978-1-250-13891-0 ( eingeschränkte Vorschau ) ). * Dokumentarni film: [http://www.folkways.si.edu/bernard-sanders/eugene-v-debs-trade-unionist-socialist-revolutionary-1855-1926/oral-history-biography/album/smithsonian Bernard Sanders: ''Eugene V. Debs: Sindikal, socialist, revolucionar, 1855–1926''], Smithsonian Folkways (zvočni arhiv), 1979, [http://media.smithsonianfolkways.org/liner_notes/folkways/FW05571.pdf Eugene V. Debs: Sindikal, socialist, revolucionar, 1855–1926, zgodovinska pripoved, ki jo je napisal in produciral Bernard Sanders], prepis dokumentarnega filma o Debs (datoteka PDF) * ''Govor. Zgodovinski filibuster o korporativni pohlepi in zatonu našega srednjega razreda'', New York 2011. * z Huck Gutman: ''Outsider in the White House'', London – New York 2015 (Verso) (recenzija v nemščini: Pfahl-Traughber, Armin: Bernie Sanders in predsedniške volitve v ZDA, v: hpd.de, 5. november 2015). * ''[[Unsere Revolution|Naša revolucija: Prihodnost, v katero moramo verjeti]]'', New York 2016, ISBN 978-1-250-13292-5 . ** ''[[Unsere Revolution: Wir brauchen eine gerechte Gesellschaft|Naša revolucija: potrebujemo pravično družbo]]'', Ullstein, Berlin 2017, ISBN 978-3-550-05007-7 . * ''Kam gremo od tu: Dve leti v odporu'', Macmillan ZDA 2018, ISBN 978-1-250-16326-4 . * z Johnom Nicholsom ''V redu je biti jezen na kapitalizem'', Crown 2023, ISBN 978-0-593-23871-4 . ** ''[[Es ist okay, wütend auf den Kapitalismus zu sein|V redu je biti jezen na kapitalizem]]'', Tropen, Berlin 2023, ISBN 978-3-608-50220-6 . ==== Zvočne knjige ==== * 2016: ''Naša revolucija: Prihodnost, v katero verjamemo'' (v soavtorstvu z [[Mark Ruffalo|Markom Ruffalom]] ), Macmillan Audio, ISBN 978-1-4272-8533-1 . * 2018: ''Kam gremo od tu: Dve leti v odporu'' (avtorjevo branje), Macmillan Audio, ISBN 978-1-250-29909-3 . ==== Literatura ==== * John Davis: ''Bernie Sanders za predsednika 2016: Politična revolucija.'' Old Town Publishing, 2015. * Chamois Holschuh (ur.): ''Bernie Sanders z lastnimi besedami. 250 citatov iz knjige Ameriška politična revolucija.'' New York 2015. * Harry Jaffe: ''Zakaj je Bernie Sanders pomemben.'' New York 2015. * Marc James Léger: ''Bernie Bros Gone Woke: Razred, identiteta, neoliberalizem.'' Brill, Leiden 2022, ISBN 978-90-04-50712-8 . * [[Armin Pfahl-Traughber]] : ''demokratični socialist v ZDA.'' ''Fenomen Bernieja Sandersa.'' V: ''Neue Gesellschaft/Frankfurter Hefte'' št. 11, november 2015, str. 13–16. * Armin Pfahl-Traughber: ''"Politična revolucija": Bernie Sandersov demokratični socializem.'' ''Zgodovinski temelji idej in praktični politični modeli.'' V: ''Perspektive ds'', letnik 32, št. 2/2015, str. 100–106. * Armin Pfahl-Traughber: ''Kako narediti Ameriko bolj skandinavsko.'' ''Kandidat za predsednika ZDA Bernie Sanders in njegova nenavadna stališča.'' V: ''Mut'' št. 575, februar 2016, str. 35–40. * Darcy G. Richardson: ''Bernie.'' ''Vseživljenjska križarska vojna proti Wall Streetu in bogastvu.'' 2015. * Jonathan Tasini: ''Bernie Sanders in njegova vizija za Ameriko.'' White River Junction, Vermont 2015 (Chelsea Green Publishing, recenzija v nemščini: Pfahl-Traughber, Armin: [https://hpd.de/artikel/12229 Bernie Sanders' Vision for a Better USA], 30. september 2015). * [[Jeff Weaver]] : ''Kako je Bernie zmagal: V revoluciji, ki nam jemlje nazaj državo – in kam gremo od tu naprej'', Thomas Dunne Books 2018, ISBN 978-1-250-14475-1 . === Sklici === {{sklici}} {{USSenVT}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sanders, Bernie}} [[kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški politiki]] [[Kategorija:Senatorji Združenih držav Amerike iz Vermonta]] [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Politiki v 21. stoletju]] [[Kategorija:Politiki v 20. stoletju]] [[Kategorija:Člani Demokratske stranke (ZDA)]] [[Kategorija:Kongresniki Združenih držav Amerike iz Vermonta]] [[Kategorija:Senatorji Združenih držav Amerike iz Vermonta]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Chicagu]] 8cxk7ikdw95k4r7dn0bylebk87a4nw2 0 435394 6731784 6706307 2026-08-06T11:34:02Z ~2026-43362-02 263971 /* */ 6731784 wikitext text/x-wiki {{Infobox Officeholder |name = Žan Mahnič |image = |imagesize = |smallimage = |caption = |order = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |term_start = 10. april 2026 |term_end = |predecessor = |successor = |term_start1 = 13. maj 2022 |term_end1 = 10. april 2026 |term_start2 = 22. junij 2018 |term_end2 = 13. maj 2022 |term_start3 = 1. avgust 2014 |term_end3 = 22. junij 2018 |order4 = [[Kabinet predsednika vlade|Državni sekretar za nacionalno varnost v Kabinetu predsednika vlade]] |term_start4 = 13. marec 2020 |term_end4 = 13. maj 2022 |predecesso43 = [[Damir Črnčec]] |successor4 = [[Andrej Benedejčič]] |death_date = |death_place = |constituency = |party = [[Slovenska demokratska stranka]] |spouse = |children = |profession = |education = |religion = |signature = |footnotes = }} '''Žan Mahnič''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] in [[Ljubiteljsko obramboslovje|ljubiteljski obramboslovec]], * [[12. januar]] [[1990]], [[Kranj]]. Trenutno je poslanec v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]] iz vrst [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]]. Na položaj je bil izvoljen v letih 2014, 2018 in 2022. Med letoma 2020 in 2022 je bil [[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za nacionalno varnost v [[Kabinet predsednika vlade Republike Slovenije|Kabinetu predsednika vlade Republike Slovenije]] in predsednik [[Slovenska demokratska mladina|Slovenske demokratske mladine]]. == Izobrazba == Obiskoval je Osnovno šolo Ivana Tavčarja Gorenja vas, ob tem med letoma 1997 in 2007 tudi Glasbeno šolo Škofja Loka, kjer se je učil igranja na klavir in orgle.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Žan Mahnič • Zvezoskop|url=http://sveltekit-prerender/zvezoskop/si/people/133/|website=Zvezoskop|accessdate=2026-02-04|language=en}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Žan Mahnič|url=https://www.sds.si/oseba/zan-mahnic/|website=SDS|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI}}</ref> Maturiral je na klasičnem programu [[Gimnazija Škofja Loka|Gimnazije Škofja Loka]] in se vpisal na študij obramboslovja na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] v Ljubljani.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Žan Mahnič|url=https://www.sds.si/o-stranki/vasi-predstavniki/poslanec-zan-mahnic|website=www.sds.si|accessdate=24. 11. 2019}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Diplomiral je na temo ''Možni načini popolnjevanja Slovenske vojske glede na spremenjene varnostne razmere''.<ref name=":2" /> V dijaških in študentskih letih je bil vključen tudi v mladinsko politiko.<ref name=":1" /> == Politika == V Slovensko demokratsko stranko se je včlanil leta 2008. Leto kasneje je postal član izvršenega odbora strankinega podmladka [[Slovenska demokratska mladina|Slovenske demokratske mladine]]. Dve leti je bil podpredsednik SDM, med letoma 2015 in 2021 pa predsednik.<ref name=":2" /> V Strokovnem svetu SDS je podpredsednik odbora za obrambo.<ref name=":0" /> Bil je večkratni občinski svetnik [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občine Gorenja vas – Poljane]]. V državni zbor je bil prvič izvoljen na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasnih parlamentarnih volitvah leta 2014]] in bil v tem mandatu predsednik [[Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za obrambo]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/DelovnoTelo?idDT=DT018|title=Odbor za obrambo|website=dz-rs.si|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170709215413/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/DelovnoTelo?idDT=DT018|archivedate=9. 7. 2017}}</ref> V [[8. državni zbor Republike Slovenije|mandatu od leta 2018]] je opravljal funkcijo podpredsednika [[Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Državnega zbora Republike Slovenije|Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/DelovnoTelo?idDT=DT009|title=Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb|accessdate=24. 11. 2019|website=dz-rs.si|archive-date=2020-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200629231939/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/DelovnoTelo?idDT=DT009|url-status=dead}}</ref> Bil je državni sekretar za nacionalno varnost v Kabinetu predsednika vlade v letih 2020-2022. [[Slika:Uradni obisk ministra za obrambo Republike Hrvaške Damirja Krstičevića v Sloveniji 2017 09.jpg|sličica|Srečanje s hrvaškim obrambnim ministrom [[Damir Krstičević|Damirjem Krstičevićem]] (2017)]] Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je bil s 4202 glasovoma (34,71 %) v domačem okraju Škofja Loka II znova izvoljen za poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2022-05-07|accessdate=2026-04-16|website=DVK-rs.si}}</ref> V mandatu [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklica Državnega zbora]] je bil med drugim podpredsednik odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter član odborov za zunanjo politiko in obrambo. Mahnič je bil večkrat obtožen neprimernih izjav v parlamentu.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/poslanci-smc-zaradi-zaljive-izjave-zahtevajo-odstop-mahnica.html|title=Poslanci SMC zaradi žaljive izjave zahtevajo odstop Mahniča|newspaper=Delo|accessdate=6. 7. 2017|date=14. 12. 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/2842592/|title=Brglez obsodil ravnanje Mahniča in Turnška - Slovenci-Vesti|accessdate=6. 7. 2017|website=volksgruppen.orf.at|language=de|date=11. 5. 2017|publisher=|last=|first=}}</ref> Novembra 2019 je vrhovni državni tožilec [[Zvonko Fišer]] zoper njega vložil ovadbo zaradi izjav, v katerih je pravosodne institucije označil za »mafijo«.<ref>{{Navedi novice|title=Zvonko Fišer zaradi razžalitve ovadil Mahniča|date=15. 11. 2019|url=https://www.sta.si/2698286/|work=STA|accessdate=24. 11. 2019}}</ref> Za poslanca je znova kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]], v okraju Škofja Loka II je prejel 5103 glasove (40,78 odstotka) in osvojil nov poslanski mandat.<ref>{{navedi splet|title=Volitve v Državni zbor 2026|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> == Zasebno == Leta 2021 se je poročil s strankarsko kolegico Katjo Palčnik, svetnico občinskega sveta [[Občina Žalec|Občine Žalec]].<ref>{{Navedi splet|title=Poročil se je Žan Mahnič|url=https://zurnal24.si/slovenija/porocil-se-je-zan-mahnic-369199|website=zurnal24.si|accessdate=2021-06-28|language=sl|date=27. junij 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Občinski svet 2018-2022|url=https://zalec.si/obcina/obcinski-svet/|website=Občina Žalec|accessdate=2021-06-28|language=sl-SI}}</ref> Igra klavir, orgle in diatonično harmoniko. == Glej tudi: == * [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] == Sklici == {{refsez}} {{DEFAULTSORT:Mahnič, Žan}} {{Poslanska skupina SDS18}} {{Poslanska skupina SDS14}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Državni sekretarji v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] ouf0yeis0jjjx2fff2c6b4lmoqb4hjv 6731790 6731784 2026-08-06T11:49:42Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-43362-02|~2026-43362-02]] ([[User talk:~2026-43362-02|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Sporti|Sporti]] 6706307 wikitext text/x-wiki {{Infobox Officeholder |name = Žan Mahnič |image = |imagesize = |smallimage = |caption = |order = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |term_start = 10. april 2026 |term_end = |predecessor = |successor = |term_start1 = 13. maj 2022 |term_end1 = 10. april 2026 |term_start2 = 22. junij 2018 |term_end2 = 13. maj 2022 |term_start3 = 1. avgust 2014 |term_end3 = 22. junij 2018 |order4 = [[Kabinet predsednika vlade|Državni sekretar za nacionalno varnost v Kabinetu predsednika vlade]] |term_start4 = 13. marec 2020 |term_end4 = 13. maj 2022 |predecesso43 = [[Damir Črnčec]] |successor4 = [[Andrej Benedejčič]] |death_date = |death_place = |constituency = |party = [[Slovenska demokratska stranka]] |spouse = |children = |profession = |education = |religion = |signature = |footnotes = }} '''Žan Mahnič''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] in [[Obramboslovje|obramboslovec]], * [[12. januar]] [[1990]], [[Kranj]]. Trenutno je poslanec v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]] iz vrst [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]]. Na položaj je bil izvoljen v letih 2014, 2018 in 2022. Med letoma 2020 in 2022 je bil [[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za nacionalno varnost v [[Kabinet predsednika vlade Republike Slovenije|Kabinetu predsednika vlade Republike Slovenije]] in predsednik [[Slovenska demokratska mladina|Slovenske demokratske mladine]]. == Izobrazba == Obiskoval je Osnovno šolo Ivana Tavčarja Gorenja vas, ob tem med letoma 1997 in 2007 tudi Glasbeno šolo Škofja Loka, kjer se je učil igranja na klavir in orgle.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Žan Mahnič • Zvezoskop|url=http://sveltekit-prerender/zvezoskop/si/people/133/|website=Zvezoskop|accessdate=2026-02-04|language=en}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Žan Mahnič|url=https://www.sds.si/oseba/zan-mahnic/|website=SDS|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI}}</ref> Maturiral je na klasičnem programu [[Gimnazija Škofja Loka|Gimnazije Škofja Loka]] in se vpisal na študij obramboslovja na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] v Ljubljani.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Žan Mahnič|url=https://www.sds.si/o-stranki/vasi-predstavniki/poslanec-zan-mahnic|website=www.sds.si|accessdate=24. 11. 2019}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Diplomiral je na temo ''Možni načini popolnjevanja Slovenske vojske glede na spremenjene varnostne razmere''.<ref name=":2" /> V dijaških in študentskih letih je bil vključen tudi v mladinsko politiko.<ref name=":1" /> == Politika == V Slovensko demokratsko stranko se je včlanil leta 2008. Leto kasneje je postal član izvršenega odbora strankinega podmladka [[Slovenska demokratska mladina|Slovenske demokratske mladine]]. Dve leti je bil podpredsednik SDM, med letoma 2015 in 2021 pa predsednik.<ref name=":2" /> V Strokovnem svetu SDS je podpredsednik odbora za obrambo.<ref name=":0" /> Bil je večkratni občinski svetnik [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občine Gorenja vas – Poljane]]. V državni zbor je bil prvič izvoljen na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasnih parlamentarnih volitvah leta 2014]] in bil v tem mandatu predsednik [[Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za obrambo]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/DelovnoTelo?idDT=DT018|title=Odbor za obrambo|website=dz-rs.si|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170709215413/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/DelovnoTelo?idDT=DT018|archivedate=9. 7. 2017}}</ref> V [[8. državni zbor Republike Slovenije|mandatu od leta 2018]] je opravljal funkcijo podpredsednika [[Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Državnega zbora Republike Slovenije|Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/DelovnoTelo?idDT=DT009|title=Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb|accessdate=24. 11. 2019|website=dz-rs.si|archive-date=2020-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200629231939/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/DelovnoTelo?idDT=DT009|url-status=dead}}</ref> Bil je državni sekretar za nacionalno varnost v Kabinetu predsednika vlade v letih 2020-2022. [[Slika:Uradni obisk ministra za obrambo Republike Hrvaške Damirja Krstičevića v Sloveniji 2017 09.jpg|sličica|Srečanje s hrvaškim obrambnim ministrom [[Damir Krstičević|Damirjem Krstičevićem]] (2017)]] Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je bil s 4202 glasovoma (34,71 %) v domačem okraju Škofja Loka II znova izvoljen za poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2022-05-07|accessdate=2026-04-16|website=DVK-rs.si}}</ref> V mandatu [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklica Državnega zbora]] je bil med drugim podpredsednik odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter član odborov za zunanjo politiko in obrambo. Mahnič je bil večkrat obtožen neprimernih izjav v parlamentu.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/poslanci-smc-zaradi-zaljive-izjave-zahtevajo-odstop-mahnica.html|title=Poslanci SMC zaradi žaljive izjave zahtevajo odstop Mahniča|newspaper=Delo|accessdate=6. 7. 2017|date=14. 12. 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/2842592/|title=Brglez obsodil ravnanje Mahniča in Turnška - Slovenci-Vesti|accessdate=6. 7. 2017|website=volksgruppen.orf.at|language=de|date=11. 5. 2017|publisher=|last=|first=}}</ref> Novembra 2019 je vrhovni državni tožilec [[Zvonko Fišer]] zoper njega vložil ovadbo zaradi izjav, v katerih je pravosodne institucije označil za »mafijo«.<ref>{{Navedi novice|title=Zvonko Fišer zaradi razžalitve ovadil Mahniča|date=15. 11. 2019|url=https://www.sta.si/2698286/|work=STA|accessdate=24. 11. 2019}}</ref> Za poslanca je znova kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]], v okraju Škofja Loka II je prejel 5103 glasove (40,78 odstotka) in osvojil nov poslanski mandat.<ref>{{navedi splet|title=Volitve v Državni zbor 2026|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> == Zasebno == Leta 2021 se je poročil s strankarsko kolegico Katjo Palčnik, svetnico občinskega sveta [[Občina Žalec|Občine Žalec]].<ref>{{Navedi splet|title=Poročil se je Žan Mahnič|url=https://zurnal24.si/slovenija/porocil-se-je-zan-mahnic-369199|website=zurnal24.si|accessdate=2021-06-28|language=sl|date=27. junij 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Občinski svet 2018-2022|url=https://zalec.si/obcina/obcinski-svet/|website=Občina Žalec|accessdate=2021-06-28|language=sl-SI}}</ref> Igra klavir, orgle in diatonično harmoniko. == Glej tudi: == * [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] == Sklici == {{refsez}} {{DEFAULTSORT:Mahnič, Žan}} {{Poslanska skupina SDS18}} {{Poslanska skupina SDS14}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Državni sekretarji v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] jkf8idtnbft486tdph7nc5drurcebwf 6731791 6731790 2026-08-06T11:50:03Z Upwinxp 126544 posodobitev 6731791 wikitext text/x-wiki {{Infobox Officeholder |name = Žan Mahnič |image = |imagesize = |smallimage = |caption = |order = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |term_start = 10. april 2026 |term_end = |predecessor = |successor = |term_start1 = 13. maj 2022 |term_end1 = 10. april 2026 |term_start2 = 22. junij 2018 |term_end2 = 13. maj 2022 |term_start3 = 1. avgust 2014 |term_end3 = 22. junij 2018 |order4 = [[Kabinet predsednika vlade|Državni sekretar za nacionalno varnost v Kabinetu predsednika vlade]] |term_start4 = 13. marec 2020 |term_end4 = 13. maj 2022 |predecesso43 = [[Damir Črnčec]] |successor4 = [[Andrej Benedejčič]] |death_date = |death_place = |constituency = |party = [[Slovenska demokratska stranka]] |spouse = |children = |profession = |education = |religion = |signature = |footnotes = }} '''Žan Mahnič''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] in [[Obramboslovje|obramboslovec]], * [[12. januar]] [[1990]], [[Kranj]]. Trenutno je poslanec v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]] iz vrst [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]]. Na položaj je bil izvoljen v letih 2014, 2018, 2022 in 2026. Med letoma 2020 in 2022 je bil [[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za nacionalno varnost v [[Kabinet predsednika vlade Republike Slovenije|Kabinetu predsednika vlade Republike Slovenije]] in predsednik [[Slovenska demokratska mladina|Slovenske demokratske mladine]]. == Izobrazba == Obiskoval je Osnovno šolo Ivana Tavčarja Gorenja vas, ob tem med letoma 1997 in 2007 tudi Glasbeno šolo Škofja Loka, kjer se je učil igranja na klavir in orgle.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Žan Mahnič • Zvezoskop|url=http://sveltekit-prerender/zvezoskop/si/people/133/|website=Zvezoskop|accessdate=2026-02-04|language=en}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Žan Mahnič|url=https://www.sds.si/oseba/zan-mahnic/|website=SDS|accessdate=2026-02-04|language=sl-SI}}</ref> Maturiral je na klasičnem programu [[Gimnazija Škofja Loka|Gimnazije Škofja Loka]] in se vpisal na študij obramboslovja na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] v Ljubljani.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Žan Mahnič|url=https://www.sds.si/o-stranki/vasi-predstavniki/poslanec-zan-mahnic|website=www.sds.si|accessdate=24. 11. 2019}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Diplomiral je na temo ''Možni načini popolnjevanja Slovenske vojske glede na spremenjene varnostne razmere''.<ref name=":2" /> V dijaških in študentskih letih je bil vključen tudi v mladinsko politiko.<ref name=":1" /> == Politika == V Slovensko demokratsko stranko se je včlanil leta 2008. Leto kasneje je postal član izvršenega odbora strankinega podmladka [[Slovenska demokratska mladina|Slovenske demokratske mladine]]. Dve leti je bil podpredsednik SDM, med letoma 2015 in 2021 pa predsednik.<ref name=":2" /> V Strokovnem svetu SDS je podpredsednik odbora za obrambo.<ref name=":0" /> Bil je večkratni občinski svetnik [[Občina Gorenja vas - Poljane|Občine Gorenja vas – Poljane]]. V državni zbor je bil prvič izvoljen na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasnih parlamentarnih volitvah leta 2014]] in bil v tem mandatu predsednik [[Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za obrambo]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/DelovnoTelo?idDT=DT018|title=Odbor za obrambo|website=dz-rs.si|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170709215413/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/DelovnoTelo?idDT=DT018|archivedate=9. 7. 2017}}</ref> V [[8. državni zbor Republike Slovenije|mandatu od leta 2018]] je opravljal funkcijo podpredsednika [[Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Državnega zbora Republike Slovenije|Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/DelovnoTelo?idDT=DT009|title=Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb|accessdate=24. 11. 2019|website=dz-rs.si|archive-date=2020-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200629231939/https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/DelovnoTelo?idDT=DT009|url-status=dead}}</ref> Bil je državni sekretar za nacionalno varnost v Kabinetu predsednika vlade v letih 2020-2022. [[Slika:Uradni obisk ministra za obrambo Republike Hrvaške Damirja Krstičevića v Sloveniji 2017 09.jpg|sličica|Srečanje s hrvaškim obrambnim ministrom [[Damir Krstičević|Damirjem Krstičevićem]] (2017)]] Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je bil s 4202 glasovoma (34,71 %) v domačem okraju Škofja Loka II znova izvoljen za poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2022-05-07|accessdate=2026-04-16|website=DVK-rs.si}}</ref> V mandatu [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklica Državnega zbora]] je bil med drugim podpredsednik odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter član odborov za zunanjo politiko in obrambo. Mahnič je bil večkrat obtožen neprimernih izjav v parlamentu.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/poslanci-smc-zaradi-zaljive-izjave-zahtevajo-odstop-mahnica.html|title=Poslanci SMC zaradi žaljive izjave zahtevajo odstop Mahniča|newspaper=Delo|accessdate=6. 7. 2017|date=14. 12. 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/2842592/|title=Brglez obsodil ravnanje Mahniča in Turnška - Slovenci-Vesti|accessdate=6. 7. 2017|website=volksgruppen.orf.at|language=de|date=11. 5. 2017|publisher=|last=|first=}}</ref> Novembra 2019 je vrhovni državni tožilec [[Zvonko Fišer]] zoper njega vložil ovadbo zaradi izjav, v katerih je pravosodne institucije označil za »mafijo«.<ref>{{Navedi novice|title=Zvonko Fišer zaradi razžalitve ovadil Mahniča|date=15. 11. 2019|url=https://www.sta.si/2698286/|work=STA|accessdate=24. 11. 2019}}</ref> Za poslanca je znova kandidiral na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]], v okraju Škofja Loka II je prejel 5103 glasove (40,78 odstotka) in osvojil nov poslanski mandat.<ref>{{navedi splet|title=Volitve v Državni zbor 2026|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-04-13}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-16|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> == Zasebno == Leta 2021 se je poročil s strankarsko kolegico Katjo Palčnik, svetnico občinskega sveta [[Občina Žalec|Občine Žalec]].<ref>{{Navedi splet|title=Poročil se je Žan Mahnič|url=https://zurnal24.si/slovenija/porocil-se-je-zan-mahnic-369199|website=zurnal24.si|accessdate=2021-06-28|language=sl|date=27. junij 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Občinski svet 2018-2022|url=https://zalec.si/obcina/obcinski-svet/|website=Občina Žalec|accessdate=2021-06-28|language=sl-SI}}</ref> Igra klavir, orgle in diatonično harmoniko. == Glej tudi: == * [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]] == Sklici == {{refsez}} {{DEFAULTSORT:Mahnič, Žan}} {{Poslanska skupina SDS18}} {{Poslanska skupina SDS14}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Državni sekretarji v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] 4lifkpr55xzhz1w2mn331bqjwt6hvrs 0 441464 6731499 6716661 2026-08-05T17:02:33Z TadejM 738 +zp: nedeljski gost 6731499 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Drago Mislej - Mef | Img = <!-- Wikidata --> | Background = non_performing_personnel | alias = Mef | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Origin = | Instrument = | Genre = [[pop glasba|pop]], [[rock]] | Occupation = <!-- Wikidata --> | Years_active = | Label = | Associated_acts = [[Danilo Kocjančič]], [[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]], [[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]], [[Anika Horvat]], [[Tulio Furlanič]] }} '''Drago Mislej''' (psevdonim: '''Mef'''), [[Slovenci|slovenski]] [[besedilopisec]], [[kitarist]], [[glasbenik]], [[urednik]] in [[novinar]], * [[16. oktober]] [[1950]], [[Postojna]], [[LR Slovenija]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavija]]. == Življenjepis == [[Slika:Osrednja državna slovesnost ob 75. obletnici vrnitve Primorske k matični domovini (52357160142).jpg|thumb|right|290px|Mislej na državni proslavi ob [[Dan vrnitve Primorske k matični domovini|Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini]] leta 2022]] Drago Mislej se je rodil 16. oktobra 1950 v Postojni. Njegov oče, ki izvira iz Velikega polja pri Vrabčah, je bil avtomehanik in soustanovitelj podjetja ''Transavto Postojna''. Njegova mati Ljudmila, ki izvira [[Orehek, Postojna|Orehka pri Postojni]], je bila nekdanja iterniranka Ravensbruecka. Zaradi očetovega poklica je bil tudi sam močno povezan z avtomobili in postal eden prvih mladih voznikov gokarta v Sloveniji, bil pa je tudi uspešen športnik. V mladosti se je ukvarjal tudi z nogometom in igral v klubih, kot so [[Koper]], [[Piran]], [[Postojna]], [[Pivka]] in [[Gažon]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|title=biografija Draga Misleja|publisher=primorci.si|accessdate=5. november 2017|archive-date=2017-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107024624/http://www.primorci.si/osebe/mislej--drago-mef/1047/|url-status=dead}}</ref> V domači Postojni je zaključil gimnazijo, v Ljubljani pa je dokončal študij novinarstva. Prakso je začel na [[Radio Koper|Radiu Koper]], kjer se je po koncu vojaškega roka tudi zaposlil najprej kot novinar informativnega programa, nato pa kot urednik mladinske redakcije. Od tam je presedlal na koprsko televizijo, najprej kot urednik slovenskega programa, zatem pa kot odgovorni urednik televizije. Dva mandata je delal na obalni [[Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije|konferenci SZDL]], kjer je ustvarjalno sodeloval pri spreminjanju te družbeno politične organizacije v javni servis občanov. Kasneje je bil štiri leta direktor in urednik časopisa [[Primorske novice]]. Ko je odšel, je z nekaj prijatelji soustanovil izolski tednik Mandrač, kjer je bil direktor, urednik in novinar a ga je potem predal v sinove roke. Mef je dejaven soustvarjalec različnih kulturnih in zabavnih dogodkov, organizator prvega open air koncerta v Postojni leta 1969, punk srečanja v izolskem Arrigoniju leta 1982, Mediteran festivala v Izoli in boter kultnega ''Shoto kluba''. Kot glasbenik je v osemdesetih letih nastopal v novovalovskem bendu ''Deseti brat'', kasneje pa je po nekaj projektih s Hišnim bendom ([[Vlado Kreslin]], [[Drago Mlinarec]] in [[Ivo Volarič Feo]]) in sodelovanjem s [[Zoran Predin|Zoranom Predinom]], Vladom Kreslinom in [[Peter Lovšin|Peterom Lovšinom]] in [[Jani Kovačič|Janijem Kovačičem]], ustanovil glasbeno skupino ''Mef in NOB''. Danes Mef živi v Izoli. == Opus besedil == Kot pisec besedil je sodeloval s skoraj vsemi najpomembnejšimi primorskimi in nekaterimi avtorji in izvajalci iz drugih koncev Slovenije, posebej pa je zabeleženo njegovo sodelovanje z [[Danilo Kocjančič|Danilom Kocjančičem]]. Napisal je več kot 400 besedil in uspešnice, kot so: {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:40px;"|Leto !scope="col" style="background:#ccc; width:180px;"|Skladba !scope="col" style="background:#ccc; width:150px;"|Izvajalec |- | align=center|1978 | align=center|»Pogum« | align=center|[[Prizma (glasbena skupina)|Prizma]] |- | align=center rowspan=2|1984 | align=center|»Tina« | align=center rowspan=9|[[Bazar (glasbena skupina)|Bazar]] |- | align=center|»Portorož 1905« |- | align=center|1985 | align=center|»Dober dan« |- | align=center|1987 | align=center|»Amerika« |- | align=center|1988 | align=center|»Prvi maj« |- | align=center|1989 | align=center|»Ko odbije polnoči« |- | align=center|19__ | align=center|»Poišči me (Ne bom ti pravil)« |- | align=center|19__ | align=center|»Zate« |- | align=center|19__ | align=center|»Fehtarji« |- | align=center|1992 | align=center|»Tu je moj dom« | align=center rowspan=2|[[Faraoni (glasbena skupina)|Faraoni]] |- | align=center|1994 | align=center|»V San Simonu« |- | align=center|1995 | align=center|»Plima« | align=center|[[Anika Horvat]] |- | align=center rowspan=3|1996 | align=center|»Anita ni nikoli« | align=center|Halo |- | align=center|»Lahko noč Piran« | align=center|Anika Horvat |- | align=center|»Sem takšen, ker sem živ« | align=center rowspan=2|Faraoni |- | align=center rowspan=3|1997 | align=center|»Jaz te nimam rad« |- | align=center|»Ne odhaja poletje« | align=center|[[Tinkara Kovač]] |- | align=center|»Veter z juga« | align=center|Tinkara Kovač |- | align=center|1998 | align=center|»Kar je res, je res« | align=center|Faraoni |- | align=center|1999 | align=center|»Ti si se bal« | align=center|[[Lara Baruca]] |- | align=center|2000 | align=center|»Črta« | align=center|[[Slavko Ivančič]] |} == Sodelovanja na glasbenih festivalih kot avtor besedil == === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1998|1998]]: ''Moški in ženska'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Tinkara Kovač <small>(3. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: ''Zagrabi me'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Danilo Kocjančič)</small> - Slavko Ivančić <small>(10. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Vse si hotel samo zase'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''Vsega je preveč'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej - Mef/Igor Lunder)</small> - Ylenia Zobec <small>(10. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljšega debitanta)</small> * [[Slovenska popevka 2005|2005]]: ''Nihče ne ve'' <small>(Ferry Horvat/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Anika Horvat <small>(2. mesto, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma)</small> * [[Slovenska popevka 2011|2011]]: ''Danes je dan'' <small>(Gaber Radojević/Drago Mislej - Mef/Lojze Krajnčan)</small> - Slavko Ivančić <small>(3. mesto)</small> * [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016|2016]]: ''Po zimi'' <small>(Domen Gracej/Drago Mislej Mef/Anže Rozman/Lojze Krajnčan)</small> - Tinkara Kovač in Anika Horvat === [[Melodije morja in sonca]] === * '''[[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: ''Kar je res, je res'' <small>(Enzo Hrovatin/Drago Mislej/Faraoni, Andrea Flego)</small> - Faraoni <small>(1. nagrada občinstva)</small>''' * '''[[Melodije morja in sonca 1997|1997]]: ''Ne odhaja poletje'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(1. nagrada)</small>''' * [[Melodije morja in sonca 1998|1998]]: ''Če se bojiš neba'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Alenka Godec in Davor Petraš * [[Melodije morja in sonca 1999|1999]]: ''Pijem kar tako'' <small>(Enzo Hrovatin/Drago Mislej/Enzo Hrovatin)</small> - Faraoni <small>(3. nagrada občinstva)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Črta'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Slavko Ivančić <small>(1. nagrada občinstva, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo)</small>''' * [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: ''Mene je strah'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Monika Pučelj * [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: ''Most'' <small>(M. Marchesich/Drago Mislej - Mef/Patrik Greblo)</small> - Ylenia Zobec <small>(nagrada strokovne žirije za najboljši aranžma)</small> * [[Melodije morja in sonca 2003|2003]]: ''Ko mene več ne bo'' <small>(Sašo Fajon/Drago Mislej - Mef/Sašo Fajon)</small> - Slavko Ivančić in Lavanda <small>(nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, nagrada strokovne žirije za najboljšo pesem v celoti, nagrada strokovne žirije za najboljšo priredbo)</small> * [[Melodije morja in sonca 2003|2003]]: ''Vsi so rekli'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Jasmina Cafnik * [[Melodije morja in sonca 2004|2004]]: ''Z mano ti ne gre'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Sašo Fajon)</small> - Slavko Ivančić <small>(nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo)</small> * [[Melodije morja in sonca 2023|2023]]: ''Prizma'' <small>(Kevin Koradin/Drago Mislej - Mef/Kevin Koradin)</small> - Simon Vadnjal <small>(6. mesto)</small> * [[Melodije morja in sonca 2024|2024]]: ''Vse to je res'' <small>(Matjaž Švagelj/Drago Mislej Mef)</small> - Prizma <small>(9. mesto)</small> * '''[[Melodije morja in sonca 2026|2026]]: ''Drugačna je le noč'' <small>(Drago Mislej/Drago Mislej/Andrea Flego)</small> - Mef in Marina Martensson <small>(posebna nagrada MMS avtor, velika nagrada MMS 2026)</small>''' === [[EMA]] === * [[EMA 1993|1993]]: ''Daj, odpri'' <small>(Denis Vuk/Drago Mislej/Tomaž Kozlevčar)</small> - Roberto Buljevič <small>(9. mesto)</small> * [[EMA 1993|1993]]: ''Sonce sreče'' <small>(Enzo Hrovatin/Nelfi Depangher, Drago Mislej/Dečo Žgur)</small> - Faraoni <small>(7. mesto)</small> * [[EMA 1997|1997]]: ''Veter z juga'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(10. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Ti si se bal'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Zdenko Cotič, Danilo Kocjančič, Jadran Ogrin)</small> - Lara Baruca <small>(5. mesto)</small> * [[EMA 1999|1999]]: ''Zakaj'' <small>(Marino Legovič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Tinkara Kovač <small>(2. mesto)</small> * [[EMA 2001|2001]]: ''Samo laži'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Danilo Kocjančič, Marino Legovič)</small> - Polona Furlan <small>(6. mesto)</small> * [[EMA 2002|2002]]: ''Mi paše'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Monika Pučelj <small>(4. mesto)</small> * [[EMA 2003|2003]]: ''Ti sploh ne razumeš'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej/Marino Legovič)</small> - Jasmina Cafnik <small>(13. mesto)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Kralj neba'' <small>(Sašo Fajon/Drago Mislej - Mef/Sašo Fajon)</small> - Polona Furlan <small>(12. mesto)</small> * [[EMA 2004|2004]]: ''Si tukaj al' te ni'' <small>(Danilo Kocjančič/Drago Mislej - Mef/Marino Legovič)</small> - Jasmina Cafnik <small>(8. mesto v predizboru)</small> * [[EMA 2005|2005]]: ''Daleč od oči'' <small>(Martin Štibernik/Drago Mislej/Martin Štibernik)</small> - Victory <small>(14. mesto)</small> == Nagrade == 5. novembra 2017 je v oddaji Vikend paket na nacionalni televiziji s strani 7-članske komisije, ki je predsedoval Slavko Hren, iz rok predsednika programskega sveta RTVS Cirila Baškoviča prejel [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/jezkov-nagrajenec-mef-nisem-taksne-vrste-tip-da-bi-jokal-na-papir/437025|title=Ježkov nagrajenec Mef: Nisem takšne vrste tip, da bi jokal na papir|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=5. november 2017}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175136109 Drago Mislej – Mef: Težko mi kdo reče, da sem starejši občan]. Nedeljski gost (1. junij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). {{Ježkovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mislej, Drago}} [[Kategorija:Slovenski tekstopisci]] [[Kategorija:Književniki s psevdonimi]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] 7ebcd4oi5plpd0x535xfbvmh3gxe5l5 0 445299 6731713 6688545 2026-08-06T08:10:19Z Jakobenedik 253093 6731713 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš2 | name = Marc-André ter Stegen | image = <!-- WD --> | fullname = Marc-André ter Stegen<ref name="FIFA">{{navedi splet |title=FIFA Confederations Cup Russia 2017: List of players: Germany |url=http://tournament.fifadata.com/documents/FCC/2017/PDF/FCC_2017_SQUADLISTS.PDF |publisher=FIFA |format=PDF |page=4 |date=2 July 2017 |accessdate=21 July 2017 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20170724170755/http://tournament.fifadata.com/documents/FCC/2017/PDF/FCC_2017_SQUADLISTS.PDF |archivedate=24 July 2017 |df=dmy-all }}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 187 cm<ref name="fcb_profile">{{navedi splet | url = https://www.fcbarcelona.com/football/first-team/staff/players/2016-2017/ter-stegen | title = Marc-André ter Stegen | website = FC Barcelona | access-date = 4 May 2017}}</ref> | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | currentclub = [[Girona FC|Girona]] (pos.) | clubnumber = 22 | youthyears1 = 1996–2010 | youthclubs1 = [[Borussia Mönchengladbach]] | years1 = 2009–2011 | clubs1 = [[Borussia Mönchengladbach II]] | caps1 = 18 | goals1 = 0 | years2 = 2009–2014 | clubs2 = [[Borussia Mönchengladbach]] | caps2 = 108 | goals2 = 0 | years3 = 2014– | clubs3 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | caps3 = 291 | goals3 = 0 | years4 = 2026– | clubs4 = → [[Girona FC|Girona]] (pos.) | caps4 = 2 | goals4 = 0 | nationalteam1 = Nemčija do 16 let | nationalyears1 = 2007–2008 | nationalcaps1 = 7 | nationalgoals1 = 0 | nationalteam2 = Nemčija do 17 let | nationalyears2 = 2008–2009 | nationalcaps2 = 16 | nationalgoals2 = 0 | nationalteam3 = Nemčija do 18 let | nationalyears3 = 2009–2010 | nationalcaps3 = 8 | nationalgoals3 = 0 | nationalteam4 = Nemčija do 19 let | nationalyears4 = 2010–2011 | nationalcaps4 = 5 | nationalgoals4 = 0 | nationalteam5 = Nemčija do 21 let | nationalyears5 = 2012–2015 | nationalcaps5 = 13 | nationalgoals5 = 0 | nationalteam6 = [[Nemška nogometna reprezentanca|Nemčija]] | nationalyears6 = 2012– | nationalcaps6 = 32 | nationalgoals6 = 0) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{GER}}}} {{MedalCompetition|[[Pokal konfederacij]]}} {{Medal|G|[[Pokal konfederacij 2017|2017]]|}} }} '''Marc-André ter Stegen''' {{audio|Marc-Andre-ter-Stegen.ogg|poslušati}}, [[Nemci|nemški]] [[nogometaš]], * [[30. april]] [[1992]], [[Mönchengladbach]], [[Nemčija]]. Marc-André ter Stegen igra kot [[Vratar (nogomet)|vratar]] za [[Girona FC|Girono]] in [[nemška nogometna reprezentanca|nemško nogometno reprezentanco]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{Germany squad 2018 FIFA World Cup}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ter Stegen, Marc-André}} [[Kategorija:Nemški nogometaši]] [[Kategorija:Nemški nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Nogometaši Borussie Mönchengladbach II]] [[Kategorija:Nogometaši Borussie Mönchengladbach]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]] [[Kategorija:Nogometaši Girone FC]] crx8u2137gawvn29snob7mvfe7waieu 6731714 6731713 2026-08-06T08:15:00Z Jakobenedik 253093 6731714 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš2 | name = Marc-André ter Stegen | image = <!-- WD --> | fullname = Marc-André ter Stegen<ref name="FIFA">{{navedi splet |title=FIFA Confederations Cup Russia 2017: List of players: Germany |url=http://tournament.fifadata.com/documents/FCC/2017/PDF/FCC_2017_SQUADLISTS.PDF |publisher=FIFA |format=PDF |page=4 |date=2 July 2017 |accessdate=21 July 2017 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20170724170755/http://tournament.fifadata.com/documents/FCC/2017/PDF/FCC_2017_SQUADLISTS.PDF |archivedate=24 July 2017 |df=dmy-all }}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 187 cm<ref name="fcb_profile">{{navedi splet | url = https://www.fcbarcelona.com/football/first-team/staff/players/2016-2017/ter-stegen | title = Marc-André ter Stegen | website = FC Barcelona | access-date = 4 May 2017}}</ref> | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | currentclub = [[Girona FC|Girona]] (pos.) | clubnumber = 22 | youthyears1 = 1996–2010 | youthclubs1 = [[Borussia Mönchengladbach]] | years1 = 2009–2011 | clubs1 = [[Borussia Mönchengladbach II]] | caps1 = 18 | goals1 = 0 | years2 = 2009–2014 | clubs2 = [[Borussia Mönchengladbach]] | caps2 = 108 | goals2 = 0 | years3 = 2014– | clubs3 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | caps3 = 291 | goals3 = 0 | years4 = 2026– | clubs4 = → [[Girona FC|Girona]] (pos.) | caps4 = 2 | goals4 = 0 | years5 = 2026– | clubs5 = → [[AFC Ajax|Ajax]] (pos.) | caps5 = 0 | goals5 = 0 | nationalteam1 = Nemčija do 16 let | nationalyears1 = 2007–2008 | nationalcaps1 = 7 | nationalgoals1 = 0 | nationalteam2 = Nemčija do 17 let | nationalyears2 = 2008–2009 | nationalcaps2 = 16 | nationalgoals2 = 0 | nationalteam3 = Nemčija do 18 let | nationalyears3 = 2009–2010 | nationalcaps3 = 8 | nationalgoals3 = 0 | nationalteam4 = Nemčija do 19 let | nationalyears4 = 2010–2011 | nationalcaps4 = 5 | nationalgoals4 = 0 | nationalteam5 = Nemčija do 21 let | nationalyears5 = 2012–2015 | nationalcaps5 = 13 | nationalgoals5 = 0 | nationalteam6 = [[Nemška nogometna reprezentanca|Nemčija]] | nationalyears6 = 2012– | nationalcaps6 = 32 | nationalgoals6 = 0) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{GER}}}} {{MedalCompetition|[[Pokal konfederacij]]}} {{Medal|G|[[Pokal konfederacij 2017|2017]]|}} }} '''Marc-André ter Stegen''' {{audio|Marc-Andre-ter-Stegen.ogg|poslušati}}, [[Nemci|nemški]] [[nogometaš]], * [[30. april]] [[1992]], [[Mönchengladbach]], [[Nemčija]]. Marc-André ter Stegen igra kot [[Vratar (nogomet)|vratar]] za [[Girona FC|Girono]] in [[nemška nogometna reprezentanca|nemško nogometno reprezentanco]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{Germany squad 2018 FIFA World Cup}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ter Stegen, Marc-André}} [[Kategorija:Nemški nogometaši]] [[Kategorija:Nemški nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Nogometaši Borussie Mönchengladbach II]] [[Kategorija:Nogometaši Borussie Mönchengladbach]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]] [[Kategorija:Nogometaši Girone FC]] 7hecst7gkys374dqrpv9e883m2rvpf9 6731715 6731714 2026-08-06T08:15:54Z Jakobenedik 253093 6731715 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš2 | name = Marc-André ter Stegen | image = <!-- WD --> | fullname = Marc-André ter Stegen<ref name="FIFA">{{navedi splet |title=FIFA Confederations Cup Russia 2017: List of players: Germany |url=http://tournament.fifadata.com/documents/FCC/2017/PDF/FCC_2017_SQUADLISTS.PDF |publisher=FIFA |format=PDF |page=4 |date=2 July 2017 |accessdate=21 July 2017 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20170724170755/http://tournament.fifadata.com/documents/FCC/2017/PDF/FCC_2017_SQUADLISTS.PDF |archivedate=24 July 2017 |df=dmy-all }}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 187 cm<ref name="fcb_profile">{{navedi splet | url = https://www.fcbarcelona.com/football/first-team/staff/players/2016-2017/ter-stegen | title = Marc-André ter Stegen | website = FC Barcelona | access-date = 4 May 2017}}</ref> | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | currentclub = [[Girona FC|Girona]] (pos.) | clubnumber = 22 | youthyears1 = 1996–2010 | youthclubs1 = [[Borussia Mönchengladbach]] | years1 = 2009–2011 | clubs1 = [[Borussia Mönchengladbach II]] | caps1 = 18 | goals1 = 0 | years2 = 2009–2014 | clubs2 = [[Borussia Mönchengladbach]] | caps2 = 108 | goals2 = 0 | years3 = 2014– | clubs3 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | caps3 = 291 | goals3 = 0 | years4 = 2026– | clubs4 = → [[Girona FC|Girona]] (pos.) | caps4 = 2 | goals4 = 0 | years5 = 2026– | clubs5 = → [[AFC Ajax|Ajax]] (pos.) | caps5 = 0 | goals5 = 0 | nationalteam1 = Nemčija do 16 let | nationalyears1 = 2007–2008 | nationalcaps1 = 7 | nationalgoals1 = 0 | nationalteam2 = Nemčija do 17 let | nationalyears2 = 2008–2009 | nationalcaps2 = 16 | nationalgoals2 = 0 | nationalteam3 = Nemčija do 18 let | nationalyears3 = 2009–2010 | nationalcaps3 = 8 | nationalgoals3 = 0 | nationalteam4 = Nemčija do 19 let | nationalyears4 = 2010–2011 | nationalcaps4 = 5 | nationalgoals4 = 0 | nationalteam5 = Nemčija do 21 let | nationalyears5 = 2012–2015 | nationalcaps5 = 13 | nationalgoals5 = 0 | nationalteam6 = [[Nemška nogometna reprezentanca|Nemčija]] | nationalyears6 = 2012– | nationalcaps6 = 32 | nationalgoals6 = 0) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{GER}}}} {{MedalCompetition|[[Pokal konfederacij]]}} {{Medal|G|[[Pokal konfederacij 2017|2017]]|}} }} '''Marc-André ter Stegen''' {{audio|Marc-Andre-ter-Stegen.ogg|poslušati}}, [[Nemci|nemški]] [[nogometaš]], * [[30. april]] [[1992]], [[Mönchengladbach]], [[Nemčija]]. Marc-André ter Stegen igra kot [[Vratar (nogomet)|vratar]] za [[AFC Ajax|Ajax]] in [[nemška nogometna reprezentanca|nemško nogometno reprezentanco]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{Germany squad 2018 FIFA World Cup}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ter Stegen, Marc-André}} [[Kategorija:Nemški nogometaši]] [[Kategorija:Nemški nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Nogometaši Borussie Mönchengladbach II]] [[Kategorija:Nogometaši Borussie Mönchengladbach]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]] [[Kategorija:Nogometaši Girone FC]] rhrk31xe3lil9h9a7utywle6nqoyo8b 6731749 6731715 2026-08-06T10:19:50Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6731749 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš2 | name = Marc-André ter Stegen | image = <!-- WD --> | fullname = Marc-André ter Stegen<ref name="FIFA">{{navedi splet |title=FIFA Confederations Cup Russia 2017: List of players: Germany |url=http://tournament.fifadata.com/documents/FCC/2017/PDF/FCC_2017_SQUADLISTS.PDF |publisher=FIFA |format=PDF |page=4 |date=2 July 2017 |accessdate=21 July 2017 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20170724170755/http://tournament.fifadata.com/documents/FCC/2017/PDF/FCC_2017_SQUADLISTS.PDF |archivedate=24 July 2017 |df=dmy-all }}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 187 cm<ref name="fcb_profile">{{navedi splet | url = https://www.fcbarcelona.com/football/first-team/staff/players/2016-2017/ter-stegen | title = Marc-André ter Stegen | website = FC Barcelona | access-date = 4 May 2017}}</ref> | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | currentclub = [[Girona FC|Girona]] (pos.) | clubnumber = 22 | youthyears1 = 1996–2010 | youthclubs1 = [[Borussia Mönchengladbach]] | years1 = 2009–2011 | clubs1 = [[Borussia Mönchengladbach II]] | caps1 = 18 | goals1 = 0 | years2 = 2009–2014 | clubs2 = [[Borussia Mönchengladbach]] | caps2 = 108 | goals2 = 0 | years3 = 2014– | clubs3 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | caps3 = 291 | goals3 = 0 | years4 = 2026 | clubs4 = → [[Girona FC|Girona]] (pos.) | caps4 = 2 | goals4 = 0 | years5 = 2026– | clubs5 = → [[AFC Ajax|Ajax]] (pos.) | caps5 = 0 | goals5 = 0 | nationalteam1 = Nemčija do 16 let | nationalyears1 = 2007–2008 | nationalcaps1 = 7 | nationalgoals1 = 0 | nationalteam2 = Nemčija do 17 let | nationalyears2 = 2008–2009 | nationalcaps2 = 16 | nationalgoals2 = 0 | nationalteam3 = Nemčija do 18 let | nationalyears3 = 2009–2010 | nationalcaps3 = 8 | nationalgoals3 = 0 | nationalteam4 = Nemčija do 19 let | nationalyears4 = 2010–2011 | nationalcaps4 = 5 | nationalgoals4 = 0 | nationalteam5 = Nemčija do 21 let | nationalyears5 = 2012–2015 | nationalcaps5 = 13 | nationalgoals5 = 0 | nationalteam6 = [[Nemška nogometna reprezentanca|Nemčija]] | nationalyears6 = 2012– | nationalcaps6 = 32 | nationalgoals6 = 0) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{GER}}}} {{MedalCompetition|[[Pokal konfederacij]]}} {{Medal|G|[[Pokal konfederacij 2017|2017]]|}} }} '''Marc-André ter Stegen''' {{audio|Marc-Andre-ter-Stegen.ogg|poslušati}}, [[Nemci|nemški]] [[nogometaš]], * [[30. april]] [[1992]], [[Mönchengladbach]], [[Nemčija]]. Marc-André ter Stegen igra kot [[Vratar (nogomet)|vratar]] za [[AFC Ajax|Ajax]] in [[nemška nogometna reprezentanca|nemško nogometno reprezentanco]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{Germany squad 2018 FIFA World Cup}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ter Stegen, Marc-André}} [[Kategorija:Nemški nogometaši]] [[Kategorija:Nemški nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Nogometaši Borussie Mönchengladbach II]] [[Kategorija:Nogometaši Borussie Mönchengladbach]] [[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]] [[Kategorija:Nogometaši Girone FC]] b2sk8ki0rxuvdd23j7ier9j795zf4gd 0 446954 6731673 6611185 2026-08-06T06:42:40Z Upwinxp 126544 pnp 6731673 wikitext text/x-wiki [[Slika:Kvarnerski zaljev Ucka 0408.jpg|thumb|250 px|Pogled na Reški zaliv z Reko in Učko v ozadju]] '''Reški zaliv''' ([[hrvaščina|hrvaško]] ''Riječki zaljev'') je najsevernejši del [[Kvarner]]ja. Reški zaliv je notranji severni del Kvarnerja. Leži med zahodno obalo [[Istra|Istre]], severnim delom otoka [[Cres]] in zahodnim delom otoka [[Krk]] ter primorjem [[Gorski kotar|Gorskega kotarja]].<ref>''Mala splošna enciklopedija DZS'', knjiga 3. Ljubljana 1976.</ref> Točna meja zaliva poteka na notranji strani črte od [[Rt|rta]] Šip (pri naselju [[Brseč]] na vzhodni obali Istre) do rta Jablanac (severni del otoka Cres), nato po obali otoka do rta Grota ter se iz Cresa po morju nadaljuje do rta Glavotok (pri naselju [[Glavotok]]) na Krku ter se po obali otoka nadaljuje do Gornje Pušće in se preko otočka [[Sveti Marko (Kvarner)|Sv. Marko]] zaključi na rtu Oštro pri [[Kraljevica|Kraljevici]]. Njegova površina meri 450 km². Zaliv je preko [[Velika vrata|Velikih vrat]] in [[Srednja vrata|Srednjih vrat]] povezan z odprtim morjem. Globok je do 67 m, višinska razlika med [[Bibavica|plimo in oseko]] pa znaša do 0,8 m. Dolžina obale meri 115 km. Na obali Reškega zaliva se je v mestu [[Reka, Hrvaška|Reka]] razvilo največje hrvaško [[pristanišče]]. Poleg Reke je na obali Reškega zaliva še več [[Turizem|turističnih]] središč in manjših pristanišč: [[Volosko]], [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatija]], [[Ičići]], [[Ika]], [[Lovran]], [[Medveja]], [[Mošćeniška Draga]], [[Mošćenice]], [[Malinska]], [[Njivice, Krk|Njivice]], [[Omišalj]] in Kraljevica.<ref> '' Hrvatska enciklopedija'' . Leksikonografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 1999-2009.</ref> Po zahodni obali Istre tik ob morju poteka državna cesta D66 dolga 90,1 km, ki Volosko preko Mošćenic in [[Raša, Istrska županija|Raše]] povezuje s [[Pulj|Puljem]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Riječki zaljev}} {{Hidrografija Hrvaške}} {{hr-geo-stub}} {{coor title dms|45|17|00|N|14|23|00|E|}} [[Kategorija:Zalivi Jadranskega morja]] [[Kategorija:Kvarner]] {{normativna kontrola}} smu9yuevm41tqinc2cwpsotnr6icoq0 0 447163 6731674 6611202 2026-08-06T06:42:52Z Upwinxp 126544 pnp 6731674 wikitext text/x-wiki [[Slika:Jadranovo most 07.jpg|thumb|Pogled na Mala vrata z mostu na otok Krk]] '''Mala vrata''' (tudi '''Tihi kanal''') so [[Morski preliv|morska ožina]] v [[Kvarner]]ju, ki povezuje [[Reški zaliv]] z [[Vinodolski kanal|Vinodolskim kanalom]]. Ožina leži med [[Rt|rtoma]] ''Oštro'' pri [[Kraljevica|Kraljevici]] in ''Ertak'' pri [[Jadranovo|Jadranovu]] in vzhodno obalo [[Sveti Marko (Kvarner)|Svetega Marka]] in [[Krk]]a. Dolžina ožine je okoli 6 km, na najožjem delu je široka 0,45 km, globoka pa je od 40 do 66 m.<ref>''Hrvatska enciklopedija''. Leksikonografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 1999-2009.</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Hidrografija Hrvaške}} {{hr-geo-stub}} {{coor title dms|45|15|10|N|14|34|15|E|}} [[Kategorija:Kvarner]] purj8khlttr9mhy3p0z5e4mydt6vfrp 0 447412 6731516 6672631 2026-08-05T17:16:44Z TadejM 738 +zp: nedeljski gost 6731516 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Samo Rugelj''', [[Slovenci|slovenski]] [[založnik]], literarni in filmski [[publicist]] ter [[pisatelj]] * [[27. marec]] [[1966]], [[Ljubljana]]. ==Življenjepis== Rodil se v družini psihiatra [[Janez Rugelj|Janeza Ruglja]]. Leta 1973 je začel obiskovati [[Osnovna šola Ledina|Osnovno šolo Ledina]] v Ljubljani. 1981 se je vpisal na [[Gimnazija Bežigrad|Srednjo naravoslovno šolo]]). Med letoma 1985 in 1986 je služil vojsko v [[Beograd]]u, potem pa je študiral na [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] ter leta 1992 pridobil naziv diplomiranega inženirja [[farmacija|farmacije]]. Pripravništvo je opravljal na [[Zavod za farmacijo in preizkušanje zdravil|Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke]]). Leta 1994 se je zaposlil v farmacevtskem podjetju [[Lek (podjetje)|Lek]], kjer je bil dve leti zadolžen za prodajo farmacevtskih izdelkov v Aziji. Leta 1997 se je zaposlil v podjetju [[Založba UMco|UMco]] (ustanovljenem leta 1992), postal njen direktor in ga usmeril v založništvo. Od leta 2001 je tu glavni in odgovorni urednik. Založba izdaja psihološke, družbeno angažirane, esejistične, filmske knjige in knjige za preobrazbo duha in telesa. Za časopis ''[[Delo (časopis)|Delo]]'' je začel pisati na temo popkulture, konkretno o filmu in založništvu. Vpisal je magisterij iz evropske filmske industrije in leta 1999 magistriral na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]. Doktorat iz slovenskega založništva je zagovarjal na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], na [[Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo]]. Leta 2000 je soustanovil revijo ''[[Premiera (revija)|Premiera]]'' in bil štirinajst let njen urednik in glavni pisec. Od leta 2001 je urednik knjižne zbirke Premiera. Pomagal je ustvariti in urejati revijo ''[[Bukla]]''. Od leta 2013 piše za portal ''[[SiOL.net]]''. Prejel je nagrado za najzaložnika 2015. Živi v Ljubljani z urednico in založnico [[Renate Rugelj]] in ima tri otroke. V prostem času se ukvarja s [[tek]]om, [[pohodništvo]]m in [[ultramaraton]]om. ==Knjige== *1992: Hidroksilamini kot potencialna pro-kontrastna sredstva pri slikanju z magnetno resonanco: Diplomsko delo {{cobiss|ID=122927}} *1999: Analiza položaja evropske filmske industrije in njene srednjeročne perspektive: Magistrsko delo {{cobiss|ID=10423014}} *2001: Sobotne filmske zgodbe {{cobiss|ID=111640320}} *2001: V isto reko ne moreš stopiti dvakrat: Filmska nadaljevanja prihodnosti {{cobiss|ID= 113047808}} *2002: Evropski film: večno nihanje med umetnostjo, zabavo in poslom {{cobiss|ID= 118762240}} *2002: Spider-man sli stropovski junaki na filmskem platnu (z Zoranom Smiljanićem) {{cobiss|ID= 117587456}} *2003: Daredevil: Čarobni svet posebnih filmskih učinkov (z Urošem Šetino) {{cobiss|ID= 122883840}} *2003: Najboljše stvari v življenju so zastonj: Čudoviti svet brezplačnih medijev (z Janom J. de Vriesom in Renate Štrucl) {{cobiss|ID= 121161984}} *2005: Najboljše stvari v življenju bodo zmeraj zastonj: Kartice Feliks in revija Premiera v letu 2004 (z Renate Štrucl) {{cobiss|ID= 217742080}} *2006: Stari, kje je film? Zgodba o korejskem filmskem čudežu (z Marcelom Štefančičem, jr.) {{cobiss|ID= 227489536}} *2007: Stranpota slovenskega filma: Zapisi o kinematografiji 2000-2007 {{cobiss|ID= 231685888}} *2009: Optimizacija družbeno-ekonomskih učinkov javnih vlaganj v slovensko založništvo: Doktorsko delo {{cobiss|ID=41759330}} *2009: Gledalec, bralec: Zapisi o filmih in knjigah {{cobiss|ID= 244659968}} *2010: [http://www.bukla.si/?action=books&book_id=4082 Za vsako besedo cekin? Slovensko knjižno založništvo med državo in trgom] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180724014100/http://www.bukla.si/?action=books&book_id=4082 |date=2018-07-24 }} {{cobiss|ID= 252672000}} *2012: [http://www.bukla.si/?action=books&book_id=14764 Delaj, teci, živi: Zgodba o ljubiteljskem tekaču, ki se po dvajsetih letih sedenja odloči (spet) preteči maraton] {{cobiss|ID= 265287936}} *2014: [http://www.bukla.si/?action=books&book_id=25453 Ultrablues: Kako so se trije kompanjoni lotili ultramaratona] (z Boštjanom Videmškom in Žigo X Gombačem) {{cobiss|ID= 274936064}} *2014: [http://www.bukla.si/?action=books&book_id=23111 Izgubljeni bralec: Esej o slovenskem založništvu v kriznih časih] {{cobiss|ID= 79954689}} *2016: [http://www.bukla.si/?action=books&book_id=25990 Na dolge proge] {{cobiss|ID= 286492672}} *2018: [http://www.bukla.si/?action=books&book_id=28330 Triglavske poti: Hvalnica hoji in potepanja na vrh Slovenije] {{cobiss|ID= 294324736}} Izčrpen seznam Rugljevih člankov je na [[:v:Samo Rugelj - članki|Wikiverzi]]. ==Viri== *[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8WQHQ3U4/cf0d459d-bf8a-4c9a-af62-f804cd7453bf/PDFLeja Forštner s Samom Rugljem] *Samo Rugelj: [https://dijanamatkovic.wordpress.com/2016/01/27/samo-rugelj-idealen-esejist-je-zame-tisti-ki-se-ga-lahko-tudi-proda/ »Idealen esejist je zame tisti, ki se ga lahko tudi proda!«] *Samo Rugelj: [https://www.delo.si/druzba/panorama/samo-rugelj-oce-ni-nikoli-gledal-na-uro.html »Oče ni nikoli gledal na uro«] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175097717 Samo in Renate Rugelj: Na katerikoli točki življenja si, so v knjigi odgovori]. Nedeljski gost (29. december 2024). Val 202 (RTV Slovenija). {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rugelj, Samo}} [[Kategorija:Slovenski založniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za farmacijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] pca3o10cu3y5cc50njvpown37wpph87 0 449651 6731631 6706321 2026-08-06T00:17:41Z ~2026-43199-87 263959 /* Mladost */ 6731631 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name = Nataša Sukič |birth_date = |birth_place = |death_date = |death_place = |caption = |party = [[Levica (politična stranka)|Levica]] |office = [[Državni zbor Republike Slovenije|Podpredsednica Državnega zbora Republike Slovenije]] |predecessor= |office2=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart2=22. junij 2018 |termstart=22. maj 2022|termend=10. april 2026|president=[[Urška Klakočar Zupančič]]}} '''Nataša Sukič''', [[slovenci|slovenska]] [[pisateljica]], [[političarka]], [[lezbični feminizem|lezbična aktivistka]] in [[didžejka]], * [[1. junij]] [[1962]], [[Ljubljana]]. Nataša Sukič je odraščala v Murski Soboti. Doštudirala je elektrotehniko, nato pa se večinoma ukvarjala s predvajanjem glasbe (didžejevstvo). Aktivna je tudi v lezbično-feminističnih pobudah. Je članica stranke Levice, od leta 2018 tudi poslanka v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]] in od maja 2022 podpredsednica državnega zbora.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanska skupina ZL|url=https://www.levica.si/poslanska-skupina/|website=Levica|accessdate=2020-05-14|language=sl-SI}}</ref> == Mladost == Nataša Sukič se je rodila materi Martini Vegetarian in očetu Ludviku Sukiču. Prvih pet let svojega življenja je preživela v [[Murska Sobota|Murski Soboti]]. Nato je do konca gimnazije živela na Kočevarjevi ulici 12 v Mariboru. Po končani [[Prva gimnazija Maribor|Prvi gimnaziji Maribor]] so se s sestro Andrejo in materjo Martino preselile v Ljubljano. Študirala je elektrotehniko, diplomirala je leta 1996. Je samozaposlena v kulturi. == Lezbično-feministični aktivizem == Leta 1987 je sodelovala pri ustanovitvi lezbične skupine LL v okviru feministične skupine LILIT. LL, ki danes velja za najstarejšo tovrstno organizacijo ne le v Jugoslaviji, temveč v vsej vzhodni Evropi. Istega je v Mladini izdala prilogo ''Ljubimo ženske: Nekaj o ljubezni med ženskami'', ki predstavlja prvi lezbični manifest in medijski coming out. Januarja naslednjega leta se je skupina osamosvojila in ustanovila Lezbično sekcijo LL pri Društvu ŠKUC. Nataša Sukič od takrat deluje kot lezbično-feministična aktivistka v Lezbični sekciji ŠKUC LL. Leta 1993 je sodelovala pri zasedbi Metelkove, v bivši stavbi Lovci so s soaktivistkami kasneje ustanovile prvi lezbični klub v tem prostoru, Monokel. Skupaj s Suzano Tratnik sta leta 1996 izdali ''L, zbornik o lezbičnem gibanju na Slovenskem 1984–1995''. Kot prva ženska didžejske kulture na Slovenskem je od leta 1988 delovala kot rezidentka v klubu K4. Je pobudnica ustanovitve lezbične knjižne zbirke Vizibilija pri založbi ŠKUC, katere odgovorna urednica je bila med letoma 1998 in 2005. Med letoma 1998 in 2015 je urejala Lezbomanijo, radijsko oddajo o lezbijkah, gejih in trans ostalih na ljubljanskem Radiu Študent. Kot promotorka gledališča in vodja projektov kulturne vzgoje in humanistike je delala v Cankarjevem domu, kasneje je bila direktorica Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij in generalna sekretarka Združenja slovenskih ustanov. Od leta 2004 s [[Tatjana Greif|Tatjano Greif]] izvajata program ''Upravljanje raznolikost v zaposlovanju,'' ki je bil kot primer dobre prakse prepoznan s strani Evropske komisije. == Politika == Nataša Sukič je leta 2014 kot kandidatka [[Levica (Slovenija)|Združene levice]] nastopila na lokalnih volitvah za županjo [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljane]]. Od leta 2014 deluje kot mestna svetnica Levice.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/160379/natasa-sukic/|title=Nataša Sukič - Kandidatka Združene levice za ljubljansko županjo|date=19. 9. 2014|accessdate=31.5.2018|website=Mladina.si|publisher=|last=Trampuš|first=Jure}}</ref> Leta 2018 je kot kandidatka Levice nastopila na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah]] in postala poslanka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/186573/prva-razkrita-lgbtq-oseba-v-slovenskem-parlamentu/|title=Prva razkrita LGBTQ+ oseba v slovenskem parlamentu|date=20. 7. 2018|accessdate=15.8.2018|website=www.mladina.si|publisher=Izak|last=košir|first=}}</ref> Ponovno je bila izvoljena tudi na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah leta 2022]]. Stranka jo je predlagala tudi za podpredsednico Državnega zbora Republike Slovenije; s 52 glasovi podpore je bila izvoljena 25. maja 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Nataša Sukič izvoljena za podpredsednico parlamenta|url=https://siol.net/novice/slovenija/levica-predlagala-nataso-sukic-kandidata-sds-se-ni-580171|website=siol.net|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> Leta [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] je s podporo stranke Levica kandidirala na lokalnih volitvah za naziv župana Mestne občine Ljubljana.<ref>{{Navedi splet|title=Županski kandidat Gibanja Svoboda v Mariboru je nekdanji direktor UKC-ja Maribor Vojko Flis|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/maribor/zupanski-kandidat-gibanja-svoboda-v-mariboru-je-nekdanji-direktor-ukc-ja-maribor-vojko-flis/642383|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-10-11|language=sl}}</ref> Leta 2024 je kandidirala na [[Volitve v Evropski parlament 2024|volitvah v Evropski parlament]] kot nosilka liste [[Levica (Slovenija)|Levice]].<ref>{{Navedi splet|title=Levica predstavila kandidate za evropske volitve: Smo realistični in računamo na en mandat|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/levica-predstavila-kandidate-za-evropske-volitve-smo-realisticni-in-racunamo-na-en-mandat/706028|website=rtvslo.si|accessdate=2024-06-06|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> V primeru izvolitve bi bila članica [[Stranka evropske levice|Stranke evropske levice]], izrazila pa je težnje po povezovanju z zelenimi strankami in nasprotovanje strankam, ki zagovarjajo »militarizacijo Evrope«, »antimigracijska izrekanja« in »netenje sovraštva«.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kakšna bo prihodnost Evrope, nadzor notranjih meja, zeleni prehod ...|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/kaksna-bo-prihodnost-evrope-nadzor-notranjih-meja-zeleni-prehod/710860|website=rtvslo.si|accessdate=2024-06-06|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Med kampanjo je zelo zagovarjala ustavitev vse vojaške pomoči [[Ruska invazija na Ukrajino|Ukrajini, ki jo je napadla Rusija]] in se hkrati zavzemala za »mir« in »demilitarizacijo«. Trdila je, da umik [[Rusija|Rusije]] ne bi pomenil miru.<ref name=":0" /> Za evroposlanko ni bila izvoljena, dobila pa je 10.909 preferenčnih glasov volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja - Preferenčni glasovi|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Shod za mir in blaginjo v Ljubljani 14. februarja 2025 24.jpg|sličica|Nataša Sukič na shodu za mir in blaginjo (februar 2025)]] 4. marca 2025 je v Državnem zboru potekala razprava o razrešitvi Nataše Sukič z mesta podpredsednice parlamenta, ki jo je vložila opozicijska [[Slovenska demokratska stranka]]. Sukičevi so očitali laganje s trditvijo, da je [[10. vlada Republike Slovenije|druga Janševa vlada]] s svojo pokojninsko reformo znižala delež za odmero pokojnine.<ref>{{Navedi splet|title=Sukič: Sočustvujem z SDS-om, ker se tako trudijo. SDS: Glasovalni stroj povozil moč resnice.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sukic-socustvujem-z-sds-om-ker-se-tako-trudijo-sds-glasovalni-stroj-povozil-moc-resnice/738276|website=rtvslo.si|accessdate=2025-03-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> SDS je zato od Nataše Sukič zahteval opravičilo, na kar se je stranka Levica odzvala z zapisom: ''"Slovenski demokratski stranki (SDS) se opravičujemo, ker smo jih obtožili le oškodovanja upokojencev, saj smo pri tem pozabili na njihovo trdo delo na področju poglabljanja neenakosti, privatizacije, korupcije, širjenja sovraštva, izvajanja represije nad drugače mislečimi in uničevanja slovenske kulture."''<ref>{{Navedi splet|title=SDS zahteva opravičilo Goloba in Sukič zaradi njunih "manipulacij in laži". Oba ostajata kritična.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zahteva-opravicilo-goloba-in-sukic-zaradi-njunih-manipulacij-in-lazi-oba-ostajata-kriticna/737312|website=rtvslo.si|accessdate=2025-03-06|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Levica se opravičuje SDS: "Pozabili smo na trdo delo na področjih poglabljanja neenakosti, privatizacije, korupcije ..."|url=https://vecer.com/slovenija/levica-se-opravicuje-sds-pozabili-smo-na-trdo-delo-na-podrocjih-poglabljanja-neenakosti-privatizacije-korupcije--10377021#google_vignette|website=vecer.com|accessdate=2025-03-06|language=sl}}</ref> V SDS so zapis označili za cinizem in vložili predlog za razrešitev Nataše Sukič, ki se je nato kasneje popravila svojo izjavo, da je zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 2012 ustavil padanje pokojnin, a da bi lahko Janša kot premier takrat sprejel reformo, ki bi določila dostojno odmero pokojnin in je ne le zamrznila.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Sukič: Sočustvujem z SDS-om, ker se tako trudijo. SDS: Glasovalni stroj povozil moč resnice.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sukic-socustvujem-z-sds-om-ker-se-tako-trudijo-sds-glasovalni-stroj-povozil-moc-resnice/738276|website=rtvslo.si|accessdate=2025-03-06|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nataša Sukič vendarle priznala, da Janševa vlada ni znižala pokojnin|url=https://www.sds.si/novica/natasa-sukic-vendarle-priznala-da-je-slo-le-za-pretvorbo-odstotokov-23436|website=www.sds.si|date=2025-03-04|accessdate=2025-03-06|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Razrešitev ni bila izglasovana.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=STA: Nataša Sukič ostaja podpredsednica DZ|url=https://www.sta.si/3400680/natasa-sukic-ostaja-podpredsednica-dz|website=www.sta.si|accessdate=2025-03-06}}</ref> 7. januarja 2026 se je ostro odzvala na prestop takratnega vodje poslanske skupine Levice Mateja Tašnerja Vatovca v stranko [[Socialni demokrati|SD]]. Označila ga je kot "bivšega tovariša", ker sta imela tudi dober odnos, jo je prestop pretresel in šokiral.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po odhodu Mateja Tašnerja Vatovca v SD vodenje poslancev Levice prevzema Nataša Sukič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/po-prestopu-mateja-tasnerja-vatovca-v-sd-nova-vodja-poslancev-levice-postala-natasa-sukic/|website=N1|date=2026-01-08|accessdate=2026-01-08|language=sl-SI}}</ref> Ob tem je zapisala, da je prestopil v stranko, znano po aferah v vsakem mandatu, in podpornico [[NATO|zveze NATO]] in oboroževanja.<ref>{{Navedi splet|title=V Levici po odhodu Vatovca še vedno presenečeni. Janša: Mesec je naslednji {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prestop-mateja-tasnerja-vatovca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-08|language=sl}}</ref> 8. januarja je nato prevzela vodenje [[Poslanska skupina Levica|Levičine poslanske skupine]].<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Nataša Sukič prevzema vodenje poslanske skupine Levice {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/natasa-sukic-prevzema-vodenje-poslanske-skupine-levice.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-08|language=sl}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je v volilnem okraju Koper kandidirala na skupni listi [[Koalicija Levice in Vesne|koalicije Levice in Vesne]], prejela je 963 glasov (8,60 odstotka) in osvojila mandat.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2026-03-29|title=Izidi glasovanja|date=22. 3. 2026|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Literarno delo == Strokovne tekste, literarna in druga besedila je objavljala v fanzinu Lesbozine, ki ga sta urejali skupaj s Suzano Tratnik, lezbičnem biltenu Pandora, Revolver, Lesbo, Časopisu za kritiko znanosti, Literaturi, Apokalipsi idr. Leta 2008 je pri zbirki Vizibilija izšel njen kratkoprozni prvenec Desperadosi in nomadi. Njena druga zbirka kratkih zgodb Otroci nočnih rož je bila nominirana za nagrado fabula. Sledili so romani Molji živijo v prahu, Kino, Piknik in Bazen. Piknik je žanrsko izmuzljivo delo, ki bi ga bilo mogoče uvrstiti tudi med kratkoprozne zbirke. Romani Kino, Piknik in Bazen so bili nominirani za nagrado kresnik za najboljši roman, Kino in Bazen sta se uvrstila med deseterico, Piknik se je za nagrado potegoval tudi v finalni peterici. Za pisavo Nataše Sukič je značilna fragmentiranost, protagonistke so umeščene na margino. V tekstih je mogoče zaslediti aluzije na popkulturo in lezbično kulturno (pred)zgodovino. Gre za izrazito atmosfersko pisavo, za erotično nabito pisavo, ki nemalokrat prestopa meje tega planeta.<ref>{{Navedi knjigo|title=Lezbična sekcija LL : kronologija 1987-2012 s predzgodovino.|last=Velikonja |first=Nataša |last2=Greif |first2=Tatjana |publisher=ŠKUC |year=2012|isbn=978-961-6751-61-2 |location=Ljubljana |cobiss=263642624}}</ref> Poleg tega ne smemo pozabiti, da avtorica v svoja dela pogosto vključuje ljudi z roba, torej marginalne skupine, »spolne izobčence«, pripadnike drugih ras in narodnosti z namenom, da bi čim bolj zabrisala stereotipe in predsodke večinske kulture do teh posameznikov. == Zasebno == Sukičeva je leta 2014 v intervjuju za revijo [[Misteriji]] trdila, da se je sposobna pogovarjati z umrlimi. Trdila je, da se s pomočjo računalnika in analizo zvočnih posnetkov šumov pogovarja mdr. s svojo pokojno mamo in kvantnim fizikom [[David Joseph Bohm|Davidom Josephom Bohmom]].<ref>{{Navedi revijo|last=Svete|first=Tatjana|date=2014-09-01|title=Elektronski stik z umrlimi|url=https://www.misteriji.si/misteriji-254-september-2014.html|magazine=Misteriji|pages=27-28}}</ref> Po vstopu v politiko je na vprašanja o intervjuju odgovorila le, da ne ve, če se je res zgodil.<ref>{{Navedi splet|title=Izvoljenka Levice je preteklost poskušala skriti - Svet24.si|url=https://svet24.si/novice/politika/izvoljenka-levice-je-preteklost-poskusala-skriti-651120|website=Novice Svet24|accessdate=2025-12-29|language=sl}}</ref> == Bibliografija == === Proza === * ''Desperadosi in nomadi'' (zbirka kratkih zgodb) (2005) * ''Otroci nočnih rož'' (zbirka kratkih zgodb) (2008) * [[Molji živijo v prahu]] (roman) (2010) * ''Kino'' (roman) (2013) * ''Piknik'' (roman/zbirka kratkih zgodb) (2015) * ''Bazen'' (roman) (2017) *''Amplituda: remiksi in drugo'' (roman) (2020) === Dramatika === Slepi tir (radijska igra) (2011) == Vir == {{sklici|1}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sukič, Nataša}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski aktivisti]] [[Kategorija:Prekmurski pisci]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Levice]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2014–2018)]] [[Kategorija:Lezbijke]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] r8wy1dyvpld0gjpm8qiofq9uy0o2ch9 0 449678 6731478 6370576 2026-08-05T16:40:21Z TadejM 738 +zp: nedeljski gost 6731478 wikitext text/x-wiki {{Več sklicev}} {{infopolje oseba|name=Silvo Karo}} '''Silvo Karo''', [[Slovenci|slovenski]] [[alpinist]], * [[22. december]] [[1960]], [[Ljubljana]]. Pleza od leta 1977. Opravil je več kot 2000 plezalnih vzponov (od tega 320 prvenstvenih) in se udeležil 27 alpinistično-plezalnih odprav. Od leta 1981 se ukvarja z vrhunskim alpinizmom. Aktivno je sooblikoval zlata leta slovenskega alpinizma, skupaj z [[Janez Jeglič|Janezom Jegličem - Johanom]] in [[Franc Knez|Frančkom Knezom]] (imenovali so jih trije mušketirji) so začrtali nove smeri razvoja slovenskega in svetovnega alpinizma. Njegovo alpinistično kariero, ki je segala od himalajskih 8000 metrov do 8a v [[Športno plezanje|športnem plezanju]], so najbolj zaznamovale velike stene Fitz Roya, Cerro Torreja in Torre Eggerja v Patagoniji ter Bhagirathija v Himalaji. Zvesto je sledil modernim trendom vrhunskega alpinizma, ki ga je pripeljal do ''light and fast''. Njegov esej o granitnih velikanih Patagonije je dobil prostor v knjigi ''Voices from the Summit'', ki jo je izdal National Geographic. Je tudi fotograf, pisec, snemalec, ustanovitelj in direktor Festivala gorniškega filma in dobitnik številnih priznanj in nagrad: Bloudkove nagrade (1987), srebrnega encijana za najboljši alpinistični film in nagrade UIAA (Trento, Italija,1989), srebrnega encijana za dosežke v alpinizmu (Trento, Italija, 1998), zlate medalje za alpinistične dosežke (Milano, Italija, 2000), [[Bloudkova plaketa|Bloudkove plakete]] (Ljubljana, 1991), državnega odlikovanja Republike Slovenije red za zasluge (2010) in zlatega častnega znaka Planinske zveze Slovenije (2023). Za svoj alpinistični opus je prejel ''[[zlati cepin]]'' za življenjsko delo (Briançon, Francija, 2022).<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/silvo-karo-dobitnik-zlatega-cepina-za-zivljenjsko-delo/642926|title=Silvo Karo dobitnik zlatega cepina za življenjsko delo|accessdate=2022-10-08|date=2022-10-07|work=[[MMC RTV-SLO]]}}</ref> Od leta 1991 je član francoskega Groupe de Haute Montagne in od leta 2010 častni član uglednega angleškega The Alpine Cluba (AC). Leta 2018 je izšla njegova avtobiografija z naslovom Alpinist. Prevedena je v angleščino in italijanščino z naslovom Rock 'n' Roll on the Wall (2020) ter v španščino – Profesión Alpinista (2024). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175192727 Silvo Karo: Duša alpinizma se je izgubila, ko je prišla vremenska napoved]. Nedeljski gost (25. januar 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Karo, Silvo}} [[Kategorija:Slovenski alpinisti]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] gblsrfd74ngtm4n30ey9uyjmjidii2i 0 452269 6731581 6731174 2026-08-05T20:22:41Z ~2026-43025-44 263914 /* */ Okej vsi, prosim nehajte me popravljati, čisto spoštljivo sem zdej napisala in tud nebom nikogar kle draggala čeprov vsi vemo koga mislim👀. Ta wikipedija stran je moje sizifovo breme in prisežem jaz sem srečen sizif. 6731581 wikitext text/x-wiki '''Sodomija''' ali protinaravnost v najširšem pomenu označuje vse oblike »nenaravnih« spolnih praks - od [[Onanija|onanije]], bestialnosti, [[Zoofilija|zoofilije]], [[Nekrofilija|nekrofilije]] do različnih [[Homoseksualnost|homoseksualnih]] praks, kar pa se danes ne prišteva več, saj je to zastarelo prepričanje. Izraz izhaja iz svetopisemskega mesta [[Sodoma]], ki jo je, skupaj z [[Gomoro]], [[Bog]] zaradi pregreh prebivalstva uničil. == <big>Viri</big> == Dušan Kos: Zgodovina morale 2, [https://books.google.si/books?id=Hz07DgAAQBAJ&pg=PA288&lpg=PA288&dq=je+onanija+sodomija&source=bl&ots=9WVk69hk-K&sig=gWKr4IhLaPTWnrJwQEEyu81NFlU&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjpw9rD9ajdAhWPxYsKHc85DeIQ6AEwA3oECAcQAQ#v=onepage&q=je%20onanija%20sodomija&f=false str. 288] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Spolnost]] rt7gmenfdxe1niasaer79ocpkrazo47 6731582 6731581 2026-08-05T20:25:13Z Yerpo 8417 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6731581|6731581]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-43025-44|~2026-43025-44]] ([[User talk:~2026-43025-44|pogovor]]) - ne drži; razpravljaj na pogovorni strani, če se ne strinjaš 6731582 wikitext text/x-wiki '''Sodomija''' ali protinaravnost v najširšem pomenu označuje vse oblike »nenaravnih« spolnih praks - od [[Onanija|onanije]], bestialnosti, [[Zoofilija|zoofilije]], [[Nekrofilija|nekrofilije]] do različnih [[Homoseksualnost|homoseksualnih]] praks. Izraz izhaja iz svetopisemskega mesta [[Sodoma]], ki jo je, skupaj z [[Gomoro]], [[Bog]] po krščanskem izročilu zaradi pregreh prebivalstva uničil. == Viri == Dušan Kos: Zgodovina morale 2, [https://books.google.si/books?id=Hz07DgAAQBAJ&pg=PA288&lpg=PA288&dq=je+onanija+sodomija&source=bl&ots=9WVk69hk-K&sig=gWKr4IhLaPTWnrJwQEEyu81NFlU&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjpw9rD9ajdAhWPxYsKHc85DeIQ6AEwA3oECAcQAQ#v=onepage&q=je%20onanija%20sodomija&f=false str. 288] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Spolnost]] qk88gtxuu0ogolc0tmhjok09mv3en3x 0 452653 6731515 5962259 2026-08-05T17:14:44Z TadejM 738 +zp: nedeljski gost 6731515 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Andrej Šmuc''', [[Slovenci|slovenski]] [[geolog]], * [[1974]]. Deluje kot redni profesor za [[sedimentologija|sedimentologijo]], [[stratigrafija|stratigrafijo]] in [[regionalna geologija|regionalno geologijo]] na [[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani]]. Avtor in soavtor znanstvenih in strokovnih člankov ter radijskih oddaj. Mentor pri seminarskih, diplomskih in doktorskih nalogah. == Najpomembnejša dela == * Andrej Šmuc, "Jurassic and Cretaceous stratigraphy and sedimentary evolution of the Julian Alps, NW Slovenia'', Znanstvena monografija, Založba ZRC SAZU 98 str. *Špela Goričan, Andrej Šmuc, Peter Baumgartner, "Toarcian Radiolaria from Mt. Magart (Slovenian-Italian border) and their palageographic implication", Marine micropaleontology 49(3): 275–301, 2003. * Andrej Šmuc, Špela Goričan, "Jurassic sedimentary evolution of carbonate platform into a deep-water basin, Mt. magart (Slovenian-Italian Border)", Rivista Italiana di paleontologia e stratigrafia 111(1): 45–70, 2005. == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175104119 Andrej Šmuc: Geologi smo kot veliki otroci – še vedno skrivamo kamne po žepih]. Nedeljski gost (26. januar 2025). Val 202 (RTV Slovenija). {{Normativna kontrola}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Šmuc, Andrej}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski geologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Šmuc, Andrej]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Šmuc, Andrej]] fm4q93150fc8r1capj4q73eph00m4mn 0 454444 6731525 6728164 2026-08-05T17:27:47Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +nedeljski gost 6731525 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik |citizenship = [[Slovenija]] |field = [[mikrobiologija]] |alma_mater = [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]] |doctoral_advisor = [[Aleksa Cimerman]] |known_for = raziskave [[ekstremofil]]nih [[glive|gliv]] |work_institution = [[Krka (podjetje)|Krka]]<br/>[[Kemijski inštitut]]<br/>[[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]] | }} '''Nina Gunde - Cimerman''', [[Slovenci|slovenska]] [[mikrobiologija|mikrobiologinja]], * [[28. december]] [[1958]]. Na [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani]] je leta 1983 diplomirala, leta 1987 je opravila znanstveni magisterij in leta 1993 uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Glive, ki sintetizirajo inhibitor HMG-CoA reduktaze«. Strokovno se posveča zlasti raziskavam [[ekstremofil]]nih mikroskopskih [[glive|gliv]], ki uspevajo v zelo slanih in drugih ekstremnih okoljih. Deluje kot raziskovalka in profesorica mikrobiologije na [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani]].<ref>{{navedi revijo |url=https://www.mladina.si/146516/dr-nina-gunde-cimerman/ |title=Dr. Nina Gunde Cimerman |date=2013-07-01 |journal=[[Mladina (revija)|Mladina]] |accessdate=2018-11-30}}</ref> Za izum postopka za proizvodnjo mikrobiološkega sirišča s submerzno fermentacijo je leta 1990 s sodelavci prejela [[Nagrada za iznajdbe in tehnične izboljšave|nagrado za iznajdbe in tehnične izboljšave]] [[Sklad Borisa Kidriča|Sklada Borisa Kidriča]],<ref>{{navedi splet |url=http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rsrdt-porocilo-1990.pdf |title=Poročilo o delu za leto 1990 |publisher=Republika Slovenija, Republiški sekretariat za raziskovalno dejavnost in tehnologijo |access-date=2018-12-01 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304201224/http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rsrdt-porocilo-1990.pdf |url-status=dead }}</ref> leta 2018 pa še [[Zoisovo priznanje]] za pomembne dosežke na področju ekstremofilnih mikroorganizmov – gliv.<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/za-zivljenjsko-delo-nagrajena-zgodovinarka-in-fizik-117952.html |title=Za življenjsko delo nagrajena zgodovinarka in fizik |last=Pribošič |first=Miha |date=2018-11-28 |work=Delo |accessdate=2018-11-30}}</ref> Leta 2024 je prejela [[Jesenkova nagrada|Jesenkovo nagrado]] za življenjsko delo.<ref>{{navedi novice|title=Nina Gunde-Cimerman: znanstvenica, ki je našla povezavo med solinami, ledeniki in pomivalnim strojem |date=2024-03-14 |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/nina-gunde-cimerman-znanstvenica-ki-je-nasla-povezavo-med-solinami-ledeniki-in-pomivalnim-strojem/701201 |work=MMC RTV-SLO}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://splet02.izum.si/cobiss/bibliography?code=05935&langbib=slv COBISS - Osebna bibliografija] * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175076772 Nina Gunde Cimerman: Ekstremna okolja so jo od nekdaj očarovala]. Nedeljski gost (6. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). {{Normativna kontrola}} {{biologist-stub}} {{DEFAULTSORT:Gunde Cimerman, Nina}} [[Kategorija:Slovenski mikrobiologi]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Biotehniške fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] k5v72gziwgecfvflvqiclkpmrik713b 0 458187 6731492 6663909 2026-08-05T16:55:50Z TadejM 738 +zp: nedeljski gost 6731492 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Zvezdan Pirtošek''', [[Slovenci|slovenski]] zdravnik [[nevrolog]], * [[26. avgust]] [[1956]]. Deluje predvsem na področju [[Nevrodegenerativna bolezen|nevrodegenerativnih bolezni]], [[demenca|demence]], motenj gibanja ter kognitivne nevroznanosti. Bil je prvi predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in dolgoletni predstojnik Katedre za nevrologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.<ref name="MF_odl">{{Navedi splet |url=https://www.mf.uni-lj.si/novice/prof-dr-zvezdan-pirtosek-dr-med-prejemnik-odlikovanja-reda-za-zasluge-za-delo-na-podrocju-demence |title=Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., prejemnik odlikovanja reda za zasluge za delo na področju demence |publisher=Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani |date=11. december 2018 |accessdate=4. april 2026}}</ref> Leta 2026 je bil imenovan za neodvisnega strokovnjaka Združenih narodov za uživanje vseh človekovih pravic starejših oseb.<ref name="ohchr">{{Navedi splet |url=https://www.ohchr.org/en/hr-bodies/hrc/sp/hrc61 |title=Appointments at the 61st session of the Human Rights Council |publisher=Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights |accessdate=4. april 2026}}</ref><ref name="MMC">{{navedi novice |title=Zvezdan Pirtošek imenovan za neodvisnega izvedenca ZN-a za pravice starejših |website=MMC RTV-SLO |date=2026-04-01 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zvezdan-pirtosek-imenovan-za-neodvisnega-izvedenca-zn-a-za-pravice-starejsih/778138 |access-date=2026-04-05}}</ref> == Življenjepis == Po izobrazbi je zdravnik in specialist nevrologije. Poklicno je deloval na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, kjer je bil prvi predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja, ter na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je bil dolga leta visokošolski učitelj in predstojnik Katedre za nevrologijo.<ref name="MF_odl"/> V kliničnem, pedagoškem in raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z nevrodegenerativnimi boleznimi, zlasti z demenco, Parkinsonovo boleznijo in drugimi motnjami gibanja, ter s kognitivno nevroznanostjo.<ref name="MF_odl"//> Leta 2026 je bil na 61. zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice imenovan za neodvisnega strokovnjaka za uživanje vseh človekovih pravic starejših oseb.<ref name="ohchr"/><ref name="MMC"/> 23. aprila 2026 je bil izvoljen za predsednika [[Slovenska matica|Slovenske matice]]. == Priznanja == Leta 2018 je prejel [[Red za zasluge (Slovenija)|red za zasluge Republike Slovenije]] za delo na področju demence.<ref name="MF_odl"/> Leta 2023 je prejel [[Zlata plaketa Univerze v Ljubljani|zlato plaketo Univerze v Ljubljani]] za izjemne zasluge.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.mf.uni-lj.si/novice/slavnostna-seja-akademskega-zbora-ul-mf-2023 |title=Slavnostna seja Akademskega zbora UL MF 2023 |publisher=Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani |date=7. december 2023 |accessdate=4. april 2026}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.mf.uni-lj.si/novice/teden-univerze |title=Teden Univerze - Nagrajenci Medicinske fakultete |publisher=Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani |date=30. november 2023 |accessdate=4. april 2026}}</ref> Leta 2023 je prejel tudi Lavričevo priznanje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.mf.uni-lj.si/raziskovanje/raziskovalni-dosezki/lavriceva-priznanja |title=Lavričeva priznanja |publisher=Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani |accessdate=4. april 2026}}</ref> == Viri == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175160837 Zvezdan Pirtošek: Rad bi živel 140 let, a pod enim pogojem]. Nedeljski gost (21. september 2025). Val 202 (RTV Slovenija). {{DEFAULTSORT:Pirtošek, Zvezdan}} [[Kategorija:Slovenski nevrologi]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] t3ffdrfgn24m45u8oohxqjvqpgetp76 0 459768 6731372 6731282 2026-08-05T12:33:04Z Ljuba24b 92351 np 6731372 wikitext text/x-wiki {{Infobox_Monarch |name = Džigme Kesar Namgjel Vangčuk |title = ''Druk Gjalpo'' |image = Ugyen Wangchuck, 1905 (cropped).jpg |caption = [[Ugjen Vangčuk]] (1. Druk Gjalpo) |succession = Butanski kralj |reign = 9. december 2006 – danes |predecessor = [[Džigme Singje Vangčuk]] |successor = [[Džigme Namgjel Vangčuk]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.rspnbhutan.org/news-and-events/news/631-celebrating-the-royal-birth-of-his-royal-highness-the-gyalsey.html |title=Rspnbhutan |access-date=23 February 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160302151852/http://www.rspnbhutan.org/news-and-events/news/631-celebrating-the-royal-birth-of-his-royal-highness-the-gyalsey.html |archive-date=2 March 2016 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> |spouse = {{marriage|[[Džetsun Pema]]|2011}} |issue = [[Džigme Namgjel Vangčuk]] |house = [[Rodbina Vangčuk|Vangčuk]] |father = [[Džigme Singje Vangčuk]] |mother = [[Čering Jangdon]] |date of birth = <!-- WD --> |date of death = |place of death = |religion = [[Vadžrajana]] |signature = <!-- WD --> }} '''Druk Gjalpo''' ({{jezik-dz|འབྲུག་རྒྱལ་པོ་|Druk|zmajev kralj, 'Kralj Butana'}}) je [[državni poglavar]] [[Butan (država)|Butan]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.constitution.bt/TsaThrim%20Eng%20(A5).pdf |title=Article 2: Institucija monarhije |work=Ustava Kraljevine Butan |isbn=99936-754-0-7 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110706162637/http://www.constitution.bt/TsaThrim%20Eng%20%28A5%29.pdf |archivedate=6 July 2011 |df=dmy }}</ref> V jeziku Dzongkha je Butan poimenovan kot ''Drukjul'', kar v prevodu pomeni 'Dežela rjovečega zmaja'. Tako so kralji Butana imenovani kot ''Druk Gjalpo'' ('Zmajski kralj'), Butanci pa sebe imenujejo ''Drukpa'', kar pomeni »Zmajsko ljudstvo«. Sedanji vladar Butana je [[Džigme Kesar Namgjel Vangčuk]], 5. ''Druk Gjalpo''.<ref name=king>{{navedi splet |url=http://www.bhutan2008.bt/en/node/104 |title=Nasledstvo dveh kraljev |publisher=Butan 2008 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101215041151/http://www.bhutan2008.bt/en/node/104 |archivedate=15 december 2010 |df=dmy-all }}</ref> Nosi ''Krokarjevo krono'', ki je uradna krona butanskih kraljev. Pravilno se imenuje ''Mi'vang 'Ngada Rimpoče'' ('njegova visokost') in naslavlja ''Ngada Rimpoče'' ('vaša visokost').<ref>{{navedi splet |url=http://www.dzongkha.gov.bt/online/dictionaries/dz-en-dict/Contents/16-01-MI.html |title=༈ རྫོང་ཁ་ཨིང་ལིཤ་ཤན་སྦྱར་ཚིག་མཛོད། ༼མི༽ |trans-title=Dzongkha-English Dictionary: "MI" |work=Dzongkha-English Online Dictionary |publisher=Dzongkha Development Commission, Government of Bhutan |accessdate=2011-10-30 |url-status=dead |archiveurl=https://archive.today/20120729214437/http://www.dzongkha.gov.bt/online/dictionaries/dz-en-dict/Contents/16-01-MI.html |archivedate=29 July 2012 |df=dmy-all }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.dzongkha.gov.bt/online/dictionaries/dz-en-dict/Contents/04-06-MNGA.html |title=༈ རྫོང་ཁ་ཨིང་ལིཤ་ཤན་སྦྱར་ཚིག་མཛོད། ༼མང-༽ |trans-title=Dzongkha-English Dictionary: "MNGA" |work=Dzongkha-English Online Dictionary |publisher=Dzongkha Development Commission, Government of Bhutan |accessdate=2011-10-30 |url-status=dead |archiveurl=https://archive.today/20120802033232/http://www.dzongkha.gov.bt/online/dictionaries/dz-en-dict/Contents/04-06-MNGA.html |archivedate=2 avgust 2012 |df=dmy-all }}</ref> Kralj Džigme Kesar je drugi najmlajši vladajoči monarh na svetu.<ref>{{navedi novice |url=http://www.france24.com/en/20081106-jigme-khesar-namgyel-wangchuck-youngest-king-world-bhutan |title=Himalajska država kronala najmlajšega kralja na svetu |publisher=[[France 24]] |date=6 November 2008 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090131071911/http://www.france24.com/en/20081106-jigme-khesar-namgyel-wangchuck-youngest-king-world-bhutan |archivedate=31 januar 2009 |df=dmy }}</ref> Na prestolu je nasledil svojega očeta [[Džigme Singje Vangčuk|Džigmeje Singjeja Vangčuk]]a, ki je abdiciral v njegovo korist 6. novembra 2008.<ref name=king/> ==Lista Druk Gjalp== {{Main|Seznam vladarjev Butana}} Dedni Zmajevi kralji Butana:<ref>{{navedi splet |url=http://www.bhutan2008.bt/en/node/141 |title=Sto let monarhije: Pregled spominske linije |publisher=Bhutan 2008 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100301012713/http://www.bhutan2008.bt/en/node/141 |archivedate=1 marec 2010 |df=dmy-all }}</ref> * [[Ugjen Vangčuk]] (Wangchuck) (1. Druk Gjalpo) * [[Džigme Vangčuk]] (2. Druk Gjalpo) * [[Džigme Dordži Vangčuk]] (3. Druk Gjalpo) * [[Džigme Singje Vangčuk]] (4. Druk Gjalpo) * [[Džigme Kesar Namgjel Vangčuk]] (5. Druk Gjalpo) ==Glej tudi== * [[Dualni sistem vladavine]] * [[Zgodovina Butana]] * [[Rodbina Vangčuk]] ==Sklici== {{sklici|30em}} [[Kategorija:Butanski kralji]] kani1cacz3fdq0jcqb13sc41pgnsii0 0 460867 6731681 6691549 2026-08-06T06:51:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731681 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Fulgencio Batista Zaldívar''' ([[Banes]], [[Holguín]], [[Kuba]]; [[16. januar]] [[1901]] - [[Marbella]], [[Málaga]], [[Španija]]; [[6. avgust]] [[1973]]), rojen kot '''Rubén Zaldívar''' in bolj poznan kot '''Fulgencio Batista''', je bil vojak in kubanski vladar. Izvoljen je bil za predsednika [[Kuba|Kube]] in ji predsedoval med letoma [[1940]] in [[1944]], kot diktator pa je vladal na [[Kuba|Kubi]] med letoma [[1952]] in [[1959]], ko je bil poražen med [[Kubanska revolucija|Kubansko revolucijo]]. Na oblast je prvič prišel preko [[Državni udar|državnega udara]] leta [[1933]] poznanega kot »Revuelta de los Sargentos«, ki se je končal z začasno vlado Carlosa Manuela de Céspedesa y Quesade. Takrat se je Batista imenoval za šefa oboroženih sil in si dodelil naslov [[Polkovnik|polkovnika]]. Prav tako je ustanovil upravni odbor, znan kot »Pentarquía«. Med letoma [[1934]] in [[1940]] je obdržal nadzor nad več začasnimi predsedniki, leta [[1940]] pa je bil s [[Populizem|populistično]] kandidaturo<ref>Argote-Freyre, Frank (2006). Fulgencio Batista 1. New Brunswick, N.J.: Rutgers University Press. p. 50. ISBN 0-8135-3701-0</ref> izvoljen za predsednika [[Kuba|Kube]]. Istega leta je sprejel novo [[Ustava|ustavo]], ki je takrat veljala za napredno<ref>Wright, Robert; Wylie, Lana, izd. (2009). [https://books.google.si/books?id=UwY1yvfHs_IC&pg=PA8&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false Our Place in the Sun: Canada and Cuba in the Castro Era.] University of Toronto Press. str. 8. ISBN 978-0-8020-9666-1</ref> in se obdržal na oblasti vse do leta [[1944]]. Ob izteku svojega mandata je živel v[[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in se vrnil na [[Karibi|karibski]] otok kot predsedniški kandidat na volitvah leta [[1952]]. Glede na predviden poraz, je povzročil državni udar, ki ga je podprla državna vojska mesece pred volitvami. Ob vrnitvi na oblast je Batista razveljavil [[Ustava|ustavo]] iz leta [[1940]] in preklical politične svoboščine, med njimi pravico do [[Stavka|stavke]]. Batista je sklenil zavezništvo z bogatimi kubanskimi posestniki, ki so imeli v lasti največje plantaže sladkornega trsa in tako vladal zastali [[Ekonomija|ekonomiji]], ki je povečala prepad med bogatimi in revnimi Kubanci.<ref name="Dictionary1950">''Historical Dictionary of the 1950s'', James Stuart Olson, Greenwood Publishing Group, 2000, ISBN 0-313-30619-2, str. 67–68</ref> Vse bolj skorumpirano in represivno Batistovo vodstvo je pričelo sistematično bogateti z izkoriščanjem kubanskih trgovinskih interesov in sklepanjem dobičkonosnih poslov s severnoameriško [[Mafija|mafijo]], ki je nadzorovala posle z [[Psihoaktivna droga|drogami]], [[Prostitucija|prostitucijo]] in [[Havana|havanskim]] igralništvom.<ref name = "Dictionary1950" /><ref name="EnglishNocturne">''Havana Nocturne: How the Mob Owned Cuba and Then Lost It to the Revolution'', de T. J. English, William Morrow, 2008, ISBN 0-06-114771-0</ref> V poskusu zadušitve naraščajočega nezadovoljstva prebivalstva, ki se je izražalo v obliki študentskih stavk in izgredov, je Batista povečal medijsko [[Cenzura|cenzuro]] in zaostril represijo nad [[Komunizem|komunisti]] s samovoljnim nasiljem, mučenjem in usmrtitvami, ki so stale življenja približno 20.000 ljudi.<ref>''Conflict, Order, and Peace in the Americas'', Lyndon B. Johnson School of Public Affairs, 1978, str. 121. "The US-supported Batista regime killed 20,000 Cubans"</ref><ref>Wickham-Crowley, Timothy P. (1990). Exploring Revolution: Essays on Latin American Insurgency and Revolutionary Theory. Armonk y Londres: M.E. Sharpe. str. 63</ref><ref>Guerra, Lillian (2012). Visions of Power in Cuba: Revolution, Redemption, and Resistance, 1959–1971. Chapel Hill: University of North Carolina Press. str. 122</ref> V 50. letih 20. stoletja je Batistov režim prejel finančno, logistično in vojaško podporo [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], pod vodstvom [[Harry S. Truman|Harrya S. Trumana]] in [[Dwight Eisenhower|Dwighta Eisenhowerja]].<ref>Guerra, Lillian (2010). «Beyond Paradox». V Grandin, Greg; Joseph, Gilbert M. A Century of Revolution. American Encounters/Global Interactions (Durham, NC: Duke University Press). str. 199-238. ISBN 978-0-8223-4737-8.</ref> Med letoma [[1956]] in [[1958]] je [[»Gibanje 26. julij«]] (Movimiento 26 de Julio), [[Nacionalizem|nacionalistično]] in [[Demokracija|demokratično]] gibanje pod vodstvom [[Fidel Castro|Fidela Castra]], vodilo upor zoper Batistovo represijo z [[Gverila|gverilsko]] vojno med urbanimi in ruralnimi gverilci. Vojna se je končala s porazom diktatorskega režima, v bitki pri Sveti Klari, [[1. januar|1. januarja]] [[1959]], pod vodstvom Argentinca [[Ernesto Che Guevara|Ernesta ''Che'' Guevareja]]. Batista je nemudoma pobegnil z otoka in se nastanil v [[Dominikanska republika|Dominikanski republiki]], ki jo je takrat vodil Batistov zaveznik, [[Rafael Trujillo]]. Na koncu je našel azil na [[Portugalska|Portugalskem]], kjer je vladal diktator [[Oliveira Salazar]], umrl pa je [[6. avgust|6. avgusta]] [[1973]], blizu španskega mesta [[Marbella]].<ref name="ReferenceA">«Batista Dies in Spain at 72». New York Times. 7. avgust 1973.</ref> == Otroštvo, mladost in prihod v vojsko == Fulgencio Batista se je rodil leta [[1901]] v Veguiti, kraju v občini [[Banes]], v provinci [[Holguín]] in je bil krščen v cerkvi Svete Florentine v Fray Benitu, nekoč provinci Orienta. Batista je sin Belisaria Batiste in Carmele Zaldívar, Kubancev, ki sta se borila za neodvisnost [[Kuba|Kube]]. Rodil se je v zelo revni družini in je zato že zelo zgodaj v mladosti poprijel za različna dela. Pri dvajsetih je kupil vozovnico za [[Havana|Havano]] in se leta [[1921]] pridružil vojski. Od leta [[1923]] je bil del vaške straže, kjer je dosegel čin narednika-stenografa državnih vojaških sil. Po padcu vlade generala Gerarda Machada leta [[1933]], se je oblikovala nova vlada pod vodstvom Carlosa Manuela de Céspedesa y Quesade, a nezadovoljstvo je ostalo prisotno v delu družbe. Skupina vojakov, med katerimi je bil tudi Batista, in nekateri demokratični sektorji so podpisali [[manifest]], v katerem so prosili za izdelavo nove [[Ustava|ustave]], ki bi nadomestila tisto iz leta [[1901]] (v kateri se je, med drugim, pojavil tudi amandma Platt). == Državni udar leta 1933 == Po Machadovem padcu leta [[1933]], je Batista prisostvoval v številnih zarotah, ki so dosegle vrhunec v civilno-vojaškem gibanju 4. septembra istega leta. Ustanovljen je bil upravni odbor, imenovan »la Pentarquía« (sestavljen iz 5 članov, eden od njih je bil dr. Ramón Grau). Prav tako je bil del kabineta revolucionar Dr. Antonia Guiterasa Holmesa. Na predlog Sergia Carba je bil Batista imenovan za poveljnika-šefa vojske, leta [[1933]]. Od leta [[1934]] do leta [[1940]] je s trdo roko vodil represijo proti [[Komunizem|komunističnim]] in [[Socializem|socialističnim]] gibanjem tovarn sladkorja. Fulgencio Batista je vse do leta [[1939]], ko je bil nominiran za predsedniškega kandidata, v sodnih listinah listinah ostal zapisan pod rojstnim imenom Rubén Zaldívar, ko se je tudi ugotovilo, da vpis rojstva Fulgencia Batiste ne obstaja. Pridobitev rojstnega lista z imenom Fulgencia Batiste ga je stala preložitve kandidature in 1000 pesov za plačilo sodnika.<ref>Luis Cino (3. 5. 2019). [https://web.archive.org/web/20071130020940/http://www.cubanet.org/CNews/y06/mar06/13a7.htm «Rubén el terrible»]. cubanet.org. Citirano dne: 3. 5. 2019.</ref> Leta [[1940]] je bila končno oblikovana [[ustava]], pri nastanku katere so sodelovali politiki iz različnih sektorjev, med njimi Carlos Prío Socarrás, Ramón Grau San Martín, Eduardo Chibás in [[Komunizem|komunisti]] Blas Roca Calderío y Juan Marinello Vidaurreta. == Predsedstvo (1940-1944) == Po odstopu Federica Lareda Burja leta [[1940]], se je istega leta Batista predstavil kot kandidat socialistično-demokratične koalicije na volitvah in bil izvoljen za predsednika. S svojim mandatom je pričel [[10. oktober|10. oktobra]] [[1940]]. V omenjeni vladi so sodelovali nekateri ministri Ljudske socialistične stranke. [[8. junij|8. junija]] [[1940]] je bila sprejeta nova [[ustava]], ki je v kubansko politiko uvedla semiparlamentarizem: predsednik je bil izvoljen na podlagi splošne volilne pravice za obdobje naslednjih 4 let; prav tako je omogočila večji poseg vlade v [[Ekonomija|ekonomijo]] in vzpostavila sistem socialnega varstva. Industrija sladkorja je bila leta [[1939]] močno prizadeta zaradi poslabšanja odnosov med [[Kuba|Kubo]] in [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]], čeprav je nov sporazum, podpisan [[27. december|27. decembra]] [[1939]] izboljšal situacijo, s ponovno vzpostavitvijo sistema kvot za to industrijo. Med svojim prvim mandatom je Batista z zavezniki sodeloval v [[Druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] in razglasil vojno [[Japonska|japonskemu]] imperiju, [[Nemčija|Nemčiji]] in [[Italija|Italiji]]. Leta [[1944]] so bile razpisane nove volitve, na katerih je bil za predsednika izvoljen Ramón Grau San Martín. == Po koncu predsedstva == Leta [[1944]] je Batista izbral Carlosa Saladrigasa<ref>[http://www.latinamericanstudies.org/cuba/voting-ballot.jpg Glej]</ref> za svojega naslednika, ta pa je bil poražen s strani Graua. Prve mesece nove vlade je Batista posvetil škodovanju Graueve administracije, kar je opazil tudi [[Združene države Amerike|ameriški]] veleposlanik, Spruille Braden, ki je zapisal, da Batista povzroča probleme Grauu, še posebej na področju [[Ekonomija|ekonomije]].<ref>United States Department of State (1944), [http://digicoll.library.wisc.edu/cgi-bin/FRUS/FRUS-idx?type=turn&entity=FRUS.FRUS1944v07.p0924&id=FRUS.FRUS1944v07&isize=L&q1=grau%20san%20martin «Foreign relations of the United States : diplomatic papers, 1944]», The American Republics (University of Wisconsin Digital Collections) VII: 910. Citirano dne: 3. 5. 2019.</ref> Po zmagi Graua je Batista odšel v [[Združene države Amerike]], zatrjujoč, da se bo tam počutil bolj varnega. Ločil se je od žene Elise in se leta [[1945]] poročil z Marto Fernández. Dva od njunih štirih otrok sta se rodila v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Naslednjih osem let je Batista živel v Waldorf Astoria v [[New York|New Yorku]] in Daytona Beachu, na [[Florida|Floridi]].<ref name="PBSBatista">[http://www.pbs.org/wgbh/amex/castro/peopleevents/p_batista.html American Experience: Fulgencio Batista], ''PBS''</ref> Čeprav iz razdalje, je bil še vedno prisoten v [[Kuba|kubanski]] politiki in izvoljen v senat [[Kuba|Kube]] leta [[1948]]. Ob vrnitvi na [[Kuba|Kubo]] se je z dovoljenjem predsednika Graua odločil ustanoviti stranko »el Partido de Acción Unitaria«. Leta [[1948]] je bil za predsednika države izvoljen Carlos Prío Socarrás. == Diktatura (1952-1959) == === Državni udar 1952 === Po osmih letih ustavne vlade pod predsedstvi Ramóna Graua San Martína in Carlosa Príoja Socarrása, je bil Batista eden od kandidatov na volitvah leta [[1952]]. Nekatere ankete so ga postavljale na tretje mesto, za Robertom Agramontejem iz levo usmerjene stranke »el Partido Ortodoxo« in Carlosom Hevio iz [[Nacionalizem|nacionalistično]] usmerjene stranke »el Partido Auténtico«. Zaradi tega je štiri mesece pred predvidenimi volitvami, [[10. marca]] [[1952]], izvedel [[državni udar]] na podlagi več slabo upravičljivih razlogov, izkoriščajoč svoje vodstvo v oboroženih silah in s podporo nekaterih političnih sektorjev v državi. Odhajajočega predsednika Carlosa Prío Socarrása je razrešil iz njegove funkcije, odpovedal volitve in se razglasil za začasnega predsednika. [[Državni udar]] ni prinesel prelivanja krvi, je pa zato pritegnil pozornost in skrb velike večine prebivalstva. Fulgencio Batista je povišal plače pripadnikom oboroženih sila in policistom (s 67 pesov na 100 pesov in iz 91 pesov na 150 pesov), sebi je dodelil letno plačo, ki je bila višja od predsednika [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] (iz 26 400 dolarjev na 144 000 dolarjev, v primerjavi s 100 000 dolarji [[Harry S. Truman|Trumana]]), razpustil je kongres in predal zakonodajno oblast ministrskemu odboru, prepovedal pravico do [[stavka|stavke]], ponovno vzpostavil smrtno [[kazen]] (prepovedana z [[ustava|ustavo]] iz leta [[1940]]) in suspendiral ustavne pravice.<ref name = "fran">[https://operamundi.uol.com.br/politica-e-economia/31916/50-verites-sur-la-dictature-de-fulgencio-batista-a-cuba «50 vérités sur la dictature de Fulgencio Batista à Cuba»]. Opera Mundi (v francoščini). Citirano dne: 3. 5. 2019.</ref> Z namenom legitimiranja svoje vlade je Batista [[1. november|1. novembra]] [[1954]] organiziral prirejene [[volitve]], z njim kot kandidatom [[Koalicija|koalicije]] med »l Partido Progresista de Acción«, »el Partido de la Unión Radical« in »el Partido Liberal«.<ref>Fulgencio Batista y Zaldivar. Respuesta: Prva izdaja. Mehika, Impresa Manuel León Sanchez. 1960.</ref> [[Opozicija]] se je razdelila na dva dela, tako imenovane ''abstencioniste'' in ''elektoraliste''. ''Abstencionisti'' so želeli bojkotirati volitve, neodvisno od okoliščin, v katerih bi bile izvedle, medtem ko so ''elektoralisti'' iskali določene pravice in zagotovila, da bi lahko prisostvovali na volitvah.<ref name="Manuel Marquez-Sterling 2009">Manuel Marquez-Sterling. Cuba 1952–1959: The True Story of Castro's Rise to Power. Wintergreen, Virginia. Kleiopatria Digital Press. 2009.</ref> Batista je z izsiljevanjem, ustrahovanjem in prevaro želel na vsak način zmagati na volitvah in s tem povzročil, da so vse politične stranke v državi umaknile svoje kandidature in se pridružile bojkotu ''abstencionistov''.<ref> Paterson, Thomas G. (1995). [https://books.google.si/books?id=Vncl-lZq3GcC&pg=PA25&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false Contesting Castro: The United States and the Triumph of the Cuban Revolution.] Oxford University Press. str. 25. ISBN 978-0-19-510120-1.</ref> Bivši predsednik Ramón Grau San Martín je izvedel kratko politično kampanjo, ampak se je odmaknil nekaj dni pred volitvami, z obtožbami, da je Batista prevarant in z opozorilom, da so bili njegovi privrženci prestrašeni in podvrženi pritisku. Tako je bil Batista izvoljen s 45,6 % podporo pri 52,6 % udeležbi. === Ekonomija === Ko je Batista prišel na oblast, je podedoval dokaj uspešno državo za razmere [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]]. Čeprav je bila tretjina prebivalstva na pragu revščine, je bila [[Kuba]] ena izmed najbolje razvitih držav v regiji.<ref>[https://www.economist.com/briefing/2008/12/30/heroic-myth-and-prosaic-failure «The Cuban revolution at 50: Heroic myth and prosaic failure».] The Economist. 30. december 2008. Citirano dne: 3. 5. 20019.</ref> V 50. letih 20. stoletja je [[BDP]] na prebivalca [[Kuba|Kube]] znašal približno toliko kot [[BDP]] [[Italija|Italije]] (glede na številke Batistove vlade), kljub temu pa je še vedno predstavljal eno šestino [[BDP|BDP-ja]] [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]].<ref name="gonzalez">Servando Gonzalez. The Secret Fidel Castro.</ref> Kljub temu pa je, glede na raziskavo Državnega sveta [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] za [[Ekonomija|ekonomijo]], izvedeno v ruralnih območjih med majem [[1956]] in junijem [[1957]], skoraj 60 % kmetov živelo v barakah s strehami iz palminih listov in tlemi iz zemlje, brez sanitarij ali tekoče vode. Skoraj 90 % gospodinjstev ni imelo elektrike, 85 % pa je imelo samo eno ali dve sobi za celo družino. Samo 11 % kmetov je uživalo mleko, 4 % meso in 2 % jajca. 43 % kmetov je bilo nepismenih.<ref name = "fran"/> Po drugi strani pa je Batistova vlada spoštovala pravice [[Združene države Amerike|severnoameriške]] industrije in [[Kuba|kubanskega]] trgovanja, saj so se plače industrijskih delavcev znatno povišale.<ref name="gonzalez"/> Glede na [[Mednarodna organizacija dela|Mednarodno organizacijo dela]], je [[Kuba]] leta [[1958]] zasedala osmo mesto na lestvici plač delavcev v industriji. Pa vendar, [[korupcija]] je bila neizmerna in kljub več pozitivnim pokazateljem je imela [[Kuba|kubanska]] družina leta [[1953]], v prvih mesecih [[diktatura|diktature]], samo 6 $ tedenskega prihodka, od 15 do 20 % aktivnega prebivalstva je bilo brezposelnega in samo v tretjini domov je bila prisotna tekoča voda.<ref name = "JFK1960">[http://www.presidency.ucsb.edu/ws/index.php?pid=25660 Remarks of Senator John F. Kennedy at Democratic Dinner, Cincinnati, Ohio, October 6, 1960] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131014174405/http://www.presidency.ucsb.edu/ws/index.php?pid=25660 |date=2013-10-14 }} iz ''[[John F. Kennedy Presidential Library]]''</ref> Arthur Meier Schlesinger, Kennedyjev osebni svetovalec se je spominjal obiska glavnega mesta [[Kuba|Kube]] in dejal: »[[Havana]] me je očarala in zgrožen se bil nad tem, kako se je to lepo mesto na žalost spremenilo v veliko igralnico in bordel za severnoameriške poslovneže [...]. Moji rojaki so hodili po ulicah, hodili s štirinajstletnimi kubanskimi deklicami in zapravljali denar samo zaradi užitka ob gledanju moških, ki se valjajo v kanalizaciji in jih izbirajo. Pri tem se človek vpraša, kako bi lahko Kubanci, ki so to gledali, [[Združene države Amerike]] obravnavali drugače kot s sovraštvom.«.<ref name = "fran"/> === Batista in organiziran kriminal === [[File:BatistaDC1938.jpg|thumb|left|Batista z načelnikom generalštaba severnoameriške vojske Malinom Craigom na 20. paradi na Dan spomina in žalovanja leta [[1938]].]] V 50. letih 20. stoletja je bila [[Havana]] polna igralnic, [[Prostitucija|prostitucije]], trgovine z [[Mamila|mamili]] pod vodstvom severnoameriških kriminalnih združb, skorumpiranih policistov in politikov, izvoljenih s pomočjo goljufije.<ref name = "CubanH">[http://www.thecubanhistory.com/2012/05/william-morgan-a-rebel-americano-in-cuba/ William Morgan: A Rebel "Americano" in Cuba] at ''The Cuban History'', 16. maj 2012. Citirano dne: 3. 5. 2019.</ref> Ker se je Batista poskušal okoristiti na račun okoliščin, je vzpostavil trajne povezave z organiziranim [[Kriminal|kriminalom]], še posebej s severnoameriškimi [[Mafija|mafijci]] kot so bili [[Meyer Lansky]] in [[Lucky Luciano]]. Tako je [[Havana]] pod Batistovo oblastjo postala znana kot »Latinski Las Vegas«.<ref name="HistCuba">[http://historyofcuba.com/history/funfacts/batist.htm Fulgencio Batista] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130514164321/http://historyofcuba.com/history/funfacts/batist.htm |date=2013-05-14 }} fun facts by ''History of Cuba''</ref> Poslovni odnos med Batisto in [[Meyer Lansky|Lanskyjem]] je trajal celih 10 let, pri čemer je Batista prejemal različne vrste podkupnin v zameno za [[Lansky|Lanskyjev]] nadzor nad igralnicami in [[Kuba|kubanskimi]] hipodromi.<ref>''Havana Nocturne: How the Mob Owned Cuba and Then Lost It to the Revolution'', by [[T. J. English]], William Morrow, 2008, ISBN 0-06-114771-0, str. 15, 16, 20</ref> Po koncu [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] je bil [[Lucky Luciano]] spuščen na prostost, pod pogojem, da se za vedno vrne na [[Sicilija|Sicilijo]]. [[Lucky Luciano|Luciano]] se je na skrivaj preselil na [[Kuba|Kubo]] in tam poskušal ponovno prevzeti nadzor nad severnoameriško [[Mafija|mafijo]]. Z Batistovim dovoljenjem je imel pod nadzorom tudi več [[Havana|havanskih]] igralnic, po pritiskih na diktatorja pa je severnoameriški vladi končno uspelo doseči [[Deportacija|deportacijo]] [[Lucky Luciano|Luciana]].<ref>''Havana Nocturne: How the Mob Owned Cuba and Then Lost It to the Revolution'', by [[T. J. English]], William Morrow, 2008, ISBN 0-06-114771-0, str. 46-47</ref> Batista je v [[Havana|Havani]] masovno spodbujal igre na srečo. Leta [[1955]] je bilo razglašeno, da bo [[Kuba]] dodelila licenco za igranje iger na srečo vsakemu, ki bo investiral 1 000 000 ameriških dolarjev v hotel ali 200 000 ameriških dolarjev v novo diskoteko, vlada pa bo priskrbela javna sredstva za gradnjo igralnic, davčno oprostitev za obdobje 10 let in ne bodo uveljavljali pravic na dajatve za uvoženo opremo in pohištvo novih hotelov. Vsaka igralnica bi za licenco vladi plačala 250 000 $ in še dodaten odstotek od dobička. V praksi pa je vlada opustila nadzor, kar je odprlo vrata vlagateljem z ilegalno pridobljenimi sredstvi.<ref>''Havana Nocturne: How the Mob Owned Cuba and Then Lost It to the Revolution'', by [[T. J. English]], William Morrow, 2008, ISBN 0-06-114771-0, str. 132</ref> Tako je [[Meyer Lansky]] postal izstopajoča figura v igralniških poslih na [[Kuba|Kubi]]<ref name="PBSBatista"/> in vplival na Batistovo politiko igralnic. Prav tako je spremenil [[Kuba|Kubo]] v mednarodno pristanišče trgovanja z drogami. === Odnosi z Združenimi državami Amerike === [[File:Gold_coated_telephone_batista_ITT_habana.JPG|thumb| Telefon, prevlečen z zlatom, ki ga je ITT Corporation podaril Batisti, se danes nahaja v Muzeju revolucije, kot simbol korupcije v času diktatorskega režima.]] Vlada [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] je izkoristila svoj vpliv za širjenje svojih interesov in povečanje dobička severnoameriških zasebnih podjetij, ki so obvladovali otoško [[Ekonomija|ekonomijo]].<ref name = "JFK1960" /> Kot simbol poslovnega odnosa med Batisto in severnoameriškimi podjetji, je multinacionalna telefonska družba ITT Corporation Batisti podarila zlat telefon, kot izraz zahvale za pretirano povišanje telefonske tarife, ki jo je uveljavil Batista na željo severnoameriške vlade.<ref name = "JFK1960" /> Earl T. Smith, nekdanji veleposlanik [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] na [[Kuba|Kubi]], je pred Senatom [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] leta [[1960]] povedal, da je bila severnoameriška moč do prihoda [[Fidel Castro|Castra]] nad [[Kuba|Kubo]] tako velika, da je bil veleposlanik druga najpomembnejša oseba, takoj za predsednikom, včasih celo bolj.<ref>''Ernesto "Che" Guevara (World Leaders Past & Present)'', Douglas Kellner, 1989, Chelsea House Publishers, ISBN 1-55546-835-7, str. 66</ref> Poleg tega je bila skoraj vsa pomoč, ki so jo [[Združene države Amerike]] priskrbele [[Karibi|karibski]] državi v obliki orožja, ki je samo okrepilo diktaturo in ni pripomogla k ekonomskemu izboljšanju kubanskega prebivalstva.<ref name = "JFK1960" /> Tovrstno ravnanje je v prihodnosti omogočilo [[Fidel Catro|Castru]] in [[Komunizem|komunistom]] okrepiti rastoče prepričanje v ravnodušnost [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] glede kubanskih upanj o dostojnem življenju.<ref name = "JFK1960" /> Sodelovanje z Batistovo vlado je temeljilo predvsem na diktatorjevem močnem nasprotovanju [[Komunizem|komunizmu]] v obdobju največjih pritiskov [[Hladna vojna|hladne vojne]] (1947-1953) med [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]] in [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. == Kubanska revolucija == [[26. julij|26. julija]] [[1953]], malo manj kot leto po Batistovem [[državni udar|državnem udaru]], je majhna skupina revolucionarjev napadla vojašnico Moncada, v [[Santiago de Cuba|Santiagu]]. Vladne sile so z lahkoto porazile napadalce in zaprle njihove vodje, medtem ko je mnogo akterjev ušlo iz države. Glavni vodja napada, [[Fidel Castro]], je bil mlad odvetnik, ki bi bil kandidat na parlamentarnih volitvah leta [[1952]], če te ne bi bile odpovedane zaradi [[državni udar|državnega udara]].<ref> Walsh, Daniel C. (2012). [https://archive.today/20130128161552/http://www.mcfarlandbooks.com/book-2.php?id=978-0-7864-6506-4 An Air War with Cuba.] NC, USA: McFarland. str. 5. ISBN 978-0-7864-6506-4. Citirano dne: 3. 5. 2019.</ref> Zaradi napada na vojašnico Moncada, je Batista preklical ustavno zagotovljene pravice in od takrat naprej pa vse do konca svojega vladanja, je policija skrbela za strah in represijo nad prebivalstvom.<ref name="PBSBatista"/> Ob koncu leta [[1955]] so se vrstili študentski upori in protesti proti Batisti, brezposelnost pa je postala velik problem, saj pravkar diplomirani niso mogli dobiti stalne zaposlitve.<ref name=horowitz> Horowitz, Irving Louis (1988). [https://books.google.si/books?id=hx2_y7Vu-PUC&pg=PA463&redir_esc=y&hl=en#v=onepage&q&f=false Cuban communism.] New Brunswick, N.J.: Transaction Books. str. 662. ISBN 0-88738-672-5.</ref><ref>Thomas, Hugh (marec 1971). Cuba; the Pursuit of Freedom. New York: Harper & Row. str. 1173. ISBN 0-06-014259-6.</ref> Vse težave pa je oblast reševala s povečanjem represije, pri čemer so bili vsi mladi obravnavani kot potencialni revolucionarji.<ref>''Invisible Latin America'', por Samuel Shapiro, Ayer Publishing, 1963, ISBN 0-8369-2521-1.</ref> Zaradi nenehne opozicije diktatorju in velike revolucionarne aktivnosti, ki se je dogajala v kampusu, je bila havanska univerza začasno zaprta [[30. novembra]] [[1956]] pa vse do zrušitve Batiste. [[13. marec|13. marca]] [[1957]] je bil pred radijsko postajo »Reloj« s strani policije ubit študentski vodja José Antonio Echeverría, po tem, ko je oznanil, da je Batista umrl v ponesrečenem napadu na predsedniško palačo. V resnici je pred napadom pobegnil, študente Združenja univerzitetnih študentov in Revolucionarnega direktorija 13. maj, ki so vodili napad, pa so umorili vojaki in policisti. [[Fidel Castro|Castro]] je obsodil napad, saj [[»Gibanje 26. julij«]] ni sodelovalo pri napadu.<ref name="Cuba 1963">''Historia de Cuba: Desde Colon hasta Castro''. Carlos Márquez Sterling. Miami, Florida. 1963.</ref> === Poskus državnega udara 1956 === Aprila [[1956]] je Batista poskrbel za vrnitev vojaka Ramóna Barquína iz [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], da bi ocenil vojaške sposobnosti [[Dominikanska republika|Dominikanske republike]] pred napadom na [[Kuba|Kubo]]. V tistem času sta bila tako Batista kot dominikanski predsednik [[Rafael Trujillo]] v veliki politični krizi. Barquín je bil zelo priljubljen med kubanskim narodom in Batista je pričakoval, da si bo zaradi tega povrnil vsaj nekaj podpore. Toda Barquín je v tistem času načrtoval Batistovo zrušitev v tako imenovani »Conspiración de los Puros«. [[4. april|4. aprila]] [[1956]] je Barquín poskušal izvesti [[državni udar]], ki pa ni bil uspešen, zaradi intervencije poročnika Ríosa Morejóna, ki je izdal Barquínov načrt. Barquín je bil obsojen na samico na otoku Pinos (Isla de Juventud), nekateri agenti pa so bili obsojeni na smrt zaradi izdaje.<ref name=wp>Sullivan, Patricia (6. marec 2008). [https://www.washingtonpost.com/gdpr-consent/?destination=%2fwp-dyn%2fcontent%2farticle%2f2008%2f03%2f05%2fAR2008030503300.html%3f&utm_term=.e5669f1505ad «Ramón M. Barquín, 93; Led Failed '56 Coup in Cuba».] Washington Post. Citirano dne: 3. 5. 2019.</ref> Spet drugi, ki so sodelovali v udaru, pa so se izognili kazni v vojski.<ref name="Gabriel E. Taborda 2009">Francisco Tabernilla Palmero and Gabriel E. Taborda. ''Palabras esperadas: Memorias de Francisco H. Tabernilla Palmero''. Ediciones Universales. Miami, Florida. 2009.</ref> [[File:BatistaFireSquad.jpg|thumb|left|Usmrtitev kubanskega upornika leta [[1956]].]] Čistka kubanske vojske po poskusu udara je znatno oslabila oborožene sile, še posebej v boju proti [[Fidel Castro|Castrovim]] [[gverila|gverilam]].<ref name=wp/><ref name=nyt>DePalma, Anthony (6 de marzo de 2008). «Ramón Barquín, Cuban Colonel, Dies at 93». New York Times. Citirano dne: 3. 5. 2019.</ref> Batistova policija je na vse večje nezadovoljstvo ljudstva odgovorila z mučenjem in pobijanjem osumljencev. V nobenem primeru pa niso bili sposobni premagati [[gverila|gverile]] v Sierri Maestri in v Escambrayu.<ref name="PBSBatista"/> Druga možna razlaga, zakaj Batista ni neposredno poskušal končati s Castrovim uporom, je po besedah Carlosa Alberta Montanera ta, da bi lahko na ta način z lahkoto ukradel del stroškov, ki jih je država uporabila za financiranje obrambe države.<ref name="PBSBatista"/> Diktatorska vlada je bila čedalje manj priljubljena med zatiranim prebivalstvom in tako je [[Sovjetska zveza]] začela tajno podpirati [[Fidel Castro|Castrovo]] [[gverila|gverilo]].<ref name="wickham-crowley">Timothy P. Wickham-Crowley. Guerrillas and revolution in Latin America. str. 189.</ref> Tudi več generalov kubanskih oboroženih sil je v zadnjih letih govorilo slabo o Batisti, saj je njegovo pretirano vmešavanje v vojaško načrtovanje oslabilo in oviralo vojsko v boju proti gverilam.<ref name="Gabriel E. Taborda 2009"/> Novembra [[1958]] so bile izvedene nove volitve, z izjemo provinc Las Villas in Oriente, ki sta bili takrat že pod [[Fidel Castro|Castrovim]] nadzorom.<ref name="Manuel Marquez-Sterling 2009">Manuel Marquez-Sterling. Cuba 1952–1959: The True Story of Castro's Rise to Power. Wintergreen, Virginia. Kleiopatria Digital Press. 2009.</ref> Volitve so bile predvidene za mesec junij, kot je to zahtevala [[ustava]], ampak so se zavlekle zaradi aktivnosti [[Gverila|gverile]]. Podobno kot leta [[1954]], je Ramón Grau tudi takrat umaknil svojo kandidaturo malo pred volitvami, zaradi domnevne goljufije, ko je Batista ukazal ponovno štetje glasov po volitvah.<ref name="Carlos Márquez Sterling 2005">Carlos Márquez Sterling. Memorias de un estadista. Ediciones Universales. Miami, Florida. 2005.</ref> Na volitvah je zmagal Andrés Rivero Agüero, Batistov privrženec. Čeprav je bil legitimen predsednik republike, mu ni bilo dovoljeno prevzeti oblasti. === Padec oblasti === »Ob upoštevanju izgube življenj, materialne škode na lastnini in očitne škode, ki se godi gospodarstvu Republike, prosim Boga, da razsvetli Kubance, da bi lahko živeil v miru, odstopam od svojih pooblastil kot predsednik Republike, ki jih prenašam na ustavnega naslednika. Ljudi pozivam, naj ostanejo znotraj reda in se izognejo temu, da bi postali žrtev strasti, ki bi lahko bile pogubne za kubansko družino.« Končni govor Fulgencia Batiste Zaldívarja, predsednika Republike. Havana, 1. januar 1959. Konec decembra [[1958]] se je polom Batistove diktature zdel neizbežen. Severnoameriška vlada je na oblasti ohranjala diktatorja, mu dodeljevala letala, barke in orožje najnovejše tehnologije, kot je napalm, vendar pa so marca [[1958]] oznanili, da bodo prenehali prodajati orožje kubanski vladi.<ref>''Ernesto "Che" Guevara (World Leaders Past & Present)'', Douglas Kellner, 1989, Chelsea House Publishers, ISBN 1-55546-835-7, str. 45</ref> Konec leta so celo uveljavili [[embargo]] na orožje, kar je zapečatilo usodo šibki diktatorski vladi.<ref name="Louis A. Pérez">Louis A. Pérez. Cuba and the United States.</ref> Decembra so bili edini, ki so še podpirali Batisto posestniki in kubanski poslovneži, ki so se ekonomsko obogatili z njegovo diktaturo.<ref name="Jorge I. Domínguez 90">Jorge I. Domínguez. Cuba. str. 90.</ref> [[28. december|28. decembra]] so milice pod vodstvom [[Ernesto Che Guevara|Che Guevare]] pričele z odločilnim napadom proti mestu Santa Clara, zadnji trdnjavi pred [[Havana|Havano]]. [[31. december|31. decembra]], ko so uporniške enote zavzele blindiran vlak, ki ga je vlada poslala za okrepitev mesta, se je Batista, ob 3:00 v noči na [[1. januar]] [[1959]], odločil pobegniti proti [[Santo Domingo|Santu Domingu]], skupaj z izvoljenim predsednikom Andrésom Rivero Agüerom. Naslednjega jutra so čete Druge državne fronte Escambaya pod vodstvom Eloya Gutiérreza Menoya vstopile v [[Havana|Havano]]. Naslednji dan so prispele čete Gibanja 26. julij pod vodstvom [[Camilo Cienfuegos|Camila Cienfuegosa]] in [[Ernesto Che Guevara|Che Guevare]], ki so brez upora zavzele regiment Campa Columbie in trdnjavo San Carlos de la Cabaña. a. Zatem so čete Revolucionarnega Direktorija na ukaz Faura Chomóna zasedle predsedniško palačo, kar je povzročilo krizo med revolucionarnimi silami. Istočasno je [[Fidel Castro]] [[1. januar|1. januarja]] prišel v [[Santiago de Cuba]], ga razglasil za začasno glavno mesto in proglasil Manuela Urrutio Lleója za predsednika države. Severnoameriška vlada je priznala legitimnost revolucionarne vlade in tako tudi konec Batistove diktature. == Izgnanstvo in smrt == [[File:BatistaWife1958.jpg|thumb|right|Batista skupaj z ženo [[Marta Fernández Miranda de Batista|Marto Fernández Miranda de Batista]] zajtrkuje v havanskem muzeju, 8 mesecev pred pobegom iz Kube.]] Batista je pobegnil iz države z bogastvom vrednim približno 100 000 000 $, sprva je odšel v [[Dominikanska republika|Dominikansko republiko]], kasneje na [[Madeira|Madeiro]] ([[Portugalska]]), nazadnje pa v [[Španija|Španijo]] [[Francisco Franco|Francisca Franca]], čeprav je še decembra [[1942]] označil [[Francisco Franco|Franca]] za fašista.<ref>[http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,886090,00.html "Plain Talk in Spanish"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101014163132/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,886090,00.html |date=2010-10-14 }}, ''[[Time]]'', 28. december 1942. Citirano dne: 3. 5. 2019</ref><ref>[http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,802544,00.html "Batista's Boost"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130826011532/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,802544,00.html |date=2013-08-26 }}, ''Time'', 18. januar 1943. Citirano dne: 3. 5. 2019</ref> Batista je ostal v [[Španija|Španiji]] vse do svoje smrti leta [[1973]], ko je doživel srčni infarkt v [[Marbella|Marbelli]]. Pokopan je na pokopališču San Isidro v [[Madrid|Madridu]], skupaj s svojo ženo [[Marta Fernández Miranda de Batista|Marto Fernández Miranda de Batista]] in enem od svojih petih otrok, Carlosom Manuelom, ki je umrl za levkemijo leta [[1969]].<ref> [https://vestigiosdemadrid.wordpress.com/2012/09/04/la-tumba-de-batista-el-dictador-al-que-derroco-fidel-castro/ «La tumba de Batista, el dictador al que derrocó Fidel Castro (1973)».] Vestigios de Madrid. 4. september 2012. Citirano dne: 3. 5. 2019.</ref> == Upodobitev v filmih == * V filmu [[Andy Garcia|Andya Garcie]] Izgubljeno mesto (The Lost City, 2005) igralec Juan Fernández Mejías upodobi diktatorja. * V [[Boter 2|drugem delu Botra]] (The Godfather Part II, 1974), v režiji Francisa Forda Coppola in po scenariju, ki ga je napisal skupaj z Mariem Puzom, je izpostavljena politična situcija na Kubi v času diktature Batiste in njegova povezanost z mafijo. Eden od prizorov upodobi slovo Batiste na novoletni zabavi leta 1959. * Film Havana (Habana, 1990), v režiji Sydneyja Pollacka, uprizori ljubezensko razmerje med Američanom (Robert Redford) in Kubanko (Lena Olin) v obdobju Batistove diktature. Skozi ves čas je prisoten prikaz družbenih razmer, ki so takrat vladale na Kubi. Film opisuje zadnji teden leta 1959 in zadnji dan v letu, ko je Batista izgnan iz države in Castro prevzame oblast. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Batista, Fulgencio}} [[Kategorija:Kubanski politiki]] [[Kategorija:Kubanske vojaške osebnosti]] r1ngrcoxlvis7uyduj5xge4in7aikdc 0 468898 6731488 6661450 2026-08-05T16:52:25Z TadejM 738 +zp: nedeljski gost 6731488 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Bronja Žakelj''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarka]] in [[pisateljica]]; *[[1969]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]].<ref name=delo1>[https://www.delo.si/kultura/knjiga/bronja-zakelj-trudila-sem-se-priblizati-resnici-svoji-resnici-197330.html Bronja Žakelj: »Trudila sem se približati resnici, svoji resnici«], vpogled: 19. 11. 2019.</ref> Na ljubljanski [[Fakulteta za družbene vede|Fakulteti za družbene vede]] je diplomirala iz [[novinarstvo|novinarstva]], se sprva zaposlila v trženju, danes pa dela v bančništvu.<ref name=delo1/> Leta 2019 je prejela Delovo književno nagrado [[kresnik (nagrada)|kresnik]], in sicer za svoj prvenec ''[[Belo se pere na devetdeset]]''.<ref>[https://siol.net/trendi/kultura/za-roman-belo-se-pere-na-devetdeset-je-kresnika-prejela-bronja-zakelj-500968 Za roman Belo se pere na devetdeset je kresnika prejela Bronja Žakelj], vpogled: 19. 11. 2019.</ref> Gre za [[avtobiografija|avtobiografski]] [[roman]], ki ga je pisateljica pisala skoraj desetletje<ref>https://www.delo.si/kultura/knjiga/in-kresnika-2019-dobi-198554.html, vpogled: 19. 11. 2019.</ref> in v katerem med drugim opiše svoje otroštvo, soočanje z materino in bratovo smrtjo, lastno diagnozo [[Rak (bolezen)|raka]].<ref>https://www.rtvslo.si/kultura/beremo/bronja-zakelj-belo-se-pere-na-devetdeset/487165, vpogled: 19. 11. 2019.</ref> Po romanu je režiser [[Marko Naberšnik]] posnel [[Belo se pere na devetdeset (film)|istoimenski film]], ki je premiero doživel leta 2025 na Sarajevskem filmskem festivalu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/film-belo-se-pere-na-devetdeset-na-svetovni-premieri-v-sarajevu-pozel-dolg-aplavz-in-ovacije/755391|title=Film Belo se pere na devetdeset na svetovni premieri v Sarajevu požel dolg aplavz in ovacije|date=22. 8. 2025|accessdate=27. 11. 2025|website=www.rtvslo.si}}</ref> Je vnukinja umetnostnega zgodovinarja [[Lojze Gostiša|Lojzeta Gostiše]]. == Zasebno == Z bivšim možem ima hčer Katjušo in sina Matijo.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/zvezde-in-slavni/bronja-zakelj-ko-sem-odprla-oci-sem-zdravnika-vprasala-kaksne-so-moje-moznosti-rekel-je-40-60-628087|title="Ko sem odprla oči, sem zdravnika vprašala, kakšne so moje možnosti. Rekel je 40-60 odstotkov."|date=1. 3. 2024|accessdate=27. 11. 2025|website=www.siol.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/nacin-na-katerega-se-je-locila-znana-slovenka-vas-bo-presenetil-422436|title=Neverjetno, kako se je ločila znana Slovenka|date=18. 4. 2024|accessdate=27. 11. 2025|website=www.zurnal24.si}}</ref> Pri 20 letih je zbolela za [[Limfom|limfomom]], leta 2018 pa za [[Adenokarcinom|adenokarcinomom]] na izvodilu trebušne slinavke.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175171254 Bronja Žakelj: Tišina je najslabša možna pot]. Nedeljski gost (2. november 2025). Val 202 (RTV Slovenija). {{Predloga:Kresnikovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o književniku}} {{DEFAULTSORT:Žakelj, Bronja}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] 1ns6l4ozlyfzc8dewl4llp2rvf5v5dq 4 485412 6731696 6708314 2026-08-06T07:20:25Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 1–1000 6731696 wikitext text/x-wiki Od zadnje posodobitve 06. 08. 2026. je 13.937 strani glavnega prostora ustvarilo 198.541 edinstvenih uporabnikov. 10.000 najboljših uporabnikov je ustvarilo 194.604 strani ali 98,0% Wikipedije. === 1–1000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 1 | [[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjancic]] | 52.631 |- | 2 | [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] | 14.412 |- | 3 | [[Uporabnik:Grejo|Grejo]] | 12.533 |- | 4 | [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] | 10.677 |- | 5 | [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] | 6.850 |- | 6 | [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] | 6.391 |- | 7 | [[Uporabnik:Rude|Rude]] | 4.852 |- | 8 | [[Uporabnik:Slodave|Slodave]] | 4.436 |- | 9 | [[Uporabnik:Žiga|Žiga]] | 3.499 |- | 10 | [[Uporabnik:Nusha|Nusha]] | 3.026 |- | 11 | [[Uporabnik:Paul28|Paul28]] | 2.969 |- | 12 | [[Uporabnik:JakobZ|JakobZ]] | 2.844 |- | 13 | [[Uporabnik:SportiBot|SportiBot]] | 2.676 |- | 14 | [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] | 2.489 |- | 15 | [[Uporabnik:Marko3|Marko3]] | 2.480 |- | 16 | [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] | 1.587 |- | 17 | [[Uporabnik:JozefD|JozefD]] | 1.504 |- | 18 | [[Uporabnik:Romanm|Romanm]] | 1.184 |- | 19 | [[Uporabnik:Jambornik|Jambornik]] | 1.114 |- | 20 | [[Uporabnik:Zm05gamer|Zm05gamer]] | 1.111 |- | 21 | [[Uporabnik:Pv21|Pv21]] | 1.031 |- | 22 | [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] | 961 |- | 23 | [[Uporabnik:A09|A09]] | 905 |- | 24 | [[Uporabnik:Mihas-bot|Mihas-bot]] | 884 |- | 25 | [[Uporabnik:Aarnejcic|Aarnejcic]] | 868 |- | 26 | [[Uporabnik:Dhmo|Dhmo]] | 840 |- | 27 | [[Uporabnik:Japan Football|Japan Football]] | 796 |- | 28 | [[Uporabnik:Peterlin|Peterlin]] | 730 |- | 29 | [[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] | 724 |- | 30 | [[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] | 686 |- | 31 | [[Uporabnik:Mich973|Mich973]] | 587 |- | 32 | [[Uporabnik:Renesemee|Renesemee]] | 572 |- | 33 | [[Uporabnik:Alebarasi|Alebarasi]] | 545 |- | 34 | [[Uporabnik:Marmio|Marmio]] | 536 |- | 35 | [[Uporabnik:Marino|Marino]] | 519 |- | 36 | [[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]] | 517 |- | 37 | [[Uporabnik:Sportomanokin|Sportomanokin]] | 490 |- | 38 | [[Uporabnik:Tone|Tone]] | 487 |- | 39 | [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] | 482 |- | 40 | [[Uporabnik:TadejM|TadejM]] | 452 |- | 41 | [[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] | 427 |- | 42 | [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Doncsecz~slwiki]] | 426 |- | 43 | [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] | 425 |- | 44 | [[Uporabnik:Archangel|Archangel]] | 410 |- | 45 | [[Uporabnik:Janeznovak|Janeznovak]] | 407 |- | 46 | [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] | 405 |- | 47 | [[Uporabnik:Matej Frančeškin|Matej Frančeškin]] | 397 |- | 48 | [[Uporabnik:Rethymno|Rethymno]] | 360 |- | 49 | [[Uporabnik:Smihael|Smihael]] | 337 |- | 50 | [[Uporabnik:IzTrsta|IzTrsta]] | 328 |- | 51 | [[Uporabnik:Matijap|Matijap]] | 311 |- | 52 | [[Uporabnik:Nebotigatreba7|Nebotigatreba7]] | 296 |- | 53 | [[Uporabnik:Pandrej|Pandrej]] | 287 |- | 54 | [[Uporabnik:Heretik|Heretik]] | 279 |- | 55 | [[Uporabnik:Sivimedved|Sivimedved]] | 278 |- | 56 | [[Uporabnik:Struc|Struc]] | 266 |- | 57 | [[Uporabnik:ZimskoSonce|ZimskoSonce]] | 264 |- | 58 | [[Uporabnik:Bostjan46|Bostjan46]] | 264 |- | 59 | [[Uporabnik:MGTom|MGTom]] | 260 |- | 60 | [[Uporabnik:T@Di|T@Di]] | 256 |- | 61 | [[Uporabnik:Badavinc|Badavinc]] | 252 |- | 62 | [[Uporabnik:Vitosmo|Vitosmo]] | 250 |- | 63 | [[Uporabnik:Leopardi|Leopardi]] | 239 |- | 64 | [[Uporabnik:Ilirski gusar|Ilirski gusar]] | 236 |- | 65 | [[Uporabnik:Gnooi|Gnooi]] | 230 |- | 66 | [[Uporabnik:Melaleuca alternifolia|Melaleuca alternifolia]] | 225 |- | 67 | [[Uporabnik:Roksi1|Roksi1]] | 214 |- | 68 | [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] | 211 |- | 69 | [[Uporabnik:Gap|Gap]] | 205 |- | 70 | [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] | 201 |- | 71 | [[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] | 201 |- | 72 | [[Uporabnik:AstroFizMat|AstroFizMat]] | 196 |- | 73 | [[Uporabnik:Jurijbavdaz|Jurijbavdaz]] | 192 |- | 74 | [[Uporabnik:Anton Mravcek~slwiki|Anton Mravcek~slwiki]] | 187 |- | 75 | [[Uporabnik:Fran|Fran]] | 184 |- | 76 | [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] | 183 |- | 77 | [[Uporabnik:Burek|Burek]] | 181 |- | 78 | [[Uporabnik:Zeleni|Zeleni]] | 179 |- | 79 | [[Uporabnik:Bojan2005|Bojan2005]] | 165 |- | 80 | [[Uporabnik:BJ89|BJ89]] | 163 |- | 81 | [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] | 161 |- | 82 | [[Uporabnik:BuDi|BuDi]] | 161 |- | 83 | [[Uporabnik:Yoda|Yoda]] | 159 |- | 84 | [[Uporabnik:Lanfra|Lanfra]] | 156 |- | 85 | [[Uporabnik:AndrejS.K|AndrejS.K]] | 155 |- | 86 | [[Uporabnik:Zupi|Zupi]] | 154 |- | 87 | [[Uporabnik:Radek|Radek]] | 152 |- | 88 | [[Uporabnik:IP 213|IP 213]] | 152 |- | 89 | [[Uporabnik:Savinjc|Savinjc]] | 151 |- | 90 | [[Uporabnik:KoRnholio8|KoRnholio8]] | 149 |- | 91 | [[Uporabnik:KocmutD|KocmutD]] | 145 |- | 92 | [[Uporabnik:5er|5er]] | 145 |- | 93 | [[Uporabnik:Genovefa|Genovefa]] | 143 |- | 94 | [[Uporabnik:Mg|Mg]] | 141 |- | 95 | [[Uporabnik:Danielg123|Danielg123]] | 141 |- | 96 | [[Uporabnik:Cabana|Cabana]] | 141 |- | 97 | [[Uporabnik:Danny KM|Danny KM]] | 140 |- | 98 | [[Uporabnik:Luka11235|Luka11235]] | 138 |- | 99 | [[Uporabnik:Hinko Gnito|Hinko Gnito]] | 136 |- | 100 | [[Uporabnik:Tbddl|Tbddl]] | 134 |- | 101 | [[Uporabnik:Mravlja Matjaz|Mravlja Matjaz]] | 133 |- | 102 | [[Uporabnik:89.212.164.12|89.212.164.12]] | 133 |- | 103 | [[Uporabnik:Veprasmen|Veprasmen]] | 129 |- | 104 | [[Uporabnik:Ben-Picc|Ben-Picc]] | 124 |- | 105 | [[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] | 123 |- | 106 | [[Uporabnik:Ferdi|Ferdi]] | 122 |- | 107 | [[Uporabnik:Nokturno|Nokturno]] | 119 |- | 108 | [[Uporabnik:Ajznponar|Ajznponar]] | 119 |- | 109 | [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] | 117 |- | 110 | [[Uporabnik:Janisterzaj|Janisterzaj]] | 116 |- | 111 | [[Uporabnik:Lander~slwiki|Lander~slwiki]] | 113 |- | 112 | [[Uporabnik:Wikipedius Rex|Wikipedius Rex]] | 111 |- | 113 | [[Uporabnik:Marko Krmac|Marko Krmac]] | 110 |- | 114 | [[Uporabnik:Viki11rodno|Viki11rodno]] | 105 |- | 115 | [[Uporabnik:Osbp|Osbp]] | 104 |- | 116 | [[Uporabnik:67.60.27.122|67.60.27.122]] | 101 |- | 117 | [[Uporabnik:Rok42|Rok42]] | 100 |- | 118 | [[Uporabnik:Lacen|Lacen]] | 100 |- | 119 | [[Uporabnik:Gledalec|Gledalec]] | 100 |- | 120 | [[Uporabnik:SamiKullström|SamiKullström]] | 99 |- | 121 | [[Uporabnik:Nareto|Nareto]] | 99 |- | 122 | [[Uporabnik:FurmanKlemen|FurmanKlemen]] | 99 |- | 123 | [[Uporabnik:92.53.155.250|92.53.155.250]] | 98 |- | 124 | [[Uporabnik:Haklc|Haklc]] | 95 |- | 125 | [[Uporabnik:Feniks|Feniks]] | 94 |- | 126 | [[Uporabnik:Freienthurn|Freienthurn]] | 93 |- | 127 | [[Uporabnik:Nimrod~slwiki|Nimrod~slwiki]] | 91 |- | 128 | [[Uporabnik:Ipos|Ipos]] | 87 |- | 129 | [[Uporabnik:Ajgorhoe|Ajgorhoe]] | 87 |- | 130 | [[Uporabnik:97E|97E]] | 87 |- | 131 | [[Uporabnik:MrPanyGoff|MrPanyGoff]] | 85 |- | 132 | [[Uporabnik:Slovenec sem|Slovenec sem]] | 83 |- | 133 | [[Uporabnik:Carameloncoffee|Carameloncoffee]] | 81 |- | 134 | [[Uporabnik:Prevod&priredba|Prevod&priredba]] | 79 |- | 135 | [[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] | 78 |- | 136 | [[Uporabnik:Lynxmb|Lynxmb]] | 77 |- | 137 | [[Uporabnik:Dkovacicg|Dkovacicg]] | 77 |- | 138 | [[Uporabnik:Darkopet|Darkopet]] | 76 |- | 139 | [[Uporabnik:Khorva|Khorva]] | 75 |- | 140 | [[Uporabnik:Ježofska|Ježofska]] | 73 |- | 141 | [[Uporabnik:56jhoG|56jhoG]] | 73 |- | 142 | [[Uporabnik:Wailer|Wailer]] | 72 |- | 143 | [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] | 72 |- | 144 | [[Uporabnik:ILipovšek|ILipovšek]] | 72 |- | 145 | [[Uporabnik:Andsmo|Andsmo]] | 71 |- | 146 | [[Uporabnik:Zgnjecko|Zgnjecko]] | 70 |- | 147 | [[Uporabnik:Sweden|Sweden]] | 70 |- | 148 | [[Uporabnik:Miggie H|Miggie H]] | 70 |- | 149 | [[Uporabnik:P̲̳l̳eo|P̲̳l̳eo]] | 69 |- | 150 | [[Uporabnik:Miran77|Miran77]] | 69 |- | 151 | [[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] | 69 |- | 152 | [[Uporabnik:Polonica|Polonica]] | 68 |- | 153 | [[Uporabnik:Zlatifilatelist|Zlatifilatelist]] | 66 |- | 154 | [[Uporabnik:Igor|Igor]] | 65 |- | 155 | [[Uporabnik:MatheusMe|MatheusMe]] | 62 |- | 156 | [[Uporabnik:NN|NN]] | 61 |- | 157 | [[Uporabnik:HenrikBaun|HenrikBaun]] | 61 |- | 158 | [[Uporabnik:Darko Pes~slwiki|Darko Pes~slwiki]] | 61 |- | 159 | [[Uporabnik:Xyxyx|Xyxyx]] | 60 |- | 160 | [[Uporabnik:Prunk|Prunk]] | 60 |- | 161 | [[Uporabnik:Jay Hodec|Jay Hodec]] | 58 |- | 162 | [[Uporabnik:Bernijeri|Bernijeri]] | 58 |- | 163 | [[Uporabnik:Rosinant|Rosinant]] | 56 |- | 164 | [[Uporabnik:Mafijec|Mafijec]] | 56 |- | 165 | [[Uporabnik:JGeoheli|JGeoheli]] | 56 |- | 166 | [[Uporabnik:DancingPhilosopher|DancingPhilosopher]] | 56 |- | 167 | [[Uporabnik:Garygo golob|Garygo golob]] | 54 |- | 168 | [[Uporabnik:Delphi goldy|Delphi goldy]] | 54 |- | 169 | [[Uporabnik:Alsi24|Alsi24]] | 53 |- | 170 | [[Uporabnik:Joshua~slwiki|Joshua~slwiki]] | 52 |- | 171 | [[Uporabnik:Grozec|Grozec]] | 52 |- | 172 | [[Uporabnik:Amazone7|Amazone7]] | 52 |- | 173 | [[Uporabnik:Reorgart|Reorgart]] | 51 |- | 174 | [[Uporabnik:Eton vs harrow|Eton vs harrow]] | 51 |- | 175 | [[Uporabnik:BiS|BiS]] | 50 |- | 176 | [[Uporabnik:Wikiped~slwiki|Wikiped~slwiki]] | 49 |- | 177 | [[Uporabnik:Jurij5|Jurij5]] | 49 |- | 178 | [[Uporabnik:Blog84|Blog84]] | 49 |- | 179 | [[Uporabnik:Odisej|Odisej]] | 48 |- | 180 | [[Uporabnik:Keber|Keber]] | 48 |- | 181 | [[Uporabnik:Mudroslov|Mudroslov]] | 47 |- | 182 | [[Uporabnik:Alexbass|Alexbass]] | 47 |- | 183 | [[Uporabnik:Ales Em.|Ales Em.]] | 47 |- | 184 | [[Uporabnik:Mdolinar|Mdolinar]] | 46 |- | 185 | [[Uporabnik:Jz|Jz]] | 45 |- | 186 | [[Uporabnik:Godvisna|Godvisna]] | 45 |- | 187 | [[Uporabnik:Matej200|Matej200]] | 44 |- | 188 | [[Uporabnik:JC|JC]] | 44 |- | 189 | [[Uporabnik:Greek Strategos|Greek Strategos]] | 44 |- | 190 | [[Uporabnik:Urbi|Urbi]] | 43 |- | 191 | [[Uporabnik:Spid3rM|Spid3rM]] | 43 |- | 192 | [[Uporabnik:Silvija|Silvija]] | 43 |- | 193 | [[Uporabnik:Rastofan|Rastofan]] | 43 |- | 194 | [[Uporabnik:Petra Jordan|Petra Jordan]] | 43 |- | 195 | [[Uporabnik:An272727|An272727]] | 41 |- | 196 | [[Uporabnik:Ghdf23e|Ghdf23e]] | 40 |- | 197 | [[Uporabnik:AstroKaktus|AstroKaktus]] | 40 |- | 198 | [[Uporabnik:Szczecinolog|Szczecinolog]] | 39 |- | 199 | [[Uporabnik:Cajnik|Cajnik]] | 39 |- | 200 | [[Uporabnik:DRZAVICA|DRZAVICA]] | 38 |- | 201 | [[Uporabnik:Kapitan|Kapitan]] | 37 |- | 202 | [[Uporabnik:Spiko-carpediem|Spiko-carpediem]] | 36 |- | 203 | [[Uporabnik:Proseminar 2005|Proseminar 2005]] | 36 |- | 204 | [[Uporabnik:Podmejc|Podmejc]] | 36 |- | 205 | [[Uporabnik:Missmarple~slwiki|Missmarple~slwiki]] | 36 |- | 206 | [[Uporabnik:Navportus|Navportus]] | 35 |- | 207 | [[Uporabnik:Iskra16|Iskra16]] | 35 |- | 208 | [[Uporabnik:Dbc334|Dbc334]] | 35 |- | 209 | [[Uporabnik:Triglav 2000|Triglav 2000]] | 34 |- | 210 | [[Uporabnik:Anchi3|Anchi3]] | 34 |- | 211 | [[Uporabnik:Rei Momo|Rei Momo]] | 33 |- | 212 | [[Uporabnik:PIHNER|PIHNER]] | 33 |- | 213 | [[Uporabnik:Makenzis|Makenzis]] | 33 |- | 214 | [[Uporabnik:Tine5|Tine5]] | 32 |- | 215 | [[Uporabnik:Primorc na kvadrat|Primorc na kvadrat]] | 32 |- | 216 | [[Uporabnik:Lm|Lm]] | 32 |- | 217 | [[Uporabnik:89.212.40.246|89.212.40.246]] | 32 |- | 218 | [[Uporabnik:Brane.Blokar|Brane.Blokar]] | 31 |- | 219 | [[Uporabnik:Vucic|Vucic]] | 30 |- | 220 | [[Uporabnik:Revizorka|Revizorka]] | 30 |- | 221 | [[Uporabnik:Pa3k|Pa3k]] | 30 |- | 222 | [[Uporabnik:Lyonski|Lyonski]] | 30 |- | 223 | [[Uporabnik:Ljubljana007|Ljubljana007]] | 30 |- | 224 | [[Uporabnik:Zalozba sanje|Zalozba sanje]] | 29 |- | 225 | [[Uporabnik:Vlado2208|Vlado2208]] | 29 |- | 226 | [[Uporabnik:Vdomen|Vdomen]] | 29 |- | 227 | [[Uporabnik:Krefts|Krefts]] | 29 |- | 228 | [[Uporabnik:Endify|Endify]] | 29 |- | 229 | [[Uporabnik:EmiliaITČA|EmiliaITČA]] | 29 |- | 230 | [[Uporabnik:Blazv|Blazv]] | 29 |- | 231 | [[Uporabnik:Avs3nik|Avs3nik]] | 29 |- | 232 | [[Uporabnik:X~slwiki|X~slwiki]] | 28 |- | 233 | [[Uporabnik:Katy9|Katy9]] | 28 |- | 234 | [[Uporabnik:Javor|Javor]] | 28 |- | 235 | [[Uporabnik:Ike~slwiki|Ike~slwiki]] | 28 |- | 236 | [[Uporabnik:Francelj99|Francelj99]] | 28 |- | 237 | [[Uporabnik:B4d|B4d]] | 28 |- | 238 | [[Uporabnik:Asopotnik|Asopotnik]] | 28 |- | 239 | [[Uporabnik:Svcirbeljes|Svcirbeljes]] | 27 |- | 240 | [[Uporabnik:Rote kapelle|Rote kapelle]] | 27 |- | 241 | [[Uporabnik:Princess Maria|Princess Maria]] | 27 |- | 242 | [[Uporabnik:Oblak1234|Oblak1234]] | 27 |- | 243 | [[Uporabnik:JurijM6|JurijM6]] | 27 |- | 244 | [[Uporabnik:Engelbert|Engelbert]] | 27 |- | 245 | [[Uporabnik:Edmoon|Edmoon]] | 27 |- | 246 | [[Uporabnik:Burduhuan|Burduhuan]] | 27 |- | 247 | [[Uporabnik:BenCe|BenCe]] | 27 |- | 248 | [[Uporabnik:Kastus~slwiki|Kastus~slwiki]] | 26 |- | 249 | [[Uporabnik:PhJ|PhJ]] | 25 |- | 250 | [[Uporabnik:Maja Vehar|Maja Vehar]] | 25 |- | 251 | [[Uporabnik:Grudy|Grudy]] | 25 |- | 252 | [[Uporabnik:Artelind|Artelind]] | 25 |- | 253 | [[Uporabnik:AnaJur|AnaJur]] | 25 |- | 254 | [[Uporabnik:Ambrozd|Ambrozd]] | 25 |- | 255 | [[Uporabnik:Seba~slwiki|Seba~slwiki]] | 24 |- | 256 | [[Uporabnik:Duxborut|Duxborut]] | 24 |- | 257 | [[Uporabnik:BGBFBFBDF|BGBFBFBDF]] | 24 |- | 258 | [[Uporabnik:Belasolf29|Belasolf29]] | 24 |- | 259 | [[Uporabnik:TomažS|TomažS]] | 23 |- | 260 | [[Uporabnik:Tjasa DNK|Tjasa DNK]] | 23 |- | 261 | [[Uporabnik:Spela92|Spela92]] | 23 |- | 262 | [[Uporabnik:Robertz|Robertz]] | 23 |- | 263 | [[Uporabnik:Pozlepster|Pozlepster]] | 23 |- | 264 | [[Uporabnik:Muklebor|Muklebor]] | 23 |- | 265 | [[Uporabnik:Majaseb|Majaseb]] | 23 |- | 266 | [[Uporabnik:Kleever69|Kleever69]] | 23 |- | 267 | [[Uporabnik:Gibalec|Gibalec]] | 23 |- | 268 | [[Uporabnik:Francsolina|Francsolina]] | 23 |- | 269 | [[Uporabnik:Ango|Ango]] | 23 |- | 270 | [[Uporabnik:YtoSu|YtoSu]] | 22 |- | 271 | [[Uporabnik:Vilimerc|Vilimerc]] | 22 |- | 272 | [[Uporabnik:SunnyZoya|SunnyZoya]] | 22 |- | 273 | [[Uporabnik:Skydancer|Skydancer]] | 22 |- | 274 | [[Uporabnik:Onstran|Onstran]] | 22 |- | 275 | [[Uporabnik:Napsy|Napsy]] | 22 |- | 276 | [[Uporabnik:Matej2|Matej2]] | 22 |- | 277 | [[Uporabnik:Jalen|Jalen]] | 22 |- | 278 | [[Uporabnik:JaKob|JaKob]] | 22 |- | 279 | [[Uporabnik:-ična|-ična]] | 22 |- | 280 | [[Uporabnik:Gospodar|Gospodar]] | 22 |- | 281 | [[Uporabnik:Enej1000|Enej1000]] | 22 |- | 282 | [[Uporabnik:Birdie|Birdie]] | 22 |- | 283 | [[Uporabnik:194.249.39.217|194.249.39.217]] | 22 |- | 284 | [[Uporabnik:Matk~slwiki|Matk~slwiki]] | 21 |- | 285 | [[Uporabnik:Jurius1991|Jurius1991]] | 21 |- | 286 | [[Uporabnik:Apolitičnost|Apolitičnost]] | 21 |- | 287 | [[Uporabnik:82.192.43.102|82.192.43.102]] | 21 |- | 288 | [[Uporabnik:Yoosh|Yoosh]] | 20 |- | 289 | [[Uporabnik:Stalingrad1942|Stalingrad1942]] | 20 |- | 290 | [[Uporabnik:Sodček|Sodček]] | 20 |- | 291 | [[Uporabnik:Polona|Polona]] | 20 |- | 292 | [[Uporabnik:Pishcotec|Pishcotec]] | 20 |- | 293 | [[Uporabnik:Niste navedli veljavnega uporabniškega imena|Niste navedli veljavnega uporabniškega imena]] | 20 |- | 294 | [[Uporabnik:Mnogoterost|Mnogoterost]] | 20 |- | 295 | [[Uporabnik:Lagos|Lagos]] | 20 |- | 296 | [[Uporabnik:Jssmrenton|Jssmrenton]] | 20 |- | 297 | [[Uporabnik:Dr. Angela|Dr. Angela]] | 20 |- | 298 | [[Uporabnik:Urharec|Urharec]] | 19 |- | 299 | [[Uporabnik:Neznanec|Neznanec]] | 19 |- | 300 | [[Uporabnik:Franc Zupanič|Franc Zupanič]] | 19 |- | 301 | [[Uporabnik:Evka32|Evka32]] | 19 |- | 302 | [[Uporabnik:Eri92|Eri92]] | 19 |- | 303 | [[Uporabnik:217.72.84.32|217.72.84.32]] | 19 |- | 304 | [[Uporabnik:193.201.212.157|193.201.212.157]] | 19 |- | 305 | [[Uporabnik:Si Martin|Si Martin]] | 18 |- | 306 | [[Uporabnik:MilanH|MilanH]] | 18 |- | 307 | [[Uporabnik:Luka666|Luka666]] | 18 |- | 308 | [[Uporabnik:Kolii|Kolii]] | 18 |- | 309 | [[Uporabnik:Jarc5|Jarc5]] | 18 |- | 310 | [[Uporabnik:Hereamana Pitya|Hereamana Pitya]] | 18 |- | 311 | [[Uporabnik:FortunaB|FortunaB]] | 18 |- | 312 | [[Uporabnik:FelllixFelllicis|FelllixFelllicis]] | 18 |- | 313 | [[Uporabnik:193.77.234.58|193.77.234.58]] | 18 |- | 314 | [[Uporabnik:Y~slwiki|Y~slwiki]] | 17 |- | 315 | [[Uporabnik:Pag|Pag]] | 17 |- | 316 | [[Uporabnik:Lowell~slwiki|Lowell~slwiki]] | 17 |- | 317 | [[Uporabnik:Khanassassin~slwiki|Khanassassin~slwiki]] | 17 |- | 318 | [[Uporabnik:JozeS|JozeS]] | 17 |- | 319 | [[Uporabnik:IAMSOMEBODYHERE|IAMSOMEBODYHERE]] | 17 |- | 320 | [[Uporabnik:Dr. tejtej|Dr. tejtej]] | 17 |- | 321 | [[Uporabnik:213.253.99.153|213.253.99.153]] | 17 |- | 322 | [[Uporabnik:193.77.139.33|193.77.139.33]] | 17 |- | 323 | [[Uporabnik:Zmaj~slwiki|Zmaj~slwiki]] | 16 |- | 324 | [[Uporabnik:X. leia. x|X. leia. x]] | 16 |- | 325 | [[Uporabnik:Wramil|Wramil]] | 16 |- | 326 | [[Uporabnik:Vanilia|Vanilia]] | 16 |- | 327 | [[Uporabnik:Noogometni urejevalec|Noogometni urejevalec]] | 16 |- | 328 | [[Uporabnik:Neo7|Neo7]] | 16 |- | 329 | [[Uporabnik:Makedonij|Makedonij]] | 16 |- | 330 | [[Uporabnik:JKos12|JKos12]] | 16 |- | 331 | [[Uporabnik:Jernejz|Jernejz]] | 16 |- | 332 | [[Uporabnik:Janulaga|Janulaga]] | 16 |- | 333 | [[Uporabnik:Ilija~slwiki|Ilija~slwiki]] | 16 |- | 334 | [[Uporabnik:Eleassar777|Eleassar777]] | 16 |- | 335 | [[Uporabnik:D.svet|D.svet]] | 16 |- | 336 | [[Uporabnik:D.Grom|D.Grom]] | 16 |- | 337 | [[Uporabnik:Alexio R. Gorički|Alexio R. Gorički]] | 16 |- | 338 | [[Uporabnik:Tomo|Tomo]] | 15 |- | 339 | [[Uporabnik:TN4556|TN4556]] | 15 |- | 340 | [[Uporabnik:Rik|Rik]] | 15 |- | 341 | [[Uporabnik:Relist|Relist]] | 15 |- | 342 | [[Uporabnik:Osiris (uzurpiran)|Osiris (uzurpiran)]] | 15 |- | 343 | [[Uporabnik:Neka oseba|Neka oseba]] | 15 |- | 344 | [[Uporabnik:MZaplotnik|MZaplotnik]] | 15 |- | 345 | [[Uporabnik:Ma.R.|Ma.R.]] | 15 |- | 346 | [[Uporabnik:Lilchy|Lilchy]] | 15 |- | 347 | [[Uporabnik:Karel Slekovec|Karel Slekovec]] | 15 |- | 348 | [[Uporabnik:JanezPavelZebovec|JanezPavelZebovec]] | 15 |- | 349 | [[Uporabnik:Idolybloom|Idolybloom]] | 15 |- | 350 | [[Uporabnik:Hypuxylun|Hypuxylun]] | 15 |- | 351 | [[Uporabnik:EZdravstvo|EZdravstvo]] | 15 |- | 352 | [[Uporabnik:Damjanpopic|Damjanpopic]] | 15 |- | 353 | [[Uporabnik:194.165.123.184|194.165.123.184]] | 15 |- | 354 | [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urskapotocnik]] | 14 |- | 355 | [[Uporabnik:Smrtnik|Smrtnik]] | 14 |- | 356 | [[Uporabnik:Signal|Signal]] | 14 |- | 357 | [[Uporabnik:Prlek|Prlek]] | 14 |- | 358 | [[Uporabnik:Nadaja|Nadaja]] | 14 |- | 359 | [[Uporabnik:Menikure|Menikure]] | 14 |- | 360 | [[Uporabnik:Max Viktor|Max Viktor]] | 14 |- | 361 | [[Uporabnik:Lisjak|Lisjak]] | 14 |- | 362 | [[Uporabnik:Kupper|Kupper]] | 14 |- | 363 | [[Uporabnik:Jure Ferletič|Jure Ferletič]] | 14 |- | 364 | [[Uporabnik:J donne|J donne]] | 14 |- | 365 | [[Uporabnik:Janja dvorsak|Janja dvorsak]] | 14 |- | 366 | [[Uporabnik:Genovefa11|Genovefa11]] | 14 |- | 367 | [[Uporabnik:FJJ|FJJ]] | 14 |- | 368 | [[Uporabnik:Emanuel5|Emanuel5]] | 14 |- | 369 | [[Uporabnik:Cr|Cr]] | 14 |- | 370 | [[Uporabnik:Cl Cu111|Cl Cu111]] | 14 |- | 371 | [[Uporabnik:89.142.131.170|89.142.131.170]] | 14 |- | 372 | [[Uporabnik:212.118.69.124|212.118.69.124]] | 14 |- | 373 | [[Uporabnik:Zlatorok|Zlatorok]] | 13 |- | 374 | [[Uporabnik:Yugi Moto|Yugi Moto]] | 13 |- | 375 | [[Uporabnik:Valuk|Valuk]] | 13 |- | 376 | [[Uporabnik:Študent prava|Študent prava]] | 13 |- | 377 | [[Uporabnik:SchreZbrc|SchreZbrc]] | 13 |- | 378 | [[Uporabnik:Mdolanc|Mdolanc]] | 13 |- | 379 | [[Uporabnik:Matjazgregoric|Matjazgregoric]] | 13 |- | 380 | [[Uporabnik:Martinkrpan|Martinkrpan]] | 13 |- | 381 | [[Uporabnik:Lojzka|Lojzka]] | 13 |- | 382 | [[Uporabnik:Kr 009|Kr 009]] | 13 |- | 383 | [[Uporabnik:KocjoBot|KocjoBot]] | 13 |- | 384 | [[Uporabnik:Gams~slwiki|Gams~slwiki]] | 13 |- | 385 | [[Uporabnik:Europan guy|Europan guy]] | 13 |- | 386 | [[Uporabnik:Drago G|Drago G]] | 13 |- | 387 | [[Uporabnik:2004ana|2004ana]] | 13 |- | 388 | [[Uporabnik:YOyO908|YOyO908]] | 12 |- | 389 | [[Uporabnik:X4v13r3|X4v13r3]] | 12 |- | 390 | [[Uporabnik:Wayfarer|Wayfarer]] | 12 |- | 391 | [[Uporabnik:Topjur01|Topjur01]] | 12 |- | 392 | [[Uporabnik:Sredina|Sredina]] | 12 |- | 393 | [[Uporabnik:Slovenski Wiki|Slovenski Wiki]] | 12 |- | 394 | [[Uporabnik:Škrbec|Škrbec]] | 12 |- | 395 | [[Uporabnik:PJakopin|PJakopin]] | 12 |- | 396 | [[Uporabnik:Pero Veliki|Pero Veliki]] | 12 |- | 397 | [[Uporabnik:Nkmb|Nkmb]] | 12 |- | 398 | [[Uporabnik:Ninak97|Ninak97]] | 12 |- | 399 | [[Uporabnik:MaNeMeBasat|MaNeMeBasat]] | 12 |- | 400 | [[Uporabnik:Majochka|Majochka]] | 12 |- | 401 | [[Uporabnik:Lisjak20|Lisjak20]] | 12 |- | 402 | [[Uporabnik:Khgdh|Khgdh]] | 12 |- | 403 | [[Uporabnik:Kheva|Kheva]] | 12 |- | 404 | [[Uporabnik:JurijM|JurijM]] | 12 |- | 405 | [[Uporabnik:Jazmin|Jazmin]] | 12 |- | 406 | [[Uporabnik:Janez Pregrad|Janez Pregrad]] | 12 |- | 407 | [[Uporabnik:Inimese|Inimese]] | 12 |- | 408 | [[Uporabnik:Ibiuggib|Ibiuggib]] | 12 |- | 409 | [[Uporabnik:Grob-a|Grob-a]] | 12 |- | 410 | [[Uporabnik:Grmekglorija|Grmekglorija]] | 12 |- | 411 | [[Uporabnik:Gartrozi|Gartrozi]] | 12 |- | 412 | [[Uporabnik:Citybus7|Citybus7]] | 12 |- | 413 | [[Uporabnik:Blaž|Blaž]] | 12 |- | 414 | [[Uporabnik:Bb63lj|Bb63lj]] | 12 |- | 415 | [[Uporabnik:Andrej Mohorcic|Andrej Mohorcic]] | 12 |- | 416 | [[Uporabnik:Anabell|Anabell]] | 12 |- | 417 | [[Uporabnik:202.216.49.245|202.216.49.245]] | 12 |- | 418 | [[Uporabnik:195.250.208.151|195.250.208.151]] | 12 |- | 419 | [[Uporabnik:194.249.214.67|194.249.214.67]] | 12 |- | 420 | [[Uporabnik:193.2.69.128|193.2.69.128]] | 12 |- | 421 | [[Uporabnik:บุญพฤทธิ์ ทวนทัย|บุญพฤทธิ์ ทวนทัย]] | 11 |- | 422 | [[Uporabnik:ZZoid|ZZoid]] | 11 |- | 423 | [[Uporabnik:Zala~slwiki|Zala~slwiki]] | 11 |- | 424 | [[Uporabnik:Zaks222|Zaks222]] | 11 |- | 425 | [[Uporabnik:Zabavnique|Zabavnique]] | 11 |- | 426 | [[Uporabnik:Tuma~slwiki|Tuma~slwiki]] | 11 |- | 427 | [[Uporabnik:Slikarka|Slikarka]] | 11 |- | 428 | [[Uporabnik:Sinagoga Maribor|Sinagoga Maribor]] | 11 |- | 429 | [[Uporabnik:Settembrini~slwiki|Settembrini~slwiki]] | 11 |- | 430 | [[Uporabnik:Rokpok|Rokpok]] | 11 |- | 431 | [[Uporabnik:Rikša|Rikša]] | 11 |- | 432 | [[Uporabnik:Nahuel reko|Nahuel reko]] | 11 |- | 433 | [[Uporabnik:Muhamed~slwiki|Muhamed~slwiki]] | 11 |- | 434 | [[Uporabnik:Monika Čebulj|Monika Čebulj]] | 11 |- | 435 | [[Uporabnik:ModraLKA|ModraLKA]] | 11 |- | 436 | [[Uporabnik:Merlotica|Merlotica]] | 11 |- | 437 | [[Uporabnik:Maj sm jz|Maj sm jz]] | 11 |- | 438 | [[Uporabnik:Lglukgl|Lglukgl]] | 11 |- | 439 | [[Uporabnik:Katykat012345|Katykat012345]] | 11 |- | 440 | [[Uporabnik:Kakyoin95|Kakyoin95]] | 11 |- | 441 | [[Uporabnik:JamarR|JamarR]] | 11 |- | 442 | [[Uporabnik:Ivo Lendić|Ivo Lendić]] | 11 |- | 443 | [[Uporabnik:HairyFotr|HairyFotr]] | 11 |- | 444 | [[Uporabnik:Grosek|Grosek]] | 11 |- | 445 | [[Uporabnik:Gozd.ing|Gozd.ing]] | 11 |- | 446 | [[Uporabnik:Fizik|Fizik]] | 11 |- | 447 | [[Uporabnik:Davorin|Davorin]] | 11 |- | 448 | [[Uporabnik:Danijelkovac|Danijelkovac]] | 11 |- | 449 | [[Uporabnik:Chii|Chii]] | 11 |- | 450 | [[Uporabnik:Astroboy|Astroboy]] | 11 |- | 451 | [[Uporabnik:Aleks Birsa Jogan|Aleks Birsa Jogan]] | 11 |- | 452 | [[Uporabnik:212.18.57.102|212.18.57.102]] | 11 |- | 453 | [[Uporabnik:Yure12|Yure12]] | 10 |- | 454 | [[Uporabnik:Yedlow|Yedlow]] | 10 |- | 455 | [[Uporabnik:Wolfgang1212|Wolfgang1212]] | 10 |- | 456 | [[Uporabnik:W.123.W|W.123.W]] | 10 |- | 457 | [[Uporabnik:Tunaman008|Tunaman008]] | 10 |- | 458 | [[Uporabnik:Tadej2|Tadej2]] | 10 |- | 459 | [[Uporabnik:Stdazi|Stdazi]] | 10 |- | 460 | [[Uporabnik:SloStyria|SloStyria]] | 10 |- | 461 | [[Uporabnik:Pipi Skoda|Pipi Skoda]] | 10 |- | 462 | [[Uporabnik:Petra.merljak|Petra.merljak]] | 10 |- | 463 | [[Uporabnik:Pavlin Ines|Pavlin Ines]] | 10 |- | 464 | [[Uporabnik:PaSha|PaSha]] | 10 |- | 465 | [[Uporabnik:Nk365|Nk365]] | 10 |- | 466 | [[Uporabnik:MSvetek|MSvetek]] | 10 |- | 467 | [[Uporabnik:Maja.golob1|Maja.golob1]] | 10 |- | 468 | [[Uporabnik:LoveAlwaysWins|LoveAlwaysWins]] | 10 |- | 469 | [[Uporabnik:Liiimona|Liiimona]] | 10 |- | 470 | [[Uporabnik:Kocpek|Kocpek]] | 10 |- | 471 | [[Uporabnik:Kashi|Kashi]] | 10 |- | 472 | [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] | 10 |- | 473 | [[Uporabnik:John Willock|John Willock]] | 10 |- | 474 | [[Uporabnik:Jeanom|Jeanom]] | 10 |- | 475 | [[Uporabnik:Guerini85|Guerini85]] | 10 |- | 476 | [[Uporabnik:Gray eyes|Gray eyes]] | 10 |- | 477 | [[Uporabnik:Gaber|Gaber]] | 10 |- | 478 | [[Uporabnik:Evon~slwiki|Evon~slwiki]] | 10 |- | 479 | [[Uporabnik:Eva Karničnik|Eva Karničnik]] | 10 |- | 480 | [[Uporabnik:Edolen1|Edolen1]] | 10 |- | 481 | [[Uporabnik:DustWolf~slwiki|DustWolf~slwiki]] | 10 |- | 482 | [[Uporabnik:Blazko1944|Blazko1944]] | 10 |- | 483 | [[Uporabnik:Bbrnot|Bbrnot]] | 10 |- | 484 | [[Uporabnik:Ball|Ball]] | 10 |- | 485 | [[Uporabnik:AnaBo|AnaBo]] | 10 |- | 486 | [[Uporabnik:89.142.55.227|89.142.55.227]] | 10 |- | 487 | [[Uporabnik:1~slwiki|1~slwiki]] | 10 |- | 488 | [[Uporabnik:194.249.10.81|194.249.10.81]] | 10 |- | 489 | [[Uporabnik:194.165.121.180|194.165.121.180]] | 10 |- | 490 | [[Uporabnik:Veryboringuser|Veryboringuser]] | 9 |- | 491 | [[Uporabnik:Tamara Platovšek|Tamara Platovšek]] | 9 |- | 492 | [[Uporabnik:Sverige|Sverige]] | 9 |- | 493 | [[Uporabnik:Supmblaz|Supmblaz]] | 9 |- | 494 | [[Uporabnik:-SlOvEnEc-|-SlOvEnEc-]] | 9 |- | 495 | [[Uporabnik:Sajtrga|Sajtrga]] | 9 |- | 496 | [[Uporabnik:Rok Cestnik|Rok Cestnik]] | 9 |- | 497 | [[Uporabnik:RobiKobiFobi|RobiKobiFobi]] | 9 |- | 498 | [[Uporabnik:Miladin|Miladin]] | 9 |- | 499 | [[Uporabnik:Miha21|Miha21]] | 9 |- | 500 | [[Uporabnik:Mars68|Mars68]] | 9 |- | 501 | [[Uporabnik:Mancamm|Mancamm]] | 9 |- | 502 | [[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] | 9 |- | 503 | [[Uporabnik:Maja Jagodic|Maja Jagodic]] | 9 |- | 504 | [[Uporabnik:Maja Hajdinjak|Maja Hajdinjak]] | 9 |- | 505 | [[Uporabnik:Maestro Ivanković|Maestro Ivanković]] | 9 |- | 506 | [[Uporabnik:M4a1 sherman|M4a1 sherman]] | 9 |- | 507 | [[Uporabnik:Leszek Jańczuk|Leszek Jańczuk]] | 9 |- | 508 | [[Uporabnik:Kvaljubljana|Kvaljubljana]] | 9 |- | 509 | [[Uporabnik:Klemen Fazlič|Klemen Fazlič]] | 9 |- | 510 | [[Uporabnik:Katjamihurko|Katjamihurko]] | 9 |- | 511 | [[Uporabnik:Kalypso|Kalypso]] | 9 |- | 512 | [[Uporabnik:Kaktus999|Kaktus999]] | 9 |- | 513 | [[Uporabnik:Jvehar1|Jvehar1]] | 9 |- | 514 | [[Uporabnik:Jozze|Jozze]] | 9 |- | 515 | [[Uporabnik:JMerljak|JMerljak]] | 9 |- | 516 | [[Uporabnik:Jman~slwiki|Jman~slwiki]] | 9 |- | 517 | [[Uporabnik:Jelena Drazetic|Jelena Drazetic]] | 9 |- | 518 | [[Uporabnik:Janibraune|Janibraune]] | 9 |- | 519 | [[Uporabnik:Iskra17|Iskra17]] | 9 |- | 520 | [[Uporabnik:Illuminat~slwiki|Illuminat~slwiki]] | 9 |- | 521 | [[Uporabnik:HojsK|HojsK]] | 9 |- | 522 | [[Uporabnik:Helter|Helter]] | 9 |- | 523 | [[Uporabnik:GmTS01510|GmTS01510]] | 9 |- | 524 | [[Uporabnik:G-Mac|G-Mac]] | 9 |- | 525 | [[Uporabnik:Ging|Ging]] | 9 |- | 526 | [[Uporabnik:Ggorjan|Ggorjan]] | 9 |- | 527 | [[Uporabnik:Gergely Szabó77773|Gergely Szabó77773]] | 9 |- | 528 | [[Uporabnik:FMF-EO|FMF-EO]] | 9 |- | 529 | [[Uporabnik:BostjanBatagelj|BostjanBatagelj]] | 9 |- | 530 | [[Uporabnik:Bojotijec|Bojotijec]] | 9 |- | 531 | [[Uporabnik:BesAles|BesAles]] | 9 |- | 532 | [[Uporabnik:Atomicmind|Atomicmind]] | 9 |- | 533 | [[Uporabnik:Anjarav|Anjarav]] | 9 |- | 534 | [[Uporabnik:AlphaCenaturi|AlphaCenaturi]] | 9 |- | 535 | [[Uporabnik:89.142.105.10|89.142.105.10]] | 9 |- | 536 | [[Uporabnik:86.58.12.169|86.58.12.169]] | 9 |- | 537 | [[Uporabnik:194.249.52.160|194.249.52.160]] | 9 |- | 538 | [[Uporabnik:194.249.24.93|194.249.24.93]] | 9 |- | 539 | [[Uporabnik:194.165.118.61|194.165.118.61]] | 9 |- | 540 | [[Uporabnik:194.165.112.20|194.165.112.20]] | 9 |- | 541 | [[Uporabnik:Ziga293|Ziga293]] | 8 |- | 542 | [[Uporabnik:Zemljevidec|Zemljevidec]] | 8 |- | 543 | [[Uporabnik:Y-FI|Y-FI]] | 8 |- | 544 | [[Uporabnik:Veschcha|Veschcha]] | 8 |- | 545 | [[Uporabnik:Valju|Valju]] | 8 |- | 546 | [[Uporabnik:Toanvungtau|Toanvungtau]] | 8 |- | 547 | [[Uporabnik:Tkazazic|Tkazazic]] | 8 |- | 548 | [[Uporabnik:Teaadamlje|Teaadamlje]] | 8 |- | 549 | [[Uporabnik:Tamara Mesec|Tamara Mesec]] | 8 |- | 550 | [[Uporabnik:Tacen36b|Tacen36b]] | 8 |- | 551 | [[Uporabnik:Sven~slwiki|Sven~slwiki]] | 8 |- | 552 | [[Uporabnik:Svenko99|Svenko99]] | 8 |- | 553 | [[Uporabnik:Sponka|Sponka]] | 8 |- | 554 | [[Uporabnik:SPirih|SPirih]] | 8 |- | 555 | [[Uporabnik:Šolček|Šolček]] | 8 |- | 556 | [[Uporabnik:SloveniaVideo|SloveniaVideo]] | 8 |- | 557 | [[Uporabnik:Sirena77|Sirena77]] | 8 |- | 558 | [[Uporabnik:SGruden|SGruden]] | 8 |- | 559 | [[Uporabnik:S58MJ|S58MJ]] | 8 |- | 560 | [[Uporabnik:RutoSu|RutoSu]] | 8 |- | 561 | [[Uporabnik:Prof. dr.nejc|Prof. dr.nejc]] | 8 |- | 562 | [[Uporabnik:Pisecbesedil|Pisecbesedil]] | 8 |- | 563 | [[Uporabnik:Oberkrainmusik|Oberkrainmusik]] | 8 |- | 564 | [[Uporabnik:Nejc89|Nejc89]] | 8 |- | 565 | [[Uporabnik:Nastja 7|Nastja 7]] | 8 |- | 566 | [[Uporabnik:Nancyhill1969|Nancyhill1969]] | 8 |- | 567 | [[Uporabnik:Mstein|Mstein]] | 8 |- | 568 | [[Uporabnik:Mojmir|Mojmir]] | 8 |- | 569 | [[Uporabnik:Mircka|Mircka]] | 8 |- | 570 | [[Uporabnik:Miracle1001|Miracle1001]] | 8 |- | 571 | [[Uporabnik:MiChO|MiChO]] | 8 |- | 572 | [[Uporabnik:Mhladn|Mhladn]] | 8 |- | 573 | [[Uporabnik:Mferenac|Mferenac]] | 8 |- | 574 | [[Uporabnik:MARSENIC IRENA|MARSENIC IRENA]] | 8 |- | 575 | [[Uporabnik:Linhart|Linhart]] | 8 |- | 576 | [[Uporabnik:Leia Leia|Leia Leia]] | 8 |- | 577 | [[Uporabnik:Kstrgar|Kstrgar]] | 8 |- | 578 | [[Uporabnik:Karolina~slwiki|Karolina~slwiki]] | 8 |- | 579 | [[Uporabnik:Kajakaška36b|Kajakaška36b]] | 8 |- | 580 | [[Uporabnik:JanezVajkard|JanezVajkard]] | 8 |- | 581 | [[Uporabnik:HorjakL|HorjakL]] | 8 |- | 582 | [[Uporabnik:Habarcstészta|Habarcstészta]] | 8 |- | 583 | [[Uporabnik:Gregor Šaronja|Gregor Šaronja]] | 8 |- | 584 | [[Uporabnik:Gnusi|Gnusi]] | 8 |- | 585 | [[Uporabnik:Geogeo|Geogeo]] | 8 |- | 586 | [[Uporabnik:Felipe08|Felipe08]] | 8 |- | 587 | [[Uporabnik:Črkonoša|Črkonoša]] | 8 |- | 588 | [[Uporabnik:BoB~slwiki|BoB~slwiki]] | 8 |- | 589 | [[Uporabnik:Bilder|Bilder]] | 8 |- | 590 | [[Uporabnik:Austrian political observer|Austrian political observer]] | 8 |- | 591 | [[Uporabnik:Anuška A. Zakonjšek|Anuška A. Zakonjšek]] | 8 |- | 592 | [[Uporabnik:Andrejk|Andrejk]] | 8 |- | 593 | [[Uporabnik:AmazingFood|AmazingFood]] | 8 |- | 594 | [[Uporabnik:Amanesciri2021|Amanesciri2021]] | 8 |- | 595 | [[Uporabnik:AboutABoyFan|AboutABoyFan]] | 8 |- | 596 | [[Uporabnik:3xplo|3xplo]] | 8 |- | 597 | [[Uporabnik:~2025-43501-93|~2025-43501-93]] | 8 |- | 598 | [[Uporabnik:195.250.219.156|195.250.219.156]] | 8 |- | 599 | [[Uporabnik:195.210.243.199|195.210.243.199]] | 8 |- | 600 | [[Uporabnik:193.95.216.32|193.95.216.32]] | 8 |- | 601 | [[Uporabnik:193.170.48.202|193.170.48.202]] | 8 |- | 602 | [[Uporabnik:193.138.43.2|193.138.43.2]] | 8 |- | 603 | [[Uporabnik:Zrim2010|Zrim2010]] | 7 |- | 604 | [[Uporabnik:Zalb|Zalb]] | 7 |- | 605 | [[Uporabnik:Wikipedijasl|Wikipedijasl]] | 7 |- | 606 | [[Uporabnik:Vpvpvpvp|Vpvpvpvp]] | 7 |- | 607 | [[Uporabnik:ViktorijaPraštalo|ViktorijaPraštalo]] | 7 |- | 608 | [[Uporabnik:Undine75|Undine75]] | 7 |- | 609 | [[Uporabnik:Tuoermin|Tuoermin]] | 7 |- | 610 | [[Uporabnik:TinaMar|TinaMar]] | 7 |- | 611 | [[Uporabnik:Tilenis|Tilenis]] | 7 |- | 612 | [[Uporabnik:TIC Kamnik|TIC Kamnik]] | 7 |- | 613 | [[Uporabnik:Tejakoren|Tejakoren]] | 7 |- | 614 | [[Uporabnik:Tanmaru|Tanmaru]] | 7 |- | 615 | [[Uporabnik:StaJen|StaJen]] | 7 |- | 616 | [[Uporabnik:Sstone|Sstone]] | 7 |- | 617 | [[Uporabnik:SLOwikieditor|SLOwikieditor]] | 7 |- | 618 | [[Uporabnik:Skip|Skip]] | 7 |- | 619 | [[Uporabnik:Simons1111111|Simons1111111]] | 7 |- | 620 | [[Uporabnik:Sahist~slwiki|Sahist~slwiki]] | 7 |- | 621 | [[Uporabnik:Romzy26|Romzy26]] | 7 |- | 622 | [[Uporabnik:Ravnikar93|Ravnikar93]] | 7 |- | 623 | [[Uporabnik:Pumpež|Pumpež]] | 7 |- | 624 | [[Uporabnik:Ppinia|Ppinia]] | 7 |- | 625 | [[Uporabnik:Poskocnigrizli|Poskocnigrizli]] | 7 |- | 626 | [[Uporabnik:Po3mah|Po3mah]] | 7 |- | 627 | [[Uporabnik:Peli|Peli]] | 7 |- | 628 | [[Uporabnik:PavelPatrulja|PavelPatrulja]] | 7 |- | 629 | [[Uporabnik:Ninnie|Ninnie]] | 7 |- | 630 | [[Uporabnik:Mskvarc|Mskvarc]] | 7 |- | 631 | [[Uporabnik:Moscow Connection|Moscow Connection]] | 7 |- | 632 | [[Uporabnik:ML8|ML8]] | 7 |- | 633 | [[Uporabnik:Mjakop|Mjakop]] | 7 |- | 634 | [[Uporabnik:Mehltretter|Mehltretter]] | 7 |- | 635 | [[Uporabnik:Maxm~slwiki|Maxm~slwiki]] | 7 |- | 636 | [[Uporabnik:Marko008|Marko008]] | 7 |- | 637 | [[Uporabnik:Manca258|Manca258]] | 7 |- | 638 | [[Uporabnik:Lucija Luknar|Lucija Luknar]] | 7 |- | 639 | [[Uporabnik:Lockmastr|Lockmastr]] | 7 |- | 640 | [[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] | 7 |- | 641 | [[Uporabnik:Katakombahad124|Katakombahad124]] | 7 |- | 642 | [[Uporabnik:JureCuhalev|JureCuhalev]] | 7 |- | 643 | [[Uporabnik:Jslanic|Jslanic]] | 7 |- | 644 | [[Uporabnik:Jopl|Jopl]] | 7 |- | 645 | [[Uporabnik:JLP|JLP]] | 7 |- | 646 | [[Uporabnik:Jelincic|Jelincic]] | 7 |- | 647 | [[Uporabnik:Janus~slwiki|Janus~slwiki]] | 7 |- | 648 | [[Uporabnik:Janezp~slwiki|Janezp~slwiki]] | 7 |- | 649 | [[Uporabnik:JakobKljun|JakobKljun]] | 7 |- | 650 | [[Uporabnik:Izrael|Izrael]] | 7 |- | 651 | [[Uporabnik:Informator|Informator]] | 7 |- | 652 | [[Uporabnik:HienHuynh2020|HienHuynh2020]] | 7 |- | 653 | [[Uporabnik:GoznikarT|GoznikarT]] | 7 |- | 654 | [[Uporabnik:FFAstudent|FFAstudent]] | 7 |- | 655 | [[Uporabnik:Er123|Er123]] | 7 |- | 656 | [[Uporabnik:Ephemeros|Ephemeros]] | 7 |- | 657 | [[Uporabnik:ElizabetaHrib|ElizabetaHrib]] | 7 |- | 658 | [[Uporabnik:Domsseldorff|Domsseldorff]] | 7 |- | 659 | [[Uporabnik:Dietil Amin|Dietil Amin]] | 7 |- | 660 | [[Uporabnik:Derganc|Derganc]] | 7 |- | 661 | [[Uporabnik:DelphiColor|DelphiColor]] | 7 |- | 662 | [[Uporabnik:Charlie89|Charlie89]] | 7 |- | 663 | [[Uporabnik:Brabizrender|Brabizrender]] | 7 |- | 664 | [[Uporabnik:Besednjak~slwiki|Besednjak~slwiki]] | 7 |- | 665 | [[Uporabnik:Anja.bozic|Anja.bozic]] | 7 |- | 666 | [[Uporabnik:Anchitsa|Anchitsa]] | 7 |- | 667 | [[Uporabnik:Ales|Ales]] | 7 |- | 668 | [[Uporabnik:Aajsamarakac|Aajsamarakac]] | 7 |- | 669 | [[Uporabnik:78.153.35.53|78.153.35.53]] | 7 |- | 670 | [[Uporabnik:213.250.11.243|213.250.11.243]] | 7 |- | 671 | [[Uporabnik:212.30.72.245|212.30.72.245]] | 7 |- | 672 | [[Uporabnik:212.235.137.205|212.235.137.205]] | 7 |- | 673 | [[Uporabnik:212.18.53.82|212.18.53.82]] | 7 |- | 674 | [[Uporabnik:194.249.30.39|194.249.30.39]] | 7 |- | 675 | [[Uporabnik:194.249.229.25|194.249.229.25]] | 7 |- | 676 | [[Uporabnik:193.95.235.234|193.95.235.234]] | 7 |- | 677 | [[Uporabnik:193.77.178.139|193.77.178.139]] | 7 |- | 678 | [[Uporabnik:109.182.65.119|109.182.65.119]] | 7 |- | 679 | [[Uporabnik:109.182.231.41|109.182.231.41]] | 7 |- | 680 | [[Uporabnik:Znalko|Znalko]] | 6 |- | 681 | [[Uporabnik:Zdravko Kapus|Zdravko Kapus]] | 6 |- | 682 | [[Uporabnik:Zarja Roner|Zarja Roner]] | 6 |- | 683 | [[Uporabnik:Zarakavčič|Zarakavčič]] | 6 |- | 684 | [[Uporabnik:Zalivski|Zalivski]] | 6 |- | 685 | [[Uporabnik:Zagarjera|Zagarjera]] | 6 |- | 686 | [[Uporabnik:Vojvodaslo|Vojvodaslo]] | 6 |- | 687 | [[Uporabnik:Vitago|Vitago]] | 6 |- | 688 | [[Uporabnik:Virenque~slwiki|Virenque~slwiki]] | 6 |- | 689 | [[Uporabnik:Vikibeki|Vikibeki]] | 6 |- | 690 | [[Uporabnik:Vampirka|Vampirka]] | 6 |- | 691 | [[Uporabnik:Urte|Urte]] | 6 |- | 692 | [[Uporabnik:Urska.limonca|Urska.limonca]] | 6 |- | 693 | [[Uporabnik:Urša.Gluščič|Urša.Gluščič]] | 6 |- | 694 | [[Uporabnik:Uros Pisece|Uros Pisece]] | 6 |- | 695 | [[Uporabnik:Ulam2756|Ulam2756]] | 6 |- | 696 | [[Uporabnik:Tic-bistrica|Tic-bistrica]] | 6 |- | 697 | [[Uporabnik:Tety|Tety]] | 6 |- | 698 | [[Uporabnik:Tadejadermastja|Tadejadermastja]] | 6 |- | 699 | [[Uporabnik:Slaučeč|Slaučeč]] | 6 |- | 700 | [[Uporabnik:Skufcamaja|Skufcamaja]] | 6 |- | 701 | [[Uporabnik:Sircax|Sircax]] | 6 |- | 702 | [[Uporabnik:SanjaSl|SanjaSl]] | 6 |- | 703 | [[Uporabnik:Rozika76|Rozika76]] | 6 |- | 704 | [[Uporabnik:Rotovnik|Rotovnik]] | 6 |- | 705 | [[Uporabnik:RikyLord|RikyLord]] | 6 |- | 706 | [[Uporabnik:Prixon|Prixon]] | 6 |- | 707 | [[Uporabnik:Primizz|Primizz]] | 6 |- | 708 | [[Uporabnik:PrijateljD|PrijateljD]] | 6 |- | 709 | [[Uporabnik:Prapreče|Prapreče]] | 6 |- | 710 | [[Uporabnik:Plp~slwiki|Plp~slwiki]] | 6 |- | 711 | [[Uporabnik:Peru64|Peru64]] | 6 |- | 712 | [[Uporabnik:Pagole|Pagole]] | 6 |- | 713 | [[Uporabnik:Ornitologi|Ornitologi]] | 6 |- | 714 | [[Uporabnik:Oblaček|Oblaček]] | 6 |- | 715 | [[Uporabnik:Nina Spruk|Nina Spruk]] | 6 |- | 716 | [[Uporabnik:Nina Kobentar|Nina Kobentar]] | 6 |- | 717 | [[Uporabnik:Naltharial|Naltharial]] | 6 |- | 718 | [[Uporabnik:Nac3|Nac3]] | 6 |- | 719 | [[Uporabnik:Mrtn12|Mrtn12]] | 6 |- | 720 | [[Uporabnik:Miha sinkovec|Miha sinkovec]] | 6 |- | 721 | [[Uporabnik:Memage|Memage]] | 6 |- | 722 | [[Uporabnik:Matjaz70|Matjaz70]] | 6 |- | 723 | [[Uporabnik:Matija Kodelja|Matija Kodelja]] | 6 |- | 724 | [[Uporabnik:MatevzT|MatevzT]] | 6 |- | 725 | [[Uporabnik:Marta07|Marta07]] | 6 |- | 726 | [[Uporabnik:MARJETICA72|MARJETICA72]] | 6 |- | 727 | [[Uporabnik:Marcello.potocco|Marcello.potocco]] | 6 |- | 728 | [[Uporabnik:Malojojo|Malojojo]] | 6 |- | 729 | [[Uporabnik:Mailman|Mailman]] | 6 |- | 730 | [[Uporabnik:Mac.h|Mac.h]] | 6 |- | 731 | [[Uporabnik:Luigi Salvatore Vadacchino|Luigi Salvatore Vadacchino]] | 6 |- | 732 | [[Uporabnik:Lucija Pikš|Lucija Pikš]] | 6 |- | 733 | [[Uporabnik:La rosa negra|La rosa negra]] | 6 |- | 734 | [[Uporabnik:Lara Vončina|Lara Vončina]] | 6 |- | 735 | [[Uporabnik:Kreativni|Kreativni]] | 6 |- | 736 | [[Uporabnik:Kobarid|Kobarid]] | 6 |- | 737 | [[Uporabnik:Klarasirovnik97|Klarasirovnik97]] | 6 |- | 738 | [[Uporabnik:Katykaty123|Katykaty123]] | 6 |- | 739 | [[Uporabnik:Katherineslo|Katherineslo]] | 6 |- | 740 | [[Uporabnik:Jonson22|Jonson22]] | 6 |- | 741 | [[Uporabnik:Jernej Kusterle|Jernej Kusterle]] | 6 |- | 742 | [[Uporabnik:Jernej89|Jernej89]] | 6 |- | 743 | [[Uporabnik:Jabolkozjablane|Jabolkozjablane]] | 6 |- | 744 | [[Uporabnik:Ililic|Ililic]] | 6 |- | 745 | [[Uporabnik:IgorvonLenart|IgorvonLenart]] | 6 |- | 746 | [[Uporabnik:Hermes~slwiki|Hermes~slwiki]] | 6 |- | 747 | [[Uporabnik:Gz|Gz]] | 6 |- | 748 | [[Uporabnik:Fvt6|Fvt6]] | 6 |- | 749 | [[Uporabnik:Frik~slwiki|Frik~slwiki]] | 6 |- | 750 | [[Uporabnik:FrederickEvans|FrederickEvans]] | 6 |- | 751 | [[Uporabnik:Fposel|Fposel]] | 6 |- | 752 | [[Uporabnik:Flossy|Flossy]] | 6 |- | 753 | [[Uporabnik:E-pošta neobvezno|E-pošta neobvezno]] | 6 |- | 754 | [[Uporabnik:Ek456|Ek456]] | 6 |- | 755 | [[Uporabnik:Dinobot~slwiki|Dinobot~slwiki]] | 6 |- | 756 | [[Uporabnik:DILKVE|DILKVE]] | 6 |- | 757 | [[Uporabnik:Diaz del Real~slwiki|Diaz del Real~slwiki]] | 6 |- | 758 | [[Uporabnik:ČlovekNaLuni|ČlovekNaLuni]] | 6 |- | 759 | [[Uporabnik:Bunderla|Bunderla]] | 6 |- | 760 | [[Uporabnik:Boziva|Boziva]] | 6 |- | 761 | [[Uporabnik:Blendorwhat|Blendorwhat]] | 6 |- | 762 | [[Uporabnik:Binabuba|Binabuba]] | 6 |- | 763 | [[Uporabnik:Bijer|Bijer]] | 6 |- | 764 | [[Uporabnik:Arnel|Arnel]] | 6 |- | 765 | [[Uporabnik:Arminij|Arminij]] | 6 |- | 766 | [[Uporabnik:Ardweaden|Ardweaden]] | 6 |- | 767 | [[Uporabnik:Anže Mlakar|Anže Mlakar]] | 6 |- | 768 | [[Uporabnik:Anja luznik|Anja luznik]] | 6 |- | 769 | [[Uporabnik:Anirg|Anirg]] | 6 |- | 770 | [[Uporabnik:Anika.ve|Anika.ve]] | 6 |- | 771 | [[Uporabnik:AndrejTT|AndrejTT]] | 6 |- | 772 | [[Uporabnik:Anastassja|Anastassja]] | 6 |- | 773 | [[Uporabnik:Anasintler|Anasintler]] | 6 |- | 774 | [[Uporabnik:Alias jaro|Alias jaro]] | 6 |- | 775 | [[Uporabnik:Alesceh91|Alesceh91]] | 6 |- | 776 | [[Uporabnik:Albus|Albus]] | 6 |- | 777 | [[Uporabnik:Admoy|Admoy]] | 6 |- | 778 | [[Uporabnik:89.142.97.109|89.142.97.109]] | 6 |- | 779 | [[Uporabnik:89.142.50.234|89.142.50.234]] | 6 |- | 780 | [[Uporabnik:86.61.1.36|86.61.1.36]] | 6 |- | 781 | [[Uporabnik:213.253.94.39|213.253.94.39]] | 6 |- | 782 | [[Uporabnik:212.118.70.60|212.118.70.60]] | 6 |- | 783 | [[Uporabnik:~2026-33724-61|~2026-33724-61]] | 6 |- | 784 | [[Uporabnik:195.250.208.88|195.250.208.88]] | 6 |- | 785 | [[Uporabnik:195.250.208.252|195.250.208.252]] | 6 |- | 786 | [[Uporabnik:195.210.210.187|195.210.210.187]] | 6 |- | 787 | [[Uporabnik:195.210.209.36|195.210.209.36]] | 6 |- | 788 | [[Uporabnik:194.249.10.37|194.249.10.37]] | 6 |- | 789 | [[Uporabnik:194.165.123.77|194.165.123.77]] | 6 |- | 790 | [[Uporabnik:193.77.34.205|193.77.34.205]] | 6 |- | 791 | [[Uporabnik:193.77.230.158|193.77.230.158]] | 6 |- | 792 | [[Uporabnik:193.77.16.158|193.77.16.158]] | 6 |- | 793 | [[Uporabnik:109.182.68.63|109.182.68.63]] | 6 |- | 794 | [[Uporabnik:פארוק|פארוק]] | 5 |- | 795 | [[Uporabnik:Zaplaz|Zaplaz]] | 5 |- | 796 | [[Uporabnik:Von waxenstein|Von waxenstein]] | 5 |- | 797 | [[Uporabnik:VERONIKA70|VERONIKA70]] | 5 |- | 798 | [[Uporabnik:Ursha007|Ursha007]] | 5 |- | 799 | [[Uporabnik:Toxic 92|Toxic 92]] | 5 |- | 800 | [[Uporabnik:TomazKobula|TomazKobula]] | 5 |- | 801 | [[Uporabnik:Tomaz84|Tomaz84]] | 5 |- | 802 | [[Uporabnik:TinTin~slwiki|TinTin~slwiki]] | 5 |- | 803 | [[Uporabnik:TINKO|TINKO]] | 5 |- | 804 | [[Uporabnik:Tine6|Tine6]] | 5 |- | 805 | [[Uporabnik:Timmesic16|Timmesic16]] | 5 |- | 806 | [[Uporabnik:Tanja12|Tanja12]] | 5 |- | 807 | [[Uporabnik:Tamaraljubec|Tamaraljubec]] | 5 |- | 808 | [[Uporabnik:T2~slwiki|T2~slwiki]] | 5 |- | 809 | [[Uporabnik:Sverde1|Sverde1]] | 5 |- | 810 | [[Uporabnik:Staneziherl|Staneziherl]] | 5 |- | 811 | [[Uporabnik:Stal|Stal]] | 5 |- | 812 | [[Uporabnik:Spernar|Spernar]] | 5 |- | 813 | [[Uporabnik:Smarttventhusiast|Smarttventhusiast]] | 5 |- | 814 | [[Uporabnik:Slovenija1|Slovenija1]] | 5 |- | 815 | [[Uporabnik:SLO MARE|SLO MARE]] | 5 |- | 816 | [[Uporabnik:Skajish|Skajish]] | 5 |- | 817 | [[Uporabnik:Sinuhe|Sinuhe]] | 5 |- | 818 | [[Uporabnik:Siliciumsilicium|Siliciumsilicium]] | 5 |- | 819 | [[Uporabnik:Silence-r|Silence-r]] | 5 |- | 820 | [[Uporabnik:Saša Zafred|Saša Zafred]] | 5 |- | 821 | [[Uporabnik:SandraC~slwiki|SandraC~slwiki]] | 5 |- | 822 | [[Uporabnik:Sahtiar|Sahtiar]] | 5 |- | 823 | [[Uporabnik:Rodman10|Rodman10]] | 5 |- | 824 | [[Uporabnik:Rajhlara|Rajhlara]] | 5 |- | 825 | [[Uporabnik:Psihologijawikipedija|Psihologijawikipedija]] | 5 |- | 826 | [[Uporabnik:Primozobal|Primozobal]] | 5 |- | 827 | [[Uporabnik:Pooysie gui.pig|Pooysie gui.pig]] | 5 |- | 828 | [[Uporabnik:Polkovnik|Polkovnik]] | 5 |- | 829 | [[Uporabnik:Pokojnine|Pokojnine]] | 5 |- | 830 | [[Uporabnik:Plamencek~slwiki|Plamencek~slwiki]] | 5 |- | 831 | [[Uporabnik:Pipanja|Pipanja]] | 5 |- | 832 | [[Uporabnik:Picnik|Picnik]] | 5 |- | 833 | [[Uporabnik:Pety.94|Pety.94]] | 5 |- | 834 | [[Uporabnik:Patricijakozmus|Patricijakozmus]] | 5 |- | 835 | [[Uporabnik:Oukeea|Oukeea]] | 5 |- | 836 | [[Uporabnik:Oko13|Oko13]] | 5 |- | 837 | [[Uporabnik:Nyc94|Nyc94]] | 5 |- | 838 | [[Uporabnik:Nusavesd|Nusavesd]] | 5 |- | 839 | [[Uporabnik:NušaF|NušaF]] | 5 |- | 840 | [[Uporabnik:Non-diotima1|Non-diotima1]] | 5 |- | 841 | [[Uporabnik:Neyc|Neyc]] | 5 |- | 842 | [[Uporabnik:Ne*vsebuje*nobenih*črk|Ne*vsebuje*nobenih*črk]] | 5 |- | 843 | [[Uporabnik:Neurotic|Neurotic]] | 5 |- | 844 | [[Uporabnik:Murfi~slwiki|Murfi~slwiki]] | 5 |- | 845 | [[Uporabnik:Mucacopatarica|Mucacopatarica]] | 5 |- | 846 | [[Uporabnik:Monty~slwiki|Monty~slwiki]] | 5 |- | 847 | [[Uporabnik:Mokitna|Mokitna]] | 5 |- | 848 | [[Uporabnik:MMatej|MMatej]] | 5 |- | 849 | [[Uporabnik:Mlakopet|Mlakopet]] | 5 |- | 850 | [[Uporabnik:Mladinski svet Ajdovščina|Mladinski svet Ajdovščina]] | 5 |- | 851 | [[Uporabnik:Mjkrizaj|Mjkrizaj]] | 5 |- | 852 | [[Uporabnik:MisterAnthony|MisterAnthony]] | 5 |- | 853 | [[Uporabnik:Mirtma|Mirtma]] | 5 |- | 854 | [[Uporabnik:Mirella Gergolet|Mirella Gergolet]] | 5 |- | 855 | [[Uporabnik:MinisterPatriot|MinisterPatriot]] | 5 |- | 856 | [[Uporabnik:Miki386|Miki386]] | 5 |- | 857 | [[Uporabnik:Mi.B.|Mi.B.]] | 5 |- | 858 | [[Uporabnik:Messner|Messner]] | 5 |- | 859 | [[Uporabnik:MedicalNurse|MedicalNurse]] | 5 |- | 860 | [[Uporabnik:Matrex12345|Matrex12345]] | 5 |- | 861 | [[Uporabnik:Mate Mate|Mate Mate]] | 5 |- | 862 | [[Uporabnik:Marn nina|Marn nina]] | 5 |- | 863 | [[Uporabnik:Marjana grabnar|Marjana grabnar]] | 5 |- | 864 | [[Uporabnik:Marinvid|Marinvid]] | 5 |- | 865 | [[Uporabnik:Luka.pusnik|Luka.pusnik]] | 5 |- | 866 | [[Uporabnik:Lukah2010|Lukah2010]] | 5 |- | 867 | [[Uporabnik:Luka132|Luka132]] | 5 |- | 868 | [[Uporabnik:Lučka Böhm|Lučka Böhm]] | 5 |- | 869 | [[Uporabnik:Lpestotnik|Lpestotnik]] | 5 |- | 870 | [[Uporabnik:Lothar~slwiki|Lothar~slwiki]] | 5 |- | 871 | [[Uporabnik:Libelin|Libelin]] | 5 |- | 872 | [[Uporabnik:LFC|LFC]] | 5 |- | 873 | [[Uporabnik:LesleyCommunist|LesleyCommunist]] | 5 |- | 874 | [[Uporabnik:Leon Lončarič|Leon Lončarič]] | 5 |- | 875 | [[Uporabnik:Lea Cankar|Lea Cankar]] | 5 |- | 876 | [[Uporabnik:Lbracovic|Lbracovic]] | 5 |- | 877 | [[Uporabnik:KungFuBeta|KungFuBeta]] | 5 |- | 878 | [[Uporabnik:Ko8zolec|Ko8zolec]] | 5 |- | 879 | [[Uporabnik:Klavdija Janež|Klavdija Janež]] | 5 |- | 880 | [[Uporabnik:Klarck|Klarck]] | 5 |- | 881 | [[Uporabnik:Kinvezanit|Kinvezanit]] | 5 |- | 882 | [[Uporabnik:Kchristl|Kchristl]] | 5 |- | 883 | [[Uporabnik:Kanghuitari|Kanghuitari]] | 5 |- | 884 | [[Uporabnik:K aiia K|K aiia K]] | 5 |- | 885 | [[Uporabnik:JulijaO|JulijaO]] | 5 |- | 886 | [[Uporabnik:Julijan Pelikan|Julijan Pelikan]] | 5 |- | 887 | [[Uporabnik:JU580~slwiki|JU580~slwiki]] | 5 |- | 888 | [[Uporabnik:Jozicav|Jozicav]] | 5 |- | 889 | [[Uporabnik:Josip Lajveš|Josip Lajveš]] | 5 |- | 890 | [[Uporabnik:Isjk|Isjk]] | 5 |- | 891 | [[Uporabnik:Irena85|Irena85]] | 5 |- | 892 | [[Uporabnik:Horvathzala|Horvathzala]] | 5 |- | 893 | [[Uporabnik:Hermelika|Hermelika]] | 5 |- | 894 | [[Uporabnik:Henryk Borawski|Henryk Borawski]] | 5 |- | 895 | [[Uporabnik:Henry3243|Henry3243]] | 5 |- | 896 | [[Uporabnik:Gurman.|Gurman.]] | 5 |- | 897 | [[Uporabnik:Gregor001|Gregor001]] | 5 |- | 898 | [[Uporabnik:Goli oder|Goli oder]] | 5 |- | 899 | [[Uporabnik:Girlstar|Girlstar]] | 5 |- | 900 | [[Uporabnik:Gerkman|Gerkman]] | 5 |- | 901 | [[Uporabnik:General lee|General lee]] | 5 |- | 902 | [[Uporabnik:Gallean|Gallean]] | 5 |- | 903 | [[Uporabnik:Flem|Flem]] | 5 |- | 904 | [[Uporabnik:Filth~slwiki|Filth~slwiki]] | 5 |- | 905 | [[Uporabnik:Eva Kramar|Eva Kramar]] | 5 |- | 906 | [[Uporabnik:Evafranko|Evafranko]] | 5 |- | 907 | [[Uporabnik:Enras4|Enras4]] | 5 |- | 908 | [[Uporabnik:Ekaterina|Ekaterina]] | 5 |- | 909 | [[Uporabnik:Edirisa|Edirisa]] | 5 |- | 910 | [[Uporabnik:DoraK|DoraK]] | 5 |- | 911 | [[Uporabnik:Domenwiki|Domenwiki]] | 5 |- | 912 | [[Uporabnik:Doctus3|Doctus3]] | 5 |- | 913 | [[Uporabnik:Dkkk|Dkkk]] | 5 |- | 914 | [[Uporabnik:Didi379|Didi379]] | 5 |- | 915 | [[Uporabnik:DejanZajc|DejanZajc]] | 5 |- | 916 | [[Uporabnik:David Sakic|David Sakic]] | 5 |- | 917 | [[Uporabnik:Damjan Kejžar|Damjan Kejžar]] | 5 |- | 918 | [[Uporabnik:Couiros22|Couiros22]] | 5 |- | 919 | [[Uporabnik:Cnilpa|Cnilpa]] | 5 |- | 920 | [[Uporabnik:Chnitke|Chnitke]] | 5 |- | 921 | [[Uporabnik:Callidus~slwiki|Callidus~slwiki]] | 5 |- | 922 | [[Uporabnik:Brb17|Brb17]] | 5 |- | 923 | [[Uporabnik:Brazisk|Brazisk]] | 5 |- | 924 | [[Uporabnik:Bpokrivac|Bpokrivac]] | 5 |- | 925 | [[Uporabnik:BastjanJ|BastjanJ]] | 5 |- | 926 | [[Uporabnik:Aurelio Sandoval|Aurelio Sandoval]] | 5 |- | 927 | [[Uporabnik:Atacamadesert12~slwiki|Atacamadesert12~slwiki]] | 5 |- | 928 | [[Uporabnik:Arisd|Arisd]] | 5 |- | 929 | [[Uporabnik:AnthonyVillain|AnthonyVillain]] | 5 |- | 930 | [[Uporabnik:Anja Jalšovec|Anja Jalšovec]] | 5 |- | 931 | [[Uporabnik:Anja.cerne|Anja.cerne]] | 5 |- | 932 | [[Uporabnik:Anja Božič|Anja Božič]] | 5 |- | 933 | [[Uporabnik:Anita.dzafic|Anita.dzafic]] | 5 |- | 934 | [[Uporabnik:Andrejcencic|Andrejcencic]] | 5 |- | 935 | [[Uporabnik:Ana Elizabeta|Ana Elizabeta]] | 5 |- | 936 | [[Uporabnik:Alex breznik|Alex breznik]] | 5 |- | 937 | [[Uporabnik:Aleks Gomboc|Aleks Gomboc]] | 5 |- | 938 | [[Uporabnik:Al3sal3ssinjo|Al3sal3ssinjo]] | 5 |- | 939 | [[Uporabnik:Aichi|Aichi]] | 5 |- | 940 | [[Uporabnik:85.10.23.105|85.10.23.105]] | 5 |- | 941 | [[Uporabnik:84.52.159.48|84.52.159.48]] | 5 |- | 942 | [[Uporabnik:82.50.47.191|82.50.47.191]] | 5 |- | 943 | [[Uporabnik:82.149.27.27|82.149.27.27]] | 5 |- | 944 | [[Uporabnik:61.248.143.2|61.248.143.2]] | 5 |- | 945 | [[Uporabnik:213.250.14.185|213.250.14.185]] | 5 |- | 946 | [[Uporabnik:213.161.20.6|213.161.20.6]] | 5 |- | 947 | [[Uporabnik:213.157.228.253|213.157.228.253]] | 5 |- | 948 | [[Uporabnik:213.143.79.230|213.143.79.230]] | 5 |- | 949 | [[Uporabnik:213.143.75.136|213.143.75.136]] | 5 |- | 950 | [[Uporabnik:2001:1470:FAC4:529:ADA5:9F28:895A:AAD3|2001:1470:FAC4:529:ADA5:9F28:895A:AAD3]] | 5 |- | 951 | [[Uporabnik:195.250.208.31|195.250.208.31]] | 5 |- | 952 | [[Uporabnik:195.250.208.165|195.250.208.165]] | 5 |- | 953 | [[Uporabnik:195.210.243.81|195.210.243.81]] | 5 |- | 954 | [[Uporabnik:195.210.229.111|195.210.229.111]] | 5 |- | 955 | [[Uporabnik:195.210.223.7|195.210.223.7]] | 5 |- | 956 | [[Uporabnik:194.249.91.162|194.249.91.162]] | 5 |- | 957 | [[Uporabnik:194.249.57.231|194.249.57.231]] | 5 |- | 958 | [[Uporabnik:194.249.56.18|194.249.56.18]] | 5 |- | 959 | [[Uporabnik:194.249.10.84|194.249.10.84]] | 5 |- | 960 | [[Uporabnik:194.249.10.83|194.249.10.83]] | 5 |- | 961 | [[Uporabnik:194.249.10.77|194.249.10.77]] | 5 |- | 962 | [[Uporabnik:194.249.10.36|194.249.10.36]] | 5 |- | 963 | [[Uporabnik:194.249.10.20|194.249.10.20]] | 5 |- | 964 | [[Uporabnik:194.249.10.11|194.249.10.11]] | 5 |- | 965 | [[Uporabnik:194.249.10.109|194.249.10.109]] | 5 |- | 966 | [[Uporabnik:194.165.113.66|194.165.113.66]] | 5 |- | 967 | [[Uporabnik:193.95.219.217|193.95.219.217]] | 5 |- | 968 | [[Uporabnik:193.77.241.73|193.77.241.73]] | 5 |- | 969 | [[Uporabnik:193.77.198.131|193.77.198.131]] | 5 |- | 970 | [[Uporabnik:193.77.158.128|193.77.158.128]] | 5 |- | 971 | [[Uporabnik:193.77.153.171|193.77.153.171]] | 5 |- | 972 | [[Uporabnik:193.2.253.126|193.2.253.126]] | 5 |- | 973 | [[Uporabnik:193.2.154.13|193.2.154.13]] | 5 |- | 974 | [[Uporabnik:193.2.136.41|193.2.136.41]] | 5 |- | 975 | [[Uporabnik:193.2.115.79|193.2.115.79]] | 5 |- | 976 | [[Uporabnik:せいきょういく|せいきょういく]] | 4 |- | 977 | [[Uporabnik:Тежава|Тежава]] | 4 |- | 978 | [[Uporabnik:Росул|Росул]] | 4 |- | 979 | [[Uporabnik:Бојанић Тибор|Бојанић Тибор]] | 4 |- | 980 | [[Uporabnik:Zeljko00|Zeljko00]] | 4 |- | 981 | [[Uporabnik:Y=sin(x)|Y=sin(x)]] | 4 |- | 982 | [[Uporabnik:Yean|Yean]] | 4 |- | 983 | [[Uporabnik:Xrb~slwiki|Xrb~slwiki]] | 4 |- | 984 | [[Uporabnik:Werewolf|Werewolf]] | 4 |- | 985 | [[Uporabnik:Wanderlust6|Wanderlust6]] | 4 |- | 986 | [[Uporabnik:Vujacicm|Vujacicm]] | 4 |- | 987 | [[Uporabnik:Volktinkara|Volktinkara]] | 4 |- | 988 | [[Uporabnik:Vogelstein|Vogelstein]] | 4 |- | 989 | [[Uporabnik:Vitka|Vitka]] | 4 |- | 990 | [[Uporabnik:Vanisheduser8269128|Vanisheduser8269128]] | 4 |- | 991 | [[Uporabnik:UTercon|UTercon]] | 4 |- | 992 | [[Uporabnik:Uroš marolt|Uroš marolt]] | 4 |- | 993 | [[Uporabnik:Unimatrix|Unimatrix]] | 4 |- | 994 | [[Uporabnik:UNB5|UNB5]] | 4 |- | 995 | [[Uporabnik:Tvodusek|Tvodusek]] | 4 |- | 996 | [[Uporabnik:TUSŠK|TUSŠK]] | 4 |- | 997 | [[Uporabnik:Tursicmiha|Tursicmiha]] | 4 |- | 998 | [[Uporabnik:TriGlav|TriGlav]] | 4 |- | 999 | [[Uporabnik:Tomaz rudolf|Tomaz rudolf]] | 4 |- | 1000 | [[Uporabnik:Tip222|Tip222]] | 4 |- |} cqjuhsye9jlc6f6622iah3egijl1lbz 4 485413 6731697 6708315 2026-08-06T07:20:33Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 1001–2000 6731697 wikitext text/x-wiki === 1001–2000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 1001 | [[Uporabnik:Tinika|Tinika]] | 4 |- | 1002 | [[Uporabnik:Tilen Nosan|Tilen Nosan]] | 4 |- | 1003 | [[Uporabnik:Tibor~slwiki|Tibor~slwiki]] | 4 |- | 1004 | [[Uporabnik:Tejad|Tejad]] | 4 |- | 1005 | [[Uporabnik:Tawarüs|Tawarüs]] | 4 |- | 1006 | [[Uporabnik:Tata Lazar|Tata Lazar]] | 4 |- | 1007 | [[Uporabnik:Tadej petric|Tadej petric]] | 4 |- | 1008 | [[Uporabnik:Tadeja Babič|Tadeja Babič]] | 4 |- | 1009 | [[Uporabnik:Tadej193|Tadej193]] | 4 |- | 1010 | [[Uporabnik:Svabo|Svabo]] | 4 |- | 1011 | [[Uporabnik:Šterk|Šterk]] | 4 |- | 1012 | [[Uporabnik:Stanka01|Stanka01]] | 4 |- | 1013 | [[Uporabnik:Stani|Stani]] | 4 |- | 1014 | [[Uporabnik:Spelca25|Spelca25]] | 4 |- | 1015 | [[Uporabnik:Somebody~slwiki|Somebody~slwiki]] | 4 |- | 1016 | [[Uporabnik:SMSaj.com|SMSaj.com]] | 4 |- | 1017 | [[Uporabnik:!~slwiki|!~slwiki]] | 4 |- | 1018 | [[Uporabnik:Slovolyub|Slovolyub]] | 4 |- | 1019 | [[Uporabnik:Slovenistka J.|Slovenistka J.]] | 4 |- | 1020 | [[Uporabnik:Slo mit|Slo mit]] | 4 |- | 1021 | [[Uporabnik:Slavica Radinja|Slavica Radinja]] | 4 |- | 1022 | [[Uporabnik:Skyman11|Skyman11]] | 4 |- | 1023 | [[Uporabnik:Skol~slwiki|Skol~slwiki]] | 4 |- | 1024 | [[Uporabnik:Školjo|Školjo]] | 4 |- | 1025 | [[Uporabnik:Simonic marko|Simonic marko]] | 4 |- | 1026 | [[Uporabnik:Silva Černuta|Silva Černuta]] | 4 |- | 1027 | [[Uporabnik:Sikonjaka|Sikonjaka]] | 4 |- | 1028 | [[Uporabnik:Selma1304|Selma1304]] | 4 |- | 1029 | [[Uporabnik:Sebastijank|Sebastijank]] | 4 |- | 1030 | [[Uporabnik:Sanja18|Sanja18]] | 4 |- | 1031 | [[Uporabnik:Samo Veliki|Samo Veliki]] | 4 |- | 1032 | [[Uporabnik:Rogislav|Rogislav]] | 4 |- | 1033 | [[Uporabnik:RiverdaleFan|RiverdaleFan]] | 4 |- | 1034 | [[Uporabnik:Risanka|Risanka]] | 4 |- | 1035 | [[Uporabnik:Rihtar|Rihtar]] | 4 |- | 1036 | [[Uporabnik:Řěňón|Řěňón]] | 4 |- | 1037 | [[Uporabnik:Renamed user b7a07564c796db30dc7690f7e6aae405|Renamed user b7a07564c796db30dc7690f7e6aae405]] | 4 |- | 1038 | [[Uporabnik:R.B.|R.B.]] | 4 |- | 1039 | [[Uporabnik:Rayderr|Rayderr]] | 4 |- | 1040 | [[Uporabnik:Radicalb|Radicalb]] | 4 |- | 1041 | [[Uporabnik:Qrof|Qrof]] | 4 |- | 1042 | [[Uporabnik:Priddi|Priddi]] | 4 |- | 1043 | [[Uporabnik:Polonistika LS2020 sarastkvc|Polonistika LS2020 sarastkvc]] | 4 |- | 1044 | [[Uporabnik:Polonarodic|Polonarodic]] | 4 |- | 1045 | [[Uporabnik:PolonaPahor|PolonaPahor]] | 4 |- | 1046 | [[Uporabnik:Polonamajdic|Polonamajdic]] | 4 |- | 1047 | [[Uporabnik:Planina734|Planina734]] | 4 |- | 1048 | [[Uporabnik:Pkknight85|Pkknight85]] | 4 |- | 1049 | [[Uporabnik:Pisecclankov|Pisecclankov]] | 4 |- | 1050 | [[Uporabnik:Piko~slwiki|Piko~slwiki]] | 4 |- | 1051 | [[Uporabnik:Petrucci60|Petrucci60]] | 4 |- | 1052 | [[Uporabnik:PetarM|PetarM]] | 4 |- | 1053 | [[Uporabnik:PCR~slwiki|PCR~slwiki]] | 4 |- | 1054 | [[Uporabnik:Pavloff-10|Pavloff-10]] | 4 |- | 1055 | [[Uporabnik:Paul25|Paul25]] | 4 |- | 1056 | [[Uporabnik:Panatka|Panatka]] | 4 |- | 1057 | [[Uporabnik:Outside|Outside]] | 4 |- | 1058 | [[Uporabnik:Otiss|Otiss]] | 4 |- | 1059 | [[Uporabnik:Oriks|Oriks]] | 4 |- | 1060 | [[Uporabnik:Onkostudent|Onkostudent]] | 4 |- | 1061 | [[Uporabnik:Nusagrg|Nusagrg]] | 4 |- | 1062 | [[Uporabnik:Novak000|Novak000]] | 4 |- | 1063 | [[Uporabnik:Nnnika|Nnnika]] | 4 |- | 1064 | [[Uporabnik:Ninasulc|Ninasulc]] | 4 |- | 1065 | [[Uporabnik:Nina555|Nina555]] | 4 |- | 1066 | [[Uporabnik:Nikaserban|Nikaserban]] | 4 |- | 1067 | [[Uporabnik:Nika Ožbolt|Nika Ožbolt]] | 4 |- | 1068 | [[Uporabnik:Nightmare991|Nightmare991]] | 4 |- | 1069 | [[Uporabnik:NHlacar|NHlacar]] | 4 |- | 1070 | [[Uporabnik:Nežy|Nežy]] | 4 |- | 1071 | [[Uporabnik:Neva Rus|Neva Rus]] | 4 |- | 1072 | [[Uporabnik:Nervusj|Nervusj]] | 4 |- | 1073 | [[Uporabnik:Nejsi|Nejsi]] | 4 |- | 1074 | [[Uporabnik:Nejc Kincl|Nejc Kincl]] | 4 |- | 1075 | [[Uporabnik:Narraug|Narraug]] | 4 |- | 1076 | [[Uporabnik:MPerse|MPerse]] | 4 |- | 1077 | [[Uporabnik:MP1000|MP1000]] | 4 |- | 1078 | [[Uporabnik:Mirjambp|Mirjambp]] | 4 |- | 1079 | [[Uporabnik:Miranp5|Miranp5]] | 4 |- | 1080 | [[Uporabnik:Miran ka|Miran ka]] | 4 |- | 1081 | [[Uporabnik:Milospet|Milospet]] | 4 |- | 1082 | [[Uporabnik:Mikulamura|Mikulamura]] | 4 |- | 1083 | [[Uporabnik:Mikistjepanovic|Mikistjepanovic]] | 4 |- | 1084 | [[Uporabnik:MiiR|MiiR]] | 4 |- | 1085 | [[Uporabnik:MihaV|MihaV]] | 4 |- | 1086 | [[Uporabnik:Miha P.|Miha P.]] | 4 |- | 1087 | [[Uporabnik:Miha123456789000|Miha123456789000]] | 4 |- | 1088 | [[Uporabnik:Metkica89|Metkica89]] | 4 |- | 1089 | [[Uporabnik:Mesijanski Judje|Mesijanski Judje]] | 4 |- | 1090 | [[Uporabnik:Merrychristmas|Merrychristmas]] | 4 |- | 1091 | [[Uporabnik:Mejly|Mejly]] | 4 |- | 1092 | [[Uporabnik:Meho29|Meho29]] | 4 |- | 1093 | [[Uporabnik:McMatic|McMatic]] | 4 |- | 1094 | [[Uporabnik:Mbergi11|Mbergi11]] | 4 |- | 1095 | [[Uporabnik:Matija70|Matija70]] | 4 |- | 1096 | [[Uporabnik:Maticflajsman|Maticflajsman]] | 4 |- | 1097 | [[Uporabnik:Matevz1|Matevz1]] | 4 |- | 1098 | [[Uporabnik:Maša Dvornik|Maša Dvornik]] | 4 |- | 1099 | [[Uporabnik:Martin 7|Martin 7]] | 4 |- | 1100 | [[Uporabnik:Marjansavli|Marjansavli]] | 4 |- | 1101 | [[Uporabnik:Marcresis|Marcresis]] | 4 |- | 1102 | [[Uporabnik:Manja Ocepek|Manja Ocepek]] | 4 |- | 1103 | [[Uporabnik:Majk.svetlin|Majk.svetlin]] | 4 |- | 1104 | [[Uporabnik:Maja Ravnikar|Maja Ravnikar]] | 4 |- | 1105 | [[Uporabnik:Maja1b|Maja1b]] | 4 |- | 1106 | [[Uporabnik:Maatjazh|Maatjazh]] | 4 |- | 1107 | [[Uporabnik:Lucym|Lucym]] | 4 |- | 1108 | [[Uporabnik:Lucas559|Lucas559]] | 4 |- | 1109 | [[Uporabnik:Lubek|Lubek]] | 4 |- | 1110 | [[Uporabnik:Lubagela|Lubagela]] | 4 |- | 1111 | [[Uporabnik:LKolenc|LKolenc]] | 4 |- | 1112 | [[Uporabnik:LektorII|LektorII]] | 4 |- | 1113 | [[Uporabnik:Lcimemrnancic|Lcimemrnancic]] | 4 |- | 1114 | [[Uporabnik:LannaK|LannaK]] | 4 |- | 1115 | [[Uporabnik:Lanko|Lanko]] | 4 |- | 1116 | [[Uporabnik:Kren98|Kren98]] | 4 |- | 1117 | [[Uporabnik:Kralj.5ra|Kralj.5ra]] | 4 |- | 1118 | [[Uporabnik:Kosir|Kosir]] | 4 |- | 1119 | [[Uporabnik:KlemenGo|KlemenGo]] | 4 |- | 1120 | [[Uporabnik:Khy3|Khy3]] | 4 |- | 1121 | [[Uporabnik:Kevdrc|Kevdrc]] | 4 |- | 1122 | [[Uporabnik:Kcvelb|Kcvelb]] | 4 |- | 1123 | [[Uporabnik:KatMeg|KatMeg]] | 4 |- | 1124 | [[Uporabnik:Katja Maček|Katja Maček]] | 4 |- | 1125 | [[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] | 4 |- | 1126 | [[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]] | 4 |- | 1127 | [[Uporabnik:Kaja Boštjančič|Kaja Boštjančič]] | 4 |- | 1128 | [[Uporabnik:Jože Primožič|Jože Primožič]] | 4 |- | 1129 | [[Uporabnik:JohnEntwistle|JohnEntwistle]] | 4 |- | 1130 | [[Uporabnik:Jernej Filipič|Jernej Filipič]] | 4 |- | 1131 | [[Uporabnik:JernejaM|JernejaM]] | 4 |- | 1132 | [[Uporabnik:Jerebtaja|Jerebtaja]] | 4 |- | 1133 | [[Uporabnik:Jana2403|Jana2403]] | 4 |- | 1134 | [[Uporabnik:Jake~slwiki|Jake~slwiki]] | 4 |- | 1135 | [[Uporabnik:J 1982|J 1982]] | 4 |- | 1136 | [[Uporabnik:Izdelava računa vzame le nekaj sekund in prinese mnoge koristi|Izdelava računa vzame le nekaj sekund in prinese mnoge koristi]] | 4 |- | 1137 | [[Uporabnik:IvanB|IvanB]] | 4 |- | 1138 | [[Uporabnik:Irenawww|Irenawww]] | 4 |- | 1139 | [[Uporabnik:IoStonewall|IoStonewall]] | 4 |- | 1140 | [[Uporabnik:Inlittera|Inlittera]] | 4 |- | 1141 | [[Uporabnik:Ingrid Vrbančič|Ingrid Vrbančič]] | 4 |- | 1142 | [[Uporabnik:Ingrid Andreessen|Ingrid Andreessen]] | 4 |- | 1143 | [[Uporabnik:Igor Fratnik|Igor Fratnik]] | 4 |- | 1144 | [[Uporabnik:Herchen|Herchen]] | 4 |- | 1145 | [[Uporabnik:Haria|Haria]] | 4 |- | 1146 | [[Uporabnik:GTDpower|GTDpower]] | 4 |- | 1147 | [[Uporabnik:Gspan|Gspan]] | 4 |- | 1148 | [[Uporabnik:Grosm|Grosm]] | 4 |- | 1149 | [[Uporabnik:Grabyton|Grabyton]] | 4 |- | 1150 | [[Uporabnik:Górołaz|Górołaz]] | 4 |- | 1151 | [[Uporabnik:Genghiskhan|Genghiskhan]] | 4 |- | 1152 | [[Uporabnik:GasperTonin|GasperTonin]] | 4 |- | 1153 | [[Uporabnik:Gasper Klinc|Gasper Klinc]] | 4 |- | 1154 | [[Uporabnik:Freek~slwiki|Freek~slwiki]] | 4 |- | 1155 | [[Uporabnik:FrankFE|FrankFE]] | 4 |- | 1156 | [[Uporabnik:Fixer88|Fixer88]] | 4 |- | 1157 | [[Uporabnik:Fidelia~slwiki|Fidelia~slwiki]] | 4 |- | 1158 | [[Uporabnik:Evitapodobnikar|Evitapodobnikar]] | 4 |- | 1159 | [[Uporabnik:Evasluga|Evasluga]] | 4 |- | 1160 | [[Uporabnik:Evaleh1380|Evaleh1380]] | 4 |- | 1161 | [[Uporabnik:Eurohunter|Eurohunter]] | 4 |- | 1162 | [[Uporabnik:Errorage|Errorage]] | 4 |- | 1163 | [[Uporabnik:Dsolina|Dsolina]] | 4 |- | 1164 | [[Uporabnik:Drzavnisvet|Drzavnisvet]] | 4 |- | 1165 | [[Uporabnik:Dr.Muren|Dr.Muren]] | 4 |- | 1166 | [[Uporabnik:Doncsecz~enwiki|Doncsecz~enwiki]] | 4 |- | 1167 | [[Uporabnik:Doltarca|Doltarca]] | 4 |- | 1168 | [[Uporabnik:Dolores Klavžar|Dolores Klavžar]] | 4 |- | 1169 | [[Uporabnik:Dihur87|Dihur87]] | 4 |- | 1170 | [[Uporabnik:DeSUSKDSLDSLipaLZČPVLPRNSNSiSDSSLSinSMSSNSSDSSNZaresZeleni|DeSUSKDSLDSLipaLZČPVLPRNSNSiSDSSLSinSMSSNSSDSSNZaresZeleni]] | 4 |- | 1171 | [[Uporabnik:Deninho.81|Deninho.81]] | 4 |- | 1172 | [[Uporabnik:DemonDomen|DemonDomen]] | 4 |- | 1173 | [[Uporabnik:Demetrio99|Demetrio99]] | 4 |- | 1174 | [[Uporabnik:Debela Berta|Debela Berta]] | 4 |- | 1175 | [[Uporabnik:Dcotar|Dcotar]] | 4 |- | 1176 | [[Uporabnik:Darko~slwiki|Darko~slwiki]] | 4 |- | 1177 | [[Uporabnik:Danicagu|Danicagu]] | 4 |- | 1178 | [[Uporabnik:Dani90~slwiki|Dani90~slwiki]] | 4 |- | 1179 | [[Uporabnik:Dalibor2013|Dalibor2013]] | 4 |- | 1180 | [[Uporabnik:Copaloca|Copaloca]] | 4 |- | 1181 | [[Uporabnik:Carli1967|Carli1967]] | 4 |- | 1182 | [[Uporabnik:Bskaza|Bskaza]] | 4 |- | 1183 | [[Uporabnik:Boschtjan|Boschtjan]] | 4 |- | 1184 | [[Uporabnik:Borut Peršolja|Borut Peršolja]] | 4 |- | 1185 | [[Uporabnik:Borutix1|Borutix1]] | 4 |- | 1186 | [[Uporabnik:Boki.adamlje|Boki.adamlje]] | 4 |- | 1187 | [[Uporabnik:Blazev|Blazev]] | 4 |- | 1188 | [[Uporabnik:Blaž drenovec|Blaž drenovec]] | 4 |- | 1189 | [[Uporabnik:Blatnik|Blatnik]] | 4 |- | 1190 | [[Uporabnik:Blanka Šteblaj|Blanka Šteblaj]] | 4 |- | 1191 | [[Uporabnik:Bilja|Bilja]] | 4 |- | 1192 | [[Uporabnik:BernardaP|BernardaP]] | 4 |- | 1193 | [[Uporabnik:Batic|Batic]] | 4 |- | 1194 | [[Uporabnik:Avies|Avies]] | 4 |- | 1195 | [[Uporabnik:Asd987|Asd987]] | 4 |- | 1196 | [[Uporabnik:Arbiter|Arbiter]] | 4 |- | 1197 | [[Uporabnik:AnthonyAW|AnthonyAW]] | 4 |- | 1198 | [[Uporabnik:Anja.jerkic|Anja.jerkic]] | 4 |- | 1199 | [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] | 4 |- | 1200 | [[Uporabnik:Ania kle.|Ania kle.]] | 4 |- | 1201 | [[Uporabnik:Andrazhribar|Andrazhribar]] | 4 |- | 1202 | [[Uporabnik:Andraz Bester|Andraz Bester]] | 4 |- | 1203 | [[Uporabnik:Ambrož|Ambrož]] | 4 |- | 1204 | [[Uporabnik:Allyaj|Allyaj]] | 4 |- | 1205 | [[Uporabnik:ALittleViolin|ALittleViolin]] | 4 |- | 1206 | [[Uporabnik:Aleš Ropoša|Aleš Ropoša]] | 4 |- | 1207 | [[Uporabnik:Akzola|Akzola]] | 4 |- | 1208 | [[Uporabnik:Adolnicar|Adolnicar]] | 4 |- | 1209 | [[Uporabnik:89.212.40.197|89.212.40.197]] | 4 |- | 1210 | [[Uporabnik:89.212.244.197|89.212.244.197]] | 4 |- | 1211 | [[Uporabnik:89.212.1.28|89.212.1.28]] | 4 |- | 1212 | [[Uporabnik:89.143.110.102|89.143.110.102]] | 4 |- | 1213 | [[Uporabnik:89.142.120.225|89.142.120.225]] | 4 |- | 1214 | [[Uporabnik:86.61.38.15|86.61.38.15]] | 4 |- | 1215 | [[Uporabnik:86.61.14.130|86.61.14.130]] | 4 |- | 1216 | [[Uporabnik:86.61.14.110|86.61.14.110]] | 4 |- | 1217 | [[Uporabnik:84.52.154.41|84.52.154.41]] | 4 |- | 1218 | [[Uporabnik:84.255.251.48|84.255.251.48]] | 4 |- | 1219 | [[Uporabnik:84.20.235.31|84.20.235.31]] | 4 |- | 1220 | [[Uporabnik:77.114.104.90|77.114.104.90]] | 4 |- | 1221 | [[Uporabnik:213.250.63.126|213.250.63.126]] | 4 |- | 1222 | [[Uporabnik:213.250.61.131|213.250.61.131]] | 4 |- | 1223 | [[Uporabnik:213.250.23.80|213.250.23.80]] | 4 |- | 1224 | [[Uporabnik:213.161.13.191|213.161.13.191]] | 4 |- | 1225 | [[Uporabnik:213.157.229.136|213.157.229.136]] | 4 |- | 1226 | [[Uporabnik:212.235.140.38|212.235.140.38]] | 4 |- | 1227 | [[Uporabnik:212.18.57.43|212.18.57.43]] | 4 |- | 1228 | [[Uporabnik:212.18.54.159|212.18.54.159]] | 4 |- | 1229 | [[Uporabnik:212.18.38.5|212.18.38.5]] | 4 |- | 1230 | [[Uporabnik:212.18.32.8|212.18.32.8]] | 4 |- | 1231 | [[Uporabnik:~2025-28070-07|~2025-28070-07]] | 4 |- | 1232 | [[Uporabnik:195.250.208.84|195.250.208.84]] | 4 |- | 1233 | [[Uporabnik:195.250.199.60|195.250.199.60]] | 4 |- | 1234 | [[Uporabnik:195.250.192.85|195.250.192.85]] | 4 |- | 1235 | [[Uporabnik:195.210.253.176|195.210.253.176]] | 4 |- | 1236 | [[Uporabnik:195.210.246.133|195.210.246.133]] | 4 |- | 1237 | [[Uporabnik:195.210.243.214|195.210.243.214]] | 4 |- | 1238 | [[Uporabnik:195.210.243.14|195.210.243.14]] | 4 |- | 1239 | [[Uporabnik:195.210.237.205|195.210.237.205]] | 4 |- | 1240 | [[Uporabnik:195.210.220.208|195.210.220.208]] | 4 |- | 1241 | [[Uporabnik:194.249.52.77|194.249.52.77]] | 4 |- | 1242 | [[Uporabnik:194.249.10.27|194.249.10.27]] | 4 |- | 1243 | [[Uporabnik:193.95.235.84|193.95.235.84]] | 4 |- | 1244 | [[Uporabnik:193.95.235.147|193.95.235.147]] | 4 |- | 1245 | [[Uporabnik:193.95.235.125|193.95.235.125]] | 4 |- | 1246 | [[Uporabnik:193.95.229.26|193.95.229.26]] | 4 |- | 1247 | [[Uporabnik:193.95.198.53|193.95.198.53]] | 4 |- | 1248 | [[Uporabnik:193.95.195.107|193.95.195.107]] | 4 |- | 1249 | [[Uporabnik:193.77.69.62|193.77.69.62]] | 4 |- | 1250 | [[Uporabnik:193.77.172.64|193.77.172.64]] | 4 |- | 1251 | [[Uporabnik:193.77.151.206|193.77.151.206]] | 4 |- | 1252 | [[Uporabnik:193.77.140.156|193.77.140.156]] | 4 |- | 1253 | [[Uporabnik:193.77.101.152|193.77.101.152]] | 4 |- | 1254 | [[Uporabnik:193.2.237.30|193.2.237.30]] | 4 |- | 1255 | [[Uporabnik:193.2.237.29|193.2.237.29]] | 4 |- | 1256 | [[Uporabnik:193.2.11.205|193.2.11.205]] | 4 |- | 1257 | [[Uporabnik:193.189.185.140|193.189.185.140]] | 4 |- | 1258 | [[Uporabnik:193.189.162.250|193.189.162.250]] | 4 |- | 1259 | [[Uporabnik:164.8.17.25|164.8.17.25]] | 4 |- | 1260 | [[Uporabnik:153.5.39.179|153.5.39.179]] | 4 |- | 1261 | [[Uporabnik:109.182.249.52|109.182.249.52]] | 4 |- | 1262 | [[Uporabnik:109.182.233.31|109.182.233.31]] | 4 |- | 1263 | [[Uporabnik:109.182.173.56|109.182.173.56]] | 4 |- | 1264 | [[Uporabnik:Бучач-Львів|Бучач-Львів]] | 3 |- | 1265 | [[Uporabnik:Zvezdaluca|Zvezdaluca]] | 3 |- | 1266 | [[Uporabnik:Zup100|Zup100]] | 3 |- | 1267 | [[Uporabnik:Zugman pia marija|Zugman pia marija]] | 3 |- | 1268 | [[Uporabnik:Zoxna|Zoxna]] | 3 |- | 1269 | [[Uporabnik:Zlobec|Zlobec]] | 3 |- | 1270 | [[Uporabnik:Zimbabweyc|Zimbabweyc]] | 3 |- | 1271 | [[Uporabnik:Zgovorni s.|Zgovorni s.]] | 3 |- | 1272 | [[Uporabnik:Zetko|Zetko]] | 3 |- | 1273 | [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] | 3 |- | 1274 | [[Uporabnik:Zb|Zb]] | 3 |- | 1275 | [[Uporabnik:ZalaLogar|ZalaLogar]] | 3 |- | 1276 | [[Uporabnik:Zala erklavec|Zala erklavec]] | 3 |- | 1277 | [[Uporabnik:Zalabrinsek|Zalabrinsek]] | 3 |- | 1278 | [[Uporabnik:ZagarA|ZagarA]] | 3 |- | 1279 | [[Uporabnik:YutoDarkRebellion|YutoDarkRebellion]] | 3 |- | 1280 | [[Uporabnik:YouTubeVegetarianBoy|YouTubeVegetarianBoy]] | 3 |- | 1281 | [[Uporabnik:Yopohari~slwiki|Yopohari~slwiki]] | 3 |- | 1282 | [[Uporabnik:Yohan del Sud|Yohan del Sud]] | 3 |- | 1283 | [[Uporabnik:Yest94|Yest94]] | 3 |- | 1284 | [[Uporabnik:Yejn|Yejn]] | 3 |- | 1285 | [[Uporabnik:Yahadzija|Yahadzija]] | 3 |- | 1286 | [[Uporabnik:Xx Caracan xx|Xx Caracan xx]] | 3 |- | 1287 | [[Uporabnik:Xwiki~slwiki|Xwiki~slwiki]] | 3 |- | 1288 | [[Uporabnik:XeNiOn|XeNiOn]] | 3 |- | 1289 | [[Uporabnik:Wikipato3|Wikipato3]] | 3 |- | 1290 | [[Uporabnik:Wiki88995a|Wiki88995a]] | 3 |- | 1291 | [[Uporabnik:Vslivnje|Vslivnje]] | 3 |- | 1292 | [[Uporabnik:Vsebine321|Vsebine321]] | 3 |- | 1293 | [[Uporabnik:Vran123|Vran123]] | 3 |- | 1294 | [[Uporabnik:Vnina|Vnina]] | 3 |- | 1295 | [[Uporabnik:Viva.la.echo|Viva.la.echo]] | 3 |- | 1296 | [[Uporabnik:V Iskanju Posvetnega Grala|V Iskanju Posvetnega Grala]] | 3 |- | 1297 | [[Uporabnik:Vilkokriznar|Vilkokriznar]] | 3 |- | 1298 | [[Uporabnik:Vili iz vile|Vili iz vile]] | 3 |- | 1299 | [[Uporabnik:Vidusik|Vidusik]] | 3 |- | 1300 | [[Uporabnik:Vidok|Vidok]] | 3 |- | 1301 | [[Uporabnik:Viddek|Viddek]] | 3 |- | 1302 | [[Uporabnik:Vesnab|Vesnab]] | 3 |- | 1303 | [[Uporabnik:Vasjaanton|Vasjaanton]] | 3 |- | 1304 | [[Uporabnik:Valenija|Valenija]] | 3 |- | 1305 | [[Uporabnik:Vahcic|Vahcic]] | 3 |- | 1306 | [[Uporabnik:V1esna|V1esna]] | 3 |- | 1307 | [[Uporabnik:Ut6745|Ut6745]] | 3 |- | 1308 | [[Uporabnik:UStrazar|UStrazar]] | 3 |- | 1309 | [[Uporabnik:Ursa.ursa|Ursa.ursa]] | 3 |- | 1310 | [[Uporabnik:Urša Pintar|Urša Pintar]] | 3 |- | 1311 | [[Uporabnik:Urosvt|Urosvt]] | 3 |- | 1312 | [[Uporabnik:Urko|Urko]] | 3 |- | 1313 | [[Uporabnik:Urbanson|Urbanson]] | 3 |- | 1314 | [[Uporabnik:Urbanc Maja|Urbanc Maja]] | 3 |- | 1315 | [[Uporabnik:Uledam|Uledam]] | 3 |- | 1316 | [[Uporabnik:Ujambor|Ujambor]] | 3 |- | 1317 | [[Uporabnik:Ttrilar|Ttrilar]] | 3 |- | 1318 | [[Uporabnik:TTodorovski|TTodorovski]] | 3 |- | 1319 | [[Uporabnik:Trifkod|Trifkod]] | 3 |- | 1320 | [[Uporabnik:Tong|Tong]] | 3 |- | 1321 | [[Uporabnik:Tone1|Tone1]] | 3 |- | 1322 | [[Uporabnik:Tomo~slwiki|Tomo~slwiki]] | 3 |- | 1323 | [[Uporabnik:Tomiis|Tomiis]] | 3 |- | 1324 | [[Uporabnik:Tomica SLO|Tomica SLO]] | 3 |- | 1325 | [[Uporabnik:Toman~slwiki|Toman~slwiki]] | 3 |- | 1326 | [[Uporabnik:Tofant|Tofant]] | 3 |- | 1327 | [[Uporabnik:Tmikla|Tmikla]] | 3 |- | 1328 | [[Uporabnik:Tjaša Vodušek|Tjaša Vodušek]] | 3 |- | 1329 | [[Uporabnik:Tjasa.ponikvar|Tjasa.ponikvar]] | 3 |- | 1330 | [[Uporabnik:TINtinH|TINtinH]] | 3 |- | 1331 | [[Uporabnik:Tinn4|Tinn4]] | 3 |- | 1332 | [[Uporabnik:Tina Omahna|Tina Omahna]] | 3 |- | 1333 | [[Uporabnik:Thomas~slwiki|Thomas~slwiki]] | 3 |- | 1334 | [[Uporabnik:Thocevar|Thocevar]] | 3 |- | 1335 | [[Uporabnik:Thisisvalidusername|Thisisvalidusername]] | 3 |- | 1336 | [[Uporabnik:Tejch7|Tejch7]] | 3 |- | 1337 | [[Uporabnik:Teja Koželj|Teja Koželj]] | 3 |- | 1338 | [[Uporabnik:TejaB|TejaB]] | 3 |- | 1339 | [[Uporabnik:Tamaubrus|Tamaubrus]] | 3 |- | 1340 | [[Uporabnik:Tamara Božič|Tamara Božič]] | 3 |- | 1341 | [[Uporabnik:Talmai|Talmai]] | 3 |- | 1342 | [[Uporabnik:Tajaazizmond|Tajaazizmond]] | 3 |- | 1343 | [[Uporabnik:Tacenskipav|Tacenskipav]] | 3 |- | 1344 | [[Uporabnik:Swineposit|Swineposit]] | 3 |- | 1345 | [[Uporabnik:Svetlin.matic|Svetlin.matic]] | 3 |- | 1346 | [[Uporabnik:SVABBOS|SVABBOS]] | 3 |- | 1347 | [[Uporabnik:Suradnik13|Suradnik13]] | 3 |- | 1348 | [[Uporabnik:Stuff~slwiki|Stuff~slwiki]] | 3 |- | 1349 | [[Uporabnik:Strdarko|Strdarko]] | 3 |- | 1350 | [[Uporabnik:Stonhenge4|Stonhenge4]] | 3 |- | 1351 | [[Uporabnik:STMatej|STMatej]] | 3 |- | 1352 | [[Uporabnik:SterJ|SterJ]] | 3 |- | 1353 | [[Uporabnik:Stefano Coren|Stefano Coren]] | 3 |- | 1354 | [[Uporabnik:Srok|Srok]] | 3 |- | 1355 | [[Uporabnik:SquiQu|SquiQu]] | 3 |- | 1356 | [[Uporabnik:Špela p|Špela p]] | 3 |- | 1357 | [[Uporabnik:Špelaintina|Špelaintina]] | 3 |- | 1358 | [[Uporabnik:Spela.antloga|Spela.antloga]] | 3 |- | 1359 | [[Uporabnik:Spela173|Spela173]] | 3 |- | 1360 | [[Uporabnik:Speedster358|Speedster358]] | 3 |- | 1361 | [[Uporabnik:Sonja cestnik zadnek|Sonja cestnik zadnek]] | 3 |- | 1362 | [[Uporabnik:Snailhunter|Snailhunter]] | 3 |- | 1363 | [[Uporabnik:Slo-synchro|Slo-synchro]] | 3 |- | 1364 | [[Uporabnik:Slatnican|Slatnican]] | 3 |- | 1365 | [[Uporabnik:Sivic12|Sivic12]] | 3 |- | 1366 | [[Uporabnik:Siskaguy|Siskaguy]] | 3 |- | 1367 | [[Uporabnik:Sirena|Sirena]] | 3 |- | 1368 | [[Uporabnik:Sinkkbarb|Sinkkbarb]] | 3 |- | 1369 | [[Uporabnik:Simona Jenko|Simona Jenko]] | 3 |- | 1370 | [[Uporabnik:Sime123|Sime123]] | 3 |- | 1371 | [[Uporabnik:Simci|Simci]] | 3 |- | 1372 | [[Uporabnik:Simba|Simba]] | 3 |- | 1373 | [[Uporabnik:Siliamaav|Siliamaav]] | 3 |- | 1374 | [[Uporabnik:Semjon|Semjon]] | 3 |- | 1375 | [[Uporabnik:Sekavcnik88|Sekavcnik88]] | 3 |- | 1376 | [[Uporabnik:Scoochfan|Scoochfan]] | 3 |- | 1377 | [[Uporabnik:Sasopotrc|Sasopotrc]] | 3 |- | 1378 | [[Uporabnik:SaškaMa|SaškaMa]] | 3 |- | 1379 | [[Uporabnik:Sasa.presern|Sasa.presern]] | 3 |- | 1380 | [[Uporabnik:Saša Pavlin|Saša Pavlin]] | 3 |- | 1381 | [[Uporabnik:Sarchy1808|Sarchy1808]] | 3 |- | 1382 | [[Uporabnik:SaraMales|SaraMales]] | 3 |- | 1383 | [[Uporabnik:Samdok|Samdok]] | 3 |- | 1384 | [[Uporabnik:Salamander|Salamander]] | 3 |- | 1385 | [[Uporabnik:Sabina&blaz|Sabina&blaz]] | 3 |- | 1386 | [[Uporabnik:Rzlajp|Rzlajp]] | 3 |- | 1387 | [[Uporabnik:Rudi~slwiki|Rudi~slwiki]] | 3 |- | 1388 | [[Uporabnik:Ropegi|Ropegi]] | 3 |- | 1389 | [[Uporabnik:Rok93|Rok93]] | 3 |- | 1390 | [[Uporabnik:Rodoljub|Rodoljub]] | 3 |- | 1391 | [[Uporabnik:Roberttos|Roberttos]] | 3 |- | 1392 | [[Uporabnik:RM wiki93|RM wiki93]] | 3 |- | 1393 | [[Uporabnik:RipenZ|RipenZ]] | 3 |- | 1394 | [[Uporabnik:Rickrick93|Rickrick93]] | 3 |- | 1395 | [[Uporabnik:Renemk91|Renemk91]] | 3 |- | 1396 | [[Uporabnik:Renata Mlakar|Renata Mlakar]] | 3 |- | 1397 | [[Uporabnik:RayOfLight|RayOfLight]] | 3 |- | 1398 | [[Uporabnik:Rasto~slwiki|Rasto~slwiki]] | 3 |- | 1399 | [[Uporabnik:Rakunus|Rakunus]] | 3 |- | 1400 | [[Uporabnik:Rajkovich|Rajkovich]] | 3 |- | 1401 | [[Uporabnik:Radovednik|Radovednik]] | 3 |- | 1402 | [[Uporabnik:Računalništvo|Računalništvo]] | 3 |- | 1403 | [[Uporabnik:Qurqa~slwiki|Qurqa~slwiki]] | 3 |- | 1404 | [[Uporabnik:Qoqjan|Qoqjan]] | 3 |- | 1405 | [[Uporabnik:Pripravnik|Pripravnik]] | 3 |- | 1406 | [[Uporabnik:Primoz kralj|Primoz kralj]] | 3 |- | 1407 | [[Uporabnik:Prigorica|Prigorica]] | 3 |- | 1408 | [[Uporabnik:Preseren|Preseren]] | 3 |- | 1409 | [[Uporabnik:Premiera|Premiera]] | 3 |- | 1410 | [[Uporabnik:Pranavor|Pranavor]] | 3 |- | 1411 | [[Uporabnik:PoSvetovih|PoSvetovih]] | 3 |- | 1412 | [[Uporabnik:PoPs|PoPs]] | 3 |- | 1413 | [[Uporabnik:Polonistika123|Polonistika123]] | 3 |- | 1414 | [[Uporabnik:Poloncam|Poloncam]] | 3 |- | 1415 | [[Uporabnik:Polonamiklavc|Polonamiklavc]] | 3 |- | 1416 | [[Uporabnik:Polona Jamnik|Polona Jamnik]] | 3 |- | 1417 | [[Uporabnik:Pokerznik|Pokerznik]] | 3 |- | 1418 | [[Uporabnik:PojocaTrobentica|PojocaTrobentica]] | 3 |- | 1419 | [[Uporabnik:PodGrajski|PodGrajski]] | 3 |- | 1420 | [[Uporabnik:Plianja|Plianja]] | 3 |- | 1421 | [[Uporabnik:Plesic anja|Plesic anja]] | 3 |- | 1422 | [[Uporabnik:Plantanana|Plantanana]] | 3 |- | 1423 | [[Uporabnik:Pircijno|Pircijno]] | 3 |- | 1424 | [[Uporabnik:Pingvin001|Pingvin001]] | 3 |- | 1425 | [[Uporabnik:Pikapolona|Pikapolona]] | 3 |- | 1426 | [[Uporabnik:Pia Škufca|Pia Škufca]] | 3 |- | 1427 | [[Uporabnik:Pia Rednak|Pia Rednak]] | 3 |- | 1428 | [[Uporabnik:Pianist~slwiki|Pianist~slwiki]] | 3 |- | 1429 | [[Uporabnik:Petraplot|Petraplot]] | 3 |- | 1430 | [[Uporabnik:Petra Medja|Petra Medja]] | 3 |- | 1431 | [[Uporabnik:Petra jerman|Petra jerman]] | 3 |- | 1432 | [[Uporabnik:Peter Bevc Šekoranja|Peter Bevc Šekoranja]] | 3 |- | 1433 | [[Uporabnik:Perun~slwiki|Perun~slwiki]] | 3 |- | 1434 | [[Uporabnik:Permat25|Permat25]] | 3 |- | 1435 | [[Uporabnik:Ped|Ped]] | 3 |- | 1436 | [[Uporabnik:Patrignani090|Patrignani090]] | 3 |- | 1437 | [[Uporabnik:Pamet~slwiki|Pamet~slwiki]] | 3 |- | 1438 | [[Uporabnik:P3sho|P3sho]] | 3 |- | 1439 | [[Uporabnik:Orung|Orung]] | 3 |- | 1440 | [[Uporabnik:Onehalf~slwiki|Onehalf~slwiki]] | 3 |- | 1441 | [[Uporabnik:Obradovic Goran~slwiki|Obradovic Goran~slwiki]] | 3 |- | 1442 | [[Uporabnik:Nzadravec|Nzadravec]] | 3 |- | 1443 | [[Uporabnik:NYG|NYG]] | 3 |- | 1444 | [[Uporabnik:NVZVR1Y|NVZVR1Y]] | 3 |- | 1445 | [[Uporabnik:Nsf|Nsf]] | 3 |- | 1446 | [[Uporabnik:Notaslovenska|Notaslovenska]] | 3 |- | 1447 | [[Uporabnik:Ninčula|Ninčula]] | 3 |- | 1448 | [[Uporabnik:Ninazibert|Ninazibert]] | 3 |- | 1449 | [[Uporabnik:Nina.hudobivnik|Nina.hudobivnik]] | 3 |- | 1450 | [[Uporabnik:Ninabenic|Ninabenic]] | 3 |- | 1451 | [[Uporabnik:Nina996|Nina996]] | 3 |- | 1452 | [[Uporabnik:Niko Petrič|Niko Petrič]] | 3 |- | 1453 | [[Uporabnik:Nikmajoneza|Nikmajoneza]] | 3 |- | 1454 | [[Uporabnik:Nikec3|Nikec3]] | 3 |- | 1455 | [[Uporabnik:Neža Sazonov|Neža Sazonov]] | 3 |- | 1456 | [[Uporabnik:Nekdopac|Nekdopac]] | 3 |- | 1457 | [[Uporabnik:Nekdo16|Nekdo16]] | 3 |- | 1458 | [[Uporabnik:Natasssa|Natasssa]] | 3 |- | 1459 | [[Uporabnik:NastasjaSchweiger7|NastasjaSchweiger7]] | 3 |- | 1460 | [[Uporabnik:Muzgar15|Muzgar15]] | 3 |- | 1461 | [[Uporabnik:Mr.Kdo|Mr.Kdo]] | 3 |- | 1462 | [[Uporabnik:Mp993|Mp993]] | 3 |- | 1463 | [[Uporabnik:MojcaPelcarŠarf|MojcaPelcarŠarf]] | 3 |- | 1464 | [[Uporabnik:Mojcam|Mojcam]] | 3 |- | 1465 | [[Uporabnik:Mojca loti|Mojca loti]] | 3 |- | 1466 | [[Uporabnik:MojcaGec|MojcaGec]] | 3 |- | 1467 | [[Uporabnik:MN52|MN52]] | 3 |- | 1468 | [[Uporabnik:Mlekomat|Mlekomat]] | 3 |- | 1469 | [[Uporabnik:MKos|MKos]] | 3 |- | 1470 | [[Uporabnik:Miwche|Miwche]] | 3 |- | 1471 | [[Uporabnik:Mivanci|Mivanci]] | 3 |- | 1472 | [[Uporabnik:Mitjaprelovsek|Mitjaprelovsek]] | 3 |- | 1473 | [[Uporabnik:Mitja Pellis|Mitja Pellis]] | 3 |- | 1474 | [[Uporabnik:Misaa|Misaa]] | 3 |- | 1475 | [[Uporabnik:Miro.ham|Miro.ham]] | 3 |- | 1476 | [[Uporabnik:Miriam~slwiki|Miriam~slwiki]] | 3 |- | 1477 | [[Uporabnik:Miniussi|Miniussi]] | 3 |- | 1478 | [[Uporabnik:Mimi~slwiki|Mimi~slwiki]] | 3 |- | 1479 | [[Uporabnik:Mimag343|Mimag343]] | 3 |- | 1480 | [[Uporabnik:Miki44|Miki44]] | 3 |- | 1481 | [[Uporabnik:Mihela Grobelnik|Mihela Grobelnik]] | 3 |- | 1482 | [[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] | 3 |- | 1483 | [[Uporabnik:Mgoropevsek|Mgoropevsek]] | 3 |- | 1484 | [[Uporabnik:Mevludin Kadriu|Mevludin Kadriu]] | 3 |- | 1485 | [[Uporabnik:Metka Božič|Metka Božič]] | 3 |- | 1486 | [[Uporabnik:Metal maester|Metal maester]] | 3 |- | 1487 | [[Uporabnik:Metaf5vinja|Metaf5vinja]] | 3 |- | 1488 | [[Uporabnik:Meersaad|Meersaad]] | 3 |- | 1489 | [[Uporabnik:Medojedo|Medojedo]] | 3 |- | 1490 | [[Uporabnik:Mchemical|Mchemical]] | 3 |- | 1491 | [[Uporabnik:Matjaž Wigele|Matjaž Wigele]] | 3 |- | 1492 | [[Uporabnik:Matjaž Cvetko|Matjaž Cvetko]] | 3 |- | 1493 | [[Uporabnik:Matejal6|Matejal6]] | 3 |- | 1494 | [[Uporabnik:Mateja Jenko|Mateja Jenko]] | 3 |- | 1495 | [[Uporabnik:Matejabel|Matejabel]] | 3 |- | 1496 | [[Uporabnik:Matejab|Matejab]] | 3 |- | 1497 | [[Uporabnik:Mateja1986|Mateja1986]] | 3 |- | 1498 | [[Uporabnik:Matej 5 18|Matej 5 18]] | 3 |- | 1499 | [[Uporabnik:MAt|MAt]] | 3 |- | 1500 | [[Uporabnik:Maša Vujišič|Maša Vujišič]] | 3 |- | 1501 | [[Uporabnik:Marusa zibred|Marusa zibred]] | 3 |- | 1502 | [[Uporabnik:Martinovmejl|Martinovmejl]] | 3 |- | 1503 | [[Uporabnik:Martina.zajc1|Martina.zajc1]] | 3 |- | 1504 | [[Uporabnik:Martina989|Martina989]] | 3 |- | 1505 | [[Uporabnik:Markopetrovic|Markopetrovic]] | 3 |- | 1506 | [[Uporabnik:Marko.leskovsek|Marko.leskovsek]] | 3 |- | 1507 | [[Uporabnik:Mark Martinec|Mark Martinec]] | 3 |- | 1508 | [[Uporabnik:Markdju|Markdju]] | 3 |- | 1509 | [[Uporabnik:Marisa Semic|Marisa Semic]] | 3 |- | 1510 | [[Uporabnik:Marin Kranjc|Marin Kranjc]] | 3 |- | 1511 | [[Uporabnik:Manca Špolar|Manca Špolar]] | 3 |- | 1512 | [[Uporabnik:Malamojca|Malamojca]] | 3 |- | 1513 | [[Uporabnik:Majalukan|Majalukan]] | 3 |- | 1514 | [[Uporabnik:Mahone~slwiki|Mahone~slwiki]] | 3 |- | 1515 | [[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] | 3 |- | 1516 | [[Uporabnik:Madiyas|Madiyas]] | 3 |- | 1517 | [[Uporabnik:Luxer~slwiki|Luxer~slwiki]] | 3 |- | 1518 | [[Uporabnik:Lunatbwa|Lunatbwa]] | 3 |- | 1519 | [[Uporabnik:LukaSLO|LukaSLO]] | 3 |- | 1520 | [[Uporabnik:Luka Krošl|Luka Krošl]] | 3 |- | 1521 | [[Uporabnik:Luka krajcar|Luka krajcar]] | 3 |- | 1522 | [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] | 3 |- | 1523 | [[Uporabnik:Lucija Jošt|Lucija Jošt]] | 3 |- | 1524 | [[Uporabnik:LucijaJ|LucijaJ]] | 3 |- | 1525 | [[Uporabnik:Lucash|Lucash]] | 3 |- | 1526 | [[Uporabnik:LRGG Krajcar|LRGG Krajcar]] | 3 |- | 1527 | [[Uporabnik:Logarec|Logarec]] | 3 |- | 1528 | [[Uporabnik:Locnkar|Locnkar]] | 3 |- | 1529 | [[Uporabnik:Ljubo07|Ljubo07]] | 3 |- | 1530 | [[Uporabnik:Ljubaprezelj|Ljubaprezelj]] | 3 |- | 1531 | [[Uporabnik:Lilou|Lilou]] | 3 |- | 1532 | [[Uporabnik:Lili 07|Lili 07]] | 3 |- | 1533 | [[Uporabnik:LFCSpionKop|LFCSpionKop]] | 3 |- | 1534 | [[Uporabnik:Leon.bohak|Leon.bohak]] | 3 |- | 1535 | [[Uporabnik:Lenart Sušnik|Lenart Sušnik]] | 3 |- | 1536 | [[Uporabnik:Legvan77|Legvan77]] | 3 |- | 1537 | [[Uporabnik:Laura Vöröš|Laura Vöröš]] | 3 |- | 1538 | [[Uporabnik:Larisa Novak|Larisa Novak]] | 3 |- | 1539 | [[Uporabnik:Lanca100|Lanca100]] | 3 |- | 1540 | [[Uporabnik:Lana Medved|Lana Medved]] | 3 |- | 1541 | [[Uporabnik:Lana.jarc7|Lana.jarc7]] | 3 |- | 1542 | [[Uporabnik:Kustrun|Kustrun]] | 3 |- | 1543 | [[Uporabnik:Kriss992|Kriss992]] | 3 |- | 1544 | [[Uporabnik:Kretič|Kretič]] | 3 |- | 1545 | [[Uporabnik:KreatorSveta|KreatorSveta]] | 3 |- | 1546 | [[Uporabnik:Kozarec1|Kozarec1]] | 3 |- | 1547 | [[Uporabnik:Kovac97|Kovac97]] | 3 |- | 1548 | [[Uporabnik:Korotan|Korotan]] | 3 |- | 1549 | [[Uporabnik:Konero26|Konero26]] | 3 |- | 1550 | [[Uporabnik:Knjz96|Knjz96]] | 3 |- | 1551 | [[Uporabnik:Klino|Klino]] | 3 |- | 1552 | [[Uporabnik:Kkovaček|Kkovaček]] | 3 |- | 1553 | [[Uporabnik:Kklemen1|Kklemen1]] | 3 |- | 1554 | [[Uporabnik:KikiGrmek|KikiGrmek]] | 3 |- | 1555 | [[Uporabnik:KickDeBucket|KickDeBucket]] | 3 |- | 1556 | [[Uporabnik:Ketinring|Ketinring]] | 3 |- | 1557 | [[Uporabnik:KebeJerneja|KebeJerneja]] | 3 |- | 1558 | [[Uporabnik:Kattiik|Kattiik]] | 3 |- | 1559 | [[Uporabnik:Katarina Majerhold|Katarina Majerhold]] | 3 |- | 1560 | [[Uporabnik:KatarinaBerden1|KatarinaBerden1]] | 3 |- | 1561 | [[Uporabnik:Karticija1|Karticija1]] | 3 |- | 1562 | [[Uporabnik:KarmyS|KarmyS]] | 3 |- | 1563 | [[Uporabnik:Karmenlevak|Karmenlevak]] | 3 |- | 1564 | [[Uporabnik:Karin Sirk|Karin Sirk]] | 3 |- | 1565 | [[Uporabnik:Karel~slwiki|Karel~slwiki]] | 3 |- | 1566 | [[Uporabnik:Kameleon|Kameleon]] | 3 |- | 1567 | [[Uporabnik:-kaktus-|-kaktus-]] | 3 |- | 1568 | [[Uporabnik:Jurac5|Jurac5]] | 3 |- | 1569 | [[Uporabnik:Jud~slwiki|Jud~slwiki]] | 3 |- | 1570 | [[Uporabnik:Judita Tkavc|Judita Tkavc]] | 3 |- | 1571 | [[Uporabnik:Joze Gorisek|Joze Gorisek]] | 3 |- | 1572 | [[Uporabnik:JozefDrof|JozefDrof]] | 3 |- | 1573 | [[Uporabnik:Johnny Knows|Johnny Knows]] | 3 |- | 1574 | [[Uporabnik:Jkrizanic|Jkrizanic]] | 3 |- | 1575 | [[Uporabnik:JernejaS|JernejaS]] | 3 |- | 1576 | [[Uporabnik:Jedrik Ken Cura|Jedrik Ken Cura]] | 3 |- | 1577 | [[Uporabnik:Jasna jozef|Jasna jozef]] | 3 |- | 1578 | [[Uporabnik:Jansasara|Jansasara]] | 3 |- | 1579 | [[Uporabnik:Jan.milcinovic|Jan.milcinovic]] | 3 |- | 1580 | [[Uporabnik:Janko Stibil|Janko Stibil]] | 3 |- | 1581 | [[Uporabnik:Janaz|Janaz]] | 3 |- | 1582 | [[Uporabnik:JanaVaupo|JanaVaupo]] | 3 |- | 1583 | [[Uporabnik:Janahabjanic|Janahabjanic]] | 3 |- | 1584 | [[Uporabnik:Jakapanjan|Jakapanjan]] | 3 |- | 1585 | [[Uporabnik:Jagoce|Jagoce]] | 3 |- | 1586 | [[Uporabnik:Jack~slwiki|Jack~slwiki]] | 3 |- | 1587 | [[Uporabnik:Ivo33|Ivo33]] | 3 |- | 1588 | [[Uporabnik:Ivagasar|Ivagasar]] | 3 |- | 1589 | [[Uporabnik:Iva89|Iva89]] | 3 |- | 1590 | [[Uporabnik:Iris.buršič|Iris.buršič]] | 3 |- | 1591 | [[Uporabnik:Irenca.rokavec|Irenca.rokavec]] | 3 |- | 1592 | [[Uporabnik:Irena.mu|Irena.mu]] | 3 |- | 1593 | [[Uporabnik:Imperiul|Imperiul]] | 3 |- | 1594 | [[Uporabnik:I-KOSS 20|I-KOSS 20]] | 3 |- | 1595 | [[Uporabnik:Igoroblak|Igoroblak]] | 3 |- | 1596 | [[Uporabnik:Icesand|Icesand]] | 3 |- | 1597 | [[Uporabnik:Humar|Humar]] | 3 |- | 1598 | [[Uporabnik:Houdini~slwiki|Houdini~slwiki]] | 3 |- | 1599 | [[Uporabnik:Hoornet|Hoornet]] | 3 |- | 1600 | [[Uporabnik:Hervard|Hervard]] | 3 |- | 1601 | [[Uporabnik:Hernik803|Hernik803]] | 3 |- | 1602 | [[Uporabnik:Hemo77|Hemo77]] | 3 |- | 1603 | [[Uporabnik:Helena Škufca|Helena Škufca]] | 3 |- | 1604 | [[Uporabnik:Hana.f|Hana.f]] | 3 |- | 1605 | [[Uporabnik:Hamilkar1893|Hamilkar1893]] | 3 |- | 1606 | [[Uporabnik:Hafmark~slwiki|Hafmark~slwiki]] | 3 |- | 1607 | [[Uporabnik:Gregor1956|Gregor1956]] | 3 |- | 1608 | [[Uporabnik:Gormar|Gormar]] | 3 |- | 1609 | [[Uporabnik:GoodOle'Humphrey|GoodOle'Humphrey]] | 3 |- | 1610 | [[Uporabnik:Gomilsko|Gomilsko]] | 3 |- | 1611 | [[Uporabnik:Golob001|Golob001]] | 3 |- | 1612 | [[Uporabnik:GnomJožeNaDelu|GnomJožeNaDelu]] | 3 |- | 1613 | [[Uporabnik:GJ2000MB|GJ2000MB]] | 3 |- | 1614 | [[Uporabnik:Generalmajor|Generalmajor]] | 3 |- | 1615 | [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] | 3 |- | 1616 | [[Uporabnik:Gapy100|Gapy100]] | 3 |- | 1617 | [[Uporabnik:Galanor|Galanor]] | 3 |- | 1618 | [[Uporabnik:Gaja2012|Gaja2012]] | 3 |- | 1619 | [[Uporabnik:Francsol|Francsol]] | 3 |- | 1620 | [[Uporabnik:Football Boy|Football Boy]] | 3 |- | 1621 | [[Uporabnik:Foffo 93|Foffo 93]] | 3 |- | 1622 | [[Uporabnik:Fmiha|Fmiha]] | 3 |- | 1623 | [[Uporabnik:Flowiki33|Flowiki33]] | 3 |- | 1624 | [[Uporabnik:Fancylamma|Fancylamma]] | 3 |- | 1625 | [[Uporabnik:Fafassaegdfff|Fafassaegdfff]] | 3 |- | 1626 | [[Uporabnik:Fackopacko|Fackopacko]] | 3 |- | 1627 | [[Uporabnik:F1fans|F1fans]] | 3 |- | 1628 | [[Uporabnik:ESPeTri|ESPeTri]] | 3 |- | 1629 | [[Uporabnik:Endewet|Endewet]] | 3 |- | 1630 | [[Uporabnik:Ena2|Ena2]] | 3 |- | 1631 | [[Uporabnik:Emina.glavas|Emina.glavas]] | 3 |- | 1632 | [[Uporabnik:Elvis18|Elvis18]] | 3 |- | 1633 | [[Uporabnik:Elserbio00|Elserbio00]] | 3 |- | 1634 | [[Uporabnik:Elahk09|Elahk09]] | 3 |- | 1635 | [[Uporabnik:Duls|Duls]] | 3 |- | 1636 | [[Uporabnik:DŠG-GEO|DŠG-GEO]] | 3 |- | 1637 | [[Uporabnik:DorotejaPiber|DorotejaPiber]] | 3 |- | 1638 | [[Uporabnik:Dorotea|Dorotea]] | 3 |- | 1639 | [[Uporabnik:Doris Jeretina|Doris Jeretina]] | 3 |- | 1640 | [[Uporabnik:Dominika Petač|Dominika Petač]] | 3 |- | 1641 | [[Uporabnik:Dolinarm|Dolinarm]] | 3 |- | 1642 | [[Uporabnik:Dogspaceslo|Dogspaceslo]] | 3 |- | 1643 | [[Uporabnik:Dijadija|Dijadija]] | 3 |- | 1644 | [[Uporabnik:Dgabrovsek|Dgabrovsek]] | 3 |- | 1645 | [[Uporabnik:Deve|Deve]] | 3 |- | 1646 | [[Uporabnik:Demielle8|Demielle8]] | 3 |- | 1647 | [[Uporabnik:Dejan 169|Dejan 169]] | 3 |- | 1648 | [[Uporabnik:Dedek bedenko|Dedek bedenko]] | 3 |- | 1649 | [[Uporabnik:DeanTaschner|DeanTaschner]] | 3 |- | 1650 | [[Uporabnik:Dduhmaster|Dduhmaster]] | 3 |- | 1651 | [[Uporabnik:Davorintoš|Davorintoš]] | 3 |- | 1652 | [[Uporabnik:David4477|David4477]] | 3 |- | 1653 | [[Uporabnik:Dasa Svetlic|Dasa Svetlic]] | 3 |- | 1654 | [[Uporabnik:DanijelS|DanijelS]] | 3 |- | 1655 | [[Uporabnik:Danijelaaaa|Danijelaaaa]] | 3 |- | 1656 | [[Uporabnik:Damjana Grošičar|Damjana Grošičar]] | 3 |- | 1657 | [[Uporabnik:Cundva|Cundva]] | 3 |- | 1658 | [[Uporabnik:Coprnica zofka|Coprnica zofka]] | 3 |- | 1659 | [[Uporabnik:Colt|Colt]] | 3 |- | 1660 | [[Uporabnik:Čikulečakule|Čikulečakule]] | 3 |- | 1661 | [[Uporabnik:Chuck&sushi|Chuck&sushi]] | 3 |- | 1662 | [[Uporabnik:Chuck SMITH|Chuck SMITH]] | 3 |- | 1663 | [[Uporabnik:Cebela79|Cebela79]] | 3 |- | 1664 | [[Uporabnik:Ceazare|Ceazare]] | 3 |- | 1665 | [[Uporabnik:Cancard|Cancard]] | 3 |- | 1666 | [[Uporabnik:Calisto fact freak|Calisto fact freak]] | 3 |- | 1667 | [[Uporabnik:BurekBuster|BurekBuster]] | 3 |- | 1668 | [[Uporabnik:Bru7a!|Bru7a!]] | 3 |- | 1669 | [[Uporabnik:Brigita.dremelj|Brigita.dremelj]] | 3 |- | 1670 | [[Uporabnik:Brederode|Brederode]] | 3 |- | 1671 | [[Uporabnik:Branka81|Branka81]] | 3 |- | 1672 | [[Uporabnik:Boyan65|Boyan65]] | 3 |- | 1673 | [[Uporabnik:Borut Sorko|Borut Sorko]] | 3 |- | 1674 | [[Uporabnik:Borut Kantuser|Borut Kantuser]] | 3 |- | 1675 | [[Uporabnik:Borkoa92|Borkoa92]] | 3 |- | 1676 | [[Uporabnik:Bojana V|Bojana V]] | 3 |- | 1677 | [[Uporabnik:Bogorm|Bogorm]] | 3 |- | 1678 | [[Uporabnik:Bobnar|Bobnar]] | 3 |- | 1679 | [[Uporabnik:Bobi1|Bobi1]] | 3 |- | 1680 | [[Uporabnik:BobGlasgow|BobGlasgow]] | 3 |- | 1681 | [[Uporabnik:Blazwww|Blazwww]] | 3 |- | 1682 | [[Uporabnik:Blackhavk 11|Blackhavk 11]] | 3 |- | 1683 | [[Uporabnik:BenoST2|BenoST2]] | 3 |- | 1684 | [[Uporabnik:Benjamin88|Benjamin88]] | 3 |- | 1685 | [[Uporabnik:Belejjure|Belejjure]] | 3 |- | 1686 | [[Uporabnik:Belej|Belej]] | 3 |- | 1687 | [[Uporabnik:Bedanec123|Bedanec123]] | 3 |- | 1688 | [[Uporabnik:B-D|B-D]] | 3 |- | 1689 | [[Uporabnik:Bbavrlic|Bbavrlic]] | 3 |- | 1690 | [[Uporabnik:BarbaraKovač|BarbaraKovač]] | 3 |- | 1691 | [[Uporabnik:Barbaraaav|Barbaraaav]] | 3 |- | 1692 | [[Uporabnik:BajcU|BajcU]] | 3 |- | 1693 | [[Uporabnik:Baffo~slwiki|Baffo~slwiki]] | 3 |- | 1694 | [[Uporabnik:Ba.bik.a|Ba.bik.a]] | 3 |- | 1695 | [[Uporabnik:A-skupina|A-skupina]] | 3 |- | 1696 | [[Uporabnik:Anja Muha|Anja Muha]] | 3 |- | 1697 | [[Uporabnik:Anja Lešek|Anja Lešek]] | 3 |- | 1698 | [[Uporabnik:Anja Klobucar|Anja Klobucar]] | 3 |- | 1699 | [[Uporabnik:Anja Drobnic|Anja Drobnic]] | 3 |- | 1700 | [[Uporabnik:Anja Alič1|Anja Alič1]] | 3 |- | 1701 | [[Uporabnik:Andronix|Andronix]] | 3 |- | 1702 | [[Uporabnik:Andrevruas|Andrevruas]] | 3 |- | 1703 | [[Uporabnik:Andrej.makovec|Andrej.makovec]] | 3 |- | 1704 | [[Uporabnik:Andrejd1|Andrejd1]] | 3 |- | 1705 | [[Uporabnik:Andrejcij|Andrejcij]] | 3 |- | 1706 | [[Uporabnik:Andreja Pregelj|Andreja Pregelj]] | 3 |- | 1707 | [[Uporabnik:Andrej&Anja|Andrej&Anja]] | 3 |- | 1708 | [[Uporabnik:Andreja Jankovič|Andreja Jankovič]] | 3 |- | 1709 | [[Uporabnik:Anchek94|Anchek94]] | 3 |- | 1710 | [[Uporabnik:AnaRV|AnaRV]] | 3 |- | 1711 | [[Uporabnik:Ananovakova|Ananovakova]] | 3 |- | 1712 | [[Uporabnik:Ana Lenič|Ana Lenič]] | 3 |- | 1713 | [[Uporabnik:Ana Kump|Ana Kump]] | 3 |- | 1714 | [[Uporabnik:Ana D.|Ana D.]] | 3 |- | 1715 | [[Uporabnik:Amadeio|Amadeio]] | 3 |- | 1716 | [[Uporabnik:Alja.s|Alja.s]] | 3 |- | 1717 | [[Uporabnik:Alexbesir|Alexbesir]] | 3 |- | 1718 | [[Uporabnik:Alenka kalan|Alenka kalan]] | 3 |- | 1719 | [[Uporabnik:Alenka Čudič|Alenka Čudič]] | 3 |- | 1720 | [[Uporabnik:Alenj|Alenj]] | 3 |- | 1721 | [[Uporabnik:Alenbobnar|Alenbobnar]] | 3 |- | 1722 | [[Uporabnik:Alen2365|Alen2365]] | 3 |- | 1723 | [[Uporabnik:Aleksandrarjazanova|Aleksandrarjazanova]] | 3 |- | 1724 | [[Uporabnik:Aleks86|Aleks86]] | 3 |- | 1725 | [[Uporabnik:Alek14|Alek14]] | 3 |- | 1726 | [[Uporabnik:Aks~slwiki|Aks~slwiki]] | 3 |- | 1727 | [[Uporabnik:Aklarifari|Aklarifari]] | 3 |- | 1728 | [[Uporabnik:Ajster995|Ajster995]] | 3 |- | 1729 | [[Uporabnik:AjdaS|AjdaS]] | 3 |- | 1730 | [[Uporabnik:Ajda - Lea|Ajda - Lea]] | 3 |- | 1731 | [[Uporabnik:Ajda.hudoklin|Ajda.hudoklin]] | 3 |- | 1732 | [[Uporabnik:Aarp65|Aarp65]] | 3 |- | 1733 | [[Uporabnik:A.andrejka|A.andrejka]] | 3 |- | 1734 | [[Uporabnik:94.211.65.170|94.211.65.170]] | 3 |- | 1735 | [[Uporabnik:93.147.185.222|93.147.185.222]] | 3 |- | 1736 | [[Uporabnik:92.63.24.20|92.63.24.20]] | 3 |- | 1737 | [[Uporabnik:90.157.134.166|90.157.134.166]] | 3 |- | 1738 | [[Uporabnik:89.142.65.104|89.142.65.104]] | 3 |- | 1739 | [[Uporabnik:89.142.62.16|89.142.62.16]] | 3 |- | 1740 | [[Uporabnik:89.142.186.140|89.142.186.140]] | 3 |- | 1741 | [[Uporabnik:89.142.177.164|89.142.177.164]] | 3 |- | 1742 | [[Uporabnik:89.142.136.67|89.142.136.67]] | 3 |- | 1743 | [[Uporabnik:89.142.130.198|89.142.130.198]] | 3 |- | 1744 | [[Uporabnik:87.119.132.13|87.119.132.13]] | 3 |- | 1745 | [[Uporabnik:86.61.72.22|86.61.72.22]] | 3 |- | 1746 | [[Uporabnik:86.61.37.18|86.61.37.18]] | 3 |- | 1747 | [[Uporabnik:86.61.1.98|86.61.1.98]] | 3 |- | 1748 | [[Uporabnik:86.61.1.130|86.61.1.130]] | 3 |- | 1749 | [[Uporabnik:86.58.15.215|86.58.15.215]] | 3 |- | 1750 | [[Uporabnik:85.10.33.187|85.10.33.187]] | 3 |- | 1751 | [[Uporabnik:84.56.191.49|84.56.191.49]] | 3 |- | 1752 | [[Uporabnik:84.52.171.134|84.52.171.134]] | 3 |- | 1753 | [[Uporabnik:84.52.149.190|84.52.149.190]] | 3 |- | 1754 | [[Uporabnik:84.52.146.63|84.52.146.63]] | 3 |- | 1755 | [[Uporabnik:84.255.197.10|84.255.197.10]] | 3 |- | 1756 | [[Uporabnik:82.56.44.42|82.56.44.42]] | 3 |- | 1757 | [[Uporabnik:82.192.41.140|82.192.41.140]] | 3 |- | 1758 | [[Uporabnik:79.68.133.128|79.68.133.128]] | 3 |- | 1759 | [[Uporabnik:2A00:EE2:A04:F800:DC31:C10E:9FAF:71DA|2A00:EE2:A04:F800:DC31:C10E:9FAF:71DA]] | 3 |- | 1760 | [[Uporabnik:2804:14C:B52B:826E:3073:FB0D:2BC4:EB15|2804:14C:B52B:826E:3073:FB0D:2BC4:EB15]] | 3 |- | 1761 | [[Uporabnik:217.72.82.234|217.72.82.234]] | 3 |- | 1762 | [[Uporabnik:217.72.69.166|217.72.69.166]] | 3 |- | 1763 | [[Uporabnik:213.250.59.251|213.250.59.251]] | 3 |- | 1764 | [[Uporabnik:213.250.1.78|213.250.1.78]] | 3 |- | 1765 | [[Uporabnik:213.157.253.172|213.157.253.172]] | 3 |- | 1766 | [[Uporabnik:213.157.242.114|213.157.242.114]] | 3 |- | 1767 | [[Uporabnik:212.30.94.20|212.30.94.20]] | 3 |- | 1768 | [[Uporabnik:212.30.72.233|212.30.72.233]] | 3 |- | 1769 | [[Uporabnik:212.30.69.231|212.30.69.231]] | 3 |- | 1770 | [[Uporabnik:212.235.143.25|212.235.143.25]] | 3 |- | 1771 | [[Uporabnik:212.235.139.63|212.235.139.63]] | 3 |- | 1772 | [[Uporabnik:212.18.62.15|212.18.62.15]] | 3 |- | 1773 | [[Uporabnik:212.18.56.195|212.18.56.195]] | 3 |- | 1774 | [[Uporabnik:212.118.80.54|212.118.80.54]] | 3 |- | 1775 | [[Uporabnik:~2025-28224-27|~2025-28224-27]] | 3 |- | 1776 | [[Uporabnik:2018here|2018here]] | 3 |- | 1777 | [[Uporabnik:195.29.35.32|195.29.35.32]] | 3 |- | 1778 | [[Uporabnik:195.29.136.132|195.29.136.132]] | 3 |- | 1779 | [[Uporabnik:195.250.220.122|195.250.220.122]] | 3 |- | 1780 | [[Uporabnik:195.250.219.88|195.250.219.88]] | 3 |- | 1781 | [[Uporabnik:195.250.208.197|195.250.208.197]] | 3 |- | 1782 | [[Uporabnik:195.250.208.166|195.250.208.166]] | 3 |- | 1783 | [[Uporabnik:195.250.208.153|195.250.208.153]] | 3 |- | 1784 | [[Uporabnik:195.250.200.32|195.250.200.32]] | 3 |- | 1785 | [[Uporabnik:195.245.250.2|195.245.250.2]] | 3 |- | 1786 | [[Uporabnik:195.210.253.58|195.210.253.58]] | 3 |- | 1787 | [[Uporabnik:195.210.243.55|195.210.243.55]] | 3 |- | 1788 | [[Uporabnik:195.210.243.218|195.210.243.218]] | 3 |- | 1789 | [[Uporabnik:195.210.243.191|195.210.243.191]] | 3 |- | 1790 | [[Uporabnik:195.210.243.176|195.210.243.176]] | 3 |- | 1791 | [[Uporabnik:195.210.242.166|195.210.242.166]] | 3 |- | 1792 | [[Uporabnik:195.210.230.26|195.210.230.26]] | 3 |- | 1793 | [[Uporabnik:195.210.228.204|195.210.228.204]] | 3 |- | 1794 | [[Uporabnik:195.210.222.100|195.210.222.100]] | 3 |- | 1795 | [[Uporabnik:195.210.220.64|195.210.220.64]] | 3 |- | 1796 | [[Uporabnik:195.210.217.218|195.210.217.218]] | 3 |- | 1797 | [[Uporabnik:195.210.216.121|195.210.216.121]] | 3 |- | 1798 | [[Uporabnik:194.249.74.175|194.249.74.175]] | 3 |- | 1799 | [[Uporabnik:194.249.74.167|194.249.74.167]] | 3 |- | 1800 | [[Uporabnik:194.249.56.108|194.249.56.108]] | 3 |- | 1801 | [[Uporabnik:194.249.55.89|194.249.55.89]] | 3 |- | 1802 | [[Uporabnik:194.249.54.63|194.249.54.63]] | 3 |- | 1803 | [[Uporabnik:194.249.251.47|194.249.251.47]] | 3 |- | 1804 | [[Uporabnik:194.249.197.2|194.249.197.2]] | 3 |- | 1805 | [[Uporabnik:194.249.149.131|194.249.149.131]] | 3 |- | 1806 | [[Uporabnik:194.249.136.136|194.249.136.136]] | 3 |- | 1807 | [[Uporabnik:194.249.11.25|194.249.11.25]] | 3 |- | 1808 | [[Uporabnik:194.249.107.126|194.249.107.126]] | 3 |- | 1809 | [[Uporabnik:194.249.0.8|194.249.0.8]] | 3 |- | 1810 | [[Uporabnik:193.95.249.165|193.95.249.165]] | 3 |- | 1811 | [[Uporabnik:193-95-235-93|193-95-235-93]] | 3 |- | 1812 | [[Uporabnik:193.95.235.92|193.95.235.92]] | 3 |- | 1813 | [[Uporabnik:193.95.235.83|193.95.235.83]] | 3 |- | 1814 | [[Uporabnik:193.95.235.168|193.95.235.168]] | 3 |- | 1815 | [[Uporabnik:193.95.235.164|193.95.235.164]] | 3 |- | 1816 | [[Uporabnik:193.95.231.171|193.95.231.171]] | 3 |- | 1817 | [[Uporabnik:193.95.217.16|193.95.217.16]] | 3 |- | 1818 | [[Uporabnik:193.95.206.121|193.95.206.121]] | 3 |- | 1819 | [[Uporabnik:193.77.90.118|193.77.90.118]] | 3 |- | 1820 | [[Uporabnik:193.77.69.168|193.77.69.168]] | 3 |- | 1821 | [[Uporabnik:193.77.65.202|193.77.65.202]] | 3 |- | 1822 | [[Uporabnik:193.77.56.200|193.77.56.200]] | 3 |- | 1823 | [[Uporabnik:193.77.50.19|193.77.50.19]] | 3 |- | 1824 | [[Uporabnik:193.77.242.71|193.77.242.71]] | 3 |- | 1825 | [[Uporabnik:193.77.162.210|193.77.162.210]] | 3 |- | 1826 | [[Uporabnik:193.77.155.18|193.77.155.18]] | 3 |- | 1827 | [[Uporabnik:193.77.155.121|193.77.155.121]] | 3 |- | 1828 | [[Uporabnik:193.77.149.29|193.77.149.29]] | 3 |- | 1829 | [[Uporabnik:193.77.133.49|193.77.133.49]] | 3 |- | 1830 | [[Uporabnik:193.77.126.125|193.77.126.125]] | 3 |- | 1831 | [[Uporabnik:193.77.101.102|193.77.101.102]] | 3 |- | 1832 | [[Uporabnik:193.2.96.81|193.2.96.81]] | 3 |- | 1833 | [[Uporabnik:193.2.88.2|193.2.88.2]] | 3 |- | 1834 | [[Uporabnik:193.2.8.114|193.2.8.114]] | 3 |- | 1835 | [[Uporabnik:193.2.4.17|193.2.4.17]] | 3 |- | 1836 | [[Uporabnik:193.2.244.27|193.2.244.27]] | 3 |- | 1837 | [[Uporabnik:193.2.191.2|193.2.191.2]] | 3 |- | 1838 | [[Uporabnik:193.2.1.88|193.2.1.88]] | 3 |- | 1839 | [[Uporabnik:193.2.11.57|193.2.11.57]] | 3 |- | 1840 | [[Uporabnik:193.2.101.2|193.2.101.2]] | 3 |- | 1841 | [[Uporabnik:193.166.53.253|193.166.53.253]] | 3 |- | 1842 | [[Uporabnik:186.148.182.192|186.148.182.192]] | 3 |- | 1843 | [[Uporabnik:178.58.75.92|178.58.75.92]] | 3 |- | 1844 | [[Uporabnik:153.5.47.223|153.5.47.223]] | 3 |- | 1845 | [[Uporabnik:153.5.16.6|153.5.16.6]] | 3 |- | 1846 | [[Uporabnik:-|-]] | 3 |- | 1847 | [[Uporabnik:Дејан2021|Дејан2021]] | 2 |- | 1848 | [[Uporabnik:ZzZaspanka|ZzZaspanka]] | 2 |- | 1849 | [[Uporabnik:Zziga|Zziga]] | 2 |- | 1850 | [[Uporabnik:Zvonkocvetko|Zvonkocvetko]] | 2 |- | 1851 | [[Uporabnik:Zverinca|Zverinca]] | 2 |- | 1852 | [[Uporabnik:Zvakazvaka|Zvakazvaka]] | 2 |- | 1853 | [[Uporabnik:Zuzkocvetek|Zuzkocvetek]] | 2 |- | 1854 | [[Uporabnik:Zpcmajne|Zpcmajne]] | 2 |- | 1855 | [[Uporabnik:Zofi,PhD|Zofi,PhD]] | 2 |- | 1856 | [[Uporabnik:Znacka21|Znacka21]] | 2 |- | 1857 | [[Uporabnik:Zmajevka|Zmajevka]] | 2 |- | 1858 | [[Uporabnik:Zmajcka|Zmajcka]] | 2 |- | 1859 | [[Uporabnik:Zjesen|Zjesen]] | 2 |- | 1860 | [[Uporabnik:Življenje|Življenje]] | 2 |- | 1861 | [[Uporabnik:Zivauca|Zivauca]] | 2 |- | 1862 | [[Uporabnik:Živa Matičič|Živa Matičič]] | 2 |- | 1863 | [[Uporabnik:Zimica|Zimica]] | 2 |- | 1864 | [[Uporabnik:Žiga Valetič|Žiga Valetič]] | 2 |- | 1865 | [[Uporabnik:Žiga Logar 3.88|Žiga Logar 3.88]] | 2 |- | 1866 | [[Uporabnik:Žiga Kovač|Žiga Kovač]] | 2 |- | 1867 | [[Uporabnik:Zhuffer|Zhuffer]] | 2 |- | 1868 | [[Uporabnik:Zheewah|Zheewah]] | 2 |- | 1869 | [[Uporabnik:ZGODOVINAR|ZGODOVINAR]] | 2 |- | 1870 | [[Uporabnik:Zepiid|Zepiid]] | 2 |- | 1871 | [[Uporabnik:Zel.tadej|Zel.tadej]] | 2 |- | 1872 | [[Uporabnik:ZedsZen|ZedsZen]] | 2 |- | 1873 | [[Uporabnik:Zarcic9|Zarcic9]] | 2 |- | 1874 | [[Uporabnik:Žan videc|Žan videc]] | 2 |- | 1875 | [[Uporabnik:Žan Luka Jelenc|Žan Luka Jelenc]] | 2 |- | 1876 | [[Uporabnik:Zank2|Zank2]] | 2 |- | 1877 | [[Uporabnik:Zanesljiva|Zanesljiva]] | 2 |- | 1878 | [[Uporabnik:Žana Kordiš|Žana Kordiš]] | 2 |- | 1879 | [[Uporabnik:Zan225|Zan225]] | 2 |- | 1880 | [[Uporabnik:Zalaz4|Zalaz4]] | 2 |- | 1881 | [[Uporabnik:ZalaOkorn|ZalaOkorn]] | 2 |- | 1882 | [[Uporabnik:Žajlaclam|Žajlaclam]] | 2 |- | 1883 | [[Uporabnik:Zahnzi|Zahnzi]] | 2 |- | 1884 | [[Uporabnik:ZadEva|ZadEva]] | 2 |- | 1885 | [[Uporabnik:Žabon|Žabon]] | 2 |- | 1886 | [[Uporabnik:Ytrewqvcxz|Ytrewqvcxz]] | 2 |- | 1887 | [[Uporabnik:Yosicka|Yosicka]] | 2 |- | 1888 | [[Uporabnik:Yannar|Yannar]] | 2 |- | 1889 | [[Uporabnik:Yami~slwiki|Yami~slwiki]] | 2 |- | 1890 | [[Uporabnik:Xwiki2|Xwiki2]] | 2 |- | 1891 | [[Uporabnik:XHORRORx|XHORRORx]] | 2 |- | 1892 | [[Uporabnik:Wurzel Sepp~slwiki|Wurzel Sepp~slwiki]] | 2 |- | 1893 | [[Uporabnik:Wname1|Wname1]] | 2 |- | 1894 | [[Uporabnik:Witch fire|Witch fire]] | 2 |- | 1895 | [[Uporabnik:Wisky26|Wisky26]] | 2 |- | 1896 | [[Uporabnik:WineBubbler|WineBubbler]] | 2 |- | 1897 | [[Uporabnik:WikiTina|WikiTina]] | 2 |- | 1898 | [[Uporabnik:Wikirukola|Wikirukola]] | 2 |- | 1899 | [[Uporabnik:Wikimaster slo|Wikimaster slo]] | 2 |- | 1900 | [[Uporabnik:Whistler~slwiki|Whistler~slwiki]] | 2 |- | 1901 | [[Uporabnik:Wekopedist|Wekopedist]] | 2 |- | 1902 | [[Uporabnik:Wega|Wega]] | 2 |- | 1903 | [[Uporabnik:Vsnk|Vsnk]] | 2 |- | 1904 | [[Uporabnik:Vrtleska225|Vrtleska225]] | 2 |- | 1905 | [[Uporabnik:Vrli mako|Vrli mako]] | 2 |- | 1906 | [[Uporabnik:Vombika|Vombika]] | 2 |- | 1907 | [[Uporabnik:Vladimir Kotnik|Vladimir Kotnik]] | 2 |- | 1908 | [[Uporabnik:Vivaldi87|Vivaldi87]] | 2 |- | 1909 | [[Uporabnik:Vipavska|Vipavska]] | 2 |- | 1910 | [[Uporabnik:Violette|Violette]] | 2 |- | 1911 | [[Uporabnik:Vinko48|Vinko48]] | 2 |- | 1912 | [[Uporabnik:Vinci~slwiki|Vinci~slwiki]] | 2 |- | 1913 | [[Uporabnik:Vincencij46|Vincencij46]] | 2 |- | 1914 | [[Uporabnik:VilKriPel|VilKriPel]] | 2 |- | 1915 | [[Uporabnik:Viktorina|Viktorina]] | 2 |- | 1916 | [[Uporabnik:Viki63|Viki63]] | 2 |- | 1917 | [[Uporabnik:Vika Planinšek|Vika Planinšek]] | 2 |- | 1918 | [[Uporabnik:Vidmarnejc|Vidmarnejc]] | 2 |- | 1919 | [[Uporabnik:Vidatra|Vidatra]] | 2 |- | 1920 | [[Uporabnik:Veveriček|Veveriček]] | 2 |- | 1921 | [[Uporabnik:Vesna Mlakar|Vesna Mlakar]] | 2 |- | 1922 | [[Uporabnik:Vesna Horvat|Vesna Horvat]] | 2 |- | 1923 | [[Uporabnik:VesnaBajc|VesnaBajc]] | 2 |- | 1924 | [[Uporabnik:Veri.|Veri.]] | 2 |- | 1925 | [[Uporabnik:Verdev|Verdev]] | 2 |- | 1926 | [[Uporabnik:Verch|Verch]] | 2 |- | 1927 | [[Uporabnik:Vennett|Vennett]] | 2 |- | 1928 | [[Uporabnik:Venčeslava|Venčeslava]] | 2 |- | 1929 | [[Uporabnik:Veliki Kategorizator~slwiki|Veliki Kategorizator~slwiki]] | 2 |- | 1930 | [[Uporabnik:Vapourtrail|Vapourtrail]] | 2 |- | 1931 | [[Uporabnik:Vanjak|Vanjak]] | 2 |- | 1932 | [[Uporabnik:Vanesav|Vanesav]] | 2 |- | 1933 | [[Uporabnik:Vancica|Vancica]] | 2 |- | 1934 | [[Uporabnik:Valerij Volk|Valerij Volk]] | 2 |- | 1935 | [[Uporabnik:Valerija.erbus|Valerija.erbus]] | 2 |- | 1936 | [[Uporabnik:Valerei|Valerei]] | 2 |- | 1937 | [[Uporabnik:Valentina nemanič|Valentina nemanič]] | 2 |- | 1938 | [[Uporabnik:Valentina88~slwiki|Valentina88~slwiki]] | 2 |- | 1939 | [[Uporabnik:Vajsov|Vajsov]] | 2 |- | 1940 | [[Uporabnik:Ustanova Pohorski Bataljon|Ustanova Pohorski Bataljon]] | 2 |- | 1941 | [[Uporabnik:Ushostage|Ushostage]] | 2 |- | 1942 | [[Uporabnik:Usernet21|Usernet21]] | 2 |- | 1943 | [[Uporabnik:Usefulpsychologist|Usefulpsychologist]] | 2 |- | 1944 | [[Uporabnik:Usagi~slwiki|Usagi~slwiki]] | 2 |- | 1945 | [[Uporabnik:Urška Petek|Urška Petek]] | 2 |- | 1946 | [[Uporabnik:Urskaglen|Urskaglen]] | 2 |- | 1947 | [[Uporabnik:UrsikaZala|UrsikaZala]] | 2 |- | 1948 | [[Uporabnik:Ursavrana|Ursavrana]] | 2 |- | 1949 | [[Uporabnik:UrsaU|UrsaU]] | 2 |- | 1950 | [[Uporabnik:Urša Polajžer|Urša Polajžer]] | 2 |- | 1951 | [[Uporabnik:Ursanoc|Ursanoc]] | 2 |- | 1952 | [[Uporabnik:Ursambrozic|Ursambrozic]] | 2 |- | 1953 | [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] | 2 |- | 1954 | [[Uporabnik:Urša kajzer|Urša kajzer]] | 2 |- | 1955 | [[Uporabnik:Uros Venet|Uros Venet]] | 2 |- | 1956 | [[Uporabnik:Uroš Podobnik|Uroš Podobnik]] | 2 |- | 1957 | [[Uporabnik:Uroskojc|Uroskojc]] | 2 |- | 1958 | [[Uporabnik:Uros ferrari stojanovic|Uros ferrari stojanovic]] | 2 |- | 1959 | [[Uporabnik:Urosch|Urosch]] | 2 |- | 1960 | [[Uporabnik:Uros.abram1|Uros.abram1]] | 2 |- | 1961 | [[Uporabnik:Uros4121|Uros4121]] | 2 |- | 1962 | [[Uporabnik:Uroš|Uroš]] | 2 |- | 1963 | [[Uporabnik:Urmatej|Urmatej]] | 2 |- | 1964 | [[Uporabnik:Urbanapodgana|Urbanapodgana]] | 2 |- | 1965 | [[Uporabnik:Unioff|Unioff]] | 2 |- | 1966 | [[Uporabnik:Ulpian~slwiki|Ulpian~slwiki]] | 2 |- | 1967 | [[Uporabnik:Ulij~slwiki|Ulij~slwiki]] | 2 |- | 1968 | [[Uporabnik:Ulcara|Ulcara]] | 2 |- | 1969 | [[Uporabnik:Ula.weisseisen|Ula.weisseisen]] | 2 |- | 1970 | [[Uporabnik:U2FoundMe|U2FoundMe]] | 2 |- | 1971 | [[Uporabnik:Twicepaper|Twicepaper]] | 2 |- | 1972 | [[Uporabnik:Tulipan3|Tulipan3]] | 2 |- | 1973 | [[Uporabnik:Ttoporisic|Ttoporisic]] | 2 |- | 1974 | [[Uporabnik:Tsvet555|Tsvet555]] | 2 |- | 1975 | [[Uporabnik:Tsosko|Tsosko]] | 2 |- | 1976 | [[Uporabnik:Trust No One|Trust No One]] | 2 |- | 1977 | [[Uporabnik:Trušnovec|Trušnovec]] | 2 |- | 1978 | [[Uporabnik:Truptina|Truptina]] | 2 |- | 1979 | [[Uporabnik:Trancyx|Trancyx]] | 2 |- | 1980 | [[Uporabnik:Tovariš|Tovariš]] | 2 |- | 1981 | [[Uporabnik:Tompson|Tompson]] | 2 |- | 1982 | [[Uporabnik:Tomoe~slwiki|Tomoe~slwiki]] | 2 |- | 1983 | [[Uporabnik:Tomlc|Tomlc]] | 2 |- | 1984 | [[Uporabnik:Tomaž Eržen|Tomaž Eržen]] | 2 |- | 1985 | [[Uporabnik:Tomaz69|Tomaz69]] | 2 |- | 1986 | [[Uporabnik:Tomas3|Tomas3]] | 2 |- | 1987 | [[Uporabnik:Tom11|Tom11]] | 2 |- | 1988 | [[Uporabnik:Tom|Tom]] | 2 |- | 1989 | [[Uporabnik:TMZuka|TMZuka]] | 2 |- | 1990 | [[Uporabnik:T.Moroz|T.Moroz]] | 2 |- | 1991 | [[Uporabnik:Tjx08|Tjx08]] | 2 |- | 1992 | [[Uporabnik:Tjaž Mihelič|Tjaž Mihelič]] | 2 |- | 1993 | [[Uporabnik:Tjaskam|Tjaskam]] | 2 |- | 1994 | [[Uporabnik:Tjasha57|Tjasha57]] | 2 |- | 1995 | [[Uporabnik:Tjaša Rozina|Tjaša Rozina]] | 2 |- | 1996 | [[Uporabnik:Tjaša Kocjan|Tjaša Kocjan]] | 2 |- | 1997 | [[Uporabnik:Tjaša Bobnar|Tjaša Bobnar]] | 2 |- | 1998 | [[Uporabnik:Tjasa47m|Tjasa47m]] | 2 |- | 1999 | [[Uporabnik:Tjamnik|Tjamnik]] | 2 |- | 2000 | [[Uporabnik:Tinuviel~slwiki|Tinuviel~slwiki]] | 2 |- |} 0rj8prl649pmecthitt6xwcxh6a1ae2 4 485414 6731698 6708316 2026-08-06T07:20:41Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 2001–3000 6731698 wikitext text/x-wiki === 2001–3000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 2001 | [[Uporabnik:Tinchyka89|Tinchyka89]] | 2 |- | 2002 | [[Uporabnik:Tincek|Tincek]] | 2 |- | 2003 | [[Uporabnik:Tina 5erka|Tina 5erka]] | 2 |- | 2004 | [[Uporabnik:Tina21|Tina21]] | 2 |- | 2005 | [[Uporabnik:Tim zakosek|Tim zakosek]] | 2 |- | 2006 | [[Uporabnik:Timot Zakosek|Timot Zakosek]] | 2 |- | 2007 | [[Uporabnik:TimotejV|TimotejV]] | 2 |- | 2008 | [[Uporabnik:Timotejpreskar|Timotejpreskar]] | 2 |- | 2009 | [[Uporabnik:TimotejPapler|TimotejPapler]] | 2 |- | 2010 | [[Uporabnik:Tilen Klavzar|Tilen Klavzar]] | 2 |- | 2011 | [[Uporabnik:Tilen|Tilen]] | 2 |- | 2012 | [[Uporabnik:Tijan.derganc|Tijan.derganc]] | 2 |- | 2013 | [[Uporabnik:Tiiinka|Tiiinka]] | 2 |- | 2014 | [[Uporabnik:Tigrica2|Tigrica2]] | 2 |- | 2015 | [[Uporabnik:Tiger85|Tiger85]] | 2 |- | 2016 | [[Uporabnik:Tiasshy7|Tiasshy7]] | 2 |- | 2017 | [[Uporabnik:Thylacine11|Thylacine11]] | 2 |- | 2018 | [[Uporabnik:Thommy32|Thommy32]] | 2 |- | 2019 | [[Uporabnik:THHeisenberg|THHeisenberg]] | 2 |- | 2020 | [[Uporabnik:The white chinchilla|The white chinchilla]] | 2 |- | 2021 | [[Uporabnik:The Walrus~slwiki|The Walrus~slwiki]] | 2 |- | 2022 | [[Uporabnik:ThecentreCZ|ThecentreCZ]] | 2 |- | 2023 | [[Uporabnik:Thancika|Thancika]] | 2 |- | 2024 | [[Uporabnik:Tevta|Tevta]] | 2 |- | 2025 | [[Uporabnik:Terraviper-5|Terraviper-5]] | 2 |- | 2026 | [[Uporabnik:Teorija&kritika|Teorija&kritika]] | 2 |- | 2027 | [[Uporabnik:Tele02|Tele02]] | 2 |- | 2028 | [[Uporabnik:Tejavodusek|Tejavodusek]] | 2 |- | 2029 | [[Uporabnik:TejaFuchs|TejaFuchs]] | 2 |- | 2030 | [[Uporabnik:Teja Bergant|Teja Bergant]] | 2 |- | 2031 | [[Uporabnik:Teja5|Teja5]] | 2 |- | 2032 | [[Uporabnik:Tebrazebra|Tebrazebra]] | 2 |- | 2033 | [[Uporabnik:Tea Vode|Tea Vode]] | 2 |- | 2034 | [[Uporabnik:Tea.turnsek|Tea.turnsek]] | 2 |- | 2035 | [[Uporabnik:Tduki|Tduki]] | 2 |- | 2036 | [[Uporabnik:TDKR Chicago 101|TDKR Chicago 101]] | 2 |- | 2037 | [[Uporabnik:Tdej17|Tdej17]] | 2 |- | 2038 | [[Uporabnik:Tcrv|Tcrv]] | 2 |- | 2039 | [[Uporabnik:Tatjanca|Tatjanca]] | 2 |- | 2040 | [[Uporabnik:Taraman|Taraman]] | 2 |- | 2041 | [[Uporabnik:Tara Breznik|Tara Breznik]] | 2 |- | 2042 | [[Uporabnik:Tanja Rozina|Tanja Rozina]] | 2 |- | 2043 | [[Uporabnik:Tanja Pusic|Tanja Pusic]] | 2 |- | 2044 | [[Uporabnik:Tanchy|Tanchy]] | 2 |- | 2045 | [[Uporabnik:Tamara.f|Tamara.f]] | 2 |- | 2046 | [[Uporabnik:Tamara Bodlaj|Tamara Bodlaj]] | 2 |- | 2047 | [[Uporabnik:Tamala93|Tamala93]] | 2 |- | 2048 | [[Uporabnik:Tak2026|Tak2026]] | 2 |- | 2049 | [[Uporabnik:TajništvoSSD|TajništvoSSD]] | 2 |- | 2050 | [[Uporabnik:Taiiiu|Taiiiu]] | 2 |- | 2051 | [[Uporabnik:Tadej modri|Tadej modri]] | 2 |- | 2052 | [[Uporabnik:Tadej.Coha|Tadej.Coha]] | 2 |- | 2053 | [[Uporabnik:TadEEY|TadEEY]] | 2 |- | 2054 | [[Uporabnik:Swiper12290|Swiper12290]] | 2 |- | 2055 | [[Uporabnik:Sweet15|Sweet15]] | 2 |- | 2056 | [[Uporabnik:Swan Krajger|Swan Krajger]] | 2 |- | 2057 | [[Uporabnik:Svitlopis|Svitlopis]] | 2 |- | 2058 | [[Uporabnik:Svetlana|Svetlana]] | 2 |- | 2059 | [[Uporabnik:Svetina D|Svetina D]] | 2 |- | 2060 | [[Uporabnik:Suzana Oak461|Suzana Oak461]] | 2 |- | 2061 | [[Uporabnik:Suther25|Suther25]] | 2 |- | 2062 | [[Uporabnik:SUPERursaa|SUPERursaa]] | 2 |- | 2063 | [[Uporabnik:Sukic40|Sukic40]] | 2 |- | 2064 | [[Uporabnik:Sudduth|Sudduth]] | 2 |- | 2065 | [[Uporabnik:Stumfels|Stumfels]] | 2 |- | 2066 | [[Uporabnik:Studentjm|Studentjm]] | 2 |- | 2067 | [[Uporabnik:Stripar|Stripar]] | 2 |- | 2068 | [[Uporabnik:Strgaršek|Strgaršek]] | 2 |- | 2069 | [[Uporabnik:Straskikemik|Straskikemik]] | 2 |- | 2070 | [[Uporabnik:StephenzJehnic|StephenzJehnic]] | 2 |- | 2071 | [[Uporabnik:Stembido|Stembido]] | 2 |- | 2072 | [[Uporabnik:Steker|Steker]] | 2 |- | 2073 | [[Uporabnik:Status Quo|Status Quo]] | 2 |- | 2074 | [[Uporabnik:Standnot|Standnot]] | 2 |- | 2075 | [[Uporabnik:Ssibila|Ssibila]] | 2 |- | 2076 | [[Uporabnik:Ssddgreg|Ssddgreg]] | 2 |- | 2077 | [[Uporabnik:Srecko1976|Srecko1976]] | 2 |- | 2078 | [[Uporabnik:SPwiki15|SPwiki15]] | 2 |- | 2079 | [[Uporabnik:Sporting21|Sporting21]] | 2 |- | 2080 | [[Uporabnik:Spihanica|Spihanica]] | 2 |- | 2081 | [[Uporabnik:Spider KAD|Spider KAD]] | 2 |- | 2082 | [[Uporabnik:Špelka|Špelka]] | 2 |- | 2083 | [[Uporabnik:Spelavele|Spelavele]] | 2 |- | 2084 | [[Uporabnik:ŠPELA PAPEŽ|ŠPELA PAPEŽ]] | 2 |- | 2085 | [[Uporabnik:Spela Mrvar|Spela Mrvar]] | 2 |- | 2086 | [[Uporabnik:Špela Kregar|Špela Kregar]] | 2 |- | 2087 | [[Uporabnik:Špela Gregorčič|Špela Gregorčič]] | 2 |- | 2088 | [[Uporabnik:Spelad.20|Spelad.20]] | 2 |- | 2089 | [[Uporabnik:Špela Bobnar|Špela Bobnar]] | 2 |- | 2090 | [[Uporabnik:Sorabino|Sorabino]] | 2 |- | 2091 | [[Uporabnik:Sony123~slwiki|Sony123~slwiki]] | 2 |- | 2092 | [[Uporabnik:Sônico|Sônico]] | 2 |- | 2093 | [[Uporabnik:Soncnica|Soncnica]] | 2 |- | 2094 | [[Uporabnik:Solo123|Solo123]] | 2 |- | 2095 | [[Uporabnik:SOJSDS|SOJSDS]] | 2 |- | 2096 | [[Uporabnik:Snoopy~slwiki|Snoopy~slwiki]] | 2 |- | 2097 | [[Uporabnik:Smreka123|Smreka123]] | 2 |- | 2098 | [[Uporabnik:Smodisch|Smodisch]] | 2 |- | 2099 | [[Uporabnik:Smikus1|Smikus1]] | 2 |- | 2100 | [[Uporabnik:Smerljak|Smerljak]] | 2 |- | 2101 | [[Uporabnik:Smcmeditor|Smcmeditor]] | 2 |- | 2102 | [[Uporabnik:Smart girl**|Smart girl**]] | 2 |- | 2103 | [[Uporabnik:S luce|S luce]] | 2 |- | 2104 | [[Uporabnik:Slowikiurednik|Slowikiurednik]] | 2 |- | 2105 | [[Uporabnik:Slovinskaturist|Slovinskaturist]] | 2 |- | 2106 | [[Uporabnik:Slovenski3glav|Slovenski3glav]] | 2 |- | 2107 | [[Uporabnik:Slovenija|Slovenija]] | 2 |- | 2108 | [[Uporabnik:Slovarji|Slovarji]] | 2 |- | 2109 | [[Uporabnik:Slika12345|Slika12345]] | 2 |- | 2110 | [[Uporabnik:Slazendic|Slazendic]] | 2 |- | 2111 | [[Uporabnik:SladičEma|SladičEma]] | 2 |- | 2112 | [[Uporabnik:Skupina kalimero|Skupina kalimero]] | 2 |- | 2113 | [[Uporabnik:ŠkratŠkržat|ŠkratŠkržat]] | 2 |- | 2114 | [[Uporabnik:Skram~slwiki|Skram~slwiki]] | 2 |- | 2115 | [[Uporabnik:Skakalke|Skakalke]] | 2 |- | 2116 | [[Uporabnik:SivaPolica|SivaPolica]] | 2 |- | 2117 | [[Uporabnik:Sirova palčka|Sirova palčka]] | 2 |- | 2118 | [[Uporabnik:Sinunsu|Sinunsu]] | 2 |- | 2119 | [[Uporabnik:Sinkla95|Sinkla95]] | 2 |- | 2120 | [[Uporabnik:Simonp~slwiki|Simonp~slwiki]] | 2 |- | 2121 | [[Uporabnik:Simon Kersevan|Simon Kersevan]] | 2 |- | 2122 | [[Uporabnik:SimondR|SimondR]] | 2 |- | 2123 | [[Uporabnik:Simona Knavs|Simona Knavs]] | 2 |- | 2124 | [[Uporabnik:Simon75|Simon75]] | 2 |- | 2125 | [[Uporabnik:Simon2.kovacic|Simon2.kovacic]] | 2 |- | 2126 | [[Uporabnik:Silva Ajdovec|Silva Ajdovec]] | 2 |- | 2127 | [[Uporabnik:SiGolob|SiGolob]] | 2 |- | 2128 | [[Uporabnik:ShooWarm|ShooWarm]] | 2 |- | 2129 | [[Uporabnik:Shak keso|Shak keso]] | 2 |- | 2130 | [[Uporabnik:Severnjak|Severnjak]] | 2 |- | 2131 | [[Uporabnik:Sesko84|Sesko84]] | 2 |- | 2132 | [[Uporabnik:Sergi Roberto|Sergi Roberto]] | 2 |- | 2133 | [[Uporabnik:Sebaberg70|Sebaberg70]] | 2 |- | 2134 | [[Uporabnik:Seangerzic|Seangerzic]] | 2 |- | 2135 | [[Uporabnik:Sborsic|Sborsic]] | 2 |- | 2136 | [[Uporabnik:Sblue|Sblue]] | 2 |- | 2137 | [[Uporabnik:Šavlianja|Šavlianja]] | 2 |- | 2138 | [[Uporabnik:Sašo Tolič|Sašo Tolič]] | 2 |- | 2139 | [[Uporabnik:SasaIv|SasaIv]] | 2 |- | 2140 | [[Uporabnik:Sarimner|Sarimner]] | 2 |- | 2141 | [[Uporabnik:Sarci512|Sarci512]] | 2 |- | 2142 | [[Uporabnik:Sarazmavc|Sarazmavc]] | 2 |- | 2143 | [[Uporabnik:Sara Primec|Sara Primec]] | 2 |- | 2144 | [[Uporabnik:Saranovak94|Saranovak94]] | 2 |- | 2145 | [[Uporabnik:SaraMe|SaraMe]] | 2 |- | 2146 | [[Uporabnik:Sara Gluk|Sara Gluk]] | 2 |- | 2147 | [[Uporabnik:Sara Flego|Sara Flego]] | 2 |- | 2148 | [[Uporabnik:Sara Ban11|Sara Ban11]] | 2 |- | 2149 | [[Uporabnik:Santld|Santld]] | 2 |- | 2150 | [[Uporabnik:Sankec|Sankec]] | 2 |- | 2151 | [[Uporabnik:Sanja jandrič|Sanja jandrič]] | 2 |- | 2152 | [[Uporabnik:Sanja Hribar|Sanja Hribar]] | 2 |- | 2153 | [[Uporabnik:SandraHanc|SandraHanc]] | 2 |- | 2154 | [[Uporabnik:Sanamarija|Sanamarija]] | 2 |- | 2155 | [[Uporabnik:San89|San89]] | 2 |- | 2156 | [[Uporabnik:SamoStalnik|SamoStalnik]] | 2 |- | 2157 | [[Uporabnik:Samo Koprivec|Samo Koprivec]] | 2 |- | 2158 | [[Uporabnik:Samo Cerar|Samo Cerar]] | 2 |- | 2159 | [[Uporabnik:Sabina mramor|Sabina mramor]] | 2 |- | 2160 | [[Uporabnik:Sabina.kovac|Sabina.kovac]] | 2 |- | 2161 | [[Uporabnik:Sabina Hočevar|Sabina Hočevar]] | 2 |- | 2162 | [[Uporabnik:Ryanya|Ryanya]] | 2 |- | 2163 | [[Uporabnik:Rutarson7|Rutarson7]] | 2 |- | 2164 | [[Uporabnik:Rupark|Rupark]] | 2 |- | 2165 | [[Uporabnik:Rumpel77|Rumpel77]] | 2 |- | 2166 | [[Uporabnik:Rumanja55|Rumanja55]] | 2 |- | 2167 | [[Uporabnik:Rozman Alenka|Rozman Alenka]] | 2 |- | 2168 | [[Uporabnik:Rozic.sabina|Rozic.sabina]] | 2 |- | 2169 | [[Uporabnik:Rozica123|Rozica123]] | 2 |- | 2170 | [[Uporabnik:Rožica|Rožica]] | 2 |- | 2171 | [[Uporabnik:Rozi001|Rozi001]] | 2 |- | 2172 | [[Uporabnik:Roxy~slwiki|Roxy~slwiki]] | 2 |- | 2173 | [[Uporabnik:Rop~slwiki|Rop~slwiki]] | 2 |- | 2174 | [[Uporabnik:Rokyrok1|Rokyrok1]] | 2 |- | 2175 | [[Uporabnik:RokRacnik|RokRacnik]] | 2 |- | 2176 | [[Uporabnik:Rokometniportal|Rokometniportal]] | 2 |- | 2177 | [[Uporabnik:Roko2moto|Roko2moto]] | 2 |- | 2178 | [[Uporabnik:RokNem|RokNem]] | 2 |- | 2179 | [[Uporabnik:Roki|Roki]] | 2 |- | 2180 | [[Uporabnik:Rokfaith|Rokfaith]] | 2 |- | 2181 | [[Uporabnik:Robin Hood~slwiki|Robin Hood~slwiki]] | 2 |- | 2182 | [[Uporabnik:Robi.matus|Robi.matus]] | 2 |- | 2183 | [[Uporabnik:Rmateja|Rmateja]] | 2 |- | 2184 | [[Uporabnik:Rkokalj|Rkokalj]] | 2 |- | 2185 | [[Uporabnik:Rkatjaa|Rkatjaa]] | 2 |- | 2186 | [[Uporabnik:Ritsurin98|Ritsurin98]] | 2 |- | 2187 | [[Uporabnik:Ristenic|Ristenic]] | 2 |- | 2188 | [[Uporabnik:Rhribar|Rhribar]] | 2 |- | 2189 | [[Uporabnik:Rgorenc|Rgorenc]] | 2 |- | 2190 | [[Uporabnik:Renamed user 8db35d2fa8650c329985bb65fa4e84a4|Renamed user 8db35d2fa8650c329985bb65fa4e84a4]] | 2 |- | 2191 | [[Uporabnik:Renamed user 39b4afb13a5b174dcb45008c53f9f886|Renamed user 39b4afb13a5b174dcb45008c53f9f886]] | 2 |- | 2192 | [[Uporabnik:Rdeckica|Rdeckica]] | 2 |- | 2193 | [[Uporabnik:Rdecaraketa|Rdecaraketa]] | 2 |- | 2194 | [[Uporabnik:Rcekada|Rcekada]] | 2 |- | 2195 | [[Uporabnik:RBD.si|RBD.si]] | 2 |- | 2196 | [[Uporabnik:RazredNik|RazredNik]] | 2 |- | 2197 | [[Uporabnik:Rasto raztresen|Rasto raztresen]] | 2 |- | 2198 | [[Uporabnik:Rakun08|Rakun08]] | 2 |- | 2199 | [[Uporabnik:Raketka|Raketka]] | 2 |- | 2200 | [[Uporabnik:RafaelTobi|RafaelTobi]] | 2 |- | 2201 | [[Uporabnik:Rado|Rado]] | 2 |- | 2202 | [[Uporabnik:Qaz1234|Qaz1234]] | 2 |- | 2203 | [[Uporabnik:Puzzle~slwiki|Puzzle~slwiki]] | 2 |- | 2204 | [[Uporabnik:Psychosocial99|Psychosocial99]] | 2 |- | 2205 | [[Uporabnik:Prozac|Prozac]] | 2 |- | 2206 | [[Uporabnik:Primzzy|Primzzy]] | 2 |- | 2207 | [[Uporabnik:PrimozM66|PrimozM66]] | 2 |- | 2208 | [[Uporabnik:Primoz koman|Primoz koman]] | 2 |- | 2209 | [[Uporabnik:Primozk|Primozk]] | 2 |- | 2210 | [[Uporabnik:Primorski veteran|Primorski veteran]] | 2 |- | 2211 | [[Uporabnik:President~slwiki|President~slwiki]] | 2 |- | 2212 | [[Uporabnik:Pravopisno pišče|Pravopisno pišče]] | 2 |- | 2213 | [[Uporabnik:Pragwald|Pragwald]] | 2 |- | 2214 | [[Uporabnik:Popovič Evita|Popovič Evita]] | 2 |- | 2215 | [[Uporabnik:PolonistikaZS23lg|PolonistikaZS23lg]] | 2 |- | 2216 | [[Uporabnik:Polonistika ZS 2023 ND|Polonistika ZS 2023 ND]] | 2 |- | 2217 | [[Uporabnik:Polonistika ZS2020 AS|Polonistika ZS2020 AS]] | 2 |- | 2218 | [[Uporabnik:PolonistikaLS2023Remic|PolonistikaLS2023Remic]] | 2 |- | 2219 | [[Uporabnik:Polonco|Polonco]] | 2 |- | 2220 | [[Uporabnik:Polona.o|Polona.o]] | 2 |- | 2221 | [[Uporabnik:Polona8|Polona8]] | 2 |- | 2222 | [[Uporabnik:Podgostar|Podgostar]] | 2 |- | 2223 | [[Uporabnik:Podgore|Podgore]] | 2 |- | 2224 | [[Uporabnik:Pkavcic|Pkavcic]] | 2 |- | 2225 | [[Uporabnik:Pjotr~slwiki|Pjotr~slwiki]] | 2 |- | 2226 | [[Uporabnik:Pjeteh|Pjeteh]] | 2 |- | 2227 | [[Uporabnik:Piškotek|Piškotek]] | 2 |- | 2228 | [[Uporabnik:PilotGirl|PilotGirl]] | 2 |- | 2229 | [[Uporabnik:Piksikroki|Piksikroki]] | 2 |- | 2230 | [[Uporabnik:Pikanai|Pikanai]] | 2 |- | 2231 | [[Uporabnik:Pija Stegel|Pija Stegel]] | 2 |- | 2232 | [[Uporabnik:Pierre Abbé|Pierre Abbé]] | 2 |- | 2233 | [[Uporabnik:Picek|Picek]] | 2 |- | 2234 | [[Uporabnik:Phylosofer|Phylosofer]] | 2 |- | 2235 | [[Uporabnik:Philippe49730|Philippe49730]] | 2 |- | 2236 | [[Uporabnik:Phantasus~slwiki|Phantasus~slwiki]] | 2 |- | 2237 | [[Uporabnik:PflTevz|PflTevz]] | 2 |- | 2238 | [[Uporabnik:Petra Marolt|Petra Marolt]] | 2 |- | 2239 | [[Uporabnik:Petra Logonder|Petra Logonder]] | 2 |- | 2240 | [[Uporabnik:Petra Kuhar|Petra Kuhar]] | 2 |- | 2241 | [[Uporabnik:Petraka|Petraka]] | 2 |- | 2242 | [[Uporabnik:Petra.gomiscek|Petra.gomiscek]] | 2 |- | 2243 | [[Uporabnik:Petra Fabjan|Petra Fabjan]] | 2 |- | 2244 | [[Uporabnik:Petra Antolin|Petra Antolin]] | 2 |- | 2245 | [[Uporabnik:Petra11|Petra11]] | 2 |- | 2246 | [[Uporabnik:Peterstupar|Peterstupar]] | 2 |- | 2247 | [[Uporabnik:Peter68|Peter68]] | 2 |- | 2248 | [[Uporabnik:Petelin Marko|Petelin Marko]] | 2 |- | 2249 | [[Uporabnik:Pet5ra85|Pet5ra85]] | 2 |- | 2250 | [[Uporabnik:PerunSlovenski|PerunSlovenski]] | 2 |- | 2251 | [[Uporabnik:Peru642003|Peru642003]] | 2 |- | 2252 | [[Uporabnik:Pepeno25|Pepeno25]] | 2 |- | 2253 | [[Uporabnik:Penarc|Penarc]] | 2 |- | 2254 | [[Uporabnik:Pena|Pena]] | 2 |- | 2255 | [[Uporabnik:Pegi123|Pegi123]] | 2 |- | 2256 | [[Uporabnik:PedroPampas|PedroPampas]] | 2 |- | 2257 | [[Uporabnik:Pedenjped|Pedenjped]] | 2 |- | 2258 | [[Uporabnik:Pearchy95|Pearchy95]] | 2 |- | 2259 | [[Uporabnik:Peadar|Peadar]] | 2 |- | 2260 | [[Uporabnik:Pbozic|Pbozic]] | 2 |- | 2261 | [[Uporabnik:Pavlovitch|Pavlovitch]] | 2 |- | 2262 | [[Uporabnik:Pavlinmojca|Pavlinmojca]] | 2 |- | 2263 | [[Uporabnik:Patrik p.|Patrik p.]] | 2 |- | 2264 | [[Uporabnik:Patrick86|Patrick86]] | 2 |- | 2265 | [[Uporabnik:Patricija Čepon|Patricija Čepon]] | 2 |- | 2266 | [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] | 2 |- | 2267 | [[Uporabnik:Patricij|Patricij]] | 2 |- | 2268 | [[Uporabnik:Patriciar|Patriciar]] | 2 |- | 2269 | [[Uporabnik:Papap8|Papap8]] | 2 |- | 2270 | [[Uporabnik:PANZER|PANZER]] | 2 |- | 2271 | [[Uporabnik:Panart|Panart]] | 2 |- | 2272 | [[Uporabnik:Palcka|Palcka]] | 2 |- | 2273 | [[Uporabnik:Ovsec|Ovsec]] | 2 |- | 2274 | [[Uporabnik:Osolin Sabina|Osolin Sabina]] | 2 |- | 2275 | [[Uporabnik:Orehekanja6|Orehekanja6]] | 2 |- | 2276 | [[Uporabnik:Opr01|Opr01]] | 2 |- | 2277 | [[Uporabnik:Onarakusai|Onarakusai]] | 2 |- | 2278 | [[Uporabnik:Omega924|Omega924]] | 2 |- | 2279 | [[Uporabnik:Oliver-Bonjoch|Oliver-Bonjoch]] | 2 |- | 2280 | [[Uporabnik:Obicni Milan|Obicni Milan]] | 2 |- | 2281 | [[Uporabnik:Občina Trebnje|Občina Trebnje]] | 2 |- | 2282 | [[Uporabnik:Nussaa|Nussaa]] | 2 |- | 2283 | [[Uporabnik:Nushikaaa|Nushikaaa]] | 2 |- | 2284 | [[Uporabnik:Nuša Ščuka|Nuša Ščuka]] | 2 |- | 2285 | [[Uporabnik:Nuša KP|Nuša KP]] | 2 |- | 2286 | [[Uporabnik:Nurtenge|Nurtenge]] | 2 |- | 2287 | [[Uporabnik:Nkotnik|Nkotnik]] | 2 |- | 2288 | [[Uporabnik:Nixxo|Nixxo]] | 2 |- | 2289 | [[Uporabnik:Nix|Nix]] | 2 |- | 2290 | [[Uporabnik:Nivipivi|Nivipivi]] | 2 |- | 2291 | [[Uporabnik:Nisana|Nisana]] | 2 |- | 2292 | [[Uporabnik:Ninokl|Ninokl]] | 2 |- | 2293 | [[Uporabnik:Ninči777|Ninči777]] | 2 |- | 2294 | [[Uporabnik:Ninchula|Ninchula]] | 2 |- | 2295 | [[Uporabnik:Ninazm|Ninazm]] | 2 |- | 2296 | [[Uporabnik:Nina Rozina|Nina Rozina]] | 2 |- | 2297 | [[Uporabnik:Nina pintar|Nina pintar]] | 2 |- | 2298 | [[Uporabnik:NinaKr9|NinaKr9]] | 2 |- | 2299 | [[Uporabnik:Nina Curin|Nina Curin]] | 2 |- | 2300 | [[Uporabnik:Nina.blatnik|Nina.blatnik]] | 2 |- | 2301 | [[Uporabnik:Nina Bevec|Nina Bevec]] | 2 |- | 2302 | [[Uporabnik:NikNovi|NikNovi]] | 2 |- | 2303 | [[Uporabnik:NikGolinar|NikGolinar]] | 2 |- | 2304 | [[Uporabnik:Nikakoncut|Nikakoncut]] | 2 |- | 2305 | [[Uporabnik:Nika Kočevar|Nika Kočevar]] | 2 |- | 2306 | [[Uporabnik:Nikabrr|Nikabrr]] | 2 |- | 2307 | [[Uporabnik:Nika.bracovic|Nika.bracovic]] | 2 |- | 2308 | [[Uporabnik:Niina1|Niina1]] | 2 |- | 2309 | [[Uporabnik:NiD14|NiD14]] | 2 |- | 2310 | [[Uporabnik:Nicola Mitchell|Nicola Mitchell]] | 2 |- | 2311 | [[Uporabnik:Nickelodeon745|Nickelodeon745]] | 2 |- | 2312 | [[Uporabnik:Ni89|Ni89]] | 2 |- | 2313 | [[Uporabnik:Nfaganel|Nfaganel]] | 2 |- | 2314 | [[Uporabnik:NezaM|NezaM]] | 2 |- | 2315 | [[Uporabnik:Nezalavrencak|Nezalavrencak]] | 2 |- | 2316 | [[Uporabnik:Neža Cerinšek|Neža Cerinšek]] | 2 |- | 2317 | [[Uporabnik:Neža Avbelj|Neža Avbelj]] | 2 |- | 2318 | [[Uporabnik:Nesseltal|Nesseltal]] | 2 |- | 2319 | [[Uporabnik:Nenad DNJ|Nenad DNJ]] | 2 |- | 2320 | [[Uporabnik:Neljuska|Neljuska]] | 2 |- | 2321 | [[Uporabnik:NelidaJ|NelidaJ]] | 2 |- | 2322 | [[Uporabnik:NejcHavasi|NejcHavasi]] | 2 |- | 2323 | [[Uporabnik:Nejcg|Nejcg]] | 2 |- | 2324 | [[Uporabnik:Nejc1971|Nejc1971]] | 2 |- | 2325 | [[Uporabnik:Neja~slwiki|Neja~slwiki]] | 2 |- | 2326 | [[Uporabnik:Neja.lenart|Neja.lenart]] | 2 |- | 2327 | [[Uporabnik:NeilAppleton|NeilAppleton]] | 2 |- | 2328 | [[Uporabnik:NeedNoNameous|NeedNoNameous]] | 2 |- | 2329 | [[Uporabnik:NBojic|NBojic]] | 2 |- | 2330 | [[Uporabnik:NB13|NB13]] | 2 |- | 2331 | [[Uporabnik:Natasa ursic|Natasa ursic]] | 2 |- | 2332 | [[Uporabnik:Natalija Bajc|Natalija Bajc]] | 2 |- | 2333 | [[Uporabnik:Nastja91|Nastja91]] | 2 |- | 2334 | [[Uporabnik:Nastasia Končina|Nastasia Končina]] | 2 |- | 2335 | [[Uporabnik:Nassimohr|Nassimohr]] | 2 |- | 2336 | [[Uporabnik:Najem|Najem]] | 2 |- | 2337 | [[Uporabnik:Nada savic|Nada savic]] | 2 |- | 2338 | [[Uporabnik:N3vSm|N3vSm]] | 2 |- | 2339 | [[Uporabnik:Musicologus~slwiki|Musicologus~slwiki]] | 2 |- | 2340 | [[Uporabnik:MukiFimipidipi|MukiFimipidipi]] | 2 |- | 2341 | [[Uporabnik:Mucka123|Mucka123]] | 2 |- | 2342 | [[Uporabnik:Mucii|Mucii]] | 2 |- | 2343 | [[Uporabnik:Mtanja|Mtanja]] | 2 |- | 2344 | [[Uporabnik:Mr.wiki|Mr.wiki]] | 2 |- | 2345 | [[Uporabnik:Mrvice|Mrvice]] | 2 |- | 2346 | [[Uporabnik:Mr.lak55|Mr.lak55]] | 2 |- | 2347 | [[Uporabnik:Mrazinger|Mrazinger]] | 2 |- | 2348 | [[Uporabnik:Mpritr1|Mpritr1]] | 2 |- | 2349 | [[Uporabnik:Mpribozic7|Mpribozic7]] | 2 |- | 2350 | [[Uporabnik:Mpogac10|Mpogac10]] | 2 |- | 2351 | [[Uporabnik:M.P.|M.P.]] | 2 |- | 2352 | [[Uporabnik:Morgil~slwiki|Morgil~slwiki]] | 2 |- | 2353 | [[Uporabnik:Moonlite Rider|Moonlite Rider]] | 2 |- | 2354 | [[Uporabnik:Monikasustersic|Monikasustersic]] | 2 |- | 2355 | [[Uporabnik:Monika.emersic|Monika.emersic]] | 2 |- | 2356 | [[Uporabnik:Monika.b|Monika.b]] | 2 |- | 2357 | [[Uporabnik:Mongopilot|Mongopilot]] | 2 |- | 2358 | [[Uporabnik:Mojca avsec|Mojca avsec]] | 2 |- | 2359 | [[Uporabnik:Modrina1|Modrina1]] | 2 |- | 2360 | [[Uporabnik:Model22|Model22]] | 2 |- | 2361 | [[Uporabnik:Mobilco|Mobilco]] | 2 |- | 2362 | [[Uporabnik:Mmartinaa|Mmartinaa]] | 2 |- | 2363 | [[Uporabnik:Mladizmaji|Mladizmaji]] | 2 |- | 2364 | [[Uporabnik:MladiGlasbenik|MladiGlasbenik]] | 2 |- | 2365 | [[Uporabnik:M.K.v.d.D.|M.K.v.d.D.]] | 2 |- | 2366 | [[Uporabnik:Mkos~slwiki|Mkos~slwiki]] | 2 |- | 2367 | [[Uporabnik:Mkonci|Mkonci]] | 2 |- | 2368 | [[Uporabnik:Mjuzikmen|Mjuzikmen]] | 2 |- | 2369 | [[Uporabnik:MJeric|MJeric]] | 2 |- | 2370 | [[Uporabnik:MixXfactor|MixXfactor]] | 2 |- | 2371 | [[Uporabnik:Mivancic7|Mivancic7]] | 2 |- | 2372 | [[Uporabnik:Mitja i|Mitja i]] | 2 |- | 2373 | [[Uporabnik:Mitjad|Mitjad]] | 2 |- | 2374 | [[Uporabnik:Mitar|Mitar]] | 2 |- | 2375 | [[Uporabnik:MissDorisK|MissDorisK]] | 2 |- | 2376 | [[Uporabnik:Missa|Missa]] | 2 |- | 2377 | [[Uporabnik:Mison~slwiki|Mison~slwiki]] | 2 |- | 2378 | [[Uporabnik:Miseloblak1|Miseloblak1]] | 2 |- | 2379 | [[Uporabnik:Mirjam Snoj|Mirjam Snoj]] | 2 |- | 2380 | [[Uporabnik:MirjamK|MirjamK]] | 2 |- | 2381 | [[Uporabnik:Mireya|Mireya]] | 2 |- | 2382 | [[Uporabnik:Minor~slwiki|Minor~slwiki]] | 2 |- | 2383 | [[Uporabnik:Minca2|Minca2]] | 2 |- | 2384 | [[Uporabnik:Mimika|Mimika]] | 2 |- | 2385 | [[Uporabnik:MiLiE|MiLiE]] | 2 |- | 2386 | [[Uporabnik:Milicevic Aleksandra|Milicevic Aleksandra]] | 2 |- | 2387 | [[Uporabnik:Milangolob|Milangolob]] | 2 |- | 2388 | [[Uporabnik:Mik991|Mik991]] | 2 |- | 2389 | [[Uporabnik:Mijuska|Mijuska]] | 2 |- | 2390 | [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] | 2 |- | 2391 | [[Uporabnik:Miisa|Miisa]] | 2 |- | 2392 | [[Uporabnik:Miha pr.|Miha pr.]] | 2 |- | 2393 | [[Uporabnik:Mihajlow|Mihajlow]] | 2 |- | 2394 | [[Uporabnik:Micomico1|Micomico1]] | 2 |- | 2395 | [[Uporabnik:Mhohkr1|Mhohkr1]] | 2 |- | 2396 | [[Uporabnik:MHoc|MHoc]] | 2 |- | 2397 | [[Uporabnik:Met ty|Met ty]] | 2 |- | 2398 | [[Uporabnik:Meta Primožič|Meta Primožič]] | 2 |- | 2399 | [[Uporabnik:MENIH|MENIH]] | 2 |- | 2400 | [[Uporabnik:Menadae|Menadae]] | 2 |- | 2401 | [[Uporabnik:Melkiat|Melkiat]] | 2 |- | 2402 | [[Uporabnik:Melitka3|Melitka3]] | 2 |- | 2403 | [[Uporabnik:Melanie|Melanie]] | 2 |- | 2404 | [[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] | 2 |- | 2405 | [[Uporabnik:Mcestnik|Mcestnik]] | 2 |- | 2406 | [[Uporabnik:Mblazko|Mblazko]] | 2 |- | 2407 | [[Uporabnik:Mavrica17|Mavrica17]] | 2 |- | 2408 | [[Uporabnik:MaverickT|MaverickT]] | 2 |- | 2409 | [[Uporabnik:Mattta|Mattta]] | 2 |- | 2410 | [[Uporabnik:Mattra|Mattra]] | 2 |- | 2411 | [[Uporabnik:Mattithyahu|Mattithyahu]] | 2 |- | 2412 | [[Uporabnik:Matjaž.Metaj|Matjaž.Metaj]] | 2 |- | 2413 | [[Uporabnik:MatjazKonci|MatjazKonci]] | 2 |- | 2414 | [[Uporabnik:Matjaž Črnivec|Matjaž Črnivec]] | 2 |- | 2415 | [[Uporabnik:Matija Purkat|Matija Purkat]] | 2 |- | 2416 | [[Uporabnik:Matija Oblak|Matija Oblak]] | 2 |- | 2417 | [[Uporabnik:Mateyka|Mateyka]] | 2 |- | 2418 | [[Uporabnik:Matevzk~slwiki|Matevzk~slwiki]] | 2 |- | 2419 | [[Uporabnik:MatematikD|MatematikD]] | 2 |- | 2420 | [[Uporabnik:MatejPl|MatejPl]] | 2 |- | 2421 | [[Uporabnik:Matej Kovacic|Matej Kovacic]] | 2 |- | 2422 | [[Uporabnik:Matejcerne|Matejcerne]] | 2 |- | 2423 | [[Uporabnik:Mateja Oberc|Mateja Oberc]] | 2 |- | 2424 | [[Uporabnik:Mateja Košir|Mateja Košir]] | 2 |- | 2425 | [[Uporabnik:Matej994|Matej994]] | 2 |- | 2426 | [[Uporabnik:Matej13|Matej13]] | 2 |- | 2427 | [[Uporabnik:Masalenasi|Masalenasi]] | 2 |- | 2428 | [[Uporabnik:Marzor|Marzor]] | 2 |- | 2429 | [[Uporabnik:Marusy86|Marusy86]] | 2 |- | 2430 | [[Uporabnik:MarusaUrankar|MarusaUrankar]] | 2 |- | 2431 | [[Uporabnik:Marusa.tijan|Marusa.tijan]] | 2 |- | 2432 | [[Uporabnik:Marusa.suserski|Marusa.suserski]] | 2 |- | 2433 | [[Uporabnik:Marusa.m|Marusa.m]] | 2 |- | 2434 | [[Uporabnik:Maruša K. B|Maruša K. B]] | 2 |- | 2435 | [[Uporabnik:Maruša Ferjan|Maruša Ferjan]] | 2 |- | 2436 | [[Uporabnik:Marusa.fakin|Marusa.fakin]] | 2 |- | 2437 | [[Uporabnik:MaruCraig|MaruCraig]] | 2 |- | 2438 | [[Uporabnik:Martin Žerovec|Martin Žerovec]] | 2 |- | 2439 | [[Uporabnik:Martin.uranic|Martin.uranic]] | 2 |- | 2440 | [[Uporabnik:Martina Zore|Martina Zore]] | 2 |- | 2441 | [[Uporabnik:Martina Kocbek|Martina Kocbek]] | 2 |- | 2442 | [[Uporabnik:Martina Croselli|Martina Croselli]] | 2 |- | 2443 | [[Uporabnik:Martin'97|Martin'97]] | 2 |- | 2444 | [[Uporabnik:Marrtinck|Marrtinck]] | 2 |- | 2445 | [[Uporabnik:Marovtt|Marovtt]] | 2 |- | 2446 | [[Uporabnik:MarkTusek|MarkTusek]] | 2 |- | 2447 | [[Uporabnik:Markres139|Markres139]] | 2 |- | 2448 | [[Uporabnik:MarkoŠid|MarkoŠid]] | 2 |- | 2449 | [[Uporabnik:Markomr~slwiki|Markomr~slwiki]] | 2 |- | 2450 | [[Uporabnik:MarkoCus|MarkoCus]] | 2 |- | 2451 | [[Uporabnik:MarkoBohanec|MarkoBohanec]] | 2 |- | 2452 | [[Uporabnik:Marjan871|Marjan871]] | 2 |- | 2453 | [[Uporabnik:Marjan80|Marjan80]] | 2 |- | 2454 | [[Uporabnik:Mariborčan|Mariborčan]] | 2 |- | 2455 | [[Uporabnik:Mariarosacernetic|Mariarosacernetic]] | 2 |- | 2456 | [[Uporabnik:Margaretaa|Margaretaa]] | 2 |- | 2457 | [[Uporabnik:Marek4|Marek4]] | 2 |- | 2458 | [[Uporabnik:Maredana|Maredana]] | 2 |- | 2459 | [[Uporabnik:Marco Antonio Merchán|Marco Antonio Merchán]] | 2 |- | 2460 | [[Uporabnik:Mar111|Mar111]] | 2 |- | 2461 | [[Uporabnik:Mantra~slwiki|Mantra~slwiki]] | 2 |- | 2462 | [[Uporabnik:Manchyy|Manchyy]] | 2 |- | 2463 | [[Uporabnik:Manchy|Manchy]] | 2 |- | 2464 | [[Uporabnik:Manca Sever|Manca Sever]] | 2 |- | 2465 | [[Uporabnik:Malinas|Malinas]] | 2 |- | 2466 | [[Uporabnik:Makarony|Makarony]] | 2 |- | 2467 | [[Uporabnik:Mak04|Mak04]] | 2 |- | 2468 | [[Uporabnik:Majstor11|Majstor11]] | 2 |- | 2469 | [[Uporabnik:Majql|Majql]] | 2 |- | 2470 | [[Uporabnik:Majkot|Majkot]] | 2 |- | 2471 | [[Uporabnik:Maja.Vene|Maja.Vene]] | 2 |- | 2472 | [[Uporabnik:Majasvener|Majasvener]] | 2 |- | 2473 | [[Uporabnik:Maja.pruscevic|Maja.pruscevic]] | 2 |- | 2474 | [[Uporabnik:MajaOrel|MajaOrel]] | 2 |- | 2475 | [[Uporabnik:Maja nagaja|Maja nagaja]] | 2 |- | 2476 | [[Uporabnik:MajaN|MajaN]] | 2 |- | 2477 | [[Uporabnik:Majamitrovic123|Majamitrovic123]] | 2 |- | 2478 | [[Uporabnik:Majalicen|Majalicen]] | 2 |- | 2479 | [[Uporabnik:Maja.jot|Maja.jot]] | 2 |- | 2480 | [[Uporabnik:Maja Cerar|Maja Cerar]] | 2 |- | 2481 | [[Uporabnik:Majaa20|Majaa20]] | 2 |- | 2482 | [[Uporabnik:Madmagpie|Madmagpie]] | 2 |- | 2483 | [[Uporabnik:Mademoiselle Coco|Mademoiselle Coco]] | 2 |- | 2484 | [[Uporabnik:Madam~slwiki|Madam~slwiki]] | 2 |- | 2485 | [[Uporabnik:Maarcis|Maarcis]] | 2 |- | 2486 | [[Uporabnik:M8urja~slwiki|M8urja~slwiki]] | 2 |- | 2487 | [[Uporabnik:Luky~slwiki|Luky~slwiki]] | 2 |- | 2488 | [[Uporabnik:Lukaslo~slwiki|Lukaslo~slwiki]] | 2 |- | 2489 | [[Uporabnik:Luka Kralj|Luka Kralj]] | 2 |- | 2490 | [[Uporabnik:LukainZak|LukainZak]] | 2 |- | 2491 | [[Uporabnik:Lukafreak|Lukafreak]] | 2 |- | 2492 | [[Uporabnik:Lukacio99|Lukacio99]] | 2 |- | 2493 | [[Uporabnik:Luka0983|Luka0983]] | 2 |- | 2494 | [[Uporabnik:Lučka Majcenovič|Lučka Majcenovič]] | 2 |- | 2495 | [[Uporabnik:LuciK|LuciK]] | 2 |- | 2496 | [[Uporabnik:Lucija Vesel|Lucija Vesel]] | 2 |- | 2497 | [[Uporabnik:Lucijar|Lucijar]] | 2 |- | 2498 | [[Uporabnik:Lucija Peclin|Lucija Peclin]] | 2 |- | 2499 | [[Uporabnik:Lucija Mandić|Lucija Mandić]] | 2 |- | 2500 | [[Uporabnik:Lucija in bojana|Lucija in bojana]] | 2 |- | 2501 | [[Uporabnik:Lubre|Lubre]] | 2 |- | 2502 | [[Uporabnik:LStorm|LStorm]] | 2 |- | 2503 | [[Uporabnik:Lozej|Lozej]] | 2 |- | 2504 | [[Uporabnik:Lowix|Lowix]] | 2 |- | 2505 | [[Uporabnik:Louwrents|Louwrents]] | 2 |- | 2506 | [[Uporabnik:Lokart|Lokart]] | 2 |- | 2507 | [[Uporabnik:Logopedinje iz nevre|Logopedinje iz nevre]] | 2 |- | 2508 | [[Uporabnik:LjubljanskiZmaj|LjubljanskiZmaj]] | 2 |- | 2509 | [[Uporabnik:Ljubljanika|Ljubljanika]] | 2 |- | 2510 | [[Uporabnik:Ljubljana5|Ljubljana5]] | 2 |- | 2511 | [[Uporabnik:LiWinBra|LiWinBra]] | 2 |- | 2512 | [[Uporabnik:LittleAdorer|LittleAdorer]] | 2 |- | 2513 | [[Uporabnik:Lipovspe|Lipovspe]] | 2 |- | 2514 | [[Uporabnik:Lipovsekeva|Lipovsekeva]] | 2 |- | 2515 | [[Uporabnik:LINEX|LINEX]] | 2 |- | 2516 | [[Uporabnik:Linadv|Linadv]] | 2 |- | 2517 | [[Uporabnik:Lifesuckers|Lifesuckers]] | 2 |- | 2518 | [[Uporabnik:Liebeskind|Liebeskind]] | 2 |- | 2519 | [[Uporabnik:Lidijaspelic|Lidijaspelic]] | 2 |- | 2520 | [[Uporabnik:LidijaR|LidijaR]] | 2 |- | 2521 | [[Uporabnik:Lidija Gačnik|Lidija Gačnik]] | 2 |- | 2522 | [[Uporabnik:Lialuša|Lialuša]] | 2 |- | 2523 | [[Uporabnik:Leskovsek|Leskovsek]] | 2 |- | 2524 | [[Uporabnik:Leo~slwiki|Leo~slwiki]] | 2 |- | 2525 | [[Uporabnik:Lenin García Toledo|Lenin García Toledo]] | 2 |- | 2526 | [[Uporabnik:Lengl|Lengl]] | 2 |- | 2527 | [[Uporabnik:Lenart28|Lenart28]] | 2 |- | 2528 | [[Uporabnik:Lemonade2806|Lemonade2806]] | 2 |- | 2529 | [[Uporabnik:Lelo~slwiki|Lelo~slwiki]] | 2 |- | 2530 | [[Uporabnik:Leli26|Leli26]] | 2 |- | 2531 | [[Uporabnik:Lejakim|Lejakim]] | 2 |- | 2532 | [[Uporabnik:Lealapuh|Lealapuh]] | 2 |- | 2533 | [[Uporabnik:Lea91|Lea91]] | 2 |- | 2534 | [[Uporabnik:Laura.terglav|Laura.terglav]] | 2 |- | 2535 | [[Uporabnik:Lara Geltar|Lara Geltar]] | 2 |- | 2536 | [[Uporabnik:Lana Djuratovič|Lana Djuratovič]] | 2 |- | 2537 | [[Uporabnik:Lali.lara|Lali.lara]] | 2 |- | 2538 | [[Uporabnik:LacPsi|LacPsi]] | 2 |- | 2539 | [[Uporabnik:KZver|KZver]] | 2 |- | 2540 | [[Uporabnik:Kvaga123|Kvaga123]] | 2 |- | 2541 | [[Uporabnik:Kuki12345678|Kuki12345678]] | 2 |- | 2542 | [[Uporabnik:Kspanchi|Kspanchi]] | 2 |- | 2543 | [[Uporabnik:Ks4308733|Ks4308733]] | 2 |- | 2544 | [[Uporabnik:Krunky231|Krunky231]] | 2 |- | 2545 | [[Uporabnik:KrunBrun|KrunBrun]] | 2 |- | 2546 | [[Uporabnik:Krofl|Krofl]] | 2 |- | 2547 | [[Uporabnik:Kristjan.stanko|Kristjan.stanko]] | 2 |- | 2548 | [[Uporabnik:Kristinca1|Kristinca1]] | 2 |- | 2549 | [[Uporabnik:KristinaMerljak|KristinaMerljak]] | 2 |- | 2550 | [[Uporabnik:Kristina dobravc|Kristina dobravc]] | 2 |- | 2551 | [[Uporabnik:Kripta|Kripta]] | 2 |- | 2552 | [[Uporabnik:Kovac.maja1|Kovac.maja1]] | 2 |- | 2553 | [[Uporabnik:Koromach|Koromach]] | 2 |- | 2554 | [[Uporabnik:Kori martin|Kori martin]] | 2 |- | 2555 | [[Uporabnik:Konikica|Konikica]] | 2 |- | 2556 | [[Uporabnik:Konegaa|Konegaa]] | 2 |- | 2557 | [[Uporabnik:Kolarovatinka|Kolarovatinka]] | 2 |- | 2558 | [[Uporabnik:Kokoska18|Kokoska18]] | 2 |- | 2559 | [[Uporabnik:Kokiii|Kokiii]] | 2 |- | 2560 | [[Uporabnik:Kojanci|Kojanci]] | 2 |- | 2561 | [[Uporabnik:Kocepe1|Kocepe1]] | 2 |- | 2562 | [[Uporabnik:KlemenMesarec|KlemenMesarec]] | 2 |- | 2563 | [[Uporabnik:Klemenkonic|Klemenkonic]] | 2 |- | 2564 | [[Uporabnik:Klasja.k|Klasja.k]] | 2 |- | 2565 | [[Uporabnik:Klaraz23|Klaraz23]] | 2 |- | 2566 | [[Uporabnik:Klara Selsek|Klara Selsek]] | 2 |- | 2567 | [[Uporabnik:Klalajajc|Klalajajc]] | 2 |- | 2568 | [[Uporabnik:Kkatja123|Kkatja123]] | 2 |- | 2569 | [[Uporabnik:Kifl|Kifl]] | 2 |- | 2570 | [[Uporabnik:Kf1146|Kf1146]] | 2 |- | 2571 | [[Uporabnik:Kempo92|Kempo92]] | 2 |- | 2572 | [[Uporabnik:Kcitam|Kcitam]] | 2 |- | 2573 | [[Uporabnik:KavcnikD|KavcnikD]] | 2 |- | 2574 | [[Uporabnik:Katka~slwiki|Katka~slwiki]] | 2 |- | 2575 | [[Uporabnik:Katka Gorše|Katka Gorše]] | 2 |- | 2576 | [[Uporabnik:Katja Zupan|Katja Zupan]] | 2 |- | 2577 | [[Uporabnik:Katjaspiclin|Katjaspiclin]] | 2 |- | 2578 | [[Uporabnik:Katja ropoša|Katja ropoša]] | 2 |- | 2579 | [[Uporabnik:Katjaprimozic|Katjaprimozic]] | 2 |- | 2580 | [[Uporabnik:Katja Peganc|Katja Peganc]] | 2 |- | 2581 | [[Uporabnik:Katja Lavrič|Katja Lavrič]] | 2 |- | 2582 | [[Uporabnik:Katja Krajnc|Katja Krajnc]] | 2 |- | 2583 | [[Uporabnik:Katjakos8|Katjakos8]] | 2 |- | 2584 | [[Uporabnik:Katjaj|Katjaj]] | 2 |- | 2585 | [[Uporabnik:KatjaBS|KatjaBS]] | 2 |- | 2586 | [[Uporabnik:Katjaaa28|Katjaaa28]] | 2 |- | 2587 | [[Uporabnik:Katja55|Katja55]] | 2 |- | 2588 | [[Uporabnik:Kathrast|Kathrast]] | 2 |- | 2589 | [[Uporabnik:Katgre|Katgre]] | 2 |- | 2590 | [[Uporabnik:Katerpiler|Katerpiler]] | 2 |- | 2591 | [[Uporabnik:Katarina Rupnik|Katarina Rupnik]] | 2 |- | 2592 | [[Uporabnik:Katarina Prodan|Katarina Prodan]] | 2 |- | 2593 | [[Uporabnik:Katarina kalan|Katarina kalan]] | 2 |- | 2594 | [[Uporabnik:Karmicmoki|Karmicmoki]] | 2 |- | 2595 | [[Uporabnik:Karmen Strnad|Karmen Strnad]] | 2 |- | 2596 | [[Uporabnik:Karin demsar|Karin demsar]] | 2 |- | 2597 | [[Uporabnik:Kapljica|Kapljica]] | 2 |- | 2598 | [[Uporabnik:Kanoni1611|Kanoni1611]] | 2 |- | 2599 | [[Uporabnik:Kandidat|Kandidat]] | 2 |- | 2600 | [[Uporabnik:Kanabekobaton|Kanabekobaton]] | 2 |- | 2601 | [[Uporabnik:Kamelija|Kamelija]] | 2 |- | 2602 | [[Uporabnik:Kalimero~slwiki|Kalimero~slwiki]] | 2 |- | 2603 | [[Uporabnik:Kalanderq|Kalanderq]] | 2 |- | 2604 | [[Uporabnik:Kaja Tržan|Kaja Tržan]] | 2 |- | 2605 | [[Uporabnik:Kaja Krizman|Kaja Krizman]] | 2 |- | 2606 | [[Uporabnik:Kadum|Kadum]] | 2 |- | 2607 | [[Uporabnik:Kaatka|Kaatka]] | 2 |- | 2608 | [[Uporabnik:K4tj4|K4tj4]] | 2 |- | 2609 | [[Uporabnik:J. Z. Jana|J. Z. Jana]] | 2 |- | 2610 | [[Uporabnik:J. Zajc|J. Zajc]] | 2 |- | 2611 | [[Uporabnik:Jure Zrim|Jure Zrim]] | 2 |- | 2612 | [[Uporabnik:JureVI|JureVI]] | 2 |- | 2613 | [[Uporabnik:Jure Slak|Jure Slak]] | 2 |- | 2614 | [[Uporabnik:Jureking|Jureking]] | 2 |- | 2615 | [[Uporabnik:Juregrajner|Juregrajner]] | 2 |- | 2616 | [[Uporabnik:Jure.|Jure.]] | 2 |- | 2617 | [[Uporabnik:Jurcy3|Jurcy3]] | 2 |- | 2618 | [[Uporabnik:Julie Catherine|Julie Catherine]] | 2 |- | 2619 | [[Uporabnik:Jp~slwiki|Jp~slwiki]] | 2 |- | 2620 | [[Uporabnik:Jože Pokranjc|Jože Pokranjc]] | 2 |- | 2621 | [[Uporabnik:Josh Josh Joo|Josh Josh Joo]] | 2 |- | 2622 | [[Uporabnik:Josethim|Josethim]] | 2 |- | 2623 | [[Uporabnik:Jorg~slwiki|Jorg~slwiki]] | 2 |- | 2624 | [[Uporabnik:Jordi Magrinyà Domingo|Jordi Magrinyà Domingo]] | 2 |- | 2625 | [[Uporabnik:Jon Gua|Jon Gua]] | 2 |- | 2626 | [[Uporabnik:Jon2000|Jon2000]] | 2 |- | 2627 | [[Uporabnik:Joli~slwiki|Joli~slwiki]] | 2 |- | 2628 | [[Uporabnik:Jolandavehar|Jolandavehar]] | 2 |- | 2629 | [[Uporabnik:Johan-kg|Johan-kg]] | 2 |- | 2630 | [[Uporabnik:Jocjoc22|Jocjoc22]] | 2 |- | 2631 | [[Uporabnik:J.Klemen|J.Klemen]] | 2 |- | 2632 | [[Uporabnik:JJJ~slwiki|JJJ~slwiki]] | 2 |- | 2633 | [[Uporabnik:JimmyBlack~slwiki|JimmyBlack~slwiki]] | 2 |- | 2634 | [[Uporabnik:Jessy pinky|Jessy pinky]] | 2 |- | 2635 | [[Uporabnik:JEsa|JEsa]] | 2 |- | 2636 | [[Uporabnik:Jersaelk|Jersaelk]] | 2 |- | 2637 | [[Uporabnik:Jernej27|Jernej27]] | 2 |- | 2638 | [[Uporabnik:Jerfis|Jerfis]] | 2 |- | 2639 | [[Uporabnik:Je7roi|Je7roi]] | 2 |- | 2640 | [[Uporabnik:Jaz in pika|Jaz in pika]] | 2 |- | 2641 | [[Uporabnik:Jay Regvat|Jay Regvat]] | 2 |- | 2642 | [[Uporabnik:Jasna Vucko|Jasna Vucko]] | 2 |- | 2643 | [[Uporabnik:JasnaR|JasnaR]] | 2 |- | 2644 | [[Uporabnik:Jasmina Verbanac|Jasmina Verbanac]] | 2 |- | 2645 | [[Uporabnik:Jasmina subic|Jasmina subic]] | 2 |- | 2646 | [[Uporabnik:JasminaF|JasminaF]] | 2 |- | 2647 | [[Uporabnik:Jarovilnik|Jarovilnik]] | 2 |- | 2648 | [[Uporabnik:Janrus|Janrus]] | 2 |- | 2649 | [[Uporabnik:Janja Robnik|Janja Robnik]] | 2 |- | 2650 | [[Uporabnik:Janja Kmetič|Janja Kmetič]] | 2 |- | 2651 | [[Uporabnik:Janez.merhar|Janez.merhar]] | 2 |- | 2652 | [[Uporabnik:Janez Maček|Janez Maček]] | 2 |- | 2653 | [[Uporabnik:Janezgabrovsek|Janezgabrovsek]] | 2 |- | 2654 | [[Uporabnik:Janes~slwiki|Janes~slwiki]] | 2 |- | 2655 | [[Uporabnik:Jana Sušanj|Jana Sušanj]] | 2 |- | 2656 | [[Uporabnik:Jan Arh|Jan Arh]] | 2 |- | 2657 | [[Uporabnik:Janajemec|Janajemec]] | 2 |- | 2658 | [[Uporabnik:Jana C.|Jana C.]] | 2 |- | 2659 | [[Uporabnik:Jan1988|Jan1988]] | 2 |- | 2660 | [[Uporabnik:JaKova|JaKova]] | 2 |- | 2661 | [[Uporabnik:Jakob B.|Jakob B.]] | 2 |- | 2662 | [[Uporabnik:Jakafaj|Jakafaj]] | 2 |- | 2663 | [[Uporabnik:Jafaz|Jafaz]] | 2 |- | 2664 | [[Uporabnik:Jade Malfoy Rogers|Jade Malfoy Rogers]] | 2 |- | 2665 | [[Uporabnik:Jacenc|Jacenc]] | 2 |- | 2666 | [[Uporabnik:IzyLee|IzyLee]] | 2 |- | 2667 | [[Uporabnik:Iwa|Iwa]] | 2 |- | 2668 | [[Uporabnik:Ivotrade|Ivotrade]] | 2 |- | 2669 | [[Uporabnik:Ivlahinic|Ivlahinic]] | 2 |- | 2670 | [[Uporabnik:Ivan Švajgl|Ivan Švajgl]] | 2 |- | 2671 | [[Uporabnik:Ivansirko|Ivansirko]] | 2 |- | 2672 | [[Uporabnik:Ivancicina|Ivancicina]] | 2 |- | 2673 | [[Uporabnik:Ivanc|Ivanc]] | 2 |- | 2674 | [[Uporabnik:IvanaKočevar|IvanaKočevar]] | 2 |- | 2675 | [[Uporabnik:Ivah|Ivah]] | 2 |- | 2676 | [[Uporabnik:ITruplo|ITruplo]] | 2 |- | 2677 | [[Uporabnik:Istenicbarbara|Istenicbarbara]] | 2 |- | 2678 | [[Uporabnik:Ishia|Ishia]] | 2 |- | 2679 | [[Uporabnik:IseWater|IseWater]] | 2 |- | 2680 | [[Uporabnik:Irena~slwiki|Irena~slwiki]] | 2 |- | 2681 | [[Uporabnik:Irenap123|Irenap123]] | 2 |- | 2682 | [[Uporabnik:Irena Mejač|Irena Mejač]] | 2 |- | 2683 | [[Uporabnik:Ire007|Ire007]] | 2 |- | 2684 | [[Uporabnik:Irceu|Irceu]] | 2 |- | 2685 | [[Uporabnik:Interwikiworld|Interwikiworld]] | 2 |- | 2686 | [[Uporabnik:Interfobian|Interfobian]] | 2 |- | 2687 | [[Uporabnik:Intera|Intera]] | 2 |- | 2688 | [[Uporabnik:InNa|InNa]] | 2 |- | 2689 | [[Uporabnik:Inkjet1998|Inkjet1998]] | 2 |- | 2690 | [[Uporabnik:InfWikki|InfWikki]] | 2 |- | 2691 | [[Uporabnik:Info Slovenian|Info Slovenian]] | 2 |- | 2692 | [[Uporabnik:InesSemenič|InesSemenič]] | 2 |- | 2693 | [[Uporabnik:Ines Beno|Ines Beno]] | 2 |- | 2694 | [[Uporabnik:Ina buca|Ina buca]] | 2 |- | 2695 | [[Uporabnik:Imbris~slwiki|Imbris~slwiki]] | 2 |- | 2696 | [[Uporabnik:Ilkorosec|Ilkorosec]] | 2 |- | 2697 | [[Uporabnik:IKocka|IKocka]] | 2 |- | 2698 | [[Uporabnik:Ijereb|Ijereb]] | 2 |- | 2699 | [[Uporabnik:Igor508|Igor508]] | 2 |- | 2700 | [[Uporabnik:Igor35|Igor35]] | 2 |- | 2701 | [[Uporabnik:Ignac.mihevc|Ignac.mihevc]] | 2 |- | 2702 | [[Uporabnik:Ifekali|Ifekali]] | 2 |- | 2703 | [[Uporabnik:IdaStimec|IdaStimec]] | 2 |- | 2704 | [[Uporabnik:Hrzic~slwiki|Hrzic~slwiki]] | 2 |- | 2705 | [[Uporabnik:Hribuc|Hribuc]] | 2 |- | 2706 | [[Uporabnik:Horzi|Horzi]] | 2 |- | 2707 | [[Uporabnik:Horst|Horst]] | 2 |- | 2708 | [[Uporabnik:HoRcRuX123|HoRcRuX123]] | 2 |- | 2709 | [[Uporabnik:Hmtd7|Hmtd7]] | 2 |- | 2710 | [[Uporabnik:Hmarijan|Hmarijan]] | 2 |- | 2711 | [[Uporabnik:Hitridimitrij|Hitridimitrij]] | 2 |- | 2712 | [[Uporabnik:Hepan123|Hepan123]] | 2 |- | 2713 | [[Uporabnik:HELGAPRV|HELGAPRV]] | 2 |- | 2714 | [[Uporabnik:Helena Klobučar|Helena Klobučar]] | 2 |- | 2715 | [[Uporabnik:Hbabuka|Hbabuka]] | 2 |- | 2716 | [[Uporabnik:Hasić Ines|Hasić Ines]] | 2 |- | 2717 | [[Uporabnik:Hary IT from MT|Hary IT from MT]] | 2 |- | 2718 | [[Uporabnik:Harryca|Harryca]] | 2 |- | 2719 | [[Uporabnik:HariboInAutum|HariboInAutum]] | 2 |- | 2720 | [[Uporabnik:Hanibal07|Hanibal07]] | 2 |- | 2721 | [[Uporabnik:Hanajag|Hanajag]] | 2 |- | 2722 | [[Uporabnik:Hale-Bopp|Hale-Bopp]] | 2 |- | 2723 | [[Uporabnik:Haha88|Haha88]] | 2 |- | 2724 | [[Uporabnik:Gula|Gula]] | 2 |- | 2725 | [[Uporabnik:Gthel157|Gthel157]] | 2 |- | 2726 | [[Uporabnik:Grenaldine 27|Grenaldine 27]] | 2 |- | 2727 | [[Uporabnik:Gremi35|Gremi35]] | 2 |- | 2728 | [[Uporabnik:GregorPodgorelec|GregorPodgorelec]] | 2 |- | 2729 | [[Uporabnik:Gregormerlin|Gregormerlin]] | 2 |- | 2730 | [[Uporabnik:GregorKulturniUrednik|GregorKulturniUrednik]] | 2 |- | 2731 | [[Uporabnik:Gregor.kovacic.ilb|Gregor.kovacic.ilb]] | 2 |- | 2732 | [[Uporabnik:Gregor K.|Gregor K.]] | 2 |- | 2733 | [[Uporabnik:Gregor Cevc|Gregor Cevc]] | 2 |- | 2734 | [[Uporabnik:Gregix|Gregix]] | 2 |- | 2735 | [[Uporabnik:Gregakapun|Gregakapun]] | 2 |- | 2736 | [[Uporabnik:Greev|Greev]] | 2 |- | 2737 | [[Uporabnik:Gr33nt3a|Gr33nt3a]] | 2 |- | 2738 | [[Uporabnik:Gps~slwiki|Gps~slwiki]] | 2 |- | 2739 | [[Uporabnik:Gotyn91|Gotyn91]] | 2 |- | 2740 | [[Uporabnik:Gorinšca|Gorinšca]] | 2 |- | 2741 | [[Uporabnik:Gorazdhvala|Gorazdhvala]] | 2 |- | 2742 | [[Uporabnik:Gkgsd|Gkgsd]] | 2 |- | 2743 | [[Uporabnik:Gizmo 40|Gizmo 40]] | 2 |- | 2744 | [[Uporabnik:Girasol|Girasol]] | 2 |- | 2745 | [[Uporabnik:Gipanelli~slwiki|Gipanelli~slwiki]] | 2 |- | 2746 | [[Uporabnik:Ginos~slwiki|Ginos~slwiki]] | 2 |- | 2747 | [[Uporabnik:Gimli~slwiki|Gimli~slwiki]] | 2 |- | 2748 | [[Uporabnik:Gic|Gic]] | 2 |- | 2749 | [[Uporabnik:Ghenesis|Ghenesis]] | 2 |- | 2750 | [[Uporabnik:Geograf91|Geograf91]] | 2 |- | 2751 | [[Uporabnik:Genetik|Genetik]] | 2 |- | 2752 | [[Uporabnik:Gebluben222|Gebluben222]] | 2 |- | 2753 | [[Uporabnik:GeaGregoric|GeaGregoric]] | 2 |- | 2754 | [[Uporabnik:Gboehm81|Gboehm81]] | 2 |- | 2755 | [[Uporabnik:Gašper|Gašper]] | 2 |- | 2756 | [[Uporabnik:Galko~slwiki|Galko~slwiki]] | 2 |- | 2757 | [[Uporabnik:Gaj~slwiki|Gaj~slwiki]] | 2 |- | 2758 | [[Uporabnik:Gabriel Philadelpho|Gabriel Philadelpho]] | 2 |- | 2759 | [[Uporabnik:Fullers|Fullers]] | 2 |- | 2760 | [[Uporabnik:Frumoase|Frumoase]] | 2 |- | 2761 | [[Uporabnik:Frost~slwiki|Frost~slwiki]] | 2 |- | 2762 | [[Uporabnik:Franc12|Franc12]] | 2 |- | 2763 | [[Uporabnik:FranAdria|FranAdria]] | 2 |- | 2764 | [[Uporabnik:Fraki007|Fraki007]] | 2 |- | 2765 | [[Uporabnik:Fmlara|Fmlara]] | 2 |- | 2766 | [[Uporabnik:Flowers~slwiki|Flowers~slwiki]] | 2 |- | 2767 | [[Uporabnik:Flikca|Flikca]] | 2 |- | 2768 | [[Uporabnik:Flawless|Flawless]] | 2 |- | 2769 | [[Uporabnik:Flavijus|Flavijus]] | 2 |- | 2770 | [[Uporabnik:Fine15|Fine15]] | 2 |- | 2771 | [[Uporabnik:Filmested|Filmested]] | 2 |- | 2772 | [[Uporabnik:Filmar00|Filmar00]] | 2 |- | 2773 | [[Uporabnik:Filippos Fragkogiannis|Filippos Fragkogiannis]] | 2 |- | 2774 | [[Uporabnik:Fila-davidson|Fila-davidson]] | 2 |- | 2775 | [[Uporabnik:Ferrus|Ferrus]] | 2 |- | 2776 | [[Uporabnik:Fatg|Fatg]] | 2 |- | 2777 | [[Uporabnik:Fančka senica|Fančka senica]] | 2 |- | 2778 | [[Uporabnik:Faktikus|Faktikus]] | 2 |- | 2779 | [[Uporabnik:Fajn94|Fajn94]] | 2 |- | 2780 | [[Uporabnik:Fabriemo|Fabriemo]] | 2 |- | 2781 | [[Uporabnik:Excav|Excav]] | 2 |- | 2782 | [[Uporabnik:Ex13|Ex13]] | 2 |- | 2783 | [[Uporabnik:EveXXL|EveXXL]] | 2 |- | 2784 | [[Uporabnik:Evatravnik|Evatravnik]] | 2 |- | 2785 | [[Uporabnik:Eva.oven|Eva.oven]] | 2 |- | 2786 | [[Uporabnik:Euterpe~slwiki|Euterpe~slwiki]] | 2 |- | 2787 | [[Uporabnik:EU~slwiki|EU~slwiki]] | 2 |- | 2788 | [[Uporabnik:Eurodj|Eurodj]] | 2 |- | 2789 | [[Uporabnik:Esteraaaa|Esteraaaa]] | 2 |- | 2790 | [[Uporabnik:Erikakum|Erikakum]] | 2 |- | 2791 | [[Uporabnik:Eric abiog|Eric abiog]] | 2 |- | 2792 | [[Uporabnik:Ereberc|Ereberc]] | 2 |- | 2793 | [[Uporabnik:Emke EC|Emke EC]] | 2 |- | 2794 | [[Uporabnik:Ema Šorli|Ema Šorli]] | 2 |- | 2795 | [[Uporabnik:Ema88|Ema88]] | 2 |- | 2796 | [[Uporabnik:Elvis presley~slwiki|Elvis presley~slwiki]] | 2 |- | 2797 | [[Uporabnik:Elita555|Elita555]] | 2 |- | 2798 | [[Uporabnik:Elina~slwiki|Elina~slwiki]] | 2 |- | 2799 | [[Uporabnik:El Diablo|El Diablo]] | 2 |- | 2800 | [[Uporabnik:ElCet|ElCet]] | 2 |- | 2801 | [[Uporabnik:ElaPer|ElaPer]] | 2 |- | 2802 | [[Uporabnik:Ekosachi|Ekosachi]] | 2 |- | 2803 | [[Uporabnik:Egonmann|Egonmann]] | 2 |- | 2804 | [[Uporabnik:EgonLozej|EgonLozej]] | 2 |- | 2805 | [[Uporabnik:Edinakaj|Edinakaj]] | 2 |- | 2806 | [[Uporabnik:E.D.Au.Üb.|E.D.Au.Üb.]] | 2 |- | 2807 | [[Uporabnik:Dv~slwiki|Dv~slwiki]] | 2 |- | 2808 | [[Uporabnik:DvojcicA|DvojcicA]] | 2 |- | 2809 | [[Uporabnik:Dvinko|Dvinko]] | 2 |- | 2810 | [[Uporabnik:Dusar|Dusar]] | 2 |- | 2811 | [[Uporabnik:Dunja Gorišek|Dunja Gorišek]] | 2 |- | 2812 | [[Uporabnik:Dubravka Gramc|Dubravka Gramc]] | 2 |- | 2813 | [[Uporabnik:DTOM|DTOM]] | 2 |- | 2814 | [[Uporabnik:Dstumpi|Dstumpi]] | 2 |- | 2815 | [[Uporabnik:Dsaboti|Dsaboti]] | 2 |- | 2816 | [[Uporabnik:Drzob|Drzob]] | 2 |- | 2817 | [[Uporabnik:Drvača16|Drvača16]] | 2 |- | 2818 | [[Uporabnik:Dromos Tucano|Dromos Tucano]] | 2 |- | 2819 | [[Uporabnik:Drljepan28|Drljepan28]] | 2 |- | 2820 | [[Uporabnik:Drevoveren|Drevoveren]] | 2 |- | 2821 | [[Uporabnik:Dreuter|Dreuter]] | 2 |- | 2822 | [[Uporabnik:Drejac|Drejac]] | 2 |- | 2823 | [[Uporabnik:Dr. Borut Oblak|Dr. Borut Oblak]] | 2 |- | 2824 | [[Uporabnik:Doris Vöröš|Doris Vöröš]] | 2 |- | 2825 | [[Uporabnik:DoriaJanša|DoriaJanša]] | 2 |- | 2826 | [[Uporabnik:ĐORĐP|ĐORĐP]] | 2 |- | 2827 | [[Uporabnik:Donald1972|Donald1972]] | 2 |- | 2828 | [[Uporabnik:Dominguez|Dominguez]] | 2 |- | 2829 | [[Uporabnik:Domen~slwiki|Domen~slwiki]] | 2 |- | 2830 | [[Uporabnik:Domen.Marolt|Domen.Marolt]] | 2 |- | 2831 | [[Uporabnik:Domenl20|Domenl20]] | 2 |- | 2832 | [[Uporabnik:DomenKulovec|DomenKulovec]] | 2 |- | 2833 | [[Uporabnik:Domen3|Domen3]] | 2 |- | 2834 | [[Uporabnik:Dolur|Dolur]] | 2 |- | 2835 | [[Uporabnik:Dmitri Lytov|Dmitri Lytov]] | 2 |- | 2836 | [[Uporabnik:Dioklecij|Dioklecij]] | 2 |- | 2837 | [[Uporabnik:Diny~slwiki|Diny~slwiki]] | 2 |- | 2838 | [[Uporabnik:Dinooblak|Dinooblak]] | 2 |- | 2839 | [[Uporabnik:Dilin96|Dilin96]] | 2 |- | 2840 | [[Uporabnik:Desuzah|Desuzah]] | 2 |- | 2841 | [[Uporabnik:Denis.Stupar123|Denis.Stupar123]] | 2 |- | 2842 | [[Uporabnik:Denis.Humar|Denis.Humar]] | 2 |- | 2843 | [[Uporabnik:Denis977|Denis977]] | 2 |- | 2844 | [[Uporabnik:Delo~slwiki|Delo~slwiki]] | 2 |- | 2845 | [[Uporabnik:Dejanr|Dejanr]] | 2 |- | 2846 | [[Uporabnik:DejanDragisic|DejanDragisic]] | 2 |- | 2847 | [[Uporabnik:DejanD1|DejanD1]] | 2 |- | 2848 | [[Uporabnik:Deika|Deika]] | 2 |- | 2849 | [[Uporabnik:Deena~slwiki|Deena~slwiki]] | 2 |- | 2850 | [[Uporabnik:Declanfanaa|Declanfanaa]] | 2 |- | 2851 | [[Uporabnik:Debevec|Debevec]] | 2 |- | 2852 | [[Uporabnik:Ddksr|Ddksr]] | 2 |- | 2853 | [[Uporabnik:DDJanez|DDJanez]] | 2 |- | 2854 | [[Uporabnik:DDamjan|DDamjan]] | 2 |- | 2855 | [[Uporabnik:DC~slwiki|DC~slwiki]] | 2 |- | 2856 | [[Uporabnik:Dbenedik|Dbenedik]] | 2 |- | 2857 | [[Uporabnik:Davidd~slwiki|Davidd~slwiki]] | 2 |- | 2858 | [[Uporabnik:DavidBor95|DavidBor95]] | 2 |- | 2859 | [[Uporabnik:Darko Žnidaršič|Darko Žnidaršič]] | 2 |- | 2860 | [[Uporabnik:Darkanshadow|Darkanshadow]] | 2 |- | 2861 | [[Uporabnik:Darja.rugelj|Darja.rugelj]] | 2 |- | 2862 | [[Uporabnik:Darja Matkovič|Darja Matkovič]] | 2 |- | 2863 | [[Uporabnik:Darja malovrh|Darja malovrh]] | 2 |- | 2864 | [[Uporabnik:Darja Kogovšek|Darja Kogovšek]] | 2 |- | 2865 | [[Uporabnik:Danijelkovacic|Danijelkovacic]] | 2 |- | 2866 | [[Uporabnik:Damjana Šega|Damjana Šega]] | 2 |- | 2867 | [[Uporabnik:Damirmulalic79|Damirmulalic79]] | 2 |- | 2868 | [[Uporabnik:Daki1|Daki1]] | 2 |- | 2869 | [[Uporabnik:Daft|Daft]] | 2 |- | 2870 | [[Uporabnik:Dady99|Dady99]] | 2 |- | 2871 | [[Uporabnik:D987654321|D987654321]] | 2 |- | 2872 | [[Uporabnik:Cvelbar|Cvelbar]] | 2 |- | 2873 | [[Uporabnik:Cvbn~slwiki|Cvbn~slwiki]] | 2 |- | 2874 | [[Uporabnik:Csesznekgirl|Csesznekgirl]] | 2 |- | 2875 | [[Uporabnik:Crocs|Crocs]] | 2 |- | 2876 | [[Uporabnik:Crni diamant|Crni diamant]] | 2 |- | 2877 | [[Uporabnik:Crazyslo007|Crazyslo007]] | 2 |- | 2878 | [[Uporabnik:Cornelius|Cornelius]] | 2 |- | 2879 | [[Uporabnik:Coprnicazofka|Coprnicazofka]] | 2 |- | 2880 | [[Uporabnik:ContentPaul|ContentPaul]] | 2 |- | 2881 | [[Uporabnik:Colino|Colino]] | 2 |- | 2882 | [[Uporabnik:Colibri|Colibri]] | 2 |- | 2883 | [[Uporabnik:Coldpizza522|Coldpizza522]] | 2 |- | 2884 | [[Uporabnik:CloudFakr|CloudFakr]] | 2 |- | 2885 | [[Uporabnik:Ckherni|Ckherni]] | 2 |- | 2886 | [[Uporabnik:Cinmad|Cinmad]] | 2 |- | 2887 | [[Uporabnik:ChunkyGossip|ChunkyGossip]] | 2 |- | 2888 | [[Uporabnik:Chloris pale green|Chloris pale green]] | 2 |- | 2889 | [[Uporabnik:ChelseaFC91|ChelseaFC91]] | 2 |- | 2890 | [[Uporabnik:ChelloS3|ChelloS3]] | 2 |- | 2891 | [[Uporabnik:Cethegus|Cethegus]] | 2 |- | 2892 | [[Uporabnik:CesarNS1980|CesarNS1980]] | 2 |- | 2893 | [[Uporabnik:Centaurus33|Centaurus33]] | 2 |- | 2894 | [[Uporabnik:Cekli829|Cekli829]] | 2 |- | 2895 | [[Uporabnik:Ceferin|Ceferin]] | 2 |- | 2896 | [[Uporabnik:Cebulca|Cebulca]] | 2 |- | 2897 | [[Uporabnik:Cebelicy|Cebelicy]] | 2 |- | 2898 | [[Uporabnik:Čebelica|Čebelica]] | 2 |- | 2899 | [[Uporabnik:CBE76M|CBE76M]] | 2 |- | 2900 | [[Uporabnik:Castro854|Castro854]] | 2 |- | 2901 | [[Uporabnik:Carly Jepsen|Carly Jepsen]] | 2 |- | 2902 | [[Uporabnik:CaqKa|CaqKa]] | 2 |- | 2903 | [[Uporabnik:Candek Tea|Candek Tea]] | 2 |- | 2904 | [[Uporabnik:Cacophonia~slwiki|Cacophonia~slwiki]] | 2 |- | 2905 | [[Uporabnik:Byne|Byne]] | 2 |- | 2906 | [[Uporabnik:Buček|Buček]] | 2 |- | 2907 | [[Uporabnik:Bstermecki|Bstermecki]] | 2 |- | 2908 | [[Uporabnik:Brunokuzmin|Brunokuzmin]] | 2 |- | 2909 | [[Uporabnik:Brouky|Brouky]] | 2 |- | 2910 | [[Uporabnik:Brokoli|Brokoli]] | 2 |- | 2911 | [[Uporabnik:Brisakita|Brisakita]] | 2 |- | 2912 | [[Uporabnik:Brez Name|Brez Name]] | 2 |- | 2913 | [[Uporabnik:Brb~slwiki|Brb~slwiki]] | 2 |- | 2914 | [[Uporabnik:BozoT|BozoT]] | 2 |- | 2915 | [[Uporabnik:Božo|Božo]] | 2 |- | 2916 | [[Uporabnik:Boyson|Boyson]] | 2 |- | 2917 | [[Uporabnik:Bostjanr|Bostjanr]] | 2 |- | 2918 | [[Uporabnik:Bostjan Petric|Bostjan Petric]] | 2 |- | 2919 | [[Uporabnik:Boris MUN|Boris MUN]] | 2 |- | 2920 | [[Uporabnik:Borezo|Borezo]] | 2 |- | 2921 | [[Uporabnik:Bonsaj|Bonsaj]] | 2 |- | 2922 | [[Uporabnik:BojanM79|BojanM79]] | 2 |- | 2923 | [[Uporabnik:Bojana Žakelj|Bojana Žakelj]] | 2 |- | 2924 | [[Uporabnik:BogatajM|BogatajM]] | 2 |- | 2925 | [[Uporabnik:Boff~slwiki|Boff~slwiki]] | 2 |- | 2926 | [[Uporabnik:Bodyguard~slwiki|Bodyguard~slwiki]] | 2 |- | 2927 | [[Uporabnik:Boby~slwiki|Boby~slwiki]] | 2 |- | 2928 | [[Uporabnik:Bmfreak|Bmfreak]] | 2 |- | 2929 | [[Uporabnik:Blueharp|Blueharp]] | 2 |- | 2930 | [[Uporabnik:Blip123|Blip123]] | 2 |- | 2931 | [[Uporabnik:Blerof|Blerof]] | 2 |- | 2932 | [[Uporabnik:Blaž Šoba|Blaž Šoba]] | 2 |- | 2933 | [[Uporabnik:Blaž Posušen|Blaž Posušen]] | 2 |- | 2934 | [[Uporabnik:Blazg|Blazg]] | 2 |- | 2935 | [[Uporabnik:Blass|Blass]] | 2 |- | 2936 | [[Uporabnik:Blank3|Blank3]] | 2 |- | 2937 | [[Uporabnik:BlacKNighT|BlacKNighT]] | 2 |- | 2938 | [[Uporabnik:Bla1011|Bla1011]] | 2 |- | 2939 | [[Uporabnik:Bitlbok|Bitlbok]] | 2 |- | 2940 | [[Uporabnik:Bitjece|Bitjece]] | 2 |- | 2941 | [[Uporabnik:Bischoff~slwiki|Bischoff~slwiki]] | 2 |- | 2942 | [[Uporabnik:Bionc|Bionc]] | 2 |- | 2943 | [[Uporabnik:BikecF|BikecF]] | 2 |- | 2944 | [[Uporabnik:Bibot|Bibot]] | 2 |- | 2945 | [[Uporabnik:Bibarina|Bibarina]] | 2 |- | 2946 | [[Uporabnik:Bevk A.|Bevk A.]] | 2 |- | 2947 | [[Uporabnik:Bertik~slwiki|Bertik~slwiki]] | 2 |- | 2948 | [[Uporabnik:Bernhard bluforce|Bernhard bluforce]] | 2 |- | 2949 | [[Uporabnik:Berkut~slwiki|Berkut~slwiki]] | 2 |- | 2950 | [[Uporabnik:BenjaminZebovec|BenjaminZebovec]] | 2 |- | 2951 | [[Uporabnik:BeneharoMencey|BeneharoMencey]] | 2 |- | 2952 | [[Uporabnik:Belinau|Belinau]] | 2 |- | 2953 | [[Uporabnik:Belika95|Belika95]] | 2 |- | 2954 | [[Uporabnik:Beepblip|Beepblip]] | 2 |- | 2955 | [[Uporabnik:Bboyandi|Bboyandi]] | 2 |- | 2956 | [[Uporabnik:Batistič.Kaja|Batistič.Kaja]] | 2 |- | 2957 | [[Uporabnik:Bastl U|Bastl U]] | 2 |- | 2958 | [[Uporabnik:Bassti~slwiki|Bassti~slwiki]] | 2 |- | 2959 | [[Uporabnik:Barbie27|Barbie27]] | 2 |- | 2960 | [[Uporabnik:Barbarosa~slwiki|Barbarosa~slwiki]] | 2 |- | 2961 | [[Uporabnik:Barbara.policar|Barbara.policar]] | 2 |- | 2962 | [[Uporabnik:Barbara Knavs|Barbara Knavs]] | 2 |- | 2963 | [[Uporabnik:BarbaraK1989|BarbaraK1989]] | 2 |- | 2964 | [[Uporabnik:Barbara Hrast|Barbara Hrast]] | 2 |- | 2965 | [[Uporabnik:Barbaragrajska|Barbaragrajska]] | 2 |- | 2966 | [[Uporabnik:Bakla|Bakla]] | 2 |- | 2967 | [[Uporabnik:Badgirl|Badgirl]] | 2 |- | 2968 | [[Uporabnik:Babalu~slwiki|Babalu~slwiki]] | 2 |- | 2969 | [[Uporabnik:Baarby|Baarby]] | 2 |- | 2970 | [[Uporabnik:Axdk|Axdk]] | 2 |- | 2971 | [[Uporabnik:Awak3N|Awak3N]] | 2 |- | 2972 | [[Uporabnik:Avtopark|Avtopark]] | 2 |- | 2973 | [[Uporabnik:Avgi™|Avgi™]] | 2 |- | 2974 | [[Uporabnik:AVATA|AVATA]] | 2 |- | 2975 | [[Uporabnik:Australiko|Australiko]] | 2 |- | 2976 | [[Uporabnik:Atom~slwiki|Atom~slwiki]] | 2 |- | 2977 | [[Uporabnik:Ask 59|Ask 59]] | 2 |- | 2978 | [[Uporabnik:ArtLiam333|ArtLiam333]] | 2 |- | 2979 | [[Uporabnik:ArijanaV|ArijanaV]] | 2 |- | 2980 | [[Uporabnik:Arhitekturna teorija in kritika|Arhitekturna teorija in kritika]] | 2 |- | 2981 | [[Uporabnik:Arhec87|Arhec87]] | 2 |- | 2982 | [[Uporabnik:Arcy~slwiki|Arcy~slwiki]] | 2 |- | 2983 | [[Uporabnik:Aramat|Aramat]] | 2 |- | 2984 | [[Uporabnik:Aquila non capit muscas|Aquila non capit muscas]] | 2 |- | 2985 | [[Uporabnik:APestotnik|APestotnik]] | 2 |- | 2986 | [[Uporabnik:Anzetoni|Anzetoni]] | 2 |- | 2987 | [[Uporabnik:Anzet01|Anzet01]] | 2 |- | 2988 | [[Uporabnik:Anže Šinkovec|Anže Šinkovec]] | 2 |- | 2989 | [[Uporabnik:Anubis~slwiki|Anubis~slwiki]] | 2 |- | 2990 | [[Uporabnik:Antiklinala|Antiklinala]] | 2 |- | 2991 | [[Uporabnik:Anonimo.moratti|Anonimo.moratti]] | 2 |- | 2992 | [[Uporabnik:AnNiko|AnNiko]] | 2 |- | 2993 | [[Uporabnik:Anmeg13|Anmeg13]] | 2 |- | 2994 | [[Uporabnik:Anjazni|Anjazni]] | 2 |- | 2995 | [[Uporabnik:Anja Zajamšek|Anja Zajamšek]] | 2 |- | 2996 | [[Uporabnik:AnjaT90|AnjaT90]] | 2 |- | 2997 | [[Uporabnik:Anja Petric|Anja Petric]] | 2 |- | 2998 | [[Uporabnik:Anja Krašovec|Anja Krašovec]] | 2 |- | 2999 | [[Uporabnik:Anja.jerin|Anja.jerin]] | 2 |- | 3000 | [[Uporabnik:Anjagrahek|Anjagrahek]] | 2 |- |} dvuhkdyk6l9ls38teet5nr8xyncg2rj 4 485415 6731699 6708317 2026-08-06T07:20:48Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 3001–4000 6731699 wikitext text/x-wiki === 3001–4000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 3001 | [[Uporabnik:Anitali|Anitali]] | 2 |- | 3002 | [[Uporabnik:Animus~slwiki|Animus~slwiki]] | 2 |- | 3003 | [[Uporabnik:AndrejZobik|AndrejZobik]] | 2 |- | 3004 | [[Uporabnik:Andrej Šauperl|Andrej Šauperl]] | 2 |- | 3005 | [[Uporabnik:Andrejmesaric|Andrejmesaric]] | 2 |- | 3006 | [[Uporabnik:AndrejBauer|AndrejBauer]] | 2 |- | 3007 | [[Uporabnik:Andrejakogovsek|Andrejakogovsek]] | 2 |- | 3008 | [[Uporabnik:Andrej556|Andrej556]] | 2 |- | 3009 | [[Uporabnik:Andrej22|Andrej22]] | 2 |- | 3010 | [[Uporabnik:Andrazz|Andrazz]] | 2 |- | 3011 | [[Uporabnik:Andraz.brecko@gmail.com|Andraz.brecko@gmail.com]] | 2 |- | 3012 | [[Uporabnik:Andral|Andral]] | 2 |- | 3013 | [[Uporabnik:Ancicaa|Ancicaa]] | 2 |- | 3014 | [[Uporabnik:Anč55|Anč55]] | 2 |- | 3015 | [[Uporabnik:Ana Zelenko|Ana Zelenko]] | 2 |- | 3016 | [[Uporabnik:Anavcelje|Anavcelje]] | 2 |- | 3017 | [[Uporabnik:Anasipa|Anasipa]] | 2 |- | 3018 | [[Uporabnik:Ana Meglič1|Ana Meglič1]] | 2 |- | 3019 | [[Uporabnik:Ana Lajlar|Ana Lajlar]] | 2 |- | 3020 | [[Uporabnik:Anagram16|Anagram16]] | 2 |- | 3021 | [[Uporabnik:Ana Gabršček|Ana Gabršček]] | 2 |- | 3022 | [[Uporabnik:Anaderca|Anaderca]] | 2 |- | 3023 | [[Uporabnik:Anabelz|Anabelz]] | 2 |- | 3024 | [[Uporabnik:Amlednik|Amlednik]] | 2 |- | 3025 | [[Uporabnik:Am.ka99|Am.ka99]] | 2 |- | 3026 | [[Uporabnik:Ameliepouland|Ameliepouland]] | 2 |- | 3027 | [[Uporabnik:Amedved|Amedved]] | 2 |- | 3028 | [[Uporabnik:Amanesciri2020|Amanesciri2020]] | 2 |- | 3029 | [[Uporabnik:Amaja|Amaja]] | 2 |- | 3030 | [[Uporabnik:Alomuc|Alomuc]] | 2 |- | 3031 | [[Uporabnik:Almakare|Almakare]] | 2 |- | 3032 | [[Uporabnik:Alm76fym|Alm76fym]] | 2 |- | 3033 | [[Uporabnik:Aljosatoplak|Aljosatoplak]] | 2 |- | 3034 | [[Uporabnik:Aljoša Kravanja|Aljoša Kravanja]] | 2 |- | 3035 | [[Uporabnik:Aljosa21|Aljosa21]] | 2 |- | 3036 | [[Uporabnik:Aljaz93|Aljaz93]] | 2 |- | 3037 | [[Uporabnik:Aljaz3921|Aljaz3921]] | 2 |- | 3038 | [[Uporabnik:Aljaz1CLegenda|Aljaz1CLegenda]] | 2 |- | 3039 | [[Uporabnik:Aligator|Aligator]] | 2 |- | 3040 | [[Uporabnik:Alibertine|Alibertine]] | 2 |- | 3041 | [[Uporabnik:Alfred~slwiki|Alfred~slwiki]] | 2 |- | 3042 | [[Uporabnik:Alexp|Alexp]] | 2 |- | 3043 | [[Uporabnik:Alexia|Alexia]] | 2 |- | 3044 | [[Uporabnik:Alexa24~slwiki|Alexa24~slwiki]] | 2 |- | 3045 | [[Uporabnik:Alessio slo|Alessio slo]] | 2 |- | 3046 | [[Uporabnik:Aless.horvat|Aless.horvat]] | 2 |- | 3047 | [[Uporabnik:Aleskamensek|Aleskamensek]] | 2 |- | 3048 | [[Uporabnik:Ales.jager|Ales.jager]] | 2 |- | 3049 | [[Uporabnik:Ales.glottanova.si|Ales.glottanova.si]] | 2 |- | 3050 | [[Uporabnik:Alesbelic|Alesbelic]] | 2 |- | 3051 | [[Uporabnik:Alen.skok|Alen.skok]] | 2 |- | 3052 | [[Uporabnik:AlenkaZZ|AlenkaZZ]] | 2 |- | 3053 | [[Uporabnik:Alenka Veber|Alenka Veber]] | 2 |- | 3054 | [[Uporabnik:Alenka Frank|Alenka Frank]] | 2 |- | 3055 | [[Uporabnik:Alenka86|Alenka86]] | 2 |- | 3056 | [[Uporabnik:Alencek~slwiki|Alencek~slwiki]] | 2 |- | 3057 | [[Uporabnik:Aleksandra Špehar|Aleksandra Špehar]] | 2 |- | 3058 | [[Uporabnik:Alborada|Alborada]] | 2 |- | 3059 | [[Uporabnik:Alavrencic|Alavrencic]] | 2 |- | 3060 | [[Uporabnik:Akul~slwiki|Akul~slwiki]] | 2 |- | 3061 | [[Uporabnik:AK2468|AK2468]] | 2 |- | 3062 | [[Uporabnik:AJona1992|AJona1992]] | 2 |- | 3063 | [[Uporabnik:Ajetamm|Ajetamm]] | 2 |- | 3064 | [[Uporabnik:AjdovskaDeklica|AjdovskaDeklica]] | 2 |- | 3065 | [[Uporabnik:Ajda Brkopec|Ajda Brkopec]] | 2 |- | 3066 | [[Uporabnik:Ajda.92|Ajda.92]] | 2 |- | 3067 | [[Uporabnik:Ajda0101|Ajda0101]] | 2 |- | 3068 | [[Uporabnik:Aiwa~slwiki|Aiwa~slwiki]] | 2 |- | 3069 | [[Uporabnik:AiiDica|AiiDica]] | 2 |- | 3070 | [[Uporabnik:Aichi~slwiki|Aichi~slwiki]] | 2 |- | 3071 | [[Uporabnik:ADOEM|ADOEM]] | 2 |- | 3072 | [[Uporabnik:Adidaska|Adidaska]] | 2 |- | 3073 | [[Uporabnik:Abvdj|Abvdj]] | 2 |- | 3074 | [[Uporabnik:Aboxdc|Aboxdc]] | 2 |- | 3075 | [[Uporabnik:Aar~slwiki|Aar~slwiki]] | 2 |- | 3076 | [[Uporabnik:93.66.65.91|93.66.65.91]] | 2 |- | 3077 | [[Uporabnik:93.147.185.221|93.147.185.221]] | 2 |- | 3078 | [[Uporabnik:93.103.195.69|93.103.195.69]] | 2 |- | 3079 | [[Uporabnik:90.157.214.14|90.157.214.14]] | 2 |- | 3080 | [[Uporabnik:90.157.213.12|90.157.213.12]] | 2 |- | 3081 | [[Uporabnik:90.157.159.96|90.157.159.96]] | 2 |- | 3082 | [[Uporabnik:90.157.142.50|90.157.142.50]] | 2 |- | 3083 | [[Uporabnik:90.157.139.118|90.157.139.118]] | 2 |- | 3084 | [[Uporabnik:8Lenc8|8Lenc8]] | 2 |- | 3085 | [[Uporabnik:8d carji|8d carji]] | 2 |- | 3086 | [[Uporabnik:89.212.90.247|89.212.90.247]] | 2 |- | 3087 | [[Uporabnik:89.212.85.10|89.212.85.10]] | 2 |- | 3088 | [[Uporabnik:89.212.75.1|89.212.75.1]] | 2 |- | 3089 | [[Uporabnik:89.212.7.119|89.212.7.119]] | 2 |- | 3090 | [[Uporabnik:89.212.70.187|89.212.70.187]] | 2 |- | 3091 | [[Uporabnik:89.212.54.175|89.212.54.175]] | 2 |- | 3092 | [[Uporabnik:89.212.44.2|89.212.44.2]] | 2 |- | 3093 | [[Uporabnik:89.212.202.243|89.212.202.243]] | 2 |- | 3094 | [[Uporabnik:89.212.151.226|89.212.151.226]] | 2 |- | 3095 | [[Uporabnik:89.212.127.219|89.212.127.219]] | 2 |- | 3096 | [[Uporabnik:89.212.104.167|89.212.104.167]] | 2 |- | 3097 | [[Uporabnik:89.143.85.151|89.143.85.151]] | 2 |- | 3098 | [[Uporabnik:89.143.132.178|89.143.132.178]] | 2 |- | 3099 | [[Uporabnik:89.143.104.241|89.143.104.241]] | 2 |- | 3100 | [[Uporabnik:89.142.215.131|89.142.215.131]] | 2 |- | 3101 | [[Uporabnik:89.142.19.163|89.142.19.163]] | 2 |- | 3102 | [[Uporabnik:89.142.149.134|89.142.149.134]] | 2 |- | 3103 | [[Uporabnik:89.142.136.1|89.142.136.1]] | 2 |- | 3104 | [[Uporabnik:89.142.124.249|89.142.124.249]] | 2 |- | 3105 | [[Uporabnik:89.142.102.145|89.142.102.145]] | 2 |- | 3106 | [[Uporabnik:87.207.42.50|87.207.42.50]] | 2 |- | 3107 | [[Uporabnik:86tjasa86|86tjasa86]] | 2 |- | 3108 | [[Uporabnik:86.61.96.133|86.61.96.133]] | 2 |- | 3109 | [[Uporabnik:86.61.75.190|86.61.75.190]] | 2 |- | 3110 | [[Uporabnik:86.61.7.241|86.61.7.241]] | 2 |- | 3111 | [[Uporabnik:86.61.72.144|86.61.72.144]] | 2 |- | 3112 | [[Uporabnik:86.61.70.156|86.61.70.156]] | 2 |- | 3113 | [[Uporabnik:86.61.65.249|86.61.65.249]] | 2 |- | 3114 | [[Uporabnik:86.61.5.229|86.61.5.229]] | 2 |- | 3115 | [[Uporabnik:86.61.47.67|86.61.47.67]] | 2 |- | 3116 | [[Uporabnik:86.61.46.133|86.61.46.133]] | 2 |- | 3117 | [[Uporabnik:86.61.26.137|86.61.26.137]] | 2 |- | 3118 | [[Uporabnik:86.61.21.128|86.61.21.128]] | 2 |- | 3119 | [[Uporabnik:86.61.122.240|86.61.122.240]] | 2 |- | 3120 | [[Uporabnik:86.58.91.125|86.58.91.125]] | 2 |- | 3121 | [[Uporabnik:86.58.15.79|86.58.15.79]] | 2 |- | 3122 | [[Uporabnik:86.58.13.77|86.58.13.77]] | 2 |- | 3123 | [[Uporabnik:85.10.16.231|85.10.16.231]] | 2 |- | 3124 | [[Uporabnik:84.52.186.142|84.52.186.142]] | 2 |- | 3125 | [[Uporabnik:84.52.171.9|84.52.171.9]] | 2 |- | 3126 | [[Uporabnik:84.52.165.6|84.52.165.6]] | 2 |- | 3127 | [[Uporabnik:84.52.158.75|84.52.158.75]] | 2 |- | 3128 | [[Uporabnik:84.52.155.38|84.52.155.38]] | 2 |- | 3129 | [[Uporabnik:84.52.154.242|84.52.154.242]] | 2 |- | 3130 | [[Uporabnik:84.52.142.73|84.52.142.73]] | 2 |- | 3131 | [[Uporabnik:84.52.142.238|84.52.142.238]] | 2 |- | 3132 | [[Uporabnik:84.52.140.65|84.52.140.65]] | 2 |- | 3133 | [[Uporabnik:84.41.67.11|84.41.67.11]] | 2 |- | 3134 | [[Uporabnik:84.41.60.157|84.41.60.157]] | 2 |- | 3135 | [[Uporabnik:84.41.38.60|84.41.38.60]] | 2 |- | 3136 | [[Uporabnik:84.41.35.181|84.41.35.181]] | 2 |- | 3137 | [[Uporabnik:84.41.34.202|84.41.34.202]] | 2 |- | 3138 | [[Uporabnik:84.255.241.110|84.255.241.110]] | 2 |- | 3139 | [[Uporabnik:84.255.205.12|84.255.205.12]] | 2 |- | 3140 | [[Uporabnik:84.255.197.45|84.255.197.45]] | 2 |- | 3141 | [[Uporabnik:84.227.204.179|84.227.204.179]] | 2 |- | 3142 | [[Uporabnik:84.223.91.20|84.223.91.20]] | 2 |- | 3143 | [[Uporabnik:84.20.234.196|84.20.234.196]] | 2 |- | 3144 | [[Uporabnik:82.96.100.100|82.96.100.100]] | 2 |- | 3145 | [[Uporabnik:82.5.28.84|82.5.28.84]] | 2 |- | 3146 | [[Uporabnik:82.29.19.104|82.29.19.104]] | 2 |- | 3147 | [[Uporabnik:82.192.60.201|82.192.60.201]] | 2 |- | 3148 | [[Uporabnik:82.192.55.247|82.192.55.247]] | 2 |- | 3149 | [[Uporabnik:82.192.50.7|82.192.50.7]] | 2 |- | 3150 | [[Uporabnik:82.192.34.236|82.192.34.236]] | 2 |- | 3151 | [[Uporabnik:82.149.14.242|82.149.14.242]] | 2 |- | 3152 | [[Uporabnik:82.149.1.171|82.149.1.171]] | 2 |- | 3153 | [[Uporabnik:82.119.97.186|82.119.97.186]] | 2 |- | 3154 | [[Uporabnik:81.72.52.134|81.72.52.134]] | 2 |- | 3155 | [[Uporabnik:80.121.114.172|80.121.114.172]] | 2 |- | 3156 | [[Uporabnik:80.108.111.181|80.108.111.181]] | 2 |- | 3157 | [[Uporabnik:78.153.61.195|78.153.61.195]] | 2 |- | 3158 | [[Uporabnik:78.153.44.47|78.153.44.47]] | 2 |- | 3159 | [[Uporabnik:78.150.115.74|78.150.115.74]] | 2 |- | 3160 | [[Uporabnik:62.47.8.206|62.47.8.206]] | 2 |- | 3161 | [[Uporabnik:62.47.30.161|62.47.30.161]] | 2 |- | 3162 | [[Uporabnik:5rakuhar|5rakuhar]] | 2 |- | 3163 | [[Uporabnik:46.123.254.250|46.123.254.250]] | 2 |- | 3164 | [[Uporabnik:46.123.242.86|46.123.242.86]] | 2 |- | 3165 | [[Uporabnik:31.211.248.18|31.211.248.18]] | 2 |- | 3166 | [[Uporabnik:31.15.178.228|31.15.178.228]] | 2 |- | 3167 | [[Uporabnik:31.15.151.28|31.15.151.28]] | 2 |- | 3168 | [[Uporabnik:2A01:261:0:9:0:0:0:D57D|2A01:261:0:9:0:0:0:D57D]] | 2 |- | 3169 | [[Uporabnik:2A00:EE2:1608:F:E4C6:AFF:1653:9C2E|2A00:EE2:1608:F:E4C6:AFF:1653:9C2E]] | 2 |- | 3170 | [[Uporabnik:2804:14C:B52B:826E:ED4B:34C4:CFE4:3856|2804:14C:B52B:826E:ED4B:34C4:CFE4:3856]] | 2 |- | 3171 | [[Uporabnik:2804:14C:B52B:826E:ACCE:C162:F76A:AF25|2804:14C:B52B:826E:ACCE:C162:F76A:AF25]] | 2 |- | 3172 | [[Uporabnik:2804:14C:B52B:826E:A506:8D6D:4502:FEFA|2804:14C:B52B:826E:A506:8D6D:4502:FEFA]] | 2 |- | 3173 | [[Uporabnik:24.188.64.137|24.188.64.137]] | 2 |- | 3174 | [[Uporabnik:22dare|22dare]] | 2 |- | 3175 | [[Uporabnik:217.72.91.189|217.72.91.189]] | 2 |- | 3176 | [[Uporabnik:217.72.68.211|217.72.68.211]] | 2 |- | 3177 | [[Uporabnik:217.116.144.85|217.116.144.85]] | 2 |- | 3178 | [[Uporabnik:213.253.93.185|213.253.93.185]] | 2 |- | 3179 | [[Uporabnik:213.250.8.9|213.250.8.9]] | 2 |- | 3180 | [[Uporabnik:213.250.7.111|213.250.7.111]] | 2 |- | 3181 | [[Uporabnik:213.250.63.44|213.250.63.44]] | 2 |- | 3182 | [[Uporabnik:213.250.48.75|213.250.48.75]] | 2 |- | 3183 | [[Uporabnik:213.250.37.178|213.250.37.178]] | 2 |- | 3184 | [[Uporabnik:213.250.26.194|213.250.26.194]] | 2 |- | 3185 | [[Uporabnik:213.172.253.74|213.172.253.74]] | 2 |- | 3186 | [[Uporabnik:213.172.252.102|213.172.252.102]] | 2 |- | 3187 | [[Uporabnik:213.172.249.248|213.172.249.248]] | 2 |- | 3188 | [[Uporabnik:213.172.246.63|213.172.246.63]] | 2 |- | 3189 | [[Uporabnik:213.161.7.120|213.161.7.120]] | 2 |- | 3190 | [[Uporabnik:213.161.4.191|213.161.4.191]] | 2 |- | 3191 | [[Uporabnik:213.161.31.42|213.161.31.42]] | 2 |- | 3192 | [[Uporabnik:213.161.23.123|213.161.23.123]] | 2 |- | 3193 | [[Uporabnik:213.161.21.153|213.161.21.153]] | 2 |- | 3194 | [[Uporabnik:213.157.248.43|213.157.248.43]] | 2 |- | 3195 | [[Uporabnik:213.157.243.57|213.157.243.57]] | 2 |- | 3196 | [[Uporabnik:213.143.83.148|213.143.83.148]] | 2 |- | 3197 | [[Uporabnik:213.143.82.71|213.143.82.71]] | 2 |- | 3198 | [[Uporabnik:213.143.70.239|213.143.70.239]] | 2 |- | 3199 | [[Uporabnik:213.143.68.85|213.143.68.85]] | 2 |- | 3200 | [[Uporabnik:213.143.66.114|213.143.66.114]] | 2 |- | 3201 | [[Uporabnik:212.80.67.130|212.80.67.130]] | 2 |- | 3202 | [[Uporabnik:212.72.111.87|212.72.111.87]] | 2 |- | 3203 | [[Uporabnik:212.72.111.84|212.72.111.84]] | 2 |- | 3204 | [[Uporabnik:212.30.93.120|212.30.93.120]] | 2 |- | 3205 | [[Uporabnik:212.30.70.235|212.30.70.235]] | 2 |- | 3206 | [[Uporabnik:212.30.69.14|212.30.69.14]] | 2 |- | 3207 | [[Uporabnik:212.30.66.197|212.30.66.197]] | 2 |- | 3208 | [[Uporabnik:212.235.227.219|212.235.227.219]] | 2 |- | 3209 | [[Uporabnik:212.235.156.208|212.235.156.208]] | 2 |- | 3210 | [[Uporabnik:212.235.152.13|212.235.152.13]] | 2 |- | 3211 | [[Uporabnik:212.235.141.26|212.235.141.26]] | 2 |- | 3212 | [[Uporabnik:212.235.140.49|212.235.140.49]] | 2 |- | 3213 | [[Uporabnik:212.235.134.13|212.235.134.13]] | 2 |- | 3214 | [[Uporabnik:212.235.130.32|212.235.130.32]] | 2 |- | 3215 | [[Uporabnik:212.18.56.145|212.18.56.145]] | 2 |- | 3216 | [[Uporabnik:212.18.54.50|212.18.54.50]] | 2 |- | 3217 | [[Uporabnik:212.18.40.85|212.18.40.85]] | 2 |- | 3218 | [[Uporabnik:212.18.35.28|212.18.35.28]] | 2 |- | 3219 | [[Uporabnik:212.118.83.122|212.118.83.122]] | 2 |- | 3220 | [[Uporabnik:212.118.80.37|212.118.80.37]] | 2 |- | 3221 | [[Uporabnik:212.118.64.73|212.118.64.73]] | 2 |- | 3222 | [[Uporabnik:~2026-72737-6|~2026-72737-6]] | 2 |- | 3223 | [[Uporabnik:~2026-31231-54|~2026-31231-54]] | 2 |- | 3224 | [[Uporabnik:~2026-10289-3|~2026-10289-3]] | 2 |- | 3225 | [[Uporabnik:~2025-32721-18|~2025-32721-18]] | 2 |- | 3226 | [[Uporabnik:1Kasandra|1Kasandra]] | 2 |- | 3227 | [[Uporabnik:195.47.224.6|195.47.224.6]] | 2 |- | 3228 | [[Uporabnik:195.250.208.198|195.250.208.198]] | 2 |- | 3229 | [[Uporabnik:195.250.208.184|195.250.208.184]] | 2 |- | 3230 | [[Uporabnik:195.246.24.2|195.246.24.2]] | 2 |- | 3231 | [[Uporabnik:195.230.121.21|195.230.121.21]] | 2 |- | 3232 | [[Uporabnik:195.210.254.204|195.210.254.204]] | 2 |- | 3233 | [[Uporabnik:195.210.253.115|195.210.253.115]] | 2 |- | 3234 | [[Uporabnik:195.210.249.254|195.210.249.254]] | 2 |- | 3235 | [[Uporabnik:195.210.248.214|195.210.248.214]] | 2 |- | 3236 | [[Uporabnik:195.210.243.67|195.210.243.67]] | 2 |- | 3237 | [[Uporabnik:195.210.243.184|195.210.243.184]] | 2 |- | 3238 | [[Uporabnik:195.210.243.154|195.210.243.154]] | 2 |- | 3239 | [[Uporabnik:195.210.243.119|195.210.243.119]] | 2 |- | 3240 | [[Uporabnik:195.210.243.104|195.210.243.104]] | 2 |- | 3241 | [[Uporabnik:195.210.241.4|195.210.241.4]] | 2 |- | 3242 | [[Uporabnik:195.210.237.73|195.210.237.73]] | 2 |- | 3243 | [[Uporabnik:195.210.237.50|195.210.237.50]] | 2 |- | 3244 | [[Uporabnik:195.210.236.182|195.210.236.182]] | 2 |- | 3245 | [[Uporabnik:195.210.229.97|195.210.229.97]] | 2 |- | 3246 | [[Uporabnik:195.210.228.71|195.210.228.71]] | 2 |- | 3247 | [[Uporabnik:195.210.219.6|195.210.219.6]] | 2 |- | 3248 | [[Uporabnik:195.210.219.4|195.210.219.4]] | 2 |- | 3249 | [[Uporabnik:195.210.214.183|195.210.214.183]] | 2 |- | 3250 | [[Uporabnik:194.249.8.59|194.249.8.59]] | 2 |- | 3251 | [[Uporabnik:194.249.74.166|194.249.74.166]] | 2 |- | 3252 | [[Uporabnik:194.249.7.32|194.249.7.32]] | 2 |- | 3253 | [[Uporabnik:194.249.67.136|194.249.67.136]] | 2 |- | 3254 | [[Uporabnik:194.249.6.132|194.249.6.132]] | 2 |- | 3255 | [[Uporabnik:194.249.49.224|194.249.49.224]] | 2 |- | 3256 | [[Uporabnik:194.249.4.233|194.249.4.233]] | 2 |- | 3257 | [[Uporabnik:194.249.39.218|194.249.39.218]] | 2 |- | 3258 | [[Uporabnik:194.249.3.30|194.249.3.30]] | 2 |- | 3259 | [[Uporabnik:194.249.252.240|194.249.252.240]] | 2 |- | 3260 | [[Uporabnik:194.249.251.73|194.249.251.73]] | 2 |- | 3261 | [[Uporabnik:194.249.251.64|194.249.251.64]] | 2 |- | 3262 | [[Uporabnik:194.249.251.45|194.249.251.45]] | 2 |- | 3263 | [[Uporabnik:194.249.244.165|194.249.244.165]] | 2 |- | 3264 | [[Uporabnik:194.249.199.68|194.249.199.68]] | 2 |- | 3265 | [[Uporabnik:194.249.188.77|194.249.188.77]] | 2 |- | 3266 | [[Uporabnik:194.249.186.125|194.249.186.125]] | 2 |- | 3267 | [[Uporabnik:194.249.163.76|194.249.163.76]] | 2 |- | 3268 | [[Uporabnik:194.249.136.130|194.249.136.130]] | 2 |- | 3269 | [[Uporabnik:194.249.134.140|194.249.134.140]] | 2 |- | 3270 | [[Uporabnik:194.249.126.130|194.249.126.130]] | 2 |- | 3271 | [[Uporabnik:194.249.1.246|194.249.1.246]] | 2 |- | 3272 | [[Uporabnik:194.249.12.39|194.249.12.39]] | 2 |- | 3273 | [[Uporabnik:194.249.12.209|194.249.12.209]] | 2 |- | 3274 | [[Uporabnik:194.249.120.8|194.249.120.8]] | 2 |- | 3275 | [[Uporabnik:194.249.118.176|194.249.118.176]] | 2 |- | 3276 | [[Uporabnik:194.249.1.160|194.249.1.160]] | 2 |- | 3277 | [[Uporabnik:194.249.1.153|194.249.1.153]] | 2 |- | 3278 | [[Uporabnik:194.249.10.85|194.249.10.85]] | 2 |- | 3279 | [[Uporabnik:194.249.10.107|194.249.10.107]] | 2 |- | 3280 | [[Uporabnik:194.2.122.38|194.2.122.38]] | 2 |- | 3281 | [[Uporabnik:194.165.96.221|194.165.96.221]] | 2 |- | 3282 | [[Uporabnik:194.165.119.140|194.165.119.140]] | 2 |- | 3283 | [[Uporabnik:194.165.118.90|194.165.118.90]] | 2 |- | 3284 | [[Uporabnik:194.165.118.33|194.165.118.33]] | 2 |- | 3285 | [[Uporabnik:194.165.116.29|194.165.116.29]] | 2 |- | 3286 | [[Uporabnik:194.165.112.5|194.165.112.5]] | 2 |- | 3287 | [[Uporabnik:194.165.112.241|194.165.112.241]] | 2 |- | 3288 | [[Uporabnik:194.152.8.198|194.152.8.198]] | 2 |- | 3289 | [[Uporabnik:194.152.21.74|194.152.21.74]] | 2 |- | 3290 | [[Uporabnik:194.126.197.42|194.126.197.42]] | 2 |- | 3291 | [[Uporabnik:194.116.204.44|194.116.204.44]] | 2 |- | 3292 | [[Uporabnik:194.116.204.236|194.116.204.236]] | 2 |- | 3293 | [[Uporabnik:193.95.243.82|193.95.243.82]] | 2 |- | 3294 | [[Uporabnik:193.95.238.151|193.95.238.151]] | 2 |- | 3295 | [[Uporabnik:193.95.235.185|193.95.235.185]] | 2 |- | 3296 | [[Uporabnik:193.95.235.158|193.95.235.158]] | 2 |- | 3297 | [[Uporabnik:193.95.235.10|193.95.235.10]] | 2 |- | 3298 | [[Uporabnik:193.95.233.1|193.95.233.1]] | 2 |- | 3299 | [[Uporabnik:193.95.231.101|193.95.231.101]] | 2 |- | 3300 | [[Uporabnik:193.95.220.14|193.95.220.14]] | 2 |- | 3301 | [[Uporabnik:193.95.216.30|193.95.216.30]] | 2 |- | 3302 | [[Uporabnik:193.95.209.217|193.95.209.217]] | 2 |- | 3303 | [[Uporabnik:193.95.209.213|193.95.209.213]] | 2 |- | 3304 | [[Uporabnik:193.95.205.108|193.95.205.108]] | 2 |- | 3305 | [[Uporabnik:193.95.204.40|193.95.204.40]] | 2 |- | 3306 | [[Uporabnik:193.95.204.178|193.95.204.178]] | 2 |- | 3307 | [[Uporabnik:193.95.200.158|193.95.200.158]] | 2 |- | 3308 | [[Uporabnik:193.95.198.136|193.95.198.136]] | 2 |- | 3309 | [[Uporabnik:193.77.96.134|193.77.96.134]] | 2 |- | 3310 | [[Uporabnik:193.77.96.12|193.77.96.12]] | 2 |- | 3311 | [[Uporabnik:193.77.92.217|193.77.92.217]] | 2 |- | 3312 | [[Uporabnik:193.77.91.29|193.77.91.29]] | 2 |- | 3313 | [[Uporabnik:193.77.87.85|193.77.87.85]] | 2 |- | 3314 | [[Uporabnik:193.77.86.2|193.77.86.2]] | 2 |- | 3315 | [[Uporabnik:193.77.85.46|193.77.85.46]] | 2 |- | 3316 | [[Uporabnik:193.77.85.189|193.77.85.189]] | 2 |- | 3317 | [[Uporabnik:193.77.85.180|193.77.85.180]] | 2 |- | 3318 | [[Uporabnik:193.77.83.252|193.77.83.252]] | 2 |- | 3319 | [[Uporabnik:193.77.83.19|193.77.83.19]] | 2 |- | 3320 | [[Uporabnik:193.77.76.200|193.77.76.200]] | 2 |- | 3321 | [[Uporabnik:193.77.65.52|193.77.65.52]] | 2 |- | 3322 | [[Uporabnik:193.77.62.190|193.77.62.190]] | 2 |- | 3323 | [[Uporabnik:193.77.56.221|193.77.56.221]] | 2 |- | 3324 | [[Uporabnik:193.77.45.167|193.77.45.167]] | 2 |- | 3325 | [[Uporabnik:193.77.35.109|193.77.35.109]] | 2 |- | 3326 | [[Uporabnik:193.77.34.36|193.77.34.36]] | 2 |- | 3327 | [[Uporabnik:193.77.28.193|193.77.28.193]] | 2 |- | 3328 | [[Uporabnik:193.77.244.164|193.77.244.164]] | 2 |- | 3329 | [[Uporabnik:193.77.242.220|193.77.242.220]] | 2 |- | 3330 | [[Uporabnik:193.77.24.12|193.77.24.12]] | 2 |- | 3331 | [[Uporabnik:193.77.241.188|193.77.241.188]] | 2 |- | 3332 | [[Uporabnik:193.77.234.67|193.77.234.67]] | 2 |- | 3333 | [[Uporabnik:193.77.23.191|193.77.23.191]] | 2 |- | 3334 | [[Uporabnik:193.77.231.3|193.77.231.3]] | 2 |- | 3335 | [[Uporabnik:193.77.225.214|193.77.225.214]] | 2 |- | 3336 | [[Uporabnik:193.77.225.157|193.77.225.157]] | 2 |- | 3337 | [[Uporabnik:193.77.225.153|193.77.225.153]] | 2 |- | 3338 | [[Uporabnik:193.77.21.20|193.77.21.20]] | 2 |- | 3339 | [[Uporabnik:193.77.19.31|193.77.19.31]] | 2 |- | 3340 | [[Uporabnik:193.77.182.254|193.77.182.254]] | 2 |- | 3341 | [[Uporabnik:193.77.175.30|193.77.175.30]] | 2 |- | 3342 | [[Uporabnik:193.77.172.126|193.77.172.126]] | 2 |- | 3343 | [[Uporabnik:193.77.166.251|193.77.166.251]] | 2 |- | 3344 | [[Uporabnik:193.77.16.53|193.77.16.53]] | 2 |- | 3345 | [[Uporabnik:193.77.16.230|193.77.16.230]] | 2 |- | 3346 | [[Uporabnik:193.77.158.115|193.77.158.115]] | 2 |- | 3347 | [[Uporabnik:193.77.155.144|193.77.155.144]] | 2 |- | 3348 | [[Uporabnik:193.77.153.202|193.77.153.202]] | 2 |- | 3349 | [[Uporabnik:193.77.152.252|193.77.152.252]] | 2 |- | 3350 | [[Uporabnik:193.77.149.251|193.77.149.251]] | 2 |- | 3351 | [[Uporabnik:193.77.149.126|193.77.149.126]] | 2 |- | 3352 | [[Uporabnik:193.77.147.219|193.77.147.219]] | 2 |- | 3353 | [[Uporabnik:193.77.135.25|193.77.135.25]] | 2 |- | 3354 | [[Uporabnik:193.77.132.187|193.77.132.187]] | 2 |- | 3355 | [[Uporabnik:193.77.126.146|193.77.126.146]] | 2 |- | 3356 | [[Uporabnik:193.77.114.141|193.77.114.141]] | 2 |- | 3357 | [[Uporabnik:193.77.113.173|193.77.113.173]] | 2 |- | 3358 | [[Uporabnik:193.77.113.116|193.77.113.116]] | 2 |- | 3359 | [[Uporabnik:193.77.107.211|193.77.107.211]] | 2 |- | 3360 | [[Uporabnik:193.77.107.210|193.77.107.210]] | 2 |- | 3361 | [[Uporabnik:193.2.98.199|193.2.98.199]] | 2 |- | 3362 | [[Uporabnik:193.2.74.204|193.2.74.204]] | 2 |- | 3363 | [[Uporabnik:193.2.70.252|193.2.70.252]] | 2 |- | 3364 | [[Uporabnik:193.2.69.231|193.2.69.231]] | 2 |- | 3365 | [[Uporabnik:193.2.52.118|193.2.52.118]] | 2 |- | 3366 | [[Uporabnik:193.2.47.99|193.2.47.99]] | 2 |- | 3367 | [[Uporabnik:193.2.245.4|193.2.245.4]] | 2 |- | 3368 | [[Uporabnik:193.2.237.31|193.2.237.31]] | 2 |- | 3369 | [[Uporabnik:193.2.237.28|193.2.237.28]] | 2 |- | 3370 | [[Uporabnik:193.2.237.17|193.2.237.17]] | 2 |- | 3371 | [[Uporabnik:193.2.237.16|193.2.237.16]] | 2 |- | 3372 | [[Uporabnik:193.2.154.94|193.2.154.94]] | 2 |- | 3373 | [[Uporabnik:193.2.111.2|193.2.111.2]] | 2 |- | 3374 | [[Uporabnik:193.189.184.226|193.189.184.226]] | 2 |- | 3375 | [[Uporabnik:193.138.61.172|193.138.61.172]] | 2 |- | 3376 | [[Uporabnik:193.138.61.134|193.138.61.134]] | 2 |- | 3377 | [[Uporabnik:193.138.45.12|193.138.45.12]] | 2 |- | 3378 | [[Uporabnik:193.138.39.71|193.138.39.71]] | 2 |- | 3379 | [[Uporabnik:193.138.37.238|193.138.37.238]] | 2 |- | 3380 | [[Uporabnik:193.138.32.168|193.138.32.168]] | 2 |- | 3381 | [[Uporabnik:193.111.221.89|193.111.221.89]] | 2 |- | 3382 | [[Uporabnik:188.230.251.252|188.230.251.252]] | 2 |- | 3383 | [[Uporabnik:188.230.142.166|188.230.142.166]] | 2 |- | 3384 | [[Uporabnik:178.58.224.52|178.58.224.52]] | 2 |- | 3385 | [[Uporabnik:177.73.101.89|177.73.101.89]] | 2 |- | 3386 | [[Uporabnik:164.8.21.116|164.8.21.116]] | 2 |- | 3387 | [[Uporabnik:153.5.67.40|153.5.67.40]] | 2 |- | 3388 | [[Uporabnik:153.5.32.37|153.5.32.37]] | 2 |- | 3389 | [[Uporabnik:153.5.190.91|153.5.190.91]] | 2 |- | 3390 | [[Uporabnik:146.212.100.17|146.212.100.17]] | 2 |- | 3391 | [[Uporabnik:123sandro321|123sandro321]] | 2 |- | 3392 | [[Uporabnik:123MS|123MS]] | 2 |- | 3393 | [[Uporabnik:109.182.65.67|109.182.65.67]] | 2 |- | 3394 | [[Uporabnik:109.182.62.45|109.182.62.45]] | 2 |- | 3395 | [[Uporabnik:109.182.226.86|109.182.226.86]] | 2 |- | 3396 | [[Uporabnik:0---nameless---0|0---nameless---0]] | 2 |- | 3397 | [[Uporabnik:龙2000|龙2000]] | 1 |- | 3398 | [[Uporabnik:風見しんご|風見しんご]] | 1 |- | 3399 | [[Uporabnik:如沐西风|如沐西风]] | 1 |- | 3400 | [[Uporabnik:國冬禮|國冬禮]] | 1 |- | 3401 | [[Uporabnik:喂由32|喂由32]] | 1 |- | 3402 | [[Uporabnik:マティ男|マティ男]] | 1 |- | 3403 | [[Uporabnik:وضاح عاصم|وضاح عاصم]] | 1 |- | 3404 | [[Uporabnik:ليبي صح|ليبي صح]] | 1 |- | 3405 | [[Uporabnik:جودت|جودت]] | 1 |- | 3406 | [[Uporabnik:ჯეო|ჯეო]] | 1 |- | 3407 | [[Uporabnik:Слава Бангладэщ|Слава Бангладэщ]] | 1 |- | 3408 | [[Uporabnik:Симпатизер|Симпатизер]] | 1 |- | 3409 | [[Uporabnik:Сергій Шовгенюк|Сергій Шовгенюк]] | 1 |- | 3410 | [[Uporabnik:СБГСБ|СБГСБ]] | 1 |- | 3411 | [[Uporabnik:Никитааа|Никитааа]] | 1 |- | 3412 | [[Uporabnik:Мит Сколов|Мит Сколов]] | 1 |- | 3413 | [[Uporabnik:Матвей Котейкин|Матвей Котейкин]] | 1 |- | 3414 | [[Uporabnik:Кристијан Поповски|Кристијан Поповски]] | 1 |- | 3415 | [[Uporabnik:Георгий Палкин|Георгий Палкин]] | 1 |- | 3416 | [[Uporabnik:ВАЊА|ВАЊА]] | 1 |- | 3417 | [[Uporabnik:Богданыч|Богданыч]] | 1 |- | 3418 | [[Uporabnik:Αρκάς|Αρκάς]] | 1 |- | 3419 | [[Uporabnik:Zzz~slwiki|Zzz~slwiki]] | 1 |- | 3420 | [[Uporabnik:Zymade|Zymade]] | 1 |- | 3421 | [[Uporabnik:Zygreg|Zygreg]] | 1 |- | 3422 | [[Uporabnik:Zxa|Zxa]] | 1 |- | 3423 | [[Uporabnik:ZWaR|ZWaR]] | 1 |- | 3424 | [[Uporabnik:Zvonkaslavec|Zvonkaslavec]] | 1 |- | 3425 | [[Uporabnik:Zvezdogled|Zvezdogled]] | 1 |- | 3426 | [[Uporabnik:Zvezda~slwiki|Zvezda~slwiki]] | 1 |- | 3427 | [[Uporabnik:Zvetam91|Zvetam91]] | 1 |- | 3428 | [[Uporabnik:Z.vertacnik|Z.vertacnik]] | 1 |- | 3429 | [[Uporabnik:ZUZKOMANUEL92|ZUZKOMANUEL92]] | 1 |- | 3430 | [[Uporabnik:Zuzkomanuel|Zuzkomanuel]] | 1 |- | 3431 | [[Uporabnik:Zuzka Bartik|Zuzka Bartik]] | 1 |- | 3432 | [[Uporabnik:Zuzelva|Zuzelva]] | 1 |- | 3433 | [[Uporabnik:Zuzek~slwiki|Zuzek~slwiki]] | 1 |- | 3434 | [[Uporabnik:Zupnijapostojna|Zupnijapostojna]] | 1 |- | 3435 | [[Uporabnik:Zupant|Zupant]] | 1 |- | 3436 | [[Uporabnik:Županova Micka|Županova Micka]] | 1 |- | 3437 | [[Uporabnik:Zupanic~slwiki|Zupanic~slwiki]] | 1 |- | 3438 | [[Uporabnik:ZupancicTim|ZupancicTim]] | 1 |- | 3439 | [[Uporabnik:ZupancicM|ZupancicM]] | 1 |- | 3440 | [[Uporabnik:ZuluTinek|ZuluTinek]] | 1 |- | 3441 | [[Uporabnik:Zuljanmojca|Zuljanmojca]] | 1 |- | 3442 | [[Uporabnik:Žuga|Žuga]] | 1 |- | 3443 | [[Uporabnik:Zubair~slwiki|Zubair~slwiki]] | 1 |- | 3444 | [[Uporabnik:Ztoporis|Ztoporis]] | 1 |- | 3445 | [[Uporabnik:Zsuzsi|Zsuzsi]] | 1 |- | 3446 | [[Uporabnik:Z~slwiki|Z~slwiki]] | 1 |- | 3447 | [[Uporabnik:Zslavc|Zslavc]] | 1 |- | 3448 | [[Uporabnik:Zrnec|Zrnec]] | 1 |- | 3449 | [[Uporabnik:Zrimsek|Zrimsek]] | 1 |- | 3450 | [[Uporabnik:Zrim|Zrim]] | 1 |- | 3451 | [[Uporabnik:Zrazp|Zrazp]] | 1 |- | 3452 | [[Uporabnik:Zpotocnik|Zpotocnik]] | 1 |- | 3453 | [[Uporabnik:Zpirnar|Zpirnar]] | 1 |- | 3454 | [[Uporabnik:Zp10|Zp10]] | 1 |- | 3455 | [[Uporabnik:Zozi&menka|Zozi&menka]] | 1 |- | 3456 | [[Uporabnik:Zoya~slwiki|Zoya~slwiki]] | 1 |- | 3457 | [[Uporabnik:Zorkey1985|Zorkey1985]] | 1 |- | 3458 | [[Uporabnik:Zorank81|Zorank81]] | 1 |- | 3459 | [[Uporabnik:Zoran Jocic|Zoran Jocic]] | 1 |- | 3460 | [[Uporabnik:Zoran Fijavž|Zoran Fijavž]] | 1 |- | 3461 | [[Uporabnik:Zoogal|Zoogal]] | 1 |- | 3462 | [[Uporabnik:Zongggler|Zongggler]] | 1 |- | 3463 | [[Uporabnik:Zoma~slwiki|Zoma~slwiki]] | 1 |- | 3464 | [[Uporabnik:Zolek1|Zolek1]] | 1 |- | 3465 | [[Uporabnik:Zojarug|Zojarug]] | 1 |- | 3466 | [[Uporabnik:Zojaholo|Zojaholo]] | 1 |- | 3467 | [[Uporabnik:Zoiaelegantiae|Zoiaelegantiae]] | 1 |- | 3468 | [[Uporabnik:Zohaninho|Zohaninho]] | 1 |- | 3469 | [[Uporabnik:Zogajeokrogla|Zogajeokrogla]] | 1 |- | 3470 | [[Uporabnik:Zoe2|Zoe2]] | 1 |- | 3471 | [[Uporabnik:Zocky|Zocky]] | 1 |- | 3472 | [[Uporabnik:Zobopulec|Zobopulec]] | 1 |- | 3473 | [[Uporabnik:Znanje splet|Znanje splet]] | 1 |- | 3474 | [[Uporabnik:Zmedja|Zmedja]] | 1 |- | 3475 | [[Uporabnik:Zmanager|Zmanager]] | 1 |- | 3476 | [[Uporabnik:ZmajiZmajiZmaji|ZmajiZmajiZmaji]] | 1 |- | 3477 | [[Uporabnik:Zmajcy|Zmajcy]] | 1 |- | 3478 | [[Uporabnik:ZmagoKrepki|ZmagoKrepki]] | 1 |- | 3479 | [[Uporabnik:Z.Ljubica|Z.Ljubica]] | 1 |- | 3480 | [[Uporabnik:Zlebirmarusa|Zlebirmarusa]] | 1 |- | 3481 | [[Uporabnik:ZlatkoN|ZlatkoN]] | 1 |- | 3482 | [[Uporabnik:Zlatirez|Zlatirez]] | 1 |- | 3483 | [[Uporabnik:Zlata mimi|Zlata mimi]] | 1 |- | 3484 | [[Uporabnik:Zkovacic|Zkovacic]] | 1 |- | 3485 | [[Uporabnik:Zkopcavar|Zkopcavar]] | 1 |- | 3486 | [[Uporabnik:Z.Katja|Z.Katja]] | 1 |- | 3487 | [[Uporabnik:Zjersek15|Zjersek15]] | 1 |- | 3488 | [[Uporabnik:Z.jana|Z.jana]] | 1 |- | 3489 | [[Uporabnik:Ziwika|Ziwika]] | 1 |- | 3490 | [[Uporabnik:Zivobarvna|Zivobarvna]] | 1 |- | 3491 | [[Uporabnik:Živa Špeh|Živa Špeh]] | 1 |- | 3492 | [[Uporabnik:Zivasim|Zivasim]] | 1 |- | 3493 | [[Uporabnik:Zivarm|Zivarm]] | 1 |- | 3494 | [[Uporabnik:Živa Marsetič|Živa Marsetič]] | 1 |- | 3495 | [[Uporabnik:Ziva.lavrisa|Ziva.lavrisa]] | 1 |- | 3496 | [[Uporabnik:Ziva.kosak|Ziva.kosak]] | 1 |- | 3497 | [[Uporabnik:Živajerebbec|Živajerebbec]] | 1 |- | 3498 | [[Uporabnik:Zivainana|Zivainana]] | 1 |- | 3499 | [[Uporabnik:Živa Božič|Živa Božič]] | 1 |- | 3500 | [[Uporabnik:ŽitniZakoni|ŽitniZakoni]] | 1 |- | 3501 | [[Uporabnik:Zinha|Zinha]] | 1 |- | 3502 | [[Uporabnik:Zinedan|Zinedan]] | 1 |- | 3503 | [[Uporabnik:ZindiLogo|ZindiLogo]] | 1 |- | 3504 | [[Uporabnik:Zimurg|Zimurg]] | 1 |- | 3505 | [[Uporabnik:Zikoaspa|Zikoaspa]] | 1 |- | 3506 | [[Uporabnik:Zijalo|Zijalo]] | 1 |- | 3507 | [[Uporabnik:Zigole|Zigole]] | 1 |- | 3508 | [[Uporabnik:Zigec1904|Zigec1904]] | 1 |- | 3509 | [[Uporabnik:Zigc|Zigc]] | 1 |- | 3510 | [[Uporabnik:Ziga.zgajnar|Ziga.zgajnar]] | 1 |- | 3511 | [[Uporabnik:Zigatrcek|Zigatrcek]] | 1 |- | 3512 | [[Uporabnik:Žigatanko|Žigatanko]] | 1 |- | 3513 | [[Uporabnik:ZigaT|ZigaT]] | 1 |- | 3514 | [[Uporabnik:Ziga.rozman|Ziga.rozman]] | 1 |- | 3515 | [[Uporabnik:Zigap04|Zigap04]] | 1 |- | 3516 | [[Uporabnik:Žiga Murko|Žiga Murko]] | 1 |- | 3517 | [[Uporabnik:Zigam~slwiki|Zigam~slwiki]] | 1 |- | 3518 | [[Uporabnik:Ziga.mazej|Ziga.mazej]] | 1 |- | 3519 | [[Uporabnik:Zigam007|Zigam007]] | 1 |- | 3520 | [[Uporabnik:Ziga Intihar|Ziga Intihar]] | 1 |- | 3521 | [[Uporabnik:ZigaGosar|ZigaGosar]] | 1 |- | 3522 | [[Uporabnik:Ziga cerne38|Ziga cerne38]] | 1 |- | 3523 | [[Uporabnik:Zigacepe|Zigacepe]] | 1 |- | 3524 | [[Uporabnik:ZigaByte|ZigaByte]] | 1 |- | 3525 | [[Uporabnik:ZigaBozjak|ZigaBozjak]] | 1 |- | 3526 | [[Uporabnik:Zigab87|Zigab87]] | 1 |- | 3527 | [[Uporabnik:Žig|Žig]] | 1 |- | 3528 | [[Uporabnik:Zidarp~slwiki|Zidarp~slwiki]] | 1 |- | 3529 | [[Uporabnik:Zibretmiha|Zibretmiha]] | 1 |- | 3530 | [[Uporabnik:Zhuffera|Zhuffera]] | 1 |- | 3531 | [[Uporabnik:Zheega|Zheega]] | 1 |- | 3532 | [[Uporabnik:Zhazhy~slwiki|Zhazhy~slwiki]] | 1 |- | 3533 | [[Uporabnik:Zhaval|Zhaval]] | 1 |- | 3534 | [[Uporabnik:Zgucek|Zgucek]] | 1 |- | 3535 | [[Uporabnik:Zgornjesavski|Zgornjesavski]] | 1 |- | 3536 | [[Uporabnik:Zgornjesavska|Zgornjesavska]] | 1 |- | 3537 | [[Uporabnik:Zgodbovinar|Zgodbovinar]] | 1 |- | 3538 | [[Uporabnik:Zgodbar|Zgodbar]] | 1 |- | 3539 | [[Uporabnik:Zgo87|Zgo87]] | 1 |- | 3540 | [[Uporabnik:Zglph|Zglph]] | 1 |- | 3541 | [[Uporabnik:Zgloke|Zgloke]] | 1 |- | 3542 | [[Uporabnik:Zglob|Zglob]] | 1 |- | 3543 | [[Uporabnik:Zgembo~slwiki|Zgembo~slwiki]] | 1 |- | 3544 | [[Uporabnik:Zev0|Zev0]] | 1 |- | 3545 | [[Uporabnik:Zeus~slwiki|Zeus~slwiki]] | 1 |- | 3546 | [[Uporabnik:Zeusafaber|Zeusafaber]] | 1 |- | 3547 | [[Uporabnik:Zeta.toman|Zeta.toman]] | 1 |- | 3548 | [[Uporabnik:ZerjavTjasa|ZerjavTjasa]] | 1 |- | 3549 | [[Uporabnik:Zenny~slwiki|Zenny~slwiki]] | 1 |- | 3550 | [[Uporabnik:Zenaj22|Zenaj22]] | 1 |- | 3551 | [[Uporabnik:Želva32|Želva32]] | 1 |- | 3552 | [[Uporabnik:Želva|Želva]] | 1 |- | 3553 | [[Uporabnik:ZELODOLGOUPRABNIŠKOIME|ZELODOLGOUPRABNIŠKOIME]] | 1 |- | 3554 | [[Uporabnik:Zelodek|Zelodek]] | 1 |- | 3555 | [[Uporabnik:Zelko1|Zelko1]] | 1 |- | 3556 | [[Uporabnik:Zeljkoalek|Zeljkoalek]] | 1 |- | 3557 | [[Uporabnik:Zeljkic|Zeljkic]] | 1 |- | 3558 | [[Uporabnik:Zeljka.toplek|Zeljka.toplek]] | 1 |- | 3559 | [[Uporabnik:Zeliscahanuman|Zeliscahanuman]] | 1 |- | 3560 | [[Uporabnik:ZeleznikB|ZeleznikB]] | 1 |- | 3561 | [[Uporabnik:Zelenkozelenko|Zelenkozelenko]] | 1 |- | 3562 | [[Uporabnik:Zelenka~slwiki|Zelenka~slwiki]] | 1 |- | 3563 | [[Uporabnik:Zelda~slwiki|Zelda~slwiki]] | 1 |- | 3564 | [[Uporabnik:Združenje S.K.O.M.|Združenje S.K.O.M.]] | 1 |- | 3565 | [[Uporabnik:Zdravoquétal|Zdravoquétal]] | 1 |- | 3566 | [[Uporabnik:ZdravkoUrek|ZdravkoUrek]] | 1 |- | 3567 | [[Uporabnik:Zdravko.seliskar|Zdravko.seliskar]] | 1 |- | 3568 | [[Uporabnik:Zdravko7|Zdravko7]] | 1 |- | 3569 | [[Uporabnik:Zdeslav|Zdeslav]] | 1 |- | 3570 | [[Uporabnik:Zctomek|Zctomek]] | 1 |- | 3571 | [[Uporabnik:Zazgana krila|Zazgana krila]] | 1 |- | 3572 | [[Uporabnik:Žažek|Žažek]] | 1 |- | 3573 | [[Uporabnik:Zaxxon~slwiki|Zaxxon~slwiki]] | 1 |- | 3574 | [[Uporabnik:Zavod delak|Zavod delak]] | 1 |- | 3575 | [[Uporabnik:Zavesahobotnica|Zavesahobotnica]] | 1 |- | 3576 | [[Uporabnik:Žarko Močnik|Žarko Močnik]] | 1 |- | 3577 | [[Uporabnik:ZarjaS|ZarjaS]] | 1 |- | 3578 | [[Uporabnik:ZarjaBaselj|ZarjaBaselj]] | 1 |- | 3579 | [[Uporabnik:ZanTrsek|ZanTrsek]] | 1 |- | 3580 | [[Uporabnik:Žan Šteharnik|Žan Šteharnik]] | 1 |- | 3581 | [[Uporabnik:ŽanPem|ŽanPem]] | 1 |- | 3582 | [[Uporabnik:Zanp|Zanp]] | 1 |- | 3583 | [[Uporabnik:Zan Lublanski|Zan Lublanski]] | 1 |- | 3584 | [[Uporabnik:Zanko5|Zanko5]] | 1 |- | 3585 | [[Uporabnik:Žanka|Žanka]] | 1 |- | 3586 | [[Uporabnik:Zanhor2|Zanhor2]] | 1 |- | 3587 | [[Uporabnik:Zancerne|Zancerne]] | 1 |- | 3588 | [[Uporabnik:Zan.c123|Zan.c123]] | 1 |- | 3589 | [[Uporabnik:ŽanaNeja|ŽanaNeja]] | 1 |- | 3590 | [[Uporabnik:Zan95|Zan95]] | 1 |- | 3591 | [[Uporabnik:ZAN1234|ZAN1234]] | 1 |- | 3592 | [[Uporabnik:Zalozbagoga|Zalozbagoga]] | 1 |- | 3593 | [[Uporabnik:Zally|Zally]] | 1 |- | 3594 | [[Uporabnik:Zaletelj|Zaletelj]] | 1 |- | 3595 | [[Uporabnik:Zala Vintar|Zala Vintar]] | 1 |- | 3596 | [[Uporabnik:Zalav175|Zalav175]] | 1 |- | 3597 | [[Uporabnik:ZalaV|ZalaV]] | 1 |- | 3598 | [[Uporabnik:Zalatheskier|Zalatheskier]] | 1 |- | 3599 | [[Uporabnik:Zalataran|Zalataran]] | 1 |- | 3600 | [[Uporabnik:Zalaslana|Zalaslana]] | 1 |- | 3601 | [[Uporabnik:Zala larisa|Zala larisa]] | 1 |- | 3602 | [[Uporabnik:ZalaKlopčič|ZalaKlopčič]] | 1 |- | 3603 | [[Uporabnik:Zala Gregorc|Zala Gregorc]] | 1 |- | 3604 | [[Uporabnik:ZalaDv|ZalaDv]] | 1 |- | 3605 | [[Uporabnik:Zala Dernikovič Rožanc|Zala Dernikovič Rožanc]] | 1 |- | 3606 | [[Uporabnik:Zakteh3|Zakteh3]] | 1 |- | 3607 | [[Uporabnik:Zakrajsek.g|Zakrajsek.g]] | 1 |- | 3608 | [[Uporabnik:ZaKoPa|ZaKoPa]] | 1 |- | 3609 | [[Uporabnik:Zaklina~slwiki|Zaklina~slwiki]] | 1 |- | 3610 | [[Uporabnik:ZakKusar3E|ZakKusar3E]] | 1 |- | 3611 | [[Uporabnik:ZakalP|ZakalP]] | 1 |- | 3612 | [[Uporabnik:Zajcpri|Zajcpri]] | 1 |- | 3613 | [[Uporabnik:ZajcL|ZajcL]] | 1 |- | 3614 | [[Uporabnik:ZajcekBobi|ZajcekBobi]] | 1 |- | 3615 | [[Uporabnik:Zajc d|Zajc d]] | 1 |- | 3616 | [[Uporabnik:Žagsto|Žagsto]] | 1 |- | 3617 | [[Uporabnik:Zagar|Zagar]] | 1 |- | 3618 | [[Uporabnik:Zadobroljudi|Zadobroljudi]] | 1 |- | 3619 | [[Uporabnik:ZaciOne|ZaciOne]] | 1 |- | 3620 | [[Uporabnik:Zacbox|Zacbox]] | 1 |- | 3621 | [[Uporabnik:Zabukoseklemen|Zabukoseklemen]] | 1 |- | 3622 | [[Uporabnik:ZabicaX|ZabicaX]] | 1 |- | 3623 | [[Uporabnik:Zabecmart|Zabecmart]] | 1 |- | 3624 | [[Uporabnik:Žabarnejc|Žabarnejc]] | 1 |- | 3625 | [[Uporabnik:Za.ana88|Za.ana88]] | 1 |- | 3626 | [[Uporabnik:Z1her123|Z1her123]] | 1 |- | 3627 | [[Uporabnik:Yyatti|Yyatti]] | 1 |- | 3628 | [[Uporabnik:YurikBot|YurikBot]] | 1 |- | 3629 | [[Uporabnik:Yure~slwiki|Yure~slwiki]] | 1 |- | 3630 | [[Uporabnik:Yurekr|Yurekr]] | 1 |- | 3631 | [[Uporabnik:Yuan Wei Qi|Yuan Wei Qi]] | 1 |- | 3632 | [[Uporabnik:Yoyoneville|Yoyoneville]] | 1 |- | 3633 | [[Uporabnik:Yoosh1057|Yoosh1057]] | 1 |- | 3634 | [[Uporabnik:Yononsoymarinero|Yononsoymarinero]] | 1 |- | 3635 | [[Uporabnik:Yolany00|Yolany00]] | 1 |- | 3636 | [[Uporabnik:YKNTWSAF|YKNTWSAF]] | 1 |- | 3637 | [[Uporabnik:YesImNoNoImYesWeNoYes|YesImNoNoImYesWeNoYes]] | 1 |- | 3638 | [[Uporabnik:Yery~slwiki|Yery~slwiki]] | 1 |- | 3639 | [[Uporabnik:YberYber|YberYber]] | 1 |- | 3640 | [[Uporabnik:Yaya~slwiki|Yaya~slwiki]] | 1 |- | 3641 | [[Uporabnik:Yasmeenalani|Yasmeenalani]] | 1 |- | 3642 | [[Uporabnik:Yang~slwiki|Yang~slwiki]] | 1 |- | 3643 | [[Uporabnik:Yanchi blue|Yanchi blue]] | 1 |- | 3644 | [[Uporabnik:Yamialeks|Yamialeks]] | 1 |- | 3645 | [[Uporabnik:Yamahaboy|Yamahaboy]] | 1 |- | 3646 | [[Uporabnik:XyTina|XyTina]] | 1 |- | 3647 | [[Uporabnik:Xylaria|Xylaria]] | 1 |- | 3648 | [[Uporabnik:Xxxlucko5-fr-420-69xxx|Xxxlucko5-fr-420-69xxx]] | 1 |- | 3649 | [[Uporabnik:XxxantiIIIxxx|XxxantiIIIxxx]] | 1 |- | 3650 | [[Uporabnik:Xxmihaxx|Xxmihaxx]] | 1 |- | 3651 | [[Uporabnik:Xx236|Xx236]] | 1 |- | 3652 | [[Uporabnik:XR~slwiki|XR~slwiki]] | 1 |- | 3653 | [[Uporabnik:Xr5|Xr5]] | 1 |- | 3654 | [[Uporabnik:Xpr0famasx|Xpr0famasx]] | 1 |- | 3655 | [[Uporabnik:Xnplater|Xnplater]] | 1 |- | 3656 | [[Uporabnik:Xla|Xla]] | 1 |- | 3657 | [[Uporabnik:Xirax|Xirax]] | 1 |- | 3658 | [[Uporabnik:Xiii68|Xiii68]] | 1 |- | 3659 | [[Uporabnik:Xdxdxdxdxd|Xdxdxdxdxd]] | 1 |- | 3660 | [[Uporabnik:Xc4libur|Xc4libur]] | 1 |- | 3661 | [[Uporabnik:Xaxaxa55|Xaxaxa55]] | 1 |- | 3662 | [[Uporabnik:Xaris333|Xaris333]] | 1 |- | 3663 | [[Uporabnik:Xandrejax|Xandrejax]] | 1 |- | 3664 | [[Uporabnik:X9x9x9x6|X9x9x9x6]] | 1 |- | 3665 | [[Uporabnik:X5x|X5x]] | 1 |- | 3666 | [[Uporabnik:X4v13r3sh|X4v13r3sh]] | 1 |- | 3667 | [[Uporabnik:Wwwsavant5mpeu|Wwwsavant5mpeu]] | 1 |- | 3668 | [[Uporabnik:WuHaiJie|WuHaiJie]] | 1 |- | 3669 | [[Uporabnik:Wu|Wu]] | 1 |- | 3670 | [[Uporabnik:Wrongform|Wrongform]] | 1 |- | 3671 | [[Uporabnik:Wrenchthescrew|Wrenchthescrew]] | 1 |- | 3672 | [[Uporabnik:WPray20|WPray20]] | 1 |- | 3673 | [[Uporabnik:Wow~slwiki|Wow~slwiki]] | 1 |- | 3674 | [[Uporabnik:WorldWidePressNo1|WorldWidePressNo1]] | 1 |- | 3675 | [[Uporabnik:Worinima998|Worinima998]] | 1 |- | 3676 | [[Uporabnik:WordDonkey|WordDonkey]] | 1 |- | 3677 | [[Uporabnik:Wood E3 KGZS|Wood E3 KGZS]] | 1 |- | 3678 | [[Uporabnik:Wooachoo|Wooachoo]] | 1 |- | 3679 | [[Uporabnik:Wolverine~slwiki|Wolverine~slwiki]] | 1 |- | 3680 | [[Uporabnik:Wolkec|Wolkec]] | 1 |- | 3681 | [[Uporabnik:Wolf system|Wolf system]] | 1 |- | 3682 | [[Uporabnik:Wolfi2244|Wolfi2244]] | 1 |- | 3683 | [[Uporabnik:Woko Sapien|Woko Sapien]] | 1 |- | 3684 | [[Uporabnik:Wodezuiais|Wodezuiais]] | 1 |- | 3685 | [[Uporabnik:Wladimir1932|Wladimir1932]] | 1 |- | 3686 | [[Uporabnik:Wkn 64|Wkn 64]] | 1 |- | 3687 | [[Uporabnik:Wklavdij|Wklavdij]] | 1 |- | 3688 | [[Uporabnik:Wipunk|Wipunk]] | 1 |- | 3689 | [[Uporabnik:Winterd1|Winterd1]] | 1 |- | 3690 | [[Uporabnik:William Frey|William Frey]] | 1 |- | 3691 | [[Uporabnik:Wildsmilodon|Wildsmilodon]] | 1 |- | 3692 | [[Uporabnik:Wikkigala|Wikkigala]] | 1 |- | 3693 | [[Uporabnik:Wikitroll4321|Wikitroll4321]] | 1 |- | 3694 | [[Uporabnik:Wikisxix|Wikisxix]] | 1 |- | 3695 | [[Uporabnik:Wikirocks98|Wikirocks98]] | 1 |- | 3696 | [[Uporabnik:Wikipelko|Wikipelko]] | 1 |- | 3697 | [[Uporabnik:WikipedistPE|WikipedistPE]] | 1 |- | 3698 | [[Uporabnik:Wikipedija.clanek|Wikipedija.clanek]] | 1 |- | 3699 | [[Uporabnik:WIKIPEDIJA|WIKIPEDIJA]] | 1 |- | 3700 | [[Uporabnik:Wikingus~slwiki|Wikingus~slwiki]] | 1 |- | 3701 | [[Uporabnik:Wikimiha|Wikimiha]] | 1 |- | 3702 | [[Uporabnik:Wikihelion|Wikihelion]] | 1 |- | 3703 | [[Uporabnik:WikiGazda|WikiGazda]] | 1 |- | 3704 | [[Uporabnik:Wikieli05|Wikieli05]] | 1 |- | 3705 | [[Uporabnik:WikiEditor2004|WikiEditor2004]] | 1 |- | 3706 | [[Uporabnik:WikiDiaspora|WikiDiaspora]] | 1 |- | 3707 | [[Uporabnik:Wikicathe|Wikicathe]] | 1 |- | 3708 | [[Uporabnik:WikiBenutzer|WikiBenutzer]] | 1 |- | 3709 | [[Uporabnik:Wikianko|Wikianko]] | 1 |- | 3710 | [[Uporabnik:Wiki 1408|Wiki 1408]] | 1 |- | 3711 | [[Uporabnik:Wifi4all|Wifi4all]] | 1 |- | 3712 | [[Uporabnik:Whitepagan|Whitepagan]] | 1 |- | 3713 | [[Uporabnik:Whitefish~slwiki|Whitefish~slwiki]] | 1 |- | 3714 | [[Uporabnik:Wfckrka|Wfckrka]] | 1 |- | 3715 | [[Uporabnik:Westcoastek|Westcoastek]] | 1 |- | 3716 | [[Uporabnik:Westborder|Westborder]] | 1 |- | 3717 | [[Uporabnik:Wesla14|Wesla14]] | 1 |- | 3718 | [[Uporabnik:WehNoSu|WehNoSu]] | 1 |- | 3719 | [[Uporabnik:Wegqerz|Wegqerz]] | 1 |- | 3720 | [[Uporabnik:Wee~slwiki|Wee~slwiki]] | 1 |- | 3721 | [[Uporabnik:Wednesday~slwiki|Wednesday~slwiki]] | 1 |- | 3722 | [[Uporabnik:Weby~slwiki|Weby~slwiki]] | 1 |- | 3723 | [[Uporabnik:Webfreak|Webfreak]] | 1 |- | 3724 | [[Uporabnik:Watts alan|Watts alan]] | 1 |- | 3725 | [[Uporabnik:WatchTower97|WatchTower97]] | 1 |- | 3726 | [[Uporabnik:Watch|Watch]] | 1 |- | 3727 | [[Uporabnik:WaNTeD|WaNTeD]] | 1 |- | 3728 | [[Uporabnik:WanderingQuill|WanderingQuill]] | 1 |- | 3729 | [[Uporabnik:Wampy|Wampy]] | 1 |- | 3730 | [[Uporabnik:Wallonie~slwiki|Wallonie~slwiki]] | 1 |- | 3731 | [[Uporabnik:Wajduschna metropola|Wajduschna metropola]] | 1 |- | 3732 | [[Uporabnik:Wade~slwiki|Wade~slwiki]] | 1 |- | 3733 | [[Uporabnik:Wacou123|Wacou123]] | 1 |- | 3734 | [[Uporabnik:W2k2|W2k2]] | 1 |- | 3735 | [[Uporabnik:Vvvggg|Vvvggg]] | 1 |- | 3736 | [[Uporabnik:VukBL777|VukBL777]] | 1 |- | 3737 | [[Uporabnik:Vtina1|Vtina1]] | 1 |- | 3738 | [[Uporabnik:Vstoiljkovic|Vstoiljkovic]] | 1 |- | 3739 | [[Uporabnik:Vstaj|Vstaj]] | 1 |- | 3740 | [[Uporabnik:VsevedniŠkratek|VsevedniŠkratek]] | 1 |- | 3741 | [[Uporabnik:Vsevedež007|Vsevedež007]] | 1 |- | 3742 | [[Uporabnik:Vseved12|Vseved12]] | 1 |- | 3743 | [[Uporabnik:Vsejevoda|Vsejevoda]] | 1 |- | 3744 | [[Uporabnik:VSA2 fm|VSA2 fm]] | 1 |- | 3745 | [[Uporabnik:Vrykolakas|Vrykolakas]] | 1 |- | 3746 | [[Uporabnik:Vrykolaka|Vrykolaka]] | 1 |- | 3747 | [[Uporabnik:Vrtovšek|Vrtovšek]] | 1 |- | 3748 | [[Uporabnik:Vrtakla|Vrtakla]] | 1 |- | 3749 | [[Uporabnik:Vrndic|Vrndic]] | 1 |- | 3750 | [[Uporabnik:Vrecice93|Vrecice93]] | 1 |- | 3751 | [[Uporabnik:Vrconr|Vrconr]] | 1 |- | 3752 | [[Uporabnik:VRata21|VRata21]] | 1 |- | 3753 | [[Uporabnik:Vranješ S|Vranješ S]] | 1 |- | 3754 | [[Uporabnik:Vrabec~slwiki|Vrabec~slwiki]] | 1 |- | 3755 | [[Uporabnik:Vozelj Mateja|Vozelj Mateja]] | 1 |- | 3756 | [[Uporabnik:Voukec|Voukec]] | 1 |- | 3757 | [[Uporabnik:Von zebra|Von zebra]] | 1 |- | 3758 | [[Uporabnik:VonHumar|VonHumar]] | 1 |- | 3759 | [[Uporabnik:Vombat.|Vombat.]] | 1 |- | 3760 | [[Uporabnik:Volleyfans|Volleyfans]] | 1 |- | 3761 | [[Uporabnik:Voljcv|Voljcv]] | 1 |- | 3762 | [[Uporabnik:Volaric|Volaric]] | 1 |- | 3763 | [[Uporabnik:Vojko Strahovnik|Vojko Strahovnik]] | 1 |- | 3764 | [[Uporabnik:Vocone|Vocone]] | 1 |- | 3765 | [[Uporabnik:Vmaja|Vmaja]] | 1 |- | 3766 | [[Uporabnik:Vlikavec|Vlikavec]] | 1 |- | 3767 | [[Uporabnik:VlakecTomaz|VlakecTomaz]] | 1 |- | 3768 | [[Uporabnik:Vladosmrado|Vladosmrado]] | 1 |- | 3769 | [[Uporabnik:Vladko Meglič|Vladko Meglič]] | 1 |- | 3770 | [[Uporabnik:Vladimirko|Vladimirko]] | 1 |- | 3771 | [[Uporabnik:VKokielov|VKokielov]] | 1 |- | 3772 | [[Uporabnik:Vkocijan|Vkocijan]] | 1 |- | 3773 | [[Uporabnik:VKaja|VKaja]] | 1 |- | 3774 | [[Uporabnik:Vjaka|Vjaka]] | 1 |- | 3775 | [[Uporabnik:Vivienee|Vivienee]] | 1 |- | 3776 | [[Uporabnik:Vivaelcelta|Vivaelcelta]] | 1 |- | 3777 | [[Uporabnik:Vitra5|Vitra5]] | 1 |- | 3778 | [[Uporabnik:Vito.susa|Vito.susa]] | 1 |- | 3779 | [[Uporabnik:VitoP|VitoP]] | 1 |- | 3780 | [[Uporabnik:Vitomir.horvat|Vitomir.horvat]] | 1 |- | 3781 | [[Uporabnik:Vito Majcen|Vito Majcen]] | 1 |- | 3782 | [[Uporabnik:Vito kocevar polak|Vito kocevar polak]] | 1 |- | 3783 | [[Uporabnik:Vitko123|Vitko123]] | 1 |- | 3784 | [[Uporabnik:Vitek|Vitek]] | 1 |- | 3785 | [[Uporabnik:Vita Weisseisen|Vita Weisseisen]] | 1 |- | 3786 | [[Uporabnik:Vita Pozar|Vita Pozar]] | 1 |- | 3787 | [[Uporabnik:Vita.palcic|Vita.palcic]] | 1 |- | 3788 | [[Uporabnik:Vitakorosec|Vitakorosec]] | 1 |- | 3789 | [[Uporabnik:Vitai|Vitai]] | 1 |- | 3790 | [[Uporabnik:Vita.bembic|Vita.bembic]] | 1 |- | 3791 | [[Uporabnik:Vita333|Vita333]] | 1 |- | 3792 | [[Uporabnik:Visnja.jerman|Visnja.jerman]] | 1 |- | 3793 | [[Uporabnik:Virtualities|Virtualities]] | 1 |- | 3794 | [[Uporabnik:Viribus unitis~slwiki|Viribus unitis~slwiki]] | 1 |- | 3795 | [[Uporabnik:Virale72|Virale72]] | 1 |- | 3796 | [[Uporabnik:Vipsajder21|Vipsajder21]] | 1 |- | 3797 | [[Uporabnik:Vipavagol|Vipavagol]] | 1 |- | 3798 | [[Uporabnik:Violina~slwiki|Violina~slwiki]] | 1 |- | 3799 | [[Uporabnik:Violet2purple|Violet2purple]] | 1 |- | 3800 | [[Uporabnik:Violarules|Violarules]] | 1 |- | 3801 | [[Uporabnik:Vintage Swing|Vintage Swing]] | 1 |- | 3802 | [[Uporabnik:Vino-brezice|Vino-brezice]] | 1 |- | 3803 | [[Uporabnik:Vinni-Puh~slwiki|Vinni-Puh~slwiki]] | 1 |- | 3804 | [[Uporabnik:Vinklkugla|Vinklkugla]] | 1 |- | 3805 | [[Uporabnik:Vincent Begbie|Vincent Begbie]] | 1 |- | 3806 | [[Uporabnik:VincencijFerrer|VincencijFerrer]] | 1 |- | 3807 | [[Uporabnik:Viljemp|Viljemp]] | 1 |- | 3808 | [[Uporabnik:Viktorkalpot|Viktorkalpot]] | 1 |- | 3809 | [[Uporabnik:Viktor GIMB|Viktor GIMB]] | 1 |- | 3810 | [[Uporabnik:Vikipu|Vikipu]] | 1 |- | 3811 | [[Uporabnik:Vikica|Vikica]] | 1 |- | 3812 | [[Uporabnik:Vikib 63040014|Vikib 63040014]] | 1 |- | 3813 | [[Uporabnik:Vijolica123|Vijolica123]] | 1 |- | 3814 | [[Uporabnik:Vihar|Vihar]] | 1 |- | 3815 | [[Uporabnik:Viewegh|Viewegh]] | 1 |- | 3816 | [[Uporabnik:Viera iran|Viera iran]] | 1 |- | 3817 | [[Uporabnik:Vidra123|Vidra123]] | 1 |- | 3818 | [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] | 1 |- | 3819 | [[Uporabnik:Vidnik2|Vidnik2]] | 1 |- | 3820 | [[Uporabnik:Vidmarp|Vidmarp]] | 1 |- | 3821 | [[Uporabnik:VidKraner|VidKraner]] | 1 |- | 3822 | [[Uporabnik:Vidk1|Vidk1]] | 1 |- | 3823 | [[Uporabnik:Vidj|Vidj]] | 1 |- | 3824 | [[Uporabnik:Vidi7|Vidi7]] | 1 |- | 3825 | [[Uporabnik:Videofronta|Videofronta]] | 1 |- | 3826 | [[Uporabnik:Vidapeternelj|Vidapeternelj]] | 1 |- | 3827 | [[Uporabnik:Victoremque|Victoremque]] | 1 |- | 3828 | [[Uporabnik:Vforjan|Vforjan]] | 1 |- | 3829 | [[Uporabnik:Vevverica|Vevverica]] | 1 |- | 3830 | [[Uporabnik:Veverca|Veverca]] | 1 |- | 3831 | [[Uporabnik:Vespa~slwiki|Vespa~slwiki]] | 1 |- | 3832 | [[Uporabnik:Vesolje 333|Vesolje 333]] | 1 |- | 3833 | [[Uporabnik:Vesnazeleznik|Vesnazeleznik]] | 1 |- | 3834 | [[Uporabnik:VesnaVrhovnik|VesnaVrhovnik]] | 1 |- | 3835 | [[Uporabnik:Vesna.plesnicar|Vesna.plesnicar]] | 1 |- | 3836 | [[Uporabnik:VesnaMesojedec|VesnaMesojedec]] | 1 |- | 3837 | [[Uporabnik:Vesna Lilik|Vesna Lilik]] | 1 |- | 3838 | [[Uporabnik:Vesnakosir|Vesnakosir]] | 1 |- | 3839 | [[Uporabnik:Vesna gorenjak|Vesna gorenjak]] | 1 |- | 3840 | [[Uporabnik:VesnaCuk|VesnaCuk]] | 1 |- | 3841 | [[Uporabnik:Vesna93|Vesna93]] | 1 |- | 3842 | [[Uporabnik:Vesna9|Vesna9]] | 1 |- | 3843 | [[Uporabnik:Vesna5|Vesna5]] | 1 |- | 3844 | [[Uporabnik:Vesna13|Vesna13]] | 1 |- | 3845 | [[Uporabnik:Vesna06|Vesna06]] | 1 |- | 3846 | [[Uporabnik:Veslopedija|Veslopedija]] | 1 |- | 3847 | [[Uporabnik:Veselaspela|Veselaspela]] | 1 |- | 3848 | [[Uporabnik:Ves89|Ves89]] | 1 |- | 3849 | [[Uporabnik:Verovalec88|Verovalec88]] | 1 |- | 3850 | [[Uporabnik:Vero~slwiki|Vero~slwiki]] | 1 |- | 3851 | [[Uporabnik:Veronikaskk|Veronikaskk]] | 1 |- | 3852 | [[Uporabnik:Veronika.sifrar3|Veronika.sifrar3]] | 1 |- | 3853 | [[Uporabnik:Veronika Pucelj|Veronika Pucelj]] | 1 |- | 3854 | [[Uporabnik:Veronika pavlič|Veronika pavlič]] | 1 |- | 3855 | [[Uporabnik:VeronikaPak|VeronikaPak]] | 1 |- | 3856 | [[Uporabnik:Veronikakajin|Veronikakajin]] | 1 |- | 3857 | [[Uporabnik:Veronika Kac|Veronika Kac]] | 1 |- | 3858 | [[Uporabnik:Veronika Jankovec|Veronika Jankovec]] | 1 |- | 3859 | [[Uporabnik:Veronika Berce|Veronika Berce]] | 1 |- | 3860 | [[Uporabnik:Veronikaaaaaaa|Veronikaaaaaaa]] | 1 |- | 3861 | [[Uporabnik:Verigo|Verigo]] | 1 |- | 3862 | [[Uporabnik:Verhovsek|Verhovsek]] | 1 |- | 3863 | [[Uporabnik:Vera Osolnik Klopčič|Vera Osolnik Klopčič]] | 1 |- | 3864 | [[Uporabnik:Vera Kocjančič|Vera Kocjančič]] | 1 |- | 3865 | [[Uporabnik:Vera21slo|Vera21slo]] | 1 |- | 3866 | [[Uporabnik:Ver7ex|Ver7ex]] | 1 |- | 3867 | [[Uporabnik:Venrok|Venrok]] | 1 |- | 3868 | [[Uporabnik:Vemaamev|Vemaamev]] | 1 |- | 3869 | [[Uporabnik:Velmabasic|Velmabasic]] | 1 |- | 3870 | [[Uporabnik:Velki99|Velki99]] | 1 |- | 3871 | [[Uporabnik:Velis74|Velis74]] | 1 |- | 3872 | [[Uporabnik:Velikan4|Velikan4]] | 1 |- | 3873 | [[Uporabnik:Veleposlaništvo Canberra|Veleposlaništvo Canberra]] | 1 |- | 3874 | [[Uporabnik:Veharlinda|Veharlinda]] | 1 |- | 3875 | [[Uporabnik:Vefvf|Vefvf]] | 1 |- | 3876 | [[Uporabnik:VeBu2020|VeBu2020]] | 1 |- | 3877 | [[Uporabnik:Vdolar|Vdolar]] | 1 |- | 3878 | [[Uporabnik:Vcesnik|Vcesnik]] | 1 |- | 3879 | [[Uporabnik:V.B.Speranza|V.B.Speranza]] | 1 |- | 3880 | [[Uporabnik:Vb1280|Vb1280]] | 1 |- | 3881 | [[Uporabnik:Vavtovec|Vavtovec]] | 1 |- | 3882 | [[Uporabnik:Vato|Vato]] | 1 |- | 3883 | [[Uporabnik:Vasja Vipotnik Skova|Vasja Vipotnik Skova]] | 1 |- | 3884 | [[Uporabnik:Vasja73|Vasja73]] | 1 |- | 3885 | [[Uporabnik:Vasja|Vasja]] | 1 |- | 3886 | [[Uporabnik:Vašega naslova ne bomo razkrili nikomur.|Vašega naslova ne bomo razkrili nikomur.]] | 1 |- | 3887 | [[Uporabnik:Varno Na Spletu|Varno Na Spletu]] | 1 |- | 3888 | [[Uporabnik:Varlaam|Varlaam]] | 1 |- | 3889 | [[Uporabnik:Varesino|Varesino]] | 1 |- | 3890 | [[Uporabnik:Vanzupan|Vanzupan]] | 1 |- | 3891 | [[Uporabnik:Vanja Tomšič|Vanja Tomšič]] | 1 |- | 3892 | [[Uporabnik:Vanjarak69|Vanjarak69]] | 1 |- | 3893 | [[Uporabnik:Vanjajok|Vanjajok]] | 1 |- | 3894 | [[Uporabnik:Vanja Čibej|Vanja Čibej]] | 1 |- | 3895 | [[Uporabnik:Vanja321|Vanja321]] | 1 |- | 3896 | [[Uporabnik:Vanja13|Vanja13]] | 1 |- | 3897 | [[Uporabnik:Vanished User 2412523|Vanished User 2412523]] | 1 |- | 3898 | [[Uporabnik:Vanilija|Vanilija]] | 1 |- | 3899 | [[Uporabnik:Vanika23|Vanika23]] | 1 |- | 3900 | [[Uporabnik:Vanezama|Vanezama]] | 1 |- | 3901 | [[Uporabnik:Vane.urh|Vane.urh]] | 1 |- | 3902 | [[Uporabnik:Vanesasak|Vanesasak]] | 1 |- | 3903 | [[Uporabnik:Vanesa Klinar|Vanesa Klinar]] | 1 |- | 3904 | [[Uporabnik:Vanči|Vanči]] | 1 |- | 3905 | [[Uporabnik:Van Bathory|Van Bathory]] | 1 |- | 3906 | [[Uporabnik:Vampire sarah|Vampire sarah]] | 1 |- | 3907 | [[Uporabnik:Valtee|Valtee]] | 1 |- | 3908 | [[Uporabnik:Valmir~slwiki|Valmir~slwiki]] | 1 |- | 3909 | [[Uporabnik:Valldemort|Valldemort]] | 1 |- | 3910 | [[Uporabnik:Valkira~slwiki|Valkira~slwiki]] | 1 |- | 3911 | [[Uporabnik:Vali~slwiki|Vali~slwiki]] | 1 |- | 3912 | [[Uporabnik:Valerija95|Valerija95]] | 1 |- | 3913 | [[Uporabnik:Valentina Romih|Valentina Romih]] | 1 |- | 3914 | [[Uporabnik:Valentina r|Valentina r]] | 1 |- | 3915 | [[Uporabnik:Valentina nemanich|Valentina nemanich]] | 1 |- | 3916 | [[Uporabnik:Valentina93|Valentina93]] | 1 |- | 3917 | [[Uporabnik:Valentin01|Valentin01]] | 1 |- | 3918 | [[Uporabnik:Valenciano|Valenciano]] | 1 |- | 3919 | [[Uporabnik:Valebon|Valebon]] | 1 |- | 3920 | [[Uporabnik:Valci h|Valci h]] | 1 |- | 3921 | [[Uporabnik:Vahid~slwiki|Vahid~slwiki]] | 1 |- | 3922 | [[Uporabnik:Vacovnikzivic|Vacovnikzivic]] | 1 |- | 3923 | [[Uporabnik:V1C1N1TY|V1C1N1TY]] | 1 |- | 3924 | [[Uporabnik:Uzt~slwiki|Uzt~slwiki]] | 1 |- | 3925 | [[Uporabnik:Uzivam101|Uzivam101]] | 1 |- | 3926 | [[Uporabnik:Uvodopivec|Uvodopivec]] | 1 |- | 3927 | [[Uporabnik:UV75|UV75]] | 1 |- | 3928 | [[Uporabnik:Utrampus|Utrampus]] | 1 |- | 3929 | [[Uporabnik:Ustvarjalka|Ustvarjalka]] | 1 |- | 3930 | [[Uporabnik:Ustersbacher|Ustersbacher]] | 1 |- | 3931 | [[Uporabnik:Usmiljeni|Usmiljeni]] | 1 |- | 3932 | [[Uporabnik:USÍAS VERNE|USÍAS VERNE]] | 1 |- | 3933 | [[Uporabnik:User674832|User674832]] | 1 |- | 3934 | [[Uporabnik:User351|User351]] | 1 |- | 3935 | [[Uporabnik:User122679|User122679]] | 1 |- | 3936 | [[Uporabnik:User 10110768|User 10110768]] | 1 |- | 3937 | [[Uporabnik:User 0738|User 0738]] | 1 |- | 3938 | [[Uporabnik:Uschkaffee|Uschkaffee]] | 1 |- | 3939 | [[Uporabnik:Ursy girl|Ursy girl]] | 1 |- | 3940 | [[Uporabnik:Ursusss|Ursusss]] | 1 |- | 3941 | [[Uporabnik:Urssula|Urssula]] | 1 |- | 3942 | [[Uporabnik:Ursska|Ursska]] | 1 |- | 3943 | [[Uporabnik:Urssaa|Urssaa]] | 1 |- | 3944 | [[Uporabnik:Urska zerjal|Urska zerjal]] | 1 |- | 3945 | [[Uporabnik:Urskav89|Urskav89]] | 1 |- | 3946 | [[Uporabnik:Urskaum|Urskaum]] | 1 |- | 3947 | [[Uporabnik:Urška Svetek|Urška Svetek]] | 1 |- | 3948 | [[Uporabnik:UrškaŠkvorc|UrškaŠkvorc]] | 1 |- | 3949 | [[Uporabnik:Urskas|Urskas]] | 1 |- | 3950 | [[Uporabnik:Urskarudolf|Urskarudolf]] | 1 |- | 3951 | [[Uporabnik:UrskaP|UrskaP]] | 1 |- | 3952 | [[Uporabnik:Urska p|Urska p]] | 1 |- | 3953 | [[Uporabnik:Urska majk|Urska majk]] | 1 |- | 3954 | [[Uporabnik:Urskalevac|Urskalevac]] | 1 |- | 3955 | [[Uporabnik:Urska Kuznik|Urska Kuznik]] | 1 |- | 3956 | [[Uporabnik:Urska kozina|Urska kozina]] | 1 |- | 3957 | [[Uporabnik:UrškaKorelec|UrškaKorelec]] | 1 |- | 3958 | [[Uporabnik:Urskaklajn|Urskaklajn]] | 1 |- | 3959 | [[Uporabnik:Urškak|Urškak]] | 1 |- | 3960 | [[Uporabnik:Urska juretic|Urska juretic]] | 1 |- | 3961 | [[Uporabnik:Urška Jeranko|Urška Jeranko]] | 1 |- | 3962 | [[Uporabnik:UrskaJelercic|UrskaJelercic]] | 1 |- | 3963 | [[Uporabnik:Urska.gabrscek|Urska.gabrscek]] | 1 |- | 3964 | [[Uporabnik:Urška.D|Urška.D]] | 1 |- | 3965 | [[Uporabnik:Urska.cesnik.wiki|Urska.cesnik.wiki]] | 1 |- | 3966 | [[Uporabnik:UrskaAnja|UrskaAnja]] | 1 |- | 3967 | [[Uporabnik:Urskaa|Urskaa]] | 1 |- | 3968 | [[Uporabnik:Urska234|Urska234]] | 1 |- | 3969 | [[Uporabnik:Urska22|Urska22]] | 1 |- | 3970 | [[Uporabnik:Urska1306|Urska1306]] | 1 |- | 3971 | [[Uporabnik:UrsikaVolaric|UrsikaVolaric]] | 1 |- | 3972 | [[Uporabnik:Ursikaa|Ursikaa]] | 1 |- | 3973 | [[Uporabnik:UrsicZana|UrsicZana]] | 1 |- | 3974 | [[Uporabnik:Urshka|Urshka]] | 1 |- | 3975 | [[Uporabnik:Urschka|Urschka]] | 1 |- | 3976 | [[Uporabnik:Ursazgo|Ursazgo]] | 1 |- | 3977 | [[Uporabnik:Ursa Zakrajsek|Ursa Zakrajsek]] | 1 |- | 3978 | [[Uporabnik:Ursasega23|Ursasega23]] | 1 |- | 3979 | [[Uporabnik:Urša Kunstelj|Urša Kunstelj]] | 1 |- | 3980 | [[Uporabnik:Ursacol02|Ursacol02]] | 1 |- | 3981 | [[Uporabnik:Ursab93|Ursab93]] | 1 |- | 3982 | [[Uporabnik:Urša Ankerst|Urša Ankerst]] | 1 |- | 3983 | [[Uporabnik:Ursaa.bebe|Ursaa.bebe]] | 1 |- | 3984 | [[Uporabnik:Ursa123|Ursa123]] | 1 |- | 3985 | [[Uporabnik:Ursa00|Ursa00]] | 1 |- | 3986 | [[Uporabnik:UrosT.|UrosT.]] | 1 |- | 3987 | [[Uporabnik:Urosseka|Urosseka]] | 1 |- | 3988 | [[Uporabnik:Uros san|Uros san]] | 1 |- | 3989 | [[Uporabnik:Uroš Radosavljevič|Uroš Radosavljevič]] | 1 |- | 3990 | [[Uporabnik:Uroslesjak|Uroslesjak]] | 1 |- | 3991 | [[Uporabnik:Uroš Herman|Uroš Herman]] | 1 |- | 3992 | [[Uporabnik:UrOs 95|UrOs 95]] | 1 |- | 3993 | [[Uporabnik:Uros13|Uros13]] | 1 |- | 3994 | [[Uporabnik:Urnaček|Urnaček]] | 1 |- | 3995 | [[Uporabnik:Urkelevstek|Urkelevstek]] | 1 |- | 3996 | [[Uporabnik:Uri~slwiki|Uri~slwiki]] | 1 |- | 3997 | [[Uporabnik:Urhšj|Urhšj]] | 1 |- | 3998 | [[Uporabnik:UrhRozman|UrhRozman]] | 1 |- | 3999 | [[Uporabnik:Urh Meža|Urh Meža]] | 1 |- | 4000 | [[Uporabnik:Urejevalecwiki|Urejevalecwiki]] | 1 |- |} g91w0cyfk8zh6utmm9ij4jzktbzj5jc 4 485416 6731700 6708318 2026-08-06T07:20:57Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 4001–5000 6731700 wikitext text/x-wiki === 4001–5000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 4001 | [[Uporabnik:Urejanje.si|Urejanje.si]] | 1 |- | 4002 | [[Uporabnik:Urednik UP|Urednik UP]] | 1 |- | 4003 | [[Uporabnik:Uredmiha|Uredmiha]] | 1 |- | 4004 | [[Uporabnik:Urcoo|Urcoo]] | 1 |- | 4005 | [[Uporabnik:Urbitheboss|Urbitheboss]] | 1 |- | 4006 | [[Uporabnik:Urbano~slwiki|Urbano~slwiki]] | 1 |- | 4007 | [[Uporabnik:Urbankmeija|Urbankmeija]] | 1 |- | 4008 | [[Uporabnik:Urban1991|Urban1991]] | 1 |- | 4009 | [[Uporabnik:Ur0s~slwiki|Ur0s~slwiki]] | 1 |- | 4010 | [[Uporabnik:Uporabniškoimekistegavnesliježezasedeno|Uporabniškoimekistegavnesliježezasedeno]] | 1 |- | 4011 | [[Uporabnik:Uporabnikmatej|Uporabnikmatej]] | 1 |- | 4012 | [[Uporabnik:Uporabnik dijak|Uporabnik dijak]] | 1 |- | 4013 | [[Uporabnik:Uporabnik2021|Uporabnik2021]] | 1 |- | 4014 | [[Uporabnik:Unpjeb|Unpjeb]] | 1 |- | 4015 | [[Uporabnik:Unknown IP|Unknown IP]] | 1 |- | 4016 | [[Uporabnik:Uni student567|Uni student567]] | 1 |- | 4017 | [[Uporabnik:Unique44|Unique44]] | 1 |- | 4018 | [[Uporabnik:Uninvited666|Uninvited666]] | 1 |- | 4019 | [[Uporabnik:Unikatil9|Unikatil9]] | 1 |- | 4020 | [[Uporabnik:Unicornqueen666|Unicornqueen666]] | 1 |- | 4021 | [[Uporabnik:Una1|Una1]] | 1 |- | 4022 | [[Uporabnik:UN2024|UN2024]] | 1 |- | 4023 | [[Uporabnik:Umetnostzdaj|Umetnostzdaj]] | 1 |- | 4024 | [[Uporabnik:Umazanavokado|Umazanavokado]] | 1 |- | 4025 | [[Uporabnik:UltraplusRobert|UltraplusRobert]] | 1 |- | 4026 | [[Uporabnik:UltraCerkovnik123|UltraCerkovnik123]] | 1 |- | 4027 | [[Uporabnik:Ul~slwiki|Ul~slwiki]] | 1 |- | 4028 | [[Uporabnik:Uljbtf1|Uljbtf1]] | 1 |- | 4029 | [[Uporabnik:Uliana245|Uliana245]] | 1 |- | 4030 | [[Uporabnik:Ula.pollak|Ula.pollak]] | 1 |- | 4031 | [[Uporabnik:Ulapavlic|Ulapavlic]] | 1 |- | 4032 | [[Uporabnik:Ulanja|Ulanja]] | 1 |- | 4033 | [[Uporabnik:UlaKostić|UlaKostić]] | 1 |- | 4034 | [[Uporabnik:Ukrajnc|Ukrajnc]] | 1 |- | 4035 | [[Uporabnik:UK1a|UK1a]] | 1 |- | 4036 | [[Uporabnik:Ujemi dan|Ujemi dan]] | 1 |- | 4037 | [[Uporabnik:Uho22|Uho22]] | 1 |- | 4038 | [[Uporabnik:Ugwemuhwem Osas|Ugwemuhwem Osas]] | 1 |- | 4039 | [[Uporabnik:Ugantar|Ugantar]] | 1 |- | 4040 | [[Uporabnik:Ug77|Ug77]] | 1 |- | 4041 | [[Uporabnik:Ucvetan|Ucvetan]] | 1 |- | 4042 | [[Uporabnik:Uchusowie|Uchusowie]] | 1 |- | 4043 | [[Uporabnik:Ucenec1008|Ucenec1008]] | 1 |- | 4044 | [[Uporabnik:Ubav|Ubav]] | 1 |- | 4045 | [[Uporabnik:Uambrozic6|Uambrozic6]] | 1 |- | 4046 | [[Uporabnik:U 3w*=0O0=!|U 3w*=0O0=!]] | 1 |- | 4047 | [[Uporabnik:Tzagar|Tzagar]] | 1 |- | 4048 | [[Uporabnik:TZ24042001|TZ24042001]] | 1 |- | 4049 | [[Uporabnik:Tylko Medycyna|Tylko Medycyna]] | 1 |- | 4050 | [[Uporabnik:TylerDurden91|TylerDurden91]] | 1 |- | 4051 | [[Uporabnik:TylerDurden|TylerDurden]] | 1 |- | 4052 | [[Uporabnik:Ty4thevenom|Ty4thevenom]] | 1 |- | 4053 | [[Uporabnik:TwizPlots|TwizPlots]] | 1 |- | 4054 | [[Uporabnik:TweetyPie|TweetyPie]] | 1 |- | 4055 | [[Uporabnik:Twapandula|Twapandula]] | 1 |- | 4056 | [[Uporabnik:Tvojamami333|Tvojamami333]] | 1 |- | 4057 | [[Uporabnik:Tvojamami1234|Tvojamami1234]] | 1 |- | 4058 | [[Uporabnik:Tveselinovic|Tveselinovic]] | 1 |- | 4059 | [[Uporabnik:Tvbv|Tvbv]] | 1 |- | 4060 | [[Uporabnik:Tuti42|Tuti42]] | 1 |- | 4061 | [[Uporabnik:Turomaximus1966|Turomaximus1966]] | 1 |- | 4062 | [[Uporabnik:Turnmiha|Turnmiha]] | 1 |- | 4063 | [[Uporabnik:Turkt|Turkt]] | 1 |- | 4064 | [[Uporabnik:Turjakd|Turjakd]] | 1 |- | 4065 | [[Uporabnik:Turek|Turek]] | 1 |- | 4066 | [[Uporabnik:Turboton|Turboton]] | 1 |- | 4067 | [[Uporabnik:TUPF|TUPF]] | 1 |- | 4068 | [[Uporabnik:Tunaticc|Tunaticc]] | 1 |- | 4069 | [[Uporabnik:Tumba~slwiki|Tumba~slwiki]] | 1 |- | 4070 | [[Uporabnik:TumachB|TumachB]] | 1 |- | 4071 | [[Uporabnik:Tugomir.a|Tugomir.a]] | 1 |- | 4072 | [[Uporabnik:Tudir|Tudir]] | 1 |- | 4073 | [[Uporabnik:Tubeve|Tubeve]] | 1 |- | 4074 | [[Uporabnik:Tuacantante|Tuacantante]] | 1 |- | 4075 | [[Uporabnik:Ttominc|Ttominc]] | 1 |- | 4076 | [[Uporabnik:Tt.irena|Tt.irena]] | 1 |- | 4077 | [[Uporabnik:Ttergl4v|Ttergl4v]] | 1 |- | 4078 | [[Uporabnik:Tsulic|Tsulic]] | 1 |- | 4079 | [[Uporabnik:Tsterk|Tsterk]] | 1 |- | 4080 | [[Uporabnik:Tšojlesev|Tšojlesev]] | 1 |- | 4081 | [[Uporabnik:TSA~slwiki|TSA~slwiki]] | 1 |- | 4082 | [[Uporabnik:Trzinka|Trzinka]] | 1 |- | 4083 | [[Uporabnik:Tržaččan|Tržaččan]] | 1 |- | 4084 | [[Uporabnik:Trush~slwiki|Trush~slwiki]] | 1 |- | 4085 | [[Uporabnik:Trunkn|Trunkn]] | 1 |- | 4086 | [[Uporabnik:TrueScience4U|TrueScience4U]] | 1 |- | 4087 | [[Uporabnik:TrueLegend23|TrueLegend23]] | 1 |- | 4088 | [[Uporabnik:Trudol|Trudol]] | 1 |- | 4089 | [[Uporabnik:Trubadurček|Trubadurček]] | 1 |- | 4090 | [[Uporabnik:Trollnado|Trollnado]] | 1 |- | 4091 | [[Uporabnik:Trollmojomon|Trollmojomon]] | 1 |- | 4092 | [[Uporabnik:Trojanski konji|Trojanski konji]] | 1 |- | 4093 | [[Uporabnik:TrogloFauna1|TrogloFauna1]] | 1 |- | 4094 | [[Uporabnik:Trogac|Trogac]] | 1 |- | 4095 | [[Uporabnik:Trobentica|Trobentica]] | 1 |- | 4096 | [[Uporabnik:Trobecx|Trobecx]] | 1 |- | 4097 | [[Uporabnik:Trobec|Trobec]] | 1 |- | 4098 | [[Uporabnik:Trnuljčica|Trnuljčica]] | 1 |- | 4099 | [[Uporabnik:Tri Sulis Tiyani|Tri Sulis Tiyani]] | 1 |- | 4100 | [[Uporabnik:Trisa.lesjak|Trisa.lesjak]] | 1 |- | 4101 | [[Uporabnik:Trioadijo|Trioadijo]] | 1 |- | 4102 | [[Uporabnik:Triglicerid|Triglicerid]] | 1 |- | 4103 | [[Uporabnik:Triglav film|Triglav film]] | 1 |- | 4104 | [[Uporabnik:Triglav33|Triglav33]] | 1 |- | 4105 | [[Uporabnik:Trica1970|Trica1970]] | 1 |- | 4106 | [[Uporabnik:Tretja|Tretja]] | 1 |- | 4107 | [[Uporabnik:Trepsi|Trepsi]] | 1 |- | 4108 | [[Uporabnik:TrbizanLara|TrbizanLara]] | 1 |- | 4109 | [[Uporabnik:Trashcandy|Trashcandy]] | 1 |- | 4110 | [[Uporabnik:Transfor.mice12|Transfor.mice12]] | 1 |- | 4111 | [[Uporabnik:Tranale|Tranale]] | 1 |- | 4112 | [[Uporabnik:Trampuz2572|Trampuz2572]] | 1 |- | 4113 | [[Uporabnik:Trajlala|Trajlala]] | 1 |- | 4114 | [[Uporabnik:Trajar|Trajar]] | 1 |- | 4115 | [[Uporabnik:TR|TR]] | 1 |- | 4116 | [[Uporabnik:Tprimo|Tprimo]] | 1 |- | 4117 | [[Uporabnik:T potocar|T potocar]] | 1 |- | 4118 | [[Uporabnik:Tplevnik|Tplevnik]] | 1 |- | 4119 | [[Uporabnik:Tpavs|Tpavs]] | 1 |- | 4120 | [[Uporabnik:Tp86|Tp86]] | 1 |- | 4121 | [[Uporabnik:Toyotomi Hideyoshi official|Toyotomi Hideyoshi official]] | 1 |- | 4122 | [[Uporabnik:Toward|Toward]] | 1 |- | 4123 | [[Uporabnik:Tourismgroup|Tourismgroup]] | 1 |- | 4124 | [[Uporabnik:Tositos|Tositos]] | 1 |- | 4125 | [[Uporabnik:Torta 55|Torta 55]] | 1 |- | 4126 | [[Uporabnik:To-ra-keon|To-ra-keon]] | 1 |- | 4127 | [[Uporabnik:Topolnikkramar|Topolnikkramar]] | 1 |- | 4128 | [[Uporabnik:Top.jure|Top.jure]] | 1 |- | 4129 | [[Uporabnik:Topjur02|Topjur02]] | 1 |- | 4130 | [[Uporabnik:Topinambur~slwiki|Topinambur~slwiki]] | 1 |- | 4131 | [[Uporabnik:TOPILINGO|TOPILINGO]] | 1 |- | 4132 | [[Uporabnik:Topguy5|Topguy5]] | 1 |- | 4133 | [[Uporabnik:TopGFranc|TopGFranc]] | 1 |- | 4134 | [[Uporabnik:TooMuchBeans|TooMuchBeans]] | 1 |- | 4135 | [[Uporabnik:Tonypbader|Tonypbader]] | 1 |- | 4136 | [[Uporabnik:Tontarina|Tontarina]] | 1 |- | 4137 | [[Uporabnik:Tonjoselo|Tonjoselo]] | 1 |- | 4138 | [[Uporabnik:TonioCiTonio201010|TonioCiTonio201010]] | 1 |- | 4139 | [[Uporabnik:Toni.fov|Toni.fov]] | 1 |- | 4140 | [[Uporabnik:ToniC911|ToniC911]] | 1 |- | 4141 | [[Uporabnik:ToniČ91|ToniČ91]] | 1 |- | 4142 | [[Uporabnik:Tone1975|Tone1975]] | 1 |- | 4143 | [[Uporabnik:Tone007|Tone007]] | 1 |- | 4144 | [[Uporabnik:TomzySLO|TomzySLO]] | 1 |- | 4145 | [[Uporabnik:Tomy111~slwiki|Tomy111~slwiki]] | 1 |- | 4146 | [[Uporabnik:-toms445|-toms445]] | 1 |- | 4147 | [[Uporabnik:Tompso|Tompso]] | 1 |- | 4148 | [[Uporabnik:Tomo Julius|Tomo Julius]] | 1 |- | 4149 | [[Uporabnik:Tommy Lee J.|Tommy Lee J.]] | 1 |- | 4150 | [[Uporabnik:Tommy19|Tommy19]] | 1 |- | 4151 | [[Uporabnik:Tomikeber|Tomikeber]] | 1 |- | 4152 | [[Uporabnik:Tomiarctur|Tomiarctur]] | 1 |- | 4153 | [[Uporabnik:Tomex~slwiki|Tomex~slwiki]] | 1 |- | 4154 | [[Uporabnik:Tomaž Žibert|Tomaž Žibert]] | 1 |- | 4155 | [[Uporabnik:TomazUrska|TomazUrska]] | 1 |- | 4156 | [[Uporabnik:Tomaztr|Tomaztr]] | 1 |- | 4157 | [[Uporabnik:Tomažtavisok|Tomažtavisok]] | 1 |- | 4158 | [[Uporabnik:TomazSadar|TomazSadar]] | 1 |- | 4159 | [[Uporabnik:Tomazpodobnik|Tomazpodobnik]] | 1 |- | 4160 | [[Uporabnik:Tomaž pirnat|Tomaž pirnat]] | 1 |- | 4161 | [[Uporabnik:Tomaz krpic|Tomaz krpic]] | 1 |- | 4162 | [[Uporabnik:Tomaž Kocmur|Tomaž Kocmur]] | 1 |- | 4163 | [[Uporabnik:Tomaž Kaluža|Tomaž Kaluža]] | 1 |- | 4164 | [[Uporabnik:Tomazjozef|Tomazjozef]] | 1 |- | 4165 | [[Uporabnik:Tomazfifthguy|Tomazfifthguy]] | 1 |- | 4166 | [[Uporabnik:Tomazekvlakec|Tomazekvlakec]] | 1 |- | 4167 | [[Uporabnik:Tomaz96|Tomaz96]] | 1 |- | 4168 | [[Uporabnik:Tomaz90FFA|Tomaz90FFA]] | 1 |- | 4169 | [[Uporabnik:Tomaz2|Tomaz2]] | 1 |- | 4170 | [[Uporabnik:Tomaz100|Tomaz100]] | 1 |- | 4171 | [[Uporabnik:Tomas030|Tomas030]] | 1 |- | 4172 | [[Uporabnik:Tom1983|Tom1983]] | 1 |- | 4173 | [[Uporabnik:Tokiokinder|Tokiokinder]] | 1 |- | 4174 | [[Uporabnik:Toivonen|Toivonen]] | 1 |- | 4175 | [[Uporabnik:Toiletman33|Toiletman33]] | 1 |- | 4176 | [[Uporabnik:Tofuzla|Tofuzla]] | 1 |- | 4177 | [[Uporabnik:Tofife|Tofife]] | 1 |- | 4178 | [[Uporabnik:TodorBozhinov|TodorBozhinov]] | 1 |- | 4179 | [[Uporabnik:Toda20|Toda20]] | 1 |- | 4180 | [[Uporabnik:Tobistyle m|Tobistyle m]] | 1 |- | 4181 | [[Uporabnik:Tobias Conradi~slwiki|Tobias Conradi~slwiki]] | 1 |- | 4182 | [[Uporabnik:TNinaas|TNinaas]] | 1 |- | 4183 | [[Uporabnik:TMS~slwiki|TMS~slwiki]] | 1 |- | 4184 | [[Uporabnik:Tmilar|Tmilar]] | 1 |- | 4185 | [[Uporabnik:TMatko4|TMatko4]] | 1 |- | 4186 | [[Uporabnik:T mac007|T mac007]] | 1 |- | 4187 | [[Uporabnik:TLukass|TLukass]] | 1 |- | 4188 | [[Uporabnik:TLampret|TLampret]] | 1 |- | 4189 | [[Uporabnik:Tl4372|Tl4372]] | 1 |- | 4190 | [[Uporabnik:TK~slwiki|TK~slwiki]] | 1 |- | 4191 | [[Uporabnik:T kres|T kres]] | 1 |- | 4192 | [[Uporabnik:Tkovacic94|Tkovacic94]] | 1 |- | 4193 | [[Uporabnik:Tkosta|Tkosta]] | 1 |- | 4194 | [[Uporabnik:TKlobas|TKlobas]] | 1 |- | 4195 | [[Uporabnik:Tjrant|Tjrant]] | 1 |- | 4196 | [[Uporabnik:Tjersic|Tjersic]] | 1 |- | 4197 | [[Uporabnik:Tjelenko|Tjelenko]] | 1 |- | 4198 | [[Uporabnik:Tjaž.valentinčič|Tjaž.valentinčič]] | 1 |- | 4199 | [[Uporabnik:Tjaz staleker|Tjaz staleker]] | 1 |- | 4200 | [[Uporabnik:Tjazi11|Tjazi11]] | 1 |- | 4201 | [[Uporabnik:Tjaze|Tjaze]] | 1 |- | 4202 | [[Uporabnik:Tjaz66|Tjaz66]] | 1 |- | 4203 | [[Uporabnik:Tjašona|Tjašona]] | 1 |- | 4204 | [[Uporabnik:TJASNICEE|TJASNICEE]] | 1 |- | 4205 | [[Uporabnik:Tjaškovič|Tjaškovič]] | 1 |- | 4206 | [[Uporabnik:Tjaška991|Tjaška991]] | 1 |- | 4207 | [[Uporabnik:Tjaseq|Tjaseq]] | 1 |- | 4208 | [[Uporabnik:TjasDe|TjasDe]] | 1 |- | 4209 | [[Uporabnik:Tjaša Zupančič|Tjaša Zupančič]] | 1 |- | 4210 | [[Uporabnik:Tjasa zaplotnik|Tjasa zaplotnik]] | 1 |- | 4211 | [[Uporabnik:Tjaša Vrankar|Tjaša Vrankar]] | 1 |- | 4212 | [[Uporabnik:Tjasa to|Tjasa to]] | 1 |- | 4213 | [[Uporabnik:Tjasasamsa|Tjasasamsa]] | 1 |- | 4214 | [[Uporabnik:TjašaS|TjašaS]] | 1 |- | 4215 | [[Uporabnik:Tjasa.pracek|Tjasa.pracek]] | 1 |- | 4216 | [[Uporabnik:Tjasa.pog|Tjasa.pog]] | 1 |- | 4217 | [[Uporabnik:Tjasaom|Tjasaom]] | 1 |- | 4218 | [[Uporabnik:Tjasa.ogulin|Tjasa.ogulin]] | 1 |- | 4219 | [[Uporabnik:Tjasa.o|Tjasa.o]] | 1 |- | 4220 | [[Uporabnik:Tjaša novak|Tjaša novak]] | 1 |- | 4221 | [[Uporabnik:Tjasamravljak|Tjasamravljak]] | 1 |- | 4222 | [[Uporabnik:Tjaša Maljevac|Tjaša Maljevac]] | 1 |- | 4223 | [[Uporabnik:Tjaša Kopina|Tjaša Kopina]] | 1 |- | 4224 | [[Uporabnik:Tjasa Kocevar|Tjasa Kocevar]] | 1 |- | 4225 | [[Uporabnik:Tjaša Kerec|Tjaša Kerec]] | 1 |- | 4226 | [[Uporabnik:Tjasaje|Tjasaje]] | 1 |- | 4227 | [[Uporabnik:Tjasa Grom|Tjasa Grom]] | 1 |- | 4228 | [[Uporabnik:Tjasa.gorenc|Tjasa.gorenc]] | 1 |- | 4229 | [[Uporabnik:Tjasagersak|Tjasagersak]] | 1 |- | 4230 | [[Uporabnik:Tjasagale|Tjasagale]] | 1 |- | 4231 | [[Uporabnik:TjašaFurlan|TjašaFurlan]] | 1 |- | 4232 | [[Uporabnik:Tjasaerjavec|Tjasaerjavec]] | 1 |- | 4233 | [[Uporabnik:Tjasae|Tjasae]] | 1 |- | 4234 | [[Uporabnik:Tjaša Dragar|Tjaša Dragar]] | 1 |- | 4235 | [[Uporabnik:Tjasac|Tjasac]] | 1 |- | 4236 | [[Uporabnik:Tjasa90|Tjasa90]] | 1 |- | 4237 | [[Uporabnik:Tjasa78sk|Tjasa78sk]] | 1 |- | 4238 | [[Uporabnik:Tjasa777|Tjasa777]] | 1 |- | 4239 | [[Uporabnik:Tjaša 19|Tjaša 19]] | 1 |- | 4240 | [[Uporabnik:Tjasa0789|Tjasa0789]] | 1 |- | 4241 | [[Uporabnik:Tjan44|Tjan44]] | 1 |- | 4242 | [[Uporabnik:Tjaaasa|Tjaaasa]] | 1 |- | 4243 | [[Uporabnik:Titaniumx|Titaniumx]] | 1 |- | 4244 | [[Uporabnik:Tisazd|Tisazd]] | 1 |- | 4245 | [[Uporabnik:TisaStella|TisaStella]] | 1 |- | 4246 | [[Uporabnik:Tino Mamic|Tino Mamic]] | 1 |- | 4247 | [[Uporabnik:TinkaValenko|TinkaValenko]] | 1 |- | 4248 | [[Uporabnik:Tinkarasto|Tinkarasto]] | 1 |- | 4249 | [[Uporabnik:Tinkara Drstvenšek|Tinkara Drstvenšek]] | 1 |- | 4250 | [[Uporabnik:Tinkara7777|Tinkara7777]] | 1 |- | 4251 | [[Uporabnik:Tinka nardin|Tinka nardin]] | 1 |- | 4252 | [[Uporabnik:Tinka Marinka|Tinka Marinka]] | 1 |- | 4253 | [[Uporabnik:TinkaLapajne|TinkaLapajne]] | 1 |- | 4254 | [[Uporabnik:Tinka25|Tinka25]] | 1 |- | 4255 | [[Uporabnik:Tinka2|Tinka2]] | 1 |- | 4256 | [[Uporabnik:Tinka186|Tinka186]] | 1 |- | 4257 | [[Uporabnik:Tinka12|Tinka12]] | 1 |- | 4258 | [[Uporabnik:Tineu|Tineu]] | 1 |- | 4259 | [[Uporabnik:TinePapic|TinePapic]] | 1 |- | 4260 | [[Uporabnik:Tine Ogorevc|Tine Ogorevc]] | 1 |- | 4261 | [[Uporabnik:Tine Logar 1953|Tine Logar 1953]] | 1 |- | 4262 | [[Uporabnik:Tincholina|Tincholina]] | 1 |- | 4263 | [[Uporabnik:Tinca.Kastelic|Tinca.Kastelic]] | 1 |- | 4264 | [[Uporabnik:Tina Zupančič|Tina Zupančič]] | 1 |- | 4265 | [[Uporabnik:Tina Župan|Tina Župan]] | 1 |- | 4266 | [[Uporabnik:Tina žakelj|Tina žakelj]] | 1 |- | 4267 | [[Uporabnik:Tinavel|Tinavel]] | 1 |- | 4268 | [[Uporabnik:Tinatster|Tinatster]] | 1 |- | 4269 | [[Uporabnik:Tinatoplisek|Tinatoplisek]] | 1 |- | 4270 | [[Uporabnik:Tinasveticic|Tinasveticic]] | 1 |- | 4271 | [[Uporabnik:Tina Spr|Tina Spr]] | 1 |- | 4272 | [[Uporabnik:Tina Sivec|Tina Sivec]] | 1 |- | 4273 | [[Uporabnik:Tinarepe|Tinarepe]] | 1 |- | 4274 | [[Uporabnik:Tina.Psi.|Tina.Psi.]] | 1 |- | 4275 | [[Uporabnik:Tinaprek|Tinaprek]] | 1 |- | 4276 | [[Uporabnik:Tinapodobnik|Tinapodobnik]] | 1 |- | 4277 | [[Uporabnik:Tinaplevnik9|Tinaplevnik9]] | 1 |- | 4278 | [[Uporabnik:Tinaplemelj|Tinaplemelj]] | 1 |- | 4279 | [[Uporabnik:Tina pirc|Tina pirc]] | 1 |- | 4280 | [[Uporabnik:Tina Petrič|Tina Petrič]] | 1 |- | 4281 | [[Uporabnik:TinaP22|TinaP22]] | 1 |- | 4282 | [[Uporabnik:TinaM87|TinaM87]] | 1 |- | 4283 | [[Uporabnik:Tinaltmed|Tinaltmed]] | 1 |- | 4284 | [[Uporabnik:Tina.lavric|Tina.lavric]] | 1 |- | 4285 | [[Uporabnik:Tina Krašovic|Tina Krašovic]] | 1 |- | 4286 | [[Uporabnik:Tina kočevar|Tina kočevar]] | 1 |- | 4287 | [[Uporabnik:Tinakeber|Tinakeber]] | 1 |- | 4288 | [[Uporabnik:Tinakaluza|Tinakaluza]] | 1 |- | 4289 | [[Uporabnik:Tina Iskra|Tina Iskra]] | 1 |- | 4290 | [[Uporabnik:Tinaheferle|Tinaheferle]] | 1 |- | 4291 | [[Uporabnik:Tina.fhsf|Tina.fhsf]] | 1 |- | 4292 | [[Uporabnik:Tina Drobnič|Tina Drobnič]] | 1 |- | 4293 | [[Uporabnik:Tina Campa|Tina Campa]] | 1 |- | 4294 | [[Uporabnik:Tinac|Tinac]] | 1 |- | 4295 | [[Uporabnik:Tinablablabla|Tinablablabla]] | 1 |- | 4296 | [[Uporabnik:Tina Batič|Tina Batič]] | 1 |- | 4297 | [[Uporabnik:TinaaaZ|TinaaaZ]] | 1 |- | 4298 | [[Uporabnik:Tina88|Tina88]] | 1 |- | 4299 | [[Uporabnik:Tina2mc|Tina2mc]] | 1 |- | 4300 | [[Uporabnik:Tina289|Tina289]] | 1 |- | 4301 | [[Uporabnik:Tina1988|Tina1988]] | 1 |- | 4302 | [[Uporabnik:Timotim1000|Timotim1000]] | 1 |- | 4303 | [[Uporabnik:Timotejvidovi|Timotejvidovi]] | 1 |- | 4304 | [[Uporabnik:Timotejs|Timotejs]] | 1 |- | 4305 | [[Uporabnik:Timotejnovak333|Timotejnovak333]] | 1 |- | 4306 | [[Uporabnik:Timotejlogistika|Timotejlogistika]] | 1 |- | 4307 | [[Uporabnik:Timotejklopcic|Timotejklopcic]] | 1 |- | 4308 | [[Uporabnik:Timmilosavljevic|Timmilosavljevic]] | 1 |- | 4309 | [[Uporabnik:Timkok19|Timkok19]] | 1 |- | 4310 | [[Uporabnik:Timjan97|Timjan97]] | 1 |- | 4311 | [[Uporabnik:Timica|Timica]] | 1 |- | 4312 | [[Uporabnik:Timi2002|Timi2002]] | 1 |- | 4313 | [[Uporabnik:Timcy|Timcy]] | 1 |- | 4314 | [[Uporabnik:Tim.cizej123|Tim.cizej123]] | 1 |- | 4315 | [[Uporabnik:TimC137|TimC137]] | 1 |- | 4316 | [[Uporabnik:Timbr10|Timbr10]] | 1 |- | 4317 | [[Uporabnik:Timajas|Timajas]] | 1 |- | 4318 | [[Uporabnik:Tim7567|Tim7567]] | 1 |- | 4319 | [[Uporabnik:Tim3217|Tim3217]] | 1 |- | 4320 | [[Uporabnik:Tim1234567891|Tim1234567891]] | 1 |- | 4321 | [[Uporabnik:Tileoreščki|Tileoreščki]] | 1 |- | 4322 | [[Uporabnik:Tilen Zupanc|Tilen Zupanc]] | 1 |- | 4323 | [[Uporabnik:Tilenzupan|Tilenzupan]] | 1 |- | 4324 | [[Uporabnik:Tilen vergles|Tilen vergles]] | 1 |- | 4325 | [[Uporabnik:Tilensu|Tilensu]] | 1 |- | 4326 | [[Uporabnik:Tilens7|Tilens7]] | 1 |- | 4327 | [[Uporabnik:Tilenp8|Tilenp8]] | 1 |- | 4328 | [[Uporabnik:Tilenk|Tilenk]] | 1 |- | 4329 | [[Uporabnik:Tilenh7|Tilenh7]] | 1 |- | 4330 | [[Uporabnik:TilenDragar|TilenDragar]] | 1 |- | 4331 | [[Uporabnik:Tilencencic|Tilencencic]] | 1 |- | 4332 | [[Uporabnik:TilenB|TilenB]] | 1 |- | 4333 | [[Uporabnik:TILEN30|TILEN30]] | 1 |- | 4334 | [[Uporabnik:Tijantijan|Tijantijan]] | 1 |- | 4335 | [[Uporabnik:Tijana.vrakelja|Tijana.vrakelja]] | 1 |- | 4336 | [[Uporabnik:TiiMii2014|TiiMii2014]] | 1 |- | 4337 | [[Uporabnik:Tiia4|Tiia4]] | 1 |- | 4338 | [[Uporabnik:Tihistihi87|Tihistihi87]] | 1 |- | 4339 | [[Uporabnik:Tigram~slwiki|Tigram~slwiki]] | 1 |- | 4340 | [[Uporabnik:Tigergod8|Tigergod8]] | 1 |- | 4341 | [[Uporabnik:TiEnGa|TiEnGa]] | 1 |- | 4342 | [[Uporabnik:TICKoper|TICKoper]] | 1 |- | 4343 | [[Uporabnik:Tiberiusize|Tiberiusize]] | 1 |- | 4344 | [[Uporabnik:Tiberius1978|Tiberius1978]] | 1 |- | 4345 | [[Uporabnik:Tiara Gruden|Tiara Gruden]] | 1 |- | 4346 | [[Uporabnik:Ti42slo|Ti42slo]] | 1 |- | 4347 | [[Uporabnik:Thorin Lindenshield|Thorin Lindenshield]] | 1 |- | 4348 | [[Uporabnik:Thor25|Thor25]] | 1 |- | 4349 | [[Uporabnik:Thomson Walt|Thomson Walt]] | 1 |- | 4350 | [[Uporabnik:Thomaswhitesmith|Thomaswhitesmith]] | 1 |- | 4351 | [[Uporabnik:Thom977|Thom977]] | 1 |- | 4352 | [[Uporabnik:Thinkblue|Thinkblue]] | 1 |- | 4353 | [[Uporabnik:Thezelva|Thezelva]] | 1 |- | 4354 | [[Uporabnik:Thewizardofoz1|Thewizardofoz1]] | 1 |- | 4355 | [[Uporabnik:TheTamau|TheTamau]] | 1 |- | 4356 | [[Uporabnik:Thetajsha|Thetajsha]] | 1 |- | 4357 | [[Uporabnik:Theslodriver|Theslodriver]] | 1 |- | 4358 | [[Uporabnik:The Rabbit1|The Rabbit1]] | 1 |- | 4359 | [[Uporabnik:Theone~slwiki|Theone~slwiki]] | 1 |- | 4360 | [[Uporabnik:Theonepetra|Theonepetra]] | 1 |- | 4361 | [[Uporabnik:TheOffspringFan|TheOffspringFan]] | 1 |- | 4362 | [[Uporabnik:TheNatsuKi|TheNatsuKi]] | 1 |- | 4363 | [[Uporabnik:Themostdavid|Themostdavid]] | 1 |- | 4364 | [[Uporabnik:Thelordmichaelos|Thelordmichaelos]] | 1 |- | 4365 | [[Uporabnik:TheLevious|TheLevious]] | 1 |- | 4366 | [[Uporabnik:The land of mu|The land of mu]] | 1 |- | 4367 | [[Uporabnik:Thegavric|Thegavric]] | 1 |- | 4368 | [[Uporabnik:TheDenix8|TheDenix8]] | 1 |- | 4369 | [[Uporabnik:Theborg|Theborg]] | 1 |- | 4370 | [[Uporabnik:Theblay2|Theblay2]] | 1 |- | 4371 | [[Uporabnik:Thats just someone in the war|Thats just someone in the war]] | 1 |- | 4372 | [[Uporabnik:Thart16|Thart16]] | 1 |- | 4373 | [[Uporabnik:Thamler|Thamler]] | 1 |- | 4374 | [[Uporabnik:Thadeus1490|Thadeus1490]] | 1 |- | 4375 | [[Uporabnik:Thadej|Thadej]] | 1 |- | 4376 | [[Uporabnik:Thabjanic|Thabjanic]] | 1 |- | 4377 | [[Uporabnik:Th3mistocles|Th3mistocles]] | 1 |- | 4378 | [[Uporabnik:Tg305|Tg305]] | 1 |- | 4379 | [[Uporabnik:TG111|TG111]] | 1 |- | 4380 | [[Uporabnik:Teycam|Teycam]] | 1 |- | 4381 | [[Uporabnik:TeyaHa|TeyaHa]] | 1 |- | 4382 | [[Uporabnik:Teya Černe|Teya Černe]] | 1 |- | 4383 | [[Uporabnik:Tevz2|Tevz2]] | 1 |- | 4384 | [[Uporabnik:Tevž123|Tevž123]] | 1 |- | 4385 | [[Uporabnik:TetaPavleta|TetaPavleta]] | 1 |- | 4386 | [[Uporabnik:TesP|TesP]] | 1 |- | 4387 | [[Uporabnik:Termshabit~slwiki|Termshabit~slwiki]] | 1 |- | 4388 | [[Uporabnik:Tereza Letalova|Tereza Letalova]] | 1 |- | 4389 | [[Uporabnik:Terence McKenna|Terence McKenna]] | 1 |- | 4390 | [[Uporabnik:Tepsa alen|Tepsa alen]] | 1 |- | 4391 | [[Uporabnik:Teorija in kritika|Teorija in kritika]] | 1 |- | 4392 | [[Uporabnik:Teophilip|Teophilip]] | 1 |- | 4393 | [[Uporabnik:Teokosic|Teokosic]] | 1 |- | 4394 | [[Uporabnik:TeodoraIlic|TeodoraIlic]] | 1 |- | 4395 | [[Uporabnik:Tentacle~slwiki|Tentacle~slwiki]] | 1 |- | 4396 | [[Uporabnik:Tende info|Tende info]] | 1 |- | 4397 | [[Uporabnik:TelleTino|TelleTino]] | 1 |- | 4398 | [[Uporabnik:Tele77|Tele77]] | 1 |- | 4399 | [[Uporabnik:Telče12344|Telče12344]] | 1 |- | 4400 | [[Uporabnik:Tejkooo|Tejkooo]] | 1 |- | 4401 | [[Uporabnik:Tejka11|Tejka11]] | 1 |- | 4402 | [[Uporabnik:Tejcy89|Tejcy89]] | 1 |- | 4403 | [[Uporabnik:Tejciflux|Tejciflux]] | 1 |- | 4404 | [[Uporabnik:TejaV|TejaV]] | 1 |- | 4405 | [[Uporabnik:TejaTK|TejaTK]] | 1 |- | 4406 | [[Uporabnik:Teja K.|Teja K.]] | 1 |- | 4407 | [[Uporabnik:Tejag93|Tejag93]] | 1 |- | 4408 | [[Uporabnik:Teja.bernot|Teja.bernot]] | 1 |- | 4409 | [[Uporabnik:Teja Arcon|Teja Arcon]] | 1 |- | 4410 | [[Uporabnik:Tejaa21|Tejaa21]] | 1 |- | 4411 | [[Uporabnik:Tejaa2|Tejaa2]] | 1 |- | 4412 | [[Uporabnik:Teja80|Teja80]] | 1 |- | 4413 | [[Uporabnik:Teja444|Teja444]] | 1 |- | 4414 | [[Uporabnik:Tehniška.varnost|Tehniška.varnost]] | 1 |- | 4415 | [[Uporabnik:Tehni3k|Tehni3k]] | 1 |- | 4416 | [[Uporabnik:Tedomedo|Tedomedo]] | 1 |- | 4417 | [[Uporabnik:Tedi121|Tedi121]] | 1 |- | 4418 | [[Uporabnik:Tedi1019|Tedi1019]] | 1 |- | 4419 | [[Uporabnik:Tectum|Tectum]] | 1 |- | 4420 | [[Uporabnik:TECMB|TECMB]] | 1 |- | 4421 | [[Uporabnik:TeaŽagar|TeaŽagar]] | 1 |- | 4422 | [[Uporabnik:Tear DR0P|Tear DR0P]] | 1 |- | 4423 | [[Uporabnik:Team96|Team96]] | 1 |- | 4424 | [[Uporabnik:Tealog|Tealog]] | 1 |- | 4425 | [[Uporabnik:Tea banfic|Tea banfic]] | 1 |- | 4426 | [[Uporabnik:Tea8|Tea8]] | 1 |- | 4427 | [[Uporabnik:TCWiki|TCWiki]] | 1 |- | 4428 | [[Uporabnik:Tcvetreznik|Tcvetreznik]] | 1 |- | 4429 | [[Uporabnik:TB~slwiki|TB~slwiki]] | 1 |- | 4430 | [[Uporabnik:Tbreck1|Tbreck1]] | 1 |- | 4431 | [[Uporabnik:Tberk92|Tberk92]] | 1 |- | 4432 | [[Uporabnik:Tbcrv|Tbcrv]] | 1 |- | 4433 | [[Uporabnik:Tayster|Tayster]] | 1 |- | 4434 | [[Uporabnik:Taya košir|Taya košir]] | 1 |- | 4435 | [[Uporabnik:Tavo|Tavo]] | 1 |- | 4436 | [[Uporabnik:TauntCard7300|TauntCard7300]] | 1 |- | 4437 | [[Uporabnik:Taubii|Taubii]] | 1 |- | 4438 | [[Uporabnik:Tatjana Malec|Tatjana Malec]] | 1 |- | 4439 | [[Uporabnik:Tatjana Logar|Tatjana Logar]] | 1 |- | 4440 | [[Uporabnik:TatjanaLesjak2|TatjanaLesjak2]] | 1 |- | 4441 | [[Uporabnik:Tatiana Pegan Sibelius|Tatiana Pegan Sibelius]] | 1 |- | 4442 | [[Uporabnik:Tasyka|Tasyka]] | 1 |- | 4443 | [[Uporabnik:TAŠKO|TAŠKO]] | 1 |- | 4444 | [[Uporabnik:Taska33|Taska33]] | 1 |- | 4445 | [[Uporabnik:Tar.sta.lan.got|Tar.sta.lan.got]] | 1 |- | 4446 | [[Uporabnik:TarasParas|TarasParas]] | 1 |- | 4447 | [[Uporabnik:Taraklun|Taraklun]] | 1 |- | 4448 | [[Uporabnik:TARAgrabrovec|TARAgrabrovec]] | 1 |- | 4449 | [[Uporabnik:TaPametni|TaPametni]] | 1 |- | 4450 | [[Uporabnik:Tanya~slwiki|Tanya~slwiki]] | 1 |- | 4451 | [[Uporabnik:TanjaVre|TanjaVre]] | 1 |- | 4452 | [[Uporabnik:Tanjaturk|Tanjaturk]] | 1 |- | 4453 | [[Uporabnik:TanjaSpanic|TanjaSpanic]] | 1 |- | 4454 | [[Uporabnik:TanjaSk|TanjaSk]] | 1 |- | 4455 | [[Uporabnik:Tanjas|Tanjas]] | 1 |- | 4456 | [[Uporabnik:Tanja s|Tanja s]] | 1 |- | 4457 | [[Uporabnik:Tanja lajkovic|Tanja lajkovic]] | 1 |- | 4458 | [[Uporabnik:Tanja Krhin|Tanja Krhin]] | 1 |- | 4459 | [[Uporabnik:Tanja Kos|Tanja Kos]] | 1 |- | 4460 | [[Uporabnik:Tanja Kokalj|Tanja Kokalj]] | 1 |- | 4461 | [[Uporabnik:Tanja.kobal|Tanja.kobal]] | 1 |- | 4462 | [[Uporabnik:Tanja jeric|Tanja jeric]] | 1 |- | 4463 | [[Uporabnik:Tanja Hribar|Tanja Hribar]] | 1 |- | 4464 | [[Uporabnik:Tanja.bolko|Tanja.bolko]] | 1 |- | 4465 | [[Uporabnik:TanjaBobek|TanjaBobek]] | 1 |- | 4466 | [[Uporabnik:Tanja2|Tanja2]] | 1 |- | 4467 | [[Uporabnik:Tanja1612|Tanja1612]] | 1 |- | 4468 | [[Uporabnik:Tanja1|Tanja1]] | 1 |- | 4469 | [[Uporabnik:Tanitojzla|Tanitojzla]] | 1 |- | 4470 | [[Uporabnik:TaniaS|TaniaS]] | 1 |- | 4471 | [[Uporabnik:TangoMike7|TangoMike7]] | 1 |- | 4472 | [[Uporabnik:TangIna66|TangIna66]] | 1 |- | 4473 | [[Uporabnik:Tandu|Tandu]] | 1 |- | 4474 | [[Uporabnik:Tammi87|Tammi87]] | 1 |- | 4475 | [[Uporabnik:Tam kjer je lepo|Tam kjer je lepo]] | 1 |- | 4476 | [[Uporabnik:Tamittami|Tamittami]] | 1 |- | 4477 | [[Uporabnik:Tamines|Tamines]] | 1 |- | 4478 | [[Uporabnik:Tamii|Tamii]] | 1 |- | 4479 | [[Uporabnik:Tamerlan98|Tamerlan98]] | 1 |- | 4480 | [[Uporabnik:Tamea|Tamea]] | 1 |- | 4481 | [[Uporabnik:Tamara Teofilović|Tamara Teofilović]] | 1 |- | 4482 | [[Uporabnik:Tamarastelcer|Tamarastelcer]] | 1 |- | 4483 | [[Uporabnik:Tamara siljak|Tamara siljak]] | 1 |- | 4484 | [[Uporabnik:Tamara Pastorčič|Tamara Pastorčič]] | 1 |- | 4485 | [[Uporabnik:Tamara.m91|Tamara.m91]] | 1 |- | 4486 | [[Uporabnik:TamaraKar|TamaraKar]] | 1 |- | 4487 | [[Uporabnik:Tamaraa26|Tamaraa26]] | 1 |- | 4488 | [[Uporabnik:Tamara31|Tamara31]] | 1 |- | 4489 | [[Uporabnik:TamaMer|TamaMer]] | 1 |- | 4490 | [[Uporabnik:TamalaSara|TamalaSara]] | 1 |- | 4491 | [[Uporabnik:Talma21|Talma21]] | 1 |- | 4492 | [[Uporabnik:Talitha~slwiki|Talitha~slwiki]] | 1 |- | 4493 | [[Uporabnik:Talithaskaya|Talithaskaya]] | 1 |- | 4494 | [[Uporabnik:Tali~slwiki|Tali~slwiki]] | 1 |- | 4495 | [[Uporabnik:Talent~slwiki|Talent~slwiki]] | 1 |- | 4496 | [[Uporabnik:Tajkaigolob|Tajkaigolob]] | 1 |- | 4497 | [[Uporabnik:Tajfek|Tajfek]] | 1 |- | 4498 | [[Uporabnik:Tajdavidmar|Tajdavidmar]] | 1 |- | 4499 | [[Uporabnik:TajdaO|TajdaO]] | 1 |- | 4500 | [[Uporabnik:Tajda91|Tajda91]] | 1 |- | 4501 | [[Uporabnik:Tajda23|Tajda23]] | 1 |- | 4502 | [[Uporabnik:Tajčka|Tajčka]] | 1 |- | 4503 | [[Uporabnik:Taja Slana|Taja Slana]] | 1 |- | 4504 | [[Uporabnik:TajaQz|TajaQz]] | 1 |- | 4505 | [[Uporabnik:Tajana Novinić|Tajana Novinić]] | 1 |- | 4506 | [[Uporabnik:Taja gorjan|Taja gorjan]] | 1 |- | 4507 | [[Uporabnik:Taja Bratovž|Taja Bratovž]] | 1 |- | 4508 | [[Uporabnik:Taiuni|Taiuni]] | 1 |- | 4509 | [[Uporabnik:Taine.h|Taine.h]] | 1 |- | 4510 | [[Uporabnik:Tahas|Tahas]] | 1 |- | 4511 | [[Uporabnik:Tahamzd|Tahamzd]] | 1 |- | 4512 | [[Uporabnik:Tadruj|Tadruj]] | 1 |- | 4513 | [[Uporabnik:TAdio|TAdio]] | 1 |- | 4514 | [[Uporabnik:Tadile1|Tadile1]] | 1 |- | 4515 | [[Uporabnik:Tadica|Tadica]] | 1 |- | 4516 | [[Uporabnik:Tadey93|Tadey93]] | 1 |- | 4517 | [[Uporabnik:Tadejtement|Tadejtement]] | 1 |- | 4518 | [[Uporabnik:Tadej schuster|Tadej schuster]] | 1 |- | 4519 | [[Uporabnik:Tadejscancar90|Tadejscancar90]] | 1 |- | 4520 | [[Uporabnik:TadejPlos|TadejPlos]] | 1 |- | 4521 | [[Uporabnik:Tadej.martinjak|Tadej.martinjak]] | 1 |- | 4522 | [[Uporabnik:Tadej Križman|Tadej Križman]] | 1 |- | 4523 | [[Uporabnik:Tadejkova|Tadejkova]] | 1 |- | 4524 | [[Uporabnik:Tadej Kolenc|Tadej Kolenc]] | 1 |- | 4525 | [[Uporabnik:Tadej.kobal247|Tadej.kobal247]] | 1 |- | 4526 | [[Uporabnik:TadejJa.|TadejJa.]] | 1 |- | 4527 | [[Uporabnik:Tadej J.|Tadej J.]] | 1 |- | 4528 | [[Uporabnik:Tadej cufar|Tadej cufar]] | 1 |- | 4529 | [[Uporabnik:Tadeja maček|Tadeja maček]] | 1 |- | 4530 | [[Uporabnik:TadejaLIkar|TadejaLIkar]] | 1 |- | 4531 | [[Uporabnik:Tadeja Lapanje|Tadeja Lapanje]] | 1 |- | 4532 | [[Uporabnik:Tadeja Klančnik|Tadeja Klančnik]] | 1 |- | 4533 | [[Uporabnik:Tadejahartman|Tadejahartman]] | 1 |- | 4534 | [[Uporabnik:TadejaG|TadejaG]] | 1 |- | 4535 | [[Uporabnik:Tadeja1405|Tadeja1405]] | 1 |- | 4536 | [[Uporabnik:Tadej977|Tadej977]] | 1 |- | 4537 | [[Uporabnik:Tadej11|Tadej11]] | 1 |- | 4538 | [[Uporabnik:Tabrias.t|Tabrias.t]] | 1 |- | 4539 | [[Uporabnik:Tabascohotsauce|Tabascohotsauce]] | 1 |- | 4540 | [[Uporabnik:Taavetti|Taavetti]] | 1 |- | 4541 | [[Uporabnik:T7ank|T7ank]] | 1 |- | 4542 | [[Uporabnik:T3hn0|T3hn0]] | 1 |- | 4543 | [[Uporabnik:T123at|T123at]] | 1 |- | 4544 | [[Uporabnik:T123a|T123a]] | 1 |- | 4545 | [[Uporabnik:T032146|T032146]] | 1 |- | 4546 | [[Uporabnik:Szogaj|Szogaj]] | 1 |- | 4547 | [[Uporabnik:Szasa~slwiki|Szasa~slwiki]] | 1 |- | 4548 | [[Uporabnik:Sž510|Sž510]] | 1 |- | 4549 | [[Uporabnik:Syphchy|Syphchy]] | 1 |- | 4550 | [[Uporabnik:Syn1917|Syn1917]] | 1 |- | 4551 | [[Uporabnik:Sylphe~slwiki|Sylphe~slwiki]] | 1 |- | 4552 | [[Uporabnik:Sydelle|Sydelle]] | 1 |- | 4553 | [[Uporabnik:SyaWgnignahCehT|SyaWgnignahCehT]] | 1 |- | 4554 | [[Uporabnik:Switters|Switters]] | 1 |- | 4555 | [[Uporabnik:Sweetteapot|Sweetteapot]] | 1 |- | 4556 | [[Uporabnik:SvojeSreceKovacic|SvojeSreceKovacic]] | 1 |- | 4557 | [[Uporabnik:Svoboda~slwiki|Svoboda~slwiki]] | 1 |- | 4558 | [[Uporabnik:Svizec barjanski|Svizec barjanski]] | 1 |- | 4559 | [[Uporabnik:Svitulja|Svitulja]] | 1 |- | 4560 | [[Uporabnik:SviligojTaja|SviligojTaja]] | 1 |- | 4561 | [[Uporabnik:Svilcnik|Svilcnik]] | 1 |- | 4562 | [[Uporabnik:Svetovni popotnik|Svetovni popotnik]] | 1 |- | 4563 | [[Uporabnik:Svetlana Pavlin|Svetlana Pavlin]] | 1 |- | 4564 | [[Uporabnik:Svetecm|Svetecm]] | 1 |- | 4565 | [[Uporabnik:Sven88|Sven88]] | 1 |- | 4566 | [[Uporabnik:SvarunJ|SvarunJ]] | 1 |- | 4567 | [[Uporabnik:Svar~slwiki|Svar~slwiki]] | 1 |- | 4568 | [[Uporabnik:ŠvabŠpela|ŠvabŠpela]] | 1 |- | 4569 | [[Uporabnik:Suzi5p|Suzi5p]] | 1 |- | 4570 | [[Uporabnik:Suzana.rucman|Suzana.rucman]] | 1 |- | 4571 | [[Uporabnik:Suzana fartek|Suzana fartek]] | 1 |- | 4572 | [[Uporabnik:Suzana1987|Suzana1987]] | 1 |- | 4573 | [[Uporabnik:Suzana001|Suzana001]] | 1 |- | 4574 | [[Uporabnik:Suvren|Suvren]] | 1 |- | 4575 | [[Uporabnik:Susm|Susm]] | 1 |- | 4576 | [[Uporabnik:Susigms|Susigms]] | 1 |- | 4577 | [[Uporabnik:Survbuci|Survbuci]] | 1 |- | 4578 | [[Uporabnik:Surjpanj|Surjpanj]] | 1 |- | 4579 | [[Uporabnik:SurdusVII|SurdusVII]] | 1 |- | 4580 | [[Uporabnik:Suradnikime|Suradnikime]] | 1 |- | 4581 | [[Uporabnik:Superbojci|Superbojci]] | 1 |- | 4582 | [[Uporabnik:Sun.shine.x3|Sun.shine.x3]] | 1 |- | 4583 | [[Uporabnik:Sunrise5|Sunrise5]] | 1 |- | 4584 | [[Uporabnik:Sunkazz|Sunkazz]] | 1 |- | 4585 | [[Uporabnik:Sunflowerry|Sunflowerry]] | 1 |- | 4586 | [[Uporabnik:Sundance~slwiki|Sundance~slwiki]] | 1 |- | 4587 | [[Uporabnik:Sumskovoce|Sumskovoce]] | 1 |- | 4588 | [[Uporabnik:Sumerca|Sumerca]] | 1 |- | 4589 | [[Uporabnik:Šuligoj Gregor|Šuligoj Gregor]] | 1 |- | 4590 | [[Uporabnik:Sulc93|Sulc93]] | 1 |- | 4591 | [[Uporabnik:Sulc|Sulc]] | 1 |- | 4592 | [[Uporabnik:Sukislav|Sukislav]] | 1 |- | 4593 | [[Uporabnik:Suhi75|Suhi75]] | 1 |- | 4594 | [[Uporabnik:Suhadolec.Andraž|Suhadolec.Andraž]] | 1 |- | 4595 | [[Uporabnik:Sugarplum~slwiki|Sugarplum~slwiki]] | 1 |- | 4596 | [[Uporabnik:Sue Henley|Sue Henley]] | 1 |- | 4597 | [[Uporabnik:Succ3ssful|Succ3ssful]] | 1 |- | 4598 | [[Uporabnik:Subicj|Subicj]] | 1 |- | 4599 | [[Uporabnik:Sub grega|Sub grega]] | 1 |- | 4600 | [[Uporabnik:Subanm|Subanm]] | 1 |- | 4601 | [[Uporabnik:Su Annan|Su Annan]] | 1 |- | 4602 | [[Uporabnik:Sturm Katja|Sturm Katja]] | 1 |- | 4603 | [[Uporabnik:Studnurse|Studnurse]] | 1 |- | 4604 | [[Uporabnik:Studio3s|Studio3s]] | 1 |- | 4605 | [[Uporabnik:Studij99|Studij99]] | 1 |- | 4606 | [[Uporabnik:Studentfov|Studentfov]] | 1 |- | 4607 | [[Uporabnik:Studeno|Studeno]] | 1 |- | 4608 | [[Uporabnik:StrusAndrej|StrusAndrej]] | 1 |- | 4609 | [[Uporabnik:Štrudlček|Štrudlček]] | 1 |- | 4610 | [[Uporabnik:Strucka4|Strucka4]] | 1 |- | 4611 | [[Uporabnik:Strucb|Strucb]] | 1 |- | 4612 | [[Uporabnik:Strop~slwiki|Strop~slwiki]] | 1 |- | 4613 | [[Uporabnik:Stromi|Stromi]] | 1 |- | 4614 | [[Uporabnik:Strojancrt|Strojancrt]] | 1 |- | 4615 | [[Uporabnik:Strnad Karmen|Strnad Karmen]] | 1 |- | 4616 | [[Uporabnik:Strmecstrmec|Strmecstrmec]] | 1 |- | 4617 | [[Uporabnik:Stritar|Stritar]] | 1 |- | 4618 | [[Uporabnik:Striker (uzurpiran)|Striker (uzurpiran)]] | 1 |- | 4619 | [[Uporabnik:Stresnik61|Stresnik61]] | 1 |- | 4620 | [[Uporabnik:Stredic Sl|Stredic Sl]] | 1 |- | 4621 | [[Uporabnik:Stredic|Stredic]] | 1 |- | 4622 | [[Uporabnik:Štreber|Štreber]] | 1 |- | 4623 | [[Uporabnik:Strawberry44|Strawberry44]] | 1 |- | 4624 | [[Uporabnik:Stravinski79|Stravinski79]] | 1 |- | 4625 | [[Uporabnik:Strashky|Strashky]] | 1 |- | 4626 | [[Uporabnik:St.Miha|St.Miha]] | 1 |- | 4627 | [[Uporabnik:Stjany|Stjany]] | 1 |- | 4628 | [[Uporabnik:StivenTilen|StivenTilen]] | 1 |- | 4629 | [[Uporabnik:Stinkara|Stinkara]] | 1 |- | 4630 | [[Uporabnik:Sthajerc|Sthajerc]] | 1 |- | 4631 | [[Uporabnik:Stew14|Stew14]] | 1 |- | 4632 | [[Uporabnik:Stevko230|Stevko230]] | 1 |- | 4633 | [[Uporabnik:Stevard|Stevard]] | 1 |- | 4634 | [[Uporabnik:Stesh|Stesh]] | 1 |- | 4635 | [[Uporabnik:Stella Marela|Stella Marela]] | 1 |- | 4636 | [[Uporabnik:Stella7|Stella7]] | 1 |- | 4637 | [[Uporabnik:Stein um Stein|Stein um Stein]] | 1 |- | 4638 | [[Uporabnik:Stefbk|Stefbk]] | 1 |- | 4639 | [[Uporabnik:Stefanvujic1|Stefanvujic1]] | 1 |- | 4640 | [[Uporabnik:StefANksl|StefANksl]] | 1 |- | 4641 | [[Uporabnik:StefanB~slwiki|StefanB~slwiki]] | 1 |- | 4642 | [[Uporabnik:STAZIT|STAZIT]] | 1 |- | 4643 | [[Uporabnik:Stavi|Stavi]] | 1 |- | 4644 | [[Uporabnik:Stausinho|Stausinho]] | 1 |- | 4645 | [[Uporabnik:Statomanija|Statomanija]] | 1 |- | 4646 | [[Uporabnik:StaticLink|StaticLink]] | 1 |- | 4647 | [[Uporabnik:StatGuru|StatGuru]] | 1 |- | 4648 | [[Uporabnik:Statemind|Statemind]] | 1 |- | 4649 | [[Uporabnik:Stasa.majcen|Stasa.majcen]] | 1 |- | 4650 | [[Uporabnik:Stasalepen|Stasalepen]] | 1 |- | 4651 | [[Uporabnik:Stašakerin|Stašakerin]] | 1 |- | 4652 | [[Uporabnik:Staša Berkopec|Staša Berkopec]] | 1 |- | 4653 | [[Uporabnik:Star vs the forces of evil|Star vs the forces of evil]] | 1 |- | 4654 | [[Uporabnik:Starodobnik|Starodobnik]] | 1 |- | 4655 | [[Uporabnik:Stari prdec|Stari prdec]] | 1 |- | 4656 | [[Uporabnik:Starie|Starie]] | 1 |- | 4657 | [[Uporabnik:Starič S.|Starič S.]] | 1 |- | 4658 | [[Uporabnik:Staragara|Staragara]] | 1 |- | 4659 | [[Uporabnik:Stankoopekarski|Stankoopekarski]] | 1 |- | 4660 | [[Uporabnik:Stank321|Stank321]] | 1 |- | 4661 | [[Uporabnik:StaneM|StaneM]] | 1 |- | 4662 | [[Uporabnik:Stanciskarja|Stanciskarja]] | 1 |- | 4663 | [[Uporabnik:StaleYed|StaleYed]] | 1 |- | 4664 | [[Uporabnik:Stakolic|Stakolic]] | 1 |- | 4665 | [[Uporabnik:Stajler|Stajler]] | 1 |- | 4666 | [[Uporabnik:ŠtajerskaMetropolaMaribor|ŠtajerskaMetropolaMaribor]] | 1 |- | 4667 | [[Uporabnik:Stahras|Stahras]] | 1 |- | 4668 | [[Uporabnik:Staarrrr|Staarrrr]] | 1 |- | 4669 | [[Uporabnik:St1125|St1125]] | 1 |- | 4670 | [[Uporabnik:SStenovec|SStenovec]] | 1 |- | 4671 | [[Uporabnik:Sstefancic|Sstefancic]] | 1 |- | 4672 | [[Uporabnik:Sstanic|Sstanic]] | 1 |- | 4673 | [[Uporabnik:Sssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssss|Sssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssss]] | 1 |- | 4674 | [[Uporabnik:Sspp2019|Sspp2019]] | 1 |- | 4675 | [[Uporabnik:Sspjjoze|Sspjjoze]] | 1 |- | 4676 | [[Uporabnik:Sspegar|Sspegar]] | 1 |- | 4677 | [[Uporabnik:Sspdjug|Sspdjug]] | 1 |- | 4678 | [[Uporabnik:Sspan1|Sspan1]] | 1 |- | 4679 | [[Uporabnik:Ssonccek|Ssonccek]] | 1 |- | 4680 | [[Uporabnik:Sskljubnobtc|Sskljubnobtc]] | 1 |- | 4681 | [[Uporabnik:Sskj batman|Sskj batman]] | 1 |- | 4682 | [[Uporabnik:Ssepec|Ssepec]] | 1 |- | 4683 | [[Uporabnik:SSenica|SSenica]] | 1 |- | 4684 | [[Uporabnik:Ssandraa|Ssandraa]] | 1 |- | 4685 | [[Uporabnik:Ss|Ss]] | 1 |- | 4686 | [[Uporabnik:Srus|Srus]] | 1 |- | 4687 | [[Uporabnik:Srnaizgozda|Srnaizgozda]] | 1 |- | 4688 | [[Uporabnik:Srga|Srga]] | 1 |- | 4689 | [[Uporabnik:Srebrenica|Srebrenica]] | 1 |- | 4690 | [[Uporabnik:SrdjanMarin21|SrdjanMarin21]] | 1 |- | 4691 | [[Uporabnik:Srce farm|Srce farm]] | 1 |- | 4692 | [[Uporabnik:Sraufstok|Sraufstok]] | 1 |- | 4693 | [[Uporabnik:Srakoper|Srakoper]] | 1 |- | 4694 | [[Uporabnik:Squidoo81|Squidoo81]] | 1 |- | 4695 | [[Uporabnik:Squeek|Squeek]] | 1 |- | 4696 | [[Uporabnik:Square19901990|Square19901990]] | 1 |- | 4697 | [[Uporabnik:Spsoj23|Spsoj23]] | 1 |- | 4698 | [[Uporabnik:SPS2016|SPS2016]] | 1 |- | 4699 | [[Uporabnik:Sprukk|Sprukk]] | 1 |- | 4700 | [[Uporabnik:Spovednik|Spovednik]] | 1 |- | 4701 | [[Uporabnik:Sportzincs|Sportzincs]] | 1 |- | 4702 | [[Uporabnik:Sportstudio|Sportstudio]] | 1 |- | 4703 | [[Uporabnik:SportSlovenia|SportSlovenia]] | 1 |- | 4704 | [[Uporabnik:Sportnik15|Sportnik15]] | 1 |- | 4705 | [[Uporabnik:Spoli98|Spoli98]] | 1 |- | 4706 | [[Uporabnik:Špli|Špli]] | 1 |- | 4707 | [[Uporabnik:Spletko|Spletko]] | 1 |- | 4708 | [[Uporabnik:Spidy~slwiki|Spidy~slwiki]] | 1 |- | 4709 | [[Uporabnik:Sphinxmoth|Sphinxmoth]] | 1 |- | 4710 | [[Uporabnik:SpeVer1|SpeVer1]] | 1 |- | 4711 | [[Uporabnik:Špella.dezelak|Špella.dezelak]] | 1 |- | 4712 | [[Uporabnik:Spellaa|Spellaa]] | 1 |- | 4713 | [[Uporabnik:Spella92|Spella92]] | 1 |- | 4714 | [[Uporabnik:Spelinan|Spelinan]] | 1 |- | 4715 | [[Uporabnik:Speliii|Speliii]] | 1 |- | 4716 | [[Uporabnik:Špelča Oblak|Špelča Oblak]] | 1 |- | 4717 | [[Uporabnik:SpelcaG|SpelcaG]] | 1 |- | 4718 | [[Uporabnik:Spelca8|Spelca8]] | 1 |- | 4719 | [[Uporabnik:Spelca676|Spelca676]] | 1 |- | 4720 | [[Uporabnik:Špela velepič|Špela velepič]] | 1 |- | 4721 | [[Uporabnik:Spela Sopinger|Spela Sopinger]] | 1 |- | 4722 | [[Uporabnik:Spelasamsa|Spelasamsa]] | 1 |- | 4723 | [[Uporabnik:Spelapokovec|Spelapokovec]] | 1 |- | 4724 | [[Uporabnik:Spela novak|Spela novak]] | 1 |- | 4725 | [[Uporabnik:SpelaM|SpelaM]] | 1 |- | 4726 | [[Uporabnik:SpelaLip|SpelaLip]] | 1 |- | 4727 | [[Uporabnik:Špela.lemut|Špela.lemut]] | 1 |- | 4728 | [[Uporabnik:Spelakastelic|Spelakastelic]] | 1 |- | 4729 | [[Uporabnik:ŠpelaJ|ŠpelaJ]] | 1 |- | 4730 | [[Uporabnik:Špela Dolžan|Špela Dolžan]] | 1 |- | 4731 | [[Uporabnik:Špeladebeljak|Špeladebeljak]] | 1 |- | 4732 | [[Uporabnik:Špela Brezovar|Špela Brezovar]] | 1 |- | 4733 | [[Uporabnik:Spelaban|Spelaban]] | 1 |- | 4734 | [[Uporabnik:Špela90|Špela90]] | 1 |- | 4735 | [[Uporabnik:Spela22|Spela22]] | 1 |- | 4736 | [[Uporabnik:Špela1234|Špela1234]] | 1 |- | 4737 | [[Uporabnik:Spela11|Spela11]] | 1 |- | 4738 | [[Uporabnik:Spela0248|Spela0248]] | 1 |- | 4739 | [[Uporabnik:Spel123|Spel123]] | 1 |- | 4740 | [[Uporabnik:Spejovnik|Spejovnik]] | 1 |- | 4741 | [[Uporabnik:SPeedek|SPeedek]] | 1 |- | 4742 | [[Uporabnik:Spavlic|Spavlic]] | 1 |- | 4743 | [[Uporabnik:SparkleShark|SparkleShark]] | 1 |- | 4744 | [[Uporabnik:Spacejam2|Spacejam2]] | 1 |- | 4745 | [[Uporabnik:Space182|Space182]] | 1 |- | 4746 | [[Uporabnik:Sp2210|Sp2210]] | 1 |- | 4747 | [[Uporabnik:Sovica20|Sovica20]] | 1 |- | 4748 | [[Uporabnik:Sourav Bapuli|Sourav Bapuli]] | 1 |- | 4749 | [[Uporabnik:ŠOULJ|ŠOULJ]] | 1 |- | 4750 | [[Uporabnik:Soulfinger99|Soulfinger99]] | 1 |- | 4751 | [[Uporabnik:Sosed11|Sosed11]] | 1 |- | 4752 | [[Uporabnik:Sorsak5ra|Sorsak5ra]] | 1 |- | 4753 | [[Uporabnik:Sopakoto|Sopakoto]] | 1 |- | 4754 | [[Uporabnik:Sonydip|Sonydip]] | 1 |- | 4755 | [[Uporabnik:Sonjaxp|Sonjaxp]] | 1 |- | 4756 | [[Uporabnik:Sonjap|Sonjap]] | 1 |- | 4757 | [[Uporabnik:SonjaGajic|SonjaGajic]] | 1 |- | 4758 | [[Uporabnik:SonjaDro|SonjaDro]] | 1 |- | 4759 | [[Uporabnik:Sonja21|Sonja21]] | 1 |- | 4760 | [[Uporabnik:Sončica|Sončica]] | 1 |- | 4761 | [[Uporabnik:Sonchek18|Sonchek18]] | 1 |- | 4762 | [[Uporabnik:Sonceluna|Sonceluna]] | 1 |- | 4763 | [[Uporabnik:Soncek na nebu|Soncek na nebu]] | 1 |- | 4764 | [[Uporabnik:Soncek15|Soncek15]] | 1 |- | 4765 | [[Uporabnik:Soncek111|Soncek111]] | 1 |- | 4766 | [[Uporabnik:Sonček023|Sonček023]] | 1 |- | 4767 | [[Uporabnik:Sommerauer|Sommerauer]] | 1 |- | 4768 | [[Uporabnik:Someonexx|Someonexx]] | 1 |- | 4769 | [[Uporabnik:Somede|Somede]] | 1 |- | 4770 | [[Uporabnik:Šolski projekt|Šolski projekt]] | 1 |- | 4771 | [[Uporabnik:Solo000000|Solo000000]] | 1 |- | 4772 | [[Uporabnik:Soleil~slwiki|Soleil~slwiki]] | 1 |- | 4773 | [[Uporabnik:Solaxan|Solaxan]] | 1 |- | 4774 | [[Uporabnik:Solata2011|Solata2011]] | 1 |- | 4775 | [[Uporabnik:Solasarpi|Solasarpi]] | 1 |- | 4776 | [[Uporabnik:SolarSoul|SolarSoul]] | 1 |- | 4777 | [[Uporabnik:Solar.petra97|Solar.petra97]] | 1 |- | 4778 | [[Uporabnik:Sol1|Sol1]] | 1 |- | 4779 | [[Uporabnik:Sokac121|Sokac121]] | 1 |- | 4780 | [[Uporabnik:Sok88|Sok88]] | 1 |- | 4781 | [[Uporabnik:Sok1996|Sok1996]] | 1 |- | 4782 | [[Uporabnik:SOJVSRS|SOJVSRS]] | 1 |- | 4783 | [[Uporabnik:Soissons~slwiki|Soissons~slwiki]] | 1 |- | 4784 | [[Uporabnik:Sodoprstikopitar|Sodoprstikopitar]] | 1 |- | 4785 | [[Uporabnik:Soccersniper|Soccersniper]] | 1 |- | 4786 | [[Uporabnik:Sobberski|Sobberski]] | 1 |- | 4787 | [[Uporabnik:SNusa|SNusa]] | 1 |- | 4788 | [[Uporabnik:Snuderl|Snuderl]] | 1 |- | 4789 | [[Uporabnik:Snudekat|Snudekat]] | 1 |- | 4790 | [[Uporabnik:Snowman~slwiki|Snowman~slwiki]] | 1 |- | 4791 | [[Uporabnik:Snowflake91|Snowflake91]] | 1 |- | 4792 | [[Uporabnik:Snow.ff|Snow.ff]] | 1 |- | 4793 | [[Uporabnik:Snovik|Snovik]] | 1 |- | 4794 | [[Uporabnik:Snojlu|Snojlu]] | 1 |- | 4795 | [[Uporabnik:SNOB1107|SNOB1107]] | 1 |- | 4796 | [[Uporabnik:Snezinkica|Snezinkica]] | 1 |- | 4797 | [[Uporabnik:Snezana.antonic|Snezana.antonic]] | 1 |- | 4798 | [[Uporabnik:Snafu~slwiki|Snafu~slwiki]] | 1 |- | 4799 | [[Uporabnik:Smučanje|Smučanje]] | 1 |- | 4800 | [[Uporabnik:Smrketa3|Smrketa3]] | 1 |- | 4801 | [[Uporabnik:Smrketa123|Smrketa123]] | 1 |- | 4802 | [[Uporabnik:Smrdokavrinahuhu|Smrdokavrinahuhu]] | 1 |- | 4803 | [[Uporabnik:Smoothcheeks|Smoothcheeks]] | 1 |- | 4804 | [[Uporabnik:SMonika|SMonika]] | 1 |- | 4805 | [[Uporabnik:Š.Moharić|Š.Moharić]] | 1 |- | 4806 | [[Uporabnik:Smnzup|Smnzup]] | 1 |- | 4807 | [[Uporabnik:Smes|Smes]] | 1 |- | 4808 | [[Uporabnik:Smehljeva|Smehljeva]] | 1 |- | 4809 | [[Uporabnik:Smartwiki~slwiki|Smartwiki~slwiki]] | 1 |- | 4810 | [[Uporabnik:S.MAROŠEK|S.MAROŠEK]] | 1 |- | 4811 | [[Uporabnik:Smarnica|Smarnica]] | 1 |- | 4812 | [[Uporabnik:Smara|Smara]] | 1 |- | 4813 | [[Uporabnik:Smalcat|Smalcat]] | 1 |- | 4814 | [[Uporabnik:Smack~slwiki|Smack~slwiki]] | 1 |- | 4815 | [[Uporabnik:Smackdown~slwiki|Smackdown~slwiki]] | 1 |- | 4816 | [[Uporabnik:Slusalkica|Slusalkica]] | 1 |- | 4817 | [[Uporabnik:Slucijas|Slucijas]] | 1 |- | 4818 | [[Uporabnik:SloWiki321|SloWiki321]] | 1 |- | 4819 | [[Uporabnik:Slowiki|Slowiki]] | 1 |- | 4820 | [[Uporabnik:SloVolley|SloVolley]] | 1 |- | 4821 | [[Uporabnik:Slovjanin|Slovjanin]] | 1 |- | 4822 | [[Uporabnik:Slovid|Slovid]] | 1 |- | 4823 | [[Uporabnik:Slovenska.citalnica|Slovenska.citalnica]] | 1 |- | 4824 | [[Uporabnik:Slovenka13|Slovenka13]] | 1 |- | 4825 | [[Uporabnik:Slovenistka5|Slovenistka5]] | 1 |- | 4826 | [[Uporabnik:Slovenistka|Slovenistka]] | 1 |- | 4827 | [[Uporabnik:Slovenija1994|Slovenija1994]] | 1 |- | 4828 | [[Uporabnik:Sloveniansport|Sloveniansport]] | 1 |- | 4829 | [[Uporabnik:Sloveniafootball1898|Sloveniafootball1898]] | 1 |- | 4830 | [[Uporabnik:Sloveniadude|Sloveniadude]] | 1 |- | 4831 | [[Uporabnik:Slovene Comrade|Slovene Comrade]] | 1 |- | 4832 | [[Uporabnik:Slovene2|Slovene2]] | 1 |- | 4833 | [[Uporabnik:Slovencelj|Slovencelj]] | 1 |- | 4834 | [[Uporabnik:Slovarček|Slovarček]] | 1 |- | 4835 | [[Uporabnik:Slov3nc|Slov3nc]] | 1 |- | 4836 | [[Uporabnik:Slotrooper|Slotrooper]] | 1 |- | 4837 | [[Uporabnik:SloSlayer|SloSlayer]] | 1 |- | 4838 | [[Uporabnik:SloSki007|SloSki007]] | 1 |- | 4839 | [[Uporabnik:SloProGaming|SloProGaming]] | 1 |- | 4840 | [[Uporabnik:Slooiuz|Slooiuz]] | 1 |- | 4841 | [[Uporabnik:Slomedia|Slomedia]] | 1 |- | 4842 | [[Uporabnik:SloLord|SloLord]] | 1 |- | 4843 | [[Uporabnik:Slojanez|Slojanez]] | 1 |- | 4844 | [[Uporabnik:Slodre5|Slodre5]] | 1 |- | 4845 | [[Uporabnik:SloBoy996|SloBoy996]] | 1 |- | 4846 | [[Uporabnik:Slkn|Slkn]] | 1 |- | 4847 | [[Uporabnik:Slipknot guy|Slipknot guy]] | 1 |- | 4848 | [[Uporabnik:S.l.i.n.a.s.t.|S.l.i.n.a.s.t.]] | 1 |- | 4849 | [[Uporabnik:Slimi|Slimi]] | 1 |- | 4850 | [[Uporabnik:SlikarDuh|SlikarDuh]] | 1 |- | 4851 | [[Uporabnik:Slikar97|Slikar97]] | 1 |- | 4852 | [[Uporabnik:Slika1234|Slika1234]] | 1 |- | 4853 | [[Uporabnik:Slicktalking|Slicktalking]] | 1 |- | 4854 | [[Uporabnik:Slepplystar|Slepplystar]] | 1 |- | 4855 | [[Uporabnik:Sleeper7717|Sleeper7717]] | 1 |- | 4856 | [[Uporabnik:SlavoSerc|SlavoSerc]] | 1 |- | 4857 | [[Uporabnik:Slavić|Slavić]] | 1 |- | 4858 | [[Uporabnik:Slave~slwiki|Slave~slwiki]] | 1 |- | 4859 | [[Uporabnik:Slavczust|Slavczust]] | 1 |- | 4860 | [[Uporabnik:Slavc|Slavc]] | 1 |- | 4861 | [[Uporabnik:SlashZero|SlashZero]] | 1 |- | 4862 | [[Uporabnik:Slap|Slap]] | 1 |- | 4863 | [[Uporabnik:Slamzi12|Slamzi12]] | 1 |- | 4864 | [[Uporabnik:SL4971|SL4971]] | 1 |- | 4865 | [[Uporabnik:SkyWalkR|SkyWalkR]] | 1 |- | 4866 | [[Uporabnik:SkyMMMeow|SkyMMMeow]] | 1 |- | 4867 | [[Uporabnik:Skyflyer~slwiki|Skyflyer~slwiki]] | 1 |- | 4868 | [[Uporabnik:Skyfallingdown|Skyfallingdown]] | 1 |- | 4869 | [[Uporabnik:Skw 31|Skw 31]] | 1 |- | 4870 | [[Uporabnik:Skupina sled|Skupina sled]] | 1 |- | 4871 | [[Uporabnik:Skubez|Skubez]] | 1 |- | 4872 | [[Uporabnik:SkubaVojska|SkubaVojska]] | 1 |- | 4873 | [[Uporabnik:SKroflic|SKroflic]] | 1 |- | 4874 | [[Uporabnik:Skrizman|Skrizman]] | 1 |- | 4875 | [[Uporabnik:Skrinjarjan|Skrinjarjan]] | 1 |- | 4876 | [[Uporabnik:Skrat~slwiki|Skrat~slwiki]] | 1 |- | 4877 | [[Uporabnik:Skratek 14|Skratek 14]] | 1 |- | 4878 | [[Uporabnik:Skralovnik|Skralovnik]] | 1 |- | 4879 | [[Uporabnik:Skraj|Skraj]] | 1 |- | 4880 | [[Uporabnik:Skosmac1|Skosmac1]] | 1 |- | 4881 | [[Uporabnik:S.kolenc|S.kolenc]] | 1 |- | 4882 | [[Uporabnik:SkoldObsessive|SkoldObsessive]] | 1 |- | 4883 | [[Uporabnik:Škofija|Škofija]] | 1 |- | 4884 | [[Uporabnik:Skodice|Skodice]] | 1 |- | 4885 | [[Uporabnik:SkodelicaKave|SkodelicaKave]] | 1 |- | 4886 | [[Uporabnik:Sknap13|Sknap13]] | 1 |- | 4887 | [[Uporabnik:Skirsky|Skirsky]] | 1 |- | 4888 | [[Uporabnik:Skero14|Skero14]] | 1 |- | 4889 | [[Uporabnik:SkerlVerk|SkerlVerk]] | 1 |- | 4890 | [[Uporabnik:Skerbecadela|Skerbecadela]] | 1 |- | 4891 | [[Uporabnik:Skera|Skera]] | 1 |- | 4892 | [[Uporabnik:Skela Žedač|Skela Žedač]] | 1 |- | 4893 | [[Uporabnik:SkalarFlorjan|SkalarFlorjan]] | 1 |- | 4894 | [[Uporabnik:Sk84fun|Sk84fun]] | 1 |- | 4895 | [[Uporabnik:Sk2840|Sk2840]] | 1 |- | 4896 | [[Uporabnik:Sjeric|Sjeric]] | 1 |- | 4897 | [[Uporabnik:Six10|Six10]] | 1 |- | 4898 | [[Uporabnik:Sivec1|Sivec1]] | 1 |- | 4899 | [[Uporabnik:Sivci|Sivci]] | 1 |- | 4900 | [[Uporabnik:Sivalni-stroji|Sivalni-stroji]] | 1 |- | 4901 | [[Uporabnik:SirVertunt|SirVertunt]] | 1 |- | 4902 | [[Uporabnik:Sirine1195|Sirine1195]] | 1 |- | 4903 | [[Uporabnik:Sirenetta~slwiki|Sirenetta~slwiki]] | 1 |- | 4904 | [[Uporabnik:Sirca15|Sirca15]] | 1 |- | 4905 | [[Uporabnik:Sint-Truiden|Sint-Truiden]] | 1 |- | 4906 | [[Uporabnik:Sintija Mučibabić|Sintija Mučibabić]] | 1 |- | 4907 | [[Uporabnik:SinkoS|SinkoS]] | 1 |- | 4908 | [[Uporabnik:Sinja33|Sinja33]] | 1 |- | 4909 | [[Uporabnik:Sinigoj|Sinigoj]] | 1 |- | 4910 | [[Uporabnik:Simply280388|Simply280388]] | 1 |- | 4911 | [[Uporabnik:Šimpanz1|Šimpanz1]] | 1 |- | 4912 | [[Uporabnik:Simonzup|Simonzup]] | 1 |- | 4913 | [[Uporabnik:Simonv|Simonv]] | 1 |- | 4914 | [[Uporabnik:Simonus~slwiki|Simonus~slwiki]] | 1 |- | 4915 | [[Uporabnik:Simonstrgar|Simonstrgar]] | 1 |- | 4916 | [[Uporabnik:Simon.Muhic|Simon.Muhic]] | 1 |- | 4917 | [[Uporabnik:Simonmarko|Simonmarko]] | 1 |- | 4918 | [[Uporabnik:SimonJ|SimonJ]] | 1 |- | 4919 | [[Uporabnik:Simonika|Simonika]] | 1 |- | 4920 | [[Uporabnik:Simone041976|Simone041976]] | 1 |- | 4921 | [[Uporabnik:Simoncika|Simoncika]] | 1 |- | 4922 | [[Uporabnik:Simonb|Simonb]] | 1 |- | 4923 | [[Uporabnik:Simona.stariha|Simona.stariha]] | 1 |- | 4924 | [[Uporabnik:Simona Roškar|Simona Roškar]] | 1 |- | 4925 | [[Uporabnik:Simona malnar|Simona malnar]] | 1 |- | 4926 | [[Uporabnik:Simonakokalj90|Simonakokalj90]] | 1 |- | 4927 | [[Uporabnik:Simonaklemencic|Simonaklemencic]] | 1 |- | 4928 | [[Uporabnik:Simonaklancnik|Simonaklancnik]] | 1 |- | 4929 | [[Uporabnik:Simonabutala|Simonabutala]] | 1 |- | 4930 | [[Uporabnik:Simona87|Simona87]] | 1 |- | 4931 | [[Uporabnik:Simon4057|Simon4057]] | 1 |- | 4932 | [[Uporabnik:Simmona~slwiki|Simmona~slwiki]] | 1 |- | 4933 | [[Uporabnik:Simko63050191|Simko63050191]] | 1 |- | 4934 | [[Uporabnik:Simfra|Simfra]] | 1 |- | 4935 | [[Uporabnik:Simci11|Simci11]] | 1 |- | 4936 | [[Uporabnik:Simček|Simček]] | 1 |- | 4937 | [[Uporabnik:Simbol13|Simbol13]] | 1 |- | 4938 | [[Uporabnik:(SI)Matej|(SI)Matej]] | 1 |- | 4939 | [[Uporabnik:Silvo Karo|Silvo Karo]] | 1 |- | 4940 | [[Uporabnik:Silvia.hm|Silvia.hm]] | 1 |- | 4941 | [[Uporabnik:Silar|Silar]] | 1 |- | 4942 | [[Uporabnik:Sikonjak|Sikonjak]] | 1 |- | 4943 | [[Uporabnik:Sigzok|Sigzok]] | 1 |- | 4944 | [[Uporabnik:Siestapalma|Siestapalma]] | 1 |- | 4945 | [[Uporabnik:Siegfried Rotbart Deutscher|Siegfried Rotbart Deutscher]] | 1 |- | 4946 | [[Uporabnik:Sidd~slwiki|Sidd~slwiki]] | 1 |- | 4947 | [[Uporabnik:Sidbin|Sidbin]] | 1 |- | 4948 | [[Uporabnik:SiByte|SiByte]] | 1 |- | 4949 | [[Uporabnik:SI2000SI|SI2000SI]] | 1 |- | 4950 | [[Uporabnik:Shumski1945|Shumski1945]] | 1 |- | 4951 | [[Uporabnik:Shpellee|Shpellee]] | 1 |- | 4952 | [[Uporabnik:Shkupi Kumanova 1234|Shkupi Kumanova 1234]] | 1 |- | 4953 | [[Uporabnik:Shkis13|Shkis13]] | 1 |- | 4954 | [[Uporabnik:Shiesmine|Shiesmine]] | 1 |- | 4955 | [[Uporabnik:SheratonGrace|SheratonGrace]] | 1 |- | 4956 | [[Uporabnik:Shepard132|Shepard132]] | 1 |- | 4957 | [[Uporabnik:Sharonthenenbaum|Sharonthenenbaum]] | 1 |- | 4958 | [[Uporabnik:Share ier|Share ier]] | 1 |- | 4959 | [[Uporabnik:Shard~slwiki|Shard~slwiki]] | 1 |- | 4960 | [[Uporabnik:Shadow996|Shadow996]] | 1 |- | 4961 | [[Uporabnik:Sh4d0w~slwiki|Sh4d0w~slwiki]] | 1 |- | 4962 | [[Uporabnik:Sguzelj|Sguzelj]] | 1 |- | 4963 | [[Uporabnik:Sgregor|Sgregor]] | 1 |- | 4964 | [[Uporabnik:Severnomorje|Severnomorje]] | 1 |- | 4965 | [[Uporabnik:SeverinHutinski|SeverinHutinski]] | 1 |- | 4966 | [[Uporabnik:SevenOfSpades~slwiki|SevenOfSpades~slwiki]] | 1 |- | 4967 | [[Uporabnik:SettlingSnail|SettlingSnail]] | 1 |- | 4968 | [[Uporabnik:Setina Matic|Setina Matic]] | 1 |- | 4969 | [[Uporabnik:Sersenj|Sersenj]] | 1 |- | 4970 | [[Uporabnik:Sergejevic|Sergejevic]] | 1 |- | 4971 | [[Uporabnik:Sergeja Kos|Sergeja Kos]] | 1 |- | 4972 | [[Uporabnik:Sergeja G.|Sergeja G.]] | 1 |- | 4973 | [[Uporabnik:Sereia|Sereia]] | 1 |- | 4974 | [[Uporabnik:SeptumCordis|SeptumCordis]] | 1 |- | 4975 | [[Uporabnik:SeptemberWoman|SeptemberWoman]] | 1 |- | 4976 | [[Uporabnik:Senicar~slwiki|Senicar~slwiki]] | 1 |- | 4977 | [[Uporabnik:Sengatit|Sengatit]] | 1 |- | 4978 | [[Uporabnik:Selma Dedić|Selma Dedić]] | 1 |- | 4979 | [[Uporabnik:Sekula~slwiki|Sekula~slwiki]] | 1 |- | 4980 | [[Uporabnik:SekoranjaS|SekoranjaS]] | 1 |- | 4981 | [[Uporabnik:Sekica123|Sekica123]] | 1 |- | 4982 | [[Uporabnik:Sehnsucherin~slwiki|Sehnsucherin~slwiki]] | 1 |- | 4983 | [[Uporabnik:SeEnoRundo|SeEnoRundo]] | 1 |- | 4984 | [[Uporabnik:Sedovnik|Sedovnik]] | 1 |- | 4985 | [[Uporabnik:Sedorf|Sedorf]] | 1 |- | 4986 | [[Uporabnik:Sedefna snala|Sedefna snala]] | 1 |- | 4987 | [[Uporabnik:SecretAgentKlunk|SecretAgentKlunk]] | 1 |- | 4988 | [[Uporabnik:Secnjak15|Secnjak15]] | 1 |- | 4989 | [[Uporabnik:Secnikanja|Secnikanja]] | 1 |- | 4990 | [[Uporabnik:Sebooo.|Sebooo.]] | 1 |- | 4991 | [[Uporabnik:Sebituhtar|Sebituhtar]] | 1 |- | 4992 | [[Uporabnik:SebastijanRM|SebastijanRM]] | 1 |- | 4993 | [[Uporabnik:Sebastiansta|Sebastiansta]] | 1 |- | 4994 | [[Uporabnik:Sebastiano~slwiki|Sebastiano~slwiki]] | 1 |- | 4995 | [[Uporabnik:Sebaks|Sebaks]] | 1 |- | 4996 | [[Uporabnik:Seba75|Seba75]] | 1 |- | 4997 | [[Uporabnik:Seansoo~slwiki|Seansoo~slwiki]] | 1 |- | 4998 | [[Uporabnik:Sead Mahmutefendić|Sead Mahmutefendić]] | 1 |- | 4999 | [[Uporabnik:Sdukic|Sdukic]] | 1 |- | 5000 | [[Uporabnik:Sdssfd|Sdssfd]] | 1 |- |} rhepd78wg9sg6mjrfh2ylc1cl3h6fxs 4 485417 6731701 6708319 2026-08-06T07:21:04Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 5001–6000 6731701 wikitext text/x-wiki === 5001–6000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 5001 | [[Uporabnik:Sdolzan|Sdolzan]] | 1 |- | 5002 | [[Uporabnik:Scotchriver|Scotchriver]] | 1 |- | 5003 | [[Uporabnik:Scofield993|Scofield993]] | 1 |- | 5004 | [[Uporabnik:Scintauer|Scintauer]] | 1 |- | 5005 | [[Uporabnik:SciLEM|SciLEM]] | 1 |- | 5006 | [[Uporabnik:SciDoc18|SciDoc18]] | 1 |- | 5007 | [[Uporabnik:Schweini 7|Schweini 7]] | 1 |- | 5008 | [[Uporabnik:Schwana|Schwana]] | 1 |- | 5009 | [[Uporabnik:Schvrk|Schvrk]] | 1 |- | 5010 | [[Uporabnik:Schtalec|Schtalec]] | 1 |- | 5011 | [[Uporabnik:Schpeltza|Schpeltza]] | 1 |- | 5012 | [[Uporabnik:Schpell|Schpell]] | 1 |- | 5013 | [[Uporabnik:SchoInTschun|SchoInTschun]] | 1 |- | 5014 | [[Uporabnik:Schme|Schme]] | 1 |- | 5015 | [[Uporabnik:Schjora|Schjora]] | 1 |- | 5016 | [[Uporabnik:Scharcy|Scharcy]] | 1 |- | 5017 | [[Uporabnik:Scek88|Scek88]] | 1 |- | 5018 | [[Uporabnik:Scardaccione01|Scardaccione01]] | 1 |- | 5019 | [[Uporabnik:Scaniuss|Scaniuss]] | 1 |- | 5020 | [[Uporabnik:Sc7521|Sc7521]] | 1 |- | 5021 | [[Uporabnik:SberbankSI|SberbankSI]] | 1 |- | 5022 | [[Uporabnik:Sb842|Sb842]] | 1 |- | 5023 | [[Uporabnik:Sa&Vilalta|Sa&Vilalta]] | 1 |- | 5024 | [[Uporabnik:Savelij Zimin|Savelij Zimin]] | 1 |- | 5025 | [[Uporabnik:SAVATE|SAVATE]] | 1 |- | 5026 | [[Uporabnik:Sauron~slwiki|Sauron~slwiki]] | 1 |- | 5027 | [[Uporabnik:ŠauperlAlenka|ŠauperlAlenka]] | 1 |- | 5028 | [[Uporabnik:Sauperl|Sauperl]] | 1 |- | 5029 | [[Uporabnik:Satanarh|Satanarh]] | 1 |- | 5030 | [[Uporabnik:Sasso0101|Sasso0101]] | 1 |- | 5031 | [[Uporabnik:SasquashFan2|SasquashFan2]] | 1 |- | 5032 | [[Uporabnik:Sasp9|Sasp9]] | 1 |- | 5033 | [[Uporabnik:Sasopul|Sasopul]] | 1 |- | 5034 | [[Uporabnik:Saso.mravljak|Saso.mravljak]] | 1 |- | 5035 | [[Uporabnik:Sašo Moškon|Sašo Moškon]] | 1 |- | 5036 | [[Uporabnik:Sasomik|Sasomik]] | 1 |- | 5037 | [[Uporabnik:SASO K|SASO K]] | 1 |- | 5038 | [[Uporabnik:Saso.ilisin1|Saso.ilisin1]] | 1 |- | 5039 | [[Uporabnik:Saschakr|Saschakr]] | 1 |- | 5040 | [[Uporabnik:Sasa.vucina|Sasa.vucina]] | 1 |- | 5041 | [[Uporabnik:SasaP-3579|SasaP-3579]] | 1 |- | 5042 | [[Uporabnik:Saša Milavec|Saša Milavec]] | 1 |- | 5043 | [[Uporabnik:Sasamar|Sasamar]] | 1 |- | 5044 | [[Uporabnik:Sasamaj|Sasamaj]] | 1 |- | 5045 | [[Uporabnik:Saša J|Saša J]] | 1 |- | 5046 | [[Uporabnik:Sasabl|Sasabl]] | 1 |- | 5047 | [[Uporabnik:Sasabajc|Sasabajc]] | 1 |- | 5048 | [[Uporabnik:SasaB1665|SasaB1665]] | 1 |- | 5049 | [[Uporabnik:Saša 01|Saša 01]] | 1 |- | 5050 | [[Uporabnik:Sas4|Sas4]] | 1 |- | 5051 | [[Uporabnik:Sarry~slwiki|Sarry~slwiki]] | 1 |- | 5052 | [[Uporabnik:Sarica77|Sarica77]] | 1 |- | 5053 | [[Uporabnik:Šargarepa|Šargarepa]] | 1 |- | 5054 | [[Uporabnik:Sareta|Sareta]] | 1 |- | 5055 | [[Uporabnik:Sarelule|Sarelule]] | 1 |- | 5056 | [[Uporabnik:Sarcyka131|Sarcyka131]] | 1 |- | 5057 | [[Uporabnik:SarciRen|SarciRen]] | 1 |- | 5058 | [[Uporabnik:Saravuckovic|Saravuckovic]] | 1 |- | 5059 | [[Uporabnik:Sara shiney|Sara shiney]] | 1 |- | 5060 | [[Uporabnik:SarandaZogaj|SarandaZogaj]] | 1 |- | 5061 | [[Uporabnik:Saramijailovic|Saramijailovic]] | 1 |- | 5062 | [[Uporabnik:SaraMarn|SaraMarn]] | 1 |- | 5063 | [[Uporabnik:Sara Konte|Sara Konte]] | 1 |- | 5064 | [[Uporabnik:Sarakeber|Sarakeber]] | 1 |- | 5065 | [[Uporabnik:Sara Kavazovic|Sara Kavazovic]] | 1 |- | 5066 | [[Uporabnik:Sara Kač|Sara Kač]] | 1 |- | 5067 | [[Uporabnik:Sarak1990|Sarak1990]] | 1 |- | 5068 | [[Uporabnik:Sarahorvat|Sarahorvat]] | 1 |- | 5069 | [[Uporabnik:SaraHK|SaraHK]] | 1 |- | 5070 | [[Uporabnik:Sarah C.|Sarah C.]] | 1 |- | 5071 | [[Uporabnik:Sara Gulam|Sara Gulam]] | 1 |- | 5072 | [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] | 1 |- | 5073 | [[Uporabnik:SaraFarkas13|SaraFarkas13]] | 1 |- | 5074 | [[Uporabnik:Sara Farkaš|Sara Farkaš]] | 1 |- | 5075 | [[Uporabnik:Saradenzic|Saradenzic]] | 1 |- | 5076 | [[Uporabnik:Sara Cicpolk|Sara Cicpolk]] | 1 |- | 5077 | [[Uporabnik:Sarac1994|Sarac1994]] | 1 |- | 5078 | [[Uporabnik:SaraBug|SaraBug]] | 1 |- | 5079 | [[Uporabnik:Sarabrcar|Sarabrcar]] | 1 |- | 5080 | [[Uporabnik:Sapo~slwiki|Sapo~slwiki]] | 1 |- | 5081 | [[Uporabnik:Sanychi|Sanychi]] | 1 |- | 5082 | [[Uporabnik:Sanvidm|Sanvidm]] | 1 |- | 5083 | [[Uporabnik:San Marco Venice|San Marco Venice]] | 1 |- | 5084 | [[Uporabnik:Sankaareudead|Sankaareudead]] | 1 |- | 5085 | [[Uporabnik:Sanje 2014|Sanje 2014]] | 1 |- | 5086 | [[Uporabnik:Sanja Zalar|Sanja Zalar]] | 1 |- | 5087 | [[Uporabnik:Sanjavci|Sanjavci]] | 1 |- | 5088 | [[Uporabnik:Sanja.strojin|Sanja.strojin]] | 1 |- | 5089 | [[Uporabnik:Sanja Roškar|Sanja Roškar]] | 1 |- | 5090 | [[Uporabnik:Sanja Mijajlovič|Sanja Mijajlovič]] | 1 |- | 5091 | [[Uporabnik:SanjaGajanovićinMinelaPuškar|SanjaGajanovićinMinelaPuškar]] | 1 |- | 5092 | [[Uporabnik:Sanja Dorota|Sanja Dorota]] | 1 |- | 5093 | [[Uporabnik:Sanja bukovec|Sanja bukovec]] | 1 |- | 5094 | [[Uporabnik:Sanja1999|Sanja1999]] | 1 |- | 5095 | [[Uporabnik:Sanirana|Sanirana]] | 1 |- | 5096 | [[Uporabnik:Sangor|Sangor]] | 1 |- | 5097 | [[Uporabnik:Sanela.zoran|Sanela.zoran]] | 1 |- | 5098 | [[Uporabnik:Sandrika21|Sandrika21]] | 1 |- | 5099 | [[Uporabnik:Sandrica.modic|Sandrica.modic]] | 1 |- | 5100 | [[Uporabnik:Sandria P|Sandria P]] | 1 |- | 5101 | [[Uporabnik:Sandrcek|Sandrcek]] | 1 |- | 5102 | [[Uporabnik:SandraWeiss|SandraWeiss]] | 1 |- | 5103 | [[Uporabnik:Sandra Vidmar|Sandra Vidmar]] | 1 |- | 5104 | [[Uporabnik:Sandra stumberger|Sandra stumberger]] | 1 |- | 5105 | [[Uporabnik:Sandra Oblak|Sandra Oblak]] | 1 |- | 5106 | [[Uporabnik:SANDRAMETKA|SANDRAMETKA]] | 1 |- | 5107 | [[Uporabnik:Sandra lipovec|Sandra lipovec]] | 1 |- | 5108 | [[Uporabnik:Sandralara06|Sandralara06]] | 1 |- | 5109 | [[Uporabnik:Sandra.jakomin|Sandra.jakomin]] | 1 |- | 5110 | [[Uporabnik:Sandra15~slwiki|Sandra15~slwiki]] | 1 |- | 5111 | [[Uporabnik:Sandra00|Sandra00]] | 1 |- | 5112 | [[Uporabnik:Sandorx|Sandorx]] | 1 |- | 5113 | [[Uporabnik:Sandokan12|Sandokan12]] | 1 |- | 5114 | [[Uporabnik:Sandokan1000|Sandokan1000]] | 1 |- | 5115 | [[Uporabnik:Sandizev|Sandizev]] | 1 |- | 5116 | [[Uporabnik:Sanditiatai|Sanditiatai]] | 1 |- | 5117 | [[Uporabnik:Sandiloz|Sandiloz]] | 1 |- | 5118 | [[Uporabnik:SandiBandi|SandiBandi]] | 1 |- | 5119 | [[Uporabnik:Sandesh9822|Sandesh9822]] | 1 |- | 5120 | [[Uporabnik:Samurai9992|Samurai9992]] | 1 |- | 5121 | [[Uporabnik:SamuelKristan|SamuelKristan]] | 1 |- | 5122 | [[Uporabnik:Samueldevetak|Samueldevetak]] | 1 |- | 5123 | [[Uporabnik:Samuel1306|Samuel1306]] | 1 |- | 5124 | [[Uporabnik:Samstudij|Samstudij]] | 1 |- | 5125 | [[Uporabnik:Sam Siera|Sam Siera]] | 1 |- | 5126 | [[Uporabnik:Samoti|Samoti]] | 1 |- | 5127 | [[Uporabnik:Samoswoja|Samoswoja]] | 1 |- | 5128 | [[Uporabnik:Samo Skralovnik|Samo Skralovnik]] | 1 |- | 5129 | [[Uporabnik:Samoom|Samoom]] | 1 |- | 5130 | [[Uporabnik:Samo Oberstar|Samo Oberstar]] | 1 |- | 5131 | [[Uporabnik:Samojaz|Samojaz]] | 1 |- | 5132 | [[Uporabnik:Samo137|Samo137]] | 1 |- | 5133 | [[Uporabnik:Samir11|Samir11]] | 1 |- | 5134 | [[Uporabnik:Samantha0shadow|Samantha0shadow]] | 1 |- | 5135 | [[Uporabnik:Salvad83|Salvad83]] | 1 |- | 5136 | [[Uporabnik:SalobirJure|SalobirJure]] | 1 |- | 5137 | [[Uporabnik:Sally~slwiki|Sally~slwiki]] | 1 |- | 5138 | [[Uporabnik:Salko|Salko]] | 1 |- | 5139 | [[Uporabnik:SalanderLisa|SalanderLisa]] | 1 |- | 5140 | [[Uporabnik:Salamija Rok|Salamija Rok]] | 1 |- | 5141 | [[Uporabnik:Sakmat|Sakmat]] | 1 |- | 5142 | [[Uporabnik:SakineZorcic|SakineZorcic]] | 1 |- | 5143 | [[Uporabnik:Sajorepan|Sajorepan]] | 1 |- | 5144 | [[Uporabnik:Sajmn|Sajmn]] | 1 |- | 5145 | [[Uporabnik:SAINT~slwiki|SAINT~slwiki]] | 1 |- | 5146 | [[Uporabnik:Saintdeath|Saintdeath]] | 1 |- | 5147 | [[Uporabnik:Sagittaviolin|Sagittaviolin]] | 1 |- | 5148 | [[Uporabnik:Sagittarius~slwiki|Sagittarius~slwiki]] | 1 |- | 5149 | [[Uporabnik:Sagi12345|Sagi12345]] | 1 |- | 5150 | [[Uporabnik:Saeros~slwiki|Saeros~slwiki]] | 1 |- | 5151 | [[Uporabnik:SadniJogurt|SadniJogurt]] | 1 |- | 5152 | [[Uporabnik:Sadje200|Sadje200]] | 1 |- | 5153 | [[Uporabnik:ŠAD|ŠAD]] | 1 |- | 5154 | [[Uporabnik:Sacreum|Sacreum]] | 1 |- | 5155 | [[Uporabnik:Sachiko|Sachiko]] | 1 |- | 5156 | [[Uporabnik:Sachaalamire|Sachaalamire]] | 1 |- | 5157 | [[Uporabnik:Sabrino4ka|Sabrino4ka]] | 1 |- | 5158 | [[Uporabnik:Sabrina.karajkovic|Sabrina.karajkovic]] | 1 |- | 5159 | [[Uporabnik:SabrinaK|SabrinaK]] | 1 |- | 5160 | [[Uporabnik:Sabotelli|Sabotelli]] | 1 |- | 5161 | [[Uporabnik:Sabinčula|Sabinčula]] | 1 |- | 5162 | [[Uporabnik:Sabinca Poljanšek|Sabinca Poljanšek]] | 1 |- | 5163 | [[Uporabnik:Sabina Trdan|Sabina Trdan]] | 1 |- | 5164 | [[Uporabnik:Sabina.topolnik|Sabina.topolnik]] | 1 |- | 5165 | [[Uporabnik:Sabina.sabic94|Sabina.sabic94]] | 1 |- | 5166 | [[Uporabnik:Sabinar|Sabinar]] | 1 |- | 5167 | [[Uporabnik:Sabina pančur|Sabina pančur]] | 1 |- | 5168 | [[Uporabnik:Sabinamalina|Sabinamalina]] | 1 |- | 5169 | [[Uporabnik:Sabina.k.87|Sabina.k.87]] | 1 |- | 5170 | [[Uporabnik:Sabinaj|Sabinaj]] | 1 |- | 5171 | [[Uporabnik:Sabina Gerdina|Sabina Gerdina]] | 1 |- | 5172 | [[Uporabnik:Sabinadrn|Sabinadrn]] | 1 |- | 5173 | [[Uporabnik:Sabina.bravec|Sabina.bravec]] | 1 |- | 5174 | [[Uporabnik:Sabinabine|Sabinabine]] | 1 |- | 5175 | [[Uporabnik:Sabinabiba|Sabinabiba]] | 1 |- | 5176 | [[Uporabnik:Sabaheta|Sabaheta]] | 1 |- | 5177 | [[Uporabnik:Sabac123|Sabac123]] | 1 |- | 5178 | [[Uporabnik:Saavik256~slwiki|Saavik256~slwiki]] | 1 |- | 5179 | [[Uporabnik:Saaraa7|Saaraa7]] | 1 |- | 5180 | [[Uporabnik:S6969b|S6969b]] | 1 |- | 5181 | [[Uporabnik:S5tjasa|S5tjasa]] | 1 |- | 5182 | [[Uporabnik:S5andv|S5andv]] | 1 |- | 5183 | [[Uporabnik:S4ry|S4ry]] | 1 |- | 5184 | [[Uporabnik:S0me0ne0|S0me0ne0]] | 1 |- | 5185 | [[Uporabnik:Rzek25|Rzek25]] | 1 |- | 5186 | [[Uporabnik:Rydem7005|Rydem7005]] | 1 |- | 5187 | [[Uporabnik:Rwiki200|Rwiki200]] | 1 |- | 5188 | [[Uporabnik:Rvnucec|Rvnucec]] | 1 |- | 5189 | [[Uporabnik:Rutar16|Rutar16]] | 1 |- | 5190 | [[Uporabnik:Rusavacvetka|Rusavacvetka]] | 1 |- | 5191 | [[Uporabnik:Rupicapra Rupicapra|Rupicapra Rupicapra]] | 1 |- | 5192 | [[Uporabnik:Rugierro|Rugierro]] | 1 |- | 5193 | [[Uporabnik:Rudolf.devinski|Rudolf.devinski]] | 1 |- | 5194 | [[Uporabnik:Rudi.m|Rudi.m]] | 1 |- | 5195 | [[Uporabnik:Ruby123456789|Ruby123456789]] | 1 |- | 5196 | [[Uporabnik:Rtovsak|Rtovsak]] | 1 |- | 5197 | [[Uporabnik:Rstopar|Rstopar]] | 1 |- | 5198 | [[Uporabnik:R.sinkovec|R.sinkovec]] | 1 |- | 5199 | [[Uporabnik:Rsercer|Rsercer]] | 1 |- | 5200 | [[Uporabnik:Rroblek|Rroblek]] | 1 |- | 5201 | [[Uporabnik:Rrimc|Rrimc]] | 1 |- | 5202 | [[Uporabnik:RRebeka|RRebeka]] | 1 |- | 5203 | [[Uporabnik:Rpredan|Rpredan]] | 1 |- | 5204 | [[Uporabnik:R. P.|R. P.]] | 1 |- | 5205 | [[Uporabnik:Rozles|Rozles]] | 1 |- | 5206 | [[Uporabnik:Rozalijar|Rozalijar]] | 1 |- | 5207 | [[Uporabnik:Royanès~slwiki|Royanès~slwiki]] | 1 |- | 5208 | [[Uporabnik:Rox|Rox]] | 1 |- | 5209 | [[Uporabnik:RovcaninM|RovcaninM]] | 1 |- | 5210 | [[Uporabnik:Rotnik1231|Rotnik1231]] | 1 |- | 5211 | [[Uporabnik:Rotara|Rotara]] | 1 |- | 5212 | [[Uporabnik:Rost frei|Rost frei]] | 1 |- | 5213 | [[Uporabnik:Rossoneri~slwiki|Rossoneri~slwiki]] | 1 |- | 5214 | [[Uporabnik:Rosili77|Rosili77]] | 1 |- | 5215 | [[Uporabnik:Rosey~slwiki|Rosey~slwiki]] | 1 |- | 5216 | [[Uporabnik:Rose Taylor|Rose Taylor]] | 1 |- | 5217 | [[Uporabnik:Rosana1993|Rosana1993]] | 1 |- | 5218 | [[Uporabnik:Rosalee97|Rosalee97]] | 1 |- | 5219 | [[Uporabnik:Roreven|Roreven]] | 1 |- | 5220 | [[Uporabnik:Roni125|Roni125]] | 1 |- | 5221 | [[Uporabnik:Rongloful|Rongloful]] | 1 |- | 5222 | [[Uporabnik:RoNaLdO 7|RoNaLdO 7]] | 1 |- | 5223 | [[Uporabnik:RomeoOscarKilo|RomeoOscarKilo]] | 1 |- | 5224 | [[Uporabnik:Romansvn|Romansvn]] | 1 |- | 5225 | [[Uporabnik:Romana.tomic|Romana.tomic]] | 1 |- | 5226 | [[Uporabnik:Romana.tavcar|Romana.tavcar]] | 1 |- | 5227 | [[Uporabnik:Romana pravne|Romana pravne]] | 1 |- | 5228 | [[Uporabnik:Romana235|Romana235]] | 1 |- | 5229 | [[Uporabnik:RolandaAmek|RolandaAmek]] | 1 |- | 5230 | [[Uporabnik:Rok Žitnik|Rok Žitnik]] | 1 |- | 5231 | [[Uporabnik:Rokzitko|Rokzitko]] | 1 |- | 5232 | [[Uporabnik:Roky90|Roky90]] | 1 |- | 5233 | [[Uporabnik:Roky1337|Roky1337]] | 1 |- | 5234 | [[Uporabnik:RokVrtin|RokVrtin]] | 1 |- | 5235 | [[Uporabnik:Rok V. in Jakob Š.|Rok V. in Jakob Š.]] | 1 |- | 5236 | [[Uporabnik:Rokuk|Rokuk]] | 1 |- | 5237 | [[Uporabnik:Rokstar743|Rokstar743]] | 1 |- | 5238 | [[Uporabnik:Rok Špacapan|Rok Špacapan]] | 1 |- | 5239 | [[Uporabnik:RokSimic|RokSimic]] | 1 |- | 5240 | [[Uporabnik:Rok.selko|Rok.selko]] | 1 |- | 5241 | [[Uporabnik:Rok puhar|Rok puhar]] | 1 |- | 5242 | [[Uporabnik:RokP|RokP]] | 1 |- | 5243 | [[Uporabnik:Rok Nežič|Rok Nežič]] | 1 |- | 5244 | [[Uporabnik:RokN|RokN]] | 1 |- | 5245 | [[Uporabnik:Rok Mrvič|Rok Mrvič]] | 1 |- | 5246 | [[Uporabnik:Rokm|Rokm]] | 1 |- | 5247 | [[Uporabnik:Rokk8|Rokk8]] | 1 |- | 5248 | [[Uporabnik:Rokinjure|Rokinjure]] | 1 |- | 5249 | [[Uporabnik:Rokgm|Rokgm]] | 1 |- | 5250 | [[Uporabnik:Rokg11|Rokg11]] | 1 |- | 5251 | [[Uporabnik:Rok&Denis|Rok&Denis]] | 1 |- | 5252 | [[Uporabnik:Rokbeigot|Rokbeigot]] | 1 |- | 5253 | [[Uporabnik:Rok85|Rok85]] | 1 |- | 5254 | [[Uporabnik:Rok301|Rok301]] | 1 |- | 5255 | [[Uporabnik:Rok1998|Rok1998]] | 1 |- | 5256 | [[Uporabnik:Rok12345|Rok12345]] | 1 |- | 5257 | [[Uporabnik:Rojmin|Rojmin]] | 1 |- | 5258 | [[Uporabnik:Rojenice|Rojenice]] | 1 |- | 5259 | [[Uporabnik:Rogtea|Rogtea]] | 1 |- | 5260 | [[Uporabnik:Rogi9900|Rogi9900]] | 1 |- | 5261 | [[Uporabnik:Rogatko|Rogatko]] | 1 |- | 5262 | [[Uporabnik:Rogalsky~slwiki|Rogalsky~slwiki]] | 1 |- | 5263 | [[Uporabnik:RockyMint|RockyMint]] | 1 |- | 5264 | [[Uporabnik:Rock mc1|Rock mc1]] | 1 |- | 5265 | [[Uporabnik:Rock&Blues|Rock&Blues]] | 1 |- | 5266 | [[Uporabnik:Rocco|Rocco]] | 1 |- | 5267 | [[Uporabnik:Robi~slwiki|Robi~slwiki]] | 1 |- | 5268 | [[Uporabnik:Robinrismal|Robinrismal]] | 1 |- | 5269 | [[Uporabnik:Robimaselj|Robimaselj]] | 1 |- | 5270 | [[Uporabnik:RobiDanij|RobiDanij]] | 1 |- | 5271 | [[Uporabnik:Robi7|Robi7]] | 1 |- | 5272 | [[Uporabnik:Robi41|Robi41]] | 1 |- | 5273 | [[Uporabnik:Robertv~slwiki|Robertv~slwiki]] | 1 |- | 5274 | [[Uporabnik:Robert~slwiki|Robert~slwiki]] | 1 |- | 5275 | [[Uporabnik:RobertSkan|RobertSkan]] | 1 |- | 5276 | [[Uporabnik:Robert Pavlovič|Robert Pavlovič]] | 1 |- | 5277 | [[Uporabnik:RobertK~slwiki|RobertK~slwiki]] | 1 |- | 5278 | [[Uporabnik:Robert.ko|Robert.ko]] | 1 |- | 5279 | [[Uporabnik:Robert Ivanc 1|Robert Ivanc 1]] | 1 |- | 5280 | [[Uporabnik:Robert Fonda|Robert Fonda]] | 1 |- | 5281 | [[Uporabnik:Robert.coso|Robert.coso]] | 1 |- | 5282 | [[Uporabnik:Robert321|Robert321]] | 1 |- | 5283 | [[Uporabnik:Robbus|Robbus]] | 1 |- | 5284 | [[Uporabnik:Robbar|Robbar]] | 1 |- | 5285 | [[Uporabnik:Rob1Mar|Rob1Mar]] | 1 |- | 5286 | [[Uporabnik:RoadracerSLO|RoadracerSLO]] | 1 |- | 5287 | [[Uporabnik:Roader|Roader]] | 1 |- | 5288 | [[Uporabnik:RNurse|RNurse]] | 1 |- | 5289 | [[Uporabnik:Rmarinic|Rmarinic]] | 1 |- | 5290 | [[Uporabnik:Rma1902|Rma1902]] | 1 |- | 5291 | [[Uporabnik:Rkicma|Rkicma]] | 1 |- | 5292 | [[Uporabnik:Rkamnikar|Rkamnikar]] | 1 |- | 5293 | [[Uporabnik:Rizik123|Rizik123]] | 1 |- | 5294 | [[Uporabnik:Rivoks|Rivoks]] | 1 |- | 5295 | [[Uporabnik:Rissi|Rissi]] | 1 |- | 5296 | [[Uporabnik:Risba|Risba]] | 1 |- | 5297 | [[Uporabnik:Risa LB|Risa LB]] | 1 |- | 5298 | [[Uporabnik:Ripdfg|Ripdfg]] | 1 |- | 5299 | [[Uporabnik:Riot77~slwiki|Riot77~slwiki]] | 1 |- | 5300 | [[Uporabnik:Rinksarah1|Rinksarah1]] | 1 |- | 5301 | [[Uporabnik:Rina Perko|Rina Perko]] | 1 |- | 5302 | [[Uporabnik:Riky~slwiki|Riky~slwiki]] | 1 |- | 5303 | [[Uporabnik:Riksjag|Riksjag]] | 1 |- | 5304 | [[Uporabnik:Riko d.o.o.|Riko d.o.o.]] | 1 |- | 5305 | [[Uporabnik:Rikarda|Rikarda]] | 1 |- | 5306 | [[Uporabnik:RiJoPaGe|RiJoPaGe]] | 1 |- | 5307 | [[Uporabnik:Rijavecm|Rijavecm]] | 1 |- | 5308 | [[Uporabnik:Riddler84|Riddler84]] | 1 |- | 5309 | [[Uporabnik:Ricuka|Ricuka]] | 1 |- | 5310 | [[Uporabnik:Rick570|Rick570]] | 1 |- | 5311 | [[Uporabnik:Richard~slwiki|Richard~slwiki]] | 1 |- | 5312 | [[Uporabnik:Ribicpepe|Ribicpepe]] | 1 |- | 5313 | [[Uporabnik:Rhona|Rhona]] | 1 |- | 5314 | [[Uporabnik:RHAXHIJA|RHAXHIJA]] | 1 |- | 5315 | [[Uporabnik:RGlobokar|RGlobokar]] | 1 |- | 5316 | [[Uporabnik:RFunicorn|RFunicorn]] | 1 |- | 5317 | [[Uporabnik:Rfegus|Rfegus]] | 1 |- | 5318 | [[Uporabnik:RFalls|RFalls]] | 1 |- | 5319 | [[Uporabnik:Rezzek|Rezzek]] | 1 |- | 5320 | [[Uporabnik:Reyer~slwiki|Reyer~slwiki]] | 1 |- | 5321 | [[Uporabnik:RexMortali|RexMortali]] | 1 |- | 5322 | [[Uporabnik:Revolucionar~slwiki|Revolucionar~slwiki]] | 1 |- | 5323 | [[Uporabnik:RetroFuture|RetroFuture]] | 1 |- | 5324 | [[Uporabnik:Retrej|Retrej]] | 1 |- | 5325 | [[Uporabnik:Reptor|Reptor]] | 1 |- | 5326 | [[Uporabnik:Rene.brunec|Rene.brunec]] | 1 |- | 5327 | [[Uporabnik:RenatoI|RenatoI]] | 1 |- | 5328 | [[Uporabnik:Renatka198824|Renatka198824]] | 1 |- | 5329 | [[Uporabnik:Renata93|Renata93]] | 1 |- | 5330 | [[Uporabnik:Renamed user 88jsnr93ig|Renamed user 88jsnr93ig]] | 1 |- | 5331 | [[Uporabnik:Renamed user 2b0b748e55904714594b99ac70049d56|Renamed user 2b0b748e55904714594b99ac70049d56]] | 1 |- | 5332 | [[Uporabnik:Remi994|Remi994]] | 1 |- | 5333 | [[Uporabnik:RejcD05|RejcD05]] | 1 |- | 5334 | [[Uporabnik:Reinthal~slwiki|Reinthal~slwiki]] | 1 |- | 5335 | [[Uporabnik:Rehberger|Rehberger]] | 1 |- | 5336 | [[Uporabnik:Regina Rahela|Regina Rahela]] | 1 |- | 5337 | [[Uporabnik:Reginamelisa|Reginamelisa]] | 1 |- | 5338 | [[Uporabnik:Refrigerator~slwiki|Refrigerator~slwiki]] | 1 |- | 5339 | [[Uporabnik:Referatprednostno|Referatprednostno]] | 1 |- | 5340 | [[Uporabnik:Redyheady|Redyheady]] | 1 |- | 5341 | [[Uporabnik:Redok8|Redok8]] | 1 |- | 5342 | [[Uporabnik:Rednova10|Rednova10]] | 1 |- | 5343 | [[Uporabnik:Redmir|Redmir]] | 1 |- | 5344 | [[Uporabnik:RebolE|RebolE]] | 1 |- | 5345 | [[Uporabnik:Rebekakov|Rebekakov]] | 1 |- | 5346 | [[Uporabnik:Rebeka Brunšek|Rebeka Brunšek]] | 1 |- | 5347 | [[Uporabnik:Rebekabregar|Rebekabregar]] | 1 |- | 5348 | [[Uporabnik:RebekaBrcvak|RebekaBrcvak]] | 1 |- | 5349 | [[Uporabnik:Rebeka89|Rebeka89]] | 1 |- | 5350 | [[Uporabnik:Real Sergent|Real Sergent]] | 1 |- | 5351 | [[Uporabnik:Rdezma|Rdezma]] | 1 |- | 5352 | [[Uporabnik:Rdeča opica|Rdeča opica]] | 1 |- | 5353 | [[Uporabnik:Rcuckovic|Rcuckovic]] | 1 |- | 5354 | [[Uporabnik:Rbratec|Rbratec]] | 1 |- | 5355 | [[Uporabnik:Razala|Razala]] | 1 |- | 5356 | [[Uporabnik:Raykiller911|Raykiller911]] | 1 |- | 5357 | [[Uporabnik:RayJohnCreator|RayJohnCreator]] | 1 |- | 5358 | [[Uporabnik:Rawnanso|Rawnanso]] | 1 |- | 5359 | [[Uporabnik:Ravnjak sobot|Ravnjak sobot]] | 1 |- | 5360 | [[Uporabnik:Ravnateljstvo|Ravnateljstvo]] | 1 |- | 5361 | [[Uporabnik:Ravenist|Ravenist]] | 1 |- | 5362 | [[Uporabnik:Ratter~slwiki|Ratter~slwiki]] | 1 |- | 5363 | [[Uporabnik:Rastislav Sustarsic|Rastislav Sustarsic]] | 1 |- | 5364 | [[Uporabnik:Raško Đukanović|Raško Đukanović]] | 1 |- | 5365 | [[Uporabnik:Rapper~slwiki|Rapper~slwiki]] | 1 |- | 5366 | [[Uporabnik:Raphael~slwiki|Raphael~slwiki]] | 1 |- | 5367 | [[Uporabnik:Ranná hviezda|Ranná hviezda]] | 1 |- | 5368 | [[Uporabnik:Ranjaro|Ranjaro]] | 1 |- | 5369 | [[Uporabnik:Ranaverde9|Ranaverde9]] | 1 |- | 5370 | [[Uporabnik:RaMiBRu|RaMiBRu]] | 1 |- | 5371 | [[Uporabnik:RamboTweetyBird|RamboTweetyBird]] | 1 |- | 5372 | [[Uporabnik:Ralu~slwiki|Ralu~slwiki]] | 1 |- | 5373 | [[Uporabnik:RakinvirpoK|RakinvirpoK]] | 1 |- | 5374 | [[Uporabnik:Rajzm|Rajzm]] | 1 |- | 5375 | [[Uporabnik:Rajteric|Rajteric]] | 1 |- | 5376 | [[Uporabnik:Railicmladen|Railicmladen]] | 1 |- | 5377 | [[Uporabnik:Rahnek|Rahnek]] | 1 |- | 5378 | [[Uporabnik:Ragod|Ragod]] | 1 |- | 5379 | [[Uporabnik:Rago|Rago]] | 1 |- | 5380 | [[Uporabnik:Ragerk|Ragerk]] | 1 |- | 5381 | [[Uporabnik:Rafiki~slwiki|Rafiki~slwiki]] | 1 |- | 5382 | [[Uporabnik:Radovednostkrepi|Radovednostkrepi]] | 1 |- | 5383 | [[Uporabnik:Rados~slwiki|Rados~slwiki]] | 1 |- | 5384 | [[Uporabnik:Radopan|Radopan]] | 1 |- | 5385 | [[Uporabnik:Racunalnicar|Racunalnicar]] | 1 |- | 5386 | [[Uporabnik:RaBBiTKa|RaBBiTKa]] | 1 |- | 5387 | [[Uporabnik:R5lucijumps|R5lucijumps]] | 1 |- | 5388 | [[Uporabnik:Qwert56~slwiki|Qwert56~slwiki]] | 1 |- | 5389 | [[Uporabnik:QUIiiiii|QUIiiiii]] | 1 |- | 5390 | [[Uporabnik:Quickload|Quickload]] | 1 |- | 5391 | [[Uporabnik:Queenofspades95|Queenofspades95]] | 1 |- | 5392 | [[Uporabnik:Qubacubazamniauser|Qubacubazamniauser]] | 1 |- | 5393 | [[Uporabnik:Qoq49|Qoq49]] | 1 |- | 5394 | [[Uporabnik:PZUFIC|PZUFIC]] | 1 |- | 5395 | [[Uporabnik:Pzn2020|Pzn2020]] | 1 |- | 5396 | [[Uporabnik:Pzabret|Pzabret]] | 1 |- | 5397 | [[Uporabnik:P.vrhovnik|P.vrhovnik]] | 1 |- | 5398 | [[Uporabnik:Pvcokna|Pvcokna]] | 1 |- | 5399 | [[Uporabnik:Putr|Putr]] | 1 |- | 5400 | [[Uporabnik:PutkaZbilje|PutkaZbilje]] | 1 |- | 5401 | [[Uporabnik:Pusnik14|Pusnik14]] | 1 |- | 5402 | [[Uporabnik:Purplemunchmallow|Purplemunchmallow]] | 1 |- | 5403 | [[Uporabnik:PurityLane|PurityLane]] | 1 |- | 5404 | [[Uporabnik:Purg.aljaz|Purg.aljaz]] | 1 |- | 5405 | [[Uporabnik:Punk nejči|Punk nejči]] | 1 |- | 5406 | [[Uporabnik:PUnK|PUnK]] | 1 |- | 5407 | [[Uporabnik:Pundigaka|Pundigaka]] | 1 |- | 5408 | [[Uporabnik:Pumpkin212|Pumpkin212]] | 1 |- | 5409 | [[Uporabnik:Pumpie|Pumpie]] | 1 |- | 5410 | [[Uporabnik:Puhi|Puhi]] | 1 |- | 5411 | [[Uporabnik:Puella~slwiki|Puella~slwiki]] | 1 |- | 5412 | [[Uporabnik:Puci 13|Puci 13]] | 1 |- | 5413 | [[Uporabnik:Pubi2010|Pubi2010]] | 1 |- | 5414 | [[Uporabnik:Ptio|Ptio]] | 1 |- | 5415 | [[Uporabnik:Pteichme|Pteichme]] | 1 |- | 5416 | [[Uporabnik:PTE|PTE]] | 1 |- | 5417 | [[Uporabnik:PTanja|PTanja]] | 1 |- | 5418 | [[Uporabnik:Psycho172~slwiki|Psycho172~slwiki]] | 1 |- | 5419 | [[Uporabnik:Psihologija|Psihologija]] | 1 |- | 5420 | [[Uporabnik:Psiholog-92|Psiholog-92]] | 1 |- | 5421 | [[Uporabnik:Psandi|Psandi]] | 1 |- | 5422 | [[Uporabnik:Prvaupotic|Prvaupotic]] | 1 |- | 5423 | [[Uporabnik:PRSIMBIOZA|PRSIMBIOZA]] | 1 |- | 5424 | [[Uporabnik:Proxila|Proxila]] | 1 |- | 5425 | [[Uporabnik:Provezano|Provezano]] | 1 |- | 5426 | [[Uporabnik:Prosenc|Prosenc]] | 1 |- | 5427 | [[Uporabnik:Pro Regnum Siciliæ|Pro Regnum Siciliæ]] | 1 |- | 5428 | [[Uporabnik:Prometnik|Prometnik]] | 1 |- | 5429 | [[Uporabnik:ProkletaLubenica|ProkletaLubenica]] | 1 |- | 5430 | [[Uporabnik:Professor Olavo|Professor Olavo]] | 1 |- | 5431 | [[Uporabnik:Professor LTR - Professor do Povo|Professor LTR - Professor do Povo]] | 1 |- | 5432 | [[Uporabnik:Profesor~slwiki|Profesor~slwiki]] | 1 |- | 5433 | [[Uporabnik:Profesorica|Profesorica]] | 1 |- | 5434 | [[Uporabnik:Proexcelsis|Proexcelsis]] | 1 |- | 5435 | [[Uporabnik:ProBAKSTER|ProBAKSTER]] | 1 |- | 5436 | [[Uporabnik:Prmarko|Prmarko]] | 1 |- | 5437 | [[Uporabnik:-pristic-|-pristic-]] | 1 |- | 5438 | [[Uporabnik:Prispevkar|Prispevkar]] | 1 |- | 5439 | [[Uporabnik:Prispevam|Prispevam]] | 1 |- | 5440 | [[Uporabnik:Priso88|Priso88]] | 1 |- | 5441 | [[Uporabnik:Princeska|Princeska]] | 1 |- | 5442 | [[Uporabnik:Princesa4!|Princesa4!]] | 1 |- | 5443 | [[Uporabnik:Prina12|Prina12]] | 1 |- | 5444 | [[Uporabnik:Primus1980|Primus1980]] | 1 |- | 5445 | [[Uporabnik:Primozsu|Primozsu]] | 1 |- | 5446 | [[Uporabnik:Primoz.puncuh|Primoz.puncuh]] | 1 |- | 5447 | [[Uporabnik:Primoz.oberc|Primoz.oberc]] | 1 |- | 5448 | [[Uporabnik:Primozh|Primozh]] | 1 |- | 5449 | [[Uporabnik:Primoz.eddie|Primoz.eddie]] | 1 |- | 5450 | [[Uporabnik:Primož Doma|Primož Doma]] | 1 |- | 5451 | [[Uporabnik:Primozd|Primozd]] | 1 |- | 5452 | [[Uporabnik:Primoz23|Primoz23]] | 1 |- | 5453 | [[Uporabnik:Primoz 1231|Primoz 1231]] | 1 |- | 5454 | [[Uporabnik:Primorske novice|Primorske novice]] | 1 |- | 5455 | [[Uporabnik:Primi99|Primi99]] | 1 |- | 5456 | [[Uporabnik:Primi9758|Primi9758]] | 1 |- | 5457 | [[Uporabnik:Primi11|Primi11]] | 1 |- | 5458 | [[Uporabnik:PrijateljNani2015|PrijateljNani2015]] | 1 |- | 5459 | [[Uporabnik:Prijatelj durrutija|Prijatelj durrutija]] | 1 |- | 5460 | [[Uporabnik:Priimek.ime|Priimek.ime]] | 1 |- | 5461 | [[Uporabnik:Preveri|Preveri]] | 1 |- | 5462 | [[Uporabnik:Prevajalec|Prevajalec]] | 1 |- | 5463 | [[Uporabnik:PrettyBoy~slwiki|PrettyBoy~slwiki]] | 1 |- | 5464 | [[Uporabnik:Press.nino|Press.nino]] | 1 |- | 5465 | [[Uporabnik:Pressduck|Pressduck]] | 1 |- | 5466 | [[Uporabnik:Preseren1800|Preseren1800]] | 1 |- | 5467 | [[Uporabnik:Premia~slwiki|Premia~slwiki]] | 1 |- | 5468 | [[Uporabnik:Premak|Premak]] | 1 |- | 5469 | [[Uporabnik:Predelanka|Predelanka]] | 1 |- | 5470 | [[Uporabnik:Predator777|Predator777]] | 1 |- | 5471 | [[Uporabnik:Precentor mn|Precentor mn]] | 1 |- | 5472 | [[Uporabnik:Prebold|Prebold]] | 1 |- | 5473 | [[Uporabnik:Prebliski21|Prebliski21]] | 1 |- | 5474 | [[Uporabnik:Pravi40|Pravi40]] | 1 |- | 5475 | [[Uporabnik:Pravda1989|Pravda1989]] | 1 |- | 5476 | [[Uporabnik:Prašnatipkovnica|Prašnatipkovnica]] | 1 |- | 5477 | [[Uporabnik:Prapotnik|Prapotnik]] | 1 |- | 5478 | [[Uporabnik:Pradheepnair|Pradheepnair]] | 1 |- | 5479 | [[Uporabnik:Pprim1|Pprim1]] | 1 |- | 5480 | [[Uporabnik:Ppremrl|Ppremrl]] | 1 |- | 5481 | [[Uporabnik:Pprelogar|Pprelogar]] | 1 |- | 5482 | [[Uporabnik:Pplusko|Pplusko]] | 1 |- | 5483 | [[Uporabnik:Ppareznik|Ppareznik]] | 1 |- | 5484 | [[Uporabnik:Pp243|Pp243]] | 1 |- | 5485 | [[Uporabnik:Poziga|Poziga]] | 1 |- | 5486 | [[Uporabnik:PozarK|PozarK]] | 1 |- | 5487 | [[Uporabnik:Powership~slwiki|Powership~slwiki]] | 1 |- | 5488 | [[Uporabnik:PowerBUL|PowerBUL]] | 1 |- | 5489 | [[Uporabnik:Povirkslovenist|Povirkslovenist]] | 1 |- | 5490 | [[Uporabnik:Povezave|Povezave]] | 1 |- | 5491 | [[Uporabnik:Pouzk|Pouzk]] | 1 |- | 5492 | [[Uporabnik:Potrpinx|Potrpinx]] | 1 |- | 5493 | [[Uporabnik:Potnikp|Potnikp]] | 1 |- | 5494 | [[Uporabnik:Potepinko|Potepinko]] | 1 |- | 5495 | [[Uporabnik:Potepinkapinka|Potepinkapinka]] | 1 |- | 5496 | [[Uporabnik:Potato Diety|Potato Diety]] | 1 |- | 5497 | [[Uporabnik:Postenkar|Postenkar]] | 1 |- | 5498 | [[Uporabnik:PosionRat|PosionRat]] | 1 |- | 5499 | [[Uporabnik:Posics|Posics]] | 1 |- | 5500 | [[Uporabnik:Posegazus|Posegazus]] | 1 |- | 5501 | [[Uporabnik:Posega11|Posega11]] | 1 |- | 5502 | [[Uporabnik:PosebnModel|PosebnModel]] | 1 |- | 5503 | [[Uporabnik:Porval Bojanov|Porval Bojanov]] | 1 |- | 5504 | [[Uporabnik:PortN|PortN]] | 1 |- | 5505 | [[Uporabnik:Porednibožiček|Porednibožiček]] | 1 |- | 5506 | [[Uporabnik:Porcelan12|Porcelan12]] | 1 |- | 5507 | [[Uporabnik:Popikalo|Popikalo]] | 1 |- | 5508 | [[Uporabnik:Popii|Popii]] | 1 |- | 5509 | [[Uporabnik:PonosniSlovenec|PonosniSlovenec]] | 1 |- | 5510 | [[Uporabnik:Ponedeljek|Ponedeljek]] | 1 |- | 5511 | [[Uporabnik:Pomočnica za vse|Pomočnica za vse]] | 1 |- | 5512 | [[Uporabnik:Pomlad2009|Pomlad2009]] | 1 |- | 5513 | [[Uporabnik:Pomlad|Pomlad]] | 1 |- | 5514 | [[Uporabnik:Pomarancha11|Pomarancha11]] | 1 |- | 5515 | [[Uporabnik:Polz76|Polz76]] | 1 |- | 5516 | [[Uporabnik:PolonistikaZS2021TK|PolonistikaZS2021TK]] | 1 |- | 5517 | [[Uporabnik:PolonistikaZS2021 PL|PolonistikaZS2021 PL]] | 1 |- | 5518 | [[Uporabnik:Polonistika ZS2020 FH|Polonistika ZS2020 FH]] | 1 |- | 5519 | [[Uporabnik:Polonistika ZS2020 cvelbar|Polonistika ZS2020 cvelbar]] | 1 |- | 5520 | [[Uporabnik:PolonistikaZS2019RA|PolonistikaZS2019RA]] | 1 |- | 5521 | [[Uporabnik:PolonistikaLS2025|PolonistikaLS2025]] | 1 |- | 5522 | [[Uporabnik:PolonistikaLS2024 Pepel|PolonistikaLS2024 Pepel]] | 1 |- | 5523 | [[Uporabnik:PolonistikaLS2023 mikolic|PolonistikaLS2023 mikolic]] | 1 |- | 5524 | [[Uporabnik:PolonistikaLS2022ND|PolonistikaLS2022ND]] | 1 |- | 5525 | [[Uporabnik:Polonistika-LS2021-hsojer|Polonistika-LS2021-hsojer]] | 1 |- | 5526 | [[Uporabnik:Polonistika LS2020 cvelbar|Polonistika LS2020 cvelbar]] | 1 |- | 5527 | [[Uporabnik:Polonistika LS2019 as|Polonistika LS2019 as]] | 1 |- | 5528 | [[Uporabnik:Polonistika L2020 KI|Polonistika L2020 KI]] | 1 |- | 5529 | [[Uporabnik:PolonistikaKatja|PolonistikaKatja]] | 1 |- | 5530 | [[Uporabnik:Polonij95|Polonij95]] | 1 |- | 5531 | [[Uporabnik:Poloncic|Poloncic]] | 1 |- | 5532 | [[Uporabnik:PoloncaS|PoloncaS]] | 1 |- | 5533 | [[Uporabnik:Polonca Ban|Polonca Ban]] | 1 |- | 5534 | [[Uporabnik:Poloncaaa|Poloncaaa]] | 1 |- | 5535 | [[Uporabnik:PolonaV|PolonaV]] | 1 |- | 5536 | [[Uporabnik:PolonaSest|PolonaSest]] | 1 |- | 5537 | [[Uporabnik:PolonaRot|PolonaRot]] | 1 |- | 5538 | [[Uporabnik:Polona Pirnat|Polona Pirnat]] | 1 |- | 5539 | [[Uporabnik:Polonap|Polonap]] | 1 |- | 5540 | [[Uporabnik:Polonana|Polonana]] | 1 |- | 5541 | [[Uporabnik:Polona Humar|Polona Humar]] | 1 |- | 5542 | [[Uporabnik:Polonahr|Polonahr]] | 1 |- | 5543 | [[Uporabnik:Polona84|Polona84]] | 1 |- | 5544 | [[Uporabnik:Polona7777|Polona7777]] | 1 |- | 5545 | [[Uporabnik:Polona55|Polona55]] | 1 |- | 5546 | [[Uporabnik:Polnilec|Polnilec]] | 1 |- | 5547 | [[Uporabnik:Polnaluna29|Polnaluna29]] | 1 |- | 5548 | [[Uporabnik:Poljansekk|Poljansekk]] | 1 |- | 5549 | [[Uporabnik:Poljanc|Poljanc]] | 1 |- | 5550 | [[Uporabnik:Polina1061|Polina1061]] | 1 |- | 5551 | [[Uporabnik:Poligloticngeek|Poligloticngeek]] | 1 |- | 5552 | [[Uporabnik:Polictomaz|Polictomaz]] | 1 |- | 5553 | [[Uporabnik:PoliceWorker|PoliceWorker]] | 1 |- | 5554 | [[Uporabnik:Poli85|Poli85]] | 1 |- | 5555 | [[Uporabnik:PolHom6|PolHom6]] | 1 |- | 5556 | [[Uporabnik:Poletuša|Poletuša]] | 1 |- | 5557 | [[Uporabnik:Poletnisončnizahod|Poletnisončnizahod]] | 1 |- | 5558 | [[Uporabnik:Poldolini|Poldolini]] | 1 |- | 5559 | [[Uporabnik:Poldek tedy|Poldek tedy]] | 1 |- | 5560 | [[Uporabnik:Polde|Polde]] | 1 |- | 5561 | [[Uporabnik:Pokrajac|Pokrajac]] | 1 |- | 5562 | [[Uporabnik:PoklarUlrih|PoklarUlrih]] | 1 |- | 5563 | [[Uporabnik:Pohorc91|Pohorc91]] | 1 |- | 5564 | [[Uporabnik:Poglej kdo|Poglej kdo]] | 1 |- | 5565 | [[Uporabnik:Podsabotin|Podsabotin]] | 1 |- | 5566 | [[Uporabnik:Podoreh|Podoreh]] | 1 |- | 5567 | [[Uporabnik:Podoknicar|Podoknicar]] | 1 |- | 5568 | [[Uporabnik:Podim|Podim]] | 1 |- | 5569 | [[Uporabnik:PMz23|PMz23]] | 1 |- | 5570 | [[Uporabnik:Pmr123|Pmr123]] | 1 |- | 5571 | [[Uporabnik:Pmkj|Pmkj]] | 1 |- | 5572 | [[Uporabnik:Pmirnik|Pmirnik]] | 1 |- | 5573 | [[Uporabnik:Plvsultra|Plvsultra]] | 1 |- | 5574 | [[Uporabnik:Plos.ana|Plos.ana]] | 1 |- | 5575 | [[Uporabnik:Plokly|Plokly]] | 1 |- | 5576 | [[Uporabnik:Pliskopolje45|Pliskopolje45]] | 1 |- | 5577 | [[Uporabnik:Pleterski|Pleterski]] | 1 |- | 5578 | [[Uporabnik:Plesbarb|Plesbarb]] | 1 |- | 5579 | [[Uporabnik:Plazma|Plazma]] | 1 |- | 5580 | [[Uporabnik:PlazilecPat|PlazilecPat]] | 1 |- | 5581 | [[Uporabnik:Plavomorje|Plavomorje]] | 1 |- | 5582 | [[Uporabnik:PlavoMore|PlavoMore]] | 1 |- | 5583 | [[Uporabnik:Plavček|Plavček]] | 1 |- | 5584 | [[Uporabnik:Plavanjepkir|Plavanjepkir]] | 1 |- | 5585 | [[Uporabnik:Platnica13|Platnica13]] | 1 |- | 5586 | [[Uporabnik:PlanetGV|PlanetGV]] | 1 |- | 5587 | [[Uporabnik:PlaneSpotter|PlaneSpotter]] | 1 |- | 5588 | [[Uporabnik:PlagueRat6|PlagueRat6]] | 1 |- | 5589 | [[Uporabnik:Placki|Placki]] | 1 |- | 5590 | [[Uporabnik:Pkrzic|Pkrzic]] | 1 |- | 5591 | [[Uporabnik:Pkozin|Pkozin]] | 1 |- | 5592 | [[Uporabnik:Pkociper37|Pkociper37]] | 1 |- | 5593 | [[Uporabnik:PK Ljubljana|PK Ljubljana]] | 1 |- | 5594 | [[Uporabnik:Pjesdzebo|Pjesdzebo]] | 1 |- | 5595 | [[Uporabnik:Pjazb3|Pjazb3]] | 1 |- | 5596 | [[Uporabnik:P-Jager|P-Jager]] | 1 |- | 5597 | [[Uporabnik:PiWiki|PiWiki]] | 1 |- | 5598 | [[Uporabnik:Pistak|Pistak]] | 1 |- | 5599 | [[Uporabnik:Pistacija17|Pistacija17]] | 1 |- | 5600 | [[Uporabnik:Pisscracker|Pisscracker]] | 1 |- | 5601 | [[Uporabnik:Pisovalec|Pisovalec]] | 1 |- | 5602 | [[Uporabnik:Pismonoša|Pismonoša]] | 1 |- | 5603 | [[Uporabnik:Piščanec|Piščanec]] | 1 |- | 5604 | [[Uporabnik:Pirih j|Pirih j]] | 1 |- | 5605 | [[Uporabnik:Pircj|Pircj]] | 1 |- | 5606 | [[Uporabnik:Pirc ana-marija|Pirc ana-marija]] | 1 |- | 5607 | [[Uporabnik:Piramida5|Piramida5]] | 1 |- | 5608 | [[Uporabnik:Pipintuk|Pipintuk]] | 1 |- | 5609 | [[Uporabnik:PiPiKaBrand|PiPiKaBrand]] | 1 |- | 5610 | [[Uporabnik:Pinus~slwiki|Pinus~slwiki]] | 1 |- | 5611 | [[Uporabnik:Pinna|Pinna]] | 1 |- | 5612 | [[Uporabnik:Pinky sl (dvojnik)|Pinky sl (dvojnik)]] | 1 |- | 5613 | [[Uporabnik:PinkShadow|PinkShadow]] | 1 |- | 5614 | [[Uporabnik:Pinki|Pinki]] | 1 |- | 5615 | [[Uporabnik:Pink Drive-In|Pink Drive-In]] | 1 |- | 5616 | [[Uporabnik:Pink2828|Pink2828]] | 1 |- | 5617 | [[Uporabnik:Pingus~slwiki|Pingus~slwiki]] | 1 |- | 5618 | [[Uporabnik:Pingupangupongu|Pingupangupongu]] | 1 |- | 5619 | [[Uporabnik:Pingo~slwiki|Pingo~slwiki]] | 1 |- | 5620 | [[Uporabnik:Pingit|Pingit]] | 1 |- | 5621 | [[Uporabnik:PineApple|PineApple]] | 1 |- | 5622 | [[Uporabnik:Pilon~slwiki|Pilon~slwiki]] | 1 |- | 5623 | [[Uporabnik:Pilgrim1712|Pilgrim1712]] | 1 |- | 5624 | [[Uporabnik:Piksna|Piksna]] | 1 |- | 5625 | [[Uporabnik:Pikpok5|Pikpok5]] | 1 |- | 5626 | [[Uporabnik:Pikovit|Pikovit]] | 1 |- | 5627 | [[Uporabnik:Pikolin83|Pikolin83]] | 1 |- | 5628 | [[Uporabnik:Pikica*pikica|Pikica*pikica]] | 1 |- | 5629 | [[Uporabnik:Pikicafrrfrr|Pikicafrrfrr]] | 1 |- | 5630 | [[Uporabnik:Pikica32|Pikica32]] | 1 |- | 5631 | [[Uporabnik:Pikec111|Pikec111]] | 1 |- | 5632 | [[Uporabnik:Pikapolonica8885|Pikapolonica8885]] | 1 |- | 5633 | [[Uporabnik:Pikapolonica 6|Pikapolonica 6]] | 1 |- | 5634 | [[Uporabnik:Pikapolonica1|Pikapolonica1]] | 1 |- | 5635 | [[Uporabnik:Pika celar|Pika celar]] | 1 |- | 5636 | [[Uporabnik:Pika As|Pika As]] | 1 |- | 5637 | [[Uporabnik:Pika.Ana|Pika.Ana]] | 1 |- | 5638 | [[Uporabnik:PiiaTomsic|PiiaTomsic]] | 1 |- | 5639 | [[Uporabnik:Piia1999|Piia1999]] | 1 |- | 5640 | [[Uporabnik:Pierre Duve|Pierre Duve]] | 1 |- | 5641 | [[Uporabnik:Pidovka|Pidovka]] | 1 |- | 5642 | [[Uporabnik:Pici~slwiki|Pici~slwiki]] | 1 |- | 5643 | [[Uporabnik:Piaš12345|Piaš12345]] | 1 |- | 5644 | [[Uporabnik:PIA PRIMOŽIČ|PIA PRIMOŽIČ]] | 1 |- | 5645 | [[Uporabnik:Pia Prijon Mužina|Pia Prijon Mužina]] | 1 |- | 5646 | [[Uporabnik:Piapaja|Piapaja]] | 1 |- | 5647 | [[Uporabnik:PianistChopin|PianistChopin]] | 1 |- | 5648 | [[Uporabnik:Pia Marincelj Bregar|Pia Marincelj Bregar]] | 1 |- | 5649 | [[Uporabnik:PiaInTara|PiaInTara]] | 1 |- | 5650 | [[Uporabnik:Pia gostiša|Pia gostiša]] | 1 |- | 5651 | [[Uporabnik:Piabožič|Piabožič]] | 1 |- | 5652 | [[Uporabnik:Phoenix~slwiki|Phoenix~slwiki]] | 1 |- | 5653 | [[Uporabnik:Phoenix88|Phoenix88]] | 1 |- | 5654 | [[Uporabnik:Phoenicis0011|Phoenicis0011]] | 1 |- | 5655 | [[Uporabnik:Pgtoni|Pgtoni]] | 1 |- | 5656 | [[Uporabnik:Pgavda|Pgavda]] | 1 |- | 5657 | [[Uporabnik:Pf~slwiki|Pf~slwiki]] | 1 |- | 5658 | [[Uporabnik:Pezzo|Pezzo]] | 1 |- | 5659 | [[Uporabnik:Pexo|Pexo]] | 1 |- | 5660 | [[Uporabnik:PevecA|PevecA]] | 1 |- | 5661 | [[Uporabnik:PEva|PEva]] | 1 |- | 5662 | [[Uporabnik:Petvoltov|Petvoltov]] | 1 |- | 5663 | [[Uporabnik:PetrušaGolja|PetrušaGolja]] | 1 |- | 5664 | [[Uporabnik:Petric tanja|Petric tanja]] | 1 |- | 5665 | [[Uporabnik:Petricj|Petricj]] | 1 |- | 5666 | [[Uporabnik:PetrGruko|PetrGruko]] | 1 |- | 5667 | [[Uporabnik:Petrca23|Petrca23]] | 1 |- | 5668 | [[Uporabnik:Petrca20|Petrca20]] | 1 |- | 5669 | [[Uporabnik:Petra Zore|Petra Zore]] | 1 |- | 5670 | [[Uporabnik:Petra.tt|Petra.tt]] | 1 |- | 5671 | [[Uporabnik:Petra.sv|Petra.sv]] | 1 |- | 5672 | [[Uporabnik:Petra sušnik|Petra sušnik]] | 1 |- | 5673 | [[Uporabnik:Petrass|Petrass]] | 1 |- | 5674 | [[Uporabnik:Petraspiletic|Petraspiletic]] | 1 |- | 5675 | [[Uporabnik:Petra pucelj|Petra pucelj]] | 1 |- | 5676 | [[Uporabnik:PetraPrelesnik|PetraPrelesnik]] | 1 |- | 5677 | [[Uporabnik:Petrapokovec|Petrapokovec]] | 1 |- | 5678 | [[Uporabnik:PetraPika|PetraPika]] | 1 |- | 5679 | [[Uporabnik:PetraO|PetraO]] | 1 |- | 5680 | [[Uporabnik:PetraLS|PetraLS]] | 1 |- | 5681 | [[Uporabnik:Petra Kosec|Petra Kosec]] | 1 |- | 5682 | [[Uporabnik:Petrahvala|Petrahvala]] | 1 |- | 5683 | [[Uporabnik:Petrab1|Petrab1]] | 1 |- | 5684 | [[Uporabnik:Petra Anja R.|Petra Anja R.]] | 1 |- | 5685 | [[Uporabnik:Petra933|Petra933]] | 1 |- | 5686 | [[Uporabnik:Petra90|Petra90]] | 1 |- | 5687 | [[Uporabnik:Petra5|Petra5]] | 1 |- | 5688 | [[Uporabnik:Petra354|Petra354]] | 1 |- | 5689 | [[Uporabnik:Petra2a|Petra2a]] | 1 |- | 5690 | [[Uporabnik:Petra23|Petra23]] | 1 |- | 5691 | [[Uporabnik:Petm222|Petm222]] | 1 |- | 5692 | [[Uporabnik:Petlip|Petlip]] | 1 |- | 5693 | [[Uporabnik:Petja grafenauer|Petja grafenauer]] | 1 |- | 5694 | [[Uporabnik:Petja2009|Petja2009]] | 1 |- | 5695 | [[Uporabnik:Petervidmar|Petervidmar]] | 1 |- | 5696 | [[Uporabnik:Petert99|Petert99]] | 1 |- | 5697 | [[Uporabnik:Peteršilj|Peteršilj]] | 1 |- | 5698 | [[Uporabnik:PeterŠilček|PeterŠilček]] | 1 |- | 5699 | [[Uporabnik:Peterr~slwiki|Peterr~slwiki]] | 1 |- | 5700 | [[Uporabnik:Peterribaric1|Peterribaric1]] | 1 |- | 5701 | [[Uporabnik:PeterPodgoršek|PeterPodgoršek]] | 1 |- | 5702 | [[Uporabnik:Peterkova|Peterkova]] | 1 |- | 5703 | [[Uporabnik:Peter.k.|Peter.k.]] | 1 |- | 5704 | [[Uporabnik:Petergersic|Petergersic]] | 1 |- | 5705 | [[Uporabnik:Peter Baloh|Peter Baloh]] | 1 |- | 5706 | [[Uporabnik:Peter91|Peter91]] | 1 |- | 5707 | [[Uporabnik:Petar Serbia|Petar Serbia]] | 1 |- | 5708 | [[Uporabnik:Petanm|Petanm]] | 1 |- | 5709 | [[Uporabnik:Petagimnazija|Petagimnazija]] | 1 |- | 5710 | [[Uporabnik:Peskovnik123|Peskovnik123]] | 1 |- | 5711 | [[Uporabnik:Pesiti|Pesiti]] | 1 |- | 5712 | [[Uporabnik:PESimic1999|PESimic1999]] | 1 |- | 5713 | [[Uporabnik:Pertinach|Pertinach]] | 1 |- | 5714 | [[Uporabnik:Pero1203|Pero1203]] | 1 |- | 5715 | [[Uporabnik:Pernizen|Pernizen]] | 1 |- | 5716 | [[Uporabnik:Permekaja|Permekaja]] | 1 |- | 5717 | [[Uporabnik:Perfoprodukcija|Perfoprodukcija]] | 1 |- | 5718 | [[Uporabnik:PercivalJebatron|PercivalJebatron]] | 1 |- | 5719 | [[Uporabnik:Pepito813|Pepito813]] | 1 |- | 5720 | [[Uporabnik:Pepel~slwiki|Pepel~slwiki]] | 1 |- | 5721 | [[Uporabnik:PelkoK|PelkoK]] | 1 |- | 5722 | [[Uporabnik:PelhE|PelhE]] | 1 |- | 5723 | [[Uporabnik:Pele95|Pele95]] | 1 |- | 5724 | [[Uporabnik:Pek~slwiki|Pek~slwiki]] | 1 |- | 5725 | [[Uporabnik:Pekarecka|Pekarecka]] | 1 |- | 5726 | [[Uporabnik:Pejoml|Pejoml]] | 1 |- | 5727 | [[Uporabnik:Peety|Peety]] | 1 |- | 5728 | [[Uporabnik:Peer Schwarzwaald|Peer Schwarzwaald]] | 1 |- | 5729 | [[Uporabnik:Pecho007|Pecho007]] | 1 |- | 5730 | [[Uporabnik:Pearchy|Pearchy]] | 1 |- | 5731 | [[Uporabnik:Peachy2015|Peachy2015]] | 1 |- | 5732 | [[Uporabnik:Peacemaker~slwiki|Peacemaker~slwiki]] | 1 |- | 5733 | [[Uporabnik:PE1985|PE1985]] | 1 |- | 5734 | [[Uporabnik:Pdamiani|Pdamiani]] | 1 |- | 5735 | [[Uporabnik:Pcernuta|Pcernuta]] | 1 |- | 5736 | [[Uporabnik:Pbencina2708|Pbencina2708]] | 1 |- | 5737 | [[Uporabnik:Pazinug|Pazinug]] | 1 |- | 5738 | [[Uporabnik:Pavlin.0811|Pavlin.0811]] | 1 |- | 5739 | [[Uporabnik:Pavlič|Pavlič]] | 1 |- | 5740 | [[Uporabnik:Pavalec|Pavalec]] | 1 |- | 5741 | [[Uporabnik:Pav992|Pav992]] | 1 |- | 5742 | [[Uporabnik:Patronaza1|Patronaza1]] | 1 |- | 5743 | [[Uporabnik:PatrickMahomes123|PatrickMahomes123]] | 1 |- | 5744 | [[Uporabnik:PatricijaTomee|PatricijaTomee]] | 1 |- | 5745 | [[Uporabnik:Patricijatamara|Patricijatamara]] | 1 |- | 5746 | [[Uporabnik:Patricija Peterlin|Patricija Peterlin]] | 1 |- | 5747 | [[Uporabnik:Patricija Horvat|Patricija Horvat]] | 1 |- | 5748 | [[Uporabnik:PatricijaFinster|PatricijaFinster]] | 1 |- | 5749 | [[Uporabnik:Patricija Brković|Patricija Brković]] | 1 |- | 5750 | [[Uporabnik:Patricija Boben|Patricija Boben]] | 1 |- | 5751 | [[Uporabnik:Patricija001|Patricija001]] | 1 |- | 5752 | [[Uporabnik:Patriciamrak|Patriciamrak]] | 1 |- | 5753 | [[Uporabnik:Patkor|Patkor]] | 1 |- | 5754 | [[Uporabnik:Patkojonas|Patkojonas]] | 1 |- | 5755 | [[Uporabnik:Passengerpigeon|Passengerpigeon]] | 1 |- | 5756 | [[Uporabnik:PasmaMax|PasmaMax]] | 1 |- | 5757 | [[Uporabnik:Pasjibriketi|Pasjibriketi]] | 1 |- | 5758 | [[Uporabnik:Pasdetrios|Pasdetrios]] | 1 |- | 5759 | [[Uporabnik:Parthava|Parthava]] | 1 |- | 5760 | [[Uporabnik:Parkodlak|Parkodlak]] | 1 |- | 5761 | [[Uporabnik:Pariskakomuna|Pariskakomuna]] | 1 |- | 5762 | [[Uporabnik:Paris1998|Paris1998]] | 1 |- | 5763 | [[Uporabnik:Parcelam|Parcelam]] | 1 |- | 5764 | [[Uporabnik:Parbatnani|Parbatnani]] | 1 |- | 5765 | [[Uporabnik:Paradooox|Paradooox]] | 1 |- | 5766 | [[Uporabnik:Paradiso~slwiki|Paradiso~slwiki]] | 1 |- | 5767 | [[Uporabnik:Papsl|Papsl]] | 1 |- | 5768 | [[Uporabnik:Papiccenta|Papiccenta]] | 1 |- | 5769 | [[Uporabnik:Paola Micaela|Paola Micaela]] | 1 |- | 5770 | [[Uporabnik:PantoMeem|PantoMeem]] | 1 |- | 5771 | [[Uporabnik:Panovp|Panovp]] | 1 |- | 5772 | [[Uporabnik:PangercJoseph|PangercJoseph]] | 1 |- | 5773 | [[Uporabnik:Pandora11~slwiki|Pandora11~slwiki]] | 1 |- | 5774 | [[Uporabnik:Pandey.manoj118|Pandey.manoj118]] | 1 |- | 5775 | [[Uporabnik:Pancakeprincess|Pancakeprincess]] | 1 |- | 5776 | [[Uporabnik:Palmula|Palmula]] | 1 |- | 5777 | [[Uporabnik:Palir|Palir]] | 1 |- | 5778 | [[Uporabnik:Palcicp|Palcicp]] | 1 |- | 5779 | [[Uporabnik:Pajopaj|Pajopaj]] | 1 |- | 5780 | [[Uporabnik:Pajić|Pajić]] | 1 |- | 5781 | [[Uporabnik:Pajek|Pajek]] | 1 |- | 5782 | [[Uporabnik:Paidotrib|Paidotrib]] | 1 |- | 5783 | [[Uporabnik:Paganmind|Paganmind]] | 1 |- | 5784 | [[Uporabnik:Padar a|Padar a]] | 1 |- | 5785 | [[Uporabnik:Padalc|Padalc]] | 1 |- | 5786 | [[Uporabnik:Paco~slwiki|Paco~slwiki]] | 1 |- | 5787 | [[Uporabnik:Pac.kaii|Pac.kaii]] | 1 |- | 5788 | [[Uporabnik:Paceco|Paceco]] | 1 |- | 5789 | [[Uporabnik:Pac4Act|Pac4Act]] | 1 |- | 5790 | [[Uporabnik:Pa3k866|Pa3k866]] | 1 |- | 5791 | [[Uporabnik:Ozvocenje|Ozvocenje]] | 1 |- | 5792 | [[Uporabnik:OZNA|OZNA]] | 1 |- | 5793 | [[Uporabnik:Oya.orlova|Oya.orlova]] | 1 |- | 5794 | [[Uporabnik:Ovidoni|Ovidoni]] | 1 |- | 5795 | [[Uporabnik:Overwatch~slwiki|Overwatch~slwiki]] | 1 |- | 5796 | [[Uporabnik:Ovcaa|Ovcaa]] | 1 |- | 5797 | [[Uporabnik:Ouvinte~slwiki|Ouvinte~slwiki]] | 1 |- | 5798 | [[Uporabnik:Ougaorong1992|Ougaorong1992]] | 1 |- | 5799 | [[Uporabnik:Otzii|Otzii]] | 1 |- | 5800 | [[Uporabnik:Otuneio|Otuneio]] | 1 |- | 5801 | [[Uporabnik:Otrokoskop|Otrokoskop]] | 1 |- | 5802 | [[Uporabnik:Oton8vlak|Oton8vlak]] | 1 |- | 5803 | [[Uporabnik:Oton1zeblji|Oton1zeblji]] | 1 |- | 5804 | [[Uporabnik:Ota Trajković|Ota Trajković]] | 1 |- | 5805 | [[Uporabnik:Osta654|Osta654]] | 1 |- | 5806 | [[Uporabnik:Oskkar2013|Oskkar2013]] | 1 |- | 5807 | [[Uporabnik:Osgri|Osgri]] | 1 |- | 5808 | [[Uporabnik:Ortoperoksid|Ortoperoksid]] | 1 |- | 5809 | [[Uporabnik:Orsay Lover|Orsay Lover]] | 1 |- | 5810 | [[Uporabnik:Oreodoxa|Oreodoxa]] | 1 |- | 5811 | [[Uporabnik:Orehovec|Orehovec]] | 1 |- | 5812 | [[Uporabnik:ORDLJU|ORDLJU]] | 1 |- | 5813 | [[Uporabnik:Orbit25|Orbit25]] | 1 |- | 5814 | [[Uporabnik:Optikam|Optikam]] | 1 |- | 5815 | [[Uporabnik:Opeter2020|Opeter2020]] | 1 |- | 5816 | [[Uporabnik:Opera~slwiki|Opera~slwiki]] | 1 |- | 5817 | [[Uporabnik:Op|Op]] | 1 |- | 5818 | [[Uporabnik:OO VBT OO|OO VBT OO]] | 1 |- | 5819 | [[Uporabnik:Onyxion7|Onyxion7]] | 1 |- | 5820 | [[Uporabnik:Onlyusername|Onlyusername]] | 1 |- | 5821 | [[Uporabnik:Oniindrugi|Oniindrugi]] | 1 |- | 5822 | [[Uporabnik:OneSixty|OneSixty]] | 1 |- | 5823 | [[Uporabnik:Onejsi|Onejsi]] | 1 |- | 5824 | [[Uporabnik:One.63050010|One.63050010]] | 1 |- | 5825 | [[Uporabnik:Omuratovic|Omuratovic]] | 1 |- | 5826 | [[Uporabnik:Omladic|Omladic]] | 1 |- | 5827 | [[Uporabnik:OMI grn|OMI grn]] | 1 |- | 5828 | [[Uporabnik:Omeld|Omeld]] | 1 |- | 5829 | [[Uporabnik:Omar.jurof|Omar.jurof]] | 1 |- | 5830 | [[Uporabnik:Omahens|Omahens]] | 1 |- | 5831 | [[Uporabnik:Olyslo|Olyslo]] | 1 |- | 5832 | [[Uporabnik:OlPe7|OlPe7]] | 1 |- | 5833 | [[Uporabnik:Olos88|Olos88]] | 1 |- | 5834 | [[Uporabnik:Olko29|Olko29]] | 1 |- | 5835 | [[Uporabnik:Olivier Voulpaix|Olivier Voulpaix]] | 1 |- | 5836 | [[Uporabnik:OlieRonald|OlieRonald]] | 1 |- | 5837 | [[Uporabnik:Olie Ronald|Olie Ronald]] | 1 |- | 5838 | [[Uporabnik:OLFC|OLFC]] | 1 |- | 5839 | [[Uporabnik:Olesia Luchko|Olesia Luchko]] | 1 |- | 5840 | [[Uporabnik:Olequefacil|Olequefacil]] | 1 |- | 5841 | [[Uporabnik:Olayach|Olayach]] | 1 |- | 5842 | [[Uporabnik:Olaj Nik|Olaj Nik]] | 1 |- | 5843 | [[Uporabnik:Olaff~slwiki|Olaff~slwiki]] | 1 |- | 5844 | [[Uporabnik:OkugvouIbou|OkugvouIbou]] | 1 |- | 5845 | [[Uporabnik:Okradcicjog|Okradcicjog]] | 1 |- | 5846 | [[Uporabnik:Ojstersekales|Ojstersekales]] | 1 |- | 5847 | [[Uporabnik:Ojster|Ojster]] | 1 |- | 5848 | [[Uporabnik:Ojlapcplus|Ojlapcplus]] | 1 |- | 5849 | [[Uporabnik:Ojin|Ojin]] | 1 |- | 5850 | [[Uporabnik:Oja~slwiki|Oja~slwiki]] | 1 |- | 5851 | [[Uporabnik:Ohrovt|Ohrovt]] | 1 |- | 5852 | [[Uporabnik:Ogradarcek|Ogradarcek]] | 1 |- | 5853 | [[Uporabnik:Ognjen9128|Ognjen9128]] | 1 |- | 5854 | [[Uporabnik:Office jemec|Office jemec]] | 1 |- | 5855 | [[Uporabnik:Od tišine do glasbe|Od tišine do glasbe]] | 1 |- | 5856 | [[Uporabnik:Odie~slwiki|Odie~slwiki]] | 1 |- | 5857 | [[Uporabnik:Odarko|Odarko]] | 1 |- | 5858 | [[Uporabnik:OCTANE95|OCTANE95]] | 1 |- | 5859 | [[Uporabnik:Ocalomanija|Ocalomanija]] | 1 |- | 5860 | [[Uporabnik:Obdkjhdqhd|Obdkjhdqhd]] | 1 |- | 5861 | [[Uporabnik:Oanda10|Oanda10]] | 1 |- | 5862 | [[Uporabnik:Nzidar|Nzidar]] | 1 |- | 5863 | [[Uporabnik:Nzemljak71|Nzemljak71]] | 1 |- | 5864 | [[Uporabnik:Nza123|Nza123]] | 1 |- | 5865 | [[Uporabnik:Nycky 13|Nycky 13]] | 1 |- | 5866 | [[Uporabnik:Nwst1221|Nwst1221]] | 1 |- | 5867 | [[Uporabnik:Nvoplanota|Nvoplanota]] | 1 |- | 5868 | [[Uporabnik:Nvidrih|Nvidrih]] | 1 |- | 5869 | [[Uporabnik:N.ver|N.ver]] | 1 |- | 5870 | [[Uporabnik:Nutt~slwiki|Nutt~slwiki]] | 1 |- | 5871 | [[Uporabnik:Nutella159|Nutella159]] | 1 |- | 5872 | [[Uporabnik:Nusob|Nusob]] | 1 |- | 5873 | [[Uporabnik:Nusa.z|Nusa.z]] | 1 |- | 5874 | [[Uporabnik:Nusa Skumavc|Nusa Skumavc]] | 1 |- | 5875 | [[Uporabnik:Nuša Simončič|Nuša Simončič]] | 1 |- | 5876 | [[Uporabnik:Nusashineon|Nusashineon]] | 1 |- | 5877 | [[Uporabnik:Nusar|Nusar]] | 1 |- | 5878 | [[Uporabnik:Nusa Plesec|Nusa Plesec]] | 1 |- | 5879 | [[Uporabnik:Nusa percic|Nusa percic]] | 1 |- | 5880 | [[Uporabnik:Nuša Pajk|Nuša Pajk]] | 1 |- | 5881 | [[Uporabnik:Nusao|Nusao]] | 1 |- | 5882 | [[Uporabnik:Nuša Ježovnik Pevnik|Nuša Ježovnik Pevnik]] | 1 |- | 5883 | [[Uporabnik:Nusaemersic4|Nusaemersic4]] | 1 |- | 5884 | [[Uporabnik:Nuša Audič Bratec|Nuša Audič Bratec]] | 1 |- | 5885 | [[Uporabnik:Nusaa|Nusaa]] | 1 |- | 5886 | [[Uporabnik:Nusa17|Nusa17]] | 1 |- | 5887 | [[Uporabnik:Nunki12|Nunki12]] | 1 |- | 5888 | [[Uporabnik:Numilux|Numilux]] | 1 |- | 5889 | [[Uporabnik:Nullspace96|Nullspace96]] | 1 |- | 5890 | [[Uporabnik:NtJx|NtJx]] | 1 |- | 5891 | [[Uporabnik:Nsirovnik|Nsirovnik]] | 1 |- | 5892 | [[Uporabnik:Ns0303|Ns0303]] | 1 |- | 5893 | [[Uporabnik:Nropret|Nropret]] | 1 |- | 5894 | [[Uporabnik:N.roguljic|N.roguljic]] | 1 |- | 5895 | [[Uporabnik:Npodjavo|Npodjavo]] | 1 |- | 5896 | [[Uporabnik:Npeterlin|Npeterlin]] | 1 |- | 5897 | [[Uporabnik:Nozick Robert|Nozick Robert]] | 1 |- | 5898 | [[Uporabnik:Novi uporabnik|Novi uporabnik]] | 1 |- | 5899 | [[Uporabnik:Noviclan|Noviclan]] | 1 |- | 5900 | [[Uporabnik:NovemberElla|NovemberElla]] | 1 |- | 5901 | [[Uporabnik:Novaktina|Novaktina]] | 1 |- | 5902 | [[Uporabnik:Novak Jur|Novak Jur]] | 1 |- | 5903 | [[Uporabnik:Novak567|Novak567]] | 1 |- | 5904 | [[Uporabnik:NovaExplorer37|NovaExplorer37]] | 1 |- | 5905 | [[Uporabnik:Novaavikaa|Novaavikaa]] | 1 |- | 5906 | [[Uporabnik:Norkaa|Norkaa]] | 1 |- | 5907 | [[Uporabnik:Norimalar|Norimalar]] | 1 |- | 5908 | [[Uporabnik:Nordia~slwiki|Nordia~slwiki]] | 1 |- | 5909 | [[Uporabnik:Nora Tinner|Nora Tinner]] | 1 |- | 5910 | [[Uporabnik:Noordung|Noordung]] | 1 |- | 5911 | [[Uporabnik:Nomos|Nomos]] | 1 |- | 5912 | [[Uporabnik:NoErr|NoErr]] | 1 |- | 5913 | [[Uporabnik:NoelAramis|NoelAramis]] | 1 |- | 5914 | [[Uporabnik:Noedragica|Noedragica]] | 1 |- | 5915 | [[Uporabnik:Nobody~slwiki|Nobody~slwiki]] | 1 |- | 5916 | [[Uporabnik:Nobody knows the trouble I've seen|Nobody knows the trouble I've seen]] | 1 |- | 5917 | [[Uporabnik:Nobodyka|Nobodyka]] | 1 |- | 5918 | [[Uporabnik:Noblthurner|Noblthurner]] | 1 |- | 5919 | [[Uporabnik:Nn90|Nn90]] | 1 |- | 5920 | [[Uporabnik:Nmohoric|Nmohoric]] | 1 |- | 5921 | [[Uporabnik:NMKoz|NMKoz]] | 1 |- | 5922 | [[Uporabnik:NMarusa|NMarusa]] | 1 |- | 5923 | [[Uporabnik:Nm990|Nm990]] | 1 |- | 5924 | [[Uporabnik:Nlesn|Nlesn]] | 1 |- | 5925 | [[Uporabnik:Nkukovic|Nkukovic]] | 1 |- | 5926 | [[Uporabnik:Nkrmant|Nkrmant]] | 1 |- | 5927 | [[Uporabnik:Nk.niky|Nk.niky]] | 1 |- | 5928 | [[Uporabnik:NKMengo28|NKMengo28]] | 1 |- | 5929 | [[Uporabnik:Nk4170|Nk4170]] | 1 |- | 5930 | [[Uporabnik:NK1990|NK1990]] | 1 |- | 5931 | [[Uporabnik:Nk1911|Nk1911]] | 1 |- | 5932 | [[Uporabnik:Njok of doom|Njok of doom]] | 1 |- | 5933 | [[Uporabnik:Niwnaa|Niwnaa]] | 1 |- | 5934 | [[Uporabnik:Nivesblaž|Nivesblaž]] | 1 |- | 5935 | [[Uporabnik:Nives94|Nives94]] | 1 |- | 5936 | [[Uporabnik:Nives2|Nives2]] | 1 |- | 5937 | [[Uporabnik:Niugnep|Niugnep]] | 1 |- | 5938 | [[Uporabnik:Nitrostvarnik|Nitrostvarnik]] | 1 |- | 5939 | [[Uporabnik:Nitro~slwiki|Nitro~slwiki]] | 1 |- | 5940 | [[Uporabnik:Nisko|Nisko]] | 1 |- | 5941 | [[Uporabnik:Nirvalusinho|Nirvalusinho]] | 1 |- | 5942 | [[Uporabnik:Nirtak|Nirtak]] | 1 |- | 5943 | [[Uporabnik:Ninolinslo|Ninolinslo]] | 1 |- | 5944 | [[Uporabnik:Ninolina|Ninolina]] | 1 |- | 5945 | [[Uporabnik:Ninoart|Ninoart]] | 1 |- | 5946 | [[Uporabnik:Ninja.Span|Ninja.Span]] | 1 |- | 5947 | [[Uporabnik:Ninjaf|Ninjaf]] | 1 |- | 5948 | [[Uporabnik:Ninikotika|Ninikotika]] | 1 |- | 5949 | [[Uporabnik:Niniii|Niniii]] | 1 |- | 5950 | [[Uporabnik:Ninchy.98.moon|Ninchy.98.moon]] | 1 |- | 5951 | [[Uporabnik:Nincekk|Nincekk]] | 1 |- | 5952 | [[Uporabnik:NincaT|NincaT]] | 1 |- | 5953 | [[Uporabnik:Ninbob|Ninbob]] | 1 |- | 5954 | [[Uporabnik:Ninazvizdalo|Ninazvizdalo]] | 1 |- | 5955 | [[Uporabnik:Ninazupancic94|Ninazupancic94]] | 1 |- | 5956 | [[Uporabnik:Nina zupancic|Nina zupancic]] | 1 |- | 5957 | [[Uporabnik:NinaZor|NinaZor]] | 1 |- | 5958 | [[Uporabnik:Ninazavasnik|Ninazavasnik]] | 1 |- | 5959 | [[Uporabnik:Ninaz1991|Ninaz1991]] | 1 |- | 5960 | [[Uporabnik:NinaVrečar|NinaVrečar]] | 1 |- | 5961 | [[Uporabnik:Nina velikonja|Nina velikonja]] | 1 |- | 5962 | [[Uporabnik:Ninav2002|Ninav2002]] | 1 |- | 5963 | [[Uporabnik:Nina Trebovc|Nina Trebovc]] | 1 |- | 5964 | [[Uporabnik:Ninatramsek|Ninatramsek]] | 1 |- | 5965 | [[Uporabnik:Ninastrmole|Ninastrmole]] | 1 |- | 5966 | [[Uporabnik:Nina Štor|Nina Štor]] | 1 |- | 5967 | [[Uporabnik:NinaSkorja|NinaSkorja]] | 1 |- | 5968 | [[Uporabnik:NinaRa|NinaRa]] | 1 |- | 5969 | [[Uporabnik:Ninapetrac|Ninapetrac]] | 1 |- | 5970 | [[Uporabnik:Nina Pe.|Nina Pe.]] | 1 |- | 5971 | [[Uporabnik:Nina Nikki|Nina Nikki]] | 1 |- | 5972 | [[Uporabnik:NinaNagode|NinaNagode]] | 1 |- | 5973 | [[Uporabnik:NinaMpid|NinaMpid]] | 1 |- | 5974 | [[Uporabnik:Ninami|Ninami]] | 1 |- | 5975 | [[Uporabnik:Nina malina~slwiki|Nina malina~slwiki]] | 1 |- | 5976 | [[Uporabnik:Ninamalec|Ninamalec]] | 1 |- | 5977 | [[Uporabnik:Ninamacek22|Ninamacek22]] | 1 |- | 5978 | [[Uporabnik:Nina Lana Vidmar|Nina Lana Vidmar]] | 1 |- | 5979 | [[Uporabnik:Ninaklopcic|Ninaklopcic]] | 1 |- | 5980 | [[Uporabnik:NinaKlaudija|NinaKlaudija]] | 1 |- | 5981 | [[Uporabnik:Ninakg|Ninakg]] | 1 |- | 5982 | [[Uporabnik:Nina Kastigar|Nina Kastigar]] | 1 |- | 5983 | [[Uporabnik:NinaJe|NinaJe]] | 1 |- | 5984 | [[Uporabnik:Nina.jankovec|Nina.jankovec]] | 1 |- | 5985 | [[Uporabnik:Nina Hribar|Nina Hribar]] | 1 |- | 5986 | [[Uporabnik:Nina.gostencnik|Nina.gostencnik]] | 1 |- | 5987 | [[Uporabnik:Nina Gorjan 10|Nina Gorjan 10]] | 1 |- | 5988 | [[Uporabnik:Nina Golob|Nina Golob]] | 1 |- | 5989 | [[Uporabnik:Nina Glavan|Nina Glavan]] | 1 |- | 5990 | [[Uporabnik:NinaFilipič|NinaFilipič]] | 1 |- | 5991 | [[Uporabnik:Nina Erjavec|Nina Erjavec]] | 1 |- | 5992 | [[Uporabnik:Nina Erce Zupančič|Nina Erce Zupančič]] | 1 |- | 5993 | [[Uporabnik:Nina dži|Nina dži]] | 1 |- | 5994 | [[Uporabnik:Nina Dreu|Nina Dreu]] | 1 |- | 5995 | [[Uporabnik:Ninaa Tvb|Ninaa Tvb]] | 1 |- | 5996 | [[Uporabnik:Ninaanin|Ninaanin]] | 1 |- | 5997 | [[Uporabnik:Nina.albreht|Nina.albreht]] | 1 |- | 5998 | [[Uporabnik:Nina5|Nina5]] | 1 |- | 5999 | [[Uporabnik:Nina34|Nina34]] | 1 |- | 6000 | [[Uporabnik:Nina296|Nina296]] | 1 |- |} cj6zywtl30qwt9mxdu1nnrydtasgzce 4 485418 6731702 6708320 2026-08-06T07:21:11Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 6001–7000 6731702 wikitext text/x-wiki === 6001–7000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 6001 | [[Uporabnik:Nina2310|Nina2310]] | 1 |- | 6002 | [[Uporabnik:Nina123|Nina123]] | 1 |- | 6003 | [[Uporabnik:Nin5ek|Nin5ek]] | 1 |- | 6004 | [[Uporabnik:Niky92|Niky92]] | 1 |- | 6005 | [[Uporabnik:Niksimetic|Niksimetic]] | 1 |- | 6006 | [[Uporabnik:Nikotomac23|Nikotomac23]] | 1 |- | 6007 | [[Uporabnik:Nikopulic1|Nikopulic1]] | 1 |- | 6008 | [[Uporabnik:Niko Laznik 29|Niko Laznik 29]] | 1 |- | 6009 | [[Uporabnik:Nikolaus007|Nikolaus007]] | 1 |- | 6010 | [[Uporabnik:Nikola.komes|Nikola.komes]] | 1 |- | 6011 | [[Uporabnik:Nikolajsa|Nikolajsa]] | 1 |- | 6012 | [[Uporabnik:Nikolaj Panonski|Nikolaj Panonski]] | 1 |- | 6013 | [[Uporabnik:Nikolaj Novak|Nikolaj Novak]] | 1 |- | 6014 | [[Uporabnik:Nikola Đokanović|Nikola Đokanović]] | 1 |- | 6015 | [[Uporabnik:Nikolabr|Nikolabr]] | 1 |- | 6016 | [[Uporabnik:NikOLA31|NikOLA31]] | 1 |- | 6017 | [[Uporabnik:NikoG44|NikoG44]] | 1 |- | 6018 | [[Uporabnik:Nikog1904|Nikog1904]] | 1 |- | 6019 | [[Uporabnik:NikoB|NikoB]] | 1 |- | 6020 | [[Uporabnik:NIko92|NIko92]] | 1 |- | 6021 | [[Uporabnik:NikMan|NikMan]] | 1 |- | 6022 | [[Uporabnik:Niklas661|Niklas661]] | 1 |- | 6023 | [[Uporabnik:Nik Kranjec|Nik Kranjec]] | 1 |- | 6024 | [[Uporabnik:NikkiTheron|NikkiTheron]] | 1 |- | 6025 | [[Uporabnik:Nikj08|Nikj08]] | 1 |- | 6026 | [[Uporabnik:Nikita1705|Nikita1705]] | 1 |- | 6027 | [[Uporabnik:Niki Černe|Niki Černe]] | 1 |- | 6028 | [[Uporabnik:Nikica06|Nikica06]] | 1 |- | 6029 | [[Uporabnik:Nik Golub|Nik Golub]] | 1 |- | 6030 | [[Uporabnik:Nikav|Nikav]] | 1 |- | 6031 | [[Uporabnik:Nikau|Nikau]] | 1 |- | 6032 | [[Uporabnik:Nika Šušteršič|Nika Šušteršič]] | 1 |- | 6033 | [[Uporabnik:Nikasin|Nikasin]] | 1 |- | 6034 | [[Uporabnik:Nikarihtar|Nikarihtar]] | 1 |- | 6035 | [[Uporabnik:Nika Priteržnik|Nika Priteržnik]] | 1 |- | 6036 | [[Uporabnik:Nika Pinter|Nika Pinter]] | 1 |- | 6037 | [[Uporabnik:Nikaosredkar|Nikaosredkar]] | 1 |- | 6038 | [[Uporabnik:NikaLovsin|NikaLovsin]] | 1 |- | 6039 | [[Uporabnik:NikaLenarcic|NikaLenarcic]] | 1 |- | 6040 | [[Uporabnik:Nika Kontelj|Nika Kontelj]] | 1 |- | 6041 | [[Uporabnik:NikaJancic|NikaJancic]] | 1 |- | 6042 | [[Uporabnik:Nika Ftičar|Nika Ftičar]] | 1 |- | 6043 | [[Uporabnik:Nika.Eva|Nika.Eva]] | 1 |- | 6044 | [[Uporabnik:Nika.bucek|Nika.bucek]] | 1 |- | 6045 | [[Uporabnik:Nikaborsic|Nikaborsic]] | 1 |- | 6046 | [[Uporabnik:Nikabirsa|Nikabirsa]] | 1 |- | 6047 | [[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] | 1 |- | 6048 | [[Uporabnik:Nika5797|Nika5797]] | 1 |- | 6049 | [[Uporabnik:Nika123|Nika123]] | 1 |- | 6050 | [[Uporabnik:Nigwards|Nigwards]] | 1 |- | 6051 | [[Uporabnik:Nightmar666|Nightmar666]] | 1 |- | 6052 | [[Uporabnik:Nifesima|Nifesima]] | 1 |- | 6053 | [[Uporabnik:Niet1|Niet1]] | 1 |- | 6054 | [[Uporabnik:Niegodzisie|Niegodzisie]] | 1 |- | 6055 | [[Uporabnik:Niebuhr123|Niebuhr123]] | 1 |- | 6056 | [[Uporabnik:Nicy~slwiki|Nicy~slwiki]] | 1 |- | 6057 | [[Uporabnik:Nicolar~slwiki|Nicolar~slwiki]] | 1 |- | 6058 | [[Uporabnik:Nickzupancic|Nickzupancic]] | 1 |- | 6059 | [[Uporabnik:Nickguilds|Nickguilds]] | 1 |- | 6060 | [[Uporabnik:Nick Bick|Nick Bick]] | 1 |- | 6061 | [[Uporabnik:Niannh|Niannh]] | 1 |- | 6062 | [[Uporabnik:Nhribar|Nhribar]] | 1 |- | 6063 | [[Uporabnik:Nhanzo|Nhanzo]] | 1 |- | 6064 | [[Uporabnik:Nguy95|Nguy95]] | 1 |- | 6065 | [[Uporabnik:Ngrabec|Ngrabec]] | 1 |- | 6066 | [[Uporabnik:Nfrank7|Nfrank7]] | 1 |- | 6067 | [[Uporabnik:NFilo9|NFilo9]] | 1 |- | 6068 | [[Uporabnik:NF2003|NF2003]] | 1 |- | 6069 | [[Uporabnik:Nezzz21|Nezzz21]] | 1 |- | 6070 | [[Uporabnik:Nezzxxx|Nezzxxx]] | 1 |- | 6071 | [[Uporabnik:Nezka.s|Nezka.s]] | 1 |- | 6072 | [[Uporabnik:NezaZ|NezaZ]] | 1 |- | 6073 | [[Uporabnik:Neza Strajnar|Neza Strajnar]] | 1 |- | 6074 | [[Uporabnik:Neza slo|Neza slo]] | 1 |- | 6075 | [[Uporabnik:NezaS|NezaS]] | 1 |- | 6076 | [[Uporabnik:Nezaram|Nezaram]] | 1 |- | 6077 | [[Uporabnik:NezaPrelog|NezaPrelog]] | 1 |- | 6078 | [[Uporabnik:Nezapodlogar|Nezapodlogar]] | 1 |- | 6079 | [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] | 1 |- | 6080 | [[Uporabnik:Nezak22|Nezak22]] | 1 |- | 6081 | [[Uporabnik:Neža Javornik|Neža Javornik]] | 1 |- | 6082 | [[Uporabnik:NeŽaJ|NeŽaJ]] | 1 |- | 6083 | [[Uporabnik:Neza.iglic|Neza.iglic]] | 1 |- | 6084 | [[Uporabnik:Nezab valg|Nezab valg]] | 1 |- | 6085 | [[Uporabnik:Nezaa|Nezaa]] | 1 |- | 6086 | [[Uporabnik:Neza1234|Neza1234]] | 1 |- | 6087 | [[Uporabnik:Neža|Neža]] | 1 |- | 6088 | [[Uporabnik:Neyak|Neyak]] | 1 |- | 6089 | [[Uporabnik:Neya**|Neya**]] | 1 |- | 6090 | [[Uporabnik:NewVisionMusic|NewVisionMusic]] | 1 |- | 6091 | [[Uporabnik:Nevroznanstvenica|Nevroznanstvenica]] | 1 |- | 6092 | [[Uporabnik:NEVNIK|NEVNIK]] | 1 |- | 6093 | [[Uporabnik:Nevitros99|Nevitros99]] | 1 |- | 6094 | [[Uporabnik:Nevemkakšenupimesinajdam|Nevemkakšenupimesinajdam]] | 1 |- | 6095 | [[Uporabnik:Nevem 1903|Nevem 1903]] | 1 |- | 6096 | [[Uporabnik:Nevem123|Nevem123]] | 1 |- | 6097 | [[Uporabnik:Neutrals555|Neutrals555]] | 1 |- | 6098 | [[Uporabnik:Neurotic63|Neurotic63]] | 1 |- | 6099 | [[Uporabnik:Neuralia|Neuralia]] | 1 |- | 6100 | [[Uporabnik:Nessuno~slwiki|Nessuno~slwiki]] | 1 |- | 6101 | [[Uporabnik:Nera~slwiki|Nera~slwiki]] | 1 |- | 6102 | [[Uporabnik:Neptur|Neptur]] | 1 |- | 6103 | [[Uporabnik:Neotango|Neotango]] | 1 |- | 6104 | [[Uporabnik:Neonsan|Neonsan]] | 1 |- | 6105 | [[Uporabnik:Neon2222|Neon2222]] | 1 |- | 6106 | [[Uporabnik:Neomi~slwiki|Neomi~slwiki]] | 1 |- | 6107 | [[Uporabnik:Nenad N|Nenad N]] | 1 |- | 6108 | [[Uporabnik:Nemrakcevirk|Nemrakcevirk]] | 1 |- | 6109 | [[Uporabnik:Nema1433|Nema1433]] | 1 |- | 6110 | [[Uporabnik:NELIZ|NELIZ]] | 1 |- | 6111 | [[Uporabnik:Neli Pantner|Neli Pantner]] | 1 |- | 6112 | [[Uporabnik:Nelijeking|Nelijeking]] | 1 |- | 6113 | [[Uporabnik:Neliath|Neliath]] | 1 |- | 6114 | [[Uporabnik:Nekineki8|Nekineki8]] | 1 |- | 6115 | [[Uporabnik:Nekdorandomman|Nekdorandomman]] | 1 |- | 6116 | [[Uporabnik:Nejkogti|Nejkogti]] | 1 |- | 6117 | [[Uporabnik:Nejka.p|Nejka.p]] | 1 |- | 6118 | [[Uporabnik:Nejc Zahrastnik|Nejc Zahrastnik]] | 1 |- | 6119 | [[Uporabnik:Nejcursic|Nejcursic]] | 1 |- | 6120 | [[Uporabnik:Nejc.sifrer|Nejc.sifrer]] | 1 |- | 6121 | [[Uporabnik:NejcS|NejcS]] | 1 |- | 6122 | [[Uporabnik:Nejc Ovnik|Nejc Ovnik]] | 1 |- | 6123 | [[Uporabnik:Nejc.lebar|Nejc.lebar]] | 1 |- | 6124 | [[Uporabnik:NejcKramberger|NejcKramberger]] | 1 |- | 6125 | [[Uporabnik:Nejc Kerševan|Nejc Kerševan]] | 1 |- | 6126 | [[Uporabnik:Nejc kavka123|Nejc kavka123]] | 1 |- | 6127 | [[Uporabnik:Nejcjogan|Nejcjogan]] | 1 |- | 6128 | [[Uporabnik:Nejcheq|Nejcheq]] | 1 |- | 6129 | [[Uporabnik:NejcAšič|NejcAšič]] | 1 |- | 6130 | [[Uporabnik:Nejc7a|Nejc7a]] | 1 |- | 6131 | [[Uporabnik:Nejc4a|Nejc4a]] | 1 |- | 6132 | [[Uporabnik:Nejc16|Nejc16]] | 1 |- | 6133 | [[Uporabnik:Nejap|Nejap]] | 1 |- | 6134 | [[Uporabnik:Nejan|Nejan]] | 1 |- | 6135 | [[Uporabnik:Neja.mv|Neja.mv]] | 1 |- | 6136 | [[Uporabnik:Neja krzisnik|Neja krzisnik]] | 1 |- | 6137 | [[Uporabnik:Neja Korbar|Neja Korbar]] | 1 |- | 6138 | [[Uporabnik:NejaB|NejaB]] | 1 |- | 6139 | [[Uporabnik:Neja2004|Neja2004]] | 1 |- | 6140 | [[Uporabnik:Neja1988|Neja1988]] | 1 |- | 6141 | [[Uporabnik:Nefreteta|Nefreteta]] | 1 |- | 6142 | [[Uporabnik:Nefrederika|Nefrederika]] | 1 |- | 6143 | [[Uporabnik:Neekazob|Neekazob]] | 1 |- | 6144 | [[Uporabnik:Neejkaa|Neejkaa]] | 1 |- | 6145 | [[Uporabnik:Necooo|Necooo]] | 1 |- | 6146 | [[Uporabnik:Nebeski smrad|Nebeski smrad]] | 1 |- | 6147 | [[Uporabnik:Neatheunicorn|Neatheunicorn]] | 1 |- | 6148 | [[Uporabnik:Ndbilje1946|Ndbilje1946]] | 1 |- | 6149 | [[Uporabnik:ND3D|ND3D]] | 1 |- | 6150 | [[Uporabnik:Nclsbrunot|Nclsbrunot]] | 1 |- | 6151 | [[Uporabnik:Nc3GB|Nc3GB]] | 1 |- | 6152 | [[Uporabnik:NBS|NBS]] | 1 |- | 6153 | [[Uporabnik:Nbre|Nbre]] | 1 |- | 6154 | [[Uporabnik:NBLK3C|NBLK3C]] | 1 |- | 6155 | [[Uporabnik:Nbah|Nbah]] | 1 |- | 6156 | [[Uporabnik:Nautilus~slwiki|Nautilus~slwiki]] | 1 |- | 6157 | [[Uporabnik:NaumDretnik|NaumDretnik]] | 1 |- | 6158 | [[Uporabnik:Natykaa|Natykaa]] | 1 |- | 6159 | [[Uporabnik:Natyk89|Natyk89]] | 1 |- | 6160 | [[Uporabnik:Natkat113|Natkat113]] | 1 |- | 6161 | [[Uporabnik:Natka91|Natka91]] | 1 |- | 6162 | [[Uporabnik:Nati vu|Nati vu]] | 1 |- | 6163 | [[Uporabnik:NATAWE|NATAWE]] | 1 |- | 6164 | [[Uporabnik:Natassika|Natassika]] | 1 |- | 6165 | [[Uporabnik:Natasch|Natasch]] | 1 |- | 6166 | [[Uporabnik:NatasaPr|NatasaPr]] | 1 |- | 6167 | [[Uporabnik:Natasamlakar|Natasamlakar]] | 1 |- | 6168 | [[Uporabnik:Natasak|Natasak]] | 1 |- | 6169 | [[Uporabnik:Nataša Jereb|Nataša Jereb]] | 1 |- | 6170 | [[Uporabnik:Natasa bukovec|Natasa bukovec]] | 1 |- | 6171 | [[Uporabnik:Natasa.ales|Natasa.ales]] | 1 |- | 6172 | [[Uporabnik:Nataša213|Nataša213]] | 1 |- | 6173 | [[Uporabnik:Natalliayas|Natalliayas]] | 1 |- | 6174 | [[Uporabnik:Natali.v94|Natali.v94]] | 1 |- | 6175 | [[Uporabnik:Natalijazdovc|Natalijazdovc]] | 1 |- | 6176 | [[Uporabnik:Natalija.viola|Natalija.viola]] | 1 |- | 6177 | [[Uporabnik:Natalija Pernuš|Natalija Pernuš]] | 1 |- | 6178 | [[Uporabnik:NatalijaO|NatalijaO]] | 1 |- | 6179 | [[Uporabnik:Natalija.krese|Natalija.krese]] | 1 |- | 6180 | [[Uporabnik:Natalija Čokl|Natalija Čokl]] | 1 |- | 6181 | [[Uporabnik:Natalijac|Natalijac]] | 1 |- | 6182 | [[Uporabnik:Natalija00|Natalija00]] | 1 |- | 6183 | [[Uporabnik:NatalieX|NatalieX]] | 1 |- | 6184 | [[Uporabnik:Natalia~slwiki|Natalia~slwiki]] | 1 |- | 6185 | [[Uporabnik:Nataliaree|Nataliaree]] | 1 |- | 6186 | [[Uporabnik:Nastja retok|Nastja retok]] | 1 |- | 6187 | [[Uporabnik:Nastja.p|Nastja.p]] | 1 |- | 6188 | [[Uporabnik:Nastja Levanić|Nastja Levanić]] | 1 |- | 6189 | [[Uporabnik:Nastjakoritnik|Nastjakoritnik]] | 1 |- | 6190 | [[Uporabnik:Nastjakerneza|Nastjakerneza]] | 1 |- | 6191 | [[Uporabnik:Nastja d|Nastja d]] | 1 |- | 6192 | [[Uporabnik:Nastjacindy|Nastjacindy]] | 1 |- | 6193 | [[Uporabnik:Nastjab222|Nastjab222]] | 1 |- | 6194 | [[Uporabnik:Nastja2002|Nastja2002]] | 1 |- | 6195 | [[Uporabnik:Nastja026|Nastja026]] | 1 |- | 6196 | [[Uporabnik:Nastek|Nastek]] | 1 |- | 6197 | [[Uporabnik:Nastasja.minja|Nastasja.minja]] | 1 |- | 6198 | [[Uporabnik:Nasinpona|Nasinpona]] | 1 |- | 6199 | [[Uporabnik:Narim|Narim]] | 1 |- | 6200 | [[Uporabnik:NaomiŠav|NaomiŠav]] | 1 |- | 6201 | [[Uporabnik:Nanodelec|Nanodelec]] | 1 |- | 6202 | [[Uporabnik:Nanocevka|Nanocevka]] | 1 |- | 6203 | [[Uporabnik:NaniRa|NaniRa]] | 1 |- | 6204 | [[Uporabnik:Nanina m|Nanina m]] | 1 |- | 6205 | [[Uporabnik:NangsawChile23|NangsawChile23]] | 1 |- | 6206 | [[Uporabnik:Nancic|Nancic]] | 1 |- | 6207 | [[Uporabnik:Nanchy|Nanchy]] | 1 |- | 6208 | [[Uporabnik:Nami~slwiki|Nami~slwiki]] | 1 |- | 6209 | [[Uporabnik:NameBrez|NameBrez]] | 1 |- | 6210 | [[Uporabnik:Nal Premik|Nal Premik]] | 1 |- | 6211 | [[Uporabnik:NALAN 251|NALAN 251]] | 1 |- | 6212 | [[Uporabnik:Nalacram|Nalacram]] | 1 |- | 6213 | [[Uporabnik:Najugmimojave|Najugmimojave]] | 1 |- | 6214 | [[Uporabnik:Najntisy|Najntisy]] | 1 |- | 6215 | [[Uporabnik:Naja.z99|Naja.z99]] | 1 |- | 6216 | [[Uporabnik:Najasavarin|Najasavarin]] | 1 |- | 6217 | [[Uporabnik:Najakiara|Najakiara]] | 1 |- | 6218 | [[Uporabnik:Najak|Najak]] | 1 |- | 6219 | [[Uporabnik:Nadobudnež|Nadobudnež]] | 1 |- | 6220 | [[Uporabnik:NadjaZ|NadjaZ]] | 1 |- | 6221 | [[Uporabnik:Nadja Škrajnar|Nadja Škrajnar]] | 1 |- | 6222 | [[Uporabnik:Nadimak|Nadimak]] | 1 |- | 6223 | [[Uporabnik:Nadika~slwiki|Nadika~slwiki]] | 1 |- | 6224 | [[Uporabnik:Nada Kraševec|Nada Kraševec]] | 1 |- | 6225 | [[Uporabnik:Nace sk8|Nace sk8]] | 1 |- | 6226 | [[Uporabnik:Nabru~slwiki|Nabru~slwiki]] | 1 |- | 6227 | [[Uporabnik:Nabi~slwiki|Nabi~slwiki]] | 1 |- | 6228 | [[Uporabnik:Na1pir|Na1pir]] | 1 |- | 6229 | [[Uporabnik:N4v1gatorcek|N4v1gatorcek]] | 1 |- | 6230 | [[Uporabnik:N1998|N1998]] | 1 |- | 6231 | [[Uporabnik:Mzorc|Mzorc]] | 1 |- | 6232 | [[Uporabnik:MZibert|MZibert]] | 1 |- | 6233 | [[Uporabnik:MZaviršek|MZaviršek]] | 1 |- | 6234 | [[Uporabnik:MyWay|MyWay]] | 1 |- | 6235 | [[Uporabnik:Myviki|Myviki]] | 1 |- | 6236 | [[Uporabnik:MythicOrange|MythicOrange]] | 1 |- | 6237 | [[Uporabnik:Myszkaa|Myszkaa]] | 1 |- | 6238 | [[Uporabnik:Mynameisursh|Mynameisursh]] | 1 |- | 6239 | [[Uporabnik:Mychele Trempetich|Mychele Trempetich]] | 1 |- | 6240 | [[Uporabnik:Mw43al|Mw43al]] | 1 |- | 6241 | [[Uporabnik:MV~slwiki|MV~slwiki]] | 1 |- | 6242 | [[Uporabnik:MVo-1963|MVo-1963]] | 1 |- | 6243 | [[Uporabnik:Muzikolog1883|Muzikolog1883]] | 1 |- | 6244 | [[Uporabnik:Muzikaviva|Muzikaviva]] | 1 |- | 6245 | [[Uporabnik:Muzika61|Muzika61]] | 1 |- | 6246 | [[Uporabnik:Mustafeles|Mustafeles]] | 1 |- | 6247 | [[Uporabnik:Musko|Musko]] | 1 |- | 6248 | [[Uporabnik:Music4life~slwiki|Music4life~slwiki]] | 1 |- | 6249 | [[Uporabnik:Mushei|Mushei]] | 1 |- | 6250 | [[Uporabnik:Muriqui72|Muriqui72]] | 1 |- | 6251 | [[Uporabnik:Murcy|Murcy]] | 1 |- | 6252 | [[Uporabnik:Murbancn|Murbancn]] | 1 |- | 6253 | [[Uporabnik:Mundos|Mundos]] | 1 |- | 6254 | [[Uporabnik:MultiSOLA|MultiSOLA]] | 1 |- | 6255 | [[Uporabnik:Multipsimen|Multipsimen]] | 1 |- | 6256 | [[Uporabnik:Muller|Muller]] | 1 |- | 6257 | [[Uporabnik:Muhammed12345|Muhammed12345]] | 1 |- | 6258 | [[Uporabnik:Muftija|Muftija]] | 1 |- | 6259 | [[Uporabnik:Muca :3|Muca :3]] | 1 |- | 6260 | [[Uporabnik:Mtzje|Mtzje]] | 1 |- | 6261 | [[Uporabnik:Mtopole|Mtopole]] | 1 |- | 6262 | [[Uporabnik:Mtomc|Mtomc]] | 1 |- | 6263 | [[Uporabnik:Mtisov|Mtisov]] | 1 |- | 6264 | [[Uporabnik:Mterbuc|Mterbuc]] | 1 |- | 6265 | [[Uporabnik:Mtelko|Mtelko]] | 1 |- | 6266 | [[Uporabnik:Msusko|Msusko]] | 1 |- | 6267 | [[Uporabnik:Mstefa9|Mstefa9]] | 1 |- | 6268 | [[Uporabnik:Ms~slwiki|Ms~slwiki]] | 1 |- | 6269 | [[Uporabnik:Mspacapan|Mspacapan]] | 1 |- | 6270 | [[Uporabnik:MSorli|MSorli]] | 1 |- | 6271 | [[Uporabnik:Msi2001|Msi2001]] | 1 |- | 6272 | [[Uporabnik:MS135|MS135]] | 1 |- | 6273 | [[Uporabnik:Mrzlaroka|Mrzlaroka]] | 1 |- | 6274 | [[Uporabnik:Mrzladraga|Mrzladraga]] | 1 |- | 6275 | [[Uporabnik:Mrykauri|Mrykauri]] | 1 |- | 6276 | [[Uporabnik:MRušii|MRušii]] | 1 |- | 6277 | [[Uporabnik:MrTenTim|MrTenTim]] | 1 |- | 6278 | [[Uporabnik:Mrsamrs|Mrsamrs]] | 1 |- | 6279 | [[Uporabnik:Mr.Repa|Mr.Repa]] | 1 |- | 6280 | [[Uporabnik:MRRambo|MRRambo]] | 1 |- | 6281 | [[Uporabnik:Mroferloz|Mroferloz]] | 1 |- | 6282 | [[Uporabnik:Mrmvra|Mrmvra]] | 1 |- | 6283 | [[Uporabnik:Mrlikaru|Mrlikaru]] | 1 |- | 6284 | [[Uporabnik:Mrkaic|Mrkaic]] | 1 |- | 6285 | [[Uporabnik:Mrjuro|Mrjuro]] | 1 |- | 6286 | [[Uporabnik:Mrfrost89|Mrfrost89]] | 1 |- | 6287 | [[Uporabnik:MrFordAD|MrFordAD]] | 1 |- | 6288 | [[Uporabnik:Mrepe|Mrepe]] | 1 |- | 6289 | [[Uporabnik:MrEK|MrEK]] | 1 |- | 6290 | [[Uporabnik:Mrecer|Mrecer]] | 1 |- | 6291 | [[Uporabnik:MrDeusZZ|MrDeusZZ]] | 1 |- | 6292 | [[Uporabnik:MrCare|MrCare]] | 1 |- | 6293 | [[Uporabnik:Mrak~slwiki|Mrak~slwiki]] | 1 |- | 6294 | [[Uporabnik:Mrajh|Mrajh]] | 1 |- | 6295 | [[Uporabnik:Mradovan|Mradovan]] | 1 |- | 6296 | [[Uporabnik:Mr679|Mr679]] | 1 |- | 6297 | [[Uporabnik:Mpz.cumanima|Mpz.cumanima]] | 1 |- | 6298 | [[Uporabnik:Mpza6|Mpza6]] | 1 |- | 6299 | [[Uporabnik:Mpsajn|Mpsajn]] | 1 |- | 6300 | [[Uporabnik:Mprezelj|Mprezelj]] | 1 |- | 6301 | [[Uporabnik:Mpovše|Mpovše]] | 1 |- | 6302 | [[Uporabnik:Mpotokar|Mpotokar]] | 1 |- | 6303 | [[Uporabnik:Mpotec86|Mpotec86]] | 1 |- | 6304 | [[Uporabnik:Mpopovic2525|Mpopovic2525]] | 1 |- | 6305 | [[Uporabnik:M.Polhograjski|M.Polhograjski]] | 1 |- | 6306 | [[Uporabnik:Mpoklukar|Mpoklukar]] | 1 |- | 6307 | [[Uporabnik:Mpodstensek|Mpodstensek]] | 1 |- | 6308 | [[Uporabnik:Mpl5|Mpl5]] | 1 |- | 6309 | [[Uporabnik:Mpf|Mpf]] | 1 |- | 6310 | [[Uporabnik:Mpetkovsek|Mpetkovsek]] | 1 |- | 6311 | [[Uporabnik:Mpeter~slwiki|Mpeter~slwiki]] | 1 |- | 6312 | [[Uporabnik:MPatricija|MPatricija]] | 1 |- | 6313 | [[Uporabnik:Mp5092|Mp5092]] | 1 |- | 6314 | [[Uporabnik:MP3002|MP3002]] | 1 |- | 6315 | [[Uporabnik:Move~slwiki|Move~slwiki]] | 1 |- | 6316 | [[Uporabnik:Motorway Fan|Motorway Fan]] | 1 |- | 6317 | [[Uporabnik:Motorist1966|Motorist1966]] | 1 |- | 6318 | [[Uporabnik:Motnik|Motnik]] | 1 |- | 6319 | [[Uporabnik:Morris~slwiki|Morris~slwiki]] | 1 |- | 6320 | [[Uporabnik:Morphine~slwiki|Morphine~slwiki]] | 1 |- | 6321 | [[Uporabnik:Moro~slwiki|Moro~slwiki]] | 1 |- | 6322 | [[Uporabnik:Moriborut|Moriborut]] | 1 |- | 6323 | [[Uporabnik:Moreaboutme|Moreaboutme]] | 1 |- | 6324 | [[Uporabnik:Morbidia|Morbidia]] | 1 |- | 6325 | [[Uporabnik:MoOoG|MoOoG]] | 1 |- | 6326 | [[Uporabnik:Moonmoonx3|Moonmoonx3]] | 1 |- | 6327 | [[Uporabnik:Moonlight.spirit|Moonlight.spirit]] | 1 |- | 6328 | [[Uporabnik:Monteaguilino1|Monteaguilino1]] | 1 |- | 6329 | [[Uporabnik:Monolit~slwiki|Monolit~slwiki]] | 1 |- | 6330 | [[Uporabnik:Monkatar|Monkatar]] | 1 |- | 6331 | [[Uporabnik:Moniq~slwiki|Moniq~slwiki]] | 1 |- | 6332 | [[Uporabnik:Monikikka|Monikikka]] | 1 |- | 6333 | [[Uporabnik:MonikaZorko|MonikaZorko]] | 1 |- | 6334 | [[Uporabnik:Monika.spital|Monika.spital]] | 1 |- | 6335 | [[Uporabnik:Monika.skabar|Monika.skabar]] | 1 |- | 6336 | [[Uporabnik:Monika Seliškar|Monika Seliškar]] | 1 |- | 6337 | [[Uporabnik:Monika Pangersic|Monika Pangersic]] | 1 |- | 6338 | [[Uporabnik:Monika Nataša Medvešček Peterka|Monika Nataša Medvešček Peterka]] | 1 |- | 6339 | [[Uporabnik:Monikamarinko|Monikamarinko]] | 1 |- | 6340 | [[Uporabnik:Monika.luznik|Monika.luznik]] | 1 |- | 6341 | [[Uporabnik:Monikalusin|Monikalusin]] | 1 |- | 6342 | [[Uporabnik:Monikagal|Monikagal]] | 1 |- | 6343 | [[Uporabnik:MonikaCaculovic|MonikaCaculovic]] | 1 |- | 6344 | [[Uporabnik:Monika5687|Monika5687]] | 1 |- | 6345 | [[Uporabnik:Monika25|Monika25]] | 1 |- | 6346 | [[Uporabnik:Moni1984|Moni1984]] | 1 |- | 6347 | [[Uporabnik:Moni123|Moni123]] | 1 |- | 6348 | [[Uporabnik:Moneja|Moneja]] | 1 |- | 6349 | [[Uporabnik:Monchipz|Monchipz]] | 1 |- | 6350 | [[Uporabnik:Moncaurasjak|Moncaurasjak]] | 1 |- | 6351 | [[Uporabnik:Monca|Monca]] | 1 |- | 6352 | [[Uporabnik:Monamour|Monamour]] | 1 |- | 6353 | [[Uporabnik:Momerzu|Momerzu]] | 1 |- | 6354 | [[Uporabnik:Mojka13|Mojka13]] | 1 |- | 6355 | [[Uporabnik:Moj Galeb|Moj Galeb]] | 1 |- | 6356 | [[Uporabnik:Moje.Uporabniško.Ime|Moje.Uporabniško.Ime]] | 1 |- | 6357 | [[Uporabnik:Mojchy88|Mojchy88]] | 1 |- | 6358 | [[Uporabnik:Mojcheek|Mojcheek]] | 1 |- | 6359 | [[Uporabnik:Mojca z|Mojca z]] | 1 |- | 6360 | [[Uporabnik:Mojca Vrhovec Kersevan|Mojca Vrhovec Kersevan]] | 1 |- | 6361 | [[Uporabnik:Mojca Rolih|Mojca Rolih]] | 1 |- | 6362 | [[Uporabnik:Mojcapolajzer|Mojcapolajzer]] | 1 |- | 6363 | [[Uporabnik:Mojca Pesec|Mojca Pesec]] | 1 |- | 6364 | [[Uporabnik:Mojca Miklavec|Mojca Miklavec]] | 1 |- | 6365 | [[Uporabnik:Mojca Merela|Mojca Merela]] | 1 |- | 6366 | [[Uporabnik:Mojcam5|Mojcam5]] | 1 |- | 6367 | [[Uporabnik:Mojca.kolman|Mojca.kolman]] | 1 |- | 6368 | [[Uporabnik:MojcaK|MojcaK]] | 1 |- | 6369 | [[Uporabnik:Mojca Hudales|Mojca Hudales]] | 1 |- | 6370 | [[Uporabnik:MojcaHorvat|MojcaHorvat]] | 1 |- | 6371 | [[Uporabnik:Mojca hladnik|Mojca hladnik]] | 1 |- | 6372 | [[Uporabnik:MojcaH13|MojcaH13]] | 1 |- | 6373 | [[Uporabnik:Mojca Gorjup Kavčič|Mojca Gorjup Kavčič]] | 1 |- | 6374 | [[Uporabnik:Mojca Božič|Mojca Božič]] | 1 |- | 6375 | [[Uporabnik:MojcaBorovnik|MojcaBorovnik]] | 1 |- | 6376 | [[Uporabnik:Mojca Berus|Mojca Berus]] | 1 |- | 6377 | [[Uporabnik:Mojca.ban|Mojca.ban]] | 1 |- | 6378 | [[Uporabnik:Mojca 92|Mojca 92]] | 1 |- | 6379 | [[Uporabnik:Mojca90|Mojca90]] | 1 |- | 6380 | [[Uporabnik:Mojca2050|Mojca2050]] | 1 |- | 6381 | [[Uporabnik:Mojakaunt|Mojakaunt]] | 1 |- | 6382 | [[Uporabnik:MojaDelnica|MojaDelnica]] | 1 |- | 6383 | [[Uporabnik:Mohor|Mohor]] | 1 |- | 6384 | [[Uporabnik:Mohamedmokhtar22|Mohamedmokhtar22]] | 1 |- | 6385 | [[Uporabnik:Mofo~slwiki|Mofo~slwiki]] | 1 |- | 6386 | [[Uporabnik:Modropisalo|Modropisalo]] | 1 |- | 6387 | [[Uporabnik:Modratačka|Modratačka]] | 1 |- | 6388 | [[Uporabnik:Modraluna17|Modraluna17]] | 1 |- | 6389 | [[Uporabnik:Modiano|Modiano]] | 1 |- | 6390 | [[Uporabnik:Modest zahar|Modest zahar]] | 1 |- | 6391 | [[Uporabnik:Moder highligter|Moder highligter]] | 1 |- | 6392 | [[Uporabnik:Moderatecynic|Moderatecynic]] | 1 |- | 6393 | [[Uporabnik:Modanung|Modanung]] | 1 |- | 6394 | [[Uporabnik:MoD|MoD]] | 1 |- | 6395 | [[Uporabnik:Mocniknina|Mocniknina]] | 1 |- | 6396 | [[Uporabnik:Mocnike|Mocnike]] | 1 |- | 6397 | [[Uporabnik:Moceril123|Moceril123]] | 1 |- | 6398 | [[Uporabnik:Mobrg|Mobrg]] | 1 |- | 6399 | [[Uporabnik:Mo0972|Mo0972]] | 1 |- | 6400 | [[Uporabnik:MNŠiHP|MNŠiHP]] | 1 |- | 6401 | [[Uporabnik:Mncakranjc|Mncakranjc]] | 1 |- | 6402 | [[Uporabnik:Mnatasa|Mnatasa]] | 1 |- | 6403 | [[Uporabnik:Mmzvi|Mmzvi]] | 1 |- | 6404 | [[Uporabnik:Mm.zaletel|Mm.zaletel]] | 1 |- | 6405 | [[Uporabnik:Mmun17|Mmun17]] | 1 |- | 6406 | [[Uporabnik:Mmesec|Mmesec]] | 1 |- | 6407 | [[Uporabnik:MMA Kid|MMA Kid]] | 1 |- | 6408 | [[Uporabnik:Mmaja0807|Mmaja0807]] | 1 |- | 6409 | [[Uporabnik:Mmaarrkko|Mmaarrkko]] | 1 |- | 6410 | [[Uporabnik:Mm96pik|Mm96pik]] | 1 |- | 6411 | [[Uporabnik:MM0022|MM0022]] | 1 |- | 6412 | [[Uporabnik:Mlon15|Mlon15]] | 1 |- | 6413 | [[Uporabnik:Mlevar|Mlevar]] | 1 |- | 6414 | [[Uporabnik:Mlampret|Mlampret]] | 1 |- | 6415 | [[Uporabnik:Mladika pika|Mladika pika]] | 1 |- | 6416 | [[Uporabnik:Mladen1975|Mladen1975]] | 1 |- | 6417 | [[Uporabnik:Mlada rast|Mlada rast]] | 1 |- | 6418 | [[Uporabnik:Mlacek|Mlacek]] | 1 |- | 6419 | [[Uporabnik:Mkoprivsek|Mkoprivsek]] | 1 |- | 6420 | [[Uporabnik:Mkoncar|Mkoncar]] | 1 |- | 6421 | [[Uporabnik:MkgSandra|MkgSandra]] | 1 |- | 6422 | [[Uporabnik:Mkeoz|Mkeoz]] | 1 |- | 6423 | [[Uporabnik:Mkat~slwiki|Mkat~slwiki]] | 1 |- | 6424 | [[Uporabnik:Mkatja|Mkatja]] | 1 |- | 6425 | [[Uporabnik:MKarlovsek|MKarlovsek]] | 1 |- | 6426 | [[Uporabnik:Mkapus|Mkapus]] | 1 |- | 6427 | [[Uporabnik:Mkac964|Mkac964]] | 1 |- | 6428 | [[Uporabnik:Mk8525|Mk8525]] | 1 |- | 6429 | [[Uporabnik:Mk3209|Mk3209]] | 1 |- | 6430 | [[Uporabnik:Mjunc|Mjunc]] | 1 |- | 6431 | [[Uporabnik:Mjug2|Mjug2]] | 1 |- | 6432 | [[Uporabnik:MJSB73MP|MJSB73MP]] | 1 |- | 6433 | [[Uporabnik:MJRazo|MJRazo]] | 1 |- | 6434 | [[Uporabnik:M.j.jeraj|M.j.jeraj]] | 1 |- | 6435 | [[Uporabnik:Mjezo|Mjezo]] | 1 |- | 6436 | [[Uporabnik:Mjerse|Mjerse]] | 1 |- | 6437 | [[Uporabnik:M.jerebic94|M.jerebic94]] | 1 |- | 6438 | [[Uporabnik:Mjenko412|Mjenko412]] | 1 |- | 6439 | [[Uporabnik:M.jelena|M.jelena]] | 1 |- | 6440 | [[Uporabnik:Mjbensa|Mjbensa]] | 1 |- | 6441 | [[Uporabnik:Mizarka1972|Mizarka1972]] | 1 |- | 6442 | [[Uporabnik:Mitya Oblack|Mitya Oblack]] | 1 |- | 6443 | [[Uporabnik:Mitrografie|Mitrografie]] | 1 |- | 6444 | [[Uporabnik:Mitro310|Mitro310]] | 1 |- | 6445 | [[Uporabnik:Mitra~slwiki|Mitra~slwiki]] | 1 |- | 6446 | [[Uporabnik:MitjaPr-IZRK|MitjaPr-IZRK]] | 1 |- | 6447 | [[Uporabnik:Mitja Pohlen|Mitja Pohlen]] | 1 |- | 6448 | [[Uporabnik:Mitjapetelin|Mitjapetelin]] | 1 |- | 6449 | [[Uporabnik:Mitjamavsar|Mitjamavsar]] | 1 |- | 6450 | [[Uporabnik:MitjaLisjak|MitjaLisjak]] | 1 |- | 6451 | [[Uporabnik:Mitjakre|Mitjakre]] | 1 |- | 6452 | [[Uporabnik:Mitjakra|Mitjakra]] | 1 |- | 6453 | [[Uporabnik:Mitja Grudnik|Mitja Grudnik]] | 1 |- | 6454 | [[Uporabnik:Mitja grebenar|Mitja grebenar]] | 1 |- | 6455 | [[Uporabnik:Mitja55|Mitja55]] | 1 |- | 6456 | [[Uporabnik:Mitja3628|Mitja3628]] | 1 |- | 6457 | [[Uporabnik:Mitch~slwiki|Mitch~slwiki]] | 1 |- | 6458 | [[Uporabnik:Misterix~slwiki|Misterix~slwiki]] | 1 |- | 6459 | [[Uporabnik:Mista|Mista]] | 1 |- | 6460 | [[Uporabnik:Miss Mickey|Miss Mickey]] | 1 |- | 6461 | [[Uporabnik:Miss5566|Miss5566]] | 1 |- | 6462 | [[Uporabnik:MisplacedKeys~slwiki|MisplacedKeys~slwiki]] | 1 |- | 6463 | [[Uporabnik:Miskovic as|Miskovic as]] | 1 |- | 6464 | [[Uporabnik:MiskoSkace|MiskoSkace]] | 1 |- | 6465 | [[Uporabnik:Miško Hokej|Miško Hokej]] | 1 |- | 6466 | [[Uporabnik:MisfitOasis|MisfitOasis]] | 1 |- | 6467 | [[Uporabnik:MisakAway|MisakAway]] | 1 |- | 6468 | [[Uporabnik:Miša.hrabra|Miša.hrabra]] | 1 |- | 6469 | [[Uporabnik:Mis3.eva|Mis3.eva]] | 1 |- | 6470 | [[Uporabnik:Mis02|Mis02]] | 1 |- | 6471 | [[Uporabnik:Miš|Miš]] | 1 |- | 6472 | [[Uporabnik:MirzetaDoric|MirzetaDoric]] | 1 |- | 6473 | [[Uporabnik:Mirovos24|Mirovos24]] | 1 |- | 6474 | [[Uporabnik:Miroslav Jožef|Miroslav Jožef]] | 1 |- | 6475 | [[Uporabnik:Miropusnik|Miropusnik]] | 1 |- | 6476 | [[Uporabnik:Mirohacek|Mirohacek]] | 1 |- | 6477 | [[Uporabnik:MIRNA-NORA-1|MIRNA-NORA-1]] | 1 |- | 6478 | [[Uporabnik:MirkoS18|MirkoS18]] | 1 |- | 6479 | [[Uporabnik:Mirkoj99|Mirkoj99]] | 1 |- | 6480 | [[Uporabnik:MirjanaZB|MirjanaZB]] | 1 |- | 6481 | [[Uporabnik:Mirjam1974|Mirjam1974]] | 1 |- | 6482 | [[Uporabnik:Mir Harven|Mir Harven]] | 1 |- | 6483 | [[Uporabnik:Mirelaa|Mirelaa]] | 1 |- | 6484 | [[Uporabnik:Mirchyca|Mirchyca]] | 1 |- | 6485 | [[Uporabnik:Miran.grgic|Miran.grgic]] | 1 |- | 6486 | [[Uporabnik:Mins~slwiki|Mins~slwiki]] | 1 |- | 6487 | [[Uporabnik:Minnytinny|Minnytinny]] | 1 |- | 6488 | [[Uporabnik:Minka Skubic Buhin|Minka Skubic Buhin]] | 1 |- | 6489 | [[Uporabnik:Miniteater|Miniteater]] | 1 |- | 6490 | [[Uporabnik:Ministrelec|Ministrelec]] | 1 |- | 6491 | [[Uporabnik:Minimi~slwiki|Minimi~slwiki]] | 1 |- | 6492 | [[Uporabnik:Minimaksi|Minimaksi]] | 1 |- | 6493 | [[Uporabnik:MIngrid|MIngrid]] | 1 |- | 6494 | [[Uporabnik:Minea185|Minea185]] | 1 |- | 6495 | [[Uporabnik:Mind reader|Mind reader]] | 1 |- | 6496 | [[Uporabnik:Mimi-1946|Mimi-1946]] | 1 |- | 6497 | [[Uporabnik:MilyMilena|MilyMilena]] | 1 |- | 6498 | [[Uporabnik:MilSok|MilSok]] | 1 |- | 6499 | [[Uporabnik:Milosh07|Milosh07]] | 1 |- | 6500 | [[Uporabnik:Milord~slwiki|Milord~slwiki]] | 1 |- | 6501 | [[Uporabnik:Milojkazh|Milojkazh]] | 1 |- | 6502 | [[Uporabnik:Milko bizjak|Milko bizjak]] | 1 |- | 6503 | [[Uporabnik:Milko80|Milko80]] | 1 |- | 6504 | [[Uporabnik:Milka888|Milka888]] | 1 |- | 6505 | [[Uporabnik:Miljamilenkovic|Miljamilenkovic]] | 1 |- | 6506 | [[Uporabnik:MilicGabriel|MilicGabriel]] | 1 |- | 6507 | [[Uporabnik:Miles~slwiki|Miles~slwiki]] | 1 |- | 6508 | [[Uporabnik:Milenko Roš|Milenko Roš]] | 1 |- | 6509 | [[Uporabnik:Milekn13|Milekn13]] | 1 |- | 6510 | [[Uporabnik:Mile1919|Mile1919]] | 1 |- | 6511 | [[Uporabnik:Mile13|Mile13]] | 1 |- | 6512 | [[Uporabnik:Milči2|Milči2]] | 1 |- | 6513 | [[Uporabnik:Milavec|Milavec]] | 1 |- | 6514 | [[Uporabnik:Milanvidmar|Milanvidmar]] | 1 |- | 6515 | [[Uporabnik:MilanSu|MilanSu]] | 1 |- | 6516 | [[Uporabnik:Milanpersic|Milanpersic]] | 1 |- | 6517 | [[Uporabnik:MILANPERISIC|MILANPERISIC]] | 1 |- | 6518 | [[Uporabnik:Milano~slwiki|Milano~slwiki]] | 1 |- | 6519 | [[Uporabnik:Milanka|Milanka]] | 1 |- | 6520 | [[Uporabnik:Milan5510|Milan5510]] | 1 |- | 6521 | [[Uporabnik:Milan48|Milan48]] | 1 |- | 6522 | [[Uporabnik:MilaDanevska00|MilaDanevska00]] | 1 |- | 6523 | [[Uporabnik:Mikroturbine|Mikroturbine]] | 1 |- | 6524 | [[Uporabnik:Miklozic123|Miklozic123]] | 1 |- | 6525 | [[Uporabnik:Miklavic.lenart|Miklavic.lenart]] | 1 |- | 6526 | [[Uporabnik:Mikkeni|Mikkeni]] | 1 |- | 6527 | [[Uporabnik:Mik in Matjaž|Mik in Matjaž]] | 1 |- | 6528 | [[Uporabnik:Mikinins|Mikinins]] | 1 |- | 6529 | [[Uporabnik:Mikina miska|Mikina miska]] | 1 |- | 6530 | [[Uporabnik:Mikimiška02|Mikimiška02]] | 1 |- | 6531 | [[Uporabnik:Miki Miška|Miki Miška]] | 1 |- | 6532 | [[Uporabnik:Mikihubabuba|Mikihubabuba]] | 1 |- | 6533 | [[Uporabnik:Miki99|Miki99]] | 1 |- | 6534 | [[Uporabnik:Miki3|Miki3]] | 1 |- | 6535 | [[Uporabnik:Miki19|Miki19]] | 1 |- | 6536 | [[Uporabnik:MikekG|MikekG]] | 1 |- | 6537 | [[Uporabnik:Mikec2004|Mikec2004]] | 1 |- | 6538 | [[Uporabnik:Mikaele|Mikaele]] | 1 |- | 6539 | [[Uporabnik:Mijaumew|Mijaumew]] | 1 |- | 6540 | [[Uporabnik:Mija~slwiki|Mija~slwiki]] | 1 |- | 6541 | [[Uporabnik:Mija Paljk|Mija Paljk]] | 1 |- | 6542 | [[Uporabnik:Mijamija27|Mijamija27]] | 1 |- | 6543 | [[Uporabnik:Mijahorvat|Mijahorvat]] | 1 |- | 6544 | [[Uporabnik:Mihy1101|Mihy1101]] | 1 |- | 6545 | [[Uporabnik:MIHS1225|MIHS1225]] | 1 |- | 6546 | [[Uporabnik:Mihpoh|Mihpoh]] | 1 |- | 6547 | [[Uporabnik:Mihibo5|Mihibo5]] | 1 |- | 6548 | [[Uporabnik:Mihelicj21|Mihelicj21]] | 1 |- | 6549 | [[Uporabnik:Mihek~slwiki|Mihek~slwiki]] | 1 |- | 6550 | [[Uporabnik:Miha Zupan|Miha Zupan]] | 1 |- | 6551 | [[Uporabnik:Mihatrosa|Mihatrosa]] | 1 |- | 6552 | [[Uporabnik:Mihastih|Mihastih]] | 1 |- | 6553 | [[Uporabnik:Miha.skudnik|Miha.skudnik]] | 1 |- | 6554 | [[Uporabnik:Mihase132|Mihase132]] | 1 |- | 6555 | [[Uporabnik:Mihasalobir|Mihasalobir]] | 1 |- | 6556 | [[Uporabnik:Miha Pilic Turk|Miha Pilic Turk]] | 1 |- | 6557 | [[Uporabnik:Miha.novak|Miha.novak]] | 1 |- | 6558 | [[Uporabnik:Mihanemec|Mihanemec]] | 1 |- | 6559 | [[Uporabnik:Miha neki1234|Miha neki1234]] | 1 |- | 6560 | [[Uporabnik:MihaMirtič|MihaMirtič]] | 1 |- | 6561 | [[Uporabnik:Mihalevstik|Mihalevstik]] | 1 |- | 6562 | [[Uporabnik:Miha krusec|Miha krusec]] | 1 |- | 6563 | [[Uporabnik:Miha.kolenc|Miha.kolenc]] | 1 |- | 6564 | [[Uporabnik:Mihakoc|Mihakoc]] | 1 |- | 6565 | [[Uporabnik:Miha klovar|Miha klovar]] | 1 |- | 6566 | [[Uporabnik:Miha Garbajs|Miha Garbajs]] | 1 |- | 6567 | [[Uporabnik:Mihael Z|Mihael Z]] | 1 |- | 6568 | [[Uporabnik:Mihael Sledič|Mihael Sledič]] | 1 |- | 6569 | [[Uporabnik:Mihaellla|Mihaellla]] | 1 |- | 6570 | [[Uporabnik:Mihaelao|Mihaelao]] | 1 |- | 6571 | [[Uporabnik:Mihael996|Mihael996]] | 1 |- | 6572 | [[Uporabnik:Mihael7878|Mihael7878]] | 1 |- | 6573 | [[Uporabnik:Mihack|Mihack]] | 1 |- | 6574 | [[Uporabnik:Mihac|Mihac]] | 1 |- | 6575 | [[Uporabnik:Miha Brodnik|Miha Brodnik]] | 1 |- | 6576 | [[Uporabnik:Miha.B.I.|Miha.B.I.]] | 1 |- | 6577 | [[Uporabnik:Mihabarboric|Mihabarboric]] | 1 |- | 6578 | [[Uporabnik:MihaAbram945|MihaAbram945]] | 1 |- | 6579 | [[Uporabnik:Miha-63050120|Miha-63050120]] | 1 |- | 6580 | [[Uporabnik:Miha 22|Miha 22]] | 1 |- | 6581 | [[Uporabnik:Miha211|Miha211]] | 1 |- | 6582 | [[Uporabnik:Miha19|Miha19]] | 1 |- | 6583 | [[Uporabnik:Miha1711|Miha1711]] | 1 |- | 6584 | [[Uporabnik:Miha123456789|Miha123456789]] | 1 |- | 6585 | [[Uporabnik:Miha007|Miha007]] | 1 |- | 6586 | [[Uporabnik:MihA|MihA]] | 1 |- | 6587 | [[Uporabnik:Migranti1|Migranti1]] | 1 |- | 6588 | [[Uporabnik:MiFajs|MiFajs]] | 1 |- | 6589 | [[Uporabnik:MiddlemistRed|MiddlemistRed]] | 1 |- | 6590 | [[Uporabnik:Micromys minutus|Micromys minutus]] | 1 |- | 6591 | [[Uporabnik:Mico990|Mico990]] | 1 |- | 6592 | [[Uporabnik:Micka6p|Micka6p]] | 1 |- | 6593 | [[Uporabnik:MichFra5|MichFra5]] | 1 |- | 6594 | [[Uporabnik:Michellle|Michellle]] | 1 |- | 6595 | [[Uporabnik:Micek 52|Micek 52]] | 1 |- | 6596 | [[Uporabnik:MiaiT|MiaiT]] | 1 |- | 6597 | [[Uporabnik:Miad|Miad]] | 1 |- | 6598 | [[Uporabnik:Mhribar|Mhribar]] | 1 |- | 6599 | [[Uporabnik:MHIRM|MHIRM]] | 1 |- | 6600 | [[Uporabnik:Mhame|Mhame]] | 1 |- | 6601 | [[Uporabnik:Mguli|Mguli]] | 1 |- | 6602 | [[Uporabnik:Mgosenca|Mgosenca]] | 1 |- | 6603 | [[Uporabnik:M.Gorjup|M.Gorjup]] | 1 |- | 6604 | [[Uporabnik:Mglava7|Mglava7]] | 1 |- | 6605 | [[Uporabnik:Mggacho|Mggacho]] | 1 |- | 6606 | [[Uporabnik:Mgalicic|Mgalicic]] | 1 |- | 6607 | [[Uporabnik:Mgajver63020010|Mgajver63020010]] | 1 |- | 6608 | [[Uporabnik:Mg 63040045|Mg 63040045]] | 1 |- | 6609 | [[Uporabnik:Mferle|Mferle]] | 1 |- | 6610 | [[Uporabnik:Mezuv|Mezuv]] | 1 |- | 6611 | [[Uporabnik:Meznar|Meznar]] | 1 |- | 6612 | [[Uporabnik:MEvica|MEvica]] | 1 |- | 6613 | [[Uporabnik:Metyodelucia|Metyodelucia]] | 1 |- | 6614 | [[Uporabnik:Metulj~slwiki|Metulj~slwiki]] | 1 |- | 6615 | [[Uporabnik:Metulj2|Metulj2]] | 1 |- | 6616 | [[Uporabnik:Metulchk*|Metulchk*]] | 1 |- | 6617 | [[Uporabnik:Mettom|Mettom]] | 1 |- | 6618 | [[Uporabnik:Metropolis123456789|Metropolis123456789]] | 1 |- | 6619 | [[Uporabnik:Metra.si|Metra.si]] | 1 |- | 6620 | [[Uporabnik:Metr45ch|Metr45ch]] | 1 |- | 6621 | [[Uporabnik:Metod.pracek|Metod.pracek]] | 1 |- | 6622 | [[Uporabnik:Metoda|Metoda]] | 1 |- | 6623 | [[Uporabnik:Metkazupanic|Metkazupanic]] | 1 |- | 6624 | [[Uporabnik:Metka.zaloznik|Metka.zaloznik]] | 1 |- | 6625 | [[Uporabnik:Metka.psidelo|Metka.psidelo]] | 1 |- | 6626 | [[Uporabnik:Metka Galič|Metka Galič]] | 1 |- | 6627 | [[Uporabnik:Metkag|Metkag]] | 1 |- | 6628 | [[Uporabnik:Metkaasic|Metkaasic]] | 1 |- | 6629 | [[Uporabnik:Metek~slwiki|Metek~slwiki]] | 1 |- | 6630 | [[Uporabnik:Meta.vombat|Meta.vombat]] | 1 |- | 6631 | [[Uporabnik:Meta Volk|Meta Volk]] | 1 |- | 6632 | [[Uporabnik:Metaur~slwiki|Metaur~slwiki]] | 1 |- | 6633 | [[Uporabnik:Meta travnik|Meta travnik]] | 1 |- | 6634 | [[Uporabnik:Metallica Warrior|Metallica Warrior]] | 1 |- | 6635 | [[Uporabnik:Metalc 1|Metalc 1]] | 1 |- | 6636 | [[Uporabnik:Metajaz|Metajaz]] | 1 |- | 6637 | [[Uporabnik:MetaDoba|MetaDoba]] | 1 |- | 6638 | [[Uporabnik:Meta 96|Meta 96]] | 1 |- | 6639 | [[Uporabnik:Meta90|Meta90]] | 1 |- | 6640 | [[Uporabnik:MestoMiru|MestoMiru]] | 1 |- | 6641 | [[Uporabnik:Messlo|Messlo]] | 1 |- | 6642 | [[Uporabnik:Meryca|Meryca]] | 1 |- | 6643 | [[Uporabnik:Mersije|Mersije]] | 1 |- | 6644 | [[Uporabnik:Mercy1|Mercy1]] | 1 |- | 6645 | [[Uporabnik:MercedesBenz300SE|MercedesBenz300SE]] | 1 |- | 6646 | [[Uporabnik:Mentorsi3|Mentorsi3]] | 1 |- | 6647 | [[Uporabnik:Mentol~slwiki|Mentol~slwiki]] | 1 |- | 6648 | [[Uporabnik:Mentolovatina|Mentolovatina]] | 1 |- | 6649 | [[Uporabnik:Mentir|Mentir]] | 1 |- | 6650 | [[Uporabnik:Mentaldisorders25|Mentaldisorders25]] | 1 |- | 6651 | [[Uporabnik:Mens mentis|Mens mentis]] | 1 |- | 6652 | [[Uporabnik:Memo~slwiki|Memo~slwiki]] | 1 |- | 6653 | [[Uporabnik:Melodija glasbila|Melodija glasbila]] | 1 |- | 6654 | [[Uporabnik:MElodIc|MElodIc]] | 1 |- | 6655 | [[Uporabnik:Melita Brajkovec|Melita Brajkovec]] | 1 |- | 6656 | [[Uporabnik:Melisar|Melisar]] | 1 |- | 6657 | [[Uporabnik:Melirodm|Melirodm]] | 1 |- | 6658 | [[Uporabnik:MelinaHrza|MelinaHrza]] | 1 |- | 6659 | [[Uporabnik:Melčika|Melčika]] | 1 |- | 6660 | [[Uporabnik:Melchy00|Melchy00]] | 1 |- | 6661 | [[Uporabnik:Mela~slwiki|Mela~slwiki]] | 1 |- | 6662 | [[Uporabnik:Melanija Košir|Melanija Košir]] | 1 |- | 6663 | [[Uporabnik:Melanie drev|Melanie drev]] | 1 |- | 6664 | [[Uporabnik:Melančič|Melančič]] | 1 |- | 6665 | [[Uporabnik:Mekas2004|Mekas2004]] | 1 |- | 6666 | [[Uporabnik:Mejaši|Mejaši]] | 1 |- | 6667 | [[Uporabnik:MeisterAemon|MeisterAemon]] | 1 |- | 6668 | [[Uporabnik:Meintrieb|Meintrieb]] | 1 |- | 6669 | [[Uporabnik:Mehrlicht|Mehrlicht]] | 1 |- | 6670 | [[Uporabnik:Mehokodro|Mehokodro]] | 1 |- | 6671 | [[Uporabnik:Mehatronko|Mehatronko]] | 1 |- | 6672 | [[Uporabnik:Meglic.monika|Meglic.monika]] | 1 |- | 6673 | [[Uporabnik:Meglicj|Meglicj]] | 1 |- | 6674 | [[Uporabnik:Meglič|Meglič]] | 1 |- | 6675 | [[Uporabnik:Megiper|Megiper]] | 1 |- | 6676 | [[Uporabnik:MegiM|MegiM]] | 1 |- | 6677 | [[Uporabnik:Megalaman|Megalaman]] | 1 |- | 6678 | [[Uporabnik:Megab0y|Megab0y]] | 1 |- | 6679 | [[Uporabnik:Medverca|Medverca]] | 1 |- | 6680 | [[Uporabnik:Medstud4103|Medstud4103]] | 1 |- | 6681 | [[Uporabnik:Medka~slwiki|Medka~slwiki]] | 1 |- | 6682 | [[Uporabnik:Medita|Medita]] | 1 |- | 6683 | [[Uporabnik:Medimedi|Medimedi]] | 1 |- | 6684 | [[Uporabnik:Medikali|Medikali]] | 1 |- | 6685 | [[Uporabnik:Medijski Partner|Medijski Partner]] | 1 |- | 6686 | [[Uporabnik:Medicinjarka|Medicinjarka]] | 1 |- | 6687 | [[Uporabnik:Medeja Kejzar|Medeja Kejzar]] | 1 |- | 6688 | [[Uporabnik:Mdv99|Mdv99]] | 1 |- | 6689 | [[Uporabnik:Mdragolic|Mdragolic]] | 1 |- | 6690 | [[Uporabnik:Mdolin|Mdolin]] | 1 |- | 6691 | [[Uporabnik:MDL-98|MDL-98]] | 1 |- | 6692 | [[Uporabnik:M cunk|M cunk]] | 1 |- | 6693 | [[Uporabnik:McLeito|McLeito]] | 1 |- | 6694 | [[Uporabnik:Mcknme|Mcknme]] | 1 |- | 6695 | [[Uporabnik:Mchusband|Mchusband]] | 1 |- | 6696 | [[Uporabnik:MCestnik2|MCestnik2]] | 1 |- | 6697 | [[Uporabnik:MCAMKO|MCAMKO]] | 1 |- | 6698 | [[Uporabnik:M-butterfly|M-butterfly]] | 1 |- | 6699 | [[Uporabnik:MBSJ|MBSJ]] | 1 |- | 6700 | [[Uporabnik:Mboskoski|Mboskoski]] | 1 |- | 6701 | [[Uporabnik:Mbmarjetica|Mbmarjetica]] | 1 |- | 6702 | [[Uporabnik:Mbaskovc|Mbaskovc]] | 1 |- | 6703 | [[Uporabnik:MB75|MB75]] | 1 |- | 6704 | [[Uporabnik:Mazupan|Mazupan]] | 1 |- | 6705 | [[Uporabnik:Mazdacvetko|Mazdacvetko]] | 1 |- | 6706 | [[Uporabnik:Mayjunijinseptember|Mayjunijinseptember]] | 1 |- | 6707 | [[Uporabnik:Maybug~slwiki|Maybug~slwiki]] | 1 |- | 6708 | [[Uporabnik:Maya any|Maya any]] | 1 |- | 6709 | [[Uporabnik:Maxright|Maxright]] | 1 |- | 6710 | [[Uporabnik:Maxpe82|Maxpe82]] | 1 |- | 6711 | [[Uporabnik:Maxnoc|Maxnoc]] | 1 |- | 6712 | [[Uporabnik:MaxM95|MaxM95]] | 1 |- | 6713 | [[Uporabnik:MaximGeorgi|MaximGeorgi]] | 1 |- | 6714 | [[Uporabnik:Max Bizjak|Max Bizjak]] | 1 |- | 6715 | [[Uporabnik:Max12325|Max12325]] | 1 |- | 6716 | [[Uporabnik:Mavrica111|Mavrica111]] | 1 |- | 6717 | [[Uporabnik:Maverik~slwiki|Maverik~slwiki]] | 1 |- | 6718 | [[Uporabnik:Maver C|Maver C]] | 1 |- | 6719 | [[Uporabnik:Mavanzo|Mavanzo]] | 1 |- | 6720 | [[Uporabnik:Mauro Joan|Mauro Joan]] | 1 |- | 6721 | [[Uporabnik:Mattyazz|Mattyazz]] | 1 |- | 6722 | [[Uporabnik:MattsDo|MattsDo]] | 1 |- | 6723 | [[Uporabnik:Mattiauss|Mattiauss]] | 1 |- | 6724 | [[Uporabnik:Matthew Loaf|Matthew Loaf]] | 1 |- | 6725 | [[Uporabnik:Matteo31|Matteo31]] | 1 |- | 6726 | [[Uporabnik:Matteja|Matteja]] | 1 |- | 6727 | [[Uporabnik:MatSkofljanec|MatSkofljanec]] | 1 |- | 6728 | [[Uporabnik:MatRopas|MatRopas]] | 1 |- | 6729 | [[Uporabnik:Matrix305|Matrix305]] | 1 |- | 6730 | [[Uporabnik:MatPav|MatPav]] | 1 |- | 6731 | [[Uporabnik:Matneo|Matneo]] | 1 |- | 6732 | [[Uporabnik:Matmul|Matmul]] | 1 |- | 6733 | [[Uporabnik:Matjažvrtačič|Matjažvrtačič]] | 1 |- | 6734 | [[Uporabnik:Matjazv1|Matjazv1]] | 1 |- | 6735 | [[Uporabnik:Matjaž Tome|Matjaž Tome]] | 1 |- | 6736 | [[Uporabnik:Matjazraimondi|Matjazraimondi]] | 1 |- | 6737 | [[Uporabnik:Matjaž Lj.|Matjaž Lj.]] | 1 |- | 6738 | [[Uporabnik:Matjazh1|Matjazh1]] | 1 |- | 6739 | [[Uporabnik:MatjazGerm|MatjazGerm]] | 1 |- | 6740 | [[Uporabnik:MatjazGams|MatjazGams]] | 1 |- | 6741 | [[Uporabnik:Matjazbav|Matjazbav]] | 1 |- | 6742 | [[Uporabnik:Matjašec|Matjašec]] | 1 |- | 6743 | [[Uporabnik:Matiz~slwiki|Matiz~slwiki]] | 1 |- | 6744 | [[Uporabnik:Matilda777|Matilda777]] | 1 |- | 6745 | [[Uporabnik:Matik~slwiki|Matik~slwiki]] | 1 |- | 6746 | [[Uporabnik:MatiKKKK|MatiKKKK]] | 1 |- | 6747 | [[Uporabnik:Matijazupan|Matijazupan]] | 1 |- | 6748 | [[Uporabnik:MatijaZajsek|MatijaZajsek]] | 1 |- | 6749 | [[Uporabnik:MatijaTP|MatijaTP]] | 1 |- | 6750 | [[Uporabnik:Matija pusnik|Matija pusnik]] | 1 |- | 6751 | [[Uporabnik:MatijaH|MatijaH]] | 1 |- | 6752 | [[Uporabnik:Matijafvv|Matijafvv]] | 1 |- | 6753 | [[Uporabnik:Matijablv|Matijablv]] | 1 |- | 6754 | [[Uporabnik:Matija13|Matija13]] | 1 |- | 6755 | [[Uporabnik:Matic Vučina|Matic Vučina]] | 1 |- | 6756 | [[Uporabnik:MaticU|MaticU]] | 1 |- | 6757 | [[Uporabnik:Matic.s.k|Matic.s.k]] | 1 |- | 6758 | [[Uporabnik:Maticpis|Maticpis]] | 1 |- | 6759 | [[Uporabnik:Maticpi|Maticpi]] | 1 |- | 6760 | [[Uporabnik:Maticmatjasic|Maticmatjasic]] | 1 |- | 6761 | [[Uporabnik:MaticMatevž|MaticMatevž]] | 1 |- | 6762 | [[Uporabnik:Maticm|Maticm]] | 1 |- | 6763 | [[Uporabnik:Matic Kovačič|Matic Kovačič]] | 1 |- | 6764 | [[Uporabnik:Maticklopcic|Maticklopcic]] | 1 |- | 6765 | [[Uporabnik:Maticdaca|Maticdaca]] | 1 |- | 6766 | [[Uporabnik:Maticc13|Maticc13]] | 1 |- | 6767 | [[Uporabnik:Matica slovenská|Matica slovenská]] | 1 |- | 6768 | [[Uporabnik:Matic1202|Matic1202]] | 1 |- | 6769 | [[Uporabnik:Matic10|Matic10]] | 1 |- | 6770 | [[Uporabnik:Matia~slwiki|Matia~slwiki]] | 1 |- | 6771 | [[Uporabnik:Matia9|Matia9]] | 1 |- | 6772 | [[Uporabnik:MateZ|MateZ]] | 1 |- | 6773 | [[Uporabnik:Matewck|Matewck]] | 1 |- | 6774 | [[Uporabnik:Matevž.tyr|Matevž.tyr]] | 1 |- | 6775 | [[Uporabnik:Matevz.stropnik|Matevz.stropnik]] | 1 |- | 6776 | [[Uporabnik:Matevzsega|Matevzsega]] | 1 |- | 6777 | [[Uporabnik:Matevz.lev88|Matevz.lev88]] | 1 |- | 6778 | [[Uporabnik:Matevž Kunc|Matevž Kunc]] | 1 |- | 6779 | [[Uporabnik:Mateus276|Mateus276]] | 1 |- | 6780 | [[Uporabnik:MateP|MateP]] | 1 |- | 6781 | [[Uporabnik:Matemato|Matemato]] | 1 |- | 6782 | [[Uporabnik:MatejVine91|MatejVine91]] | 1 |- | 6783 | [[Uporabnik:Matejukmar|Matejukmar]] | 1 |- | 6784 | [[Uporabnik:Matejtonejec|Matejtonejec]] | 1 |- | 6785 | [[Uporabnik:MatejToma|MatejToma]] | 1 |- | 6786 | [[Uporabnik:Matej Skibin|Matej Skibin]] | 1 |- | 6787 | [[Uporabnik:Matejs123|Matejs123]] | 1 |- | 6788 | [[Uporabnik:Matejresnik1993|Matejresnik1993]] | 1 |- | 6789 | [[Uporabnik:Matejlor|Matejlor]] | 1 |- | 6790 | [[Uporabnik:Matej Kolmanic|Matej Kolmanic]] | 1 |- | 6791 | [[Uporabnik:Matejko123|Matejko123]] | 1 |- | 6792 | [[Uporabnik:Matejkag|Matejkag]] | 1 |- | 6793 | [[Uporabnik:MatejK42|MatejK42]] | 1 |- | 6794 | [[Uporabnik:Matejjersin|Matejjersin]] | 1 |- | 6795 | [[Uporabnik:Matejfari|Matejfari]] | 1 |- | 6796 | [[Uporabnik:MatejCelik|MatejCelik]] | 1 |- | 6797 | [[Uporabnik:MaTeJcEkM|MaTeJcEkM]] | 1 |- | 6798 | [[Uporabnik:Matej.bostjancic|Matej.bostjancic]] | 1 |- | 6799 | [[Uporabnik:Matej bf|Matej bf]] | 1 |- | 6800 | [[Uporabnik:Mateja.zupa|Mateja.zupa]] | 1 |- | 6801 | [[Uporabnik:Mateja Vozelj|Mateja Vozelj]] | 1 |- | 6802 | [[Uporabnik:Matejav|Matejav]] | 1 |- | 6803 | [[Uporabnik:Mateja Tomsic|Mateja Tomsic]] | 1 |- | 6804 | [[Uporabnik:Mateja Šlankovič|Mateja Šlankovič]] | 1 |- | 6805 | [[Uporabnik:Mateja Plesec|Mateja Plesec]] | 1 |- | 6806 | [[Uporabnik:Mateja Pirc|Mateja Pirc]] | 1 |- | 6807 | [[Uporabnik:MatejaPes|MatejaPes]] | 1 |- | 6808 | [[Uporabnik:MatejaM|MatejaM]] | 1 |- | 6809 | [[Uporabnik:Mateja Kos|Mateja Kos]] | 1 |- | 6810 | [[Uporabnik:MatejaKlinc|MatejaKlinc]] | 1 |- | 6811 | [[Uporabnik:Mateja Javeršek|Mateja Javeršek]] | 1 |- | 6812 | [[Uporabnik:MatejaJ|MatejaJ]] | 1 |- | 6813 | [[Uporabnik:MatejaHer.|MatejaHer.]] | 1 |- | 6814 | [[Uporabnik:Matejagorsic|Matejagorsic]] | 1 |- | 6815 | [[Uporabnik:Mateja.frank|Mateja.frank]] | 1 |- | 6816 | [[Uporabnik:Matejabilavcic|Matejabilavcic]] | 1 |- | 6817 | [[Uporabnik:MatejaAvbersek|MatejaAvbersek]] | 1 |- | 6818 | [[Uporabnik:Matejaa123|Matejaa123]] | 1 |- | 6819 | [[Uporabnik:Mateja2|Mateja2]] | 1 |- | 6820 | [[Uporabnik:Matej78M|Matej78M]] | 1 |- | 6821 | [[Uporabnik:Matea Rahija|Matea Rahija]] | 1 |- | 6822 | [[Uporabnik:Matbar~slwiki|Matbar~slwiki]] | 1 |- | 6823 | [[Uporabnik:Mat3~slwiki|Mat3~slwiki]] | 1 |- | 6824 | [[Uporabnik:Mat2000|Mat2000]] | 1 |- | 6825 | [[Uporabnik:Masuj|Masuj]] | 1 |- | 6826 | [[Uporabnik:Masternekdo2|Masternekdo2]] | 1 |- | 6827 | [[Uporabnik:Massimocicc|Massimocicc]] | 1 |- | 6828 | [[Uporabnik:Masongana|Masongana]] | 1 |- | 6829 | [[Uporabnik:Maskartin|Maskartin]] | 1 |- | 6830 | [[Uporabnik:Mašiii|Mašiii]] | 1 |- | 6831 | [[Uporabnik:Masie|Masie]] | 1 |- | 6832 | [[Uporabnik:Mashy~slwiki|Mashy~slwiki]] | 1 |- | 6833 | [[Uporabnik:Maschennka|Maschennka]] | 1 |- | 6834 | [[Uporabnik:Masazizek|Masazizek]] | 1 |- | 6835 | [[Uporabnik:Masa V|Masa V]] | 1 |- | 6836 | [[Uporabnik:Maša Tomaž gimb|Maša Tomaž gimb]] | 1 |- | 6837 | [[Uporabnik:Masaslana|Masaslana]] | 1 |- | 6838 | [[Uporabnik:Maša Reliškar|Maša Reliškar]] | 1 |- | 6839 | [[Uporabnik:Maša lana|Maša lana]] | 1 |- | 6840 | [[Uporabnik:Masakrasovec|Masakrasovec]] | 1 |- | 6841 | [[Uporabnik:Masakostanjevec|Masakostanjevec]] | 1 |- | 6842 | [[Uporabnik:Maša Košorok|Maša Košorok]] | 1 |- | 6843 | [[Uporabnik:MašaBreznik|MašaBreznik]] | 1 |- | 6844 | [[Uporabnik:Maša95|Maša95]] | 1 |- | 6845 | [[Uporabnik:Maša 88|Maša 88]] | 1 |- | 6846 | [[Uporabnik:Masa24~slwiki|Masa24~slwiki]] | 1 |- | 6847 | [[Uporabnik:MaryTheo2012|MaryTheo2012]] | 1 |- | 6848 | [[Uporabnik:Maryann|Maryann]] | 1 |- | 6849 | [[Uporabnik:Marvin Rozman|Marvin Rozman]] | 1 |- | 6850 | [[Uporabnik:Maruuuuusa|Maruuuuusa]] | 1 |- | 6851 | [[Uporabnik:Maruska peternelj|Maruska peternelj]] | 1 |- | 6852 | [[Uporabnik:Maruskahrastar|Maruskahrastar]] | 1 |- | 6853 | [[Uporabnik:Maruska.cerkvenik|Maruska.cerkvenik]] | 1 |- | 6854 | [[Uporabnik:Maruska1234|Maruska1234]] | 1 |- | 6855 | [[Uporabnik:Marushka|Marushka]] | 1 |- | 6856 | [[Uporabnik:Marusas|Marusas]] | 1 |- | 6857 | [[Uporabnik:Maruša Rupar|Maruša Rupar]] | 1 |- | 6858 | [[Uporabnik:Marusaro|Marusaro]] | 1 |- | 6859 | [[Uporabnik:MarusaRibic|MarusaRibic]] | 1 |- | 6860 | [[Uporabnik:Maruša Podboršek|Maruša Podboršek]] | 1 |- | 6861 | [[Uporabnik:Maruša Križaj|Maruša Križaj]] | 1 |- | 6862 | [[Uporabnik:Marusakopac|Marusakopac]] | 1 |- | 6863 | [[Uporabnik:Marusa.jost|Marusa.jost]] | 1 |- | 6864 | [[Uporabnik:Maruša Jaklič|Maruša Jaklič]] | 1 |- | 6865 | [[Uporabnik:MarusaGrm|MarusaGrm]] | 1 |- | 6866 | [[Uporabnik:Maruša Flis|Maruša Flis]] | 1 |- | 6867 | [[Uporabnik:Marusa 88|Marusa 88]] | 1 |- | 6868 | [[Uporabnik:Marto9|Marto9]] | 1 |- | 6869 | [[Uporabnik:Martinwpedia|Martinwpedia]] | 1 |- | 6870 | [[Uporabnik:Martin Simcic|Martin Simcic]] | 1 |- | 6871 | [[Uporabnik:Martinkuznik1|Martinkuznik1]] | 1 |- | 6872 | [[Uporabnik:Martin kr|Martin kr]] | 1 |- | 6873 | [[Uporabnik:Martinj19|Martinj19]] | 1 |- | 6874 | [[Uporabnik:Martinique~slwiki|Martinique~slwiki]] | 1 |- | 6875 | [[Uporabnik:Martince|Martince]] | 1 |- | 6876 | [[Uporabnik:Martin Belušič|Martin Belušič]] | 1 |- | 6877 | [[Uporabnik:Martina.Ugrin|Martina.Ugrin]] | 1 |- | 6878 | [[Uporabnik:Martina Smerdelj|Martina Smerdelj]] | 1 |- | 6879 | [[Uporabnik:MartinaSajovic|MartinaSajovic]] | 1 |- | 6880 | [[Uporabnik:Martinar|Martinar]] | 1 |- | 6881 | [[Uporabnik:Martina Potrč|Martina Potrč]] | 1 |- | 6882 | [[Uporabnik:Martina farkaš|Martina farkaš]] | 1 |- | 6883 | [[Uporabnik:Martina84|Martina84]] | 1 |- | 6884 | [[Uporabnik:Martin43DOL|Martin43DOL]] | 1 |- | 6885 | [[Uporabnik:Martika~slwiki|Martika~slwiki]] | 1 |- | 6886 | [[Uporabnik:Martexo87|Martexo87]] | 1 |- | 6887 | [[Uporabnik:MartaK|MartaK]] | 1 |- | 6888 | [[Uporabnik:Marša Vošinek|Marša Vošinek]] | 1 |- | 6889 | [[Uporabnik:Marq W|Marq W]] | 1 |- | 6890 | [[Uporabnik:Marquezfan|Marquezfan]] | 1 |- | 6891 | [[Uporabnik:Marpurg|Marpurg]] | 1 |- | 6892 | [[Uporabnik:MarPhos|MarPhos]] | 1 |- | 6893 | [[Uporabnik:Maroltm|Maroltm]] | 1 |- | 6894 | [[Uporabnik:Marmar222|Marmar222]] | 1 |- | 6895 | [[Uporabnik:Marł łana|Marł łana]] | 1 |- | 6896 | [[Uporabnik:Marla88|Marla88]] | 1 |- | 6897 | [[Uporabnik:Markul9456|Markul9456]] | 1 |- | 6898 | [[Uporabnik:Mark Stupar|Mark Stupar]] | 1 |- | 6899 | [[Uporabnik:Mark Štemberger|Mark Štemberger]] | 1 |- | 6900 | [[Uporabnik:Mark.Peljhan|Mark.Peljhan]] | 1 |- | 6901 | [[Uporabnik:Markozuzek|Markozuzek]] | 1 |- | 6902 | [[Uporabnik:Marko Žigon|Marko Žigon]] | 1 |- | 6903 | [[Uporabnik:Marko.Topic|Marko.Topic]] | 1 |- | 6904 | [[Uporabnik:Marko.susman|Marko.susman]] | 1 |- | 6905 | [[Uporabnik:Marko se|Marko se]] | 1 |- | 6906 | [[Uporabnik:Markopsihologija|Markopsihologija]] | 1 |- | 6907 | [[Uporabnik:Marko Primc|Marko Primc]] | 1 |- | 6908 | [[Uporabnik:Markoprah|Markoprah]] | 1 |- | 6909 | [[Uporabnik:Marko.pavec|Marko.pavec]] | 1 |- | 6910 | [[Uporabnik:Markoos|Markoos]] | 1 |- | 6911 | [[Uporabnik:Markom6|Markom6]] | 1 |- | 6912 | [[Uporabnik:Markolampret|Markolampret]] | 1 |- | 6913 | [[Uporabnik:MarkoKovac|MarkoKovac]] | 1 |- | 6914 | [[Uporabnik:Marko Korošec|Marko Korošec]] | 1 |- | 6915 | [[Uporabnik:Marko Kodrič|Marko Kodrič]] | 1 |- | 6916 | [[Uporabnik:MarkoJuv|MarkoJuv]] | 1 |- | 6917 | [[Uporabnik:Marko Jačimović|Marko Jačimović]] | 1 |- | 6918 | [[Uporabnik:Markoirsic|Markoirsic]] | 1 |- | 6919 | [[Uporabnik:Markocar315|Markocar315]] | 1 |- | 6920 | [[Uporabnik:Marko Bukovec|Marko Bukovec]] | 1 |- | 6921 | [[Uporabnik:Markobencak|Markobencak]] | 1 |- | 6922 | [[Uporabnik:Marko A|Marko A]] | 1 |- | 6923 | [[Uporabnik:Marko2006A|Marko2006A]] | 1 |- | 6924 | [[Uporabnik:Mark.novak|Mark.novak]] | 1 |- | 6925 | [[Uporabnik:Markey|Markey]] | 1 |- | 6926 | [[Uporabnik:Markelca|Markelca]] | 1 |- | 6927 | [[Uporabnik:Mark78|Mark78]] | 1 |- | 6928 | [[Uporabnik:Marjetka.tomazin|Marjetka.tomazin]] | 1 |- | 6929 | [[Uporabnik:Marjetka.l89|Marjetka.l89]] | 1 |- | 6930 | [[Uporabnik:Marjetaz|Marjetaz]] | 1 |- | 6931 | [[Uporabnik:Marjeta.lipuzic|Marjeta.lipuzic]] | 1 |- | 6932 | [[Uporabnik:Marjeta Furlan|Marjeta Furlan]] | 1 |- | 6933 | [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] | 1 |- | 6934 | [[Uporabnik:Marjan Tomki|Marjan Tomki]] | 1 |- | 6935 | [[Uporabnik:Marjan~slwiki|Marjan~slwiki]] | 1 |- | 6936 | [[Uporabnik:MarjanP2|MarjanP2]] | 1 |- | 6937 | [[Uporabnik:MarjanMoskon|MarjanMoskon]] | 1 |- | 6938 | [[Uporabnik:Marjanmiromorje|Marjanmiromorje]] | 1 |- | 6939 | [[Uporabnik:Marjan Grah|Marjan Grah]] | 1 |- | 6940 | [[Uporabnik:Marjanca scheicher|Marjanca scheicher]] | 1 |- | 6941 | [[Uporabnik:Marjana van|Marjana van]] | 1 |- | 6942 | [[Uporabnik:Marjan313|Marjan313]] | 1 |- | 6943 | [[Uporabnik:Maripossa~slwiki|Maripossa~slwiki]] | 1 |- | 6944 | [[Uporabnik:Marino.93|Marino.93]] | 1 |- | 6945 | [[Uporabnik:Marinka Cergol|Marinka Cergol]] | 1 |- | 6946 | [[Uporabnik:MarinaM0712|MarinaM0712]] | 1 |- | 6947 | [[Uporabnik:MarinaB1990|MarinaB1990]] | 1 |- | 6948 | [[Uporabnik:Marijini otroci|Marijini otroci]] | 1 |- | 6949 | [[Uporabnik:Marija Novak|Marija Novak]] | 1 |- | 6950 | [[Uporabnik:Marijana.toplek|Marijana.toplek]] | 1 |- | 6951 | [[Uporabnik:Marijana in jan|Marijana in jan]] | 1 |- | 6952 | [[Uporabnik:Marija Male|Marija Male]] | 1 |- | 6953 | [[Uporabnik:Marija.luksic|Marija.luksic]] | 1 |- | 6954 | [[Uporabnik:Mari Iskorkina|Mari Iskorkina]] | 1 |- | 6955 | [[Uporabnik:Marichka1945|Marichka1945]] | 1 |- | 6956 | [[Uporabnik:Marica~slwiki|Marica~slwiki]] | 1 |- | 6957 | [[Uporabnik:Marica Massaro|Marica Massaro]] | 1 |- | 6958 | [[Uporabnik:MariborčanSlo7|MariborčanSlo7]] | 1 |- | 6959 | [[Uporabnik:MariborcanSLO|MariborcanSLO]] | 1 |- | 6960 | [[Uporabnik:Mariborcan1164|Mariborcan1164]] | 1 |- | 6961 | [[Uporabnik:Marianocecowski|Marianocecowski]] | 1 |- | 6962 | [[Uporabnik:MariaNikolaevna|MariaNikolaevna]] | 1 |- | 6963 | [[Uporabnik:MariaFrank12|MariaFrank12]] | 1 |- | 6964 | [[Uporabnik:Marezi|Marezi]] | 1 |- | 6965 | [[Uporabnik:Marenzhe|Marenzhe]] | 1 |- | 6966 | [[Uporabnik:MarenčeJ|MarenčeJ]] | 1 |- | 6967 | [[Uporabnik:Marelična čebelica|Marelična čebelica]] | 1 |- | 6968 | [[Uporabnik:MareekK|MareekK]] | 1 |- | 6969 | [[Uporabnik:Mare69|Mare69]] | 1 |- | 6970 | [[Uporabnik:Marcya|Marcya]] | 1 |- | 6971 | [[Uporabnik:Marco~slwiki|Marco~slwiki]] | 1 |- | 6972 | [[Uporabnik:Marcin1988|Marcin1988]] | 1 |- | 6973 | [[Uporabnik:Marciaa|Marciaa]] | 1 |- | 6974 | [[Uporabnik:Marcelko321|Marcelko321]] | 1 |- | 6975 | [[Uporabnik:Marcelk|Marcelk]] | 1 |- | 6976 | [[Uporabnik:Marcelinvino|Marcelinvino]] | 1 |- | 6977 | [[Uporabnik:Marcel87|Marcel87]] | 1 |- | 6978 | [[Uporabnik:Marbaj|Marbaj]] | 1 |- | 6979 | [[Uporabnik:Maramilic|Maramilic]] | 1 |- | 6980 | [[Uporabnik:MaraDora|MaraDora]] | 1 |- | 6981 | [[Uporabnik:Mara DF|Mara DF]] | 1 |- | 6982 | [[Uporabnik:Mar7inPrinc3|Mar7inPrinc3]] | 1 |- | 6983 | [[Uporabnik:Manya~slwiki|Manya~slwiki]] | 1 |- | 6984 | [[Uporabnik:Manuelapolanc|Manuelapolanc]] | 1 |- | 6985 | [[Uporabnik:Mannca|Mannca]] | 1 |- | 6986 | [[Uporabnik:ManjaTajda|ManjaTajda]] | 1 |- | 6987 | [[Uporabnik:ManjaM|ManjaM]] | 1 |- | 6988 | [[Uporabnik:ManjaGrey|ManjaGrey]] | 1 |- | 6989 | [[Uporabnik:Manjaaa|Manjaaa]] | 1 |- | 6990 | [[Uporabnik:Maniacduhockey|Maniacduhockey]] | 1 |- | 6991 | [[Uporabnik:ManiaC|ManiaC]] | 1 |- | 6992 | [[Uporabnik:Mangojum|Mangojum]] | 1 |- | 6993 | [[Uporabnik:Mangocuki|Mangocuki]] | 1 |- | 6994 | [[Uporabnik:Manevem|Manevem]] | 1 |- | 6995 | [[Uporabnik:Manela|Manela]] | 1 |- | 6996 | [[Uporabnik:Mandm63040075|Mandm63040075]] | 1 |- | 6997 | [[Uporabnik:Mandarina1997|Mandarina1997]] | 1 |- | 6998 | [[Uporabnik:Mandala~slwiki|Mandala~slwiki]] | 1 |- | 6999 | [[Uporabnik:Manca.sladic|Manca.sladic]] | 1 |- | 7000 | [[Uporabnik:Manca sk|Manca sk]] | 1 |- |} stl4ll49uw6pp2vugf6veg7t40mtlew 4 485419 6731703 6708321 2026-08-06T07:21:18Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 7001–8000 6731703 wikitext text/x-wiki === 7001–8000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 7001 | [[Uporabnik:Mancapirc|Mancapirc]] | 1 |- | 7002 | [[Uporabnik:MancaP|MancaP]] | 1 |- | 7003 | [[Uporabnik:Mancamenca|Mancamenca]] | 1 |- | 7004 | [[Uporabnik:Mancamanca|Mancamanca]] | 1 |- | 7005 | [[Uporabnik:Manca.jelencic|Manca.jelencic]] | 1 |- | 7006 | [[Uporabnik:Manca Jelenc|Manca Jelenc]] | 1 |- | 7007 | [[Uporabnik:Manca Japelj|Manca Japelj]] | 1 |- | 7008 | [[Uporabnik:Manca Bokal|Manca Bokal]] | 1 |- | 7009 | [[Uporabnik:Manca.bohinec|Manca.bohinec]] | 1 |- | 7010 | [[Uporabnik:MancaB|MancaB]] | 1 |- | 7011 | [[Uporabnik:Manca92 PD|Manca92 PD]] | 1 |- | 7012 | [[Uporabnik:Manca8|Manca8]] | 1 |- | 7013 | [[Uporabnik:*Manca*|*Manca*]] | 1 |- | 7014 | [[Uporabnik:Manaan|Manaan]] | 1 |- | 7015 | [[Uporabnik:Mamboitaliana|Mamboitaliana]] | 1 |- | 7016 | [[Uporabnik:Maltisafi|Maltisafi]] | 1 |- | 7017 | [[Uporabnik:Malosežemudi|Malosežemudi]] | 1 |- | 7018 | [[Uporabnik:Mali Roky|Mali Roky]] | 1 |- | 7019 | [[Uporabnik:Malin~slwiki|Malin~slwiki]] | 1 |- | 7020 | [[Uporabnik:Malinovc|Malinovc]] | 1 |- | 7021 | [[Uporabnik:Malimali~slwiki|Malimali~slwiki]] | 1 |- | 7022 | [[Uporabnik:MaliaWrites|MaliaWrites]] | 1 |- | 7023 | [[Uporabnik:Maleczky|Maleczky]] | 1 |- | 7024 | [[Uporabnik:Malčuk|Malčuk]] | 1 |- | 7025 | [[Uporabnik:Malaysia Skyline|Malaysia Skyline]] | 1 |- | 7026 | [[Uporabnik:Malase123|Malase123]] | 1 |- | 7027 | [[Uporabnik:Mala.pupa|Mala.pupa]] | 1 |- | 7028 | [[Uporabnik:Malandro Esloveno|Malandro Esloveno]] | 1 |- | 7029 | [[Uporabnik:Malamafija|Malamafija]] | 1 |- | 7030 | [[Uporabnik:Malafaya|Malafaya]] | 1 |- | 7031 | [[Uporabnik:*MaLa*|*MaLa*]] | 1 |- | 7032 | [[Uporabnik:Maks Viktor|Maks Viktor]] | 1 |- | 7033 | [[Uporabnik:Maksviktor|Maksviktor]] | 1 |- | 7034 | [[Uporabnik:MaksimNatus|MaksimNatus]] | 1 |- | 7035 | [[Uporabnik:Maksimiljan1|Maksimiljan1]] | 1 |- | 7036 | [[Uporabnik:Makscuzak|Makscuzak]] | 1 |- | 7037 | [[Uporabnik:MaksCusak|MaksCusak]] | 1 |- | 7038 | [[Uporabnik:Maksbitenc|Maksbitenc]] | 1 |- | 7039 | [[Uporabnik:Makovka|Makovka]] | 1 |- | 7040 | [[Uporabnik:Makopec|Makopec]] | 1 |- | 7041 | [[Uporabnik:MajuškaMunihova|MajuškaMunihova]] | 1 |- | 7042 | [[Uporabnik:Majster1991|Majster1991]] | 1 |- | 7043 | [[Uporabnik:Majmal|Majmal]] | 1 |- | 7044 | [[Uporabnik:Majks|Majks]] | 1 |- | 7045 | [[Uporabnik:Maj kopasic|Maj kopasic]] | 1 |- | 7046 | [[Uporabnik:Majki91|Majki91]] | 1 |- | 7047 | [[Uporabnik:Majkara|Majkara]] | 1 |- | 7048 | [[Uporabnik:Majdic|Majdic]] | 1 |- | 7049 | [[Uporabnik:Majcola|Majcola]] | 1 |- | 7050 | [[Uporabnik:Majckajc|Majckajc]] | 1 |- | 7051 | [[Uporabnik:Majcipile|Majcipile]] | 1 |- | 7052 | [[Uporabnik:Majchy89|Majchy89]] | 1 |- | 7053 | [[Uporabnik:Majchiplayer|Majchiplayer]] | 1 |- | 7054 | [[Uporabnik:Majcek77|Majcek77]] | 1 |- | 7055 | [[Uporabnik:Majbc1999|Majbc1999]] | 1 |- | 7056 | [[Uporabnik:Maja.zajc90|Maja.zajc90]] | 1 |- | 7057 | [[Uporabnik:Majaweiss5|Majaweiss5]] | 1 |- | 7058 | [[Uporabnik:Maja Vtič|Maja Vtič]] | 1 |- | 7059 | [[Uporabnik:Maja Vezenšek|Maja Vezenšek]] | 1 |- | 7060 | [[Uporabnik:Majavbelj|Majavbelj]] | 1 |- | 7061 | [[Uporabnik:Maja.vavtar|Maja.vavtar]] | 1 |- | 7062 | [[Uporabnik:Maja Urbanc|Maja Urbanc]] | 1 |- | 7063 | [[Uporabnik:MajaTM|MajaTM]] | 1 |- | 7064 | [[Uporabnik:Majastublar|Majastublar]] | 1 |- | 7065 | [[Uporabnik:MajaSGr|MajaSGr]] | 1 |- | 7066 | [[Uporabnik:Maja Regina|Maja Regina]] | 1 |- | 7067 | [[Uporabnik:Maja Rajh|Maja Rajh]] | 1 |- | 7068 | [[Uporabnik:Maja pv|Maja pv]] | 1 |- | 7069 | [[Uporabnik:Maja pučnik~slwiki|Maja pučnik~slwiki]] | 1 |- | 7070 | [[Uporabnik:MajaPsi|MajaPsi]] | 1 |- | 7071 | [[Uporabnik:Majapodobnikar|Majapodobnikar]] | 1 |- | 7072 | [[Uporabnik:Maja.pod|Maja.pod]] | 1 |- | 7073 | [[Uporabnik:Maja Pejic|Maja Pejic]] | 1 |- | 7074 | [[Uporabnik:Maja pavlin|Maja pavlin]] | 1 |- | 7075 | [[Uporabnik:MajaNi|MajaNi]] | 1 |- | 7076 | [[Uporabnik:Maja nemec|Maja nemec]] | 1 |- | 7077 | [[Uporabnik:Maja Narić|Maja Narić]] | 1 |- | 7078 | [[Uporabnik:Maja M. Marinšek|Maja M. Marinšek]] | 1 |- | 7079 | [[Uporabnik:MajaMe1|MajaMe1]] | 1 |- | 7080 | [[Uporabnik:Maja Mavrin|Maja Mavrin]] | 1 |- | 7081 | [[Uporabnik:Maja Malnarič|Maja Malnarič]] | 1 |- | 7082 | [[Uporabnik:Majakrebl|Majakrebl]] | 1 |- | 7083 | [[Uporabnik:MajaKorber|MajaKorber]] | 1 |- | 7084 | [[Uporabnik:Majakorazija|Majakorazija]] | 1 |- | 7085 | [[Uporabnik:Maja Kodre|Maja Kodre]] | 1 |- | 7086 | [[Uporabnik:Majaklr|Majaklr]] | 1 |- | 7087 | [[Uporabnik:Maja Kljajič|Maja Kljajič]] | 1 |- | 7088 | [[Uporabnik:Majaklancic|Majaklancic]] | 1 |- | 7089 | [[Uporabnik:Maja Klan|Maja Klan]] | 1 |- | 7090 | [[Uporabnik:MajaKer|MajaKer]] | 1 |- | 7091 | [[Uporabnik:Maja kenk|Maja kenk]] | 1 |- | 7092 | [[Uporabnik:Majahladnik|Majahladnik]] | 1 |- | 7093 | [[Uporabnik:Majagrah|Majagrah]] | 1 |- | 7094 | [[Uporabnik:Majafifi|Majafifi]] | 1 |- | 7095 | [[Uporabnik:Maja-Eva|Maja-Eva]] | 1 |- | 7096 | [[Uporabnik:Majaet|Majaet]] | 1 |- | 7097 | [[Uporabnik:Maja.dobrajc|Maja.dobrajc]] | 1 |- | 7098 | [[Uporabnik:MajaDevic|MajaDevic]] | 1 |- | 7099 | [[Uporabnik:Maja.deutsch|Maja.deutsch]] | 1 |- | 7100 | [[Uporabnik:Maja.cobec|Maja.cobec]] | 1 |- | 7101 | [[Uporabnik:Majabosnjak|Majabosnjak]] | 1 |- | 7102 | [[Uporabnik:Maja bergant|Maja bergant]] | 1 |- | 7103 | [[Uporabnik:MajaB|MajaB]] | 1 |- | 7104 | [[Uporabnik:Maja28maja|Maja28maja]] | 1 |- | 7105 | [[Uporabnik:Main Hiker|Main Hiker]] | 1 |- | 7106 | [[Uporabnik:Mail277|Mail277]] | 1 |- | 7107 | [[Uporabnik:Maijay7|Maijay7]] | 1 |- | 7108 | [[Uporabnik:Mah~slwiki|Mah~slwiki]] | 1 |- | 7109 | [[Uporabnik:Mahek.mahek|Mahek.mahek]] | 1 |- | 7110 | [[Uporabnik:Mahajda|Mahajda]] | 1 |- | 7111 | [[Uporabnik:Maguenda|Maguenda]] | 1 |- | 7112 | [[Uporabnik:Maggotk|Maggotk]] | 1 |- | 7113 | [[Uporabnik:Maggie90|Maggie90]] | 1 |- | 7114 | [[Uporabnik:Maggap|Maggap]] | 1 |- | 7115 | [[Uporabnik:Magdi|Magdi]] | 1 |- | 7116 | [[Uporabnik:Mafalda~slwiki|Mafalda~slwiki]] | 1 |- | 7117 | [[Uporabnik:Madžar|Madžar]] | 1 |- | 7118 | [[Uporabnik:Maduan|Maduan]] | 1 |- | 7119 | [[Uporabnik:Macnna|Macnna]] | 1 |- | 7120 | [[Uporabnik:Mackontom|Mackontom]] | 1 |- | 7121 | [[Uporabnik:Mačica|Mačica]] | 1 |- | 7122 | [[Uporabnik:Macesn3000|Macesn3000]] | 1 |- | 7123 | [[Uporabnik:MaceK M|MaceK M]] | 1 |- | 7124 | [[Uporabnik:Macchiato|Macchiato]] | 1 |- | 7125 | [[Uporabnik:Maattik|Maattik]] | 1 |- | 7126 | [[Uporabnik:MAaTko|MAaTko]] | 1 |- | 7127 | [[Uporabnik:Maateja|Maateja]] | 1 |- | 7128 | [[Uporabnik:MaarkoG|MaarkoG]] | 1 |- | 7129 | [[Uporabnik:Maaatejaaa|Maaatejaaa]] | 1 |- | 7130 | [[Uporabnik:M9182|M9182]] | 1 |- | 7131 | [[Uporabnik:M84~slwiki|M84~slwiki]] | 1 |- | 7132 | [[Uporabnik:M4rbl3|M4rbl3]] | 1 |- | 7133 | [[Uporabnik:M4ng0|M4ng0]] | 1 |- | 7134 | [[Uporabnik:M28S|M28S]] | 1 |- | 7135 | [[Uporabnik:M11rtinba|M11rtinba]] | 1 |- | 7136 | [[Uporabnik:Lzmuc|Lzmuc]] | 1 |- | 7137 | [[Uporabnik:Lzgur|Lzgur]] | 1 |- | 7138 | [[Uporabnik:Lzavsek|Lzavsek]] | 1 |- | 7139 | [[Uporabnik:LZ7|LZ7]] | 1 |- | 7140 | [[Uporabnik:Lyrra|Lyrra]] | 1 |- | 7141 | [[Uporabnik:Lyonesse~slwiki|Lyonesse~slwiki]] | 1 |- | 7142 | [[Uporabnik:Lxbn~slwiki|Lxbn~slwiki]] | 1 |- | 7143 | [[Uporabnik:L.V.Koquinagonas|L.V.Koquinagonas]] | 1 |- | 7144 | [[Uporabnik:Lv1991|Lv1991]] | 1 |- | 7145 | [[Uporabnik:Luvi~slwiki|Luvi~slwiki]] | 1 |- | 7146 | [[Uporabnik:Lupšina Mateja|Lupšina Mateja]] | 1 |- | 7147 | [[Uporabnik:Lun~slwiki|Lun~slwiki]] | 1 |- | 7148 | [[Uporabnik:Lunca7|Lunca7]] | 1 |- | 7149 | [[Uporabnik:Luna29|Luna29]] | 1 |- | 7150 | [[Uporabnik:Lumpiclub|Lumpiclub]] | 1 |- | 7151 | [[Uporabnik:Lumin~slwiki|Lumin~slwiki]] | 1 |- | 7152 | [[Uporabnik:Lumi Bob|Lumi Bob]] | 1 |- | 7153 | [[Uporabnik:LuMaKrUc|LuMaKrUc]] | 1 |- | 7154 | [[Uporabnik:Lukrecija~slwiki|Lukrecija~slwiki]] | 1 |- | 7155 | [[Uporabnik:Lukenzi21|Lukenzi21]] | 1 |- | 7156 | [[Uporabnik:Lukember|Lukember]] | 1 |- | 7157 | [[Uporabnik:Lukcbukc|Lukcbukc]] | 1 |- | 7158 | [[Uporabnik:Lukaw|Lukaw]] | 1 |- | 7159 | [[Uporabnik:Lukat|Lukat]] | 1 |- | 7160 | [[Uporabnik:Luka Stanicic|Luka Stanicic]] | 1 |- | 7161 | [[Uporabnik:Lukasnajp|Lukasnajp]] | 1 |- | 7162 | [[Uporabnik:Lukasgeek|Lukasgeek]] | 1 |- | 7163 | [[Uporabnik:Luka Sancin|Luka Sancin]] | 1 |- | 7164 | [[Uporabnik:Lukar00|Lukar00]] | 1 |- | 7165 | [[Uporabnik:Lukapapes|Lukapapes]] | 1 |- | 7166 | [[Uporabnik:LukaMlakar|LukaMlakar]] | 1 |- | 7167 | [[Uporabnik:LukaMLA|LukaMLA]] | 1 |- | 7168 | [[Uporabnik:Luka meglen|Luka meglen]] | 1 |- | 7169 | [[Uporabnik:Lukamarinko|Lukamarinko]] | 1 |- | 7170 | [[Uporabnik:Lukamaki|Lukamaki]] | 1 |- | 7171 | [[Uporabnik:Luka Grižonič|Luka Grižonič]] | 1 |- | 7172 | [[Uporabnik:Lukagale|Lukagale]] | 1 |- | 7173 | [[Uporabnik:Lukagaberscik|Lukagaberscik]] | 1 |- | 7174 | [[Uporabnik:Luka Burgar|Luka Burgar]] | 1 |- | 7175 | [[Uporabnik:Lukaaaperkooo13|Lukaaaperkooo13]] | 1 |- | 7176 | [[Uporabnik:Luka8~slwiki|Luka8~slwiki]] | 1 |- | 7177 | [[Uporabnik:Luka787|Luka787]] | 1 |- | 7178 | [[Uporabnik:Luka6~slwiki|Luka6~slwiki]] | 1 |- | 7179 | [[Uporabnik:Luka4u|Luka4u]] | 1 |- | 7180 | [[Uporabnik:Luka0001|Luka0001]] | 1 |- | 7181 | [[Uporabnik:Łuk@|Łuk@]] | 1 |- | 7182 | [[Uporabnik:Ludvik X|Ludvik X]] | 1 |- | 7183 | [[Uporabnik:Ludek212|Ludek212]] | 1 |- | 7184 | [[Uporabnik:Lude Brene|Lude Brene]] | 1 |- | 7185 | [[Uporabnik:LucySmile|LucySmile]] | 1 |- | 7186 | [[Uporabnik:LucyLuc|LucyLuc]] | 1 |- | 7187 | [[Uporabnik:LucMat|LucMat]] | 1 |- | 7188 | [[Uporabnik:LuckyMe2022|LuckyMe2022]] | 1 |- | 7189 | [[Uporabnik:Luckyluke~slwiki|Luckyluke~slwiki]] | 1 |- | 7190 | [[Uporabnik:LuckyCaveGuy|LuckyCaveGuy]] | 1 |- | 7191 | [[Uporabnik:LuckyBWiki|LuckyBWiki]] | 1 |- | 7192 | [[Uporabnik:Lucka Neja|Lucka Neja]] | 1 |- | 7193 | [[Uporabnik:Luckamasa|Luckamasa]] | 1 |- | 7194 | [[Uporabnik:Luckagorican|Luckagorican]] | 1 |- | 7195 | [[Uporabnik:Lučka Bibič|Lučka Bibič]] | 1 |- | 7196 | [[Uporabnik:Luciliabatista|Luciliabatista]] | 1 |- | 7197 | [[Uporabnik:Lucijazorko|Lucijazorko]] | 1 |- | 7198 | [[Uporabnik:Lucija Vidmar|Lucija Vidmar]] | 1 |- | 7199 | [[Uporabnik:Lucija truden|Lucija truden]] | 1 |- | 7200 | [[Uporabnik:Lucijasus|Lucijasus]] | 1 |- | 7201 | [[Uporabnik:Lucija Štebe|Lucija Štebe]] | 1 |- | 7202 | [[Uporabnik:Lucija.skraba|Lucija.skraba]] | 1 |- | 7203 | [[Uporabnik:Lucija Plavčak|Lucija Plavčak]] | 1 |- | 7204 | [[Uporabnik:Lucija Pazek|Lucija Pazek]] | 1 |- | 7205 | [[Uporabnik:Lucija Krznar|Lucija Krznar]] | 1 |- | 7206 | [[Uporabnik:Lucija Kržišnik|Lucija Kržišnik]] | 1 |- | 7207 | [[Uporabnik:Lucijakozina|Lucijakozina]] | 1 |- | 7208 | [[Uporabnik:Lucija Karničar|Lucija Karničar]] | 1 |- | 7209 | [[Uporabnik:Lucija978|Lucija978]] | 1 |- | 7210 | [[Uporabnik:Luciheli|Luciheli]] | 1 |- | 7211 | [[Uporabnik:LuciaS~slwiki|LuciaS~slwiki]] | 1 |- | 7212 | [[Uporabnik:Lucas.hoffman|Lucas.hoffman]] | 1 |- | 7213 | [[Uporabnik:Lucaas~slwiki|Lucaas~slwiki]] | 1 |- | 7214 | [[Uporabnik:Luč|Luč]] | 1 |- | 7215 | [[Uporabnik:Lubenica24|Lubenica24]] | 1 |- | 7216 | [[Uporabnik:Lu12n|Lu12n]] | 1 |- | 7217 | [[Uporabnik:Lstamac|Lstamac]] | 1 |- | 7218 | [[Uporabnik:Ls1804|Ls1804]] | 1 |- | 7219 | [[Uporabnik:LrEs3c|LrEs3c]] | 1 |- | 7220 | [[Uporabnik:Lr96|Lr96]] | 1 |- | 7221 | [[Uporabnik:LPanic|LPanic]] | 1 |- | 7222 | [[Uporabnik:Ložar Tim|Ložar Tim]] | 1 |- | 7223 | [[Uporabnik:Lovrinho17|Lovrinho17]] | 1 |- | 7224 | [[Uporabnik:Lovrencict|Lovrencict]] | 1 |- | 7225 | [[Uporabnik:Lovrenc Bajt|Lovrenc Bajt]] | 1 |- | 7226 | [[Uporabnik:LovPin|LovPin]] | 1 |- | 7227 | [[Uporabnik:Lovilka sanj|Lovilka sanj]] | 1 |- | 7228 | [[Uporabnik:LOV'gurl|LOV'gurl]] | 1 |- | 7229 | [[Uporabnik:Love u|Love u]] | 1 |- | 7230 | [[Uporabnik:Lovec1|Lovec1]] | 1 |- | 7231 | [[Uporabnik:LottiG|LottiG]] | 1 |- | 7232 | [[Uporabnik:Lotot|Lotot]] | 1 |- | 7233 | [[Uporabnik:Lorithecat|Lorithecat]] | 1 |- | 7234 | [[Uporabnik:Lorenamos615375|Lorenamos615375]] | 1 |- | 7235 | [[Uporabnik:Lorenak|Lorenak]] | 1 |- | 7236 | [[Uporabnik:Lorenaish|Lorenaish]] | 1 |- | 7237 | [[Uporabnik:LordRayden|LordRayden]] | 1 |- | 7238 | [[Uporabnik:LoraCR|LoraCR]] | 1 |- | 7239 | [[Uporabnik:LopesHy|LopesHy]] | 1 |- | 7240 | [[Uporabnik:Lope Fernández|Lope Fernández]] | 1 |- | 7241 | [[Uporabnik:Lopatka|Lopatka]] | 1 |- | 7242 | [[Uporabnik:Loonymcgreat|Loonymcgreat]] | 1 |- | 7243 | [[Uporabnik:Loona~slwiki|Loona~slwiki]] | 1 |- | 7244 | [[Uporabnik:Longstocking|Longstocking]] | 1 |- | 7245 | [[Uporabnik:Longino~slwiki|Longino~slwiki]] | 1 |- | 7246 | [[Uporabnik:Lončy|Lončy]] | 1 |- | 7247 | [[Uporabnik:Lomspecialforce|Lomspecialforce]] | 1 |- | 7248 | [[Uporabnik:Lolzold4|Lolzold4]] | 1 |- | 7249 | [[Uporabnik:LolkingFTW|LolkingFTW]] | 1 |- | 7250 | [[Uporabnik:Loliboli9|Loliboli9]] | 1 |- | 7251 | [[Uporabnik:Loli11|Loli11]] | 1 |- | 7252 | [[Uporabnik:Loleki|Loleki]] | 1 |- | 7253 | [[Uporabnik:Lolc~slwiki|Lolc~slwiki]] | 1 |- | 7254 | [[Uporabnik:Lolariba|Lolariba]] | 1 |- | 7255 | [[Uporabnik:Lokavčan123|Lokavčan123]] | 1 |- | 7256 | [[Uporabnik:Lojzek slovenc|Lojzek slovenc]] | 1 |- | 7257 | [[Uporabnik:Lojže Av|Lojže Av]] | 1 |- | 7258 | [[Uporabnik:Lojze12345678901234567890|Lojze12345678901234567890]] | 1 |- | 7259 | [[Uporabnik:Lojze1234567890|Lojze1234567890]] | 1 |- | 7260 | [[Uporabnik:Lojbe|Lojbe]] | 1 |- | 7261 | [[Uporabnik:Logtina|Logtina]] | 1 |- | 7262 | [[Uporabnik:Logistika2011|Logistika2011]] | 1 |- | 7263 | [[Uporabnik:L nej|L nej]] | 1 |- | 7264 | [[Uporabnik:Lmulej|Lmulej]] | 1 |- | 7265 | [[Uporabnik:Lmaja|Lmaja]] | 1 |- | 7266 | [[Uporabnik:Lm1210|Lm1210]] | 1 |- | 7267 | [[Uporabnik:Llozej|Llozej]] | 1 |- | 7268 | [[Uporabnik:L.Lončar|L.Lončar]] | 1 |- | 7269 | [[Uporabnik:Llipos|Llipos]] | 1 |- | 7270 | [[Uporabnik:Llegisa|Llegisa]] | 1 |- | 7271 | [[Uporabnik:LK - MTD|LK - MTD]] | 1 |- | 7272 | [[Uporabnik:Lkjhgfdsapo00|Lkjhgfdsapo00]] | 1 |- | 7273 | [[Uporabnik:LKeon|LKeon]] | 1 |- | 7274 | [[Uporabnik:LK1435|LK1435]] | 1 |- | 7275 | [[Uporabnik:L Jutersek|L Jutersek]] | 1 |- | 7276 | [[Uporabnik:LJurkovic|LJurkovic]] | 1 |- | 7277 | [[Uporabnik:Ljulka|Ljulka]] | 1 |- | 7278 | [[Uporabnik:Ljubljančanka123|Ljubljančanka123]] | 1 |- | 7279 | [[Uporabnik:LjubljanaJeResLepa|LjubljanaJeResLepa]] | 1 |- | 7280 | [[Uporabnik:Ljubicad|Ljubicad]] | 1 |- | 7281 | [[Uporabnik:LJFR|LJFR]] | 1 |- | 7282 | [[Uporabnik:Ljff2|Ljff2]] | 1 |- | 7283 | [[Uporabnik:Liza.ulcakar|Liza.ulcakar]] | 1 |- | 7284 | [[Uporabnik:Liza Šteblj|Liza Šteblj]] | 1 |- | 7285 | [[Uporabnik:Livermorium5|Livermorium5]] | 1 |- | 7286 | [[Uporabnik:LittleOwl77|LittleOwl77]] | 1 |- | 7287 | [[Uporabnik:Litlekitty|Litlekitty]] | 1 |- | 7288 | [[Uporabnik:Literarnisladokusec|Literarnisladokusec]] | 1 |- | 7289 | [[Uporabnik:Lisickasinicka|Lisickasinicka]] | 1 |- | 7290 | [[Uporabnik:Lisica|Lisica]] | 1 |- | 7291 | [[Uporabnik:Lioness~slwiki|Lioness~slwiki]] | 1 |- | 7292 | [[Uporabnik:Lionella Costantini|Lionella Costantini]] | 1 |- | 7293 | [[Uporabnik:Lintwern|Lintwern]] | 1 |- | 7294 | [[Uporabnik:Linteh|Linteh]] | 1 |- | 7295 | [[Uporabnik:Line Raiff|Line Raiff]] | 1 |- | 7296 | [[Uporabnik:Lindsee00|Lindsee00]] | 1 |- | 7297 | [[Uporabnik:Lindav2|Lindav2]] | 1 |- | 7298 | [[Uporabnik:Lindakompara|Lindakompara]] | 1 |- | 7299 | [[Uporabnik:Linasinkovec|Linasinkovec]] | 1 |- | 7300 | [[Uporabnik:Linan|Linan]] | 1 |- | 7301 | [[Uporabnik:Linamolnar|Linamolnar]] | 1 |- | 7302 | [[Uporabnik:Lina.dvorsak|Lina.dvorsak]] | 1 |- | 7303 | [[Uporabnik:Linab|Linab]] | 1 |- | 7304 | [[Uporabnik:Lina1|Lina1]] | 1 |- | 7305 | [[Uporabnik:Limween95|Limween95]] | 1 |- | 7306 | [[Uporabnik:LillyEvans|LillyEvans]] | 1 |- | 7307 | [[Uporabnik:Lilivanili|Lilivanili]] | 1 |- | 7308 | [[Uporabnik:Lilis|Lilis]] | 1 |- | 7309 | [[Uporabnik:Lil indian|Lil indian]] | 1 |- | 7310 | [[Uporabnik:Liliana|Liliana]] | 1 |- | 7311 | [[Uporabnik:LilDragon|LilDragon]] | 1 |- | 7312 | [[Uporabnik:LIGAPRVAKOV|LIGAPRVAKOV]] | 1 |- | 7313 | [[Uporabnik:Lidija.brudar|Lidija.brudar]] | 1 |- | 7314 | [[Uporabnik:Licha~slwiki|Licha~slwiki]] | 1 |- | 7315 | [[Uporabnik:LičenLukšič|LičenLukšič]] | 1 |- | 7316 | [[Uporabnik:Licef|Licef]] | 1 |- | 7317 | [[Uporabnik:LiaPrevodi|LiaPrevodi]] | 1 |- | 7318 | [[Uporabnik:Liakralj2000|Liakralj2000]] | 1 |- | 7319 | [[Uporabnik:Lhablia|Lhablia]] | 1 |- | 7320 | [[Uporabnik:Lgrivec|Lgrivec]] | 1 |- | 7321 | [[Uporabnik:Leynandra|Leynandra]] | 1 |- | 7322 | [[Uporabnik:Levchek|Levchek]] | 1 |- | 7323 | [[Uporabnik:Levc|Levc]] | 1 |- | 7324 | [[Uporabnik:LEva27|LEva27]] | 1 |- | 7325 | [[Uporabnik:Lev979|Lev979]] | 1 |- | 7326 | [[Uporabnik:Letsgetiton1|Letsgetiton1]] | 1 |- | 7327 | [[Uporabnik:Letnar|Letnar]] | 1 |- | 7328 | [[Uporabnik:Lesnik Avgust|Lesnik Avgust]] | 1 |- | 7329 | [[Uporabnik:Leskovar.miha|Leskovar.miha]] | 1 |- | 7330 | [[Uporabnik:Leska|Leska]] | 1 |- | 7331 | [[Uporabnik:LesjakT|LesjakT]] | 1 |- | 7332 | [[Uporabnik:Lesjak Metka|Lesjak Metka]] | 1 |- | 7333 | [[Uporabnik:Lesjakmanca|Lesjakmanca]] | 1 |- | 7334 | [[Uporabnik:Lescdismas|Lescdismas]] | 1 |- | 7335 | [[Uporabnik:LePissano|LePissano]] | 1 |- | 7336 | [[Uporabnik:LepiRaček|LepiRaček]] | 1 |- | 7337 | [[Uporabnik:Lepinja666|Lepinja666]] | 1 |- | 7338 | [[Uporabnik:LepaBerta|LepaBerta]] | 1 |- | 7339 | [[Uporabnik:Leopold marjetica|Leopold marjetica]] | 1 |- | 7340 | [[Uporabnik:Leopoldinak|Leopoldinak]] | 1 |- | 7341 | [[Uporabnik:Leon Zaleznik|Leon Zaleznik]] | 1 |- | 7342 | [[Uporabnik:Leontari1|Leontari1]] | 1 |- | 7343 | [[Uporabnik:Leon~slwiki|Leon~slwiki]] | 1 |- | 7344 | [[Uporabnik:Leon.sabo|Leon.sabo]] | 1 |- | 7345 | [[Uporabnik:Leonpuco|Leonpuco]] | 1 |- | 7346 | [[Uporabnik:Leon.kos|Leon.kos]] | 1 |- | 7347 | [[Uporabnik:Leonidazver|Leonidazver]] | 1 |- | 7348 | [[Uporabnik:LeonardRandomise4|LeonardRandomise4]] | 1 |- | 7349 | [[Uporabnik:Leona Brodar|Leona Brodar]] | 1 |- | 7350 | [[Uporabnik:Leništudent|Leništudent]] | 1 |- | 7351 | [[Uporabnik:Leniargo|Leniargo]] | 1 |- | 7352 | [[Uporabnik:Lencpatobc|Lencpatobc]] | 1 |- | 7353 | [[Uporabnik:Lenči~slwiki|Lenči~slwiki]] | 1 |- | 7354 | [[Uporabnik:Lencc|Lencc]] | 1 |- | 7355 | [[Uporabnik:Lenart.kobal11|Lenart.kobal11]] | 1 |- | 7356 | [[Uporabnik:Lenart123|Lenart123]] | 1 |- | 7357 | [[Uporabnik:Lenarcicv|Lenarcicv]] | 1 |- | 7358 | [[Uporabnik:Lena Lapanja|Lena Lapanja]] | 1 |- | 7359 | [[Uporabnik:Lenabenag|Lenabenag]] | 1 |- | 7360 | [[Uporabnik:Lemotaje|Lemotaje]] | 1 |- | 7361 | [[Uporabnik:Lemon~slwiki|Lemon~slwiki]] | 1 |- | 7362 | [[Uporabnik:Lemonejuice|Lemonejuice]] | 1 |- | 7363 | [[Uporabnik:Lemma123|Lemma123]] | 1 |- | 7364 | [[Uporabnik:Leme,|Leme,]] | 1 |- | 7365 | [[Uporabnik:LeLii|LeLii]] | 1 |- | 7366 | [[Uporabnik:Lekse123|Lekse123]] | 1 |- | 7367 | [[Uporabnik:Lejla.ilicic|Lejla.ilicic]] | 1 |- | 7368 | [[Uporabnik:Lejla.h|Lejla.h]] | 1 |- | 7369 | [[Uporabnik:Lejla Agovic|Lejla Agovic]] | 1 |- | 7370 | [[Uporabnik:Lejko123|Lejko123]] | 1 |- | 7371 | [[Uporabnik:Lejca|Lejca]] | 1 |- | 7372 | [[Uporabnik:Leja Planko|Leja Planko]] | 1 |- | 7373 | [[Uporabnik:Lejaaa|Lejaaa]] | 1 |- | 7374 | [[Uporabnik:Leja009|Leja009]] | 1 |- | 7375 | [[Uporabnik:Leisiah|Leisiah]] | 1 |- | 7376 | [[Uporabnik:Legendarypants|Legendarypants]] | 1 |- | 7377 | [[Uporabnik:Leehsiao|Leehsiao]] | 1 |- | 7378 | [[Uporabnik:Lectorizana1990|Lectorizana1990]] | 1 |- | 7379 | [[Uporabnik:Lea xxx|Lea xxx]] | 1 |- | 7380 | [[Uporabnik:Lea.stritih|Lea.stritih]] | 1 |- | 7381 | [[Uporabnik:LeaP&SaraV|LeaP&SaraV]] | 1 |- | 7382 | [[Uporabnik:Lea Primožič|Lea Primožič]] | 1 |- | 7383 | [[Uporabnik:LeaPopit|LeaPopit]] | 1 |- | 7384 | [[Uporabnik:Lealoti|Lealoti]] | 1 |- | 7385 | [[Uporabnik:Lea Lešek Povšič|Lea Lešek Povšič]] | 1 |- | 7386 | [[Uporabnik:Lea lapadatovic|Lea lapadatovic]] | 1 |- | 7387 | [[Uporabnik:Leakut|Leakut]] | 1 |- | 7388 | [[Uporabnik:Lea Kastelic|Lea Kastelic]] | 1 |- | 7389 | [[Uporabnik:LeafWraps|LeafWraps]] | 1 |- | 7390 | [[Uporabnik:Lea Bracovič|Lea Bracovič]] | 1 |- | 7391 | [[Uporabnik:Lea.bigo|Lea.bigo]] | 1 |- | 7392 | [[Uporabnik:Leaaa|Leaaa]] | 1 |- | 7393 | [[Uporabnik:Leaa1|Leaa1]] | 1 |- | 7394 | [[Uporabnik:Le55ra|Le55ra]] | 1 |- | 7395 | [[Uporabnik:LDrevo|LDrevo]] | 1 |- | 7396 | [[Uporabnik:LD28|LD28]] | 1 |- | 7397 | [[Uporabnik:Ld123456789|Ld123456789]] | 1 |- | 7398 | [[Uporabnik:Lc1212|Lc1212]] | 1 |- | 7399 | [[Uporabnik:Lazarini123|Lazarini123]] | 1 |- | 7400 | [[Uporabnik:Lazajeje123|Lazajeje123]] | 1 |- | 7401 | [[Uporabnik:Lawless Fan~slwiki|Lawless Fan~slwiki]] | 1 |- | 7402 | [[Uporabnik:Lavras|Lavras]] | 1 |- | 7403 | [[Uporabnik:La Vida|La Vida]] | 1 |- | 7404 | [[Uporabnik:Laura Skrbinek|Laura Skrbinek]] | 1 |- | 7405 | [[Uporabnik:LauraO|LauraO]] | 1 |- | 7406 | [[Uporabnik:Laura Ignijic|Laura Ignijic]] | 1 |- | 7407 | [[Uporabnik:Laura Bitenc|Laura Bitenc]] | 1 |- | 7408 | [[Uporabnik:LauraBG|LauraBG]] | 1 |- | 7409 | [[Uporabnik:Laura berlickrebs|Laura berlickrebs]] | 1 |- | 7410 | [[Uporabnik:Laulenivec|Laulenivec]] | 1 |- | 7411 | [[Uporabnik:Latinitas~slwiki|Latinitas~slwiki]] | 1 |- | 7412 | [[Uporabnik:LaSylphide0605|LaSylphide0605]] | 1 |- | 7413 | [[Uporabnik:Lastroot|Lastroot]] | 1 |- | 7414 | [[Uporabnik:Lask1234|Lask1234]] | 1 |- | 7415 | [[Uporabnik:Lasitus|Lasitus]] | 1 |- | 7416 | [[Uporabnik:LaserEyeesOči|LaserEyeesOči]] | 1 |- | 7417 | [[Uporabnik:Larson2|Larson2]] | 1 |- | 7418 | [[Uporabnik:Larnus|Larnus]] | 1 |- | 7419 | [[Uporabnik:Larissama|Larissama]] | 1 |- | 7420 | [[Uporabnik:Lari~slwiki|Lari~slwiki]] | 1 |- | 7421 | [[Uporabnik:Larisimi|Larisimi]] | 1 |- | 7422 | [[Uporabnik:LarisaVidmar90|LarisaVidmar90]] | 1 |- | 7423 | [[Uporabnik:Larisa Demšar|Larisa Demšar]] | 1 |- | 7424 | [[Uporabnik:Lariiela|Lariiela]] | 1 |- | 7425 | [[Uporabnik:LargeEddy|LargeEddy]] | 1 |- | 7426 | [[Uporabnik:Larcy15|Larcy15]] | 1 |- | 7427 | [[Uporabnik:Larchiiie|Larchiiie]] | 1 |- | 7428 | [[Uporabnik:Laravoler|Laravoler]] | 1 |- | 7429 | [[Uporabnik:Lara.to|Lara.to]] | 1 |- | 7430 | [[Uporabnik:Laratara|Laratara]] | 1 |- | 7431 | [[Uporabnik:LaraSch|LaraSch]] | 1 |- | 7432 | [[Uporabnik:Larasabo|Larasabo]] | 1 |- | 7433 | [[Uporabnik:Laras999|Laras999]] | 1 |- | 7434 | [[Uporabnik:Lara Rubin|Lara Rubin]] | 1 |- | 7435 | [[Uporabnik:Lararojc13|Lararojc13]] | 1 |- | 7436 | [[Uporabnik:LaraMV|LaraMV]] | 1 |- | 7437 | [[Uporabnik:Lara&miha|Lara&miha]] | 1 |- | 7438 | [[Uporabnik:Laramarusa|Laramarusa]] | 1 |- | 7439 | [[Uporabnik:LaraM123|LaraM123]] | 1 |- | 7440 | [[Uporabnik:Lara.larasetina|Lara.larasetina]] | 1 |- | 7441 | [[Uporabnik:Lara.kramer|Lara.kramer]] | 1 |- | 7442 | [[Uporabnik:Lara.eva1999|Lara.eva1999]] | 1 |- | 7443 | [[Uporabnik:LaraDW|LaraDW]] | 1 |- | 7444 | [[Uporabnik:Laracd|Laracd]] | 1 |- | 7445 | [[Uporabnik:LaraBr|LaraBr]] | 1 |- | 7446 | [[Uporabnik:Lara B.K.|Lara B.K.]] | 1 |- | 7447 | [[Uporabnik:LaraAnaLaura|LaraAnaLaura]] | 1 |- | 7448 | [[Uporabnik:Lara97|Lara97]] | 1 |- | 7449 | [[Uporabnik:Lapajne|Lapajne]] | 1 |- | 7450 | [[Uporabnik:Lanrojs|Lanrojs]] | 1 |- | 7451 | [[Uporabnik:Lanncek55|Lanncek55]] | 1 |- | 7452 | [[Uporabnik:Laniiika|Laniiika]] | 1 |- | 7453 | [[Uporabnik:Lanchybogdanovic|Lanchybogdanovic]] | 1 |- | 7454 | [[Uporabnik:Lanceloth345|Lanceloth345]] | 1 |- | 7455 | [[Uporabnik:Lanatelaviv|Lanatelaviv]] | 1 |- | 7456 | [[Uporabnik:Lanarupar|Lanarupar]] | 1 |- | 7457 | [[Uporabnik:Lanares123|Lanares123]] | 1 |- | 7458 | [[Uporabnik:Lana Pibernik|Lana Pibernik]] | 1 |- | 7459 | [[Uporabnik:LanaLu|LanaLu]] | 1 |- | 7460 | [[Uporabnik:Lanalah|Lanalah]] | 1 |- | 7461 | [[Uporabnik:Lana.kovacic1|Lana.kovacic1]] | 1 |- | 7462 | [[Uporabnik:Lana goric|Lana goric]] | 1 |- | 7463 | [[Uporabnik:LanaFriskovec|LanaFriskovec]] | 1 |- | 7464 | [[Uporabnik:Lanaavolk|Lanaavolk]] | 1 |- | 7465 | [[Uporabnik:Lanaa123|Lanaa123]] | 1 |- | 7466 | [[Uporabnik:LametinoWiki|LametinoWiki]] | 1 |- | 7467 | [[Uporabnik:Laly-caŠ|Laly-caŠ]] | 1 |- | 7468 | [[Uporabnik:Lalazard|Lalazard]] | 1 |- | 7469 | [[Uporabnik:LALAUL|LALAUL]] | 1 |- | 7470 | [[Uporabnik:Lala25|Lala25]] | 1 |- | 7471 | [[Uporabnik:Lakh2|Lakh2]] | 1 |- | 7472 | [[Uporabnik:LaEslovena|LaEslovena]] | 1 |- | 7473 | [[Uporabnik:Ladydevlish|Ladydevlish]] | 1 |- | 7474 | [[Uporabnik:Lachesis~slwiki|Lachesis~slwiki]] | 1 |- | 7475 | [[Uporabnik:L0lek73|L0lek73]] | 1 |- | 7476 | [[Uporabnik:KZS2019|KZS2019]] | 1 |- | 7477 | [[Uporabnik:Kzorec|Kzorec]] | 1 |- | 7478 | [[Uporabnik:Kzafafsgfszba|Kzafafsgfszba]] | 1 |- | 7479 | [[Uporabnik:Kyra~slwiki|Kyra~slwiki]] | 1 |- | 7480 | [[Uporabnik:Kylie xxxx|Kylie xxxx]] | 1 |- | 7481 | [[Uporabnik:Kwasiwiredu|Kwasiwiredu]] | 1 |- | 7482 | [[Uporabnik:Kvirinus|Kvirinus]] | 1 |- | 7483 | [[Uporabnik:Kveder9pot|Kveder9pot]] | 1 |- | 7484 | [[Uporabnik:Kuznikerik|Kuznikerik]] | 1 |- | 7485 | [[Uporabnik:Kuzmar|Kuzmar]] | 1 |- | 7486 | [[Uporabnik:Kuridzam|Kuridzam]] | 1 |- | 7487 | [[Uporabnik:Kurentiptuj|Kurentiptuj]] | 1 |- | 7488 | [[Uporabnik:Kurac2|Kurac2]] | 1 |- | 7489 | [[Uporabnik:Kunsthisterik09|Kunsthisterik09]] | 1 |- | 7490 | [[Uporabnik:Kunguruj|Kunguruj]] | 1 |- | 7491 | [[Uporabnik:Kunfishpengbird|Kunfishpengbird]] | 1 |- | 7492 | [[Uporabnik:Kukliku|Kukliku]] | 1 |- | 7493 | [[Uporabnik:Kuk4vicica|Kuk4vicica]] | 1 |- | 7494 | [[Uporabnik:Kugelschreiber312|Kugelschreiber312]] | 1 |- | 7495 | [[Uporabnik:Kucho~slwiki|Kucho~slwiki]] | 1 |- | 7496 | [[Uporabnik:Kucaposo|Kucaposo]] | 1 |- | 7497 | [[Uporabnik:Ktrcek|Ktrcek]] | 1 |- | 7498 | [[Uporabnik:Ktomazk|Ktomazk]] | 1 |- | 7499 | [[Uporabnik:Kt8949|Kt8949]] | 1 |- | 7500 | [[Uporabnik:KT36|KT36]] | 1 |- | 7501 | [[Uporabnik:Kstus|Kstus]] | 1 |- | 7502 | [[Uporabnik:Ksenxhi|Ksenxhi]] | 1 |- | 7503 | [[Uporabnik:KsenijaZ|KsenijaZ]] | 1 |- | 7504 | [[Uporabnik:Ksbkrzi|Ksbkrzi]] | 1 |- | 7505 | [[Uporabnik:Ksandra94|Ksandra94]] | 1 |- | 7506 | [[Uporabnik:Kržalić Edina|Kržalić Edina]] | 1 |- | 7507 | [[Uporabnik:Krystha|Krystha]] | 1 |- | 7508 | [[Uporabnik:Krypto~slwiki|Krypto~slwiki]] | 1 |- | 7509 | [[Uporabnik:Kruxmatic|Kruxmatic]] | 1 |- | 7510 | [[Uporabnik:KRuh|KRuh]] | 1 |- | 7511 | [[Uporabnik:Kruffs|Kruffs]] | 1 |- | 7512 | [[Uporabnik:Krtekmm|Krtekmm]] | 1 |- | 7513 | [[Uporabnik:Krpo|Krpo]] | 1 |- | 7514 | [[Uporabnik:Kroznik|Kroznik]] | 1 |- | 7515 | [[Uporabnik:KrOnOs92|KrOnOs92]] | 1 |- | 7516 | [[Uporabnik:Krompir~slwiki|Krompir~slwiki]] | 1 |- | 7517 | [[Uporabnik:Krompirček|Krompirček]] | 1 |- | 7518 | [[Uporabnik:Kromoson|Kromoson]] | 1 |- | 7519 | [[Uporabnik:Kroko13a|Kroko13a]] | 1 |- | 7520 | [[Uporabnik:Krneki789|Krneki789]] | 1 |- | 7521 | [[Uporabnik:Krneki77|Krneki77]] | 1 |- | 7522 | [[Uporabnik:KrKr1534|KrKr1534]] | 1 |- | 7523 | [[Uporabnik:Križar|Križar]] | 1 |- | 7524 | [[Uporabnik:Krizantema36|Krizantema36]] | 1 |- | 7525 | [[Uporabnik:Krizan99|Krizan99]] | 1 |- | 7526 | [[Uporabnik:Križ|Križ]] | 1 |- | 7527 | [[Uporabnik:Kristoforus~slwiki|Kristoforus~slwiki]] | 1 |- | 7528 | [[Uporabnik:Kristlo|Kristlo]] | 1 |- | 7529 | [[Uporabnik:Kristjan rezec|Kristjan rezec]] | 1 |- | 7530 | [[Uporabnik:Kristjankl|Kristjankl]] | 1 |- | 7531 | [[Uporabnik:Kristjangajsek|Kristjangajsek]] | 1 |- | 7532 | [[Uporabnik:Kristjand|Kristjand]] | 1 |- | 7533 | [[Uporabnik:Kristi.safar|Kristi.safar]] | 1 |- | 7534 | [[Uporabnik:Kristina spragar|Kristina spragar]] | 1 |- | 7535 | [[Uporabnik:Kristinarakinic|Kristinarakinic]] | 1 |- | 7536 | [[Uporabnik:Kristinapdm|Kristinapdm]] | 1 |- | 7537 | [[Uporabnik:Kristina Maša|Kristina Maša]] | 1 |- | 7538 | [[Uporabnik:Kristina Marton|Kristina Marton]] | 1 |- | 7539 | [[Uporabnik:Kristina.kavcic|Kristina.kavcic]] | 1 |- | 7540 | [[Uporabnik:Kristinajesenko|Kristinajesenko]] | 1 |- | 7541 | [[Uporabnik:Kristina Anželj|Kristina Anželj]] | 1 |- | 7542 | [[Uporabnik:KristinaAleša|KristinaAleša]] | 1 |- | 7543 | [[Uporabnik:Kristina88~slwiki|Kristina88~slwiki]] | 1 |- | 7544 | [[Uporabnik:KristijanSuler|KristijanSuler]] | 1 |- | 7545 | [[Uporabnik:Kristan007|Kristan007]] | 1 |- | 7546 | [[Uporabnik:Kris m|Kris m]] | 1 |- | 7547 | [[Uporabnik:KrisFeld|KrisFeld]] | 1 |- | 7548 | [[Uporabnik:Krimirom|Krimirom]] | 1 |- | 7549 | [[Uporabnik:Kri88|Kri88]] | 1 |- | 7550 | [[Uporabnik:Krevsulja|Krevsulja]] | 1 |- | 7551 | [[Uporabnik:Kr ena aa|Kr ena aa]] | 1 |- | 7552 | [[Uporabnik:Kremshnitinsky|Kremshnitinsky]] | 1 |- | 7553 | [[Uporabnik:Kremenček|Kremenček]] | 1 |- | 7554 | [[Uporabnik:Krematorij|Krematorij]] | 1 |- | 7555 | [[Uporabnik:Krema~slwiki|Krema~slwiki]] | 1 |- | 7556 | [[Uporabnik:Krek~slwiki|Krek~slwiki]] | 1 |- | 7557 | [[Uporabnik:Krek007|Krek007]] | 1 |- | 7558 | [[Uporabnik:KreitnerJ|KreitnerJ]] | 1 |- | 7559 | [[Uporabnik:KrasevecT|KrasevecT]] | 1 |- | 7560 | [[Uporabnik:Krasek|Krasek]] | 1 |- | 7561 | [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] | 1 |- | 7562 | [[Uporabnik:Kranjski Janez|Kranjski Janez]] | 1 |- | 7563 | [[Uporabnik:Krambic|Krambic]] | 1 |- | 7564 | [[Uporabnik:KramarVPŠ|KramarVPŠ]] | 1 |- | 7565 | [[Uporabnik:KramarM|KramarM]] | 1 |- | 7566 | [[Uporabnik:KraljTim96|KraljTim96]] | 1 |- | 7567 | [[Uporabnik:KraljMali|KraljMali]] | 1 |- | 7568 | [[Uporabnik:KraljeviVampir|KraljeviVampir]] | 1 |- | 7569 | [[Uporabnik:Kraljcar|Kraljcar]] | 1 |- | 7570 | [[Uporabnik:Kralj550|Kralj550]] | 1 |- | 7571 | [[Uporabnik:Krajsek12345|Krajsek12345]] | 1 |- | 7572 | [[Uporabnik:KPS|KPS]] | 1 |- | 7573 | [[Uporabnik:KPK~slwiki|KPK~slwiki]] | 1 |- | 7574 | [[Uporabnik:Kperbil|Kperbil]] | 1 |- | 7575 | [[Uporabnik:KP444|KP444]] | 1 |- | 7576 | [[Uporabnik:KP005|KP005]] | 1 |- | 7577 | [[Uporabnik:Kozlevčarkranjčec|Kozlevčarkranjčec]] | 1 |- | 7578 | [[Uporabnik:Kozica4|Kozica4]] | 1 |- | 7579 | [[Uporabnik:Kozarec čaja|Kozarec čaja]] | 1 |- | 7580 | [[Uporabnik:Kovmatic|Kovmatic]] | 1 |- | 7581 | [[Uporabnik:Kovichas|Kovichas]] | 1 |- | 7582 | [[Uporabnik:Kotnik76|Kotnik76]] | 1 |- | 7583 | [[Uporabnik:KotLoc|KotLoc]] | 1 |- | 7584 | [[Uporabnik:Kostjauka|Kostjauka]] | 1 |- | 7585 | [[Uporabnik:Kostja123|Kostja123]] | 1 |- | 7586 | [[Uporabnik:Kostelic|Kostelic]] | 1 |- | 7587 | [[Uporabnik:Kostaserakleous|Kostaserakleous]] | 1 |- | 7588 | [[Uporabnik:Kostanjevec david|Kostanjevec david]] | 1 |- | 7589 | [[Uporabnik:Kostan 23|Kostan 23]] | 1 |- | 7590 | [[Uporabnik:Kosmacwl|Kosmacwl]] | 1 |- | 7591 | [[Uporabnik:KosmacA|KosmacA]] | 1 |- | 7592 | [[Uporabnik:Košir Ana|Košir Ana]] | 1 |- | 7593 | [[Uporabnik:Kosarabas|Kosarabas]] | 1 |- | 7594 | [[Uporabnik:Koruza1234|Koruza1234]] | 1 |- | 7595 | [[Uporabnik:Korpo|Korpo]] | 1 |- | 7596 | [[Uporabnik:Korpa~slwiki|Korpa~slwiki]] | 1 |- | 7597 | [[Uporabnik:Koroljov|Koroljov]] | 1 |- | 7598 | [[Uporabnik:Kornelij|Kornelij]] | 1 |- | 7599 | [[Uporabnik:Korenček kristjan|Korenček kristjan]] | 1 |- | 7600 | [[Uporabnik:Korenček22|Korenček22]] | 1 |- | 7601 | [[Uporabnik:Korelic|Korelic]] | 1 |- | 7602 | [[Uporabnik:Kordis75|Kordis75]] | 1 |- | 7603 | [[Uporabnik:Korazijaklara|Korazijaklara]] | 1 |- | 7604 | [[Uporabnik:Korana|Korana]] | 1 |- | 7605 | [[Uporabnik:Kopun|Kopun]] | 1 |- | 7606 | [[Uporabnik:Koppany~slwiki|Koppany~slwiki]] | 1 |- | 7607 | [[Uporabnik:Kopac.polona|Kopac.polona]] | 1 |- | 7608 | [[Uporabnik:Konstrukter~slwiki|Konstrukter~slwiki]] | 1 |- | 7609 | [[Uporabnik:Konjev Ponos|Konjev Ponos]] | 1 |- | 7610 | [[Uporabnik:Konigunda|Konigunda]] | 1 |- | 7611 | [[Uporabnik:Konhisa|Konhisa]] | 1 |- | 7612 | [[Uporabnik:Koncinar|Koncinar]] | 1 |- | 7613 | [[Uporabnik:Kompaselektrika|Kompaselektrika]] | 1 |- | 7614 | [[Uporabnik:Komelj|Komelj]] | 1 |- | 7615 | [[Uporabnik:Komarkovich|Komarkovich]] | 1 |- | 7616 | [[Uporabnik:KomandantStane|KomandantStane]] | 1 |- | 7617 | [[Uporabnik:Kolsek|Kolsek]] | 1 |- | 7618 | [[Uporabnik:Kolibri35|Kolibri35]] | 1 |- | 7619 | [[Uporabnik:KolerZ|KolerZ]] | 1 |- | 7620 | [[Uporabnik:Kolencsasa|Kolencsasa]] | 1 |- | 7621 | [[Uporabnik:Kokoroko12345|Kokoroko12345]] | 1 |- | 7622 | [[Uporabnik:Koki 999|Koki 999]] | 1 |- | 7623 | [[Uporabnik:Koki1807|Koki1807]] | 1 |- | 7624 | [[Uporabnik:Kokera|Kokera]] | 1 |- | 7625 | [[Uporabnik:Kojote|Kojote]] | 1 |- | 7626 | [[Uporabnik:Koglmuller|Koglmuller]] | 1 |- | 7627 | [[Uporabnik:Kodricaneja|Kodricaneja]] | 1 |- | 7628 | [[Uporabnik:Kocjan Klemenčič|Kocjan Klemenčič]] | 1 |- | 7629 | [[Uporabnik:Kočevar Nika|Kočevar Nika]] | 1 |- | 7630 | [[Uporabnik:KobranUgalj|KobranUgalj]] | 1 |- | 7631 | [[Uporabnik:KobolNika|KobolNika]] | 1 |- | 7632 | [[Uporabnik:Knjiznicanm|Knjiznicanm]] | 1 |- | 7633 | [[Uporabnik:Knjizkodumpling|Knjizkodumpling]] | 1 |- | 7634 | [[Uporabnik:Knjigomir|Knjigomir]] | 1 |- | 7635 | [[Uporabnik:Knipper123|Knipper123]] | 1 |- | 7636 | [[Uporabnik:KnightMove|KnightMove]] | 1 |- | 7637 | [[Uporabnik:Knezslovanov|Knezslovanov]] | 1 |- | 7638 | [[Uporabnik:Kmzayeem|Kmzayeem]] | 1 |- | 7639 | [[Uporabnik:KMMBS|KMMBS]] | 1 |- | 7640 | [[Uporabnik:KMM2|KMM2]] | 1 |- | 7641 | [[Uporabnik:Kmirnik|Kmirnik]] | 1 |- | 7642 | [[Uporabnik:Kmetija.pehta|Kmetija.pehta]] | 1 |- | 7643 | [[Uporabnik:Kmeglic|Kmeglic]] | 1 |- | 7644 | [[Uporabnik:Kmarusic|Kmarusic]] | 1 |- | 7645 | [[Uporabnik:K Marolt|K Marolt]] | 1 |- | 7646 | [[Uporabnik:KM2|KM2]] | 1 |- | 7647 | [[Uporabnik:KLuKeC|KLuKeC]] | 1 |- | 7648 | [[Uporabnik:KLuchas|KLuchas]] | 1 |- | 7649 | [[Uporabnik:Klub Devayani|Klub Devayani]] | 1 |- | 7650 | [[Uporabnik:Kltr123456|Kltr123456]] | 1 |- | 7651 | [[Uporabnik:Klsu|Klsu]] | 1 |- | 7652 | [[Uporabnik:Klorenci|Klorenci]] | 1 |- | 7653 | [[Uporabnik:Kllllara|Kllllara]] | 1 |- | 7654 | [[Uporabnik:Klk1991|Klk1991]] | 1 |- | 7655 | [[Uporabnik:Kljunas2|Kljunas2]] | 1 |- | 7656 | [[Uporabnik:KlimatsCannaprava|KlimatsCannaprava]] | 1 |- | 7657 | [[Uporabnik:Klemzy14|Klemzy14]] | 1 |- | 7658 | [[Uporabnik:Klemzo26|Klemzo26]] | 1 |- | 7659 | [[Uporabnik:KlemS|KlemS]] | 1 |- | 7660 | [[Uporabnik:Klemora|Klemora]] | 1 |- | 7661 | [[Uporabnik:Klemenu|Klemenu]] | 1 |- | 7662 | [[Uporabnik:Klemen Šubic|Klemen Šubic]] | 1 |- | 7663 | [[Uporabnik:Klemen Šparemblek|Klemen Šparemblek]] | 1 |- | 7664 | [[Uporabnik:Klemenpuma|Klemenpuma]] | 1 |- | 7665 | [[Uporabnik:KlemenMLD|KlemenMLD]] | 1 |- | 7666 | [[Uporabnik:KlemenKordis|KlemenKordis]] | 1 |- | 7667 | [[Uporabnik:KlemenKlemen|KlemenKlemen]] | 1 |- | 7668 | [[Uporabnik:Klemen D.|Klemen D.]] | 1 |- | 7669 | [[Uporabnik:Klemenbr|Klemenbr]] | 1 |- | 7670 | [[Uporabnik:Klemen77777|Klemen77777]] | 1 |- | 7671 | [[Uporabnik:Klemen11|Klemen11]] | 1 |- | 7672 | [[Uporabnik:Kleklop|Kleklop]] | 1 |- | 7673 | [[Uporabnik:Klea~slwiki|Klea~slwiki]] | 1 |- | 7674 | [[Uporabnik:Kldos|Kldos]] | 1 |- | 7675 | [[Uporabnik:KlavžarZala|KlavžarZala]] | 1 |- | 7676 | [[Uporabnik:Klavir|Klavir]] | 1 |- | 7677 | [[Uporabnik:Klavdy6|Klavdy6]] | 1 |- | 7678 | [[Uporabnik:Klavdija Zavrl Finec|Klavdija Zavrl Finec]] | 1 |- | 7679 | [[Uporabnik:Klavdijapoje|Klavdijapoje]] | 1 |- | 7680 | [[Uporabnik:Klavdijan|Klavdijan]] | 1 |- | 7681 | [[Uporabnik:Klaudijassi|Klaudijassi]] | 1 |- | 7682 | [[Uporabnik:Klasnic10|Klasnic10]] | 1 |- | 7683 | [[Uporabnik:Klas77|Klas77]] | 1 |- | 7684 | [[Uporabnik:Klary|Klary]] | 1 |- | 7685 | [[Uporabnik:Klarrrr|Klarrrr]] | 1 |- | 7686 | [[Uporabnik:KlaraZoran|KlaraZoran]] | 1 |- | 7687 | [[Uporabnik:Klara Zevnik|Klara Zevnik]] | 1 |- | 7688 | [[Uporabnik:Klara Vrbnjak|Klara Vrbnjak]] | 1 |- | 7689 | [[Uporabnik:Klara T|Klara T]] | 1 |- | 7690 | [[Uporabnik:Klaras123|Klaras123]] | 1 |- | 7691 | [[Uporabnik:Klara.rudic|Klara.rudic]] | 1 |- | 7692 | [[Uporabnik:Klara.roser|Klara.roser]] | 1 |- | 7693 | [[Uporabnik:Klara Omovšek|Klara Omovšek]] | 1 |- | 7694 | [[Uporabnik:Klara Novoselc|Klara Novoselc]] | 1 |- | 7695 | [[Uporabnik:Klara Marie Kregar|Klara Marie Kregar]] | 1 |- | 7696 | [[Uporabnik:Klara Langerholc|Klara Langerholc]] | 1 |- | 7697 | [[Uporabnik:Klara.hudou|Klara.hudou]] | 1 |- | 7698 | [[Uporabnik:KlaraFabiani|KlaraFabiani]] | 1 |- | 7699 | [[Uporabnik:Klarabajc|Klarabajc]] | 1 |- | 7700 | [[Uporabnik:Klara.anja|Klara.anja]] | 1 |- | 7701 | [[Uporabnik:Klara992|Klara992]] | 1 |- | 7702 | [[Uporabnik:Klancy|Klancy]] | 1 |- | 7703 | [[Uporabnik:Klanchnikovksy|Klanchnikovksy]] | 1 |- | 7704 | [[Uporabnik:Kl456980|Kl456980]] | 1 |- | 7705 | [[Uporabnik:Kl123M|Kl123M]] | 1 |- | 7706 | [[Uporabnik:KKvas|KKvas]] | 1 |- | 7707 | [[Uporabnik:Kk spot|Kk spot]] | 1 |- | 7708 | [[Uporabnik:Kkresnica|Kkresnica]] | 1 |- | 7709 | [[Uporabnik:K.koren|K.koren]] | 1 |- | 7710 | [[Uporabnik:KKnez|KKnez]] | 1 |- | 7711 | [[Uporabnik:Kklemenn|Kklemenn]] | 1 |- | 7712 | [[Uporabnik:Kkk1616|Kkk1616]] | 1 |- | 7713 | [[Uporabnik:Kkelenc|Kkelenc]] | 1 |- | 7714 | [[Uporabnik:Kjancar|Kjancar]] | 1 |- | 7715 | [[Uporabnik:Kiwigenie|Kiwigenie]] | 1 |- | 7716 | [[Uporabnik:Kivix|Kivix]] | 1 |- | 7717 | [[Uporabnik:Kivacic|Kivacic]] | 1 |- | 7718 | [[Uporabnik:Kitykaaa|Kitykaaa]] | 1 |- | 7719 | [[Uporabnik:KittyPurry|KittyPurry]] | 1 |- | 7720 | [[Uporabnik:KissmeKate|KissmeKate]] | 1 |- | 7721 | [[Uporabnik:Kinrovot|Kinrovot]] | 1 |- | 7722 | [[Uporabnik:Kinobled|Kinobled]] | 1 |- | 7723 | [[Uporabnik:KinaskiHenri|KinaskiHenri]] | 1 |- | 7724 | [[Uporabnik:Kimur|Kimur]] | 1 |- | 7725 | [[Uporabnik:Kimke7|Kimke7]] | 1 |- | 7726 | [[Uporabnik:Kimkam9876|Kimkam9876]] | 1 |- | 7727 | [[Uporabnik:Kim20|Kim20]] | 1 |- | 7728 | [[Uporabnik:Kill ziga|Kill ziga]] | 1 |- | 7729 | [[Uporabnik:Kiks~slwiki|Kiks~slwiki]] | 1 |- | 7730 | [[Uporabnik:KikiMaker84|KikiMaker84]] | 1 |- | 7731 | [[Uporabnik:Kiki3210|Kiki3210]] | 1 |- | 7732 | [[Uporabnik:Kika~slwiki|Kika~slwiki]] | 1 |- | 7733 | [[Uporabnik:Kikaprezid|Kikaprezid]] | 1 |- | 7734 | [[Uporabnik:Kiejstut9|Kiejstut9]] | 1 |- | 7735 | [[Uporabnik:KiC2016|KiC2016]] | 1 |- | 7736 | [[Uporabnik:Kiarakirnn|Kiarakirnn]] | 1 |- | 7737 | [[Uporabnik:Khy4|Khy4]] | 1 |- | 7738 | [[Uporabnik:Khvi|Khvi]] | 1 |- | 7739 | [[Uporabnik:Khoshhat|Khoshhat]] | 1 |- | 7740 | [[Uporabnik:Kholodovsky|Kholodovsky]] | 1 |- | 7741 | [[Uporabnik:Kheni|Kheni]] | 1 |- | 7742 | [[Uporabnik:Khanassassin|Khanassassin]] | 1 |- | 7743 | [[Uporabnik:Kgomzi|Kgomzi]] | 1 |- | 7744 | [[Uporabnik:Kg6513|Kg6513]] | 1 |- | 7745 | [[Uporabnik:Kg0l|Kg0l]] | 1 |- | 7746 | [[Uporabnik:Keyextreme|Keyextreme]] | 1 |- | 7747 | [[Uporabnik:Kevin.korbar|Kevin.korbar]] | 1 |- | 7748 | [[Uporabnik:Kevin92|Kevin92]] | 1 |- | 7749 | [[Uporabnik:Kette3grob|Kette3grob]] | 1 |- | 7750 | [[Uporabnik:Kerry~slwiki|Kerry~slwiki]] | 1 |- | 7751 | [[Uporabnik:Kerins|Kerins]] | 1 |- | 7752 | [[Uporabnik:Kerempuh|Kerempuh]] | 1 |- | 7753 | [[Uporabnik:Kenzo|Kenzo]] | 1 |- | 7754 | [[Uporabnik:Kemija234|Kemija234]] | 1 |- | 7755 | [[Uporabnik:Kelc77|Kelc77]] | 1 |- | 7756 | [[Uporabnik:Kekn|Kekn]] | 1 |- | 7757 | [[Uporabnik:Kekec66|Kekec66]] | 1 |- | 7758 | [[Uporabnik:Kekec123|Kekec123]] | 1 |- | 7759 | [[Uporabnik:KekcevaMojca|KekcevaMojca]] | 1 |- | 7760 | [[Uporabnik:Kekax|Kekax]] | 1 |- | 7761 | [[Uporabnik:Keitoku03|Keitoku03]] | 1 |- | 7762 | [[Uporabnik:Kefo|Kefo]] | 1 |- | 7763 | [[Uporabnik:Keehischi|Keehischi]] | 1 |- | 7764 | [[Uporabnik:Kebrinho|Kebrinho]] | 1 |- | 7765 | [[Uporabnik:KE919|KE919]] | 1 |- | 7766 | [[Uporabnik:Kcapuder|Kcapuder]] | 1 |- | 7767 | [[Uporabnik:Kberkopec|Kberkopec]] | 1 |- | 7768 | [[Uporabnik:KAZOLINI|KAZOLINI]] | 1 |- | 7769 | [[Uporabnik:Kazina10|Kazina10]] | 1 |- | 7770 | [[Uporabnik:Kazik Rex|Kazik Rex]] | 1 |- | 7771 | [[Uporabnik:Kayman2016|Kayman2016]] | 1 |- | 7772 | [[Uporabnik:Kavscekm|Kavscekm]] | 1 |- | 7773 | [[Uporabnik:Kaupertz|Kaupertz]] | 1 |- | 7774 | [[Uporabnik:Katyx92|Katyx92]] | 1 |- | 7775 | [[Uporabnik:Katypikkica|Katypikkica]] | 1 |- | 7776 | [[Uporabnik:Katyca|Katyca]] | 1 |- | 7777 | [[Uporabnik:KatyaRBD|KatyaRBD]] | 1 |- | 7778 | [[Uporabnik:Katy 17|Katy 17]] | 1 |- | 7779 | [[Uporabnik:Katxis|Katxis]] | 1 |- | 7780 | [[Uporabnik:Katrine00|Katrine00]] | 1 |- | 7781 | [[Uporabnik:Katrina90776|Katrina90776]] | 1 |- | 7782 | [[Uporabnik:Katriih|Katriih]] | 1 |- | 7783 | [[Uporabnik:KATOMAŽIČ|KATOMAŽIČ]] | 1 |- | 7784 | [[Uporabnik:Katkat|Katkat]] | 1 |- | 7785 | [[Uporabnik:Katka77|Katka77]] | 1 |- | 7786 | [[Uporabnik:Katjuska|Katjuska]] | 1 |- | 7787 | [[Uporabnik:Katjuša Uršič|Katjuša Uršič]] | 1 |- | 7788 | [[Uporabnik:Katjuša2511|Katjuša2511]] | 1 |- | 7789 | [[Uporabnik:Katjuša|Katjuša]] | 1 |- | 7790 | [[Uporabnik:Katjicad|Katjicad]] | 1 |- | 7791 | [[Uporabnik:Katja Žnideršič|Katja Žnideršič]] | 1 |- | 7792 | [[Uporabnik:KatjaZN93|KatjaZN93]] | 1 |- | 7793 | [[Uporabnik:Katjavikipedia|Katjavikipedia]] | 1 |- | 7794 | [[Uporabnik:Katja Vidic|Katja Vidic]] | 1 |- | 7795 | [[Uporabnik:Katjavesel|Katjavesel]] | 1 |- | 7796 | [[Uporabnik:Katjavencelj|Katjavencelj]] | 1 |- | 7797 | [[Uporabnik:Katja tercic|Katja tercic]] | 1 |- | 7798 | [[Uporabnik:Katjašpela|Katjašpela]] | 1 |- | 7799 | [[Uporabnik:Katja.skafar|Katja.skafar]] | 1 |- | 7800 | [[Uporabnik:Katjaravnikar|Katjaravnikar]] | 1 |- | 7801 | [[Uporabnik:Katja Ravikar|Katja Ravikar]] | 1 |- | 7802 | [[Uporabnik:KatjaPi|KatjaPi]] | 1 |- | 7803 | [[Uporabnik:Katja pertot|Katja pertot]] | 1 |- | 7804 | [[Uporabnik:Katja.ostir|Katja.ostir]] | 1 |- | 7805 | [[Uporabnik:Katja Novak|Katja Novak]] | 1 |- | 7806 | [[Uporabnik:KatjaMarkovic|KatjaMarkovic]] | 1 |- | 7807 | [[Uporabnik:Katjalukan|Katjalukan]] | 1 |- | 7808 | [[Uporabnik:Katja.kuronja|Katja.kuronja]] | 1 |- | 7809 | [[Uporabnik:Katja Kržič|Katja Kržič]] | 1 |- | 7810 | [[Uporabnik:Katja Krajnc123|Katja Krajnc123]] | 1 |- | 7811 | [[Uporabnik:Katja Kozinc|Katja Kozinc]] | 1 |- | 7812 | [[Uporabnik:Katjakos2|Katjakos2]] | 1 |- | 7813 | [[Uporabnik:Katja Kirbiš|Katja Kirbiš]] | 1 |- | 7814 | [[Uporabnik:KatjaKE|KatjaKE]] | 1 |- | 7815 | [[Uporabnik:Katja katja|Katja katja]] | 1 |- | 7816 | [[Uporabnik:Katjajag|Katjajag]] | 1 |- | 7817 | [[Uporabnik:KatjaH22|KatjaH22]] | 1 |- | 7818 | [[Uporabnik:Katjagut|Katjagut]] | 1 |- | 7819 | [[Uporabnik:Katja Dolenc|Katja Dolenc]] | 1 |- | 7820 | [[Uporabnik:Katjabru|Katjabru]] | 1 |- | 7821 | [[Uporabnik:Katjabr|Katjabr]] | 1 |- | 7822 | [[Uporabnik:Katja Berčič|Katja Berčič]] | 1 |- | 7823 | [[Uporabnik:Katja Banovec|Katja Banovec]] | 1 |- | 7824 | [[Uporabnik:Katjaa99|Katjaa99]] | 1 |- | 7825 | [[Uporabnik:Katjaa|Katjaa]] | 1 |- | 7826 | [[Uporabnik:Katja1995|Katja1995]] | 1 |- | 7827 | [[Uporabnik:Katja143|Katja143]] | 1 |- | 7828 | [[Uporabnik:Katja003|Katja003]] | 1 |- | 7829 | [[Uporabnik:Katishaja|Katishaja]] | 1 |- | 7830 | [[Uporabnik:Kati.kastelic|Kati.kastelic]] | 1 |- | 7831 | [[Uporabnik:Katiika|Katiika]] | 1 |- | 7832 | [[Uporabnik:Katie~slwiki|Katie~slwiki]] | 1 |- | 7833 | [[Uporabnik:Katiee~slwiki|Katiee~slwiki]] | 1 |- | 7834 | [[Uporabnik:Katica Kitty|Katica Kitty]] | 1 |- | 7835 | [[Uporabnik:Kati 92|Kati 92]] | 1 |- | 7836 | [[Uporabnik:Kathor|Kathor]] | 1 |- | 7837 | [[Uporabnik:Kateurban|Kateurban]] | 1 |- | 7838 | [[Uporabnik:Katerina.s|Katerina.s]] | 1 |- | 7839 | [[Uporabnik:Kate111|Kate111]] | 1 |- | 7840 | [[Uporabnik:KatCE|KatCE]] | 1 |- | 7841 | [[Uporabnik:Katarinca25|Katarinca25]] | 1 |- | 7842 | [[Uporabnik:Katarinca158|Katarinca158]] | 1 |- | 7843 | [[Uporabnik:Katarinaz68|Katarinaz68]] | 1 |- | 7844 | [[Uporabnik:Katarinavuk|Katarinavuk]] | 1 |- | 7845 | [[Uporabnik:Katarinavrtac|Katarinavrtac]] | 1 |- | 7846 | [[Uporabnik:Katarina Špringer|Katarina Špringer]] | 1 |- | 7847 | [[Uporabnik:Katarina Slevec|Katarina Slevec]] | 1 |- | 7848 | [[Uporabnik:Katarina podkriznik|Katarina podkriznik]] | 1 |- | 7849 | [[Uporabnik:Katarinanektarina|Katarinanektarina]] | 1 |- | 7850 | [[Uporabnik:Katarina Logar|Katarina Logar]] | 1 |- | 7851 | [[Uporabnik:Katarina Lehner|Katarina Lehner]] | 1 |- | 7852 | [[Uporabnik:Katarina gorshe|Katarina gorshe]] | 1 |- | 7853 | [[Uporabnik:Katarinag11|Katarinag11]] | 1 |- | 7854 | [[Uporabnik:KatarinaFaletov|KatarinaFaletov]] | 1 |- | 7855 | [[Uporabnik:KatarinaDS123|KatarinaDS123]] | 1 |- | 7856 | [[Uporabnik:Katarina.Curic|Katarina.Curic]] | 1 |- | 7857 | [[Uporabnik:KatarinaCuk|KatarinaCuk]] | 1 |- | 7858 | [[Uporabnik:Katarinabrez|Katarinabrez]] | 1 |- | 7859 | [[Uporabnik:Katarinabradesko|Katarinabradesko]] | 1 |- | 7860 | [[Uporabnik:Katarina88|Katarina88]] | 1 |- | 7861 | [[Uporabnik:Katariinaa|Katariinaa]] | 1 |- | 7862 | [[Uporabnik:Kata mascot|Kata mascot]] | 1 |- | 7863 | [[Uporabnik:KataK|KataK]] | 1 |- | 7864 | [[Uporabnik:Kat94|Kat94]] | 1 |- | 7865 | [[Uporabnik:Kastafka|Kastafka]] | 1 |- | 7866 | [[Uporabnik:Kasper2006|Kasper2006]] | 1 |- | 7867 | [[Uporabnik:Kask|Kask]] | 1 |- | 7868 | [[Uporabnik:Kasa~slwiki|Kasa~slwiki]] | 1 |- | 7869 | [[Uporabnik:Karvid|Karvid]] | 1 |- | 7870 | [[Uporabnik:Karo 0902|Karo 0902]] | 1 |- | 7871 | [[Uporabnik:Karniolo|Karniolo]] | 1 |- | 7872 | [[Uporabnik:Karnekej|Karnekej]] | 1 |- | 7873 | [[Uporabnik:Karmy115|Karmy115]] | 1 |- | 7874 | [[Uporabnik:KarMla|KarMla]] | 1 |- | 7875 | [[Uporabnik:KarmenStrel|KarmenStrel]] | 1 |- | 7876 | [[Uporabnik:Karmenssitta|Karmenssitta]] | 1 |- | 7877 | [[Uporabnik:Karmennovak|Karmennovak]] | 1 |- | 7878 | [[Uporabnik:Karmenefremovski|Karmenefremovski]] | 1 |- | 7879 | [[Uporabnik:Karmen Dejan|Karmen Dejan]] | 1 |- | 7880 | [[Uporabnik:Karmen28|Karmen28]] | 1 |- | 7881 | [[Uporabnik:KarmC|KarmC]] | 1 |- | 7882 | [[Uporabnik:Karl Koks|Karl Koks]] | 1 |- | 7883 | [[Uporabnik:Karivola|Karivola]] | 1 |- | 7884 | [[Uporabnik:Karinzamida|Karinzamida]] | 1 |- | 7885 | [[Uporabnik:Karin.z89|Karin.z89]] | 1 |- | 7886 | [[Uporabnik:Karin Z.|Karin Z.]] | 1 |- | 7887 | [[Uporabnik:Karinstustu|Karinstustu]] | 1 |- | 7888 | [[Uporabnik:Karinpupa|Karinpupa]] | 1 |- | 7889 | [[Uporabnik:KarinPoravne|KarinPoravne]] | 1 |- | 7890 | [[Uporabnik:Karinpet|Karinpet]] | 1 |- | 7891 | [[Uporabnik:KarinMozina|KarinMozina]] | 1 |- | 7892 | [[Uporabnik:Karin Mezgec|Karin Mezgec]] | 1 |- | 7893 | [[Uporabnik:Karin Košnik|Karin Košnik]] | 1 |- | 7894 | [[Uporabnik:Karin2011|Karin2011]] | 1 |- | 7895 | [[Uporabnik:Kar En Asterix|Kar En Asterix]] | 1 |- | 7896 | [[Uporabnik:Kareisner|Kareisner]] | 1 |- | 7897 | [[Uporabnik:KarateKlub SoB|KarateKlub SoB]] | 1 |- | 7898 | [[Uporabnik:KarateKiddd55|KarateKiddd55]] | 1 |- | 7899 | [[Uporabnik:Karateka1991|Karateka1991]] | 1 |- | 7900 | [[Uporabnik:Karahasanovics|Karahasanovics]] | 1 |- | 7901 | [[Uporabnik:Kapućino123|Kapućino123]] | 1 |- | 7902 | [[Uporabnik:Kantavtor|Kantavtor]] | 1 |- | 7903 | [[Uporabnik:KanElena|KanElena]] | 1 |- | 7904 | [[Uporabnik:KAndraz|KAndraz]] | 1 |- | 7905 | [[Uporabnik:Kandarekaja|Kandarekaja]] | 1 |- | 7906 | [[Uporabnik:KamiSLO|KamiSLO]] | 1 |- | 7907 | [[Uporabnik:Kamionar|Kamionar]] | 1 |- | 7908 | [[Uporabnik:Kamion|Kamion]] | 1 |- | 7909 | [[Uporabnik:Kamilica|Kamilica]] | 1 |- | 7910 | [[Uporabnik:Kamen~slwiki|Kamen~slwiki]] | 1 |- | 7911 | [[Uporabnik:KAMENSEK.ALENKA|KAMENSEK.ALENKA]] | 1 |- | 7912 | [[Uporabnik:KalKD|KalKD]] | 1 |- | 7913 | [[Uporabnik:Kalarevina|Kalarevina]] | 1 |- | 7914 | [[Uporabnik:Kalamar96|Kalamar96]] | 1 |- | 7915 | [[Uporabnik:Kajuh|Kajuh]] | 1 |- | 7916 | [[Uporabnik:Kajtnandraz|Kajtnandraz]] | 1 |- | 7917 | [[Uporabnik:Kajseni1|Kajseni1]] | 1 |- | 7918 | [[Uporabnik:Kajazupancic|Kajazupancic]] | 1 |- | 7919 | [[Uporabnik:Kajasobocan|Kajasobocan]] | 1 |- | 7920 | [[Uporabnik:KajaR|KajaR]] | 1 |- | 7921 | [[Uporabnik:Kaja P.S.|Kaja P.S.]] | 1 |- | 7922 | [[Uporabnik:Kajapouh12345|Kajapouh12345]] | 1 |- | 7923 | [[Uporabnik:Kaja Nakani|Kaja Nakani]] | 1 |- | 7924 | [[Uporabnik:Kajamo|Kajamo]] | 1 |- | 7925 | [[Uporabnik:KajaMlakar|KajaMlakar]] | 1 |- | 7926 | [[Uporabnik:Kajami|Kajami]] | 1 |- | 7927 | [[Uporabnik:Kajamaša|Kajamaša]] | 1 |- | 7928 | [[Uporabnik:KajaLukac|KajaLukac]] | 1 |- | 7929 | [[Uporabnik:Kaja kos 19|Kaja kos 19]] | 1 |- | 7930 | [[Uporabnik:Kaja komac|Kaja komac]] | 1 |- | 7931 | [[Uporabnik:Kaja.KK|Kaja.KK]] | 1 |- | 7932 | [[Uporabnik:Kajak22|Kajak22]] | 1 |- | 7933 | [[Uporabnik:Kajaintara|Kajaintara]] | 1 |- | 7934 | [[Uporabnik:Kaja Hostnik|Kaja Hostnik]] | 1 |- | 7935 | [[Uporabnik:Kaja Glinšek|Kaja Glinšek]] | 1 |- | 7936 | [[Uporabnik:Kajagalic|Kajagalic]] | 1 |- | 7937 | [[Uporabnik:Kaja.ferjan|Kaja.ferjan]] | 1 |- | 7938 | [[Uporabnik:KajaF|KajaF]] | 1 |- | 7939 | [[Uporabnik:Kaja Dragoljević|Kaja Dragoljević]] | 1 |- | 7940 | [[Uporabnik:KajaBajt|KajaBajt]] | 1 |- | 7941 | [[Uporabnik:Kaja1000|Kaja1000]] | 1 |- | 7942 | [[Uporabnik:Kaiser1986|Kaiser1986]] | 1 |- | 7943 | [[Uporabnik:Kaioshin|Kaioshin]] | 1 |- | 7944 | [[Uporabnik:Kafe~slwiki|Kafe~slwiki]] | 1 |- | 7945 | [[Uporabnik:Kael~slwiki|Kael~slwiki]] | 1 |- | 7946 | [[Uporabnik:Kadet.si|Kadet.si]] | 1 |- | 7947 | [[Uporabnik:Kadenčni|Kadenčni]] | 1 |- | 7948 | [[Uporabnik:Kabrol8|Kabrol8]] | 1 |- | 7949 | [[Uporabnik:KaBabic|KaBabic]] | 1 |- | 7950 | [[Uporabnik:Kaaja999|Kaaja999]] | 1 |- | 7951 | [[Uporabnik:K1dMag1c1an|K1dMag1c1an]] | 1 |- | 7952 | [[Uporabnik:K123h|K123h]] | 1 |- | 7953 | [[Uporabnik:Jveber3|Jveber3]] | 1 |- | 7954 | [[Uporabnik:Jvbignacio9|Jvbignacio9]] | 1 |- | 7955 | [[Uporabnik:Jvalje|Jvalje]] | 1 |- | 7956 | [[Uporabnik:Juveman4|Juveman4]] | 1 |- | 7957 | [[Uporabnik:Juvanova Ula|Juvanova Ula]] | 1 |- | 7958 | [[Uporabnik:Juta1143|Juta1143]] | 1 |- | 7959 | [[Uporabnik:Jus Vindisar|Jus Vindisar]] | 1 |- | 7960 | [[Uporabnik:Just Ključarič|Just Ključarič]] | 1 |- | 7961 | [[Uporabnik:JustinTee|JustinTee]] | 1 |- | 7962 | [[Uporabnik:Justin r~slwiki|Justin r~slwiki]] | 1 |- | 7963 | [[Uporabnik:Justicija|Justicija]] | 1 |- | 7964 | [[Uporabnik:Justa~slwiki|Justa~slwiki]] | 1 |- | 7965 | [[Uporabnik:JustAFleabag|JustAFleabag]] | 1 |- | 7966 | [[Uporabnik:Juš Mirtič|Juš Mirtič]] | 1 |- | 7967 | [[Uporabnik:Jurson|Jurson]] | 1 |- | 7968 | [[Uporabnik:Jurka Lepičnik Vodopivec|Jurka Lepičnik Vodopivec]] | 1 |- | 7969 | [[Uporabnik:Juri~slwiki|Juri~slwiki]] | 1 |- | 7970 | [[Uporabnik:Jurij znideric81|Jurij znideric81]] | 1 |- | 7971 | [[Uporabnik:Jurij Vega|Jurij Vega]] | 1 |- | 7972 | [[Uporabnik:JurijValent|JurijValent]] | 1 |- | 7973 | [[Uporabnik:Jurij.rozman|Jurij.rozman]] | 1 |- | 7974 | [[Uporabnik:Jurij Kobal|Jurij Kobal]] | 1 |- | 7975 | [[Uporabnik:Jurij Denis|Jurij Denis]] | 1 |- | 7976 | [[Uporabnik:Jurij Anžič|Jurij Anžič]] | 1 |- | 7977 | [[Uporabnik:Jurij98ambrozic|Jurij98ambrozic]] | 1 |- | 7978 | [[Uporabnik:Jurij31|Jurij31]] | 1 |- | 7979 | [[Uporabnik:Jurif|Jurif]] | 1 |- | 7980 | [[Uporabnik:Jureznidaric|Jureznidaric]] | 1 |- | 7981 | [[Uporabnik:JureZagmajster|JureZagmajster]] | 1 |- | 7982 | [[Uporabnik:Jure repovz|Jure repovz]] | 1 |- | 7983 | [[Uporabnik:Jure Pakiž|Jure Pakiž]] | 1 |- | 7984 | [[Uporabnik:Jurep33|Jurep33]] | 1 |- | 7985 | [[Uporabnik:Juremihevcster|Juremihevcster]] | 1 |- | 7986 | [[Uporabnik:Jurekutos|Jurekutos]] | 1 |- | 7987 | [[Uporabnik:Jure Kralj|Jure Kralj]] | 1 |- | 7988 | [[Uporabnik:Jurekosec|Jurekosec]] | 1 |- | 7989 | [[Uporabnik:Jure Kalan|Jure Kalan]] | 1 |- | 7990 | [[Uporabnik:Jure.Jeraj|Jure.Jeraj]] | 1 |- | 7991 | [[Uporabnik:Jure.glo|Jure.glo]] | 1 |- | 7992 | [[Uporabnik:Jurečadež|Jurečadež]] | 1 |- | 7993 | [[Uporabnik:Jure Brankovič|Jure Brankovič]] | 1 |- | 7994 | [[Uporabnik:JureBolta|JureBolta]] | 1 |- | 7995 | [[Uporabnik:JureB|JureB]] | 1 |- | 7996 | [[Uporabnik:Jure Arsovič|Jure Arsovič]] | 1 |- | 7997 | [[Uporabnik:JureA|JureA]] | 1 |- | 7998 | [[Uporabnik:Jure65|Jure65]] | 1 |- | 7999 | [[Uporabnik:Jure63050099|Jure63050099]] | 1 |- | 8000 | [[Uporabnik:Jurcking|Jurcking]] | 1 |- |} pydseb7upj6j25g8w128ybksep4j06i 4 485421 6731704 6708322 2026-08-06T07:21:24Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 8001–9000 6731704 wikitext text/x-wiki === 8001–9000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 8001 | [[Uporabnik:Jurcek20|Jurcek20]] | 1 |- | 8002 | [[Uporabnik:Jurc2000|Jurc2000]] | 1 |- | 8003 | [[Uporabnik:Juraldo|Juraldo]] | 1 |- | 8004 | [[Uporabnik:Juracic.uros|Juracic.uros]] | 1 |- | 8005 | [[Uporabnik:Jupiterka 123|Jupiterka 123]] | 1 |- | 8006 | [[Uporabnik:Junio~slwiki|Junio~slwiki]] | 1 |- | 8007 | [[Uporabnik:Julijpotter|Julijpotter]] | 1 |- | 8008 | [[Uporabnik:Julijkr|Julijkr]] | 1 |- | 8009 | [[Uporabnik:Julij K J|Julij K J]] | 1 |- | 8010 | [[Uporabnik:Julijaverbuc|Julijaverbuc]] | 1 |- | 8011 | [[Uporabnik:Julijasket|Julijasket]] | 1 |- | 8012 | [[Uporabnik:Julija.rozman|Julija.rozman]] | 1 |- | 8013 | [[Uporabnik:Julijana Jakofcic|Julijana Jakofcic]] | 1 |- | 8014 | [[Uporabnik:Julijakvartuh|Julijakvartuh]] | 1 |- | 8015 | [[Uporabnik:Julija dariž|Julija dariž]] | 1 |- | 8016 | [[Uporabnik:JulijaBrec|JulijaBrec]] | 1 |- | 8017 | [[Uporabnik:JulijaB|JulijaB]] | 1 |- | 8018 | [[Uporabnik:Julija84|Julija84]] | 1 |- | 8019 | [[Uporabnik:Julie88888|Julie88888]] | 1 |- | 8020 | [[Uporabnik:Julianus~slwiki|Julianus~slwiki]] | 1 |- | 8021 | [[Uporabnik:JulianMuster|JulianMuster]] | 1 |- | 8022 | [[Uporabnik:Julia29|Julia29]] | 1 |- | 8023 | [[Uporabnik:Juicyreptile|Juicyreptile]] | 1 |- | 8024 | [[Uporabnik:Juhuhupoletjejetu|Juhuhupoletjejetu]] | 1 |- | 8025 | [[Uporabnik:JU.HART|JU.HART]] | 1 |- | 8026 | [[Uporabnik:Juggle8644|Juggle8644]] | 1 |- | 8027 | [[Uporabnik:Juditacorn|Juditacorn]] | 1 |- | 8028 | [[Uporabnik:Judita bagon|Judita bagon]] | 1 |- | 8029 | [[Uporabnik:Judein|Judein]] | 1 |- | 8030 | [[Uporabnik:Jst tud|Jst tud]] | 1 |- | 8031 | [[Uporabnik:Jst~slwiki|Jst~slwiki]] | 1 |- | 8032 | [[Uporabnik:Jstebe|Jstebe]] | 1 |- | 8033 | [[Uporabnik:Jspela|Jspela]] | 1 |- | 8034 | [[Uporabnik:J~slwiki|J~slwiki]] | 1 |- | 8035 | [[Uporabnik:JSL94|JSL94]] | 1 |- | 8036 | [[Uporabnik:Jsjokam|Jsjokam]] | 1 |- | 8037 | [[Uporabnik:Jsandi|Jsandi]] | 1 |- | 8038 | [[Uporabnik:Jsamar|Jsamar]] | 1 |- | 8039 | [[Uporabnik:J. RONNER|J. RONNER]] | 1 |- | 8040 | [[Uporabnik:Jrepar|Jrepar]] | 1 |- | 8041 | [[Uporabnik:Jrbmatic|Jrbmatic]] | 1 |- | 8042 | [[Uporabnik:Jporenta|Jporenta]] | 1 |- | 8043 | [[Uporabnik:Jpirman|Jpirman]] | 1 |- | 8044 | [[Uporabnik:Jpbarbier|Jpbarbier]] | 1 |- | 8045 | [[Uporabnik:Jozza~slwiki|Jozza~slwiki]] | 1 |- | 8046 | [[Uporabnik:Jozihren|Jozihren]] | 1 |- | 8047 | [[Uporabnik:JožicaH|JožicaH]] | 1 |- | 8048 | [[Uporabnik:Joži83|Joži83]] | 1 |- | 8049 | [[Uporabnik:Joze Sinkovec|Joze Sinkovec]] | 1 |- | 8050 | [[Uporabnik:Joze ozura|Joze ozura]] | 1 |- | 8051 | [[Uporabnik:Joze.kuznik|Joze.kuznik]] | 1 |- | 8052 | [[Uporabnik:JozefDr|JozefDr]] | 1 |- | 8053 | [[Uporabnik:Jovanovik|Jovanovik]] | 1 |- | 8054 | [[Uporabnik:Jotge|Jotge]] | 1 |- | 8055 | [[Uporabnik:JostH|JostH]] | 1 |- | 8056 | [[Uporabnik:Jostb|Jostb]] | 1 |- | 8057 | [[Uporabnik:Josko barglic|Josko barglic]] | 1 |- | 8058 | [[Uporabnik:Josef Hader Fan|Josef Hader Fan]] | 1 |- | 8059 | [[Uporabnik:JoseAnneMarie|JoseAnneMarie]] | 1 |- | 8060 | [[Uporabnik:Joros15|Joros15]] | 1 |- | 8061 | [[Uporabnik:Jorazem|Jorazem]] | 1 |- | 8062 | [[Uporabnik:Jople|Jople]] | 1 |- | 8063 | [[Uporabnik:Joo~slwiki|Joo~slwiki]] | 1 |- | 8064 | [[Uporabnik:Jonyzbony|Jonyzbony]] | 1 |- | 8065 | [[Uporabnik:Jon Vitezič|Jon Vitezič]] | 1 |- | 8066 | [[Uporabnik:Jonsson|Jonsson]] | 1 |- | 8067 | [[Uporabnik:Jonke20|Jonke20]] | 1 |- | 8068 | [[Uporabnik:JonHaug|JonHaug]] | 1 |- | 8069 | [[Uporabnik:Jones500|Jones500]] | 1 |- | 8070 | [[Uporabnik:JonaDarthVader|JonaDarthVader]] | 1 |- | 8071 | [[Uporabnik:Jon2212|Jon2212]] | 1 |- | 8072 | [[Uporabnik:Jolpe|Jolpe]] | 1 |- | 8073 | [[Uporabnik:Jolbe5|Jolbe5]] | 1 |- | 8074 | [[Uporabnik:Jolandam1|Jolandam1]] | 1 |- | 8075 | [[Uporabnik:Jokernuggets|Jokernuggets]] | 1 |- | 8076 | [[Uporabnik:JohnyTheMan123|JohnyTheMan123]] | 1 |- | 8077 | [[Uporabnik:John Williams Williams|John Williams Williams]] | 1 |- | 8078 | [[Uporabnik:Johnperle|Johnperle]] | 1 |- | 8079 | [[Uporabnik:JohnnySLO|JohnnySLO]] | 1 |- | 8080 | [[Uporabnik:Jogobella|Jogobella]] | 1 |- | 8081 | [[Uporabnik:JoelMLN|JoelMLN]] | 1 |- | 8082 | [[Uporabnik:Jodlforest|Jodlforest]] | 1 |- | 8083 | [[Uporabnik:Joanneum|Joanneum]] | 1 |- | 8084 | [[Uporabnik:Joanna~slwiki|Joanna~slwiki]] | 1 |- | 8085 | [[Uporabnik:Joachim OFS|Joachim OFS]] | 1 |- | 8086 | [[Uporabnik:Jnzd|Jnzd]] | 1 |- | 8087 | [[Uporabnik:Jmertelj|Jmertelj]] | 1 |- | 8088 | [[Uporabnik:Jmarovt63050171|Jmarovt63050171]] | 1 |- | 8089 | [[Uporabnik:Jmarkelj|Jmarkelj]] | 1 |- | 8090 | [[Uporabnik:Jm3000|Jm3000]] | 1 |- | 8091 | [[Uporabnik:Jlube|Jlube]] | 1 |- | 8092 | [[Uporabnik:Jlavrencic|Jlavrencic]] | 1 |- | 8093 | [[Uporabnik:J-lab.si|J-lab.si]] | 1 |- | 8094 | [[Uporabnik:JKovsca|JKovsca]] | 1 |- | 8095 | [[Uporabnik:Jkokovnik|Jkokovnik]] | 1 |- | 8096 | [[Uporabnik:Jkl~slwiki|Jkl~slwiki]] | 1 |- | 8097 | [[Uporabnik:JKlasinc|JKlasinc]] | 1 |- | 8098 | [[Uporabnik:Jkaja|Jkaja]] | 1 |- | 8099 | [[Uporabnik:Jjurm|Jjurm]] | 1 |- | 8100 | [[Uporabnik:JJ-Star21|JJ-Star21]] | 1 |- | 8101 | [[Uporabnik:JJJ2002|JJJ2002]] | 1 |- | 8102 | [[Uporabnik:J J|J J]] | 1 |- | 8103 | [[Uporabnik:Jitan-wiki|Jitan-wiki]] | 1 |- | 8104 | [[Uporabnik:Jirka~slwiki|Jirka~slwiki]] | 1 |- | 8105 | [[Uporabnik:Jiri.kocica|Jiri.kocica]] | 1 |- | 8106 | [[Uporabnik:JinT1230|JinT1230]] | 1 |- | 8107 | [[Uporabnik:Jin~slwiki|Jin~slwiki]] | 1 |- | 8108 | [[Uporabnik:Jimmy~slwiki|Jimmy~slwiki]] | 1 |- | 8109 | [[Uporabnik:Ji-Elle|Ji-Elle]] | 1 |- | 8110 | [[Uporabnik:Jhendin|Jhendin]] | 1 |- | 8111 | [[Uporabnik:Jfblanc|Jfblanc]] | 1 |- | 8112 | [[Uporabnik:Jezzo|Jezzo]] | 1 |- | 8113 | [[Uporabnik:Ježek Pavli|Ježek Pavli]] | 1 |- | 8114 | [[Uporabnik:Jeuši|Jeuši]] | 1 |- | 8115 | [[Uporabnik:Jest080|Jest080]] | 1 |- | 8116 | [[Uporabnik:Jessy17june|Jessy17june]] | 1 |- | 8117 | [[Uporabnik:Jesenka|Jesenka]] | 1 |- | 8118 | [[Uporabnik:Jerzyjan1|Jerzyjan1]] | 1 |- | 8119 | [[Uporabnik:Jeromemoreno|Jeromemoreno]] | 1 |- | 8120 | [[Uporabnik:Jerocasell|Jerocasell]] | 1 |- | 8121 | [[Uporabnik:Jernej Sušnik|Jernej Sušnik]] | 1 |- | 8122 | [[Uporabnik:Jernejscek|Jernejscek]] | 1 |- | 8123 | [[Uporabnik:Jernejr|Jernejr]] | 1 |- | 8124 | [[Uporabnik:Jernejp|Jernejp]] | 1 |- | 8125 | [[Uporabnik:Jernejkelih|Jernejkelih]] | 1 |- | 8126 | [[Uporabnik:Jernej Jocif|Jernej Jocif]] | 1 |- | 8127 | [[Uporabnik:JernejG|JernejG]] | 1 |- | 8128 | [[Uporabnik:Jernejec|Jernejec]] | 1 |- | 8129 | [[Uporabnik:Jernejcss|Jernejcss]] | 1 |- | 8130 | [[Uporabnik:Jerneja tr|Jerneja tr]] | 1 |- | 8131 | [[Uporabnik:JernejAlen|JernejAlen]] | 1 |- | 8132 | [[Uporabnik:JernejaKB|JernejaKB]] | 1 |- | 8133 | [[Uporabnik:Jerneja Čerenak|Jerneja Čerenak]] | 1 |- | 8134 | [[Uporabnik:Jerneja bračko|Jerneja bračko]] | 1 |- | 8135 | [[Uporabnik:Jerm~slwiki|Jerm~slwiki]] | 1 |- | 8136 | [[Uporabnik:Jerko13|Jerko13]] | 1 |- | 8137 | [[Uporabnik:Jerica1|Jerica1]] | 1 |- | 8138 | [[Uporabnik:Jere Vladislav|Jere Vladislav]] | 1 |- | 8139 | [[Uporabnik:Jerdna|Jerdna]] | 1 |- | 8140 | [[Uporabnik:Jerca Smrke|Jerca Smrke]] | 1 |- | 8141 | [[Uporabnik:Jercapirsskoberne|Jercapirsskoberne]] | 1 |- | 8142 | [[Uporabnik:Jerca 0908|Jerca 0908]] | 1 |- | 8143 | [[Uporabnik:Jera.anzic|Jera.anzic]] | 1 |- | 8144 | [[Uporabnik:Jenn~slwiki|Jenn~slwiki]] | 1 |- | 8145 | [[Uporabnik:Jenni12345678|Jenni12345678]] | 1 |- | 8146 | [[Uporabnik:Jely~slwiki|Jely~slwiki]] | 1 |- | 8147 | [[Uporabnik:Jelkafuntek|Jelkafuntek]] | 1 |- | 8148 | [[Uporabnik:Jelenct|Jelenct]] | 1 |- | 8149 | [[Uporabnik:Jelena1965|Jelena1965]] | 1 |- | 8150 | [[Uporabnik:Jedrt|Jedrt]] | 1 |- | 8151 | [[Uporabnik:JeanSegura|JeanSegura]] | 1 |- | 8152 | [[Uporabnik:Jeanmark|Jeanmark]] | 1 |- | 8153 | [[Uporabnik:Jeangratz|Jeangratz]] | 1 |- | 8154 | [[Uporabnik:Jcvikl|Jcvikl]] | 1 |- | 8155 | [[Uporabnik:Jcerinsek|Jcerinsek]] | 1 |- | 8156 | [[Uporabnik:Jbx9843|Jbx9843]] | 1 |- | 8157 | [[Uporabnik:Jbizjak|Jbizjak]] | 1 |- | 8158 | [[Uporabnik:Jb9878|Jb9878]] | 1 |- | 8159 | [[Uporabnik:Jazsminne|Jazsminne]] | 1 |- | 8160 | [[Uporabnik:Jaz~slwiki|Jaz~slwiki]] | 1 |- | 8161 | [[Uporabnik:Jazbec.daniel|Jazbec.daniel]] | 1 |- | 8162 | [[Uporabnik:Jaz12|Jaz12]] | 1 |- | 8163 | [[Uporabnik:Jayi Janja|Jayi Janja]] | 1 |- | 8164 | [[Uporabnik:JayDeeID|JayDeeID]] | 1 |- | 8165 | [[Uporabnik:JavoricA|JavoricA]] | 1 |- | 8166 | [[Uporabnik:Jastrebar|Jastrebar]] | 1 |- | 8167 | [[Uporabnik:Jasny007|Jasny007]] | 1 |- | 8168 | [[Uporabnik:JasnaZarifovic|JasnaZarifovic]] | 1 |- | 8169 | [[Uporabnik:Jasna Šubic|Jasna Šubic]] | 1 |- | 8170 | [[Uporabnik:Jasnaschkogej|Jasnaschkogej]] | 1 |- | 8171 | [[Uporabnik:JasnaPooh|JasnaPooh]] | 1 |- | 8172 | [[Uporabnik:Jasna Pinoza|Jasna Pinoza]] | 1 |- | 8173 | [[Uporabnik:Jasnap|Jasnap]] | 1 |- | 8174 | [[Uporabnik:Jasna Gornik|Jasna Gornik]] | 1 |- | 8175 | [[Uporabnik:Jasna Černjak|Jasna Černjak]] | 1 |- | 8176 | [[Uporabnik:Jasmin.pugelj|Jasmin.pugelj]] | 1 |- | 8177 | [[Uporabnik:Jasmina Zunic|Jasmina Zunic]] | 1 |- | 8178 | [[Uporabnik:Jasmina S.D.|Jasmina S.D.]] | 1 |- | 8179 | [[Uporabnik:Jasmina.mesic|Jasmina.mesic]] | 1 |- | 8180 | [[Uporabnik:Jasmina Melavc|Jasmina Melavc]] | 1 |- | 8181 | [[Uporabnik:JasminaKozina|JasminaKozina]] | 1 |- | 8182 | [[Uporabnik:Jasminakokalj|Jasminakokalj]] | 1 |- | 8183 | [[Uporabnik:Jasminaklara|Jasminaklara]] | 1 |- | 8184 | [[Uporabnik:Jasmina jazbinsek|Jasmina jazbinsek]] | 1 |- | 8185 | [[Uporabnik:Jasmina Ilič Drakovič|Jasmina Ilič Drakovič]] | 1 |- | 8186 | [[Uporabnik:Jasa.koceli|Jasa.koceli]] | 1 |- | 8187 | [[Uporabnik:JaS|JaS]] | 1 |- | 8188 | [[Uporabnik:Jarticek|Jarticek]] | 1 |- | 8189 | [[Uporabnik:Jaro~slwiki|Jaro~slwiki]] | 1 |- | 8190 | [[Uporabnik:Jarakosuta|Jarakosuta]] | 1 |- | 8191 | [[Uporabnik:Jappie657|Jappie657]] | 1 |- | 8192 | [[Uporabnik:Janzi f|Janzi f]] | 1 |- | 8193 | [[Uporabnik:Janz123|Janz123]] | 1 |- | 8194 | [[Uporabnik:Jany|Jany]] | 1 |- | 8195 | [[Uporabnik:Janst~slwiki|Janst~slwiki]] | 1 |- | 8196 | [[Uporabnik:Jan Srebrnič|Jan Srebrnič]] | 1 |- | 8197 | [[Uporabnik:JanPuhal|JanPuhal]] | 1 |- | 8198 | [[Uporabnik:Jan plestenjak69|Jan plestenjak69]] | 1 |- | 8199 | [[Uporabnik:Jan Petric|Jan Petric]] | 1 |- | 8200 | [[Uporabnik:Janozvaldic|Janozvaldic]] | 1 |- | 8201 | [[Uporabnik:Jannovack|Jannovack]] | 1 |- | 8202 | [[Uporabnik:Janlu2|Janlu2]] | 1 |- | 8203 | [[Uporabnik:Jankula1|Jankula1]] | 1 |- | 8204 | [[Uporabnik:Jankovic13|Jankovic13]] | 1 |- | 8205 | [[Uporabnik:Jankop95|Jankop95]] | 1 |- | 8206 | [[Uporabnik:Jankoj1987|Jankoj1987]] | 1 |- | 8207 | [[Uporabnik:Jan.kocbek|Jan.kocbek]] | 1 |- | 8208 | [[Uporabnik:Jankob|Jankob]] | 1 |- | 8209 | [[Uporabnik:Janko88|Janko88]] | 1 |- | 8210 | [[Uporabnik:Jan k. k.|Jan k. k.]] | 1 |- | 8211 | [[Uporabnik:Jan Karl Jančič|Jan Karl Jančič]] | 1 |- | 8212 | [[Uporabnik:Jan Kafol|Jan Kafol]] | 1 |- | 8213 | [[Uporabnik:JanjaRibic|JanjaRibic]] | 1 |- | 8214 | [[Uporabnik:Janja.mertelj|Janja.mertelj]] | 1 |- | 8215 | [[Uporabnik:Janja.kump|Janja.kump]] | 1 |- | 8216 | [[Uporabnik:Janja.kocbek|Janja.kocbek]] | 1 |- | 8217 | [[Uporabnik:Janja Božič|Janja Božič]] | 1 |- | 8218 | [[Uporabnik:Janja82|Janja82]] | 1 |- | 8219 | [[Uporabnik:Janja55|Janja55]] | 1 |- | 8220 | [[Uporabnik:Jani Žan|Jani Žan]] | 1 |- | 8221 | [[Uporabnik:Janica~slwiki|Janica~slwiki]] | 1 |- | 8222 | [[Uporabnik:Jan Hudelja|Jan Hudelja]] | 1 |- | 8223 | [[Uporabnik:Jan grlica|Jan grlica]] | 1 |- | 8224 | [[Uporabnik:Janezt99|Janezt99]] | 1 |- | 8225 | [[Uporabnik:Janez Marolt|Janez Marolt]] | 1 |- | 8226 | [[Uporabnik:Janezkr|Janezkr]] | 1 |- | 8227 | [[Uporabnik:Janez Jug|Janez Jug]] | 1 |- | 8228 | [[Uporabnik:Janezjanez|Janezjanez]] | 1 |- | 8229 | [[Uporabnik:Janez.23|Janez.23]] | 1 |- | 8230 | [[Uporabnik:Janez13|Janez13]] | 1 |- | 8231 | [[Uporabnik:Janenej|Janenej]] | 1 |- | 8232 | [[Uporabnik:Jan ENE|Jan ENE]] | 1 |- | 8233 | [[Uporabnik:Jan elita|Jan elita]] | 1 |- | 8234 | [[Uporabnik:JaneElla|JaneElla]] | 1 |- | 8235 | [[Uporabnik:Jancy11|Jancy11]] | 1 |- | 8236 | [[Uporabnik:Jančika|Jančika]] | 1 |- | 8237 | [[Uporabnik:Jancic10|Jancic10]] | 1 |- | 8238 | [[Uporabnik:Jana ulaga|Jana ulaga]] | 1 |- | 8239 | [[Uporabnik:JanaStr|JanaStr]] | 1 |- | 8240 | [[Uporabnik:Janapsih|Janapsih]] | 1 |- | 8241 | [[Uporabnik:JanaM|JanaM]] | 1 |- | 8242 | [[Uporabnik:Jana golob|Jana golob]] | 1 |- | 8243 | [[Uporabnik:Jana Florjan|Jana Florjan]] | 1 |- | 8244 | [[Uporabnik:JanaCrn|JanaCrn]] | 1 |- | 8245 | [[Uporabnik:Jan992|Jan992]] | 1 |- | 8246 | [[Uporabnik:Jan 35|Jan 35]] | 1 |- | 8247 | [[Uporabnik:Jamurko|Jamurko]] | 1 |- | 8248 | [[Uporabnik:Jampel|Jampel]] | 1 |- | 8249 | [[Uporabnik:James Bond|James Bond]] | 1 |- | 8250 | [[Uporabnik:Jalovc|Jalovc]] | 1 |- | 8251 | [[Uporabnik:Jalex121234|Jalex121234]] | 1 |- | 8252 | [[Uporabnik:Jale071~slwiki|Jale071~slwiki]] | 1 |- | 8253 | [[Uporabnik:Jakupovix|Jakupovix]] | 1 |- | 8254 | [[Uporabnik:Jaksape|Jaksape]] | 1 |- | 8255 | [[Uporabnik:Jakpo56|Jakpo56]] | 1 |- | 8256 | [[Uporabnik:Jakob~slwiki|Jakob~slwiki]] | 1 |- | 8257 | [[Uporabnik:Jakob Šere|Jakob Šere]] | 1 |- | 8258 | [[Uporabnik:Jakob Planinc|Jakob Planinc]] | 1 |- | 8259 | [[Uporabnik:Jakobk19|Jakobk19]] | 1 |- | 8260 | [[Uporabnik:Jakobjerse1|Jakobjerse1]] | 1 |- | 8261 | [[Uporabnik:Jakob.boss|Jakob.boss]] | 1 |- | 8262 | [[Uporabnik:Jakm5|Jakm5]] | 1 |- | 8263 | [[Uporabnik:Jakkow|Jakkow]] | 1 |- | 8264 | [[Uporabnik:Jakc sustar|Jakc sustar]] | 1 |- | 8265 | [[Uporabnik:Jakc94|Jakc94]] | 1 |- | 8266 | [[Uporabnik:Jakc|Jakc]] | 1 |- | 8267 | [[Uporabnik:Jakaus Haceus|Jakaus Haceus]] | 1 |- | 8268 | [[Uporabnik:Jaka sprah99|Jaka sprah99]] | 1 |- | 8269 | [[Uporabnik:Jakaspaka|Jakaspaka]] | 1 |- | 8270 | [[Uporabnik:Jaka Smid|Jaka Smid]] | 1 |- | 8271 | [[Uporabnik:Jakasemrov|Jakasemrov]] | 1 |- | 8272 | [[Uporabnik:Jaka.prevec|Jaka.prevec]] | 1 |- | 8273 | [[Uporabnik:Jakapotokar|Jakapotokar]] | 1 |- | 8274 | [[Uporabnik:Jaka pisljar|Jaka pisljar]] | 1 |- | 8275 | [[Uporabnik:JakaMraz|JakaMraz]] | 1 |- | 8276 | [[Uporabnik:Jaka.miklavcic|Jaka.miklavcic]] | 1 |- | 8277 | [[Uporabnik:Jaka Marinic|Jaka Marinic]] | 1 |- | 8278 | [[Uporabnik:Jaka Jancar~slwiki|Jaka Jancar~slwiki]] | 1 |- | 8279 | [[Uporabnik:Jaka.iglic|Jaka.iglic]] | 1 |- | 8280 | [[Uporabnik:Jaka Hatlak|Jaka Hatlak]] | 1 |- | 8281 | [[Uporabnik:Jakacrr|Jakacrr]] | 1 |- | 8282 | [[Uporabnik:Jagoda18|Jagoda18]] | 1 |- | 8283 | [[Uporabnik:Jagarinec|Jagarinec]] | 1 |- | 8284 | [[Uporabnik:Jafo|Jafo]] | 1 |- | 8285 | [[Uporabnik:Jaenevicmer|Jaenevicmer]] | 1 |- | 8286 | [[Uporabnik:Jadrnica|Jadrnica]] | 1 |- | 8287 | [[Uporabnik:JadranLenarcic|JadranLenarcic]] | 1 |- | 8288 | [[Uporabnik:Jadralec|Jadralec]] | 1 |- | 8289 | [[Uporabnik:Jacqu3s33|Jacqu3s33]] | 1 |- | 8290 | [[Uporabnik:Jack Maddox|Jack Maddox]] | 1 |- | 8291 | [[Uporabnik:JackieCat|JackieCat]] | 1 |- | 8292 | [[Uporabnik:JabolkoNaDrevesu|JabolkoNaDrevesu]] | 1 |- | 8293 | [[Uporabnik:J7381|J7381]] | 1 |- | 8294 | [[Uporabnik:Izzy Qwyx|Izzy Qwyx]] | 1 |- | 8295 | [[Uporabnik:Izzy na Easy|Izzy na Easy]] | 1 |- | 8296 | [[Uporabnik:Izzybdc|Izzybdc]] | 1 |- | 8297 | [[Uporabnik:Iztokx|Iztokx]] | 1 |- | 8298 | [[Uporabnik:Iztok vrabič|Iztok vrabič]] | 1 |- | 8299 | [[Uporabnik:Iztok Urbanc|Iztok Urbanc]] | 1 |- | 8300 | [[Uporabnik:Iztok Sotler|Iztok Sotler]] | 1 |- | 8301 | [[Uporabnik:Iztok.povse|Iztok.povse]] | 1 |- | 8302 | [[Uporabnik:Iztok.mulej|Iztok.mulej]] | 1 |- | 8303 | [[Uporabnik:IztokG|IztokG]] | 1 |- | 8304 | [[Uporabnik:Izsonzo|Izsonzo]] | 1 |- | 8305 | [[Uporabnik:Izogibajte se imen ki so zaljiva, izzivalna ali povzrocajo zmedo|Izogibajte se imen ki so zaljiva, izzivalna ali povzrocajo zmedo]] | 1 |- | 8306 | [[Uporabnik:Izoard|Izoard]] | 1 |- | 8307 | [[Uporabnik:Izljubljane|Izljubljane]] | 1 |- | 8308 | [[Uporabnik:Izidorstraus|Izidorstraus]] | 1 |- | 8309 | [[Uporabnik:Izbralsemdrugoime|Izbralsemdrugoime]] | 1 |- | 8310 | [[Uporabnik:Izboljšajmo Wikipedijo|Izboljšajmo Wikipedijo]] | 1 |- | 8311 | [[Uporabnik:IzakusPirihus|IzakusPirihus]] | 1 |- | 8312 | [[Uporabnik:Izakpelicon|Izakpelicon]] | 1 |- | 8313 | [[Uporabnik:IyyasTihlah589|IyyasTihlah589]] | 1 |- | 8314 | [[Uporabnik:Ivozupanic|Ivozupanic]] | 1 |- | 8315 | [[Uporabnik:Ivo Vitez|Ivo Vitez]] | 1 |- | 8316 | [[Uporabnik:Ivo Saksida|Ivo Saksida]] | 1 |- | 8317 | [[Uporabnik:Ivonne|Ivonne]] | 1 |- | 8318 | [[Uporabnik:Ivo Frbežar|Ivo Frbežar]] | 1 |- | 8319 | [[Uporabnik:Ivchy93|Ivchy93]] | 1 |- | 8320 | [[Uporabnik:IvaWikiEslovena|IvaWikiEslovena]] | 1 |- | 8321 | [[Uporabnik:IVarnost2|IVarnost2]] | 1 |- | 8322 | [[Uporabnik:Ivan Schollmayer|Ivan Schollmayer]] | 1 |- | 8323 | [[Uporabnik:Ivans|Ivans]] | 1 |- | 8324 | [[Uporabnik:Ivanovsky|Ivanovsky]] | 1 |- | 8325 | [[Uporabnik:IvanOS|IvanOS]] | 1 |- | 8326 | [[Uporabnik:Ivanl~slwiki|Ivanl~slwiki]] | 1 |- | 8327 | [[Uporabnik:Ivan Hudovernik|Ivan Hudovernik]] | 1 |- | 8328 | [[Uporabnik:Ivan canjkar|Ivan canjkar]] | 1 |- | 8329 | [[Uporabnik:IvanaSLO|IvanaSLO]] | 1 |- | 8330 | [[Uporabnik:IvanaMatovina|IvanaMatovina]] | 1 |- | 8331 | [[Uporabnik:Ivana Kristina Mohar|Ivana Kristina Mohar]] | 1 |- | 8332 | [[Uporabnik:Ivanakam47|Ivanakam47]] | 1 |- | 8333 | [[Uporabnik:Iva Habjan|Iva Habjan]] | 1 |- | 8334 | [[Uporabnik:Iva Flisar|Iva Flisar]] | 1 |- | 8335 | [[Uporabnik:Ivaax|Ivaax]] | 1 |- | 8336 | [[Uporabnik:Iurie.proca|Iurie.proca]] | 1 |- | 8337 | [[Uporabnik:ItsBlackMagic|ItsBlackMagic]] | 1 |- | 8338 | [[Uporabnik:ItaliJaniSt|ItaliJaniSt]] | 1 |- | 8339 | [[Uporabnik:Itakda2|Itakda2]] | 1 |- | 8340 | [[Uporabnik:Itaca~slwiki|Itaca~slwiki]] | 1 |- | 8341 | [[Uporabnik:Iskromat|Iskromat]] | 1 |- | 8342 | [[Uporabnik:IskraM|IskraM]] | 1 |- | 8343 | [[Uporabnik:Iskra3733|Iskra3733]] | 1 |- | 8344 | [[Uporabnik:Ishtmail|Ishtmail]] | 1 |- | 8345 | [[Uporabnik:Ishtar Goateye|Ishtar Goateye]] | 1 |- | 8346 | [[Uporabnik:Ishiai|Ishiai]] | 1 |- | 8347 | [[Uporabnik:Ishgiliath|Ishgiliath]] | 1 |- | 8348 | [[Uporabnik:Ishalturus|Ishalturus]] | 1 |- | 8349 | [[Uporabnik:Isbarbara2|Isbarbara2]] | 1 |- | 8350 | [[Uporabnik:Isabella swan|Isabella swan]] | 1 |- | 8351 | [[Uporabnik:Isabella Menart|Isabella Menart]] | 1 |- | 8352 | [[Uporabnik:Isabela Šarec Tobias|Isabela Šarec Tobias]] | 1 |- | 8353 | [[Uporabnik:Irregulargalaxies|Irregulargalaxies]] | 1 |- | 8354 | [[Uporabnik:Iroksrok|Iroksrok]] | 1 |- | 8355 | [[Uporabnik:IRock|IRock]] | 1 |- | 8356 | [[Uporabnik:Irma pirc|Irma pirc]] | 1 |- | 8357 | [[Uporabnik:Iris Poklar|Iris Poklar]] | 1 |- | 8358 | [[Uporabnik:IrisPleslic|IrisPleslic]] | 1 |- | 8359 | [[Uporabnik:Iris Meško|Iris Meško]] | 1 |- | 8360 | [[Uporabnik:Iris marron|Iris marron]] | 1 |- | 8361 | [[Uporabnik:Iri|Iri]] | 1 |- | 8362 | [[Uporabnik:Irenjuska|Irenjuska]] | 1 |- | 8363 | [[Uporabnik:Irenca88|Irenca88]] | 1 |- | 8364 | [[Uporabnik:Irenca|Irenca]] | 1 |- | 8365 | [[Uporabnik:Irena Sovič|Irena Sovič]] | 1 |- | 8366 | [[Uporabnik:Irena Senčar|Irena Senčar]] | 1 |- | 8367 | [[Uporabnik:Irenasemenic|Irenasemenic]] | 1 |- | 8368 | [[Uporabnik:Irenahostnikar|Irenahostnikar]] | 1 |- | 8369 | [[Uporabnik:Irena.gruden1|Irena.gruden1]] | 1 |- | 8370 | [[Uporabnik:IrenaG|IrenaG]] | 1 |- | 8371 | [[Uporabnik:Irena Dobrila|Irena Dobrila]] | 1 |- | 8372 | [[Uporabnik:Irenadem|Irenadem]] | 1 |- | 8373 | [[Uporabnik:Irena.barlic|Irena.barlic]] | 1 |- | 8374 | [[Uporabnik:Irena1~slwiki|Irena1~slwiki]] | 1 |- | 8375 | [[Uporabnik:Irbox|Irbox]] | 1 |- | 8376 | [[Uporabnik:Irbis|Irbis]] | 1 |- | 8377 | [[Uporabnik:Irade66|Irade66]] | 1 |- | 8378 | [[Uporabnik:Ipsslz2023|Ipsslz2023]] | 1 |- | 8379 | [[Uporabnik:Ioannes~slwiki|Ioannes~slwiki]] | 1 |- | 8380 | [[Uporabnik:Inženir89|Inženir89]] | 1 |- | 8381 | [[Uporabnik:InWonder007|InWonder007]] | 1 |- | 8382 | [[Uporabnik:Inuyasha~slwiki|Inuyasha~slwiki]] | 1 |- | 8383 | [[Uporabnik:Internetnik|Internetnik]] | 1 |- | 8384 | [[Uporabnik:Interaktivnez|Interaktivnez]] | 1 |- | 8385 | [[Uporabnik:Intelektualci|Intelektualci]] | 1 |- | 8386 | [[Uporabnik:Inštitut IRSA|Inštitut IRSA]] | 1 |- | 8387 | [[Uporabnik:Inssane|Inssane]] | 1 |- | 8388 | [[Uporabnik:InquoGomez|InquoGomez]] | 1 |- | 8389 | [[Uporabnik:Inporative|Inporative]] | 1 |- | 8390 | [[Uporabnik:Inostranka|Inostranka]] | 1 |- | 8391 | [[Uporabnik:Inn~slwiki|Inn~slwiki]] | 1 |- | 8392 | [[Uporabnik:In ictu oculi|In ictu oculi]] | 1 |- | 8393 | [[Uporabnik:Inibikini91|Inibikini91]] | 1 |- | 8394 | [[Uporabnik:Ingrid Krizaj|Ingrid Krizaj]] | 1 |- | 8395 | [[Uporabnik:Ingica1234|Ingica1234]] | 1 |- | 8396 | [[Uporabnik:Ineszavrsnik|Ineszavrsnik]] | 1 |- | 8397 | [[Uporabnik:Inestominec|Inestominec]] | 1 |- | 8398 | [[Uporabnik:Ines Rinc|Ines Rinc]] | 1 |- | 8399 | [[Uporabnik:Ines.peternelj|Ines.peternelj]] | 1 |- | 8400 | [[Uporabnik:Ines P|Ines P]] | 1 |- | 8401 | [[Uporabnik:Ines.gorse|Ines.gorse]] | 1 |- | 8402 | [[Uporabnik:Ines1|Ines1]] | 1 |- | 8403 | [[Uporabnik:Indijanez|Indijanez]] | 1 |- | 8404 | [[Uporabnik:IndigoSkyLine|IndigoSkyLine]] | 1 |- | 8405 | [[Uporabnik:Indigosi|Indigosi]] | 1 |- | 8406 | [[Uporabnik:Inclementia|Inclementia]] | 1 |- | 8407 | [[Uporabnik:Ina P.|Ina P.]] | 1 |- | 8408 | [[Uporabnik:InaIna|InaIna]] | 1 |- | 8409 | [[Uporabnik:In6flames|In6flames]] | 1 |- | 8410 | [[Uporabnik:In3ss|In3ss]] | 1 |- | 8411 | [[Uporabnik:Implicitdivision|Implicitdivision]] | 1 |- | 8412 | [[Uporabnik:ImNar|ImNar]] | 1 |- | 8413 | [[Uporabnik:Ime uporabnisko|Ime uporabnisko]] | 1 |- | 8414 | [[Uporabnik:Imeuporabnika|Imeuporabnika]] | 1 |- | 8415 | [[Uporabnik:Imer brizani|Imer brizani]] | 1 |- | 8416 | [[Uporabnik:Imago Sloveniae|Imago Sloveniae]] | 1 |- | 8417 | [[Uporabnik:Imagine666|Imagine666]] | 1 |- | 8418 | [[Uporabnik:IlVlad|IlVlad]] | 1 |- | 8419 | [[Uporabnik:Iluznik|Iluznik]] | 1 |- | 8420 | [[Uporabnik:Illuppo|Illuppo]] | 1 |- | 8421 | [[Uporabnik:Illuminat11|Illuminat11]] | 1 |- | 8422 | [[Uporabnik:Illium dreamer|Illium dreamer]] | 1 |- | 8423 | [[Uporabnik:Ilja Bufon|Ilja Bufon]] | 1 |- | 8424 | [[Uporabnik:Ilencica9|Ilencica9]] | 1 |- | 8425 | [[Uporabnik:IKOVaTT|IKOVaTT]] | 1 |- | 8426 | [[Uporabnik:I.klimova|I.klimova]] | 1 |- | 8427 | [[Uporabnik:Ikipedij|Ikipedij]] | 1 |- | 8428 | [[Uporabnik:Ikatence|Ikatence]] | 1 |- | 8429 | [[Uporabnik:Ika~slwiki|Ika~slwiki]] | 1 |- | 8430 | [[Uporabnik:Ihatesixseven69|Ihatesixseven69]] | 1 |- | 8431 | [[Uporabnik:IgorZP|IgorZP]] | 1 |- | 8432 | [[Uporabnik:Igorvoj|Igorvoj]] | 1 |- | 8433 | [[Uporabnik:Igorunuk|Igorunuk]] | 1 |- | 8434 | [[Uporabnik:Igortt|Igortt]] | 1 |- | 8435 | [[Uporabnik:Igor Pučko|Igor Pučko]] | 1 |- | 8436 | [[Uporabnik:Igor Krulcic|Igor Krulcic]] | 1 |- | 8437 | [[Uporabnik:Igor Čerpnjak|Igor Čerpnjak]] | 1 |- | 8438 | [[Uporabnik:Igor Bubnic|Igor Bubnic]] | 1 |- | 8439 | [[Uporabnik:Igor alexandrov|Igor alexandrov]] | 1 |- | 8440 | [[Uporabnik:Igor62|Igor62]] | 1 |- | 8441 | [[Uporabnik:IgoBER|IgoBER]] | 1 |- | 8442 | [[Uporabnik:Igl85|Igl85]] | 1 |- | 8443 | [[Uporabnik:IgCuk|IgCuk]] | 1 |- | 8444 | [[Uporabnik:Idvorsek|Idvorsek]] | 1 |- | 8445 | [[Uporabnik:Idk72|Idk72]] | 1 |- | 8446 | [[Uporabnik:Idikaaaa|Idikaaaa]] | 1 |- | 8447 | [[Uporabnik:Idealpot|Idealpot]] | 1 |- | 8448 | [[Uporabnik:IdaScott|IdaScott]] | 1 |- | 8449 | [[Uporabnik:Icras.kalt|Icras.kalt]] | 1 |- | 8450 | [[Uporabnik:Icjt|Icjt]] | 1 |- | 8451 | [[Uporabnik:ICE|ICE]] | 1 |- | 8452 | [[Uporabnik:Icbmbird|Icbmbird]] | 1 |- | 8453 | [[Uporabnik:Icanna|Icanna]] | 1 |- | 8454 | [[Uporabnik:Ibn battuta|Ibn battuta]] | 1 |- | 8455 | [[Uporabnik:IBalazic|IBalazic]] | 1 |- | 8456 | [[Uporabnik:Ian.gosnak|Ian.gosnak]] | 1 |- | 8457 | [[Uporabnik:Iamanej|Iamanej]] | 1 |- | 8458 | [[Uporabnik:IakaM|IakaM]] | 1 |- | 8459 | [[Uporabnik:I0200107|I0200107]] | 1 |- | 8460 | [[Uporabnik:Hydra Rain|Hydra Rain]] | 1 |- | 8461 | [[Uporabnik:Huuk|Huuk]] | 1 |- | 8462 | [[Uporabnik:Hurli|Hurli]] | 1 |- | 8463 | [[Uporabnik:Humanoo|Humanoo]] | 1 |- | 8464 | [[Uporabnik:Humanista~slwiki|Humanista~slwiki]] | 1 |- | 8465 | [[Uporabnik:HU Loui|HU Loui]] | 1 |- | 8466 | [[Uporabnik:Hugener|Hugener]] | 1 |- | 8467 | [[Uporabnik:Hugecatch|Hugecatch]] | 1 |- | 8468 | [[Uporabnik:Hudobivnik|Hudobivnik]] | 1 |- | 8469 | [[Uporabnik:Htc113|Htc113]] | 1 |- | 8470 | [[Uporabnik:Hruske|Hruske]] | 1 |- | 8471 | [[Uporabnik:Hruškamaruška|Hruškamaruška]] | 1 |- | 8472 | [[Uporabnik:Hruki1|Hruki1]] | 1 |- | 8473 | [[Uporabnik:Hrovat25|Hrovat25]] | 1 |- | 8474 | [[Uporabnik:Hribars|Hribars]] | 1 |- | 8475 | [[Uporabnik:Hrescak|Hrescak]] | 1 |- | 8476 | [[Uporabnik:HrcekTheVampire|HrcekTheVampire]] | 1 |- | 8477 | [[Uporabnik:Hrastm|Hrastm]] | 1 |- | 8478 | [[Uporabnik:Howiedlizard|Howiedlizard]] | 1 |- | 8479 | [[Uporabnik:Houd~slwiki|Houd~slwiki]] | 1 |- | 8480 | [[Uporabnik:Hotel lek|Hotel lek]] | 1 |- | 8481 | [[Uporabnik:HorvatValeriya|HorvatValeriya]] | 1 |- | 8482 | [[Uporabnik:Horvatmija|Horvatmija]] | 1 |- | 8483 | [[Uporabnik:Horvatmasa|Horvatmasa]] | 1 |- | 8484 | [[Uporabnik:HornetsMike Plus|HornetsMike Plus]] | 1 |- | 8485 | [[Uporabnik:Horacij|Horacij]] | 1 |- | 8486 | [[Uporabnik:Hoppus~slwiki|Hoppus~slwiki]] | 1 |- | 8487 | [[Uporabnik:Honey~slwiki|Honey~slwiki]] | 1 |- | 8488 | [[Uporabnik:HoneymoonAve27|HoneymoonAve27]] | 1 |- | 8489 | [[Uporabnik:Hommageur|Hommageur]] | 1 |- | 8490 | [[Uporabnik:Hojski92|Hojski92]] | 1 |- | 8491 | [[Uporabnik:HojkaK|HojkaK]] | 1 |- | 8492 | [[Uporabnik:HockeyDuck96|HockeyDuck96]] | 1 |- | 8493 | [[Uporabnik:Hobit~slwiki|Hobit~slwiki]] | 1 |- | 8494 | [[Uporabnik:Hmiros|Hmiros]] | 1 |- | 8495 | [[Uporabnik:Hka|Hka]] | 1 |- | 8496 | [[Uporabnik:Hk92jDe|Hk92jDe]] | 1 |- | 8497 | [[Uporabnik:Historyofthingsandstuff|Historyofthingsandstuff]] | 1 |- | 8498 | [[Uporabnik:HISTORIK19801980|HISTORIK19801980]] | 1 |- | 8499 | [[Uporabnik:Hiša100|Hiša100]] | 1 |- | 8500 | [[Uporabnik:Hiramos|Hiramos]] | 1 |- | 8501 | [[Uporabnik:Hipervitaminoza|Hipervitaminoza]] | 1 |- | 8502 | [[Uporabnik:Himalaja2013|Himalaja2013]] | 1 |- | 8503 | [[Uporabnik:Hildegarda~slwiki|Hildegarda~slwiki]] | 1 |- | 8504 | [[Uporabnik:HildegardaIV|HildegardaIV]] | 1 |- | 8505 | [[Uporabnik:High78|High78]] | 1 |- | 8506 | [[Uporabnik:Hieronim|Hieronim]] | 1 |- | 8507 | [[Uporabnik:Hidasan|Hidasan]] | 1 |- | 8508 | [[Uporabnik:Hicfuit|Hicfuit]] | 1 |- | 8509 | [[Uporabnik:Hgav|Hgav]] | 1 |- | 8510 | [[Uporabnik:Hf1010|Hf1010]] | 1 |- | 8511 | [[Uporabnik:Heyph|Heyph]] | 1 |- | 8512 | [[Uporabnik:Hervard123|Hervard123]] | 1 |- | 8513 | [[Uporabnik:Hermolaos Auxentios|Hermolaos Auxentios]] | 1 |- | 8514 | [[Uporabnik:Hermitko|Hermitko]] | 1 |- | 8515 | [[Uporabnik:Herminapan|Herminapan]] | 1 |- | 8516 | [[Uporabnik:Herkomatko123|Herkomatko123]] | 1 |- | 8517 | [[Uporabnik:Heraklessi|Heraklessi]] | 1 |- | 8518 | [[Uporabnik:Henry3545|Henry3545]] | 1 |- | 8519 | [[Uporabnik:Henry251|Henry251]] | 1 |- | 8520 | [[Uporabnik:Hendershot2|Hendershot2]] | 1 |- | 8521 | [[Uporabnik:Helstar|Helstar]] | 1 |- | 8522 | [[Uporabnik:Helga22|Helga22]] | 1 |- | 8523 | [[Uporabnik:Helena Vimer|Helena Vimer]] | 1 |- | 8524 | [[Uporabnik:Helenarožencvet|Helenarožencvet]] | 1 |- | 8525 | [[Uporabnik:Helenal|Helenal]] | 1 |- | 8526 | [[Uporabnik:Helenakrivec|Helenakrivec]] | 1 |- | 8527 | [[Uporabnik:Helena Koren|Helena Koren]] | 1 |- | 8528 | [[Uporabnik:Helenakersnic|Helenakersnic]] | 1 |- | 8529 | [[Uporabnik:Helena keber|Helena keber]] | 1 |- | 8530 | [[Uporabnik:Helenakatriina|Helenakatriina]] | 1 |- | 8531 | [[Uporabnik:Helena Kastelic|Helena Kastelic]] | 1 |- | 8532 | [[Uporabnik:Helena.belehar|Helena.belehar]] | 1 |- | 8533 | [[Uporabnik:Helena23|Helena23]] | 1 |- | 8534 | [[Uporabnik:Helago|Helago]] | 1 |- | 8535 | [[Uporabnik:Heba Artemis|Heba Artemis]] | 1 |- | 8536 | [[Uporabnik:Heavensky14|Heavensky14]] | 1 |- | 8537 | [[Uporabnik:Headpetrol|Headpetrol]] | 1 |- | 8538 | [[Uporabnik:Hayat~slwiki|Hayat~slwiki]] | 1 |- | 8539 | [[Uporabnik:Hawki|Hawki]] | 1 |- | 8540 | [[Uporabnik:Haubi~slwiki|Haubi~slwiki]] | 1 |- | 8541 | [[Uporabnik:HatefulFire|HatefulFire]] | 1 |- | 8542 | [[Uporabnik:Harry Potter99|Harry Potter99]] | 1 |- | 8543 | [[Uporabnik:Hardidoo|Hardidoo]] | 1 |- | 8544 | [[Uporabnik:Hardgainer01|Hardgainer01]] | 1 |- | 8545 | [[Uporabnik:Happy tom|Happy tom]] | 1 |- | 8546 | [[Uporabnik:Happy cherries|Happy cherries]] | 1 |- | 8547 | [[Uporabnik:Hans Wesselmann|Hans Wesselmann]] | 1 |- | 8548 | [[Uporabnik:Hanno Bradeško|Hanno Bradeško]] | 1 |- | 8549 | [[Uporabnik:Hannahbuxton002|Hannahbuxton002]] | 1 |- | 8550 | [[Uporabnik:Hanibal~slwiki|Hanibal~slwiki]] | 1 |- | 8551 | [[Uporabnik:HangryN5|HangryN5]] | 1 |- | 8552 | [[Uporabnik:HanaW|HanaW]] | 1 |- | 8553 | [[Uporabnik:Hanavucko|Hanavucko]] | 1 |- | 8554 | [[Uporabnik:Hanaramovs|Hanaramovs]] | 1 |- | 8555 | [[Uporabnik:Hanami~slwiki|Hanami~slwiki]] | 1 |- | 8556 | [[Uporabnik:Hana&maja|Hana&maja]] | 1 |- | 8557 | [[Uporabnik:Hana Bradač 19|Hana Bradač 19]] | 1 |- | 8558 | [[Uporabnik:Hana997|Hana997]] | 1 |- | 8559 | [[Uporabnik:Hana123p|Hana123p]] | 1 |- | 8560 | [[Uporabnik:HamzaTate|HamzaTate]] | 1 |- | 8561 | [[Uporabnik:Halidorei|Halidorei]] | 1 |- | 8562 | [[Uporabnik:Halid bahtijarevikj|Halid bahtijarevikj]] | 1 |- | 8563 | [[Uporabnik:Hali.damir|Hali.damir]] | 1 |- | 8564 | [[Uporabnik:Hajdi~slwiki|Hajdi~slwiki]] | 1 |- | 8565 | [[Uporabnik:HaFrances|HaFrances]] | 1 |- | 8566 | [[Uporabnik:Hades~slwiki|Hades~slwiki]] | 1 |- | 8567 | [[Uporabnik:Hackguy|Hackguy]] | 1 |- | 8568 | [[Uporabnik:Hacarvey123|Hacarvey123]] | 1 |- | 8569 | [[Uporabnik:Habiby|Habiby]] | 1 |- | 8570 | [[Uporabnik:Gylzen92|Gylzen92]] | 1 |- | 8571 | [[Uporabnik:Guzzuki|Guzzuki]] | 1 |- | 8572 | [[Uporabnik:Gustavfreytag|Gustavfreytag]] | 1 |- | 8573 | [[Uporabnik:Gunar~slwiki|Gunar~slwiki]] | 1 |- | 8574 | [[Uporabnik:Gui~slwiki|Gui~slwiki]] | 1 |- | 8575 | [[Uporabnik:GuestyOriginal|GuestyOriginal]] | 1 |- | 8576 | [[Uporabnik:Gudrun12|Gudrun12]] | 1 |- | 8577 | [[Uporabnik:Gubolin|Gubolin]] | 1 |- | 8578 | [[Uporabnik:Gubacina|Gubacina]] | 1 |- | 8579 | [[Uporabnik:Guard123|Guard123]] | 1 |- | 8580 | [[Uporabnik:Gturaeski|Gturaeski]] | 1 |- | 8581 | [[Uporabnik:Gtu2609|Gtu2609]] | 1 |- | 8582 | [[Uporabnik:Gtola123|Gtola123]] | 1 |- | 8583 | [[Uporabnik:Gsekor|Gsekor]] | 1 |- | 8584 | [[Uporabnik:GrumKatja|GrumKatja]] | 1 |- | 8585 | [[Uporabnik:Grudenales|Grudenales]] | 1 |- | 8586 | [[Uporabnik:Grubah|Grubah]] | 1 |- | 8587 | [[Uporabnik:Grozniglogar|Grozniglogar]] | 1 |- | 8588 | [[Uporabnik:Grozina|Grozina]] | 1 |- | 8589 | [[Uporabnik:Grotell|Grotell]] | 1 |- | 8590 | [[Uporabnik:Gromtjasa|Gromtjasa]] | 1 |- | 8591 | [[Uporabnik:Grofica mešane krvi|Grofica mešane krvi]] | 1 |- | 8592 | [[Uporabnik:Grofelnik|Grofelnik]] | 1 |- | 8593 | [[Uporabnik:Grmovsek.katarina|Grmovsek.katarina]] | 1 |- | 8594 | [[Uporabnik:GrmekM|GrmekM]] | 1 |- | 8595 | [[Uporabnik:Grizeldi|Grizeldi]] | 1 |- | 8596 | [[Uporabnik:Gringos01|Gringos01]] | 1 |- | 8597 | [[Uporabnik:Griljc|Griljc]] | 1 |- | 8598 | [[Uporabnik:Grickalica88|Grickalica88]] | 1 |- | 8599 | [[Uporabnik:Grgolblaster|Grgolblaster]] | 1 |- | 8600 | [[Uporabnik:Grexon1717|Grexon1717]] | 1 |- | 8601 | [[Uporabnik:Grevode|Grevode]] | 1 |- | 8602 | [[Uporabnik:Gresni.kozli|Gresni.kozli]] | 1 |- | 8603 | [[Uporabnik:Gresakm|Gresakm]] | 1 |- | 8604 | [[Uporabnik:Grepomp|Grepomp]] | 1 |- | 8605 | [[Uporabnik:Grekiki|Grekiki]] | 1 |- | 8606 | [[Uporabnik:Greinerjeva|Greinerjeva]] | 1 |- | 8607 | [[Uporabnik:Gregx1987|Gregx1987]] | 1 |- | 8608 | [[Uporabnik:Gregpr07|Gregpr07]] | 1 |- | 8609 | [[Uporabnik:GregorWiki2025|GregorWiki2025]] | 1 |- | 8610 | [[Uporabnik:Gregorv1987|Gregorv1987]] | 1 |- | 8611 | [[Uporabnik:Gregor Strojin|Gregor Strojin]] | 1 |- | 8612 | [[Uporabnik:Gregor.saje|Gregor.saje]] | 1 |- | 8613 | [[Uporabnik:Gregorrozman|Gregorrozman]] | 1 |- | 8614 | [[Uporabnik:Gregor Rotar|Gregor Rotar]] | 1 |- | 8615 | [[Uporabnik:GregorPorenta|GregorPorenta]] | 1 |- | 8616 | [[Uporabnik:Gregorp113|Gregorp113]] | 1 |- | 8617 | [[Uporabnik:Gregormusa|Gregormusa]] | 1 |- | 8618 | [[Uporabnik:Gregor Mirt|Gregor Mirt]] | 1 |- | 8619 | [[Uporabnik:Gregor.mezan|Gregor.mezan]] | 1 |- | 8620 | [[Uporabnik:Gregorkresal|Gregorkresal]] | 1 |- | 8621 | [[Uporabnik:Gregor Irt|Gregor Irt]] | 1 |- | 8622 | [[Uporabnik:Gregor Ibic|Gregor Ibic]] | 1 |- | 8623 | [[Uporabnik:Gregorhaz|Gregorhaz]] | 1 |- | 8624 | [[Uporabnik:GregorFotograf|GregorFotograf]] | 1 |- | 8625 | [[Uporabnik:Gregor.drev|Gregor.drev]] | 1 |- | 8626 | [[Uporabnik:Gregorcor|Gregorcor]] | 1 |- | 8627 | [[Uporabnik:GregorB14|GregorB14]] | 1 |- | 8628 | [[Uporabnik:Gregor 96|Gregor 96]] | 1 |- | 8629 | [[Uporabnik:Gregor4321|Gregor4321]] | 1 |- | 8630 | [[Uporabnik:Gregor007|Gregor007]] | 1 |- | 8631 | [[Uporabnik:Gregec235|Gregec235]] | 1 |- | 8632 | [[Uporabnik:Gregbrand|Gregbrand]] | 1 |- | 8633 | [[Uporabnik:Gregazakrajsek|Gregazakrajsek]] | 1 |- | 8634 | [[Uporabnik:GregaVrbancic|GregaVrbancic]] | 1 |- | 8635 | [[Uporabnik:GregaSujo|GregaSujo]] | 1 |- | 8636 | [[Uporabnik:Gregas1|Gregas1]] | 1 |- | 8637 | [[Uporabnik:Grega Rednak|Grega Rednak]] | 1 |- | 8638 | [[Uporabnik:Grega Kraševec|Grega Kraševec]] | 1 |- | 8639 | [[Uporabnik:Gregak71|Gregak71]] | 1 |- | 8640 | [[Uporabnik:Grega.grobovsek|Grega.grobovsek]] | 1 |- | 8641 | [[Uporabnik:GregaCAR|GregaCAR]] | 1 |- | 8642 | [[Uporabnik:Gregab123|Gregab123]] | 1 |- | 8643 | [[Uporabnik:Grega12345|Grega12345]] | 1 |- | 8644 | [[Uporabnik:Greentech77|Greentech77]] | 1 |- | 8645 | [[Uporabnik:Greenki|Greenki]] | 1 |- | 8646 | [[Uporabnik:Greeniesa|Greeniesa]] | 1 |- | 8647 | [[Uporabnik:Greencolour|Greencolour]] | 1 |- | 8648 | [[Uporabnik:Greegaa|Greegaa]] | 1 |- | 8649 | [[Uporabnik:Grebensek|Grebensek]] | 1 |- | 8650 | [[Uporabnik:Grdi raček|Grdi raček]] | 1 |- | 8651 | [[Uporabnik:GRAWE|GRAWE]] | 1 |- | 8652 | [[Uporabnik:GraVe|GraVe]] | 1 |- | 8653 | [[Uporabnik:Grande motte|Grande motte]] | 1 |- | 8654 | [[Uporabnik:Grandcanal|Grandcanal]] | 1 |- | 8655 | [[Uporabnik:Graf2025|Graf2025]] | 1 |- | 8656 | [[Uporabnik:Grace2904|Grace2904]] | 1 |- | 8657 | [[Uporabnik:Grabnar46|Grabnar46]] | 1 |- | 8658 | [[Uporabnik:Grabnar1|Grabnar1]] | 1 |- | 8659 | [[Uporabnik:GrabarB|GrabarB]] | 1 |- | 8660 | [[Uporabnik:GplusNik|GplusNik]] | 1 |- | 8661 | [[Uporabnik:G-pikovnik|G-pikovnik]] | 1 |- | 8662 | [[Uporabnik:Gpdt|Gpdt]] | 1 |- | 8663 | [[Uporabnik:Gozdnisadez|Gozdnisadez]] | 1 |- | 8664 | [[Uporabnik:GozdarGozdar|GozdarGozdar]] | 1 |- | 8665 | [[Uporabnik:Gotnar|Gotnar]] | 1 |- | 8666 | [[Uporabnik:Gost~slwiki|Gost~slwiki]] | 1 |- | 8667 | [[Uporabnik:Gostol tst marketing|Gostol tst marketing]] | 1 |- | 8668 | [[Uporabnik:Gostece4|Gostece4]] | 1 |- | 8669 | [[Uporabnik:Goste899|Goste899]] | 1 |- | 8670 | [[Uporabnik:GospodCefizelj|GospodCefizelj]] | 1 |- | 8671 | [[Uporabnik:Gosaeki|Gosaeki]] | 1 |- | 8672 | [[Uporabnik:Gorski Škrat|Gorski Škrat]] | 1 |- | 8673 | [[Uporabnik:Gorovje|Gorovje]] | 1 |- | 8674 | [[Uporabnik:Gorjupb|Gorjupb]] | 1 |- | 8675 | [[Uporabnik:Gorenjka|Gorenjka]] | 1 |- | 8676 | [[Uporabnik:Gordana2503|Gordana2503]] | 1 |- | 8677 | [[Uporabnik:GorazT|GorazT]] | 1 |- | 8678 | [[Uporabnik:Gorazd.brne|Gorazd.brne]] | 1 |- | 8679 | [[Uporabnik:Gorazd05|Gorazd05]] | 1 |- | 8680 | [[Uporabnik:GoPaSi|GoPaSi]] | 1 |- | 8681 | [[Uporabnik:Goonsquad LCpl Mulvaney|Goonsquad LCpl Mulvaney]] | 1 |- | 8682 | [[Uporabnik:Golliwog2|Golliwog2]] | 1 |- | 8683 | [[Uporabnik:Golgeter17|Golgeter17]] | 1 |- | 8684 | [[Uporabnik:GoLendava|GoLendava]] | 1 |- | 8685 | [[Uporabnik:Gogome~slwiki|Gogome~slwiki]] | 1 |- | 8686 | [[Uporabnik:Goggs1212~slwiki|Goggs1212~slwiki]] | 1 |- | 8687 | [[Uporabnik:Gogalus|Gogalus]] | 1 |- | 8688 | [[Uporabnik:Gofdsa|Gofdsa]] | 1 |- | 8689 | [[Uporabnik:Godomisel|Godomisel]] | 1 |- | 8690 | [[Uporabnik:Godec.M|Godec.M]] | 1 |- | 8691 | [[Uporabnik:Godbakrsko|Godbakrsko]] | 1 |- | 8692 | [[Uporabnik:Gniujabuk|Gniujabuk]] | 1 |- | 8693 | [[Uporabnik:Gmlakar|Gmlakar]] | 1 |- | 8694 | [[Uporabnik:Gmesko|Gmesko]] | 1 |- | 8695 | [[Uporabnik:Gmajner|Gmajner]] | 1 |- | 8696 | [[Uporabnik:Gm0602|Gm0602]] | 1 |- | 8697 | [[Uporabnik:Glušič.Jakoš|Glušič.Jakoš]] | 1 |- | 8698 | [[Uporabnik:Gloubichou77|Gloubichou77]] | 1 |- | 8699 | [[Uporabnik:Glorin|Glorin]] | 1 |- | 8700 | [[Uporabnik:Gloria.zaplatic|Gloria.zaplatic]] | 1 |- | 8701 | [[Uporabnik:Gloria~slwiki|Gloria~slwiki]] | 1 |- | 8702 | [[Uporabnik:Gloria morrison|Gloria morrison]] | 1 |- | 8703 | [[Uporabnik:Globoka|Globoka]] | 1 |- | 8704 | [[Uporabnik:Globo9|Globo9]] | 1 |- | 8705 | [[Uporabnik:Globacnikpia|Globacnikpia]] | 1 |- | 8706 | [[Uporabnik:Glegurevich|Glegurevich]] | 1 |- | 8707 | [[Uporabnik:GLASBENIK|GLASBENIK]] | 1 |- | 8708 | [[Uporabnik:G-kvintet|G-kvintet]] | 1 |- | 8709 | [[Uporabnik:Gkarpljuk|Gkarpljuk]] | 1 |- | 8710 | [[Uporabnik:Gjuhant|Gjuhant]] | 1 |- | 8711 | [[Uporabnik:Gjoshevski|Gjoshevski]] | 1 |- | 8712 | [[Uporabnik:Gitpy03|Gitpy03]] | 1 |- | 8713 | [[Uporabnik:Gimnazija|Gimnazija]] | 1 |- | 8714 | [[Uporabnik:Gimbkarin|Gimbkarin]] | 1 |- | 8715 | [[Uporabnik:Gimb3g|Gimb3g]] | 1 |- | 8716 | [[Uporabnik:Gimb321|Gimb321]] | 1 |- | 8717 | [[Uporabnik:Giggs|Giggs]] | 1 |- | 8718 | [[Uporabnik:Gica~slwiki|Gica~slwiki]] | 1 |- | 8719 | [[Uporabnik:Ghpacer|Ghpacer]] | 1 |- | 8720 | [[Uporabnik:Ghostdog2402|Ghostdog2402]] | 1 |- | 8721 | [[Uporabnik:Gg.skok|Gg.skok]] | 1 |- | 8722 | [[Uporabnik:GGorse|GGorse]] | 1 |- | 8723 | [[Uporabnik:Gg1234567891011121314|Gg1234567891011121314]] | 1 |- | 8724 | [[Uporabnik:Gezza1232|Gezza1232]] | 1 |- | 8725 | [[Uporabnik:GesunTheit|GesunTheit]] | 1 |- | 8726 | [[Uporabnik:Gerg~slwiki|Gerg~slwiki]] | 1 |- | 8727 | [[Uporabnik:GERG345|GERG345]] | 1 |- | 8728 | [[Uporabnik:Gerbc|Gerbc]] | 1 |- | 8729 | [[Uporabnik:Georgius Czerny|Georgius Czerny]] | 1 |- | 8730 | [[Uporabnik:Georgi.kolev.7|Georgi.kolev.7]] | 1 |- | 8731 | [[Uporabnik:George~slwiki|George~slwiki]] | 1 |- | 8732 | [[Uporabnik:Georgesde|Georgesde]] | 1 |- | 8733 | [[Uporabnik:Geograf7|Geograf7]] | 1 |- | 8734 | [[Uporabnik:Genijnakvadrat|Genijnakvadrat]] | 1 |- | 8735 | [[Uporabnik:Genijalka|Genijalka]] | 1 |- | 8736 | [[Uporabnik:Genij1958|Genij1958]] | 1 |- | 8737 | [[Uporabnik:GenericNickname998|GenericNickname998]] | 1 |- | 8738 | [[Uporabnik:GeneralCarrot|GeneralCarrot]] | 1 |- | 8739 | [[Uporabnik:Gekobla|Gekobla]] | 1 |- | 8740 | [[Uporabnik:Geek~slwiki|Geek~slwiki]] | 1 |- | 8741 | [[Uporabnik:Gedankenwanderinen|Gedankenwanderinen]] | 1 |- | 8742 | [[Uporabnik:Gbbm|Gbbm]] | 1 |- | 8743 | [[Uporabnik:Gay Yong Hernandez|Gay Yong Hernandez]] | 1 |- | 8744 | [[Uporabnik:Gavro33|Gavro33]] | 1 |- | 8745 | [[Uporabnik:Gavro04|Gavro04]] | 1 |- | 8746 | [[Uporabnik:Gast aus Deutschland|Gast aus Deutschland]] | 1 |- | 8747 | [[Uporabnik:GašperWiki2021|GašperWiki2021]] | 1 |- | 8748 | [[Uporabnik:Gasperus|Gasperus]] | 1 |- | 8749 | [[Uporabnik:Gašper Otrin|Gašper Otrin]] | 1 |- | 8750 | [[Uporabnik:Gasper.kump|Gasper.kump]] | 1 |- | 8751 | [[Uporabnik:Gasperci|Gasperci]] | 1 |- | 8752 | [[Uporabnik:Gaspera|Gaspera]] | 1 |- | 8753 | [[Uporabnik:Gasper93|Gasper93]] | 1 |- | 8754 | [[Uporabnik:Gasper420|Gasper420]] | 1 |- | 8755 | [[Uporabnik:Gasper12345|Gasper12345]] | 1 |- | 8756 | [[Uporabnik:Gasper1234|Gasper1234]] | 1 |- | 8757 | [[Uporabnik:Gasper07|Gasper07]] | 1 |- | 8758 | [[Uporabnik:Gaspard Genard|Gaspard Genard]] | 1 |- | 8759 | [[Uporabnik:Gas93|Gas93]] | 1 |- | 8760 | [[Uporabnik:Gartroža|Gartroža]] | 1 |- | 8761 | [[Uporabnik:Garlicsson|Garlicsson]] | 1 |- | 8762 | [[Uporabnik:Garfield007|Garfield007]] | 1 |- | 8763 | [[Uporabnik:Gardner~slwiki|Gardner~slwiki]] | 1 |- | 8764 | [[Uporabnik:Gardilf|Gardilf]] | 1 |- | 8765 | [[Uporabnik:Gapi27|Gapi27]] | 1 |- | 8766 | [[Uporabnik:Gapi246|Gapi246]] | 1 |- | 8767 | [[Uporabnik:Gapi135|Gapi135]] | 1 |- | 8768 | [[Uporabnik:Gapex|Gapex]] | 1 |- | 8769 | [[Uporabnik:Gapek|Gapek]] | 1 |- | 8770 | [[Uporabnik:Ganovak3|Ganovak3]] | 1 |- | 8771 | [[Uporabnik:Gandaras51|Gandaras51]] | 1 |- | 8772 | [[Uporabnik:Gamra|Gamra]] | 1 |- | 8773 | [[Uporabnik:Gammbr|Gammbr]] | 1 |- | 8774 | [[Uporabnik:GaMeBy|GaMeBy]] | 1 |- | 8775 | [[Uporabnik:Gal Zoidberg|Gal Zoidberg]] | 1 |- | 8776 | [[Uporabnik:GalViršekŽiger|GalViršekŽiger]] | 1 |- | 8777 | [[Uporabnik:Galicius1|Galicius1]] | 1 |- | 8778 | [[Uporabnik:GalGejl|GalGejl]] | 1 |- | 8779 | [[Uporabnik:Galerijak|Galerijak]] | 1 |- | 8780 | [[Uporabnik:Galanzur|Galanzur]] | 1 |- | 8781 | [[Uporabnik:Gaja.Manca.Zala|Gaja.Manca.Zala]] | 1 |- | 8782 | [[Uporabnik:Gaja1994|Gaja1994]] | 1 |- | 8783 | [[Uporabnik:Gago2509|Gago2509]] | 1 |- | 8784 | [[Uporabnik:GacnikL|GacnikL]] | 1 |- | 8785 | [[Uporabnik:Gacnik.aljosa@siol.net|Gacnik.aljosa@siol.net]] | 1 |- | 8786 | [[Uporabnik:Gabriel3|Gabriel3]] | 1 |- | 8787 | [[Uporabnik:Gabercek|Gabercek]] | 1 |- | 8788 | [[Uporabnik:Gabardini|Gabardini]] | 1 |- | 8789 | [[Uporabnik:FylgeVonSchlingensief|FylgeVonSchlingensief]] | 1 |- | 8790 | [[Uporabnik:Fwnaloga|Fwnaloga]] | 1 |- | 8791 | [[Uporabnik:FV84265|FV84265]] | 1 |- | 8792 | [[Uporabnik:Fuzzycomplex|Fuzzycomplex]] | 1 |- | 8793 | [[Uporabnik:Fuyecobbola|Fuyecobbola]] | 1 |- | 8794 | [[Uporabnik:Fusko|Fusko]] | 1 |- | 8795 | [[Uporabnik:Fuseau|Fuseau]] | 1 |- | 8796 | [[Uporabnik:Furyian3|Furyian3]] | 1 |- | 8797 | [[Uporabnik:Fürst~slwiki|Fürst~slwiki]] | 1 |- | 8798 | [[Uporabnik:Furlana|Furlana]] | 1 |- | 8799 | [[Uporabnik:FuiStar|FuiStar]] | 1 |- | 8800 | [[Uporabnik:FSU8|FSU8]] | 1 |- | 8801 | [[Uporabnik:Fsoj~slwiki|Fsoj~slwiki]] | 1 |- | 8802 | [[Uporabnik:FSchwenk|FSchwenk]] | 1 |- | 8803 | [[Uporabnik:Frusti|Frusti]] | 1 |- | 8804 | [[Uporabnik:Frupi|Frupi]] | 1 |- | 8805 | [[Uporabnik:Fructalsokec|Fructalsokec]] | 1 |- | 8806 | [[Uporabnik:Fruci|Fruci]] | 1 |- | 8807 | [[Uporabnik:Fruc|Fruc]] | 1 |- | 8808 | [[Uporabnik:Frog~slwiki|Frog~slwiki]] | 1 |- | 8809 | [[Uporabnik:Frim|Frim]] | 1 |- | 8810 | [[Uporabnik:Frikk~slwiki|Frikk~slwiki]] | 1 |- | 8811 | [[Uporabnik:Frigga|Frigga]] | 1 |- | 8812 | [[Uporabnik:Frgo|Frgo]] | 1 |- | 8813 | [[Uporabnik:Frenky~slwiki|Frenky~slwiki]] | 1 |- | 8814 | [[Uporabnik:Frenkisan|Frenkisan]] | 1 |- | 8815 | [[Uporabnik:Frejapolje|Frejapolje]] | 1 |- | 8816 | [[Uporabnik:FreeMason95|FreeMason95]] | 1 |- | 8817 | [[Uporabnik:Fredericus~slwiki|Fredericus~slwiki]] | 1 |- | 8818 | [[Uporabnik:Frcka.fer|Frcka.fer]] | 1 |- | 8819 | [[Uporabnik:Fraskita|Fraskita]] | 1 |- | 8820 | [[Uporabnik:Frannie B|Frannie B]] | 1 |- | 8821 | [[Uporabnik:Frankelj|Frankelj]] | 1 |- | 8822 | [[Uporabnik:Frangpan|Frangpan]] | 1 |- | 8823 | [[Uporabnik:Franga2000|Franga2000]] | 1 |- | 8824 | [[Uporabnik:Francoskiboks|Francoskiboks]] | 1 |- | 8825 | [[Uporabnik:Franc krek|Franc krek]] | 1 |- | 8826 | [[Uporabnik:Franc.kopatin|Franc.kopatin]] | 1 |- | 8827 | [[Uporabnik:Franci kokalj|Franci kokalj]] | 1 |- | 8828 | [[Uporabnik:Francesco vitale|Francesco vitale]] | 1 |- | 8829 | [[Uporabnik:France5gazele|France5gazele]] | 1 |- | 8830 | [[Uporabnik:France2kaplan|France2kaplan]] | 1 |- | 8831 | [[Uporabnik:Fr4jl4|Fr4jl4]] | 1 |- | 8832 | [[Uporabnik:Fotonika1234|Fotonika1234]] | 1 |- | 8833 | [[Uporabnik:ForzaHexagone1993|ForzaHexagone1993]] | 1 |- | 8834 | [[Uporabnik:ForgottenHistory|ForgottenHistory]] | 1 |- | 8835 | [[Uporabnik:Forgats|Forgats]] | 1 |- | 8836 | [[Uporabnik:ForeverRocker|ForeverRocker]] | 1 |- | 8837 | [[Uporabnik:Football Missionary|Football Missionary]] | 1 |- | 8838 | [[Uporabnik:Footballbm31|Footballbm31]] | 1 |- | 8839 | [[Uporabnik:Fonzak|Fonzak]] | 1 |- | 8840 | [[Uporabnik:Fonseca~slwiki|Fonseca~slwiki]] | 1 |- | 8841 | [[Uporabnik:FlyGirl|FlyGirl]] | 1 |- | 8842 | [[Uporabnik:Fluffycat667|Fluffycat667]] | 1 |- | 8843 | [[Uporabnik:Florin1906sl|Florin1906sl]] | 1 |- | 8844 | [[Uporabnik:Florian~slwiki|Florian~slwiki]] | 1 |- | 8845 | [[Uporabnik:FlorianeB|FlorianeB]] | 1 |- | 8846 | [[Uporabnik:Floria|Floria]] | 1 |- | 8847 | [[Uporabnik:Flooiid|Flooiid]] | 1 |- | 8848 | [[Uporabnik:Floki|Floki]] | 1 |- | 8849 | [[Uporabnik:Flippiranslovenijawiki|Flippiranslovenijawiki]] | 1 |- | 8850 | [[Uporabnik:Flex567|Flex567]] | 1 |- | 8851 | [[Uporabnik:Flere15|Flere15]] | 1 |- | 8852 | [[Uporabnik:Flatdot|Flatdot]] | 1 |- | 8853 | [[Uporabnik:Flashcon|Flashcon]] | 1 |- | 8854 | [[Uporabnik:Flamme-Bleue|Flamme-Bleue]] | 1 |- | 8855 | [[Uporabnik:Flammable~slwiki|Flammable~slwiki]] | 1 |- | 8856 | [[Uporabnik:Flaksor|Flaksor]] | 1 |- | 8857 | [[Uporabnik:Fklezin|Fklezin]] | 1 |- | 8858 | [[Uporabnik:Fjörgynn|Fjörgynn]] | 1 |- | 8859 | [[Uporabnik:Fizika Med Lj|Fizika Med Lj]] | 1 |- | 8860 | [[Uporabnik:Fiverafna|Fiverafna]] | 1 |- | 8861 | [[Uporabnik:Fisherel|Fisherel]] | 1 |- | 8862 | [[Uporabnik:Fisa73|Fisa73]] | 1 |- | 8863 | [[Uporabnik:FirstAlex11|FirstAlex11]] | 1 |- | 8864 | [[Uporabnik:Firestone~slwiki|Firestone~slwiki]] | 1 |- | 8865 | [[Uporabnik:Fiona Bratuša|Fiona Bratuša]] | 1 |- | 8866 | [[Uporabnik:FINTEFKO|FINTEFKO]] | 1 |- | 8867 | [[Uporabnik:FinkJ|FinkJ]] | 1 |- | 8868 | [[Uporabnik:Finka|Finka]] | 1 |- | 8869 | [[Uporabnik:Filthyka|Filthyka]] | 1 |- | 8870 | [[Uporabnik:Filozofka6|Filozofka6]] | 1 |- | 8871 | [[Uporabnik:FilozofinjiEL|FilozofinjiEL]] | 1 |- | 8872 | [[Uporabnik:Filozofijajezakon1212|Filozofijajezakon1212]] | 1 |- | 8873 | [[Uporabnik:Filozofija5|Filozofija5]] | 1 |- | 8874 | [[Uporabnik:Filozofija 20. stoletja|Filozofija 20. stoletja]] | 1 |- | 8875 | [[Uporabnik:Filozof12345|Filozof12345]] | 1 |- | 8876 | [[Uporabnik:Filozof123|Filozof123]] | 1 |- | 8877 | [[Uporabnik:Filotmtu3g|Filotmtu3g]] | 1 |- | 8878 | [[Uporabnik:FilonAleksandrijski|FilonAleksandrijski]] | 1 |- | 8879 | [[Uporabnik:Filips123|Filips123]] | 1 |- | 8880 | [[Uporabnik:Filipmartana|Filipmartana]] | 1 |- | 8881 | [[Uporabnik:Filiplaura|Filiplaura]] | 1 |- | 8882 | [[Uporabnik:Filipigro|Filipigro]] | 1 |- | 8883 | [[Uporabnik:Filip066|Filip066]] | 1 |- | 8884 | [[Uporabnik:Fileneed|Fileneed]] | 1 |- | 8885 | [[Uporabnik:Fijiincident|Fijiincident]] | 1 |- | 8886 | [[Uporabnik:Fifnjab|Fifnjab]] | 1 |- | 8887 | [[Uporabnik:FiCiKa|FiCiKa]] | 1 |- | 8888 | [[Uporabnik:Ferkoc|Ferkoc]] | 1 |- | 8889 | [[Uporabnik:Ferko25|Ferko25]] | 1 |- | 8890 | [[Uporabnik:Ferjančič|Ferjančič]] | 1 |- | 8891 | [[Uporabnik:Ferjanc|Ferjanc]] | 1 |- | 8892 | [[Uporabnik:Ferenc9|Ferenc9]] | 1 |- | 8893 | [[Uporabnik:Ferdinando Castaldo|Ferdinando Castaldo]] | 1 |- | 8894 | [[Uporabnik:Ferbyven|Ferbyven]] | 1 |- | 8895 | [[Uporabnik:FerAnn|FerAnn]] | 1 |- | 8896 | [[Uporabnik:Feon|Feon]] | 1 |- | 8897 | [[Uporabnik:Fênix321|Fênix321]] | 1 |- | 8898 | [[Uporabnik:Fellixfellicis|Fellixfellicis]] | 1 |- | 8899 | [[Uporabnik:Felipeofpo|Felipeofpo]] | 1 |- | 8900 | [[Uporabnik:Fegic|Fegic]] | 1 |- | 8901 | [[Uporabnik:Fefa66|Fefa66]] | 1 |- | 8902 | [[Uporabnik:Feedgine|Feedgine]] | 1 |- | 8903 | [[Uporabnik:Fedora Tamara|Fedora Tamara]] | 1 |- | 8904 | [[Uporabnik:Fdv ivz|Fdv ivz]] | 1 |- | 8905 | [[Uporabnik:FCB Ljubljana|FCB Ljubljana]] | 1 |- | 8906 | [[Uporabnik:Faunus~slwiki|Faunus~slwiki]] | 1 |- | 8907 | [[Uporabnik:Fati|Fati]] | 1 |- | 8908 | [[Uporabnik:Farmacevtki|Farmacevtki]] | 1 |- | 8909 | [[Uporabnik:Farmacevt|Farmacevt]] | 1 |- | 8910 | [[Uporabnik:Farkas|Farkas]] | 1 |- | 8911 | [[Uporabnik:Fanvlak|Fanvlak]] | 1 |- | 8912 | [[Uporabnik:Fan~slwiki|Fan~slwiki]] | 1 |- | 8913 | [[Uporabnik:Fankyler|Fankyler]] | 1 |- | 8914 | [[Uporabnik:Fanikaramsak|Fanikaramsak]] | 1 |- | 8915 | [[Uporabnik:Fangirl325|Fangirl325]] | 1 |- | 8916 | [[Uporabnik:Famegirl|Famegirl]] | 1 |- | 8917 | [[Uporabnik:Falcon1839|Falcon1839]] | 1 |- | 8918 | [[Uporabnik:Falangina|Falangina]] | 1 |- | 8919 | [[Uporabnik:Fakiezvat8|Fakiezvat8]] | 1 |- | 8920 | [[Uporabnik:Faganel|Faganel]] | 1 |- | 8921 | [[Uporabnik:Fagairolles 34|Fagairolles 34]] | 1 |- | 8922 | [[Uporabnik:Fadesga|Fadesga]] | 1 |- | 8923 | [[Uporabnik:Fa dania8|Fa dania8]] | 1 |- | 8924 | [[Uporabnik:Fabbro~slwiki|Fabbro~slwiki]] | 1 |- | 8925 | [[Uporabnik:Ezg3ta|Ezg3ta]] | 1 |- | 8926 | [[Uporabnik:Eyhrion|Eyhrion]] | 1 |- | 8927 | [[Uporabnik:@ex-sid racing@|@ex-sid racing@]] | 1 |- | 8928 | [[Uporabnik:Exa98|Exa98]] | 1 |- | 8929 | [[Uporabnik:Ewchh|Ewchh]] | 1 |- | 8930 | [[Uporabnik:Ewaa|Ewaa]] | 1 |- | 8931 | [[Uporabnik:EvVarj3|EvVarj3]] | 1 |- | 8932 | [[Uporabnik:Evrovizija|Evrovizija]] | 1 |- | 8933 | [[Uporabnik:Evilme21|Evilme21]] | 1 |- | 8934 | [[Uporabnik:Evie~slwiki|Evie~slwiki]] | 1 |- | 8935 | [[Uporabnik:Evicameh|Evicameh]] | 1 |- | 8936 | [[Uporabnik:Evicaakriz|Evicaakriz]] | 1 |- | 8937 | [[Uporabnik:Evgenii|Evgenii]] | 1 |- | 8938 | [[Uporabnik:Everlyn~slwiki|Everlyn~slwiki]] | 1 |- | 8939 | [[Uporabnik:Evelin.krajnc|Evelin.krajnc]] | 1 |- | 8940 | [[Uporabnik:Evchyka|Evchyka]] | 1 |- | 8941 | [[Uporabnik:Eva Židanek|Eva Židanek]] | 1 |- | 8942 | [[Uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] | 1 |- | 8943 | [[Uporabnik:Eva Turk|Eva Turk]] | 1 |- | 8944 | [[Uporabnik:Eva Stubelj|Eva Stubelj]] | 1 |- | 8945 | [[Uporabnik:Evastu|Evastu]] | 1 |- | 8946 | [[Uporabnik:Eva st.|Eva st.]] | 1 |- | 8947 | [[Uporabnik:EvaSpela|EvaSpela]] | 1 |- | 8948 | [[Uporabnik:Evaskok|Evaskok]] | 1 |- | 8949 | [[Uporabnik:Eva.shannon|Eva.shannon]] | 1 |- | 8950 | [[Uporabnik:Eva Šetina|Eva Šetina]] | 1 |- | 8951 | [[Uporabnik:Evasencar|Evasencar]] | 1 |- | 8952 | [[Uporabnik:EvaSasa|EvaSasa]] | 1 |- | 8953 | [[Uporabnik:Evaros|Evaros]] | 1 |- | 8954 | [[Uporabnik:Eva Razpotnik|Eva Razpotnik]] | 1 |- | 8955 | [[Uporabnik:Eva.ravlen|Eva.ravlen]] | 1 |- | 8956 | [[Uporabnik:Eva Pusnik|Eva Pusnik]] | 1 |- | 8957 | [[Uporabnik:Evapirnat|Evapirnat]] | 1 |- | 8958 | [[Uporabnik:Evap21|Evap21]] | 1 |- | 8959 | [[Uporabnik:Evaneralic|Evaneralic]] | 1 |- | 8960 | [[Uporabnik:Eva.neja|Eva.neja]] | 1 |- | 8961 | [[Uporabnik:EvaMedo|EvaMedo]] | 1 |- | 8962 | [[Uporabnik:EvaLik|EvaLik]] | 1 |- | 8963 | [[Uporabnik:EvaKrapež|EvaKrapež]] | 1 |- | 8964 | [[Uporabnik:Evakos13|Evakos13]] | 1 |- | 8965 | [[Uporabnik:Eva Korenjak|Eva Korenjak]] | 1 |- | 8966 | [[Uporabnik:Evakolar|Evakolar]] | 1 |- | 8967 | [[Uporabnik:Evaklasic|Evaklasic]] | 1 |- | 8968 | [[Uporabnik:Eva.kersnik|Eva.kersnik]] | 1 |- | 8969 | [[Uporabnik:Eva Keler|Eva Keler]] | 1 |- | 8970 | [[Uporabnik:Evakar1|Evakar1]] | 1 |- | 8971 | [[Uporabnik:Evahočevar|Evahočevar]] | 1 |- | 8972 | [[Uporabnik:Evahentak.equestrian|Evahentak.equestrian]] | 1 |- | 8973 | [[Uporabnik:Eva Grahonja|Eva Grahonja]] | 1 |- | 8974 | [[Uporabnik:Eva Grahek|Eva Grahek]] | 1 |- | 8975 | [[Uporabnik:Evagkgkgkgk|Evagkgkgkgk]] | 1 |- | 8976 | [[Uporabnik:Eva.forstnaric|Eva.forstnaric]] | 1 |- | 8977 | [[Uporabnik:Eva.cehtl|Eva.cehtl]] | 1 |- | 8978 | [[Uporabnik:Evabizjak|Evabizjak]] | 1 |- | 8979 | [[Uporabnik:Evababnik|Evababnik]] | 1 |- | 8980 | [[Uporabnik:Eva1803|Eva1803]] | 1 |- | 8981 | [[Uporabnik:Eurovision567|Eurovision567]] | 1 |- | 8982 | [[Uporabnik:Europe~slwiki|Europe~slwiki]] | 1 |- | 8983 | [[Uporabnik:Europark1|Europark1]] | 1 |- | 8984 | [[Uporabnik:Europaportalen|Europaportalen]] | 1 |- | 8985 | [[Uporabnik:Eurobalcanero|Eurobalcanero]] | 1 |- | 8986 | [[Uporabnik:EURAZUR|EURAZUR]] | 1 |- | 8987 | [[Uporabnik:Eucha|Eucha]] | 1 |- | 8988 | [[Uporabnik:Etnologija2004|Etnologija2004]] | 1 |- | 8989 | [[Uporabnik:EtikaNaDvehNogah|EtikaNaDvehNogah]] | 1 |- | 8990 | [[Uporabnik:Etika|Etika]] | 1 |- | 8991 | [[Uporabnik:Eternal1|Eternal1]] | 1 |- | 8992 | [[Uporabnik:Espis|Espis]] | 1 |- | 8993 | [[Uporabnik:Espanadef777|Espanadef777]] | 1 |- | 8994 | [[Uporabnik:Espana7|Espana7]] | 1 |- | 8995 | [[Uporabnik:Esmi|Esmi]] | 1 |- | 8996 | [[Uporabnik:ESDPV|ESDPV]] | 1 |- | 8997 | [[Uporabnik:Erzen|Erzen]] | 1 |- | 8998 | [[Uporabnik:Eryndwyn|Eryndwyn]] | 1 |- | 8999 | [[Uporabnik:Eru~slwiki|Eru~slwiki]] | 1 |- | 9000 | [[Uporabnik:Eru Iluvtar|Eru Iluvtar]] | 1 |- |} 9k8fs62xcoyft7de1b6r6yx6tt8jlzw 4 485422 6731705 6708323 2026-08-06T07:21:31Z GreenC bot 194952 [[Uporabnik:GreenC_bot|pgcount]] bot nadgradnja 9001–10000 6731705 wikitext text/x-wiki === 9001–10000 === {| class="wikitable sortable" style="white-space:nowrap; width: 50%; height: 14em;" |- ! St. ! Uporabnik ! Strani |- | 9001 | [[Uporabnik:Erudioic|Erudioic]] | 1 |- | 9002 | [[Uporabnik:Ernestalilovic|Ernestalilovic]] | 1 |- | 9003 | [[Uporabnik:Erna-uzg|Erna-uzg]] | 1 |- | 9004 | [[Uporabnik:Erm~slwiki|Erm~slwiki]] | 1 |- | 9005 | [[Uporabnik:Ermet579|Ermet579]] | 1 |- | 9006 | [[Uporabnik:Erker3295|Erker3295]] | 1 |- | 9007 | [[Uporabnik:Erik-David|Erik-David]] | 1 |- | 9008 | [[Uporabnik:Erikasitar|Erikasitar]] | 1 |- | 9009 | [[Uporabnik:Erikarepovze|Erikarepovze]] | 1 |- | 9010 | [[Uporabnik:Erika opeka|Erika opeka]] | 1 |- | 9011 | [[Uporabnik:Erhart.pfiffer|Erhart.pfiffer]] | 1 |- | 9012 | [[Uporabnik:Erfu|Erfu]] | 1 |- | 9013 | [[Uporabnik:Ereshkigal~slwiki|Ereshkigal~slwiki]] | 1 |- | 9014 | [[Uporabnik:ErEmito|ErEmito]] | 1 |- | 9015 | [[Uporabnik:Erduand|Erduand]] | 1 |- | 9016 | [[Uporabnik:Epf2002|Epf2002]] | 1 |- | 9017 | [[Uporabnik:Eny~slwiki|Eny~slwiki]] | 1 |- | 9018 | [[Uporabnik:Enya-gimb|Enya-gimb]] | 1 |- | 9019 | [[Uporabnik:Entuzio|Entuzio]] | 1 |- | 9020 | [[Uporabnik:Enribi82|Enribi82]] | 1 |- | 9021 | [[Uporabnik:Enova.tej|Enova.tej]] | 1 |- | 9022 | [[Uporabnik:Enolog|Enolog]] | 1 |- | 9023 | [[Uporabnik:Ennimate|Ennimate]] | 1 |- | 9024 | [[Uporabnik:Enkalenka|Enkalenka]] | 1 |- | 9025 | [[Uporabnik:Enigma~slwiki|Enigma~slwiki]] | 1 |- | 9026 | [[Uporabnik:Enerugihikari|Enerugihikari]] | 1 |- | 9027 | [[Uporabnik:Enemesk|Enemesk]] | 1 |- | 9028 | [[Uporabnik:Enejka|Enejka]] | 1 |- | 9029 | [[Uporabnik:Encyclopedic database|Encyclopedic database]] | 1 |- | 9030 | [[Uporabnik:Enciklopedija5|Enciklopedija5]] | 1 |- | 9031 | [[Uporabnik:En3rgie|En3rgie]] | 1 |- | 9032 | [[Uporabnik:EmTiBe|EmTiBe]] | 1 |- | 9033 | [[Uporabnik:Emperor~slwiki|Emperor~slwiki]] | 1 |- | 9034 | [[Uporabnik:Emilija Todorović|Emilija Todorović]] | 1 |- | 9035 | [[Uporabnik:Emeth-entry|Emeth-entry]] | 1 |- | 9036 | [[Uporabnik:Emejesej|Emejesej]] | 1 |- | 9037 | [[Uporabnik:Emb Slo|Emb Slo]] | 1 |- | 9038 | [[Uporabnik:Ematej|Ematej]] | 1 |- | 9039 | [[Uporabnik:Emasmon|Emasmon]] | 1 |- | 9040 | [[Uporabnik:Ema Sever|Ema Sever]] | 1 |- | 9041 | [[Uporabnik:Ema.poglajen|Ema.poglajen]] | 1 |- | 9042 | [[Uporabnik:EmaPeternelj|EmaPeternelj]] | 1 |- | 9043 | [[Uporabnik:Emaperkosusa|Emaperkosusa]] | 1 |- | 9044 | [[Uporabnik:Emanuel&Marsel|Emanuel&Marsel]] | 1 |- | 9045 | [[Uporabnik:Ema Nemec|Ema Nemec]] | 1 |- | 9046 | [[Uporabnik:EmaMusic2222|EmaMusic2222]] | 1 |- | 9047 | [[Uporabnik:EmaM999|EmaM999]] | 1 |- | 9048 | [[Uporabnik:Ema Koplan|Ema Koplan]] | 1 |- | 9049 | [[Uporabnik:Ema&Katja|Ema&Katja]] | 1 |- | 9050 | [[Uporabnik:Ema Hozjan|Ema Hozjan]] | 1 |- | 9051 | [[Uporabnik:Ema3g2000|Ema3g2000]] | 1 |- | 9052 | [[Uporabnik:Ema1016|Ema1016]] | 1 |- | 9053 | [[Uporabnik:Elyka123|Elyka123]] | 1 |- | 9054 | [[Uporabnik:Elvira94|Elvira94]] | 1 |- | 9055 | [[Uporabnik:Elslhs|Elslhs]] | 1 |- | 9056 | [[Uporabnik:Elonmusk11|Elonmusk11]] | 1 |- | 9057 | [[Uporabnik:Elois Berlioz|Elois Berlioz]] | 1 |- | 9058 | [[Uporabnik:Elnegrojose|Elnegrojose]] | 1 |- | 9059 | [[Uporabnik:Elmmealable|Elmmealable]] | 1 |- | 9060 | [[Uporabnik:El.makedoner|El.makedoner]] | 1 |- | 9061 | [[Uporabnik:ElizabetaP|ElizabetaP]] | 1 |- | 9062 | [[Uporabnik:Eliza21|Eliza21]] | 1 |- | 9063 | [[Uporabnik:Eli~slwiki|Eli~slwiki]] | 1 |- | 9064 | [[Uporabnik:ElisabethAnn|ElisabethAnn]] | 1 |- | 9065 | [[Uporabnik:ElikanG|ElikanG]] | 1 |- | 9066 | [[Uporabnik:EliDrenik|EliDrenik]] | 1 |- | 9067 | [[Uporabnik:Elerloth|Elerloth]] | 1 |- | 9068 | [[Uporabnik:Eleonora~slwiki|Eleonora~slwiki]] | 1 |- | 9069 | [[Uporabnik:Eleonorahon|Eleonorahon]] | 1 |- | 9070 | [[Uporabnik:Elenav18|Elenav18]] | 1 |- | 9071 | [[Uporabnik:Elena Fridau|Elena Fridau]] | 1 |- | 9072 | [[Uporabnik:Elektrotehnik00|Elektrotehnik00]] | 1 |- | 9073 | [[Uporabnik:El Brusso|El Brusso]] | 1 |- | 9074 | [[Uporabnik:Ela Poric|Ela Poric]] | 1 |- | 9075 | [[Uporabnik:Elany|Elany]] | 1 |- | 9076 | [[Uporabnik:Ela.hartman|Ela.hartman]] | 1 |- | 9077 | [[Uporabnik:Ekxx|Ekxx]] | 1 |- | 9078 | [[Uporabnik:Ekonomistka|Ekonomistka]] | 1 |- | 9079 | [[Uporabnik:Ekomuzej hmeljarstva|Ekomuzej hmeljarstva]] | 1 |- | 9080 | [[Uporabnik:Eklogit49|Eklogit49]] | 1 |- | 9081 | [[Uporabnik:Eki420|Eki420]] | 1 |- | 9082 | [[Uporabnik:Ekca|Ekca]] | 1 |- | 9083 | [[Uporabnik:Ekatarina velikaa|Ekatarina velikaa]] | 1 |- | 9084 | [[Uporabnik:Eilinel|Eilinel]] | 1 |- | 9085 | [[Uporabnik:EGorenc|EGorenc]] | 1 |- | 9086 | [[Uporabnik:EggyEggster|EggyEggster]] | 1 |- | 9087 | [[Uporabnik:EGasperlin|EGasperlin]] | 1 |- | 9088 | [[Uporabnik:Efecka|Efecka]] | 1 |- | 9089 | [[Uporabnik:Eesih|Eesih]] | 1 |- | 9090 | [[Uporabnik:EEE Honzeel|EEE Honzeel]] | 1 |- | 9091 | [[Uporabnik:Edybevk|Edybevk]] | 1 |- | 9092 | [[Uporabnik:EdWik|EdWik]] | 1 |- | 9093 | [[Uporabnik:Ednoza14|Ednoza14]] | 1 |- | 9094 | [[Uporabnik:Editor458italia|Editor458italia]] | 1 |- | 9095 | [[Uporabnik:Edit member 25|Edit member 25]] | 1 |- | 9096 | [[Uporabnik:Eddygrant007|Eddygrant007]] | 1 |- | 9097 | [[Uporabnik:Edacenter|Edacenter]] | 1 |- | 9098 | [[Uporabnik:Echbart|Echbart]] | 1 |- | 9099 | [[Uporabnik:E-business Group 15|E-business Group 15]] | 1 |- | 9100 | [[Uporabnik:Ebi1234|Ebi1234]] | 1 |- | 9101 | [[Uporabnik:Eazy D~slwiki|Eazy D~slwiki]] | 1 |- | 9102 | [[Uporabnik:Eaveav3|Eaveav3]] | 1 |- | 9103 | [[Uporabnik:Earp2005|Earp2005]] | 1 |- | 9104 | [[Uporabnik:E1v2a3|E1v2a3]] | 1 |- | 9105 | [[Uporabnik:E1ehozjan|E1ehozjan]] | 1 |- | 9106 | [[Uporabnik:E13V5|E13V5]] | 1 |- | 9107 | [[Uporabnik:Dynamicus2|Dynamicus2]] | 1 |- | 9108 | [[Uporabnik:Dyana~slwiki|Dyana~slwiki]] | 1 |- | 9109 | [[Uporabnik:Dvozel|Dvozel]] | 1 |- | 9110 | [[Uporabnik:Dvaindvajset|Dvaindvajset]] | 1 |- | 9111 | [[Uporabnik:Dvaas|Dvaas]] | 1 |- | 9112 | [[Uporabnik:Duvedue|Duvedue]] | 1 |- | 9113 | [[Uporabnik:Duško Madžarović Dule|Duško Madžarović Dule]] | 1 |- | 9114 | [[Uporabnik:Dušan Ljubec|Dušan Ljubec]] | 1 |- | 9115 | [[Uporabnik:Dusan konda|Dusan konda]] | 1 |- | 9116 | [[Uporabnik:Dušan čokl|Dušan čokl]] | 1 |- | 9117 | [[Uporabnik:Dusana|Dusana]] | 1 |- | 9118 | [[Uporabnik:Dusan798|Dusan798]] | 1 |- | 9119 | [[Uporabnik:Dusan69|Dusan69]] | 1 |- | 9120 | [[Uporabnik:Duobat|Duobat]] | 1 |- | 9121 | [[Uporabnik:Dunja und Nena|Dunja und Nena]] | 1 |- | 9122 | [[Uporabnik:Dunaj13|Dunaj13]] | 1 |- | 9123 | [[Uporabnik:DulE3~slwiki|DulE3~slwiki]] | 1 |- | 9124 | [[Uporabnik:Dule0216|Dule0216]] | 1 |- | 9125 | [[Uporabnik:Dulcenaty90|Dulcenaty90]] | 1 |- | 9126 | [[Uporabnik:Dukw|Dukw]] | 1 |- | 9127 | [[Uporabnik:Dukiluka|Dukiluka]] | 1 |- | 9128 | [[Uporabnik:Duketheduke|Duketheduke]] | 1 |- | 9129 | [[Uporabnik:Duilijthegreat|Duilijthegreat]] | 1 |- | 9130 | [[Uporabnik:Duhovno vodstvo|Duhovno vodstvo]] | 1 |- | 9131 | [[Uporabnik:Duet~slwiki|Duet~slwiki]] | 1 |- | 9132 | [[Uporabnik:Duchyalyce|Duchyalyce]] | 1 |- | 9133 | [[Uporabnik:Ducekodkuce|Ducekodkuce]] | 1 |- | 9134 | [[Uporabnik:Dualizem|Dualizem]] | 1 |- | 9135 | [[Uporabnik:Dtjasa|Dtjasa]] | 1 |- | 9136 | [[Uporabnik:Ds-user|Ds-user]] | 1 |- | 9137 | [[Uporabnik:Đšpoiuztrewq|Đšpoiuztrewq]] | 1 |- | 9138 | [[Uporabnik:DSket|DSket]] | 1 |- | 9139 | [[Uporabnik:Dskerbec|Dskerbec]] | 1 |- | 9140 | [[Uporabnik:DSenica|DSenica]] | 1 |- | 9141 | [[Uporabnik:Državno pravobranilstvo RS|Državno pravobranilstvo RS]] | 1 |- | 9142 | [[Uporabnik:Drvukovic|Drvukovic]] | 1 |- | 9143 | [[Uporabnik:DrugiPingvin|DrugiPingvin]] | 1 |- | 9144 | [[Uporabnik:Drugačna|Drugačna]] | 1 |- | 9145 | [[Uporabnik:Drsefic|Drsefic]] | 1 |- | 9146 | [[Uporabnik:DrRogla|DrRogla]] | 1 |- | 9147 | [[Uporabnik:Drozg63|Drozg63]] | 1 |- | 9148 | [[Uporabnik:Dr. Neurosis|Dr. Neurosis]] | 1 |- | 9149 | [[Uporabnik:Dr martins|Dr martins]] | 1 |- | 9150 | [[Uporabnik:Drinovc|Drinovc]] | 1 |- | 9151 | [[Uporabnik:Dressed Up To Party|Dressed Up To Party]] | 1 |- | 9152 | [[Uporabnik:Dren27|Dren27]] | 1 |- | 9153 | [[Uporabnik:Drejet|Drejet]] | 1 |- | 9154 | [[Uporabnik:Drejcha|Drejcha]] | 1 |- | 9155 | [[Uporabnik:Dreadlord~slwiki|Dreadlord~slwiki]] | 1 |- | 9156 | [[Uporabnik:Dr.DuckDuck|Dr.DuckDuck]] | 1 |- | 9157 | [[Uporabnik:Dr dr gr|Dr dr gr]] | 1 |- | 9158 | [[Uporabnik:DrConsidered|DrConsidered]] | 1 |- | 9159 | [[Uporabnik:DrcarG|DrcarG]] | 1 |- | 9160 | [[Uporabnik:Dravreh|Dravreh]] | 1 |- | 9161 | [[Uporabnik:Drapal|Drapal]] | 1 |- | 9162 | [[Uporabnik:Dragoyx|Dragoyx]] | 1 |- | 9163 | [[Uporabnik:Dragonskater|Dragonskater]] | 1 |- | 9164 | [[Uporabnik:DragonFireKitty|DragonFireKitty]] | 1 |- | 9165 | [[Uporabnik:Dragocvetek|Dragocvetek]] | 1 |- | 9166 | [[Uporabnik:Dragicevic.ana|Dragicevic.ana]] | 1 |- | 9167 | [[Uporabnik:Dragansvoboda|Dragansvoboda]] | 1 |- | 9168 | [[Uporabnik:DraganM|DraganM]] | 1 |- | 9169 | [[Uporabnik:Dragan Dabic|Dragan Dabic]] | 1 |- | 9170 | [[Uporabnik:DraBar|DraBar]] | 1 |- | 9171 | [[Uporabnik:Dra28|Dra28]] | 1 |- | 9172 | [[Uporabnik:Dr.1m|Dr.1m]] | 1 |- | 9173 | [[Uporabnik:Dpotocn|Dpotocn]] | 1 |- | 9174 | [[Uporabnik:Dpivc|Dpivc]] | 1 |- | 9175 | [[Uporabnik:Dpajic1|Dpajic1]] | 1 |- | 9176 | [[Uporabnik:Dp63050205|Dp63050205]] | 1 |- | 9177 | [[Uporabnik:Douwe Dijkstra|Douwe Dijkstra]] | 1 |- | 9178 | [[Uporabnik:DoubleMP|DoubleMP]] | 1 |- | 9179 | [[Uporabnik:Dostava|Dostava]] | 1 |- | 9180 | [[Uporabnik:Dosmeios|Dosmeios]] | 1 |- | 9181 | [[Uporabnik:Doš-2017|Doš-2017]] | 1 |- | 9182 | [[Uporabnik:DoS|DoS]] | 1 |- | 9183 | [[Uporabnik:Dorotejapesl|Dorotejapesl]] | 1 |- | 9184 | [[Uporabnik:Doroteja.Doroteja|Doroteja.Doroteja]] | 1 |- | 9185 | [[Uporabnik:DorotejaD|DorotejaD]] | 1 |- | 9186 | [[Uporabnik:Doroteja15|Doroteja15]] | 1 |- | 9187 | [[Uporabnik:Doris,tanja|Doris,tanja]] | 1 |- | 9188 | [[Uporabnik:Doris~slwiki|Doris~slwiki]] | 1 |- | 9189 | [[Uporabnik:Dorismal|Dorismal]] | 1 |- | 9190 | [[Uporabnik:Dorianm86|Dorianm86]] | 1 |- | 9191 | [[Uporabnik:Doremi (uzurpiran)|Doremi (uzurpiran)]] | 1 |- | 9192 | [[Uporabnik:Dordevicaleksander|Dordevicaleksander]] | 1 |- | 9193 | [[Uporabnik:DoraMoon|DoraMoon]] | 1 |- | 9194 | [[Uporabnik:Dorajanusic|Dorajanusic]] | 1 |- | 9195 | [[Uporabnik:Doraha|Doraha]] | 1 |- | 9196 | [[Uporabnik:Doradoszpot|Doradoszpot]] | 1 |- | 9197 | [[Uporabnik:Dora567|Dora567]] | 1 |- | 9198 | [[Uporabnik:Door man|Door man]] | 1 |- | 9199 | [[Uporabnik:DoomIllusion|DoomIllusion]] | 1 |- | 9200 | [[Uporabnik:Don~slwiki|Don~slwiki]] | 1 |- | 9201 | [[Uporabnik:Don Rinaldo|Don Rinaldo]] | 1 |- | 9202 | [[Uporabnik:Donoskra|Donoskra]] | 1 |- | 9203 | [[Uporabnik:DonDarko|DonDarko]] | 1 |- | 9204 | [[Uporabnik:Donat Mg|Donat Mg]] | 1 |- | 9205 | [[Uporabnik:Donald Rus|Donald Rus]] | 1 |- | 9206 | [[Uporabnik:Domzy12|Domzy12]] | 1 |- | 9207 | [[Uporabnik:Domzi123cool|Domzi123cool]] | 1 |- | 9208 | [[Uporabnik:Domsolar|Domsolar]] | 1 |- | 9209 | [[Uporabnik:Dominus 1234|Dominus 1234]] | 1 |- | 9210 | [[Uporabnik:DominoBand|DominoBand]] | 1 |- | 9211 | [[Uporabnik:Dominko|Dominko]] | 1 |- | 9212 | [[Uporabnik:Dominikgruden|Dominikgruden]] | 1 |- | 9213 | [[Uporabnik:Dominikgr|Dominikgr]] | 1 |- | 9214 | [[Uporabnik:Domijan|Domijan]] | 1 |- | 9215 | [[Uporabnik:DomenSoberl|DomenSoberl]] | 1 |- | 9216 | [[Uporabnik:DomenSkrbec|DomenSkrbec]] | 1 |- | 9217 | [[Uporabnik:Domen Romšak|Domen Romšak]] | 1 |- | 9218 | [[Uporabnik:Domenmedvescek|Domenmedvescek]] | 1 |- | 9219 | [[Uporabnik:DOMENMARINCIC|DOMENMARINCIC]] | 1 |- | 9220 | [[Uporabnik:Domen.kavzar|Domen.kavzar]] | 1 |- | 9221 | [[Uporabnik:Domen-Jereb|Domen-Jereb]] | 1 |- | 9222 | [[Uporabnik:DomenErzen99|DomenErzen99]] | 1 |- | 9223 | [[Uporabnik:Domenbldr|Domenbldr]] | 1 |- | 9224 | [[Uporabnik:Domen158|Domen158]] | 1 |- | 9225 | [[Uporabnik:DomcU|DomcU]] | 1 |- | 9226 | [[Uporabnik:Domacija|Domacija]] | 1 |- | 9227 | [[Uporabnik:Doktorkota|Doktorkota]] | 1 |- | 9228 | [[Uporabnik:Doktoresa|Doktoresa]] | 1 |- | 9229 | [[Uporabnik:Dokidoris|Dokidoris]] | 1 |- | 9230 | [[Uporabnik:Dodo666Slovenia|Dodo666Slovenia]] | 1 |- | 9231 | [[Uporabnik:Dodirnime|Dodirnime]] | 1 |- | 9232 | [[Uporabnik:Doccente|Doccente]] | 1 |- | 9233 | [[Uporabnik:Dobrovoljc|Dobrovoljc]] | 1 |- | 9234 | [[Uporabnik:DobroJutro24|DobroJutro24]] | 1 |- | 9235 | [[Uporabnik:Dobroje|Dobroje]] | 1 |- | 9236 | [[Uporabnik:Dobrifloki1|Dobrifloki1]] | 1 |- | 9237 | [[Uporabnik:DobaTR|DobaTR]] | 1 |- | 9238 | [[Uporabnik:Dnasin|Dnasin]] | 1 |- | 9239 | [[Uporabnik:Dmihailovic|Dmihailovic]] | 1 |- | 9240 | [[Uporabnik:Dlucic2001|Dlucic2001]] | 1 |- | 9241 | [[Uporabnik:DLovenjak|DLovenjak]] | 1 |- | 9242 | [[Uporabnik:Dkosir1|Dkosir1]] | 1 |- | 9243 | [[Uporabnik:Dkoren|Dkoren]] | 1 |- | 9244 | [[Uporabnik:Dkervina|Dkervina]] | 1 |- | 9245 | [[Uporabnik:Djulyca|Djulyca]] | 1 |- | 9246 | [[Uporabnik:Djordjes|Djordjes]] | 1 |- | 9247 | [[Uporabnik:Djokitsch|Djokitsch]] | 1 |- | 9248 | [[Uporabnik:Djohnni|Djohnni]] | 1 |- | 9249 | [[Uporabnik:DJBeLi|DJBeLi]] | 1 |- | 9250 | [[Uporabnik:Djbeat|Djbeat]] | 1 |- | 9251 | [[Uporabnik:Djalovec|Djalovec]] | 1 |- | 9252 | [[Uporabnik:DJagan|DJagan]] | 1 |- | 9253 | [[Uporabnik:Dizdarevicdiana|Dizdarevicdiana]] | 1 |- | 9254 | [[Uporabnik:Di si sa|Di si sa]] | 1 |- | 9255 | [[Uporabnik:Disablez|Disablez]] | 1 |- | 9256 | [[Uporabnik:Diotima~slwiki|Diotima~slwiki]] | 1 |- | 9257 | [[Uporabnik:Dionidis~slwiki|Dionidis~slwiki]] | 1 |- | 9258 | [[Uporabnik:DinoZa|DinoZa]] | 1 |- | 9259 | [[Uporabnik:DinoBlcva|DinoBlcva]] | 1 |- | 9260 | [[Uporabnik:Dinnka|Dinnka]] | 1 |- | 9261 | [[Uporabnik:Dinapotocnik|Dinapotocnik]] | 1 |- | 9262 | [[Uporabnik:Din2go|Din2go]] | 1 |- | 9263 | [[Uporabnik:Dimthon|Dimthon]] | 1 |- | 9264 | [[Uporabnik:Dimitri74|Dimitri74]] | 1 |- | 9265 | [[Uporabnik:DimitraP|DimitraP]] | 1 |- | 9266 | [[Uporabnik:Dimedondevasmorena|Dimedondevasmorena]] | 1 |- | 9267 | [[Uporabnik:D iljas|D iljas]] | 1 |- | 9268 | [[Uporabnik:Diki007|Diki007]] | 1 |- | 9269 | [[Uporabnik:Dijo mijo|Dijo mijo]] | 1 |- | 9270 | [[Uporabnik:Dija~slwiki|Dija~slwiki]] | 1 |- | 9271 | [[Uporabnik:Dijana PC|Dijana PC]] | 1 |- | 9272 | [[Uporabnik:Didiridi|Didiridi]] | 1 |- | 9273 | [[Uporabnik:DidiDV|DidiDV]] | 1 |- | 9274 | [[Uporabnik:Didci~slwiki|Didci~slwiki]] | 1 |- | 9275 | [[Uporabnik:DianaŽ|DianaŽ]] | 1 |- | 9276 | [[Uporabnik:Dhusodo|Dhusodo]] | 1 |- | 9277 | [[Uporabnik:DH~slwiki|DH~slwiki]] | 1 |- | 9278 | [[Uporabnik:DhammaSlovenia|DhammaSlovenia]] | 1 |- | 9279 | [[Uporabnik:DGeorgina1983|DGeorgina1983]] | 1 |- | 9280 | [[Uporabnik:Dgasp|Dgasp]] | 1 |- | 9281 | [[Uporabnik:Dgalun|Dgalun]] | 1 |- | 9282 | [[Uporabnik:Dfgfdfg|Dfgfdfg]] | 1 |- | 9283 | [[Uporabnik:Dezekpada|Dezekpada]] | 1 |- | 9284 | [[Uporabnik:Deygmh|Deygmh]] | 1 |- | 9285 | [[Uporabnik:Deyc|Deyc]] | 1 |- | 9286 | [[Uporabnik:Devib17|Devib17]] | 1 |- | 9287 | [[Uporabnik:Devi2003|Devi2003]] | 1 |- | 9288 | [[Uporabnik:Dest~slwiki|Dest~slwiki]] | 1 |- | 9289 | [[Uporabnik:Desetnica|Desetnica]] | 1 |- | 9290 | [[Uporabnik:Desetka|Desetka]] | 1 |- | 9291 | [[Uporabnik:Desdemona~slwiki|Desdemona~slwiki]] | 1 |- | 9292 | [[Uporabnik:Denisova|Denisova]] | 1 |- | 9293 | [[Uporabnik:Denis majcen|Denis majcen]] | 1 |- | 9294 | [[Uporabnik:Denislukic|Denislukic]] | 1 |- | 9295 | [[Uporabnik:Denis.curcic|Denis.curcic]] | 1 |- | 9296 | [[Uporabnik:Denis Adanalić|Denis Adanalić]] | 1 |- | 9297 | [[Uporabnik:Denis17|Denis17]] | 1 |- | 9298 | [[Uporabnik:Demonnotes|Demonnotes]] | 1 |- | 9299 | [[Uporabnik:Demasina|Demasina]] | 1 |- | 9300 | [[Uporabnik:DeltoidDejči|DeltoidDejči]] | 1 |- | 9301 | [[Uporabnik:Delorto|Delorto]] | 1 |- | 9302 | [[Uporabnik:Delokoma|Delokoma]] | 1 |- | 9303 | [[Uporabnik:Dellani|Dellani]] | 1 |- | 9304 | [[Uporabnik:DELIJA|DELIJA]] | 1 |- | 9305 | [[Uporabnik:DelGesu|DelGesu]] | 1 |- | 9306 | [[Uporabnik:Dekziva|Dekziva]] | 1 |- | 9307 | [[Uporabnik:Deklina|Deklina]] | 1 |- | 9308 | [[Uporabnik:Dej-zzz3|Dej-zzz3]] | 1 |- | 9309 | [[Uporabnik:Dejmi Hadrovic|Dejmi Hadrovic]] | 1 |- | 9310 | [[Uporabnik:Dejkos|Dejkos]] | 1 |- | 9311 | [[Uporabnik:Dejkom|Dejkom]] | 1 |- | 9312 | [[Uporabnik:Dejan žagar|Dejan žagar]] | 1 |- | 9313 | [[Uporabnik:Dejan V1d|Dejan V1d]] | 1 |- | 9314 | [[Uporabnik:Dejan Lavbic|Dejan Lavbic]] | 1 |- | 9315 | [[Uporabnik:Dejan Križanec|Dejan Križanec]] | 1 |- | 9316 | [[Uporabnik:DejanKalabic|DejanKalabic]] | 1 |- | 9317 | [[Uporabnik:Dejan Joze|Dejan Joze]] | 1 |- | 9318 | [[Uporabnik:Dejan Jazbar|Dejan Jazbar]] | 1 |- | 9319 | [[Uporabnik:Dejan Drame|Dejan Drame]] | 1 |- | 9320 | [[Uporabnik:Dejan Balažič|Dejan Balažič]] | 1 |- | 9321 | [[Uporabnik:Dejan88|Dejan88]] | 1 |- | 9322 | [[Uporabnik:Dejan81|Dejan81]] | 1 |- | 9323 | [[Uporabnik:Dejan135|Dejan135]] | 1 |- | 9324 | [[Uporabnik:Deivid|Deivid]] | 1 |- | 9325 | [[Uporabnik:Defy|Defy]] | 1 |- | 9326 | [[Uporabnik:Defraq|Defraq]] | 1 |- | 9327 | [[Uporabnik:Deficente|Deficente]] | 1 |- | 9328 | [[Uporabnik:DeeMan|DeeMan]] | 1 |- | 9329 | [[Uporabnik:DebiGomi|DebiGomi]] | 1 |- | 9330 | [[Uporabnik:Debevcs|Debevcs]] | 1 |- | 9331 | [[Uporabnik:Debelačebela|Debelačebela]] | 1 |- | 9332 | [[Uporabnik:Deandajic|Deandajic]] | 1 |- | 9333 | [[Uporabnik:Dean0804~slwiki|Dean0804~slwiki]] | 1 |- | 9334 | [[Uporabnik:DeadlyG|DeadlyG]] | 1 |- | 9335 | [[Uporabnik:Ddrumlic|Ddrumlic]] | 1 |- | 9336 | [[Uporabnik:DdrtASTY1234567890|DdrtASTY1234567890]] | 1 |- | 9337 | [[Uporabnik:Ddrozg|Ddrozg]] | 1 |- | 9338 | [[Uporabnik:Dbrus123|Dbrus123]] | 1 |- | 9339 | [[Uporabnik:D-Bewc|D-Bewc]] | 1 |- | 9340 | [[Uporabnik:Dbednjički|Dbednjički]] | 1 |- | 9341 | [[Uporabnik:Dazbog|Dazbog]] | 1 |- | 9342 | [[Uporabnik:Davorlon|Davorlon]] | 1 |- | 9343 | [[Uporabnik:Davorintrstenjak|Davorintrstenjak]] | 1 |- | 9344 | [[Uporabnik:Davorinstab|Davorinstab]] | 1 |- | 9345 | [[Uporabnik:DAVOR&COM.|DAVOR&COM.]] | 1 |- | 9346 | [[Uporabnik:DaviUnic|DaviUnic]] | 1 |- | 9347 | [[Uporabnik:David.vidmarceru|David.vidmarceru]] | 1 |- | 9348 | [[Uporabnik:David Tomažin|David Tomažin]] | 1 |- | 9349 | [[Uporabnik:Davidsotosek|Davidsotosek]] | 1 |- | 9350 | [[Uporabnik:David Šare|David Šare]] | 1 |- | 9351 | [[Uporabnik:David Požegar|David Požegar]] | 1 |- | 9352 | [[Uporabnik:David peterka|David peterka]] | 1 |- | 9353 | [[Uporabnik:Davido105|Davido105]] | 1 |- | 9354 | [[Uporabnik:DavidMB|DavidMB]] | 1 |- | 9355 | [[Uporabnik:Davidklančar|Davidklančar]] | 1 |- | 9356 | [[Uporabnik:Davidk2225|Davidk2225]] | 1 |- | 9357 | [[Uporabnik:DavidJuren|DavidJuren]] | 1 |- | 9358 | [[Uporabnik:David Gospic|David Gospic]] | 1 |- | 9359 | [[Uporabnik:Davidbordon|Davidbordon]] | 1 |- | 9360 | [[Uporabnik:Davidbe|Davidbe]] | 1 |- | 9361 | [[Uporabnik:David-A123Belgium|David-A123Belgium]] | 1 |- | 9362 | [[Uporabnik:David881|David881]] | 1 |- | 9363 | [[Uporabnik:David4,8|David4,8]] | 1 |- | 9364 | [[Uporabnik:David01|David01]] | 1 |- | 9365 | [[Uporabnik:Davesto|Davesto]] | 1 |- | 9366 | [[Uporabnik:Dave~slwiki|Dave~slwiki]] | 1 |- | 9367 | [[Uporabnik:Datadoo|Datadoo]] | 1 |- | 9368 | [[Uporabnik:Dasika04|Dasika04]] | 1 |- | 9369 | [[Uporabnik:Dashy|Dashy]] | 1 |- | 9370 | [[Uporabnik:Dashice23|Dashice23]] | 1 |- | 9371 | [[Uporabnik:Dasar|Dasar]] | 1 |- | 9372 | [[Uporabnik:Dasajehart|Dasajehart]] | 1 |- | 9373 | [[Uporabnik:DašaHor|DašaHor]] | 1 |- | 9374 | [[Uporabnik:DarSSo-10|DarSSo-10]] | 1 |- | 9375 | [[Uporabnik:DARlas|DARlas]] | 1 |- | 9376 | [[Uporabnik:Darkonovak|Darkonovak]] | 1 |- | 9377 | [[Uporabnik:Darkon29|Darkon29]] | 1 |- | 9378 | [[Uporabnik:Darko guštin|Darko guštin]] | 1 |- | 9379 | [[Uporabnik:Darkdragonhunter5000|Darkdragonhunter5000]] | 1 |- | 9380 | [[Uporabnik:Darkah|Darkah]] | 1 |- | 9381 | [[Uporabnik:Darja skrlj|Darja skrlj]] | 1 |- | 9382 | [[Uporabnik:Darja Pavlič|Darja Pavlič]] | 1 |- | 9383 | [[Uporabnik:Darjan84|Darjan84]] | 1 |- | 9384 | [[Uporabnik:Darja koren|Darja koren]] | 1 |- | 9385 | [[Uporabnik:Darjahh|Darjahh]] | 1 |- | 9386 | [[Uporabnik:Darjabojic|Darjabojic]] | 1 |- | 9387 | [[Uporabnik:Darja1|Darja1]] | 1 |- | 9388 | [[Uporabnik:Dario Pranjić|Dario Pranjić]] | 1 |- | 9389 | [[Uporabnik:Darinz|Darinz]] | 1 |- | 9390 | [[Uporabnik:Darebarbic|Darebarbic]] | 1 |- | 9391 | [[Uporabnik:Darcy239|Darcy239]] | 1 |- | 9392 | [[Uporabnik:Daqo|Daqo]] | 1 |- | 9393 | [[Uporabnik:Danzlovar|Danzlovar]] | 1 |- | 9394 | [[Uporabnik:Danx.čebelca|Danx.čebelca]] | 1 |- | 9395 | [[Uporabnik:Dantea|Dantea]] | 1 |- | 9396 | [[Uporabnik:Dantadd|Dantadd]] | 1 |- | 9397 | [[Uporabnik:Dan.skrinjar|Dan.skrinjar]] | 1 |- | 9398 | [[Uporabnik:Danovak001|Danovak001]] | 1 |- | 9399 | [[Uporabnik:Danny~slwiki|Danny~slwiki]] | 1 |- | 9400 | [[Uporabnik:DanK~slwiki|DanK~slwiki]] | 1 |- | 9401 | [[Uporabnik:DaniZ|DaniZ]] | 1 |- | 9402 | [[Uporabnik:Daniloinamir|Daniloinamir]] | 1 |- | 9403 | [[Uporabnik:Danijelkova|Danijelkova]] | 1 |- | 9404 | [[Uporabnik:Danijelgrmek|Danijelgrmek]] | 1 |- | 9405 | [[Uporabnik:Danijeldiceman|Danijeldiceman]] | 1 |- | 9406 | [[Uporabnik:Danijela2001|Danijela2001]] | 1 |- | 9407 | [[Uporabnik:Danijel81|Danijel81]] | 1 |- | 9408 | [[Uporabnik:Danijel555|Danijel555]] | 1 |- | 9409 | [[Uporabnik:Danielwolfsblut|Danielwolfsblut]] | 1 |- | 9410 | [[Uporabnik:Daniel.K.Rudolf|Daniel.K.Rudolf]] | 1 |- | 9411 | [[Uporabnik:Daniel Ali Quintana|Daniel Ali Quintana]] | 1 |- | 9412 | [[Uporabnik:Danidanni|Danidanni]] | 1 |- | 9413 | [[Uporabnik:Danesdanes|Danesdanes]] | 1 |- | 9414 | [[Uporabnik:Daneja0033|Daneja0033]] | 1 |- | 9415 | [[Uporabnik:Dandieczech|Dandieczech]] | 1 |- | 9416 | [[Uporabnik:Dan brez nakupov|Dan brez nakupov]] | 1 |- | 9417 | [[Uporabnik:Danauerbach|Danauerbach]] | 1 |- | 9418 | [[Uporabnik:Danajarutar|Danajarutar]] | 1 |- | 9419 | [[Uporabnik:Danaja18|Danaja18]] | 1 |- | 9420 | [[Uporabnik:DaMockinBird|DaMockinBird]] | 1 |- | 9421 | [[Uporabnik:Damjan.sifrer|Damjan.sifrer]] | 1 |- | 9422 | [[Uporabnik:DamjanLeban|DamjanLeban]] | 1 |- | 9423 | [[Uporabnik:Damjang|Damjang]] | 1 |- | 9424 | [[Uporabnik:DamjanC|DamjanC]] | 1 |- | 9425 | [[Uporabnik:Damjana lončar|Damjana lončar]] | 1 |- | 9426 | [[Uporabnik:Damjanac|Damjanac]] | 1 |- | 9427 | [[Uporabnik:Damirdos|Damirdos]] | 1 |- | 9428 | [[Uporabnik:Damir2555|Damir2555]] | 1 |- | 9429 | [[Uporabnik:Damir113|Damir113]] | 1 |- | 9430 | [[Uporabnik:Damijan Zavrtanik|Damijan Zavrtanik]] | 1 |- | 9431 | [[Uporabnik:Damijanp|Damijanp]] | 1 |- | 9432 | [[Uporabnik:Damijan Kren|Damijan Kren]] | 1 |- | 9433 | [[Uporabnik:Damack|Damack]] | 1 |- | 9434 | [[Uporabnik:Dalibor-malic|Dalibor-malic]] | 1 |- | 9435 | [[Uporabnik:Daliborka 25|Daliborka 25]] | 1 |- | 9436 | [[Uporabnik:Dakoron|Dakoron]] | 1 |- | 9437 | [[Uporabnik:Dakar007|Dakar007]] | 1 |- | 9438 | [[Uporabnik:Dajana55|Dajana55]] | 1 |- | 9439 | [[Uporabnik:Dagas Did 66|Dagas Did 66]] | 1 |- | 9440 | [[Uporabnik:Dafore|Dafore]] | 1 |- | 9441 | [[Uporabnik:Dafne~slwiki|Dafne~slwiki]] | 1 |- | 9442 | [[Uporabnik:DadiS92|DadiS92]] | 1 |- | 9443 | [[Uporabnik:Dadaism~slwiki|Dadaism~slwiki]] | 1 |- | 9444 | [[Uporabnik:Daco|Daco]] | 1 |- | 9445 | [[Uporabnik:Dacian|Dacian]] | 1 |- | 9446 | [[Uporabnik:Dabi12|Dabi12]] | 1 |- | 9447 | [[Uporabnik:D0m3n|D0m3n]] | 1 |- | 9448 | [[Uporabnik:D0c~slwiki|D0c~slwiki]] | 1 |- | 9449 | [[Uporabnik:Cviček11|Cviček11]] | 1 |- | 9450 | [[Uporabnik:Cvetkop|Cvetkop]] | 1 |- | 9451 | [[Uporabnik:Cvetka Sokolov|Cvetka Sokolov]] | 1 |- | 9452 | [[Uporabnik:Cvetačanibrokoli|Cvetačanibrokoli]] | 1 |- | 9453 | [[Uporabnik:Cuzo|Cuzo]] | 1 |- | 9454 | [[Uporabnik:Cuts Like a Knife|Cuts Like a Knife]] | 1 |- | 9455 | [[Uporabnik:Čustvena inteligenca|Čustvena inteligenca]] | 1 |- | 9456 | [[Uporabnik:Curk lee|Curk lee]] | 1 |- | 9457 | [[Uporabnik:Cupcakesandbees|Cupcakesandbees]] | 1 |- | 9458 | [[Uporabnik:CupcakePastelito2|CupcakePastelito2]] | 1 |- | 9459 | [[Uporabnik:Čungalunga5464646|Čungalunga5464646]] | 1 |- | 9460 | [[Uporabnik:CulyCiv2|CulyCiv2]] | 1 |- | 9461 | [[Uporabnik:Cukorica|Cukorica]] | 1 |- | 9462 | [[Uporabnik:Čuka lina|Čuka lina]] | 1 |- | 9463 | [[Uporabnik:C.~slwiki|C.~slwiki]] | 1 |- | 9464 | [[Uporabnik:Csh89|Csh89]] | 1 |- | 9465 | [[Uporabnik:Csel of the AF|Csel of the AF]] | 1 |- | 9466 | [[Uporabnik:Csel|Csel]] | 1 |- | 9467 | [[Uporabnik:Cs0217|Cs0217]] | 1 |- | 9468 | [[Uporabnik:CrypticalFiery|CrypticalFiery]] | 1 |- | 9469 | [[Uporabnik:Cr U|Cr U]] | 1 |- | 9470 | [[Uporabnik:Crtmrzlikar|Crtmrzlikar]] | 1 |- | 9471 | [[Uporabnik:CrtJS|CrtJS]] | 1 |- | 9472 | [[Uporabnik:Croniquelle|Croniquelle]] | 1 |- | 9473 | [[Uporabnik:Crocodilenik|Crocodilenik]] | 1 |- | 9474 | [[Uporabnik:Crockodile78|Crockodile78]] | 1 |- | 9475 | [[Uporabnik:Crnipiki|Crnipiki]] | 1 |- | 9476 | [[Uporabnik:Crni|Crni]] | 1 |- | 9477 | [[Uporabnik:Crne|Crne]] | 1 |- | 9478 | [[Uporabnik:Črna vrtnica|Črna vrtnica]] | 1 |- | 9479 | [[Uporabnik:Crna svinja|Crna svinja]] | 1 |- | 9480 | [[Uporabnik:Cresnikj|Cresnikj]] | 1 |- | 9481 | [[Uporabnik:Creator.wikipeida|Creator.wikipeida]] | 1 |- | 9482 | [[Uporabnik:Crazy~slwiki|Crazy~slwiki]] | 1 |- | 9483 | [[Uporabnik:Cowan~slwiki|Cowan~slwiki]] | 1 |- | 9484 | [[Uporabnik:Cougar~slwiki|Cougar~slwiki]] | 1 |- | 9485 | [[Uporabnik:Costsjoy|Costsjoy]] | 1 |- | 9486 | [[Uporabnik:Corny~slwiki|Corny~slwiki]] | 1 |- | 9487 | [[Uporabnik:CooL eva|CooL eva]] | 1 |- | 9488 | [[Uporabnik:Conterifenbergo|Conterifenbergo]] | 1 |- | 9489 | [[Uporabnik:Consilue|Consilue]] | 1 |- | 9490 | [[Uporabnik:Conccerto|Conccerto]] | 1 |- | 9491 | [[Uporabnik:Commrem|Commrem]] | 1 |- | 9492 | [[Uporabnik:Commistage|Commistage]] | 1 |- | 9493 | [[Uporabnik:Commaprimo|Commaprimo]] | 1 |- | 9494 | [[Uporabnik:ComeAsUR~slwiki|ComeAsUR~slwiki]] | 1 |- | 9495 | [[Uporabnik:Colqadd|Colqadd]] | 1 |- | 9496 | [[Uporabnik:Colons2|Colons2]] | 1 |- | 9497 | [[Uporabnik:Colonnello|Colonnello]] | 1 |- | 9498 | [[Uporabnik:Colcody2000|Colcody2000]] | 1 |- | 9499 | [[Uporabnik:Cokolino2|Cokolino2]] | 1 |- | 9500 | [[Uporabnik:Čoko135|Čoko135]] | 1 |- | 9501 | [[Uporabnik:Čoko12|Čoko12]] | 1 |- | 9502 | [[Uporabnik:Cokapoo|Cokapoo]] | 1 |- | 9503 | [[Uporabnik:Cojpek505|Cojpek505]] | 1 |- | 9504 | [[Uporabnik:Cognition.fan|Cognition.fan]] | 1 |- | 9505 | [[Uporabnik:Cofka|Cofka]] | 1 |- | 9506 | [[Uporabnik:Čmrljčki|Čmrljčki]] | 1 |- | 9507 | [[Uporabnik:Cmrlek1|Cmrlek1]] | 1 |- | 9508 | [[Uporabnik:Cmaver|Cmaver]] | 1 |- | 9509 | [[Uporabnik:Cloudynika|Cloudynika]] | 1 |- | 9510 | [[Uporabnik:Clidar~slwiki|Clidar~slwiki]] | 1 |- | 9511 | [[Uporabnik:Clia0801|Clia0801]] | 1 |- | 9512 | [[Uporabnik:Cleonessa|Cleonessa]] | 1 |- | 9513 | [[Uporabnik:Clementseye|Clementseye]] | 1 |- | 9514 | [[Uporabnik:Clara Rosemann|Clara Rosemann]] | 1 |- | 9515 | [[Uporabnik:Claque|Claque]] | 1 |- | 9516 | [[Uporabnik:ClaireSteph|ClaireSteph]] | 1 |- | 9517 | [[Uporabnik:Clairedelune~slwiki|Clairedelune~slwiki]] | 1 |- | 9518 | [[Uporabnik:Cjajnik|Cjajnik]] | 1 |- | 9519 | [[Uporabnik:Citrrvs|Citrrvs]] | 1 |- | 9520 | [[Uporabnik:CitroX|CitroX]] | 1 |- | 9521 | [[Uporabnik:Citronka|Citronka]] | 1 |- | 9522 | [[Uporabnik:Citronček|Citronček]] | 1 |- | 9523 | [[Uporabnik:Citraya13|Citraya13]] | 1 |- | 9524 | [[Uporabnik:Cirilaz|Cirilaz]] | 1 |- | 9525 | [[Uporabnik:Ciril4gosenica|Ciril4gosenica]] | 1 |- | 9526 | [[Uporabnik:Ciril1|Ciril1]] | 1 |- | 9527 | [[Uporabnik:Circinus|Circinus]] | 1 |- | 9528 | [[Uporabnik:CiranemaK|CiranemaK]] | 1 |- | 9529 | [[Uporabnik:Cinderella~slwiki|Cinderella~slwiki]] | 1 |- | 9530 | [[Uporabnik:Cime|Cime]] | 1 |- | 9531 | [[Uporabnik:Cilka Blažon|Cilka Blažon]] | 1 |- | 9532 | [[Uporabnik:Ciklo|Ciklo]] | 1 |- | 9533 | [[Uporabnik:Cigutera|Cigutera]] | 1 |- | 9534 | [[Uporabnik:Cicognac|Cicognac]] | 1 |- | 9535 | [[Uporabnik:Ciciban|Ciciban]] | 1 |- | 9536 | [[Uporabnik:CibicKlavdij|CibicKlavdij]] | 1 |- | 9537 | [[Uporabnik:Ciarodeica|Ciarodeica]] | 1 |- | 9538 | [[Uporabnik:Ci987ta|Ci987ta]] | 1 |- | 9539 | [[Uporabnik:Chupacabra~slwiki|Chupacabra~slwiki]] | 1 |- | 9540 | [[Uporabnik:Chump~slwiki|Chump~slwiki]] | 1 |- | 9541 | [[Uporabnik:Chuckviola14|Chuckviola14]] | 1 |- | 9542 | [[Uporabnik:Chucknobbis|Chucknobbis]] | 1 |- | 9543 | [[Uporabnik:Chrxtina|Chrxtina]] | 1 |- | 9544 | [[Uporabnik:Christo63040181|Christo63040181]] | 1 |- | 9545 | [[Uporabnik:ChristineBZ|ChristineBZ]] | 1 |- | 9546 | [[Uporabnik:CHrisTinA|CHrisTinA]] | 1 |- | 9547 | [[Uporabnik:Christiane.melancon~slwiki|Christiane.melancon~slwiki]] | 1 |- | 9548 | [[Uporabnik:Christi232|Christi232]] | 1 |- | 9549 | [[Uporabnik:Chowii|Chowii]] | 1 |- | 9550 | [[Uporabnik:ChosenCream|ChosenCream]] | 1 |- | 9551 | [[Uporabnik:Chopy|Chopy]] | 1 |- | 9552 | [[Uporabnik:Chope|Chope]] | 1 |- | 9553 | [[Uporabnik:Chlovechek|Chlovechek]] | 1 |- | 9554 | [[Uporabnik:Chiuwauwa|Chiuwauwa]] | 1 |- | 9555 | [[Uporabnik:Chiorbone da Frittole|Chiorbone da Frittole]] | 1 |- | 9556 | [[Uporabnik:Child.dog.mum|Child.dog.mum]] | 1 |- | 9557 | [[Uporabnik:Chichi~slwiki|Chichi~slwiki]] | 1 |- | 9558 | [[Uporabnik:ChiccyTofsy|ChiccyTofsy]] | 1 |- | 9559 | [[Uporabnik:Chiasa|Chiasa]] | 1 |- | 9560 | [[Uporabnik:Chiaravianello|Chiaravianello]] | 1 |- | 9561 | [[Uporabnik:Cherrytree|Cherrytree]] | 1 |- | 9562 | [[Uporabnik:Cherrypie1988|Cherrypie1988]] | 1 |- | 9563 | [[Uporabnik:Chelsea~slwiki|Chelsea~slwiki]] | 1 |- | 9564 | [[Uporabnik:Chelsea138|Chelsea138]] | 1 |- | 9565 | [[Uporabnik:Cheko|Cheko]] | 1 |- | 9566 | [[Uporabnik:Cheebacca|Cheebacca]] | 1 |- | 9567 | [[Uporabnik:Checking xx|Checking xx]] | 1 |- | 9568 | [[Uporabnik:Charlotteq|Charlotteq]] | 1 |- | 9569 | [[Uporabnik:Charlie Garduño|Charlie Garduño]] | 1 |- | 9570 | [[Uporabnik:Charisse|Charisse]] | 1 |- | 9571 | [[Uporabnik:Chanter~slwiki|Chanter~slwiki]] | 1 |- | 9572 | [[Uporabnik:Cevohevnemrak|Cevohevnemrak]] | 1 |- | 9573 | [[Uporabnik:Cevka|Cevka]] | 1 |- | 9574 | [[Uporabnik:CEVELJ|CEVELJ]] | 1 |- | 9575 | [[Uporabnik:Češnje|Češnje]] | 1 |- | 9576 | [[Uporabnik:Cesnikz|Cesnikz]] | 1 |- | 9577 | [[Uporabnik:Češkafan|Češkafan]] | 1 |- | 9578 | [[Uporabnik:Cerridwen2022|Cerridwen2022]] | 1 |- | 9579 | [[Uporabnik:Cero 63040271|Cero 63040271]] | 1 |- | 9580 | [[Uporabnik:Cernegaja28|Cernegaja28]] | 1 |- | 9581 | [[Uporabnik:Černe An|Černe An]] | 1 |- | 9582 | [[Uporabnik:CerarZ|CerarZ]] | 1 |- | 9583 | [[Uporabnik:Čepnox|Čepnox]] | 1 |- | 9584 | [[Uporabnik:Cene.stupar|Cene.stupar]] | 1 |- | 9585 | [[Uporabnik:Célestin Denis|Célestin Denis]] | 1 |- | 9586 | [[Uporabnik:Cehoving|Cehoving]] | 1 |- | 9587 | [[Uporabnik:Cehok|Cehok]] | 1 |- | 9588 | [[Uporabnik:Cehbarbara|Cehbarbara]] | 1 |- | 9589 | [[Uporabnik:Cecka1|Cecka1]] | 1 |- | 9590 | [[Uporabnik:Cdvfa1238|Cdvfa1238]] | 1 |- | 9591 | [[Uporabnik:Cdj 000|Cdj 000]] | 1 |- | 9592 | [[Uporabnik:Ccr~slwiki|Ccr~slwiki]] | 1 |- | 9593 | [[Uporabnik:Ccrazymann|Ccrazymann]] | 1 |- | 9594 | [[Uporabnik:Ccieslovenia|Ccieslovenia]] | 1 |- | 9595 | [[Uporabnik:CCCp|CCCp]] | 1 |- | 9596 | [[Uporabnik:CCC41|CCC41]] | 1 |- | 9597 | [[Uporabnik:Ccbbaa|Ccbbaa]] | 1 |- | 9598 | [[Uporabnik:CB73529|CB73529]] | 1 |- | 9599 | [[Uporabnik:Cawaerein|Cawaerein]] | 1 |- | 9600 | [[Uporabnik:Carson1968|Carson1968]] | 1 |- | 9601 | [[Uporabnik:Carovnik15|Carovnik15]] | 1 |- | 9602 | [[Uporabnik:Carolyn-chi|Carolyn-chi]] | 1 |- | 9603 | [[Uporabnik:Carolepiton|Carolepiton]] | 1 |- | 9604 | [[Uporabnik:Caro de Segeda|Caro de Segeda]] | 1 |- | 9605 | [[Uporabnik:Carnius|Carnius]] | 1 |- | 9606 | [[Uporabnik:CARMY|CARMY]] | 1 |- | 9607 | [[Uporabnik:Carmelo~slwiki|Carmelo~slwiki]] | 1 |- | 9608 | [[Uporabnik:Carlota~slwiki|Carlota~slwiki]] | 1 |- | 9609 | [[Uporabnik:Carles Karel|Carles Karel]] | 1 |- | 9610 | [[Uporabnik:Carlalune|Carlalune]] | 1 |- | 9611 | [[Uporabnik:Carka.si|Carka.si]] | 1 |- | 9612 | [[Uporabnik:Carjematic|Carjematic]] | 1 |- | 9613 | [[Uporabnik:Caradhrasss|Caradhrasss]] | 1 |- | 9614 | [[Uporabnik:Capuccetto rosso|Capuccetto rosso]] | 1 |- | 9615 | [[Uporabnik:Capraibex|Capraibex]] | 1 |- | 9616 | [[Uporabnik:Capmo|Capmo]] | 1 |- | 9617 | [[Uporabnik:Čaplja|Čaplja]] | 1 |- | 9618 | [[Uporabnik:Capi 10|Capi 10]] | 1 |- | 9619 | [[Uporabnik:C a n o e|C a n o e]] | 1 |- | 9620 | [[Uporabnik:CankarPepsi|CankarPepsi]] | 1 |- | 9621 | [[Uporabnik:Cankarjezakon2|Cankarjezakon2]] | 1 |- | 9622 | [[Uporabnik:CanaryIslands|CanaryIslands]] | 1 |- | 9623 | [[Uporabnik:Campapusl|Campapusl]] | 1 |- | 9624 | [[Uporabnik:Calypsow|Calypsow]] | 1 |- | 9625 | [[Uporabnik:Cal~slwiki|Cal~slwiki]] | 1 |- | 9626 | [[Uporabnik:Calcmh|Calcmh]] | 1 |- | 9627 | [[Uporabnik:Cakalnica3|Cakalnica3]] | 1 |- | 9628 | [[Uporabnik:Cahtls|Cahtls]] | 1 |- | 9629 | [[Uporabnik:Cagla09|Cagla09]] | 1 |- | 9630 | [[Uporabnik:Cafkim|Cafkim]] | 1 |- | 9631 | [[Uporabnik:Cadez4|Cadez4]] | 1 |- | 9632 | [[Uporabnik:C1357|C1357]] | 1 |- | 9633 | [[Uporabnik:BZupa|BZupa]] | 1 |- | 9634 | [[Uporabnik:BŽibret|BŽibret]] | 1 |- | 9635 | [[Uporabnik:Bzgavc|Bzgavc]] | 1 |- | 9636 | [[Uporabnik:Bvogel2|Bvogel2]] | 1 |- | 9637 | [[Uporabnik:Buršula|Buršula]] | 1 |- | 9638 | [[Uporabnik:Burja|Burja]] | 1 |- | 9639 | [[Uporabnik:Burghiu|Burghiu]] | 1 |- | 9640 | [[Uporabnik:BureMF|BureMF]] | 1 |- | 9641 | [[Uporabnik:Bumma321|Bumma321]] | 1 |- | 9642 | [[Uporabnik:Bumbarnahribu|Bumbarnahribu]] | 1 |- | 9643 | [[Uporabnik:Buljan12|Buljan12]] | 1 |- | 9644 | [[Uporabnik:Bukipuki|Bukipuki]] | 1 |- | 9645 | [[Uporabnik:BuggyBost|BuggyBost]] | 1 |- | 9646 | [[Uporabnik:Bucka91|Bucka91]] | 1 |- | 9647 | [[Uporabnik:Bucka7|Bucka7]] | 1 |- | 9648 | [[Uporabnik:Bucka16|Bucka16]] | 1 |- | 9649 | [[Uporabnik:Bucci~slwiki|Bucci~slwiki]] | 1 |- | 9650 | [[Uporabnik:Bubbydoo|Bubbydoo]] | 1 |- | 9651 | [[Uporabnik:Bubblycanuck|Bubblycanuck]] | 1 |- | 9652 | [[Uporabnik:Bubbles~slwiki|Bubbles~slwiki]] | 1 |- | 9653 | [[Uporabnik:Bubaleze|Bubaleze]] | 1 |- | 9654 | [[Uporabnik:Bubabeba|Bubabeba]] | 1 |- | 9655 | [[Uporabnik:Btrnjanac|Btrnjanac]] | 1 |- | 9656 | [[Uporabnik:Btjasa91|Btjasa91]] | 1 |- | 9657 | [[Uporabnik:B.susec|B.susec]] | 1 |- | 9658 | [[Uporabnik:Bstiplovsek|Bstiplovsek]] | 1 |- | 9659 | [[Uporabnik:Bslana1985|Bslana1985]] | 1 |- | 9660 | [[Uporabnik:Brza djevojka|Brza djevojka]] | 1 |- | 9661 | [[Uporabnik:Brutalnightmare|Brutalnightmare]] | 1 |- | 9662 | [[Uporabnik:Brumecs|Brumecs]] | 1 |- | 9663 | [[Uporabnik:BruceLee Warrior|BruceLee Warrior]] | 1 |- | 9664 | [[Uporabnik:Bruce Jakin Wayne|Bruce Jakin Wayne]] | 1 |- | 9665 | [[Uporabnik:Brotnjak|Brotnjak]] | 1 |- | 9666 | [[Uporabnik:Brookepretorius|Brookepretorius]] | 1 |- | 9667 | [[Uporabnik:Bronescu|Bronescu]] | 1 |- | 9668 | [[Uporabnik:Brokenbananas|Brokenbananas]] | 1 |- | 9669 | [[Uporabnik:Brnuci|Brnuci]] | 1 |- | 9670 | [[Uporabnik:Brnot|Brnot]] | 1 |- | 9671 | [[Uporabnik:Brko55|Brko55]] | 1 |- | 9672 | [[Uporabnik:Britt~slwiki|Britt~slwiki]] | 1 |- | 9673 | [[Uporabnik:Britovsek|Britovsek]] | 1 |- | 9674 | [[Uporabnik:Britonja|Britonja]] | 1 |- | 9675 | [[Uporabnik:Britannia|Britannia]] | 1 |- | 9676 | [[Uporabnik:Brinanina|Brinanina]] | 1 |- | 9677 | [[Uporabnik:Brina Ljubi|Brina Ljubi]] | 1 |- | 9678 | [[Uporabnik:Brinakp|Brinakp]] | 1 |- | 9679 | [[Uporabnik:Brinabrodnjak|Brinabrodnjak]] | 1 |- | 9680 | [[Uporabnik:Brina.birsa|Brina.birsa]] | 1 |- | 9681 | [[Uporabnik:Brinab|Brinab]] | 1 |- | 9682 | [[Uporabnik:BriJul|BriJul]] | 1 |- | 9683 | [[Uporabnik:Brigita.vrabec|Brigita.vrabec]] | 1 |- | 9684 | [[Uporabnik:Brigita Kompare|Brigita Kompare]] | 1 |- | 9685 | [[Uporabnik:Brigitab|Brigitab]] | 1 |- | 9686 | [[Uporabnik:Bridget2021|Bridget2021]] | 1 |- | 9687 | [[Uporabnik:Brianza2008|Brianza2008]] | 1 |- | 9688 | [[Uporabnik:Briangreene22|Briangreene22]] | 1 |- | 9689 | [[Uporabnik:Brglez4|Brglez4]] | 1 |- | 9690 | [[Uporabnik:Breznik Anja|Breznik Anja]] | 1 |- | 9691 | [[Uporabnik:Brence.rok|Brence.rok]] | 1 |- | 9692 | [[Uporabnik:Brenani|Brenani]] | 1 |- | 9693 | [[Uporabnik:BremBrem|BremBrem]] | 1 |- | 9694 | [[Uporabnik:Brekmandlc|Brekmandlc]] | 1 |- | 9695 | [[Uporabnik:Breenuh|Breenuh]] | 1 |- | 9696 | [[Uporabnik:Breena93|Breena93]] | 1 |- | 9697 | [[Uporabnik:Bredam|Bredam]] | 1 |- | 9698 | [[Uporabnik:Braunkopf|Braunkopf]] | 1 |- | 9699 | [[Uporabnik:Bratje|Bratje]] | 1 |- | 9700 | [[Uporabnik:Brata2|Brata2]] | 1 |- | 9701 | [[Uporabnik:B-rat|B-rat]] | 1 |- | 9702 | [[Uporabnik:Branzal112|Branzal112]] | 1 |- | 9703 | [[Uporabnik:Branstark|Branstark]] | 1 |- | 9704 | [[Uporabnik:Brankav|Brankav]] | 1 |- | 9705 | [[Uporabnik:Branka.strnad|Branka.strnad]] | 1 |- | 9706 | [[Uporabnik:Branka France|Branka France]] | 1 |- | 9707 | [[Uporabnik:Branimir~slwiki|Branimir~slwiki]] | 1 |- | 9708 | [[Uporabnik:Brane hodak|Brane hodak]] | 1 |- | 9709 | [[Uporabnik:Branden Garrett|Branden Garrett]] | 1 |- | 9710 | [[Uporabnik:Bralec8|Bralec8]] | 1 |- | 9711 | [[Uporabnik:Bralec4|Bralec4]] | 1 |- | 9712 | [[Uporabnik:Brain~slwiki|Brain~slwiki]] | 1 |- | 9713 | [[Uporabnik:Brain On Vacation|Brain On Vacation]] | 1 |- | 9714 | [[Uporabnik:Brainiac70|Brainiac70]] | 1 |- | 9715 | [[Uporabnik:BPeTri58|BPeTri58]] | 1 |- | 9716 | [[Uporabnik:B.paulinic|B.paulinic]] | 1 |- | 9717 | [[Uporabnik:Božo R.|Božo R.]] | 1 |- | 9718 | [[Uporabnik:Bozop|Bozop]] | 1 |- | 9719 | [[Uporabnik:BožičP|BožičP]] | 1 |- | 9720 | [[Uporabnik:BožičL|BožičL]] | 1 |- | 9721 | [[Uporabnik:Bozicek50|Bozicek50]] | 1 |- | 9722 | [[Uporabnik:Bozhansky|Bozhansky]] | 1 |- | 9723 | [[Uporabnik:Bowik|Bowik]] | 1 |- | 9724 | [[Uporabnik:Botros99|Botros99]] | 1 |- | 9725 | [[Uporabnik:Bostjanvelikonja|Bostjanvelikonja]] | 1 |- | 9726 | [[Uporabnik:Bostjan.prasnikar|Bostjan.prasnikar]] | 1 |- | 9727 | [[Uporabnik:Bostjanm|Bostjanm]] | 1 |- | 9728 | [[Uporabnik:Bostjanjn10|Bostjanjn10]] | 1 |- | 9729 | [[Uporabnik:Boštjan7skozi24|Boštjan7skozi24]] | 1 |- | 9730 | [[Uporabnik:Bostjan4|Bostjan4]] | 1 |- | 9731 | [[Uporabnik:BossSlo|BossSlo]] | 1 |- | 9732 | [[Uporabnik:Boskok|Boskok]] | 1 |- | 9733 | [[Uporabnik:Bosko323|Bosko323]] | 1 |- | 9734 | [[Uporabnik:Bosanskipecurko|Bosanskipecurko]] | 1 |- | 9735 | [[Uporabnik:Borutso|Borutso]] | 1 |- | 9736 | [[Uporabnik:Borut Savec|Borut Savec]] | 1 |- | 9737 | [[Uporabnik:Borutr|Borutr]] | 1 |- | 9738 | [[Uporabnik:Borut Osonkar|Borut Osonkar]] | 1 |- | 9739 | [[Uporabnik:Borut Miklavec|Borut Miklavec]] | 1 |- | 9740 | [[Uporabnik:BorutDezman|BorutDezman]] | 1 |- | 9741 | [[Uporabnik:Borut66|Borut66]] | 1 |- | 9742 | [[Uporabnik:Borut3|Borut3]] | 1 |- | 9743 | [[Uporabnik:Borut1980|Borut1980]] | 1 |- | 9744 | [[Uporabnik:Borovnička|Borovnička]] | 1 |- | 9745 | [[Uporabnik:Borovnica~slwiki|Borovnica~slwiki]] | 1 |- | 9746 | [[Uporabnik:BoRoot|BoRoot]] | 1 |- | 9747 | [[Uporabnik:Borojunior|Borojunior]] | 1 |- | 9748 | [[Uporabnik:Borm735|Borm735]] | 1 |- | 9749 | [[Uporabnik:Borko28|Borko28]] | 1 |- | 9750 | [[Uporabnik:Boris Voglar|Boris Voglar]] | 1 |- | 9751 | [[Uporabnik:BorisUOL|BorisUOL]] | 1 |- | 9752 | [[Uporabnik:Borisperus|Borisperus]] | 1 |- | 9753 | [[Uporabnik:Boris Godunov~slwiki|Boris Godunov~slwiki]] | 1 |- | 9754 | [[Uporabnik:Boris3000|Boris3000]] | 1 |- | 9755 | [[Uporabnik:BorgKing|BorgKing]] | 1 |- | 9756 | [[Uporabnik:Borgagg|Borgagg]] | 1 |- | 9757 | [[Uporabnik:BoredT-Rex|BoredT-Rex]] | 1 |- | 9758 | [[Uporabnik:Bordo marjetica|Bordo marjetica]] | 1 |- | 9759 | [[Uporabnik:Bor-bor|Bor-bor]] | 1 |- | 9760 | [[Uporabnik:Boraczek|Boraczek]] | 1 |- | 9761 | [[Uporabnik:Bor88|Bor88]] | 1 |- | 9762 | [[Uporabnik:Bonobo~slwiki|Bonobo~slwiki]] | 1 |- | 9763 | [[Uporabnik:Bonmot~slwiki|Bonmot~slwiki]] | 1 |- | 9764 | [[Uporabnik:Bongolope|Bongolope]] | 1 |- | 9765 | [[Uporabnik:Bond007~slwiki|Bond007~slwiki]] | 1 |- | 9766 | [[Uporabnik:Bonaventura~slwiki|Bonaventura~slwiki]] | 1 |- | 9767 | [[Uporabnik:Bona.puella|Bona.puella]] | 1 |- | 9768 | [[Uporabnik:Bolonese|Bolonese]] | 1 |- | 9769 | [[Uporabnik:Bollenn|Bollenn]] | 1 |- | 9770 | [[Uporabnik:Bolhacek|Bolhacek]] | 1 |- | 9771 | [[Uporabnik:Bolek~slwiki|Bolek~slwiki]] | 1 |- | 9772 | [[Uporabnik:Bokob|Bokob]] | 1 |- | 9773 | [[Uporabnik:BokicaK|BokicaK]] | 1 |- | 9774 | [[Uporabnik:Bojoco|Bojoco]] | 1 |- | 9775 | [[Uporabnik:Bojkov|Bojkov]] | 1 |- | 9776 | [[Uporabnik:Bojevnica|Bojevnica]] | 1 |- | 9777 | [[Uporabnik:Bojanzavec|Bojanzavec]] | 1 |- | 9778 | [[Uporabnik:Bojansk|Bojansk]] | 1 |- | 9779 | [[Uporabnik:BojanR|BojanR]] | 1 |- | 9780 | [[Uporabnik:Bojana.kusic|Bojana.kusic]] | 1 |- | 9781 | [[Uporabnik:Bojana Fajmut|Bojana Fajmut]] | 1 |- | 9782 | [[Uporabnik:Bojanabracic11|Bojanabracic11]] | 1 |- | 9783 | [[Uporabnik:Bogozupancic|Bogozupancic]] | 1 |- | 9784 | [[Uporabnik:BodhisattvaBot|BodhisattvaBot]] | 1 |- | 9785 | [[Uporabnik:Bodecaneza1|Bodecaneza1]] | 1 |- | 9786 | [[Uporabnik:Bobvelikan|Bobvelikan]] | 1 |- | 9787 | [[Uporabnik:Bob Rock|Bob Rock]] | 1 |- | 9788 | [[Uporabnik:Bobosmrade91|Bobosmrade91]] | 1 |- | 9789 | [[Uporabnik:Bobnartj|Bobnartj]] | 1 |- | 9790 | [[Uporabnik:Bobicar1107|Bobicar1107]] | 1 |- | 9791 | [[Uporabnik:Bobek~slwiki|Bobek~slwiki]] | 1 |- | 9792 | [[Uporabnik:Bobby~slwiki|Bobby~slwiki]] | 1 |- | 9793 | [[Uporabnik:B.Nika|B.Nika]] | 1 |- | 9794 | [[Uporabnik:Bmertelj|Bmertelj]] | 1 |- | 9795 | [[Uporabnik:BMC2008|BMC2008]] | 1 |- | 9796 | [[Uporabnik:Bmc100|Bmc100]] | 1 |- | 9797 | [[Uporabnik:B.makarovic|B.makarovic]] | 1 |- | 9798 | [[Uporabnik:Bmacuh|Bmacuh]] | 1 |- | 9799 | [[Uporabnik:BlueRioRo|BlueRioRo]] | 1 |- | 9800 | [[Uporabnik:*bluebary*|*bluebary*]] | 1 |- | 9801 | [[Uporabnik:Blucija|Blucija]] | 1 |- | 9802 | [[Uporabnik:Bloški Korenjak|Bloški Korenjak]] | 1 |- | 9803 | [[Uporabnik:Blondpower1425|Blondpower1425]] | 1 |- | 9804 | [[Uporabnik:Blondinkaxxx|Blondinkaxxx]] | 1 |- | 9805 | [[Uporabnik:Blondi1|Blondi1]] | 1 |- | 9806 | [[Uporabnik:Blodyavenger|Blodyavenger]] | 1 |- | 9807 | [[Uporabnik:Bljubljek|Bljubljek]] | 1 |- | 9808 | [[Uporabnik:Blinky~slwiki|Blinky~slwiki]] | 1 |- | 9809 | [[Uporabnik:Bleskosek|Bleskosek]] | 1 |- | 9810 | [[Uporabnik:Blend~slwiki|Blend~slwiki]] | 1 |- | 9811 | [[Uporabnik:Bleki13|Bleki13]] | 1 |- | 9812 | [[Uporabnik:Blek178|Blek178]] | 1 |- | 9813 | [[Uporabnik:Bledsforum|Bledsforum]] | 1 |- | 9814 | [[Uporabnik:Blebleb|Blebleb]] | 1 |- | 9815 | [[Uporabnik:Blbec|Blbec]] | 1 |- | 9816 | [[Uporabnik:Blaztheking|Blaztheking]] | 1 |- | 9817 | [[Uporabnik:Blazpo|Blazpo]] | 1 |- | 9818 | [[Uporabnik:Blaz pavzin|Blaz pavzin]] | 1 |- | 9819 | [[Uporabnik:Blaž Logonder|Blaž Logonder]] | 1 |- | 9820 | [[Uporabnik:Blazkolar|Blazkolar]] | 1 |- | 9821 | [[Uporabnik:Blazko|Blazko]] | 1 |- | 9822 | [[Uporabnik:Blažka Plahutnik Baloh|Blažka Plahutnik Baloh]] | 1 |- | 9823 | [[Uporabnik:Blazjensterle|Blazjensterle]] | 1 |- | 9824 | [[Uporabnik:BlazicEro|BlazicEro]] | 1 |- | 9825 | [[Uporabnik:BlazFerjanic|BlazFerjanic]] | 1 |- | 9826 | [[Uporabnik:Blaze~slwiki|Blaze~slwiki]] | 1 |- | 9827 | [[Uporabnik:Blazcop|Blazcop]] | 1 |- | 9828 | [[Uporabnik:Blaž-b|Blaž-b]] | 1 |- | 9829 | [[Uporabnik:Blaž1234567|Blaž1234567]] | 1 |- | 9830 | [[Uporabnik:BlatnikE|BlatnikE]] | 1 |- | 9831 | [[Uporabnik:Blapopugo|Blapopugo]] | 1 |- | 9832 | [[Uporabnik:BlankaSlana|BlankaSlana]] | 1 |- | 9833 | [[Uporabnik:BlankaD|BlankaD]] | 1 |- | 9834 | [[Uporabnik:Blankablagotinšek|Blankablagotinšek]] | 1 |- | 9835 | [[Uporabnik:Blanka123|Blanka123]] | 1 |- | 9836 | [[Uporabnik:Blackreaper201|Blackreaper201]] | 1 |- | 9837 | [[Uporabnik:Blackman1425|Blackman1425]] | 1 |- | 9838 | [[Uporabnik:Blackites|Blackites]] | 1 |- | 9839 | [[Uporabnik:Black hole|Black hole]] | 1 |- | 9840 | [[Uporabnik:Blackhavk|Blackhavk]] | 1 |- | 9841 | [[Uporabnik:Blabla~slwiki|Blabla~slwiki]] | 1 |- | 9842 | [[Uporabnik:Blaaaaz|Blaaaaz]] | 1 |- | 9843 | [[Uporabnik:B.Katja|B.Katja]] | 1 |- | 9844 | [[Uporabnik:Bk16|Bk16]] | 1 |- | 9845 | [[Uporabnik:Bjelcevica|Bjelcevica]] | 1 |- | 9846 | [[Uporabnik:Bizzzy|Bizzzy]] | 1 |- | 9847 | [[Uporabnik:Bizgo|Bizgo]] | 1 |- | 9848 | [[Uporabnik:Bivanusa|Bivanusa]] | 1 |- | 9849 | [[Uporabnik:Biusmudiskačuinnismbiuzaseden|Biusmudiskačuinnismbiuzaseden]] | 1 |- | 9850 | [[Uporabnik:Biskvitek|Biskvitek]] | 1 |- | 9851 | [[Uporabnik:Birdmocking|Birdmocking]] | 1 |- | 9852 | [[Uporabnik:Bippo3010|Bippo3010]] | 1 |- | 9853 | [[Uporabnik:Biografur|Biografur]] | 1 |- | 9854 | [[Uporabnik:Binabambina|Binabambina]] | 1 |- | 9855 | [[Uporabnik:Billisbrother|Billisbrother]] | 1 |- | 9856 | [[Uporabnik:BilJePreprostDan|BilJePreprostDan]] | 1 |- | 9857 | [[Uporabnik:Bilal hotovic|Bilal hotovic]] | 1 |- | 9858 | [[Uporabnik:Bigyd|Bigyd]] | 1 |- | 9859 | [[Uporabnik:Big jernej|Big jernej]] | 1 |- | 9860 | [[Uporabnik:BigDeal|BigDeal]] | 1 |- | 9861 | [[Uporabnik:BigBoo|BigBoo]] | 1 |- | 9862 | [[Uporabnik:Bidl|Bidl]] | 1 |- | 9863 | [[Uporabnik:Bićon2002|Bićon2002]] | 1 |- | 9864 | [[Uporabnik:Bibek45|Bibek45]] | 1 |- | 9865 | [[Uporabnik:Biba8|Biba8]] | 1 |- | 9866 | [[Uporabnik:Bhikkhu Hiriko|Bhikkhu Hiriko]] | 1 |- | 9867 | [[Uporabnik:BHelena|BHelena]] | 1 |- | 9868 | [[Uporabnik:Bezoomie|Bezoomie]] | 1 |- | 9869 | [[Uporabnik:Bezlajka|Bezlajka]] | 1 |- | 9870 | [[Uporabnik:Bežigrad3.G|Bežigrad3.G]] | 1 |- | 9871 | [[Uporabnik:Beži.filozofinji|Beži.filozofinji]] | 1 |- | 9872 | [[Uporabnik:Beyci|Beyci]] | 1 |- | 9873 | [[Uporabnik:BetaBeta|BetaBeta]] | 1 |- | 9874 | [[Uporabnik:Bestwishes76|Bestwishes76]] | 1 |- | 9875 | [[Uporabnik:Bessy~slwiki|Bessy~slwiki]] | 1 |- | 9876 | [[Uporabnik:Bessislami|Bessislami]] | 1 |- | 9877 | [[Uporabnik:Beso~slwiki|Beso~slwiki]] | 1 |- | 9878 | [[Uporabnik:Besonderheit|Besonderheit]] | 1 |- | 9879 | [[Uporabnik:Bert Sustar|Bert Sustar]] | 1 |- | 9880 | [[Uporabnik:Berto the bear|Berto the bear]] | 1 |- | 9881 | [[Uporabnik:BertonceljP|BertonceljP]] | 1 |- | 9882 | [[Uporabnik:Bertok~slwiki|Bertok~slwiki]] | 1 |- | 9883 | [[Uporabnik:BER~slwiki|BER~slwiki]] | 1 |- | 9884 | [[Uporabnik:Bernetiči|Bernetiči]] | 1 |- | 9885 | [[Uporabnik:BernardoGui|BernardoGui]] | 1 |- | 9886 | [[Uporabnik:Bernardbosanquet|Bernardbosanquet]] | 1 |- | 9887 | [[Uporabnik:Bernarda Štimac|Bernarda Štimac]] | 1 |- | 9888 | [[Uporabnik:Berlot M.|Berlot M.]] | 1 |- | 9889 | [[Uporabnik:Berlec|Berlec]] | 1 |- | 9890 | [[Uporabnik:Beri~slwiki|Beri~slwiki]] | 1 |- | 9891 | [[Uporabnik:BennyG89|BennyG89]] | 1 |- | 9892 | [[Uporabnik:Ben Mills|Ben Mills]] | 1 |- | 9893 | [[Uporabnik:Benkokretenko|Benkokretenko]] | 1 |- | 9894 | [[Uporabnik:BenjaminStrelec|BenjaminStrelec]] | 1 |- | 9895 | [[Uporabnik:Benjamindzubur|Benjamindzubur]] | 1 |- | 9896 | [[Uporabnik:BenjaminB~slwiki|BenjaminB~slwiki]] | 1 |- | 9897 | [[Uporabnik:Benj05|Benj05]] | 1 |- | 9898 | [[Uporabnik:Benimasa|Benimasa]] | 1 |- | 9899 | [[Uporabnik:BenedicicI|BenedicicI]] | 1 |- | 9900 | [[Uporabnik:BEnc|BEnc]] | 1 |- | 9901 | [[Uporabnik:Bellabr17|Bellabr17]] | 1 |- | 9902 | [[Uporabnik:Belibor|Belibor]] | 1 |- | 9903 | [[Uporabnik:Belen~slwiki|Belen~slwiki]] | 1 |- | 9904 | [[Uporabnik:Belan|Belan]] | 1 |- | 9905 | [[Uporabnik:Bela krajina|Bela krajina]] | 1 |- | 9906 | [[Uporabnik:BekY|BekY]] | 1 |- | 9907 | [[Uporabnik:Beenncc|Beenncc]] | 1 |- | 9908 | [[Uporabnik:Bedak|Bedak]] | 1 |- | 9909 | [[Uporabnik:Beckywithgoodhair|Beckywithgoodhair]] | 1 |- | 9910 | [[Uporabnik:Beatrice~slwiki|Beatrice~slwiki]] | 1 |- | 9911 | [[Uporabnik:Beardfrun|Beardfrun]] | 1 |- | 9912 | [[Uporabnik:Bearboler~slwiki|Bearboler~slwiki]] | 1 |- | 9913 | [[Uporabnik:Bear77~slwiki|Bear77~slwiki]] | 1 |- | 9914 | [[Uporabnik:BDobnikar|BDobnikar]] | 1 |- | 9915 | [[Uporabnik:BCigale|BCigale]] | 1 |- | 9916 | [[Uporabnik:Bchtmchd|Bchtmchd]] | 1 |- | 9917 | [[Uporabnik:BC19|BC19]] | 1 |- | 9918 | [[Uporabnik:Bbs~slwiki|Bbs~slwiki]] | 1 |- | 9919 | [[Uporabnik:Bbracko|Bbracko]] | 1 |- | 9920 | [[Uporabnik:BBKurt|BBKurt]] | 1 |- | 9921 | [[Uporabnik:Bazoka|Bazoka]] | 1 |- | 9922 | [[Uporabnik:Bazen Kranj|Bazen Kranj]] | 1 |- | 9923 | [[Uporabnik:Bazan~slwiki|Bazan~slwiki]] | 1 |- | 9924 | [[Uporabnik:Batageljeva|Batageljeva]] | 1 |- | 9925 | [[Uporabnik:Bastl|Bastl]] | 1 |- | 9926 | [[Uporabnik:Bastille|Bastille]] | 1 |- | 9927 | [[Uporabnik:BastianF|BastianF]] | 1 |- | 9928 | [[Uporabnik:Bassket1|Bassket1]] | 1 |- | 9929 | [[Uporabnik:Bass079|Bass079]] | 1 |- | 9930 | [[Uporabnik:Basket|Basket]] | 1 |- | 9931 | [[Uporabnik:Basist3|Basist3]] | 1 |- | 9932 | [[Uporabnik:Basina77|Basina77]] | 1 |- | 9933 | [[Uporabnik:Barpka|Barpka]] | 1 |- | 9934 | [[Uporabnik:Barnina|Barnina]] | 1 |- | 9935 | [[Uporabnik:Barbye~slwiki|Barbye~slwiki]] | 1 |- | 9936 | [[Uporabnik:Barby93|Barby93]] | 1 |- | 9937 | [[Uporabnik:Barby85|Barby85]] | 1 |- | 9938 | [[Uporabnik:Barbssal|Barbssal]] | 1 |- | 9939 | [[Uporabnik:Barbi.g|Barbi.g]] | 1 |- | 9940 | [[Uporabnik:Barbiemedo|Barbiemedo]] | 1 |- | 9941 | [[Uporabnik:Barbera~slwiki|Barbera~slwiki]] | 1 |- | 9942 | [[Uporabnik:Barbarvid|Barbarvid]] | 1 |- | 9943 | [[Uporabnik:Barbarinko|Barbarinko]] | 1 |- | 9944 | [[Uporabnik:Barbarina~slwiki|Barbarina~slwiki]] | 1 |- | 9945 | [[Uporabnik:Barbara ZRSKP|Barbara ZRSKP]] | 1 |- | 9946 | [[Uporabnik:Barbarazorec86|Barbarazorec86]] | 1 |- | 9947 | [[Uporabnik:Barbarazorc|Barbarazorc]] | 1 |- | 9948 | [[Uporabnik:Barbarazlobec|Barbarazlobec]] | 1 |- | 9949 | [[Uporabnik:Barbara Vodopivec|Barbara Vodopivec]] | 1 |- | 9950 | [[Uporabnik:Barbara Šut|Barbara Šut]] | 1 |- | 9951 | [[Uporabnik:BarbaraPin|BarbaraPin]] | 1 |- | 9952 | [[Uporabnik:Barbara Nagode|Barbara Nagode]] | 1 |- | 9953 | [[Uporabnik:BarbaraNaglic|BarbaraNaglic]] | 1 |- | 9954 | [[Uporabnik:BarbaraLuciano13|BarbaraLuciano13]] | 1 |- | 9955 | [[Uporabnik:Barbara Koren|Barbara Koren]] | 1 |- | 9956 | [[Uporabnik:BarbaraFortuna|BarbaraFortuna]] | 1 |- | 9957 | [[Uporabnik:Barbaraf|Barbaraf]] | 1 |- | 9958 | [[Uporabnik:Barbaradietner|Barbaradietner]] | 1 |- | 9959 | [[Uporabnik:Barbara Božič|Barbara Božič]] | 1 |- | 9960 | [[Uporabnik:Barbara88|Barbara88]] | 1 |- | 9961 | [[Uporabnik:Barbara4|Barbara4]] | 1 |- | 9962 | [[Uporabnik:Barara96|Barara96]] | 1 |- | 9963 | [[Uporabnik:Banmaja|Banmaja]] | 1 |- | 9964 | [[Uporabnik:Banko in metka house|Banko in metka house]] | 1 |- | 9965 | [[Uporabnik:Banka SKB|Banka SKB]] | 1 |- | 9966 | [[Uporabnik:Banja57|Banja57]] | 1 |- | 9967 | [[Uporabnik:Bananana~slwiki|Bananana~slwiki]] | 1 |- | 9968 | [[Uporabnik:BaltićAsja|BaltićAsja]] | 1 |- | 9969 | [[Uporabnik:Balonmi1|Balonmi1]] | 1 |- | 9970 | [[Uporabnik:Baller014|Baller014]] | 1 |- | 9971 | [[Uporabnik:Balisio|Balisio]] | 1 |- | 9972 | [[Uporabnik:Baleynet|Baleynet]] | 1 |- | 9973 | [[Uporabnik:Balet~slwiki|Balet~slwiki]] | 1 |- | 9974 | [[Uporabnik:Baletna šola|Baletna šola]] | 1 |- | 9975 | [[Uporabnik:Baldrick90~slwiki|Baldrick90~slwiki]] | 1 |- | 9976 | [[Uporabnik:BADmanX|BADmanX]] | 1 |- | 9977 | [[Uporabnik:Badggfdsky|Badggfdsky]] | 1 |- | 9978 | [[Uporabnik:Badbabay|Badbabay]] | 1 |- | 9979 | [[Uporabnik:Bacic8|Bacic8]] | 1 |- | 9980 | [[Uporabnik:Baby born|Baby born]] | 1 |- | 9981 | [[Uporabnik:BabsiGirl|BabsiGirl]] | 1 |- | 9982 | [[Uporabnik:Babo8|Babo8]] | 1 |- | 9983 | [[Uporabnik:Babic.simona|Babic.simona]] | 1 |- | 9984 | [[Uporabnik:Ba77na|Ba77na]] | 1 |- | 9985 | [[Uporabnik:B186|B186]] | 1 |- | 9986 | [[Uporabnik:B15563T5|B15563T5]] | 1 |- | 9987 | [[Uporabnik:AzureSkyz|AzureSkyz]] | 1 |- | 9988 | [[Uporabnik:A. Zunic|A. Zunic]] | 1 |- | 9989 | [[Uporabnik:Azricek|Azricek]] | 1 |- | 9990 | [[Uporabnik:Azoogle|Azoogle]] | 1 |- | 9991 | [[Uporabnik:Azerty123~slwiki|Azerty123~slwiki]] | 1 |- | 9992 | [[Uporabnik:Ayla5554|Ayla5554]] | 1 |- | 9993 | [[Uporabnik:Avtobusieu|Avtobusieu]] | 1 |- | 9994 | [[Uporabnik:Avsenique|Avsenique]] | 1 |- | 9995 | [[Uporabnik:Avrilkikchy|Avrilkikchy]] | 1 |- | 9996 | [[Uporabnik:Avril456|Avril456]] | 1 |- | 9997 | [[Uporabnik:Avrelius89|Avrelius89]] | 1 |- | 9998 | [[Uporabnik:AvramHaf|AvramHaf]] | 1 |- | 9999 | [[Uporabnik:Avionzum|Avionzum]] | 1 |- | 10000 | [[Uporabnik:Aviatoraa|Aviatoraa]] | 1 |- |} c2aicc7bp31u0jtp5qhnshqn86owsz6 0 499506 6731571 6047834 2026-08-05T20:06:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731571 wikitext text/x-wiki '''Corinna Harfouch''', nemška [[Igralec (umetnik)|igralka]], * [[16. oktober]] [[1954]] [[Suhl]], [[Nemška demokratična republika|Vzhodna Nemčija]]. {{Infopolje Oseba|name=Corinna Harfouch|birth_date=|birth_place=|image=|caption=Harfouch leta 2017|citizenship=[[Zahodna Nemčija]], [[Nemčija]]|occupation=|years_active=1986–danes}} Harfouchova je delala kot medicinska sestra in študirala igranje v [[Berlin|Berlinu]] od leta 1978 do 1981. Njen prvi mož je bil libanonski računalničar Nabil Harfouch, s katerim ima eno hčerko. Leta 1985 se je poročila z [[Michael Gwisdek|Michaelom Gwisdekom]], s katerim ima dva sinova, glasbenika [[Johannes Gwisdek|Johannesa Gwisdeka]] in igralca [[Robert Gwisdek|Roberta Gwisdeka]]. Leta 1994 je bila članica žirije na 44. mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu.<ref>[https://www.bz-berlin.de/artikel-archiv/b-z-hausbesuch-bei-den-gwisdeks B.Z. - Hausbesuch bei den Gwisdeks] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210515211520/https://www.bz-berlin.de/artikel-archiv/b-z-hausbesuch-bei-den-gwisdeks |date=2021-05-15 }}, ''[[:en:B.Z._(newspaper)|B.Z.]]'', 12 September 2010. Retrieved 22 December 2018.</ref> == Glej tudi == * [[Ulrich Matthes]] == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Harfouch, Corinna}} [[Kategorija:Nemški igralci]] f4vfam8mkvqd2e59vfnf8wf3pddzrfb 0 502213 6731776 6710662 2026-08-06T11:06:11Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Selektorji nogometne reprezentance Združenih Arabskih Emiratov]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6731776 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Zlatko Dalić | image = <!-- WD --> | height = 179 cm | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | position = [[vezist (nogomet)|obrambni vezist]] | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Troglav 1918 Livno|Troglav 1918]] | years1 = 1983–1986 | caps1 = 4 | goals1 = 0 | clubs1 = [[HNK Hajduk Split|Hajduk Split]] | years2 = 1986–1987 | caps2 = 12 | goals2 = 0 | clubs2 = [[HNK Cibalia|Dinamo Vinkovci]] | years3 = 1987–1988 | caps3 = 5 | goals3 = 0 | clubs3 = [[HNK Hajduk Split|Hajduk Split]] | years4 = 1988–1989 | caps4 = 7 | goals4 = 0 | clubs4 = [[FK Budućnost Podgorica|Budućnost Titograd]] | years5 = 1989–1991 | caps5 = 37 | goals5 = 3 | clubs5 = [[FK Velež Mostar|Velež Mostar]] | years6 = 1992–1996 | caps6 = 108 | goals6 = 13 | clubs6 = [[NK Varaždin (1931–2015)|Varteks]] | years7 = 1996–1998 | caps7 = 28 | goals7 = 1 | clubs7 = [[HNK Hajduk Split|Hajduk Split]] | years8 = 1998 | caps8 = 11 | goals8 = 1 | clubs8 = → [[NK Varaždin (1931–2015)|Varteks]] (pos.) | years9 = 1998–2000 | caps9 = 36 | goals9 = 3 | clubs9 = [[NK Varaždin (1931–2015)|Varteks]] | totalcaps = 247 | totalgoals = 23 | manageryears1 = 2004 | managerclubs1 = [[NK Varaždin (1931–2015)|Varteks]] (zač.) | manageryears2 = 2005–2007 | managerclubs2 = [[NK Varaždin (1931–2015)|Varteks]] | manageryears3 = 2007–2008 | managerclubs3 = [[HNK Rijeka|Rijeka]] | manageryears4 = 2008–2009 | managerclubs4 = [[FK Dinamo Tirana|Dinamo Tirana]] | manageryears5 = 2009–2010 | managerclubs5 = [[NK Slaven Belupo|Slaven Belupo]] | manageryears6 = 2010–2012 | managerclubs6 = [[Al Faisaly FC|Al Faisaly]] | manageryears8 = 2013 | managerclubs8 = [[Al Hilal FC|Al-Hilal]] | manageryears9 = 2014–2017 | managerclubs9 = [[Al Ain FC|Al Ain]] | manageryears10= 2017–2026 | managerclubs10 = [[Hrvaška nogometna reprezentanca|Hrvaška]] | manageryears11= 2026– | managerclubs11 = [[Nogometna reprezentanca Združenih Arabskih Emiratov|Združeni Arabski Emirati]] }} '''Zlatko Dalić''', [[Hrvati|hrvaški]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[26. oktober]] [[1966]], [[Livno]], [[Bosna in Hercegovina|SR Bosna in Hercegovina]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] (danes [[Bosna in Hercegovina]]). Dalić je nekdanji nogometaš in med letoma 2017 in 2026 selektor [[Hrvaška nogometna reprezentanca|hrvaške reprezentance]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dalić, Zlatko}} [[Kategorija:Hrvaški nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši Hajduka Split]] [[Kategorija:Nogometaši HNK Cibalie]] [[Kategorija:Nogometaši FK Budućnosti Podgorica]] [[Kategorija:Nogometaši FK Veleža Mostar]] [[Kategorija:Nogometaši NK Varaždina]] [[Kategorija:Hrvaški nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji NK Varaždina]] [[Kategorija:Trenerji HNK Rijeke]] [[Kategorija:Trenerji FK Dinama Tirane]] [[Kategorija:Trenerji NK Slaven Belupe]] [[Kategorija:Trenerji Al-Faisalyja FC]] [[Kategorija:Trenerji Al-Hilala]] [[Kategorija:Trenerji Al Aina FC]] [[Kategorija:Selektorji hrvaške nogometne reprezentance]] [[Kategorija:Selektorji nogometne reprezentance Združenih Arabskih Emiratov]] k21nqovktj0biesf80knrm6ops3k797 0 504529 6731691 6438901 2026-08-06T07:13:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731691 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | image = | alt = Statue of Gallienus | succession = Cesar [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] | reign = september 253 – september 268 | predecessor = [[Emilijan (rimski cesar)|Emilijan]] | successor = [[Klavdij II. Gotski]] | regent = [[Valerijan (rimski cesar)|Valerijan]] (253–260)<br>[[Salonin]] (julij 260) | reg-type = Socesar | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | burial_place = | spouse = Kornelija Salonina | issue = {{ubl|[[Valerijan II.|Valerijan]]|[[Salonin]]|[[Marinijan]]}} | issue-link = #Family tree of Licinia gens | issue-pipe = Detail | full name = Publius Licinius Egnatius Gallienus<ref>Galienovo polno ime ob smrti je bilo {{sc|Imperator Caesar Pvblivs Licinivs Egnativs Gallienvs Pivs Felix Invictvs Avgvstvs Germanicvs Maximvs Persicvs Pontifex Maximvs Tribuniciae Potestatis XVI Imperator I Consvl VII Pater Patriae}}, "Cesar cezar Publij Licin Egnacij Galien, pobožen, srečen in nepremagan, Avgust Germanik Maksim Perzik, šestnajst krat tribum, cesar, sedem krat konzul, oče domovine".</ref> | father = [[Valerijan (rimski cesar)|Valerijan]] | mother = Egnacija Mariniana }} '''Publij Licinij Egnacij Galien''' ([[Latinščina|latinsko]] {{aut|Pvblivs Licinivs Egnativs Gallienvs}} je bil cesar [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]], ki je v letih 253-260 vladal skupaj s svojim očetom [[Valerijan (rimski cesar)|Valerijanom]], od leta 260 do 268 pa kot samostojen cesar, * okoli [[218]], † september [[268]]. Vladal je med [[Kriza tretjega stoletja|krizo tretjega stoletja]], v kateri je Rimsko cesarstvo skoraj propadlo. Dosegel je več vojaških zmag proti [[uzurpator |uzurpator]]jem in [[Germani|germanskim]] plemenom, vendar ni mogel preprečiti odcepitve pomembnih provinc. Njegova petnajstletna vladavina je bila najdaljša v drugi polovici 3. stoletja. Rojen je bil v premožni in tradicionalno [[Rimski senat|senatorski]] družini kot sin cesarja Valerijana in Mariniane. Valerijan je postal cesar septembra 253 in dal v [[Rimski senat|Rimskem senatu]] Galiena povzdigniti v [[Cezar (naslov)|cezarja]] in [[avgust (naslov)|avgusta]]. Valerijan je razdelil cesarstvo med njim in svojim sinom, pri čemer je Valerijan vladal na vzhodu, njegov sin pa na zahodu. Galien je leta 258 premagal uzurpatorja [[Ingenij]]a in leta 259 uničil [[Alemani|alemansko]] vojsko pri [[Mediolanum|Mediolanu]] (sedanji [[Milano]]). Poraz in ujetje Valerijana v bitki s [[Sasanidsko cesarstvo|Sasanidi]] pri [[bitka pri Edesi|Edesi]] leta 260 sta Rimsko cesarstvo vrgla v kaos [[Državljanska vojna|državljanske vojne]]. Oblast v celotnem cesarstvu je prevzel Galien. V letih 261–262 je premagal vzhodnega uzurpatorja Makrijana Majorja in Lucija Musija Emilijana, vendar ni uspel ustaviti nastajanja odcepljenega [[Galsko cesarstvo|Galskega cesarstva]] pod generalom Postumom. Leta 268 se je v Mediolanu razglasil za cesarja uzurpator Avreol. Galien ga je v bitki pred mestom porazil in nato začel oblegati mesto. Galiena je med obleganjem do smrti zabodel njegov častnik in zarotnik Kekropij. ==Življenje== ===Vzpon na oblast=== [[Slika:Портрет Корнелии Салонины.jpg|thumb|upright|left|Doprsni kip Kornelije Salonine]] Natančen datum Galienovega rojstva ni znan. [[Ivan Malala]], grški letopisec iz 6. stoletja, in ''[[Epitome de Caesaribus]]'' poročata, da je bil ob smrti star okoli 50 let, kar pomeni, da je bil rojen okoli leta 218.<ref>J. Bray (1997), str. 16.</ref> Bil je sin cesarja Valerijana in Marinijane, ki je bila verjetno iz senatorske družine, morda hčerka Egnacija Viktorja Marinijana. Napisi na kovancih ga povezujejo s Faleriji v [[Etrurija|Etruriji]], ki bi lahko bili njegov rojstni kraj. Veliko napisov je povezanih tudi z Egnaciji, družino njegove matere.<ref>R. Syme. ''Historia Augusta Papers''. Oxford, 1983. str. 197.</ref> Približno deset let pred prihodom na oblast se je poročil s Kornelijo Salonino, s katero je imel tri prince: Valerijana II., ki je umrl leta 258, [[Salonin]]a, ki ga je leta 260 umoril armadni general Postum, in Marinijana, ki je bil ubit leta 268 kmalu po očetovem umoru.<ref>J. Bray (1997), str. 49–51.</ref> Galienova nečakinja bi lahko bila Bazijila Rimska, usmrčena med Valentinijanovim vladanjem zaradi njene krščanske vere.<ref>Dunbar, Agnes B.C. (1901). A Dictionary of Saintly Women. Volume 1. London, George Bell & Sons. str. 104.</ref> Ko je bil Valentinijan septembra 253 razglašen za rimskega cesarja,<ref>Peachin, str. 37, 39.</ref> je zaprosil [[Rimski senat]], naj Galiena poviša v [[Cezar (naslov)|cezarja]] in [[avgust (naslov)|avgusta]]. Galien je bil izvoljen tudi za [[Rimski konzul|rednega konzula]] (''consul ordinarius'') za leto 254. Valerijan in Galien sta, podobno kot [[Mark Avrelij]] in [[Lucij Ver]] stoletje prej, razdelila Rimsko cesarstvo. Valerijan je vladal v vzhodni, Galien pa v zahodni polovici cesarstva. Valerijan je odšel na vzhod, da bi se soočil s [[Sasanidsko cesarstvo|Perzijci]], Galien pa je odbijal napade germanskih plemen na renski in donavski meji cesarstva. Delitev cesarstva je bila nujna zaradi številnih groženj in pogajanj s sovražniki, ki sozahtevali neposredno komunikacijo s cesarjem. ===Zgodnje vladanje in Ingenijev upor=== [[Slika:Gallienus lead seal sm.jpg|thumb|Galien na svinčenem pečatniku; napis se glasi: GALLIENVS P. F. AVG.]] Gallienus je večino svojega časa preživel v provincah na Renu ([[Spodnja Germanija]], ''Gornja Germanija'', [[Retija]] in [[Norik]]). V letih 253 do 258 je skoraj zagotovo obiskal tudi v Podonavje in [[Ilirik]]. Po [[Evtropij]]u in [[Avrelij Viktor|Avreliju Viktorju]] je bil še posebej energičen in uspešen pri preprečevanju napadalcev na obe Germaniji in Galijo kljub šibkosti, ki jo je povzročil Valerijanov pohod proti Emilijanu v Italijo leta 253.<ref>A. Watson (1999), str. 33.</ref> Iz Galienovih kovancev je moč sklepati, da je velikokrat zmagal.<ref>Andreas Alfoldi. ''The Numbering of the Victories of the Emperor Gallienus and of the Loyalty of his Legions''. Numismatic Chronicle, 1959. Ponetis Attic Books, 1977. ISBN 0-915018-28-4 omenja pet zmag.</ref> V to obdobje je mogoče datirati tudi zmago v rimski [[Rimska Dakija|Dakiji]]. Uspehe v tem obdobju mu pripisujejo tudi njemu sovražni pisci.<ref>J. Bray (1997), str. 56–58.</ref> Leta 255 ali 257 je bil Galien ponovno izvoljen za konzula, kar kaže na to, da je v teh letih na kratko obiskal [[Rim]], čeprav o tem ni nobenega zapisa.<ref>J. Bray (1997), str. 56.</ref> Med bivanjem ob Donavi, Drinkwater domneva da leta 255 ali 256, je razglasil svojega starejšega sina Valerijana II. za cezarja in s tem za uradnega dediča sebe in Valerijana I. Sin se je takrat verjetno pridružil Galienu, ko je Galien leta 257 odšel v Porenje pa je ostal ob Donavi kot poosebljenje cesarske oblasti.<ref>J. Drinkwater. ''The Gallic Empire''. Wiesbaden: Franz Steiner Verlag, 1987. str. 21–22. ISBN 3-515-04806-5).</ref> V letih 258 do 260, natančen datum je nejasen, se je med Valerijanovimi pripravami na invazijo [[Šapur I.|Šapurja I.]] na vzhodu Galien ukvarjal s problemi na zahodu. Ingenij, guverner najmanj ene panonske province in morda tudi Mezije,<ref>J. Bray (1997), str. 57; Drinkwater (1987), str.22.</ref> je izkoristil vojno na dveh frontah in se razglasil za cesarja. Valerijan II. je ob Donavi umrl, najverjetneje leta 258.<ref>Drinkwater (1987), str. 22.</ref> Za njegovo smrt je bil morda odgovoren prav Ingenij. Regalijanov in Postumov upor, ki sta sledila Ingenijevemu, je morda sprožil Valerijanov poraz v [[Bitka pri Edesi|bitki pri Edesi]] in njegovo ujetništvo.<ref>J. Bray (1997), str. 72-73; A. Watson (1999), str. 230, opomba 34.</ref> Galien je na upore zelo hitro reagiral. Sina Salonina je kot cezarja pustil v [[Köln]]u in se odpravil na [[Balkan]]. S seboj je vzel novoustanovljene konjeniške enote (''comitatus'') pod poveljstvom Avreola<ref>J. Bray (1997), str. 74–75.</ref> in pri [[Osijek|Mursi]]<ref>Aurelius Victor, 33,2; Orosius. ''Historiae adversus Paganos'' 7.10; Eutropius 9.8.</ref> ali [[Sremska Mitrovica|Sirmiju]]<ref>Zonaras, 12.24.</ref> porazil Ingenija. Poraženca so po padcu njegove prestolnice Sirmija ubili njegovi telesni stražarji ali je naredil samomor.<ref>J. Bray (1997), str.76; J. Fitz. ''Ingenuus et Regalien'', str. 44.</ref> ===Invazija Alemanov in Frankov=== {{Glej tudi|Bitka pri Mediolanumu}} Med letoma 258 in 260 se je zgodila velika invazija [[Alemani|Alemanov]] in drugih germanskih plemen. Natančen datum dogodkov je težko določiti.<ref>J. Bray (1997), str. 47.</ref> Napad se je zgodil verjetno zaradi praznine, ki jo je povzročil umik vojakov, ki so podpirali Galiena v kampanji proti Ingeniju. Preko spodnjega [[Ren]]a so v [[Galija|Galijo]] vdrli [[Franki]]. Nekateri so prodrli vse do južne [[Španija|Španije]] in opustošili Tarraco (sedanja Tarragona).<ref name=ref20>A. Watson (1999), str. 34.</ref> Alemani so vdrli verjetno skozi ''Agri Decumates'' (območje med gornjim Renom in gornjo Donavo),<ref>J. Bray (1997), str. 78.</ref> njim pa so verjetno sledili [[Jutungi]].<ref name=ref20/> Po uničenju [[Gornja Germanija|Gornje Germanije]] in [[Retija|Retije]] (del kužne [[Francija|Francije]] in [[Švica|Švice]]) so vdrli v [[Rimska Italija|Italijo]]. Bili so prvi, ki so tja vdrli za [[Hanibal]]om petsto let prej. Napadalci so prodrli do obrobja Rima, kjer jih je ustavila improvizirana vojska, ki jo je sestavil senat. Sestavljena je bila verjetno iz pretorijanske garde, lokalnih čet in civilnega prebivalstva.<ref name=ref22>J. Bray (1997), str. 79.</ref> Napadalce je med umikom iz Italije v bitki pri Mediloanu (sedanji [[Milano]]) prestregla in premagala Galienova vojska, ki je po obračunu s Franki prišla iz Galije ali z [[Balkan]]a.<ref name=ref22/> Bitka pri Mediolanumu je bila odločilna in Alemani naslednjih deset let niso motili cesarstva. Jutungi so z bogatim plenom in ujetniki iz Italije uspeli prečkati [[Alpe]].<ref name=ref20/><ref name=ref23>D.S.Potter (2004), str. 256.</ref> ===Regalijanov upor=== [[Slika:Regalianus.jpg|thumb|right|Regalijanov [[antoninijan]] z napisom IMP. C. P. C. REGALIANVS P. F. AVG.]] Približno v istem času se je za cesarja razglasil Regalijan, poveljnik dela rimske vojske na Balkanu.<ref>J. Bray (1997), str. 82.</ref> Razlogi za njegov upor so nejasni, saj ''[[Historia Augusta]]'', skoraj edini vir teh dogodkov, ne daje verodostojnih podatkov. Vzrok je mogoče pripisati nezadovoljstvu civilnih in vojaških provincialov, ki so menili, da je obramba pokrajine zanemarjena.<ref> J. Bray (1997), str.82, 83.</ref> Regalijan se je obdržal na oblasti približno šest mesecev in koval denar s svojo podobo. Po nekaj uspehih proti [[Sarmati|Sarmatom]] se je njegov upor končal, ko so v Panonijo vdrli [[Roksolani]], osvojili Sirmium in ga ubili.<ref>J. Bray (1997), str. 83.</ref> Obstaja domneva, da je napad Roksolanov] spodbudil Galien, drugi zgodovinarji pa obtožbe na njegov račun zavračajo.<ref>T. Nagy. ''Les moments historiques de Budapest'', vol.II, 1962; J. Fitz. ''Ingenuus at Regalien'', str. 50; J. Bray (1997), str. 83.</ref> ===Valerijanovo ujetje in Makrijanov upor=== [[Slika:Shapur victory.JPG|thumb|left|Plitvi relief cesarja Valerijana kot ujetnika perzijskeka kralja Šapurja I.; relief stoji v [[Nakš-e Rostam]]u v iranski pokrajini Širaz; klečeči moški je morda [[Filip Arabec]]]] Na vzhodu je imel Valerijan resne težave zaradi vdorov band [[Skiti|Skitov]], ki so za morja napadali provinco [[Pont]] na severu [[Mala Azija|Male Azije]]. Po opustošenju Ponta so prodirali na jug v [[Kapadokija|Kapadokijo]]. Rimska vojska iz [[Antiohija|Antiohije]] pod Valerijanovim poveljstvom jih je poskušala ustaviti, vendar ji to ni uspelo. Po [[Zosim]]u je v rimski vojski izbruhnila epidemija [[Antoninska kuga|kuge]] in jo zelo oslabila. Vojska v tako slabem stanju je morala odbiti tudi napad [[Šapur I.|Šapurja I.]] na [[Mezopotamija (rimska provinca)|Mazopotamijo]], verjetno zgodaj spomladi leta 260.<ref>D.S.Potter (2004), str. 255.</ref> V [[Bitka pri Edesi|bitki pri Edesi]] je bila rimska vojska poražena, cesar Valerijan pa ujet. Perzijska vojska je zatem napadla [[Kilikija|Kilikijo]] in [[Kapadokija (rimska provinca)|Kapadokijo]] v sedanji [[Turčija|Turčiji]] in, po perzijskih podatkih, opustošila 36 mest. Rimski častnik Kalist (Balista) in davčni uslužbenec Fulvij Makrijan sta uspela zbrati ostanke rimske vojske na vzhodu in Odenatove konjenike iz [[Palmira|Palmire]] in ustaviti Šapurjevo invazijo.<ref>D.S.Potter (2004), str. 255–256.</ref> Perzijce so pregnali nazaj na vzhod, potem pa je Makrijan razglasil svoja sinova Kvijeta in Makrijana za cesarja.<ref name=ref23/> Kovanci, kovani v več mestih na vzhodu, kažejo, da so mesta priznala njihovo uzurpacijo oblasti. Makrijan je sina Kvijeta, Kalista in domnevno Odenata pustil na vzhodu, da bi se ukvarjali s Perzijci, sam pa se je z vojsko 30.000 mož odpravil v [[Evropa|Evropo]], kjer sprva ni naletel na odpor.<ref>J. Bray (1997), str. 142.</ref><ref>Historia Augusta. ''The two Gallienii'', II.6.</ref> Makrijanu so se pridružile panonske legije, ki so Galienu zamerile njegovo odsotnost. Galien je proti uzurpatorju poslal svojega uspešnega poveljnika Avreola. Odločilna bitka se je zgodila spomladi ali v začetku poletja 261, najverjetneje v [[Ilirik (rimska provinca)|Iliriku]], čeprav jo Zonara umešča v [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]]. Uzurpatorjeva vojska je bila v bitki odločilno poražena, oba njena poveljnika pa ubita.<ref>J. Bray (1997), str. 143–144.</ref> Po bitki se je začel Postumusov upor, zato Galien ni imel časa, da bi obračunal z uzurpatorjema Kalistom in Kvijetom. Z Odenatom, ki se je takrat vrnil s svojega zmagovitega pohoda proti Perzijcem, je podelil naslov ''[[Dux|dux Romanorum]]'' in se z njim dogovori, da napade uzuspatorja s sedežem v Edesi. Kvijeta so prebivalci Edese ubili, Kalista pa je Odenat aretiral in okoli novembra 261 usmrtil.<ref> J. Bray (1997), str. 144–145.</ref> ===Postumov upor=== [[Slika:Postumus Antoninianus.jpg|thumb|right|Postumov antoninijan z napisom IMP. C. POSTVMVS P. F. AVG.]] Po rimskem porazu v bitki pri Edesi je Galien izgubil oblast v [[Rimska Britanija|Britaniji]], [[Hispanija|Hispaniji]], delih Germanije in velikem delu [[Galija|Galije]], kjer se je uprl rimski general Postum in razglasil svoje kraljestvo, zdaj znano kot [[Galsko cesarstvo]]. Upor je delno sovpadel z Makrijanovim uporom na vzhodu. Galien je po odhodu na vzhod leta 258 pustil v Kölnu svojega sina [[Salonin]]a in njegovega skrbnika Silvana. General Postum, poveljnik rimskih enot ob Renu, je premagal nekaj napadalcev na Rimsko cesarstvo in zasegel njihov plen. Plena ni vrnil njegovim lastnikom, ampak ga je raje razdelil med svoje vojake. Ko je za to izvedel Silvan, je zahteval, da plen pošlje njemu. Postum se mu je poskušal ukloniti, toda njegovi vojaki so se uprli in ga razglasili za cesarja. Pod njegovim poveljstvom so oblegali [[Köln]] in dosegli, da so branilci po nekaj tednih odprli mestna vrata in mu izročili Salonina in Silvana. Oba so kasneje na njegov ukaz ubili.<ref>J. Bray (1997), str. 133.</ref> Datiranje teh dogodkov je bilo dolgo časa negotovo.<ref>Andreas Älfoldi. "The Numbering of the Victories of the Emperor Gallienus and of the Loyalty of his Legions". ''Numismatic Chronicle'', 1959. Ponatis Attic Books, 1977. str. 359, opomba 5.</ref> Napis, odkrit leta 1992 v [[Augsburg]]u, kaže, da je bil Postum razglašen za cesarja po septembru 260.<ref>Lothar Bakker. "Raetien unter Postumus. Das Siegesdenkmal einer Juthungenschlacht im Jahre 260 n. Chr. aus Augsburg". ''Germania'' '''71''' (1993): 369–386.</ref> Postum je zase in za enega od svojih sodelavcev, Honoracijana, zahteval [[Rimski konzul|konzulstvo]], vendar po mnenju D.S. Potterja nikoli ni poskušal odstaviti Galiena ali vdreti v [[Rimska Italija|Italijo]].<ref>D.S.Potter (2004), str. 260.</ref> Ko je Galien izvedel za umor svojega sina, je začel zbirati vojsko proti Postumu. Makrijanov pohod v Evropo ga je prisilil, da je proti njemu poslal Avreola z veliko vojsko, sam pa je zato imel premalo vojakov za boj proti Postumu. Avreolova vojske je po nekaj začetnih porazih premagala Makrijana in se mu pridružila. Postum je pobegnil, Avreol, ki je bil zadolžen za njegovo zasledovanje, pa mu je namerno dovolil pobeg in zbiranje novih sil.<ref>J. Bray (1997), str. 136–137.</ref> Galien se je v Galijo odpravil leta 263<ref>Andreas Älfoldi. "The Numbering of the Victories of the Emperor Gallienus and of the Loyalty of his Legions". Numismatic Chronicle, 1959. Ponetis Attic Books, 1977.</ref> ali 265<ref>D.S.Potter (2004), str. 263.</ref> in obkolil Postuma v neimenovanem galskem mestu. Med obleganjem je bil hudo ranjen s puščico in je moral zapustiti bojišče. Obleganje je trajalo do njegove smrti.<ref>J. Bray (1997), str. 138.</ref> Galsko cesarstvo je ostalo neodvisno do leta 274. ===Emilijanov upor=== [[Slika:Aureus of Gallienus, minted in Mediolanum (Milan).jpg|thumb|Galienov [[aureus]], kovan leta 262 v [[Mediolanum]]u ([[Milano]])]] Leta 262 je [[Aleksandrija|aleksandrijska]] kovnica ponovno začela kovati Galienov denar, kar kaže, da je po zatrtju Makrijanovega upora Egipt ponovno prišel pod Galienovo oblast. Spomladi 262 so zaradi upora egiptovskega prefekta in Makrijanovega podpornika Lucija Musija Emilijana v mestu ponovno izbruhnili nemiri. Ozadje invazije, državljanske vojne, kuge in lakote, ki so zaznamovali to obdobje, so dobro opisani v korespondenci aleksandrijskega škofa [[Dionizij Aleksandrijski|Dionizija]].<ref>J. Bray (1997), str. 146.</ref> Galien se je zavedal, da si ne more privoščiti izgube nadzora nad vitalnimi egiptovskimi žitnicami, zato je tja poslal svojega generala Teodota, da bi odstranil upornega prefekta. Odločilen spopad med njima, v katerem je bil Emilijan poražen, se je zgodil verjetno v bližini [[Tebe, Egipt|Teb]].<ref>J. Bray (1997), str. 147.</ref> Po teh dogodkih je bil Galien izvoljen za konzula še leta 262, 264 in 266. ===Invazije Herulov, Avreolov upor, zarota in smrt=== V letih 267 do 269 so [[Goti]] in drugi [[Barbar|barbari]] z velikem številu napadali Rimsko cesarstvo. Viri so glede datumov njihovih vdorov, števila napadalcev in njihovih ciljev zelo zmedeni. Sodobni zgodovinarji ne morejo z gotovostjo razbrati niti tega, ali je šlo za več invazij ali za eno samo podaljšano invazijo. Zdi se, da so prvo veliko pomorsko ekspedicijo vodili [[Heruli]]. Začela se je na severu [[Črno morje|Črnega morja]] in nadaljevala z opustošenjem številnih grških mest, vključno z [[Atene|Atenami]] in [[Sparta|Sparto]]. Za njimi je še številčnejša vojska napadalcev začela drugo pomorsko invazijo na cesarstvo. Rimljani so barbare najprej premagali na morju. Galienova vojska je nato zmagala še v bitki v [[Trakija|Trakiji]]. Bitki je sledilo zasledovanje bežečih napadalcev. Nekaj zgodovinarjev meni, da je vojski, ki je zmagala v veliki bitki pri [[Niš]]u, poveljeval Galien, medtem ko večina meni, da je treba zmago pripisati njegovemu nasledniku [[Klavdij II. Gotski|Klavdiju II.]]<ref>J. Bray (1997), str. 279–288; Pat Southern 2001, str. 109; Alaric Watson 1999, str. 215; David S. Potter 2004,str. 266; Herwig Wolfram. ''History of the Goths''. University of California Press, 1988. str. 54. ISBN 0-520-06983-8.</ref> Leta 268, malo pred bitko pri Nišu ali malo po njej, je Galienovo oblast ogrozil Avreol, poveljnik konjenice, stacionirane v [[Mediolanum|Mediolanu]] (sedanji [[Milano]]). ki naj bi pazil na Postuma. Avreol je namesto tega do zadnjih dni Postumovega upora deloval kot njegov predstavnik, potem pa zase zahteval rimski prestol.<ref>J. Bray (1997), str. 290–291.</ref> Odločilna bitka je potekala pri sedanjem Pontirolo Nuovo pri Milanu. Avreol je bitko izgubil in bil prisiljen na umik v Milano.<ref>J. Bray (1997), str. 292.</ref> Galien je začel oblegati mesto in bil med obleganjem umorjen. Njegov umor je v primarnih virih opisan različno. Večina virov trdi, da je njegovo smrt želela večina njegovih uradnikov.<ref>D.S. Potter (2004), str. 264.</ref> ''[[Historia Augusta]]'', ki velja za nezanesljiv vir, zbran dolgo po opisanih dogodkih, pravi,<ref>R. Syme (1968).</ref> da sta zarotnike vodila poveljnik garde Avrelij Heraklijan in Lucij Avrelij Marcijan. Marcijanovo odelovanje v drugih primarnih virih ni potrjeno. Po zapisu v ''Historia Augusta'' je poveljnik Dalmatincev Kekropij razširil novico, da so Avreolove sile zapustile mesto, zato je Galien zapustil svoj šotor brez svoje telesne straže, potem pa ga je Kekropij ubil.<ref>Historia Augusta. ''The two Gallieni'', XIV.4–11.</ref> Po eni od različic so Klavdija za cesarja izbrali zarotniki, po drugi pa, da ga je izbral Galien na smrtni postelji. ''Historia Augusta'' je želela Klavdija prikazati kot potomca Konstantinove dinastije, kar bi lahko pojasnilo, zakaj Klavdija ni vključila v Galienov umor. Drugi viri (Zosim i.40 in Zonara xii.25) poročajo, da so zaroto organizirali Heraklijan, Klavdij in Avrelijan. Po zapisih [[Avrelij Viktor|Avrelija Viktorja]] in Zonare je Rimski senat, potem ko je izvedel za Heraklijevo smrt, ukazal usmrtitev članov njegove družine, vključno v bratom Valerijanom in sinom Marinijanom, in njegovih pristašev. Takoj po njihovi usmrtitvi je v senat prišlo Klavdijevo sporočilo, naj jih ne usmrtijo in naj njegovega predhodnika pobožijo.<ref>J. Bray (1997), str. 307–309; A. Watson (1999), str. 41–42.</ref> Za Galienovo grobnico se domneva, da je stala južno od Rima na IX. milji [[Via Appia|Viae Appiae]].<ref>Samuel N. C. Lieu, Domikic Montserat (ur.). ''From Constantine to Julian: Pagan and Byzantine Views: A Source History''. Routledge. str. 54-55, op. 38. ISBN 0-203-73029-1.</ref> ==Zapuščina== [[Slika:Arco di Gallieno o Porta Esquilina - lato interno - Panairjdde.jpg|thumb|Galienov slavolok v Rimu, postavljen leta 262, bolj posvečen Galienu kot da ga je zgradil on sam]] Zgodovinarji Galienu niso bili naklonjeni,<ref>Southern, Pat. The Roman Empire from Severus to Constantine, Routledge, London and New York, 2001, str. 2.</ref> deloma zaradi odcepitve Galije in Palmire ter njegove nezmožnosti, da bi jih znova osvojil. V času Galienove smrti je bila Palmira uradno še vedno zvesta Rimu, vendar je bila pod Odenatovim vodstvom v skoraj vseh drugih pogledih neodvisna. Po Odenatovi smrti in prevzemu oblasti njegove vdove Zenobije se je uradno odcepila. K Rimskemu cesarstvu se je ponovno priključila šele med vladanjem cesarja Avrelijana mnogo let kasneje, ko so se priključile tudi druge odcepljene province. Nekateri zgodovinarji zdaj na Galiena gledajo v bolj pozitivni luči,<ref>Southern, str. 3.</ref> ker je izvedel nekaj koristnih reform. V 80. letih 20. stoletja so v Lavi na [[Korzika|Korziki]] odkrili zaklad s približno 40 redkimi Galienovimi zlatniki.<ref>Sylvianne Estiot. The Lava Treasure of Roman Gold. Also in Trésors monétaires, volume XXIV, BNF, 2011. ISBN 9782717724929.</ref> <gallery widths=200 heights=100> Slika:Antoninianus Gallienus 260-leg 2 Italica.jpg|[[Antoninijan]], izdan v čast <small>LEG II ITAL VII P VII F</small>, "[[II. legija Italica|II. legije ''Italicae'']], sedem krat zveste in lojalne" Slika:Antoninianus Gallienus 260-leg 3 Italica.jpg|Antoninijan, izdan v čast <small>LEG III ITAL VI P VI F</small>, "[[III. legija Italica|III. legije ''Italicae'']], šest krat zveste in lojalne" Slika:Antoninianus-Gallienus-l5macedonica-RIC 0345-Bj-.jpg|Antoninijan, izdan v čast <small>LEG VII MAC VI P VI F</small>, "[[VII. legija Macedonica|VII. legije ''Macedonicae'']], šest krat zveste in lojalne" Slika:Gallienus legio VII Claudia.jpg|Antoninijan, izdan v čast <small>LEG VII CLA VI P VI F</small>, "[[VII. legija Claudia|VII. legije ''Claudiae'']], šest krat zveste in lojalne" </gallery> ===Vojaške reforme=== Galien je bil prvi rimski cesar, ki je v rimski vojski dajal prednost konjeniškim enotam, ''comitatenses'', ki jih je lahko v kratkem času odposlal kamor koli v cesarstvu. Ta reforma je nedvomno ustvarila precedens za prihodnja cesarja [[Dioklecijan]]a in [[Konstantin I. Veliki|Konstantina I.]] Biograf [[Avrelij Viktor]] poroča, da je Galien prepovedal senatorjem, da bi postali vojaški poveljniki.<ref>Aurelius Victor. De Caesaribus, 33–34.</ref> Ta politika je spodkopala senatorsko moč, saj so bolj kot oni postali pomembni bolj zanesljivi in izkušeni konjeniški poveljniki. Southern meni, da te reforme in upad senatorskega vpliva niso samo pomagali Avrelijanu, da je rešil cesarstvo, ampak so iz Galiena naredile tudi enega izmed cesarjev, ki je bil skupaj s [[Septimij Sever|Septimijem Severom]], Dioklecijanom in Konstantinom I. najbolj odgovoren za nastanek Dominata.<ref>Southern, str. 2-3, 83.</ref> ===Tolerančni edikt=== Valerijanovo ujetje leta 259 je Galiena prisililo, da je objavil prvo uradno tolerančno deklaracijo, povezano s krščansko vero. Obnovil je krščanska svetišča in pokoplišča in s tem priznal lastništvo krščanske cerkve. Njegova deklaracija še ni spremenila krščanstva v uradno državno vero.<ref>Piétri, Charles (1. januar 2002). "Prosecutions". V Levillain, Philippe (ur.). ''The Papacy: An Encyclopedia''. Psychology Press. str. 1156. ISBN 9780415922302.</ref> ==Družinsko drevo rodbine Licinia== {{tree chart/start}} {{tree chart| | | | | AEP |AEP=Aul Egnacij Priscilijan<br><small>filozof</small>}} {{tree chart| |,|-|-|-|(}} {{tree chart| QEP | | LEV |LEV=Lucij Egnacij Viktor|QEP=Kvint Egnacij Prokul<br><small>''consul suffectus''</small>}} {{tree chart| |,|-|-|-|(|}} {{tree chart| EVM | | Mar |~| Val |~| CGa |EVM=Egnacij Viktor Marinijan<br><small>''consul suffectus''</small>|Val=[[Slika:Vexilloid of the Roman Empire.svg|20px]]<br>[[Valerijan (rimski cesar)|Valerijan]]<br><small>rimski cesar</small> <br><small>(253-260)</small>|Mar=1. Marinijana|CGa=2. Kornelija Galonija}} {{tree chart| | | | | | | | | |)|-|-|-|.}} {{tree chart| pre | | | | | | Gal | | min | | Cla | | Qui | | nxt |pre=<small>predhodnik</small><br>[[Emilijan (rimski cesar)|Emilijan]]<br><small>rimski cesar</small><br><small>(253)</small>|Gal=[[Slika:Vexilloid of the Roman Empire.svg|20px]]<br>(1) Galien<br><small>rimski cesar</small><br><small>(253-268)</small><br><small>∞ Kornelija Salonina</small>|min=(2) Valerijan Minor<br><small>''consul suffectus''</small>|Cla=[[Klavdij II. Gotski]]<br><small>rimski cesar</small><br><small>(268-270)</small>|Qui=[[Kvintil]]<br><small>rimski cesar</small><br><small>(270)</small>|nxt=next<br>[[Avrelijan]]<br><small>rimski cesar</small><br><small>(270-275)</small><br><small>∞ Ulpija Severina</small>}} {{tree chart| | | | | |,|-|-|-|+|-|-|-|.}} {{tree chart| | | | | Va2 | | Sal | | Mar |Va2=[[Valerijan II.]]<br><small>''caesar''</small>|Sal=[[Salonin]]<br>''socesar''|Mar=Publij Licinij Egnacij Marinijan<br><small>konzul</small>}} {{tree chart/end}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== ===Primarni viri=== {{refbegin|2}} * Aurelius Victor, [http://www.roman-emperors.org/epitome.htm Epitome de Caesaribus] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201108100827/http://www.roman-emperors.org/epitome.htm |date=2020-11-08 }} * Evtropij, [http://www.forumromanum.org/literature/eutropius/trans9.html#8 Breviarium ab urbe condita] * ''Historia Augusta'', [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Historia_Augusta/Gallieni_duo*.html The Two Gallieni] * Joannes Zonaras, ''Epitome Historiarum'', [https://web.archive.org/web/20080521191250/http://www.ancientsites.com/aw/Post/1049415 extract: Zonaras: Alexander Severus to Diocletian: 222–284] * Zosim, [http://www.tertullian.org/fathers/zosimus01_book1.htm Historia Nova] {{refend}} ===Sekundarni viri=== {{refbegin|2}} *Lukas de Blois. ''The policy of the emperor Gallienus'', Brill, Leiden, 1976, {{ISBN|90-04-04508-2}}. *Bray, John. ''Gallienus : A Study in Reformist and Sexual Politics'', Wakefield Press, Kent Town, 1997, {{ISBN|1-86254-337-2}}. *Drinkwater, John F. ''The Gallic Empire. Separatism and Continuity in the North-Western Provinces of the Roman Empire A.D. 260–274''. Franz Steiner Verlag, Wiesbaden, 1987. {{ISBN|3-515-04806-5}}. *Isbouts, Jean-Pierre. "The Biblical World: An Illustrated Atlas" copyright 2007 National Geographic Society. {{ISBN|978-1-4262-0138-7}}. *Lissner, Ivar. "Power and Folly; The Story of the Caesars". Jonathan Cape Ltd., London, 1958. * {{navedi knjigo |last=Peachin |year=1990 |first=Michael |title=Roman Imperial Titulature and Chronology, A.D. 235–284 |publisher=Gieben |place=Amsterdam |isbn=90-5063-034-0 |url= |ref= }}. *Potter, David S. ''The Roman Empire at Bay AD 180–395'', Routledge, Oxon, 2004. {{ISBN|0-415-10058-5}}. *Southern, Pat. ''The Roman Empire from Severus to Constantine'', Routledge, London and New York, 2001. *Syme, Ronald. ''Ammianus and the Historia Augusta'', The Clarendon Press, Oxford, 1968. *Syme, Ronald. ''Historia Augusta Papers'', The Clarendon Press, Oxford, 1983. {{ISBN|0-19-814853-4}}. *Watson, Alaric. ''Aurelian and the Third Century'', Routledge, Oxon, 1999. {{ISBN|0-415-30187-4}}. {{refend}} {{s-start}} {{s-reg}} {{s-bef | before=[[Valerijan (rimski cesar)|Valerijan]]}} {{s-ttl | title=[[Seznam rimskih cesarjev|Rimski cesar]]| years=253–268| with=[[Valerijan (rimski cesar)|Valerijanom]] (253–260) in [[Salonin]]om (260) }} {{s-aft | after=[[Klavdij II. Gotski]]}} {{s-off}} {{s-bef | before= [[Voluzijan]]|before2= Lucij Valerij Poplikola}} {{s-ttl | title=Rimski konzul|years=254–255 |regent1=[[Valerijan (rimski cesar)|Valerijanom]]}} {{s-aft | after= Lucij Valerij Maksim|after2=M. Acilij Glabrio}} {{s-bef | before=Lucij Valerij Maksim|before2=M. Acilij Glabrio}} {{s-ttl | title=Rimski konzul|years=257 |regent1=[[Valerijan (rimski cesar)|Valerijanom]]}} {{s-aft | after= Mark Numij Tusk|after2=Mumij Bas}} {{s-bef | before= Publij Kornelij Secular|before2=Gaj Junij Donat}} {{s-ttl | title=Rimski konzul|years=261–262 |regent1=Lucijem Petronijem Tavrom Voluzijanom <br/> in Lucijem Mumijem Favstijanom }} {{s-aft | after= Mark Numij Albin|after2=Dekster}} {{s-bef | before= Mark Numij Albin|before2=Dekster}} {{s-ttl | title= Rimski konzul|years=264 |regent1= Saturninom}} {{s-aft | after= Publij Licinij Valerijan<br/> Egnacij Lucil}} {{s-bef | before= Publij Licinij Valerijan<br/> Egnacij Lucil}} {{s-ttl | title= Rimski konzul |years=266 |regent1= Sabinilom}} {{s-aft | after= Ovinij Patern|after2=Arcesilaj}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 218]] [[Kategorija:Umrli leta 268]] [[Kategorija:Rimski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 3. stoletju]] comf70gwp5c58496h3ks2u95p07xkvf 0 508736 6731450 6668935 2026-08-05T15:57:55Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +nedeljski gost 6731450 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|spouse=Florian Burghardt (por. 2023)}} '''Alenka Artnik Burghardt''',<ref>{{Navedi splet|title=Alenka Artnik Burghardt za N1: Popolnoma sem se predala|url=https://n1info.si/video/podkast/alenka-artnik-burghardt-za-n1-po-poroki-in-svetovnem-rekordu-potrebujes-cas/|website=N1|date=2023-10-20|accessdate=2023-10-21|language=sl-SI|first=Suzana|last=Lovec}}</ref> [[Slovenci|slovenska]] potapljačica na vdih, * [[11. oktober]] [[1981]], [[Koper]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/alenka-artnik-po-sanjski-sezoni-znova-v-rojstnem-kopru/601275 |title=Alenka Artnik po sanjski sezoni znova v rojstnem Kopru |accessdate=2021-11-25 |date=2021-11-15 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Odraščala je v [[Koper|Kopru]]. S [[Potapljanje na vdih|potapljanjem na vdih]] se je začela ukvarjati pri tridesetih letih, najprej v bazenskih disciplinah, od leta 2015 pa v globinskih. Leta 2017 je ubranila naslov svetovne prvakinje in se kot četrta ženska v zgodovini potopila do stotih metrov globine.<ref>{{navedi splet |url=https://www.spz.si/sport/sportniki-spz/alenka-artnik/ |title=Slovenska potapljaška zveza - Alenka Artnik |accessdate= 2021-11-24 |work=[[Slovenska potapljaška zveza]] }}</ref> Med letoma 2018 in 2021 je šestkrat izboljšala ženski svetovni globinski rekord, zadnjič julija 2021 z doseženo globino 122 m na [[Bahami]]h.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/alenka-artnik-v-nekaj-mesecih-presegla-petletni-nacrt-rekord-ze-na-122-metrih/588420 |title=Alenka Artnik v nekaj mesecih presegla petletni načrt: rekord že na 122 metrih! |accessdate=2021-11-24 |date=2021-07-22 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Leta 2025 je svoj rekord na Bahamih izboljšala na 123 m.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/alenka-artnik-burghardt-postavila-nov-svetovni-rekord/751500 |title=Alenka Artnik Burghardt postavila nov svetovni rekord |accessdate=2025-07-10 |date=2025-07-10 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Nagrade in priznanja == Leta 2021 je prejela [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za »pomemben tekmovalni dosežek v športu« za leto 2020,<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/polet/alenka-artnik-prejemnica-bloudkove-plakete/ |title=Alenka Artnik prejemnica Bloudkove plakete |accessdate=2021-11-24 |date=2021-02-18 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] }}</ref> nominirana je bila tudi za nagrade [[Ženska leta]], [[Delova osebnost leta]] in [[Ona 365]]. == Zasebno == Leta 2023 se je poročila z dolgoletnim partnerjem, [[Švicarji|švicarskim]] potapljačem na vdih Florianom Burghardtom.<ref>{{Navedi splet|title=ALENKA ARTNIK SKOČILA V ZAKON: Poročena je z dolgoletnim partnerjem (FOTO)|url=http://www.regionalobala.si/novica/alenka-artnik-skocila-v-zakon-porocena-je-z-dolgoletnim-partnerjem-foto|website=regionalobala.si|accessdate=2023-10-21|language=sl|date=15. september 2023}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Skupaj nad vodo in pod njo premikata meje mogočega|url=https://novice.svet24.si/clanek/zanimivosti/6149ac07d5937/potop-v-globine-ljubezni|website=novice.svet24.si|accessdate=2023-10-21|language=sl|date=25. september 2021|last=Božič|first=Katja}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://onjustonebreath.com/ uradna spletna stran] v angleščini * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175240505 (Iz arhiva) Alenka Artnik]. Nedeljski gost (5. avgust 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{škrbina o športniku}}{{normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Artnik, Alenka}} [[Kategorija:Svetovni rekorderji]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Potapljači na vdih]] [[Kategorija:Koprski športniki]] afpopj2zx0ue0vcu4o997ksz22w8cg1 6731451 6731450 2026-08-05T15:58:57Z TadejM 738 odstranil [[Kategorija:Potapljači na vdih]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6731451 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba|spouse=Florian Burghardt (por. 2023)}} '''Alenka Artnik Burghardt''',<ref>{{Navedi splet|title=Alenka Artnik Burghardt za N1: Popolnoma sem se predala|url=https://n1info.si/video/podkast/alenka-artnik-burghardt-za-n1-po-poroki-in-svetovnem-rekordu-potrebujes-cas/|website=N1|date=2023-10-20|accessdate=2023-10-21|language=sl-SI|first=Suzana|last=Lovec}}</ref> [[Slovenci|slovenska]] potapljačica na vdih, * [[11. oktober]] [[1981]], [[Koper]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/alenka-artnik-po-sanjski-sezoni-znova-v-rojstnem-kopru/601275 |title=Alenka Artnik po sanjski sezoni znova v rojstnem Kopru |accessdate=2021-11-25 |date=2021-11-15 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Odraščala je v [[Koper|Kopru]]. S [[Potapljanje na vdih|potapljanjem na vdih]] se je začela ukvarjati pri tridesetih letih, najprej v bazenskih disciplinah, od leta 2015 pa v globinskih. Leta 2017 je ubranila naslov svetovne prvakinje in se kot četrta ženska v zgodovini potopila do stotih metrov globine.<ref>{{navedi splet |url=https://www.spz.si/sport/sportniki-spz/alenka-artnik/ |title=Slovenska potapljaška zveza - Alenka Artnik |accessdate= 2021-11-24 |work=[[Slovenska potapljaška zveza]] }}</ref> Med letoma 2018 in 2021 je šestkrat izboljšala ženski svetovni globinski rekord, zadnjič julija 2021 z doseženo globino 122 m na [[Bahami]]h.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/alenka-artnik-v-nekaj-mesecih-presegla-petletni-nacrt-rekord-ze-na-122-metrih/588420 |title=Alenka Artnik v nekaj mesecih presegla petletni načrt: rekord že na 122 metrih! |accessdate=2021-11-24 |date=2021-07-22 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Leta 2025 je svoj rekord na Bahamih izboljšala na 123 m.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/alenka-artnik-burghardt-postavila-nov-svetovni-rekord/751500 |title=Alenka Artnik Burghardt postavila nov svetovni rekord |accessdate=2025-07-10 |date=2025-07-10 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Nagrade in priznanja == Leta 2021 je prejela [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za »pomemben tekmovalni dosežek v športu« za leto 2020,<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/polet/alenka-artnik-prejemnica-bloudkove-plakete/ |title=Alenka Artnik prejemnica Bloudkove plakete |accessdate=2021-11-24 |date=2021-02-18 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] }}</ref> nominirana je bila tudi za nagrade [[Ženska leta]], [[Delova osebnost leta]] in [[Ona 365]]. == Zasebno == Leta 2023 se je poročila z dolgoletnim partnerjem, [[Švicarji|švicarskim]] potapljačem na vdih Florianom Burghardtom.<ref>{{Navedi splet|title=ALENKA ARTNIK SKOČILA V ZAKON: Poročena je z dolgoletnim partnerjem (FOTO)|url=http://www.regionalobala.si/novica/alenka-artnik-skocila-v-zakon-porocena-je-z-dolgoletnim-partnerjem-foto|website=regionalobala.si|accessdate=2023-10-21|language=sl|date=15. september 2023}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Skupaj nad vodo in pod njo premikata meje mogočega|url=https://novice.svet24.si/clanek/zanimivosti/6149ac07d5937/potop-v-globine-ljubezni|website=novice.svet24.si|accessdate=2023-10-21|language=sl|date=25. september 2021|last=Božič|first=Katja}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://onjustonebreath.com/ uradna spletna stran] v angleščini * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175240505 (Iz arhiva) Alenka Artnik]. Nedeljski gost (5. avgust 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{škrbina o športniku}}{{normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Artnik, Alenka}} [[Kategorija:Svetovni rekorderji]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] [[Kategorija:Koprski športniki]] ihfgy478imwldvylstrogsvmj6oz8ic 0 511307 6731517 6453898 2026-08-05T17:18:40Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +nedeljski gost 6731517 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Jernej Šček|image=|alt=|caption=|birth_name=|birth_date=|birth_place=[[Trst]]|death_date=|death_place=|nationality=[[Slovenija]]|citizenship=|other_names=|occupation=[[filozof]], [[publicist]], [[esejist]], [[prevajalec]]|known_for =}} '''Jernej Šček''', [[Slovenci v Italiji|tržaško-slovenski]] [[Filozofija|filozof]], [[esejist]], [[publicist]], [[prevajalec]], * [[22. junij]] [[1988]], [[Trst]]. Leta 2014 je na Fakulteti za humanistične študije [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]] diplomiral iz filozofskih ved. Poučuje filozofijo in zgodovino na [[Licej Franceta Prešerna|liceju Franceta Prešerna]] s slovenskim učnim jezikom v Trstu, pogodbeno predava na Oddelku za humanistične vede [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]], je doktorand sociologije kulture na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] (2019/20-). Raziskovalno se z gledišča družbene etike, zgodovine idej in kulturne zgodovine ukvarja z renesančnim humanizmom in vlogo humane humanistike v sodobnosti. V slovenski prostor uvaja misli katoliškega filozofa [[Augusto Del Noce|Augusta Del Noceja]], dominikanca [[Bartolomé de Las Casas|Bartoloméja de Las Casasa]], humanistov [[Leon Battista Alberti|Leona Battiste Albertija]], Petra Pavla Vergerija starejšega (1370—1444) in drugih. S prevodom in študijo (Massimo Recalcati, ''Zagovor pedagoškega erosa'', UMco 2023) se vključi v razpravo o pedagoškem erosu po stopinjah pedagoga [[Stanko Gogala|Stanka Gogale]]. Sodeluje pri mednarodni filozofski pobudi Misliti več/Pensare di più. Izobraževal se je na Mémorial de la Shoah v Parizu (2015) in Berlinu (2017). V knjižnem prvencu ''Kavarna Italija'' (Založništvo tržaškega tiska 2023)<ref>{{Navedi knjigo|edition=1. izd.|title=Kavarna Italija|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/160007427#full|publisher=Založništvo tržaškega tiska|date=2023|location=Trst|isbn=978-88-7174-324-0|first=Jernej|last=Šček|editor-first=Martina|editor-last=Kafol}}</ref> je zbral 26 intervjujskih besedil z izbranimi italijanskimi intelektualci s področja filozofije, zgodovine, literature, psihologije in družbe z željo, da bi z novim humanizmom zakrpal vrzel, ki jo med sosednima narodoma na zahodu vseka kratko stoletje. Leta 2024 je izdal nadaljevanje v knjigi ''Kavarna odprta'',<ref>{{Navedi knjigo|edition=1. izd.|title=Kavarna odprta|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/212897027#full|publisher=Založništvo tržaškega tiska|date=2024|location=Trst|isbn=978-88-7174-382-0|first=Jernej|last=Šček|editor-first=Martina|editor-last=Kafol}}</ref> kjer so spet ponatisnjeni intervijuji, ki so izšli v Sobotni prilogi Dela, z raznimi osebami. Na literarnem področju prevaja italijanske gorniške pripovednike [[Mauro Corona|Maura Corono]], [[Paolo Cognetti|Paola Cognettija]] in [[Mario Rigoni Stern|Maria Rigonija Sterna]], objavlja kratke zgodbe, eseje in druge zapise. Objavlja v Sobotni prilogi časopisa [[Delo (časopis)|Delo]]. Vrsto let je kot voditelj in avtor radijskih oddaj sodeloval z [[Rai FJK|Deželnim sedežem]] [[RAI]] v Trstu, za katerega je nastal avtorski niz o gorniški literaturi ''Od višine se zvrti'' (prvič predvajan 2016). Občasno objavlja v [[Planinski vestnik|Planinskem vestniku]], [[Primorski dnevnik|Primorskem dnevniku]] in drugem tisku. Je kulturniško aktiven član slovenske narodne skupnosti v Italiji. Kot navdušen gornik in ljubitelj gorske kulture sodeluje z mednarodnim Festivalom gorniškega filma, na katerem je že predaval (''Onkraj mita: Emilio Comici'' 2017; ''Človek iz lesa in skale'' 2021) in bil član strokovne žirije (2021). == Družina == Izhaja iz glasbene [[Šček|družine]] vipavskega rodu, je vnuk skladatelja [[Ivan Šček|Ivana]] (1925—1972), sin dirigenta [[Matjaž Šček|Matjaža]] in nečak pianistke [[Alenka Šček Lorenz|Alenke]], poročen z dirigentko [[Petra Grassi|Petro Grassi]], s katero živi v [[Slivno, Devin - Nabrežina|Slivnem]] pri [[Trst|Trstu]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://365.rtvslo.si/arhiv/nedeljski-gost/175091566 Nedeljski gost na Valu 202 (s Knjižnega sejma 2024)] * [https://www.youtube.com/watch?v=jPMh-FYq2zU Tv intervju v oddaji ''In Vivo Veritas''] * [https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2025/03/jernej-scek-o-knjigah-kavarna-italija-in-kavarna-odprta-a9b128fa-695c-4b5b-9493-909e811173ac.html ''Kavarni'' v odaji TDD Predstavlja (marec 2025)] * [https://www.youtube.com/watch?v=kQ30EoUXopo&t=1051s Filozofski dvogovor z Diegom Fusarom (Slofest 2023)] * [https://www.delo.si/sobotna-priloga/spremeniti-vse-da-se-nic-ne-bi-spremenilo/ Spremeniti vse, da se nič ne bi spremenilo. Intervju Sobotna priloga (28. 2. 2022)] * [https://www.primorske.si/plus/na-valovih-znanja/filozof-po-poklicu-in-poklicanosti Filozof po poklicu in poklicanosti. Intervju Primorski dnevnik/Primorske novice (5. 1. 2022)] *[https://www.primorski.eu/kultura/raz-prodana-zemlja-DE1006371 (Raz)prodana zemlja. Primorski dnevnik (28. 12. 2021)] *[https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174749723?s=tv_ita Gost v oddaji TV Koper S-prehodi (28. 1. 2021)] * [https://www.youtube.com/watch?v=vvyz5xt7Ee0&t=39s Spletno predavanje Dotiki in odmiki na zahodu slovenstva (v italijanščini)] * [https://www.delo.si/sobotna-priloga/premisleki-in-to-la-zbe-trzaskega-slovenca-ob-koncu-sezone/ Premisleki in to(la)žbe tržaškega slovenca. Sobotna priloga (25. 7. 2020)] * [https://www.mladina.si/199429/jernej-scek-takoj-za-migrantom-iz-kasmirja-smo-na-vrsti-mi-slovenci/ Takoj za migrantom iz Kašmirja smo na vrsti mi, Slovenci. Intervju Mladina (26. 6. 2020)] * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175091566 Jernej Šček: V razredu čutim, da je usoda sveta na mojih ramenih]. Nedeljski gost (8. december 2024). Val 202 (RTV Slovenija). {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šček, Jernej}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Trstu]] 2j54q8vcjhgvnt6l8lawfb71tgqmbhb 0 511529 6731586 6730002 2026-08-05T20:32:23Z Nareto 77605 /* Severni krak tretje razvojne osi */ 6731586 wikitext text/x-wiki '''Tretja razvojna os''' je bodoča sekundarna prometna povezava v Sloveniji, ki bo potekala od severne meje z Avstrijo do jugovzhodne meje s Hrvaško. Obsega južni krak (tudi Tretja razvojna os jug) ter severni krak (tudi Tretja razvojna os sever). Hitra cesta na severnem kraku bo segala od avtocestnega priključka [[Šentrupert, Braslovče|Šentrupert]] do priključka [[Slovenj Gradec]]; hitra cesta na južnem kraku pa od avtocestnega izvoza [[Novo mesto]] do priključka Maline. Hitri cesti bosta povezali severno in jugovzhodno Slovenijo z avtocestnim križem, hkrati pa bo v obeh regijah izboljšala tako prometno pretočnost kakor varnost. Naložba v tretjo razvojno os je definirana v Resoluciji o nacionalnem razvoju prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030, hkrati pa je tudi del Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Južni krak je tudi del Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020. [[Slika:Severni krak 3RO.jpg|sličica|Zemljevid severnega kraka tretje razvojne osi]] == Severni krak tretje razvojne osi == Severni krak je razdeljen na dva odseka: Velenje jug - Slovenj Gradec in Šentrupert- Velenje Jug. Planiranje obeh odsekov pokrivata ''Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug'' (sprejeta 2013) ter ''Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 do priključka Velenje jug'' (sprejeta 2017)''.'' Severna trasa je razdeljena na dva odseka, prvi v skupni dolžini 14 km sega od avtocestnega priključka Šentrupert do priključka Velenje jug, drugi pa v skupni dolžini 17,5 km sega od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug. Na trasi južnega kraka bo v dolžini 1,5 km speljana štiripasovna cesta, njen širina znaša 21 metrov. Na cesto se bo navezovalo še 3,4 km priključkov, od tega 8 izven nivojskih. Na trasi bo stalo 6 predorov, od tega 1 enocevni. Trasa bo speljana skozi 3 galerije, čez 26 viaduktov in 8 mostov. Ob cesti bosta stala tudi počivališče Podgora in avtocestna baza. === Časovni okviri projekta === 2020 ob simboličnem začetku gradnje v Gaberkah, je bilo uradno napovedano, da bo severni del dokončan do leta 2026.<ref>{{Navedi splet |date=2020-10-15 |title=Minister Vrtovec: "Tretje razvojne osi se ne da več zaustaviti" {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2020-10-15-minister-vrtovec-tretje-razvojne-osi-se-ne-da-vec-zaustaviti/ |access-date=2026-08-05 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> Politična odgovornost za obdobje 2022–2026 je bila predvsem na ministrici Alenki Bratušek, saj je bila v njenem mandatu projekt infrastrukturno voden, vendar so vzroki za zamude večinoma tehnične, pravne in organizacijske narave. Po trenutno veljavnem terminskem načrtu (2026) naj bi bil odsek Velenje–Slovenj Gradec odprt jeseni 2029, medtem ko se preostali severni del proti avtocesti A1 gradi po fazah. Za odsek Šentrupert–Velenje trenutno ni določen uradni datum odprtja, ker gradnja še ni stekla – DARS še pridobiva pravnomočno gradbeno dovoljenje. Če ne bo večjih dodatnih zapletov, je glede na predviden čas gradnje (okoli 5 let) realno pričakovati odprtje okoli let 2031–2032, vendar to ni uradni rok, temveč ocena na podlagi trenutnega stanja projekta. == Srednji krak tretje razvojne osi == Srednji (oz. osrednji) krak tretje razvojne osi je načrtovana cestna povezava med Celjem in Novim mestom mimo Laškega, Radeč in Posavja, ki je v primerjavi s severnim krakom še precej v ozadju in se za zdaj nahaja v fazi študije variant ter usklajevanja prostorskih rešitev. Srednji krak tretje razvojne osi je pomemben, da se razbremeni promet čez Ljubljansko obvoznico, saj more ves promet, ki gre proti Zagrebu iz severa preko Ljubljanske obvoznice in obratno, ves promet iz juga more najprej preko Ljubljane po nepotrebnem. == Južni krak tretje razvojne osi == [[Slika:Južni krak 3RO.jpeg|sličica|Južni krak tretje razvojne osi]] Južni krak sega od avtocestne naveze pri Novem mestu do Črnomlja in Metlike. Planiranje obeh odsekov pokrivata ''Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline'' (sprejeta 2012<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Tretja razvojna os|url=https://www.dars.si/infrastrukturni_projekti/tretja_razvojna_os|website=www.dars.si|accessdate=2022-01-20|archive-date=2022-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220120151418/https://www.dars.si/infrastrukturni_projekti/tretja_razvojna_os|url-status=dead}}</ref>) ter ''Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj jug'' (sprejeta 2017<ref name=":0" />)''.'' '''Prvi odsek''' Prvi odsek sega od avtocestnega priključka Novo mesto do (bodočega) priključka Maline. Izgradnja prvega odseka je razdeljena na 4 etape. * '''1. in 2. etapa''': izgradnja priključka hitre ceste na avtocesto pri Novem mestu do priključka Osredek v skupni dolžini 5,05 km. * '''2. in 3. etapa''': izgradnja od priključka Osredek (vključno s predorom pod Gorjanci) do priključka Malina v skupni dolžini 12,8 km. Južna trasa je razdeljena na dva odseka, prvi v skupni dolžini 5,05 km sega od avtocestnega priključka Novo mesto do priključka Osredek, drugi pa v skupni dolžini 12,4 km sega od priključka Osredek do priključka Maline. Na trasi južnega kraka bo v dolžini 17,9 km speljana štiripasovna cesta, njen širina znaša 21 metrov. Na cesto se bo navezovalo še 3,1 km priključkov, od tega 7 izven nivojskih. Na trasi bodo 3 mostovi in 4 viadukti ter 1 predor (Gorjanci, dolžina 2341 m). Ob cesti bo stalo tudi počivališče Težka Voda. '''Drugi odsek''' Drugi odsek se deli na tri pododseke. Pododsek A bo v dolžini 12,4 km segal od priključka Maline do priključka Metlika sever, pododsek B v dolžini 2,5 km od priključka Metlika sever do MMP Metlika ter pododsek C v dolžini 20 km od razcepa Gradnik do priključka Črnomelj jug. Skupna dolžina hitre ceste (brez razcepa Gradnik) tako znaša 26,7 km, na katero se bo navezovalo 5 priključkov. Cesta bo potekala čez 11 mostov in 1 viadukt. Ob trasi bodo stala tudi 3 počivališča (Poštni hrib, Brstovec in Krevljica). == Viri == * {{PDF-povezava|[https://www.dars.si/Content/doc/investicije-in-obnove/tretja-razvojna-os/3RO_S_J-web.pdf Tretja razvojna os: Informativna zgibanka]|DARS, 2018 (pridobljeno 19-01-22)}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji]] rj7zu9tzf74z026t068e5z36a32tbsz 6731588 6731586 2026-08-05T20:35:16Z Nareto 77605 /* Severni krak tretje razvojne osi */ 6731588 wikitext text/x-wiki '''Tretja razvojna os''' je bodoča sekundarna prometna povezava v Sloveniji, ki bo potekala od severne meje z Avstrijo do jugovzhodne meje s Hrvaško. Obsega južni krak (tudi Tretja razvojna os jug) ter severni krak (tudi Tretja razvojna os sever). Hitra cesta na severnem kraku bo segala od avtocestnega priključka [[Šentrupert, Braslovče|Šentrupert]] do priključka [[Slovenj Gradec]]; hitra cesta na južnem kraku pa od avtocestnega izvoza [[Novo mesto]] do priključka Maline. Hitri cesti bosta povezali severno in jugovzhodno Slovenijo z avtocestnim križem, hkrati pa bo v obeh regijah izboljšala tako prometno pretočnost kakor varnost. Naložba v tretjo razvojno os je definirana v Resoluciji o nacionalnem razvoju prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030, hkrati pa je tudi del Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Južni krak je tudi del Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020. [[Slika:Severni krak 3RO.jpg|sličica|Zemljevid severnega kraka tretje razvojne osi]] == Severni krak tretje razvojne osi == Severni krak tretje razvojne osi s skupno folžino 31,5 km je razdeljen na dva odseka: * Šentrupert – Velenje jug (14 km), * Velenje jug – Slovenj Gradec jug (17,5 km). Prostorsko načrtovanje obeh odsekov urejata dve uredbi: * Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug, sprejeta leta 2013, * Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 do priključka Velenje jug, sprejeta leta 2017. Na trasi severnega kraka bo približno 1,5 km štiripasovne ceste širine 21 metrov. Na glavno traso se bo navezovalo še 3,4 km priključnih cest, vključno z osmimi izvennivojskimi priključki. Med pomembnejšimi objekti na trasi so: 6 predorov, od katerih bo 1 enocevni, 3 galerije, 26 viaduktov in 8 mostov. Ob hitri cesti bosta zgrajena tudi počivališče Podgora in avtocestna baza. === Časovni okviri projekta === 2020 ob simboličnem začetku gradnje v Gaberkah, je bilo uradno napovedano, da bo severni del dokončan do leta 2026.<ref>{{Navedi splet |date=2020-10-15 |title=Minister Vrtovec: "Tretje razvojne osi se ne da več zaustaviti" {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2020-10-15-minister-vrtovec-tretje-razvojne-osi-se-ne-da-vec-zaustaviti/ |access-date=2026-08-05 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> Politična odgovornost za obdobje 2022–2026 je bila predvsem na ministrici Alenki Bratušek, saj je bila v njenem mandatu projekt infrastrukturno voden, vendar so vzroki za zamude večinoma tehnične, pravne in organizacijske narave. Po trenutno veljavnem terminskem načrtu (2026) naj bi bil odsek Velenje–Slovenj Gradec odprt jeseni 2029, medtem ko se preostali severni del proti avtocesti A1 gradi po fazah. Za odsek Šentrupert–Velenje trenutno ni določen uradni datum odprtja, ker gradnja še ni stekla – DARS še pridobiva pravnomočno gradbeno dovoljenje. Če ne bo večjih dodatnih zapletov, je glede na predviden čas gradnje (okoli 5 let) realno pričakovati odprtje okoli let 2031–2032, vendar to ni uradni rok, temveč ocena na podlagi trenutnega stanja projekta. == Srednji krak tretje razvojne osi == Srednji (oz. osrednji) krak tretje razvojne osi je načrtovana cestna povezava med Celjem in Novim mestom mimo Laškega, Radeč in Posavja, ki je v primerjavi s severnim krakom še precej v ozadju in se za zdaj nahaja v fazi študije variant ter usklajevanja prostorskih rešitev. Srednji krak tretje razvojne osi je pomemben, da se razbremeni promet čez Ljubljansko obvoznico, saj more ves promet, ki gre proti Zagrebu iz severa preko Ljubljanske obvoznice in obratno, ves promet iz juga more najprej preko Ljubljane po nepotrebnem. == Južni krak tretje razvojne osi == [[Slika:Južni krak 3RO.jpeg|sličica|Južni krak tretje razvojne osi]] Južni krak sega od avtocestne naveze pri Novem mestu do Črnomlja in Metlike. Planiranje obeh odsekov pokrivata ''Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline'' (sprejeta 2012<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Tretja razvojna os|url=https://www.dars.si/infrastrukturni_projekti/tretja_razvojna_os|website=www.dars.si|accessdate=2022-01-20|archive-date=2022-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220120151418/https://www.dars.si/infrastrukturni_projekti/tretja_razvojna_os|url-status=dead}}</ref>) ter ''Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj jug'' (sprejeta 2017<ref name=":0" />)''.'' '''Prvi odsek''' Prvi odsek sega od avtocestnega priključka Novo mesto do (bodočega) priključka Maline. Izgradnja prvega odseka je razdeljena na 4 etape. * '''1. in 2. etapa''': izgradnja priključka hitre ceste na avtocesto pri Novem mestu do priključka Osredek v skupni dolžini 5,05 km. * '''2. in 3. etapa''': izgradnja od priključka Osredek (vključno s predorom pod Gorjanci) do priključka Malina v skupni dolžini 12,8 km. Južna trasa je razdeljena na dva odseka, prvi v skupni dolžini 5,05 km sega od avtocestnega priključka Novo mesto do priključka Osredek, drugi pa v skupni dolžini 12,4 km sega od priključka Osredek do priključka Maline. Na trasi južnega kraka bo v dolžini 17,9 km speljana štiripasovna cesta, njen širina znaša 21 metrov. Na cesto se bo navezovalo še 3,1 km priključkov, od tega 7 izven nivojskih. Na trasi bodo 3 mostovi in 4 viadukti ter 1 predor (Gorjanci, dolžina 2341 m). Ob cesti bo stalo tudi počivališče Težka Voda. '''Drugi odsek''' Drugi odsek se deli na tri pododseke. Pododsek A bo v dolžini 12,4 km segal od priključka Maline do priključka Metlika sever, pododsek B v dolžini 2,5 km od priključka Metlika sever do MMP Metlika ter pododsek C v dolžini 20 km od razcepa Gradnik do priključka Črnomelj jug. Skupna dolžina hitre ceste (brez razcepa Gradnik) tako znaša 26,7 km, na katero se bo navezovalo 5 priključkov. Cesta bo potekala čez 11 mostov in 1 viadukt. Ob trasi bodo stala tudi 3 počivališča (Poštni hrib, Brstovec in Krevljica). == Viri == * {{PDF-povezava|[https://www.dars.si/Content/doc/investicije-in-obnove/tretja-razvojna-os/3RO_S_J-web.pdf Tretja razvojna os: Informativna zgibanka]|DARS, 2018 (pridobljeno 19-01-22)}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji]] 4rv2yswpkrqhw4y1gj459u1n6c21ip1 6731590 6731588 2026-08-05T20:38:06Z Nareto 77605 /* Časovni okviri projekta */ 6731590 wikitext text/x-wiki '''Tretja razvojna os''' je bodoča sekundarna prometna povezava v Sloveniji, ki bo potekala od severne meje z Avstrijo do jugovzhodne meje s Hrvaško. Obsega južni krak (tudi Tretja razvojna os jug) ter severni krak (tudi Tretja razvojna os sever). Hitra cesta na severnem kraku bo segala od avtocestnega priključka [[Šentrupert, Braslovče|Šentrupert]] do priključka [[Slovenj Gradec]]; hitra cesta na južnem kraku pa od avtocestnega izvoza [[Novo mesto]] do priključka Maline. Hitri cesti bosta povezali severno in jugovzhodno Slovenijo z avtocestnim križem, hkrati pa bo v obeh regijah izboljšala tako prometno pretočnost kakor varnost. Naložba v tretjo razvojno os je definirana v Resoluciji o nacionalnem razvoju prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030, hkrati pa je tudi del Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Južni krak je tudi del Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020. [[Slika:Severni krak 3RO.jpg|sličica|Zemljevid severnega kraka tretje razvojne osi]] == Severni krak tretje razvojne osi == Severni krak tretje razvojne osi s skupno folžino 31,5 km je razdeljen na dva odseka: * Šentrupert – Velenje jug (14 km), * Velenje jug – Slovenj Gradec jug (17,5 km). Prostorsko načrtovanje obeh odsekov urejata dve uredbi: * Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug, sprejeta leta 2013, * Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 do priključka Velenje jug, sprejeta leta 2017. Na trasi severnega kraka bo približno 1,5 km štiripasovne ceste širine 21 metrov. Na glavno traso se bo navezovalo še 3,4 km priključnih cest, vključno z osmimi izvennivojskimi priključki. Med pomembnejšimi objekti na trasi so: 6 predorov, od katerih bo 1 enocevni, 3 galerije, 26 viaduktov in 8 mostov. Ob hitri cesti bosta zgrajena tudi počivališče Podgora in avtocestna baza. === Časovni okviri projekta === Leta 2020 je bilo ob simboličnem začetku gradnje v Gaberkah uradno napovedano, da bo severni del Tretje razvojne osi dokončan do leta 2026.<ref>{{Navedi splet |date=2020-10-15 |title=Minister Vrtovec: "Tretje razvojne osi se ne da več zaustaviti" {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2020-10-15-minister-vrtovec-tretje-razvojne-osi-se-ne-da-vec-zaustaviti/ |access-date=2026-08-05 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> V obdobju 2022–2026 je bila za vodenje projekta na državni ravni pristojna ministrica Alenka Bratušek. Kljub temu glavni razlogi za zamude niso bili politične narave, temveč predvsem tehnični, pravni in organizacijski izzivi pri umeščanju v prostor, pridobivanju dovoljenj in izvedbi gradnje. Po trenutno veljavnem terminskem načrtu iz leta 2026 je odprtje odseka Velenje jug–Slovenj Gradec predvideno jeseni 2029. Za odsek Šentrupert–Velenje jug uradni rok odprtja še ni določen, saj gradnja še ni stekla. DARS trenutno še pridobiva pravnomočno gradbeno dovoljenje. Če ne bo prišlo do večjih dodatnih zapletov in bo gradnja potekala po načrtih (predvidoma približno pet let), je odprtje mogoče pričakovati okoli let 2031–2032. Gre za strokovno oceno na podlagi trenutnega stanja projekta in ne za uradno potrjen rok. == Srednji krak tretje razvojne osi == Srednji (oz. osrednji) krak tretje razvojne osi je načrtovana cestna povezava med Celjem in Novim mestom mimo Laškega, Radeč in Posavja, ki je v primerjavi s severnim krakom še precej v ozadju in se za zdaj nahaja v fazi študije variant ter usklajevanja prostorskih rešitev. Srednji krak tretje razvojne osi je pomemben, da se razbremeni promet čez Ljubljansko obvoznico, saj more ves promet, ki gre proti Zagrebu iz severa preko Ljubljanske obvoznice in obratno, ves promet iz juga more najprej preko Ljubljane po nepotrebnem. == Južni krak tretje razvojne osi == [[Slika:Južni krak 3RO.jpeg|sličica|Južni krak tretje razvojne osi]] Južni krak sega od avtocestne naveze pri Novem mestu do Črnomlja in Metlike. Planiranje obeh odsekov pokrivata ''Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline'' (sprejeta 2012<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Tretja razvojna os|url=https://www.dars.si/infrastrukturni_projekti/tretja_razvojna_os|website=www.dars.si|accessdate=2022-01-20|archive-date=2022-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220120151418/https://www.dars.si/infrastrukturni_projekti/tretja_razvojna_os|url-status=dead}}</ref>) ter ''Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj jug'' (sprejeta 2017<ref name=":0" />)''.'' '''Prvi odsek''' Prvi odsek sega od avtocestnega priključka Novo mesto do (bodočega) priključka Maline. Izgradnja prvega odseka je razdeljena na 4 etape. * '''1. in 2. etapa''': izgradnja priključka hitre ceste na avtocesto pri Novem mestu do priključka Osredek v skupni dolžini 5,05 km. * '''2. in 3. etapa''': izgradnja od priključka Osredek (vključno s predorom pod Gorjanci) do priključka Malina v skupni dolžini 12,8 km. Južna trasa je razdeljena na dva odseka, prvi v skupni dolžini 5,05 km sega od avtocestnega priključka Novo mesto do priključka Osredek, drugi pa v skupni dolžini 12,4 km sega od priključka Osredek do priključka Maline. Na trasi južnega kraka bo v dolžini 17,9 km speljana štiripasovna cesta, njen širina znaša 21 metrov. Na cesto se bo navezovalo še 3,1 km priključkov, od tega 7 izven nivojskih. Na trasi bodo 3 mostovi in 4 viadukti ter 1 predor (Gorjanci, dolžina 2341 m). Ob cesti bo stalo tudi počivališče Težka Voda. '''Drugi odsek''' Drugi odsek se deli na tri pododseke. Pododsek A bo v dolžini 12,4 km segal od priključka Maline do priključka Metlika sever, pododsek B v dolžini 2,5 km od priključka Metlika sever do MMP Metlika ter pododsek C v dolžini 20 km od razcepa Gradnik do priključka Črnomelj jug. Skupna dolžina hitre ceste (brez razcepa Gradnik) tako znaša 26,7 km, na katero se bo navezovalo 5 priključkov. Cesta bo potekala čez 11 mostov in 1 viadukt. Ob trasi bodo stala tudi 3 počivališča (Poštni hrib, Brstovec in Krevljica). == Viri == * {{PDF-povezava|[https://www.dars.si/Content/doc/investicije-in-obnove/tretja-razvojna-os/3RO_S_J-web.pdf Tretja razvojna os: Informativna zgibanka]|DARS, 2018 (pridobljeno 19-01-22)}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji]] q946av8uyc1ra7pn2if154gl4tgohog 6731592 6731590 2026-08-05T20:39:23Z Nareto 77605 /* Srednji krak tretje razvojne osi */ 6731592 wikitext text/x-wiki '''Tretja razvojna os''' je bodoča sekundarna prometna povezava v Sloveniji, ki bo potekala od severne meje z Avstrijo do jugovzhodne meje s Hrvaško. Obsega južni krak (tudi Tretja razvojna os jug) ter severni krak (tudi Tretja razvojna os sever). Hitra cesta na severnem kraku bo segala od avtocestnega priključka [[Šentrupert, Braslovče|Šentrupert]] do priključka [[Slovenj Gradec]]; hitra cesta na južnem kraku pa od avtocestnega izvoza [[Novo mesto]] do priključka Maline. Hitri cesti bosta povezali severno in jugovzhodno Slovenijo z avtocestnim križem, hkrati pa bo v obeh regijah izboljšala tako prometno pretočnost kakor varnost. Naložba v tretjo razvojno os je definirana v Resoluciji o nacionalnem razvoju prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030, hkrati pa je tudi del Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Južni krak je tudi del Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020. [[Slika:Severni krak 3RO.jpg|sličica|Zemljevid severnega kraka tretje razvojne osi]] == Severni krak tretje razvojne osi == Severni krak tretje razvojne osi s skupno folžino 31,5 km je razdeljen na dva odseka: * Šentrupert – Velenje jug (14 km), * Velenje jug – Slovenj Gradec jug (17,5 km). Prostorsko načrtovanje obeh odsekov urejata dve uredbi: * Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug, sprejeta leta 2013, * Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 do priključka Velenje jug, sprejeta leta 2017. Na trasi severnega kraka bo približno 1,5 km štiripasovne ceste širine 21 metrov. Na glavno traso se bo navezovalo še 3,4 km priključnih cest, vključno z osmimi izvennivojskimi priključki. Med pomembnejšimi objekti na trasi so: 6 predorov, od katerih bo 1 enocevni, 3 galerije, 26 viaduktov in 8 mostov. Ob hitri cesti bosta zgrajena tudi počivališče Podgora in avtocestna baza. === Časovni okviri projekta === Leta 2020 je bilo ob simboličnem začetku gradnje v Gaberkah uradno napovedano, da bo severni del Tretje razvojne osi dokončan do leta 2026.<ref>{{Navedi splet |date=2020-10-15 |title=Minister Vrtovec: "Tretje razvojne osi se ne da več zaustaviti" {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2020-10-15-minister-vrtovec-tretje-razvojne-osi-se-ne-da-vec-zaustaviti/ |access-date=2026-08-05 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> V obdobju 2022–2026 je bila za vodenje projekta na državni ravni pristojna ministrica Alenka Bratušek. Kljub temu glavni razlogi za zamude niso bili politične narave, temveč predvsem tehnični, pravni in organizacijski izzivi pri umeščanju v prostor, pridobivanju dovoljenj in izvedbi gradnje. Po trenutno veljavnem terminskem načrtu iz leta 2026 je odprtje odseka Velenje jug–Slovenj Gradec predvideno jeseni 2029. Za odsek Šentrupert–Velenje jug uradni rok odprtja še ni določen, saj gradnja še ni stekla. DARS trenutno še pridobiva pravnomočno gradbeno dovoljenje. Če ne bo prišlo do večjih dodatnih zapletov in bo gradnja potekala po načrtih (predvidoma približno pet let), je odprtje mogoče pričakovati okoli let 2031–2032. Gre za strokovno oceno na podlagi trenutnega stanja projekta in ne za uradno potrjen rok. == Srednji krak tretje razvojne osi == Srednji (oz. osrednji) krak tretje razvojne osi je načrtovana cestna povezava med Celjem in Novim mestom mimo Laškega, Radeč in Posavja, ki je v primerjavi s severnim krakom še precej v ozadju in se za zdaj nahaja v fazi študije variant ter usklajevanja prostorskih rešitev. Srednji krak tretje razvojne osi je pomemben, da se razbremeni promet čez Ljubljansko obvoznico, saj more ves promet, ki gre proti Zagrebu iz severa preko Ljubljanske obvoznice in obratno, ves promet iz juga more najprej preko Ljubljane po nepotrebnem. == Južni krak tretje razvojne osi == [[Slika:Južni krak 3RO.jpeg|sličica|Južni krak tretje razvojne osi]] Južni krak sega od avtocestne naveze pri Novem mestu do Črnomlja in Metlike. Planiranje obeh odsekov pokrivata ''Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline'' (sprejeta 2012<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Tretja razvojna os|url=https://www.dars.si/infrastrukturni_projekti/tretja_razvojna_os|website=www.dars.si|accessdate=2022-01-20|archive-date=2022-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220120151418/https://www.dars.si/infrastrukturni_projekti/tretja_razvojna_os|url-status=dead}}</ref>) ter ''Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj jug'' (sprejeta 2017<ref name=":0" />)''.'' '''Prvi odsek''' Prvi odsek sega od avtocestnega priključka Novo mesto do (bodočega) priključka Maline. Izgradnja prvega odseka je razdeljena na 4 etape. * '''1. in 2. etapa''': izgradnja priključka hitre ceste na avtocesto pri Novem mestu do priključka Osredek v skupni dolžini 5,05 km. * '''2. in 3. etapa''': izgradnja od priključka Osredek (vključno s predorom pod Gorjanci) do priključka Malina v skupni dolžini 12,8 km. Južna trasa je razdeljena na dva odseka, prvi v skupni dolžini 5,05 km sega od avtocestnega priključka Novo mesto do priključka Osredek, drugi pa v skupni dolžini 12,4 km sega od priključka Osredek do priključka Maline. Na trasi južnega kraka bo v dolžini 17,9 km speljana štiripasovna cesta, njen širina znaša 21 metrov. Na cesto se bo navezovalo še 3,1 km priključkov, od tega 7 izven nivojskih. Na trasi bodo 3 mostovi in 4 viadukti ter 1 predor (Gorjanci, dolžina 2341 m). Ob cesti bo stalo tudi počivališče Težka Voda. '''Drugi odsek''' Drugi odsek se deli na tri pododseke. Pododsek A bo v dolžini 12,4 km segal od priključka Maline do priključka Metlika sever, pododsek B v dolžini 2,5 km od priključka Metlika sever do MMP Metlika ter pododsek C v dolžini 20 km od razcepa Gradnik do priključka Črnomelj jug. Skupna dolžina hitre ceste (brez razcepa Gradnik) tako znaša 26,7 km, na katero se bo navezovalo 5 priključkov. Cesta bo potekala čez 11 mostov in 1 viadukt. Ob trasi bodo stala tudi 3 počivališča (Poštni hrib, Brstovec in Krevljica). == Viri == * {{PDF-povezava|[https://www.dars.si/Content/doc/investicije-in-obnove/tretja-razvojna-os/3RO_S_J-web.pdf Tretja razvojna os: Informativna zgibanka]|DARS, 2018 (pridobljeno 19-01-22)}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji]] plvmb68gj9lmlplb74c4o5gny47l9hc 6731593 6731592 2026-08-05T20:39:42Z Nareto 77605 /* Severni krak tretje razvojne osi */ 6731593 wikitext text/x-wiki '''Tretja razvojna os''' je bodoča sekundarna prometna povezava v Sloveniji, ki bo potekala od severne meje z Avstrijo do jugovzhodne meje s Hrvaško. Obsega južni krak (tudi Tretja razvojna os jug) ter severni krak (tudi Tretja razvojna os sever). Hitra cesta na severnem kraku bo segala od avtocestnega priključka [[Šentrupert, Braslovče|Šentrupert]] do priključka [[Slovenj Gradec]]; hitra cesta na južnem kraku pa od avtocestnega izvoza [[Novo mesto]] do priključka Maline. Hitri cesti bosta povezali severno in jugovzhodno Slovenijo z avtocestnim križem, hkrati pa bo v obeh regijah izboljšala tako prometno pretočnost kakor varnost. Naložba v tretjo razvojno os je definirana v Resoluciji o nacionalnem razvoju prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030, hkrati pa je tudi del Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Južni krak je tudi del Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020. == Severni krak tretje razvojne osi == [[Slika:Severni krak 3RO.jpg|sličica|Zemljevid severnega kraka tretje razvojne osi]]Severni krak tretje razvojne osi s skupno folžino 31,5 km je razdeljen na dva odseka: * Šentrupert – Velenje jug (14 km), * Velenje jug – Slovenj Gradec jug (17,5 km). Prostorsko načrtovanje obeh odsekov urejata dve uredbi: * Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug, sprejeta leta 2013, * Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 do priključka Velenje jug, sprejeta leta 2017. Na trasi severnega kraka bo približno 1,5 km štiripasovne ceste širine 21 metrov. Na glavno traso se bo navezovalo še 3,4 km priključnih cest, vključno z osmimi izvennivojskimi priključki. Med pomembnejšimi objekti na trasi so: 6 predorov, od katerih bo 1 enocevni, 3 galerije, 26 viaduktov in 8 mostov. Ob hitri cesti bosta zgrajena tudi počivališče Podgora in avtocestna baza. === Časovni okviri projekta === Leta 2020 je bilo ob simboličnem začetku gradnje v Gaberkah uradno napovedano, da bo severni del Tretje razvojne osi dokončan do leta 2026.<ref>{{Navedi splet |date=2020-10-15 |title=Minister Vrtovec: "Tretje razvojne osi se ne da več zaustaviti" {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2020-10-15-minister-vrtovec-tretje-razvojne-osi-se-ne-da-vec-zaustaviti/ |access-date=2026-08-05 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> V obdobju 2022–2026 je bila za vodenje projekta na državni ravni pristojna ministrica Alenka Bratušek. Kljub temu glavni razlogi za zamude niso bili politične narave, temveč predvsem tehnični, pravni in organizacijski izzivi pri umeščanju v prostor, pridobivanju dovoljenj in izvedbi gradnje. Po trenutno veljavnem terminskem načrtu iz leta 2026 je odprtje odseka Velenje jug–Slovenj Gradec predvideno jeseni 2029. Za odsek Šentrupert–Velenje jug uradni rok odprtja še ni določen, saj gradnja še ni stekla. DARS trenutno še pridobiva pravnomočno gradbeno dovoljenje. Če ne bo prišlo do večjih dodatnih zapletov in bo gradnja potekala po načrtih (predvidoma približno pet let), je odprtje mogoče pričakovati okoli let 2031–2032. Gre za strokovno oceno na podlagi trenutnega stanja projekta in ne za uradno potrjen rok. == Srednji krak tretje razvojne osi == Srednji (oz. osrednji) krak tretje razvojne osi je načrtovana cestna povezava med Celjem in Novim mestom mimo Laškega, Radeč in Posavja, ki je v primerjavi s severnim krakom še precej v ozadju in se za zdaj nahaja v fazi študije variant ter usklajevanja prostorskih rešitev. Srednji krak tretje razvojne osi je pomemben, da se razbremeni promet čez Ljubljansko obvoznico, saj more ves promet, ki gre proti Zagrebu iz severa preko Ljubljanske obvoznice in obratno, ves promet iz juga more najprej preko Ljubljane po nepotrebnem. == Južni krak tretje razvojne osi == [[Slika:Južni krak 3RO.jpeg|sličica|Južni krak tretje razvojne osi]] Južni krak sega od avtocestne naveze pri Novem mestu do Črnomlja in Metlike. Planiranje obeh odsekov pokrivata ''Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline'' (sprejeta 2012<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Tretja razvojna os|url=https://www.dars.si/infrastrukturni_projekti/tretja_razvojna_os|website=www.dars.si|accessdate=2022-01-20|archive-date=2022-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220120151418/https://www.dars.si/infrastrukturni_projekti/tretja_razvojna_os|url-status=dead}}</ref>) ter ''Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj jug'' (sprejeta 2017<ref name=":0" />)''.'' '''Prvi odsek''' Prvi odsek sega od avtocestnega priključka Novo mesto do (bodočega) priključka Maline. Izgradnja prvega odseka je razdeljena na 4 etape. * '''1. in 2. etapa''': izgradnja priključka hitre ceste na avtocesto pri Novem mestu do priključka Osredek v skupni dolžini 5,05 km. * '''2. in 3. etapa''': izgradnja od priključka Osredek (vključno s predorom pod Gorjanci) do priključka Malina v skupni dolžini 12,8 km. Južna trasa je razdeljena na dva odseka, prvi v skupni dolžini 5,05 km sega od avtocestnega priključka Novo mesto do priključka Osredek, drugi pa v skupni dolžini 12,4 km sega od priključka Osredek do priključka Maline. Na trasi južnega kraka bo v dolžini 17,9 km speljana štiripasovna cesta, njen širina znaša 21 metrov. Na cesto se bo navezovalo še 3,1 km priključkov, od tega 7 izven nivojskih. Na trasi bodo 3 mostovi in 4 viadukti ter 1 predor (Gorjanci, dolžina 2341 m). Ob cesti bo stalo tudi počivališče Težka Voda. '''Drugi odsek''' Drugi odsek se deli na tri pododseke. Pododsek A bo v dolžini 12,4 km segal od priključka Maline do priključka Metlika sever, pododsek B v dolžini 2,5 km od priključka Metlika sever do MMP Metlika ter pododsek C v dolžini 20 km od razcepa Gradnik do priključka Črnomelj jug. Skupna dolžina hitre ceste (brez razcepa Gradnik) tako znaša 26,7 km, na katero se bo navezovalo 5 priključkov. Cesta bo potekala čez 11 mostov in 1 viadukt. Ob trasi bodo stala tudi 3 počivališča (Poštni hrib, Brstovec in Krevljica). == Viri == * {{PDF-povezava|[https://www.dars.si/Content/doc/investicije-in-obnove/tretja-razvojna-os/3RO_S_J-web.pdf Tretja razvojna os: Informativna zgibanka]|DARS, 2018 (pridobljeno 19-01-22)}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji]] jfvgncbqzt41ahdzt8imjq7bhstb04w 6731595 6731593 2026-08-05T20:44:28Z Nareto 77605 /* Severni krak tretje razvojne osi */ 6731595 wikitext text/x-wiki '''Tretja razvojna os''' je bodoča sekundarna prometna povezava v Sloveniji, ki bo potekala od severne meje z Avstrijo do jugovzhodne meje s Hrvaško. Obsega južni krak (tudi Tretja razvojna os jug) ter severni krak (tudi Tretja razvojna os sever). Hitra cesta na severnem kraku bo segala od avtocestnega priključka [[Šentrupert, Braslovče|Šentrupert]] do priključka [[Slovenj Gradec]]; hitra cesta na južnem kraku pa od avtocestnega izvoza [[Novo mesto]] do priključka Maline. Hitri cesti bosta povezali severno in jugovzhodno Slovenijo z avtocestnim križem, hkrati pa bo v obeh regijah izboljšala tako prometno pretočnost kakor varnost. Naložba v tretjo razvojno os je definirana v Resoluciji o nacionalnem razvoju prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030, hkrati pa je tudi del Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Južni krak je tudi del Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020. == Severni krak tretje razvojne osi == [[Slika:Severni krak 3RO.jpg|sličica|Zemljevid severnega kraka tretje razvojne osi]]Severni krak tretje razvojne osi s skupno folžino 31,5 km je razdeljen na dva odseka: * Šentrupert – Velenje jug (14 km), * Velenje jug – Slovenj Gradec jug (17,5 km). Prostorsko načrtovanje obeh odsekov urejata dve uredbi: * Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug, sprejeta leta 2013, * Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 do priključka Velenje jug, sprejeta leta 2017. Na trasi severnega kraka bo približno 1,5 km štiripasovne ceste širine 21 metrov. Na glavno traso se bo navezovalo še 3,4 km priključnih cest, vključno z osmimi izvennivojskimi priključki. Med pomembnejšimi objekti na trasi so: 6 predorov, od katerih bo 1 enocevni, 3 galerije, 26 viaduktov in 8 mostov. Ob hitri cesti bosta zgrajena tudi počivališče Podgora in avtocestna baza. ==== Časovni okviri projekta ==== Leta 2020 je bilo ob simboličnem začetku gradnje v Gaberkah uradno napovedano, da bo severni del Tretje razvojne osi dokončan do leta 2026.<ref>{{Navedi splet |date=2020-10-15 |title=Minister Vrtovec: "Tretje razvojne osi se ne da več zaustaviti" {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2020-10-15-minister-vrtovec-tretje-razvojne-osi-se-ne-da-vec-zaustaviti/ |access-date=2026-08-05 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> V obdobju 2022–2026 je bila za vodenje projekta na državni ravni pristojna ministrica Alenka Bratušek. Kljub temu glavni razlogi za zamude niso bili politične narave, temveč predvsem tehnični, pravni in organizacijski izzivi pri umeščanju v prostor, pridobivanju dovoljenj in izvedbi gradnje. Po trenutno veljavnem terminskem načrtu iz leta 2026 je odprtje odseka Velenje jug–Slovenj Gradec predvideno jeseni 2029. Za odsek Šentrupert–Velenje jug uradni rok odprtja še ni določen, saj gradnja še ni stekla. DARS trenutno še pridobiva pravnomočno gradbeno dovoljenje. Če ne bo prišlo do večjih dodatnih zapletov in bo gradnja potekala po načrtih (predvidoma približno pet let), je odprtje mogoče pričakovati okoli let 2031–2032. Gre za strokovno oceno na podlagi trenutnega stanja projekta in ne za uradno potrjen rok. === Krak Slovenj Gradec - Dravograd === Marca 2026 je Vlada Republike Slovenije sprejela državni prostorski načrt (DPN) za odsek severnega dela Tretje razvojne osi med Slovenj Gradcem in Dravogradom. Trasa obsega hitro cesto s priključkom pri Slovenj Gradcu ter obvoznicami Mislinje, Mute, Vuzenice, Radelj ob Dravi in Dravograda. Sprejetje DPN pomeni zaključek prostorskega umeščanja tega odseka in omogoča nadaljevanje priprave projektne dokumentacije ter postopkov za pridobitev gradbenih dovoljenj. Projekt je namenjen izboljšanju prometne varnosti, pretočnosti prometa ter boljši cestni povezavi Koroške z avtocestnim omrežjem Slovenije.<ref>{{Navedi splet |date=2026-03-20 |title=Sprejet DPN Slovenj Gradec–Dravograd: korak k skladnemu razvoju in boljši povezanosti države {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/novice/2026-03-20-sprejet-dpn-slovenj-gradecdravograd-korak-k-skladnemu-razvoju-in-boljsi-povezanosti-drzave/ |access-date=2026-08-05 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> Ta odsek je še v fazi načrtovanja. == Srednji krak tretje razvojne osi == Srednji (oz. osrednji) krak tretje razvojne osi je načrtovana cestna povezava med Celjem in Novim mestom mimo Laškega, Radeč in Posavja, ki je v primerjavi s severnim krakom še precej v ozadju in se za zdaj nahaja v fazi študije variant ter usklajevanja prostorskih rešitev. Srednji krak tretje razvojne osi je pomemben, da se razbremeni promet čez Ljubljansko obvoznico, saj more ves promet, ki gre proti Zagrebu iz severa preko Ljubljanske obvoznice in obratno, ves promet iz juga more najprej preko Ljubljane po nepotrebnem. == Južni krak tretje razvojne osi == [[Slika:Južni krak 3RO.jpeg|sličica|Južni krak tretje razvojne osi]] Južni krak sega od avtocestne naveze pri Novem mestu do Črnomlja in Metlike. Planiranje obeh odsekov pokrivata ''Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline'' (sprejeta 2012<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Tretja razvojna os|url=https://www.dars.si/infrastrukturni_projekti/tretja_razvojna_os|website=www.dars.si|accessdate=2022-01-20|archive-date=2022-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220120151418/https://www.dars.si/infrastrukturni_projekti/tretja_razvojna_os|url-status=dead}}</ref>) ter ''Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj jug'' (sprejeta 2017<ref name=":0" />)''.'' '''Prvi odsek''' Prvi odsek sega od avtocestnega priključka Novo mesto do (bodočega) priključka Maline. Izgradnja prvega odseka je razdeljena na 4 etape. * '''1. in 2. etapa''': izgradnja priključka hitre ceste na avtocesto pri Novem mestu do priključka Osredek v skupni dolžini 5,05 km. * '''2. in 3. etapa''': izgradnja od priključka Osredek (vključno s predorom pod Gorjanci) do priključka Malina v skupni dolžini 12,8 km. Južna trasa je razdeljena na dva odseka, prvi v skupni dolžini 5,05 km sega od avtocestnega priključka Novo mesto do priključka Osredek, drugi pa v skupni dolžini 12,4 km sega od priključka Osredek do priključka Maline. Na trasi južnega kraka bo v dolžini 17,9 km speljana štiripasovna cesta, njen širina znaša 21 metrov. Na cesto se bo navezovalo še 3,1 km priključkov, od tega 7 izven nivojskih. Na trasi bodo 3 mostovi in 4 viadukti ter 1 predor (Gorjanci, dolžina 2341 m). Ob cesti bo stalo tudi počivališče Težka Voda. '''Drugi odsek''' Drugi odsek se deli na tri pododseke. Pododsek A bo v dolžini 12,4 km segal od priključka Maline do priključka Metlika sever, pododsek B v dolžini 2,5 km od priključka Metlika sever do MMP Metlika ter pododsek C v dolžini 20 km od razcepa Gradnik do priključka Črnomelj jug. Skupna dolžina hitre ceste (brez razcepa Gradnik) tako znaša 26,7 km, na katero se bo navezovalo 5 priključkov. Cesta bo potekala čez 11 mostov in 1 viadukt. Ob trasi bodo stala tudi 3 počivališča (Poštni hrib, Brstovec in Krevljica). == Viri == * {{PDF-povezava|[https://www.dars.si/Content/doc/investicije-in-obnove/tretja-razvojna-os/3RO_S_J-web.pdf Tretja razvojna os: Informativna zgibanka]|DARS, 2018 (pridobljeno 19-01-22)}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji]] ebf8hqpsx8vk2sxi8td0eystqobwd0q 0 520893 6731692 6701169 2026-08-06T07:15:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 6 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731692 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty |consort=yes | name = Gala Placidia | title = [[August (naslov)|Augusta]] | image = Galla Placidia coin.png | alt = zlati kovanec pripisan Placidiji | caption = ''Tremiss'' Gale Placidije | succession = Rimska cesarica | reign = 421 | birth_date = 388-89 ali 392-93 | birth_place = [[Konstantinopel]] | death_date = 27. november 450 (stara 57–62) | death_place = | burial_place = [[Rim]] (ni pokopana v [[Mavzolej Gale Placidije|mavzoleju Gale Placidije]], [[Ravena]]) | spouse = [[Ataulf]], vizigotski kralj<br />[[Konstancij III.]], [[rimski cesar]] | issue = Teodozij<br />[[Justa Grata Honoria]]<br />[[Valentinijan III.]] | dynasty = [[Teodozijska dinastija]] | father = [[Teodozij I.]] | mother = Galla (žena Teodozija I. | religion = [[Nicejska veroizpoved]] }} '''Gála Placidija''' (388–89 / 392–93 – 27. november 450), hči rimskega cesarja [[Teodozij I.|Teodozija I.]], je bila mati, vzgojiteljica in svetovalka cesarja [[Valentinijan III.|Valentinijana III.]] ter velika sila v rimski politiki večino svojega življenja. Bila je kraljica, soproga [[Ataulf]]a, kralja [[Vizigoti|Vizigotov]] od leta 414 do njegove smrti leta 415, za kratek čas je bila cesarica soproga [[Konstancij III.|Konstancija III.]] leta 421 in je vodila vladno upravo kot regentka med zgodnjo vladavino Valentinijana III., do svoje smrti. == Družina == Placidija je bila hči Teodozija I. in njegove druge žene Gale,<ref>Oost, Stewart Irvin. ''Galla Placidia Augusta: a biographical essay''. University of Chicago Press, 1968, p. 47</ref> ki je bila sama hči Valentinijana I. in njegove druge žene Justine.<ref>Williams, Stephen. ''Theodosius: the Empire at Bay''. Routledge, 1994, p.42</ref> Datum rojstva Gale Placidije ni zabeležen, vendar je morala biti rojena v obdobju 388-89 ali 392-93.<ref>Sivan, Hagith. ''Galla Placidia: The Last Roman Empress''. Oxford University Press, 2011, p. 12</ref> Med temi datumi je bil njen oče v Italiji zaradi svoje kampanje proti uzurpatorju [[Magn Maksim|Magnu Maksimu]], medtem ko je njena mati ostala v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]]. Ohranjeno pismo milanskega škofa Ambrozija iz leta 390 omenja Teodozijevega mlajšega sina Gracijana, ki je umrl v otroštvu; ker je bil Gracian rojen v obdobju 388–89, je najverjetneje Gala Placidija rojena v drugem obdobju, 392–93.<ref>Rebenich, S. "Gratian, a Son of Theodosius, and the Birth of Galla Placidia." ''Historia: Zeitschrift für Alte Geschichte'' 34 (1985), 372–85</ref><ref>Doyle, Chris. ''Honorius: the Fight for the Roman West''. Routledge. 2017, p. 74</ref> Placidijina mati Galla je umrla nekaj pred letom 394 in morda rodila mrtvorojenega sina. Placidija je bila po očetu mlajša polsestra cesarjev Arkadija in Honorija. Njena starejša polsestra Pulherija je umrla pred svojimi starši po Gregorju iz Nise, pri čemer je Pulherija umrla pred smrtjo Aelie Flaccille, prve žene Teodozija I., leta 385.<ref>''Dictionary of Greek and Roman Biography and Mythology''</ref> Na kovancih, izdanih Placidiji v čast v Konstantinoplu po letu 425, je njeno ime AELIA PLACIDIA; to je bilo morda namenjeno vključitvi Placidije v vzhodno dinastijo Teodozija II.<ref>Oost (1968), p. 49</ref> Ni dokazov, da je bilo ime Aelia kdaj uporabljeno na zahodu ali da je bilo del Placidijine uradne nomenklature.<ref>Holum, Kenneth G. ''Theodosian empresses: women and imperial dominion in late antiquity''. University of California Press, 1982, p. 130</ref> == Zgodnje življenje == Placidiji je njen oče v zgodnjih 390. letih podelil lastno gospodinjstvo in je bila tako mladoletna finančno neodvisna. Leta 394 je bila poklicana na dvor svojega očeta v [[Mediolanum]] ([[Milano]]) <ref>McEvoy, Meaghan. Child Emperor Rule in the Late Roman West, AD 367–455. OUP Oxford, 2013, p.139</ref> in je bila prisotna ob Teodozijevi smrti 17. januarja 395. V otroštvu je dobila naziv »nobilissima puella« (najbolj plemenito dekle).<ref name="Ralph W. Mathisen, Galla Placidia">{{Citation |chapter-url=http://www.roman-emperors.org/galla.htm |first=Ralph W. |last=Mathisen |chapter=Galla Placidia |editor-last=Weigel |editor-first=Richard D. |title=An Online Encyclopedia of Roman Emperors |access-date=2022-07-03 |archive-date=2012-12-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121213171155/http://www.roman-emperors.org/galla.htm |url-status=dead }}</ref> Placidija je večino svojih zgodnjih let preživela v gospodinjstvu [[Stiliho|Stiliha]] in njegove žene Serene. Domnevajo, da se je naučila tkanja in vezenja. Morda je dobila tudi klasično izobrazbo. Serena je bila prva sestrična [[Arkadij]]a, Honorija in Placidije. Klavdijanova pesem »V hvalo Sereni« in [[Zosim]]ova ''Historia Nova'' pojasnjujeta, da je bil Serenin oče starejši Honorij, brat Teodozija I.<ref>{{Citation |url=https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Claudian/Carmina_Minora*/30.html |author=Claudian |title=In Praise of Serena |edition=Loeb Classical Library |year=1922}}</ref><ref name="ReferenceA">Zosimus, ''Historia Nova'', Book five, 1814 translation by Green and Chaplin</ref> Po Klavdijanovem ''De Consulatu Stilichonis'' je bila Placidija zaročena z Evherijem, edinim znanim sinom Stiliha in Serene. Njena načrtovana poroka je v besedilu omenjena kot tretja zveza med Stilihovo družino in Teodozijevo dinastijo, po tisti Stilihove s Sereno in Marije, njune hčerke, s Honorijem.<ref>{{Citation |url=https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Claudian/De_Consulatu_Stilichonis/2*.html#ref5 |author=Claudian |title=On the Consulship of Stilicho |edition=Loeb Classical Library |year=1922}}</ref> Stiliho je bil ''[[magister militum]]'' Zahodnega rimskega cesarstva. Bil je edina znana oseba, ki je imela čin ''magister militum in praesenti'' od leta 394 do 408 tako v Zahodnem kot Vzhodnem rimskem cesarstvu. Imel je tudi naziv ''magister equitum et peditum'' (Mojster konja in pešačenja), kar ga je postavilo za odgovornega tako za [[konjenica|konjenico]] kot za [[pehota|pehoto]] v Zahodnem rimskem cesarstvu.<ref>''Prosopography of the Later Roman Empire'', vol. 1 , p. 1114</ref> Leta 408 je Arkadij umrl in nasledil ga je njegov sin [[Teodozij II.]], star komaj sedem let. Stiliho je nameraval nadaljevati v Konstantinopel in »prevzeti vodenje Teodozijevih zadev«, in s tem prepričal Honorija, naj sam ne odpotuje na Vzhod. Kmalu zatem je Olympius, 'magister Scrinii', poskušal prepričati Honorija, da Stiliho dejansko načrtuje zaroto, da odstavi Teodozija II., da bi ga zamenjal z Evherijem. Olympius je nadaljeval z [[državni udar|vojaškim udarom]], ki mu je pustil nadzor nad Honorijem in njegovim dvorom. Stiliho je bil aretiran in usmrčen 22. avgusta 408. Evherij je poiskal zatočišče v Rimu, vendar so ga tam aretirali in usmrtili evnuhi Arzacij in Tarentij po cesarskem ukazu. [[Honorij (rimski cesar)|Honorij]] je imenoval Tarentija za cesarskega komornika in naslednjo funkcijo pod njim dodelil Arzaciju. == Prva poroka == [[File:Galla placidia, solido del 422.JPG|thumb|left|Kovanec iz leta 422]] V nemirih, ki so sledili padcu Stiliha, so bile žene in otroci ''[[foederati|foederatov]]'', ki so živeli v mestih Italije, ubiti. Večina federatov, ki so veljali za lojalne Stilihu, se je pridružila silam [[Alarik I.|Alarika I.]], kralja Vizigotov. Alarik jih je odpeljal v Rim in ga z manjšimi prekinitvami oblegal od jeseni 408 do 24. avgusta 410. Zosim piše, da je bila Placidija med obleganjem v mestu. Ko je bila Serena obtožena zarote z Alarikom, je »zato ves senat skupaj s Placidijo, cesarjevo sestro, menil, da je primerno, da mora utrpeti smrt«. Placidijo je Alarik ujel pred padcem Rima in je spremljala Vizigote iz Italije v [[Galija|Galijo]] leta 412. Njihov vladar [[Ataulf]] je po Alarikovem nasledstvu sklenil zavezništvo s Honorijem proti Jovinu in Sebastijanu, rivalskima zahodnorimskima cesarjema v Galiji, in načrtoval poraziti in usmrtiti oba leta 413.<ref name="roman-emperors.org">{{Citation |url=http://www.roman-emperors.org/westemp5.htm |first=Hugh |last=Elton |title=Western Roman Emperors of the First Quarter of the Fifth Century |access-date=2022-07-03 |archive-date=2012-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120716203833/http://www.roman-emperors.org/westemp5.htm |url-status=dead }}</ref> Potem ko sta glavi Sebastiana in Jovina konec avgusta prispeli na Honorijev dvor v [[Ravena|Raveni]], da bi ju razstavili med drugimi uzurpatorji na obzidju [[Kartagina (mesto)|Kartagine]], so se odnosi med Ataulfom in Honorijem dovolj izboljšali, da jih je Ataulf utrdil s poroko z Galo Placidijo v [[Narbonne|Narbonnu]] 1. januarja 414. Poroko so praznovali z velikimi rimskimi slavji in veličastnimi darili. Priscus Attalus je imel poročni govor, klasični ''epithalamium''. Poroko sta zabeležila Hidacij{{sfn|Riess|2016|p=53}} in Jordan, čeprav slednji trdi, da je bila prej, leta 411 na forumu Livii (sodobni [[Forlì]]) (morda bolj neformalen dogodek). Placidija in Ataulf sta imela enega sina, Teodozija, rojenega v Barceloni do konca leta 414, vendar je otrok umrl zgodaj naslednje leto, kar je izločilo priložnost za rimsko-vizigotsko linijo; leto kasneje je bilo truplo izkopano in ponovno pokopano v cesarski mavzolej v [[Stara bazilika sv. Petra|stari baziliki svetega Petra]] v [[Rim]]u. V [[Hispanija|Hispaniji]] je Ataulf nepremišljeno sprejel v svojo službo človeka, identificiranega kot ''Dubius'' ali ''Eberwolf'', nekdanjega Sarusovega privrženca. Sarus je bil germanski poglavar, ki je bil ubit med bojem pod Jovinom in Sebastianom, njegov privrženec pa je gojil skrivno željo, da bi maščeval smrt svojega pokrovitelja. Avgusta / septembra 415 je v palači v Barceloni moški nenadoma končal Ataulfovo vladavino tako, da ga je ubil, ko se je kopal.{{sfn|Moorhead|Stuttard|2010|p=178}} Dinastija Amali je nadaljevala z razglasitvijo Sigerica, Sarusovega brata, za naslednjega kralja Vizigotov. Sigeric je ubil Ataulfovih šest otrok, ki jih je imel od prejšnje žene, tako da jih je odpeljal od Sigesarja, škofa Gotov. Gala Placidija, Ataulfova vdova, je bila prisiljena prehoditi več kot dvanajst milj peš med množico ujetnikov, ki so jih gnali pred konji Sigerica. Po 7 dneh vladanja je bil Sigeric umorjen in nadomeščen z Wallio, Ataulfovo sorodnico.<ref>Olympiodorus Fragment 26</ref> == Druga poroka == [[Image:Ravenna 1978 079.jpg|thumb|Notranjost mavzoleja Gale Placidije v Raveni]] Po ''Chronicon Albeldense'', vključenem v srednjeveškem rokopisu ''Códice de Roda'', je vizigotski kralj Valija obupano želel zaloge hrane. Predal se je [[Konstancij III.|Konstanciju III.]], takratnemu Honorijevemu ''magister militumu'', ki se je pogajal o pogojih, ki so Vizigotom podelili status foederata.{{sfn|Moorhead|Stuttard|2010|p=178}} Placidija je bila vrnjena Honoriju kot del mirovne pogodbe. Njen brat Honorij jo je 1. januarja 417 prisilil v poroko s Konstancijem III.<ref>{{cite journal |doi=10.7834/phoenix.69.3-4.0376|title=Flavius Constantius, Galla Placidia, and the Aquitanian Settlement of the Goths|url=https://archive.org/details/phoenix-cac-scec_fall-winter-2015_69_3-4/page/376|journal=Phoenix|volume=69|issue=3/4|pages=376|year=2015|last1=Geoffrey d. Dunn}}</ref> Njuna hči [[Justa Grata Honoria]] se je verjetno rodila leta 417 ali 418. Zgodovina [[Pavel Diakon|Pavla Diakona]] jo omenja kot prvo med zakonskimi otroki, kar nakazuje, da je bila najstarejša. Njun sin Valentinijan III. se je rodil 2. julija 419.{{sfn|Honore|1998|p=248}} Placidija je posegla v nasledstveno krizo po smrti papeža Zosima 26. decembra 418. Dve frakciji rimske duhovščine sta izvolili svoje papeže, prva je izvolila [[Protipapež Evlalij|Evlalija]] (27. decembra), druga pa [[Papež Bonifacij I.|Bonifacija I.]] (28. decembra). Delovala sta kot rivalska papeža, oba v Rimu, in njune frakcije so mesto pahnile v nemir. Simmah, prefekt Rima, je poslal svoje poročilo cesarskemu dvoru v Raveni in prosil za cesarski sklep o zadevi. Placidija in, domnevno, Konstancij sta pri cesarju zaprosila za Evlalija. To je bil verjetno prvi cesarjev poseg v papeške volitve. Honorij je sprva potrdil Evlalija za zakonitega papeža. Ker s tem spor ni bil končan, je Honorij sklical sinodo italijanskih škofov v Raveni, da bi o zadevi odločili. Sinoda se je sestajala od februarja do marca 419, vendar ni dosegla zaključka. Honorij je maja sklical drugo sinodo, tokrat z galskimi in afriškimi škofi. Medtem je bilo obema rivalskima papežema ukazano, da zapustita Rim. Ko se je bližala [[Velika noč]], se je Evlalij vrnil v mesto in poskušal zavzeti [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu|baziliko sv. Janeza v Lateranu]], da bi »vodil velikonočne slovesnosti«. Cesarskim četam ga je uspelo odbiti in na veliko noč (30. marca 419) je slovesnosti vodil spoletski škof Ahilej. Spopad je Evlalija stal cesarske naklonjenosti in Bonifacij je bil 3. aprila 419 razglašen za zakonitega papeža, teden dni kasneje pa se je vrnil v Rim. Placidija je osebno pisala afriškim škofom in jih poklicala na drugo sinodo. Znano je, da so ohranjena tri njena pisma. 8. februarja 421 je bil Konstancij razglašen za ''[[Avgust (naslov)|avgusta]]'' in je postal sovladar s Honorijem brez otrok. Placidija je bila razglašena za ''avgusto''. Bila je edina cesarica na Zahodu, saj se je Honorij leta 408 ločil od svoje druge žene Termantie in se ni nikoli ponovno poročil. Teodozij II., vzhodnorimski cesar, ni priznal nobenega naslova. Konstancij naj bi se pritoževal nad izgubo osebne svobode in zasebnosti, ki je prišla s cesarsko pisarno. Umrl je zaradi bolezni 2. septembra 421.<ref>{{Citation |url=http://www.roman-emperors.org/westemp5.htm#Note%208 |first=Hugh |last=Elton |title=Western Roman Emperors of the First Quarter of the Fifth Century |access-date=2022-07-04 |archive-date=2012-07-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120716203833/http://www.roman-emperors.org/westemp5.htm#Note%208 |url-status=dead }}</ref> == Vdova == [[File:Honorius et Galla Placidia.JPG|thumb|left|Medaljona Honorija in Gale Placidije, Ravena, 425]] Po besedah [[Olimpiodor iz Teb|Olimpiodora iz Teb]], zgodovinarja, ki so ga kot vir uporabljali [[Zosim]], [[Sozomen]] in verjetno [[Filostorgij]], je javnost postala nezaupljiva glede vse bolj škandaloznega javnega božanja, ki naj bi ga bila deležna od lastnega brata Honorija po moževi smrti. Vendar se je odnos bratov in sester nenadoma spremenil v sovražen in v tem času je morda skovala zaroto proti njemu. Potem ko so se njeni vojaki spopadli s Honorijevimi vojaki, je bila Gala Placidija sama prisiljena z otroki pobegniti v Konstantinopel. Kljub temu nazadovanju ji je ostal Bonifacij, guverner afriške škofije, še naprej zvest.<ref>Olympiodorus Fragment 38–40</ref><ref>J. F. Matthews, "Olympiodorus of Thebes and the History of the West (A.D. 407–425)" ''The Journal of Roman Studies;'' '''60''' (1970:79–97)</ref><ref>{{Citation |chapter-url=http://etext.library.adelaide.edu.au/g/gibbon/edward/g43d/chapter33.html#fn33.2 |first=Edward |last=Gibbon |title=History of the Decline and Fall of the Roman Empire |chapter=chapter 33.2 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080602121358/http://etext.library.adelaide.edu.au/g/gibbon/edward/g43d/chapter33.html#fn33.2 |archive-date=2 June 2008 }}</ref> Placidija, Valentinijan in Honorija so prispeli v Konstantinopel okrog leta 422/423.{{sfn|Martindale|1980|p=889}} 15. avgusta 423 je Honorij umrl zaradi morda pljučnega edema.<ref>{{Citation |chapter-url=http://www.roman-emperors.org/honorius.htm |first=Ralph W. |last=Mathisen |chapter=Honorius (395–423 A.D.) |editor-last=Weigel |editor-first=Richard D. |title=An Online Encyclopedia of Roman Emperors |access-date=2022-07-04 |archive-date=2015-05-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150502001118/http://www.roman-emperors.org/honorius.htm |url-status=dead }}</ref> Ker v Raveni ni bil noben član Teodozijeve rodbine, ki bi zahteval prestol, se je pričakovalo, da bo Teodozij II. imenoval zahodnega socesarja. Vendar je Teodozij okleval in odločitev je bila odložena. [[Patriciji (plemstvo)|Patricij]] Kastin je izkoristil vakuum oblasti in si vzel pravico postaviti kralja. Za novega zahodnorimskega cesarja je razglasil [[Joanes]]a, ''[[primicerij|primicerius]] notariorum'' (glavnega notarja - vodjo državne službe). Med podporniki je bil Flavij Aecij. Joannesova vladavina je bila sprejeta v provincah Italija, Galija in Hispanija, ne pa tudi v provinci Afrika. Teodozij II. se je odzval tako, da je Valentinijana III. pripravil za morebitno napredovanje v cesarski urad. Leta 423/424 je bil Valentinijan imenovan ''nobilissimus''. Leta 424 je bil Valentinijan zaročen z Licinijo Evdoksijo, svojo prvo sestrično, ki je bila nekoč odstranjena. Bila je hči Teodozija II. in Aelije Evdokije. Letnico njune zaroke je zapisal Marcellinus Comes. V času njune zaroke je bil Valentinijan star približno štiri leta, Licinija le dve.<ref name="ReferenceC">{{Citation |chapter-url=http://www.roman-emperors.org/valenIII.htm |first=Ralph W. |last=Mathisen |chapter=Valentinian III (425–455 A.D.) |editor-last=Weigel |editor-first=Richard D. |title=An Online Encyclopedia of Roman Emperors |access-date=2022-07-04 |archive-date=2015-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924114356/http://www.roman-emperors.org/valenIII.htm |url-status=dead }}</ref> Istega leta se je začela tudi kampanja proti Joannesu. Sile vzhodnorimske vojske so se zbrale v [[Solun]]u in bile pod splošnim poveljstvom Ardaburija, ki je sodeloval v rimsko-perzijski vojni. Invazijske sile so morale prečkati Jadransko morje po dveh poteh. Aspar, Ardaburijev sin, je vodil konjenico po kopnem in sledil obali Jadrana od zahodnega Balkana do severne Italije. Placidija in Valentinijan sta se pridružila tej sili. Na tej poti je Helion, ''magister officiorum'' pod Teodozijem, 23. oktobra 424 razglasil Valentinijana za cezarja. Ardaburij in pehota so se vkrcali na ladje vzhodnorimske mornarice, da bi po morju prispeli do Ravene. Aspar je svoje sile vkorakal v [[Oglej]] (Aquileia) in mesto presenetil tako rekoč brez odpora. Floto je razkropila nevihta. Ardaburija in dve njegovi galeji so ujele sile, zveste Joanesu, in jih zadržale v ujetniku v Raveni. [18] Joanes je dobro ravnal z Ardaburijem, ki se je verjetno nameraval pogajati s Teodozijem za konec sovražnosti. Ujetniku je bila v času ujetništva dovoljena »vljudna svoboda« sprehajanja po dvoru in ulicah Ravene. Ta privilegij je izkoristil, da je stopil v stik z Joanesovimi silami in nekatere izmed njih prepričal, da so prestopili na Teodozijevo stran. Zarotniki so stopili v stik z Asparjem in ga povabili v Raveno. Pastir je vodil Asparjevo konjenico skozi močvirje [[Pad]]a do Ravenskih vrat; z oblegovalci zunaj obzidja in prebežniki znotraj, je bilo mesto hitro zavzeto. Joanesa so prijeli in mu odrezali desno roko; nato so ga posadili na osla in paradirali po ulicah ter nazadnje obglavili na hipodromu v Ogleju. Ko je Joanes umrl, je Helion 23. oktobra 425 v navzočnosti rimskega senata ob podpori Teodozija II. uradno razglasil Valentinijana za novega ''avgusta'' Zahodnega rimskega cesarstva. Tri dni po Joanesovi smrti je Aetij pripeljal okrepitve za svojo vojsko, po poročanju je bilo šestdeset tisoč [[Huni|Hunov]] iz onstran Donave. Po nekaj prepirih so se Placidija, Valentinijan in Aetij sporazumeli in vzpostavili mir. Huni so bili poplačani in poslani domov, Aecij pa je prejel položaj ''comes'' in ''magister militum per Gallias'' (glavni poveljnik rimske vojske v Galiji).<ref name="etext.library.adelaide.edu.au">{{Citation |chapter-url=http://etext.library.adelaide.edu.au/g/gibbon/edward/g43d/chapter33.html |first=Edward |last=Gibbon |title=History of the Decline and Fall of the Roman Empire |chapter=chapter 33 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080602121358/http://etext.library.adelaide.edu.au/g/gibbon/edward/g43d/chapter33.html |archive-date=2 June 2008 }}</ref> == Regentka == [[File:Ritratto femminile, forse galla placidia, 400-450 dc ca. (museo dell'alto medioevo).jpg|thumb|Možen portret s kipa]] Gala Placidija je bila regentka Zahodnega rimskega cesarstva do Aetijevega vzpona. Med njenimi zgodnjimi podporniki sta bila Bonifacij in Feliks. Aetij, njihov tekmec za vpliv, je uspel zavarovati [[Arles]] pred [[Teoderik I.|Teoderikom I.]] Vizigotom.<ref>Prosper Akvitanski, ''Epitoma chronicon'' 1290, in: Monumenta Germaniae Historica Auctores antiquissimi (AA) 9, p. 471; ''Chronica Gallica of 452'', 102, in: MGH AA 9, p. 658; Sidonij Apollinaris, ''letters'' 7. 12. 3</ref> Vizigoti so sklenili pogodbo in dobili galske plemiče za talce. Kasnejši cesar Avit je obiskal Teoderika, živel na njegovem dvoru in poučeval njegove sinove.<ref>Sidonius Apollinaris, ''carmen'' 7. 215sqq.; 7. 495sqq.</ref> Feliksa, njenega zaveznika, je leta 430 ubil atentator, verjetno s strani Aecija.<ref>Janez Antiohijski, fragment 201.3</ref> === Spor med Bonifacijem in Aetijem === Spor med Placidijo in Bonifacijem se je začel leta 429. Placidija je Bonifacija imenovala za generala Libije. Prokopij piše, da je Aecij oba naščuval drug proti drugemu, posvaril Placidijo pred Bonifacijem in ji svetoval, naj ga odpokliče v Rim; istočasno je pisal Bonifaciju in ga opozoril, da ga bo Placidija brez pravega razloga poklicala, da bi ga odstranila.<ref name="en.wikisource.org">[[s:History of the Wars/Book III|Procopius, "History of the Wars", Book 3, chapter 3]]</ref> Bonifacij, ki je zaupal Aecijevemu opozorilu, je zavrnil poziv; in ker je mislil, da je njegov položaj nevzdržen, je iskal zavezništvo z [[Vandali]] v Španiji. Vandali so nato prešli iz Španije v Libijo, da bi se mu pridružili. Bonifacijevim prijateljem v Rimu se je to očitno sovražno dejanje do cesarstva zdelo povsem nenavadno za Bonifacija. Na Placidijino naročilo so odpotovali v Kartagino, da bi posredovali in pokazal jim je Aetijevo pismo. Ko je bila zarota zdaj razkrita, so se njegovi prijatelji vrnili v Rim, da bi Placidijo seznanili z resničnim položajem. Ni se premaknila proti Aetiju, ker je imel velik vpliv in ker je bilo cesarstvo že v nevarnosti; vendar je Bonifacija pozvala, naj se vrne v Rim »in naj ne dovoli, da rimsko cesarstvo leži pod roko barbarov.« Bonifacij je zdaj obžaloval svoje zavezništvo z Vandali in jih poskušal prepričati, naj se vrnejo v Španijo. Namesto tega je Gaiserik ponudil bitko in Bonifacij je bil oblegan pri Hippo Regius v Numidiji ob morju. (Avguštin Hiponski je bil takrat škof in je med tem obleganjem umrl.) Vandali, ki niso mogli zavzeti mesta, so sčasoma ustavili obleganje. Rimljani so z okrepitvami pod vodstvom Asparja obnovili boj, vendar so bili poraženi in izgubili Afriko v korist Vandalov. Bonifacij se je medtem vrnil v Rim, kjer ga je Placidija povzdignila v patricija in ga imenovala za ''generalnega poveljnika rimske vojske''. Aecij se je vrnil iz Galije z vojsko »barbarov«, v krvavi bitki pri Raveni (432) pa ga je pričakal Bonifacij. Bonifacij je v bitki zmagal, vendar je bil smrtno ranjen in je nekaj dni kasneje umrl. Aecij se je bil prisiljen umakniti v Panonijo. === Vzpon Aetija === Glede na to, da so ji zvesti generali umrli ali prebegnili k Aetiju, je Placidija priznala Aetijevo politično vlogo kot legitimno. Leta 433 je Aecij dobil naziv ''magister militum'' in patricij. Imenovanja so dejansko pustila Aetiju nadzor nad celotno zahodnorimsko vojsko in mu dala znaten vpliv na cesarsko politiko. Aetij je pozneje odigral ključno vlogo pri obrambi Zahodnega cesarstva pred [[Atila|Atilo]]. Placidija je bila regentka do leta 437, čeprav je bil njen neposredni vpliv na odločitve zmanjšan. Nadaljevala je s političnim vplivom do svoje smrti leta 450 – vendar ni bila več edina moč na dvoru. V teh letih se je Gala Placidija spoprijateljila s škofom Petrom Hrizologom, oba pa sta se zanimala za gradnjo cerkva. Atilo je spomladi leta 450 preusmerilo pismo Placidijine lastne hčerke Juste Grate Honorije iz Konstantinopla proti Italiji, v katerem ga je prosila, naj jo reši neželene poroke z rimskim senatorjem, ki ji jo je skušala vsiliti cesarska družina, vključno s Placidijo. Honoria je pismu priložila svoj zaročni prstan. Čeprav Honoria morda ni nameravala ponuditi poroke, se je Atila odločil, da bo njeno sporočilo razlagal tako. Sprejel je in za doto zahteval polovico zahodnega cesarstva. Ko je Valentinijan odkril načrt, ga je le vpliv Placidije prepričal, da ni ubil Honorie. Valentinijan je pisal Atili in zanikal legitimnost domnevne poročne ponudbe. Atila, ki ga ni prepričal, je poslal odposlanca v Raveno, da bi razglasil, da je Honoria nedolžna, da je bil predlog zakonit in da bo prišel zahtevat, kar mu pripada. Honoria se je hitro poročila s Flavijem Basom Herkulanom, čeprav to Atili ni preprečilo, da bi uveljavljal svoje zahteve.<ref>{{Citation |chapter-url=http://www.roman-emperors.org/justa.htm |first=Ralph W. |last=Mathisen |chapter=Justa Grata Honoria |editor-last=Weigel |editor-first=Richard D. |title=An Online Encyclopedia of Roman Emperors |access-date=2022-07-04 |archive-date=2023-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230328012330/http://www.roman-emperors.org/justa.htm |url-status=dead }}</ref> Placidija je kmalu zatem, novembra 450, umrla v Rimu in bila pokopana v družinskem mavzoleju Teodozijevih ob stari baziliki svetega Petra, kasneje kapeli svete Petronile. <ref>Joyce E. Salisbury Rome's Christian Empress: Galla Placidija Rules at the Twilight of the Empire. Johns Hopkins University Press, 2015, p.194</ref> Ni dočakala, da bi Atila pustošil po Italiji v letih 451–453, pri čemer je Honorijino pismo uporabil kot svoj "legitimen" izgovor. == Javna dela == Ker je bila pobožna kristjanka, je ves čas svojega vpliva sodelovala pri gradnji in obnovi različnih cerkva. Obnovila in razširila je [[Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim|baziliko sv. Pavla zunaj obzidja]] v Rimu in [[Bazilika Božjega groba, Jeruzalem|cerkev Božjega groba]] v Jeruzalemu. Zgradila je [[Cerkev sv. Janeza Evangelista, Ravena|sv. Janeza Evangelista]] v Raveni v zahvalo, ker so ji prihranili življenje in življenje njenih otrok v neurju med prečkanjem Jadranskega morja. Posvetilni napis se glasi: »Galla Placidia je skupaj s sinom Placidom Valentinijanom Avgustom in hčerko Justo Grata Honorio Augusto izplačala zaobljubo za svojo osvoboditev izpod morske nevarnosti.« Njen [[Mavzolej Gale Placidije|mavzolej]] v Raveni je bil leta 1996 uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine. Vendar stavba nikoli ni služila kot njena grobnica, temveč je bila prvotno postavljena kot kapela, posvečena [[Sveti Lovrenc|Lovrencu Rimskemu]]. Ni znano, ali so sarkofagi vsebovali trupla drugih članov Teodozijeve rodbine ali kdaj so bili postavljeni v stavbo. == V literaturi == * Dve kitici v pesmi Aleksandra Bloka ''Ravenna'' (maj–junij 1909) se osredotočata na njen grob; Olga Matich piše: »Galla Placidia je za Bloka predstavljala sintetično zgodovinsko osebnost, ki je povezovala različne kulturne zgodovine.« <ref>Olga Matich, ''Erotic Utopia: The Decadent Imagination in Russia's Fin de Siècle'' (Univ. of Wisconsin Press, 2007: {{ISBN|0299208842}}), p. 300.</ref> * [[Ezra Pound]] uporablja njeno grobnico kot primer »zlata«, ki je ostalo iz preteklosti, na primer v Canto XXI: »Zlato bledi v mraku,/ Pod modro-črno streho, Placidijino ...« <ref>{{navedi splet |url=http://thecantosproject.ed.ac.uk/index.php/canto-17-27-overview/canto-xxi/xxi-poem |title=The Cantos Project – XXI – Poem |website=The Cantos Project |publisher=University of Edinburgh |access-date=29 December 2018 }}</ref> * Louis Zukofsky se nanjo sklicuje v svoji pesmi ''4 Druge države'', reproducirani v ''A'' 17: »Zlato, ki sije/ v temi/ Galle Placidie,/ zlato v// kamniti preprogi okroglega oboka/, ki kaže svoj vzorec kot tudi zvezde / moja ljubezen bi si morda želela na svojih tleh ...« <ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=rJVBOGqoi2oC&pg=PA386 |title=A |last=Zukofsky |first=Louis |publisher=New Directions Publishing |year=2011 |isbn=978-0811218719 |page=386 |language=en}}</ref> * [[Carl Gustav Jung]] se sklicuje na Gallo Placidijo v svoji avtobiografiji ''Spomini, sanje, refleksije'' (''Memories, Dreams, Reflections'') (poglavje IX, oddelek 'Ravenna in Rim'). Poroča o viziji »štirih velikih mozaičnih fresk neverjetne lepote«, ki jih je doživel v [[N eonova krstilnica|Neonovi krstilnici]] takoj po obisku Placidijinega mavzoleja v Raveni. Pravi, da ga je »osebno prizadela figura Galle Placidie« in nadaljuje: »Njena grobnica se mi je zdela končna dediščina, prek katere lahko dosežem njeno osebnost. Njena usoda in njeno celotno bitje sta bili živi prisotnosti jaz«. Jung je pozneje presenečen ugotovil, da mozaiki, ki sta se jih spominjala on in njegov znanec, pravzaprav nikoli niso obstajali. <ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=w6vUgN16x6EC&pg=PA284 |title=Memories, Dreams, Reflections |last=Jung |first=Carl |date=2011 |publisher=Knopf Doubleday Publishing Group |isbn=978-0307772718 |page=284 |language=en }}</ref> * ''Galla Placidia'' je glavni stranski lik v polzgodovinskem delu R. A. Laffertyja ''Padec Rima'', ki jo predstavi kot »goblinskega otroka in sestro dveh mladih cesarjev, ki sta pri sedemnajstih letih in ko vsi ostali so bili prestrašeni, prevzela nadzor nad rimskim senatom in mestom ter predstavljala kljubovanje v zadnjih sto dneh sveta.« <ref>{{navedi knjigo |last1=Lafferty |first1=R.A. |title=The Fall of Rome |url=https://archive.org/details/fallofrome00laff |date=1971 |publisher=Doubleday |location=Garden City, New York |isbn=1473213541 |pages=[https://archive.org/details/fallofrome00laff/page/n14 1]–2 }}</ref> [[File:Attila il flagello di Dio (1954) Colette Règis 3.png|thumb|Colette Regis v vlogi Gale Placidije v filmu ''Atila'']] == V popularni kulturi == * Gala Placidija je predstavljena v BBC-jevi oddaji ''Ancient Rome: The Rise and Fall of an Empire'' avtorice Natashe Barrero. * Španski glasbenik Jaume Pahissa je leta 1913 napisal opero ''Galla Placídia''. * Galo Placidijo v filmu Attila iz leta 1954 igra Colette Regis. * Galo Placidijo igra Alice Krige v ameriški TV miniseriji ''Attila'' iz leta 2001. == Sklici == {{sklici|2}} ==Reference== *{{navedi knjigo |title=Catalogue of Late Roman Coins in the Dumbarton Oaks Collection and in the Whittemore Collection |first1=Philip |last1=Grierson |first2=Melinda |last2=Mays |publisher=Dumbarton Oaks Research Library and Collection |year=1992 }} *{{navedi knjigo |title=Law in the Crisis of Empire, 379–455 AD |first=Tony |last=Honore |publisher=Oxford University Press |year=1998 }} *{{navedi knjigo |title=The Prosopography of the Later Roman Empire: Volume 2, AD 395–527 |volume=II |first=J.R. |last=Martindale |publisher=Cambridge University Press |year=1980 }} *{{navedi knjigo |title=AD410: The Year that Shook Rome |url=https://archive.org/details/ad410yearthatsho0000moor |first1=Sam |last1=Moorhead |first2=David |last2=Stuttard |publisher=The British Museum Press |year=2010 }} *{{navedi knjigo |title=Narbonne and its Territory in Late Antiquity: From the Visigoths to the Arabs |first=Frank |last=Riess |publisher=Routledge |year=2016 }} * {{Citation |last=Gibbon |first=Edward |chapter-url=http://etext.library.adelaide.edu.au/g/g43d/chapter33.html |title=History of the Decline and Fall of the Roman Empire |chapter=chapter 33 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20040914234521/http://etext.library.adelaide.edu.au/g/g43d/chapter33.html |archive-date=14 September 2004 }} * {{Citation |editor-last=Weigel |editor-first=Richard D.|title=An Online Encyclopedia of Roman Emperors |url=http://www.roman-emperors.org}} ==Literatura== * McEvoy, M. A. (2013), [https://global.oup.com/academic/product/child-emperor-rule-in-the-late-roman-west-ad-367-455-9780199664818?cc=us&lang=en& ''Child Emperor Rule in the Late Roman West'', ''AD 367–455'']'','' Oxford University Press. *{{Citation|first=Stewart Irwin |last=Oost |title=Galla Placidia Augusta, A Biographical Essay |publisher=University of Chicago Press. |year=1968}} * {{Citation|first=Hagith |last=Sivan |title=Galla Placidia: The Last Roman Empress |publisher=Oxford University Press. |year=2011}} * {{Citation|first=Joyce E. |last=Salisbury |title=Rome's Christian Empress: Galla Placidia Rules at the Twilight of the Empire |publisher=Johns Hopkins University Press. |year=2015}} * {{Citation|first=Chris |last=Doyle |title=Honorius: the Fight for the Roman West |publisher=Routledge. |year=2017}} ==Zunanje povezave== {{Commons}} * [http://mosaicartsource.wordpress.com/category/mosaic/mosaic-resources/mosaic-travel/galla-placidia/ Pictures of the mausoleum of Galla Placidia] * [http://www.ancientlibrary.com/smith-bio/1269.html Entry of Aelia Flaccilla in the Dictionary of Greek and Roman Biography and Mythology] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080617111452/http://www.ancientlibrary.com/smith-bio/1269.html |date=2008-06-17 }} * [http://www.tertullian.org/fathers/zosimus05_book5.htm Zosimus, New History. London: Green and Chaplin (1814). Book 5.] {{s-start}} {{s-roy}} {{s-bef|before=Thermantia}} {{s-ttl|title=soproga zahodnorimskega cesarja|years=421}} {{s-aft|after=Licinia Eudoxia}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rimske cesarice soproge]] [[Kategorija:Teodozijska dinastija]] [[Kategorija:Valentinijanska dinastija]] kya6i1h8mv370y4mmkph93p3ym7gr5r 1 521783 6731550 6291683 2026-08-05T19:24:11Z Yerpo 8417 posodobitev 6731550 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt 1000 nujnih|dolžina=dolg}} avl33ma6uaq3il2k74o3yz7ri0e7pb3 0 522412 6731783 6617811 2026-08-06T11:28:38Z ~2026-35879-98 261919 /* Seznam svetišč in templjev s skalnimi vrtovi */ tp 6731783 wikitext text/x-wiki [[File:Kare-sansui zen garden, Ryōan-ji, Kyoto 20190416 1.jpg|upright=1.35|thumb|[[Rjoan-dži]] (konec 16. stoletja) v Kjotu na Japonskem, znan primer zen vrta]] [[File:Daisen-in2.jpg|upright=1.35|thumb|Gora, slap in prodnata »reka« v Daisen-inu (1509–1513)]] '''Japonski suhi vrt''' (枯山水, ''karesansui'') ali '''japonski skalnjak''', pogosto imenovan '''zen vrt''', je značilen slog [[japonski vrt|japonskega vrta]]. Ustvarja miniaturno stilizirano pokrajino s skrbno sestavljenimi razporeditvami skal, vodnih elementov, mahu, obrezanih dreves in grmovja ter uporablja gramoz ali pesek, ki je zgrabljen, da predstavlja valovanje v vodi.<ref>Ono Kenkichi and Walter Edwards: "Dvojezični (angleški in japonski) slovar japonskih vrtnih izrazov (Karesansui. str. 20) iz Kansai Main Pageocess, Nara 2001 Definicija Karesansui je bila pridobljena z dovoljenjem iz [http://www.zen-garden.org/ Spletni "živi" vodnik za ustvarjanje zen vrta] by P.M. Patings.</ref> Zen vrtove običajno najdemo v templjih ali samostanih. Običajno je razmeroma majhen, obdan z zidom ali stavbami in je mišljen tako, da si ga lahko ogledate sedeč z enega samega zornega kota zunaj vrta, kot je veranda, rezidenca glavnega meniha templja ali samostana. V mnoge, z gramozom namesto s travo, stopijo le zaradi vzdrževanja. Klasični zen vrtovi so bili ustvarjeni v templjih [[zen budizem|zen budizma]] v [[Kjoto|Kjotu]] v [[obdobje Muromači|obdobju Muromači]]. Namenjeni so bili posnemanju bistva narave, ne njenega dejanskega videza in služili kot pomoč pri meditaciji.<ref>Gunter Nitschke, ''Le Jardin japonais'', p. 65.</ref> == Zgodovina == === Zgodnji japonski skalni vrtovi === Kamniti vrtovi so na Japonskem obstajali vsaj od [[obdobje Heian|obdobja Heian]] (794–1185). Ti zgodnji vrtovi so bili opisani v prvem priročniku japonskih vrtov ''Sakuteiki'' (»Zapisi o vzdrževanju vrtov«), ki ga je konec 11. stoletja napisal Tačibana no Tošicuna (1028–1094). Prilagodili so kitajsko vrtno filozofijo [[dinastija Song|dinastije Song]] (960–1279), kjer so skupine skal simbolizirale goro Penglai, legendarno gorsko otoško domovino osmih nesmrtnikov v [[kitajska mitologija|kitajski mitologiji]], v japonščini znano kot Horai.<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins- Paysagistes, Jardinieres, Poetes'', pp. 485–87.</ref> ''Sakuteiki'' je natančno opisal, kako je treba postaviti kamne. V enem odlomku je zapisal: :»Na mestu, kjer ni ne jezera ne potoka, lahko postavimo tako imenovano ''kare-sansui'' ali suho pokrajino«. Ta vrsta vrta je vsebovala skale, postavljene pokonci kot gore ali pa v miniaturni pokrajini hribe in grape z malo rastlinami. Opisal je več drugih slogov skalnjakov, ki so običajno vključevali potok ali ribnik, vključno s slogom velike reke, slogom gorske reke in slogom močvirja. Oceanski slog je vseboval skale, za katere se je zdelo, da so jih razjedli valovi, obdane z bregom belega peska, kot plaža.<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins'', p. 488</ref> Bel pesek in prod sta bila dolgo značilnost japonskih vrtov. V [[šintoizem|šintoistični]] veri so ga uporabljali za simbol čistosti in ga uporabljali okoli svetišč, templjev in palač. V zen vrtovih predstavlja vodo ali, kot beli prostor na japonskih slikah, praznino in daljavo. So mesta meditacije. === Zen budizem in obdobje Muromači (1336–1573) === Za obdobje Muromačija na Japonskem, ki je potekalo približno v istem času kot [[renesansa]] v [[Evropa|Evropi]], so bila značilna politična rivalstva, ki so pogosto vodila v vojne, a tudi izjemen razcvet [[japonska kultura|japonske kulture]]. Tam se je začelo gledališče ''[[Noh]]'', [[japonski obred pitja čaja]], slog japonske arhitekture ''[[šoin]]'' in vrt zen.<ref>Nitschke, ''le jardin japonais'', p. 67.</ref> Zen budizem je bil uveden na Japonsko ob koncu 12. stoletja in je hitro pridobil veliko privržencev, zlasti med razredom [[samuraj]]ev in vojnimi gospodarji, ki so občudovali njegovo doktrino samodiscipline. Vrtovi zgodnjih zen templjev na Japonskem so spominjali na kitajske vrtove tistega časa z jezeri in otoki. Toda v Kjotu se je v 14. in 15. stoletju ob pomembnih zen templjih pojavila nova vrsta vrtov. Ti zen vrtovi so bili zasnovani za spodbujanje meditacije. «Narava, če bi jo naredili ekspresivno tako, da bi jo zmanjšali na njene abstraktne oblike, bi lahko posredovala najgloblje misli s svojo preprosto prisotnostjo«, je zapisal Michel Baridon. »Kompozicije iz kamna, ki so bile že običajne na Kitajskem, so na Japonskem postale prave okamenele pokrajine, ki so se zdele obešene v času, kot v določenih trenutkih gledališča Noh, ki sega v isto obdobje«.<ref>Baridon, Les Jardins p. 472.</ref> Mnogi strokovnjaki menijo, da je prvi vrt, ki je začel prehod na nov slog, Saihō-dži, »tempelj dišav Zahoda«, popularno znan kot Koke-dera, tempelj mahu, v zahodnem delu Kjota. Budistični menih in zen mojster Musō Kokuši je leta 1334 preoblikoval budistični tempelj v zen samostan in zgradil vrtove. Spodnji vrt Saihō-dži je v tradicionalnem slogu obdobja Heian; ribnik z več skalnimi kompozicijami, ki predstavljajo otoke. Zgornji vrt je suhi skalnjak, ki ima tri skalne »otoke«. Prvi, imenovan ''Kamešima'', otok želve, je podoben želvi, ki plava v »jezeru« mahu. Drugi, ''Zazen-seki'', je ravna »meditacijska skala«, za katero se verjame, da izžareva mir in tišino; in tretji je ''kare-taki'', suh »slap«, sestavljen iz stopnic ravnih granitnih skal. Mah, ki zdaj obdaja skale in predstavlja vodo, ni bil del prvotnega vrtnega načrta; zrasel je nekaj stoletij kasneje, ko je bil vrt neurejen, zdaj pa je najbolj znana značilnost vrta.<ref name="Nitschke, pg. 68-73">Nitschke, ''le jardin japonais'', pp. 68–73.</ref> Muso Kokuši je zgradil še en tempeljski vrt v Tenrjū-dži, »tempelj nebeškega zmaja«. Zdi se, da je na ta vrt močno vplivalo kitajsko krajinsko slikarstvo dinastije Song, ki prikazuje gore, ki se dvigajo v megli in namiguje na veliko globino in višino. Vrt v Tenrjū-dži ima pravi ribnik z vodo in suhim slapom iz kamnov, ki je videti kot kitajska pokrajina. Saihō-dži in Tenrjū-dži prikazujeta prehod iz vrta v slogu Heian proti bolj abstraktnemu in stiliziranemu pogledu na naravo. Vrtovi Ginkaku-dži, znani tudi kot Srebrni paviljon, se prav tako pripisujejo Muso Kokušiju. Ta tempeljski vrt je vključeval tradicionalni vrt z ribnikom, vendar je imel novo funkcijo za japonski vrt; območje z nabranim belim prodom s popolno oblikovano goro iz belega proda, ki spominja na goro [[Fudži]], v središču. Prizor so poimenovali ''ginšanada'', dobesedno »srebrni pesek in odprto morje«. Ta vrtna značilnost je postala znana kot ''kogecudai'' ali »majhna gora, obrnjena proti luni«, in podobna majhna gora Fudži, narejena iz peska ali zemlje, prekrite s travo, se je stoletja pozneje pojavljala v japonskih vrtovih.<ref>Nitschke, ''Le jardin japonais'', p. 86.</ref> Najbolj znan od vseh zen vrtov v Kjotu je [[Rjoan-dži]], zgrajen v poznem 15. stoletju, kjer je zen vrt prvič postal povsem abstrakten. Vrt je pravokotnik velikosti 340 kvadratnih metrov.<ref>Nitschke, ''Le Jardin Japonais''. Young and Young put the size at twenty-five meters by ten meters.</ref> V njej je postavljenih petnajst kamnov različnih velikosti, skrbno sestavljenih v pet skupin; ena skupina po pet kamnov, dve skupini po tri in dve skupini po dva kamna. Kamni so obdani z belim prodom, ki ga menihi vsak dan skrbno grabijo. Edina vegetacija na vrtu je nekaj mahu okoli kamnov. Vrt je namenjen opazovanju iz sedečega položaja na verandi ''hōdžō'', rezidence opata samostana.<ref>Nitschke, ''Le Jardin Japonais'', p. 90.</ref> Vrt v Daisen-inu (1509–1513) je imel bolj literaren pristop kot Rjoan-dži. Tam »reka« belega proda predstavlja metaforično potovanje skozi življenje; začne se s suhim slapom v gorah, poteka skozi brzice in skale in se konča v mirnem morju belega proda z dvema prodnatima gorama. Izum zen vrta je bil tesno povezan z razvojem japonskih pokrajinskih slik s tušem. Japonski slikarji, kot sta Sesshū Tōjō (1420–1506) in Soami (umrl 1525), so močno poenostavili svoje poglede na naravo in prikazali le najbolj bistvene vidike narave, pri čemer so okoli črnih in sivih risb pustili velike bele površine. Soami naj bi bil osebno vpleten v načrtovanje dveh najbolj znanih zen vrtov v Kjotu, Rjoan-dži in Daisen-in, čeprav njegova vpletenost ni bila nikoli z gotovostjo dokumentirana. Michel Baridon je zapisal: »Slavni zen vrtovi iz obdobja Muromači so pokazali, da je japonska umetnost vrtov popeljala do najvišje stopnje intelektualne prefinjenosti, ki jo je bilo mogoče doseči.«<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins'', p. 474. Translation of this excerpt from French by D.R. Siefkin.</ref> <gallery> File:Saihouji-kokedera01.jpg|Saihō-dži - vrt mahu, zgodnji zen vrt iz sredine 14. stoletja. Mah je prišel veliko kasneje, ko vrt ni bil negovan. File:Ginkakuji-M1953.jpg|V vrtu Ginkaku-dži je replika gore Fudži, narejena iz proda v prodnatem morju. stoletja je bil model za podobne miniaturne gore v japonskih vrtovih. Image:RyoanJi-Dry garden.jpg|Del vrta v Rjoan-dži (pozno 15. stoletje), najbolj abstrakten od vseh japonskih zen vrtov File:Ryoanji rock garden close up.jpg|Klasična triadna skalna kompozicija v Rjoan-dži. File:Daisen-in3.jpg|Beli prodnati »ocean« vrta Daisen-dži, v katerega teče prodnata reka. File:Daitokuji-Zuihoin-Zuihotei-M1827.jpg|Vrt blažene gore v Zuiho-inu, podtempelj Daitoku-dži. File:Daitokuji-Zuihoin-M1836.jpg|V vrtu Zuiho-in – nekatere skale naj bi tvorile križ. Vrt je zgradil daimjō Ōtomo Sōrin, ki se je spreobrnil v krščanstvo. File:Korakuen Okayama26s3872.jpg File:Zuihou-in2.JPG File:Toufuku-ji hojyo5.JPG File:Harima-ankokuji-sekitei01.jpg </gallery> === Poznejši skalni vrtovi === V [[obdobje Edo|obdobju Edo]] je velik sprehajalni vrt postal prevladujoč slog japonskega vrta, vendar so zen vrtovi še naprej obstajali v zen templjih. Zgrajenih je bilo nekaj majhnih novih skalnjakov, običajno kot del vrta, kjer pravi potok ali ribnik ni bil praktičen. Leta 1880 je stavbe templja Tōfuku-dži v Kjotu, enega najstarejših templjev v mestu, uničil požar. Leta 1940 je tempelj naročil krajinski zgodovinar in arhitekt Šigemori Mirei, da poustvari vrtove. Ustvaril je štiri različne vrtove, enega za vsako stran glavne tempeljske stavbe. Naredil je en vrt s petimi umetnimi griči, pokritimi s travo, ki simbolizirajo pet velikih starodavnih templjev Kjota; sodoben skalnjak z navpičnimi skalami, ki simbolizirajo goro Horai; veliko »morje« belega gramoza, nagrabljenega v vzorcu šahovnice in intimen vrt z vrtinčastimi peščenimi vzorci.<ref>Nitschke, ''Le jardin Japonais'', pp. 217–18</ref> V zadnjem stoletju so se zen vrtovi pojavili v mnogih državah zunaj Japonske. <gallery> File:TofukujiGarden1.jpg|Vrt Tofuku-dži (1940). Pet gričev simbolizira pet velikih zen templjev Kjota. File:Toufuku-ji hojyo3.JPG|Sodobni zen vrt v Tōfuku-dži (1940). File:Toufuku-ji kaizandou3.JPG|Zen vrt v vzorcu šahovnice, v Tōfuku-dži (1940). File:TofukujiReiunin1.jpg|Dvoriščni zen vrt v Tōfuku-dži (1940). File:Toufuku-ji hojyo4.JPG|Del sodobnega zen vrta v Tōfuku-dži (1940). ''Otoki nesmrtnih''. File:ReiunIn GaunNoNiwa.jpg|Del sodobnega zen vrta v Tōfuku-dži (1940). File:Shitennoj honbo garden06s3200.jpg| Honbō vrt v [[Šiteno-dži]] File:Japanese Tea Garden (San Francisco, California).jpg|Majhen vrt v japonskem čajnem vrtu v parku Golden Gate v [[San Francisco|San Franciscu]] File:Portland Japanese gardens zen garden.jpg|Peščeni in kamniti vrt v japonskih vrtovih Portlanda. File:Anyoin02 1024.jpg|An'jō-in vrt v Taisan-dži v Kobeju, Japonska. File:240224 Rozan-ji Kyoto Japan04s3.jpg|Rosan-dži vrt File:Adachi Museum of Art04st3200.jpg|Muzej umetnosti Adači File:MyoshinjiTaizoin2.jpg|Taizō-in, Mjōšin-dži, v Kjotu File:Komyozenji Stone garden 1.JPG|Kōmjōzen-dži File:Jissoin-Temple-Stone-Garden.JPG|Jissō-in, Kjoto (Ivakura) File:Japanese Garden at Hamilton Gardens, Waikato, New Zealand..jpg|Japonski vrt v vrtovih Hamilton, Waikato, [[Nova Zelandija]] File:Japanese Rock Garden Chandigarh 1.jpg|Japonski skalnjak (1. faza), Chandigarh (Indija) File:Japanese Rock Garden Chandigarh 2.jpg|Japonski skalnjak (faza 2), Chandigarh (Indija) </gallery> == Izbira in razporeditev kamnov == Kamniti aranžmaji in drugi miniaturni elementi se uporabljajo za upodobitev gora in naravnih vodnih elementov in prizorov, otokov, rek in slapov. Kamniti in oblikovani grmi (''karikomi, hako-zukuri'' topiarij) se uporabljajo izmenično. V večini vrtov se mah uporablja kot pokrivalo tal za ustvarjanje »zemlje«, prekrite z gozdom. Izbira in postavitev kamnov je najpomembnejši del izdelave japonskega skalnjaka. V prvem znanem priročniku japonskega vrtnarjenja, ''Sakuteiki'' (»Zapisi o urejanju vrtov«), je izraženo kot »postavljanje kamnov«, ''iši vo tateru koto''; dobesedno »dejanje postavljanja kamnov pokonci«. Določil je zelo natančna pravila za izbiro in postavitev kamnov ter opozoril, da bo lastnik vrta trpel nesrečo, če se pravila ne bodo upoštevala.<ref>Michel Baridon, ''Les Jardins'', pp. 485–90.</ref> V japonskem vrtnarjenju so skale razvrščene kot visoke navpične, nizke navpične, obokane, ležeče ali ravne.<ref name="Young">Young and Young, ''The Art of the Japanese Garden''. p. 22.</ref> Za ustvarjanje »gora« se običajno uporabljajo magmatske vulkanske kamnine, razgibane gorske skale z ostrimi robovi. Gladke, zaobljene sedimentne kamnine se uporabljajo za robove prodnatih »rek« ali »morskih obal«. V kitajskih vrtovih dinastije Song so bile posamezne skale, ki so izgledale kot živali ali imele druge nenavadne lastnosti, pogosto glavna atrakcija vrta. V japonskih vrtovih posamezne skale redko igrajo glavno vlogo; poudarek je na skladnosti kompozicije. Za urejanje skal je v ''Sakuteiki'' veliko pravil, na primer: <blockquote>Poskrbite, da bodo vsi kamni, vse do sprednjega dela aranžmaja, postavljeni tako, da bodo vidne njihove najboljše strani. Če ima kamen grdo zgornjo stran, jo postavite tako, da bo ta stran poudarjena. Tudi če to pomeni, da se mora nagniti pod precejšnjim kotom, nihče ne bo opazil. Vedno mora biti več vodoravnih kot navpičnih kamnov. Če obstajajo kamni, ki »bežijo«, morajo biti kamni, ki se »lovijo«. Če obstajajo »naslonjeni« kamni, morajo biti tudi »podporni« kamni. </blockquote> Skale so redko, če sploh kdaj, postavljene v ravne črte ali v simetrične vzorce. Najpogostejša razporeditev je ena ali več skupin treh kamnov. Ena pogosta triadna ureditev ima visoko navpično skalo, ob kateri sta dve manjši skali, ki predstavljata Budo in njegova dva spremljevalca. Druge osnovne kombinacije so visoka navpična skala z ležečo skalo; kratka navpična skala in ravna skala; in triado visoke navpične skale, ležeče skale in ploščate skale. Druga pomembna načela so, da izberete kamnine, ki se razlikujejo po barvi, obliki in velikosti, da se izognete kamninam s svetlimi barvami, ki bi lahko motile gledalca in poskrbite, da zrna kamnin tečejo v isto smer. Ob koncu obdobja Edo je bilo izumljeno novo načelo: uporaba ''suteiši'', »zavrženih« ali »brezimnih« kamnov, postavljenih na na videz naključna mesta, da bi dodali vrtu spontanost. Druga pomembna načela razporeditve kamnov vključujejo uravnoteženje števila navpičnih in vodoravnih skal. == Gramoz == V zen vrtovih se običajno uporablja gramoz namesto peska, ker ga manj motita dež in veter. Grabljenje gramoza v vzorec, ki spominja na valove ali valovanje vode, znan kot ''samon'' (砂紋) <ref>''JAANUS,'' "[http://www.aisf.or.jp/~jaanus/deta/s/samon.htm samon　砂紋]"</ref> ali ''hōkime'' (箒目), ima estetsko funkcijo. Zen duhovniki vadijo to grabljenje tudi za pomoč pri koncentraciji. Do popolnosti linij ni enostavno. Grabi se po vzorcih grebenov po želji in omejeno na nekatere kamnite objekte, ki so znotraj gramoznega območja. Kljub temu vzorci pogosto niso statični. Razvijanje variacij vzorcev je ustvarjalen in navdihujoč izziv. Običajno obstajajo štirje vzorci grabljenja, linija, val, drsenje in karo.<ref name=Zhang1>{{cite journal |last1= Zhang |first1= Pingxing |last2= Fukamachi |first2= Katsue |last3= Shibata |first3= Shozo |last4= Amasaki |first4= Hiromasa |title= The Use and Maintenance of Shirakawa-suna in Temples of Kyoto City |journal= Journal of the Japanese Institute of Landscape Architecture |volume= 78 |issue= 5 |pages= 497–500 |publisher= Japanese Institute of Landscape Architecture |place= Tokyo |year= 2015|doi= 10.5632/jila.78.497 |language= ja |url= https://www.jstage.jst.go.jp/article/jila/78/5/78_497/_pdf|doi-access= free }}</ref> Prod, ki se uporablja v japonskih vrtovih, je znan kot ''suna'' (pesek), čeprav so posamezni delci veliko večji od delcev tistega, kar velja za običajen pesek. Ti so veliki od 2 mm do celo 30 do 50 mm.<ref name=Kawaguchi1>{{navedi knjigo |last= Kawaguchi |first= Yoko |title= Japanese Zen Gardens |url= https://archive.org/details/japanesezengarde0000kawa |location= London |publisher= Francis Lincoln |date= 2014 |pages= [https://archive.org/details/japanesezengarde0000kawa/page/198 198] |isbn= 978-0-7112-3447-5}}</ref> Vrtovi v Kjotu so v zgodovini uporabljali ''širakava-suna'' (白川砂利, pesek širakava), ki je znan po precej umirjeni barvni paleti. Ta vrsta zamolklo črno pegastega [[granit]]a je mešanica treh glavnih mineralov, belega glinenca, sivega kremena in črne sljude, ki se ujema z estetiko večine zen vrtov. ''širakava-suna'' ima tudi erodirano teksturo, ki se spreminja med nazobčano in gladko in je cenjena zaradi svoje sposobnosti, da zadrži nagnjene utore, z vzorci, ki trajajo tedne, razen če se vmešajo vreme, živali ali ljudje. Od leta 2018 samo v Kjotu obstaja 341 območij, ki se razprostirajo na 166 templjih s površino več kot 29.000 m ², ki uporabljajo ''širakava-suna''. Prod se uporablja na območju vhoda, glavnega vrta in hodnika in je v štirih oblikah, raztresen prod, prodnata terasa, gramoz in vrtna pot. Običajno je na območjih, ki pokrivajo manj kot 100 m ², gramoz globok od 20 do 50 mm in ima velikost delcev 9 mm. Med vrtovi, ki so uporabljali ''širakava-suna'', sta Rjoan-dži in Daitoku-dži.<ref name= Morimoto1>{{navedi knjigo |last= Morimoto |first= Yukihiro |date= 2007 |chapter= Kyoto as a garden city – A landscape ecological perception of Japanese garden design |editor1-last= Hong |editor1-first= Sun-Kee |editor2-last= Nakagoshi |editor2-first= Nobukazu |editor3-last= Fu |editor3-first= Bojie |editor4-last= Morimoto |editor4-first= Yukihiro |title= Landscape Ecological Applications in Man-Influenced Areas: Linking Man and Nature Systems |url= https://link.springer.com/chapter/10.1007%2F1-4020-5488-2_22 |location= Dordrecht, The Netherlands |publisher= Springer |page= 377 |doi= 10.1007/1-4020-5488-2_22 |isbn=9781402054884 }}</ref> ''Širakava-suna'' izvira iz zgornjega toka reke Širakava. Vendar je od poznih1950-ih reka zaščitena vodna pot in je črpanje gramoza iz reke nezakonito. Sčasoma se gramoz uniči zaradi vremenskih vplivov in postane drobnejši, zaradi česar morajo vrtnarji občasno nadomestiti gramoz, da bi ta ohranil vzorce, narejene v njih. Od prepovedi črpanja iz reke Širakava se gramoz, ki se uporablja tako za vzdrževanje obstoječih vrtov kot za ustvarjanje novih, pridobiva iz kamnolomskega gorskega granita podobne sestave, ki je zdrobljen in presejan. Vendar postopek izdelave ustvari zaobljene delce enake velikosti, ki nimajo značilnosti vzorca pravega ''širakava-sune'', ki imajo vogale in niso enake velikosti. Portlandski japonski vrt je na primer eksperimentiral z granitnimi drobci, pridobljenimi iz kanadskih kamnolomov, da bi nadomestil izgubo dostopa do ''širakava-sune''.<ref>{{navedi splet |last= Funderburg |first= Lise |title= Set in Stone |url= https://www.gardendesign.com/hardscape/gravel.html |website= Garden Design|access-date=11 May 2017}}</ref> Vzdrževanje gramoza na Japonskem se običajno izvaja dvakrat do trikrat na mesec. == Simbolika == V japonskem skalnjaku skale včasih simbolizirajo gore (zlasti Horai, legendarni dom osmih nesmrtnih v taoistični mitologiji); ali pa so lahko čolni ali živo bitje (običajno želva ali krap). V skupini so lahko slap ali žerjav v letu. V najzgodnejših skalnjakih v obdobju Heian je kamenje v vrtu včasih imelo politično sporočilo. Kot je zapisal Sakutei-ki: <blockquote> »Včasih, ko so gore šibke, jih voda zagotovo uniči. Z drugimi besedami, kot da bi podložniki napadli svojega cesarja. Gora je šibka, če nima kamnov za oporo. Cesar je šibak, če nima svetovalcev. Zato pravijo, da je gora varna zaradi kamnov in da je cesar varen zaradi svojih podložnikov. Zato morate, ko gradite pokrajino, okoli gore za vsako ceno postaviti skale.<ref>Baridon, ''Les Jardins'', p. 492.</ref> </blockquote> Nekateri klasični zen vrtovi, kot je Daisen-in, imajo simboliko, ki jo je mogoče zlahka prebrati; je metaforično potovanje po reki življenja. Drugi, kot je Rjoan-dži, se upirajo enostavni interpretaciji. Izpostavljenih je bilo veliko različnih teorij o tem, kaj naj bi vrt predstavljal, od otokov v potoku do plavajočih mladičev tigrov do vrhov gora, ki se dvigajo nad oblake, do teorij o skrivnostih geometrije ali pravilih ravnovesja lihih števil. Zgodovinar vrtov Gunter Nitschke je zapisal: »Vrt Rjoan-dži ne simbolizira ničesar, ali natančneje, da bi se izognili morebitnim nesporazumom, vrt Rjoan-dži ne simbolizira niti nima vrednosti reproduciranja naravne lepote, ki jo lahko najdemo v resničnem ali mitskem svetu. Menim, da gre za abstraktno kompozicijo naravnih objektov v prostoru, kompozicijo, katere funkcija je spodbujanje meditacije.«<ref>Nitschke, Le jardin Japonais," p. 92. Translation of this citation from French by D.R. Siefkin.</ref> Nedavni predlog Gerta van Tonderja z univerze v Kjotu in Michaela Lyonsa z univerze Ritsumeikan je, da skale Rjoan-džija tvorijo subliminalno podobo drevesa. Raziskovalci trdijo, da je podzavest občutljiva na subtilno povezavo med kamni. Menijo, da je to morda odgovorno za pomirjujoč učinek vrta.<ref>{{cite journal | last = van Tonder | first = Gert |author2=Lyons, Michael J. | title = Visual Perception in Japanese Rock Garden Design | journal = Axiomathes | volume = 15 | issue = 3 | pages = 353–71 (19) |date=September 2005 | url = http://www.kasrl.org/axiomathes.pdf | doi = 10.1007/s10516-004-5448-8 | access-date = 2007-01-08| citeseerx = 10.1.1.125.463 | s2cid = 121488942 }}</ref> == Krajinsko slikanje in kritika zenovskega vrta == Kitajsko krajinsko slikarstvo je bilo ena od mnogih kitajskih umetnosti, ki so prišle na Japonsko z zen budizmom v 14. stoletju. Da je zen budizem vplival na načrtovanje vrtov, ni prvič predlagala havajska vrtna novinarka Loraine Kuck v1930-ih, ne na Japonskem, ampak na Zahodu, leta 1988 pa ji je oporekal strokovnjak za japonsko vrtno zgodovino Wybe Kuitert.<ref>Wybe Kuitert, ''Themes, Scenes, and Taste in the History of Japanese Garden Art'', pp. 150–60, Japonica Neerlandica Volume 3, Gieben Publishers, Amsterdam {{ISBN|90-5063-021-9}} [http://edepot.wur.nl/206169 edepot.wur.nl]</ref> To je bilo precej preden so se znanstveniki v 1990-ih lotili dekonstrukcije promocije in sprejemanja zena.<ref>{{Cite journal|author=Grotenhuis, Elizabeth ten|title = Reviewed work: Themes in the History of Japanese Garden Art, Wybe Kuitert|year=2003|journal=Journal of Japanese Studies|volume=29|issue=2|pages=429–432|jstor = 25064424}}</ref> Kritika se nanaša na dejstvo, da budistični duhovniki niso poskušali izražati zena v vrtovih. Pregled citatov budističnih duhovnikov, ki so vzeti za »dokaz« zena za vrt, so pravzaprav fraze, prepisane iz kitajskih razprav o krajinskem slikarstvu. Sekundarni pisci o japonskem vrtu, kot sta Keane in Nitschke, ki sta se družila s Kuitertom, ko je delal na svojih raziskavah na univerzi v Kjotu, so se pridružili kritiki vrta Zen, kot je Kendall H. Brown, ki je zavzel podobno distanco do vrta Zen. Na Japonskem je kritiko prevzel Jamada Šoudži, ki je zavzel kritično držo do razumevanja vse japonske kulture, vključno z vrtovi, pod nominacijo zen.<ref>Yamada Shoji, (Earl Hartman transl.) ''Shots in the Dark, Japan, Zen, and the West'', The University of Chicago Press, 2009</ref> Christian Tagsold je razpravo povzel tako, da je dojemanje japonskega vrta postavil v kontekst interdisciplinarne primerjave kultur Japonske in Zahoda.<ref>Christian Tagsold, ''Spaces in Translation: Japanese Gardens and the West'', University of Pennsylvania Press, 2017</ref> Zen duhovniki citirajo kitajske razprave o krajinskem slikarstvu, ki kažejo, da sta japonski skalnjak in njegova vrtna kulisa ''karesansui'' bila in še vedno navdihujeta ali temeljita na prvem kitajskem in kasneje tudi japonskem krajinskem slikarstvu.<ref>{{cite journal|last=Kuitert|first=Wybe|date=March 2013|title=Composition of Scenery in Japanese Pre-Modern Gardens and the Three Distances of Guo Xi|journal=Studies in the History of Gardens & Designed Landscapes|volume=33|issue=1|pages=1–15|doi=10.1080/02666286.2012.753189|s2cid=163624117}}<!--| access-date = 2013-03-25--></ref> Krajinsko slikarstvo in krajinsko vrtnarjenje sta bila tesno povezana in prakticirali so jih intelektualci, literati, ki jih je navdihnila kitajska kultura. Primarno načelo oblikovanja je bilo ustvarjanje pokrajine, ki je temeljila na tridimenzionalnem enobarvnem krajinskem slikanju s črnilom (''sumi''), ''sumi-e'' ali ''suiboku-ga'' ali pa je na to vsaj močno vplivalo. Na Japonskem ima vrt enak status kot umetniško delo. Čeprav je vsak vrt drugačen po svoji sestavi, večinoma uporabljajo skalne skupine in grmičevje, da predstavljajo klasičen prizor gora, dolin in slapov, vzetih iz kitajskega krajinskega slikarstva. V nekaterih primerih je lahko tako abstrakten kot le nekaj otokov v morju. Vsak japonski vrt lahko vključuje tudi obstoječo kuliso zunaj svoje omejitve, npr. hribe zadaj, kot »izposojeno kuliso« (z uporabo tehnike, imenovane ''šakei''). ==Seznam svetišč in templjev s skalnimi vrtovi == {{Col-begin}} {{Col-2}} V [[Kjoto|Kjotu]]: * [[Daitoku-dži]] * [[Daisen-in]] * Džišoji * Džisso-in * [[Mjošin-dži]] * [[Rozan-dži]] * [[Rjoan-dži]] * [[Tofuku-dži]] {{Col-2}} Zunaj Kjota: * An'jō-in ([[Kobe]]) * Bingo-Ankoku.dži (Fukujama) * Harima Ankoku-dži (Katō, Hjōgo) * Džōmjō-dži (Kamakura, Kanagava) * Kinbjōzan Zuisen-dži (Kamakura) * Komjozen.dži (Fukuoka) * [[Šiteno-dži]] ([[Osaka]]) {{Col-end}} == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== * {{navedi knjigo| author = Wybe Kuitert| title = Themes, Scenes, and Taste in the History of Japanese Garden Art| year = 1988| publisher = Gieben Amsterdam| isbn = 978-90-5063-021-4 }} * {{navedi knjigo| author = Wybe Kuitert| title = Themes in the History of Japanese Garden Art| year = 2002| publisher = Hawaii University Press | isbn = 978-0-8248-2312-2 }} * {{navedi knjigo| author = David Young|author2=Michiko Young| title = The Art of the Japanese Garden| url = https://archive.org/details/artofjapanesegar0000youn| date = July 2005| publisher = Tuttle Pub| isbn = 978-0-8048-3598-5 }} * {{navedi knjigo| author = Günter Nitschke| title = Le jardin japonais: Angle droit et forme naturelle| year = 2007| isbn = 978-3-8228-3034-5 }} * {{navedi knjigo|last=Baridon|first=Michel|title=Les Jardins- Paysagistes, Jardiniers, Poetes|year=1998}}, Éditions Robert Lafont, Paris, ({{ISBN|2-221-06707-X}}) * {{navedi knjigo| author = Miyeko Murase| title = L Art Du Japon| year = 1996| publisher = LGF/Le Livre de Poche| isbn = 978-2-253-13054-3 }} * {{navedi knjigo| author = Danielle Elisseeff| title = Jardins japonais| date = 2010-09-23| isbn = 978-2-35988-029-8 }} * {{navedi knjigo| author = Virginie Klecka| title = Jardins Japonais| date = 2011-04-15| isbn = 978-2-8153-0052-0 }} * {{navedi knjigo| author = Christian Tagsold | title = Spaces in Translation: Japanese Gardens and the West| url = https://archive.org/details/spacesintranslat0000tags | year = 2017| publisher = University of Pennsylvania Press| isbn = 978-0-8122-4674-2 }} ===Opomba=== <small>*Sakuteiki je vrtna knjiga z zapiski o vrtnarstvu, ki sega v pozno sedemnajsto stoletje. Njegov najstarejši naslov je Senzai Hishõ, "Skrivni izvlečki o vrtovih", napisan pa je bil pred skoraj 1000 leti, zaradi česar je najstarejše delo o japonskem vrtnarstvu. Domneva se, da je to v 11. stoletju napisal plemeniti človek po imenu Tachibana no Tichitsuna. V tem besedilu je prva omemba karesansuija v literaturi. Šele pred kratkim smo videli angleški sodobni prevod te vrtnarske klasike.</small> ==Zunanje povezave== {{Commons category}} * [https://web.archive.org/web/20051127032306/http://phototravels.net/kyoto/zen-gardens-index.html Photo Gallery of Japanese Zen Gardens] * [https://www.japanese-city.com/calendar/events/index.php?com=location&c=rock&d=365 Map of Japanese Rock (Zen) Garden in the United States] * [http://learn.bowdoin.edu/japanesegardens/ Virtual tour of the Zen Gardens in and around Kyoto] * [http://www.phantomgallery.64g.ru/sad/sad1en.htm Geometrical concepts of Japanese rock garden] * {{navedi splet |url= http://www.stanford.edu/group/sjeaa/journal42/japan2.pdf |title= Stanford University article on the history and meaning of some Japanese gardens |accessdate= 2022-08-17 |archive-date= 2013-01-02 |archive-url= https://web.archive.org/web/20130102200743/http://www.stanford.edu/group/sjeaa/journal42/japan2.pdf |url-status= dead }}&nbsp;{{small|(180&nbsp;KB)}} * [http://www.zen-garden.org/ ''Tsubo-en''] – A virtual tour of the karesansui garden in The Netherlands * [http://www.zen-garden.org/html/page_samurai.htm Study into the karesansui gardens of the Edo era] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200218054352/http://www.zen-garden.org/html/page_samurai.htm |date=2020-02-18 }} – ''karesansui gardens of Traditional Samurai Residences'' * [http://www.nature.com/nsu/020923/020923-8.html Neuroscience unlocks secrets of Zen garden] (Requires subscription) *: [https://web.archive.org/web/20041213081907/http://www.lauralee.com/news/zensecrets.htm Neuroscience unlocks secrets of Zen garden] (Mirror) * [http://www.rothteien.com/superbait/zenviewpoints.htm Criticisms of the term "Zen Garden"] - in ''Japanese Garden Journal'' {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Japonski vrtovi]] [[Kategorija:Krajinska arhitektura]] [[Kategorija:Parki]] 50pezw39zd1y9nddtjvlbypug5u7h3h 0 526903 6731775 6719741 2026-08-06T10:52:49Z Pinky sl 2932 +{{Kategorija v Zbirki-medvrstično}}, odstranjena ref (dovolj je le originalna objava iz onefootball.com, ne google AI prevod) 6731775 wikitext text/x-wiki {{Infobox football official | officialname = Slavko Vinčić | image = | fullname = | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | years1 = | league1 = [[Prva slovenska nogometna liga]] | role1 = sodnik | internationalyears1 = 2010–2026 | confederation1 = [[FIFA]] | internationalrole1 = sodnik }} '''Slavko Vinčić''', [[Slovenci|slovenski]] [[Nogomet|nogometni]] [[Sodnik (nogomet)|sodnik]], * [[25. november]] [[1979]], [[Maribor]]. Vinčić je od leta 2010 mednarodni sodnik z licenco [[FIFA]].<ref>FIFA. [https://web.archive.org/web/20070919045720/http://www.fifa.com/associations/association=svn/footballofficials/referees/peoplekind=ref.html "Slovenia: Referees"].</ref> Prvič je na velikem tekmovanju sodil kot pomočnik [[Damir Skomina|Damirja Skomine]] na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2012|Evropskem prvenstvu 2012]], kot glavni sodnik pa na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2021|Evropskem prvenstvu 2021]], kjer je sodil dve tekmi skupinskega dela in eno četrtfinalno tekmo. Leta 2022 je sodil finale [[Liga Evropa|Lige Evropa]] med [[Eintracht Frankfurt|Eintrachtom Frankfurt]] in [[Rangers F.C.]]<ref>{{Navedi splet |url=http://worldreferee.com/site/copy.php?linkType=referee&contextType=bio&linkID=4245 |title=Profile |accessdate=2022-11-22 |archive-date=2016-09-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160917144127/http://worldreferee.com/site/copy.php?linkID=4245&linkType=referee&contextType=bio |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160917144127/http://worldreferee.com/site/copy.php?linkID=4245&linkType=referee&contextType=bio |date=2016-09-17 }}</ref> ter tudi prvič na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2022|svetovnem prvenstvu]], kjer je sodil dve tekmi skupinskega dela.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/svetovno-prvenstvo-v-nogometu/slavko-vincic-bo-sodil-v-katarju/627982 |title=Slavko Vinčić bo sodil v Katarju |accessdate=2022-05-19 |date=2022-11-22 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> 1. junija 2024 je kot drugi slovenski sodnik sodil finale [[Nogometna Liga prvakov|Lige prvakov]] na [[stadion Wembley|stadionu Wembley]] v [[London]]u med [[Real Madrid Club de Fútbol|Realom Madrid]] in [[Borussia Dortmund|Borussio Dortmund]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/liga-prvakov-v-nogometu/real-madrid-po-taktih-kroosa-in-carvajala-do-petnajste-evropske-krone/710345 |title=Real Madrid po taktih Kroosa in Carvajala do petnajste evropske krone |accessdate=2024-06-02 |date=2024-06-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Sodil je na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|svetovnem prvenstvu 2026]] dve tekmi skupinskega dela, tekmo šestnajstino finala in kot prvi slovenski sodnik tudi finalno tekmo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/sp-2026/slavko-vincic-bo-sodil-finale-neverjetna-cast-tresel-sem-se-od-soka/788384 |title=Slavko Vinčić bo sodil finale: Neverjetna čast, tresel sem se od šoka! |accessdate=2026-07-17 |date=2026-07-17 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Kariera== Vinčićevo prvo večje tekmovanje je bilo [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2012|UEFA Euro 2012,]] kjer je bil eden izmed dveh dodatnih pomočnikov v ekipi [[Damir Skomina|Damirja Skomine]]. Sodil je na četrtfinalni tekmi [[Liga prvakov UEFA 2020/2021|Lige prvakov 2020–21]] med [[F.C. Porto|Portom]] in [[Chelsea F.C.|Chelseajem]] ter na polfinalni tekmi [[2020–21 UEFA Europa League|Evropske lige 2020–21]] med [[Arsenal F.C.|Arsenalom]] in [[Villarreal CF|Villarrealom]]. Vinčić je bil izbran za sodnika na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2021|Euru 2020]], kjer sta mu bili dodeljeni dve tekmi skupinskega dela (Španija–Švedska in Švica–Turčija) ter četrtfinalni obračun med Italijo in Belgijo.<ref>{{navedi splet |date=2026-07-17 |title=Slavko Vincic named referee for 2026 World Cup final: What’s his record with Argentina and Spain? |url=https://bolavip.com/en/world-cup/slavko-vincic-named-referee-for-2026-world-cup-final-whats-his-record-with-argentina-and-spain |access-date=2026-07-18 |website=Bolavip US |language=en-US}}</ref> Leta 2022 je bil izbran za sodnika [[2022 UEFA Europa League final|finala Evropske lige UEFA 2022]] med [[Eintracht Frankfurt|Eintrachtom Frankfurt]] in [[Glasgow Rangers|Rangersi]].<ref name=":0">{{navedi splet |date=18 July 2026 |title=Who is Slavko Vincic? Spain vs. Argentina referee for World Cup final drew Real Madrid backlash, Jose Mourinho praise |url=https://www.espn.com/soccer/story/_/id/49382615/who-slavko-vincic-spain-vs-argentina-referee-world-cup-final-real-madrid-jose-mourinho-jude-bellingham |access-date=18 July 2026 |website=www.espn.com}}</ref> 13. maja 2024 je UEFA izbrala Vinčića za sodnika [[finale Lige prvakov UEFA 2024|finala Lige prvakov UEFA 2024]] med [[Borussia Dortmund|Borussio Dortmund]] in [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madridom]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.uefa.com/news-media/news/028d-1ae109919f08-661e0d65ffdb-1000--referee-teams-for-2024-uefa-club-competition-finals-anno/ |title=Referee teams for 2024 UEFA club competition finals announced |publisher=UEFA |date=13 May 2024 |access-date=13 May 2024 }}</ref> 24. februarja 2025 je sodil tekmo [[Süper Lig|turške Superlige]] na [[Türk Telekom Arena|stadionu Rams Park]] med [[Fenerbahçe SK|Fenerbahçejem]] in [[Galatasaray|Galatasarayem]].<ref name=":1">{{navedi splet |last=Garcia |first=Adriana |date=21 February 2025 |title=Fenerbahce-Galatasary to have foreign ref after complaints |url=https://www.espn.com/soccer/story/_/id/43951308/fenerbahce-galatasary-foreign-ref-complaints |access-date=18 July 2026 |website=www.espn.com}}</ref> [[Turška nogometna zveza]] (TFF) je zahtevala, da tekmo sodi tuji sodnik, kot je Vinčić, po lokalnih kritikah, ki sta jih izrazila oba kluba in trener Fenerbahçeja [[José Mourinho]].<ref name=":1" /> Aprila 2025 je bil izbran za sodnika na [[2025 FIFA Club World Cup|svetovnem klubskem prvenstvu FIFA 2025]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]].<ref>{{navedi splet |url=https://inside.fifa.com/refereeing/news/match-officials-appointed-landmark-club-world-cup-2025 |title=Match officials appointed for landmark FIFA Club World Cup 2025 |publisher=[[FIFA]] |date=14 April 2025|access-date=14 April 2025}}</ref> Na tekmi brez zadetkov med River Plateom in Monterreyjemje je Vinčić podelil devet rumenih kartonov in rdeči karton [[Kevin Castaño|Kevinu Castañu]], ki je pred tem že imel rumen karton.<ref>{{navedi novice|title=River Plate 0-0 Monterrey: Un empate 'sospechoso' y válido para los dos|url=https://www.estadiodeportivo.com/futbol/mundial-de-clubes/river-plate-monterrey-empate-sospechoso-valido-para-los-dos-20250622-500731.html|publisher=Estadio Deportivo|language=es|date=21 June 2025|access-date=22 June 2025}}</ref> [[Slika:Issa Diop, Samir El Mourabet and Slavko Vinčić at 2026 FIFA World Cup by YantsImages.jpg|thumb|right|250px|Vinčić na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|Svetovnem prvenstvu 2026]] na tekmi [[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilija]]–[[Maroška nogometna reprezentanca|Maroko]]]] 16. julija 2026 je bil Vinčić izbran za sojenje [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|finala svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] med [[Španska nogometna reprezentanca|Španijo]] in [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentino]].<ref>{{navedi splet |title=The match officials for FIFA World Cup Final have been appointed. |url=https://x.com/FIFAcom/status/2077904613794320878 |website=x.com |publisher=FIFA's official account on X |access-date=17 July 2026}}</ref> Analiza [[ESPN]] je pokazala, da je Vinčić v povprečju podelil tri rumene kartone na tekmo, kar je pod povprečjem sodnikov na prejšnjih svetovnih prvenstvih.<ref name=":0" /> [[Mednarodna zveza za nogometno zgodovino in statistiko]] ga je izbrala za najboljšega sodnika svetovnega prvenstva.<ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/sportal/nogomet/slavko-vincic-med-najboljsim-kar-je-ponudilo-sp-2026-697151 |title= Slavko Vinčić med najboljšim, kar je ponudilo SP 2026 |accessdate=2026-07-22 |date=2026-07-21 |work=[[siol.net]] }}</ref> Po koncu prvenstva je končal sodniško kariero.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/sp-2026/slavko-vincic-je-tudi-uradno-koncal-kariero-nogometnega-sodnika/789237 |title= Slavko Vinčić je tudi uradno končal kariero nogometnega sodnika |accessdate=2026-07-27 |date=2026-07-27 |work=[[siol.net]] }}</ref> == Operacija Kristal, aretacija in izpustitev == Maja 2020 je bil aretiran ob policijski raciji proti prostituciji in nedovoljenim drogam v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]<ref>https://www.news.com.au/sport/sports-life/champions-league-referee-arrested-following-police-raid-in-bosnia-and-herzegovina/news-story/f3317c820f3d4bfed5c4be83bf8c7c17 {{Bare URL inline|date=May 2022}}</ref>, toda kasneje je bil zaslišan kot priča in izpuščen.<ref>{{navedi splet|date=2 July 2021|title=Who is Belgium vs. Italy referee Slavko Vincic?|url=https://footypreviews.com/serie-a/who-is-belgium-vs-italy-referee-slavko-vincic/|access-date=3 July 2021|website=Football Betting Tips {{!}} FootyPreviews.com|language=en-US|archive-date=2021-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20211024161958/https://footypreviews.com/serie-a/who-is-belgium-vs-italy-referee-slavko-vincic/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211024161958/https://footypreviews.com/serie-a/who-is-belgium-vs-italy-referee-slavko-vincic/ |date=2021-10-24 }}</ref> Vinčić je izjavil, da je nedolžen in da ni storil ničesar nezakonitega. Izjavil je, da večine oseb v zgradbi ni poznal. Prav tako je poudaril, da med svojim obiskom ni bil seznanjen s kriminalnimi dejavnostmi, ki so tam potekale.<ref>{{navedi splet |first = José I. | last=Araoz |date=2026-07-19 |title=¡Estuvo en PRISIÓN! La insólita historia del árbitro de la final del Mundial |url=https://onefootball.com/es/noticias/estuvo-en-prision-la-insolita-historia-del-arbitro-de-la-final-del-mundial-43152517 |access-date=2026-07-18 |website=OneFootball |language=es}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} * {{sports links}} * [https://worldreferee.com/referee/slavko_vincic/ Worldreferee.com] {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Vinčić, Slavko}} [[Kategorija:Slovenski nogometni sodniki]] [[Kategorija:Mariborčani]] mo5pl13nvqcq5m448w2shurg6ptlfdg 0 527088 6731577 6574437 2026-08-05T20:19:39Z Marko3 1829 6731577 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | alma_mater = [[Univerza v Novi Gorici]]<br>[[Univerza na Primorskem]] |awards=kresnik (2024)| relatives = [[Maruša Mugerli Lavrenčič]] (sestra) | notable_works = Čebelja družina<br>Pričakovanja }} '''Anja Mugerli''', [[slovenci|slovenska]] [[pisatelj|pisateljica]], slovenistka in [[lektor]]ica, * [[2. september]] [[1984]], [[Šempeter pri Gorici]].<ref>[https://www.locutio.si/avtorji.php?ID=900 Anja Mugerli - Locutio]</ref> == Življenjepis == Anja Mugerli živi v Novi Gorici. Leta 2010 je končala diplomski študij slovenistike na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]] in 2015 magistrirala iz uprizoritvenih študij in kreativnega pisanja na [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|UP FHŠ]]. Od 2015 je samozaposlena v kulturi.<ref>[https://www.bizi.si/ANJA-MUGERLI-KNJIZEVNICA-NAPOVEDOVALKA-VODITELJICA-IN-LEKTORICA/maticno-podjetje/ bizi.si]</ref> Poleg pisanje občasno poučuje slovenščino za tujce in lektorira. Poje v novogoriški vokalni skupini Reunion.<ref>{{Navedi splet|title=Briški časnik pomlad 2018 by Občina Brda - Issuu|url=https://issuu.com/obcina_brda/docs/bri_ki__asnik_-_pomlad_2018|website=issuu.com|accessdate=2023-04-12|language=sl}}</ref> Svoje prvo knjižno delo, zbirko zbirko kratkih zgodb ''Zeleni fotelj'', je izdala leta 2015 in zanjo bila nominirana za [[Nagrada za najboljši literarni prvenec|najboljši prvenec]]. Leta 2017 je izdala roman ''Spovin'', ki se je uvrstil med deseterico za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]]. Leta 2020 je izšla njena tretja knjiga, zbirka kratkih zgodb ''Čebelja družina'', ki je bila nominirana za nagrado novo mesto short in za katero je leta 2021 prejela nagrado Evropske unije za književnost. Za svoj drugi roman z naslovom Pričakovanja, ki je izšel leta 2023, je bila nominirana za Cankarjevo nagrado in kritiško sito ter leta 2024 prejela nagrado kresnik. Leta 2024 je izšla njena tretja kratkoprozna zbirka z naslovom ''Plagiat''. == Bibliografija == === Kratka proza === * ''Zeleni fotelj'' (Knjižna zbirka Piramida). Maribor: Litera, 2015 {{COBISS|ID=235638784}} * ''Čebelja družina''. Ljubljana: [[Cankarjeva založba]], 2020 {{COBISS|ID=235638784}} * ''Plagiat''. Dob pri Domžalah: Miš, 2024 {{COBISS|ID=194976515}} === Romani === * ''Spovin'' (Knjižna zbirka Piramida), Maribor: Založba Litera, 2017 {{COBISS|ID=93472513}} * ''Pričakovanja'' (Cankarjeva založba), Ljubljana, 2023 {{COBISS|ID=134613763}} == Nagrade, nominacije == * 2011 II. nagrada v sekciji dramatike, Castello di Duino, za Alla ricerca dell’orizzonte<ref>{{Navedi splet|title=Winners 2011|url=https://castellodiduinopoesia.org/en/vincitori/vincitori-2011/|website=International Poetry and Theatre Competition Castello di Duino and World Youth Forum Right to Dialogue|accessdate=2023-04-12|language=en-US}}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * 2013 II. nagrada v sekciji dramatike, Castello di Duino, za The unreachable Place<ref>{{Navedi splet|title=2013, II prize Section Theatre: The unreachable Place, written by Anja Mugerli|url=https://castellodiduinopoesia.org/en/archivio-teatro/2013-ii-premio-sezione-teatrale/|website=International Poetry and Theatre Competition Castello di Duino and World Youth Forum Right to Dialogue|accessdate=2023-04-12|language=en-US}}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * 2021 EU Prize for literature/Nagrada EU za literaturo, za zbirko ''Čebelja družina'' * 2024 [[Kresnik (nagrada)|nagrada kresnik]], za najboljši roman za roman ''Pričakovanja'' ===== Nominacije ===== * 2011 natečaj za kratko zgodbo DSP-ja, za zgodbo ''Zeleni fotelj'' * 2012 finalistka [[Državno srečanje mladih literatov Urška|festivala Urška]] * 2015 nominacija za [[Nagrada za najboljši literarni prvenec|najboljši prvenec]], za zbirko ''Zeleni fotelj'' * 2018 deseterica: [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], za roman ''Spovin'' * 2021 [[Nagrada novo mesto|nagrada novo mesto]] za zbirko ''Čebelja družina'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[https://www.mladinska-knjiga.si/avtorji/anja-mugerli Mladinska knjiga] {{Kresnikovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina-književnik}} {{DEFAULTSORT:Mugerli, Anja}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Novi Gorici]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za humanistične študije v Kopru]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Mugerli, Anja]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Mugerli, Anja]] [[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]] 6298tf7ihbg38osmdka5rmm17hilkr5 6731578 6731577 2026-08-05T20:20:44Z Marko3 1829 6731578 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | alma_mater = [[Univerza v Novi Gorici]]<br>[[Univerza na Primorskem]] |awards=kresnik (2024)| relatives = [[Maruša Mugerli Lavrenčič]] (sestra) | notable_works = Čebelja družina<br>Pričakovanja }} '''Anja Mugerli''', [[slovenci|slovenska]] [[pisatelj|pisateljica]], slovenistka in [[lektor]]ica, * [[2. september]] [[1984]], [[Šempeter pri Gorici]].<ref>[https://www.locutio.si/avtorji.php?ID=900 Anja Mugerli - Locutio]</ref> == Življenjepis == Anja Mugerli živi v Novi Gorici. Leta 2010 je končala diplomski študij slovenistike na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]] in 2015 magistrirala iz uprizoritvenih študij in kreativnega pisanja na [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|UP FHŠ]]. Od 2015 je samozaposlena v kulturi.<ref>[https://www.bizi.si/ANJA-MUGERLI-KNJIZEVNICA-NAPOVEDOVALKA-VODITELJICA-IN-LEKTORICA/maticno-podjetje/ bizi.si]</ref> Poleg pisanje občasno poučuje slovenščino za tujce in lektorira. Poje v novogoriški vokalni skupini Reunion.<ref>{{Navedi splet|title=Briški časnik pomlad 2018 by Občina Brda - Issuu|url=https://issuu.com/obcina_brda/docs/bri_ki__asnik_-_pomlad_2018|website=issuu.com|accessdate=2023-04-12|language=sl}}</ref> Svoje prvo knjižno delo, zbirko zbirko kratkih zgodb ''Zeleni fotelj'', je izdala leta 2015 in zanjo bila nominirana za [[Nagrada za najboljši literarni prvenec|najboljši prvenec]]. Leta 2017 je izdala roman ''Spovin'', ki se je uvrstil med deseterico za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]]. Leta 2020 je izšla njena tretja knjiga, zbirka kratkih zgodb ''Čebelja družina'', ki je bila nominirana za nagrado novo mesto short in za katero je leta 2021 prejela nagrado Evropske unije za književnost. Za svoj drugi roman z naslovom Pričakovanja, ki je izšel leta 2023, je bila nominirana za Cankarjevo nagrado in kritiško sito ter leta 2024 prejela nagrado kresnik. Leta 2024 je izšla njena tretja kratkoprozna zbirka z naslovom ''Plagiat''.<ref>{{Navedi splet |title=Anja Mugerli |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/anja-mugerli/ |access-date=5. 8. 2026 |website=www.obrazislovenskihpokrajin.si}}</ref> == Bibliografija == === Kratka proza === * ''Zeleni fotelj'' (Knjižna zbirka Piramida). Maribor: Litera, 2015 {{COBISS|ID=235638784}} * ''Čebelja družina''. Ljubljana: [[Cankarjeva založba]], 2020 {{COBISS|ID=235638784}} * ''Plagiat''. Dob pri Domžalah: Miš, 2024 {{COBISS|ID=194976515}} === Romani === * ''Spovin'' (Knjižna zbirka Piramida), Maribor: Založba Litera, 2017 {{COBISS|ID=93472513}} * ''Pričakovanja'' (Cankarjeva založba), Ljubljana, 2023 {{COBISS|ID=134613763}} == Nagrade, nominacije == * 2011 II. nagrada v sekciji dramatike, Castello di Duino, za Alla ricerca dell’orizzonte<ref>{{Navedi splet|title=Winners 2011|url=https://castellodiduinopoesia.org/en/vincitori/vincitori-2011/|website=International Poetry and Theatre Competition Castello di Duino and World Youth Forum Right to Dialogue|accessdate=2023-04-12|language=en-US}}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * 2013 II. nagrada v sekciji dramatike, Castello di Duino, za The unreachable Place<ref>{{Navedi splet|title=2013, II prize Section Theatre: The unreachable Place, written by Anja Mugerli|url=https://castellodiduinopoesia.org/en/archivio-teatro/2013-ii-premio-sezione-teatrale/|website=International Poetry and Theatre Competition Castello di Duino and World Youth Forum Right to Dialogue|accessdate=2023-04-12|language=en-US}}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * 2021 EU Prize for literature/Nagrada EU za literaturo, za zbirko ''Čebelja družina'' * 2024 [[Kresnik (nagrada)|nagrada kresnik]], za najboljši roman za roman ''Pričakovanja'' ===== Nominacije ===== * 2011 natečaj za kratko zgodbo DSP-ja, za zgodbo ''Zeleni fotelj'' * 2012 finalistka [[Državno srečanje mladih literatov Urška|festivala Urška]] * 2015 nominacija za [[Nagrada za najboljši literarni prvenec|najboljši prvenec]], za zbirko ''Zeleni fotelj'' * 2018 deseterica: [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], za roman ''Spovin'' * 2021 [[Nagrada novo mesto|nagrada novo mesto]] za zbirko ''Čebelja družina'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[https://www.mladinska-knjiga.si/avtorji/anja-mugerli Mladinska knjiga] {{Kresnikovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina-književnik}} {{DEFAULTSORT:Mugerli, Anja}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Novi Gorici]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za humanistične študije v Kopru]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Mugerli, Anja]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Mugerli, Anja]] [[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]] 1l5a5dkin1y358ykb8albwieqz0jrsv 6731602 6731578 2026-08-05T21:33:59Z Marko3 1829 6731602 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | alma_mater = [[Univerza v Novi Gorici]]<br>[[Univerza na Primorskem]] |awards=kresnik (2024)| relatives = [[Maruša Mugerli Lavrenčič]] (sestra) | notable_works = Čebelja družina<br>Pričakovanja }} '''Anja Mugerli''', [[slovenci|slovenska]] [[pisatelj|pisateljica]], slovenistka in [[lektor]]ica, * [[2. september]] [[1984]], [[Šempeter pri Gorici]].<ref>[https://www.locutio.si/avtorji.php?ID=900 Anja Mugerli - Locutio]</ref> == Življenjepis == Anja Mugerli živi v Novi Gorici. Leta 2010 je končala diplomski študij slovenistike na [[Univerza v Novi Gorici|Univerzi v Novi Gorici]] in 2015 magistrirala iz uprizoritvenih študij in kreativnega pisanja na [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|UP FHŠ]]. Od 2015 je samozaposlena v kulturi.<ref>[https://www.bizi.si/ANJA-MUGERLI-KNJIZEVNICA-NAPOVEDOVALKA-VODITELJICA-IN-LEKTORICA/maticno-podjetje/ bizi.si]</ref> Poleg pisanje občasno poučuje slovenščino za tujce in lektorira. Poje v novogoriški vokalni skupini Reunion.<ref>{{Navedi splet|title=Briški časnik pomlad 2018 by Občina Brda - Issuu|url=https://issuu.com/obcina_brda/docs/bri_ki__asnik_-_pomlad_2018|website=issuu.com|accessdate=2023-04-12|language=sl}}</ref> Svoje prvo knjižno delo, zbirko [[Kratka zgodba|kratkih zgodb]] ''Zeleni fotelj'', je izdala leta 2015 in zanjo bila nominirana za [[Nagrada za najboljši literarni prvenec|najboljši prvenec]]. Leta 2017 je izdala [[roman]] ''Spovin'', ki se je uvrstil med deseterico za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]]. Leta 2020 je izšla njena tretja knjiga, zbirka kratkih zgodb ''Čebelja družina'', ki je bila nominirana za nagrado novo mesto short in za katero je leta 2021 prejela nagrado Evropske unije za književnost. Za svoj drugi roman z naslovom Pričakovanja, ki je izšel leta 2023, je bila nominirana za Cankarjevo nagrado in kritiško sito ter leta 2024 prejela nagrado kresnik. Leta 2024 je izšla njena tretja kratkoprozna zbirka z naslovom ''Plagiat''.<ref>{{Navedi splet |title=Anja Mugerli |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/anja-mugerli/ |access-date=5. 8. 2026 |website=www.obrazislovenskihpokrajin.si}}</ref> == Bibliografija == === Kratka proza === * ''Zeleni fotelj'' (Knjižna zbirka Piramida). Maribor: Litera, 2015 {{COBISS|ID=235638784}} * ''Čebelja družina''. Ljubljana: [[Cankarjeva založba]], 2020 {{COBISS|ID=235638784}} * ''Plagiat''. Dob pri Domžalah: Miš, 2024 {{COBISS|ID=194976515}} === Romani === * ''Spovin'' (Knjižna zbirka Piramida), Maribor: Založba Litera, 2017 {{COBISS|ID=93472513}} * ''Pričakovanja'' (Cankarjeva založba), Ljubljana, 2023 {{COBISS|ID=134613763}} == Nagrade, nominacije == * 2011 II. nagrada v sekciji dramatike, Castello di Duino, za Alla ricerca dell’orizzonte<ref>{{Navedi splet|title=Winners 2011|url=https://castellodiduinopoesia.org/en/vincitori/vincitori-2011/|website=International Poetry and Theatre Competition Castello di Duino and World Youth Forum Right to Dialogue|accessdate=2023-04-12|language=en-US}}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * 2013 II. nagrada v sekciji dramatike, Castello di Duino, za The unreachable Place<ref>{{Navedi splet|title=2013, II prize Section Theatre: The unreachable Place, written by Anja Mugerli|url=https://castellodiduinopoesia.org/en/archivio-teatro/2013-ii-premio-sezione-teatrale/|website=International Poetry and Theatre Competition Castello di Duino and World Youth Forum Right to Dialogue|accessdate=2023-04-12|language=en-US}}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * 2021 EU Prize for literature/Nagrada EU za literaturo, za zbirko ''Čebelja družina'' * 2024 [[Kresnik (nagrada)|nagrada kresnik]], za najboljši roman za roman ''Pričakovanja'' ===== Nominacije ===== * 2011 natečaj za kratko zgodbo DSP-ja, za zgodbo ''Zeleni fotelj'' * 2012 finalistka [[Državno srečanje mladih literatov Urška|festivala Urška]] * 2015 nominacija za [[Nagrada za najboljši literarni prvenec|najboljši prvenec]], za zbirko ''Zeleni fotelj'' * 2018 deseterica: [[Kresnik (nagrada)|kresnik]], za roman ''Spovin'' * 2021 [[Nagrada novo mesto|nagrada novo mesto]] za zbirko ''Čebelja družina'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[https://www.mladinska-knjiga.si/avtorji/anja-mugerli Mladinska knjiga] {{Kresnikovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina-književnik}} {{DEFAULTSORT:Mugerli, Anja}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Novi Gorici]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za humanistične študije v Kopru]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Mugerli, Anja]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Mugerli, Anja]] [[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]] efo466a32zqj9mob5l9afzzjtx7lu7e 14 528455 6731411 5856537 2026-08-05T14:33:26Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Kategorija:Egiptovski nogometaši]] na [[Kategorija:Egipčanski nogometaši]] 5856537 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Egipčani|egiptovske]] [[nogometaš]]e. {{Kategorija v Zbirki|Association football players from Egypt}} [[Kategorija:Egiptovski športniki|Nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši po narodnosti]] [[Kategorija:Nogomet v Egiptu|Nogometaši]] ji8t3ojq3hnysrufuvvoipfxnla0lk9 6731417 6731411 2026-08-05T14:34:55Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Egiptovski športniki]]; dodal [[Kategorija:Egipčanski športniki]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6731417 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Egipčani|egipčanske]] [[nogometaš]]e. {{Kategorija v Zbirki|Association football players from Egypt}} [[Kategorija:Egipčanski športniki|Nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši po narodnosti]] [[Kategorija:Nogomet v Egiptu|Nogometaši]] m0xjmn2nkgxapxtbhw7ryhxb8qs7ija 0 529011 6731426 6688588 2026-08-05T14:52:00Z Pv21 142817 6731426 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar||name=Matija Kovač|office=[[Župan Mestne občine Celje]]|predecessor=[[Bojan Šrot]]|successor=|signature=|religion=|term_start=20. december 2022|term_end=|signature_size=|partner=|image=SFC24-MayorFursuitLandscape (Matija Kovač cropped).jpg|party=[[Levica (politična stranka)|Levica]] (2014–2026)}}'''Matija Kovač''', [[Seznam slovenskih arhitektov|slovenski arhitekt]], [[producent]] in [[Seznam slovenskih politikov|politik]]; * [[20. avgust]] [[1989]], [[Celje]]. Kovač je po izobrazbi arhitekt. Deloval je na področju kulture in umetnosti ter kasneje vstopil v lokalno politiko. Od leta 2022 je župan [[Mestna občina Celje|Mestne občine Celje]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=ŽUPAN|url=https://moc.celje.si/zupan|website=moc.celje.si|accessdate=2022-12-28|archive-date=2022-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20221228175505/https://moc.celje.si/zupan|url-status=dead}}</ref> == Mladost in izobraževanje == Rodil se je 20. avgusta 1989 v Celju. Zaradi očetove službe se je družina v Matijevi mladosti odselila v [[Moskva|Moskvo]], kjer je oče deloval za slovensko podjetje [[Krka (podjetje)|Krka]]. Šest razredov osnovne šole je tako opravil v [[Rusija|Rusiji]], nato pa so se leta 2000 vrnili v Celje. Maturiral je na [[I. gimnazija v Celju|I. gimnaziji v Celju]], nato pa eno leto študiral novinarstvo na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]], nato pa je opravil sprejemne izpite in začel študij na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 2017 postal magister inženir arhitekture.<ref>{{Citat|title=ŠTAJCAST - Matija Kovač #10|url=https://www.youtube.com/watch?v=UYfiDQSZBN8|date=2025-04-08|accessdate=2025-04-08|last=Štajcast}}</ref> Dodatno se je še v času študija izpolnjeval tudi na Università Iuav di Venezia.<ref name=":0" /> Že v mladosti je bil aktiven v mestni kulturni dejavnosti. Bil je med soustanovitelji zavoda [[Hiša kulture Celje]], kasneje pa tudi njegov producent in organizator. Med drugim je bil producent muzikala [[Veronika Deseniška (muzikal)|Veronika Deseniška]], ki si ga je ogledalo preko 20.000 gledalcev.<ref>{{Navedi splet|title=Celje: Veronika Deseniška k predsedniku|url=https://novice.si/page/celje-veronika-deseniska-k-predsedniku/|website=Novice.si|date=2016-08-09|accessdate=2022-12-28|language=sl-SI|first=Uredništvo|last=Celjana}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Veronika Deseniška na Starem gradu|url=https://radio1.si/44814|website=radio1.si|accessdate=2022-12-28}}</ref> == Arhitektura == Po študiju je deloval na področju [[Arhitektura|arhitekture]] in [[Oblikovanje|oblikovanja]]. Leta 2016 je v Celju soustanovil projektivno-oblikovalski kolektiv Zgradbazamisli. Za oblikovanje razstave »Iz rok do oblike« je leta 2019 prejel oblikovalsko priznanje Brumen.<ref name=":0" /> == Politika == === Mestni svetnik === Matija Kovač je bil kot član [[Levica (politična stranka)|Združene levice]] leta 2014 izvoljen za mestnega svetnika v Celju. Na to mesto je bil ponovno izvoljen tudi leta 2018. Po poročanjih iz leta 2026 je iz stranke Levica izstopil pred nekaj leti.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Matija Kovač s celjsko stranko z novim imenom po novi mandat|url=https://www.delo.si/lokalno/stajerska/stranka-za-delovna-mesta-lista-matije-kovaca-lokalne-volitve-celje|website=www.delo.si|accessdate=2026-06-10|language=sl}}</ref> === Župan Celja === [[Slika:Regijski obisk vlade v drugem delu Savinjske regije - 55055450769.jpg|sličica|Nagovor ob obisku Golobove vlade (2026)]] Jeseni leta 2022 je napovedal kandidaturo za župana [[Mestna občina Celje|Mestne občine Celje]], kandidiral pa je kot neodvisen kandidat na predlog Gregorja Deleje in skupine volilcev.<ref>{{Navedi splet|title=Matija Kovač za županski stolček v Celju - kaj obljublja?|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/moja-obcina/matija-kovac-za-zupanski-stolcek-v-celju.html|website=Radio Štajerski val|accessdate=2022-12-28}}</ref> V prvem krogu lokalnih volitev se je s 33,14 odstotki glasov uvrstil za takratnega župana [[Bojan Šrot|Bojana Šrota]], ki je prejel 46,86 odstotkov glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je Matija Kovač, ki v Celju ogroža vladavino Bojana Šrota|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kdo-je-matija-kovac-ki-v-celju-ogroza-vladavino-bojana-srota/|website=N1|date=2022-11-22|accessdate=2022-12-28|language=sl-SI}}</ref> V drugem krogu je Kovač prejel 57,69 odstotkov glasov in s tem prekinil županovanje Bojana Šrota, ki je bil na funkciji od leta 1998.<ref>{{Navedi splet|title=Matija Kovač je novi župan Mestne občine Celje|url=https://www.tvcelje.si/novice/matija-kovac-je-novi-zupan-mestne-obcine-celje/|website=TV Celje|accessdate=2022-12-28|archive-date=2022-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20221228182510/https://www.tvcelje.si/novice/matija-kovac-je-novi-zupan-mestne-obcine-celje/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Celju zmaga Matije Kovača. 24-letno obdobje Bojana Šrota končano.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/celje/v-celju-zmaga-matije-kovaca-24-letno-obdobje-bojana-srota-koncano/649803|website=rtvslo.si|accessdate=2022-12-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Celju po 24 letih nov župan: Matija Kovač premagal Bojana Šrota|url=https://n1info.si/novice/slovenija/rezultati-volitev-celje-bojan-srot-matija-kovac/|website=N1|date=2022-12-04|accessdate=2022-12-28|language=sl-SI}}</ref> Z izvolitvijo je Kovač postal edini župan mestnih občin brez lastne svetniške liste v mestnem svetu. Kovač prav tako ni kandidiral za svetnika, kljub neodvisni kandidaturi pa je ostal član stranke Levica.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/celje/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-12-28|title=arhivska kopija|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221115145942/https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/celje/rezultati|url-status=dead}}</ref> Župansko mesto je Matija Kovač prevzel na konstitutivni seji mestnega sveta, 20. decembra 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Ena izmed prioritet bo pristen stik z občani|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ena-izmed-prioritet-bo-pristen-stik-z-obcani/|website=www.delo.si|accessdate=2022-12-28|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ŽUPAN|url=https://moc.celje.si/zupan|website=moc.celje.si|accessdate=2022-12-28|archive-date=2022-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20221228175505/https://moc.celje.si/zupan|url-status=dead}}</ref> Med prvimi potezami na županskem mestu je Kovač prekinil projekt izgradnje brvi v tibetanskem slogu med Starim gradom Celje in Miklavževim hribom, kar je bil projekt prejšnjega župana Bojana Šrota, Kovač pa mu je nasprotoval že kot občinski svetnik.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada odobrila 1,5 milijona evrov za turistično brv v Celju. Poteza vlade dvignila nekaj prahu|url=https://www.celje.info/aktualno/vlada-odobrila-15-milijona-evrov-za-turisticno-brv-v-celju-komentarji/|website=Celje.info|date=2022-05-12|accessdate=2025-04-12|language=sl-SI|first=Blaž|last=Skok}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Obvoznica, energetika, sanacija, mestno jedro, viseča brv, OPN ... Pet pogledov na razvoj Celja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/celje/obvoznica-energetika-sanacija-mestno-jedro-viseca-brv-opn-pet-pogledov-na-razvoj-celja/646086|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-12|language=sl|first=Aleksandra K.|last=Kovač}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=S celjskega gradu na Miklavški hrib po visečem mostu?|url=https://www.stajerskival.si/sl/news/s-celjskega-gradu-na-miklavski-hrib-po-visecem-mostu.html|website=Radio Štajerski val|accessdate=2025-04-12}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sveži prijemi novega župana: tudi trebušno dihanje in druge tehnike sproščanja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/matija-kovac-100-dni-kaj-je-v-celju-zdaj-drugace-bojan-srot-presenecenje/|website=N1|date=2023-05-01|accessdate=2025-04-12|language=sl-SI|first=Blaž|last=Skok}}</ref> 9. aprila 2025 je napovedal izgradnjo novega potniškega centra v Celju. Ta bi bil uresničen v treh korakih; v prvem bi avtobusno postajo prestavili bližje železniški, nato pa bi ob njej izgradili tudi parkirno hišo ter sisteme trajnostne mobilnosti in znova postavili podrti Šubičev paviljon. Tretja faza bi lahko prinesla izgradnjo žičniške povezave mesta Celje s Starim gradom.<ref>{{Navedi splet|title=V Celju bo ob železniški postaji zrasel nov potniški center|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-celju-bo-ob-zelezniski-postaji-zrasel-nov-potniski-center/|website=N1|date=2025-04-09|accessdate=2025-04-12|language=sl-SI|last=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Celjski svetniki podprli projekt Potniški center|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/celjski-svetniki-podprli-projekt-potniski-center-2727072/|website=www.dnevnik.si|date=2025-04-09|accessdate=2025-04-12|language=sl}}</ref> Junija 2026 je poskusil pripojiti lokalno [[Stranka za delovna mesta|Stranko za delovna mesta]] k takrat nekaj mesecev stari strani Lista Matije Kovača ter postati njen predsednik, vendar je bil zaradi nesklepčnosti občnega zbora neuspešen.<ref name=":1" /> == Zasebno == S partnerko Mojco Črešnik ima dva otroka.<ref>{{Navedi splet|title=Ali Šrotova in Kovačeva partnerica smeta poslovati z občinskimi zavodi?|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/ali-srotovi-in-kovacevi-partnerici-smeta-poslovati-z-obcinskimi-zavodi.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-03|date=1. december 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je v resnici Matija Kovač, mladi arhitekt, ki je z županskega prestola vrgel Bojana Šrota|url=https://ona.slovenskenovice.si/znani-in-uspesni/kdo-je-v-resnici-matija-kovac-mladi-arhitekt-ki-je-z-zupanskega-prestola-vrgel-bojana-srota|website=ona.slovenskenovice.si|accessdate=2023-09-03|language=sl|date=6. december 2022}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://matijakovac2022.si/ Spletna stran županske kandidature (2022)] * [https://moc.celje.si/zupan Življenjepis na spletni strani Mestne občine Celje] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kovač, Matija}} [[Kategorija:Celjani]] [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski župani]] [[Kategorija:Župani Celja]] [[Kategorija:Bivši člani Levice]] c5y4eflzf3mo5jpoki8g4ugysvrsyjs 0 539849 6731446 6669281 2026-08-05T15:34:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731446 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Nikitenko|Boris Nikitenko}} {{infopolje Funkcionar | name = Boris Nikolajevič Nikitenko | native_name = Борис Николаевич Никитенко | native_name_lang = ru | image = B N Nikitenko.tif | image_size = | alt = | caption = <small>»''O sebi nimam čisto nič pisati. Lahko samo rečem, da sem miren in popolnoma pripravljen na vse. Če kaj, je to samo misel tistih, ki trpijo zaradi mene. In ko bo proces končal njihovo trpljenje (želim verjeti, da bo), bom popolnoma srečen ...''« <br/> <p style="text-align:right;"> Nikitenko (iz pisma teti na predvečer sojenja){{r|niko_1927}} </p></small> | nationality = {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusi|ruska]] | party = [[Stranka socialistov-revolucionarjev]] | education = [[Pomorski kadetski korpus]] | parents = {{ubl|Nikolaj Kondratijevič Nikitenko|Ana Andrejevna Nikitenko (rojena Nikonova)}} }} [[slika:Nikitenko B N.jpg|thumb|right|250px|Nikitenko med študijem v [[Pomorski kadetski korpus|Pomorskem kadetskem korpusu]], 1900]] '''Boris Nikolajevič Nikitenko''' [bóris nikolájevič nikiténko] ({{jezik-ru|Бори́с Никола́евич Никите́нко}}), [[Rusi|ruski]] [[revolucionar]] in [[politik]], * [[1. september]] (20. avgust, [[ruski koledar]]) [[1884]], [[Sevastopol]], [[Ruski imperij]] (sedaj [[Ukrajina]]), † [[2. september]] (21. avgust) [[1907]], [[Sankt Peterburg]], Ruski imperij (sedaj [[Rusija]]). Nikitenko je bil vidna osebnost [[Stranka socialistov-revolucionarjev|Stranke socialistov-revolucionarjev]] ([[eseri|eserov]]), član njene »[[Bojna organizacija Stranke socialistov-revolucionarjev|Bojne organizacije]]« in sodelavec [[Boris Viktorovič Savinkov|Borisa Viktoroviča Savinkova]]. Bil je eden od organizatorjev neuspelega poskusa [[atentat]]a na imperatorja [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja II.]]. S sodbo vojaškega okrožnega sodišča v Sankt Peterburgu so ga usmrtili z obešenjem v vasi [[Lisij Nos]] ob severnem bregu [[Finski zaliv|Finskega zaliva]] severozahodno od Sankt Peterburga. Bil je dedni plemič. == Življenje == Rodil se je v družini artilerijskega častnika, poveljnika 1. baterije 13. artilerijske brigade, stacionirane v Sevastopolu, polkovnika Nikolaja Kondratijeviča Nikitenka (24. december 1855 – 1928){{r|spl0}}{{r|spl1}} in njegove žene Ane Andrejevne (rojene Nikonova), hčere admirala [[Andrej Ivanovič Nikonov|Andreja Ivanoviča Nikonova]]. Po treh letih študija na sevastopolski realni šoli je vstopil v sanktpeterburški [[Pomorski kadetski korpus]]. Leta 1902 je bil kot [[gardemarin]] na tuji plovbi na [[oklepna križarka|oklepni križarki]] ''[[General-Admiral (križarka)|General-Admiral]]''. Kot [[mičman]]a so ga izpustili 6. maja 1903{{r|spl2}} v 33. črnomorsko mornariško posadko.{{r|spl3}} Po prihodu na [[Črno morje]] so ga poslali v [[Nikolajev]] ([[Mikolajiv]]), kjer je končal tečaj za navigacijske častnike, nato pa so ga dodelili [[topnjača|topovnjači]] ''[[Zaporožec (topnjača)|Zaporožec]]''. Leta 1904 je bil na tujem potovanju, nato pa so ga kot navigatorja premestili na [[torpedni tender]] ([[minopolagalec]]) ''[[Donava (torpedni tender, 1891)|Donava]]''.{{r|spl4}} === V dneh upora na križarki ''Očakov'' === Ključni dogodek, ki je vplival na celotno prihodnjo usodo Nikitenka, je bila [[sevastopolska vstaja (1905)|sevastopolska vstaja leta 1905]]. Vzgojen v družini, kjer so se dosledno spoštovali obstoječi družbeni temelji in je bil spomin na njegovega dedka, admirala Nikonova, junaka obrambe Sevastopola, kasneje pa njegovega župana in predsednika Glavnega pomorskega sodišča Ruskega imperija živ, je doživel tudi drug vpliv. Njegov stric [[Sergej Andrejevič Nikonov]] je bil član vodstva Sevastopolskega komiteja [[Stranka socialistov-revolucionarjev|Stranke socialistov-revolucionarjev]] (SR), v preteklosti pa je bil najbližji sodelavec [[Aleksander Iljič Uljanov|Aleksandra Iljiča Uljanova]] pri pripravi atentata na imperatorja [[Aleksander III. Ruski|Aleksandra III.]]. Bil je eser in bratranec [[Mihail Mihajlovič Šišmarjov|Mihaila Mihajloviča Šišmarjova]]. Obstrelitev [[zaščitena križarka|zaščitene križarke]] ''[[Očakov (zaščitena križarka)|Očakov]]'' 15. novembra 1905 je na Nikitenka naredila neizbrisen vtis. Kot se je kasneje spominjal Šišmarjov, je sprva pasivno gledal razvijajočo se dramo s palube ''Donave'', nato pa: {{citatni blok|»''... so Borisa poslali na čoln z odredom mornarjev, da bi zasedel ladjo. Tako se je po obstreljevanju prvi vkrcal na palubo Očakova. V času, ko vsi še nismo bili vajeni pogleda na kri, kot smo zdaj, in nismo mogli ostati ravnodušni do živih bojnih prizorov, pogled na palubo Očakova, prekrito s krvjo in pokrito z mrtvimi in ranjenimi z odtrganimi rokami in nogami ter navzven obrnjenimi drobovji je na Borisa naredila strašen vtis. Potožil mi je, da mu ta slika ne izgine iz spomina in da je pogosto, ko je šel spat, včasih pa tudi sredi dneva, stala pred njim kot nočna mora.''«|Mihail Mihajlovič Šišmarjov{{r|niko_1927}}}} Verjetno velik šok za Nikitenka je bila novica, da je bil eden od tistih, ki so obstreljevali uporniško križarko, njegov oče. V tistih dneh je general [[Aleksander Nikolajevič Meller-Zakomelski]] poročal: {{citatni blok|»''... kako se je na spominska mesta zgodovine zapisala 1. baterija 13. artilerijske brigade, katere poveljnik – heroj podpolkovnik Nikitenko, ki je odkrito namestil puške na rt 4. baterije trdnjave, je z razdalje 700 sežnjev „pogumno zasul šrapnele na palubo metežne križarke in jo prisilil, da se preda.“''«|Aleksander Nikolajevič Meller-Zakomelski{{r|meln_1986}}}} Končno, 2 dni po vseh dramatičnih dogodkih, so na torpednem tenderju ''Donava'' aretirali vodjo upora, upokojenega poročnika [[Peter Petrovič Šmidt|Petra Petroviča Šmidta]] in ga prepeljali v trdnjavo Očakov.{{r|spl5}} Srečanje s ponižanim in depresivnim Šmidtom je na Nikitenka naredilo močan vtis. Kasneje je njegova mati Ana Andrejevna o tem zapisala v peticiji, naslovljeni na imperatorko s prošnjo za pomilostitev svojega sina: {{citatni blok|»''... In takrat je bil moj sin še vedno v vrstah flote, ki je pomirila vstajo očakovcev, in je vodil ladjo, ki je Šmidta in sostorilce odpeljala iz Sevastopola v Očakov. Samo življenjski kaos, ki je zavladal v nas po teh dogodkih, enotni pandemonij, je lahko povzročil takšno spremembo v glavi mojega sina ...''«|Ana Andrejevna Nikitenko|{{r|spl6}}}} Po zatrtju vstaje v Sevastopolu in usmrtitvi Šmidta so se politični pogledi Nikitenka začeli postopoma spreminjati. Več mesecev je ostal v mornarici in celo prejel naslednji čin poročnika, vendar je julija 1906 zapustil službo. Njegov oče, podpolkovnik Nikitenko, je z žalostjo in zaskrbljenostjo pisal svojemu najmlajšemu sinu Glebu, kadetu Pomorskega korpusa:{{r|spl7}} »''... s svojimi revolucionarnimi prepričanji je nemogoče ostati v floti in zato je podal odpoved.''« Oče je pojasnil spremembe v Borisovem položaju z »''vplivom nanj'' [opomba: revolucionarke in sorodnice] ''Olge Tarasove'',{{r|spl8}} ''pod vpliv katere je nazadnje padel.''«.{{r|spl9}} === Delovanje v sestavi Stranke socialistov-revolucionarjev === Nikitenkov odstop je sovpadel z odmevnimi dogodki, ki so se zgodili na [[Krim (polotok)|Krimu]], v katerih je neposredno sodeloval. Nekaj ​​tednov prej je Centralni komite stranke eserov na smrt obsodil admirala [[Grigorij Pavlovič Čuhnin|Grigorija Pavloviča Čuhnina]], [[poveljniki Črnomorske flote|poveljnika]] [[Črnomorska flota|Črnomorske flote]]. Izvršitev kazni so zaupali skupini znanega terorista Savinkova, ki je v ta namen prispela v Sevastopol. 14. maja 1906 je N. Makarov, član lokalnega Sevastopolskega komiteja stranke eserov, poskušal ubiti poveljnika Sevastopolske trdnjave, generalpodpolkovnika [[Vladimir Stepanovič Nepljujev|Vladimirja Stepanoviča Nepljujeva]]. Savinkov, ki ni vedel za načrte sevastopolske bojne skupine eserov, ni bil pripravljen na takšen razvoj dogodkov in so ga med racijo aretirali, vendar je že 16. julija pobegnil iz pripora in se skril v bližina Sevastopola. Postalo je jasno, da mora nujno zapustiti Rusijo. Skupaj z vidnim eserom [[Lev Ivanovič Zilberberg|Levom Ivanovičem Zilberbergom]] in dvema drugima tovarišema so Savikova 25. julija 1906 premestili v Romunijo. To operacijo je na ladji ''Aleksander Kovalevski'' izvedel Nikitenko. Pomagala sta mu dva mornarja, od katerih je bil eden njegov bratranec Šišmarjov.{{r|savi_1928}} Po vrnitvi iz Romunije je Nikitenko kmalu odšel v Sankt Peterburg, kjer je postal član »[[Bojna organizacija Stranke socialistov-revolucionarjev|Bojne organizacije]]» pri Centralnem komiteju Stranke socialistov-revolucionarjev. Po Savinkovu je organizacijo vodil Zilberberg, ki se je vrnil v Sankt Peterburg. V tem obdobju je »organizacija« pripravila številne teroristične akcije. 21. decembra 1906 je bil umorjen sanktpeterburški župan [[Vladimir Fjodorovič fon der Launic]]. Ta poskus je bil razlog za aretacijo Zilberberga in njegovega pomočnika [[Vasilij Mitrofanovič Suljaticki|Vasilija Mitrofanoviča Suljatickega]] 8. februarja 1907. Oba je sodišče obsodilo na smrt. Od trenutka Zilberbergove aretacije je vodstvo vojaške organizacije prešlo na Nikitenka (od tod njegov psevnonim »Kapitan«). V skupini, imenovani »Nikitenkov odred«, je bil eden najmlajših, a edini poklicni vojak. Spomladi 1907 so pod njegovim vodstvom potekali poskusi usmrtitve velikega kneza [[Nikolaj Nikolajevič mlajši|Nikolaja Nikolajeviča]], predsednika vlade [[Peter Arkadjevič Stolipin|Petra Arkadjeviča Stolipina]] in imperatorja [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja II.]]. Za dosego svojih ciljev je imel odred skladišče orožja. Dejavnosti »Nikitenkovega odreda« so bile ustavljene v fazi zbiranja informacij o poteh gibanja bodočih žrtev, identifikacije storilcev in razvoja načrtov za poskuse atentatov. === Sodba in kazen === [[slika:Nikitenko B.jpg|thumb|right|250px|Nikitenko. [[Hiša predhodnega pripora (Sankt Peterburg)|Hiša predhodnega pripora]], 1907]] 31. marca 1907 so po dolgem dogajanju, ki ga je tajna policija izvajala po tajnem sporočilu kozaka [[Lastno spremstvo Njegovega imperatorskega veličanstva|Lastnega spremstva Njegovega imperatorskega veličanstva]] Nikolaja Ratimova o poskusu novačenja s strani teroristov, celotno skupino aretirali in namestili v [[Hiša predhodnega pripora (Sankt Peterburg)|Hišo predhodnega pripora]] v bližini [[Livarski most|Livarskega mostu]] na [[Špalerna ulica|Špalerni ulici]] – pozneje se je izkazalo, da je bil v aretacijo vpleten provokator [[Jevno Fišelevič Azef]]. Kar se tiče Nikitenka, so ga sprva zadrževali v [[Bastijon Trubeckoj Petropavlovske trdnjave|Bastijonu Trubeckoj]] v [[Petropavlovska trdnjava|Petropavlovski trdnjavi]] in le za čas zaslišanja na sodišču so ga premestili v Hišo predhodnega pripora. Med preiskavo so pri Nikitenku našli več ponarejenih potnih listov, tajno korespondenco, risbo z načrtom lokacije prostorov pod imperatorjevim uradom v [[Aleksandrova palača|Carskoselski palači]] in navedbo poti, po kateri je bilo mogoče priti tja. Poleg tega so našli dve pismi neznanega avtorja in dva telegrama iz [[Carsko selo|Carskega sela]] s pogojnimi besednimi zvezami. Obravnava primera na Sanktpeterburškem vojaškem okrožnem sodišču na [[Livarski prospekt|Livarskem prospektu]] se je začela 7. avgusta 1907. Pred sodišče je stopilo osemnajst ljudi. Po besedah ​​S. D. Nikonova, ki je situacijo poznal »od znotraj«, niso vsi bili del »Nikitenkovega odreda« in so se znašli na zatožni klopi po naključju in samo zato, ker so njihove stike z Nikitenkom zabeležili z nadzorom. Tako so se na primer pred sodiščem pojavili štirje sorodniki glavnega obtoženca, ki sploh niso slutili, da se pripravlja atentat. Nasprotno, njegov bratranec Šišmarjov in njegova žena, ki sta aktivno pomagala Nikitenku, čeprav so ju aretirali, nista bila vpletena v primer neuspelega atentata.{{r|niko_1927}} Obrambo obtoženih je izvajala skupina odvetnikov iz skupnosti »Mlada advokatura«, med njimi: [[Sergej Arkadjevič Andrejevski|S. A. Andrejevski]], [[Vasilij Aleksejevič Maklakov|V. A. Maklakov]], [[Nikolaj Konstantinovič Muravjov|N. K. Muravjov]], [[Sergej Aleksejevič Sokolov|S. A. Sokolov]], [[Aleksander Sergejevič Zarudni|A. S. Zarudni]], [[Pavel Nikolajevič Pereverzev|P. N. Pereverzev]] in drugi. Sam Nikitenko je dolgo časa zavračal storitve odvetnikov. Ni uporabil niti pomoči svojega sorodnika (moža Olge Andrejevne, materine sestre), zapriseženega odvetnika [[Nikolaj Platonovič Karabčevski|Nikolaja Platonoviča Karabčevskega]].{{r|spl10}}{{r|spl11}} Ker je imel bogate izkušnje z obrambo prav po političnih členih in si je vedno prizadeval za omilitev kazni za svoje stranke, je lahko tokrat proces le opazoval iz sodne dvorane. Tik pred začetkom sojenja je Nikitenko, ki je popustil prošnjam svoje matere, privolil, da ga branita njegov stric, zapriseženi odvetnik Aleksej Andrejevič Nikonov, in znani odvetnik [[Luarsab Nikolajevič Andronikov|L. N. Andronikov]].{{r|niko_1927}} O utemeljenosti obtožb in po dogovoru s CK stranke eserov, ki se je iz taktičnih razlogov odločil, da se distancira od priprave tega terorističnega dejanja, je Nikitenko na sodišču pojasnil, da ni pripadal Stranki socialistov-revolucionarjev, ampak je delil le njene ideje.{{r|spl12}} Po njegovih besedah ​​se je CK stranke odločil ustaviti teror, saj je verjel obljubam vlade o sklicu druge državne dume. Brez partijske discipline se je na lastno odgovornost in tveganje lotil zbiranja raznih informacij, ki bi lahko bile koristne za poskus atentata. Na sojenju edini od vseh Nikitenko ni zavrnil obstoja načrtov atentata in je poskušal prevzeti vso krivdo nase. Svoja pojasnila je podal z mirnim, odločnim glasom in bil videti zelo samozavesten. Ta način govora je vzbujal spoštovanje. {{citatni blok|»''Nikitenko je vse te razlage podal z mirnim, odločnim glasom in se je na splošno obnašal zelo dostojanstveno. V tem triindvajsetletnem mladeniču je bilo čutiti veliko vzdržljivost, izjemen značaj.''«|{{r|mark_1925}}}} Poleg fantastične zamisli o poskusu atentata s pomočjo letala je sodišče ugotovilo obstoj vsaj treh različnih načrtov za atentat na carja. Dokazano je tudi dejstvo o začetku praktične priprave enega od njih, kjer naj bi poskus izvedel V. A. Naumov, uveden v pevsko kapelo palače. Odločitev sodišča so objavili 16. avgusta 1907. {{citatni blok|»''... obtoženci B. N. Nikitenko, B. S. Sinjavski in V. A. Naumov so bili spoznani za krive, da so med seboj sporazumno pripravljali poseg v življenje Svete Osebe Suverenega imperatorja in ob odvzemu državljanskih pravic obsojeni na smrt z obešanjem. Isti Nikitenko in Sinjavski, pa tudi Pigit, Bibergal, Rogalski in Kolossovski so bili spoznani za krive sodelovanja v skupnosti, ustanovljeni za nasilen napad na spremembo obstoječe oblike vlade v Rusiji, zadnji štirje pa so bili obsojeni, z odvzemom pravic na služenje trdega dela – Kolossovski kot mladoletnik za obdobje 4 let, ostali pa po 8 let.''«|{{r|spl13}}}} [[slika:Окрестности Санкт-петербурга фрагмент.jpg|thumb|right|300px|<small>[[Lisij Nos]]. Mestno kazni Nikitenka. Zemljevid iz leta 1898.</small>]] Pet ljudi iz skupine so oprostili, drugi so dobili različne pogoje izgnanstva v naselje. V bistvu trije moški, obsojeni na smrt, niso bili obsojeni zaradi zločina, ki so ga zagrešili, ampak le zaradi svojega namena, da ga izvršijo. Sojenje Nikitenkovi skupini je uničilo ostanke teroristične organizacije Savinkova-Zilberberga-Nikitenka.{{r|zava_1929}} 20. avgusta, na dan triindvajsete obletnice glavnega obtoženega Nikitenka, so obsojenim na smrt sporočili, da »kasacijska pritožba v imenu obrambe in obtoženih v primeru zarote ni bila podana in da je bila kazen potrjena.« Imeli so 20 minut za medsebojno komunikacijo, med katero je Nikitenko pomiril svoje tovariše, kolikor je le mogel. Poleg tega so mu dovolili, da se je poslovil od bratove žene, ki je bila v eni od sosednjih celic – Seline Arturovne Šišmarjove. 21. avgusta ob 2. uri zjutraj so obsojence v okovih dali na barko in jih odpeljali po [[Neva|Nevi]] v [[Finski zaliv]]. Od decembra 1906 se je izvrševanje smrtnih kazni za politične zapornike pogosto začelo izvajati v podeželski vasi [[Lisij Nos]] na zaščitenem območju za zapuščenimi vojaškimi skladišči smodnika, ki se nahajajo tukaj na sami obali zaliva. Celotna pot po vodi od Hiše predhodnega pripora do pomola v bližini železniške postaje Lisij Nos (zdaj je postaja Lisij Nos nekdanja ploščad Razdelnaja, ki je bila tri kilometre prej) je bila približno 25 km.{{r|spl14}} Peter ​​Vorobjov in Vasilij Berezin sta bila tukaj usmrčena prva zaradi poskusa umora nekdanjega [[župani Moskve|moskovskega generalnega gubernatorja]] [[Fjodor Vasiljevič Dubasov|F. V. Dubasova]]. Nato so usmrtili »neznano osebo, ki se ni hotela imenovati«, za umor načelnika Glavnega vojaško-pravosodnega oddelka, generalporočnika [[Vladimir Petrovič Pavlov|V. P. Pavlova]]. Mesec dni pred Nikitenkom in njegovimi tovariši so v Lisem Nosu obesili esere Nikolaja Ljubomudrova, Ivana Pukžlisa in Nikolaja Sidorova zaradi oboroženega napada na zasebno zastavljalnico.{{r|seri_2014}} Izvrševanje smrtnih kazni v Lisem Nosu se je nadaljevalo tudi v naslednjih letih. Že po Nikitenku in njegovih tovariših so tukaj usmrtili člane »[[Severni bojni letalski odred|Letečega odreda]]« eserov [[Albert Davidovič Trauberg|Alberta Trauberga]]. Za usmrtitve so uporabljali zložljive vislice, ki so jih dostavili iz [[Sanktpeterburške fortifikacije|Kronštatske trdnjave št. 6]], sestavljene tik pred akcijo in so jih takoj po zaključku odpeljali nazaj. Usmrčene so pokopali, potem ko so jim predhodno odstranili okove, kar tam v neoznačenih grobovih v gozdu na obali Finskega zaliva.{{r|gern_1962}} {{citatni blok|»''Usmrtitev je potekala ob zori v Lisem Nosu. Komaj so obsojenci pristali in se v spremstvu konvoja približali odru, je tovariš državni tožilec predlagal naj napišejo pisma ali ustno kaj posredujejo svojcem. Obtoženi so zavrnili. Potem je k njim prišel duhovnik s ponudbo za pogovor, za obhajilo. Nikitenko in Sinjavski sta zavrnila. Naumov je poslušal kratko poslovilno besedo duhovnika, naredil dva globoka poklona in bil prvi usmrčen. Drugi, ki je bil usmrčen, je bil Nikitenko, zadnji pa Sinjavski. Takoj je sledila smrt.''«|{{r|spl6}}}} Naslednji dan 22. avgusta 1907 je Nikolaj II, morda zato, da bi poudaril svojo zvestobo družini pokojnika, podpisal odlok o povišanju Nikolaja Kondratijeviča Nikitenka v polkovnika.{{r|spl15}} 18. januarja 1917 je postal generalmajor.{{r|spl16}} == Družina == Nikitenko ni uspel pridobiti lastne družine. V družini njegovih staršev je bilo 9 otrok. [[slika:Nikitenko Gleb.jpg|thumb|right|150px|Gleb Nikolajevič Nikitenko]] * brat: Gleb Nikolajevič Nikitenko (1891, Sevastopol – 28. april 1984, Cannes){{r|spl7}} – diplomant Pomorskega kadetskega korpusa leta 1910. Udeleženec [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]] v [[baltska flota|Baltski floti]]; [[red svetega Jurija|nosilec reda svetega Jurija]] (VP za Pomorsko upravo z dne 9. septembra 1917 št. 26. RGA VMF. F.417. Op.5. D.4261, 4749).{{r|spl17}} V [[Prostovoljna vojska|Prostovoljni vojski]] in [[Oborožene sile juga Rusije|VSJuR]] pred evakuacijo s Krima: od aprila 1919 poveljnik Morskega častniškega odreda; stotnik 2. ranga (28. marec 1920). 25. marca 1921 je bil del ruske eskadre v Bizertu – poveljnik ledolomilca ''Džigit'' (prej ''Ledolomilec št. 3''), od aprila 1921 na sedežu eskadre, junija – na križarki ''General Kornilov'', od oktobra 1921 – vodilni navigator. V izgnanstvu od aprila 1922 v Rabatu (Maroko), 1933–1935 na Madagaskarju ([[Toamasina|Tamatave]]). Poročen. Op. : članki v ''Morskom žurnale''; * stric: [[Sergej Andrejevič Nikonov]] (26. februar 1864, Odesa – 9. januar 1942, Leningrad){{r|spl18}} – član stranke [[Narodna volja]] od leta 1885, sodelavec [[Aleksander Iljič Uljanov|Aleksandra Uljanova]], enega od udeležencev pri pripravi poskusa atentata na imperatorja Aleksandra III.; * stric: [[Nikolaj Platonovič Karabčevski]] (29. november 1851, Hersonska gubernija – 22. november 1925, Rim) – uradni poverjenik, član uprave [[Sanktpeterburško vzajemno kreditno društvo|Sanktpeterburške računovodske in posojilne banke]]; * stric: Aleksej Andrejevič Nikonov (23. januar 1866, Sevastopol – 29. november 1924, Moskva) – odvetnik, revolucionar in državnik v Saratovu, prostozidar.{{r|spl19}} * bratranec: [[Mihail Mihajlovič Šišmarjov]] (25. april 1883, Dvinsk – 20. april 1962, Moskva) – letalski konstruktor, generalmajor inženirske službe. == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="gern_1962">{{sktxt|Gernet|1962}}.</ref> <ref name="mark_1925">{{sktxt|Markelov|1925}}.</ref> <ref name="meln_1986">{{sktxt|Melnikov|1986}}.</ref> <ref name="niko_1927">{{sktxt|Nikonov|1927}}.</ref> <ref name="savi_1928">{{sktxt|Savinkov|1928}}.</ref> <ref name="seri_2014">{{sktxt|Šerih|2014}}.</ref> <ref name="zava_1929">{{sktxt|Zavarzin|1929}}</ref> <ref name="spl0">{{navedi splet|title= Никитенко Николай Кондратьевич|lang= ru|url= http://ria1914.info/index.php?title=%D0%9D%D0%B8%D0%BA%D0%B8%D1%82%D0%B5%D0%BD%D0%BA%D0%BE_%D0%9D%D0%B8%D0%BA%D0%BE%D0%BB%D0%B0%D0%B9_%D0%9A%D0%BE%D0%BD%D0%B4%D1%80%D0%B0%D1%82%D1%8C%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D1%87|accessdate= 2022-07-19|archive-url= https://web.archive.org/web/20190123042212/http://ria1914.info/index.php?title=%D0%9D%D0%B8%D0%BA%D0%B8%D1%82%D0%B5%D0%BD%D0%BA%D0%BE_%D0%9D%D0%B8%D0%BA%D0%BE%D0%BB%D0%B0%D0%B9_%D0%9A%D0%BE%D0%BD%D0%B4%D1%80%D0%B0%D1%82%D1%8C%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D1%87|archive-date= 2019-01-23|url-status= live}}</ref> <ref name="spl1">{{navedi splet|title= Список подполковникам на 1 марта 1900 г.|lang= ru|url= http://elib.shpl.ru/ru/nodes/12842-spisok-podpolkovnikam-po-starshinstvu-sostavlen-po-1-e-marta-1900-g-spb-1900#page/907/mode/inspect/zoom/4|accessdate= 2017-02-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20161205162105/http://elib.shpl.ru/ru/nodes/12842-spisok-podpolkovnikam-po-starshinstvu-sostavlen-po-1-e-marta-1900-g-spb-1900#page/907/mode/inspect/zoom/4|archive-date= 2016-12-05|url-status= live}}</ref> <ref name="spl2">{{navedi splet|title= Морской кадетский корпус. Выпуск 1903 г.|lang= ru|url= http://ria1914.info/index.php/%D0%9C%D0%BE%D1%80%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%B9_%D0%BA%D0%B0%D0%B4%D0%B5%D1%82%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9_%D0%BA%D0%BE%D1%80%D0%BF%D1%83%D1%81|accessdate= 2022-07-19|archive-url= https://web.archive.org/web/20190319185853/http://ria1914.info/index.php?title=%D0%9C%D0%BE%D1%80%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%B9_%D0%9D%D0%B0%D1%81%D0%BB%D0%B5%D0%B4%D0%BD%D0%B8%D0%BA%D0%B0_%D0%A6%D0%B5%D1%81%D0%B0%D1%80%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D1%87%D0%B0_%D0%BA%D0%B0%D0%B4%D0%B5%D1%82%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9_%D0%BA%D0%BE%D1%80%D0%BF%D1%83%D1%81|archive-date= 2019-03-19|url-status= live}}</ref> <ref name="spl3">{{citat|title= Список лейтенантам и мичманам на 2 июля 1904 г.|page= 1049|lang= ru}}</ref> <ref name="spl4">{{navedi splet|title= Минный транспорт «Дунай»|lang= ru|url= http://www.kchf.ru/ship/tral/dunay.htm|accessdate= 2017-02-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20170208133036/http://www.kchf.ru/ship/tral/dunay.htm|archive-date= 2017-02-08|url-status= live}}</ref> <ref name="spl5">{{navedi splet|title= Петр Шмидт – жизнь и казнь|lang= ru|url= http://www.itishistory.ru/1i/14_kazni_73.php|accessdate= 2017-02-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20170110074525/http://itishistory.ru/1i/14_kazni_73.php|archive-date= 2017-01-10|url-status= live}}</ref> <ref name="spl6">{{navedi splet|title= Казненные и оправданный|journal= Klad|date= september 1907|issue= kn. 18|pages= 51–57|lang= ru|url= http://sergeyhry.narod.ru/klad/klad1907_18_11.htm|accessdate= 2017-02-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20161118034047/http://sergeyhry.narod.ru/klad/klad1907_18_11.htm|archive-date= 2016-11-18|url-status= live}}</ref> <ref name="spl7">{{navedi splet|title= Глеб Николаевич Никитенко|lang= ru|url= http://letopisi.org/index.php/%D0%9C%D0%BE%D1%80%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%B9_%D0%BA%D0%BE%D1%80%D0%BF%D1%83%D1%81_(%D0%B2%D1%8B%D0%BF%D1%83%D1%81%D0%BA%D0%BD%D0%B8%D0%BA%D0%B8)#.D0.9D.D0.B8.D0.BA.D0.B8.D1.82.D0.B5.D0.BD.D0.BA.D0.BE_.D0.93.D0.BB.D0.B5.D0.B1_.D0.9D.D0.B8.D0.BA.D0.BE.D0.BB.D0.B0.D0.B5.D0.B2.D0.B8.D1.87|accessdate= 2017-02-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20170206023715/http://letopisi.org/index.php/%D0%9C%D0%BE%D1%80%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%B9_%D0%BA%D0%BE%D1%80%D0%BF%D1%83%D1%81_(%D0%B2%D1%8B%D0%BF%D1%83%D1%81%D0%BA%D0%BD%D0%B8%D0%BA%D0%B8)#.D0.9D.D0.B8.D0.BA.D0.B8.D1.82.D0.B5.D0.BD.D0.BA.D0.BE_.D0.93.D0.BB.D0.B5.D0.B1_.D0.9D.D0.B8.D0.BA.D0.BE.D0.BB.D0.B0.D0.B5.D0.B2.D0.B8.D1.87|archive-date= 2017-02-06|url-status= live}}</ref> <ref name="spl8">{{navedi splet|title= Ольга Петровна Тарасова|lang= ru|url= https://ru.openlist.wiki/Тарасова_Ольга_Петровна_(1883)}}</ref> <ref name="spl9">{{navedi splet|title= Боевые предприятия социалистов-революционеров в освещении охранки|lang= ru|url= http://coollib.xyz/b/337322/read|accessdate= 2017-02-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20170211080503/http://coollib.xyz/b/337322/read|archive-date= 2017-02-11|url-status= live}}</ref> <ref name="spl10">{{navedi splet|title= Николай Платонович Карабчевский (1851—1925) «Несравненный темперамент»|lang= ru|url= http://scibook.net/istoriya-yurisprudentsii-knigi/nikolay-platonovich-karabchevskiy-18511925-17651.html|accessdate= 2017-02-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20170208032848/http://scibook.net/istoriya-yurisprudentsii-knigi/nikolay-platonovich-karabchevskiy-18511925-17651.html|archive-date= 2017-02-08|url-status= live}}</ref> <ref name="spl11">{{navedi splet|title= Николай Платонович Карабчевский / Антология юридической мысли|lang= ru|url= http://static.my-shop.ru/product/pdf/186/1856080.pdf|accessdate= 2017-02-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20170208132855/http://static.my-shop.ru/product/pdf/186/1856080.pdf|archive-date= 2017-02-08|url-status= live}}</ref> <ref name="spl12">{{navedi splet|title= Какое влияние на политический процесс в 1916 году оказали эсеры?|lang= ru|url= http://besttoday.ru/read/8383.html|accessdate= 2017-02-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20170208035855/http://besttoday.ru/read/8383.html|archive-date= 2017-02-08|url-status= live}}</ref> <ref name="spl13">{{citat|title= Судебные известия|journal= [[Vladni list]]|date= 1908-08-21}}</ref> <ref name="spl14">{{navedi splet|title= Забастовка палачей|lang= ru|url= http://argumenti.ru/history/n411/293173|accessdate= 2017-02-09|archive-url= https://web.archive.org/web/20180612141754/http://argumenti.ru/history/n411/293173|archive-date= 2018-06-12|url-status= live}}</ref> <ref name="spl15">{{navedi splet|title= Списки полковникам по старшинству составленный по 1 марта 1913 г.|lang= ru|url= https://vivaldi.nlr.ru/bv000020390/view#page=422|accessdate= 2017-02-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20170208132947/https://vivaldi.nlr.ru/bv000020390/view#page=422|archive-date= 2017-02-08|url-status= live}}</ref> <ref name="spl16">{{navedi splet|title= Списки генералам по старшинству составленный по 10 июля 1916 г.|lang= ru|url= https://viewer.rusneb.ru/ru/rsl01003416884?page=210}}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref name="spl17">{{navedi splet|title= Георгиевские кавалеры периода Первой мировой войны: именные списки – Н.|lang= ru|url= http://62info.ru/history/node/11677|accessdate= 2018-12-16|archive-url= https://web.archive.org/web/20190202125248/http://62info.ru/history/node/11677|archive-date= 2019-02-02|url-status= live}}</ref> <ref name="spl18">{{citat|last1= Fjodorov|first1= Jevgenij Jevgenjevič|title= Сергей Андреевич Никонов и его воспоминания|lang= ru|url= http://cyberleninka.ru/article/n/sergey-andreevich-nikonov-i-ego-vospominaniya|accessdate= 2017-02-09|archive-url= https://web.archive.org/web/20161106053504/http://cyberleninka.ru/article/n/sergey-andreevich-nikonov-i-ego-vospominaniya|archive-date= 2016-11-06|url-status= live}}</ref> <ref name="spl19">{{navedi splet|title= Список масонов. Создатели революции|lang= ru|url= http://www.liveinternet.ru/users/blaze2012/post279800415|accessdate= 2017-02-15|archive-url= https://web.archive.org/web/20160412032116/http://www.liveinternet.ru/users/blaze2012/post279800415|archive-date= 2016-04-12|url-status= live}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * družinski arhiv Jevgenija Jevgenjeviča Fjodorova * Državni arhiv Ruske federacije (GAFR). F. 102. Op. 260. D. 401 * Državni arhiv Ruske federacije (GAFR). F. 5831. Op. 1. D. 372 * Ruski državni zgodovinski arhiv (RGIA). F. 857. Op. 1. D. 2 * {{citat|last1= Budnicki|first1= Oleg Vitaljevič|authorlink1= Oleg Vitaljevič Budnicki|title= Терроризм в российском освободительном движении: идеология, этика, психология (вторая половина XIX — начало XX в.)|publisher= Ruska politična enciklopedija ([[ROSSPEN]])|date= 2000|page= 399|location= Moskva}} * {{citat|last1= Figner|first1= Vera Nikolajevna|authorlink1= Vera Nikolajevna Figner|title= Полное собрание сочинений : в 7 т.|date= 1932|publisher= [[Društvo nekdanjih političnih kaznjencev in izgnancev|Založba Vsezveznega društva političnih kaznjencev in izgnancev]]|location= Moskva|volume= 3|pages= |edition= 2. dopol. in pop.}} * {{citat|last1= Geifman|first1= Anna|authorlink1= Anna Geifman|title= Революционный террор в России. 1894—1917|publisher= Kron-Press|location= Moskva|pages= 448|translator-last1= Dorman|translator-first1= Je. Ju.|isbn= 5-232-00608-8}} * {{citat|last1= Gernet|first1= Mihail Nikolajevič|authorlink1= Mihail Nikolajevič Gernet|title= История царской тюрьмы, Т. 2, Глава 3. Военно-полевые суды и Трубецкой бастион|date= 1962|publisher= [[Juridičeskaja literatura|Госюриз-дат]]|location= Moskva|url= http://www.regiment.ru/Lib/A/49/3.htm|accessdate= 2017-02-09|archive-url= https://web.archive.org/web/20161108193519/http://www.regiment.ru/Lib/A/49/3.htm|archive-date= 2016-11-08|url-status= live}} * {{citat|last1= Lopuhin|first1= A. A.|title= Отрывки из воспоминаний (По поводу воспоминаний гр. С. Ю. Витте /А. А. Лопухин; пред. М. Н. Покровского|date= 1923|publisher= GIZ|location= Moskva ; Petrograd|pages= 99}} * {{citat|last1= Markelov|first1= K.|title= Покушение на цареубийство в 1907 г. (Процесс Никитенко, Синявского, Наумова, Прокофьевой и др.)|journal= [[Biloje]]|date= 1925|volume= 31|issue= 3|pages= 133–176|url= https://archive.org/details/byloe-30-31/page/132|accessdate= 2023-04-26}} * {{citat|last1= Melnikov|first1= Rafail Mihajlovič|title= Крейсер Очаков. Гл. 6 Сигнал: «Командую флотом – Шмидт» § 31|date= 1986|lang= ru|url= http://keu-ocr.narod.ru/Ochakov/chap07.html|accessdate= 2017-02-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20171007082306/http://keu-ocr.narod.ru/Ochakov/chap07.html|archive-date= 2017-10-07|url-status= live}} * {{citat|last1= Morozov|first1= Konstantin Nikolajevič|authorlink1= Konstantin Nikolajevič Morozov|title= Партия социалистов-революционеров в 1907—1914 гг.|date= 1998|publisher= ROSSPEN|location= Moskva|pages= 623|url= http://socialist.memo.ru/books/lit/morozov3/index.htm|accessdate= 2023-04-29|archive-date= 2008-10-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20081024232235/http://socialist.memo.ru/books/lit/morozov3/index.htm|url-status= dead}} * {{citat|last1= Nikolajevski|first1= Boris Ivanovič|authorlink1= Boris Ivanovič Nikolajevski|title= История одного предателя. Террористы и политическая полиция|date= 1991|publisher= [[Politizdat]]|location= Moskva|pages= 384}} * {{citat|last1= Nikonov|first1= Sergej Andrejevič|authorlink1= Sergej Andrejevič Nikonov|title= Борис Николаевич Никитенко|journal= [[Katorga i ssilka]] : Istoriko-revoljucionnij vestnik|date= 1927|volume= 31|issue= 2|pages= 212–246|publisher= [[Društvo nekdanjih političnih kaznjencev in izgnancev|Vsezvezno društvo nekdanjih političnih kaznjencev in izgnancev]]|location= Moskva}} * {{citat|last1= Savinkov|first1= Boris Viktorovič|authorlink1= Boris Viktorovič Savinkov|title= Дело о заговоре|journal= Biloje|date= 1901|issue= 2}} * {{citat|last1= Savinkov|first1= Boris Viktorovič|title= Воспоминания террориста|date= 1928|url= https://secrethistory.su/page,6,194-boris-viktorovich-savinkov-vospominaniya-terrorista.html|accessdate= 2017-02-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20170211081329/https://secrethistory.su/page,6,194-boris-viktorovich-savinkov-vospominaniya-terrorista.html|archive-date= 2017-02-11|url-status= live}} * {{citat|last1= Stolipin|first1= Peter Arkadjevič|authorlink1= Peter Arkadjevič Stolipin|title= Полное собрание речей в Государственной думе и Государственном совете. 1906—1911. «Нам нужна великая Россия…»|date= 1991|publisher= [[Molodaja gvardija (založba)|Molodaja gvardija]]|location= Moskva|pages= 416}} * {{citat|last1= Šerih|first1= Dimitrij Jurjevič|authorlink1= Dimitrij Jurjevič Šerih|title= Город у эшафота. За что и как казнили в Петербурге|date= 2014|publisher= [[Centrpoligraf]]|location= Moskva, Sankt Peterburg|url= http://iknigi.net/avtor-dmitriy-sherih/77919-gorod-u-eshafota-za-chto-i-kak-kaznili-v-peterburge-dmitriy-sherih/read/page-12.html|accessdate= 2017-02-09|archive-url= https://web.archive.org/web/20170211075624/http://iknigi.net/avtor-dmitriy-sherih/77919-gorod-u-eshafota-za-chto-i-kak-kaznili-v-peterburge-dmitriy-sherih/read/page-12.html|archive-date= 2017-02-11|url-status= live|isbn= 978-5-227-04799-1}} * {{citat|last1= Varfolomejev|first1= Jurij Vladimirovič|title= Дело о наследстве лейтенанта П. П. Шмидта. Апрель-июнь 1906 г.|journal= [[Istoričeskij arhiv]]|date= 2009|issue= 2|pages= 148–159|issn= 0869-6322}} * {{citat|last1= Varfolomejev|first1= Jurij Vladimirovič|title= Дело лейтенанта Б. Н. Никитенко : покушение на цареубийство в 1907 г.|journal= Vestnik Surgutskogo gosudarstvennogo univerziteta|date= 2014|issue= 4 (31)|pages= 94–106}} * {{citat|last1= Zavarzin|first1= Pavel Pavlovič|authorlink1= Pavel Pavlovič zavarzin|title= Жандармы и революционеры / «Охранка» Воспоминания руководителей политического сыска Том 2|date= 1929|url= https://coollib.com/b/323550/read|access-date= 2023-04-29|archive-date= 2023-04-29|archive-url= https://web.archive.org/web/20230429220105/https://coollib.com/b/323550/read|url-status= dead}} {{refend}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Nikitenko, Boris Nikolajevič}} [[Kategorija:Ruski revolucionarji]] [[Kategorija:Ruski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Pomorskega kadetskega korpusa]] [[Kategorija:Eseri]] cliysmqvcms47d4g6ikwbbyfubrl9kc 0 548260 6731495 6079768 2026-08-05T16:58:15Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +nedeljski gost 6731495 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Bogdan Fink | image = <!-- WD --> | image_size = | caption = | full_name = | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | weight = | currentteam = {{ct|ADR|2012}} | discipline = cesta | role = kolesar (upokojen)<br>športni direktor | ridertype = | amateuryears1 = | amateurteam1 = | amateuryears2 = | amateurteam2 = | proyears1 = | proteam1 = {{ct|ADR|1996}} | proyears2 = | proteam2 = | majorwins = [[VN Krke]] (1992) | medaltemplates = | show-medals = | manageyears1 = 2002– | manageteam1 = {{ct|ADR|2012}} }} '''Bogdan Fink''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], [[kolesarski trener|trener]] in [[športni funkcionar]], * [[23. marec]] [[1972]]. Fink je nekdanji kolesar, ki je tekmoval za ekipo {{ct|ADR|1996}}. Leta 1992 je zmagal na dirki za [[VN Krke]], leta 1993 pa je osvojil tretje mesto na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|slovenskem državnem prvenstvu v cestni dirki]]. Leta 2002 je prevzel mesto športnega direktorja ekipe {{ct|ADR|2012}}, hkrati opravlja tudi vlogo direktorja [[Dirka po Sloveniji|Dirke po Sloveniji]] in tudi dirke [[VN Adria Mobil]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-sloveniji/fink-napake-so-sola-za-naprej-pred-dirko-pa-izziv-ali-spremeniti-termin/672230 |title=Fink: Napake so šola za naprej, pred dirko pa izziv, ali spremeniti termin |accessdate=2023-08-23 |date=2023-06-19 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175148054 Bogdan Fink: Ni konec, dokler ni zares konec]. Nedeljski gost (27. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). {{normativna kontrola}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Fink, Bogdan}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Slovenski kolesarski trenerji]] [[Kategorija:Slovenski športni funkcionarji]] rab747yrekvf6zxf39siu69xnqfzsbz 0 553778 6731363 6269973 2026-08-05T12:16:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731363 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Benediktinski samostan Možac |native_name = Abbazia di San Gallo, Moggio | image = Moggio Udinese Abbazia di San Gallo 14072007 07.jpg | pushpin map = | location =[[Možac]] | denomination =Rimskokatoliška | consecrated date = 1119 | status = | functional status = od 1985 ženski samostan | architecture type =samostan | style = [[romanska arhitektura]], [[baročna arhitektura]] | founder = Oglejski patriarh [[Ulrik I. Eppenštajnski]] | groundbreaking = 1085 }} [[File:Moggio Udinese S.Gallo innen.jpg|thumb|Notranjost cerkve]] [[File:Moggio_Udinese_San_Gallo_innen_west.jpg|thumb|Cerkvena ladja od oltarja]] [[File:Moggio Udinese S.Gallo Hochaltar Orgel.jpg|thumb|Glavni oltar in cerkvene [[orgle]]]] '''Benediktinski samostan Svetega Gala v Možacu''' je [[samostan]] (v klavzuri od 1985), ki se nahaja na hribu Svetega duha/Santo Spirito, v kraju [[Možac|Možac/Moggio di Sopra]], v nekdanji [[Videmska pokrajina|Videmski pokrajini]] in je del župnije Forania della Montagna, ki spada pod [[Nadškofija Videm|nadškofijo Videm]]. == Zgodovina == Med letoma 1084 in 1085 je koroški palatin [[Kacelin]] podaril vse svoje imetje oglejskemu patriarhu s klavzulo, da bo na hribu Možac zgradil samostan benediktincev, na kraju rimske opazovalnice. Samostan [[Benediktinci|benediktincev]] je bil ustanovljen že leta 1085, ustanovitelj je bil [[oglejski patriarh]] [[Friderik II. Češki]], na mestu kjer je verjetno bila rimska opazovalnica, kot se da sklepati po plošči, ki je zazidana v steber [[križni hodnik|križnega hodnika]]. Samostan je leta 1119 oglejski patriarh [[Ulrik I. Eppenštajnski]] posvetil Svetemu Galu in naj bi bil podrejen [[Samostan Sankt Gallen|Samostanu Sankt Gallen]] v [[Švica|Švici]]. V kratkem času je pridobil gospostvo nad celotno dolino in obsežno posest ter fevde na različnih območjih Furlanije, Koroške in Karnije, pa tudi jurisdikcijo nad kraji [[Cavazzo Carnico|Cavazzo]], [[Dignano (Italija)|Dignano]], [[Flaibano]], [[Pieve di Gorto|Gorto]], [[Osoppo]], [[Pušja vas]], [[Bistrica na Zilji]], [[Vodnjan|Vodnjan v Istri]] in [[Oprtalj]] v Istri. Privilegije in fevde je leta 1149 potrdil nemški kralj [[Konrad III. Nemški|Konrad III.]], leta 1177 pa še cesar [[Friderik I. Barbarossa]] in [[papež Aleksander III.]]<ref>[http://www.comune.moggioudinese.ud.it/index.php?id=1333&L=974 Zgodovina Možaca – občine Možac (Videmski)]</ref><ref>Rino Cigui, [https://hrcak.srce.hr/file/351571 ''Benediktinci v Benečiji''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201029145756/https://hrcak.srce.hr/file/351571 |date=2020-10-29 }} di Antonio Alisi, Atti, vol. XXXVII, 2007, pp. 426-428</ref>. Opatje iz Možaca so imeli tudi volilno pravico v [[Parlament furlanske krajine|Parlamentu furlanske krajine]]. V njihove spore o mejnih vprašanjih, najprej z [[Goriški grofje|goriškimi grofi]] in kasneje z občino Pušja vas, so se v 14. stoletju vpletli tudi avstrijski vojvode. Opatijo so zaprli leta 1776. V 16. stoletju je bil vodja opatije opat sveti [[Karel Boromejski]]. Starodavni stolp, kjer je bil stoletja sedež opatijskega sodišča, so leta 1800 spremenili v zapor.<ref>''Luoghi storici d'Italia'' - pubblicazione a cura della rivista ''Storia Illustrata ''- pag.262 - Arnoldo Mondadori editore (1972) </ref>. Opatijo je delno uničil [[potres v Furlaniji (1976)]], pred tem je bila poškodovana v potresu [[Veliki koroški potres (1348)|leta 1348]] in 1511. Od leta 1985 v delu samostanskega kompleksa deluje ženski [[samostan]] [[Klarise|sester klaris]], pri katerih velja stroga [[klavzura]]. == Kronološki seznam opatov == [[File:Moggio_Udinese_San_Gallo_Gewölbe_Chor.jpg|thumb|[[Freska|freske]]]] * Bebolfo (1119) * Ulrik (1136, morda umrl leta 1174) * Ghislero (1180, 1194) * Konrad (1197, 1217) * Azzo (1222, 1230) * Jakob (1231, 1242) * Bernard (1247) * Wezelo (1251, 1270) * Friderik (1271, 1288) * Bertold (1288-1329) * Ghiberto (1329-1349) * Guido di Montebello (1349-1366) * Jacopo Bondi degli Oliari (1366-1390) * Rodolfo (1390-1391) * Franceschino dei Pittacoli (1391-1400) '''Abati commendatari''': * [[Antonio Panciera]] (1400-1402) * Corrado Caracciolo (1402) * Tommaso Cavalcanti (1403-1430) * [[Biagio Molin]] (1431-1447) * [[Pietro Barbo]] (1447-1467) * [[Giovanni Battista Zeno]] (1467-1501) * Sebastiano Priuli (1501-1502) * [[Ludovico Podocataro]] (1502-1504) * Livio Podocataro (1506-1556) * [[Carlo Carafa (kardinal)|Carlo Carafa]] (1556-1561) * [[Carlo Borromeo]] (1561-1567) * Bartolomeo di Porcia (1567-1573) * Giacomo Rudio (1573-1588) * Giovanni Febo (1588) * Lodovico Fuligno o Fulgini (1588)<ref>Marco Paoli, ''La dedica: storia di una strategia editoriale (Italia, secoli XVI-XIX)'', M. Pacini Fazzi, Lucca 2009, p. 209</ref> * Gian Francesco Morosini (1591-1595) * Agostino Morosini (1596-1628) * [[Vettor Grimani Calergi]] (1628-1665) * Flavio Chigi (1667) * [[Giovanni Dolfin (1617-1699)|Giovanni Dolfin]] (1667-1673) * [[Daniele Dolfin (1653-1704)|Daniele Dolfin]] (1673-1704) * [[Giovanni Alberto Badoer]] (1706-1714) * [[Daniele Dolfin (1688-1762)|Daniele Dolfin]] (1717-1762) * Felice Faustino Savorgnano (1762-1776) == Opombe == <references/> == Viri == * ''Furlanija Julijska krajina-zgodovinski, umetniški in naravoslovni vodnik'' - Bruno Fachin Editore - ISBN 88-85289-69-X- pag. 244. * ''Izvor opatije Možac in njeni odnosi s švicarsko opatijo Sankt Gallen'', Zbornik mednarodne konference v Možacu 5. december 1992, Deputazione di storia patria per il Friuli, Udine 1994. * Reinhardt Härtel, ''Možac'', v ''Benediktinski samostani in nunski samostani v Avstriji in na Južnem Tirolskem'' (Germania Benedictina III/2), Eos Verlag, Erzabtei St. Ottilien 2002, pp.&nbsp;832-862. ==Zunanje povezave== {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Benediktinski samostani]] gemio21apg3xmdtr6dvhin8qfvxsxsx 0 555528 6731556 6731119 2026-08-05T19:39:32Z Mnogoterost 140263 referenciral tri sporna imena 6731556 wikitext text/x-wiki [[Seznam]] [[Ukrajinci|ukrajinskih]] '''[[Politik|politikov]].'''{{seznami poklicev za narode|Ukrajincev|Ukrajina|ukrajinskih}} {{Stublist|date=februar 2024}}{{CompactTOC2}} == A == * [[Dmitro Antonovič]] * [[David Arahamija]] * [[Oleksij Arestovič]] * [[Mikola Azarov]] == B == * [[Mikola Bagrov]] * [[Volodimir Bagazij]] * [[Ivan Bagrjani]] * [[Stepan Bandera]] *[[Oleksandr Barvinski]] *[[Taras Batenko]] *[[Oleg Blohin]] *[[Andrij Bogdan]] *[[Vadim Bojčenko]] * [[Viktor Bondar]] * [[Mihajlo Bondarenko]] * [[Oleksandr Bondarenko]] * [[Valerij Borzov]] * [[Jevgenija Boš]] * [[Leonid Brežnjev]] * [[Andrij Bubnov]] * [[Pavlo Burlakov]] == C == * [[Oleg Carjov]]<ref>{{Navedi splet |title=Premajhna, da bi zaživela |url=https://www.delo.si/novice/svet/premajhna-da-bi-zazivela |access-date=2026-08-05 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> * [[Volodimir Cibulko]] == Č == * [[Oleksij Černišov]] * [[Vjačeslav Čornovil]] * [[Vlas Čubar]] == D == * [[Nikolaj Demčenko|Nikolaj (Mikola) Demčenko]] * [[Andrij Deščica]] * [[Pavel Dibenko]] * [[Dmitro Dobrodomov]] * [[Dmitro Doncov]] * [[Dmitro Dorošenko]] * [[Petro Dorošenko]] * [[Ivan Fedorovič Drač]] * [[Emine Džaparova]] == F == * [[Vitalij Fedorčuk]] * [[Mihajlo Fedorov]] * [[Boris Filatov]] * [[Vitold Fokin]] * [[Ivan Franko (ukrajinski pesnik)|Ivan Franko]] == G == * [[Natalija Galibarenko]] * [[German Galuščenko]] * [[Jan Borisovič Gamarnik|Jan Gamarnik]] * [[Viktor Geraščenko]] * [[Nikolaj Gikalo|Nikolaj (Mikola) Gikalo]] * [[Andrij Girenko]] * [[Fjodor Golovčenko]] * [[Volodimir Gorublin]] * [[Sidir Goloubovič]] * [[Fjodor Golovčenko]] * [[Vsevolod Golubovič]] * [[Oleksij Gončaruk]] * [[Mihajlo Gorin]] * [[Mihajlo Grečuha]] * [[Grigorij Grinko]] * [[Ivan Grinoh]] * [[Volodimir Grojsman]] * [[Ivan Grušecki]] * [[Ivan Gruševski]] * [[Mihajlo Gruševski]] * [[Pavel Gubarev]]<ref>{{Navedi splet |title=Ukrajinske sile zavzemajo »uporniška mesta« |url=https://www.delo.si/novice/svet/ukrajinske-sile-zavzemajo-uporniska-mesta |access-date=2026-08-05 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> * [[Sergij Gusev]] == H == * [[Bogdan Hmelnicki]] * [[Mihajlo Hmil]] * [[Viktor Hriš]] * [[Nikita Hruščov]] * [[Stanislav Hurenko]] == I == * [[Volodimir Ivaško]] == J == * [[Volodimir Jacuba]] * [[Dmitro Jaroš]] * [[Volodimir Janiv]] * [[Viktor Janukovič]] * [[Arsenij Jacenjuk]] * [[Oleksandr Jefremov]] * [[Sergij Jefremov]] * [[Andrij Jermak]] * [[Jaroslav Jurčišin]] * [[Viktor Juščenko]] == K == * [[Volodimir Kačinski]] * [[Taras Kačka]] * [[Lazar Kaganovič]] * [[Nikifor Kalčenko]] * [[Oleksandr Kamišin]] * [[Ivan Kazanec]] * [[Oleksij Kiričenko]] * [[Andrij Kirilenko]] * [[Serhiy Kivalov]] * [[Vitalij Kličko]] * [[Pavlo Klimkin]] * [[Dmitro Kljačivski]] * [[Andrij Kljuev]] * [[Stepan Kločurak]] * Kolesničenko * [[Igor Kolomojski]] * [[Olena Kondratjuk]] * [[Igor Kononenko]] * [[Konstantin Kononenko]] * [[Jevgen Konovalec]] * [[Genadij Korban]] * [[Serhij Korecki]] * [[Andrij Kornat]] * [[Leonid Kornijec]] * [[Oleksandr Kornijenko]] * [[Demjan Korotčenko]] * [[Stanislav Kosior]] * [[Roman Mikolajovič Kozak]] * [[Taras Kozak]] * [[Ivan Nikitovič Kožedub|Ivan Kožedub]] * [[Jevgenija Kravčuk]] * [[Leonid Kravčuk]] * [[Volodimir Kubijovič]] * [[Stepan Kubiv]] * [[Leonid Kučma]] * [[Vasyl Kuk]] * [[Dmitro Kuleba]] * [[Oleksij Kuleba]] * [[Ivan Kuličenko]] * [[Serhij Kunitsin]] * [[Viktor Kurmanovič]] * [[Emanuil Kviring]] == L == * [[Georgij Lapčinski]] * [[Oleksandr Laščenko]] * [[Pavlo Lazarenko]] * [[Mikola Lebid]] * [[Dmitro Levicki]] * [[Kost Levicki]] * [[Andrij Livicki]] * [[Mikola Livicki]] * [[Vjačeslav Lipinski]] * [[Ivan Lisenko]] * [[Kazimir Litvak]] * [[Oleksandr Ljaško]] * [[Panas Ljubčenko]] == M == * [[Nestor Mahno]] * [[Valentin Malančuk]] * [[Vasil Maljuk]] * [[Jevgen Marčuk]] * [[Dmitrij Manuiljski|Dmitrij (Dmitro) Manuilski]] * [[Adam Martinjuk]] * [[Vitalij Masol]] * [[Ivan Mazepa]] * [[Izak Mazepa]] * [[Vjačeslav Medjanik]] * [[Viktor Medvedčuk]] * [[Andrij Atanasovič Melnik]] * [[Andrij Jaroslavovič Melnik]] * [[Leonid Melnikov]] * [[Oleksandr Merežko]] * Vladimir Nikolajevič Meščerjakov * [[Genadij Moskal]]˙ == O == * [[Afanasij Odojevski]] (Severov) * [[Volodimir Ogrizko]] * [[Zahar Olejnik]]  == P == * [[Igor Palicja]] * [[Mikola Panas]] * [[Andrij Parubij]] * [[Leonid Pasenčik]] * [[Simon Petljura]] * [[Grigorij Petrovski]] * [[Jevgen Petruševič]] * [[Natalja Pipa]] * [[Georgij Pjatakov|Georgij (''Heorhij Leonidovič)'' Pjatakov]] (Jurij) Leonidovič Pjatakov * [[Mikola Plavjuk]] * [[Ivan Pljušč]] * [[Mikola Pidgirni]] ([[Nikolaj Podgorni]]) * [[Andrij Kirilenko]] * [[Petro Porošenko]] * [[Petro Postišev]] * [[Vjačeslav Prokopovič]] == R == * [[Hristijan Rakovski|Hristijan (Georhijovič) Rakovski]] [bolg. Krăstjo Georgiev Stančev] * [[Dmitro Razumkov]] * [[Lev Rebet]] * [[Grigorij Revenko]] * [[Volodimir Ribak]] * [[Tetjana Ričkova]] == S == * [[Miheil Saakašvili]] (Gruzinec) * [[Andrij Sadovij]] * [[Zinovij Serdjuk]] * [[Andrij Sibiha]] * [[Petro Simonenko]] * [[Oleg Sinjegubov]] * [[Vasil Sinko]] * [[Danilo Skoropadski]] * [[Ivan Skoropadski]] * [[Pavlo Skoropadski]] * [[Mikola Skripnik]] * [[Ruslan Stefančuk]] * [[Jaroslav Stecko]] * [[Slava Stecko]] * [[Ruslan Stefančuk]] * [[Olga Stefanišina]] * [[Kiril Stremousov]]<ref>{{Navedi splet |title=Rusi se hvalijo z ugrabljenimi otroki |url=https://www.delo.si/novice/svet/rusi-se-hvalijo-z-ugrabljenimi-otroki |access-date=2026-08-05 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> * [[Kirilo Studinski]] * [[Julija Sviridenko]] == Š == * [[Pavlo Šandruk]] * [[Anatolij Šarij]] * [[Andrij Šepticki]] * [[Boris Ščerbina]] * [[Volodimir Ščerbicki|Volodimir (Vladimir) Ščerbicki]] * [[Petro Šelest]] * [[Arkadij Ševčenko]] *[[Taras Ševčenko]] *[[Valentina Ševčenko]] * [[Denis Šmigal]]/Šmihal * [[Roman Šuhevič]] * [[Aleksander Šumski]] == T == * [[Boris Tarasjuk]] * [[Roman Terehov]] * [[Mihail Tereščenko]] * [[Jevgen Terlecki]] * [[Sergij Tigipko]] * [[Mikola Tihonov]] * [[Julija Timošenko]] * [[Vitalij Titov]] * [[Oleg Tjagnibok]] * [[Oleksandr Turčinov]] * [[Ivan Turjanica]] == U == * [[Hennady Udovenko]] * [[Vira Ivanivna Uljančenko]] * [[Rustem Umerov]] == V == * [[Anatol Vahjanin]] * [[Svjatoslav Vakarčuk]] * [[Oleksij Vatčenko]] * [[Irina Vereščuk]] * [[Volodimir Viničenko]] * [[Stepan Vitvickij]] * [[Vsevolod Volin]] * [[Avgustin Vološin]] * [[Mihail Vsevoložski|Mihail (Mihajlo) Vsevoložski]]  == Z == * [[Valerij Zalužni]] * [[Anatolij Zasuha]] * [[Volodimir Zatonski]] * [[Volodimir Zelenski]] * [[Juhim Zvjahilski]] {{Seznami narodov po poklicu|politikov}} == Sklici: == [[Kategorija:Seznami Ukrajincev|Politiki]] [[Kategorija:Ukrajinski politiki|*]] q1hm1w8vqfwncxlcp1yvhpvajsnbzlp 0 555778 6731528 6171276 2026-08-05T17:31:40Z TadejM 738 odstranil [[Kategorija:Župani Občine Črna na Koroškem]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6731528 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Romana Lesjak''', [[Slovenci|slovenska]] [[politik|političarka]], * [[27. december]] [[1956]], [[Črna na Koroškem]]. Je županja [[Občina Črna na Koroškem|Občine Črna na Koroškem]].<ref>https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2010-01-4843/porocilo-o-izidu-rednih-volitev-zupanazupanje-in-clanovclanic-obcinskega-sveta-obcine-crna-na-koroskem, Poročilo o izidu rednih volitev župana/županje in članov/članic Občinskega sveta Občine Črna na Koroškem, Uradni list RS, 92/2010.</ref><ref name=crna.si>{{Navedi splet|url=https://www.crna.si/index.php/obcina-crna/obcinska-uprava/naloge-obcinske-sestave/15-vsebine/109-komunalni-delavec|title=Županja mag. Romana Lesjak|date=4. 1. 2024|accessdate=7. 2. 2024|publisher=Občina Črna na Koroškem}}</ref> Za županjo je bila izvoljena na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|lokalnih volitvah 2010]], kot samostojna kandidatka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2010/rezultati/obcina_crna_na_koroskem.html|title=Volitve 2010 - Rezultati volitev|accessdate=7. 2. 2024|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> Odtlej neprekinjeno zaseda funkcijo; na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah 2022]] je zmagala v prvem krogu volitev s 63,44 % glasov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/volitve-2022/rezultati-lokalnih-volitev/#vuzenica|title=Rezultati lokalnih volitev|date=4. 12. 2022|accessdate=7. 2. 2024}}</ref> Leta 2023 je bila zlasti zaradi svoje aktivne vloge med [[Poplave v Sloveniji (2023)|vodno ujmo]], ki je Slovenijo prizadela avgusta 2023, izbrana za [[Delova osebnost leta|Delovo osebnost leta]] in bila nominirana za [[Slovenka leta|Slovenko leta]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/delova-osebnost-leta/in-delova-osebnost-leta-2023-je/|title=Delova osebnost leta 2023 je Romana Lesjak|date=10. 1. 2024|accessdate=7. 2. 2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovenkaleta.si/2023/kandidatke/romana-lesjak|title=Romana Lesjak|accessdate=7. 2. 2024}}</ref> Po poklicu je magistrica upravnih znanosti.<ref name=crna.si/> == Zasebno == Je mati treh otrok, dveh hčera in sina. Njena hči [[Petra Lesjak Tušek]] je slovenska novinarka.<ref name=crna.si/> == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Lesjak, Romana}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] b6avemzrk0gdkkdzk6idro2sm9qb4uk 6731529 6731528 2026-08-05T17:32:30Z TadejM 738 +zp: nedeljski gost 6731529 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Romana Lesjak''', [[Slovenci|slovenska]] [[politik|političarka]], * [[27. december]] [[1956]], [[Črna na Koroškem]]. Je županja [[Občina Črna na Koroškem|Občine Črna na Koroškem]].<ref>https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2010-01-4843/porocilo-o-izidu-rednih-volitev-zupanazupanje-in-clanovclanic-obcinskega-sveta-obcine-crna-na-koroskem, Poročilo o izidu rednih volitev župana/županje in članov/članic Občinskega sveta Občine Črna na Koroškem, Uradni list RS, 92/2010.</ref><ref name=crna.si>{{Navedi splet|url=https://www.crna.si/index.php/obcina-crna/obcinska-uprava/naloge-obcinske-sestave/15-vsebine/109-komunalni-delavec|title=Županja mag. Romana Lesjak|date=4. 1. 2024|accessdate=7. 2. 2024|publisher=Občina Črna na Koroškem}}</ref> Za županjo je bila izvoljena na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|lokalnih volitvah 2010]], kot samostojna kandidatka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2010/rezultati/obcina_crna_na_koroskem.html|title=Volitve 2010 - Rezultati volitev|accessdate=7. 2. 2024|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> Odtlej neprekinjeno zaseda funkcijo; na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah 2022]] je zmagala v prvem krogu volitev s 63,44 % glasov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/volitve-2022/rezultati-lokalnih-volitev/#vuzenica|title=Rezultati lokalnih volitev|date=4. 12. 2022|accessdate=7. 2. 2024}}</ref> Leta 2023 je bila zlasti zaradi svoje aktivne vloge med [[Poplave v Sloveniji (2023)|vodno ujmo]], ki je Slovenijo prizadela avgusta 2023, izbrana za [[Delova osebnost leta|Delovo osebnost leta]] in bila nominirana za [[Slovenka leta|Slovenko leta]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/delova-osebnost-leta/in-delova-osebnost-leta-2023-je/|title=Delova osebnost leta 2023 je Romana Lesjak|date=10. 1. 2024|accessdate=7. 2. 2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovenkaleta.si/2023/kandidatke/romana-lesjak|title=Romana Lesjak|accessdate=7. 2. 2024}}</ref> Po poklicu je magistrica upravnih znanosti.<ref name=crna.si/> == Zasebno == Je mati treh otrok, dveh hčera in sina. Njena hči [[Petra Lesjak Tušek]] je slovenska novinarka.<ref name=crna.si/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175060595 Romana Lesjak: En človek ne zmore vsega, vsi pa zmoremo]. Nedeljski gost (21. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). {{Normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Lesjak, Romana}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] 03c4qtg5m4suavftsyryanz2ljs9y71 6731540 6731529 2026-08-05T18:20:59Z Janezdrilc 3152 dodal [[Kategorija:Župani Občine Črna na Koroškem]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6731540 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Romana Lesjak''', [[Slovenci|slovenska]] [[politik|političarka]], * [[27. december]] [[1956]], [[Črna na Koroškem]]. Je županja [[Občina Črna na Koroškem|Občine Črna na Koroškem]].<ref>https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2010-01-4843/porocilo-o-izidu-rednih-volitev-zupanazupanje-in-clanovclanic-obcinskega-sveta-obcine-crna-na-koroskem, Poročilo o izidu rednih volitev župana/županje in članov/članic Občinskega sveta Občine Črna na Koroškem, Uradni list RS, 92/2010.</ref><ref name=crna.si>{{Navedi splet|url=https://www.crna.si/index.php/obcina-crna/obcinska-uprava/naloge-obcinske-sestave/15-vsebine/109-komunalni-delavec|title=Županja mag. Romana Lesjak|date=4. 1. 2024|accessdate=7. 2. 2024|publisher=Občina Črna na Koroškem}}</ref> Za županjo je bila izvoljena na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|lokalnih volitvah 2010]], kot samostojna kandidatka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2010/rezultati/obcina_crna_na_koroskem.html|title=Volitve 2010 - Rezultati volitev|accessdate=7. 2. 2024|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> Odtlej neprekinjeno zaseda funkcijo; na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah 2022]] je zmagala v prvem krogu volitev s 63,44 % glasov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/volitve-2022/rezultati-lokalnih-volitev/#vuzenica|title=Rezultati lokalnih volitev|date=4. 12. 2022|accessdate=7. 2. 2024}}</ref> Leta 2023 je bila zlasti zaradi svoje aktivne vloge med [[Poplave v Sloveniji (2023)|vodno ujmo]], ki je Slovenijo prizadela avgusta 2023, izbrana za [[Delova osebnost leta|Delovo osebnost leta]] in bila nominirana za [[Slovenka leta|Slovenko leta]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/delova-osebnost-leta/in-delova-osebnost-leta-2023-je/|title=Delova osebnost leta 2023 je Romana Lesjak|date=10. 1. 2024|accessdate=7. 2. 2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovenkaleta.si/2023/kandidatke/romana-lesjak|title=Romana Lesjak|accessdate=7. 2. 2024}}</ref> Po poklicu je magistrica upravnih znanosti.<ref name=crna.si/> == Zasebno == Je mati treh otrok, dveh hčera in sina. Njena hči [[Petra Lesjak Tušek]] je slovenska novinarka.<ref name=crna.si/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175060595 Romana Lesjak: En človek ne zmore vsega, vsi pa zmoremo]. Nedeljski gost (21. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). {{Normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Lesjak, Romana}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Župani Občine Črna na Koroškem]] n3xi1c17m8ixob663tqkd5in6ikc01r 0 557103 6731605 6721835 2026-08-05T21:55:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731605 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Den Burg | native_name = | settlement_type = Vas | image_skyline = Denburgaerial.JPG | image_alt = | image_caption = Fotografija Den Burga iz zraka | image_flag = Texel_flag.svg | flag_size = 100x67px | image_shield = | shield_size = | motto = | anthem = | image_map = Map NL - Texel - Den Burg.svg | map_alt = Prikaz pozicije Den Burga na mapi Severne Holandije | map_caption = Lokacija na otoku Texel | mapsize = 290px | image_map2 = | map_caption2 = | mapsize2 = | subdivision_type = [[Suverena država]] | subdivision_name = {{NLD}} | subdivision_type1 = [[Province na Nizozemskem|Provinca]] | subdivision_name1 = [[Slika:Flag_of_North_Holland.svg|22px|Zastava Severne Holandije]] [[Severna Holandija]] | subdivision_type2 = [[Občina]] | subdivision_name2 = [[Texel]] | established_title = | demographics_type1 = | demographics1_title1 = | demographics1_info1 = | demographics1_info2 = | established_date = | government_footnotes = | government_type = | governing_body = | leader_party = | leader_title = | leader_name = | leader_title1 = | leader_name1 = | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | legislature = | seat_type = | seat = | seat1_type = | seat1 = | coordinates = {{coord|53|03|21|N|04|47|46|E|display=inline}} | foto0 = [[Slika:Hofje_Den_Burg.jpg|{{infobox/afbeeldingbreedte}}px]] | ondertitel0 = Dvorec na Weverstraat | image = Denburgaerial.JPG | caption = Fotografija Den Burga iz zraka | area_footnotes = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_footnotes = | population_total = 7,555 | population_as_of = 1. januar 2021 | population_density_km2 = | population_demonym = | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | area_code_type = | area_code = | blank_name = | blank_info = | blank1_name = | blank1_info = | blank2_name = | blank2_info = | blank_name_sec2 = | blank_info_sec2 = | iso_code = | website = | official_name = | image_map1 = }} '''Den Burg''' (Tessels : ''de Burreg'')<ref>Het Tessels: Inleiding, vocabulaire en teksten|authorlink=|first=S.|last=Keyser|language=nl|url=https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|publisher=[[Koninklijke Brill NV|E. J. Brill]]|location=Leiden|date=1951|page=blz. 39|isbn=|accessdate=26 oktober 2020|quote=de Burreg, Den Burg, hoofdplaats van Tessel|format=pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201029210916/https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|archivedate=2020-1{{Slepa povezava|date=marec 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}0-29|deadurl=nee}}</ref> je [[vas]] v [[Občina|občini]] [[Texel]] v [[Pokrajina|provinci]] [[Severna Holandija]]. Den Burg je največja vas na [[Nizozemska|nizozemskem]] Vatskem otoku [[Texel]]. Ima 7.555 prebivalcev (2021); to je več kot polovica vseh prebivalcev otoka Texel. V vasi so tudi občinska hiša občine Texel, javna knjižnica, [[kino]] in [[bazen]]. == Zgodovina == Arheološka izkopavanja so pokazala, da je kraj, kjer se nahaja vas, poseljen že dolgo. V vasi je verjetno obstajal frizijski grad, ki so ga uničili [[Franki]] v sedmem stoletju. V [[1345|letih 1345/1346]] je grof Janez Beaumontski vas ponovno obdal z [[1346|obzidjem]]. Poleg samostanskega dvora (ali uithofa) v vasi je dal pozidati upravno središče otoka. Obročast vzorec ulic v središču spominja na značaj trdnjave. Stara občinska dvorana se nahaja v eni najstarejših hiš v Den Burgu. ; Druga svetovna vojna V času [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je vas Den Burg veliko pretrpela med uporom Gruzijcev. Obstreljevanje z minometami je resno poškodovalo številne zgradbe, vključno s spomeniki. Po ukazu nacistov so esperantski spomenik porušili že leta 1941, vendar so pred porušenjem uspeli odstraniti in zavarovati najpomembnejše dele, kot so besedila, podobo [[Ludwik Zamenhof|Zamenhofa]] in esperantska zvezdo. Po osvoboditvi je bil na pobudo g. Boona spomenik obnoviljen in je bil ponovno odkrit leta 1950. Spominsko pokopališče Hoge Berg Texel se nahaja med Den Burgom in Oudeschildom. Tu je pokopanih 476 oseb, ki so bile del [[822. gruzijski bataljon|822. gruzijskega bataljona]] v [[Wehrmacht|Wehrmachtu]]. == Staro vaško jedro == [[Slika:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|link=Bestand:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|584x584_pik]] ''Zemljevid starega središča Den Burga.'' == Religija == Ikonični De Burght na Binnenburgu je bil zgrajen v 15. stoletju. Stolp te cerkve ima kamnit zvonik. V vasi je tudi menonit Vermaning. Druge cerkve v Den Burgu so Rimskokatoliška cerkev Janeza Krstnika iz 19. stoletja, Reformirana cerkev, Svobodni baptisti, [[Jehovove priče]] in [[Bahajstvo|Bahajski tempelj]]. == Rojeni v Den Burgu == * [[Willem Eduard Bok]] (1846-1904), državni sekretar Južnoafriške republike * [[Kees de Jager]] (1921-2021), astronom, pionir vesoljskih raziskav * [[Jan Wolkers]] pisatelj in umetnik == Glej tudi == * Seznam nacionalnih spomenikov v Den Burgu * Seznam občinskih spomenikov v Den Burgu == Izobraževanje == V Den Burgu se nahaja Skupnost javnih šol De Hogeberg, ki otrokom nudi srednješolsko izobraževanje. Na voljo je izobraževanje za VMBO, HAVO in VWO. V vasi je pet osnovnih šol: Jac. P. Thijsseschool (javna), De Fontein (protestantsko-krščanska), Jozefschool (rimokatoliška), Kompasschool (posebno izobraževanje) in šola Vrije ( [[antropozofija]] ). == Slike == <gallery> Slika:Doorkijkje.jpg|alt=Een doorkijkje|Vaški pogled Slika:Hervormde_kerk,_Den_Burgh_2014.jpg|alt=Hervormde kerk|Reformirana cerkev Slika:Den_Burg,_sculpturen_op_de_Vismarkt_IMG_5890_2020-06-06_08.34.jpg|alt=Sculpturen op de Vismarkt|Skulptura na ribji tržnici Slika:Texel_view_of_Den_Burg.jpg|alt=Gezicht op Den Burg|Pogled po Den Burgu Slika:Den_Burg_-_Wappen.jpg|alt=Wapen van De Burg op het Polderhuis|Grb De Burga po Polderhuisuju </gallery> == Zunanje povezave == * [https://texelinformatie.nl/informatie/dorpen-texel/den-burg/ Den Burg] (vključno z video posnetki vasi) == Sklici == {{Sklici|30em}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Severna Holandija]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] mzef2se72z94ch7huefq3auef708e5x 0 558151 6731483 6384129 2026-08-05T16:46:38Z TadejM 738 +zp: nedeljski gost 6731483 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnica |name = [[Marina Abramović]] |date of birth = [[30. november 1946]] |birth_place = [[Beograd]] |birth_country = [[Jugoslavija]], [[SFRJ]] }} '''Marina Abramović''' se je rodila 30. novembra 1946 v [[Beograd|Beogradu]], v [[SFRJ|SFRJ]]. Je ena izmed najbolj znanih ameriško-srbskih [[umetnica|umetnic]], ki se ukvarjajo z izvedbo/s [[performans|performansom]]. [[slikarstvo|Slikarstvo]] je zelo hitro zamenjala z [[body art|body artom]], oziroma z bolečino, gibanjem, mimiko, gesto. Vztrajala je pri govorici telesa plesalcev, akrobatov, vaških vračev, [[tibetanski menihi|tibetanskih menihov]] in [[Šamani|šamanov]].<ref>{{Navedi revijo|date=2024-01-12|title=Marina Abramović|url=https://sh.wikipedia.org/w/index.php?title=Marina_Abramovi%C4%87&oldid=41801569|language=sh-Latn}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=2024-03-26|title=Marina Abramović|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Marina_Abramovi%C4%87&oldid=1215585947|language=en}}</ref> ==Življenje in delo== S [[slikanje|slikanjem]] in [[risanje|risanjem]] se je začela ukvarjati leta 1960, leta 1970 pa je diplomirala na Fakulteti likovnih umetnosti v [[Beograd|Beogradu]]. Z raziskovanjem zvočnega okolja se je začela ukvarjati med podiplomskim študijem, ki ga je zaključila leta 1972 na Umetniški akademiji v [[Zagreb|Zagrebu]] pri profesorju [[Krsto Hegedušić|Krsti Hegedušiću]]. Od leta 1970 do 1973 je delala na zvočnih instalacijah in sodelovala na razstavah v Študentskem kulturnem centru v [[Beograd|Beogradu]] z [[Raša Todosijević|Rašom Todosijevićem]], [[Zoran Popović|Zoranom Popovićem]], [[Era Milivojević|Ero Milivojevićem]], [[Neša Paripović|Nešom Paripovićem]] in [[Gergelj Urkom|Gergeljem Urkomom]]. Leta 1973 je začela poučevati na Akademiji za umetnost v [[Novi Sad|Novem Sadu]], hkrati pa se je ukvarjala s [[film|filmom]], [[video|videom]] in ritualnimi očiščevalnimi performansi, s katerimi se je poskušala distancirati od represivne kulture svoje družine in [[Tito|Titove]] povojne [[Jugoslavija|Jugoslavije]].<ref>{{Navedi revijo|date=2024-01-12|title=Marina Abramović|url=https://sh.wikipedia.org/w/index.php?title=Marina_Abramovi%C4%87&oldid=41801569|language=sh-Latn}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=2024-03-26|title=Marina Abramović|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Marina_Abramovi%C4%87&oldid=1215585947|language=en}}</ref> Sredi 70. let prejšnjega stoletja je zapustila državo in se preselila v [[Amsterdam|Amsterdam]], kjer je leta 1975 spoznala [[Ulay|Ulaya]], svojega poklicnega in osebnega partnerja, s katerim je bila v zvezi naslednjih 13 let. S skupnimi nastopi in "relacijskimi deli", kot so "Breathing In/Breathing Out" (1977), "Rest Energy" (1980) in "Nightsea Crossin" (1981-87), sta raziskovala parametre moči in odvisnosti med seboj. Zadnje skupno delo, "The Great Wall Walk" (1988), je vključevalo 2000 kilometrov dolgo hojo po [[kitajski zid|Kitajskem zidu]], kjer sta en drugemu bližala z nasprotnih strani in se srečala na sredini. Po tem je Marina Abramović začela delati in izhajati samostojno.<ref>{{Navedi revijo|date=2024-01-12|title=Marina Abramović|url=https://sh.wikipedia.org/w/index.php?title=Marina_Abramovi%C4%87&oldid=41801569|language=sh-Latn}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=2024-03-26|title=Marina Abramović|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Marina_Abramovi%C4%87&oldid=1215585947|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.seecult.org/galerija/galerija-umetnika/marina-abramovic/marina-abramovic-biografija|title=Marina Abramović - Biografija|date=Portal za kulturu jugoistočne Evrope|accessdate=15. 4. 2024|website=Portal za kulturu jugoistočne Evrope|publisher=See Cult}}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 1997 bi morala Marina Abramović zastopati takratno ZRJ na [[bienal|bienalu]] v [[Benetke|Benetkah]], a se je odločitev o njenem izboru spremenila in [[Črna gora|Črna gora]], ki je predlagala umetnika za nacionalni paviljon, je izbrala [[Vojo Stanić|Voja Stanića]]. Abramovičeva je sicer sodelovala na osrednji razstavi na povabilo generalnega komisarja bienala [[German Celante|Germana Celanteja]] in za postavitev Balkanski [[barok|barok]] prejela zlatega leva. Po opravičilu črnogorskega ministrstva za kulturo je leta 2004 sodelovala na [[Cetinje|Cetinjskem]] bienalu in 45. oktobrskem salonu v [[Beograd|Beogradu]], ko se je po tridesetih letih vrnila v rodni kraj. Prejela je častno priznanje Oktobrskega salona, kjer se je predstavila s svojimi deli »Računajte na nas«. Od leta 1997 je profesorica na Visoki šoli za likovno [[umetnost|umetnost]] v [[Braunschweig|Braunschweigu]] v [[Nemčija|Nemčiji]]. Od leta 1998 je članica upravnega odbora Centra za sodobno umetnost v [[Kitakyushu|Kitakyushuju]] na [[Japonska|Japonskem]], od leta 2001 pa deluje kot umetnica v Atelier Calde v [[La Sasse|Sasseju]] v [[Francija|Franciji]]. Za delo "The House with the Ocean View" - 12-dnevni performans v newyorški galeriji Sean Kelly, je leta 2003 prejela nagrado "The Bessies" mesta [[New York|New York]] za igro in performans. Leta 2004 je prejela nagrado Združenja ameriških umetnostnih kritikov, ko je prejela tudi častni doktorat School of Art Institute v [[Chicago|Chicagu]]. Leta 2005 je imela samostojno razstavo v [[New York|newyorškem]] muzeju [[Guggenheim|Guggenheim]].<ref>{{Navedi revijo|date=2024-01-12|title=Marina Abramović|url=https://sh.wikipedia.org/w/index.php?title=Marina_Abramovi%C4%87&oldid=41801569|language=sh-Latn}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=2024-03-26|title=Marina Abramović|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Marina_Abramovi%C4%87&oldid=1215585947|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.seecult.org/galerija/galerija-umetnika/marina-abramovic/marina-abramovic-biografija|title=Marina Abramović - Biografija|date=Portal za kulturu jugoistočne Evrope|accessdate=15. 4. 2024|website=See Cult|archive-date=2024-04-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20240405173754/http://www.seecult.org/galerija/galerija-umetnika/marina-abramovic/marina-abramovic-biografija|url-status=dead}}</ref> Leta 2005 je Abramovičeva predstavila projekt "Balkan Erotic Epic" v fundaciji Pirelli v [[Milano|Milanu]] in v galeriji Sean Kelly v [[New York|New Yorku]]. Istega leta je izvedla serijo performansov "Seven Easy Pieces" v muzeju Guggenheim v [[New York|New Yorku]]. Za to samostojno razstavo je leta 2006 prejela [[Guggenheimova nagrada|Guggenheimovo nagrado]] in leta 2007 nagrado AICA USA za "najboljšo razstavo časovne umetnosti". Marina Abramović je leta 2010 priredila tudi veliko retrospektivo v Muzeju moderne umetnosti v [[New York|New Yorku]] "The Artist is Present", ki je vključevala trimesečni istoimenski performans. Leta 2011 je imela veliko retrospektivo v moskovskem umetniškem centru "Garaza", sodelovala pa je tudi pri predstavi režiserja [[Robert Wilson|Roberta Wilsona]] "The Life and Death of Marina Abramović", prenovi njene biografije, ki jo je naročil [[Manchester|Manchestrski]] mednarodni festival.<ref>{{Navedi revijo|date=2024-01-12|title=Marina Abramović|url=https://sh.wikipedia.org/w/index.php?title=Marina_Abramovi%C4%87&oldid=41801569|language=sh-Latn}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.seecult.org/galerija/galerija-umetnika/marina-abramovic/marina-abramovic-biografija|title=Marina Abramović - Biografija|date=Portal za kulturu jugoistočne Evrope|accessdate=15. 4. 2024|website=See Cult}}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Celovečerni dokumentarni film "Marina Abramović: The Artist is Present", režiserja [[Matthew Akers|Matthewa Akersa]], ki govori o pripravi in izvedbi njene retrospektive v MoMA, je bil premierno prikazan januarja 2012 na filmskem festivalu Sundance. Nato je bil prikazan na 62. [[Berlin|Berlinalu]], kjer je prejel nagrado za najboljši [[film|film]] v dokumentarni selekciji programa "Panorama". Nato je sodeloval na številnih mednarodnih [[festival|festivalih]] po svetu. Danes Marina Abramovic živi in dela v [[New York|New Yorku]], njena dela pa so v številnih velikih javnih in zasebnih zbirkah po vsem svetu.<ref>{{Navedi revijo|date=2024-01-12|title=Marina Abramović|url=https://sh.wikipedia.org/w/index.php?title=Marina_Abramovi%C4%87&oldid=41801569|language=sh-Latn}}</ref><ref name=":0" /> ==Najpomembnejše nagrade in priznanja== 2006: Guggenheimova nagrada 2007: nagrada AICA USA za "najboljšo razstavo časovne umetnosti"<ref>{{Navedi revijo|date=2024-01-12|title=Marina Abramović|url=https://sh.wikipedia.org/w/index.php?title=Marina_Abramovi%C4%87&oldid=41801569|language=sh-Latn}}</ref> ==Najbolj morbidni performansi== Najbolj morbiden performans, ki ga je Marina Abramović izvedla, je "Umetnik je prisutan". Po tem performansu je dobila status "[[kraljica|kraljice]] performansa". Performans, ki je navdušil množico ljudi je performans z 20 noži, ki je bil izveden leta 1973 na festivalu v [[Edinburg|Edinburgu]]. Temelji na ruski igri z noži, v kateri si potiska nože med iztegnjene prste in pospešuje ritem. Kadarkoli je bil ritem prehiter, si je umetnica porezala prst ter bi potem vzela drugi nož.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Najmorbidniji performansi Marine Abramović Noizz|url=https://noizz.rs/kultura/najmorbidniji-performansi-marine-abramovic/kh42hr4|website=Noizz.rs|accessdate=2024-04-15|language=sr}}</ref> V performansu, ki se imenuje "Ritam 5" je leta 1974 v sklopu aprilskega druženja zakurila veliko petokrako zvezdo, ki je bila narisana na tleh dvorišča Študentskega kulturnega centra v [[Beograd|Beogradu]].<ref name=":1" /> Opis performansa: 1. Na odprtem prostoru je bila postavljena petokraka zvezda velikosti 5 m (krak) z vnetljivim materialom na robu; 2. Prižgala je zvezdo in hodila okoli nje; 3. Postrigla si je lase in jih vrgla v ogenj; 4. Rezala si je nohte na rokah in jih vrgla v ogenj; 5. Rezala si je nohte na nogah in jih vrgla v ogenj; 6. Stopila je v okvir zvezde in se je ulegla na tla.<ref name=":1" /> S tem je želela izpostaviti burno srbsko pretklost v obdobju [[komunizem|komunizma]], ampak ni šlo po načrtih. Umetnica je zaradi pomanjkanja kisika padla v nezavest in se skoraj zadušila. Predstava je bila prekinjena. Po ugotovitvi, da umetnica ne igra, ampak je res izgubila zavest, so umetnico rešili pred ognjem.<ref name=":1" /> V Galeriji suvremene umetnosti v Zagrebu je leta 1974 pred večjo množico obiskovalcev jemala tablete za zdravljenje akutne [[shizofrenija|shizofrenije]], da bi svoje telo spravila v nepredvidljiva psihofizična stanja. Torej je izzivala mišične krče, izgubo orientacije itd.<ref name=":1" /> Najbolj ekstremen podvig je bil "Rhythm 0", ob katerem se občinstvo še danes zmrazi. Na povabilo Studia Mora iz [[Neaplj|Neaplja]] je namreč ustvarila predstavo, v katero občinstvo vpleta na posebej bizaren način. Pred začetkom predstave je umetnica pustila navodilo: "Na mizi je 72 predmetov, ki jih lahko na meni uporabljaš, kakor hočeš ... Jaz sem predmet. Med predstavo prevzemam vso odgovornost. Trajanje: 6 ur." Nekateri od predmetov so bili štruca kruha, parfum, vrtnica, škarje, žeblji, naboj in pištola ... Obiskovalci so se začeli po malem odzivati ​​na njen »klic« – nekdo jo je obrnil, nekdo se je je nesramno dotaknil. Nekateri so jo poljubljali, ji pisali sporočila po telesu, polivali z vodo ... V tretji uri performansa so stvari začele uhajati izpod nadzora - občinstvo se je začelo preobražati. "Začeli so me rezati po vratu, mi piti kri. Nosili so me naokrog, me položili na mizo, mi razširili noge in mednje vtaknili nož," je kasneje povedala Marina Abramović. Moški je nabil pištolo, jo uperil v Marinino glavo in ji ovil prste okoli sprožilca, na srečo pa se je nanj obrnil galerist in uspel ukrasti pištolo ... Po tem dogodku je spoznala, da mora potegniti črto v svoji umetnosti.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Marina Abramović – gospođa performans! – VoxFeminae|url=https://voxfeminae.net/strasne-zene/marina-abramovic-gospoda-performans/|website=voxfeminae.net|accessdate=2024-04-15}}</ref> ==Reference== {{refsez}} == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175178465 Marina Abramovič: Sovražim ateljeje, z Ulayem sva želela ustvarjati življenje!]. Nedeljski gost (30. november 2025). Val 202 (RTV Slovenija). {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Abramović, Marina}} [[Kategorija:Srbski umetniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] m9zbt5d41odlu4kyzgkpbnsk5x9jwkn 0 558271 6731361 6554935 2026-08-05T12:01:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731361 wikitext text/x-wiki {{Polje za članke | type = delete | image = none | text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br /> Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}} (drugič)|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br /> Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/> ---- <small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov] ''</small>}} {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] [[Slika:Flag_of_the_fictional_"Belgorod_People's_Republic".svg|sličica| Zastava BLR|264x264_pik]] '''Belgorodska ljudska republika,''' tudi '''Bilgorodska ljudska republika''' (po ukrajinskem imenu mesta), skrajšano '''BLR''' ({{Jezik-ru|Белгородская Народная Республика}}) — [[Ukrajina|ukrajinski]] internetni meme, ki je nastal 1. aprila 2022 med [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo na Ukrajino]] po eksplozijah v okolici [[Belgorod|Belgoroda]]. == Etimologija == Ime »Belgorodska ljudska republika« izhaja iz imen samooklicanih »ljudskih republik« [[Donecka ljudska republika|Donecka]] (DLR) in [[Luganska ljudska republika|Luganska]] (LLR) - [[Separatizem|separatistični]] kvazidržavni entiteti v [[Ukrajina|Ukrajini]], ustvarjeni s podporo [[Rusija|Rusije]]. Na ukrajinskih družbenih omrežjih so se pojavile šale, kjer BLR predstavlja satiro o [[Donbaška vojna (2014–2022)|vojni v Donbasu]], ki je privedla do razglasitve »DLR« in »LLR«.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-says-it-advances-bakhmuts-flanks-entrap-russians-2023-05-22/|title=Russia says it's battling cross-border raids; nothing to do with us, says Ukraine|first=Pavel|last=Polityuk|publisher=[[Reuters]]|date=2023-05-22}}</ref><ref>{{Navedi novice|title="Боже, бомбі Бєлгород": мережа вибухнула мемами через події в "БНР"|url=https://www.unian.ua/society/novini-byelgorod-reakciya-ukrajinciv-v-socmerezhah-na-podiji-v-bnr-12265914.html|accessdate=2023-05-22|date=2023-05-22}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Адміністративний_поділ_Білгородської_Народної_Республіки.webp|sličica| Upravna delitev BLR|262x262_pik]] Ukrajinski bloger in aktivist [[Sergij Sternenko]] je prvič omenil Belgorodsko ljudsko republiko, ko je 1. aprila 2022 na svojem [[Telegram (programje)|Telegram]] kanalu objavil posnetke zaslona članka, v katerem je pisalo, naj se prebivalci Belgoroda zberejo na referendumu o »samoodločitvi Belgorodske ljudske republike«, ki naj bi se zgodil 3. aprila 2022. Pojavil se je tudi članek o »volitvah« predsednika BLR, za mesto katerega so kandidirali Sergij Sternenko, Sergij Stepanenko in Timofej Vjakin (priimek »Stepanenko« je nastal kot posledica napačnega branja priimka »Sternenko«, »Timofij Vjakin« pa kot rezultat fotomontaže na kateri je bil upodobljen Sternenko v vojaški uniformi ob znaku za Belgorod, eden od prebivalcev mesta pa je Sergija »prepoznal« kot »Timofija Vjakina« in trdil, da je fotografija bila posneta leta 2016).<ref>{{Navedi splet|title=STERNENKO|url=https://t.me/ssternenko/4537?single|accessdate=2022-04-01|website=Telegram}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://hodyna.com/bilgorodska-narodna-respublika-bnr-chim-zapamyatalosya-1-kvitnya-2022-roku/|title=Білгородська Народна Республіка (БНР) – чим запам’яталося 1 квітня 2022 року|accessdate=2022-08-15|website=Година|archive-date=2022-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20220828211749/https://hodyna.com/bilgorodska-narodna-respublika-bnr-chim-zapamyatalosya-1-kvitnya-2022-roku/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://twitter.com/sternenko/status/1509265214071574534|title=Я тімофєй вякін|accessdate=2022-03-30|website=Twitter}}</ref> Istega dne se je Oleksij Danilov, sekretar Sveta za nacionalno varnost, med oddajo na nacionalni televiziji pošalil o [[Belgorodska oblast|Belgorodski oblasti]], ki jo je poimenoval Belgorodska ljudska republika.<ref>{{Navedi splet|title="Бєлгородська народна республіка": тролінг Данілова про пожежу на нафтобазі в росії|url=https://unn.ua/news/byelgorodska-narodna-respublika-danilov-pro-pozhezhu-na-naftobazi-v-rosiyi|accessdate=2022-04-01|website=UNN}}</ref> Danilov je 4. maja 2022 v televizijskem intervjuju izjavil, da obstaja možnost vojaških operacij na ozemlju Rusije, a za uresničitev takšnega scenarija mora ustrezati več dejavnikov, ter dodal, da ne izključuje, da bodo na ozemlju Rusije nastale tudi »ljudske republike« kot so Belgorodska ljudska republika, Kurska ljudska republika in Brjanska ljudska republika.<ref>{{Navedi splet|title=Може, з'явиться Бєлгородська народна республіка чи ще є якась, – Данілов|url=https://24tv.ua/mozhe-zyavitsya-byelgorodska-narodna-respublika-shhe-ye-yakas_n1971405|accessdate=2022-05-04|website=24 Канал}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Данілов про війну з Росією: може, там з'являться Бєлгородська, Курська, Брянська народні республіки|url=https://war.obozrevatel.com/ukr/danilov-pro-vijnu-z-rosieyu-mozhe-tam-zyavlyatsya-belgorodska-kurska-bryanska-narodni-respubliki.htm|accessdate=2022-05-04|website=OBOZREVATEL}}</ref> 15. maja 2022 so se v Belgorodu začeli širiti pozivi k ustanovitvi Belgorodske ljudske republike, na katerih je pisalo »Legija svoboda Rusije je že začela svoje delo« ({{Jezik-ru|Легион «Свобода России» уже начал свою работу}}). Legija svoboda Rusije je ruska protivladna vojaška organizacija. Kasneje je legija zanikala vpletenost v širjenje letakov in okrivila FSB, ki naj bi letake širila po navodilih ruske vlade, da bi diskreditirala legijo in jih obtožila separatizma.<ref>{{Navedi splet|title=У Бєлгороді пропонують повернутися до складу України: що відбувається|url=https://glavred.net/world/v-rf-nastroennye-protiv-putina-rossiyane-hotyat-vernut-belgorod-v-sostav-ukrainy-10372860.html|accessdate=2022-05-15|website=Главред}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Легион «Свобода России»|url=https://t.me/legionoffreedom/221|accessdate=2022-05-15|website=Telegram}}</ref> 22. februarja 2023 so v mestu [[Šebekino]] v Belgorodski ljudski republiki odjeknile eksplozije, ko so granate zadele nakupovalni center in povzročile požar. Na družbenih omrežjih so se pojavile šale, da je to [[Kurska ljudska republika|Kurska ljudska republike]], ki je že večkrat streljala na BLR.<ref>{{Navedi splet|title=Влада Бєлгородської області повідомляє про "атаку": нібито є "прильоти"|url=https://www.rbc.ua/rus/news/vlada-bilgorodskoyi-oblasti-povidomlyae-ataku-1677061269.html|accessdate=2023-02-22|website=РБК-УКРАЇНА}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Сьогодні Курська народна республіка знову обстріляла Білгородську народну республіку. Найбільше досталося Шебекіно|url=http://open.kharkiv.ua/20230222/sjohodni-kursjka-narodna-respublika-znovu-obstriljala-bilhorodsjku-narodnu-respubliku-najbiljshe-dostalosja-shebekino/|accessdate=2023-02-22|website=open.kharkiv.ua|archive-date=2024-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20240216212320/http://open.kharkiv.ua/20230222/sjohodni-kursjka-narodna-respublika-znovu-obstriljala-bilhorodsjku-narodnu-respubliku-najbiljshe-dostalosja-shebekino/|url-status=dead}}</ref> 12. maja 2023 je v [[Varšava|Varšavi]] potekala tiskovna konferenca, na kateri so povzeli rezultate državnega spletnega referenduma o samoodločbi republik Ruske federacije. Glasovanje o neodvisnosti petih regij Rusije: Königsberg ([[Kaliningrad]] in [[Kaliningrajska oblast]]), [[Ingrija]] ([[Sankt Peterburg]] in [[Leningrajska oblast]]), [[Kubanska ljudska republika|Kuban]] ([[Krasnodarski okraj]]), [[Sibirska republika|Sibirija]] in [[Uralska republika|Ural]] je potekalo od 16. do 28. februarja 2023. Referendum je organiziralorganizacijski odbor nacionalnega spletnega referenduma o samoodločbi ruskih republik. Na tiskovni konferenci so napovedali začetek novih referendumov za samoodločbo in neodvisnost še petih regij&nbsp;— Ljudske republike [[Čuvašija]], Karelija, Belgorod, Novgorod in Voronež, ki so potekale od 15. do 30. junija 2023.<ref>{{Navedi splet|title=Референдум за незалежність: нові регіони Росії вимагають відокремлення|url=https://glavcom.ua/world/world-politics/referendum-za-nezalezhnist-novi-rehioni-rosiji-vimahajut-vidokremlennja-927387.html|accessdate=2023-05-15|website=Главком}}</ref> 22. maja 2023 sta [[ruski prostovoljni korpus]] in [[legija svoboda Rusije]] [[Vpadi v Belgorodsko oblast (2023)|vdrla na ozemlje Belgorodske oblasti]] in poročala o zavzetju vasi Kozinka,<ref>{{Navedi splet|title=Легіон "Свобода Росії" заявив про звільнення прикордонного села на Бєлгородщині та просування в Грайворон|url=https://espreso.tv/diktaturi-kremlya-nastav-chas-poklasti-kray-legion-svoboda-rosii-zayaviv-shcho-povertaetsya-dodomu|website=espreso.tv|accessdate=2023-05-27|language=uk}}</ref> kasneje pa še o zavzetju vasi Gora-Podil in Glotove <ref>{{Navedi novice|title=Pro-Ukrainian fighters launch cross-border tank raid to ‘capture’ Russian villages|url=https://www.telegraph.co.uk/world-news/2023/05/22/pro-ukraine-russian-fighters-border-tank-attack/|work=The Telegraph|date=2023-05-22|accessdate=2023-05-31|issn=0307-1235|language=en-GB|first=Joe|last=Barnes|first2=Nataliya|last2=Vasilyeva}}</ref> ter približevanje središču okrožja, mestu Grajvoron.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Belgorod governor reports incursion into region by ‘Ukrainian sabotage and reconnaissance group’|url=https://meduza.io/en/news/2023/05/22/belgorod-governor-reports-incursion-into-region-by-ukrainian-sabotage-and-reconnaissance-group|website=Meduza|accessdate=2023-05-31|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Russian governor says Ukrainian 'saboteurs' cross border, Ukraine credits partisans|url=https://www.reuters.com/world/europe/governor-russias-belgorod-says-ukrainian-sabotage-group-crossed-border-2023-05-22/|work=|date=2023-05-22|accessdate=2023-05-31|language=en|last=}}</ref> To je spodbudilo velik porast memov o BLR na ukrajinskih družbenih omrežjih. Vpad so opisovali kot »vojno za neodvisnost Belgorodske ljudske republike« in »posebno vojaško operacijo za osvoboditev BLR«. Na ruski Wikipediji so se pojavile spremembe članka o vodji [[Glavni obveščevalski direktorat Ukrajine|Glavnega obveščevalskega direktorata Ukrajine]], [[Kirilo Budanov|Kirilu Budanovu]], in ga »imenovali« za guvernerja Belgorodske oblasti. Ukrajinci so se začeli posmehovati »uspehu« »posebne vojaške operacije« (Rusija vojne v Ukrajini ne imenuje vojna), na družbenih omrežjih je bila objavljena fotografija vojakov, ki držijo zastavo Belgorodske ljudske republike.<ref>{{Navedi splet|title=”Білгородська народна республіка”: підбірка мемів про “освобождєніє”|url=https://misto.vn.ua/vijna/bilgorodska-narodna-respublika-pidbirka-memiv-pro-osvobozhdyeniye/|accessdate=2023-05-22|website=Місто}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Плани змінилися". Соцмережі вибухнули мемами на події в Бєлгородській області|url=https://ukranews.com/ua/news/934242-plany-zminylysya-sotsmerezhi-vybuhnuly-memamy-na-podiyi-v-byelgorodskij-oblasti|accessdate=2023-05-22|website=Українські новини}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Білгородська Народна Республіка". Як з Росії сміється весь світ|url=https://vpolshchi.pl/bilgorods-ka-narodna-respublika-z-rosiyi-smiyet-sya-ves-sv-6901037571730304a|accessdate=2023-05-22|website=ВПольщі}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Свободу "БНР": Мережа вибухнула мемами на події в Бєлгородській області|url=https://tsn.ua/ato/svobodu-bnr-merezha-vibuhnula-memami-na-podiyi-v-byelgorodskiy-oblasti-2334220.html|accessdate=2023-05-22|website=ТСН}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=На Бєлгородщині тривожно: там вже є прапори легіону "Свобода Росії" та БНР|url=https://24tv.ua/byelgorod-novini-regioni-vzhe-pomitili-prapori-legionu-svoboda_n2318506|website=24 Канал}}</ref> ''GreenPost'' je 7. junija 2023 opravil intervju z enim od voditeljev partizanskega gibanja »BLR«, ki se je zaradi varnosti odločil ostati anonimen.<ref>{{Navedi splet|title=Україно, не відвертайся від нас, адже ми боремося за твою волю, ризикуючи життям — керівник партизанського руху «БНР»|url=https://greenpost.ua/news/ukrayino-ne-vidvertajsya-vid-nas-adzhe-my-boremosya-za-tvoyu-volyu-ryzykuyuchy-zhyttyam-kerivnyk-i54455|accessdate=2023-06-07|website=GreenPost}}</ref> 8. junija 2023 je ''GreenPost'' intervjuval Romana Strigunkova, vodjo ruske [[Evromajdan|evromajdanske]] legije in uradnega vodjo partizanskega gibanja BLR ter utemeljitelja idej Belgorodske ljudske republike. Roman je zagovarjal ločitev Belgorodske oblasti iz [[Ruski fašizem|rašistične]] Rusije in priključitev Ukrajini. V intervjuju je Strigunkov izjavil: »Na referendumu bo postavljeno vprašanje vključitve Belgorodske oblasti v Ukrajino z začasnimi avtonomnimi pravicami«.<ref>{{Navedi splet|title=На референдумі буде порушено питання про включення Бєлгородщини до складу України з тимчасовими автономними правами — керівник руху «БНР»|url=https://greenpost.ua/news/na-referendumi-bude-porusheno-pytannya-pro-vklyuchennya-byelgorodshhyny-do-skladu-ukrayiny-z-i54471|accessdate=2023-06-08|website=GreenPost}}</ref> Belgorod je leta 1918 bil del [[Ukrajinska država|Ukrajinske države]] pod [[Pavlo Skoropadski|Pavlom Skoropadskim]] ter 1919 začasna prestolnica [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinske ljudske republike]]. 22. januarja 2024, na dan enotnosti Ukrajine, je predsednik Ukrajine [[Volodimir Zelenski]] podpisal odlok »''O ozemljih Ruske federacije, zgodovinsko poseljenih z Ukrajinci''«, ki predvideva obnovo in ohranjanje zgodovinskega spomina Ukrajincev, ki živijo v na ozemlju Rusije, uvedbo ustreznih pravic za etnične manjšine, pravico do izobraževanja v ukrajinskem jeziku in prosto uporaba jezika. Na družbenih omrežjih so se pojavile šale, da bo Belgorodska ljudska republika na ta način »obnovljena«.<ref>[https://www.president.gov.ua/documents/172024-49513 УКАЗ ПРЕЗИДЕНТА УКРАЇНИ №17/2024 Про історично населені українцями території Російської Федерації]</ref><ref>{{Navedi splet|title=«Бєлгородська народна республіка стає реальністю». Пропагандисти — про Указ про історичні українські території у складі Росії|url=https://ms.detector.media/propaganda-ta-vplivi/post/34076/2024-01-27-bielgorodska-narodna-respublika-staie-realnistyu-propagandysty-pro-ukaz-pro-istorychni-ukrainski-terytorii-u-skladi-rosii/|accessdate=2024-01-27|website=Деректор медіа}}</ref> 12. marca 2024 so [[ruski prostovoljni korpus]], [[Legija svobode Rusije|legija svoboda Rusije]], [[bataljon Sibirija]] in [[oborožene sile Čečenske republike Ičkerije]] [[Vpad v Belgorodsko in Kursksko oblast (2024)|vdrle na ozemlje Belgorodske in Kurske oblasti]], kar je povzročilo nov val memov o Belgorodski in Kurski ljudski republiki. == Glej tudi == * [[Bavovna (internetni meme)|Bavovna]] * [[Rakun iz Hersona]] * [[Donecka ljudska republika]] * [[Luganska ljudska republika]] * [[NAFO]] == Sklici == {{Sklici|3}} [[Kategorija:Belgorodska oblast]] [[Kategorija:Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] [[Kategorija:Internetni memi]] 120noenwef9vhrbeqprkjqexbk5arux 0 559741 6731638 6328863 2026-08-06T00:59:05Z ~2026-32552-67 260877 6731638 wikitext text/x-wiki '''Kelemen''' je [[priimek]] več znanih oseb: *[[Attila Kelemen]], romunski politik madžarskega rodu *[[Boris Kelemen]], hrvaški umetnosti zgodovinar *[[Dan Barna Kelemen Hunor]] ''/'' [[Hunor Kelemen]] (*1967) romunski politik madžarskega rodu in pisatelj v madžarščini *[[Endre Kelemen]], madžarski atlet *[[Ferdo Kelemen]], hrvaški fotograf *[[Lajos Kelemen]], madžarski politik *[[Maćaš Kelemen]], srbski (vojvodinski) politik madžarskega rodu *[[Marta Kelemen]], madžarska atletinja *[[Milko Kelemen]] (1924–2018), hrvaški dirigent in skladatelj *[[Tomislav Kelemen]] (1932–2023), hrvaški inženir *[[Zoltán Kelemen]], madžarski atlet {{priimek|Kelemen}} lx4dd1qj1gzjy1ue1l0ltxgjropqe5s 6731639 6731638 2026-08-06T01:00:13Z ~2026-32552-67 260877 6731639 wikitext text/x-wiki '''Kelemen''' je [[priimek]] (madžarskega izvora) več znanih oseb: *[[Attila Kelemen]], romunski politik madžarskega rodu *[[Boris Kelemen]], hrvaški umetnosti zgodovinar *[[Dan Barna Kelemen Hunor]] ''/'' [[Hunor Kelemen]] (*1967) romunski politik madžarskega rodu in pisatelj v madžarščini *[[Endre Kelemen]], madžarski atlet *[[Ferdo Kelemen]], hrvaški fotograf *[[Lajos Kelemen]], madžarski politik *[[Maćaš Kelemen]], srbski (vojvodinski) politik madžarskega rodu *[[Marta Kelemen]], madžarska atletinja *[[Milko Kelemen]] (1924–2018), hrvaški dirigent in skladatelj *[[Tomislav Kelemen]] (1932–2023), hrvaški inženir *[[Zoltán Kelemen]], madžarski atlet {{priimek|Kelemen}} p8ljadr3yosc8of2ykckgtauezah09m 0 562825 6731543 6436090 2026-08-05T18:42:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731543 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev sv. Jurija | fullname = ቤት ጊዮርጊስ | image = Lalibela, san giorgio, esterno 24.jpg | caption = Cerkev sv. Jurija vklesana v skalo v obliki križa | landscape = | pushpin map = Etiopija | pushpin label position = bottom | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | map caption = Lega v Etiopiji | coordinates = {{coord|12.03174|39.04113|format=dms|type:landmark_region:ET|display=inline,title}} | country = [[Etiopija]] | location = [[Lalibela]], Severni Volo Zone, regija Amhara | denomination = [[Etiopska tevahedska pravoslavna cerkev]] | architectural type = monolitna [[cerkev (zgradba)|cerkev]] }} '''Cerkev sv. Jurija''' ({{lang-am|Bete Giyorgis}}) je ena od enajstih v skalo vklesanih monolitnih cerkva v [[Lalibela|Lalibeli]], mestu v regiji Amhara v [[Etiopija|Etiopiji]]. Prvotno imenovano ''Roha'' (vojna), je bilo zgodovinsko in versko mesto poimenovano Lalibela po kralju Gebreju Meskelu Lalibeli iz rodbine Zagve, ki je naročil njeno gradnjo. [[Etiopska tevahedska pravoslavna cerkev]] ga šteje za svetnika. == Zgodovina == [[File:At the Base of Bet Giorgis, Lalibela, Ethiopia (3273497042).jpg|left|thumb|Temelji Bete Giyorgis]] [[File:Bete Giyorgis 01.jpg|thumb|left|Bete Giyorgis (cerkev sv. Jurija) od zgoraj, ena od v skalo vklesanih cerkva Lalibele]] Cerkev sv. Jurija je bila navzdol izklesana iz neke vrste vulkanskega [[tuf]]a. To je edini arhitekturni material, ki je bil uporabljen v strukturi. Datirana je v pozno 12. ali zgodnje 13. stoletje našega štetja in domneva se, da je bila zgrajena med vladavino kralja Gebreja Meskela Lalibele iz pozne rodbine Zagve.<ref>{{navedi splet|title=St. George's Church, Ethiopia|last1=Moriarty|first1=Colm|url=http://irisharchaeology.ie/2013/04/st-georges-church-ethiopia/|website=Irish Archaeology|date=April 2013|access-date=29 May 2015|archive-date=2023-06-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20230602194754/https://irisharchaeology.ie/2013/04/st-georges-church-ethiopia/|url-status=dead}}</ref> Je med najbolj znanimi in zadnjimi zgrajenimi od enajstih cerkva na območju Lalibele in jo imenujejo 'osmo čudo sveta'.<ref name="tzuchi">{{navedi splet | publisher=Tzu Chi Foundation | title=Lalibela:The Eighth Wonder of the World | url=http://taipei.tzuchi.org.tw/tzquart/2000fa/qf3.htm | access-date=10 November 2006 | archive-url=https://web.archive.org/web/20130121073219/http://taipei.tzuchi.org.tw/tzquart/2000fa/qf3.htm | archive-date=21 January 2013 | url-status=dead }}</ref> Lalibela, kralj Etiopije, si je prizadeval poustvariti [[Jeruzalem]] in strukturiral krajino cerkva in verske kraje tako, da je dosegel tak podvig. »Cerkve v Lalibeli so združene v dve veliki skupini, ena predstavlja zemeljski Jeruzalem, druga pa nebeški Jeruzalem. Neposredno med njima je jarek, ki predstavlja reko Jordan. Mere jarka so 25 m krat 25 m krat 30 m,<ref name="sacred">{{navedi splet | publisher=Sacred Destinations | title=Rock-Hewn Churches of Lalibela | url=http://www.sacred-destinations.com/ethiopia/lalibela.htm | access-date=10 November 2006 | archive-date=2007-02-22 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070222154141/http://www.sacred-destinations.com/ethiopia/lalibela.htm | url-status=dead }}</ref> zunaj cerkve pa je manjši bazen za krst, ki stoji v umetnem jarku. Po etiopski kulturni zgodovini je bila Bete Giyorgis zgrajena po tem, ko je imel kralj Gebre Meskel Lalibela vizijo, v kateri mu je bilo naročeno zgraditi cerkev; Sveti Jurij<ref name="GIS">{{navedi splet | publisher=GIS Development | title=The recording of Bet Giorgis | url=http://www.gisdevelopment.net/application/archaeology/general/archg0012pf.htm | access-date=10 November 2006 }}</ref><ref name="Diplomatist">{{navedi splet | publisher=L.B. Associates (Pvt) Limited | title=Ethiopia | url=http://www.diplomatist.com/page/ethiopia.htm | access-date=10 November 2006 | archive-url=https://web.archive.org/web/20130301031906/http://www.diplomatist.com/page/ethiopia.htm | archive-date=1 March 2013 | url-status=dead }}</ref> in Bog sta bila navedena kot tista, ki sta mu dala navodila. Lalibela je romarsko mesto za člane etiopske tevahedsk pravoslavne cerkve; sama cerkev je del Unescove svetovne dediščine ''[[V skalo vklesane cerkve, Lalibela|V skalo vklesane cerkve]]''.<ref name="UNESCO">{{navedi splet | publisher=United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization | title=Rock-Hewn Churches, Lalibela | url=https://whc.unesco.org/pg.cfm?cid=31&id_site=18 | access-date=10 November 2006 }}</ref> Ob prvem pristopu se lokacija zdi popolnoma nedostopno, s strmimi padci na vseh straneh in brez dostopnega mostu. Do nje pridemo po zelo ozkem umetno izdelanem kanjonu, ki se spiralno spušča navzdol in se spremeni v tunel blizu cerkve, da še bolj prikrije svojo prisotnost. Romarji, ki so umrli, potem ko so prispeli na kraj, so postavljeni v preprosto odprto grobnico na zunanjih stenah. Izdolbena notranjost vsebuje preprosto svetišče sv. Jurija in za zaveso (prepovedano za ogled razen duhovnikov) leži replika [[Skrinja zaveze|Skrinje zaveze]]. Bete Giyorgis je bila prostorsko dokumentirana leta 2005.<ref>{{navedi splet|url=https://www.isprs.org/proceedings/xxxiv/6-w6/papers/ruther.pdf|title=An African Heritage Database|last=Ruhter|first=Heinz|website=isprs.org}}</ref><ref>[https://zamaniproject.org/site-ethiopia-lalibela-rock-hewn-churches.html 3D model of Bete Giyorgis]</ref> == Arhitektura == Cerkev ima obliko [[grški križ|grškega križa]], ki je trikrat vklesan na strehi in je edina skalna cerkev križnega tlorisa. Druge cerkve v Lalibeli imajo kvadraten ali pravokoten tloris. Notranje izkopanine so bile globoke 12 metrov in vsa pokrajina je sestavljena iz rdečega vulkanskega tufa, rob pa je obdan z rovi. Do podnožja cerkve, ki ima višino približno en meter in pol, je treba hoditi po ozkem, približno petdeset metrov dolgem kanalu, ki vodi do kratkega stopnišča, ki vodi na cerkveno dvorišče. Bet Giorgis je sestavljen iz samo ene vrste kamnine, ki je dobro ohranjena, zaradi vlage se pojavijo le redke porumenele in plesnive lise, razdeljena pa je na štiri nivoje, razmejene z venci, ki gredo okoli stavbe, na vsaki steni so okna s koničastimi loki, uokvirjena v eleganten reliefni okras, od katerih je dvanajst odprtih v zgornjem nadstropju in devet slepih oken v spodnjem nadstropju. Cerkev sloni na približno meter in pol visokem pravokotnem temelju, zaradi česar celotna zgradba sega trinajst metrov visoko; vzpenjanje po nekaj stopnicah od vznožja vodi do vhoda v cerkev, ki ima obliko križa in obokan strop, okrašen s križem. V skalnatih stenah, ki obdajajo cerkev, je nekaj votlin, kjer naj bi ležala trupla romarjev, ki so prišli v Lalibelo iz vse Afrike. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Biete Ghiorgis}} * [http://careynash.com/st-george-in-the-morning-alberta-fine-art-africa-fine-art/ Fine Art Photos from the Church] * [http://www.galenfrysinger.com/lalibela_ethiopia.htm Gallery of photos of the church's interior and exterior] * [http://www.sacred-destinations.com/ethiopia/lalibela Info on the church of Lalibela] * [https://sketchfab.com/models/3b1bb86b99e34214aea36873a41280fb A 3D representation of the church of Lalibela] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve v Etiopiji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Etiopiji]] erwxjuaaatk5kw2r5xee3qd5kl7gq6o 0 572681 6731471 6719038 2026-08-05T16:25:50Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +nedeljski gost 6731471 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Ana Schnabl''', [[Slovenci|slovenska]] [[pisateljica]], [[literarna kritičarka]] in [[publicistka]]; * [[1985]], [[Ljubljana]].<ref name="traduki">{{navedi splet |title=Ana Schnabl |url=http://traduki.eu/database/4694/ana-schnabl |year=2020 |website=traduki.eu |lang=de |accessdate=2024-12-29 |archive-date=2020-10-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201024024834/http://traduki.eu/database/4694/ana-schnabl |url-status=bot: unknown }}</ref> ==Življenje in delo== Na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|filozofski fakulteti]] je študirala [[Primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in filozofijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://airbeletrina.si/knjiga-priznanj-ana-schnabl/|title=Knjiga priznanj: Ana Schnabl|date=15. 5. 2017|accessdate=29. 12. 2024|website=www.airbeletrina.si}}</ref> Leta 2016 se je vpisala na doktorat na področju filozofije.<ref name="traduki" /> Svoj knjižni prvenec, zbirko kratkih zgodb ''Razvezani'', je izdala leta 2017. Zanj je prejela nagrado za najboljši prvenec Slovenskega knjižnega sejma.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/235415/urednica-me-je-k-pisanju-za-guardian-povabila-potem-ko-sem-na-nekem-panelu-zalila-britanske-in-sic/|title=Urednica me je k pisanju za Guardian povabila, potem ko sem na nekem panelu žalila britanske in siceršnje neoliberalce|date=20. 9. 2024|accessdate=29. 12. 2024|website=www.mladina.si}}</ref> Leta 2020 je izšel njen prvi roman ''Mojstrovina'', ki so ga bralci doma in v tujini dobro sprejeli. Preveden je bil tudi v angleščino in se prebil v širši izbor za prestižno literarno nagrado dublin.<ref name=beletrina1/> Njen drugi roman ''Plima'' (2022) je bil nominiran za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]].<ref name=beletrina1/><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/nagrada-kresnik-v-ozjem-izboru-samo-se-deset-romanov/665812|title=Nagrada kresnik: v ožjem izboru samo še deset romanov|date=22. 4. 2023|accessdate=29. 12. 2024|website=www.rtvslo.si}}</ref> ''September'' je njen tretji roman in je izšel leta 2024.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bukla.si/knjigarna/leposlovje/leposlovni-roman/september.html|title=September, Ana Schnabl|accessdate=29. 12. 2024|website=www.bukla.si}}</ref> Zanj je prejela nagrado kresnik.<ref name="kresnik25">{{navedi novice |title=35. kresnik v roke Ani Schnabl za September, roman, ki odpira bolečo temo nasilja v družini |website=MMC RTV-SLO |date=2025-06-23 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/35-kresnik-v-roke-ani-schnabl-za-september-roman-ki-odpira-boleco-temo-nasilja-v-druzini/749915 |access-date=2025-06-23}}</ref> Deluje tudi kot kolumnistka in literarna kritičarka.<ref>{{navedi splet |url=https://airbeletrina.si/knjiga-priznanj-ana-schnabl/ |title=Knjiga priznanj: Ana Schnabl |publisher=airBeletrina |date=15. 5. 2017 |lang=sl }}</ref> Kot kolumnistka piše za različne slovenske medije in britanski časopis ''[[The Guardian]]''.<ref>{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/profile/ana-schnabl |title=Ana Schnabl |newspaper=The Guardian}}</ref><ref name=beletrina1>{{Navedi splet|url=https://beletrina.si/avtor/ana-schnabl|title=Ana Schmabl|accessdate=29. 12. 2024|website=www.beletrina.si}}</ref> Živi v [[Kamnik|Kamniku]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.mqw.at/institutionen/kulturmieterinnen/artists-in-residence/ana-schnabl|title=Q21 Artist-in-Residence Ana Schnabl|lang=de|publisher=MuseumsQuartier, Wien}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Dela== *''Razvezani'' — kratke zgodbe: [[Beletrina]], Ljubljana, 2017, {{ISBN|978-961-284-276-5}} *''Mojstrovina'' — roman: Beletrina, Ljubljana, 2020, {{ISBN|978-961-284-620-6}} *''Plima'' — roman: Beletrina, Ljubljana, 2022, {{ISBN|978-961-284-851-4}} *''September'' — roman: Beletrina, Ljubljana, 2024, {{ISBN|978-961-298-194-5}} ==Nagrade== *2014: AirBeletrinina nagrada natečaja za najboljšo kratko zgodbo z naslovom ''MDMA''<ref>{{navedi splet |url=https://airbeletrina.si/zmagovalna-kratka-zgodba-2014/ |title=Zmagovalna kratka zgodba 2014 |trans-title=Winning short story 2014 |publisher=AirBeletrina |lang=sl |date=21.12. 2014}}</ref> *2017: nagrada za najboljši prvenec Slovenskega knjižnega sejma<ref name=":0" /><ref>{{navedi splet |url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/nagrada-za-najboljsi-prvenec-ani-schnabl.html |title=Nagrada za najboljši prvenec Ani Schnabl |lang=sl |trans-title=Best Debut Award to Ana Schnabl}}</ref> *2019: [[Nagrada Eda Budiše|nagrada Eda Budiše]] na Hrvaškem za srbski prevod dela ''Razvezani''<ref>{{navedi splet |url=https://www.kucazapisce.hr/3530/ana-schnabl-dobitnica-nagrade-edo-budisa/ |title=Ana Schnabl dobitnica nagrade "Edo Budiša" |trans-title=Ana Schnabl wins the "Edo Budiša" award |lang=hr}}</ref><ref name=beletrina1/> *2025: nagrada [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] za roman ''September''<ref name="kresnik25"/> ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175142703 Ana Schnabl: "S svojim pisanjem skušam bralce približati same sebi"]. Naši umetniki pred mikrofonom (28. junij 2025). RTV Slovenija. * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175087067 Ana Schnabl: "Ne počutim se poklicano, da bom ljudem razkrila resnico sveta"]. Naši umetniki pred mikrofonom (16. november 2024). RTV Slovenija. * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175206263 Ana Schnabl: Nisem optimistka, sem žalostna socialistka]. Nedeljski gost (15. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{Kresnikovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o književniku}} {{DEFAULTSORT:Schnabl, Ana}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski literarni kritiki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski kolumnisti]] [[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]] 1oeezmw9h4w7ouhgqp651w4ycloueoh 0 573773 6731474 6438613 2026-08-05T16:30:23Z TadejM 738 vrstni red razdelkov; +zp: nedeljski gost 6731474 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mark Pleško''', [[Slovenci|slovenski]] [[fizik]] in [[podjetnik]], * [[1961]]. Mark Pleško je slovenski fizik in strokovnjak za nadzorne sisteme [[jedrski pospeševalnik|jedrskih pospeševalnikov]] in naprav za zdravljenje [[rak (bolezen)|raka]] s pomočjo delcev.<ref>[https://si.bloombergadria.com/tehnologija/inovacije/5004/mark-plesko-fuzija-je-energija-nase-prihodnosti/news/ Jan Artiček na spletni strani Bloomberg Adria, Mark Pleško: Fuzija je energija naše prihodnosti]</ref> Leta 2001 je soustanovil podjetje [[Cosylab]],<ref>[https://svetkapitala.delo.si/ikonomija/mark-plesko-ce-hoces-dobro-sluzbo-si-jo-ustvari-sam/ Splet kapitala / časnik Delo / Mark Pleško: Če hočeš dobro službo, si jo ustvari sam]</ref> ki je postalo vodilno na področju razvoja nadzornih sistemov za velike fizikalne pospeševalnike in medicinske naprave. Pleško je diplomiral, magistriral in doktoriral iz [[fizika osnovnih delcev|fizike osnovnih delcev]] na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]] v letih 1983, 1985 in 1987. Leta 1996 je z odliko zaključil šolanje [[MBA]] na IEDC Bled. Poleg vodenja Cosylaba je aktiven tudi v drugih organizacijah. *Član in predsednik Inženirske akademije Slovenije do leta 2023<ref>{{Navedi splet |url=https://www.ias.si/novice/inenirska-akademija-slovenije-ias-je-izvolila-novega-predsednika |title=Inženirska akademija Slovenije (IAS) je izvolila novega predsednika (2023) |accessdate=2025-01-14 |archive-date=2025-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250114164311/https://www.ias.si/novice/inenirska-akademija-slovenije-ias-je-izvolila-novega-predsednika |url-status=dead }}</ref> *Predsednik upravnega odbora [[Institut Jožef Stefan|Instituta Jožef Stefan]]<ref>[https://www.ijs.si/ijsw/Upravni%20odbor Upravni odbor IJS (2025)]</ref> *Podpredsednik Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije<ref>[https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/svet-za-znanost-in-tehnologijo-republike-slovenije/ Svet za znanost in tehnologijo Republike Slovenije]</ref><ref>[https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2012-2022/pahor-slo-arhiv.nsf/objave/3D42E87ADFCC3D19C1257F24005C6636?OpenDocument Arhiv predsednika RS Boruta Pahorja: Intervju z Markom Pleškom]</ref> Pleško je investiral v več kot 15 [[Zagonsko podjetje|zagonskih podjetij]].<ref>[https://www.startup.si/en-us/startup-map/investors/mark-plesko Mark Pleško na spletni strani Startup.si]</ref> Za svoje delo je prejel več priznanj, med drugim nagrado [[Evropsko fizikalno društvo|Evropskega fizikalnega društva]] leta 2001, nagrado [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarske zbornice Slovenije]] za izjemne poslovne in podjetniške dosežke leta 2017<ref>[https://nagrada.gzs.si/vsebina/Nagrajenci-GZS-2017/Mark-Pleško Nagrajenci GZS 2017]</ref><ref>[https://nagrada.gzs.si/Portals/Portals-Nagrada/Vsebine/nagrade-2018/nagrajenci/Pleško.pdf Nagrade GZS 2017: Pogovor z nagrajencem - Mark Pleško]</ref> ter nagrado Alumni leta 2018 IEDC.<ref>[https://www.iedc.si/docs/default-source/Interview/mark-plesko.pdf?sfvrsn=0 Nagrada Alumni 2018, Mark Pleško]</ref> ==Glej tudi== *[[seznam slovenskih fizikov]] ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://www.ias.si/mark-plesko Življenjepis na spletni strani Inženirske akademije Slovenije] * [https://slovenskaprosveta.org/sp_osebe/mark-plesko/ Mark Pleško na spletni strani Slovenska prosveta] * [https://www.dmslo.si/osebe/dr-mark-plesko Društvo za marketing Slovenije - Mark Pleško] * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175200515 Mark Pleško: Na Krasu pozabim na vse težave sveta]. Nedeljski gost (22. februar 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{bio-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pleško, Mark}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski fiziki]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] p2gh6gtvv8x3r3f2lf7z5o7fo4wpumj 0 574420 6731476 6704780 2026-08-05T16:36:30Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +nedeljski gost 6731476 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Vesna Slapar''', [[Slovenci|slovenska]] [[Gledališki igralec|gledališka]] in [[filmska igralka]]; * [[3. julij]] [[1974]], [[Kranj]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/slapar-vesna/|title=Slapar, Vesna|accessdate=26. 1. 2025|website=www.obrazislovenskihpokrajin.si}}</ref> == Življenje == Rodila se je leta 1974 v Kranju, kjer je obiskovala osnovno šolo, gimnazijo pa v Škofji Loki. Leta 1993 se je vpisala na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]; diplomirala je leta 1997.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://pgk.si/igralci/vesna_slapar/6|title=Vesna Slapar|accessdate=26. 1. 2025|website=www.pgk.si|publisher=Prešernovo gledališče Kranj}}</ref> Med študijem je sodelovala z različnimi slovenskimi gledališči (SNG Drama Ljubljana, Gledališče Ptuj), po diplomi, leta 1998 pa se zaposlila v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču Kranj]], katerega članica je še vedno. Sodeluje tudi pri predstavah izven PG Kranj, igra pa tudi v filmih, nadaljevankah, sodeluje pri vodenju oddaj in sinhronizaciji risank.<ref name=":1" /> === Filmografija === ==== Filmi<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Vesna_Slapar|title=Vesna Slapar|accessdate=26. 1. 2025|website=www.sigledal.org}}</ref> ==== * 2000 – ''[[Oda Prešernu]]'' * 1998 – ''[[Brezno (film, 1998)|Brezno]]'' * 1997 – ''[[Triptih Agate Schwarzkobler (film)|Triptih Agate Schwarzkobler]]'' (TV film) * 1995 – ''[[Poletna idila]]'' (TV film) ==== Televizija<ref name=":2" /> ==== * 2025 − ''[[Takšno je življenje]]'' (nadaljevanka)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/taksno-je-zivljenje-na-spored-nacionalke-prihaja-nova-druzinska-nadaljevanka/757611|title=Takšno je življenje: na spored nacionalke prihaja nova družinska nadaljevanka|date=16. 9. 2025|accessdate=26. 10. 2025|website=www.rtvslo.si}}</ref> * 2017−2018 − ''[[Mame]]'' (nanizanka)<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/name/nm0805290/?ref_=nv_sr_srsg_0_tt_0_nm_2_in_0_q_vesna%2520slapar|title=Vesna Slapar|accessdate=26. 1. 2025|website=www.imdb.com}}</ref> * 2017−2018 − [[Dragi sosedje|''Dragi sosedje'']] (nanizanka)<ref name=":3" /> * 2000 – ''[[Peta hiša na levi]]'' (nadaljevanka) * 1999, 2000 – ''[[Lahkih nog naokrog]]'' (TV oddaja) === Nagrade === * 2023 – nagrada [[žlahtna komedija]] po izboru strokovne žirije<ref name=":1" /> * 2021 – posebna nagrada strokovne žirije ter nagrada okrogle mize kritikov na festivalu Gledališče na križišču (Teatar na raskršću)<ref name=":1" /> * 2014 – [[Severjeva nagrada]]<ref name=":2" /> * 2008 – nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije za igralske dosežke<ref name=":2" /> == Zasebno == Poročena je z glasbenikom Urošem Rakovcem. Je mati dveh sinov.<ref>{{Navedi splet|url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/slovenija/67247dab3bd63/vesna-slapar-igralka-skok-z-elastiko-zanzibar|title=Čudovita družina igralke Vesne Slapar|date=3. 11. 2024|accessdate=26. 1. 2025|website=www.njena.svet24.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174774692 Vesna Slapar, dramska igralka]. Naši umetniki pred mikrofonom (10. maj 2021). RTV Slovenija. * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175196760 Vesna Slapar: Bolj kot publika se je spremenilo gledališče samo]. Nedeljski gost (8. februar 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Slapar, Vesna}} [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] s5rdoeke4zbxec44ve117pqm925euiw 0 581124 6731564 6721384 2026-08-05T19:55:41Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Položaj */ 6731564 wikitext text/x-wiki {{Infobox language family | name = Aragonščina | altname = Aragonés, Idioma aragonés | region = [[Španija]] ([[Aragonija]]) | familycolor = Indo-European | fam2 = [[italski jeziki]] | fam3 = [[latino-faliskijski jeziki]] | fam4 = [[latinščina]] | fam5 = [[romanski jeziki]] | fam6 = [[italo-zahodni jeziki]] | fam7 = [[zahodni romanski jeziki]] | fam8 = [[ibero-romanski jeziki]] | fam9 = [[zahodnoiberski jeziki]] | iso1 = an | iso2 = arg | iso3 = arg | glotto = arag1245 | glottoname = Aragonese | map = File:Bariedaz lingüisticas d'Aragón.png | mapcaption = Območja aragonščine (sivo) }} '''Aragonščina''' je [[romanski jeziki|romanski jezik]], ki spada v skupino [[ibero-romanski jeziki|ibero-romanskih jezikov]]. Nekoč je bila jezik vse [[Aragonija|Aragonije]]. [[Španščina|Kastiljska španščina]] jo je postopoma izrinila od 15. stoletja. Danes govori aragonsko približno 80 tisoč ljudi (25 tisoč aktivnih in 30-50 tisoč pasivnih govorcev), čeprav večina prebivalstva Aragonije brez težave lahko razume aragonščino. Nekateri jo še danes imajo za špansko narečje, vendar se v več pogledih razlikuje od kastiljščine ter je bolj podobna [[katalonščina|katalonščini]] in [[Okcitanščina|okcitanščini]]. == Glasoslovje == V aragonščini se [[latinščina|latinski]] odprti ''e'' in ''o'' glasovi diftongizirajo ter nastanejo ''ue'' ali ''ie'' dvoglasniki. Iz latinščine je ohranila glas ''f'' v začetku zlogov kot tudi glasoslovne zveze ''cl-'' in ''pl-''. Sistem naglaševanja se je oblikoval verjetno pod vplivom [[francoščina|francoščine]], medtem ko je naglaševanje v kastiljščini bolj arhaično. Naglas v aragonščini pride na predzadnji slog npr. v besedah, ki se končujejo na samoglasnike. V kastiljščini naglas pride na tisti zlog, ki je pred predzadnjim zlogom. == Oblikoslovje == Aragonska slovnica kaže enakosti s katalonsko in okcitansko slovnico. Določni člen ima več oblik v aragonščini, odvisno od različnih aragonskih narečij. '''V ednini:''' ''o/lo/ro, a/la/ra, l’''<br /> '''V množini:''' ''os/los/ros, as/las/ras'' V knjižni aragonščini uporabijo oblike ''(l)o, (l)a, l’, (l)os, (l)as.'' Določni člen se takrat uveljavi s soglasnikom ''l-'', kolikor se predlog končuje na samoglasnik ali pa je samostalnik v začetku besede, pred katero stoji določni člen. Npr. ''o libro'' (knjiga), ''en os libros'' (v knjigah), ''ta lo libro/t’o libro'' (h knjigi). Množina se tvori s soglasnikom ''s,'' medtem ko besede, ki imajo na koncu ''-s'' imajo v množini obrazilo ''-es,'' npr. ''españols'' (Španci), ''aragoneses'' (Aragonci). Samostalniki, ki se končujejo v ednini na ''t,'' imajo na koncu ''z'' v množini, npr. ''ziudat'' (mesto), ''ziudaz'' (mesta). Aragonščina se razlikuje od kastiljščine in katalonščine v imperfektu, kjer sklonilo ''-ba'' ostane v drugi in tretji osebi glagolske sklanjatve. Npr. ''tenebat'' (latinščina), ''teniba'' (aragonščina), ''tenía'' (kastiljščina), ''tenia'' (katalonščina). == Besedoslovje == Aragonsko besedišče se v veliki meri razlikuje od kastiljskega ter je bolj podobno katalonskemu in [[italijanščina|italijanskemu]] besednemu zakladu. Poleg tega je aragonščina ohranila mnogo [[arabščina|arabskih]] tujk, ki manjkajo v kastiljščini. == Položaj == Aragonščina je začela propadati v 18. stoletju. Leta 1707 španski kralj [[Filip V. Španski|Filip V.]] je prepovedal njeno rabo v šolah. Od leta 1978, po demokratizaciji Španije so nastali novi zakoni in odredbe za zaščito aragonščine. Leta 2009 so priznali aragonščino kot zgodovinski jezik in materinščino Aragonije, ki ima pravico do rabe tudi v uradih. 15. julija 2006 so ustanovili društvo ''Academia de l’Aragonés'' ([[Akademija aragonščine]]), ki je še ni priznala vlada avtonomne skupnosti Aragonije. Akademija si prizadeva standardizirati sodobno aragonščino deloma na podlagi pogovornih narečij. Druga ustanova, ki se ukvarja z oživitvijo in zaščito aragonščine, je Aragonski jezikovni svet ''(Consello d’a Fabla Aragonesa).'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[http://www.academiadelaragones.org/ Academia de l'Aragonés] *[http://www.consello.org/ Consello d'a Fabla Aragonesa] *[http://www.fablans.org/ Ligallo de Fablans de l'Aragonés] *[http://www.nogara-religada.org/ A.C. Nogará] *[http://sites.google.com/site/sociedat/ Sociedat de Lingüistica Aragonesa] *[http://www.charrando.com/ Aragonés] [[Kategorija:Iberoromanski jeziki]] [[Kategorija:Jeziki Španije]] [[Kategorija:Aragonija]] {{normativna kontrola}} l50wq85onr2l0x7vixrfbkj25k34eqt 0 584585 6731627 6458382 2026-08-05T23:43:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731627 wikitext text/x-wiki {{Infobox military conflict | image = Daciamaps.png | caption = Zemljevida Dakije | conflict = Domicijanova dačanska vojna | partof = rimsko-dačanskih vojn | date = 86&ndash;88 | place = [[Mezija]], Dakija | coordinates = | map_type = | map_relief = | map_size = | map_marksize = | map_caption = | map_label = | map_mark = | casus = | territory = | result = Dačanska zmaga | combatant1 = [[File:Dacian Draco.svg|22px]] [[Dačansko kraljestvo]] | combatant2 = [[File:Vexilloid of the Roman Empire.svg|16px]] [[Rimsko cesarstvo]] | commander1 = [[File:Dacian Draco.svg|22px]] [[Decebal]] | commander2 = [[File:Vexilloid of the Roman Empire.svg|16px]] Opij Sabin {{KIA}}<br>[[File:Vexilloid of the Roman Empire.svg|16px]] [[Domicijan]]<br>[[File:Vexilloid of the Roman Empire.svg|16px]] Kornelij Fusk{{KIA}}<br>[[File:Vexilloid of the Roman Empire.svg|16px]]Tetij Julijan | strength1 = | strength2 = | casualties1 = [[File:Dacian Draco.svg|22px]] neznano | casualties2 = [[File:Vexilloid of the Roman Empire.svg|16px]] 2 legiji }} Od vladavine kralja [[Burebista|Burebiste]] (vladal 82 pr. n. št.–44 pr. n. št.), ki na splošno velja za največjega dačanskega kralja, so Dačani stalno ogrožali Rimsko cesarstvo. Načrt za pohod na Dakijo je naredil že [[Julij Cezar]]. Grožnja se je zmanjšala, ko se je Dakija po Burebistovi smrti leta 44 pr. n. št. med dinastičnimi boji razdelila na štiri ali pet (odvisno od vira) plemenskih držav. [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustu]], kasnejšemu rimskemu cesarju (vladal 27 pr. n. št.–14 n. št.), so Dačani ponudili svojo podporo proti [[Mark Antonij|Marku Antoniju]] in v zameno zahtevali ugodnosti, katerih vsebina ni znana. Avgust je njihovo zahtevo zavrnil in Dakija je podprla njegovega nasprotnika. Avgust je leta 29 pr. n. št. poslal v Dakijo več kazenskih ekspedicij, ki jih je vodil Mark Licinij Kras mlajši vnuk slavnega [[Mark Licinij Kras|Marka Licinija Krasa]] starejšega, ki je zatrl [[Spartakov upor]] sužnjev. Kras je zadal Dačanom velike izgube in ubil tri od petih kraljev. Vdori Dačanov v Panonijo in Mezijo so kljub temu trajali še več let, resna grožnja pa se je končala.<ref name="ref5">Schmitz, Michael (2005). ''The Dacian threat, 101-106 AD''. Armidale, New South Wales: Caeros Publishing. ISBN 0-9758445-0-4.</ref>{{rp|9-10}} Po 116 letih relativnega miru ob rimski meji je pozimi leta 85 dačanska vojska kralja [[Duras]]a pod poveljstvom generala Diurpaneja napadla [[Mezija|Mezijo]] in ubila njenega guvernerja, nekdanjega konzula Opija Sabina. Rimski cesar [[Domicijan]] je v opustošeno provinco pripeljal svoje legije, jo razdelil na Spodnjo in Gornjo Mezijo in naredil načrt za napad na Dakijo naslednje leto. Po prihodu svežih legij leta 87 začel pohod, ki je na splošno znan kot prva ali Domicijanova dačanska vojna. General Diuparnej je preko svojih odposlancev Rimljanom ponudil mir. Domicijan je ponudbo zavrnil in preko pontonskega mostu čez Donavo poslal pretorskega prefekta Kornelija Fuska s 5 ali 6 legijami. Rimska vojska je padla v zasedo in bila v pri bitki pri Tapi poražena. [[V. legija Alaudae|V. legija Alaudae]] je bila verjetno popolnoma uničena. General Diuparnej se je po zmagi preimenoval v [[Decebal]]a (Hrabri) in bil izvoljen za dačanskega kralja. Fusk je v bitki padel, legiji pa sta izgubili svoje prapore, kar je pohod spremenilo v veliko ponižanje.<ref name="#1">[http://www.roman-emperors.org/assobd.htm#t-inx ''De Imperatoribus Romanis''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180725082930/http://www.roman-emperors.org/assobd.htm#t-inx |date=2018-07-25 }}.</ref> Leta 88 se je rimska ofenziva nadaljevala. Rimska armada, tokrat pod poveljstvom Tetija Julijana, je porazila Dačane pred odročno dačansko trdnjavo Sarmizegetuso in pri Tapi v bližini sedanje vasi Bucova v Romuniji. Po bitki je Decebal, zdaj kralj štirih združenih dačanskih držav, zaprosil za mir in bil ponovno zavrnjen. Domicijan je kasneje ponudbo sprejel, predvsem zato, ker je legije potreboval ob [[Ren]]u, da bi zatrl upor rimskega guvernerja [[Gornja Germanija|Gornje Germanije]] Lucija Antonija Saturnina, ki se je proti Domicijanu združil z [[Markomani]], [[Kvadi]] in sarmatskimi [[Jazigi]].<ref name="#1"/> Domicijan se je z Decebalom dogovoril za mirovne pogoje, pri čemer je pogajal o prostem dostopu rimskih čet skozi dačansko regijo, Decebalu pa je podelil letno subvencijo v višini 8 milijonov [[sesterc]]ev. Sodobni avtorji so to pogodbo ostro kritizirali, saj so jo Rimljani imeli za sramotno in je pustila smrt Sabina in Fuska nemaščevano.<ref name=jones-195>Jones (1992), str. 195</ref> Do konca Domicijanove vladavine je Dakija ostala relativno mirno kraljestvo, vendar je Decebal rimski denar uporabil za utrjevanje svoje obrambe. Domicijan si je verjetno želel nove vojne proti Dačanom in je Zgornjo Mezijo okrepil z dvema dodatnima konjeniškima enotama, pripeljanima iz [[Sirija (rimska provinca)|province Sirije]] in z vsaj petimi [[kohorta|kohortami]], pripeljanimi iz Panonije. [[Trajan]] je nadaljeval Domicijanovo politiko in pomožnim silam Zgornje Mezije dodal še dve enoti [[pomožna rimska vojska|pomožne rimske vojske]], nato pa je kopičenje vojakov izkoristil za [[Trajanovi dačanski vojni|svoje dačanske vojne]].<ref>{{cite journal | last = Knight | first = D. J. | title = The Movements of the Auxilia from Augustus to Hadrian | journal = Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik | volume = 85 | year = 1991 | pages = 189–208 }}</ref><ref>{{cite journal | last = Matei-Popescu | first = Florian | title = The Auxiliary Units from Moesia Superior in Domitian's Time and the Problem of CIL XVI 41 | journal = Ephemeris Napocensis | volume = 16–17 | year = 2006–2007 | pages = 31–48 }}</ref> Rimljani so leta 106 končno dosegli odločilno zmago proti Decebalu. Rimska vojska je ponovno utrpela velike izgube, vendar je Trajanu uspelo zavzeti Sarmizegetuzo in kar je pomembno, priključiti dačanske rudnike zlata in srebra.<ref name=Salmon>{{cite journal | last = Salmon | first = Edward Togo | title = Trajan's Conquest of Dacia | journal = Transactions and Proceedings of the American Philological Association | volume = 67 | pages = 83–105 | year = 1936 | jstor = 283229 | doi = 10.2307/283229 }}</ref> ==Glej tudi== * [[Rimska Dakija]] * [[Trajanovi dačanski vojni]] {{Predloga:Vojne antičnega Rima}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == *Bunson, Matthew (1994), ''[https://books.google.com/books?id=T5tic2VunRoC&q=Bunson%2C+Matthew Encyclopedia Of The Roman Empire]'', Infobase Publishing, 2002 *Bury, J. B. (1893), ''[https://books.google.com/books?id=keyvtp3KFiEC A History of the Roman Empire from its Foundation]'' *Grumeza, Ion (2009), ''[https://books.google.com/books?id=07-RjGQajw0C&pg=PA163 Dacia: Land Of Transylvania, Cornerstone Of Ancient Eastern Europe]'', University Press of America, 2009 * Jones, Brian W. (1992), ''The Emperor Domitian'', Routledge. *Mócsy, András (1974) ''[https://books.google.com/books?id=6L49AAAAIAAJ Pannonia and Upper Moesia]'', Routledge, 1974 *Salmon, E. T. (1944), ''[https://books.google.com/books?id=jzOSdHYWML4C A History of the Roman World from 30 B.C. to A.D. 138]'', Routledge, 1990 == Literatura == * {{cite book |last=Brodersen |first=Kai | author-link=Kai Brodersen | title=Dacia felix: Das antike Rumänien im Brennpunkt der Kulturen | publisher=wbg | year=2020 | location=Darmstadt | isbn=978-3-8053-5059-4}} * {{cite book|first1=Miriam|last1=Griffin|chapter=The Flavians|pages=1–83|title=The Cambridge Ancient History|volume=XI|edition=2|year=2000|publisher=Cambridge University Press}} * {{cite book|first1=Brian W.|last1=Jones|title=The Emperor Domitian|year=1992|publisher=Routledge}} * {{cite book|first1=Paul Lachlan|last1=MacKendrick|title=The Dacian Stones Speak|url=https://archive.org/details/dacianstonesspea0000mack|year=1975|publisher=The University of North Carolina Press}} * {{cite book|first1=Susan P.|last1=Mattern|title=Rome and the Enemy: Imperial Strategy in the Principate|url=https://archive.org/details/romeenemyimperia0000matt|year=1999|publisher=University of California Press}} [[Kategorija:Vojne antičnega Rima]] [[Kategorija:Zgodovina Romunije]] [[Kategorija:Nervansko-Antoninska dinastija]] [[Kategorija:1. stoletje v Rimskem cesarstvu]] 5lkkic1kzy9tf92jyt8hz5ucprotrg6 0 585357 6731410 6719396 2026-08-05T14:30:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731410 wikitext text/x-wiki {{slog}} {{Infobox military conflict | conflict = [[Rimsko-perzijske vojne|rimsko-perzijskih vojn]] | date = 395–628 | place = Zahodna Azija | result = Neodločeno | territory = | combatant1 = [[File:Byzantine Palaiologos Eagle.svg|22px]][[Bizantinsko cesarstvo]] | combatant2 = [[Slika:Derafsh_Kaviani.png|22px]] [[Sasanidi|Sasanidsko cesarstvo]] | commander1 = {{Unbulleted list | [[Anastazij I. Dikor|Anastazij I.]] | [[Justin I.]] | [[Justinijan I.]] | [[Justin II.]] | [[Tiberij II. Konstantin]] | [[Mavricij (bizantinski cesar)|Mavricij]] | [[Fokas]] | [[Heraklej]] }} | commander2 = {{Unbulleted list | Bahram V | Jazdegerd II | [[Kavad I.]] | [[Kozrav I.]] | [[Kozrav II.]] | [[Bahram Čobin]] }} }} '''Bizantinsko-sasanidske vojne''' so bile del '''[[Rimsko-perzijske vojne|Rimsko-perzijskih vojn]]''', imenovane tudi '''rimsko-iranske vojne''', so potekale med grško-rimskim svetom in iranskim svetom, začenši z [[Rimska republika|Rimsko republiko]] in [[Partsko cesarstvo|Partskim cesarstvom]] leta 54 pr. n. št.<ref>{{navedi knjigo |last1=Curtis |first1=Vesta Sarkhosh |url=https://books.google.com/books?id=XvVHBAAAQBAJ&q=first++war++Roman++Parthians+++Crassus++54&pg=PT66 |title=The Age of the Parthians – Google Knihy |last2=Stewart |first2=Sarah |date=March 24, 2010 |publisher=I. B.Tauris |isbn=978-18-4511-406-0 |access-date=2019-06-09}}</ref> in končale z [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] (vključno z [[bizantinski imperij|Bizantinskim cesarstvom]]) in [[Sasanidi|Sasanidskim cesarstvom]] leta 628 n. št. Medtem ko je konflikt med obema civilizacijama vključeval neposredne vojaške spopade, so pomembno vlogo igrala številna vazalna kraljestva in zavezniška nomadska ljudstva, ki so služila kot tampon države ali posredniki za eno ali drugo stran. Kljub skoraj sedmim stoletjem sovražnosti so imele rimsko-perzijske vojne popolnoma nejasen izid, saj sta tako Bizantinci kot Sasanidi bila napadena od [[Rašidunski kalifat|Rašidunskega kalifata]] kot del zgodnjih muslimanskih osvajanj. Ofenzive Rašidunov so povzročile propad Sasanidskega cesarstva in Bizantinsko cesarstvo v veliki meri omejile na [[Anatolija|Anatolijo]] za nadaljnje [[arabsko-bizantinske vojne]]. Razen premikov na severu je rimsko-perzijska meja in nato bizantinska meja ostala v veliki meri stabilna skozi celotno trajanje konflikta, čeprav je bila podvržena nenehnim spopadom: mesta, utrdbe in province so bile nenehno oplenjene, zavzete, uničene in zamenjane, vendar nobena stran ni imela logistične moči ali delovne sile, da bi vzdrževala tako dolge kampanje daleč od svojih meja, in zato se nobena ni mogla preveč oddaljiti, ne da bi tvegala preveliko raztezanje svojih meja. Obe strani sta osvajali ozemlja onkraj meje, vendar se je sčasoma ravnotežje skoraj vedno vzpostavilo. Čeprav so se sprva razlikovali v vojaški taktiki, so Rimljani in Perzijci postopoma prevzemali drug od drugega,in do druge polovice 6. stoletja so bili podobni in enakovredni.<ref name="iranicaonline.org">{{cite encyclopedia |url=http://www.iranicaonline.org/articles/byzantine-iranian-relations |title=Byzantine–Iranian Relations |encyclopedia=Encyclopaedia Iranica}}</ref> Na koncu so se stroški virov med rimsko-perzijskimi vojnami izkazali za katastrofalne za obe strani, saj so jih dolgotrajne in stopnjevane vojne v 6. in 7. stoletju pustile vojaško izčrpane in ranljive ob nenadnem pojavu in širjenju rašidunske vojske. Izkoristivši oslabljeno stanje obeh cesarstev, je Rašidunski kalifat hitro priključil [[Rašidunski_kalifat#Širitev|Perzijo]] na sasanidski fronti in [[Rašidunski_kalifat#Osvojitev_bizantinske_Sirije|Levant]], [[Kavkaška_regija#Srednji_vek|Kavkaz]] ter [[Rašidunski_kalifat#Osvajanje_Egipta|Egipt]] in preostali del [[Rašidunski_kalifat#Osvojitev_Magreba|Severne Afrike]] na bizantinski fronti. ==Bizantinsko-sasanidske vojne v 4. in 5. stoletju== [[File:Roman-Persian_Frontier,_5th_century.png|upright=1.1|thumb|Zemljevid rimsko-perzijske meje po delitvi Armenije leta 384. Meja je ostala stabilna skozi 5. stoletje.]] Leta 383 ali 384 je Armenija ponovno postala jabolko spora med Rimskim in Sasanidskim cesarstvom, vendar do sovražnosti ni prišlo.<ref>Frye (1968), 141</ref> Ker sta bili obe cesarstvi zaposleni z barbarskimi grožnjami s severa, je bil leta 384 ali 387, "Mir v Aciliseneju" med [[Šapur III.|Šapurjem III.]] in [[Teodozij I.|Teodozijem I.]], ki je razdelil [[Armensko_kraljestvo_(antika)#Arsakidi|Armenijo]] med obe državi. Medtem so severna ozemlja Rimskega cesarstva [[Preseljevanje ljudstev|napadla]] germanska, alanska in hunska ljudstva, medtem ko so perzijske severne meje ogrožala najprej številna hunska ljudstva in nato [[Heftaliti]]. Ker sta bili obe cesarstvi zaposleni s temi grožnjami, je sledilo večinoma mirno obdobje, prekinjeno le z dvema kratkima vojnama, prvo v letih 421–422 po tem, ko je [[Bahram V.]] preganjal visoke perzijske uradnike, ki so se spreobrnili v [[Krščanstvo|krščanstvo]] in drugo leta 440, ko je [[Jazdegerd II.]] napadel [[rimska Armenija|rimsko Armenijo]].<ref>Bury (1923), [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/secondary/BURLAT/14*.html XIV.1]; Frye (1968), 145; Greatrex-Lieu (2002), II, 37–51</ref> ==Bizantinsko-sasanidske vojne v 6. stoletju== ====Anastazijeva vojna (502 - 506) ==== [[File:Sasanides_in_Byzantine_palace.jpg|thumb|Relief sasanidske delegacije v Bizancu, marmor, 4.–5. stoletje, Arheološki muzej v Carigradu]] Anastazijeva vojna je končala najdaljše obdobje miru, ki sta ga kdaj koli uživali obe sili. Vojna je izbruhnila, ko je perzijski kralj [[Kavad I.|Kavadh I.]] poskušal s silo pridobiti finančno podporo od [[Bizantinski cesar|bizantinskega cesarja]] [[Anastazij I. Dikor|Anastazija I.]]; cesar mu je ni hotel zagotoviti in perzijski kralj jo je poskušal vzeti s silo.<ref>Prokopij, ''Vojne'', I.7.1–2<br />* Greatrex–Lieu (2002), II, 62</ref> Leta 502 n. št. je hitro zavzel nepripravljeno mesto [[Erzurum|Teodozijopolis (Armenija)]]<ref>Jošua Stilit, ''Kronika'', [http://www.tertullian.org/fathers/joshua_the_stylite_02_trans.htm XLIII]<br />* Greatrex–Lieu (2002), II, 62</ref> in oblegal trdnjavsko mesto Amida skozi jesen in zimo (502–503). Obleganje trdnjavskega mesta se je izkazalo za veliko težje, kot je Kavadh pričakoval; branilci so tri mesece odbijali perzijske napade, preden so bili premagani.<ref>Zaharija Retor, ''Historia Ecclesiastica'', VII, 3–4<br />* Greatrex–Lieu (2002), II, 63</ref> Leta 503 so Rimljani poskušali neuspešno obleganje Amide, ki so jo držali Perzijci, medtem ko je Kavadh napadel [[Osroena|Osroeno]] in oblegal [[Şanlıurfa#Obdobje_Bizantincev|Edeso]] z enakimi rezultati.<ref>Greatrex–Lieu (2002), I I, 69–71</ref> [[File:Roman-Empire 477ad.jpg|pokončno=1.3|thumb|levo|Rimsko in perzijsko cesarstvo ter njuni sosedje leta 477]] Končno so leta 504 Rimljani pridobili nadzor z obnovljenim obleganjem Amide, kar je privedlo do padca mesta. Tega leta je bilo doseženo premirje zaradi invazije [[Huni|Hunov]] iz [[Kavkaz|Kavkaza]] v Armenijo. Čeprav sta se obe sili pogajali, je bil sporazum dosežen šele novembra 506.<ref>Prokopij, ''Vojne'', I.9.24<br />* Greatrex–Lieu (2002), II, 77</ref> Pogajanja med obema silama so potekala, vendar je bilo njuno nezaupanje tako veliko, da so leta 506 Rimljani, sumeč izdajo, zajeli perzijske uradnike. Ko so bili izpuščeni, so Perzijci raje ostali v Nisibisu.<ref name="Greatrex-Lieu 2002, II, 77">Greatrex-Lieu (2002), II, 77</ref> Novembra 506 je bil končno dosežen sporazum, vendar je malo znanega o njegovih pogojih. [[Prokopij]] navaja, da je bil mir dogovorjen za sedem let<ref>O Prokopiju, glej Henning Börm: ''[https://www.academia.edu/9077244/Procopius_and_the_East_in_M_Meier_F_Montinaro_eds_A_Companion_to_Procopius_of_Caesarea_Leiden_Boston_Brill_2022_pp_310ff_uncorrected_proofs_ Prokopij in Vzhod]''. V: [[Mischa Meier]], Federico Montinaro: ''Spremljevalec Prokopija iz Cezareje''. Brill, Boston 2022, str. 310 ff.</ref> in verjetno so bila Perzijcem izplačana nekatera plačila.<ref>Prokopij, ''Vojne'', I.9.24* Greatrex-Lieu (2002), II, 77</ref> Leta 505 je Anastazij ukazal gradnjo velikega utrjenega mesta v Dari (Mezopotamija). Hkrati so bile izboljšane tudi dotrajane utrdbe v Edesi, Batnae in Amidi.<ref>Jošua Stilit, ''Kronika'', [http://www.tertullian.org/fathers/joshua_the_stylite_02_trans.htm XC]<br />* Greatrex–Lieu (2002), II, 74</ref> Čeprav med Anastazijevo vladavino ni prišlo do nadaljnjih obsežnih konfliktov, so se napetosti nadaljevale, zlasti medtem, ko so potekala dela v Dari. Ta gradbeni projekt naj bi postal ključni del rimske obrambe in tudi trajen vir sporov s Perzijci, ki so se pritoževali, da krši sporazum iz leta 422, po katerem sta se oba imperija strinjala, da ne bosta gradila novih utrdb v obmejnem pasu. Anastazij je projekt nadaljeval kljub perzijskim ugovorom in zidovi so bili dokončani do leta 507–508.<ref>Jošua Stilit, ''Kronika'', [http://www.tertullian.org/fathers/joshua_the_stylite_02_trans.htm XCIII–XCIV]<br />* Greatrex–Lieu (2002), II, 77</ref> ====Iberska vojna (526–532)==== [[File:Kavad's campaigns-pt.svg|thumb|Pohodi Kavadha I. v letih 502, 505 in 531]] V letih 524–525 n. št. je [[Kavad I.|Kavad I.]] je predlagal, naj [[Justin I.]] posvoji njegovega sina, [[Kozrav I.|Kozrava]], vendar so se pogajanja kmalu prekinila. Predlog sta sprva z navdušenjem sprejela rimski cesar in njegov nečak, [[Justinijan I.|Justinijan]], vendar je Justinov [[kvestor]] Procul nasprotoval potezi, saj je verjel, da bi Kozravi posvojitev njemu in s tem Perziji dala pravico do cesarskega prestola.<ref name="Gl81-82">Procopius, ''Wars'', I.11.23–30<br />* Greatrex (2005), 487; Greatrex–Lieu (2002), II, 81–82</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Procopius |title=The wars of Justinian |last2=Dewing |first2=H. B. |last3=Kaldellis |first3=Anthony |last4=Procopius |last5=Procopius |date=2014 |publisher=Hackett |isbn=978-1-62466-170-9 |location=Indianapolis, Indiana}}</ref> Napetosti med obema silama so se še povečale z prebegom [[Kavkaška_Iberija#Padec_kraljestva|iberskega kralja Gourgena]] k Rimljanom: leta 524/525 so se Iberci uprli Perziji, po zgledu sosednjega krščanskega kraljestva [[Kolhida#Pod_Rimskim_cesarstvom|Lazika]] in Rimljani so rekrutirali Hune s severa Kavkaza, da bi jim pomagali.<ref name="Gl822">Greatrex-Lieu (2002), II, 82</ref> Sprva sta se obe strani raje borili preko posrednikov, preko arabskih zaveznikov na jugu in Hunov na severu.<ref name="Gl81-822">Greatrex-Lieu (2002), II, 81–82</ref> Odprti rimsko-perzijski spopadi so izbruhnili v regiji Transkavkaz in zgornji Mezopotamiji do leta 526–527.<ref name="Gl84">Greatrex–Lieu (2002), II, 84</ref> Zgodnja leta vojne so bila naklonjena Perzijcem: do leta 527 je bil iberski upor zatrt, rimska ofenziva proti Nisibisu in Thebethi v tistem letu je bila neuspešna, in sile, ki so poskušale utrditi Thannuris in Melabaso, so bile pri tem preprečene z perzijskimi napadi.<ref name="Gl83">Zacharias Rhetor, ''Historia Ecclesiastica'', IX, 2<br />* Greatrex–Lieu (2002), II, 83, 86</ref> Poskušajoč odpraviti pomanjkljivosti, ki so jih razkrili ti perzijski uspehi, je novi rimski cesar [[Justinijan I.]] reorganiziral vzhodne vojske.<ref>Greatrex–Lieu (2002), II, 85</ref> Leta 528 je [[Belizar]] neuspešno poskušal zaščititi rimske delavce v Thannurisu, ki so gradili utrdbo tik ob meji.<ref>Greatrex-Lieu (2002), II, 86</ref> Škodljivi napadi [[Lahmidi|Lakmidov]] na [[Sirija|Sirijo]] leta 529 so Justinijana spodbudili, da je okrepil svoje arabske zaveznike, pomagajoč [[Gasanidi|gasanidskemu]] vodji [[Al-Harit V. ibn Džabala|Al-Haritu ibn Džabalahu]], da je ohlapno koalicijo spremenil v koherentno kraljestvo. Leta 530 je bila velika perzijska ofenziva v Mezopotamiji poražena s strani rimskih sil pod Belizarjem pri Dari, medtem ko je bil drugi perzijski prodor na Kavkaz poražen s strani Sita pri Satali. Belizarja so porazile perzijske in lakmidske sile v bitki pri Kaliniku leta 531, kar je povzročilo njegovo razrešitev. Istega leta so Rimljani pridobili nekaj utrdb v Armeniji, medtem ko so Perzijci zavzeli dve utrdbi v vzhodni Laziki.<ref name="GL92-96">Greatrex–Lieu (2002), II, 92–96</ref> Takoj po bitki pri Kaliniku so potekala neuspešna pogajanja med Justinijanovim odposlancem Hermogenom in Kavadom.<ref name="GL93">Greatrex–Lieu (2002), II, 93</ref> Perzijsko obleganje Martiropolisa je prekinila smrt Kavada I. in novi perzijski kralj [[Kozrav I.]] je ponovno odprl pogovore spomladi 532 in končno podpisal ''Večni mir'' septembra 532, ki je trajal manj kot osem let. Obe sili sta se strinjali, da bosta vrnili vsa zasedena ozemlja in Rimljani so se strinjali, da bodo izvedli enkratno plačilo 110 centenarijev (11.000 funtov zlata). Rimljani so si povrnili lazijske utrdbe, Iberija je ostala v perzijskih rokah in Ibercem, ki so zapustili svojo državo, je bila dana izbira, ali bodo ostali na rimskem ozemlju ali se bodo vrnili v svojo domovino.<ref>Evans (2000), 118; Greatrex–Lieu (2002), II, 96–97</ref> ===Lazijska vojna (541–562)=== [[File:Justinian Byzanz.png|upright=1.2|thumb|left|Rimsko in Sasanidsko cesarstvo med vladavino [[Justinijan I.|Justinijana]] {| style="width:100%;" |- style="vertical-align:top;" || {{legend|#A8BDEC|Bizantinsko cesarstvo}} {{legend|#DDA0DD|Pridobitve Justinijana}} || {{legend|#ffff99|Sasanidsko cesarstvo}} {{legend|#FFA040|Sasanidski vazali}} |}]] Perzijci so prekinili ''Pogodbo o večnem miru'' leta 540, verjetno kot odgovor na rimsko ponovno osvojitev večjega dela nekdanjega Zahodnega rimskega cesarstva, ki je bila olajšana s prenehanjem vojne na vzhodu. Kozrav I. je napadel in opustošil Sirijo, izsiljeval velike vsote denarja od mest v Siriji in Mezopotamiji ter sistematično ropal druga mesta, vključno z [[Antiohija|Antiohijo]], katere prebivalstvo je bilo deportirano na perzijsko ozemlje.<ref name="BrJustFPW">Greatrex–Lieu (2002), II, 102; glej H. Börm, "Der Perserkönig im Imperium Romanum", ''Chiron'' 36 (2006), 299ff.</ref> Uspešne Belizarjeve kampanje na zahodu so spodbudile Perzijce k vrnitvi v vojno, tako da so izkoristili rimsko zasedenost drugje in poskušali preprečiti širitev rimskega ozemlja in virov.<ref>Greatrex-Lieu (2002), II, 102</ref> Leta 539 je ponovno izbruh sovražnosti napovedal lakmidski napad pod vodstvom al-Mundhirja IV., ki so ga premagali Gasanidi pod Al-Harit V. ibn Džabalom. Leta 540 so Perzijci prekinili "Pogodbo o večnem miru" in Kozrav I. je napadel Sirijo, uničil mesto Antiohijo in deportiral njeno prebivalstvo v Veh Antiok Kozrov v Perziji; ko se je umikal, je izsiljeval velike vsote denarja od mest v Siriji in Mezopotamiji in sistematično ropal ključna mesta. Leta 541 je napadel Laziko na severu.<ref name="BrJustFPW2">"[http://www.britannica.com/eb/article-3802 Justinian I – Foreign Policies and Wars]" Encyclopædia Britannica. 2008. Encyclopædia Britannica Online.</ref> Justinijan je Belizarja hitro poklical nazaj na vzhod, da bi se spopadel s perzijsko grožnjo, medtem ko so [[Ostrogoti]] v Italiji, ki so bili v stiku s perzijskim kraljem, sprožili protinapad pod [[Totila|Totilo]]. Belizar je prevzel poveljstvo in vodil neuspešno kampanjo proti Nisibisu leta 541. Istega leta je Lazika prešla na perzijsko stran in Kozrav je vodil vojsko, da bi zavaroval kraljestvo. Leta 542 je Kozrav sprožil še eno ofenzivo v Mezopotamiji in neuspešno poskušal zavzeti Sergiopolis.<ref>Procopius, ''Wars'', II.20.17–19 * Greatrex-Lieu (2002), II, 109–110</ref> Kmalu se je umaknil pred vojsko pod Belizarjem, na poti pa je oplenil mesto Callinicum.<ref>Procopius, ''Wars'', II.21.30–32 *Greatrex-Lieu (2002), II, 110</ref> Napadi na številna rimska mesta so bili odbiti in perzijski general Mihr-Mihroe je bil poražen in ujet pri Dari (Mezopotamija) s strani Johna Troglite.<ref>Corripus, ''Johannidos'', I.68–98 * Greatrex-Lieu (2002), II, 111</ref> Invazija na Armenijo leta 543 s strani rimskih sil na vzhodu, ki so štele 30.000 mož proti prestolnici perzijske Armenije [[Dvin (antično mesto)|Dvinu]], je bila poražena z natančno zasedo majhne perzijske sile pri Anglonu. Kozrav je oblegal Edeso leta 544 brez uspeha in so ga branilci sčasoma odkupili.<ref name="GL1132">Greatrex-Lieu (2002), II, 113</ref> Prebivalci Edese so Kozravu plačali pet ''centenarijev'', Perzijci pa so odšli po skoraj dveh mesecih.<ref name="GL1132"/> Po perzijskem umiku sta dva rimska odposlanca, novoimenovani magister militum, Konstantin, in Sergij odšla v [[Ktezifon]], da bi se dogovorila o premirju s Kozravom.<ref name="GL113Pr2">Procopius, ''Wars'', 28.7–11 * Greatrex-Lieu (2002), II, 113</ref><ref name="GL113Pr">Prokopij, ''Vojne'', 28.7–11<br />* Greatrex (2005), 489; Greatrex–Lieu (2002), II, 113</ref> (Vojna se je vlekla pod drugimi generali in jo je do neke mere ovirala [[Justinijanova kuga]], zaradi katere se je Kozrav začasno umaknil z rimskega ozemlja)<ref name="BrJustFPWGL">Greatrex-Lieu (2002), II, 110; "[http://www.britannica.com/eb/article-3802 Justinijan I. – Zunanja politika in vojne]" Encyclopædia Britannica. 2008. Encyclopædia Britannica Online.</ref> Petletno premirje je bilo dogovorjeno leta 545, zavarovano z rimskimi plačili Perzijcem.<ref name="EvJuPrGr">Prokopij, ''Vojne'', 28.7–11<br />* Evans, [http://www.roman-emperors.org/justinia.htm Justinijan (527–565)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200205190521/http://www.roman-emperors.org/justinia.htm |date=2020-02-05 }}; Greatrex–Lieu (2002), II, 113</ref> [[File:ChosroesHuntingScene.JPG|thumb|''Lovska scena, ki prikazuje kralja Kozrava I.'' (7. stoletje, sasanidska umetnost, Cabinet des Medailles, Pariz)]] [[File:Roman-Persian Frontier, 565 AD.png|thumb|Vzhodna rimsko-perzijska meja v času Justinijanove smrti leta 565, z Laziko v vzhodnorimskih (bizantinskih) rokah]] V začetku leta 548 je kralj Gubazes II. iz Lazike, ki je perzijsko zaščito smatral za zatiralsko, prosil Justinijana, naj obnovi rimski protektorat. Cesar je izkoristil priložnost in v letih 548–549 so združene rimske in laziške sile z ''[[magister militum]]'' Armenije Dagistheusom dosegle vrsto zmag proti perzijskim vojskam, čeprav jim ni uspelo zavzeti ključne garnizije Petre (današnji Tsikhisdziri).<ref>Treadgold (1997), 204–205</ref> Leta 551 je general Bessas (magister militum), ki je zamenjal Dagistheusa, prevzel nadzor nad [[Abhazija|Abhazijo]] in preostalo Laziko ter končno podredil Petro po hudih bojih, pri čemer je porušil njene utrdbe.<ref>Treadgold (1997), 205–207</ref> Istega leta je perzijska ofenziva pod vodstvom Mihr-Mihroeja zasedla vzhodno Laziko.<ref>Treadgold (1997), 204–207</ref> Premirje, ki je bilo vzpostavljeno leta 545, je bilo zunaj Lazike podaljšano za nadaljnjih pet let pod pogojem, da Rimljani plačajo 2.000&nbsp;funtov zlata letno.<ref>Treadgold (1997), 209</ref> Rimljani niso uspeli popolnoma izgnati Sasanidov iz Lazike; leta 554 je Mihr-Mihroe sprožil nov napad, pri čemer je novo prispelo bizantinsko vojsko pregnal iz Telephisa.<ref name="F236">Farrokh (2007), 236</ref> V Laziki se je vojna vlekla neodločno več let, pri čemer nobena stran ni mogla doseči večjih pridobitev. Kozrav, ki se je zdaj moral spopasti z [[Heftaliti|Belimi Huni]], je premirje obnovil leta 557, tokrat brez izključitve Lazike; pogajanja so se nadaljevala za dokončno mirovno pogodbo.<ref>Greatrex (2005), 489; Treadgold (1997), 211</ref> Končno sta leta 562 odposlanca Justinijana in Kozrava – Peter Patricij in Izedh Gushnap – sklenila ''Petdesetletno mirovno pogodbo''. Perzijci so se strinjali, da bodo evakuirali Laziko in prejeli letno subvencijo v višini 30.000&nbsp;''nomismata'' (''solidi'').<ref>Menander Protector, ''Zgodovina'', frag. 6.1. Po Greatrexu (2005), 489, se je mnogim Rimljanom ta ureditev "zdela nevarna in kazala na šibkost".</ref> Obe strani sta se strinjali, da ne bosta gradili novih utrdb blizu meje in da bosta olajšali omejitve glede diplomacije in trgovine.<ref name="EvJu">Evans, [http://www.roman-emperors.org/justinia.htm Justinijan (527–565)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200205190521/http://www.roman-emperors.org/justinia.htm |date=2020-02-05 }}</ref> [[File:Khosraw I's campaigns-pt.svg|thumb|left|Pohodi Kozrav I. od 540 -570 leta]] ===Vojna za Kavkaz (572 – 591)=== Vojna je ponovno izbruhnila kmalu po tem, ko sta se Armenija in Iberija leta 571 uprli sasanidski vladavini, po spopadih, ki so vključevali rimske in perzijske posrednike [[Jemen|v Jemnu]] (med [[Aksumsko kraljestvo|Aksumiti]] in Himjariti) in sirski puščavi, ter po rimskih pogajanjih za zavezništvo z [[Zahodni turški kaganat|Zahodnim turškim kaganatom]] proti Perziji.<ref> [[Janez iz Epifanije]], ''Zgodovina'', [http://www.ancientsites.com/aw/Post/1048936 2 AncientSites."""com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110621222019/http://www.ancientsites.com/aw/Post/1048936|date=2011-06-21}} navaja dodaten razlog za izbruh vojne: "[Medijci] so postali še bolj prepirljivi&nbsp;... ko Justin ni hotel Medijcem plačati petsto funtov zlata, kot je bilo prej dogovorjeno v mirovnih pogodbah, in je pustil, da je rimska država za vedno ostala tributarna Perzijcem." Glej tudi, Greatrex (2005), 503–504</ref> [[Justin II.]] je Armenijo vzel pod svojo zaščito, medtem ko so rimske čete pod Justinovim bratrancem |Marcianom napadle Arzanene in vdrle v perzijsko Mezopotamijo, kjer so premagale lokalne sile.<ref>Treadgold (1997), 222</ref> Marcianova nenadna razrešitev in prihod čet pod Khosraujem sta povzročila opustošenje Sirije, neuspeh rimskega obleganja Nisibisa in padec Dare.<ref>Velika utrdba rimske meje je bila prvič v perzijskih rokah (Whitby [2000], 92–94).</ref> Za ceno 45.000&nbsp;''[[solidus|solidov]]'' je bilo dogovorjeno enoletno premirje v Mezopotamiji (ki se je sčasoma podaljšalo na pet let)<ref>Greatrex–Lieu (2002), II, 152; Louth (2005), 113</ref>, vendar se je vojna nadaljevala na Kavkazu in na puščavskih mejah.<ref>Theophanes, ''Chronicle'', 246.11–27<br />* Whitby (2000), 92–94</ref> Leta 575 je Khosrau&nbsp;I poskušal združiti agresijo v Armeniji z razpravo o trajnem miru. Napadel je Anatolijo in oplenil Sebasteio, vendar ni uspel zavzeti Teodozijopolisa in po spopadu blizu Melitene je vojska utrpela velike izgube med begom čez [[Evfrat]] pod rimskim napadom, perzijska kraljeva prtljaga pa je bila zajeta.<ref name="TW95">Theophylact, ''History'', I, [http://www.humanities.uci.edu/sasanika/pdf/Theophylact.pdf 9.4] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110610155131/http://www.humanities.uci.edu/sasanika/pdf/Theophylact.pdf |date=2011-06-10 }} (PDF)<br /> Treadgold (1997), 224; Whitby (2000), 95</ref> [[File:Persia 600ad.jpg|upright=1.15|thumb|left|Sasanidsko cesarstvo in njegovi sosedje (vključno z Vzhodnim rimskim cesarstvom) leta 600]] Rimljani so izkoristili perzijsko zmedo, ko je general Justinijan (''magister militum per Orientem'') vdrl globoko na perzijsko ozemlje in napadel [[Atropatena|Atropatene]].<ref name="TW95" /> Kozrav je iskal mir, vendar je opustil to pobudo, ko se je perzijsko zaupanje povrnilo, potem ko je Tamkhusro zmagal v Armeniji, kjer so rimska dejanja odtujila lokalne prebivalce.<ref name="TW96">Treadgold (1997), 224; Whitby (2000), 95–96</ref> Spomladi 578 se je vojna v Mezopotamiji nadaljevala s perzijskimi napadi na rimsko ozemlje. Rimski general in poznejši cesar [[Mavricij (bizantinski cesar)|Mavricij ]] se je maščeval z napadom na perzijsko Mezopotamijo, zavzetjem trdnjave Aphumon in plenjenjem Singare. Kozrav je ponovno začel mirovna pogajanja, vendar je umrl v začetku leta 579, njegov naslednik [[Hormizd IV.]] pa je raje nadaljeval vojno.<ref>Soward, [http://www.humanities.uci.edu/sasanika/pdf/Theophylact.pdf Theophylact Simocatta and the Persians] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110610155131/http://www.humanities.uci.edu/sasanika/pdf/Theophylact.pdf |date=2011-06-10 }} (PDF); Treadgold (1997), 225; Whitby (2000), 96</ref> [[File:Roman-Persian Frontier in Late Antiquity.svg|upright=1.2|thumb|Rimsko-perzijska meja od 4. do 7. stoletja]] Leta 580 je Hormizd IV. ukinil [[Kavkaška Iberija|Ibersko monarhijo]] in Iberijo spremenil v [[Kavkaška_Iberija#Padec_kraljestva|perzijsko provinco]], ki ji je vladal ''marzpan'' (guverner).{{sfn|Suny|1994|p=25}}{{sfn|Mikaberidze|2015|page=529}} V 580-ih letih se je vojna nadaljevala brez odločilnega izida z zmagami na obeh straneh. Leta 582 je Maurice zmagal v bitki pri Konstanciji proti Adarmahanu in Tamkhusru, ki je bil ubit, vendar rimski general ni izkoristil svoje zmage; moral je pohiteti v [[Konstantinopel]], da bi uresničil svoje cesarske ambicije.<ref>Soward, [http://www.humanities.uci.edu/sasanika/pdf/Theophylact."""pdf Teofilakt Simokata in Perzijci] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110610155131/http://www.humanities.uci.edu/sasanika/pdf/Theophylact.pdf |date=2011-06-10 }} (PDF); Treadgold (1997), 226; Whitby (2000), 96</ref> Še ena rimska zmaga pri Solahonu leta 586 prav tako ni prekinila zastoja.<ref>Greatrex–Lieu (2002), II, 168-169</ref> Perzijci so leta 589 z izdajo zavzeli Martiropolis, vendar je bil tistega leta zastoj prekinjen, ko je perzijski general [[Bahram Čobin|Bahram Chobin]], ki ga je Hormizd IV. odpustil in ponižal, sprožil upor. Hormizd je bil leta 590 strmoglavljen v palačnem udaru in ga je zamenjal njegov sin [[Kozrav II.]], vendar je Bahram kljub temu nadaljeval z uporom in poraženi Kozrav je bil kmalu prisiljen pobegniti na varno na rimsko ozemlje, medtem ko je Bahram zasedel prestol kot Bahram VI. S podporo Mavricija je Khosrau sprožil upor proti Bahramu in leta 591 so združene sile njegovih privržencev in Rimljanov premagale Bahrama Blarathonu]in Khosraua II. vrnile na oblast. V zameno za njihovo pomoč Kozrav ni le vrnil Dare in Martiyropolisa, ampak se je tudi strinjal, da bo Rimljanom odstopil zahodno polovico Iberije in več kot polovico perzijske Armenije.<ref>Teofilakt, V, ''Zgodovina'', I, [http://www.humanities.uci.edu/sasanika/pdf/Theophylact.pdf 3.11] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110610155131/http://www.humanities.uci.edu/sasanika/pdf/Theophylact.pdf |date=2011-06-10|format=PDF}} in [http://wayback.archive-it.org/all/20081002222116/http://www.humanities.uci.edu/sasanika/pdf/Theophylact.pdf 15.1] (PDF)<br />* Louth (2005), 115; Treadgold (1997), 231–232</ref> [[File:Hexagram-Constans II and Constantine IV-sb0995.jpg|thumb|left|Poznorimski srebrnik z napisom ''Deus adiuta Romanis'' ('Naj Bog pomaga Rimljanom')]] [[File:Cherub_plaque_Louvre_MRR245.jpg|left|thumb|Kerubin in Heraklij, ki sprejemata podreditev Kozrava II.; plošča s križa ([[Champlevé]] [[lošč|emajl]] na pozlačenem bakru, 1160–1170, [[Pariz]], [[Louvre]])]] [[File:Byzantine and Sassanid Empires in 600 CE.png|thumb|upright=1.3|Bizantinsko in Sasanidsko cesarstvo leta 600 n. št.]] [[File:SassanianEmpireHistoryofIran.png|right|thumb|Sasanidsko cesarstvo v svojem največjem obsegu ok. 620]] ===Bizantinsko-sasanidska vojna v 7. stoletju in zaključek=== Glej tudi: [[Druga bizantinsko-perzijska vojna|Bizantinsko-sasanidska vojna (602–628)]] in [[Obleganje Konstantinopla (626)]] in [[Bitka pri Ninivah]] Leta 602 se je rimska vojska, ki je bojevala Mavricijeve balkanske kampanje proti [[Avari|Avarom]] in [[Slovani|Slovanom]], uprla pod vodstvom [[Fokas]]a, ki mu je uspelo zasesti prestol in nato ubiti Mavricija in njegovo družino. Kozrav II. je umor svojega dobrotnika uporabil kot izgovor za vojno in ponovno osvojitev rimske province Mezopotamije.<ref>Foss (1975), 722</ref> V zgodnjih letih vojne so Perzijci doživeli izjemen in brezprimeren uspeh. Pomagala sta jim Kozravova uporaba pretendenta, ki se je izdajal za Mavricijevega sina in upor proti Fokasu, ki ga je vodil rimski general Narses.<ref>Teofan, ''Kronika'', 290–293<br />* Greatrex–Lieu (2002), II, 183–184</ref> Leta 603 je Kozrav premagal in ubil rimskega generala Germana v Mezopotamiji in oblegal Daro. Kljub prihodu rimskih okrepitev iz Evrope je leta 604 dosegel še eno zmago, medtem ko je Dara padla po devetmesečnem obleganju. V naslednjih letih so Perzijci postopoma z obleganjem, eno za drugo, premagovali trdnjavska mesta Mezopotamije.<ref>Teofan, ''Kronika'', 292–293<br />* Greatrex–Lieu (2002), II, 185–186</ref> Hkrati so dosegli vrsto zmag v Armeniji in sistematično podredili rimske garnizone na Kavkazu.<ref>Greatrex–Lieu (2002), II, 186–187</ref> Fokasovo brutalno zatiranje je sprožilo nasledstveno krizo, ki je nastala, ko je general Heraklij starejši poslal svojega nečaka Niketa, da napade [[Egipt]], kar je njegovemu mlajšemu sinu [[Heraklij]]u, omogočilo, da je leta 610 zasedel prestol. [[Fokas]], nepriljubljen vladar, ki je v bizantinskih virih vedno opisan kot "tiran", je bil sčasoma odstavljen s strani Heraklija, potem ko je priplul iz [[Antična Kartagina|Kartagine]].<ref>Haldon (1997), 41; Speck (1984), 178.</ref> Približno ob istem času so Perzijci dokončali osvojitev Mezopotamije in Kavkaza, leta 611 pa so preplavili Sirijo in vstopili v Anatolijo, zasedli [[Cezareja|Caesarejo]].<ref>Greatrex–Lieu (2002), II, 188–189</ref> Potem ko je leta 612 izgnal Perzijce iz Anatolije, je Heraklij leta 613 sprožil veliko protiofenzivo v Siriji. Bil je odločno poražen pred Antiohijo s strani Šahrbaraza in Šahina in rimski položaj se je sesul.<ref>Greatrex–Lieu (2002), II, 189–190</ref> V naslednjem desetletju so Perzijci uspeli osvojiti [[Palestina (regija)|Palestino]], Egipt,<ref>Greatrex–Lieu (2002), II, 190–193, 196</ref> [[Rodos]] in več drugih otokov v vzhodnem Egejskem morju, ter opustošiti Anatolijo.<ref>Kovnica [[Nicomedia]] je prenehala delovati leta 613 in [[Rodos]] je padel v roke napadalcev v letih 622–623 (Greatrex-Lieu (2002), II, 193–197).</ref>{{sfn|Kia|2016|page=223}}{{sfn|Howard-Johnston|2006|page=33}}<ref>{{Harvnb|Foss|1975|p=725}}</ref> Medtem so Avari in Slovani izkoristili situacijo za preplavitev [[Balkan]]a, kar je Rimsko cesarstvo pripeljalo na rob uničenja.<ref>Howard-Johnston (2006), 85</ref> V teh letih si je Heraklij prizadeval obnoviti svojo vojsko, zmanjšal je nevojaške izdatke, devalviral valuto in pretopil cerkveno posodo, s podporo patriarha Sergija, da bi zbral potrebna sredstva za nadaljevanje vojne.<ref>Greatrex–Lieu (2002), II, 196</ref> Leta 622 je Heraklij zapustil Konstantinopel, mesto pa je zaupal Sergiju in generalu Bonusu kot regentoma svojega sina. Zbral je svoje sile v Mali Aziji in po vajah za oživitev njihove morale je sprožil novo protiofenzivo, ki je dobila značaj [[sveta vojna|svete vojne]].<ref>Theophanes, ''Chronicle'', 303–304, 307<br />* Cameron (1979), 23; Grabar (1984), 37</ref> Na [[Kavkaz]]u je zadal poraz vojski, ki jo je vodil arabski poglavar, zaveznik Perzijcev, nato pa je zmagal nad Perzijci pod Šahrbarazom.<ref>Theophanes, ''Chronicle'', 304.25–306.7<br />* Greatrex–Lieu (2002), II, 199</ref> Po zatišju leta 623, medtem ko se je pogajal o premirju z Avari, je Heraklij leta 624 nadaljeval svoje pohode na vzhodu in pri Ganzaku v [[atropatena|Atropateni]] premagal vojsko, ki jo je vodil Kozrav.<ref>Theophanes, ''Chronicle'', 306–308<br />* Greatrex–Lieu (2002), II, 199–202</ref> Leta 625 je v Armeniji premagal generale Šahrbaraza, Šahina in Šahraplakana in v presenetljivem napadu tisto zimo je zavzel Šahrbarazov štab in napadel njegove čete v njihovih zimskih bivališčih.<ref>Theophanes, ''Chronicle'', 308–312<br />* Greatrex–Lieu (2002), II, 202–205</ref> Podprti s perzijsko vojsko, ki ji je poveljeval Shahrbaraz, skupaj z Avari in Slovani, so trije neuspešno [[Obleganje Konstantinopla (626)|oblegali Konstantinopel leta 626]],<ref>Theophanes, ''Chronicle'', 316<br />* Cameron (1979), 5–6, 20–22</ref> medtem ko je druga perzijska vojska pod Šahinom utrpela še en uničujoč poraz s strani Heraklijevega brata Teodorja.<ref>Theophanes, ''Chronicle'', 315–316<br />McBride (2005), 56</ref> [[File:The assassination of Chosroës Parvez.jpg|thumb|right|Umor Kozrava II., v rokopisu ''[[Šahname]]'' šaha Tahmaspa, ki ga je izdelal Abd al-Samad okoli leta 1535. Perzijske pesmi so iz Ferdovsijeve ''Šahname'']] Medtem je Heraklij sklenil zavezništvo z [[Zahodni turški kaganat|Zahodnim turškim kaganatom]], ki je izkoristil upadajočo moč Perzijcev za pustošenje njihovih ozemelj na Kavkazu.<ref>Greatrex–Lieu (2002), II, 209–212</ref> Konec leta 627 je Heraklij sprožil zimsko ofenzivo v Mezopotamijo, kjer kljub dezertiranju turškega kontingenta, ki ga je spremljal, je premagal Perzijce v [[Bitka pri Ninivah|bitki pri Ninivah]]. Nadaljeval je proti jugu ob [[Tigris]]u, oplenil je Kozravovo veliko palačo v Dastagirtu in bil preprečen pri napadu na [[Ktezifon]] le z uničenjem mostov na kanalu Nahravan. Kozrava je strmoglavil in ubil v državnem udaru, ki ga je vodil njegov sin Kavadh II., ki je takoj zaprosil za mir in se strinjal z umikom iz vseh zasedenih ozemelj.<ref>Theophanes, ''Chronicle'', 317–327<br />* Greatrex–Lieu (2002), II, 217–227</ref> Heraklij je leta 629 z veličastno slovesnostjo vrnil Pravi križ v Jeruzalem.<ref>Haldon (1997), 46; Baynes (1912), ''passim''; Speck (1984), 178</ref> ==Posledice== {{multiple image | align = right | direction = vertical | width = 270 | image1 = 626Byzantium.svg | caption1 = Bizantinsko cesarstvo (zeleno) do leta 626 pod Heraklijem; črtasta območja so dežele, ki so jih še vedno ogrožali Sasanidi | image2 = Byzantiumby650AD.svg | caption2 = Bizantinsko cesarstvo (oranžno) do leta 650. Do takrat je Sasanidsko cesarstvo padlo pod arabski muslimanski kalifat, pa tudi bizantinska Sirija, Palestina in Egipt }} Uničujoč vpliv te zadnje vojne, dodan kumulativnim učinkom stoletja skoraj neprekinjenega konflikta, je ohromil obe cesarstvi. Ko je Kavadh II. umrl le nekaj mesecev po prevzemu prestola, je Perzija za več let padla v dinastične nemire in državljansko vojno. Sasanide so dodatno oslabili gospodarski propad, visoki davki zaradi kampanj Kozrava II., verski nemiri in naraščajoča moč ''dehqanov'' (provincialnih posestnikov).<ref>Howard-Johnston (2006), 9: "[Heraklijeve] zmage na bojišču v naslednjih letih in njihove politične posledice&nbsp;... so rešile glavno trdnjavo krščanstva na Bližnjem vzhodu in močno oslabile njenega starega zoroastrskega tekmeca."</ref> Bizantinsko cesarstvo je bilo prav tako močno prizadeto, saj so bile njegove finančne rezerve izčrpane zaradi vojne, Balkan pa je bil zdaj v veliki meri v rokah Slovanov.<ref>Haldon (1997), 43–45, 66, 71, 114–15</ref> Poleg tega je bila Anatolija opustošena zaradi ponavljajočih se perzijskih vpadov; nadzor cesarstva nad nedavno pridobljenimi ozemlji na Kavkazu, v Siriji, Mezopotamiji, Palestini in Egiptu je bil oslabljen zaradi dolgoletne perzijske okupacije.<ref>Ambivalenca do bizantinske vladavine s strani miafizitov (krščanska sekta) je morda zmanjšala lokalni odpor proti arabski širitvi (Haldon [1997], 49–50).</ref> Nobeno cesarstvo ni dobilo priložnosti za okrevanje, saj so jih v nekaj letih prizadeli napadi Arabcev (novo združenih z islamom), kar je po Howard-Johnstonu »mogoče primerjati le s človeškim cunamijem«.<ref>Foss (1975), 746–47; Howard-Johnston (2006), xv</ref> Po besedah Georgea Liske je »nepotrebno podaljšan bizantinsko-perzijski konflikt odprl pot islamu«.<ref>Liska (1998), 170</ref> [[Sasanidsko cesarstvo]] je hitro podleglo tem napadom in bilo popolnoma osvojeno. Med bizantinsko-arabskimi vojnami so bile izgubljene tudi izčrpane vzhodne in južne province Rimskega cesarstva, nedavno pridobljene Sirija, Armenija, Egipt in Severna Afrika, kar je cesarstvo zmanjšalo na ozemeljski ostanek, ki je obsegal Anatolijo in razpršene otoke ter oporišča na Balkanu in v Italiji.<ref>Haldon (1997), 49–50</ref> Te preostale dežele so bile temeljito osiromašene zaradi pogostih napadov, kar je zaznamovalo prehod iz klasične urbane civilizacije v bolj podeželsko, srednjeveško obliko družbe. Vendar pa je [[Rimsko cesarstvo]], za razliko od Perzije, na koncu preživelo arabski napad, obdržalo svoja preostala ozemlja in odločno odbilo dve arabski obleganji svoje prestolnice v letih [[Obleganje Konstantinopla (674–678)|674–678]] in [[Drugo arabsko obleganje Konstantinopla|717–718]].<ref>Haldon (1997), 61–62; Howard-Johnston (2006), 9</ref> Rimsko cesarstvo je v kasnejših konfliktih izgubilo tudi svoja ozemlja na Kreti in v južni Italiji v korist Arabcev, čeprav so bila tudi ta sčasoma ponovno pridobljena. ==Strategije in vojaške taktike== {{glavni|Vojska v sasanidskem imperiju|Vojska v Vzhodnem rimskem imperiju}} Ko sta se Rimsko in Partsko cesarstvo prvič spopadla v 1. stoletju pr. n. št., se je zdelo, da ima Partija potencial, da svojo mejo potisne do Egejskega morja in Sredozemlja. Vendar so Rimljani odbili veliko invazijo na Sirijo in Anatolijo s strani Pakorja in Labiena ter so postopoma lahko izkoristili slabosti partskega vojaškega sistema, ki je bil po mnenju Georgea Rawlinsona prilagojen za nacionalno obrambo, vendar slabo primeren za osvajanje. Rimljani pa so nenehno spreminjali in razvijali svojo »veliko strategijo« od [[Trajan]]ovega časa naprej in so bili do časa Pakorja sposobni prevzeti ofenzivo proti Partom. Tako kot Sasanidi v poznem 3. in 4. stoletju so se Parti na splošno izogibali kakršni koli dolgotrajni obrambi Mezopotamije proti Rimljanom. Vendar [[Iransko višavje|Iranska planota]] ni nikoli padla, saj so rimske odprave vedno izčrpale svoj ofenzivni zagon, ko so dosegle spodnjo Mezopotamijo in njihova podaljšana komunikacijska linija skozi ozemlje, ki ni bilo dovolj umirjeno, jih je izpostavila uporom in protinapadom.<ref name="Wheeler (2007), 259">Wheeler (2007), 259</ref> Od 4. stoletja našega štetja naprej so [[Sasanidi]] rasli v moči in prevzeli vlogo agresorja. Menili so, da velik del ozemlja, dodanega Rimskemu cesarstvu v partskih in zgodnjih sasanidskih časih, upravičeno pripada perzijski sferi.<ref name="Fr473">Frye (2005), 473</ref> Everett Wheeler trdi, da so "Sasanidi, administrativno bolj centralizirani kot Parti, formalno organizirali obrambo svojega ozemlja, čeprav niso imeli stalne vojske do Kozrava I.".<ref name="Wheeler (2007), 259" /> Na splošno so Rimljani Sasanide obravnavali kot resnejšo grožnjo kot Parte, medtem ko so Sasanidi Rimsko cesarstvo obravnavali kot sovražnika ''par excellence''.<ref>Greatrex (2005), 478; Frye (2005), 472</ref> Posredno vojskovanje so uporabljali tako Bizantinci kot Sasanidi kot alternativo neposrednemu spopadu, zlasti prek arabskih kraljestev na jugu in nomadskih narodov na severu. Vojaško so Sasanidi nadaljevali močno odvisnost Partov od konjenice: kombinacija konjskih lokostrelcev in [[katafrakt|katafraktov]]; slednji so bili težka oklepna konjenica, ki jo je zagotavljala [[aristokracija]]. Dodali so kontingent bojnih slonov, pridobljenih iz doline Inda, vendar je bila kakovost njihove pehote slabša od rimske. Združene sile konjskih lokostrelcev in težke konjenice so rimskim pešcem zadale več porazov, vključno s tistimi, ki jih je vodil [[Mark Licinij Kras]] (Bitka pri Kari leta 53 pr. n. št.),<ref>Po besedah Rena E. Gabbe je bila rimska vojska sčasoma reorganizirana po vplivu bitke pri Kariju (Gabba [1966], 51–73).</ref> [[Mark Antonij]] [[Rimsko-partske_vojne#Antonijeva_Atropatenska_kampanja_(36_pr._n._št.)|leta 36 pr. n. št.]] in Valerijan (Bitka pri Edesi leta 260 n. št.). Partske taktike so postopoma postale standardna metoda vojskovanja v Rimskem imperiju<ref>[https://www.cambridge.org/core/books/the-cambridge-history-of-iran/cultural-relations-between-parthia-and-rome/0E259A85489548072E86D3F0AD8A9182/ Zgodovina Irana po Cambridgeu] : "Partske taktike so postopoma postale standardna metoda vojskovanja v Rimskem cesarstvu. Starodavna perzijska tradicija obsežnega hidravličnega inženiringa se je tako združila z edinstveno rimsko izkušnjo v zidarstvu. Grško-rimska slika Perzijcev kot naroda divjih in neukrotljivih bojevnikov je v čudnem nasprotju z drugim stereotipom, Perzijci kot mojstri umetnosti prefinjenega življenja, razkošnega življenja. Perzijski vpliv na rimsko religijo bi bil ogromen, če bi ljudje smeli imenovati [[mitraizem]] perzijsko religijo."</ref> in enote ''[[Bitka pri Edesi|kataphractarii]]'' in ''[[Klibanarios (vzhodnorimska vojaška enota)|clibanarii]]'' so bile uvedene v rimsko vojsko;<ref>Vegetius, III, ''Epitoma Rei Militaris'', [http://www.thelatinlibrary.com/vegetius3.html 26]<br />* Verbruggen–Willard–Southern (1997), 4–5</ref> posledično se je močno oborožena konjenica povečala po pomembnosti tako v rimski kot v perzijski vojski po 3. stoletju n. št. in do konca vojn.<ref name="Fr473" /> Rimska vojska je postopoma vključila tudi konjske lokostrelce (''Equites Sagittarii''), in do 5. stoletja n. št. niso bili več najemniška enota in so bili posamezno nekoliko boljši v primerjavi s perzijskimi, kot trdi [[Prokopij]]; vendar so perzijske enote konjskih lokostrelcev kot celota vedno ostale izziv za Rimljane, kar kaže, da so bili rimski konjski lokostrelci manj številčni.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=5G1rV7tS79sC&pg=PA195 |title=Warfare, State and Society in the Byzantine World, 565-1204 |first=John F. |last=Haldon |date=31 March 1999 |publisher=Psychology |access-date=31 March 2018 |via=Google Books |isbn=9781857284959}}</ref> V času Khosrowa I so se pojavili sestavljeni konjeniki (''[[Vojska_v_sasanidskem_imperiju#Konjenica|aswaran]]''), ki so bili spretni tako v lokostrelstvu kot v uporabi kopja.<ref>{{navedi knjigo |last1=Farrokh |first1=Kaveh |author-link1=Kaveh Farrokh |title=Sassanian Elite Cavalry AD 224–642 |date=2012 |publisher=Bloomsbury |isbn=978-1-78200-848-4 |page=42}}</ref> [[File:Roman siege machines.gif|upright=1.4|thumb|Rimske oblegovalne naprave]] Po drugi strani so Perzijci prevzeli vojne stroje od Rimljanov.<ref name="iranicaonline.org" /> Rimljani so dosegli in ohranili visoko stopnjo prefinjenosti v [[Obleganje|obleganju]] in razvili vrsto [[Oblegovalna naprava|oblegovalnih strojev]]. Po drugi strani so bili Parti nesposobni pri obleganju; njihove konjeniške vojske so bile bolj primerne za "taktike udari in pobegni", ki so uničile Antonijev vojaški pratež leta 36 pr. n. št. Situacija se je spremenila z vzponom Sasanidov, ko je Rim naletel na sovražnika, ki je bil enako sposoben v obleganju. Sasanidi so večinoma uporabljali nasipe, ovne, mine in v manjši meri oblegovalne stolpe, artilerijo,<ref>Campbell–Hook (2005), 57–59; Gabba (1966), 51–73</ref><ref name="Elton">{{navedi knjigo |last1=Elton |first1=Hugh |title=The Roman Empire in Late Antiquity: A Political and Military History |url=https://archive.org/details/romanempireinlat0000elto |date=2018 |publisher=Cambridge University Press |isbn=9780521899314 |page=[https://archive.org/details/romanempireinlat0000elto/page/n349 326]}}</ref> in tudi [[kemično orožje]], kot v [[Dura-Europos]]u (256)<ref>[http://www.archaeology.co.uk/cwa/world-news/death-underground-gas-warfare-at-dura-europos.htm "Smrt pod zemljo: Plinsko vojskovanje v Dura-Europosu"], ''Current Archaeology'', 26. november 2009 (spletna funkcija), dostopano 3. oktober 2014</ref><ref>Samir S. Patel, [http://www.archaeology.org/1001/topten/syria."""html "Zgodnje kemično bojevanje – Dura-Europos, Sirija"], ''Arheologija'', letn. 63, št. 1, januar/februar 2010, (dostopano 3. oktobra 2014)</ref><ref>Stephanie Pappas, [http://www.livescience.com/13113-ancient-chemical-warfare-romans-persians.html "Pokopani vojaki so morda žrtve starodavnega kemičnega orožja"], ''LiveScience'', 8. marec 2011, dostopano 3. oktobra 2014</ref> in Petra (550–551).<ref name="Elton" /> Uporaba kompleksne torzijske opreme je bila redka, saj je tradicionalno perzijsko strokovno znanje na področju lokostrelstva zmanjšalo njihove očitne koristi.<ref>{{navedi knjigo |last1=Whitby |first1=Michael |title=Oblegovanje in taktike proti obleganju v pozni antiki (ok. 250–640) |date=1. januar 2013 |publisher=Brill |isbn=978-90-04-25258-5 |page=446 |url=https://brill.com/view/book/9789004252585/B9789004252585_014.xml |language=en}}</ref> Sloni so bili uporabljeni (npr. kot oblegovalni stolpi), kjer je bil teren neugoden za stroje.<ref>{{cite journal |last1=Rance |first1=Philip |title=Sloni v vojskovanju v pozni antiki |journal=Acta Antiqua Academiae Scientiarum Hungaricae |date=december 2003 |volume=43 |issue=3–4 |pages=369–370 |doi=10.1556/aant.43.2003.3-4.10 |language=en |issn=1588-2543 |url=http://real.mtak.hu/46655/1/aant.43.2003.3-4.10.pdf}}</ref> Nedavne ocene, ki primerjajo Sasanide in Parte, so potrdile premoč sasanidske oblegovalne tehnike, vojaškega inženirstva in organizacije,<ref>[https://www.sciencedaily.com/releases/2008/02/080218155534.htm Izkopavanja v Iranu razkrivajo skrivnost "Rdeče kače"], ''Science Daily'' Levi (1994), 192</ref> kot tudi sposobnost gradnje obrambnih del.<ref>Rekavandi–Sauer–Wilkinson–Nokandeh, [http://www.archaeology.co.uk/index.php?option=com_content&task=view&id=1555&Itemid=27 "Enigma rdeče kače"]</ref> Na začetku sasanidske vladavine je med cesarstvi obstajalo več tamponskih držav. Te so bile sčasoma absorbirane v centralno državo, in do 7. stoletja je bila zadnja tamponska država, arabska [[Lahmidi|Lakhmidi]], priključena Sasanidskemu cesarstvu. Frye ugotavlja, da so v 3. stoletju n. št. takšne odvisne države igrale pomembno vlogo v rimsko-sasanidskih odnosih, vendar sta jih oba imperija postopoma nadomestila z organiziranim |obrambnim sistemom, ki ga je vodila centralna vlada in je temeljil na liniji utrdb (''[[limes]]'') in utrjenih obmejnih mestih, kot je bila Dara (Mezopotamija).<ref name="Fr 139">Frye (1993), 139</ref> Proti koncu 1. stoletja n. št. je Rim organiziral zaščito svojih vzhodnih meja s sistemom ''limes'', ki je trajal do muslimanskih osvajanj v 7. stoletju po izboljšavah [[Dioklecijan]]a.<ref>Shahîd (1984), 24–25; Wagstaff (1985), 123–125</ref> Tako kot Rimljani so tudi Sasanidi gradili obrambne zidove nasproti ozemlju svojih nasprotnikov. Po R. N. Fryeu je bil perzijski sistem razširjen pod [[Šapur II.|Šapurjem II.]], verjetno po zgledu Dioklecijanove gradnje ''limesa'' sirskih in mezopotamskih meja Rimskega cesarstva.<ref>Frye (1993), 139; Levi (1994), 192</ref> Rimske in perzijske obmejne enote so bile znane kot ''limitanei'' oziroma ''marzobani''. Sasanidi in v manjši meri Parti, so prakticirali množične [[deportacija|deportacije]] v nova mesta kot orodje politike, ne le vojnih ujetnikov (kot so tisti iz [[Bitka pri Edesi|Bitke pri Edesi]]), ampak tudi mest, ki so jih osvojili, kot je deportacija prebivalcev Antiohije v Veh Antiok Kozrov, kar je privedlo do propada slednjega. Te deportacije so sprožile tudi širjenje krščanstva v Perziji.<ref>A. Shapur Shahbazi, Erich Kettenhofen, John R. Perry, “DEPORTATIONS,” ''Encyclopædia Iranica'', VII/3, pp. 297–312, available online at http://www.iranicaonline.org/articles/deportations (accessed on 30 December 2012).</ref> Zdi se, da so se Perzijci neradi zatekali k pomorskim akcijam.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=1U4rUaLdYnQC&q=persians+reluctant+to+resort+to+naval&pg=PA121 |title=East Rome, Sasanian Persia and the End of Antiquity: Historiographical and Historical Studies |first=J. D. |last=Howard-Johnston |date=31 March 2018 |publisher=Ashgate |access-date=31 March 2018 |via=Google Books |isbn=9780860789925}}</ref> Nekaj manjših sasanidskih pomorskih akcij je bilo v letih 620–23, edina večja akcija bizantinske mornarice pa je bila med [[obleganje Konstantinopla (626)|obleganjem Konstantinopla (626)]]. ==Ocene== Rimsko-perzijske vojne so bile označene kot 'jalove' in preveč »depresivne in dolgočasne za razmišljanje«.<ref>{{navedi knjigo |first=Chris |last=Brazier |title=The No-nonsense Guide to World History |url=https://archive.org/details/nononsenseguidet0000braz_c5i1 |year=2001 |publisher=Verso |page=[https://archive.org/details/nononsenseguidet0000braz_c5i1/page/n43 42] |isbn=978-1-8598-4355-0}}</ref> Preroško je [[Kasij Dion]] opazil njihov »neskončen cikel oboroženih spopadov« in ugotovil, da »dejstva sama kažejo, da je [Severusova] osvojitev za nas vir nenehnih vojn in velikih stroškov. Kajti prinaša zelo malo in porabi ogromne vsote; in zdaj, ko smo se razširili na ljudstva, ki so sosedje Medijcev in Partov, namesto nas samih, se vedno, lahko bi rekli, borimo v bitkah teh ljudstev.«<ref>Cassius Dio, ''Roman History'', LXXV, 3. [https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Cassius_Dio/75*.html 2–3]<br />* Garnsey–Saller (1987), 8</ref> V dolgi seriji vojn med obema silama je meja v zgornji Mezopotamiji ostala bolj ali manj stalna. Zgodovinarji poudarjajo, da je stabilnost meje skozi stoletja izjemna, čeprav so Nisibis, Singara, Dara in druga mesta zgornje Mezopotamije občasno menjala lastnike, in posedovanje teh obmejnih mest je enemu imperiju dajalo trgovinsko prednost pred drugim. Kot navaja Frye:<ref name="Fr 139" /> {{blockquote|''Dobi se vtis, da je kri, prelita v vojni med obema državama, prinesla eni ali drugi strani tako malo resničnega dobička kot nekaj metrov zemlje, pridobljenih po strašni ceni v jarkovski vojni prve svetovne vojne.''}} {| class="toccolours" style="background:#c6dbf7; float:left; font-size:85%; margin-left:1em; margin-right:2em; max-width:27%; text-align:left; width:30em;" || "Kako bi bilo lahko dobro, da bi svoje najdražje imetje predal tujcu, barbaru, vladarju svojega najhujšega sovražnika, tistemu, čigar dobra vera in občutek za pravičnost nista bila preizkušena, in, kar je še več, tistemu, ki je pripadal tuji in poganski veri?" |- ||'''Agathias''' (''Zgodovine'', 4.26.6, prevedla Averil Cameron) o Perzijcih, sodba, značilna za rimski pogled.<ref>Greatrex (2005), 477–478</ref> |} Obe strani sta poskušali upravičiti svoje vojaške cilje tako aktivno kot reaktivno. Po ''ismu Tansarja'' in muslimanskem piscu Al-Tha'alibiju sta bili invaziji [[Ardašir I.|Ardaširja I]] in [[Pakor I.|Pakorja I]] na rimska ozemlja, oziroma, maščevanje za [[Aleksander_Veliki#Priprave_na_pohod_v_Perzijo|osvojitev Perzije s strani Aleksandra Velikega]], za katero se je mislilo, da je vzrok za kasnejšo iransko zmedo;<ref>{{navedi knjigo |title=Brill's Companion to the Reception of Alexander the Great |date=2018 |publisher=Brill |isbn=9789004359932 |page=214 |url=https://books.google.com/books?id=ZJJyDwAAQBAJ&pg=PA214 |language=en}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Yarshater |first1=Ehsan |title=The Cambridge History of Iran |date=1983 |publisher=Cambridge University Press |isbn=9780521200929 |page=475 |url=https://books.google.com/books?id=Ko_RafMSGLkC&pg=PA475 |language=en}}</ref> to se ujema z idejo ''{{lang|la|imitatio Alexandri}}'', ki so jo cenili rimski cesarji [[Karakala]], [[Aleksander Sever]]<ref>{{navedi splet |last1=Wiesehöfer |first1=Joseph |author-link1=Joseph Wiesehöfer |title=ARDAŠĪR I i."""Zgodovina |url=http://www.iranicaonline.org/articles/ardasir-i |website=[[Encyclopaedia Iranica]] |date=11 August 2011}}</ref> in [[Julijan (rimski cesar)|Julijan]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Athanassiadi |first1=Polymnia |title=Julian (Routledge Revivals): An Intellectual Biography |date=2014 |publisher=Routledge |isbn=978-1-317-69652-0 |page=192 |language=en}}</ref> Rimski viri razkrivajo dolgoletne predsodke glede običajev, verskih struktur, jezikov in oblik vladavine vzhodnih sil. John F. Haldon poudarja, da "čeprav so se konflikti med Perzijo in Vzhodnim Rimom vrteli okoli vprašanj strateškega nadzora na vzhodni meji, je bil vedno prisoten versko-ideološki element". Od časa Konstantina naprej so se rimski cesarji imenovali za zaščitnike kristjanov v Perziji.<ref>Barnes (1985), 126</ref> Ta odnos je povzročil močne sume glede zvestobe kristjanov, ki so živeli v Sasanidskem Iranu in pogosto vodil do rimsko-perzijskih napetosti ali celo vojaških spopadov<ref>Sozomen, ''Cerkvena zgodovina'', II, [http://www.freewebs.com/vitaphone1/history/sozomen.html#P3230_1341005 15] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110522183202/http://www.freewebs.com/vitaphone1/history/sozomen.html |date=2011-05-22 }}<br />* McDonough (2006), 73</ref> (npr. v rimsko-sasanidski vojni 421–422). Značilnost zadnje faze konflikta, ko se je tisto, kar se je začelo leta 611–612 kot napad, kmalu preoblikovalo v osvajalno vojno, je bila premoč križa kot simbola cesarske zmage in močan verski element v rimski cesarski propagandi; [[Heraklij]] je sam predstavil Hozroja kot božjega sovražnika, avtorji 6. in 7. stoletja pa so bili ostro sovražni do Perzije.<ref>Haldon (1999), 20; Isaak (1998), 441</ref><ref>Dignas–Winter (2007), [http://assets.cambridge.org/97805218/49258/excerpt/9780521849258_excerpt.pdf 1–3] (PDF)</ref> ==Historiografija== [[File:HumiliationValerianusHolbein.jpg|thumb|left|''Ponižanje Valerijana s strani Šapurja'' ([[Hans Holbein mlajši]], 1521, pero in črno črnilo na skici s kredo, Kunstmuseum Basel)]] Viri za zgodovino Partije in vojn z Rimom so skopi in razpršeni. Parti so sledili [[Ahemenidsko cesarstvo|ahemenidski]] tradiciji in dajali prednost ustni [[historiografija|historiografiji]], kar je zagotovilo popačenje njihove zgodovine, ko so bili premagani. Glavni viri tega obdobja so tako rimski ([[Tacit]], Marij Maksim in [[Justin (zgodovinar)|Justin]]) in grški zgodovinarji (Herodijan, [[Kasij Dion]] in [[Plutarh]]). 13. knjiga ''Sibilinskih prerokb'' pripoveduje o posledicah rimsko-perzijskih vojn v Siriji od vladavine [[Gordijan III.|Gordijana III.]] do prevlade province s strani [[Palmirsko cesarstvo|Odenata iz Palmire]]. S koncem Herodijanovega zapisa so izgubljene vse sodobne kronološke pripovedi rimske zgodovine, do pripovedi [[Laktancij|Laktancija]] in [[Evzebij|Evzebija]] v začetku 4. stoletja, obe s krščanskega vidika.<ref>Dodgeon–Greatrex–Lieu (2002), I, 5; Potter (2004), 232–233</ref> Glavni viri za zgodnje sasanidsko obdobje niso sodobni. Med njimi so najpomembnejši Grka Agatij in [[Ivan Malala|Malalas]], perzijska muslimana [[al-Tabari]] in [[Firduzi]], armenski Agatangel ter sirski kroniki ''Kronika Edese'' in ''Kronika Arbele'', od katerih je večina temeljila na poznih sasanidskih virih, zlasti ''Khwaday-Namag''. ''Historia Augusta'' ni niti sodobna niti zanesljiva, vendar je glavni pripovedni vir za Severa in Kara. Trilingvistični (srednjeperzijski, partski, grški) napisi Šapurja so primarni viri.<ref>Frye (2005), 461–463; Shahbazi, {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20090129185336/http://www.iranica.com/newsite/index.isc?Article=http%3A%2F%2Fwww.iranica."""com%2Fnewsite%2Farticles%2Funicode%2Fv12f3%2Fv12f3036b.html Historiografija]}}</ref> Za obdobje med letoma 353 in 378 obstaja vir iz prve roke o glavnih dogodkih na vzhodni meji v delu ''Res Gestae'' [[Amijan Marcelin]]. Za dogodke, ki zajemajo obdobje med 4. in 6. stoletjem, so še posebej dragocena dela [[Sozomen|Sozomena]], [[Zosim|Zosima]], [[Prisk|Priska]] in [[Ivan Zonara|Ivana Zonarasa]].<ref>Dodgeon–Greatrex–Lieu (2002), I, 7</ref> Najpomembnejši vir za Justinijanove perzijske vojne do leta 553 je [[Prokopij]]. Njegovi nadaljevalci Agatij in [[Menander Protektor]] prav tako ponujata veliko pomembnih podrobnosti. [[Teofilakt Simokat|Teofilakt Simokat]] je glavni vir za vladavino [[Mavricij]]a,<ref>Boyd (1999), 160</ref> medtem ko so [[Teofan Spovednik]], ''[[Velikonočna kronika]]'' in pesmi Jurija iz Pizidije uporabni viri za zadnjo rimsko-perzijsko vojno. Poleg bizantinskih virov prispevata k skladni pripovedi o Heraklijevi vojni tudi dva armenska zgodovinarja, Sebeos in Movses Khorenatsi, ki ju Howard-Johnston obravnava kot "najpomembnejša med obstoječimi nemuslimanskimi viri".<ref>Howard-Johnston (2006), 42–43</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri== * http://assets.cambridge.org/97805218/49258/excerpt/9780521849258_excerpt.pdf (refs: 6, 168) * http://www.shsu.edu/~his_ncp/Parthian.html (refs: 12, 14) * http://www.thelatinlibrary.com/lactantius/demort.shtml (refs: 34, 184) * http://www.thelatinlibrary.com/victor.caes.html#39 (refs: 39, 40) * http://www.tertullian.org/fathers/joshua_the_stylite_02_trans.htm (refs: 51, 55, 56, 60, 182) * http://www.britannica.com/eb/article-3802 (refs: 74, 81) * http://www.roman-emperors.org/justinia.htm (refs: 82, 90) * http://www.humanities.uci.edu/sasanika/pdf/Theophylact.pdf (refs: 96, 98, 101, 103) * http://www.thelatinlibrary.com/vegetius3.html (refs: 141, 188) * [https://archive.today/20090129185336/http://www.iranica.com/newsite/index.isc?Article=http://www.iranica.com/newsite/articles/unicode/v12f3/v12f3036b.html Article title]}} (refs: 170, 171) ===Primarni viri=== * Agathias, ''Histories''. Book 4. * Aurelius Victor, ''Liber de Caesaribus''. See original text in the Latin Library.<ref>{{navedi splet |url=http://www.thelatinlibrary.com/victor.caes.html |title=LIBER DE CAESARIBUS |website=www.thelatinlibrary.com |access-date=31 March 2018}}</ref> * [[Kasij Dion]], ''Roman History''. Book LXXX. Translated by Earnest Cary.<ref>{{navedi splet |url=https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Cassius_Dio/home.html |title=LacusCurtius • Cassius Dio's Roman History |website=penelope.uchicago.edu |access-date=31 March 2018}}</ref> * ''Chronicon Paschale''. See the original text in Google Books<ref>{{navedi splet |url=https://books.google.com/books?id=jnAGAAAAQAAJ&q=chronicon+paschale |title=Chronicon paschale |first=Charles Du Fresne Du Cange |last=(sieur) |date=31 March 2018 |publisher=Impensis Ed. Weberi |access-date=31 March 2018 |via=Google Books}}</ref> * Corippus, ''Johannis''<ref>{{navedi knjigo |url=https://archive.org/details/johannidosdelau00corigoog |quote=Corippus. Johannidos. |title=Johannidos: De laudibus Justini Augusti minor libri quattuor |year=1836 |first=Flavius Cresconius |last=Corippus |access-date=31 March 2018 |via=Internet Archive}}</ref> Book I. * Eutropius, ''Abridgment of Roman History''. Book IX. Translated by the Rev. John Selby Watson.<ref>{{navedi splet |url=http://www.forumromanum.org/literature/eutropius/index.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20031003144850/http://www.forumromanum.org/literature/eutropius/index.html |url-status=usurped |archive-date=October 3, 2003 |title=Eutropius: Abridgement of Roman History |website=www.forumromanum.org |access-date=31 March 2018}}</ref> * Herodian, ''History of the Roman Empire''. Book VI. Translated by Edward C. Echols.<ref>{{navedi splet |url=https://www.livius.org/he-hg/herodian/hre000.html#Book_six:_the_reign_of_Severus_Alexander |title=Herodian's Roman History |author=Livius |website=www.livius.org |access-date=31 March 2018 |archive-date=4 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150504215548/http://www.livius.org/he-hg/herodian/hre000.html#Book_six:_the_reign_of_Severus_Alexander |url-status=dead}}</ref> * John of Epiphania. ''History''<ref> {{navedi splet |url=http://www.ancientsites.com/aw/Post/1048936 |title=AncientSites.com |access-date=2008-06-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110621222019/http://www.ancientsites.com/aw/Post/1048936 |archive-date=2011-06-21 |url-status=dead}} </ref> * Joshua the Stylite, ''Chronicle''. Translated by William Wright.<ref>{{navedi splet |url=http://www.tertullian.org/fathers/joshua_the_stylite_02_trans.htm |title=Joshua the Stylite, Chronicle composed in Syriac in AD 507 (1882) pp. 1-76 |first=Joshua the |last=Stylite |website=www.tertullian.org |access-date=31 March 2018}}</ref> * [[Justin (historian)|Justin]], ''Historiarum Philippicarum''. Book XLI. See original text in the Latin Library.<ref>{{navedi splet |url=http://www.thelatinlibrary.com/justin/41.html |title=Justin XLI |website=www.thelatinlibrary.com |access-date=31 March 2018}}</ref> * Lactantius, ''De Mortibus Persecutorum''. See original text in the Latin Library.<ref>{{navedi splet |url=http://www.thelatinlibrary.com/lactantius/demort.shtml |title=Lactantius: de Mortibus Persecutorum |website=www.thelatinlibrary.com |access-date=31 March 2018}}</ref> * [[File:wikisource-logo.svg|15px]] [[Plutarch]], ''[[s:Lives/Antony|Antony]]''. Translated by John Dryden. * [[File:wikisource-logo.svg|15px]] [[Plutarch]], ''[[s:Lives/Crassus|Crassus]]''. Translated by John Dryden. * [[File:wikisource-logo.svg|15px]] [[Plutarch]], ''[[s:Lives/Sylla|Sylla]]''. Translated by John Dryden. * Procopius, ''History of the Wars'', Book II. Translated by [http://www.gutenberg.org/ebooks/16764 H. B. Dewing]. * ''Sibylline Oracles''. Book XIII. Translated by [http://www.sacred-texts.com/cla/sib/ Milton S. Terry]. * Sozomen, ''Ecclesiastical History'', Book II. Translated by [[Chester D. Hartranft]], [[Philip Schaff]] and Henry Wace.<ref>{{navedi splet |url=http://www.freewebs.com/vitaphone1/history/sozomen.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20110522183202/http://www.freewebs.com/vitaphone1/history/sozomen.html |url-status=dead |title=Freewebs.com |archive-date=May 22, 2011}}</ref> * [[File:wikisource-logo.svg|15px]] [[Tacit]], ''[[:Wikisource:The Annals (Tacitus)|The Annals]]''. Translation based on Alfred John Church and William Jackson Brodribb. * Theophanes the Confessor. ''Chronicle''. See original text in ''Documenta Catholica Omnia''. (PDF)<ref>[http://www.documentacatholicaomnia.eu/03d/0700-0800,_Theophanes_Abbas_Confessor,_Chronographia_(CSHB_Classeni_Recensio),_GR.pdf DocumentaCatholicaOmnia.eu]</ref> * Theophylact Simocatta. ''History''. Books I and V. Translated by Michael and Mary Whitby. (PDF)<ref> {{navedi splet |url=http://www.humanities.uci.edu/sasanika/pdf/Theophylact.pdf |title=Humanities.uci.edu |access-date=2008-04-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110610155131/http://www.humanities.uci.edu/sasanika/pdf/Theophylact.pdf |archive-date=2011-06-10 |url-status=dead}} </ref> * Vegetius. ''Epitoma Rei Militaris''. Book III. See original text in the Latin Library.<ref>{{navedi splet |url=http://www.thelatinlibrary.com/vegetius3.html |title=Vegetius Liber III |website=www.thelatinlibrary.com |access-date=31 March 2018}}</ref> * Zacharias Rhetor. ''Historia Ecclesiastica''. {{Divcol-end}} ===Sekundarni viri=== {{sfn whitelist|CITEREFBlockley1997}} {{Divcol}} * {{navedi knjigo |title=Rome in the East: The Transformation of an Empire |last=Ball |first=Warwick |year=2000 |publisher=Routledge |isbn=0-415-24357-2 |url=https://books.google.com/books?id=CPr0tV7K768C&q=Iran,+wars+with+Rome}} * {{Cite journal |last=Barnes |first=T. D |year=1985 |title=Constantine and the Christians of Persia |jstor=300656 |journal=The Journal of Roman Studies |volume=75 |issn=0013-8266 |pages=126–136 |doi=10.2307/300656 |s2cid=162744718}} * {{navedi knjigo |last1=Barnett |first1=Glenn |title=Emulating Alexander: How Alexander the Great's Legacy Fuelled Rome's Wars With Persia |url=https://archive.org/details/emulatingalexand0000barn |date=2017 |publisher=Pen and Sword Military |location=Great Britain |isbn=978-1526703002 |page=232 |edition=First}} * {{Cite journal |last=Baynes |first=Norman H. |year=1912 |title=The restoration of the Cross at Jerusalem |url=https://archive.org/details/sim_english-historical-review_1912-04_27_106/page/n81 |doi=10.1093/ehr/XXVII.CVI.287 |journal=The English Historical Review |volume=27 |issue=106 |issn=0013-8266 |pages=287–299}} * {{The Cambridge History of Iran|volume=3a|chapter=The Political History of Iran under the Arsacids|last=Bivar|first=A. D. H.|pages=21–99|chapter-url={{Google Books|Ko_RafMSGLkC|page=124|plainurl=yes}}}} * {{Cambridge Ancient History|volume=13|chapter=Warfare and Diplomacy|first=Roger C.|last=Blockley|title=The Cambridge Ancient History |year=1997 |pages=411–436 |doi=10.1017/CHOL9780521302005.014|isbn=9781139054409}} * {{navedi knjigo |title=Encyclopedia of Historians and Historical Writing |last=Boyd |first=Kelly |year=2004 |url=https://books.google.com/books?id=JBqWbDmFsfEC&q=Zonaras,+Procopius,+Zosimus,+Persian |publisher=Taylor & Francis |isbn=1-884964-33-8 |chapter=Byzantium}} *Börm, Henning (2016). "[https://www.academia.edu/23977858/A_Threat_or_a_Blessing_The_Sasanians_and_the_Roman_Empire_in_C._Binder_-_H._B%C3%B6rm_-_A._Luther_eds._Diwan._Studies_in_the_History_and_Culture_of_the_Ancient_Near_East_and_the_Eastern_Mediterranean_Duisburg_Wellem_2016_pp._615ff A Threat or a Blessing? The Sasanians and the Roman Empire]". In Binder, Carsten; Börm, Henning; Luther, Andreas (eds.): ''Diwan. Studies in the History and Culture of the Ancient Near East and the Eastern Mediterranean''. Wellem, 615–646. * {{navedi knjigo |last=Bury |first=John Bagnall |author-link= |title=History of the Later Roman Empire |publisher=Macmillan |year=1923 |url=https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/secondary/BURLAT/home.html}} * {{Cite journal |last=Cameron |first=Averil |year=1979 |title=Images of Authority: Elites and Icons in Late Sixth-century Byzantium |doi=10.1093/past/84.1.3 |journal=Past and Present |issue=84 |pages=3–35}} * {{Cambridge Ancient History|volume=12|last=Campbell|first=Brian|chapter=The Severan Dynasty}} * {{navedi splet |title=An Overview of the Sassanian Persian Military |last=Cornuelle |first=Chris |url=http://www.throneworld.com/oathofempire/en/sassanids.htm |publisher=Thomas Harlan |access-date=2013-09-23}} * {{navedi knjigo |last1=De Blois |first1=Lukas |last2=van der Spek |first2=R. J. |title=An Introduction to the Ancient World |url=https://archive.org/details/isbn_2900415458275 |date=2008 |publisher=Routledge |isbn=978-1134047925}} * {{navedi knjigo |title=Rome and Persia in Late Antiquity. Neighbours and rivals |last=Dignas |first=Beate |year=2007 |url=http://www.cambridge.org/us/catalogue/catalogue.asp?isbn=9780521614078&ss=exc |author2=Winter, Engelbert |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-3-515-09052-0}} * {{navedi knjigo |title=The Roman Eastern Frontier and the Persian Wars (Part I, 226–363 AD) |last=Dodgeon |first=Michael H. |author2=Greatrex, Geoffrey |author3=Lieu, Samuel N. C. |year=2002 |publisher=Routledge |isbn=0-415-00342-3 |url=https://books.google.com/books?id=cpg9AAAAIAAJ&q=Second+Persian+war,+Lieu}} * {{Cite encyclopedia |title=Justinian (AD 527–565) |last=Evans |first=James Allan |url=http://www.roman-emperors.org/justinia.htm |encyclopedia=Online Encyclopedia of Roman Emperors |access-date=2007-05-19}} * {{navedi novice |title=Excavations In Iran Unravel Mystery Of "Red Snake" |url=https://www.sciencedaily.com/releases/2008/02/080218155534.htm |at=Science News |work=Science Daily |date=February 26, 2008 |access-date=2008-06-03}} * {{Cite journal |last=Foss |first=Clive |year=1975 |title=The Persians in Asia Minor and the End of Antiquity |url=https://archive.org/details/sim_english-historical-review_1975-07_90_356/page/720 |journal=The English Historical Review |volume=90 |pages=721–747 |doi=10.1093/ehr/XC.CCCLVII.721}} * {{navedi knjigo |title=The Cambridge History of Iran |last=Frye |first=R. N. |editor-last=Bayne Fisher |editor-first=William |editor2=Gershevitch, Ilya |editor3=Yarshater, Ehsan |editor4=Frye, R. N. |editor5=Boyle, J. A. |editor6=Jackson, Peter |editor7=Lockhart, Laurence |editor8=Avery, Peter |editor9=Hambly, Gavin|editor10=Melville, Charles |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |isbn=0-521-20092-X |chapter-url=https://books.google.com/books?id=Ko_RafMSGLkC&q=Severus,+Ardashir&pg=PA124 |chapter=The Political History of Iran under the Sassanians}} * {{Cambridge Ancient History|volume=12|last=Frye|first=R. N.|chapter=The Sassanians}} * {{navedi knjigo |last=Gabba |first=Reno E. |title=Atti del Convegno sul Terma: la Persia e il Mondo Greco-Romano |publisher=Accademia Nazionale del Lincei |year=1965 |chapter=Sulle Influenze Reciproche Degli Ordinamenti de Parti e Dei Romani |language=it}} * {{navedi knjigo |last1=Garnsey |first1=Peter |last2=Saller |first2=Richard P. |title=The Roman Empire: Economy, Society and Culture |url=https://archive.org/details/romanempireecono00garn |url-access=registration |publisher=University of California Press |year=1987 |isbn=0-520-06067-9 |chapter=The Roman Empire}} * {{navedi knjigo |last=Grabar |first=André |title=L'Iconoclasme Byzantin: le Dossier Archéologique |url=https://archive.org/details/liconoclasmebyza0000grab |publisher=Flammarion |year=1984 |isbn=2-08-081634-9 |language=fr}} * {{navedi knjigo |title=The Roman Eastern Frontier and the Persian Wars (Part II, 363–630 AD) |last1=Greatrex |first1=Geoffrey |last2=Lieu |first2=Samuel N. C. |year=2002 |publisher=Routledge |isbn=0-415-14687-9 |url=https://books.google.com/books?id=zoZIxpQ8A2IC&q=Eternal+Peace,+Justinian,+Kavadh}} * {{navedi knjigo |last=Haldon |first=John |title=Byzantium in the Seventh Century: the Transformation of a Culture |url=https://archive.org/details/byzantiuminseven0000hald |publisher=Cambridge University Press |year=1997 |isbn=0-521-31917-X}} * {{Warfare, State and Society in the Byzantine World, 565–1204|chapter=Fighting for Peace: Attitudes to Warfare in Byzantium}} * {{navedi knjigo |title=East Rome, Sasanian Persia And the End of Antiquity: Historiographical And Historical Studies |last=Howard-Johnston |first=James |author-link=James Howard-Johnston |year=2006 |publisher=Ashgate |isbn=0-86078-992-6 |url=https://books.google.com/books?id=1U4rUaLdYnQC&q=Howard-Johnston,+East+Rome,+Sasanian+Persia+and+the+End+of+Antiquity}} * {{navedi knjigo |title=The Near East Under Roman Rule: Selected Papers |last=Isaak |first=Benjamin H. |year=1998 |publisher=Brill |isbn=90-04-10736-3 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=jjcPG5UInzgC&q=Byzantine,+Persian,+strategy&pg=PA447 |chapter=The Army in the Late Roman East: The Persian Wars and the Defense of the Byzantine Provinces}} * {{navedi knjigo |last1=Kia |first1=Mehrdad |title=The Persian Empire: A Historical Encyclopedia |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1610693912 |url=https://books.google.com/books?id=B5BHDAAAQBAJ&q=sasanians+rhodes}} * {{navedi knjigo |title=Failure of Empire: Valens and the Roman State in the Fourth Century A.D. |first=Noel |last=Lenski |publisher=University of California Press |year=2002}} * {{navedi knjigo |title=International Dictionary of Historic Places |last=Levi |first=A. H. T. |editor-last=Ring |editor-first=Trudy |editor2=Salkin, Robert M. |editor3=La Boda, Sharon |year=1994 |publisher=Taylor & Francis |isbn=1-884964-03-6 |url=https://books.google.com/books?id=2aOpeBnbxvsC&q=limes,+Parthians,+Romans |chapter=Ctesiphon}} * {{Cite journal |last=Lightfoot |first=C. S. |year=1990 |title=Trajan's Parthian War and the Fourth-Century Perspective |journal=The Journal of Roman Studies |volume=80 |pages=115–116 |doi=10.2307/300283 |jstor=300283 |s2cid=162863957}} * {{navedi knjigo |title=Expanding Realism: The Historical Dimension of World Politics |last=Liska |first=George |year=1998 |publisher=Rowman & Littlefield |isbn=0-8476-8680-9 |url=https://books.google.com/books?id=oaPlJgAACAAJ&q=Liska,+Expanding+Realism |chapter=Projection contra Prediction: Alternative Futures and Options}} * {{New Cambridge Medieval History|volume=1|last=Louth|first=Andrew|chapter=The Eastern Empire in the Sixth Century}} * {{navedi knjigo |title=The Cambridge Companion to the Age of Justinian |last=Greatrex |first=Geoffrey B. |isbn=0-521-81746-3 |year=2005 |editor-last=Maas |editor-first=Michael |publisher=Cambridge University Press |url=https://books.google.com/books?id=9AvjaThtrKYC&q=Greatrex,+Rome+and+Persia+at+War |chapter=Byzantium and the East in the Sixth Century}} * {{navedi knjigo |title=Ancient Rome: A Military and Political History |last=Mackay |first=Christopher S. |isbn=0-521-80918-5 |year=2004 |publisher=Cambridge University Press |url=https://books.google.com/books?id=6rLDy6qqi0UC&q=Mackay,+Ancient+Rome |chapter=Caesar and the End of Republican Government}} * {{navedi knjigo |title=Violence in Late Antiquity: Perceptions and Practices |last=McDonough |first=S. J. |year=2006 |editor=Drake, Harold Allen |url=https://books.google.com/books?id=NbYd3WXfc1cC&q=Greatrex,+Rome+and+Persia+at+War |publisher=Ashgate |isbn=0-7546-5498-2 |chapter=Persecutions in the Sasanian Empire}} * {{navedi knjigo |last1=Mikaberidze |first1=Alexander |author-link=Alexander Mikaberidze |title=Historical Dictionary of Georgia |date=2015 |publisher=Rowman & Littlefield |isbn=978-1442241466 |edition=2nd |url=https://books.google.com/books?id=JNNQCgAAQBAJ&q=sasanians+iberia+580+province}} * {{navedi knjigo |title=The Roman Empire at Bay: AD 180–395 |last=Potter |first=David Stone |year=2004 |url=https://books.google.com/books?id=Da6U4NaBMZAC&q=Roman,+Persian,+historiography |publisher=Routledge |isbn=0-415-10057-7 |chapter=The Failure of the Severan Empire}} * {{navedi knjigo |title=Parthia |last=Rawlinson |first=George |year=2007 |orig-year=1893 |publisher=Cosimo |isbn=978-1-60206-136-1 |url=https://books.google.com/books?id=Swt66Fh4NcUC&q=Rawlinson,+Parthia}} * {{Cite encyclopedia |year=1996–2007 |title=Historiography – Pre-Islamic Period |encyclopedia=[[Encyclopædia Iranica]] |editor=Yarshater, Ehsan |last=Shahbazi |first=A. SH. |url=http://www.iranica.com/newsite/index.isc?Article=http://www.iranica.com/newsite/articles/unicode/v12f3/v12f3036b.html |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20090129185336/http://www.iranica.com/newsite/index.isc?Article=http%3A%2F%2Fwww.iranica.com%2Fnewsite%2Farticles%2Funicode%2Fv12f3%2Fv12f3036b.html |archive-date=2009-01-29}} * {{navedi knjigo |title=Rome and the Arabs |last=Shahîd |first=Irfan |year=1984 |publisher=Dumbarton Oaks |isbn=0-88402-115-7 |url=https://books.google.com/books?id=W4H97SA6pMAC&q=limes,+Persia,+Rome |chapter=Arab-Roman Relations}} * {{Cambridge Ancient History|volume=9|last=Sherwin-White|first=A. N.|authorlink=|chapter=Lucullus, Pompey and the East}} * {{navedi knjigo |last=Sicker |first=Martin |title=The Pre-Islamic Middle East |url=https://archive.org/details/preislamicmiddle0000sick |publisher=Greenwood |year=2000 |isbn=0-275-96890-1 |chapter=The Struggle over the Euphrates Frontier}} * {{navedi knjigo |last=Sidnell |first=Philip |title=Warhorse, Cavalry in the Ancient World |publisher=Continuum |year=2006 |isbn=1-85285-374-3 |url=https://books.google.com/books?id=DP2EHwdMnq4C&q=Parthian,+Sassanid,+Roman |chapter=Imperial Rome}} * {{navedi knjigo |title=The Roman Empire from Severus to Constantine |last=Southern |first=Pat |year=2001 |publisher=Routledge |isbn=0-415-23943-5 |url=https://books.google.com/books?id=DWiyzw91atgC&q=Severus,+Ardashir |chapter=Beyond the Eastern Frontiers}} * {{navedi splet |title=Theophylact Simocatta and the Persians |last1=Soward |first1=Warren |last2=Whitby |first2=Michael |last3=Whitby |first3=Mary |url=http://www.humanities.uci.edu/sasanika/pdf/Theophylact.pdf |publisher=Sasanika |access-date=2008-04-27 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110610155131/http://www.humanities.uci.edu/sasanika/pdf/Theophylact.pdf |archive-date=2011-06-10}} * {{navedi knjigo |last=Speck |first=Paul |title=Varia 1 (Poikila Byzantina 4) |year=1984 |publisher=Rudolf Halbelt |chapter=Ikonoklasmus und die Anfänge der Makedonischen Renaissance |pages=175–210}} * {{navedi knjigo |last=Suny |first=Ronald Grigor |author-link=|title=The Making of the Georgian Nation |url=https://books.google.com/books?id=riW0kKzat2sC&pg=PA42 |edition=Second |year=1994 |publisher=Indiana University Press |isbn=0-253-20915-3}} * {{A History of the Byzantine State and Society}} * {{navedi knjigo |title=The Art of Warfare in Western Europe During the Middle Ages |last1=Verbruggen |first1=J. F. |last2=Willard |first2=Sumner |last3=Southern |first3=R. W. |year=1997 |publisher=Boydell & Brewer |isbn=0-85115-570-7 |url=https://books.google.com/books?id=-qH1u1Ca-1IC&q=Roman,+Sassanid,+Parthian,+equipment |chapter=Historiographical Problems}} * {{navedi knjigo |title=The Evolution of Middle Eastern Landscapes: An Outline to A.D. 1840 |last=Wagstaff |first=John |year=1985 |publisher=Rowman & Littlefield |isbn=0-389-20577-X |url=https://books.google.com/books?id=tcPWhU10mGMC&q=limes,+Rome,+Parthian,+Sasanian |chapter=Hellenistic West and Persian East}} * {{navedi knjigo |title=A Companion to the Roman Army |last=Wheeler |first=Everett |editor=Erdkamp, Paul |year=2007 |publisher=Blackwell |isbn=978-1-4051-2153-8 |url=https://books.google.com/books?id=hR73TNL7YMAC&q=Roman-Persian+Wars,+assessment |chapter=The Army and the Limes in the East}} * {{Cambridge Ancient History|volume=14|last=Whitby|first=Michael|chapter=The Army, c. 420–602}} * {{Cambridge Ancient History|volume=14|last=Whitby|first=Michael|chapter=The Successors of Justinian}} * {{navedi knjigo |title=The Rome that Did Not Fall: The Survival of the East in the Fifth Century |last=Williams |first=Stephen |author2=Friell, Gerald |year=1999 |publisher=Routledge |isbn=0-415-15403-0 |url=https://books.google.com/books?id=M_SfLnZt68QC&q=East,+importance+to+Rome,+trade |chapter=Imperial Wealth and Expenditure}} ==Nadaljnje branje== * {{navedi knjigo |title=Bruderzwist. Strukturen und Methoden der Diplomatie zwischen Rom und Iran von der Teilung Armeniens bis zum Fünfzigjährigen Frieden |last=Andres |first=Hansjoachim |year=2022 |publisher=Franz Steiner |location=Stuttgart |isbn=978-3-515-13363-0}} * {{navedi knjigo |title=East Roman Foreign Policy. Formation and Conduct from Diocletian to Anastasius (ARCA 30) |url=https://archive.org/details/eastromanforeign0000bloc |last=Blockley |first=Roger C. |year=1992 |publisher=Francis Cairns |location=Leeds |isbn=0-905205-83-9}} * {{navedi knjigo |title=Prokop und die Perser. Untersuchungen zu den Römisch-Sasanidischen Kontakten in der ausgehenden Spätantike |last=Börm |first=Henning |year=2007 |publisher=Franz Steiner |location=Stuttgart |isbn=978-3-515-09052-0}} * {{Cite journal |last=Börm |first=Henning |year=2008 |title="Es war allerdings nicht so, dass sie es im Sinne eines Tributes erhielten, wie viele meinten&nbsp;..." Anlässe und Funktion der persischen Geldforderungen an die Römer |journal=Historia: Zeitschrift für Alte Geschichte |volume=57 |pages=327–346 |doi=10.25162/historia-2008-0019 |s2cid=252458547 |url=https://www.academia.edu/1012246 |language=de}} * {{navedi knjigo |title=Rome and Persia at War, 502–532 |last=Greatrex |first=Geoffrey B. |year=1998 |publisher=Francis Cairns |location=Rome |isbn=0-905205-93-6 |url=https://books.google.com/books?id=0RoMAAAACAAJ&q=Greatrex,+Rome+and+Persia+at+War}} * {{navedi knjigo |editor=Cameron, Averil |editor2=Garnsey, Peter |last=Isaac |first=Benjamin |year=1998 |publisher=Cambridge University Press |title=The Cambridge Ancient History: The Late Empire, A.D. 337–425 XIII |isbn=0-521-30200-5 |url=https://books.google.com/books?id=zdoUNivK_hsC&q=East,+Rome,+Persia |chapter=The Eastern Frontier}} * {{navedi knjigo |title=Heraclius, Emperor of Byzantium |last=Kaegi |first=Walter E. |year=2003 |publisher=Cambridge University Press |isbn=0-521-81459-6 |url=https://books.google.com/books?id=tlNlFZ_7UhoC&q=Kaegi,+Heraclius}} * {{navedi knjigo |last=Kettenhofen |first=Erich |year=1982 |title=Die Römisch-persischen Kriege des 3. Jahrhunderts. n. Chr. Nach der Inschrift Sāhpuhrs I. an der Ka'be-ye Zartošt (ŠKZ). Beihefte zum Tübinger Atlas des Vorderen Orients B 55 |location=Wiesbaden}} * {{navedi knjigo |last=Millar |first=Fergus |year=1982 |url=https://www.questia.com/library/book/the-roman-near-east-31-bc-ad-337-by-fergus-millar.jsp |title=The Roman Near East, 31 B.C.–A.D. 337 |publisher=Harvard University Press |location=Cambridge |access-date=2017-09-11 |archive-date=2011-06-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110604055953/http://www.questia.com/library/book/the-roman-near-east-31-bc-ad-337-by-fergus-millar.jsp |url-status=dead}} * {{navedi knjigo |title=A History of the Later Roman Empire, AD&nbsp;284–641 |last=Mitchell |first=Stephen B. |year=2006 |publisher=Blackwell |isbn=1-4051-0857-6}} * {{navedi knjigo |title=The Roman Empire at Bay: AD 180–395 |last=Potter |first=David S. |year=2004 |publisher=Routledge |location=London und New York |isbn=0-415-10058-5 |url=https://books.google.com/books?id=qDVXRO1CFXAC&q=Potter,+The+Roman+Empire+at+Bay}} * {{navedi knjigo |title=The Emperor Maurice and his Historian |last=Whitby |first=Michael |year=1988 |publisher=Oxford University Press |isbn=0-19-822945-3 |url=https://books.google.com/books?id=VAcAJfJP9KUC&q=Whitby,+The+Emperor+Maurice+and+his+Historian}} {{Refend}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Persian-Roman wars}} * [https://www.academia.edu/6339742/Cataphracts_and_Siegecraft_Adapting_to_the_Enemy_in_the_Sassanid_Wars Cataphracts and Siegecraft] – Roman, Parthian and Sasanid military organisation. * {{navedi splet |title=Sixth Century Alania: between Byzantium, Sasanian Iran and the Turkic World |last=Alemani |first=Agustí |url=http://www.transoxiana.org/Eran/Articles/alemany.pdf |publisher=Transoxiana Webfestschrift Series I |work=Ēran ud Anērān |access-date=2008-05-06}} * {{navedi splet |title=Rome and Parthia at War |url=http://www.allempires.com/article/index.php?q=war_roman_parthian |publisher=All Empires – Online History Community |work=History Articles – Classical Europe and Mediterranean |access-date=2008-05-16}} * {{navedi splet |title=Sassanids vs Byzantines |url=http://www.allempires.com/article/index.php?q=sassanids_byzantines |publisher=All Empires – Online History Community |work=History Articles – Medieval Europe |access-date=2008-05-16}} ===Citati=== {{sklici}} {{Predloga:Vojne antičnega Rima}} [[Kategorija:Vojne antičnega Rima]] [[Kategorija:Vojne 5. stoletja]] [[Kategorija:Vojne 6. stoletja]] [[Kategorija:Vojne 7. stoletja]] [[Kategorija:5. stoletje v Rimskem cesarstvu]] [[Kategorija:4. stoletje v Rimskem cesarstvu]] [[Kategorija:Bizantinsko cesarstvo]] [[Kategorija:Sasanidsko cesarstvo]] [[Kategorija:5. stoletje v Bizantinskem cesarstvu]] [[Kategorija:6. stoletje v Bizantinskem cesarstvu]] [[Kategorija:7. stoletje v Bizantinskem cesarstvu]] [[Kategorija:Justinijanska dinastija]] [[Kategorija:Heraklijeva dinastija]] [[Kategorija:Leonska dinastija]] [[Kategorija:Teodozijska dinastija]] [[Kategorija:Konstantinska dinastija]] [[Kategorija:Teodozijska dinastija]] [[Kategorija:Zgodovina Grčije]] [[Kategorija:Zgodovina Turčije]] [[Kategorija:Zgodovina Armenije]] [[Kategorija:Zgodovina Irana]] [[Kategorija:Zgodovina Iraka]] m3ivc2itgpevniz9652pq789wt2psbe 0 591048 6731418 6664508 2026-08-05T14:35:38Z Doltarca 215232 Ddodati podatki o novi sezoni. Dopolnitev vsebin epizod 44 - 48. 6731418 wikitext text/x-wiki {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Takšno je življenje | slika = | naslov = | žanr = družinska nadaljevanka<br>dramedija | čas_trajanja = ~30 minut | avtor = [[Jani Virk]]<br>[[Barbara Daljavec]] | uvodna_špica = | skladatelj = [[Janez Dovč]]<br>[[Goran Krmac]] | glavni_igralci = [[Vesna Slapar]]<br>[[Ana Hribar]]<br>[[Matej Puc]]<br>[[Vesna Ponorac]]<br>[[Žiga Saksida]]<br>[[Mila Fürst]]<br>[[Ivan Vastl]]<br>[[David Velikonja]]<br>[[Svit Kramar Avirović]]<br>[[Andrej Murenc]]<br>[[Vesna Jevnikar]]<br>[[Janez Škof]]<br>[[Gaber Trseglav]]<br>[[Damjan Perne]]<br>[[Žiga Čamernik]]<br>[[Jernej Gašperin]] | država = {{SLO}} | jezik = [[slovenščina]] | število_predvajanih sezon = 1 | število_predvajanih epizod = 48 | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = [[Luka Peterca]] | režiser = [[Maja Prettner]]<br>[[Dominik Mencej]]<br>[[Blaž Završnik]] | lokacija snemanja = [[Ljubljana]]<br>[[Jezersko]]<br>[[Preddvor]] | produkcijska_hiša = RTV Slovenija<br>Mangart | predvajanje = Predvajanje | televizijski_kanal = [[TV Slovenija 1]] | začetek/konec_predvajanja = 10. oktober 2025 – 29. marec 2026 | zunanje_povezave = | spletna_stran = }} '''Takšno je življenje''' je [[Seznam slovenskih televizijskih serij|slovenska TV-nadaljevanka]] v 48 delih, ki je nastala v koprodukciji [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] in produkcijske hiše Mangart.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prihaja nova RTV-nadaljevanka Takšno je življenje, ki prinaša vpogled v radosti in tegobe vsakdana|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/prihaja-nova-rtv-nadaljevanka-taksno-je-zivljenje-ki-prinasa-vpogled-v-radosti-in-tegobe-vsakdana/759601|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-06|language=sl|first=Eva|last=Zupančič}}</ref> Prva dva dela sta bila premierno prikazana 2. oktobra 2025 v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name=":0" /> TV Slovenija se je tako po nizu uspešnih TV-kriminalk ([[Jezero (TV-serija)|Jezero]], [[V imenu ljudstva]], [[Življenja Tomaža Kajzerja]] in [[Primeri inšpektorja Vrenka]]) odločila za družinsko nadaljevanko.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Takšno je življenje: na spored nacionalke prihaja nova družinska nadaljevanka|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/taksno-je-zivljenje-na-spored-nacionalke-prihaja-nova-druzinska-nadaljevanka/757611|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-06|language=sl|first=A.|last=J}}</ref> Žanrsko gre za ''dramedijo'', kot hibrid med [[Dramatika|dramo]] in [[Komedija|komedijo]] (angl. [[:en:Comedy_drama|dramedy]]).<ref>{{Navedi splet|title=Na nacionalki toliko TV-nadaljevank, kot je denarja in kot dopuščajo predpisi|url=https://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/na-nacionalki-toliko-tv-nadaljevank-kot-je-denarja-in-kot-dopuscajo-predpisi/759719|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-06|language=sl|first=Ilinka|last=Todorovski}}</ref> ==== Prva sezona ==== Serija se je pričela 10. oktobra 2025 in bila predvajana trikrat tedensko, vsak petek, soboto in nedeljo ob 20. uri na [[TV Slovenija 1]].<ref>{{Navedi splet|title=Takšno je življenje, slovenska nadaljevanka, petek, sobota, nedelja, ob 20. uri, TV SLO 1|url=https://www.rtvslo.si/dostopno/napovedi/taksno-je-zivljenje-slovenska-nadaljevanka-petek-sobota-nedelja-ob-20-uri-tv-slo-1/759890|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-24|language=sl}}</ref> Zadnja epizoda jesenskega dela sezone je bila na sporedu 21. decembra 2025, preostale epizode so se zvrstile od 27. februarja do 29. marca 2026; v času zimskega premora je RTV Slovenija program namenjala [[Zimske olimpijske igre 2026|olimpijskim igram v Cortini in Milanu]].<ref>{{Navedi splet|title=Nadaljevanka Takšno je življenje se kmalu vrača na TV-zaslone|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/nadaljevanka-taksno-je-zivljenje-se-kmalu-vraca-na-tv-zaslone/768144|website=rtvslo.si|accessdate=2025-12-26|language=sl|first=Služba za komuniciranje RTV|last=Slovenija}}</ref> ==== Druga sezona ==== Po dobrem sprejemu prve sezone izvirne TV-nadaljevanke se je TV Slovenija odločila za snemanje nove sezone. Premierno pedvajanje novih epizod je napovedano za jesen 2026. V ospredje bo stopila Marija Vovk, prek nje pa bo nadaljevanka osvetljevala "položaj sodobne ženske, krhkost odnosov, družinske izzive, odraščanje, ekologijo ter iskanje ravnovesja med kapitalom, identiteto in življenjem skupnosti".<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Slovenija |first=Služba za komuniciranje RTV |title=Jeseni se na TV Slovenija vrača nadaljevanka Takšno je življenje |url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/jeseni-se-na-tv-slovenija-vraca-nadaljevanka-taksno-je-zivljenje/785761 |access-date=2026-08-05 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Draga televizija, kdaj se vrača Takšno je življenje? Je serije V dobrem in slabem konec? |url=https://www.delo.si/magazin/vikend/draga-televizija-kdaj-se-vraca-taksno-je-zivljenje-je-serije-v-dobrem-in-slabem-konec |access-date=2026-08-05 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> Prva klapa druge sezone je padla 17. junija 2026.<ref>{{Citat |last=Slovenija |first=MMC RTV |title=Nadaljuje se snemanje serije Takšno je življenje |url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/175230417 |access-date=2026-08-05 |language=sl}}</ref> == Predvajanje == {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:92%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Epizode ! style="background:#ccc;" width=140|Začetek ! style="background:#ccc;" width=140|Konec |-align=center | rowspan=2 style="background: #eee329;"| | rowspan=2 align="center"|1. | rowspan=2 style="padding: ;" |48 | style="padding: ;" |33 | 10. oktober 2025 | 21. december 2025 |-align=center | style="padding: ;" |15 | 27. februar 2026 | 29. marec 2026 |} == Vsebina == Zgodba se odvija v izmišljeni Veliki vasi na Gorenjskem, kamor se po moževem finančnem polomu iz Ljubljane preseli petčlanska družina Križaj. Osrednja protagonistka je Maja Križaj, družinska zdravnica, ki v novem okolju naleti na številne izzive, ne le poklicne, ampak tudi zasebne, reševati mora tudi nesporazume z vaščani ter spore z županovo ženo in uspešno podjetnico Ireno Vovk. V vaškem okolju, ki je idilično samo na prvi pogled, se morajo vsak po svoje znajti tudi Vesnini otroci in mož. Odnosi med junaki privedejo do "najrazličnejših hudomušnih zapletov, družinskih dram in romantičnih presenečenj".<ref name=":1" /> == Igralci == {| class="wikitable sortable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |+ |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="250"|Igralec/-ka ! style="background:#ccc;" width="650"|Vloga ! style="background:#ccc;" width="80" |Sezona |- | colspan="3" align="center" bgcolor="#cccccc" | Družina Križaj |- | [[Ana Hribar]] || Maja Križaj, družinska zdravnica || 1 |- | [[Matej Puc]] || Gregor Križaj, Majin mož || 1 |- | [[Mila Fürst]] || Zala Križaj, njuna najstarejša hči || 1 |- | [[David Velikonja]] || Rok Križaj, njun srednji sin || 1 |- | [[Svit Kramar Avirović]] || Jaka Križaj, njun najmlajši sin || 1 |- | [[Judita Zidar]] || Olga Sivko, Majina mama || 1 |- | colspan="3" align="center" bgcolor="#cccccc" | Družina Vovk |- | [[Vesna Slapar]] || Irena Vovk, županova žena, podjetnica s prehranskimi dopolnili || 1 |- | [[Žiga Saksida]] || Franc Vovk, župan Velike vasi || 1 |- | [[Vesna Ponorac]] || Izabela Vovk, njuna hči || 1 |- | [[Ivan Vastl]] || Simon Vovk, njun sin, Zalin fant || 1 |- | colspan="3" align="center" bgcolor="#cccccc" | Ostali |- | [[Vesna Jevnikar]] || Cvetka Jurgec, medicinska sestra || 1 |- | [[Jernej Gašperin]] || Žiga Vurnik, reševalec || 1 |- | [[Andrej Murenc]] || Luka Bitenc, vaški kmet, Žigov bratranec || 1 |- | [[Nina Rakovec]] || Nadja Vihar, Irenina nečakinja, občinska uradnica || 1 |- | [[Janez Škof]] || Nace Kosmač, vaški župnik || 1 |- | [[Žiga Udir]] || Blaž Vrhovec, Cvetkin nečak || 1 |- | [[Bojan Cvjetićanin]] || Pero Lovše, Zalin bivši fant || 1 |- | [[Vojko Belšak]] || Brane Kramar, Gregorjev poslovni partner || 1 |- | [[Tina Vrbnjak]] || Ana Jurak, Majina prijateljica || 1 |- | [[Nebojša Pop Tasić]] || Mile Đukanović, stranka v gostilni || 1 |- | [[Gaber Trseglav]] || Roman Nagel, stranka v gostilni || 1 |- | [[Damijan Perne]] || Tone Zalar, stranka v gostilni || 1 |- | [[Žiga Čamernik]] || trener Stane || 1 |- | [[Vesna Maria Maher]] || soseda Breda || 1 |- | [[Manca Ogorevc]] || farmacevtka Andreja || 1 |- |} == Seznam epizod prve sezone == {| class="wikitable" style="text;font-size:90%;line-height:20px" |- ! style="background:#eee329; |Št. ! style="background:#eee329; |Naslov epizode ! style="background:#eee329; |Vsebina ! style="background:#eee329; |Režija ! style="background:#eee329; |Premierno predvajanje |- | 1. | '''"Srečanje"''' | Družina Križaj prispe v Veliko vas, začetek privajanja na novo okolje. | width=110 align=center|Maja Prettner | align=center|10. oktober 2025 |- | 2. | '''"Pobeg v Ljubljano"''' | Zaostritev odnosov zaradi Zalinega bega, konflikt zaradi prodaje dopolnil. | align=center|Maja Prettner | align=center|11. oktober 2025 |- | 3. | '''"Lažna bolniška"''' | Pritisk zaradi sprememb v ambulanti, Olgina pomoč Gregorjevi integraciji. | align=center|Maja Prettner | align=center|12. oktober 2025 |- | 4. | '''"Usodna vitrina"''' | Izpraznjena vitrina in razkritje prave lastnice, Gregorjeva nova omara. | align=center|Maja Prettner | align=center|17. oktober 2025 |- | 5. | '''"Kavbojka"''' | Nujna intervencija, Zalin beg v Ljubljano, večer country plesov. | align=center|Maja Prettner | align=center|18. oktober 2025 |- | 6. | '''"Koze in druge živali"''' | Nedeljsko jutro na Lukovi kmetiji, Gregorjevo vključevanje v gostilniški krog. | align=center|Maja Prettner | align=center|19. oktober 2025 |- | 7. | '''"Inšpekcija"''' | Iskanje načina za asimilacijo, Rokovo spopadanje z maltretiranjem | align=center|Maja Prettner | align=center|24. oktober 2025 |- | 8. | '''"Anonimka"''' | Slabost zaradi prehranskih dopolnil, spoznavanje novih prijateljev. | align=center|Maja Prettner | align=center|25. oktober 2025 |- | 9. | '''"Dvoboj na vasi"''' | Majino prvo predavanje, Zalina alergija zaradi mačke v stanovanju. | align=center|Dominik Mencej | align=center|26. oktober 2025 |- | 10. | '''"Nesrečna medicina"''' | Zalin razhod s Perom, iskanje rešitev za ugled gostilne Pr'Vovk. | align=center|Dominik Mencej | align=center|31. oktober 2025 |- | 11. | '''"Blažen med ženami?"''' | Ženski sprehod od planin do kmetije, moško srečanje v gostilni. | align=center|Dominik Mencej | align=center|1. november 2025 |- | 12. | '''"Nekaj je zadaj"''' | Sum družinskega nasilja v ambulanti, dogovor Gregorja in Nadje o sodelovanju. | align=center|Dominik Mencej | align=center|2. november 2025 |- | 13. | '''"Telefon"''' | Rokov dan brez telefona, snemanje Instagram videov, Zalino prvo plezanje. | align=center|Dominik Mencej | align=center|7. november 2025 |- | 14. | '''"Kaj je šlo narobe"''' | Epidemija želodčnih težav, pozabljen Rokov rojstni dan. | align=center|Dominik Mencej | align=center|8. november 2025 |- | 15. | '''"Nenadejana zabava"''' | Iskalna akcija za Rokom, ki želi zbežati iz Velike vasi. | align=center|Dominik Mencej | align=center|9. november 2025 |- | 16. | '''"Simonov padec"''' | Nesreča Simona pri plezanju, poglobljena zdravstvena preiskava. | align=center|Dominik Mencej | align=center|14. november 2025 |- | 17. | '''"Pomoč v sili"''' | Delovna nesreča v gozdu in helikopterska reševalna akcija. | align=center|Blaž Završnik | align=center|15. november 2025 |- | 18. | '''"Nogometna strast"''' | Obravnava veterana Romana, Rokov problem s sošolci, Gregorjev napredek. | align=center|Blaž Završnik | align=center|16. november 2025 |- | 19. | '''"Divji kavbojki"''' | Obisk Majine prijateljice Ane iz Ljubljane in divja zabava v gostilni Pr'Vovk. | align=center|Blaž Završnik | align=center|21. november 2025 |- | 20. | '''"Tiger na preži"''' | Nadaljevanje Aninega obiska, obisk Zaline prijateljice, nove omejitve za Roka. | align=center|Blaž Završnik | align=center|22. november 2025 |- | 21. | '''"Anticepilka"''' | Konflikt Maje in Irene zaradi mlade mamice, ki zavrača cepljenje otroka. | align=center|Blaž Završnik | align=center|23. november 2025 |- | 22. | '''"Katera žival si?"''' | Začetek ljubezni med Zalo in Simonom, Majin dogodek in zaostritev z Ireno. | align=center|Blaž Završnik | align=center|28. november 2025 |- | 23. | '''"Zabava v pižamah"''' | Razširitev posnetka Majinega plesa, Jakove težave v vrtcu, Irenin razhod z ljubimcem. | align=center|Blaž Završnik | align=center|29. november 2025 |- | 24. | '''"Ljubezen z razgledom"''' | Poslovni srečanje za Gregorjev projekt, enka pri matematiki, zbližanje Simona in Zale. | align=center|Blaž Završnik | align=center|30. november 2025 |- | 25. | '''"Ugovor vesti"''' | Zaskrbljenost in obisk lekarne po skupaj preživeti noči, Simon prvič pri Križajevih. | align=center|Dominik Mencej | align=center|5. december 2025 |- | 26. | '''"Nevarna razmerja"''' | Zaplet pri zemljišču za Gregorjev projekt rastlinjakov, varanje, pogajanja z Lukom. | align=center|Dominik Mencej | align=center|6. december 2025 |- | 27. | '''"Zeleni odhod"''' | Konflikt Maje in Irene ob jezeru, Gregorjevo srečanje z Žigom, Rokovo vključevanje. | align=center|Dominik Mencej | align=center|7. december 2025 |- | 28. | '''"Vrt"''' | Majina ideja lastnega vrta, Gregorjev nova ideja za projekt smučišča, prepir v šoli. | align=center|Dominik Mencej | align=center|12. december 2025 |- | 29. | '''"Skušnjava"''' | Razkritje resnice o goli fotografiji Izabele in priznanje družini Vovk. | align=center|Dominik Mencej | align=center|13. december 2025 |- | 30. | '''"Usodni poljub"''' | Rokova odvisnost od telefona in težave s sošolci, Gregor in Nadja zasačena skupaj. | align=center|Dominik Mencej | align=center|14. december 2025 |- | 31. | '''"Na kmetiji je lepo"''' | Rokovo delo in sprostitev na kmetiji, dilema o razkritju resnice, reševanje Izine krize. | align=center|Dominik Mencej | align=center|19. december 2025 |- | 32. | '''"Test"''' | Kopičenje Rokovih težav in pomoč Luke, Zalino razkritje skrivnosti o Gregorju. | align=center|Dominik Mencej | align=center|20. december 2025 |- | 33. | '''"Strele v juniju"''' | Nadja zapušča Veliko vas, ogenj v Jakovem vrtcu, Zalino šokantno razkritje. | align=center|Blaž Završnik | align=center|21. december 2025 |- | 34. | '''"Skrivnosti in laži"''' | Rokov poskus opravičila Izabeli, končno razkritje resnice o Gregorjevi aferi. | align=center|Blaž Završnik | align=center|27. februar 2026 |- | 35. | '''"Novi začetki"''' | Nakup novega avta in poskus postaviti se na noge, prve novice o razhodu. | align=center|Blaž Završnik | align=center|28. februar 2026 |- | 36. | '''"Zaupanje"''' | Rokov in Gregorjev odhod, okrepitev na Lukovi kmetiji, Cvetkina dilema, | align=center|Blaž Završnik | align=center|1. marec 2026 |- | 37. |'''"Poti nazaj"''' |Razširitev novice o razhodu, Maja spozna Brino, presenečenje pri mami Olgi. | align=center|Blaž Završnik | align=center|6. marec 2026 |- | 38. |'''"Zavezništvo"''' |Skrbi Zale zaradi napovedi Simonovega odhoda, diagnoza župnika Naceta. | align=center|Blaž Završnik | align=center|7. marec 2026 |- | 39. |'''"Nova svoboda"''' |Majin video na Izabelinem Instagramu, Zala se zaposli v gostilni, novo prijateljstvo. | align=center|Blaž Završnik | align=center|8. marec 2026 |- | 40. |'''"Smisel"''' |Brinin obisk v ambulanti, Stanetova kriza srednjih let, Lukov nočni obisk Maje. | align=center|Blaž Završnik | align=center|13. marec 2026 |- | 41. |'''"Pomembne odločitve"''' |Razgovor in izbiranje nove medicinske sestre, Miletov incident v opitem stanju. | align=center|Maja Prettner | align=center|14. marec 2026 |- | 42. |'''"Kako naprej?"''' |Gregorjev poskus vrnitve v družino, Nadjin obisk v vasi, zbližanje Maje in Irene. | align=center|Maja Prettner | align=center|15. marec 2026 |- | 43. |'''"Stare ljubezni, nove<br>smeri"''' |Rokova vrnitev z odvajanja, zmedena družinska slika, Majin tečaj oživljanja v gostilni. | align=center|Maja Prettner | align=center|20. marec 2026 |- | 44. |'''"Iskanje preteklosti"''' |Ljubezenski izzivi Zale in Maje. | align=center|Maja Prettner | align=center|21. marec 2026 |- | 45. |'''"Usodne strasti"''' |Izabela odpre vročo temo družinskih odnosov pri Vovkovih. | align=center|Maja Prettner | align=center|21. marec 2026 |- | 46. |'''"Kam zdaj, ko mostovi<br>gorijo"''' |Franc doživi infarkt, Maja dobi ponudbo za novo službo. | align=center|Maja Prettner | align=center|27. marec 2026 |- | 47. |'''"Oditi ali ostati"''' |Protestni shod pred občino, Maja v Lukovem objemu, Zala razčisti odnose z obema fantoma. | align=center|Maja Prettner | align=center|28. marec 2026 |- | 48. |'''"Sama se odloči"''' |Maja izbira med novo službo, novo ljubeznijo in "novo Majo". | align=center|Maja Prettner | align=center|29. marec 2026 |} == Gledanost prve sezone == V prvih dveh vikendih si je po navedbah TV Slovenija vsaj del nadaljevanke ogledalo 545 tisoč oziroma 28,4 odstotka gledalcev televizije, starih nad 4 leta, kar je več kot četrtina prebivalcev Slovenije. Na spletu je imela nadaljevanka v tem času skoraj 68 tisoč ogledov, od tega skoraj 13 tisoč v živo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175171044?s=tv&t=2477|title=RTV SMO|date=1. november 2025|accessdate=13. november 2025|website=|publisher=www.rtvslo.si/rtv365}}</ref> == Produkcija == Avtorja koncepta sta [[Jani Virk]] in [[Barbara Daljavec]], scenarij pa je leto in pol razvijala petčlanska ekipa ([[Nejc Gazvoda]]''',''' [[Ivana Jurković]], [[Pia Vatovec]] Dirnberk, [[Kaja Balog]] in [[Dora Trček]]). Režirali so [[Maja Prettner]], [[Dominik Mencej]] in [[Blaž Završnik]], scenograf je bil [[Miha Knific]]. Snemanje se je začelo maja 2025, nadaljevanka pa je bila posneta v 76 snemalnih dneh, večinoma v studiih v Ljubljani, v naravi pa na območju [[Občina Jezersko|Jezerskega]] in [[Preddvor|Preddvora]]. Osrednje vloge: [[Ana Hribar]], [[Vesna Slapar]], [[Matej Puc]], [[Žiga Saksida]], [[Vesna Jevnikar]], [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]], [[Mila Fürst]], [[Ivan Vastl]], [[Vesna Ponorac]], [[David Velikonja]], [[Gaber Trseglav]], [[Damijan Perne]], [[Žiga Čamernik]], [[Jernej Gašperin]], [[Andrej Murenc]], celotna igralska zasedba pa je štela prek 70 ljudi.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title="Izjemno prijetno" snemanje serije Takšno je življenje je pri koncu, ekipa se pripravlja na premiero|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/izjemno-prijetno-snemanje-serije-taksno-je-zivljenje-je-pri-koncu-ekipa-se-pripravlja-na-premiero/758835|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-06|language=sl|first=A.|last=J}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ana Hribar iskreno o svoji vlogi v seriji Takšno je življenje|url=https://revijastop.si/clanek/televizija/68df900bab1be/ana-hribar-iskreno-o-svoji-vlogi-v-seriji-taksno-je-zivljenje|website=Revija Stop|accessdate=2025-10-06|language=sl}}</ref> V drugi sezoni režijo prevzemata Dominik Mencej in Blaž Završnik, scenarije pa pišejo Jani Virk, Barbara Daljavec in Nejc Gazvoda. Igralski zasedbi so se pridružili Lea Mihevc, Sabina Kogovšek, Vladimir Vlaškalić, Blaž Dolenc, Maks Dakskobler in drugi.<ref name=":2" /> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Televizijske serije leta 2025]] [[Kategorija:Televizijske serije Radiotelevizije Slovenija]] [[Kategorija:Slovenske televizijske serije]] 55bqv0wl6bi5bke00v16whrqyhow5xd 0 595919 6731633 6729742 2026-08-06T00:35:00Z ~2026-32552-67 260877 /* I */ 6731633 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih inženirjev [[Elektrotehnika|elektrotehnike]] in [[Elektronika|elektronike]].''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Dušan Agrež]] * [[Dolfe Ahačič]] * [[Vlado Ahtik]] * [[Uroš Aljančič]] * [[Vanja Ambrožič]] * [[Vojko Ameršek]] * [[Slavko Amon]] * [[Pane Andov]] * [[Leopold Andree (inženir)]] * [[Gerhard Angleitner|Gerhard]] [[Gerhard Angleitner|(Gero) Angleitner]] * [[Stojan Armič]] * [[France Avčin]] * [[Maja Atanasijević Kunc]] * [[Viktor Avbelj (elektrotehnik)]] * [[Dušan Avsec]] * [[Valentin Ažbe]] == B == * [[Jan Babič]] * [[Rudolf Babič]] * Tadeja [[Babnik]] * [[Maks Babuder]] * [[Tadej Bajd]] * [[Zdravko Balorda]] * [[Niko Basarič]] * [[Boštjan Batagelj]] * [[Valentin Batagelj]] * [[Tina Batista Napotnik]] * [[Jožko Battestin]] * [[Vratislav Bedjanič]] * [[Gaber Begeš]] * [[Samo Beguš]] * [[Aleš Belič]] * [[Avgust Belič]] * ([[Rudolf Berce]]) * [[Franc Bergelj]] * [[Marko Berginc]] * ([[Aleš Berkopec]]) * [[Maks Berlec]] * [[Rok Bernard]] * [[Janez Bešter]] * [[Grega Bizjak]] * [[Boštjan Blažič]] * [[Sašo Blažič]] * [[Roman Blenkuš]] * [[Viktor Bodlaj]] * [[Uroš Bogataj]] * ([[Klemen Bohinc]]) * [[Rok Bojanc]] * [[Jovan Bojkovski]] * [[Bojko Boltin]] * [[Stane Bonač]] * [[Mitja Borko]] * ([[Dušan Brajnik]]) * [[Božidar Bratina]] * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]] * [[Franc Bratkovič]] * [[Kristijan Brecl]] * [[Miloš Brelih]] * [[France Bremšak]] * [[Zmago Brezočnik]] * [[Alfred Brežnik]] * [[Jožko Budin]] * [[Marko Bukovec]] * [[Aleš Bulc]] * [[Arpad Bürmen]] * [[Miran Bürmen]] * [[Jurij Butina]] * [[Tomaž Butina]] == C == * [[Peter Cafuta]] * [[Rafael Cajhen]] * [[Drago Chvatal]] 1909-2000 * [[Edvard Cilenšek]] * [[Andrej Cvelbar]] == Č == * [[Andrej Čampa]] * [[Albert Čebulj]] * [[Marko Tomaž Čepin]] * [[Peter Čepon]] * [[Jože Černelč]] * [[Evgen Černigoj]] * [[Gregor Černivec]] * [[Marko Černivec]] * [[Anton Čižman]] * [[Henrik Čopič]] * [[Gregor Čremošnik mlajši]] * [[Žarko Čučej]] == D == * [[Mojca Debeljak]] * [[Janez Dekleva]] * [[Saša Marko Dekleva]] * [[Igor Devetak]] (ZDA) * [[Klemen Deželak]] * [[Marko Diaci]] * [[Saša Divjak]] * [[Janez Dobeic]] * [[Aleš Dobnikar]] * ([[Andrej Dobnikar]]) * [[Simon Dobrišek]] * [[Tomaž Dogša]] * [[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] * [[Drago Dolinar]] * ([[Gregor Dolinar]]) * [[Janko Drnovšek]] == Đ == * [[Dali Đolangić|Dali (Mehmedalija) Đolangić]] * [[Denis Đolangić]] == E == * Matjaž Eberlinc? * [[Rafael Eržen]] == F == * [[Nadja Fajdiga]] * [[Iztok Fajfar]] * [[Rajko Fajt]] * [[Zvonko Fazarinc]] * [[Dušan Fefer]] * [[Darinka Ferjančič-Stiglic]] * [[Stanislav Ferkolj]] * [[Tatjana Filimonova]] * [[Rastko Fišer]] * [[Karel Flisar]] * [[Jože Furlan]] == G == * [[Peter Gajšek]] * ([[Matjaž Gams]]) * [[Branden Garrett]] * [[Jože Gasperič]] * Janez Gašperin * [[Inko Gerlanc]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Gregor Geršak]] * [[Boštjan Glažar]] * [[Robert Golob]] * [[Boštjan Gomišček]] * [[Slavko Gorjup]] * [[Žarko Gorup]] * [[Dejan Gradišar]] * [[Miro Gradišar]] * [[Miha Gradišek]] * [[Bojan Grčar]] * [[Joseph Gregorich]] (1889-1984) * [[Mirjan Gruden]] * [[Nina Gržinić Frelih]] * [[Boštjan Gspan]] * [[Andrej Gubina]] * [[Ferdinand Gubina]] * [[Nikola Guid]] * [[Veselko Guštin]] * [[Ludvik Gyergyek]] * [[Tomaž Gyergyek]] == H == * ([[Izidor Hafner]]) * [[Melita Hajdinjak]] * [[Drago Hartner]] * [[Drago Hercog]] * ([[Matjaž Hmeljak]]) * [[Edvard Höfler]] * [[Slavko Hodžar]] * [[Bogomir Horvat]] * [[Boris Horvat]] * [[Božidar Hribernik]] * [[Iztok Hudales]] * [[Dušan Hudnik]] * [[Domen Hudoklin]] * [[Iztok Humar]] * [[Alojz Hussu]] == I == * ([[Aleš Iglič]]) * [[Majda Ilar]] * [[Andrej Iršič]] * [[Rok Istenič]] * [[Ferdo Ivanek]] (1923-2021) == J == * [[Franjo Jagodič]] * [[Marko Jagodič]] * [[Franc Jakl]] * Rudolf Jančar (1914-1991) * [[Marko Jankovec]] * [[Vincenc Janša]] * [[Tomaž Jarm]] * [[Tomaž Javornik]] * [[Anton Jeglič]] * Marjan Jenko (1961) * [[Andrej Jerman Blažič]] * [[Borka Jerman Blažič]] * [[Peter Jereb (elektrotehnik)]] * [[Miran Jerič]] * [[Marjan Jevnikar]] * [[Karel Jezernik]] * [[Marko Jošt]] * ([[Borut Jurčič Zlobec]]) * [[Matjaž Branko Jurič]] * [[Dani Juričić]] * [[Franc Jurkovič]] * [[David Jurman]] == K == * [[Zdravko Kačič]] * [[Darko Kajfež]] * ([[Tomaž Kalin]]) * [[Roman Kamnik]] * [[Gorazd Kandus]] * [[Maša Kandušer]] * [[Monika Kapus Kolar]] * [[Tatjana Kapus]] * [[Renata Karba]] * [[Rihard Karba]] * [[Tomaž Karčnik]] * [[Gorazd Karer]] * [[Simon Kaurin]] * [[Katarina Kavšek]] * [[Bojan Kekec]] * [[Uroš Kerin]] * [[Janko Kernc]] * [[Dušan Kernev]] * [[Nikolaj Keršič]] * [[Marko Kiauta]] * [[Edvard Kiker]] * [[Blaž Kladnik]] * [[Gregor Klančar]] * [[Vladimir Klavs]] (1919-2013) * [[Branko Klemenc]] * [[Miroljub Kljajić]] * [[Tomaž Klobučar]] * [[Aleš Klofutar]] * [[Matej Kobav]] * [[Juš Kocijan]] * [[Slavko Kocijančič]] * [[Dušan Kodek]] * [[Anton Kokalj (politik)]] * [[Peter Kokelj]] * [[Peter Kolbezen]] * [[Irena Komprej]] * ([[Igor Kononenko]]) * [[Jože Koprivnikar]] * [[Janez Korenini]] * [[Vekoslav Korošec]] * [[Andrej Kos]] * [[Anton Kos (elektrotehnik)]] * [[Peter Kosmatin]] * [[Drago Kostevc]] * [[Andrej Košir]] * [[Zvone Košnjek]] * Milivoj Kotnik * ? Kotnik * [[Tadej Kotnik]] * [[Franček Kovačec]] * [[Stanislav Kovačič]] * [[Arpad Köveš]] * [[Marijan Koželj]] * [[Venčeslav Koželj]] * [[Jože Krajnc]] * [[Alojz Kralj]] * [[Viljem Kralj]] * [[Iztok Kramberger]] * [[Pavel Kranjec]] * [[France Kranjc]] * [[Janez Krč]] * [[Matej Kristan]] * [[Danijel Krivec]] * [[Dejan Križaj]] * [[Anton Kuhelj]] * [[Matevž Kunaver]] *[[Vinko Kunc]] *[[Boris Kupec]] *[[Roman Kužnar]] == L == * [[Franc Lahajnar]] * [[Sašo Lap]] * [[Radomir Lapuh]] * [[Dušan Lasič]] * [[Vida Lasič|Vida (Tom) Lasič]] * [[Nada Lavrač]] * [[Henrik Lavrič]] * [[Aleš Leban]] * [[Jadran Lenarčič]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Konrad Lenasi]] * [[Aleš Leonardis]] * [[Savo Leonardis]] * [[Marko Lepetić]] * [[Silvin Leskovar]] * [[Andrej Levstek]] * [[Borut Likar]] * [[Boštjan Likar]] * [[Vito Logar]] * [[Ivan Jan Lokovšek]] * [[Miroslav Lozej]] * [[Janko Lužnik]] == M == * [[Alenka Maček Lebar]] * [[Marijan Maček]] * [[Severin Maffi]] * [[Božidar Magajna]] * [[Milan Marčič]] * [[Marjan Markelj]] * [[Drago Matanović]] * [[Zlatko Matjačić]] * [[Drago Matko]] * [[Borut Mavko]] * [[Anton Mavretič]] * [[Zofija Mazej Kukovič]] * [[Igor Medič]] * [[Tomi Medved]] * [[Smiljan Mekicar]] * Damir Metelko * [[Marko Meža]] * [[Rafael Mihalič]] * [[Aleš Mihelič]] * [[France Mihelič ml.]] * [[Marjan Mihelin]] * [[Matjaž Mihelj]] *[[Andrej Mihevc (elektrotehnik)]] * [[Damijan Miklavčič]] * [[Miro Milanović]] * [[Damijan Miljavec]] * [[France Mlakar]] * [[Jože Mlakar]] * [[Primož Mlakar]] * [[Tomaž Mohorič]] * [[Igor Mozetič]] * [[Matej Možek]] * [[Jure Mrzel|Jure (Jurij) Mrzel]] * [[Marko Munih (elektrotehnik)]] * [[Vadim Murašov]] * ([[Rudolf Murn]]) * [[Boštjan Murovec]] * [[Gašper Mušič]] == N == * ([[Julij Nardin]]) * [[Janez Nastran]] * [[Boris Navinšek]] * [[David Nedeljković]] * [[Bojan Nemec]] * [[Bojan Novak]] * [[Franc Novak]] * [[Ivan Novak (elektrotehnik)|Ivan Novak]] * [[Vesna Novak|Vesna (D.) Novak]] == O == * [[Bogdan Oblak]] * [[Simon Oblak]] * [[Anton Ogorelec]] * [[Evgen Ogrinc]] * [[Andrej Olenšek]] * [[Samo Omerzel]] * [[Roman Opara]] * [[Urša Opara Krašovec]] * [[Bogoljub Orel]] * [[Marij Osana]] * ([[Milan Osredkar]]) * [[Radko Osredkar]] * [[Igor Ozimek]] == P == * [[Radovan Pajntar]] * [[Rudi Pajntar]] * [[Miloš Pantoš]] * [[Igor Papič]] * [[Alojz Paulin]] * [[Nikola Pavešić]] * [[Alenka Pavlič]] * [[Mojca Pavlin]] * [[France Pavlovčič]] * [[Leon Pavlovič]] * [[Nataša Pavšelj]] * [[Andrej Pehani]] * [[Beno Pehani]] * [[Ernest Pehani]] * [[Lucijan Pelicon]] * [[Dušan Pelkič]] * ([[Franc Perhavec]]) * [[Miran Perhavec]] * [[Alojzij Perme]] * [[Bojan Perme]] * [[Franjo Pernuš]] * [[Janez Perš]] * [[Boštjan Peršič]] * [[Milan Pertot (inženir)]] * [[Tomaž Petaros]] * ([[Marko Petkovšek]])=? * [[Janko Petrovčič]] * [[Martin Petrun]] * [[Ljubo B. Pipan]] * [[Zmagoslav Pipan]] * [[Eva Pirc]] * [[Rihard Piskar]] * [[Marjan Plaper]] * [[Anton Pleteršek|Anton (Tone) Pleteršek]] * [[Miroslav Plohl]] * ([[Savo Poberaj]]) * [[Janez Podobnik (elektrotehnik)]] * [[Matevž Pogačnik]] * [[Tone Poljšak]] * [[Dušan Ponikvar]] * [[Roman Poniž]] * [[Milan V. Popović]] * [[Franc Potočnik (razločitev)|Franc Potočnik]] (1937-2025) * [[Dušan Povh]] * [[Anton Pozne]] *Štefan Požlep * [[Borut Prah]] (1935-2015) * ([[Saša Prešeren|Saša Prešern]]) * [[Marjan Prevc]] * [[Cveto Preželj]] * [[Jože Preželj]] * [[Gorazd Pucihar]] * [[Janez Puhan]] * [[Franc Pukšič]] * [[Matevž Pustišek]] * [[Rudolf (Rudi) Pušenjak]] * [[Igor Pušnik]] == R == * [[Dušan Raič]] * [[Vladislav Rajkovič]] * [[Tomislav Rančić]] * [[Rok Rape]] * [[Bruno Ravnikar]] * [[Matej Reberšek]] * [[Stanislav Reberšek]] * [[Drago Resnik]] * [[Andrej Ribič]] * Lojze Ribič (1928-2023) * [[Marjan Rihar]] * ([[Karel Robida]]) * [[Rudolf Ročak]] * [[France Rode]] * [[Ivan Rozman (elektrotehnik)]] * Janez Rozman * [[Miro Rozman]] * [[Vojan Rozman]] * [[Franc Runovc]] * [[Jože Rus (elektrotehnik)|Jože Rus]] * [[Bruno Rusjan]] == S == * [[Dušan Sajovic]] * [[Dragan Savić]] * [[Filip Sedmak]] 1929 - * [[Matija Seliger]] * [[Dušan Sernec]] * [[Radovan Sernec]] * [[Aleksander Sešek]] * [[Anton Rafael Sinigoj]] * [[Ivan Skubic]] * [[Tomaž Slivnik]] * [[Franc Smole]] * [[Jaka Sodnik]] * ([[Emilija Soklič]]) * [[Ivan Soklič]] * [[Franc Solina|Franci Solina]] * [[Boris Sovič]] * [[Uroš Stanič]] * ([[Aleš Stanovnik]]) * [[Slavko Starešinič]] * [[Peter Starič]] * ([[Konrad Steblovnik]]) * ([[Jožef Stefan]]) * [[Aneta Stefanovska]] * [[Janez Sterniša]] * [[Bruno Stiglic]] * [[Andrej Stritar]] * [[Drago Strle]] * [[Boštjan Strmčnik]] * [[Stanko Strmčnik]] * [[Aleš Strojnik]] * [[Primož Strojnik]] * [[Primož Sukič]] * [[Rajko Svečko]] * [[Arno Svetlin]] == Š == * [[Franc Šabeder]] * [[Marko Šega]] * [[Peter Šega]] * [[Vladimir Šega]] * [[Pavle Šegula]] * [[Matej Šikovc]] * [[Igor Škrjanc]] * [[Ivan Šmon]] * [[Berislav Štefančič]] * [[Drago Štefe]] * [[Boris Štemberger]] * [[Andrej Štern]] * [[Vitomir Štruc]] * [[Franjo Štrukelj]] * [[Ivan Štukovnik]] * [[Mitja Štular]] * [[Bojan Štumberger (fizik)|Bojan Štumberger]] * [[Gorazd Štumberger]] * ([[Ivan Šubic]]) * [[Peter Šuhel (elektrotehnik)|Peter Šuhel]] * [[Peter Šuhel (informatik)]] * [[Arsen Šurlan]] == T == * [[Peter Tancig]] * [[Jurij Franc Tasič]] * [[Igor Tičar]] * [[Dejan Tomaževič]] * [[Sašo Tomažič]] * ([[Gabrijel Tomšič]]) * [[Marko Topič]] * [[Milan Topolovec]] * [[Boris Tovornik]] * ([[Denis Trček]]) * [[Mladen Trlep]] * [[Roman Trobec]] * [[Janez Trontelj]] * [[Janez Trontelj ml.]] * [[Lojze Trontelj]] * [[Andrej Trost]] * [[Tadej Tuma]] * [[Ivo Turk]] * [[Milan Turk]] * [[Tit Turnšek]] == U == * [[Anton Umek, elektrotehnik]] * [[Demetrij Uran|Demetrij (Mitja) Uran]] == V == * [[France Vagaja]] * [[Vojko Valenčič]] * [[Miroslav Vehovec]] * [[Borut Velkavrh]] * [[Gregor Verbič]] * [[Evgen Verč]] * [[Boštjan Vesnicer]] * [[Marjan Vezjak]] * [[Matjaž Vidmar]] * [[Milan Vidmar]] * [[Milan Vidmar mlajši]] * [[Tone Vidmar]] * [[Boštjan Vilfan]] * [[Tugomer Vilfan]] * [[Jernej Virant]] * [[Stane Vižintin]] * [[Andrej Vodopivec]] * [[Lojze Vodovnik]] * [[Danijel Vončina]] * [[Jože Voršič]] * [[Darko Vrečko]] * [[Danilo Vrtačnik]] * [[Tomaž Vrtovec]] * [[Jože Vugrinec]] == W == * [[Albin Wedam]] == Z == * [[Ivan Zagradišnik]] * [[Baldomir Zajc]] * [[Matej Zajc]] * [[Jože Zajec]] * [[Peter Zajec]] * [[Janez Zakonjšek]] * [[Dušan Zavadlav]] * [[Marko Zavrtanik]] * [[Damjan Zazula]] * [[Peter Zazula]] * [[Andrej Zdešar]] * [[Luka Zebec]] * [[Mario Zec]] * [[Igor Zelinka]] * [[Bogomir Zidarič]] * [[Martin Zorič|Martin (Tine) Zorič]] * [[Tatjana Zrimec]] * [[Andrej Zupanc]] * [[Borut Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] (1946) * [[Jure Zupančič]] == Ž == * [[Borut Žalik]] * [[Anton Železnikar|Anton Pavel Železnikar]] * [[Miljutin Željeznov]] * [[Andrej Žemva]] * [[Zdravko Ženko]] * [[Robert Žerjal]] * [[Mario Žganec]] * [[Janez Žibert]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Boris Žitnik]] * [[Adolf Žižek]] * [[Viljem Žižek]] * [[Franc Žlahtič]] * [[Leon Žlajpah]] * [[Silvo Žlebir]] * [[Simon Žnidar]] * [[Alenka Žnidaršič]] * [[Viljem Žumer]] * [[Peter Žunko]] * [[Rok Žurbi]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Inženirji elektrotehnike]] dg9xz97wqp17ihlpjkeh5cw9i9ek1a8 0 598715 6731484 6725231 2026-08-05T16:47:14Z MaksiKavsek 244409 /* Novinarska kariera */ slog 6731484 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Janez Markeš''', [[Slovenci|slovenski]] [[Filozofija|filozof]], kolumnist, [[Novinarstvo|novinar]], [[publicist]], politični analitik, [[religiolog]] in [[urednik]], * [[1962]], [[Jesenice]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Premišljevanja o Sloveniji|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20170501/C/170509998/premisljevanja-o-sloveniji|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2026-02-26}}</ref> Dolga leta deluje kot komentator časnika Delo ter je nekdanji urednik tednika Mag. == Življenje == === Izobraževanje === Markeš je obiskoval [[Gimnazija Jesenice|Gimnazijo Jesenice]], nato pa se je vpisal na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološko fakulteto Univerze v Ljubljani]], kjer je leta 1989 diplomiral. Na isti fakulteti je leta 1998 magistriral in leta 2000 doktoriral.<ref name=":0" /> Leta 2021 je iz filozofije magistriral na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. === Novinarska kariera === Sprva je Markeš delal kot novinar pri katoliško usmerjenem časopisu ''Slovenec'', nato pa je prešel v tednik ''[[Mag (revija)|Mag]]''. Bil je urednik ''Mag''-a (revije, ki jo je ustanovil [[Danilo Slivnik]]). Sledila je zaposlitev pri dnevnem časniku ''[[Delo (časopis)|Delo]]'', kjer je bil v letu 2007<ref>{{Navedi splet|title=Markeš na Jančičev stolček {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/markes-na-jancicev-stolcek.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-06-17|language=sl|date=26. 6. 2007}}</ref> deset mesecev tudi odgovorni urednik. Danes pa dela pri ''Delu'' kot komentator in kolumnist.<ref name=":0" /> Markeš redno piše kolumne v ''Delu'' (zlasti za Sobotno prilogo), v katerih kritično obravnava slovensko politiko in družbo. Skupaj z [[Ali Žerdin|Alijem Žerdinom]] vodita podkast ''[[Od srede do srede]]'', v katerem komentirata slovenske politične, gospodarske in tudi mednarodne dogodke.<ref>{{Navedi splet |title=Od srede do srede |url=http://www.youtube.com/playlist?list=PLWA4DUSDOGxLESUJQYbi1bAZYovaopkcH |accessdate=2026-02-26 |website=YouTube |language=sl-SI}}</ref> === Družbenopolitični angažma === Njegovo družbenopolitično delovanje se kaže predvsem skozi publicistično in komentatorsko delo. Markeš ni (bil) član nobene politične stranke; po lastnih besedah iz leta 2017 se nanj ne navezuje določena ideološka pripadnost,<ref name=":0" /> kljub temu, da je možno zaznati spremembo političnega prepričanja.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Dr. Janez Markeš: “Mislim, da je Kučan eden najbolj malignih ljudi, kar sem jih srečal v življenju.” {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/dr-janez-markes-mislim-da-je-kucan-eden-najbolj-malignih-ljudi-kar-sem-jih-srecal-v-zivljenju/|date=2020-08-09|accessdate=2026-02-26|language=sl|last=Perš|first=Luka}}</ref> Oktobra 2000 je ''Delo'' označil za »''osrednje glasilo nekdanje [[SZDL]]''«.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Profesionalni primitivizem|url=https://www.mladina.si/90120/200604-uvo-manipulator-sinisa_gacic-2/|website=Mladina.si|accessdate=2026-06-17|language=sl|date=26. 1. 2006|last=Gačič|first=Siniša}}</ref> Kasneje je izjavil, da na »''Delu sicer trdo novinarsko jedro postaja zelo živčno, kajti tudi oblast je v vsej neprijetnosti dojela, da gre v [[Jernej Lorenci|Lorenci]]-[[Mitja Meršol|Meršolovi]] skupini za sindrom nove stranke, ki bi rada po naročilu politiko ustvarjala, ne pa novinarje, ki bi jo opisovali in preverjali''«.<ref name=":2" /> V kolumni v Magu z dne 19. novembra 2003 o Sobotni prilogi Dela, zapisal, da gre za »''glasilo [[Dolomitska izjava|podolomitske OF]]''« ter da »''je zame pojem zadrtega in zabetoniranega [[Kolaboracija|kolaboranta]] [[Janez Stanovnik]]''«.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Kolumnist Dela Janez Markeš in njegovi ražnjiči z Janšo|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/kolumnist-dela-janez-markes-in-njegove-kulinaricne-prigode-z-janso-854202|website=Reporter|date=2021-03-03|accessdate=2026-07-02|language=sl|last=Glücks|first=Nenad}}</ref> V 2000-ih je podal kritične izjave o delovanju [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], ki jo je označil za leglo politične in finančne korupcije.<ref name=":1" /> Leta 2005 je o njej zapisal, da je prevzela »''nalogo [[Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije|centralnega komiteja]], tako kot v dobrih starih časih''«.<ref name=":3" /> RTV je ocenil kot »''Spoj partijske strategije z regulirano pop kulturo, športom ter inženiring pri oblikovanju družbe in njene podobe navzven je bil vedno prva naloga korporativnih nacionalnih medijev''«.<ref name=":3" /> V kolumni iz januarja 2005<ref name=":3" /> je kritiziral takretnega [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Republike Slovenije]] [[Milan Kučan|Milana Kučana]]; napisal je: ''Pomembna ugotovitev torej je, da so, kadar se na javni sceni pojavi Kučan, na obzorju novi problemi. Mislim, da je Kučan eden najbolj malignih ljudi, kar sem jih srečal v življenju. [[Komunist]], ki pridiga kapitalizem, in [[kapitalist]], ki pridiga socializem.'' ''To je anahronizem, ki ga prenese samo trdobučna skorja Slovencev, kajti z leti so se zrasli z mentaliteto, ki bržčas na tak način ni več kompatibilna nikjer drugje.''<ref name=":1" /> V domačih Jesenicah je bil nekaj časa celo predsednik lokalnega družbenopolitičnega zbora, vendar se nikoli ni vključil v nobeno stranko.<ref name=":0" /> == Izbrana bibliografija == * ''Princip neliberalnosti in vrednostne podlage slovenske nacije'', Ljubljana 2000 {{COBISS|ID=2463066}} * ''Točka nacionalnega nesporaza'', Ljubljana, 2001 {{COBISS|ID=115269888}} * ''Premišljevanja o Sloveniji'', Ljubljana, 2016 {{COBISS|ID=286641408}} == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi novice|last=Glücks|first=Nenad|title=Kolumnist Dela Janez Markeš in njegovi ražnjiči z Janšo|work=Reporter|date=2021-03-03|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/kolumnist-dela-janez-markes-in-njegove-kulinaricne-prigode-z-janso-854202|language=sl}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Markeš, Janez}} [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski kolumnisti]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Teološke fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Teološki fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Teološki fakulteti v Ljubljani]] ltsi4eml4obs0zoao98n5il3sq08gsb 0 598734 6731519 6727457 2026-08-05T17:21:53Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +nedeljski gost 6731519 wikitext text/x-wiki {{Infobox sportsperson | name = Dejan Fabčič | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | weight = | country = {{SLO}} | sport = [[paraplavanje]], [[parakanu]], [[paralokostrelstvo]] | disability_class = | event = | club = | show-medals = yes | medaltemplates = {{Medal|Sport|moško [[paralokostrelstvo]]}} {{Medal|Country|{{SVN}}}} {{Medal|Competition|[[Paraolimpijske igre]]}} {{Medal|Bronze|[[Poletne paraolimpijske igre 2024|Pariz 2024]]|mešana ekipa, ukrivljeni lok}} }} '''Dejan Fabčič''', [[Slovenci|slovenski]] [[paraplavalec]], [[parakanusti]], [[paralokostrelec]] in [[zdravnik]], * [[16. september]] [[1977]]. Fabčič je slovenski parašportrnik, ki je na [[Paraolimpijske igre|paraolimpijskih igrah]] nastopil v [[paraplavanje|paraplavanju]] leta [[Poletne paraolimpijske igre 2008|2008]], [[parakanu]]ju leta [[Poletne paraolimpijske igre 2016|2016]] ter [[paralokostrelstvo|paralokostrelstvu]] v letih [[Poletne paraolimpijske igre 2020|2020]] in [[Poletne paraolimpijske igre 2024|2024]], ko je dosegel uspeh kariere z bronasto medaljo na mešani ekipni tekmi v disciplini [[ukrivljeni lok]] skupaj z [[Živa Lavrinc|Živo Lavrinc]].<ref>{{navedi splet|url=https://sloveniatimes.com/40815/slovenian-archers-win-bronze-at-paris-paralympics |title=Slovenian archers win bronze at Paris Paralympics |newspaper=[[The Slovenia Times]] |date=5 September 2024 |access-date=5 September 2024|language=en}}</ref> Leta 2024 sta oba prejela [[Bloudkova nagrada|Bloudkovo nagrado]] za »vrhunski mednarodni športni dosežek«. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175084835 Dejan Fabčič: Vedno sem si želel, da bi bil vrhunski športnik, zato mi v zvezi s športom ni nič težko]. Nedeljski gost (10. november 2024). Val 202 (RTV Slovenija). {{normativna kontrola}} {{Škrbina o lokostrelcu}} {{DEFAULTSORT:Fabčič, Dejan}} [[Kategorija:Slovenski paraplavalci]] [[Kategorija:Slovenski kanuisti]] [[Kategorija:Slovenski lokostrelci]] [[Kategorija:Parakanuisti]] [[Kategorija:Paralokostrelci]] [[Kategorija:Paraolimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih paraolimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Udeleženci Poletnih paraolimpijskih iger 2008]] [[Kategorija:Udeleženci Poletnih paraolimpijskih iger 2016]] [[Kategorija:Udeleženci Poletnih paraolimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Udeleženci Poletnih paraolimpijskih iger 2024]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki]] lau4n85ayndqf1h2hcigfqrtcy3jhqo 0 601200 6731712 6730054 2026-08-06T07:56:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731712 wikitext text/x-wiki [[Slika:The_geologic_map_of_the_Moon_at_1-2.5M_scale.png|sličica|Geološka karta Lune s splošnimi značilnostmi, obarvanimi glede na starost, razen v primeru [[Lunarno morje|morij]] (modro), KREEP (rdeče) in drugih posebnih značilnosti. Od najstarejšega do najmlajšega: aitkenij (rožnato), nektarij (rjavo), imbrij (zeleno/turkizno), eratostenij (svetlo oranžno) in kopernikan (rumeno).]] '''Geologija Lune''' (včasih imenovana '''selenologija''', čeprav se ta izraz lahko bolj splošno nanaša na »[[Luna|znanost o Luni]]«) je struktura in sestava [[Luna|Lune]], ki se precej razlikuje od [[Zemlja|Zemljine]]. Luna nima prave atmosfere razen redke plasti plina. Relativna odsotnost atmosfere in [[Voda|vode]] pomeni, da ni [[Erozija|erozije]] zaradi [[Vreme|vremena]]. Namesto tega površino veliko počasneje erodira bombardiranje Lunine površine z mikrometeoriti.<ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=RdCUsMy3l7EC&pg=PA170|page=170|title=The Cambridge Guide to the Solar System|last=Kenneth R. Lang|publisher=Cambridge University Press|year=2003|isbn=978-0-521-81306-8}}</ref> Luna nima nobene znane oblike [[Tektonika plošč|tektonike plošč]],{{Sfn|NASA|1994|p=91}} poleg tega pa ima manjšo [[Težnost|gravitacijo]] v primerjavi z Zemljo. Zaradi svoje majhnosti se je v zgodnjih dneh nastanka hitreje ohladila.{{Sfn|NASA|1994|p=93}} Poleg udarcev je [[Geomorfologija|geomorfologijo]] Lunine površine oblikoval tudi vulkanizem, {{Sfn|NASA|1994|p=13}} <ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=8eRuWmV-948C&pg=PA13|page=13|title=Status and Future of Lunar Geoscience|publisher=[[NASA]]|last=((Scientific and Technical Information Branch))|year=1986|isbn=978-0-16-004208-9}}</ref> za katerega se zdaj domneva, da se je končal pred manj kot 50 milijoni let.<ref name="Imster2014">{{Navedi splet|url=https://earthsky.org/space/moon-saw-volcanic-eruptions-in-geologically-recent-times/|title=Active moon volcanos in geologically recent times|publisher=[[Earth & Sky|EarthSky]]|website=earthsky.org|date=12 October 2014|accessdate=25 January 2023|last=Imster, Eleanor}}</ref> Luna je [[Planetarna diferenciacija|diferencirano]] telo s [[Skorja (geologija)|skorjo]], plaščem in jedrom.{{Sfn|NASA|1994|p=10}} [[Geologija|Geološke]] študije Lune temeljijo na kombinaciji opazovanj z zemeljskimi [[Daljnogled|teleskopi]], meritev iz vesoljskih plovil v orbiti, lunarnih vzorcev in [[Geofizika|geofizikalnih]] podatkov. Med pristanki s posadko v [[Program Apollo|programu Apollo]] med letoma 1969 in 1972 so neposredno vzorčili šest lokacij, s katerih so na Zemljo prinesli 382 kg Luninih kamnin in Lunine zemlje.<ref>{{Navedi knjigo|last=Taylor|first=S. Ross|title=Lunar Geoscience: A Collected View from Apollo|publisher=Pergamon Press|year=1982}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Lunar Rocks and Soils from Apollo Missions|url=https://curator.jsc.nasa.gov/lunar/|publisher=NASA|accessdate=21 November 2022}}</ref> Poleg tega so 301 g vzorcev vrnila tri robotska sovjetska [[Program Luna|vesoljska plovila Luna]],<ref name="Luna_16">{{Navedi splet|url=https://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/spacecraft/display.action?id=1970-072A|last=Ivankov|first=A.|title=Luna 16|publisher=[[NASA]]|website=National Space Science Data Center Catalog|accessdate=13 October 2018|quote=The drill was deployed and penetrated to a depth of 35 cm before encountering hard rock or large fragments of rock. The column of regolith in the drill tube was then transferred to the soil sample container... the hermetically sealed soil sample container, lifted off from the Moon carrying 101 grams of collected material}}</ref> <ref name="Luna_20">{{Navedi splet|url=https://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/spacecraft/display.action?id=1972-007A|last=Ivankov|first=A.|title=Luna 20|publisher=[[NASA]]|website=National Space Science Data Center Catalog|accessdate=13 October 2018|quote=Luna 20 was launched from the lunar surface on 22 February 1972 carrying 30 grams of collected lunar samples in a sealed capsule}}</ref> <ref name="Luna_24">{{Navedi splet|url=https://nssdc.gsfc.nasa.gov/nmc/spacecraft/display.action?id=1976-081A|last=Ivankov|first=A.|title=Luna 24|publisher=[[NASA]]|website=National Space Science Data Center Catalog|accessdate=13 October 2018|quote=the mission successfully collected 170.1 grams of lunar samples and deposited them into a collection capsule}}</ref> kitajski robotski Chang'e 5 pa je leta 2020 vrnil vzorec z maso 1731 g.<ref name="xinhuanet">{{Navedi splet|date=19 December 2020|title=China's Chang'e-5 retrieves 1,731 grams of moon samples|url=http://www.xinhuanet.com/english/2020-12/19/c_139603150.htm|accessdate=19 December 2020|archivedate=20 December 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201220143345/http://www.xinhuanet.com/english/2020-12/19/c_139603150.htm}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Li|first=Chunlai|last2=Head, James W.|last3=Zhang, Fang|year=2021|title=The Chang'e-5 landing site: Geology, stratigraphy, and provenance of materials|journal=Earth and Planetary Science Letters|volume=576|doi=10.1016/j.epsl.2021.117237|hdl-access=free}}</ref> Luna je edino nezemeljsko telo, za katerega imamo vzorce z znanim geološkim kontekstom. Na Zemlji je bilo prepoznanih nekaj [[Lunarni meteorit|Luninih meteoritov]], čeprav njihovi izvorni kraterji na Luni niso znani. Precejšen del lunine površine ni bil raziskan in številna geološka vprašanja ostajajo neodgovorjena. == Elementna sestava == Med elementi, za katere je znano, da so prisotni na lunini površini, so med drugim [[kisik]] (O), [[silicij]] (Si), [[železo]] (Fe), [[magnezij]] (Mg), [[kalcij]] (Ca), [[aluminij]] (Al), [[mangan]] (Mn) in [[Titan (element)|titan]] (Ti). Med bolj zastopanimi so kisik, železo in silicij. Vsebnost kisika je ocenjena na 45 % (po masi). [[Ogljik]] (C) in [[dušik]] (N) sta očitno prisotna le v sledovih zaradi odlaganja s [[Sončev veter|sončnim vetrom]].<ref>{{Navedi časopis|last=Taylor|first=S. Ross|year=1982|title=Planetary Science: A Lunar Perspective|journal=The Lunar and Planetary Institute|publisher=University of Arizona Press}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=Papike|first=J. J.|year=2006|title=Lunar mineralogy and petrology|url-status=dead|journal=Reviews in Mineralogy and Geochemistry|volume=60|pages=5.1–5.101|doi=10.2138/rmg.2006.60.5|doi-broken-date=12 July 2025}}</ref> {| class="wikitable floatleft" style="text-align:center;" |+Kemična sestava lunine površine <ref>{{Navedi knjigo|last=Taylor|first=Stuart R.|date=1975|title=Lunar Science: a Post-Apollo View|url=https://archive.org/details/lunarsciencepost0000tayl|location=Oxford|publisher=[[Pergamon Press]]|page=[https://archive.org/details/lunarsciencepost0000tayl/page/64 64]|isbn=978-0-08-018274-2}}</ref> ! colspan="2" | Sestavljeno ! colspan="2" | Sestava |- ! Ime ! Formula ! Marija ! Škotsko višavje |- | style="text-align:left" | [[silicijev dioksid]] | _SiO2 | 45,4 % | 45,5 % |- | style="text-align:left" | [[aluminijev oksid]] | _Al2O3_​ | 14,9 % | 24,0 % |- | style="text-align:left" | [[kalcijev oksid]] | CaO | 11,8 % | 15,9 % |- | style="text-align:left" | [[železov(II) oksid]] | FeO | 14,1 % | 5,9 % |- | style="text-align:left" | [[Magnezijev oksid|magnezij]] | MgO | 9,2 % | 7,5 % |- | style="text-align:left" | [[titanov dioksid]] | _TiO2 | 3,9 % | 0,6 % |- | style="text-align:left" | [[natrijev oksid]] | _Na2O | 0,6 % | 0,6 % |- ! colspan="2" | Skupaj (z napako zaokroževanja) ! 99,9 % ! 100,0 % |} {| align="center" |+'''Podatki nevtronske spektrometrije s sondo ''Lunar Prospector'' kažejo na prisotnost [[Vodik|vodika]] (H), koncentriranega na polih.''' <ref>{{Navedi splet|last=S. Maurice|title=Distribution of hydrogen at the surface of the moon|url=http://www.lpi.usra.edu/meetings/lpsc2003/pdf/1867.pdf}}</ref> |- |[[File:Composition of lunar soil.svg|thumb|210px|none|Relativna koncentracija različnih elementov na površju Lune (v masnih %)]] |{{CSS image crop |Image = Moon vs earth composition.svg |bSize = 295 |cWidth = 265 |cHeight = 170 |oTop = 22 |oLeft = 17 |Location = none |Description = Relativna koncentracija (v masnih %) različnih elementov na višavjih Lune, nižavjih Lune in Zemlji }} |} == Nastanek == Dolgo časa je bilo temeljno vprašanje glede zgodovine Lune njen izvor . Zgodnje hipoteze so vključevale od''cepitev'' od Zemlje, ''zajem'' in ''koakrecijo''. Danes je v znanstveni skupnosti široko sprejeta hipoteza o velikanskem trku. <ref>{{Navedi knjigo |last=Lang |first=Kenneth |url=http://www.cambridge.org/solarsystem |title=The Cambridge Guide to the Solar System |date=2011 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-19857-8 |edition=2 |location=New York |page=199}}</ref> == Geološka zgodovina == [[Slika:Hints_of_a_Shrinking_Moon.ogv|sličica| Klifi v lunini skorji kažejo, da se je Luna v geološko nedavni preteklosti globalno skrčila in se krči še danes.]] Geološka zgodovina Lune se členi v šest glavnih obdobij, imenovanih lunarna geološka časovna lestvica. Začne se pred okoli 4,5 milijarde let,<ref>{{Navedi časopis |last=Kleine |first=T. |last2=Palme, H. |last3=Mezger, K. |last4=Halliday, A.N. |date=2005 |title=Hf–W Chronometry of Lunar Metals and the Age and Early Differentiation of the Moon |journal=[[Science (journal)|Science]] |volume=310 |issue=5754 |pages=1671–1674 |bibcode=2005Sci...310.1671K |doi=10.1126/science.1118842 |pmid=16308422 |s2cid=34172110 |doi-access=free}}</ref> ko je bila novonastala Luna v [[Taljenje|staljenem]] stanju in je krožila veliko bližje Zemlji, kar je povzročalo [[Plimska sila|plimske sile]].<ref name="AncientLunarDynamo">{{Navedi splet |last=Stevens, Tim |date=November 9, 2011 |title=Ancient lunar dynamo may explain magnetized moon rocks |url=http://news.ucsc.edu/2011/11/lunar-dynamo.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150906084214/http://news.ucsc.edu/2011/11/lunar-dynamo.html |archive-date=September 6, 2015 |access-date=August 13, 2012 |publisher=Regents of the University of California}}</ref> Te plimske sile so deformirale staljeno telo v [[elipsoid]], katerega glavna os je bila usmerjena proti Zemlji.<sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (June 2026)">potreben citat</span>]]'' &#x5D;</sup> Prvi pomemben dogodek v geološki evoluciji Lune je bila [[kristalizacija]] skoraj globalnega oceana magme. Njegova globina ni zagotovo znana, vendar več študij kaže na globino približno 500&nbsp;km ali več. Prva minerala, ki sta nastala v tem oceanu, sta bila železov in magnezijev silikat [[olivin]] in [[piroksen]]. Ker so bili ti minerali gostejši od staljene snovi okoli njih, so se potopili. Po približno 75 % kristalizaciji je kristaliziral in izplaval manj gost anortozitni [[Plagioklaz|plagioklazni]] [[Glinenec|feldspat]], ki je tvoril anortozitno skorjo debeline približno 50&nbsp;km. Večina magmatskega oceana je hitro kristalizirala (v približno 100 milijonih let ali manj), čeprav so lahko preostale magme, bogate s KREEP-om, ki so zelo obogatene z nezdružljivimi elementi in elementi, ki proizvajajo toploto, ostale delno staljene več sto milijonov (ali morda 1&nbsp;milijardo) let. Zdi se, da so se končne magme magmatskega oceana, bogate s KREEP, sčasoma skoncentrirale v območju Oceanus Procellarum in Morja deževij, edinstvene geološke province, ki je danes znana kot Procellarum KREEP Terrane.<sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (June 2026)">potreben citat</span>]]'' &#x5D;</sup> Kmalu po nastanku Lunine skorje ali celo med njenim nastajanjem so se začele oblikovati različne vrste magm, ki so povzročile nastanek noritov in troktolitov [[Magnezij|Mg]]-suite,<ref>{{Navedi splet |title=Apollo 17 troctolite 76535 |url=http://www.lpi.usra.edu/captem/slide_2.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120111160131/http://www.lpi.usra.edu/captem/slide_2.html |archive-date=2012-01-11 |access-date=2006-11-21 |website=NASA/Johnson Space Center photograph S73-19456 |publisher=Curation and Analysis Planning Team for Extraterrestrial Materials (CAPTEM)}}</ref> čeprav globine, na katerih se je to zgodilo, niso natančno znane. Nedavne teorije kažejo, da je bil plutonizem Mg-suite večinoma omejen na območje Procellarum KREEP Terrane in da so te magme na nek način genetsko povezane s KREEP, čeprav je njihov izvor v znanstveni skupnosti še vedno predmet številnih razprav. Najstarejše kamnine iz Mg-suite imajo kristalizacijsko starost približno 3,85 [[Leto|milijarde let]]. Vendar se je zadnji večji udar, ki bi lahko bil izkopan globoko v skorjo (Morje deževij), prav tako zgodil 3,85 milijarde let pred sedanjostjo. Zato se zdi verjetno, da je plutonska aktivnost Mg-suite trajala veliko dlje in da globoko pod površjem obstajajo mlajše plutonske kamnine.&nbsp;<sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (June 2026)">potreben citat</span>]]'' &#x5D;</sup> Analiza vzorcev z Lune kaže, da se je veliko Luninih udarnih bazenov oblikovalo v kratkem času, pred približno 4 do 3,85 milijarde let. Ta hipoteza se imenuje lunarna kataklizma ali pozno močno bombardiranje. Vendar se zdaj ve, da bi morali izmete iz udarnega bazena Morja deževij (enega najmlajših velikih udarnih bazenov na Luni) najti na vseh pristajališčih Apolla. Zato je možno, da je bila starost nekaterih udarnih bazenov (zlasti Mare Nectaris) pomotoma dodeljena isti starosti kot Imbrium.<sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (June 2026)">potreben citat</span>]]'' &#x5D;</sup> [[Lunarno morje|Lunarna morja]] predstavljajo starodavne poplavne bazaltne izbruhe. V primerjavi z zemeljskimi lavami vsebujejo večje količine železa, imajo nizko viskoznost, nekatera pa vsebujejo tudi zelo visoke količine minerala ilmenita, bogatega [[Titan (element)|s titanom]]. Večina [[Bazalt|bazaltnih]] izbruhov se je zgodila pred približno 3 in 3,5 milijoni let, čeprav so nekateri vzorci morskih vulkanov stari celo 4,2 milijona let. Za najmlajšega (na podlagi metode štetja kraterjev) so dolgo mislili, da sega 1&nbsp;milijardo let v preteklost,{{Sfn|NASA|1994|p=13}} vendar so raziskave v letu 2010 odkrile dokaze o izbruhih pred manj kot 50 milijoni let.<ref name="Imster2014" /><ref>{{Navedi splet |last=Eric Hand |date=12 October 2014 |title=Recent volcanic eruptions on the moon |url=https://www.science.org/content/article/recent-volcanic-eruptions-moon |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20141014092239/http://news.sciencemag.org/space/2014/10/recent-volcanic-eruptions-moon |archive-date=14 October 2014 |access-date=3 February 2023 |website=science.org}}</ref> Skupaj z večjim vulkanizmom so prišli tudi [[Piroklastične sedimentne kamnine|piroklastični izbruhi]], ki so izstrelili staljene bazaltne materiale več sto kilometrov stran od [[Ognjenik|vulkana]]. Velik del morja je oblikoval oz. se je iztekel v nizke lege, pri čemer so te povezane z udarnimi bazeni na bližnji strani. Vendar Oceanus Procellarum ne ustreza nobeni znani udarni strukturi, najnižje nadmorske višine Lune znotraj oddaljene kotline Južni tečaj-Aitken pa so le skromno prekrite z morjem (za podrobnejšo razpravo glejte [[lunarno morje]]).&nbsp;<sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (June 2026)">potreben citat</span>]]'' &#x5D;</sup> {{Več slik | align = center | total_width = 600 | image1 = 14-236-LunarGrailMission-OceanusProcellarum-Rifts-Overall-20141001.jpg | width1 = 614 | caption1 = Stare [[riftna dolina|riftne doline]] – pravokotna struktura (vidna – topografija – [[Gravity Recovery and Interior Laboratory|gravitacijski gradienti GRAIL]]) (1. oktober 2014) | image2 = PIA18822-LunarGrailMission-OceanusProcellarum-Rifts-Overall-20141001.jpg | width2 = 1500 | caption2 = Stare [[riftna dolina|riftne doline]] – kontekst | image3 = PIA18821-LunarGrailMission-OceanusProcellarum-Rifts-Closeup-20141001.jpg | width3 = 1546 | caption3 = Stare [[riftna dolina|riftne doline]] – pogled od blizu (umetniška upodobitev) }} Trki [[Meteorit|meteoritov]] in [[Komet|kometov]] so edina nenadna geološka sila, ki danes deluje na Luno, čeprav spreminjanje zemeljskega plimovanja na lestvici luninega [[Lunin mesec|anomalističnega meseca]] povzroča majhne spremembe napetosti. <ref>Yu. V. Barkin, J. M. Ferrándiz and Juan F. Navarro, 'Terrestrial tidal variations in the selenopotential coefficients,' ''Astronomical and Astrophysical Transactions'', Volume 24, Number 3 / June 2005, pp. 215–236.) {{Navedi splet |url=https://metapress.com/ |title=arhivska kopija |access-date=2026-08-03 |archive-date=2021-02-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210221012651/https://metapress.com/ |url-status=bot: unknown }}</ref> V tej nedavni dobi so nastali nekateri najpomembnejši [[Udarni krater|kraterji,]] ki se uporabljajo v lunarni stratigrafiji. Na primer krater Kopernik, ki ima globino 3,76&nbsp;km in polmer 93&nbsp;km, naj bi nastal pred približno 900 milijoni let (čeprav je to vprašljivo). Misija [[Apollo 17]] je pristala na območju, kjer je bil morda vzorčen material iz kraterja Tycho. Študija teh kamnin kaže, da bi ta krater lahko nastal pred 100 milijoni let, čeprav je tudi to vprašljivo. Površina je doživela tudi vesoljsko preperevanje zaradi visokoenergijskih delcev, delovanja [[Sončev veter|sončnega vetra]] in udarcev mikrometeoritov. Zaradi tega procesa žarki, povezani z mladimi kraterji, potemnijo, dokler se ne ujemajo z albedom okoliške površine. Če pa se sestava žarka razlikuje od osnovnih materialov skorje (kot se lahko zgodi, ko je na lunarno morje nameščen "višavski" žarek), je lahko žarek viden veliko dlje.<sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B; ''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (June 2026)">potreben citat</span>]]'' &#x5D;</sup> Po ponovnem začetku raziskovanja Lune v devetdesetih letih prejšnjega stoletja so odkrili, da so po vsem svetu škarpe, ki jih povzroča krčenje zaradi ohlajanja Lune.<ref>{{Navedi splet |title=NASA's LRO Reveals 'Incredible Shrinking Moon' |url=http://www.nasa.gov/mission_pages/LRO/news/shrinking-moon.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20100821124252/http://www.nasa.gov/mission_pages/LRO/news/shrinking-moon.html |archive-date=21 August 2010 |access-date=21 August 2010 |website=Lunar Reconnaissance Orbiter |publisher=NASA}}</ref> === Sloji in epohe === Na vrhu Lunine stratigrafije je kopernikanska enota, ki jo sestavljajo kraterji z žarkovnim sistemom.<ref>{{Navedi splet |title=Stratigraphy and Chronology of the Moon's Crust |url=https://www.lpi.usra.edu/publications/books/lunar_stratigraphy/chapter_4.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123192318/https://www.lpi.usra.edu/publications/books/lunar_stratigraphy/chapter_4.pdf |archive-date=2025-01-23 |access-date=2024-11-24}}</ref> Pod njo je eratostenska enota, ki jo definirajo kraterji z uveljavljeno morfologijo udarnih kraterjev, vendar brez sistema žarkov kopernikana. Ti dve enoti sta prisotni v manjših mestih na Lunini površini. Nadalje v stratigrafiji so enote morij (prej znane kot procelarijska enota) in imbrijska enota, ki je povezana z izmeti in tektoniko iz imbrijskega bazena. Dno lunarne stratigrafije je prednektarska enota, ki jo sestavljajo stare kraterske ravnine.<ref>{{Navedi splet |title=Geologic History of the Moon |url=https://ser.sese.asu.edu/GHM/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20191121162447/http://ser.sese.asu.edu/GHM/ |archive-date=2019-11-21 |access-date=2024-01-19 |website=ser.sese.asu.edu}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Več slik z manual scaled images]] [[Kategorija:Geologija Lune| ]] lwxosek2lkr5jo56kyt54lai6nvwide 0 602028 6731567 6727756 2026-08-05T19:58:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731567 wikitext text/x-wiki {{Infobox Italian comune | name = Conegliano | official_name = Città di Conegliano | native_name = | settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]] | image_skyline = Conegliano vista dal Castello.jpg | imagesize = | image_flag = Flag of Conegliano.svg | image_caption = Conegliano kot je bil videti z gradu leta 2008 | image_shield = Conegliano-Stemma.svg | image_map = | map_caption = | pushpin_label_position = | coordinates = {{coord|45|53|12.32|N|12|17|50.6|E|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | region = [[Benečija]] | province = [[Pokrajina Treviso|Treviso]] (TV) | frazioni = Ogliano, Scomigo, Collalbrigo, Costa, Parè, Campolongo (Hasplkhnott) | mayor_party = | mayor = Fabio Chies | area_footnotes = | area_total_km2 = 36 | population_footnotes = | population_total = 35.023 | population_as_of = 30. september 2017 | pop_density_footnotes = | population_demonym = Coneglianesi | elevation_footnotes = | elevation_m = 74 | twin1 = | twin1_country = |istat=| saint = Leonard iz Noblaca | day = 6. november | postal_code = 31015 | area_code = 0438 | website = {{official website|http://www.comune.conegliano.tv.it}} | footnotes = {{designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Le Colline del Prosecco di Conegliano e Valdobbiadene | designation1_date = 2019 <small>(43. zasedanje)</small> | designation1_type = | designation1_criteria = {{UNESCO WHS type|(v)}}(v) | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/1571 1571] | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Južna Evropa | designation1_free2name = Površina | designation1_free2value = 20.334,2 ha | designation1_free3name = varovalni pas | designation1_free3value = 43.998,2 ha }} }} '''Conegliano''' ({{IPA|it|koneʎˈʎaːno|lang}}; beneško ''Conejan'') je [[mesto]] in občina v [[italijanske dežele|deželi]] [[Benečija]] v [[Italija|Italiji]] v [[Pokrajina Treviso|pokrajini Treviso]], približno 30 kilometrov severno od mesta [[Treviso]] z železnico.<ref name=EB1911>{{cite EB1911|wstitle=Conegliano|volume=6|page=897}}</ref> Na dan 30. septembra 2017 je mesto imelo 35.023 prebivalcev. Ostanki gradu iz 10. stoletja so na hribu, ki dominira nad mestom. Nekoč je pripadal škofu Vittoriu Venetu, od njega pa sta ostala le [[zvonik]], v katerem je danes majhen muzej in zunanje [[obzidje]]. 7. julija 2019 je bil pod naslovom ''Le Colline del Prosecco di Conegliano e Valdobbiadene'' (Griči Prosecco Conegliano in Valdobbiadene) vpisan na seznam svetovne dediščine UNESCO.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/news/2006 |title=Two cultural sites added to UNESCO's World Heritage List |website=UNESCO |date=7 July 2019}}</ref> == Zgodovina == === Srednji vek in zgodnji novi vek === V 10. stoletju je bil grad Conegliano zgrajen pod nadzorom belunskega škofa. Izvor imena ''Conegliano'' verjetno izvira iz latinske besede ''cuniculus'', ki pomeni 'podzemni predor'.<ref>{{navedi splet |title=Comune di Conegliano - Storia |url=https://www.comune.conegliano.tv.it/vivere/cenni_storici |website=Municipality of Conegliano}}</ref> Nadzor nad območjem je bil najprej leta 1153 prenesen na Treviško Marko, nato pa leta 1337 na [[Beneška republika|Beneško republiko]]. V 14. stoletju je skupina plemiških družin okoli gradu ustanovila vas. V srednjem veku je grad služil kot središče moči v Coneglianu, saj je bil tako sedež mestnega [[podeštat]]a kot tudi verskih funkcij. Pod nadzorom Trevisa in Benetk so bile utrdbe Conegliana okrepljene. Vendar pa je Conegliano po koncu vojne Cambrajske lige začel propadati.<ref name=":0">{{navedi splet |title=Storia {{!}} Coneglianocitta |url=https://treviso.venetoitaly.it/storia/ |access-date=2025-03-28 |website=treviso.venetoitaly.it}}</ref> Med koncem 14. in 19. stoletjem je bil Conegliano dom judovske skupnosti. Leta 1629 so judovsko skupnost prisilno preselili na vznožje grajskega griča, preden so jo leta 1675 ponovno preselili zunaj mestnega obzidja.<ref name=":0" /> === Od 19. stoletja do danes === Po koncu [[napoleonske vojne|napoleonskih vojn]] je Conegliano prišel pod avstrijsko oblast kot del Kraljevine Lombardija-Benecija. Pod avstrijskim nadzorom je Conegliano doživel civilno rast in razvoj.<ref>{{navedi splet |last= |first= |title=Storia del Comune di Conegliano - Microturismodellevenezie.it |url=https://www.microturismodellevenezie.it/conegliano/storia-di-conegliano/ |access-date=2025-03-28 |website=Microturismo delle Venezie |language=it-IT |archive-date=2025-03-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250320175434/https://www.microturismodellevenezie.it/conegliano/storia-di-conegliano/ |url-status=dead }}</ref> V [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so se italijanske čete po italijanskem porazu v bitki pri Caporettu začele umikati na reko [[Piava|Piavo]], Conegliano pa je postal pomembna tranzitna točka. Zaradi nemško-avstrijskega napredovanja je bilo mesto zasedeno 1. novembra 1917. Pod okupacijo centralnih sil je ostalo do 24. oktobra 1918 po italijanski zmagi v bitki pri Vittorio Veneto.<ref>{{navedi splet |title=Conegliano Veneto (TV) {{!}} Storia e Memoria di Bologna |url=https://www.storiaememoriadibologna.it/archivio/luoghi/conegliano-veneto-tv-0 |access-date=2025-03-28 |website=www.storiaememoriadibologna.it}}</ref> == Gospodarstvo == Conegliano je znan po svojem vinu,<ref name=EB1911/> predvsem po suhem belem ''proseccu'' (narejenem iz grozdja ''glera''), ki je na voljo v treh sortah: ''tranquillo'' (mirno), ''frizzante'' (rahlo peneče) in ''spumante'' (peneče). Tukaj domuje tudi najstarejša in najprestižnejša italijanska vinska šola, imenovana ''Scuola Enologica''. Tukaj je tudi I''stituto Sperimentale per la Viticoltura'', kjer je bilo vzgojenih več italijanskih sort grozdja, vključno z ''Albarossa'', ''Vega'' in ''Valentino nero''. Poleg tega so vinogradniki na inštitutu pomagali rešiti številne avtohtone italijanske sorte grozdja pred izumrtjem, kot je grozdje ''Valpolicella Bigolona''.<ref name="Wine Grapes">{{navedi knjigo |last1=Robinson |first1=Jancis |last2=Harding |first2=J. |last3=Vouillamoz |first3=J. |title=Wine grapes: a complete guide to 1,368 vine varieties, including their origins and flavours |date=2012 |publisher=Allen Lane |location=London |isbn=978-1-846-14446-2 |pages=24, 107–108, 1110, 1115}}</ref> Obstaja tudi velika industrijska tradicija, specializirana zlasti za gospodinjske aparate. === Colli di Conegliano DOC === [[File:Panorama da Collalbrigo - panoramio.jpg|thumb|left|Vinogradi Conegliana]] Na hribih okoli Conegliana je območje ''Denominazione di origine controllata e garantita'' (DOCG) Colli di Conegliano. Tam pridelujejo tako rdeča kot bela italijanska vina z različnimi stopnjami sladkosti, od suhih do sladkih desertnih vin ''passito''. Grozdje, namenjeno za proizvodnjo vina DOC, mora biti obrano z donosom največ 12 ton/hektar. Končno vino mora doseči minimalno stopnjo alkohola 12 % za rdeča vina in 10,5 % za bela, da se lahko označi z oznako Colli di Conegliano DOC.<ref name="Saunders">P. Saunders ''Wine Label Language'', p. 143. Firefly Books 2004 {{ISBN|1-55297-720-X}}.</ref> Rdeča vina DOC so narejena iz sort [[Merlot]] (10–40 %), [[Cabernet Sauvignon]], [[Cabernet Franc]] in ''Marzemino'' (vsaj 10 % vsakega, brez maksimuma za zadnje tri sorte) in do 10 % ''Incrocio Manzoni'' 2,15. Vino mora pred prodajo zoreti vsaj dve leti v sodu. Sladki rdeči ''passito'' z oznako ''Refrontolo'' je narejen iz vsaj 95 % ''Marzemina'' z do 5 % drugih lokalnih nearomatičnih sort, ki so dovoljene za dopolnitev mešanice.<ref name="Saunders"/> Suho belo vino DOC je narejeno iz vsaj 30 % ''Manzoni bianco'', skupaj 30–70 % ''Pinot blanca'' in ''Chardonnayja'' ter do 10 % ''Sauvignon blanca'' in ''Riesling Renano''. ''Torchiato di Fregona'' v slogu ''passito'' je lahko narejen tako v suhem kot sladkem slogu iz vsaj 30 % ''Glera'' in ''Verdisa'', najmanj 25 % ''Boschere'' in do 15 % nearomatičnih sort, kot sta ''Marzemina bianca'' in ''Bianchetta Trevigiana''. To vino mora pred izdajo zoreti vsaj 13 mesecev.{{sfn|Robinson|Harding|Vouillamoz|2012|pp=102–103}}<ref name="Saunders"/> == Kultura == Vsak junij se v zgodovinskem središču odvija posebna šahovska partija (ali dama), kjer figure predstavljajo resnične osebe – znana kot ''Dama Castellana''. Ta dogodek ni nadaljevanje posvetne tradicije, temveč je bil uveden šele pred nekaj leti, a je kljub temu postal tradicionalni dogodek v coneglianskem koledarju. Conegliano je bil rojstni kraj slikarjev Cima da Conegliano, čigar lepa oltarna slika je v stolnici (iz leta 1492)<ref name="EB1911" /> in Francesco Beccaruzzi, pa tudi skladatelj in dirigent na konservatoriju v Cincinnatiju, Pier Adolfo Tirindelli. Mesto ima eno nogometno ekipo, imenovano Conegliano, ki igra v Promozione, šesti ligi italijanskega nogometnega sistema. == Galerija == <gallery class="center"> Map of Conegliano 2007 - Touring Club Italiano GR Veneto@0028 Conegliano.tif|Map of city centre File:Conegliano Via XX Sept.jpg|The center File:Ancient history.jpg|Middle Ages castle File:Conegliano Colle di Giano 2007.jpg|''Giano'' hill with the castle and ''Villa Gera'' File:I-TV-Conegliano13.JPG|''Scalinata degli Alpini'' (Alpines' flight of steps) File:I-TV-Conegliano11.JPG|''Fontana dei cavalli'' (Horses fountain) File:I-TV-Conegliano10.JPG|''Porta Dante'' File:I-TV-Conegliano08.JPG|''Duomo'' File:I-TV-Conegliano07.JPG|An old building in ''Via XX Settembre'' File:I-TV-Conegliano06.JPG|Cima Square, ''Accademia'' theatre File:I-TV-Conegliano05.JPG|''Via XX Settembre'' (with Montalban Palace) File:I-TV-Conegliano04.JPG|''Porta Monticano'' File:I-TV-Conegliano02.JPG|''Porta Monticano'' File:Conegliano - torrente cervano.jpg|The river: ''Monticano'' File:Costa (conegliano) da collalbrigo.jpg|Prosecco hills of Conegliano (in ''località Costa'') File:Conegliano staz ferr lato binari.jpg|Train station </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category}} *[http://www.comune.conegliano.tv.it Official website] *[https://web.archive.org/web/20130529113656/http://cimaconegliano.it/ Cima Conegliano] *[https://artsandculture.google.com/story/igURhuxO5w72Cg Le Colline del Prosecco di Conegliano e Valdobbiadene] – UNESCO Collection on Google Arts and Culture [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]] [[Kategorija:Mesta v Benečiji]] [[Kategorija:Pokrajina Treviso - občine]] i6s711o50plao5zshpy23933wjpzts7 118 602210 6731711 6686820 2026-08-06T07:51:23Z Kg012 258913 Popravek predloge za oddajo v pregled in dodajanje časovnega žiga. 6731711 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|||ts=20260806095101|u=Kg012|ns=118}} {{Infopolje Oseba | name = Klara Eva Kukovičič | image = | caption = Klara Eva Kukovičič | birth_date = {{Datum rojstva in starost|1994|11|30}} | birth_place = [[Brežice]], [[Slovenija]] | nationality = slovenska | occupation = televizijska voditeljica, radijska voditeljica, voditeljica prireditev, avtorica }} '''Klara Eva Kukovičič''' je slovenska televizijska in radijska voditeljica, voditeljica prireditev ter avtorica. == Izobraževanje == Klara Eva Kukovičič je odraščala v Krškem, kjer je obiskovala Osnovno šolo Jurija Dalmatina. Leta 2013 je maturirala na [[Gimnazija Brežice|Gimnaziji Brežice]]. Na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]] je študirala medjezikovno posredovanje, kjer je diplomirala leta 2017, leta 2020 pa magistrirala iz prevajalstva.<ref>https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128807</ref> Ob splošnem izobraževanju se je izobraževala tudi na glasbenem področju. Leta 2008 je zaključila nižjo glasbeno šolo, smer klavir, leta 2010 pa višjo glasbeno šolo, smer orgle. Med letoma 2011 in 2018 se je učila solo petja pri Mateji Arnež Volčanšek v Glasbeni šoli Krško. == Literarno delo == V času študija se je ukvarjala s prevajanjem leposlovnih<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/45182723</ref><ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/296560640</ref> in poljudnoznanstvenih<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/104560643</ref> del ter sodelovala na literarnih natečajih. Leta 2019 se je uvrstila na [[Državno srečanje mladih literatov Urška]] in prejela srebrno priznanje, leta 2020 pa je prejela Priznanje za dosežek leta Mestne občine Krško za področje literarnega ustvarjanja.<ref>{{navedi splet |url=https://www.primus.si/malo-ves-o-zvezdah |title=Malo veš o zvezdah |publisher=Primus |accessdate=6. maj 2026}}</ref> Leta 2024 je izšel njen literarni prvenec ''Malo veš o zvezdah'', zbirka kratkih zgodb.<ref>{{navedi splet |url=https://www.eposavje.com/kultura/predstavitev-knjiznega-prvenca-klare-eve-kukovicic.html |title=Predstavitev knjižnega prvenca Klare Eve Kukovičič Malo veš o zvezdah |publisher=ePosavje |date=15. april 2024 |accessdate=6. maj 2026}}</ref> == Medijsko delo == Septembra 2020 se je pridružila [[Radiotelevizija Slovenija|Radioteleviziji Slovenija]] kot voditeljica otroške informativne oddaje [[Infodrom]]. Oddajo je vodila do decembra 2025.<ref>https://cosmopolitan.metropolitan.si/zvezde/voditeljica-klara-eva-kukovicic-rtv-slo-oddaja-infodrom/</ref> Leta 2023 se je pridružila jutranji ekipi [[Prvi program Radia Slovenija|Prvega programa Radia Slovenija]], kjer sodeluje pri ustvarjanju radijskih vsebin in vodi ''Jutro na Prvem''.<ref>{{navedi splet |url=https://prvi.rtvslo.si/avtor/klara_eva_kukovi%C4%8Di%C4%8D |title=Klara Eva Kukovičič |publisher=Prvi program Radia Slovenija |accessdate=6. maj 2026}}</ref> Od marca 2026 deluje kot voditeljica jutranje televizijske oddaje ''Dobro jutro'' na TV Slovenija.<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/magazin/vikend/klara-eva-kukovicic-voditeljica-dobro-jutro-televizija-sreca-spremlja-pripravljene-in-dobre-improvizatorje |title=Klara Eva Kukovičič: Sreča spremlja pripravljene in dobre improvizatorje |publisher=Delo |date=17. april 2026 |accessdate=6. maj 2026}}</ref> == Vodenje prireditev == Kot voditeljica prireditev je sodelovala pri različnih javnih dogodkih. Med drugim je vodila dogodke TEDxLjubljana<ref>https://svet24.si/lokalno/dolenjska/druzabno/klara-eva-kukovicic-na-odrih-1863031</ref> in sodelovala pri dobrodelni prireditvi ''Klic dobrote''<ref>https://365.rtvslo.si/podkast/napovedniki-tv-oddaj/175173929</ref>. == Dela == * ''Malo veš o zvezdah'', zbirka kratkih zgodb, 2024 == Reference == <references/> == Zunanje povezave == * [https://www.klaraeva.com/ Uradna spletna stran] * [https://prvi.rtvslo.si/avtor/klara_eva_kukovi%C4%8Di%C4%8D Klara Eva Kukovičič na Prvem programu Radia Slovenija] == Sklici == <!-- Tu bodo samodejno prikazani sprotni sklici v članku. Za navodila o dodajanju sklicev glejte sl.wikipedia.org/wiki/WP:REFB. --> {{sklici}} 342o6e2pjggnj68vor34rn3s4yr3d92 0 602230 6731737 6711813 2026-08-06T09:46:44Z Ihana Aneta 242446 6731737 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|ameriška urednica časopisa slovenskega porekla (1927–2021)}} {{Infopolje Oseba|image=|caption=Corinne Novak-Leskovar leta 1966|image_size=140px|parents=Albina Ana Križman ([[Albina Novak]]) (mati)|spouse=[[Ludvik Leskovar]] (poročen 1955–umrl 1983)}} '''Corinne Novak-Leskovar''', [[Američani|ameriška]] [[Urednik|urednica]] časopisa [[Slovenci|slovenskega porekla]], * [[9. oktober]] [[1927]], [[Cleveland, Ohio|Cleveland]], † [[2. april]] [[2021]], Woodridge, [[Illinois]]. == Otroštvo == Rojena je bila 9. oktobra 1927 v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] kot najstarejši otrok v slovenski imigrantski družini. Njena mati je bila trgovska pomočnica Albina Ana Križman (1900–1971) iz [[Ribnica|Ribnice]], ki je v ZDA prišla leta 1906, kasnejša urednica časopisa, znana kot [[Albina Novak]], njen oče pa je bil uradnik slovenskega porekla Rudolph Novak (1899–1945), rojen v Clevelandu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Cleveland, Ohio, City Directory, 1928|year=1928|location=Cleveland, Ohio|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2469/records/292520647?tid=&pid=&queryId=b56806af-11ce-4035-b517-95a36167aef7&usePUBJs=true|language=En|trans-title=Cleveland, Ohio, Mestni adresar, 1928|page=2303}}</ref> Imela je eno, osemnajst let mlajšo sestro.<ref name=":4" /> Ko je imela eno leto leto, je njena mati postala članica [[Slovenska ženska zveza|Slovenske ženske zveze Amerike]] (Slovenian Women's Union of America, po letu 2012 Slovenian Union of America). Pet let kasneje je njena mati prevzela službo urednice zvezinega časopisa [[Zarja (1929)|Zarja]] (The Dawn), kjer je ostala zaposlena naslednjih devetnajst let. Albina je Corinne že zgodaj vpeljevala v delo na časopisu. Po osnovni šoli se je Corinne šolala na Notre Dame Academy v Clevelandu, kjer je leta 1945 maturirala.<ref>{{Navedi knjigo|title=Tower Memories|location=Cleveland, Ohio,|trans-title=Spomini stolpa|language=En|publisher=Notre Dame Academy|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/imageviewer/collections/1265/images/1265_b910166-00088?rc=&queryId=9e34d0c0-17da-40cc-9f4e-db7201b4cc00&usePUB=true&usePUBJs=true&pId=1410549050|page=85}}</ref> Leta 1947 se je vpisala na univerzo Kolorado (University of Colorado, Boulder) v [[Kolorado|Koloradu]], kjer je leta 1949 diplomirala.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.newtraditionfunerals.com/obituary/Corinne-Leskovar#obituary|title=Official Obituary of Corinne Leskovar|date=April 2021|trans-title=Uradna osmrtnica za Corinne Leskovar}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Who's Who of American Women|publisher=Central Missouri State College|page=588|url=https://archive.org/details/whoswhoofamerica0002vari/page/588/mode/2up|trans-title=Kdo je kdo od ameriških žensk|edition=2.|volume=2.|language=En}}</ref> Skozi srednjo šolo in univerzo je Corinne pri materi delala kot pripravnica.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=A pen writing Slovenian melodies|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/a-pen-writing-slovenian-melodies/351643|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-07|language=En|date=23. november 2014|last=Magazine Zarja – The Dawn|trans-title=Pero, ki piše slovenske melodije}}</ref> == Delo == [[Slika:Corinne Novak-Leskovar z guvernerjem Illinoisa.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne) gosti guvernerja Illinoisa Otta Kernerja in njegovo soprogo Heleno Cermak z potico na proslavi Slovenskega dne v Chicagu leta 1962.]] === Zarja === Po diplomi se zaposlila kot uradnica v mestni upravi Clevelanda.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/62308/records/205898761?tid=&pid=&queryId=e5551051-2780-4285-a90a-e298b39748e3&usePUBJs=true|title=Seventeenth Census of the United States, 1950; Year: 1950; Census Place: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Roll: 3412; Page: 74; Enumeration District: 92-319|publisher=National Archives at Washington, DC|location=Washington, D.C|language=En|trans-title=Sedemnajsti popis prebivalstva Združenih držav Amerike, 1950; Leto: 1950; Kraj popisa: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Zvezek: 3412; Stran: 74; Popisno okrožje: 92–319|date=1950}}</ref> Poleg tega je bila zaposlena tudi v uredništvu Zarje. Leta 1952 je njena mama postala predsednica Zveze, zato se je mesto urednice izpraznilo. Tako je Corinne, ki je pri časopisu delala že od otroštva dobila služno urednice, ki jo je opravljala več kot pet desetletji.<ref name=":1" /> Kmalu za tem se je z že odovelo materjo in mlajšo sestro preselila v [[Chicago]]; z njo se je selilo tudi uredništvo Zarje.<ref name=":0" /> Hitro se je vključila v slovenski skupnosti v Chicagu in v katoliško župnijo svetega Štefana. Pridružila se je cerkvenemu pevskemu zboru.<ref name=":0" /> V Chicagu je spoznala slovenskega odvetnika [[Ludvik Leskovar|Ludvika Leskovarja]] (1916–1983) iz [[Oplotnica|Oplotnice]], ki se je v ZDA priselil leta 1950, in se z njim 19. novembra 1955 poročila.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Anras – 4. del|url=https://www.zaveza.si/zaveza/anras-4-del/|date=2023-03-28|accessdate=2026-05-07|language=Sl|publisher=Nova Slovenska zaveza|last=Žižek|first=Slavko}}</ref><ref name=":3">{{Navedi novice|title=Novice iz Chicaga|date=23.11.1955|newspaper=Ameriška domovina|volume=226|publisher=J. Debevec|page=2|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZJV0A0D}}</ref> Ob poroki sta med drugimi dobila brzojavne čestitke tedanjega papeža [[Papež Pij XII.|Pija XI]]., ljubljanskega škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]], tedanjega guvernerja Ohia, ter drugih.<ref name=":3" /> V zakonu je rodila hčer in sina.<ref name=":0" /> Pod njenim uredništvom je z Zarjo sodelovalo veliko umetnic slovenskega porekla, med drugimi slikarka [[Emilija Bucik Razman|Emilija Bucik Ražman]],<ref name=":22">{{Navedi novice|title=Materinsko številko Zarje krasijo slike slovenske umetnice|date=maj 1971|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBFU2ABI|language=Sl|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=27|volume=5}}</ref> ilustratorka [[Nancy Bukovnik]],<ref>{{Navedi novice|title=Slovenian Easter custom "Žegen"|date=marec 1999|volume=2|language=En|trans-title=Snovenska velikonočna tradicija "Žegen"|newspaper=Zarja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7UNASZ5P|publisher=Slovenian Women's Union of America}}</ref> slikarka [[Mary Foys Lauretig]],<ref>{{Navedi novice|title=Collector s plate by Mary Foys Lauretig, Vice-President of Br. 2, Chicago, Illinois|date=September 1982|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQ5S35VZ|language=En|trans-title=Zbirateljski krožnik, delo Mary Foys Lauretig, podpredsednice Veje 2, Chicago, Illinois|page=1|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America|volume=9}}</ref> slikarka in ilustratorka [[Lucija Brulc Dragovan]], slikarka [[Lillian Brulc]], slikarka in lastnica umetniške galerije [[Vlasta Tekavec Radisek]], slikarka [[Estelle Zorman McGuckin]] in druge. Sodelovala je tudi z urednico iz Minnesote slovenskega porekla [[Veda Ponikvar|Vedo Ponikvar]].<ref>{{Navedi novice|title=Veda Ponikvar:|date=maj 1999|volume=3|language=En|trans-title=Veda Ponikvar:|newspaper=Zarja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH8V6BID|publisher=Slovenian Women's Union of America|page=26}}</ref> === Radio === Lud in Corinne sta imela ključno vlogo pri krepitvi slovenščine v skupnosti Heart of Chicago in župniji sv. Štefana. Lud in Corinne sta več kot 35 let vodila Slovenski radijski program, tedenski radijski program z najljubšo slovensko glasbo, novicami iz skupnosti in željami poslušalcev, na podlagi katerega sta organizirala Slovensko-ameriški radijski klub. Bila sta vodilna vizija in gonilna sila neštetih kulturnih in državljanskih dogodkov, vključno z letnim praznovanjem slovesnosti ob dnevu slovenstva. Po Ludovi smrti je Corinne še naprej prispevala svojo energijo in ustvarjalnost k rastoči slovenski skupnosti, še posebej pri ustanovitvi vitalnega Slovenskega kulturnega centra v Lemontu v Illinoisu.<ref name=":0" /> Več desetletji je opravljala službo radijske napovedovalke ob slovenski radijski uri.<ref>{{Navedi knjigo|title=From Slovenia - to America|year=1978|location=Chicago, Illinois|page=85|url=https://archive.org/details/fromsloveniatoam0000unse/page/84/mode/2up|editor-last=Černe Prisland|editor-first=Marie|editor-link=Marie Černe Prisland|language=En|trans-title=Iz Slovenije - v Ameriko|publisher=Slovenian Women's Union of America|cobiss=20796672}}</ref> Z njo sta pri tem sodelovala tudi mož, hči, kasnejša pravnica, in sin.<ref>{{Navedi novice|title=Career bound|date=junij 1978|trans-title=Usmerjeni h karieri|language=En|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HYLAARJO|page=18|volume=6|newspaper=Zarja|publisher=Slovenian Women's Union of America}}</ref> [[Slika:Najbolj prizadevne odbornice Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966.jpg|sličica|Corinne Novak-Leskovar (prva z desne, stoji) skupaj z najbolj prizadevnimi odbornicami Slovenske ženske zveze Amerike leta 1966]] === Folklora === Zelo se je zanimala za slovenski ljudski ples. Ustanovila združenje plesnih skupin Slovenian American Folk Dancers (Slovensko ameriški ljudski plesalci). Vztrajala je, da morajo biti plesalci oblečeni v pristne kostume iz slovenskih regij, zato je na službenih potovanjih v Slovenijo in prek svojih slovenskih poznanstev iskala materiale in dodatke. Plesne skupine so pod njenim vodstvom nastopale po ZDA in Kanadi.<ref name=":5">{{Navedi novice|title=V ZDA je umrla Corinne Leskovar|date=maj 2021|volume=5|page=47|newspaper=Mladika|url=https://www.mladika.com/wp-content/uploads/2021/06/Ml21-05.pdf|language=Sl}}</ref><ref name=":0" /> == Poznejše življenje in smrt == Po upokojitvi leta 2006 je občasno še vedno prispevala članke za Zarjo in [[Ameriška domovina|Ameriško domovino]].<ref>{{Navedi splet|title=Rezultati iskanja 58725475 :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search/advanced?ar=58725475&db=cobib&mat=allmaterials&no-js|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-05-30|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Umrla je v spanju na veliki petek, 2. aprila 2021, v Woodridge, Illinois.<ref name=":0" /><ref name=":5" /> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Novak-Leskovar, Corinne}} [[Kategorija:Ameriški uredniki]] e73o4xnt7nec090jrjjb2w66pvxn11n 0 603821 6731481 6687126 2026-08-05T16:45:09Z MaksiKavsek 244409 dp 6731481 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Aleksander''' ('''Ali''') '''Žerdin''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[urednik]], [[publicist]] in [[sociolog]], * [[1. marec]] [[1965]]. Žerdin se je z novinarstvom začel ukvarjati že kot študent sociologije na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]]. Leta 2005 je diplomiral z diplomsko nalogo ''Omrežje slovenske ekonomske elite'' {{COBISS|ID=24249181}} ter zanjo prejel [[Študentska Prešernova nagrada|fakultetno Prešernovo nagrado]]. Na podlagi diplomskega dela je tudi nadaljeval svoje raziskovalno delo.<ref name="mesto-knjige" /> Leta 2012 je na FDV doktoriral s tezo ''Vpliv zamenjave politične elite na omrežje ekonomske elite: primer Slovenije po volitvah 2004'' {{COBISS|ID=31345245}}. Kot sociolog se ukvarja predvsem z analizo omrežij, političnih in gospodarskih elit ter z vprašanji družbene moči. Sodeloval je s časopisom ''[[Tribuna (časopis)|Tribuna]]'', [[Radio Študent|Radiem Študent]] in tednikom ''[[Mladina (revija)|Mladina]]''. Po letu 1990 se je posvetil predvsem analizi in komentiranju slovenske notranje politike. Bil je novinar in namestnik odgovornega urednika tednika ''Mladina'', nato urednik priloge ''Objektiv'' in odgovorni urednik časnika ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''. Leta 2008 je prejel nagrado [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]] Consortium Veritatis oziroma bratstvo resnice za izstopajoče novinarske stvaritve v letu 2007. Nagrado je prejel kot urednik Dnevnikove priloge ''Objektiv''.<ref name="dns-nagrajenci" /><ref name="delo-nagrada-2008" /> Od leta 2010 je urednik ''[[Sobotna priloga|Sobotne priloge]]'' časopisa ''Delo''.<ref name="mesto-knjige" /><ref name="delo-avtor" /> Skupaj z [[Janez Markeš|Janezom Markešom]] vodi podkast ''[[Od srede do srede]]'', v katerem komentirata slovenske politične, gospodarske in tudi mednarodne dogodke.<ref>{{Navedi splet |title=Od srede do srede |url=http://www.youtube.com/playlist?list=PLWA4DUSDOGxLESUJQYbi1bAZYovaopkcH |accessdate=2026-02-26 |website=YouTube |language=sl-SI}}</ref> Poleg novinarskega in uredniškega dela je Žerdin sodeloval tudi pri strokovnih in publicističnih izdajah. V prispevkih in knjigah se pogosto ukvarja z omrežji moči, [[Slovenska politična zgodovina|slovensko politično zgodovino]], [[Osamosvojitev in nastajanje Republike Slovenije|osamosvojitvenimi procesi]], gospodarskimi elitami, novinarstvom in družbenimi spremembami.<ref name="mesto-knjige" /> == Bibliografija == * ''Generali brez kape: čas Odbora za varstvo človekovih pravic'', 1997 {{COBISS|66676736}} * ''Omrežje moči: epicentri slovenske politične in gospodarske elite'', [[Mladinska knjiga]], 2012 {{COBISS|263007232}} * ''[[France Bučar]],'' Delo, 2015 {{COBISS|282445056}} * ''Ujetniki omrežij: priročnik za samopomoč v omreženem svetu z zelo dolgim uvodom,'' 2018 {{COBISS|294252288}} * ''MMXX: leto nevarne bližine: kaj je šlo v Sloveniji narobe med epidemijo covida-19'', 2021 {{COBISS|53586947}} * [[Niko Toš]], ''Sociolog v dialogu: pogovori z novinarji v obdobju 1987–2016'' ([https://www.cjm.si/wp-content/uploads/2021/06/TOS-Sociolog-v-dialogu-WEB.pdf spletna izdaja], ur. Ali Žerdin), 2021 {{COBISS|62015491}} * ''MMXXI: leto nevarnih mutacij: kaj je šlo v Sloveniji narobe v letu, ko smo dobili cepivo proti covidu-19'', 2022 {{COBISS|98761731}} == Sklici == <references> <ref name="delo-avtor">{{navedi splet |url=https://www.delo.si/avtor/ali-zerdin |title=Avtor - Ali Žerdin |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="mesto-knjige">{{navedi splet |url=https://mestoknjige.si/avtorji/ali-zerdin/ |title=Ali Žerdin |website=Mesto knjige |date=6. januar 2024 |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="dns-nagrajenci">{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="delo-nagrada-2008">{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zivljenjska-nagrada-drustva-novinarjev-jocu-znidarsicu |title=Življenjska nagrada društva novinarjev Jocu Žnidaršiču |website=Delo |date=8. april 2008 |accessdate=7. junij 2026}}</ref> </references> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Žerdin, Ali}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Prekmurci]] csb1qvrdjiizavy6paku8j6z6kqhbe0 6731485 6731481 2026-08-05T16:47:32Z MaksiKavsek 244409 dv 6731485 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Aleksander''' ('''Ali''') '''Žerdin''', [[Slovenci|slovenski]] [[novinar]], [[urednik]], [[publicist]] in [[sociolog]], * [[1. marec]] [[1965]]. Žerdin se je z novinarstvom začel ukvarjati že kot študent sociologije na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]]. Leta 2005 je diplomiral z diplomsko nalogo ''Omrežje slovenske ekonomske elite'' {{COBISS|ID=24249181}} ter zanjo prejel [[Študentska Prešernova nagrada|fakultetno Prešernovo nagrado]]. Na podlagi diplomskega dela je tudi nadaljeval svoje raziskovalno delo.<ref name="mesto-knjige" /> Leta 2012 je na FDV doktoriral s tezo ''Vpliv zamenjave politične elite na omrežje ekonomske elite: primer Slovenije po volitvah 2004'' {{COBISS|ID=31345245}}. Kot sociolog se ukvarja predvsem z analizo omrežij, političnih in gospodarskih elit ter z vprašanji družbene moči. Sodeloval je s časopisom ''[[Tribuna (časopis)|Tribuna]]'', [[Radio Študent|Radiem Študent]] in tednikom ''[[Mladina (revija)|Mladina]]''. Po letu 1990 se je posvetil predvsem analizi in komentiranju slovenske notranje politike. Bil je novinar in namestnik odgovornega urednika tednika ''Mladina'', nato urednik priloge ''Objektiv'' in odgovorni urednik časnika ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]''. Leta 2008 je prejel nagrado [[Društvo novinarjev Slovenije|Društva novinarjev Slovenije]] Consortium Veritatis oziroma bratstvo resnice za izstopajoče novinarske stvaritve v letu 2007. Nagrado je prejel kot urednik Dnevnikove priloge ''Objektiv''.<ref name="dns-nagrajenci" /><ref name="delo-nagrada-2008" /> Od leta 2010 je urednik ''[[Sobotna priloga|Sobotne priloge]]'' časopisa ''Delo''.<ref name="mesto-knjige" /><ref name="delo-avtor" /> Skupaj z [[Janez Markeš|Janezom Markešom]] vodita podkast ''[[Od srede do srede]]'', v katerem komentirata slovenske politične, gospodarske in tudi mednarodne dogodke.<ref>{{Navedi splet |title=Od srede do srede |url=http://www.youtube.com/playlist?list=PLWA4DUSDOGxLESUJQYbi1bAZYovaopkcH |accessdate=2026-02-26 |website=YouTube |language=sl-SI}}</ref> Poleg novinarskega in uredniškega dela je Žerdin sodeloval tudi pri strokovnih in publicističnih izdajah. V prispevkih in knjigah se pogosto ukvarja z omrežji moči, [[Slovenska politična zgodovina|slovensko politično zgodovino]], [[Osamosvojitev in nastajanje Republike Slovenije|osamosvojitvenimi procesi]], gospodarskimi elitami, novinarstvom in družbenimi spremembami.<ref name="mesto-knjige" /> == Bibliografija == * ''Generali brez kape: čas Odbora za varstvo človekovih pravic'', 1997 {{COBISS|66676736}} * ''Omrežje moči: epicentri slovenske politične in gospodarske elite'', [[Mladinska knjiga]], 2012 {{COBISS|263007232}} * ''[[France Bučar]],'' Delo, 2015 {{COBISS|282445056}} * ''Ujetniki omrežij: priročnik za samopomoč v omreženem svetu z zelo dolgim uvodom,'' 2018 {{COBISS|294252288}} * ''MMXX: leto nevarne bližine: kaj je šlo v Sloveniji narobe med epidemijo covida-19'', 2021 {{COBISS|53586947}} * [[Niko Toš]], ''Sociolog v dialogu: pogovori z novinarji v obdobju 1987–2016'' ([https://www.cjm.si/wp-content/uploads/2021/06/TOS-Sociolog-v-dialogu-WEB.pdf spletna izdaja], ur. Ali Žerdin), 2021 {{COBISS|62015491}} * ''MMXXI: leto nevarnih mutacij: kaj je šlo v Sloveniji narobe v letu, ko smo dobili cepivo proti covidu-19'', 2022 {{COBISS|98761731}} == Sklici == <references> <ref name="delo-avtor">{{navedi splet |url=https://www.delo.si/avtor/ali-zerdin |title=Avtor - Ali Žerdin |website=Delo |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="mesto-knjige">{{navedi splet |url=https://mestoknjige.si/avtorji/ali-zerdin/ |title=Ali Žerdin |website=Mesto knjige |date=6. januar 2024 |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="dns-nagrajenci">{{navedi splet |url=https://novinar.com/drustvo-novinarjev-slovenije/nagrada-cuvaj/nagrajenci/ |title=Nagrajenci |website=Društvo novinarjev Slovenije |accessdate=7. junij 2026}}</ref> <ref name="delo-nagrada-2008">{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zivljenjska-nagrada-drustva-novinarjev-jocu-znidarsicu |title=Življenjska nagrada društva novinarjev Jocu Žnidaršiču |website=Delo |date=8. april 2008 |accessdate=7. junij 2026}}</ref> </references> {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Žerdin, Ali}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Prekmurci]] 6c9s1zto4qemo7t9clcu1d3tmi865kl 10 604001 6731596 6705794 2026-08-05T20:45:57Z Sportomanokin 14776 6731596 wikitext text/x-wiki {{Infobox | bodyclass = vcard | abovestyle = color:#000000be;" style="text-align: center; font-size: large;" class="fn" | aboveclass = fn | above = {{{name|{{PAGENAME}}}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}} | caption = {{{caption<includeonly>|</includeonly>}}} | headerstyle = background-color: #000000; color:white;" | label1 = Izvirno ime | data1 = {{{izvirno ime<includeonly>|</includeonly>}}} | label2 = Avtor | data2 = {{{avtor<includeonly>|</includeonly>}}} | label3 = Datum izida | data3 = {{{datum izida<includeonly>|</includeonly>}}} | label4 = Žanr | data4 = {{{žanr<includeonly>|</includeonly>}}} | label5 = Proizvajalec | data5 = {{{proizvajalec<includeonly>|</includeonly>}}} | label6 = Igralci | data6 = {{{igralci<includeonly>|</includeonly>}}} | label7 = Starost | data7 = {{{starost<includeonly>|</includeonly>}}} | label8 = Postavitev | data8 = {{{postavitev<includeonly>|</includeonly>}}} | label9 = Čas | data9 = {{{čas<includeonly>|</includeonly>}}} | label10 = Velikost | data10 = {{{velikost<includeonly>|</includeonly>}}} | label11 = Spretnost | data11 = {{{spretnost<includeonly>|</includeonly>}}} | belowstyle = color:darkslategray; font-size:82% | below = {{#if:{{{updated|}}}|posodobljeno {{{updated}}}.}} }}<includeonly>{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}</includeonly><noinclude>{{dokumentacija}}</noinclude> [[en:Template:Infobox game]] 2vf6d6mcqholstw64kwvmclto377iyx 6731649 6731596 2026-08-06T04:47:30Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Predloga:Infopolje Družabne igre]] na [[Predloga:Infopolje Družabna igra]]: standardizacija 6731596 wikitext text/x-wiki {{Infobox | bodyclass = vcard | abovestyle = color:#000000be;" style="text-align: center; font-size: large;" class="fn" | aboveclass = fn | above = {{{name|{{PAGENAME}}}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}} | caption = {{{caption<includeonly>|</includeonly>}}} | headerstyle = background-color: #000000; color:white;" | label1 = Izvirno ime | data1 = {{{izvirno ime<includeonly>|</includeonly>}}} | label2 = Avtor | data2 = {{{avtor<includeonly>|</includeonly>}}} | label3 = Datum izida | data3 = {{{datum izida<includeonly>|</includeonly>}}} | label4 = Žanr | data4 = {{{žanr<includeonly>|</includeonly>}}} | label5 = Proizvajalec | data5 = {{{proizvajalec<includeonly>|</includeonly>}}} | label6 = Igralci | data6 = {{{igralci<includeonly>|</includeonly>}}} | label7 = Starost | data7 = {{{starost<includeonly>|</includeonly>}}} | label8 = Postavitev | data8 = {{{postavitev<includeonly>|</includeonly>}}} | label9 = Čas | data9 = {{{čas<includeonly>|</includeonly>}}} | label10 = Velikost | data10 = {{{velikost<includeonly>|</includeonly>}}} | label11 = Spretnost | data11 = {{{spretnost<includeonly>|</includeonly>}}} | belowstyle = color:darkslategray; font-size:82% | below = {{#if:{{{updated|}}}|posodobljeno {{{updated}}}.}} }}<includeonly>{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}</includeonly><noinclude>{{dokumentacija}}</noinclude> [[en:Template:Infobox game]] 2vf6d6mcqholstw64kwvmclto377iyx 6731653 6731649 2026-08-06T04:47:43Z Yerpo 8417 --IW 6731653 wikitext text/x-wiki {{Infobox | bodyclass = vcard | abovestyle = color:#000000be;" style="text-align: center; font-size: large;" class="fn" | aboveclass = fn | above = {{{name|{{PAGENAME}}}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}} | caption = {{{caption<includeonly>|</includeonly>}}} | headerstyle = background-color: #000000; color:white;" | label1 = Izvirno ime | data1 = {{{izvirno ime<includeonly>|</includeonly>}}} | label2 = Avtor | data2 = {{{avtor<includeonly>|</includeonly>}}} | label3 = Datum izida | data3 = {{{datum izida<includeonly>|</includeonly>}}} | label4 = Žanr | data4 = {{{žanr<includeonly>|</includeonly>}}} | label5 = Proizvajalec | data5 = {{{proizvajalec<includeonly>|</includeonly>}}} | label6 = Igralci | data6 = {{{igralci<includeonly>|</includeonly>}}} | label7 = Starost | data7 = {{{starost<includeonly>|</includeonly>}}} | label8 = Postavitev | data8 = {{{postavitev<includeonly>|</includeonly>}}} | label9 = Čas | data9 = {{{čas<includeonly>|</includeonly>}}} | label10 = Velikost | data10 = {{{velikost<includeonly>|</includeonly>}}} | label11 = Spretnost | data11 = {{{spretnost<includeonly>|</includeonly>}}} | belowstyle = color:darkslategray; font-size:82% | below = {{#if:{{{updated|}}}|posodobljeno {{{updated}}}.}} }}<includeonly>{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}</includeonly><noinclude>{{dokumentacija}}</noinclude> neq9jlqt6dv5zb3rswb8lkcfbev90fv 10 604002 6731651 6705795 2026-08-06T04:47:30Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Predloga:Infopolje Družabne igre/dok]] na [[Predloga:Infopolje Družabna igra/dok]]: standardizacija 6705795 wikitext text/x-wiki == Uporaba == <pre> {{Infopolje Družabne igre | izvirno ime = | image = | caption = | avtor = | datum izida = | žanr = | proizvajalec = | igralci = | starost = | postavitev = | čas = | velikost = | spretnost = }} </pre> asxn1bdb5ibj9x0pxlbpkiwm4rw8lyo 0 604124 6731684 6706908 2026-08-06T06:53:31Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 np, pp, zp 6731684 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | church name = Cerkev sv. Srca Jezusovega v Drežnici | image = Drežnica church (2).jpg | architect = [[Hans Pascher]] | years built = 1911 - 1919 | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | country = [[Slovenija]] | location = [[Drežnica]] | functional status = aktivno | parish = [[Župnija Drežnica | Drežnica]] | deanery = [[Dekanija Kobarid | Kobarid]] | diocese = [[Škofija Koper | Koper]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana | Ljubljana]] | tower quantity = 1 | length = 40 m | height = 21 m (osrednja [[Cerkvena ladja|ladja]]) | architectural type = pozni [[historicizem]] }} '''Cerkev Srca Jezusovega''' v [[Drežnica|Drežnici]] je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Drežnica|Župnije Drežnica]].<ref>[https://zupnija-dreznica.rkc.si/ Župnija Drežnica]</ref> Cerkev stoji na nad vasjo, na gričku, imenovanem Gorica, na nadmorski višini 544 m. Ima vlogo romarske cerkve, zato je tudi tako velika glede na manjši kraj kot je Drežnica. Maše so vsak dan, razen ob ponedeljkih. Vsako nedeljo poje tudi zbor, ki trenuto šteje približno 25 članov. Drežniška cerkev je bila marca 1941 proglašena za božjepotno. == Cerkev sv. Jurija == Na mestu današnje cerkve je do leta 1911 stala [[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|cerkev sv. Jurija]]. Tistega leta so jo zaprli, saj je bila v slabem stanju zaradi [[Potres|potresa]] leta 1895. Zgrajena je bila leta 1495. Leta 1911 so se začeli načrti za novo cerkev in tako so staro podrli. Stara cerkev naj bi imela tudi [[orgle]]. == Gradnja sedanje cerkve == Leta 1892 je župniško službo prevzel [[Jožef Kalin]], ki je dal pobudo za gradnjo nove cerkve. Gradnja se je začela leta 1911. Za ime ''Srce Jezusovo'' so se odločili zaradi velike razširjenosti čaščenja [[Srce Jezusovo|Srca Jezusovega]] v tistem času. Načrte je zasnoval graški arhitekt [[Hans Pascher]]. Gradnjo je izvajalo podjetje ''Cadutti'' (Italija), veliko vlogo so imeli tudi domačini. Cerkev je bila posvečena, predenj je bila končana, ob božiču 1912. Posvetil jo je [[Carlo Margotti]], tedanji goriški nadškof. Zaradi [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so notranjost opremili kasneje. Leta 1986, ko je bil takratni župnik Janez Lapanje, so dogradili [[zvonik]], ki je visok 50 metrov. Leta 1992 so kupili nov [[zvon]], leto kasneje pa so mogočni cerkvi dodali zunanjo osvetljavo. Cerkev so močno prizadeli tudi potresi v letih [[Potres v Furlaniji (1976)|1976]], [[Potres v Zgornjem Posočju (1998)|1998]] in [[Potres v Zgornjem Posočju (2004)|2004]]. == Arhitektura == Cerkev je zasnovana kot triladijska [[bazilika (zgradba)|bazilika]]. [[Franc Lazarini (umetnostni zogodovinar)|Franc Lazarini]], umetnostni zgodovinar, zapiše, da je cerkev ena izmed najpomembnejših in najkvalitetnejših sakralnih objektov poznega [[Historicizem|historicizma]] pri nas. === Zunanjost === Stavba ima belo podobo in bakreno streho, na kateri se že pojavljajo posledice oksidacije. Cerkev ima številne bifore in trifore ter umetnostne in arhitekturne elemente, kot so neoromanske [[friz]]i, stebrički s [[kapitel]]i itd. Zvonik je zelo členjen in ima visoko streho. === Notranjost === [[Slika:Dreznica (15126785937).jpg|sličica|Pogled na notranjost cerkve iz vhoda]] Cerkev ima tri [[cerkvena ladja|ladje]], poleg glavnega [[oltar]]ja sta na levi oltar sv. Marije in na desni oltar sv. Jožefa. Vse ladje so precej bogato [[obok]]ane. Glavni oltar je iz [[marmor]]ja in opremljen z [[mozaik]]i Ivana Novelija. Na njem je podoba Jezusa, ki ga obkrožajo angeli, spodaj pa je naslikan [[Krn]] skupaj z drežniškimi vaščani. Mozaik nad vhodom pa je delo kiparja [[France Kokalj|Franceta Kokalja]]. Cerkev sta poslikala [[Zoran Mušič]] in [[Avgust Černigoj]] leta 1942, del pa tudi [[Emma Galovich Galli]], goriška slikarka. Kobariški mizar Franc Koren je izdelal klopi, spovednico in [[prižnica|prižnico]]. Cerkev je svetla zaradi velikega števila oken. V cerkvi je tudi posebnost – [[križev pot]] v steklu, ki je edinstven primer v Sloveniji. Stebriščni vhod ima tri [[Arkada|arkade]]. V srednjem delu vhodnega pročelja je [[Rozeta (arhitektura)|rozeta]]. Trikotno čelo z romanskim frizom ter trifornim oknom je najvišji del cerkve. === Orgle === Cerkvene [[orgle]] so nekaj posebnega, saj so tako kot cerkev velike za tisti konec. Imajo dva [[manual]]a, kot edine v celi [[Občina Kobarid|Občini Kobarid]], najbližje dvomanualne so tolminske. Orgle je leta 1932 izdelalo podjetje ''Cecilia Gorica'', ki je v Sloveniji svoj pečat pustilo predvsem na Primorskem. Načrt za omaro je naredil že prej omenjen arhitekt Pascher. So pnevmatske in imajo 29 registrov. Posebnost so kar štiri miksture. Zanimivost so tudi različna imena registrov (nemška ali italijanska). == Galerija == <gallery> Slika:Drežnica (8).jpg|Oltar Slika:Holy Heart of Jesus Church, Drežnica.jpg|Vhod Slika:Holy Heart of Jesus Church, Drežnica (88650).jpg|Vrata </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kurinčič Jože: Inter Montes; Sakralna dediščina na Drežniškem, str. 336 do 348 - Občina Kobarid, Kobarid 2025. [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/255371523 COBISS] * Škulj, Edo; Dobravec Jurij: Orgle Slovenije, Pipe Organs of Slovenia - Ars Organi Sloveniae, Srednja vas v Bohinju 2018 {{COBISS|ID=295329792}} ISBN 978-961-288-543-4 == Zunanje povezave == {{commons category|Category:Sacred Heart of Jesus Parish Church (Drežnica)}} * [https://zupnija-dreznica.rkc.si/ Uradna župnijska spletna stran] * [https://www.orgle.si/ Orgle Slovenije] * [https://skofija-koper.si/ Uradna škofijska spletna stran] {{Cerkve arhitekta Hansa Pascherja v Sloveniji}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Srce Jezusovo, Drežnica]] [[Kategorija:Cerkve Srca Jezusovega|Drežnica]] [[Kategorija:Župnija Drežnica]] [[Kategorija:Drežnica]] 3evgul6sxo127o0383yntdqtuggvgvc 6731733 6731684 2026-08-06T09:32:17Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 np 6731733 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | church name = Cerkev sv. Srca Jezusovega v Drežnici | image = Drežnica church (2).jpg | architect = [[Hans Pascher]] | years built = 1911 - 1919 | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | country = [[Slovenija]] | location = [[Drežnica]] | functional status = aktivno | parish = [[Župnija Drežnica | Drežnica]] | deanery = [[Dekanija Kobarid | Kobarid]] | diocese = [[Škofija Koper | Koper]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana | Ljubljana]] | tower quantity = 1 | length = 40 m | height = 21 m (osrednja [[Cerkvena ladja|ladja]]) | architectural type = pozni [[historicizem]] }} '''Cerkev Srca Jezusovega''' v [[Drežnica|Drežnici]] je [[župnijska cerkev]] [[Župnija Drežnica|Župnije Drežnica]].<ref>[https://zupnija-dreznica.rkc.si/ Župnija Drežnica]</ref> Cerkev stoji na nad vasjo, na gričku, imenovanem Gorica, na nadmorski višini 544 m. Ima vlogo [[Romarska cerkev|romarske cerkve]], zato je tudi tako velika glede na manjši kraj kot je Drežnica. Maše so vsak dan, razen ob ponedeljkih. Vsako nedeljo poje tudi zbor, ki trenuto šteje približno 25 članov. Drežniška cerkev je bila marca 1941 proglašena za [[Božjepotna cerkev|božjepotno]]. == Cerkev sv. Jurija == Na mestu današnje cerkve je do leta 1911 stala [[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|cerkev sv. Jurija]]. Tistega leta so jo zaprli, saj je bila v slabem stanju zaradi [[Potres|potresa]] leta 1895. Zgrajena je bila leta 1495. Leta 1911 so se začeli načrti za novo cerkev in tako so staro podrli. Stara cerkev naj bi imela tudi [[orgle]]. == Gradnja sedanje cerkve == Leta 1892 je župniško službo prevzel [[Jožef Kalin]], ki je dal pobudo za gradnjo nove cerkve. Gradnja se je začela leta 1911. Za ime ''Srce Jezusovo'' so se odločili zaradi velike razširjenosti čaščenja [[Srce Jezusovo|Srca Jezusovega]] v tistem času. Načrte je zasnoval graški arhitekt [[Hans Pascher]]. Gradnjo je izvajalo podjetje ''Cadutti'' (Italija), veliko vlogo so imeli tudi domačini. Cerkev je bila posvečena, predenj je bila končana, ob božiču 1912. Posvetil jo je [[Carlo Margotti]], tedanji goriški nadškof. Zaradi [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] so notranjost opremili kasneje. Leta 1986, ko je bil takratni župnik Janez Lapanje, so dogradili [[zvonik]], ki je visok 50 metrov. Leta 1992 so kupili nov [[zvon]], leto kasneje pa so mogočni cerkvi dodali zunanjo osvetljavo. Cerkev so močno prizadeli tudi potresi v letih [[Potres v Furlaniji (1976)|1976]], [[Potres v Zgornjem Posočju (1998)|1998]] in [[Potres v Zgornjem Posočju (2004)|2004]]. == Arhitektura == Cerkev je zasnovana kot triladijska [[bazilika (zgradba)|bazilika]]. [[Franc Lazarini (umetnostni zogodovinar)|Franc Lazarini]], umetnostni zgodovinar, zapiše, da je cerkev ena izmed najpomembnejših in najkvalitetnejših sakralnih objektov poznega [[Historicizem|historicizma]] pri nas. === Zunanjost === Stavba ima belo podobo in bakreno streho, na kateri se že pojavljajo posledice oksidacije. Cerkev ima številne bifore in trifore ter umetnostne in arhitekturne elemente, kot so neoromanske [[friz]]i, stebrički s [[kapitel]]i itd. Zvonik je zelo členjen in ima visoko streho. === Notranjost === [[Slika:Dreznica (15126785937).jpg|sličica|Pogled na notranjost cerkve iz vhoda]] Cerkev ima tri [[cerkvena ladja|ladje]], poleg glavnega [[oltar]]ja sta na levi oltar sv. Marije in na desni oltar sv. Jožefa. Vse ladje so precej bogato [[obok]]ane. Glavni oltar je iz [[marmor]]ja in opremljen z [[mozaik]]i Ivana Novelija. Na njem je podoba Jezusa, ki ga obkrožajo angeli, spodaj pa je naslikan [[Krn]] skupaj z drežniškimi vaščani. Mozaik nad vhodom pa je delo kiparja [[France Kokalj|Franceta Kokalja]]. Cerkev sta poslikala [[Zoran Mušič]] in [[Avgust Černigoj]] leta 1942, del pa tudi [[Emma Galovich Galli]], goriška slikarka. Kobariški mizar Franc Koren je izdelal klopi, spovednico in [[prižnica|prižnico]]. Cerkev je svetla zaradi velikega števila oken. V cerkvi je tudi posebnost – [[križev pot]] v steklu, ki je edinstven primer v Sloveniji. Stebriščni vhod ima tri [[Arkada|arkade]]. V srednjem delu vhodnega pročelja je [[Rozeta (arhitektura)|rozeta]]. Trikotno čelo z romanskim frizom ter trifornim oknom je najvišji del cerkve. === Orgle === Cerkvene [[orgle]] so nekaj posebnega, saj so tako kot cerkev velike za tisti konec. Imajo dva [[manual]]a, kot edine v celi [[Občina Kobarid|Občini Kobarid]], najbližje dvomanualne so tolminske. Orgle je leta 1932 izdelalo podjetje ''Cecilia Gorica'', ki je v Sloveniji svoj pečat pustilo predvsem na Primorskem. Načrt za omaro je naredil že prej omenjen arhitekt Pascher. So pnevmatske in imajo 29 registrov. Posebnost so kar štiri miksture. Zanimivost so tudi različna imena registrov (nemška ali italijanska). == Galerija == <gallery> Slika:Drežnica (8).jpg|Oltar Slika:Holy Heart of Jesus Church, Drežnica.jpg|Vhod Slika:Holy Heart of Jesus Church, Drežnica (88650).jpg|Vrata </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kurinčič Jože: Inter Montes; Sakralna dediščina na Drežniškem, str. 336 do 348 - Občina Kobarid, Kobarid 2025. [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/255371523 COBISS] * Škulj, Edo; Dobravec Jurij: Orgle Slovenije, Pipe Organs of Slovenia - Ars Organi Sloveniae, Srednja vas v Bohinju 2018 {{COBISS|ID=295329792}} ISBN 978-961-288-543-4 == Zunanje povezave == {{commons category|Category:Sacred Heart of Jesus Parish Church (Drežnica)}} * [https://zupnija-dreznica.rkc.si/ Uradna župnijska spletna stran] * [https://www.orgle.si/ Orgle Slovenije] * [https://skofija-koper.si/ Uradna škofijska spletna stran] {{Cerkve arhitekta Hansa Pascherja v Sloveniji}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji|Srce Jezusovo, Drežnica]] [[Kategorija:Cerkve Srca Jezusovega|Drežnica]] [[Kategorija:Župnija Drežnica]] [[Kategorija:Drežnica]] sqt49eyeicmrq200ob0jqzz0foxd3bj 14 604313 6731731 6690714 2026-08-06T09:29:07Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 catmore 6731731 wikitext text/x-wiki {{catmore|Drežnica}}[Kategorija:Naselja Občine Kobarid]] cucdwr6usmk2g3vmm7kl54bhz062mus 6731732 6731731 2026-08-06T09:29:28Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp 6731732 wikitext text/x-wiki {{catmore|Drežnica}}[[Kategorija:Naselja Občine Kobarid]] il7zr1k9kl41j2o05c69a1czu5bz9p0 0 604544 6731455 6703884 2026-08-05T16:02:57Z TadejM 738 +zp: nedeljski gost 6731455 wikitext text/x-wiki {{Infobox writer | name = Slavenka Drakulić | image = Slavenka Drakulić (2016).jpg | alt = | caption = Slavenka Drakulić leta 2016 | birth_date = {{birth date|1949|7|4|df=y}} | birth_place = [[Reka, Hrvaška|Reka]], Jugoslavija | death_date = {{death date and age|2026|6|20|1949|7|4|df=y}} | death_place = | occupation = {{hlist|novinarka|pisateljica|[[esejistka]]}} | alma_mater = [[Univerza v Zagrebu]] | genre = <!-- or: | genres = --> | subject = {{Cslist|[[jugoslovanske vojne]]|[[feminizem]]|[[postkomunizem]]}} | awards = {{Awards|nagrada za evropsko razumevanje leipziškega knjižnega sejma |year=2005|title=Oni ne bi ni mrava zgazili}} }} '''Slavenka Drakulić''', [[Hrvati|hrvaška]] [[novinarka]], [[pisateljica]] in [[esejistka]]; *[[4. julij]] [[1949]], [[Reka, Hrvaška|Reka]], [[Hrvaška]], † [[20. junij]] [[2026]], [[Sovinjak]], Hrvaška.<ref>{{Navedi splet |last= D.M. |url=https://magazin.hrt.hr/kultura/preminula-slavenka-drakulic-12777241 |title=Preminula Slavenka Drakulić |date=June 20, 2026 |website= Hrvatska radiotelevizija}}</ref><ref name="hrvatskaenciklopedija">{{Navedi splet|title=Drakulić, Slavenka|url=https://www.enciklopedija.hr/clanak/drakulic-slavenka|access-date=2026-06-23|website=Hrvatska enciklopedija|publisher=Leksikografski zavod Miroslav Krleža|language=hr}}</ref> Njena publicistična dela, v katerih je pisala o [[feminizem|feminizmu]], [[komunizem|komunizmu]] in [[postkomunizem|postkomunizmu]], so prevedena v številne jezike.<ref>[http://womenineuropeanhistory.org/index.php?title=Slavenka_Drakuli%C4%87 “Slavenka Drakulic”] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181012164856/http://womenineuropeanhistory.org/index.php?title=Slavenka_Drakuli%C4%87 |date=2018-10-12 }}, Women in European History, Nora Augustine</ref> Je tudi avtorica več [[roman|romanov]].<ref name=rtv1>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/slovo-pisateljice-slavenke-drakulic-ki-je-med-prvimi-v-jugoslaviji-feminizem-uvedla-v-javni-diskurz/786008|title=Slovo pisateljice Slavenke Drakulić, ki je med prvimi v Jugoslaviji feminizem uvedla v javni diskurz|date=21. 6. 2026|accessdate=22. 6. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Velja za najbolj znano sodobno hrvaško pisateljico na svetu.<ref name=delo1>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/umrla-je-slavenka-drakulic-ena-od-najvecjih-hrvaskih-pisateljic|title=Umrla je Slavenka Drakulić, ena od največjih hrvaških pisateljic|date=21. 6. 2026|accessdate=22. 6. 2026|website=www.delo.si}}</ref> == Zgodnje življenje in izobraževanje == Slavenka Drakulić se je rodila na [[Reka, Hrvaška|Reki]].<ref name=delo1/> Na Filozofski fakulteti v Zagrebu je leta 1976 diplomirala iz [[Primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] in [[Sociologija|sociologije]].<ref name=rtv1/><ref name=delo1/><ref name=":0">[https://www.theguardian.com/profile/slavenkadrakuli Drakulic author page], ''[[The Guardian]]''</ref> == Novinarska in književna kariera == Novinarsko delo je začela po zaključku študija na Filozofski fakulteti v Zagrebu.<ref name="delo1" /> Med letoma 1982 in 1992 je bila sodelavka pri dvotedenskem časopisu Start in tedniku Danas (oba v Zagrebu), kjer je pisala predvsem o feminističnih vprašanjih. Njene članke so objavljali svetovni časopisi, kot so ''[[The New Republic]]'', ''[[The New York Times Magazine]]'', ''[[The New York Review of Books]]'', ''[[Süddeutsche Zeitung]]'', ''[[Internazionale]]'', ''[[The Nation (U.S. periodical)|The Nation]]'', ''[[La Stampa]]'', ''[[Dagens Nyheter]]'', ''[[Frankfurter Allgemeine Zeitung]]'', [[Eurozine]], ''[[Politiken]]'' in ''[[The Guardian]]''.<ref name=":0" /> Zaradi nasprotovanja avtoritarnemu režimu na Hrvaškem so jo mediji v devetdesetih letih grobo napadali in diskreditirali, jo opisovali kot sovražnico oblasti; zato ni več mogla pisati za domače časopise, razen za neodvisni tednik Feral Tribune.<ref name="rtv1" /><ref name=Mladina/> Publicistično kariero je začela s knjigo esejev ''Smrtni grehi feminizma'', ki je izšla leta 1984.<ref name=Mladina>{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/158095/slavenka-drakulic/|title=Intervju / Slavenka Drakulić|date=1. 7. 2014|accessdate=23. 6. 2026|website=www.mladina.si}}</ref> Leta 1987 je izšel njen leposlovni prvenec ''Hologrami strahu'' (1987), ki ga je napisala med čakanjem na transplantacijo ledvice ter s tem v takrat jugoslovansko književnost uvedla ženski avtobiografski diskurz.<ref name="rtv1" /> Izdala je še več odmevnih knjig, med njimi ''Kako smo preživeli'', ''Café Europa'', ''The Balkan Express'', ''Bajke o komunizmu'' in ''Spet v kavarni Europa.<ref name="Mladina" />'' == Zasebno življenje == Poročena je bila s švedskim novinarjem Richardom Swartzom. Njena hči je pisateljica Rujana Jeger.<ref name="slobodnadalmacija">{{Navedi splet|url=https://slobodnadalmacija.hr/mozaik/kultura/knjizevnost/umrla-je-slavenka-drakulic-najpoznatija-hrvatska-knjizevnica-u-svijetu-punih-50-godina-borila-se-s-teskom-bolescu-1563396 |title=Umrla je Slavenka Drakulić, najpoznatija hrvatska književnica u svijetu. Punih 50 godina borila se s teškom bolešću |publisher=Slobodna Dalmacija |date=2026-06-20 |first=Pavica |last=Knezović Belan}}</ref> == Dela == * ''Smrtni grijesi feminizma'' (eseji), Znanje, Zagreb, 1984. * ''Hologrami straha'' (roman), Grafički zavod Hrvatske, Zagreb, 1987, {{ISBN|86-399-0077-9}} * ''Mramorna koža'' (roman), Grafički zavod Hrvatske, Zagreb, 1989. * ''How we survived communism and even laughed'' (eseji), Hutchinson, London 1992. * ''The Balkan Express'' (eseji), W.W. Norton, New York 1993. * ''Božanska glad'' (roman), Durieux, Zagreb 1995. * ''Cafe Europa'' (eseji), Abacus, London 1996. * ''Kako smo preživjeli'' (eseji), Feral Tribune, Split 1997. * ''Kao da me nema'' (roman), Feral Tribune, Split 1999. ** slovenski prevod: ''Kot da me ni'', Aleph, 2002. * ''Oni ne bi ni mrava zgazili'' (eseji), Kultura & Rasvjeta, Split, 2003., {{ISBN|953-7075-17-6}} * ''Sabrani romani'', Profil, Zagreb, 2003. * ''Sabrani eseji'', Profil, Zagreb, 2005. * ''Tijelo njenog tijela'', Jutarnji list, Zagreb, 2006. * ''Frida ili o boli'' (roman), Profil, Zagreb 2007. * ''Two underdogs and a cat'' (eseji), Seagull Books. London, NY, Calcutta 2009. * ''Basne o komunizmu'' (eseji), Profil, Zagreb, 2009. * ''Optužena'' (roman), V.B.Z., Zagreb, 2012. * ''Dora i Minotaur: Moj život s Picassom'' (roman), Fraktura, Zaprešić, 2015. ** slovenski prevod: ''Dora in Minotaver'', Beletrina, 2021. * ''Mileva Einstein, teorija tuge'' (roman), Fraktura, Zaprešić, 2016. ** slovenski prevod: ''Mileva Einstein, teorija žalosti''. Beletrina, 2021. * ''Nevidljiva žena i druge priče'' (zbirka zgodb), Fraktura, Zagreb, 2018. ** slovenski prevod: ''Nevidna ženska in druge zgodbe'', Beletrina, 2023.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primus.si/nevidna-zenska-in-druge-zgodbe|title=Nevidna ženska in druge zgodbe|accessdate=23. 6. 2026|website=www.primus.si}}</ref> * ''Rat je svugdje isti'' (zbirka zgodb), Fraktura, Zagreb,2022. * ''O čemu ne govorimo'' (zbirka zgodb), Fraktura, Zagreb, 2024. ** slovenski prevod: ''O čem ne govorimo'', Beletrina, 2026. * ''Zašto nisam naučila kuhati'' (spomini), Fraktura, Zagreb, 2026. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175237826 (Iz arhiva) Slavenka Drakulić]. Nedeljski gost (22. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Drakulić, Slavenka}} [[Kategorija:Hrvaški pisatelji]] [[Kategorija:Hrvaški novinarji]] lz9w0hexh4ljy4qrx29z2lf16wtuvo2 0 604860 6731458 6731150 2026-08-05T16:11:23Z JozefD 5744 6731458 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič | name = Reinprecht II. Walseejski in Ennski | succession = Deželni glavar ob Ennu | reign = 1380 - 1422 | predecessor = [[Henrik VI. Walseejski]] | successor = [[Reinprecht IV. Walseejski]] | image = [[Slika: Blason Walsee.svg|200px]] | caption = Izvorni grb Walseejski gospodov | noble family = [[Walseejci]] | father = [[Reinprecht I. Walseejski]] | mother = Elizabeta [[Starhemberški|Starhemberška]] | spouse = (I.) ⚭ Katarina [[Lihtenštajnski|Lihtenštajnska-Nikolsburška]] († 1397) <br> (II.) ⚭ Ana [[Kapellenska]] roj. [[Devinski gospodje |Devinska]] <br> (III.) ⚭ Katarina [[Devinski gospodje|Devinska]] († 1435) | issue = (I.) Neža<br>(III.) Barbara <br> [[Reinprecht IV. Walseejski| Reinprecht IV./III.]] | birth_date = okoli 1345 | birth_place = [[Enns]] | death_date = 1422 (star 77 let) | death_place = [[Enns]] }} '''Reinpreht II. Walseejski''' (tudi ''Reimprecht, Reinpert(us)''; * okoli leta 1345 ; † [[1422]] ), iz [[Ministerial|ministerialne rodbine]] [[Walsee (plemiška rodbina)|gospodov Walseejskih]], privrženec vojvod [[Albreht III. Habsburški|Albrehta III.]], [[Albreht IV. Habsburški|Albrehta IV.]] in [[Albreht II. Nemški|Albrehta V.]], je bil od leta 1379 do 1422 [[Deželni glavar|kapitan]] Gornje Avstrije in od leta 1418 miznik [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]]. V Reinprechtovem času je družina Walseejskih dosegla vrhunec svoje moči in bogastva. == Življenje == Reinpreht Walseejski je bil srednji sin [[Reinprecht I. von Walsee|Reinprehta I.]] († 1361), gradiščana ob Ennsu, in njegove prva žena, Elizabete Starhemberške († 1368?). Pripadal je rodbini Walseejskih iz linije Ennskih. Prvič se omenja leta 1365 skupaj z bratom Rudolfom.<ref name="Huber 1865"> {{Navedi knjigo|title=Geschichte des Herzogs Rudolf IV. von Oesterreich|publisher=Wagner’sche Universitaets-Buchhandlung|date=1865|pages=0170|url={{Google Buch |BuchID=dZMAAAAAcAAJ |Seite=170 |Linktext=Google eBook, vollständige Ansicht}}}} </ref> Reinpreht se je prvič pojavil kot (deželni) glavar Zgornje Avstrije 28. oktobra 1379 in to funkcijo je verjetno opravljal do svoje smrti.<ref name="ADB"> {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|[[Franz von Krones]]|ADB:Walsee}} </ref> To funkcijo je od konca 13. stoletja opravljala družina Walseejskih, zvestih privržencev [[Habsburžani|Habsburžanov]], s kratkimi prekinitvami, do 19. stoletja naprej, kar 190 let.<ref name="Putschögl 283">{{Navedi knjigo|title=Landeshauptmann und Landesanwalt in Österreich ob der Enns im 16. und 17. Jahrhundert|volume=9|date=1968|pages=283, gesamter Artikel S. 265–290|url={{OoeGeschichte |pdf=mooela 09 0278-0290.pdf}}}}</ref> Leta 1408 je Reinpreht sklical predstavnike stanov na prvi skupni Deželni zbor Zgornjega in Spodnjega Ennsa v Ennsu. S tem so se stanovi zgornje ennški prvič osamosvojili od Spodnjih (staroavstrijskih) stanov, kar je trajalo do leta 1454 pod nadvojvodo Albrechtom VI. in kasneje od leta 1490 naprej postane ta avtonomija trajna. V imenu vojvode Albrehta je oblegal rodbinski grad Schaunberg, ki je pripadal družini Schaunberških (Schaunberški spopad). Najpomembneje pa je, da je leta 1410/11 dosegel odstranitev regentstva Leopolda IV. nad mladoletnim [[Albreht II. Nemški|vojvodo Albrechtom V.]], čigar dvorni mojster je postal leta 1412. Po izumrtju ostalih Walseejskih linij (''Walsee-Graz'' †† 1363 Eberhard VIII. Walseejski; ''Walsee-Linz'' †† 1400/01 Jurij; in ''Walsee-Drosendorf'' †† 1400 Ulrik IV.) je združil vso moč posesti Wallsee v svojih rokah. Od leta 1411 do 1417 je gospodoval Reinpreht. II., ki je branil zdaj že odraslega Albrehta V., in [[Ernest Železni|vojvodo Ernestom]], ki sta imela sovražni odnos, ki se je kazal v napadih in plenjenju na [[Vojvodina Štajerska|Štajerskem]] ''([[Walseer Fehde|Walseejski spopadi]])''. Po poravnavi med vojvodo Albrehtom V. in vojvodo Ernestom (ob koncu Walseejskega spopada) sta Reinprehtu vrnila gradove [[Grad Riegersburg|Riegersburg]], [[grad Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[grad Štatenberg|Štatenberg]], [[grad Ivnik|Ivnik]] in [[grad Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] na Štajerskem ter [[grad Goričane|Goričane]] in [[grad Novi grad (Kokra)|Novi grad na Kokri]] na Kranjskem, ki mu jih je vojvoda Ernest med spopadi zasegel. Poleg tega je Reinpreht leta 1418 dobil [[grad Rothenfels]], mesto Oberwölz in [[grad Waxenegg]], ki jih je odvzel Hansu Štubenberškemu. Prav tako leta 1418 mu je bil v fevd podeljen [[Truchsess der Steiermark|dedni položaj upravitelja Štajerske vojvodine]]. == Posesti == [[Slika:Walsee_1422_property_(Doblinger_1906).jpg|sličica|Posesti družine Walseejskih leta 1422 v Zgornji in Spodnji Avstriji, Štajerski, Kranjski in Istri]] Seznam posesti in zastavnih posesti Reinprehta II. leta 1416: * [[Pazin|Pazinska grofija (Mitterburg]] - [[Pazin|Pisino]]) in gospostvo Frayn v [[Istra|Istri]] * [[Stari grad, Kamnik|Gornji Kamnik]] in [[grad Goričane|Goričane]] na Kranjskem * [[Slovenj Gradec]] in [[Radlje ob Dravi]] na Štajerskem * Waxenberg, Frankenburg am Hausruck, Puchheim, Säusenstein (kjer je bil tudi cistercijanski samostan, katerega ustanovitelji in meceni so bili Walseejci), grofija Peilstein (okoli St. Leonharda am Forst ), Seisenegg, Freienstein/Freyenstein ob Donavi (blizu Neustadtla ), Wullersdorf in Pernstein v [[Nadvojvodina Avstrija|Avstrijski vojvodini]]. V generaciji Reinprehta II. mu prav tako pripade tudi ogromna dediščina sorodnikov [[Devinski gospodje|Devinskih gospodov]] (†† 1399 Hugo/Haug) IX.), s katerim se posesti družine Walseejskih raztezajo do Jadranskega morja (gospostva [[Devin - Nabrežina|Devin]], [[Grad Gotnik|Gotnik]], [[Reka, Hrvaška|Reka]], [[Kastav]], [[Veprinac]] – in [[Mošćenička Draga|Moščenice]]). [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] je poročal o napis na epitafu v avguštinski samostanski cerkvi v Reki:{{Citatni blok|text=Anno MCCCC male extinctis D. D. de Tybein, seu de Duino, investitur Reinpertus de Walsee de bonis eorum Duino, Senoseza, Gueteneg, Flumine, Castum, Vaprinitz & Moscheniza, de quibus ultimis, olim spectantibus ad Polensem Episcopum investitus fuit ab Episcopo ea lege, ut quemquis novum Praesulem nova donatione honoraret duorum canum venaticorum unius Asturis & pulli eleganter ornati}}Posest Devina je s seboj prinesla tudi sedež in glasovalno pravico v [[Državni zbor (Sveto rimsko cesarstvo)|cesarskem zboru]], zaradi česar je Reinpreht praktično [[Cesarska neposrednost|postal cesarski poslanec]]. Reinpreht je podedoval tudi posest druge pomembne ministerialne družine, Kapeller (Eberhard II. je umrl leta 1406), s svojimi posestmi v Zgornji in Spodnji Avstriji, vključno z gospostvom Ruttenstein in [[Grad Windegg|gospostvom Windegg]].<ref name="Zauner 60">{{Navedi knjigo|title=Ergebnisse von fünfzig Jahren Forschung zur mittelalterlichen Geschichte Oberösterreichs|volume=128a|date=1983|pages=60, gesamter Artikel S. 45–83|url={{ZOBODAT/URL |pdf/JOM_128a_0045-0083.pdf}}}}</ref> Vse to premoženje je prešlo od Reinprechta k njegovemu edinemu sinu Reinprechtu. IV./III. († 1450), ki mu je [[Sigismund Luksemburški|cesar Sigismund Luksemburški]] leta 1434 podelil [[Krvno sodstvo|pravico visokega sodstva]] nad vsemi svojimi gospostvi. == Družina == Reinpreht II. Walseejski se je poročil trikrat: : (I.) ⚭ Katarina Lihtensteinska-Nikolsburška († 1397) :# Neža ⚭ Oton von Zelking : (II.) ⚭ Ana Kapellenska, rojena [[Devinski gospodje|Devinska]], vdova [[Eberhard II. von Kapellen|Eberharda II. Kapellenskega]] : (III.) ⚭ Katarina [[Devinski gospodje|Devinska]] († 1435), hči Huga IX. Devinskega) :# Barbara († 1430), ⚭ [[Nikolaus Frankopan jun.|Nikolaj]] [[Frankopani|Frankopan Krški]] († 1458), hrvaški ban :# Reinpreht IV./III. (umrl 18. marca 1450), polkovnik [[Marschall in Österreich|maršal v Avstriji]] (od 1440), polkovnik [[Truchsess in Steier|oskrbnik na Štajerskem]], kapitan nad Ennsom, poročen s Katarino Rosenberško (umrla 1455) == Literatura == * Max Doblinger : ''Gospodje Walseejski.'' ''Prispevek k zgodovini avstrijskega plemstva. Iz Arhiva za avstrijsko zgodovino (letnik XCV, II. del, str. 235), ponatisnjeno ločeno'' (= ''Arhiv za avstrijsko zgodovino,'' letnik 95, str. 235–578, I-15103/95, {{ISSN|0003-9322}} .) Dunaj 1906, 344 strani (zlasti poglavje »Veja Seuseneck: Reinprehtovi sinovi Rudolf I., Reinpreht II. in Friderik V. do preloma 14. stoletja«, str. 73–102, in razdelek VII »Zlata doba hiše pod Reinprehtom II. (1400–1422)«, str. 154–201). * Karel Hruza : ''Gospodje Walseejski.'' Zgodovina švabsko-avstrijske plemiške družine (1171–1331). Disertacija, Konstanz 1994, Linz 1995, str. n.a. == Reference == <references> <ref name="Huber 1865"> {{Navedi knjigo|title=Geschichte des Herzogs Rudolf IV. von Oesterreich|publisher=Wagner’sche Universitaets-Buchhandlung|date=1865|pages=0170|url={{Google Buch |BuchID=dZMAAAAAcAAJ |Seite=170 |Linktext=Google eBook, vollständige Ansicht}}}} </ref> <ref name="ADB"> {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|[[Franz von Krones]]|ADB:Walsee}} </ref> </references> [[Kategorija:Umrli leta 1422]] [[Kategorija:Plemiči]] o8d7pj697mqanzeodn2l6bspjib4668 6731459 6731458 2026-08-05T16:12:05Z JozefD 5744 6731459 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič | name = Reinprecht II. Walseejski in Ennski | succession = Deželni glavar ob Ennu | reign = 1380 - 1422 | predecessor = [[Henrik VI. Walseejski]] | successor = [[Reinprecht IV. Walseejski]] | image = [[Slika: Blason Walsee.svg|200px]] | caption = Izvorni grb Walseejski gospodov | noble family = [[Walsee (plemiška rodbina)|Walseejci]] | father = [[Reinprecht I. Walseejski]] | mother = Elizabeta [[Starhemberški|Starhemberška]] | spouse = (I.) ⚭ Katarina [[Lihtenštajnski|Lihtenštajnska-Nikolsburška]] († 1397) <br> (II.) ⚭ Ana [[Kapellenska]] roj. [[Devinski gospodje |Devinska]] <br> (III.) ⚭ Katarina [[Devinski gospodje|Devinska]] († 1435) | issue = (I.) Neža<br>(III.) Barbara <br> [[Reinprecht IV. Walseejski| Reinprecht IV./III.]] | birth_date = okoli 1345 | birth_place = [[Enns]] | death_date = 1422 (star 77 let) | death_place = [[Enns]] }} '''Reinpreht II. Walseejski''' (tudi ''Reimprecht, Reinpert(us)''; * okoli leta 1345 ; † [[1422]] ), iz [[Ministerial|ministerialne rodbine]] [[Walsee (plemiška rodbina)|gospodov Walseejskih]], privrženec vojvod [[Albreht III. Habsburški|Albrehta III.]], [[Albreht IV. Habsburški|Albrehta IV.]] in [[Albreht II. Nemški|Albrehta V.]], je bil od leta 1379 do 1422 [[Deželni glavar|kapitan]] Gornje Avstrije in od leta 1418 miznik [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]]. V Reinprechtovem času je družina Walseejskih dosegla vrhunec svoje moči in bogastva. == Življenje == Reinpreht Walseejski je bil srednji sin [[Reinprecht I. von Walsee|Reinprehta I.]] († 1361), gradiščana ob Ennsu, in njegove prva žena, Elizabete Starhemberške († 1368?). Pripadal je rodbini Walseejskih iz linije Ennskih. Prvič se omenja leta 1365 skupaj z bratom Rudolfom.<ref name="Huber 1865"> {{Navedi knjigo|title=Geschichte des Herzogs Rudolf IV. von Oesterreich|publisher=Wagner’sche Universitaets-Buchhandlung|date=1865|pages=0170|url={{Google Buch |BuchID=dZMAAAAAcAAJ |Seite=170 |Linktext=Google eBook, vollständige Ansicht}}}} </ref> Reinpreht se je prvič pojavil kot (deželni) glavar Zgornje Avstrije 28. oktobra 1379 in to funkcijo je verjetno opravljal do svoje smrti.<ref name="ADB"> {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|[[Franz von Krones]]|ADB:Walsee}} </ref> To funkcijo je od konca 13. stoletja opravljala družina Walseejskih, zvestih privržencev [[Habsburžani|Habsburžanov]], s kratkimi prekinitvami, do 19. stoletja naprej, kar 190 let.<ref name="Putschögl 283">{{Navedi knjigo|title=Landeshauptmann und Landesanwalt in Österreich ob der Enns im 16. und 17. Jahrhundert|volume=9|date=1968|pages=283, gesamter Artikel S. 265–290|url={{OoeGeschichte |pdf=mooela 09 0278-0290.pdf}}}}</ref> Leta 1408 je Reinpreht sklical predstavnike stanov na prvi skupni Deželni zbor Zgornjega in Spodnjega Ennsa v Ennsu. S tem so se stanovi zgornje ennški prvič osamosvojili od Spodnjih (staroavstrijskih) stanov, kar je trajalo do leta 1454 pod nadvojvodo Albrechtom VI. in kasneje od leta 1490 naprej postane ta avtonomija trajna. V imenu vojvode Albrehta je oblegal rodbinski grad Schaunberg, ki je pripadal družini Schaunberških (Schaunberški spopad). Najpomembneje pa je, da je leta 1410/11 dosegel odstranitev regentstva Leopolda IV. nad mladoletnim [[Albreht II. Nemški|vojvodo Albrechtom V.]], čigar dvorni mojster je postal leta 1412. Po izumrtju ostalih Walseejskih linij (''Walsee-Graz'' †† 1363 Eberhard VIII. Walseejski; ''Walsee-Linz'' †† 1400/01 Jurij; in ''Walsee-Drosendorf'' †† 1400 Ulrik IV.) je združil vso moč posesti Wallsee v svojih rokah. Od leta 1411 do 1417 je gospodoval Reinpreht. II., ki je branil zdaj že odraslega Albrehta V., in [[Ernest Železni|vojvodo Ernestom]], ki sta imela sovražni odnos, ki se je kazal v napadih in plenjenju na [[Vojvodina Štajerska|Štajerskem]] ''([[Walseer Fehde|Walseejski spopadi]])''. Po poravnavi med vojvodo Albrehtom V. in vojvodo Ernestom (ob koncu Walseejskega spopada) sta Reinprehtu vrnila gradove [[Grad Riegersburg|Riegersburg]], [[grad Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[grad Štatenberg|Štatenberg]], [[grad Ivnik|Ivnik]] in [[grad Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] na Štajerskem ter [[grad Goričane|Goričane]] in [[grad Novi grad (Kokra)|Novi grad na Kokri]] na Kranjskem, ki mu jih je vojvoda Ernest med spopadi zasegel. Poleg tega je Reinpreht leta 1418 dobil [[grad Rothenfels]], mesto Oberwölz in [[grad Waxenegg]], ki jih je odvzel Hansu Štubenberškemu. Prav tako leta 1418 mu je bil v fevd podeljen [[Truchsess der Steiermark|dedni položaj upravitelja Štajerske vojvodine]]. == Posesti == [[Slika:Walsee_1422_property_(Doblinger_1906).jpg|sličica|Posesti družine Walseejskih leta 1422 v Zgornji in Spodnji Avstriji, Štajerski, Kranjski in Istri]] Seznam posesti in zastavnih posesti Reinprehta II. leta 1416: * [[Pazin|Pazinska grofija (Mitterburg]] - [[Pazin|Pisino]]) in gospostvo Frayn v [[Istra|Istri]] * [[Stari grad, Kamnik|Gornji Kamnik]] in [[grad Goričane|Goričane]] na Kranjskem * [[Slovenj Gradec]] in [[Radlje ob Dravi]] na Štajerskem * Waxenberg, Frankenburg am Hausruck, Puchheim, Säusenstein (kjer je bil tudi cistercijanski samostan, katerega ustanovitelji in meceni so bili Walseejci), grofija Peilstein (okoli St. Leonharda am Forst ), Seisenegg, Freienstein/Freyenstein ob Donavi (blizu Neustadtla ), Wullersdorf in Pernstein v [[Nadvojvodina Avstrija|Avstrijski vojvodini]]. V generaciji Reinprehta II. mu prav tako pripade tudi ogromna dediščina sorodnikov [[Devinski gospodje|Devinskih gospodov]] (†† 1399 Hugo/Haug) IX.), s katerim se posesti družine Walseejskih raztezajo do Jadranskega morja (gospostva [[Devin - Nabrežina|Devin]], [[Grad Gotnik|Gotnik]], [[Reka, Hrvaška|Reka]], [[Kastav]], [[Veprinac]] – in [[Mošćenička Draga|Moščenice]]). [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] je poročal o napis na epitafu v avguštinski samostanski cerkvi v Reki:{{Citatni blok|text=Anno MCCCC male extinctis D. D. de Tybein, seu de Duino, investitur Reinpertus de Walsee de bonis eorum Duino, Senoseza, Gueteneg, Flumine, Castum, Vaprinitz & Moscheniza, de quibus ultimis, olim spectantibus ad Polensem Episcopum investitus fuit ab Episcopo ea lege, ut quemquis novum Praesulem nova donatione honoraret duorum canum venaticorum unius Asturis & pulli eleganter ornati}}Posest Devina je s seboj prinesla tudi sedež in glasovalno pravico v [[Državni zbor (Sveto rimsko cesarstvo)|cesarskem zboru]], zaradi česar je Reinpreht praktično [[Cesarska neposrednost|postal cesarski poslanec]]. Reinpreht je podedoval tudi posest druge pomembne ministerialne družine, Kapeller (Eberhard II. je umrl leta 1406), s svojimi posestmi v Zgornji in Spodnji Avstriji, vključno z gospostvom Ruttenstein in [[Grad Windegg|gospostvom Windegg]].<ref name="Zauner 60">{{Navedi knjigo|title=Ergebnisse von fünfzig Jahren Forschung zur mittelalterlichen Geschichte Oberösterreichs|volume=128a|date=1983|pages=60, gesamter Artikel S. 45–83|url={{ZOBODAT/URL |pdf/JOM_128a_0045-0083.pdf}}}}</ref> Vse to premoženje je prešlo od Reinprechta k njegovemu edinemu sinu Reinprechtu. IV./III. († 1450), ki mu je [[Sigismund Luksemburški|cesar Sigismund Luksemburški]] leta 1434 podelil [[Krvno sodstvo|pravico visokega sodstva]] nad vsemi svojimi gospostvi. == Družina == Reinpreht II. Walseejski se je poročil trikrat: : (I.) ⚭ Katarina Lihtensteinska-Nikolsburška († 1397) :# Neža ⚭ Oton von Zelking : (II.) ⚭ Ana Kapellenska, rojena [[Devinski gospodje|Devinska]], vdova [[Eberhard II. von Kapellen|Eberharda II. Kapellenskega]] : (III.) ⚭ Katarina [[Devinski gospodje|Devinska]] († 1435), hči Huga IX. Devinskega) :# Barbara († 1430), ⚭ [[Nikolaus Frankopan jun.|Nikolaj]] [[Frankopani|Frankopan Krški]] († 1458), hrvaški ban :# Reinpreht IV./III. (umrl 18. marca 1450), polkovnik [[Marschall in Österreich|maršal v Avstriji]] (od 1440), polkovnik [[Truchsess in Steier|oskrbnik na Štajerskem]], kapitan nad Ennsom, poročen s Katarino Rosenberško (umrla 1455) == Literatura == * Max Doblinger : ''Gospodje Walseejski.'' ''Prispevek k zgodovini avstrijskega plemstva. Iz Arhiva za avstrijsko zgodovino (letnik XCV, II. del, str. 235), ponatisnjeno ločeno'' (= ''Arhiv za avstrijsko zgodovino,'' letnik 95, str. 235–578, I-15103/95, {{ISSN|0003-9322}} .) Dunaj 1906, 344 strani (zlasti poglavje »Veja Seuseneck: Reinprehtovi sinovi Rudolf I., Reinpreht II. in Friderik V. do preloma 14. stoletja«, str. 73–102, in razdelek VII »Zlata doba hiše pod Reinprehtom II. (1400–1422)«, str. 154–201). * Karel Hruza : ''Gospodje Walseejski.'' Zgodovina švabsko-avstrijske plemiške družine (1171–1331). Disertacija, Konstanz 1994, Linz 1995, str. n.a. == Reference == <references> <ref name="Huber 1865"> {{Navedi knjigo|title=Geschichte des Herzogs Rudolf IV. von Oesterreich|publisher=Wagner’sche Universitaets-Buchhandlung|date=1865|pages=0170|url={{Google Buch |BuchID=dZMAAAAAcAAJ |Seite=170 |Linktext=Google eBook, vollständige Ansicht}}}} </ref> <ref name="ADB"> {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|[[Franz von Krones]]|ADB:Walsee}} </ref> </references> [[Kategorija:Umrli leta 1422]] [[Kategorija:Plemiči]] 0xwlb7bjzau231kni74i65l80axjal7 6731568 6731459 2026-08-05T20:02:28Z JozefD 5744 /* Posesti */ 6731568 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič | name = Reinprecht II. Walseejski in Ennski | succession = Deželni glavar ob Ennu | reign = 1380 - 1422 | predecessor = [[Henrik VI. Walseejski]] | successor = [[Reinprecht IV. Walseejski]] | image = [[Slika: Blason Walsee.svg|200px]] | caption = Izvorni grb Walseejski gospodov | noble family = [[Walsee (plemiška rodbina)|Walseejci]] | father = [[Reinprecht I. Walseejski]] | mother = Elizabeta [[Starhemberški|Starhemberška]] | spouse = (I.) ⚭ Katarina [[Lihtenštajnski|Lihtenštajnska-Nikolsburška]] († 1397) <br> (II.) ⚭ Ana [[Kapellenska]] roj. [[Devinski gospodje |Devinska]] <br> (III.) ⚭ Katarina [[Devinski gospodje|Devinska]] († 1435) | issue = (I.) Neža<br>(III.) Barbara <br> [[Reinprecht IV. Walseejski| Reinprecht IV./III.]] | birth_date = okoli 1345 | birth_place = [[Enns]] | death_date = 1422 (star 77 let) | death_place = [[Enns]] }} '''Reinpreht II. Walseejski''' (tudi ''Reimprecht, Reinpert(us)''; * okoli leta 1345 ; † [[1422]] ), iz [[Ministerial|ministerialne rodbine]] [[Walsee (plemiška rodbina)|gospodov Walseejskih]], privrženec vojvod [[Albreht III. Habsburški|Albrehta III.]], [[Albreht IV. Habsburški|Albrehta IV.]] in [[Albreht II. Nemški|Albrehta V.]], je bil od leta 1379 do 1422 [[Deželni glavar|kapitan]] Gornje Avstrije in od leta 1418 miznik [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]]. V Reinprechtovem času je družina Walseejskih dosegla vrhunec svoje moči in bogastva. == Življenje == Reinpreht Walseejski je bil srednji sin [[Reinprecht I. von Walsee|Reinprehta I.]] († 1361), gradiščana ob Ennsu, in njegove prva žena, Elizabete Starhemberške († 1368?). Pripadal je rodbini Walseejskih iz linije Ennskih. Prvič se omenja leta 1365 skupaj z bratom Rudolfom.<ref name="Huber 1865"> {{Navedi knjigo|title=Geschichte des Herzogs Rudolf IV. von Oesterreich|publisher=Wagner’sche Universitaets-Buchhandlung|date=1865|pages=0170|url={{Google Buch |BuchID=dZMAAAAAcAAJ |Seite=170 |Linktext=Google eBook, vollständige Ansicht}}}} </ref> Reinpreht se je prvič pojavil kot (deželni) glavar Zgornje Avstrije 28. oktobra 1379 in to funkcijo je verjetno opravljal do svoje smrti.<ref name="ADB"> {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|[[Franz von Krones]]|ADB:Walsee}} </ref> To funkcijo je od konca 13. stoletja opravljala družina Walseejskih, zvestih privržencev [[Habsburžani|Habsburžanov]], s kratkimi prekinitvami, do 19. stoletja naprej, kar 190 let.<ref name="Putschögl 283">{{Navedi knjigo|title=Landeshauptmann und Landesanwalt in Österreich ob der Enns im 16. und 17. Jahrhundert|volume=9|date=1968|pages=283, gesamter Artikel S. 265–290|url={{OoeGeschichte |pdf=mooela 09 0278-0290.pdf}}}}</ref> Leta 1408 je Reinpreht sklical predstavnike stanov na prvi skupni Deželni zbor Zgornjega in Spodnjega Ennsa v Ennsu. S tem so se stanovi zgornje ennški prvič osamosvojili od Spodnjih (staroavstrijskih) stanov, kar je trajalo do leta 1454 pod nadvojvodo Albrechtom VI. in kasneje od leta 1490 naprej postane ta avtonomija trajna. V imenu vojvode Albrehta je oblegal rodbinski grad Schaunberg, ki je pripadal družini Schaunberških (Schaunberški spopad). Najpomembneje pa je, da je leta 1410/11 dosegel odstranitev regentstva Leopolda IV. nad mladoletnim [[Albreht II. Nemški|vojvodo Albrechtom V.]], čigar dvorni mojster je postal leta 1412. Po izumrtju ostalih Walseejskih linij (''Walsee-Graz'' †† 1363 Eberhard VIII. Walseejski; ''Walsee-Linz'' †† 1400/01 Jurij; in ''Walsee-Drosendorf'' †† 1400 Ulrik IV.) je združil vso moč posesti Wallsee v svojih rokah. Od leta 1411 do 1417 je gospodoval Reinpreht. II., ki je branil zdaj že odraslega Albrehta V., in [[Ernest Železni|vojvodo Ernestom]], ki sta imela sovražni odnos, ki se je kazal v napadih in plenjenju na [[Vojvodina Štajerska|Štajerskem]] ''([[Walseer Fehde|Walseejski spopadi]])''. Po poravnavi med vojvodo Albrehtom V. in vojvodo Ernestom (ob koncu Walseejskega spopada) sta Reinprehtu vrnila gradove [[Grad Riegersburg|Riegersburg]], [[grad Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[grad Štatenberg|Štatenberg]], [[grad Ivnik|Ivnik]] in [[grad Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] na Štajerskem ter [[grad Goričane|Goričane]] in [[grad Novi grad (Kokra)|Novi grad na Kokri]] na Kranjskem, ki mu jih je vojvoda Ernest med spopadi zasegel. Poleg tega je Reinpreht leta 1418 dobil [[grad Rothenfels]], mesto Oberwölz in [[grad Waxenegg]], ki jih je odvzel Hansu Štubenberškemu. Prav tako leta 1418 mu je bil v fevd podeljen [[Truchsess der Steiermark|dedni položaj upravitelja Štajerske vojvodine]]. == Posesti == [[Slika:Walsee_1422_property_(Doblinger_1906).jpg|sličica|Posesti družine Walseejskih leta 1422 v Zgornji in Spodnji Avstriji, Štajerski, Kranjski in Istri]] Seznam posesti in zastavnih posesti Reinprehta II. leta 1416: * [[Pazin|Pazinska grofija (Mitterburg]] - [[Pazin|Pisino]]) in gospostvo Frayn v [[Istra|Istri]] * [[Stari grad, Kamnik|Gornji Kamnik]] in [[grad Goričane|Goričane]] na Kranjskem * [[Grad Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] in [[Grad Radlje|Radlje ob Dravi]] na Štajerskem * Waxenberg, Frankenburg am Hausruck, Puchheim, Säusenstein (kjer je bil tudi cistercijanski samostan, katerega ustanovitelji in meceni so bili Walseejci), grofija Peilstein (okoli St. Leonharda am Forst ), Seisenegg, Freienstein/Freyenstein ob Donavi (blizu Neustadtla ), Wullersdorf in Pernstein v [[Nadvojvodina Avstrija|Avstrijski vojvodini]]. V generaciji Reinprehta II. mu prav tako pripade tudi ogromna dediščina sorodnikov [[Devinski gospodje|Devinskih gospodov]] (†† 1399 Hugo/Haug) IX.), s katerim se posesti družine Walseejskih raztezajo do Jadranskega morja (gospostva [[Grad Devin|Devin]], [[Grad Gotnik|Gotnik]], [[Reka, Hrvaška|Reka]], [[Kastav]], [[Veprinac]] – in [[Mošćenice]]). [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] je poročal o napis na epitafu v avguštinski samostanski cerkvi v Reki:{{Citatni blok|text=Anno MCCCC male extinctis D. D. de Tybein, seu de Duino, investitur Reinpertus de Walsee de bonis eorum Duino, Senoseza, Gueteneg, Flumine, Castum, Vaprinitz & Moscheniza, de quibus ultimis, olim spectantibus ad Polensem Episcopum investitus fuit ab Episcopo ea lege, ut quemquis novum Praesulem nova donatione honoraret duorum canum venaticorum unius Asturis & pulli eleganter ornati}}Posest Devina je s seboj prinesla tudi sedež in glasovalno pravico v [[Državni zbor (Sveto rimsko cesarstvo)|cesarskem zboru]], zaradi česar je Reinpreht praktično [[Cesarska neposrednost|postal cesarski poslanec]]. Reinpreht je podedoval tudi posest druge pomembne ministerialne družine, Kapeller (Eberhard II. je umrl leta 1406), s svojimi posestmi v Zgornji in Spodnji Avstriji, vključno z gospostvom Ruttenstein in [[Grad Windegg|gospostvom Windegg]].<ref name="Zauner 60">{{Navedi knjigo|title=Ergebnisse von fünfzig Jahren Forschung zur mittelalterlichen Geschichte Oberösterreichs|volume=128a|date=1983|pages=60, gesamter Artikel S. 45–83|url={{ZOBODAT/URL |pdf/JOM_128a_0045-0083.pdf}}}}</ref> Vse to premoženje je prešlo od Reinprechta k njegovemu edinemu sinu Reinprechtu. IV./III. († 1450), ki mu je [[Sigismund Luksemburški|cesar Sigismund Luksemburški]] leta 1434 podelil [[Krvno sodstvo|pravico visokega sodstva]] nad vsemi svojimi gospostvi. == Družina == Reinpreht II. Walseejski se je poročil trikrat: : (I.) ⚭ Katarina Lihtensteinska-Nikolsburška († 1397) :# Neža ⚭ Oton von Zelking : (II.) ⚭ Ana Kapellenska, rojena [[Devinski gospodje|Devinska]], vdova [[Eberhard II. von Kapellen|Eberharda II. Kapellenskega]] : (III.) ⚭ Katarina [[Devinski gospodje|Devinska]] († 1435), hči Huga IX. Devinskega) :# Barbara († 1430), ⚭ [[Nikolaus Frankopan jun.|Nikolaj]] [[Frankopani|Frankopan Krški]] († 1458), hrvaški ban :# Reinpreht IV./III. (umrl 18. marca 1450), polkovnik [[Marschall in Österreich|maršal v Avstriji]] (od 1440), polkovnik [[Truchsess in Steier|oskrbnik na Štajerskem]], kapitan nad Ennsom, poročen s Katarino Rosenberško (umrla 1455) == Literatura == * Max Doblinger : ''Gospodje Walseejski.'' ''Prispevek k zgodovini avstrijskega plemstva. Iz Arhiva za avstrijsko zgodovino (letnik XCV, II. del, str. 235), ponatisnjeno ločeno'' (= ''Arhiv za avstrijsko zgodovino,'' letnik 95, str. 235–578, I-15103/95, {{ISSN|0003-9322}} .) Dunaj 1906, 344 strani (zlasti poglavje »Veja Seuseneck: Reinprehtovi sinovi Rudolf I., Reinpreht II. in Friderik V. do preloma 14. stoletja«, str. 73–102, in razdelek VII »Zlata doba hiše pod Reinprehtom II. (1400–1422)«, str. 154–201). * Karel Hruza : ''Gospodje Walseejski.'' Zgodovina švabsko-avstrijske plemiške družine (1171–1331). Disertacija, Konstanz 1994, Linz 1995, str. n.a. == Reference == <references> <ref name="Huber 1865"> {{Navedi knjigo|title=Geschichte des Herzogs Rudolf IV. von Oesterreich|publisher=Wagner’sche Universitaets-Buchhandlung|date=1865|pages=0170|url={{Google Buch |BuchID=dZMAAAAAcAAJ |Seite=170 |Linktext=Google eBook, vollständige Ansicht}}}} </ref> <ref name="ADB"> {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|[[Franz von Krones]]|ADB:Walsee}} </ref> </references> [[Kategorija:Umrli leta 1422]] [[Kategorija:Plemiči]] i94q3n54kqz9ebioyq9rns9qetzudzt 6731569 6731568 2026-08-05T20:03:15Z JozefD 5744 6731569 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič | name = Reinprecht II. Walseejski - Ennski | succession = Deželni glavar ob Ennu | reign = 1380 - 1422 | predecessor = [[Henrik VI. Walseejski]] | successor = [[Reinprecht IV. Walseejski]] | image = [[Slika: Blason Walsee.svg|200px]] | caption = Izvorni grb Walseejski gospodov | noble family = [[Walsee (plemiška rodbina)|Walseejci]] | father = [[Reinprecht I. Walseejski]] | mother = Elizabeta [[Starhemberški|Starhemberška]] | spouse = (I.) ⚭ Katarina [[Lihtenštajnski|Lihtenštajnska-Nikolsburška]] († 1397) <br> (II.) ⚭ Ana [[Kapellenska]] roj. [[Devinski gospodje |Devinska]] <br> (III.) ⚭ Katarina [[Devinski gospodje|Devinska]] († 1435) | issue = (I.) Neža<br>(III.) Barbara <br> [[Reinprecht IV. Walseejski| Reinprecht IV./III.]] | birth_date = okoli 1345 | birth_place = [[Enns]] | death_date = 1422 (star 77 let) | death_place = [[Enns]] }} '''Reinpreht II. Walseejski''' (tudi ''Reimprecht, Reinpert(us)''; * okoli leta 1345 ; † [[1422]] ), iz [[Ministerial|ministerialne rodbine]] [[Walsee (plemiška rodbina)|gospodov Walseejskih]], privrženec vojvod [[Albreht III. Habsburški|Albrehta III.]], [[Albreht IV. Habsburški|Albrehta IV.]] in [[Albreht II. Nemški|Albrehta V.]], je bil od leta 1379 do 1422 [[Deželni glavar|kapitan]] Gornje Avstrije in od leta 1418 miznik [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]]. V Reinprechtovem času je družina Walseejskih dosegla vrhunec svoje moči in bogastva. == Življenje == Reinpreht Walseejski je bil srednji sin [[Reinprecht I. von Walsee|Reinprehta I.]] († 1361), gradiščana ob Ennsu, in njegove prva žena, Elizabete Starhemberške († 1368?). Pripadal je rodbini Walseejskih iz linije Ennskih. Prvič se omenja leta 1365 skupaj z bratom Rudolfom.<ref name="Huber 1865"> {{Navedi knjigo|title=Geschichte des Herzogs Rudolf IV. von Oesterreich|publisher=Wagner’sche Universitaets-Buchhandlung|date=1865|pages=0170|url={{Google Buch |BuchID=dZMAAAAAcAAJ |Seite=170 |Linktext=Google eBook, vollständige Ansicht}}}} </ref> Reinpreht se je prvič pojavil kot (deželni) glavar Zgornje Avstrije 28. oktobra 1379 in to funkcijo je verjetno opravljal do svoje smrti.<ref name="ADB"> {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|[[Franz von Krones]]|ADB:Walsee}} </ref> To funkcijo je od konca 13. stoletja opravljala družina Walseejskih, zvestih privržencev [[Habsburžani|Habsburžanov]], s kratkimi prekinitvami, do 19. stoletja naprej, kar 190 let.<ref name="Putschögl 283">{{Navedi knjigo|title=Landeshauptmann und Landesanwalt in Österreich ob der Enns im 16. und 17. Jahrhundert|volume=9|date=1968|pages=283, gesamter Artikel S. 265–290|url={{OoeGeschichte |pdf=mooela 09 0278-0290.pdf}}}}</ref> Leta 1408 je Reinpreht sklical predstavnike stanov na prvi skupni Deželni zbor Zgornjega in Spodnjega Ennsa v Ennsu. S tem so se stanovi zgornje ennški prvič osamosvojili od Spodnjih (staroavstrijskih) stanov, kar je trajalo do leta 1454 pod nadvojvodo Albrechtom VI. in kasneje od leta 1490 naprej postane ta avtonomija trajna. V imenu vojvode Albrehta je oblegal rodbinski grad Schaunberg, ki je pripadal družini Schaunberških (Schaunberški spopad). Najpomembneje pa je, da je leta 1410/11 dosegel odstranitev regentstva Leopolda IV. nad mladoletnim [[Albreht II. Nemški|vojvodo Albrechtom V.]], čigar dvorni mojster je postal leta 1412. Po izumrtju ostalih Walseejskih linij (''Walsee-Graz'' †† 1363 Eberhard VIII. Walseejski; ''Walsee-Linz'' †† 1400/01 Jurij; in ''Walsee-Drosendorf'' †† 1400 Ulrik IV.) je združil vso moč posesti Wallsee v svojih rokah. Od leta 1411 do 1417 je gospodoval Reinpreht. II., ki je branil zdaj že odraslega Albrehta V., in [[Ernest Železni|vojvodo Ernestom]], ki sta imela sovražni odnos, ki se je kazal v napadih in plenjenju na [[Vojvodina Štajerska|Štajerskem]] ''([[Walseer Fehde|Walseejski spopadi]])''. Po poravnavi med vojvodo Albrehtom V. in vojvodo Ernestom (ob koncu Walseejskega spopada) sta Reinprehtu vrnila gradove [[Grad Riegersburg|Riegersburg]], [[grad Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[grad Štatenberg|Štatenberg]], [[grad Ivnik|Ivnik]] in [[grad Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] na Štajerskem ter [[grad Goričane|Goričane]] in [[grad Novi grad (Kokra)|Novi grad na Kokri]] na Kranjskem, ki mu jih je vojvoda Ernest med spopadi zasegel. Poleg tega je Reinpreht leta 1418 dobil [[grad Rothenfels]], mesto Oberwölz in [[grad Waxenegg]], ki jih je odvzel Hansu Štubenberškemu. Prav tako leta 1418 mu je bil v fevd podeljen [[Truchsess der Steiermark|dedni položaj upravitelja Štajerske vojvodine]]. == Posesti == [[Slika:Walsee_1422_property_(Doblinger_1906).jpg|sličica|Posesti družine Walseejskih leta 1422 v Zgornji in Spodnji Avstriji, Štajerski, Kranjski in Istri]] Seznam posesti in zastavnih posesti Reinprehta II. leta 1416: * [[Pazin|Pazinska grofija (Mitterburg]] - [[Pazin|Pisino]]) in gospostvo Frayn v [[Istra|Istri]] * [[Stari grad, Kamnik|Gornji Kamnik]] in [[grad Goričane|Goričane]] na Kranjskem * [[Grad Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] in [[Grad Radlje|Radlje ob Dravi]] na Štajerskem * Waxenberg, Frankenburg am Hausruck, Puchheim, Säusenstein (kjer je bil tudi cistercijanski samostan, katerega ustanovitelji in meceni so bili Walseejci), grofija Peilstein (okoli St. Leonharda am Forst ), Seisenegg, Freienstein/Freyenstein ob Donavi (blizu Neustadtla ), Wullersdorf in Pernstein v [[Nadvojvodina Avstrija|Avstrijski vojvodini]]. V generaciji Reinprehta II. mu prav tako pripade tudi ogromna dediščina sorodnikov [[Devinski gospodje|Devinskih gospodov]] (†† 1399 Hugo/Haug) IX.), s katerim se posesti družine Walseejskih raztezajo do Jadranskega morja (gospostva [[Grad Devin|Devin]], [[Grad Gotnik|Gotnik]], [[Reka, Hrvaška|Reka]], [[Kastav]], [[Veprinac]] – in [[Mošćenice]]). [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] je poročal o napis na epitafu v avguštinski samostanski cerkvi v Reki:{{Citatni blok|text=Anno MCCCC male extinctis D. D. de Tybein, seu de Duino, investitur Reinpertus de Walsee de bonis eorum Duino, Senoseza, Gueteneg, Flumine, Castum, Vaprinitz & Moscheniza, de quibus ultimis, olim spectantibus ad Polensem Episcopum investitus fuit ab Episcopo ea lege, ut quemquis novum Praesulem nova donatione honoraret duorum canum venaticorum unius Asturis & pulli eleganter ornati}}Posest Devina je s seboj prinesla tudi sedež in glasovalno pravico v [[Državni zbor (Sveto rimsko cesarstvo)|cesarskem zboru]], zaradi česar je Reinpreht praktično [[Cesarska neposrednost|postal cesarski poslanec]]. Reinpreht je podedoval tudi posest druge pomembne ministerialne družine, Kapeller (Eberhard II. je umrl leta 1406), s svojimi posestmi v Zgornji in Spodnji Avstriji, vključno z gospostvom Ruttenstein in [[Grad Windegg|gospostvom Windegg]].<ref name="Zauner 60">{{Navedi knjigo|title=Ergebnisse von fünfzig Jahren Forschung zur mittelalterlichen Geschichte Oberösterreichs|volume=128a|date=1983|pages=60, gesamter Artikel S. 45–83|url={{ZOBODAT/URL |pdf/JOM_128a_0045-0083.pdf}}}}</ref> Vse to premoženje je prešlo od Reinprechta k njegovemu edinemu sinu Reinprechtu. IV./III. († 1450), ki mu je [[Sigismund Luksemburški|cesar Sigismund Luksemburški]] leta 1434 podelil [[Krvno sodstvo|pravico visokega sodstva]] nad vsemi svojimi gospostvi. == Družina == Reinpreht II. Walseejski se je poročil trikrat: : (I.) ⚭ Katarina Lihtensteinska-Nikolsburška († 1397) :# Neža ⚭ Oton von Zelking : (II.) ⚭ Ana Kapellenska, rojena [[Devinski gospodje|Devinska]], vdova [[Eberhard II. von Kapellen|Eberharda II. Kapellenskega]] : (III.) ⚭ Katarina [[Devinski gospodje|Devinska]] († 1435), hči Huga IX. Devinskega) :# Barbara († 1430), ⚭ [[Nikolaus Frankopan jun.|Nikolaj]] [[Frankopani|Frankopan Krški]] († 1458), hrvaški ban :# Reinpreht IV./III. (umrl 18. marca 1450), polkovnik [[Marschall in Österreich|maršal v Avstriji]] (od 1440), polkovnik [[Truchsess in Steier|oskrbnik na Štajerskem]], kapitan nad Ennsom, poročen s Katarino Rosenberško (umrla 1455) == Literatura == * Max Doblinger : ''Gospodje Walseejski.'' ''Prispevek k zgodovini avstrijskega plemstva. Iz Arhiva za avstrijsko zgodovino (letnik XCV, II. del, str. 235), ponatisnjeno ločeno'' (= ''Arhiv za avstrijsko zgodovino,'' letnik 95, str. 235–578, I-15103/95, {{ISSN|0003-9322}} .) Dunaj 1906, 344 strani (zlasti poglavje »Veja Seuseneck: Reinprehtovi sinovi Rudolf I., Reinpreht II. in Friderik V. do preloma 14. stoletja«, str. 73–102, in razdelek VII »Zlata doba hiše pod Reinprehtom II. (1400–1422)«, str. 154–201). * Karel Hruza : ''Gospodje Walseejski.'' Zgodovina švabsko-avstrijske plemiške družine (1171–1331). Disertacija, Konstanz 1994, Linz 1995, str. n.a. == Reference == <references> <ref name="Huber 1865"> {{Navedi knjigo|title=Geschichte des Herzogs Rudolf IV. von Oesterreich|publisher=Wagner’sche Universitaets-Buchhandlung|date=1865|pages=0170|url={{Google Buch |BuchID=dZMAAAAAcAAJ |Seite=170 |Linktext=Google eBook, vollständige Ansicht}}}} </ref> <ref name="ADB"> {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|[[Franz von Krones]]|ADB:Walsee}} </ref> </references> [[Kategorija:Umrli leta 1422]] [[Kategorija:Plemiči]] 498dhcgdq8eovktnbdoqurno4hcp4c5 6731572 6731569 2026-08-05T20:12:07Z JozefD 5744 /* Posesti */ 6731572 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič | name = Reinprecht II. Walseejski - Ennski | succession = Deželni glavar ob Ennu | reign = 1380 - 1422 | predecessor = [[Henrik VI. Walseejski]] | successor = [[Reinprecht IV. Walseejski]] | image = [[Slika: Blason Walsee.svg|200px]] | caption = Izvorni grb Walseejski gospodov | noble family = [[Walsee (plemiška rodbina)|Walseejci]] | father = [[Reinprecht I. Walseejski]] | mother = Elizabeta [[Starhemberški|Starhemberška]] | spouse = (I.) ⚭ Katarina [[Lihtenštajnski|Lihtenštajnska-Nikolsburška]] († 1397) <br> (II.) ⚭ Ana [[Kapellenska]] roj. [[Devinski gospodje |Devinska]] <br> (III.) ⚭ Katarina [[Devinski gospodje|Devinska]] († 1435) | issue = (I.) Neža<br>(III.) Barbara <br> [[Reinprecht IV. Walseejski| Reinprecht IV./III.]] | birth_date = okoli 1345 | birth_place = [[Enns]] | death_date = 1422 (star 77 let) | death_place = [[Enns]] }} '''Reinpreht II. Walseejski''' (tudi ''Reimprecht, Reinpert(us)''; * okoli leta 1345 ; † [[1422]] ), iz [[Ministerial|ministerialne rodbine]] [[Walsee (plemiška rodbina)|gospodov Walseejskih]], privrženec vojvod [[Albreht III. Habsburški|Albrehta III.]], [[Albreht IV. Habsburški|Albrehta IV.]] in [[Albreht II. Nemški|Albrehta V.]], je bil od leta 1379 do 1422 [[Deželni glavar|kapitan]] Gornje Avstrije in od leta 1418 miznik [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]]. V Reinprechtovem času je družina Walseejskih dosegla vrhunec svoje moči in bogastva. == Življenje == Reinpreht Walseejski je bil srednji sin [[Reinprecht I. von Walsee|Reinprehta I.]] († 1361), gradiščana ob Ennsu, in njegove prva žena, Elizabete Starhemberške († 1368?). Pripadal je rodbini Walseejskih iz linije Ennskih. Prvič se omenja leta 1365 skupaj z bratom Rudolfom.<ref name="Huber 1865"> {{Navedi knjigo|title=Geschichte des Herzogs Rudolf IV. von Oesterreich|publisher=Wagner’sche Universitaets-Buchhandlung|date=1865|pages=0170|url={{Google Buch |BuchID=dZMAAAAAcAAJ |Seite=170 |Linktext=Google eBook, vollständige Ansicht}}}} </ref> Reinpreht se je prvič pojavil kot (deželni) glavar Zgornje Avstrije 28. oktobra 1379 in to funkcijo je verjetno opravljal do svoje smrti.<ref name="ADB"> {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|[[Franz von Krones]]|ADB:Walsee}} </ref> To funkcijo je od konca 13. stoletja opravljala družina Walseejskih, zvestih privržencev [[Habsburžani|Habsburžanov]], s kratkimi prekinitvami, do 19. stoletja naprej, kar 190 let.<ref name="Putschögl 283">{{Navedi knjigo|title=Landeshauptmann und Landesanwalt in Österreich ob der Enns im 16. und 17. Jahrhundert|volume=9|date=1968|pages=283, gesamter Artikel S. 265–290|url={{OoeGeschichte |pdf=mooela 09 0278-0290.pdf}}}}</ref> Leta 1408 je Reinpreht sklical predstavnike stanov na prvi skupni Deželni zbor Zgornjega in Spodnjega Ennsa v Ennsu. S tem so se stanovi zgornje ennški prvič osamosvojili od Spodnjih (staroavstrijskih) stanov, kar je trajalo do leta 1454 pod nadvojvodo Albrechtom VI. in kasneje od leta 1490 naprej postane ta avtonomija trajna. V imenu vojvode Albrehta je oblegal rodbinski grad Schaunberg, ki je pripadal družini Schaunberških (Schaunberški spopad). Najpomembneje pa je, da je leta 1410/11 dosegel odstranitev regentstva Leopolda IV. nad mladoletnim [[Albreht II. Nemški|vojvodo Albrechtom V.]], čigar dvorni mojster je postal leta 1412. Po izumrtju ostalih Walseejskih linij (''Walsee-Graz'' †† 1363 Eberhard VIII. Walseejski; ''Walsee-Linz'' †† 1400/01 Jurij; in ''Walsee-Drosendorf'' †† 1400 Ulrik IV.) je združil vso moč posesti Wallsee v svojih rokah. Od leta 1411 do 1417 je gospodoval Reinpreht. II., ki je branil zdaj že odraslega Albrehta V., in [[Ernest Železni|vojvodo Ernestom]], ki sta imela sovražni odnos, ki se je kazal v napadih in plenjenju na [[Vojvodina Štajerska|Štajerskem]] ''([[Walseer Fehde|Walseejski spopadi]])''. Po poravnavi med vojvodo Albrehtom V. in vojvodo Ernestom (ob koncu Walseejskega spopada) sta Reinprehtu vrnila gradove [[Grad Riegersburg|Riegersburg]], [[grad Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[grad Štatenberg|Štatenberg]], [[grad Ivnik|Ivnik]] in [[grad Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] na Štajerskem ter [[grad Goričane|Goričane]] in [[grad Novi grad (Kokra)|Novi grad na Kokri]] na Kranjskem, ki mu jih je vojvoda Ernest med spopadi zasegel. Poleg tega je Reinpreht leta 1418 dobil [[grad Rothenfels]], mesto Oberwölz in [[grad Waxenegg]], ki jih je odvzel Hansu Štubenberškemu. Prav tako leta 1418 mu je bil v fevd podeljen [[Truchsess der Steiermark|dedni položaj upravitelja Štajerske vojvodine]]. == Posesti == [[Slika:Walsee_1422_property_(Doblinger_1906).jpg|sličica|Posesti družine Walseejskih leta 1422 v Zgornji in Spodnji Avstriji, Štajerski, Kranjski in Istri]] Seznam posesti in zastavnih posesti Reinprehta II. leta 1416: * [[Pazinska grofija|Pazinska grofija (Mitterburg]] - [[Pazin]]) in gospostvo Frayn v [[Istra|Istri]] * [[Stari grad, Kamnik|Gornji Kamnik]] in [[grad Goričane|Goričane]] na Kranjskem * [[Grad Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] in [[Grad Radlje|Radlje ob Dravi]] na Štajerskem * Waxenberg, Frankenburg am Hausruck, Puchheim, Säusenstein (kjer je bil tudi cistercijanski samostan, katerega ustanovitelji in meceni so bili Walseejci), grofija Peilstein (okoli St. Leonharda am Forst ), Seisenegg, Freienstein/Freyenstein ob Donavi (blizu Neustadtla ), Wullersdorf in Pernstein v [[Nadvojvodina Avstrija|Avstrijski vojvodini]]. V generaciji Reinprehta II. mu prav tako pripade tudi ogromna dediščina sorodnikov [[Devinski gospodje|Devinskih gospodov]] (†† 1399 Hugo/Haug) IX.), s katerim se posesti družine Walseejskih raztezajo do Jadranskega morja (gospostva [[Grad Devin|Devin]], [[Grad Gotnik|Gotnik]], [[Reka, Hrvaška|Reka]], [[Kastav]], [[Veprinac]] – in [[Mošćenice]]). [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] je poročal o napis na epitafu v avguštinski samostanski cerkvi v Reki:{{Citatni blok|text=Anno MCCCC male extinctis D. D. de Tybein, seu de Duino, investitur Reinpertus de Walsee de bonis eorum Duino, Senoseza, Gueteneg, Flumine, Castum, Vaprinitz & Moscheniza, de quibus ultimis, olim spectantibus ad Polensem Episcopum investitus fuit ab Episcopo ea lege, ut quemquis novum Praesulem nova donatione honoraret duorum canum venaticorum unius Asturis & pulli eleganter ornati}}Posest Devina je s seboj prinesla tudi sedež in glasovalno pravico v [[Državni zbor (Sveto rimsko cesarstvo)|cesarskem zboru]], zaradi česar je Reinpreht praktično [[Cesarska neposrednost|postal cesarski poslanec]]. Reinpreht je podedoval tudi posest druge pomembne ministerialne družine, Kapeller (Eberhard II. je umrl leta 1406), s svojimi posestmi v Zgornji in Spodnji Avstriji, vključno z gospostvom Ruttenstein in [[Grad Windegg|gospostvom Windegg]].<ref name="Zauner 60">{{Navedi knjigo|title=Ergebnisse von fünfzig Jahren Forschung zur mittelalterlichen Geschichte Oberösterreichs|volume=128a|date=1983|pages=60, gesamter Artikel S. 45–83|url={{ZOBODAT/URL |pdf/JOM_128a_0045-0083.pdf}}}}</ref> Vse to premoženje je prešlo od Reinprechta k njegovemu edinemu sinu Reinprechtu. IV./III. († 1450), ki mu je [[Sigismund Luksemburški|cesar Sigismund Luksemburški]] leta 1434 podelil [[Krvno sodstvo|pravico visokega sodstva]] nad vsemi svojimi gospostvi. == Družina == Reinpreht II. Walseejski se je poročil trikrat: : (I.) ⚭ Katarina Lihtensteinska-Nikolsburška († 1397) :# Neža ⚭ Oton von Zelking : (II.) ⚭ Ana Kapellenska, rojena [[Devinski gospodje|Devinska]], vdova [[Eberhard II. von Kapellen|Eberharda II. Kapellenskega]] : (III.) ⚭ Katarina [[Devinski gospodje|Devinska]] († 1435), hči Huga IX. Devinskega) :# Barbara († 1430), ⚭ [[Nikolaus Frankopan jun.|Nikolaj]] [[Frankopani|Frankopan Krški]] († 1458), hrvaški ban :# Reinpreht IV./III. (umrl 18. marca 1450), polkovnik [[Marschall in Österreich|maršal v Avstriji]] (od 1440), polkovnik [[Truchsess in Steier|oskrbnik na Štajerskem]], kapitan nad Ennsom, poročen s Katarino Rosenberško (umrla 1455) == Literatura == * Max Doblinger : ''Gospodje Walseejski.'' ''Prispevek k zgodovini avstrijskega plemstva. Iz Arhiva za avstrijsko zgodovino (letnik XCV, II. del, str. 235), ponatisnjeno ločeno'' (= ''Arhiv za avstrijsko zgodovino,'' letnik 95, str. 235–578, I-15103/95, {{ISSN|0003-9322}} .) Dunaj 1906, 344 strani (zlasti poglavje »Veja Seuseneck: Reinprehtovi sinovi Rudolf I., Reinpreht II. in Friderik V. do preloma 14. stoletja«, str. 73–102, in razdelek VII »Zlata doba hiše pod Reinprehtom II. (1400–1422)«, str. 154–201). * Karel Hruza : ''Gospodje Walseejski.'' Zgodovina švabsko-avstrijske plemiške družine (1171–1331). Disertacija, Konstanz 1994, Linz 1995, str. n.a. == Reference == <references> <ref name="Huber 1865"> {{Navedi knjigo|title=Geschichte des Herzogs Rudolf IV. von Oesterreich|publisher=Wagner’sche Universitaets-Buchhandlung|date=1865|pages=0170|url={{Google Buch |BuchID=dZMAAAAAcAAJ |Seite=170 |Linktext=Google eBook, vollständige Ansicht}}}} </ref> <ref name="ADB"> {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|[[Franz von Krones]]|ADB:Walsee}} </ref> </references> [[Kategorija:Umrli leta 1422]] [[Kategorija:Plemiči]] tgk5xlfd8vlc8b6oy9dcr9sjcqh8f2g 6731585 6731572 2026-08-05T20:30:32Z JozefD 5744 /* Posesti */ 6731585 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič | name = Reinprecht II. Walseejski - Ennski | succession = Deželni glavar ob Ennu | reign = 1380 - 1422 | predecessor = [[Henrik VI. Walseejski]] | successor = [[Reinprecht IV. Walseejski]] | image = [[Slika: Blason Walsee.svg|200px]] | caption = Izvorni grb Walseejski gospodov | noble family = [[Walsee (plemiška rodbina)|Walseejci]] | father = [[Reinprecht I. Walseejski]] | mother = Elizabeta [[Starhemberški|Starhemberška]] | spouse = (I.) ⚭ Katarina [[Lihtenštajnski|Lihtenštajnska-Nikolsburška]] († 1397) <br> (II.) ⚭ Ana [[Kapellenska]] roj. [[Devinski gospodje |Devinska]] <br> (III.) ⚭ Katarina [[Devinski gospodje|Devinska]] († 1435) | issue = (I.) Neža<br>(III.) Barbara <br> [[Reinprecht IV. Walseejski| Reinprecht IV./III.]] | birth_date = okoli 1345 | birth_place = [[Enns]] | death_date = 1422 (star 77 let) | death_place = [[Enns]] }} '''Reinpreht II. Walseejski''' (tudi ''Reimprecht, Reinpert(us)''; * okoli leta 1345 ; † [[1422]] ), iz [[Ministerial|ministerialne rodbine]] [[Walsee (plemiška rodbina)|gospodov Walseejskih]], privrženec vojvod [[Albreht III. Habsburški|Albrehta III.]], [[Albreht IV. Habsburški|Albrehta IV.]] in [[Albreht II. Nemški|Albrehta V.]], je bil od leta 1379 do 1422 [[Deželni glavar|kapitan]] Gornje Avstrije in od leta 1418 miznik [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]]. V Reinprechtovem času je družina Walseejskih dosegla vrhunec svoje moči in bogastva. == Življenje == Reinpreht Walseejski je bil srednji sin [[Reinprecht I. von Walsee|Reinprehta I.]] († 1361), gradiščana ob Ennsu, in njegove prva žena, Elizabete Starhemberške († 1368?). Pripadal je rodbini Walseejskih iz linije Ennskih. Prvič se omenja leta 1365 skupaj z bratom Rudolfom.<ref name="Huber 1865"> {{Navedi knjigo|title=Geschichte des Herzogs Rudolf IV. von Oesterreich|publisher=Wagner’sche Universitaets-Buchhandlung|date=1865|pages=0170|url={{Google Buch |BuchID=dZMAAAAAcAAJ |Seite=170 |Linktext=Google eBook, vollständige Ansicht}}}} </ref> Reinpreht se je prvič pojavil kot (deželni) glavar Zgornje Avstrije 28. oktobra 1379 in to funkcijo je verjetno opravljal do svoje smrti.<ref name="ADB"> {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|[[Franz von Krones]]|ADB:Walsee}} </ref> To funkcijo je od konca 13. stoletja opravljala družina Walseejskih, zvestih privržencev [[Habsburžani|Habsburžanov]], s kratkimi prekinitvami, do 19. stoletja naprej, kar 190 let.<ref name="Putschögl 283">{{Navedi knjigo|title=Landeshauptmann und Landesanwalt in Österreich ob der Enns im 16. und 17. Jahrhundert|volume=9|date=1968|pages=283, gesamter Artikel S. 265–290|url={{OoeGeschichte |pdf=mooela 09 0278-0290.pdf}}}}</ref> Leta 1408 je Reinpreht sklical predstavnike stanov na prvi skupni Deželni zbor Zgornjega in Spodnjega Ennsa v Ennsu. S tem so se stanovi zgornje ennški prvič osamosvojili od Spodnjih (staroavstrijskih) stanov, kar je trajalo do leta 1454 pod nadvojvodo Albrechtom VI. in kasneje od leta 1490 naprej postane ta avtonomija trajna. V imenu vojvode Albrehta je oblegal rodbinski grad Schaunberg, ki je pripadal družini Schaunberških (Schaunberški spopad). Najpomembneje pa je, da je leta 1410/11 dosegel odstranitev regentstva Leopolda IV. nad mladoletnim [[Albreht II. Nemški|vojvodo Albrechtom V.]], čigar dvorni mojster je postal leta 1412. Po izumrtju ostalih Walseejskih linij (''Walsee-Graz'' †† 1363 Eberhard VIII. Walseejski; ''Walsee-Linz'' †† 1400/01 Jurij; in ''Walsee-Drosendorf'' †† 1400 Ulrik IV.) je združil vso moč posesti Wallsee v svojih rokah. Od leta 1411 do 1417 je gospodoval Reinpreht. II., ki je branil zdaj že odraslega Albrehta V., in [[Ernest Železni|vojvodo Ernestom]], ki sta imela sovražni odnos, ki se je kazal v napadih in plenjenju na [[Vojvodina Štajerska|Štajerskem]] ''([[Walseer Fehde|Walseejski spopadi]])''. Po poravnavi med vojvodo Albrehtom V. in vojvodo Ernestom (ob koncu Walseejskega spopada) sta Reinprehtu vrnila gradove [[Grad Riegersburg|Riegersburg]], [[grad Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[grad Štatenberg|Štatenberg]], [[grad Ivnik|Ivnik]] in [[grad Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] na Štajerskem ter [[grad Goričane|Goričane]] in [[grad Novi grad (Kokra)|Novi grad na Kokri]] na Kranjskem, ki mu jih je vojvoda Ernest med spopadi zasegel. Poleg tega je Reinpreht leta 1418 dobil [[grad Rothenfels]], mesto Oberwölz in [[grad Waxenegg]], ki jih je odvzel Hansu Štubenberškemu. Prav tako leta 1418 mu je bil v fevd podeljen [[Truchsess der Steiermark|dedni položaj upravitelja Štajerske vojvodine]]. == Posesti == [[Slika:Walsee_1422_property_(Doblinger_1906).jpg|sličica|Posesti družine Walseejskih leta 1422 v Zgornji in Spodnji Avstriji, Štajerski, Kranjski in Istri]] Seznam posesti in zastavnih posesti Reinprehta II. leta 1416: * [[Pazinska grofija|Pazinska grofija (Mitterburg]] - [[Pazin]]) in gospostvo Frayn v [[Istra|Istri]] * [[Stari grad, Kamnik|Gornji grad Kamnik]] in [[grad Goričane|Goričane]] na Kranjskem * [[Grad Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] in [[Grad Radlje|Radlje ob Dravi]] na Štajerskem * Waxenberg, Frankenburg am Hausruck, Puchheim, Säusenstein (kjer je bil tudi cistercijanski samostan, katerega ustanovitelji in meceni so bili Walseejci), grofija Peilstein (okoli St. Leonharda am Forst ), Seisenegg, Freienstein/Freyenstein ob Donavi (blizu Neustadtla ), Wullersdorf in Pernstein v [[Nadvojvodina Avstrija|Avstrijski vojvodini]]. V generaciji Reinprehta II. mu prav tako pripade tudi ogromna dediščina sorodnikov [[Devinski gospodje|Devinskih gospodov]] (†† 1399 Hugo/Haug) IX.), s katerim se posesti družine Walseejskih raztezajo do Jadranskega morja (gospostva [[Grad Devin|Devin]], [[Grad Gotnik|Gotnik]], [[Reka, Hrvaška|Reka]], [[Kastav]], [[Veprinac]] – in [[Mošćenice]]). [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] je poročal o napis na epitafu v avguštinski samostanski cerkvi v Reki:{{Citatni blok|text=Anno MCCCC male extinctis D. D. de Tybein, seu de Duino, investitur Reinpertus de Walsee de bonis eorum Duino, Senoseza, Gueteneg, Flumine, Castum, Vaprinitz & Moscheniza, de quibus ultimis, olim spectantibus ad Polensem Episcopum investitus fuit ab Episcopo ea lege, ut quemquis novum Praesulem nova donatione honoraret duorum canum venaticorum unius Asturis & pulli eleganter ornati}}Posest Devina je s seboj prinesla tudi sedež in glasovalno pravico v [[Državni zbor (Sveto rimsko cesarstvo)|cesarskem zboru]], zaradi česar je Reinpreht praktično [[Cesarska neposrednost|postal cesarski poslanec]]. Reinpreht je podedoval tudi posest druge pomembne ministerialne družine, Kapeller (Eberhard II. je umrl leta 1406), s svojimi posestmi v Zgornji in Spodnji Avstriji, vključno z gospostvom Ruttenstein in [[Grad Windegg|gospostvom Windegg]].<ref name="Zauner 60">{{Navedi knjigo|title=Ergebnisse von fünfzig Jahren Forschung zur mittelalterlichen Geschichte Oberösterreichs|volume=128a|date=1983|pages=60, gesamter Artikel S. 45–83|url={{ZOBODAT/URL |pdf/JOM_128a_0045-0083.pdf}}}}</ref> Vse to premoženje je prešlo od Reinprechta k njegovemu edinemu sinu Reinprechtu. IV./III. († 1450), ki mu je [[Sigismund Luksemburški|cesar Sigismund Luksemburški]] leta 1434 podelil [[Krvno sodstvo|pravico visokega sodstva]] nad vsemi svojimi gospostvi. == Družina == Reinpreht II. Walseejski se je poročil trikrat: : (I.) ⚭ Katarina Lihtensteinska-Nikolsburška († 1397) :# Neža ⚭ Oton von Zelking : (II.) ⚭ Ana Kapellenska, rojena [[Devinski gospodje|Devinska]], vdova [[Eberhard II. von Kapellen|Eberharda II. Kapellenskega]] : (III.) ⚭ Katarina [[Devinski gospodje|Devinska]] († 1435), hči Huga IX. Devinskega) :# Barbara († 1430), ⚭ [[Nikolaus Frankopan jun.|Nikolaj]] [[Frankopani|Frankopan Krški]] († 1458), hrvaški ban :# Reinpreht IV./III. (umrl 18. marca 1450), polkovnik [[Marschall in Österreich|maršal v Avstriji]] (od 1440), polkovnik [[Truchsess in Steier|oskrbnik na Štajerskem]], kapitan nad Ennsom, poročen s Katarino Rosenberško (umrla 1455) == Literatura == * Max Doblinger : ''Gospodje Walseejski.'' ''Prispevek k zgodovini avstrijskega plemstva. Iz Arhiva za avstrijsko zgodovino (letnik XCV, II. del, str. 235), ponatisnjeno ločeno'' (= ''Arhiv za avstrijsko zgodovino,'' letnik 95, str. 235–578, I-15103/95, {{ISSN|0003-9322}} .) Dunaj 1906, 344 strani (zlasti poglavje »Veja Seuseneck: Reinprehtovi sinovi Rudolf I., Reinpreht II. in Friderik V. do preloma 14. stoletja«, str. 73–102, in razdelek VII »Zlata doba hiše pod Reinprehtom II. (1400–1422)«, str. 154–201). * Karel Hruza : ''Gospodje Walseejski.'' Zgodovina švabsko-avstrijske plemiške družine (1171–1331). Disertacija, Konstanz 1994, Linz 1995, str. n.a. == Reference == <references> <ref name="Huber 1865"> {{Navedi knjigo|title=Geschichte des Herzogs Rudolf IV. von Oesterreich|publisher=Wagner’sche Universitaets-Buchhandlung|date=1865|pages=0170|url={{Google Buch |BuchID=dZMAAAAAcAAJ |Seite=170 |Linktext=Google eBook, vollständige Ansicht}}}} </ref> <ref name="ADB"> {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|[[Franz von Krones]]|ADB:Walsee}} </ref> </references> [[Kategorija:Umrli leta 1422]] [[Kategorija:Plemiči]] nv0x3s7jdq821qurcc1atzb3zj40kic 6731587 6731585 2026-08-05T20:32:25Z JozefD 5744 /* Družina */ 6731587 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič | name = Reinprecht II. Walseejski - Ennski | succession = Deželni glavar ob Ennu | reign = 1380 - 1422 | predecessor = [[Henrik VI. Walseejski]] | successor = [[Reinprecht IV. Walseejski]] | image = [[Slika: Blason Walsee.svg|200px]] | caption = Izvorni grb Walseejski gospodov | noble family = [[Walsee (plemiška rodbina)|Walseejci]] | father = [[Reinprecht I. Walseejski]] | mother = Elizabeta [[Starhemberški|Starhemberška]] | spouse = (I.) ⚭ Katarina [[Lihtenštajnski|Lihtenštajnska-Nikolsburška]] († 1397) <br> (II.) ⚭ Ana [[Kapellenska]] roj. [[Devinski gospodje |Devinska]] <br> (III.) ⚭ Katarina [[Devinski gospodje|Devinska]] († 1435) | issue = (I.) Neža<br>(III.) Barbara <br> [[Reinprecht IV. Walseejski| Reinprecht IV./III.]] | birth_date = okoli 1345 | birth_place = [[Enns]] | death_date = 1422 (star 77 let) | death_place = [[Enns]] }} '''Reinpreht II. Walseejski''' (tudi ''Reimprecht, Reinpert(us)''; * okoli leta 1345 ; † [[1422]] ), iz [[Ministerial|ministerialne rodbine]] [[Walsee (plemiška rodbina)|gospodov Walseejskih]], privrženec vojvod [[Albreht III. Habsburški|Albrehta III.]], [[Albreht IV. Habsburški|Albrehta IV.]] in [[Albreht II. Nemški|Albrehta V.]], je bil od leta 1379 do 1422 [[Deželni glavar|kapitan]] Gornje Avstrije in od leta 1418 miznik [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]]. V Reinprechtovem času je družina Walseejskih dosegla vrhunec svoje moči in bogastva. == Življenje == Reinpreht Walseejski je bil srednji sin [[Reinprecht I. von Walsee|Reinprehta I.]] († 1361), gradiščana ob Ennsu, in njegove prva žena, Elizabete Starhemberške († 1368?). Pripadal je rodbini Walseejskih iz linije Ennskih. Prvič se omenja leta 1365 skupaj z bratom Rudolfom.<ref name="Huber 1865"> {{Navedi knjigo|title=Geschichte des Herzogs Rudolf IV. von Oesterreich|publisher=Wagner’sche Universitaets-Buchhandlung|date=1865|pages=0170|url={{Google Buch |BuchID=dZMAAAAAcAAJ |Seite=170 |Linktext=Google eBook, vollständige Ansicht}}}} </ref> Reinpreht se je prvič pojavil kot (deželni) glavar Zgornje Avstrije 28. oktobra 1379 in to funkcijo je verjetno opravljal do svoje smrti.<ref name="ADB"> {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|[[Franz von Krones]]|ADB:Walsee}} </ref> To funkcijo je od konca 13. stoletja opravljala družina Walseejskih, zvestih privržencev [[Habsburžani|Habsburžanov]], s kratkimi prekinitvami, do 19. stoletja naprej, kar 190 let.<ref name="Putschögl 283">{{Navedi knjigo|title=Landeshauptmann und Landesanwalt in Österreich ob der Enns im 16. und 17. Jahrhundert|volume=9|date=1968|pages=283, gesamter Artikel S. 265–290|url={{OoeGeschichte |pdf=mooela 09 0278-0290.pdf}}}}</ref> Leta 1408 je Reinpreht sklical predstavnike stanov na prvi skupni Deželni zbor Zgornjega in Spodnjega Ennsa v Ennsu. S tem so se stanovi zgornje ennški prvič osamosvojili od Spodnjih (staroavstrijskih) stanov, kar je trajalo do leta 1454 pod nadvojvodo Albrechtom VI. in kasneje od leta 1490 naprej postane ta avtonomija trajna. V imenu vojvode Albrehta je oblegal rodbinski grad Schaunberg, ki je pripadal družini Schaunberških (Schaunberški spopad). Najpomembneje pa je, da je leta 1410/11 dosegel odstranitev regentstva Leopolda IV. nad mladoletnim [[Albreht II. Nemški|vojvodo Albrechtom V.]], čigar dvorni mojster je postal leta 1412. Po izumrtju ostalih Walseejskih linij (''Walsee-Graz'' †† 1363 Eberhard VIII. Walseejski; ''Walsee-Linz'' †† 1400/01 Jurij; in ''Walsee-Drosendorf'' †† 1400 Ulrik IV.) je združil vso moč posesti Wallsee v svojih rokah. Od leta 1411 do 1417 je gospodoval Reinpreht. II., ki je branil zdaj že odraslega Albrehta V., in [[Ernest Železni|vojvodo Ernestom]], ki sta imela sovražni odnos, ki se je kazal v napadih in plenjenju na [[Vojvodina Štajerska|Štajerskem]] ''([[Walseer Fehde|Walseejski spopadi]])''. Po poravnavi med vojvodo Albrehtom V. in vojvodo Ernestom (ob koncu Walseejskega spopada) sta Reinprehtu vrnila gradove [[Grad Riegersburg|Riegersburg]], [[grad Slovenske Konjice|Slovenske Konjice]], [[grad Štatenberg|Štatenberg]], [[grad Ivnik|Ivnik]] in [[grad Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] na Štajerskem ter [[grad Goričane|Goričane]] in [[grad Novi grad (Kokra)|Novi grad na Kokri]] na Kranjskem, ki mu jih je vojvoda Ernest med spopadi zasegel. Poleg tega je Reinpreht leta 1418 dobil [[grad Rothenfels]], mesto Oberwölz in [[grad Waxenegg]], ki jih je odvzel Hansu Štubenberškemu. Prav tako leta 1418 mu je bil v fevd podeljen [[Truchsess der Steiermark|dedni položaj upravitelja Štajerske vojvodine]]. == Posesti == [[Slika:Walsee_1422_property_(Doblinger_1906).jpg|sličica|Posesti družine Walseejskih leta 1422 v Zgornji in Spodnji Avstriji, Štajerski, Kranjski in Istri]] Seznam posesti in zastavnih posesti Reinprehta II. leta 1416: * [[Pazinska grofija|Pazinska grofija (Mitterburg]] - [[Pazin]]) in gospostvo Frayn v [[Istra|Istri]] * [[Stari grad, Kamnik|Gornji grad Kamnik]] in [[grad Goričane|Goričane]] na Kranjskem * [[Grad Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] in [[Grad Radlje|Radlje ob Dravi]] na Štajerskem * Waxenberg, Frankenburg am Hausruck, Puchheim, Säusenstein (kjer je bil tudi cistercijanski samostan, katerega ustanovitelji in meceni so bili Walseejci), grofija Peilstein (okoli St. Leonharda am Forst ), Seisenegg, Freienstein/Freyenstein ob Donavi (blizu Neustadtla ), Wullersdorf in Pernstein v [[Nadvojvodina Avstrija|Avstrijski vojvodini]]. V generaciji Reinprehta II. mu prav tako pripade tudi ogromna dediščina sorodnikov [[Devinski gospodje|Devinskih gospodov]] (†† 1399 Hugo/Haug) IX.), s katerim se posesti družine Walseejskih raztezajo do Jadranskega morja (gospostva [[Grad Devin|Devin]], [[Grad Gotnik|Gotnik]], [[Reka, Hrvaška|Reka]], [[Kastav]], [[Veprinac]] – in [[Mošćenice]]). [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] je poročal o napis na epitafu v avguštinski samostanski cerkvi v Reki:{{Citatni blok|text=Anno MCCCC male extinctis D. D. de Tybein, seu de Duino, investitur Reinpertus de Walsee de bonis eorum Duino, Senoseza, Gueteneg, Flumine, Castum, Vaprinitz & Moscheniza, de quibus ultimis, olim spectantibus ad Polensem Episcopum investitus fuit ab Episcopo ea lege, ut quemquis novum Praesulem nova donatione honoraret duorum canum venaticorum unius Asturis & pulli eleganter ornati}}Posest Devina je s seboj prinesla tudi sedež in glasovalno pravico v [[Državni zbor (Sveto rimsko cesarstvo)|cesarskem zboru]], zaradi česar je Reinpreht praktično [[Cesarska neposrednost|postal cesarski poslanec]]. Reinpreht je podedoval tudi posest druge pomembne ministerialne družine, Kapeller (Eberhard II. je umrl leta 1406), s svojimi posestmi v Zgornji in Spodnji Avstriji, vključno z gospostvom Ruttenstein in [[Grad Windegg|gospostvom Windegg]].<ref name="Zauner 60">{{Navedi knjigo|title=Ergebnisse von fünfzig Jahren Forschung zur mittelalterlichen Geschichte Oberösterreichs|volume=128a|date=1983|pages=60, gesamter Artikel S. 45–83|url={{ZOBODAT/URL |pdf/JOM_128a_0045-0083.pdf}}}}</ref> Vse to premoženje je prešlo od Reinprechta k njegovemu edinemu sinu Reinprechtu. IV./III. († 1450), ki mu je [[Sigismund Luksemburški|cesar Sigismund Luksemburški]] leta 1434 podelil [[Krvno sodstvo|pravico visokega sodstva]] nad vsemi svojimi gospostvi. == Družina == Reinpreht II. Walseejski se je poročil trikrat: : (I.) ⚭ Katarina Lihtensteinska-Nikolsburška († 1397) :# Neža ⚭ Oton iz Zelkinga : (II.) ⚭ Ana Kapellenska, rojena [[Devinski gospodje|Devinska]], vdova [[Eberhard II. von Kapellen|Eberharda II. Kapellenskega]] : (III.) ⚭ Katarina [[Devinski gospodje|Devinska]] († 1435), hči Huga IX. Devinskega) :# Barbara († 1430), ⚭ [[Nikolaus Frankopan jun.|Nikolaj]] [[Frankopani|Frankopan Krški]] († 1458), hrvaški ban :# Reinpreht IV./III. (umrl 18. marca 1450), polkovnik [[Marschall in Österreich|maršal v Avstriji]] (od 1440), polkovnik [[Truchsess in Steier|oskrbnik na Štajerskem]], kapitan nad Ennsom, poročen s Katarino Rosenberško (umrla 1455) == Literatura == * Max Doblinger : ''Gospodje Walseejski.'' ''Prispevek k zgodovini avstrijskega plemstva. Iz Arhiva za avstrijsko zgodovino (letnik XCV, II. del, str. 235), ponatisnjeno ločeno'' (= ''Arhiv za avstrijsko zgodovino,'' letnik 95, str. 235–578, I-15103/95, {{ISSN|0003-9322}} .) Dunaj 1906, 344 strani (zlasti poglavje »Veja Seuseneck: Reinprehtovi sinovi Rudolf I., Reinpreht II. in Friderik V. do preloma 14. stoletja«, str. 73–102, in razdelek VII »Zlata doba hiše pod Reinprehtom II. (1400–1422)«, str. 154–201). * Karel Hruza : ''Gospodje Walseejski.'' Zgodovina švabsko-avstrijske plemiške družine (1171–1331). Disertacija, Konstanz 1994, Linz 1995, str. n.a. == Reference == <references> <ref name="Huber 1865"> {{Navedi knjigo|title=Geschichte des Herzogs Rudolf IV. von Oesterreich|publisher=Wagner’sche Universitaets-Buchhandlung|date=1865|pages=0170|url={{Google Buch |BuchID=dZMAAAAAcAAJ |Seite=170 |Linktext=Google eBook, vollständige Ansicht}}}} </ref> <ref name="ADB"> {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|[[Franz von Krones]]|ADB:Walsee}} </ref> </references> [[Kategorija:Umrli leta 1422]] [[Kategorija:Plemiči]] lnvmw04pajiuhstlvk2ok40emhjoa7s 0 604867 6731457 6709492 2026-08-05T16:06:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731457 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Božo Filipovič''', [[Šah|šahist]], [[ekonomist]], * [[25. december]] [[1930]], [[Ljubljana]], † [[26. februar]] [[1993]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Božo Filipovič, s polnim imenom Božidar Filipović Grčić, se je rodil v Ljubljani, saj se je njegov oče Nikola, ki je bil gostilničar, tja preselil iz [[Sinj|Sinja]] nad [[Split|Splitom]], mati mu je bila Pavla (rojena Latinac), tudi gostilničarka. Božo Filipovič je osnovno šolo in gimnazijo do julija leta 1945 obiskoval v Ljubljani, nato je se je družina preselila v [[Trst]], kjer je nadaljeval študije na slovenski realni gimnaziji in je maturiral leta 1950. Vpisal se je na [[Univerza v Trstu|Univerzo v Trstu]], kjer je leta 1960 diplomiral iz ekonomskih ved. Po diplomi je delal dve leti v [[Milano|Milanu]], nato se je vrnil v [[Trst]], kjer je bil zaposlen pri raznih podjetjih, ki so se ukvarjali z uvozom in izvozom, do leta 1992.<ref>{{Navedi splet|title=Filipović Grčić, Božidar (1930–1993) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1009500/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-06-29}}</ref> Božidar Filipovič je bil odličen šahist in je bil med najboljšimi šahisti v [[Italija|Italiji]], a se ni smel udeleževati državnih turnirjev, ker ni imel italijanskega državljanstva. Vsekakor je mnogo sodeloval s tržaškim šahovskim društvom SST - Società Scacchistica Triestina, ki je nastalo, ko je bilo mesto Trst še v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem]] cesarstvu leta 1904. Lahko pa se je udeleževal ostalih šahovskih turnirjev, na primer v [[Gradec|Gradcu]], tako da je leta 1959 osvojil vse norme in je v San Benedetto del Tronto (v deželi [[Marke]]) postal mojster. S tržaško ekipo SST (ekipno je lahko igral na italijanskih državnih prvenstvih) je leta 1967 v Recoaro Terme (v pokrajini [[Pokrajina Vicenza|Vicenza]], v [[Benečija|Venetu]]) osvojil prvo mesto in naslov ekipnega italijanskega prvaka. Kot zanimivost: pri tržaškem šahovskem društvu SST 1904 je bil med leti 1950–60 tehnični vodja in trener, tako je tudi igral z Guidom Capellom in ga treniral, saj se je Capello pripravljal na državno prvenstvo. Božo Filipovič je ga je premagal 10 : 1, tako da je leta 1960, ko je Guido Capello postal italijanski prvak, društvu poslal brzojavko: »V Italiji sem prvi, v Trstu drugi.«<ref>{{Navedi splet|title=Storia|url=https://sst1904.com/about/|website=Società Scacchistica Triestina 1904|date=2024-10-26|accessdate=2026-06-29|language=it-IT}}</ref> Božo Filipovič je bil tudi zelo sposoben in neutrudljivi šahovski organizator. Zelo všeč mu je bil brzopotezni šah. Dosti je sodeloval z raznimi slovenskimi tržaškimi društvi, še posebno pri [[Športno društvo Polet, Opčine|Poletu]] z [[Opčine|Opčin]], kjer je imel pravo šahovsko sekcijo. Nasploh je ogromno prispeval, da se je šah razvijal med [[Slovenci v Italiji]]. Tako so mu posthumno leta 1996 posvetili dvojezično knjigo,<ref>{{Navedi splet|title=Božo Filipović (Maestro di scacchi) - Trieste 1996|url=https://www.glisfogliati.com/negozio/bozo-filipovic-maestro-di-scacchi-trieste-1996/|website=glisfogliati|accessdate=2026-06-29|language=it-IT|archive-date=2025-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20250806025553/https://www.glisfogliati.com/negozio/bozo-filipovic-maestro-di-scacchi-trieste-1996/|url-status=dead}}</ref> ki sta jo izdala društvo SST 1904 in [[Združenje slovenskih športnih društev v Italiji|ZSŠDI]] - Združenje slovenskih športnih društev v Italiji,<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/nsktrs/63529984{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> da bi ostal živ nepozabnega šahista in organizatorja.<ref>{{Navedi splet|title=Božo Filipović|url=https://www.slosport.org/bozo-filipovic/|website=slosport|accessdate=2026-06-29|language=sl-SI}}</ref> Več let so tudi v njegov spomin vsakoletno organizirali v Trstu mednarodni ekipni šahovski brzopotezni turnir, ki je imel velik odmev in so se ga udeleževale ekipe iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Avstrije.<ref>{{Navedi splet|title=Sah Memorial Filipovc 14.6.09|url=https://old.slosport.org/novice/2009/0906sah14MemorialFilipovic.html|website=old.slosport.org|accessdate=2026-06-29}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sah Memorila Filipovic 12.6.11|url=https://old.slosport.org/novice/2011/1106sah12MemorialFilipovic.html|website=old.slosport.org|accessdate=2026-06-29}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sah Memorial Filipovic 13.6.10|url=https://old.slosport.org/novice/2010/1006sah13MemorialFilipovic.html|website=old.slosport.org|accessdate=2026-06-29}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sah Memorial Filipovic 10.6.07|url=https://old.slosport.org/novice/2007/0706sah10MemorialFilipovic.html|website=old.slosport.org|accessdate=2026-06-29}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Filipovič, Božo}} [[Kategorija:Slovenski šahisti]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] 91nymdnzbodoc949h4m0stnf91cnn18 0 605351 6731632 6720308 2026-08-06T00:33:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 5 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731632 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Dragoljub Mićunović | native_name = {{nobold|Драгољуб Мићуновић}} | native_name_lang = sr | image = Dragoljub Mićunović profile photo.jpg | caption = | office1 = [[Seznam predsednikov Zvezne skupščine Jugoslavije|Predsednik Zvezne skupščine Jugoslavije]] | term_start1 = [[3. november]] [[2000]] | term_end1 = [[3. marec]] [[2003]] | predecessor1 = [[Milomir Minić]] | successor1 = ''Položaj prenehal'' | office2 = [[Seznam predsednikov Skupščine Srbije in Črne gore|Predsednik Skupščine Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2003]] | term_end2 = [[4. marec]] [[2004]] | predecessor2 = ''Nov položaj'' | successor2 = [[Zoran Šami]] | office3 = Predsednik [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratske stranke]] | predecessor3 = ''Nov položaj'' | successor3 = [[Zoran Đinđić]] | term_start3 = [[3. februar]] [[1990]] | term_end3 = [[25. januar]] [[1994]] | birth_date = {{Birth date|1930|7|14|df=y}} | birth_place = [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]] | death_date = {{Death date and age|2026|5|26|1930|7|14|df=y}} | death_place = [[Beograd]], [[Srbija]] | resting_place = [[Beograd]] | resting_place_coordinates = | citizenship = [[Srbija|srbsko]] | party = [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratska stranka]] | spouse = | children = | occupation = [[politik]] | profession = [[filozof]] | country = [[Srbija]] | party = {{ubl|[[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (prej)|[[Demokratiska stranka (Srbija)|DS]] (1990–1996, 2004–2026)|[[Demokratski centar (Srbija)|DC]] (1996–2004)}} | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]] | occupation = {{hlist|politik|filozof}} }} '''Dragoljub Mićunović''' ({{lang-sr|Драгољуб Мићуновић/Dragoljub Mićunović}} {{IPA|sh|ˈdrǎɡɔʎub miˈt͜ɕǔːnɔʋit͜ɕ|pron}}; *[[14. julij]] [[1930]] [[Merdare]], [[Kraljevina Jugoslavija]], †[[26. maj]] [[2026]] [[Beograd]]) je bil srbski [[politik]] in [[filozof]]. Kot eden od ustanoviteljev Demokratske stranke je bil njen vodja od 1990 do 1994, od 2000 do 2004 pa predsednik Skupščine Srbije in Črne gore. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil povezan s šolo Praxis in profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu. Leta 1990 je soustanovil Demokratsko stranko in bil izvoljen za člana Skupščine Srbije. Poslanec je ostal do leta 2020, ko se je Demokratska stranka vzdržala volitev. Bil je tudi predsedniški kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003. === Mladost in šolanje === Dragoljub Mićunović se je rodil 14. julija 1930 v [[Merdare|Merdarah]] v pokrajini [[Toplica (pokrajina)|Toplici]] na jugu Srbije v Kraljevini Jugoslaviji.<ref>{{navedi splet|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026|archive-date=2026-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20260714110815/https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|date=16 July 2020|title=Dragoljub Mićunović: Demokrata|url=https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/|url-status=live|access-date=21 October 2021|website=Danas|language=sr-RS|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717044521/https://www.danas.rs/ljudi/dragoljub-micunovic-demokrata/ |archive-date=17 July 2020 }}</ref> Otroštvo je preživel v [[Skopje|Skopju]], kjer je njegov oče Mile delal kot javni uslužbenec.<ref name="ds">{{navedi splet|title=Dragoljub Mićunović|url=https://www.ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|website=ds.org.rs|publisher=Demokratska Stranka Srbija|accessdate=2026-07-08|archive-date=2022-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20220604232847/https://ds.org.rs/biografija/dragoljub-micunovic?_lat=1|url-status=dead}}</ref> Po priključitvi delov Jugoslavije k italijanski marionetni Albanski kraljevini in Osni kraljevini Bolgariji se je zatekel na ozemlje vojaškega poveljstva v nemški marionetni državi Srbiji pod Nedićevo upravo. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval s srednjo šolo v [[Kuršumlija|Kuršumliji]] in [[Prokuplje|Prokuplju]].<ref name="ds" /> === Na Titovem Golem otoku === Mićunovića so Titove jugoslovanske oblasti kot sedemnajstletnika brez sodbe obsodile na 20 mesecev prisilnega dela in vsakovrstnega zlostavljanja na [[Goli otok|Golem otoku]], a da sam ne ve, zakaj.<ref name="Mikuš">{{navedi knjigo |last1=Mikuš |first1=Marek |title=Frontiers of Civil Society: Government and Hegemony in Serbia |date=2018 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-891-5 |page=30|url=https://books.google.com/books?id=mP4_DwAAQBAJ&pg=PA30}}</ref> Med razkolom na črti Tito-Stalin, junija 1948, se je kot mlad član Komunistične partije srednješolec znašel med osumljenci. Obsodba se je glasila: 20 mesecev na Golem otoku, ki je bil največji zapor in koncentracijsko taborišče za politične zapornike, ki so bili osumljeni, da so podpirali rezolucijo [[Informbiro|Informbiroja]]. {| |- ! »Retko govorim o najtežim stvarima«<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> ! »Redko govorim o najhujših zadevah« |- | <blockquote> „Dve godine najlepšeg mladićkog doba su mi oduzete, a da mi nije suđeno, niti znam šta je bila moja greška, osim što sam odbio da uskratim pažnju i pomoć mladoj snaji čiji je muž, moj brat od strica, već bio uhapšen.“<br>„O tom vremenu uglavnom pričam anegdote, a retko govorim o najtežim stvarima."<br>„Ali sigurno je da sam počeo krajnje kritički da mislim o komunizmu, kao velikoj formi laži i totalitarne svesti, i da budem protiv svakog nasilja." </blockquote> | <blockquote>"Dve leti najlepšega fantovskega obdobja so mi vzeli brez sojenja in da sploh ne vem, kakšna je bila moja napaka, razen, da nisem odrekel pozornosti in pomoči mladi snahi, katere mož, brat mojega strica, je bil že zaprt."<br>"O tistem času večinoma pripovedujem anekdote, o najhuhših zadevah pa redko govorim." <br> "Vendar pa sem zagotovo začel izjemno odklonilno razmišljati o komunizmu kot veliki obliki laži in totalitarne zavesti ter biti proti vsakršnemu nasilju." </blockquote> |} ==== Preganjan tudi kot akademik ==== Po izpustitvi je postal asistent na [[Filozofska fakulteta v Beogradu|Filozofski fakulteti Univerze v Beogradu]].<ref name="ds" /> Diplomiral je leta 1954.<ref name=":0" /> Po končanem študiju je delal kot profesor filozofije in psihologije na Učiteljski šoli in gimnaziji v [[Kruševac|Kruševcu]].<ref>{{navedi splet|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026|archive-date=2026-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20260714110815/https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/vesti/politika/752117/dragoljub-micunovic-biografija|title=Filozof, profesor i političar - Ko je bio Dragoljub Mićanović|publisher=republika.rs|author=Dina Đurović|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Od leta 1964 je bil član marksistične humanistične šole Praxis,<ref name=":0" />leta 1975 pa je bil skupaj s sedmimi drugimi kolegi izključen s fakultete,<ref>{{navedi splet |last1=Secor |first1=Laura |title=Testaments Betrayed |url=https://www.jacobinmag.com/2018/06/yugoslavia-praxis-journal-tito-marxism-socialism |publisher=Jacobin magazine |date=14 June 2018}}</ref>ker je sodeloval v študentskih demonstracijah v Jugoslaviji leta 1968.<ref name=":0" /> Med temi demonstracijami je v imenu študentov, ki so zasedli beograjske fakultete, prebral izjavo, v kateri med drugim zahtevajo enakopravnost vseh študentov in tudi vseh zaposlenih glede na njihove dohodke v skladu z delom, ki ga opravljajo, ter takojšnjo odpravo velikih razlik v plačah in materialnih ugodnostih med posamezniki, kar vse nasprotuje enakosti, ki bi morala vladati v samoupravnem socializmu. Ta stališča so oblikovali študentje v štirih točkah, kot jih je naštel takratni TV-dnevnik: #Razbijanje pojava družbene neenakosti #Hitrejše reševanje vprašanja brezposelnosti #Uničenje birokratskih sil v naši družbi #Izboljšanje materialnega položaja univerze in študentov ter širša demokratizacija samoupravne prakse na univerzi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.audioifotoarhiv.com/knjige%20koje%20govore/knjige/micunovic.html|title=Dragoljub Mićunović, govor studentima|publisher=Audio i foto arhiv|author=Dragoslav Simić|place=|language=sr|date=6. junij 1968|accessdate=8. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.audioifotoarhiv.com/gosti%20sajta/Dragoljub%20Micunovic/Zurnal.mp3|title=Dragoljub Mićunović, Žurnal|author=Dragoslav Simić|place=|language=sr|date=10. junij 1968|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Tito je imel zvečer pri Dnevniku dvoumen govor, ki si ga je lahko vsakdo razagal v svoj prid. 10. junija so demonstracije prenehale s tem, da so študentje izročili ključe dekanom fakultet. Čez sedem let pa so bili Mićunović in sedem njegovih kolegov vrženi iz službe in so se morali preživljati s predavanji na tujem. Tako je bil on predavatelj v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]],<ref name=":0" /> pa tudi v [[Rusija|Rusiji]], [[Mehika|Mehiki]], na [[Češka|Češkem]], [[Slovaška|Slovaškem]] in [[Poljska|Poljskem]].<ref>{{navedi splet|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Politično delovanje === [[File:Dragoljub Micunovic.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Dragoljub Mićunović]] v Skupščini [[9. april|9. aprila]] [[2009]] ]]</center> Mićunović je bil decembra 1989 eden od članov ustanovnega odbora Demokratske stranke, ki je začela ponovno ustanavljati [[Demokratska stranka (Srbija)|Demokratsko stranko (DS)]], ki so jo komunisti zatrli 1946. Na ustanovnem zboru stranke 3. februarja 1990 je bil izvoljen za njenega prvega predsednika.<ref name="Svjedok histerije">{{navedi knjigo |author= Ninoslav Kopač |author-link= Ninoslav Kopač |date=2012|title=Svjedok histerije |publisher=[[Serb Democratic Forum]] |place=[[Zagreb]] |page=34 |isbn=978-953-57313-2-0}}</ref> Na prvih večstrankarskih volitvah v Srbiji leta 1990 je bil izvoljen za poslanca v srbskem parlamentu v imenu Demokratske stranke.<ref name="ds" /> Kot poslanec na državni ravni je bil v obdobju 1991–1992 izvoljen za delegata v Zboru republik in pokrajin (zgornji dom) Skupščine Jugoslavije.<ref name="ds" /> Na zveznih volitvah leta 1992 je bil Mićunović izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini kot predstavnik Demokratske stranke. Kot član opozicijske koalicije »Zajedno« je bil leta 1996 ponovno izvoljen za poslanca v Zvezni skupščini v Zboru državljanov (spodnji dom).<ref name="ds" /> Predsednik stranke je ostal do leta 1994, ko je na to mesto bil izvoljen [[Zoran Đinđić]].<ref name="Mikuš" />Mićunović je odstopil in s skupino uglednih intelektualcev ustanovil „Središče za demokracijo“, nevladno organizacijo (NVO) za razvoj civilne družbe in nevladnega področja, civilno izobraževanje ter pripravo političnih in družbenih sprememb.<ref name="ds" /> Leta 1996 je Mićunović ustanovil novo politično stranko Demokratski center, kjer so ga tudi izvolili za predsednika.<ref name="Mikuš" /> Na zveznih volitvah 24. septembra 2000 je bil Mićunović kot eden od voditeljev koalicije Demokratska opozicija Srbije (DOS) ponovno izvoljen za poslanca v Zboru državljanov Zvezne skupščine.<ref>{{navedi splet|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> Po prevratni zmagi opozicije 5. oktobra 2000 je bil odstranjen Slobodan Milošević. Mićunović je bil nato 3. novembra 2000 izvoljen za predsednika Državnega zbora Zvezne skupščine.<ref name="ds" /> Ko je bila marca 2003 ustanovljena Državna skupnost Srbije in Črne gore, je bil Mićunović 3. marca istega leta izvoljen za predsednika parlamenta Srbije in Črne gore.<ref name="Svjedok histerije"/>To službo je opravljal do 3. marca 2004.<ref name="Svjedok histerije"/> Mićunović je bil kandidat na srbskih predsedniških volitvah leta 2003, kjer je osvojil 35,42 % glasov, vendar so bile volitve razveljavljene zaradi nizke udeležbe. Udeležba je bila le 38,8 %, kar je precej manj od praga 50 % upravičencev, ki ga je zahtevala takratna srbska zakonodaja.<ref name=":0">{{navedi splet |date=26 May 2026 |title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike |url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat |access-date=26 May 2026 |website=BBC News na srpskom |language=sr-latn}}</ref> Mićunovićeva stranka Demokratični center se je leta 2004 združila z Demokratsko stranko.<ref name="Mikuš" /> On je postal tako eden vodilnih kandidatov na listi Demokratske stranke na srbskih parlamentarnih volitvah 21. januarja 2007.<ref>{{navedi splet |date=10 February 2007 |title=Mićunović prvi na poslaničkoj listi DS - Društvo - Dnevni list Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/micunovic-prvi-na-poslanickoj-listi-ds/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> Mićunović je ostal poslanec do leta 2020; nazadnje je bil izvoljen na srbskih parlamentarnih volitvah leta 2016.<ref name=":0" />Med svojim mandatom je bil tudi parlamentarni vodja Demokratske stranke.<ref name=":1">{{navedi splet |date=26 May 2026 |title=Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije - Vreme |url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/ |access-date=2026-05-26 |website=Vreme |language=sr-RS}}</ref> Leta 2017 je Mićunović podpisal Izjavo o skupnem jeziku Hrvatov, Srbov, Bošnjakov in Črnogorcev.<ref>[https://docs.google.com/spreadsheets/d/1XVGV5Z306SeDFzpdpUHhfeK-voAFdaakS48LqXfGozA/pubhtml Signatories of the Declaration on the Common Language], official website, retrieved on 16 August 2018.</ref>Januarja 2020 je izrazil svoje nasprotovanje, ko Demokratska stranka ni hotela sodelovati na parlamentarnih volitvah leta 2020 z obrazložitvijo, da to nima smisla; ker so ga ignorirali, je izstopil iz stranke.<ref>{{navedi splet|title=Mićunović: Bojkot izbora je besmislen|url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2020&mm=01&dd=19&nav_category=11&nav_id=1643795|access-date=21 October 2021|website=B92.net|language=sr-Latn-RS}}</ref> == Njegove knjige == {{colbegin}} # ''Nauka i filozofija'' (''„Veda in modroslovje“'', 1963) # ''Logika i sociologija'' (''„Logika in sociologija“'', 1969) # ''Logika i sociologija: induktivno zaključivanje u sociologiji'' (''„Logika in sociologija: induktivno sklepanje v sociologiji“'', 1971) # ''Sociologija, udžbenik za više škole'' (''„Sociologija, učbenik za višje šole“'', 1972) # ''Socijalna filozofija'' (''„Družbena filozofija“'' Ogledi, 1988) # ''Filozofija minima'' (''„Filozofija najmanjšega“'', 2001) # ''Muški zločin i izvinjenje'' (''„Moško hudodelstvo in opravičilo“'', 2003) # ''Moja politika'' (''„Moja politika“'', 2005) # ''Reči u vremenu: skupštinski govori, 2007'' (''„Besede v času: skupščinski govori“'', 2007) # '' Reforma i restavracija, 2008'' (''„Reforma in restavracija“'', 2008) # ''Logički problemi u istraživanju društva'' (''„Logični problemi v družboslovnih raziskavah“'', 2008) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 1.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 1“'', 2010) # ''Istorija društvenih teorija. Tom 2.'' (''„ Zgodovina družbenih teorij. Zv. 2“'', 2010) # ''Život u nevremenu. Tom 1.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 1“'', 2013) # ''Život u nevremenu. Tom 2.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 2“'', 2014) # ''Život u nevremenu. Tom 3.'' (''„Življenje v neurju. Zv. 3“'', 2016)<ref>{{navedi splet|url=https://ifdt.bg.ac.rs/dt_team/dragoljub-micunovic/|title=Dragoljub Mićunović|publisher=ifdt.bg.ac.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=8. julij 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026|archive-date=2026-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20260714110815/https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|url-status=dead}}</ref> {{colend}} Mićunović je avtor okrog petnajstih knjig in več kot 150 člankov.<ref name=":0" /><ref>{{navedi splet|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026|archive-date=2026-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20260714110815/https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|url-status=dead}}</ref> == Smrt in spomin == === Smrt === Mićunović je umrl v Beogradu 26. maja 2026 v starosti 95 let.<ref>{{navedi splet |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-05-26 |website=RTS|language=sr}}</ref><ref>{{navedi splet |date=26 May 2026 |title=Preminuo Dragoljub Mićunović |work=Danas |url=https://www.danas.rs/vesti/politika/preminuo-je-dragoljub-micunovic/ |access-date=26 May 2026 |language=sr-RS}}</ref> == Navedki == === On o drugih === {{navedek|''„Ja sam svašta prošao, ali ostala je jedna stvar koja me čini nespokojnim, to što država i društvo nemaju dovoljno snage da se ozbiljno odnose prema svojoj prošlosti, a u to spada i kontinuitet nasilja koji se sprovodi kroz određene vojno policijske institucije.“''<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat|title=Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike|publisher=BBC News na srpskom|author= Nemanja Mitrović & Slobodan Maričić |place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br>"Preživel sem že marsikaj, a ena stvar me vznemirja: to, da država in družba nimata dovolj moči, da bi zavzeli resen odnos do svoje preteklosti, vključno z nadaljevanjem nasilja, ki se izvaja prek določenih vojaško-policijskih ustanov."}} === Drugi o njem === {{navedek|''Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS) Dragoljub Mićunović, koji je umro u 96. godini, bio je jedan od najistaknutijih savremenih srpskih političara i filozofa koji je zbog dugogodišnje opozicione borbe i rada na razvoju parlamentarizma u javnosti slovio kao „patrijarh demokratije“ u Srbiji i pobornik dijaloga između političkih neistomišljenika.''<ref>{{navedi splet|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br> Prvi predsednik obnovljene Demokratske stranke (DS), Dragoljub Mićunović, ki je umrl v starosti 96 let, je bil eden najvidnejših sodobnih srbskih politikov in filozofov, ki je zaradi svojega dolgoletnega opozicijskega boja in dela na razvoju parlamentarizma v javnosti slovel kot "patriarh demokracije" v Srbiji in zagovornik dialoga med političnimi neistomišljeniki.}} {{navedek|'' Gotovo čitav vek Dragoljub Mićunović svedočio je političkim usponima i sunovratima svih starih i novih država na Balkanu. Filozof, profesor, prijatelj i profesor Zorana Đinđića, a mnogo ranije šezdesetosmaš i otporaš Josipu Brozu Titu, Mićunović je bio živa enciklopedija borbe za demokratiju u Jugoslaviji, a kasnije i u Srbiji. On je čovek koji je poznavao svakoga, video svačiji uspeh, ali i pad.''<ref>{{navedi splet|url=https://vreme.com/vesti/dragoljub-micunovic-1930-2026-covek-koji-je-obelezio-politicki-vek-srbije/|title=In memoriam. Dragoljub Mićunović (1930-2026): Čovek koji je obeležio politički vek Srbije|publisher=vreme.com|author=Marija L. Janković|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> <br> Skoraj celo stoletje je bil Dragoljub Mićunović priča političnim vzponom in padcem vseh starih in novih držav na Balkanu. Filozof, akademik, prijatelj in profesor Zorana Đinđića, veliko prej pa oseminšestdesetnik in upornik zoper Josipa Broza Tita, je bil Mićunović živa enciklopedija boja za demokracijo v Jugoslaviji, a pozneje tudi v Srbiji. On je človek, ki je poznal vsakogar, videl uspeh slehernika, toda tudi propad.}} {{navedek|''Mićunović je bio jedan od najznačajnijih intelektualaca i političkih aktera u savremenoj srpskoj istoriji, dugogodišnji poslanik, bivši predsednik Skupštine Srbije i Crne gore, kao i jedan od obnovitelja rada Demokratske stranke.''<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/vesti/politika/752117/dragoljub-micunovic-biografija|title=Filozof, profesor i političar - Ko je bio Dragoljub Mićanović|publisher=republika.rs|author=Dina Đurović|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref> <br> Mićunović je bil eden najpomembnejših izobražencev in političnih dejavnikov v sodobni srbski zgodovini, dolgoletni poslanec, nekdanji predsednik Skupščine Srbije in Črne gore, kakor tudi eden od obnoviteljev dela Demokratske stranke.}} {{navedek|''Profesor Mićunović nije bio samo intelektualni autoritet; bio je čovek neiscrpne energije, tople reči i nepokolebljive vere u bolju budućnost. U vremenima kriza i društvenih lomova, učio nas je da su dijalog i tolerancija jedini ispravan put, a da odbrana ljudskog dostojanstva i slobode nema alternativu. Njegova posebna strast i posvećenost bili su usmereni ka mladima. Životni san profesora Mićunovića bio je da vidi Srbiju kao ravnopravan deo evropske porodice naroda.''<ref>{{navedi splet|url=https://www.danas.rs/vesti/politika/dragoljub-micinovic-biografija/|title=Biografija Dragoljuba Mićunovića - odlazak patrijarha srpske demokratije|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=8. julij 2026}}</ref><br> Profesor Mićunović ni bil le intelektualna avtoriteta; bil je človek neizčrpne energije, toplih besed in neomajne vere v boljšo prihodnost. V časih kriz in družbenih prelomov nas je učil, da sta dialog in strpnost edina pravilna pot ter da obramba človekovega dostojanstva in svobode nima izbire. Njegova posebna strast in predanost je bila usmerjena v mlade. Vseživljenjske sanje profesorja Mićunovića so bile videti Srbijo kot enakopravnega člana evropske družine narodov.}} === Odlikovanja === * [[File:Grande ufficiale OSSI medal BAR.svg|70px]] [[Red italijanske zvezde solidarnosti]], veliki častnik (Italija).<ref>„Micunovic Prof. Dragoljub”. Presidenza della Repubblica (на језику: италијански). 27. 12. 2007. Архивирано из оригинала 4. 12. 2024. г..</ref> * [[File:Legion Honneur Officier ribbon.svg|70px]] [[Red legije časti|Орден легије части/Red legije časti]], častnik (Francija).<ref>„Мићуновић примио орден Легије части”. Блиц. Фонет. 7. 2. 2013. Архивирано из оригинала 11. 3. 2025. г..</ref> Prejel je več nagrad; poleg odlikovanja z Redom častne legije,<ref name=":1" />je bil Mićunović dobitnik prve nagrade za strpnost, ki so jo podelili Ministrstvo za človekove pravice, [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE)]] ter televizijska in radijska postaja [[B92]].<ref name="ds" /> Dobil je tudi nagrado in priznanje kot „Najevropejec“.<ref>{{navedi splet|url=https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|title=Poslednji pozdrav našem osnivaču, predsedniku i prijatelju – prof. dr Dragoljubu Mićunoviću (1930-2026)|publisher=FCD|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=26. maj 2026|accessdate=9. julij 2026|archive-date=2026-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20260714110815/https://centaronline.org/poslednji-pozdrav-nasem-osnivacu-predsedniku-i-prijatelju-prof-dr-dragoljubu-micunovicu-1930-2026/|url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[Razpad Jugoslavije]] * [[Zoran Đinđić]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{Wikinavedek}} ;{{ikona sr}} *[https://www.bbc.com/serbian/articles/cq6ppj24n57o/lat Odlazak Dragoljuba Mićunovića: Profesor, filozof i doajen srpske politike - BBC News na srpskom] *[https://www.istinomer.rs/akter/dragoljub-micunovic/ Dragoljub Mićunović - Istinomer] * {{navedi splet | title = О нама: Проф. др Драгољуб Мићуновић | website = Демократска странка | url = http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-url = https://web.archive.org/web/20140308163037/http://www.ds.org.rs/o-nama/biografije/53-prof-dr-dragoljub-micunovic | archive-date = 8. 3. 2014. | url-status = dead }} * {{navedi novice | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Александар | interviewer-last = Апостоловски | title = У нашој историји нема логике | work = Политика | date = 10. 7. 2010. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-url = https://web.archive.org/web/20250813095745/https://www.politika.rs/scc/clanak/141868/U-nasoj-istoriji-nema-logike | archive-date = 13. 8. 2025. | url-status = live }} * {{navedi novice | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Данијела | interviewer-last = Милинковић | title = Распад прети ко год да победи | work = Новости | date = 10. 12. 2012. | url = https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-url = https://web.archive.org/web/20241205025706/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.289.html:396416-Micunovic-Raspad-preti-ko-god-da-pobedi | archive-date = 5. 12. 2024. | url-status = live }} * {{navedi novice | ref = no | first = Драгољуб | last = Мићуновић | interviewer-first = Биљана | interviewer-last = Чпајак | title = Не окрећем леђа никоме | work = Политика | date = 25. 3. 2014. | url = https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-url = https://web.archive.org/web/20250812181212/https://www.politika.rs/scc/clanak/288088/Ne-okrecem-leda-nikome | archive-date = 12. 8. 2025. | url-status = live }} * {{YouTube|K4cwaIVoODQ|Око магазин: Драгољуб Мићуновић: Ко и после 95 година сме да вас погледа у очи?}} * Memoirs of Mićunović: [http://www.nin.co.rs/2000-07/20/13644.html part 1] [http://www.nin.co.rs/2000-07/27/13736.html part 2] [http://www.nin.co.rs/2000-08/03/13832.html part 3] {{In lang|sr}} ;{{ikona en}} * [http://www.b92.net/english/news/b92_focus.php?yyyy=2003&mm=03&nav_id=21939 Interview with Mr. Mićunović in English] ;{{ikona de}} * ''[https://taz.de/Diese-Misere-ist-nicht-unser-Schicksal/!1369834&s=micunovic/ Diese Misere ist nicht unser Schicksal]'', in: ''[[Die tageszeitung]]'' vom 6. Dezember 1997 (Fragen: [[Andrej Ivanji]]) * Interview in der österreichischen Zeitung ''[[Der Standard]]'' vom 16. Januar 2007 ([https://www.derstandard.at/story/2728806/romantische-mythen-ueber-die-eigene-groesse Online]) * ''[https://taz.de/Populistische-Politik-hat-ihre-Grenzen/!845387&s=Micunovic/ Populistische Politik hat ihre Grenzen]'', in ''[[Die tageszeitung]]'' vom 13. Mai 2008, Seite 2 {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mićunović, Dragoljub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Srbski filozofi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Humanisti]] [[Kategorija:Jugoslovanski politiki]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Kristjani]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Podpisniki Deklaracije o skupnem jeziku]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] jpo3ucpenallzf6s33lbtv2lik9t7zy 0 605703 6731444 6718120 2026-08-05T15:31:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731444 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Boris Mijič |office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart=10. april 2026 |party=[[Resni.ca]] |birth_date=<!-- WD --> }} '''Boris Mijič''', (rojen kot '''Mijić'''), [[Slovenci|slovenski]] [[politik]]; * [[4. december]] [[1990]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P454&mandatId=10|title=Boris Mijič|accessdate=16. 7. 2026|website=www.dz-rs.si|publisher=Državni zbor Republike Slovenije}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je kandidiral za poslanca na listi stranke [[Resni.ca]] v [[Volilna enota Ptuj|volilni enoti Ptuj]] v volilnem okraju Gornja Radgona in bil izvoljen.<ref>{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/politika/kdo-je-boris-mijic-podjetnik-z-blokiranimi-racuni-izvoljen-v-volilni-enoti-ptuj/342359#google_vignette|title=Kdo je Boris Mijič, podjetnik z blokiranimi računi, izvoljen v Volilni enoti Ptuj?|date=24. 3. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.ptujinfo.com}}</ref> Prejel je 1044 glasov oziroma 8,97 % vseh oddanih glasov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po volilnih okrajih|accessdate=16. 7. 2026|website=www.volitve.dvk-rs.si|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Kontroverze == Po volitvah so mediji poročali, da ima njegovo podjetje Progros do delavcev in države več deset tisoč evrov dolga. V podjetju naj bi prihajalo do kršitev pravic delavcev ter ponarejanja dokumentov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-bi-se-zgodilo-ce-bi-poslanec-mijic-ali-kateri-koli-drug-poslanec-odstopil-pred-10-oktobrom/787587|title=Kaj bi se zgodilo, če bi poslanec Mijič (ali kateri koli drug poslanec) odstopil pred 10. oktobrom?|date=15. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Delavce naj bi v podjetju odjavljali na [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] na podlagi pogodb o prenehanju delovnega razmerja s ponarejenimi podpisi delavcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sum-ponarejanja-listin-v-podjetju-poslanca-mijica|title=Sum ponarejanja listin v podjetju poslanca Mijiča|date=11. 6. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Po izbruhu afere se je Mijič delavcem opravičil in napovedal poplačilo vseh dolgov do konca leta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanec-mijic-se-je-delavcem-opravicil-na-vprasanje-ali-bo-odstopil-ni-odgovoril/787528|title=Poslanec Mijič se je delavcem opravičil. Na vprašanje, ali bo odstopil, ni odgovoril.|date=8. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Julija 2026 je Mijič svoje podjetje Progros podaril [[Rok Snežič|Roku Snežiču]], ta pa ga je preimenoval v Klukec, njegovo glavno dejavnost pa spremenil v rejo kamel.<ref>{{Navedi splet |date=23. 7. 2026 |title=Mijič podjetje podaril Snežiču. 'Progros bo čez par dni v lasti Luke Mesca' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boris-mijic-je-podjetje-progros-podaril-roku-snezicu.html |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=24. 7. 2026 |title=Afera Mijič: Novo dno pri izigravanju delavskih pravic |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/afera-mijic-novo-dno-pri-izigravanju-delavskih-pravic-2817505/ |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.dnevnik.si}}</ref> Julija 2026 je portal [[Necenzurirano.si|Necenzurirano]] poročal, da naj bi Mijič lagal glede svoje izobrazbe (ni znano niti to, kdaj je primek staršev Mijić spremenil v Mijič). V javni objavi kandidatov pred državnozborskimi volitvami, ki jo je objavila Državna volilna komisija, je bilo napačno navedeno, da ima Mijič sedmo raven izobrazbe s strokovnim naslovom diplomirani inženir gradbeništva. Na spletni strani Državnega zbora je navedena [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo]] (FGG) Univerze v Ljubljani. S fakultete so novinarjem potrdili, da Mijiča ni v njihovi evidenci študentov ali diplomantov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-poslanec-mijic-zavaja-glede-svoje-izobrazbe-resni-ca-z-informacijo-smo-seznanjeni-prvic/788085|title=Ali poslanec Mijič zavaja glede svoje izobrazbe? Resni.ca: Z informacijo smo seznanjeni prvič.|date=14. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Mijič, Boris}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] bw0h38t1v7x547x23dm70r6c0li1ozx 6731682 6731444 2026-08-06T06:51:36Z Upwinxp 126544 −dvomljive trditve o spreminjanju priimka, glej pogovor 6731682 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Boris Mijič |office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart=10. april 2026 |party=[[Resni.ca]] |birth_date=<!-- WD --> }} '''Boris Mijič''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]]; * [[4. december]] [[1990]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/pos/pp/izbranP/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3I2CTA0CXYycfIMNjA2CzQz0w_EpMHEy0I8iRr8BDuBIpH48CqLwG--lH5Wek58E8apjXpKxRbp-VFFqWmpRapFeaRFQOKOkpKDYStVA1aC8vFwvPT8_PSdVLzk_V9UAm5aM_OIS_QhUlfoFuaGhEVU-qeGOiooAGuBVlA!!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?idOsebe=P454&mandatId=10|title=Boris Mijič|accessdate=16. 7. 2026|website=www.dz-rs.si|publisher=Državni zbor Republike Slovenije}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je kandidiral za poslanca na listi stranke [[Resni.ca]] v [[Volilna enota Ptuj|volilni enoti Ptuj]] v volilnem okraju Gornja Radgona in bil izvoljen.<ref>{{Navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/politika/kdo-je-boris-mijic-podjetnik-z-blokiranimi-racuni-izvoljen-v-volilni-enoti-ptuj/342359#google_vignette|title=Kdo je Boris Mijič, podjetnik z blokiranimi računi, izvoljen v Volilni enoti Ptuj?|date=24. 3. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.ptujinfo.com}}</ref> Prejel je 1044 glasov oziroma 8,97 % vseh oddanih glasov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po volilnih okrajih|accessdate=16. 7. 2026|website=www.volitve.dvk-rs.si|publisher=Državna volilna komisija}}</ref> == Kontroverze == Po volitvah so mediji poročali, da ima njegovo podjetje Progros do delavcev in države več deset tisoč evrov dolga. V podjetju naj bi prihajalo do kršitev pravic delavcev ter ponarejanja dokumentov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-bi-se-zgodilo-ce-bi-poslanec-mijic-ali-kateri-koli-drug-poslanec-odstopil-pred-10-oktobrom/787587|title=Kaj bi se zgodilo, če bi poslanec Mijič (ali kateri koli drug poslanec) odstopil pred 10. oktobrom?|date=15. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Delavce naj bi v podjetju odjavljali na [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] na podlagi pogodb o prenehanju delovnega razmerja s ponarejenimi podpisi delavcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sum-ponarejanja-listin-v-podjetju-poslanca-mijica|title=Sum ponarejanja listin v podjetju poslanca Mijiča|date=11. 6. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Po izbruhu afere se je Mijič delavcem opravičil in napovedal poplačilo vseh dolgov do konca leta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanec-mijic-se-je-delavcem-opravicil-na-vprasanje-ali-bo-odstopil-ni-odgovoril/787528|title=Poslanec Mijič se je delavcem opravičil. Na vprašanje, ali bo odstopil, ni odgovoril.|date=8. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> Julija 2026 je Mijič svoje podjetje Progros podaril [[Rok Snežič|Roku Snežiču]], ta pa ga je preimenoval v Klukec, njegovo glavno dejavnost pa spremenil v rejo kamel.<ref>{{Navedi splet |date=23. 7. 2026 |title=Mijič podjetje podaril Snežiču. 'Progros bo čez par dni v lasti Luke Mesca' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boris-mijic-je-podjetje-progros-podaril-roku-snezicu.html |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.24ur.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=24. 7. 2026 |title=Afera Mijič: Novo dno pri izigravanju delavskih pravic |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/afera-mijic-novo-dno-pri-izigravanju-delavskih-pravic-2817505/ |access-date=25. 7. 2026 |website=https://www.dnevnik.si}}</ref> Julija 2026 je portal [[Necenzurirano.si|Necenzurirano]] poročal, da naj bi Mijič lagal glede svoje izobrazbe. V javni objavi kandidatov pred državnozborskimi volitvami, ki jo je objavila Državna volilna komisija, je bilo napačno navedeno, da ima Mijič sedmo raven izobrazbe s strokovnim naslovom diplomirani inženir gradbeništva. Na spletni strani Državnega zbora je navedena [[Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani|Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo]] (FGG) Univerze v Ljubljani. S fakultete so novinarjem potrdili, da Mijiča ni v njihovi evidenci študentov ali diplomantov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-poslanec-mijic-zavaja-glede-svoje-izobrazbe-resni-ca-z-informacijo-smo-seznanjeni-prvic/788085|title=Ali poslanec Mijič zavaja glede svoje izobrazbe? Resni.ca: Z informacijo smo seznanjeni prvič.|date=14. 7. 2026|accessdate=16. 7. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{DEFAULTSORT:Mijič, Boris}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] oupu2arlwu0uhqmt77ozqngh29p1cha 0 605739 6731620 6728035 2026-08-05T23:32:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731620 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dolina | name = Dolina Baliem |native_name = {{langx|id|Lembah Baliem}} |length=50-80 km | direction = | width = 12-20 km |other_name=Dolina Baliem |photo=20170903 Papouasie Baliem valley 15.jpg |photo_caption=Vas v dolini Baliem |range=[[Osrednje gorovje Nove Gvineje]], [[gorovje Maoke]] |country=[[Indonezija]] | region = [[Papua (provinca)|Papua]] | map = Indonezija | map_image = | map_caption = |coordinates = {{koord novi|4.021809|S|138.896027|E|source:frwiki_region:ID|format=dms|display=title}} |lake1= |age= |border= }} [[File:Kurulu Village War Chief.jpg|thumb|Yali Mabel, vojna poglavarka vasi Anemaugi v okrožju Kurulu v dolini Baliem]] '''Dolina Baliem''' ({{langx|id|Lembah Baliem}} tudi ''Balim'' in včasih znana kot Velika dolina) je dolina v [[Osrednje gorovje Nove Gvineje|Osrednjem višavju]] v [[Zahodna Nova Gvineja|Zahodni Novi Gvineji]], natančneje v provinci Visoka Papua v [[Indonezija|Indoneziji]]. Glavno mesto v dolini je Vamena, ki leži ob [[Baliem (reka)|reki Baliem]]. Dolina je dolga približno 50-80 km in široka okoli 12-20 km ter leži na nadmorski višini približno 1600–1700 metrov, s prebivalstvom več kot 200.000. == Geografija == Dolina Baliem je bila dolgo znana kot Velika dolina. Danes ji reka Baliem (''Sungai Baliem''), ki teče skoznjo, daje ime. Reka izvira na nadmorski višini približno 3300 metrov. Dolina leži na približno 1600 metrih nadmorske višine in se razteza približno dvanajst kilometrov v širino in petdeset kilometrov v dolžino. Njen tok teče od severozahoda proti jugovzhodu. Baliem napajajo včasih hudourniški pritoki, ki tečejo iz gora. Na mnogih mestih močvirnat, eden od pritokov, Mosaics, se uporablja za namakanje obdelanih vrtov. Na nekaterih območjih pokrajino zaznamujejo apnenčaste pregrade in peščenjakovi hribi. V jugovzhodnem delu doline se dviga apnenčasta soteska s kraškimi vrtačami in jamami (Soteska Baliem).<ref>[http://books.google.nl/books?id=jWB4ftRt-GgC&pg=PA42&dq=Baliem&hl=de&ei=2UkwTOKFFcWOjAeW_9mWBg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=9&ved=0CFAQ6AEwCA#v=onepage&q=Baliem&f=false ''Environment and cultural landscape (englisch – S.&nbsp;42)'']</ref> Na jugozahodu vrhovi dosegajo nadmorsko višino 4750 m (greben Trikora). V sami dolini Baliem živi približno 50.000 ljudi, večinoma iz etničnih skupin Dani in Jali. Lani se naseljujejo na zahodnih pobočjih gora. Okoli 750.000 gorskih Papuancev živi v klanih v okoliških višavjih. == Zgodovina == Odkritje doline Baliem zahodnemu svetu in nepričakovana prisotnost njene velike kmetijske populacije je bila opravljena med tretjo zoološko ekspedicijo Richarda Archbolda v Novo Gvinejo leta 1938. 21. junija je zračni izvidniški polet proti jugu iz Hollandie (danes [[Džajapura]]) odkril tisto, kar je ekspedicija poimenovala ''Velika dolina''. Leti v poznejših tednih so opisovali ograjene vasi s 3–50 hišami, kmetijskimi polji in drenažnimi jarki. Pristali so na jezeru Habbema 24 kilometrov zahodno. Ekipe nizozemskih vojakov in ljudstva Dajak, rekrutiranih z [[Borneo|Bornea]], so v dolini Baliem nabirale rastlinstvo in živalstvo, vendar niso znale jezika in so enega domorodca ubile brez opozorilnega strela. 10–15 vasi je tvorilo sosesko, oddaljeno le eno uro hoje. Več sosesk je oblikovalo konfederacijo, več konfederacij pa je sklenilo zavezništvo s 4000–5000 ljudmi, ki se je nenehno borilo v sporih, da bi maščevalo prejšnje smrti, ki so jih povzročili člani drugih zavezništev, čeprav so imeli vsi isto kulturo, etnično pripadnost in jezik.<ref name=zuckoff/><ref name="heider">{{navedi knjigo |last=Heider |first=Karl G. |title=Grand Valley Dani: peaceful warriors |url=https://archive.org/details/grandvalleydanip00heid_0 |date=1997 |publisher=Harcourt Brace College Publishers |isbn=978-0-15-505173-7 |edition=3rd |series=Case studies in cultural anthropology |location=Fort Worth}}</ref> Naslednji znani stik z zahodnim svetom se je zgodil 13. maja 1945, ko je letalo ameriške vojske strmoglavilo v gorah ob dolini. Trije preživeli, Margaret Hastings, Kenneth Decker, John McCollom in reševalna ekipa 11 padalcev, so ostali v dolini do konca junija in si izmenjevali obiske z ljudmi, ki so tam živeli. Ni bilo cestnega dostopa in pristajalne steze, zato so ostali, dokler vojska ni uredila pristanka jadralnega letala, ki ga je nato potegnilo letalo, ki ni pristalo.<ref name=zuckoff>{{navedi knjigo |last=Zuckoff |first=Mitchell |title=Lost in Shangri-La |url=https://archive.org/details/lostinshangrilat00mitc |publisher=Harper |year=2011 |isbn=0061988359 |location=New York}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Imparato |first=Edward T. |title=Rescue from Shangri-La |date=1997 |publisher=Turner |isbn=978-1-56311-332-1 |location=Paducah, KY}}</ref> Od takrat se je dolina postopoma odprla za omejeno količino turizma, glavni turistični dogodek pa je bil festival v dolini Baliem (Festival Lembah Baliem). [[File:Yali man Baliem Valley Papua.jpg|thumb|Pripadniki plemena Jali v dolini Baliem]] Ko so zahodni antropologi v 40. in 60. letih prejšnjega stoletja raziskovali dolino Baliem, so mislili, da ga naseljuje le [[ljudstvo Dani]]. Vendar pa so nadaljnje raziskave proti vzhodu in jugu pokazale, da dolino naseljuje tudi ljudstvo Jali, Mek in Nduga. Med razpravami Dewana Adata iz Papue leta 2002 je bilo odločeno, da se ljudje, ki živijo v dolini Baliem, imenujejo ljudje Hubula, ljudje Valak na severu in ljudje Lani (Zahodni Dani) na zahodu.<ref name="Alua">{{navedi splet | title=Ap Kaintek Model Kepemimpinan Masyarakat Hubula di Lembah Balim, Papua | website=STFT Fajar Timur | date= | url=https://stft-fajartimur.ac.id/jurnal/index.php/lim/article/download/50/38 | access-date=2023-01-31 | archive-date=2023-01-31 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230131044150/https://stft-fajartimur.ac.id/jurnal/index.php/lim/article/download/50/38 | url-status=dead }}</ref> Sledeče je prepisano z zadnje platnice knjige Petra Matthiessena Pod gorskim zidom: {{quote| V dolini Baliem v osrednji Novi Gvineji živijo Kurulu, pleme iz kamene dobe,<ref group=note name=a/> ki je preživelo do dvajsetega stoletja. Peter Matthiessen je leta 1961 obiskal Kurulu z odpravo Harvard-Peabody in napisal knjigo Pod gorskim zidom kot poročilo ne o odpravi, temveč o velikem bojevniku Weaklekeku, prašičarju Tukumu, U-mueju in njegovi družini ter fantu Weakeju, ki so bili ubiti v presenetljivem napadu. Matthiessen opazuje te ljudi v njihovem brezčasnem ritmu dela, igre in vojne, vrtnarjenja in nabiranja lesa, pojedinah in pogrebih, kraje prašičev in zasede.}} Od leta 1977 do 1978 med konfliktom v Papui je indonezijska vojska začela vojaško kampanjo v regiji, ki je postala znana kot pokol v dolini Baliem zaradi številnih kršitev človekovih pravic in napadov na civiliste med kampanjo. V kampanji je umrlo najmanj 4146 ljudi, čeprav izjave prič navajajo višjo številko, več kot 26.000.<ref name=":0">{{navedi splet |editor-last=Sloan |editor-first=John Stewart |title=The Neglected Genocide |url=https://www.freewestpapua.org/wp-content/uploads/2013/10/AHRC_TheNeglected_Genocide-lowR.pdf |access-date=2025-08-13 |website=Free West Papua |publisher=Asian Human Rights Commissioner, International Coalition for Papua and Human Rights and Peace for Papua |pages= |publication-place=China |publication-date=September 2013}}</ref> == Turizem == V zadnjih desetletjih so iz Vamene potekale turistične odprave.<ref>[https://web.archive.org/web/20100313072639/http://www.muz-online.de/asien/indonesia.html ''Wamena – West Papua'']</ref> Izleti v dolino Baliem se lahko organizirajo peš ali s taksijem. Ti izleti lahko vključujejo obiske protestantske misijonske postaje, (zdaj zapuščenega) visečega mostu iz vinske trte in nekdanjih bojišč Dani. Omeniti velja tudi slane izvire in kraške jame. Visoka planota jugozahodno od Vamene velja za slikovito območje z dobrim panoramskim razgledom na jezera in gore okoliškega višavja. == Opombe == {{reflist|group=note|refs= <ref name=a>''Kurulu'' ni pleme, temveč zavezništvo ljudstva Hubula, ki ga sestavljajo konfederacije (združena skupina klanov ''vita'' in ''vaja'' skupine), ki jih vodi Kurulu Mabel ali Gutelu. Njegovo ime se uporablja kot ime zavezništva in kasneje kot ime okrožja (''kecamatan'').</ref> }} == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * S. G. Haberle, G. S. Hope, Y. DeFretes: ''Environmental Change in the Baliem Valley, Montane Irian Jaya, Republic of Indonesia.'' Journal of Biogeography, Vol.&nbsp;18, No. 1, Januar 1991, S.&nbsp;25–40 * Matthiesen, Peter (1962). Under the Mountain Wall. New York; London; Victoria; Toronto; Aukland; Harmondsworth, Middlesex, England: Penguin Books. ISBN 0-14-025270-3. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Baliem Valley}} {{Wikivoyage|Baliem Valley}} * [https://web.archive.org/web/20180509221027/https://filmingindonesia.com/baliem-valley-and-dani-tribe-wamena-west-papua/ Story and Photos from Baliem Valley] * [https://web.archive.org/web/20190323234141/https://festivallembahbaliem.id/ Baliem Valley Festival] [[Kategorija:Geografija Zahodne Nove Gvineje]] 5oin1ara2ryxf2gszo92919uquaykk5 4 605921 6731774 6715516 2026-08-06T10:43:31Z Pinky sl 2932 /* Slika:Artemis III commander Randy Bresnik poses for an official portrait (jsc2026e391915 alt).jpg */ 6731774 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Artemis III commander Randy Bresnik poses for an official portrait (jsc2026e391915 alt).jpg|Slika:Artemis III commander Randy Bresnik poses for an official portrait (jsc2026e391915 alt).jpg]]=== [[Slika:Artemis III commander Randy Bresnik poses for an official portrait (jsc2026e391915 alt).jpg|240px|Slika:Artemis III commander Randy Bresnik poses for an official portrait (jsc2026e391915 alt).jpg]] * {{info}} '''[[Randolph Bresnik|Randy "Komrade" Bresnik]], ameriški astronavt in pilot slovenskih korenin''', junija 2026 imenovan za poveljnika odprave [[Artemis III]], druge odprave s posadko v sklopu [[NASA|Nasinega]] [[program Artemis|programa Artemis]] v Zemljino orbito, foto NASA Johnson Space Center / Bill Stafford * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 18:29, 22. julij 2026 (CEST) * {{za}} ... a bi lahko dodali en konkreten sklic v članek, da ima res slovenske korenine? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:43, 6. avgust 2026 (CEST) lk12b1wkxfv4nidrg3fdxr6zbh1fn9q 4 605945 6731362 6717296 2026-08-05T12:10:32Z TadejM 738 /* Slika:Armenka.jpg */ za 6731362 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Armenka.jpg|Slika:Armenka.jpg]]=== [[Slika:Armenka.jpg|260px|Slika:Armenka.jpg]] * {{info}} '''[[Armenci|Armenka]]''', olje na platnu neznanega avtorja ok. leta 1682 hrani [[Pokrajinski muzej Ptuj]], vir Google Arts & Culture * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 10:26, 23. julij 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]] ([[Uporabniški pogovor:PetarM|pogovor]]) 11:36, 24. julij 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 14:10, 5. avgust 2026 (CEST) b5cgo5eu050z2jx3x3i6gb5chec34gl 6731772 6731362 2026-08-06T10:38:26Z Pinky sl 2932 /* Slika:Armenka.jpg */ 6731772 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Armenka.jpg|Slika:Armenka.jpg]]=== [[Slika:Armenka.jpg|260px|Slika:Armenka.jpg]] * {{info}} '''[[Armenci|Armenka]]''', olje na platnu neznanega avtorja ok. leta 1682 hrani [[Pokrajinski muzej Ptuj]], vir Google Arts & Culture * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 10:26, 23. julij 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]] ([[Uporabniški pogovor:PetarM|pogovor]]) 11:36, 24. julij 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 14:10, 5. avgust 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:38, 6. avgust 2026 (CEST) eog4mrodq6kx6tflcaki4v9fcus1agi 1 606049 6731683 6718145 2026-08-06T06:52:05Z Upwinxp 126544 /* Priimek */ brisano 6731683 wikitext text/x-wiki == Priimek == {{u|G-Cup}}, ali imaš vir za trditvi, da je dotični ob rojstvu imel priimek Mijić in ga je kasneje spremenil? Drugačen priimek staršev sam po sebi ne pove ničesar. Med priseljenci v Sloveniji ni redkost, da svojim (moškim) potomcem že ob rojstvu nadenejo priimek s trdim č, da bi jim prihranili kak pogled postrani. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:02, 26. julij 2026 (CEST) : Trditev sem izbrisal. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:51, 6. avgust 2026 (CEST) 1erspl07tvmlw0thotvvdr0k3eqtfgl 6731687 6731683 2026-08-06T06:59:44Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Priimek */ odgovor 6731687 wikitext text/x-wiki == Priimek == {{u|G-Cup}}, ali imaš vir za trditvi, da je dotični ob rojstvu imel priimek Mijić in ga je kasneje spremenil? Drugačen priimek staršev sam po sebi ne pove ničesar. Med priseljenci v Sloveniji ni redkost, da svojim (moškim) potomcem že ob rojstvu nadenejo priimek s trdim č, da bi jim prihranili kak pogled postrani. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:02, 26. julij 2026 (CEST) : Trditev sem izbrisal. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:51, 6. avgust 2026 (CEST) ::[https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanec-renice-dolguje-fursu-domnevno-tudi-nekdanjim-zaposlenim.html Tukaj] je sicer omenjen kot Mijić, ni pa nobenega spletnega vira v povezavi s čem podobnim, se mi zdi. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 08:59, 6. avgust 2026 (CEST) 42i6e0cl13qpdfjn47efllvfmf8a6hk 0 606056 6731724 6728061 2026-08-06T09:01:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731724 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | name = Gologlava rajčica | status = NT | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status">{{cite iucn |author=BirdLife International |date=2021 |title=''Cicinnurus respublica'' |article-number=e.T22706202A180775851 |doi=10.2305/IUCN.UK.2021-3.RLTS.T22706202A180775851.en}}</ref> | image = Wilson's Bird-of-Paradise 0A2A1913.jpg | image_caption = Male | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Aves]] (ptiči) | subclassis = | ordo = [[Passeriformes]] (pevci) | subordo = | superfamilia = [[Corvoidea]] | familia = [[Paradisaeidae]] (rajčice) | familia_authority = [[William Swainson|Swainson]], 1825 | genus = '''''Diphyllodes''''' | species = '''''D. respublica''''' | binomial = '''''Diphyllodes respublica''''' | binomial_authority = ([[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1850) | synonyms = * ''Cicinnurus respublica'' (Bonaparte, 1850) * ''Cicinnurus respublika'' (misspelling)<ref>[https://www.biolib.cz/en/taxon/id30259/ Biolib]</ref> }} '''Gologlava rajčica''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Diphyllodes respublica''''' oz. '''''Cicinnurus respublica''''') je vrsta [[ptiči|ptic]] [[pevci|pevk]] iz družine ''[[Rajčice|Paradisaeidae]]''. Prvi posnetek gologlave rajčice je leta 1996 posnel [[David Attenborough]] za BBC-jev dokumentarec ''Attenborough in Paradise''. To je storil tako, da je na gozdna tla odvrgel listje, kar je ptico razdražilo in jo prisililo, da ga je pospravila. == Nomenklatura == Sporno znanstveno ime ''respublica'' je tej vrsti dal Charles Lucien Bonaparte, Napoleonov nečak in republikanski idealist. Navada zoologov v tistem času, da so novoodkrite vrste posvečali nekemu kralju, kraljici ali aristokratu, ga je globoko motila. Da bi uveljavil svoja prepričanja, se je odločil, da bo to vrsto poimenoval ''respublica'' v čast republike in ne kraljeve družine.<ref>Ottaviani, M. (2012). Les Oiseaux de Paradis – Histoire Naturelle et photographies, 320 pages. Editions Prin, France.</ref> Charles Lucien Bonaparte je ptico opisal po močno poškodovanem trgovskem primerku, ki ga je kupil britanski ornitolog Edward Wilson. S tem je za nekaj mesecev prehitel Johna Cassina, ki je želel ptico poimenovati v Wilsonovo čast. Trinajst let pozneje, leta 1863, je nemški zoolog Heinrich Agathon Bernstein odkril domačo lokacijo gologlave rajčice na otoku Waigeo (otočje Raja Ampat). == Razširjenost == Gologlava rajčica, indonezijski [[endemit]], je razširjena v hribovskih in nižinskih deževnih gozdovih otokov Waigeo in Batanta ob provinci [[Zahodni Papua]]. Zaradi nenehne izgube [[habitat]]a, omejenega območja razširjenosti in izkoriščanja je Gologlava rajčica na [[Rdeči seznam IUCN|rdečem seznamu]] ogroženih vrst IUCN ocenjena kot skoraj ogrožena. Navedena je v Dodatku II h Konvenciji o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami ([[CITES]]). == Habitat == Njen najljubši habitat je hribovski gozd na 300 m nadmorske višine, redkeje nižinski deževni gozd in srednjegorski gozd.<ref name=Frith/> == Življenjski slog == Gologlava rajčica običajno živi samostojno ali v mešanih jatah z drugimi pticami pevkami. Hrani se s sadjem, žuželkami in pajki. Ujete kobilice odnesejo na vejo, kjer jih držijo z eno ali obema nogama in jih nato osvobodijo nog in kril, preden jih pojedo. Samce je mogoče slišati oglašati z veje že v zgodnjih jutranjih urah. == Opis == Gologlava rajčica je precej majhna. Samci lahko dosežejo dolžino 16 centimetrov (21 cm vključno s srednjimi rektusi) in težo 53–67 g, samice pa lahko dosežejo dolžino 16 cm, vendar težo 52–60 g.<ref name=Frith>Frith, C. & Frith, D. (2017). [http://www.hbw.com/species/wilsons-bird-paradise-cicinnurus-respublica Wilson's Bird-of-paradise (Cicinnurus respublica)] Handbook of the Birds of the World.</ref> === Samec === [[Slika:Wilson's Bird of Paradise.jpg|thumb|Rajska ptica z golo glavo, samec]] Pri samcih sta teme in zatilje večinoma brez perja. Gola koža je živo modre barve. Čez teme teče tanka, kompaktna, modrikasto-črna linija perja, ki se lesketa z bakrenim sijajem. Perje na spodnjem delu zatilja je podolgovato in tvori svetlo rumen ovratnik, ki je v presenetljivem kontrastu z globoko škrlatnim plaščem. To je obrobljeno s široko črno črto. Manjša pokrivala kril so črnkasto rjava z bledo zemeljsko rjavimi robovi. Večja pokrivala kril so temno zemeljsko rjava z drobnimi škrlatnimi robovi perja. Sekundarna letalna peresa so črnkasto rjava s škrlatnimi robovi na zunanjih mrežnicah, ki ne segajo povsem do konice. Druga sekundarna letalna peresa so temno rjava z zelo drobnimi škrlatnimi robovi na zunanjih mrežnicah. Zadek, zgornji pokrivala repa in zgornja stran repnih peres so črnkasto rjavi. Le osrednji par repnih peres, ki so razvita v ozke srpe in močno ukrivljena navzven, sta modro-vijolična in imata v določenih svetlobnih pogojih magenta lesk.<ref name="Frith & Beehler401">Frith & Beehler: ''The Birds of Paradise - Paradisaeidae''. S. 401.</ref> Brada in zgornji del grla sta žametno črna z bakrenim do vijoličnim leskom. Od sredine grla do trebuha ima perje oljnat, smaragdno zelen lesk, ki se lahko v določenih svetlobnih pogojih lesketa tudi modro-vijolično do rdečkasto-vijolično. Ob sredini grla imajo nekatera peresa močan turkizen lesk, spodnja vrsta prsnih peres pa ima zelo sijoče turkizno zelene konice. Preostali del spodnjega dela je v določenih svetlobnih pogojih zemeljsko rjav s temno vijoličnim leskom. Kljun je črnkast, notranjost pa bledo rumena. Šarenica je temno rjava, noge in stopala pa so intenzivno modre. Brada in zgornji del grla sta črnkasta z bledo rumenim leskom. Nezreli samci so sprva obarvani kot samice, vendar imajo običajno že nekaj peres, ki ustrezajo perju samca. Perje odraslih samcev se najprej pokaže na glavi. === Samica === Samicam manjka osrednje repno pere, ki je pri samcih močno ukrivljeno navzven. Samice in mladiči imajo na zgornjem delu telesa pretežno rjavo perje. Tako kot samci imajo tudi samice golo, modro teme in zatilje. Preostali del perja na glavi je črnkasto rjav. Preostali zgornji del telesa je temno olivno rjav, krila in repna peresa pa imajo močan rdečkasto rjav odtenek. Brada, slinasta črta in spodnji pokrovi ušes so kremne do svetlo rdečkasto rjave barve z drobnimi sivimi pikami. Preostali spodnji del telesa je bledo rdečkasto rjav s finimi, enakomernimi prečkami. Noge in stopala so nekoliko temnejša kot pri samcih. == Prehrana == Njihova prehrana je sestavljena iz sadja, žuželk, členonožcev in drugih majhnih nevretenčarjev. == Rituali zapeljevanja == Samci te vrste izkrčijo območje deževnega gozda, da bi ustvarili »razstavno dvorišče«. Tukaj izvajajo dovršen paritveni ples, da bi naredili vtis na potencialno partnerko.<ref name=":2">{{navedi splet |last=Holvey |first=Christina |date=2016-11-18 |title=Secret bird of paradise dating dance revealed |url=https://www.bbc.com/earth/story/20161116-secret-bird-of-paradise-dance-revealed-for-first-time |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20161118235135/https://www.bbc.com/earth/story/20161116-secret-bird-of-paradise-dance-revealed-for-first-time |archive-date=2016-11-18 |website=BBC Earth}}</ref> Samec običajno pokaže svoj prsni ščitnik in paritveni ples spremlja z vokalizacijami, opisanimi kot »cviljenje, prepleteno z grlenimi toni«.<ref>{{navedi splet |last=Bouglouan |first=Nicole |title=Wilson's Bird-of-paradise - Diphyllodes respublica |url=https://www.oiseaux-birds.com/card-wilson-s-bird-of-paradise.html |website=ouiseaux-birds}}</ref> == Obnašanje pri dvorjenju == Samci gologlavih rajčic so najbolj barviti od vseh vrst v družini, saj imajo pravo mavrico barv.<ref name=":0">{{navedi splet|url=http://www.birdsofparadiseproject.org/content.php?page=73|title=Birds-of-Paradise Project: Wilson's Bird-of-Paradise|website=Birds-of-Paradise Project|access-date=2018-04-24|archive-date=2018-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20180425120026/http://www.birdsofparadiseproject.org/content.php?page=73|url-status=dead}}</ref> Ta izjemen primer odtenka in mavričnosti ima vse primarne barve (in še več) na različne načine. Svetlo moder odtenek glave je posledica kože, ne perja, in je posledica strukturne barve, ki je ni pri nobenem drugem članu rajčic. Rumena na zatilju, ki ji sledi škrlatna na hrbtu, sta dosledni, pigmentirani barvi, prisotni vse leto. Njegova nenavadna repna peresa v obliki 'krmilnih brkov' so briljantno mavrična in odbijajo svetlobo ter ustvarjajo intenzivno barvo za oko opazovalca. Spolni dimorfizem vrste pusti samico v primerjavi z njim zelo dolgočasno. Spolni dimorfizem oziroma razlika v fizičnem videzu med spoloma je posledica selekcije samic, pri kateri samice izbirajo samce na podlagi posrednih genetskih koristi, ki povečajo telesno pripravljenost potomcev.<ref name=":1">{{navedi knjigo|title=Animal Behavior: Concepts, Methods, and Applications|last1=Nordell|first1=Shawn|last2=Valone|first2=Thomas|publisher=Oxford University Press|year=2017|location=New York, New York}}</ref> Ker je ta vrsta poligina, kjer se en samec pari z več samicami, samica ostane sama pri vzgoji mladičev, zaradi česar mora te posredne genetske koristi oceniti s pomočjo ritualov dvorjenja, o katerih so podrobnosti v naslednjem razdelku. Gnezda gologlavih rajčic do konca 20. stoletja še niso bila znanstveno opisana. Podatki o velikosti jajc, barvi jajc, inkubacijski dobi in obdobju gnezdenja prav tako še vedno niso na voljo.<ref name="Frith & Beehler406">Frith & Beehler: ''The Birds of Paradise - Paradisaeidae''. S. 406.</ref> == Ples == Čeprav je te ptice v divjini težko najti in niso bile podrobno preučene, posnetki redkih ritualov parjenja, ki so bili pri tej vrsti opaženi, povedo vse. Ta vrsta teritorialno brani ''dvorišče'', na katerem izvaja svoje vokalizacije in fizične manevre.<ref>{{navedi splet|url=https://australianmuseum.net.au/wilsons-bird-of-paradise|title=Wilson's Bird of Paradise – Australian Museum|website=australianmuseum.net.au|language=en|access-date=2018-04-24}}</ref> Samci si nenehno prizadevajo, da bi to območje ostalo čisto od odpadkov in poskrbijo, da nič na tleh ne bi motilo njihovih prikazov. Samci sedijo na navpični veji sredi svojega dvorišča, upogibajo svojo svetlo zeleno fluorescentno ovratnico in kličejo samice, da bi jih privabil na svoje mesto. Samice, ki jih to zanima, se usedejo nad samca na vejo in opazujejo, kako se vije naprej in nazaj, jo kliče in upogiba fluorescentno ovratnico. Z vidika samice se samec med razstavljanjem zdi kot svetlo zelen disk, za dodatno obarvanost pa pokaže tudi svoja fluorescentna notranja usta. Ta fenomenalen prikaz barv dokazuje moč spolne selekcije samic nad videzom in vedenjem samcev v živalskem kraljestvu. == Reja == Gologlava rajčica je bila gojena v več živalskih vrtovih. Zgoraj opisane demonstracije dvorjenja so bile opažene tako v londonskem živalskem vrtu kot v živalskem vrtu Chester. Razmnoževanje še ni bilo uspešno. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Beehler, B.M., T.K. Pratt & D.A.Zimmerman 1986. Birds of New Guinea. Princeton University Press. {{ISBN|0-691-02394-8}}. * Frith, C. B. & Frith, D. W. (2009). Family Paradisaeidae (Birds of Paradise). In del Hoyo, J. Elliott, A. & Christie, D. Handbook of the Birds of the World. Bush-shrikes to Old World Sparrows. Vol. 14. pp.&nbsp;404–459. Lynx Edicions, Barcelona. * Morten Strange. A Photographic Guide to the Birds of Indonesia. — Princeton University Press, 2003. — С. 382. — 416 с. — {{ISBN|978-0691114958}}. * Ottaviani, M. (2012). Les Oiseaux de Paradis – Histoire Naturelle et photographies, 320 pages. Editions Prin, France. == Zunanje povezave == {{Commons category|Diphyllodes respublica}} {{Wikispecies|Cicinnurus respublica}} * {{BirdLife|22706202|Cicinnurus respublica}} * [http://www.educatedearth.net/video.php?id=4952 BBC Video Segment – Wilson's Bird of Paradise] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210419045748/http://www.educatedearth.net/video.php?id=4952 |date=2021-04-19 }} * [http://www.pbase.com/image/37557333 Wilson's Bird of Paradise Image] at [http://www.pbase.com PBase] * {{Avibase|name=Cicinnurus respublica}} * {{InternetBirdCollection|wilsons-bird-paradise-cicinnurus-respublica}} * {{VIREO|Wilson's+bird+of+paradise|Wilson's Bird of Paradise}} * {{IUCN_Map|22706202/180775851|Cicinnurus respublica}} * {{Xeno-canto species|Diphyllodes|respublica|Wilson's bird-of-paradise}} {{Taxonbar|from1=Q795569|from2=Q27075339}} [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1850]] [[Kategorija:Rajčice]] [[Kategorija:Nova Gvineja]] gijl1umbwzyelt6y84jnzdxn3hv9ory 0 606084 6731641 6728063 2026-08-06T01:06:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731641 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba | name = Državni muzej uporabne umetnosti Uzbekistana | native_name = Oʻzbekiston Respublikasi Amaliy Sanʼati Muzeyi | native_name_lang = uzbeščina | alternate_names = Taškentski muzej uporabne umetnosti | image = Tashkent museum of applied arts.jpg | caption = Dvorišče muzeja | address = 700031 15 Rakatboshi ul., [[Taškent]],<br> {{zastava|Uzbekistan}} | coordinates = {{coord|41.1803|N|69.1534|E|source:wikidata|display=inline,title}} | construction_start_date = 1937 | opened_date = 7. julij 1937 | architect = A.A. Burmeyster | owner = | website = [http://www.artmuseum.uz/ www.artmuseum.uz] }} '''Državni muzej uporabne umetnosti Uzbekistana''' ([[Uzbeščina|uzbeško]]: Oʻzbekiston Respublikasi Amaliy Sanʼati Muzeyi) je muzej v [[Taškent]]u, [[Uzbekistan]]. Ustanovljen je bil leta 1937 kot začasna razstava ročnih del. Muzej poseduje več kot 4000 eksponatov dekorativne umetnosti Uzbekistana, vključno z rezbarjenim lesom, keramiko, reliefnim tiskom, nakitom, vezenjem in vzorci množične proizvodnje v lokalni industriji. ==Zgodovina== Do začetka 21. stoletja je bil muzej v palači nekdanjega ruskega diplomata in orientalista Aleksandra Aleksandroviča Polovcova mlajšega (1867–1944), ki je leta 1918 pobegnil iz [[Ruski imperij|Rusije]].<ref>http://www.saint-petersburg.com/famous-people/polovtsov/</ref> Muzejsko stavbo, pogovorno znano kot Polovceva hiša, je od taškentskega trgovca Nikolaja Ivanoviča Ivanova kupil njegov tajnik Mihail Stepanovič Andrejev. Pod Andrejevim vodstvom je bila notranjost hiše preurejena in prenovljena v orientalskem slogu. Glavni arhitekt te prenove je bil A. A. Burmeyster. Stavba je primer orientalske arhitekturne in dekorativne umetnosti, zgrajena konec 19. stoletja. Okrasitev, rezbarije in poslikave so opravili uzbekistanski ljudski umetniki Usta T. Arsankulov, A. Kazimdžanov ([[Taškent]]), Usta Širin Muradov ([[Buhara]]), Usta A. Palvanov ([[Hiva]]) in Usta Abdullah (Rištan).<ref>{{navedi splet | title=Ìóçåé ïðèêëàäíîãî èññêóñòâà Óçáåêèñòàíà | url=http://muzeyart.uz/ | archive-url=https://web.archive.org/web/20130819204700/http://www.muzeyart.uz/ | access-date=2024-12-17 | archive-date=2013-08-19}}</ref> Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so v hiši bivali ujeti avstrijski častniki. Po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] je bila v njej do sredine 30. let sirotišnica. Kasneje so v hiši delovale različne organizacije, vključno z izobraževalnim centrom za rezbarjenje in reliefni tisk ter delavnico za vezenje. Od julija 1937 je v hiši deloval Muzej ročnih obrti, predhodnik Muzeja uporabne umetnosti.<ref>{{navedi splet|url=https://mytashkent.uz/2010/03/30/ulitsa-shelkovichnaya-i-pochemu-bazar-v-tashkente-nazyivaetsya-alayskim/|title=Улица Шелковичная и почему базар в Ташкенте называется Алайским|date=December 17, 2010|website=Письма о Ташкенте}}</ref> V letih 1941 in 1961 je bila stavba obnovljena. Leta 1960 je dobila ime Stalna razstava uporabne umetnosti Uzbekistana. Leta 1970 je bila muzejska stavba rekonstruirana. Leta 1997 je bil muzej prenesen na Ministrstvo za kulturo Republike Uzbekistan in je dobil status Državni muzej uporabne umetnosti.<ref>[http://www.centralasiatravel.com/ru/countries/uzbekistan/sights/museum_of_applied_art State Museum of Applied Arts of Uzbekistan]{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=May 2020|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}, Archive.org.</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} == Zunanje povezave == {{commons category|Museum of Applied Arts (Tashkent)}} * [https://new.muzeyart.uz//Museum website] * [http://mytashkent.uz/2010/03/30/ulitsa-shelkovichnaya-i-pochemu-bazar-v-tashkente-nazyivaetsya-alayskim/ On the history of the "House of Polovtsev" in Tashkent] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Muzeji v Uzbekistanu]] [[Kategorija:Taškent]] ch672rjb57w83qrrwd7luyeaa0ma8mj 0 606152 6731710 6727474 2026-08-06T07:44:20Z Upwinxp 126544 popravki, 1. 6731710 wikitext text/x-wiki {{Automatic taxobox | fossil_range = pozna [[jura]] ([[kimmeridgij]] do [[tithonij]]), {{Fossil range|155|145|latest=145}} | image = Journal.pone.0138352.g001A.jpg | image_caption = Razstavljeno okostje ''S. stenops'' (vzdevek »Sophie«), [[Prirodoslovni muzej, London]] | taxon = Stegosaurus | authority = [[Othniel Charles Marsh|Marsh]], 1877 | type_species = {{extinct}}'''''Stegosaurus stenops''''' | type_species_authority = Marsh, 1887 | subdivision_ranks = Druge vrste | subdivision = * {{extinct}}'''''S.&nbsp;ungulatus''''' <small>Marsh, 1879</small> * {{extinct}}'''''S.&nbsp;sulcatus''''' <small>Marsh, 1887</small> | synonyms = * ''Hypsirhophus''? <small>[[Edward Drinker Cope|Cope]], 1878</small> * ''Diracodon'' <small>Marsh, 1881</small> }} '''Stegozaver''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Stegosaurus''''') je izumrl [[rod (biologija)|rod]] rastlinojedih štirinožnih oklepljenih [[dinozavri|dinozavrov]] iz pozne [[jura|jure]], za katerega so značilne jadrom podobne koščene plošče vzdolž hrbta živali in bodice na [[rep]]u. Njihovi [[fosil]]i so bili odkriti na zahodu [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] in na [[Portugalska|Portugalskem]], v plasteh, datiranih 155 do 145 [[megaanum]] milijonov let v preteklosti. Prepoznane so tri [[vrsta (biologija)|vrste]], '''''Stegosaurus stenops''''', '''''S. ungulatus''''' in '''''S. sulcatus''''', s skupno več kot 80 odkritimi osebki. To so bili veliki, čokati štirinožci z usločenimi hrbti, kratkimi sprednjimi in dolgimi zadnjimi nogami ter repi, ki so jih držali visoko dvignjene. S koščenimi »jadri« in bodicami na repih so eni najbolj prepoznavnih dinozavrov. Funkcija bodic in plošč je predmet številnih razprav med paleontologi; zdaj velja konsenz, da so imeli bodice za obrambo pred plenilci, plošče pa naj bi služile zlasti za razkazovanje, a tudi za [[Termoregulacija|termoregulacijo]]. Za svojo velikost so imeli razmeroma majhne [[možgani|možgane]]. S kratkim vratom in majhno glavo so se verjetno prehranjevali z nizkim grmičevjem in zelmi. V svojem okolju so domnevno živeli z dinozavri, kot so [[apatozaver]], [[diplodok]] in [[alozaver]], slednji so jih morda plenili. Ostanke stegozavrov je prvi opisal [[Othniel Charles Marsh]] med t. i. [[vojne kosti|vojnami kosti]] z najdišča [[Dinosaur Ridge]] v ameriškem [[Kolorado|Koloradu]]. Sprva je bil rod znan samo po fragmentih in šele dolga leta po odkritju je z novimi najdbami paleontologom uspelo dobro rekonstruirati pravo podobo, vključno z držo in položajem plošč. Zaradi vpadljive podobe so postali stegozavri priljubljeni v knjigah, filmih in drugih medijih ter so zdaj eni najbolj znanih dinozavrov. Kljub temu tudi v večjih ameriških prirodoslovnih muzejih zaradi fragmentiranosti najdb niso mogli pridobiti celih primerkov za zbirke in so ponekod razstavili okostja, sestavljena iz več osebkov. == Zgodovina raziskav == === Vojne kosti in ''Stegosaurus armatus'' === Rod ''Stegosaurus'', enega od mnogih dinozavrov, opisanih med vojnami kosti, sta odkrila [[Arthur Lakes]] in [[H.C. Beckwith]]. Na najdišču severno od kraja [[Morrison, Kolorado|Morrison]] v Koloradu sta našla več repnih vretenc, hrbtno ploščo in nekaj drugih fragmentov.<ref name="galton2010">{{cite journal |author=Galton, P.M. |year=2010 |title=Species of plated dinosaur ''Stegosaurus'' (Morrison Formation, Late Jurassic) of western USA: new type species designation needed |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |pages=187–198 |doi=10.1007/s00015-010-0022-4 |s2cid=140688875|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..187G }}</ref> Te kosti (YPM 1850) so bile določene za [[holotip]] za vrsto ''Stegosaurus armatus'', ko jih je leta 1877 formalno opisal paleontolog Othniel Charles Marsh.<ref name="Marsh77">{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel C. |s2cid=130078453 |year=1877 |title=A new order of extinct Reptilia (''Stegosauria'') from the Jurassic of the Rocky Mountains |journal=American Journal of Science |doi=10.2475/ajs.s3-14.84.513 |bibcode=1877AmJS...14..513M |volume=3 |issue=14 |pages=513–514}}</ref> Marsh je sprva menil, da so ostanki pripadali želvi podobni vodni živali, zato je kot osnovo za [[Dvočlensko poimenovanje|rodovno ime]] vzel frazo 'kuščar s streho' ([[stara grščina|grško]] ''stegos'' – streha, ''sauros'' – kuščar<ref>{{navedi splet |url=https://www.ahdictionary.com/word/search.html?q=%20STEGOSAURUS |title=Stegosaurus |work=The American Heritage Dictionary of the English Language |edition=5. |year=2022 |publisher=HarperCollins Publishers |accessdate=2026-07-12}}</ref>) – verjel je namreč, da so bile plošče razporejene po hrbtu živali vodoravno, kot strešniki.<ref name="Marsh77" /> Kasneje so vrsti ''Stegosaurus armatus'' pripisali še več drugih, bolj popolnih osebkov, toda dodatne analize so pokazale, da je tipski primerek dvomljiv, kar ni bilo dobro za tipsko vrsto tako znanega rodu, kot je ''Stegosaurus''.<ref name="galton2010" /> Zato je [[Mednarodna komisija za zoološko nomenklaturo]] (ICZN) sprejela odločitev, da ima status tipske vrste tega rodu bolj znani ''Stegosaurus stenops''.<ref name="icznopinion2320">{{cite journal |author=International Commission on Zoological Nomenclature |year=2013 |title=Opinion 2320 (Case 3536): ''Stegosaurus'' Marsh, 1877 (Dinosauria, Ornithischia): type species replaced with ''Stegosaurus stenops'' Marsh, 1887 |journal=Bulletin of Zoological Nomenclature |volume=70 |issue=2 |pages=129–130 |doi=10.21805/bzn.v70i2.a4 |s2cid=198149935|url=https://www.biodiversitylibrary.org/part/378140 }}</ref> Poleg tega je Marsh vrsti ''S. armatus'' zmotno pripisal več drugih fosilov, med njimi ostanke, ki so pripadali diplodokom in alozavrom.<ref name="8spike">{{navedi knjigo |title=The Armored Dinosaurs |last1=Carpenter |first1=Kenneth |author2=Galton, P.M. |publisher=Indiana University Press |year=2001 |isbn=978-0-253-33964-5 |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |pages=76–102 |chapter=Othniel Charles Marsh and the Myth of the Eight-Spiked ''Stegosaurus''}}</ref> [[File:Stego-marsh-1896-US geological survey.png|thumb|Marsheva ilustracija ''S.&nbsp;ungulatus'' iz leta 1891. 12 velikih zaokroženih plošč je razporejenih v eno vrsto, po zgledu ''S. stenops'', vidnih pa je tudi osem bodic.|levo]] Marshev rival [[Edward Drinker Cope]] je kmalu po tistem opisal vrsto ''[[Hypsirhophus discurus]]'' kot še enega predstavnika skupine [[Stegosauria]] po fosilnih fragmentih, odkritih na najdiščih pri [[Garden Park, Kolorado|Garden Parku]].<ref name="biostrat_morrison">{{cite journal |last=Carpenter |first=Kenneth |author-link=Kenneth Carpenter |year=1998 |title=Vertebrate biostratigraphy of the Morrison Formation near Cañon City, Colorado |journal=Modern Geology |volume=23 |pages=407–426}}</ref> Mnogi kasnejši raziskovalci so obravnavali ''Hypsirhophus'' kot [[Sinonim (taksonomija)|sinonim]] za ''Stegosaurus'',<ref name="gilmore14">{{cite journal |last=Gilmore |first=Charles W. |author-link=Charles W. Gilmore |year=1914 |title=Osteology of the armored Dinosauria in the United States National Museum, with special reference to the genus ''Stegosaurus'' |journal=Bulletin of the United States National Museum |volume=89 |pages=1–143 |hdl=10088/30429 |url=https://repository.si.edu/handle/10088/30429 }}</ref> vendar je paleontolog Peter Galton leta 2010 na osnovi razlik v zgradbi vretenc predlagal, da gre vendarle za ločen rod.<ref name="galton2010" /> Delno ohranjen skelet stegozavra je našel Copeov zbiratelj F. F. Hubbell leta 1877 ali 1878 na grebenu [[Como Bluff]] v [[Wyoming]]u, ti ostanki so zdaj del postavitve stegozavra v [[Ameriški prirodoslovni muzej|Ameriškem prirodoslovnem muzeju]].<ref name=":1">{{navedi splet |title=Division of Paleontology |url=http://research.amnh.org/paleontology/search.php?action=detail&specimen_id=48559 |access-date=April 17, 2022 |publisher=Ameriški prirodoslovni muzej |archive-date=June 20, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240620025603/https://research.amnh.org/paleontology/search.php?action=detail&specimen_id=48559 |url-status=live }}</ref> Novo odkritje je prispeval Arthur Lakes leta 1879. Na najdišču Como Buff, prav tako datiranem v pozno juro, je odkril več velikih fosilov stegozavra.<ref name="8spike" /> Večina je bila v kamnolomu 13, vključno s tipskim primerkom vrste ''Stegosaurus ungulatus'' (YPM 1853), ki sta ga izkopala Lakes in [[William Harlow Reed]], opisal ter poimenoval pa ga je Marsh.<ref name="8spike" /> Ta primerek je imel delno ohranjene lobanjo in okončine, več vretenc, [[sednica|sednico]], več hrbtnih plošč in štiri repne bodice, vendar je opis omenjal osem bodic, ker so bile ob njem še bodice sosednjega primerka.<ref name="8spike" /> Tipski primerek je imel ohranjeno tudi stopalo, po katerem je bila vrsta poimenovana (latinsko za »kopitasti kuščar s streho«).<ref name=":0">{{cite journal |last=Marsh |first=O. C. |author-link=Othniel Charles Marsh |year=1879 |title=Notice of new Jurassic reptiles |url=http://marsh.dinodb.com/marsh/Marsh%201877%20-%20Notice%20of%20new%20dinosaurian%20reptiles%20from%20the%20Jurassic%20formation.pdf |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=18 |pages=501–505 |bibcode=1879AmJS...18..501M |doi=10.2475/ajs.s3-18.108.501 |s2cid=131001110 |archive-date=July 2, 2021 |access-date=June 13, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210702162916/http://marsh.dinodb.com/marsh/Marsh%201877%20-%20Notice%20of%20new%20dinosaurian%20reptiles%20from%20the%20Jurassic%20formation.pdf }}</ref><ref name="galton2010" /> Leta 1881 je poimenoval še tretjo vrsto stegozavra, »affinis«, na osnovi ene [[Kolčnica|kolčnice]], ki pa je bila kasneje izgubljena, zato je ''Stegosaurus affinis'' zdaj neveljavno ime.<ref name="8spike" /><ref name="galton2010" /> Marsh je leta 1887 opisal še dve vrsti z območja Como Bluff, prva je bila ''Stegosaurus duplex'' na osnovi delno ohranjene hrbtenice, okolčja in leve zadnje okončine (YPM 1858), a ta zdaj velja za sinonim ''Stegosaurus ungulatus''.<ref name="gilmore14" /> Druga vrsta, ''Stegosaurus sulcatus'', je bila opisana na osnovi leve sprednje okončine, [[lopatica|lopatice]], leve [[stegnenica|stegnenice]], več vretenc in več plošč ter kosov podkožnega oklepa (USNM V 4937), ki so jih izkopali leta 1883.<ref name="gilmore14" /><ref name="galton2010" /> Glavna prepoznavna značilnost ''Stegosaurus sulcatus'' je velika bodica, ki je domnevno izraščala iz ramena.<ref name="galton2010" /> Najpomembnejše odkritje stegozavrov je paleontologom uspelo leta 1885, ko so izkopali skoraj popolno okostje mladostnega osebka s prej nepoznanimi elementi, kot so popolna lobanja, koščice ob grlu in plošče v naravnem položaju.<ref name=":0" /><ref name="gilmore14" /> Marshall P. Felch je izkopal to okostje v letih 1885 in 1886 iz plasti Morrisonove formacije v njegovem kamnolomu v mestecu Garden Park blizu kraja [[Cañon City, Kolorado|Cañon City]] v Koloradu.<ref name="Marsh87">{{cite journal |last=Marsh |first=O. C. |author-link=Othniel Charles Marsh |year=1887 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part IX. The skull and dermal armour of ''Stegosaurus'' |url=https://zenodo.org/record/2387814 |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=34 |pages=413–17 |bibcode=1887AmJS...34..413M |doi=10.2475/ajs.s3-34.203.413 |s2cid=130058870 |archive-date=May 2, 2021 |access-date=July 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213238/https://zenodo.org/record/2387814 |url-status=live }}</ref><ref name="gilmore14" /> Felch se je dela lotil zelo strokovno, okostje je razdelil na označene bloke in jih obdelal ločeno.<ref name="gilmore14" /> Leta 1887 ga je poslal Marshu, ki ga je tega leta poimenoval ''Stegosaurus stenops'' (»strehasti kuščar z ozkim obrazom«). Kljub temu, da ni bil popolnoma prepariran, je skoraj popolni tipski primerek ''S. stenops'' z ohranjenimi sklepi omogočil Marshu poskus popolne rekonstrukcije stegozavrovega okostja.<ref name=":0" /><ref name="Marsh1891" /> Opis rekonstrukcije vrste ''S. ungulatus'' z manjkajočimi deli, dodanimi od ''S. stenops'', je objavil leta 1891. Dve leti kasneje je [[Richard Lydekker]] zmotno poobjavil njegovo risbo z oznako ''Hypsirhophus''.<ref name="gilmore14" /> === Zgodnje postavitve okostij in interpretacija plošč === [[Image:Stegosaurus ungulatus skeleton peabody museum 1910.png|thumb|right|Prvo postavljeno okostje stegozavra (''S. ungulatus'') v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju, 1910]] Okostje ''S. stenops'' zdaj hrani [[Nacionalni prirodoslovni muzej]] (NMNH) v [[Washington, D.C.|Washingtonu]], kjer je na ogled od leta 1915.<ref name="gilmore1919" /> Za NMNH je bila narejena še ena postavitev, za katero so sestavili okostje iz več osebkov, določenih kot ''S. stenops'', ki so bili izkopani iz kamnoloma 13 na Como Bluff leta 1887. Od teh je najbolj popoln USNM 6531.<ref name="gilmore1919" /> Frederick Lucas je leta 1901 opisal naslednjo vrsto stegozavra, ''S. marshi''. Kasneje istega leta jo je prestavil v nov rod ''[[Hoplitosaurus]]''. Lucas je ponovno preučil tudi izgled stegozavra in sklenil, da so bile plošče razporejene v parih nad bazami reber v dveh vrstah vzdolž hrbta. [[Charles R. Knight|Charlesu R. Knightu]] je naročil restavracijo primerka vrste ''S. ungulatus'' skladno s to interpretacijo. Vendar je že naslednje leto zapisal, da je zdaj prepričan, da so bile plošče razporejene izmenjaje. Leta 1910 je [[Richard Swann Lull]] zapisal, da je izmenjujoč vzorec, opažen pri ''S. stenops'', verjetno posledica premikanja okostja po smrti. Lull je vodil izdelavo prve postavitve v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju s ploščami v parih.<ref name=gilmore14/> Tipski primerek ''S. ungulatus'' (YPM 1853) je postavil s ploščami široko narazen, nad bazo reber.<ref name="revan2011">Revan, A. (2011). [http://earth.yale.edu/sites/default/files/files/Academics/11-Revan_thesis%2Bappendix.pdf Reconstructing an Icon: Historical Significance of the Peabody's Mounted Skeleton of ''Stegosaurus'' and the Changes Necessary to Make It Correct Anatomically.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210502213153/http://earth.yale.edu/sites/default/files/files/Academics/11-Revan_thesis%2Bappendix.pdf |date=May 2, 2021 }} Doctoral dissertation, faculty of the Department of Geology and Geophysics, Yale University.</ref> Leta 1914 je Charles Gilmore objavil kritiko Lullove interpretacije, v kateri je pripomnil, da je imelo več primerkov ''S. stenops'' vključno s takrat popolno prepariranim [[holotip]]om plošče ohranjene v izmenjujočem vzorcu blizu vrha hrbta in da ni dokazov za premikanje med [[fosilizacija|fosilizacijo]].<ref name=gilmore14/> Gilmoreova in Lucasova interpretacija sta bili sčasoma splošno sprejeti in Lullova postavitev v Peabodyjevem muzeju je bila ustrezno popravljena leta 1924.<ref name=revan2011/> Dodatni primerki, vključno z repnimi vretenci in še eno veliko ploščo (USNM 7414), ki so jih pridobili iz istega kamnoloma uslužbenci Nacionalnega prirodoslovnega muzeja, pripadajo istemu osebku kot YPM 1853.<ref name="galton2010" /> Kljub temu, da gre za enega najbolj prepoznavnih dinozavrov, so v prvi polovici 20. stoletja le redki muzeji imeli postavitev stegozavra v svojih zbirkah, kar je posledica fragmentiranosti odkritih primerkov. Do leta 1918 je bila Marhseva postavitev ''S. ungulatus'' v Peabodyjevem muzeju sploh edina, pa še to so leta 1917 razstavili zaradi rušitve starega muzejskega poslopja.<ref name=gilmore1919>{{cite journal |last=Gilmore |first=Charles W. |author-link=Charles W. Gilmore |year=1919 |title=A newly mounted skeleton of the armored dinosaur, ''Stegosaurus stenops'', in the United States National Museum. |journal=Proceedings of the United States National Museum |doi=10.5479/si.00963801.54-2241.383 |volume=54 |number=2241 |pages=383–390 |url=http://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/14684/1/USNMP-54_2241_1918.pdf |archive-date=May 2, 2021 |access-date=August 6, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213331/https://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/14684/1/USNMP-54_2241_1918.pdf |url-status=live }}</ref> Ta zgodovinsko pomembni primerek so ponovno postavili v novi zgradbi, odprti leta 1925.<ref name=revan2011/> Gilmoreova postavitev stegozavra vrste ''S. stenops'' za Nacionalni prirodoslovni muzej leta 1918 je bila druga. Ta je bila sestavljena iz več osebkov, predvsem USNM 6531, in oblikovana tako, da je natančno posnemala tipski primerek, ki je bil vzporedno razstavljen v reliefu.<ref name=gilmore1919/> Zgodovinski primerek so razstavili leta 2003 in ga leta 2004 nadomestili z odlitkom v posodobljeni drži.<ref name=extinct_monsters_marshdino2>{{navedi splet|date=September 23, 2012|title=Extinct Monsters: The Marsh Dinosaurs, Part II|url=https://extinctmonsters.net/2012/09/23/extinct-monsters-the-marsh-dinosaurs-part-ii/|access-date=January 10, 2022|website=EXTINCT MONSTERS|language=en}}</ref> Tretjo postavitev, označeno kot ''S. stenops'', so leta 1932 razstavili v [[Ameriški prirodoslovni muzej|Ameriškem prirodoslovnem muzeju]] v [[New York]]u. Izdelavo te je vodil Charles J. Long, ki je izdelal kompozit iz večjega števila delnih fosilov, dopolnjeni z replikami manjkajočih kosti po drugih primerkih.<ref name=Brown1932>{{cite journal |last=Brown |first=Barnum |author-link=Barnum Brown |date=November–December 1932 |title=A Spine-Armored Saurian of the Past |journal=Natural History |volume=32 |number=6 |pages=493–496}}</ref> Še ena kompozitna postavitev je bila izdelana iz primerkov, določenih kot ''S. ungulatus'', izkopanih na najdišču [[Dinosaur National Monument]] med letoma 1920 in 1922 ter razstavljena v Carnegijevem prirodoslovnem muzeju leta 1940.<ref name=carnegie_dinosaur>{{navedi knjigo |author=McGinnis, H.J. |year=1984 |title=Carnegie's Dinosaurs |location=Pittsburgh |publisher=Carnegie Institute}}</ref> ==== Razporeditev plošč ==== [[File:Stegosaur.jpg|thumb|right|Rekonstrukcija iz leta 1899 s ploščami, razporejenimi kot strešniki in z bodicami po vsem hrbtu]] [[File:Stego.jpg|thumb|right|[[Charles R. Knight|Knightova]] rekonstrukcija stegozavra iz leta 1901 s ploščami, razporejenimi v parih vzdolž hrbta in osmimi bodicami na repu]] Razporeditev plošč je eno glavnih vprašanj v knjigah in člankih o stegozavru.<ref>{{navedi knjigo |last=Colbert |first=EH |year=1962 |title=Dinosaurs: Their Discovery & Their World |location=London |publisher=Hutchinson Press |pages=82–99}} Reprint: {{ISBN|978-1-111-21503-3}}.</ref> Gre za eno najvidnejših razprav v zgodovini rekonstrukcije okostij dinozavrov. Predlagane so bili štiri možne razporeditve: * Plošče vodoravno na hrbtu tvorijo strehast oklep. Tako je sprva najdbo interpretiral Marsh, iz česar izvira ime »strehasti kuščar«. Struktura kasneje odkritih plošč je razkrila, da so bile postavljene navpično na robu, ne plosko. * Leta 1891 je Marsh objavil sodobnejšo interpretacijo stegozavra<ref name=Marsh1891/> z eno samo vrsto plošč. Ta interpretacija je bila dokaj hitro opuščena, kot kaže, zato, ker paleontologi niso dobro razumeli, kako so bile plošče vstavljene v kožo, in je kazalo, da se pri taki razporeditvi preveč prekrivajo. Zamisel je v delno prirejeni obliki oživil Stephen Czerkas v 1980. letih<ref>{{navedi knjigo |editor1=Czerkas, S.J. |editor2=Olson, E.C. |author=Czerkas, S.A. |year=1987 |title=Dinosaurs Past & Present |volume=2 |chapter=A Reevaluation of the Plate Arrangement on ''Stegosaurus stenops'' |publisher=University of Washington Press |location=Seattle |pages=82–99}}</ref> po zgledu razporeditve hrbtnih bodic [[igvana|igvane]]. * Plošče v parih vzdolž hrbta. Ta razporeditev je prikazana v Knightovi rekonstrukciji iz leta 1901, pa tudi v filmu ''[[King Kong (film, 1933)|King Kong]]'' iz leta 1933. * Dve vrsti izmenjujočih se plošč. Ta interpretacija prevladuje od zgodnjih 1960. let, predvsem na račun nekaterih fosilov ''S. stenops'' z ohranjenimi ploščami v naravnem položaju, ki imajo tako razporeditev. Razporeditev je [[kiralnost (fizika)|kiralna]].<ref name=Cameron/><ref name=arxiv.org/> === Druga dinozavrska mrzlica === Po koncu vojn kosti so se mnoge pomembne ustanove na vzhodu ZDA po navdihu Marshevih in Copeovih opisov lotile grajenja svojih zbirk dinozavrovih fosilov. Tekmovanje so začeli Ameriški prirodoslovni muzej, Carnegiejev prirodoslovni muzej in Fieldov prirodoslovni muzej, ki so poslali ekspedicije proti vzhodu, da bi nabrale material za njihove razstave dinozavrov.<ref name=":2">{{navedi knjigo |author=Brinkman, P.D. |year=2010 |title=The second Jurassic dinosaur rush |publisher=University of Chicago Press}}</ref> Ameriški prirodoslovni muzej je leta 1879 prvi poslal odpravo, ki je odkrila več primerkov stegozavrov na Como Bluff, a nepopolnih.<ref name=":2" /><ref name=":1" /> Teh primerkov paleontologi niso opisali, leta 1932 pa so jih uporabili za postavitev stegozavra, sestavljenega zlasti iz kosti primerkov AMNH 650 in 470.<ref name=":1" /><ref name="SMetal08">{{cite journal |last1=Maidment |first1=Susannah C.R. |last2=Norman |first2=David B. |last3=Barrett |first3=Paul M. |last4=Upchurch |first4=Paul |year=2008 |title=Systematics and phylogeny of Stegosauria (Dinosauria: Ornithischia) |journal=Journal of Systematic Palaeontology |volume=6 |issue=4 |page=1 |doi=10.1017/S1477201908002459 |bibcode=2008JSPal...6..367M |s2cid=85673680}}</ref> Iz te postavitve so izdelali odlitek in ga razstavili v Fieldovem muzeju, ki mu med drugo dinozavrsko mrzlico ni uspelo pridobiti nobenega stegozavrovega okostja.<ref name="SMetal08" /> Po drugi strani je Carnegiejev muzej iz [[Pittsburgh]]a zbral večje število primerkov stegozavrov, začenši z najdiščem Freezout Hills v [[Wyoming]]u v letih 1902 in 1903. Ti primerki so vsebovali le po nekaj ostankov teles brez lobanj, a so nato do 1920. let ekipe muzeja odkrile več deset primerkov stegozavrov na najdišču Dinosaur National Monument, s čimer je le-to postalo eno najpomembnejših najdišč stegozavrov.<ref name=":3">McIntosh, J. S. (1981). Annotated catalogue of the dinosaurs (Reptilia, Archosauria) in the collections of Carnegie Museum of Natural History.</ref> Najbolj popoln primerek, CM 11341, so leta 1940 uporabili kot osnovo za sestavljeno postavitev in jo dopolnili z ostanki več drugih primerkov. Ekipe Carnegiejevega muzeja so odkrile tudi eno redkih znanih lobanj (CM 12000).<ref name=":3" /> Material obeh muzejev je bil pripisan vrsti ''Stegosaurus ungulatus''.<ref name=":3" /><ref name="8spike" /> === Kasnejša odkritja === Za novo pomembno odkritje je bil leta 1937 zaslužen srednješolski učitelj Frank Kessler, ki je vodil naravoslovno ekskurzijo v Garden Parku. Obvestil je Muzej narave in znanosti v [[Denver]]ju, ki je poslal paleontologa Roberta Landberga.<ref name=":5">{{navedi splet |date=August 14, 2015 |title=Denver's Fighting Dinosaurs |url=https://extinctmonsters.net/2015/08/14/denvers-fighting-dinosaurs/ |access-date=April 20, 2022 |website=EXTINCT MONSTERS |language=en |archive-date=December 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241203101455/https://extinctmonsters.net/2015/08/14/denvers-fighting-dinosaurs/ |url-status=live }}</ref> Landberg je z ekipami muzeja izkopal 70-% ohranjeno okostje stegozavra, pa tudi ostanke želv, krokodilov in posameznih drugih dinozavrov v kamnolomu, ki so ga kasneje poimenovali Kesslerjevo najdišče.<ref name=":5" /> Primerek je bil naslednje leto postavljen v muzeju, kjer je ostal do leta 1989, ko se je takratni kustos lotil revizije razstave fosilov in poslal odpravo iskat nove fosile stegozavrov.<ref name=":5" /> Član odprave Bryan Small je našel skoraj popolno okostje v bližini Kesslerjevega najdišča, v kamnolomu, ki je bil kasneje poimenovan po njem.<ref name=":5" /><ref name="Carpenter98" /> Zaradi ohranjenosti je stegozaver iz Smallovega kamnoloma pomagal razjasniti položaj hrbtnih plošč in bodic, pa tudi položaj in velikost koščic v grlu. Te so bile znane že od Felcheve najdbe holotipa ''Stegosaurus stenops'', a je bil tisti fosil sploščen.<ref name="maidmentetal15" /><ref name="Carpenter98" /><ref name=":5" /> Na razstavi je bilo okostje stegozavra postavljeno tako, da je ponazarjalo bitko z [[alozaver|alozavrom]], okostje slednjega so našli leta 1979 v [[Kolorado|Koloradu]].<ref name=":5" /> Zaradi priljubljenosti je bil stegozaver leta 1982 imenovan za uradni fosil države Kolorado po zaslugi kampanje osnovnošolcev iz [[Thornton, Kolorado|Thorntona]].<ref>{{cite journal |first=Ruth |last=Sawdo |title= ''Stegosaurus'' Named Colorado's State Fossil |year=1987 | journal=Rocks & Minerals |volume=62 |issue=5 |pages= 309–311 |doi=10.1080/00357529.1987.11762678|bibcode= 1987RoMin..62..309S |url=https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00357529.1987.11762678|url-access=subscription }}</ref> Leta 1987 je Harold Bollan blizu muzeja Dinosaur Journey v Koloradu odkril 40-% ohranjen fosil.<ref name=":6">{{navedi splet |title=Untitled Document |url=http://www.paleofile.com/Dinosaurs/Armor/Stegosaurus.asp |access-date=April 20, 2022 |website=www.paleofile.com}}</ref> Okostje, ki so mu dali vzdevek Bollan, je zdaj v muzejski zbirki.<ref name=":6" /> Prav tako v Koloradu je bil odkrit trup manjšega osebka vključno z več hrbtnimi ploščami, ta fosil so izkopali in ga na kratko opisali leta 2014, vendar ostaja v delu za zbirko [[Univerza Brighama Younga|Univerze Brighama Younga]] v [[Utah]]u.<ref name=":4" /> Leta 2007 so odkrili osebek na najdišču Casal Novo na [[Portugalska|Portugalskem]].<ref>{{Cite journal |last1=Malafaia|first1=E.|last2=Mocho|first2=P.|last3=Escaso|first3=F.|last4=Narváez|first4=I.|last5=Gasulla|first5=J.M.|last6=Pérez-García|first6=A.|last7=Marcos-Fernândez|first7=F.|last8=Ortega|first8=F.|year=2025|title=The continental vertebrate fossil record from Pombal |url=https://www.lneg.pt/wp-content/uploads/2025/04/15_Malafaia-et-al.pdf|journal=Comunicações Geológicas|volume=112|issue=1|pages=87–90}}</ref><ref>{{Cite journal|last1=Fürsich|first1=Franz T.|last2=Schneider|first2=Simon|last3=Werner|first3=Winfried|last4=Lopez-Mir|first4=Berta|last5=Pierce|first5=Colm S.|date=2021-09-13|title=Life at the continental–marine interface: palaeoenvironments and biota of the Alcobaça Formation (Late Jurassic, Central Portugal), with a formal definition of the unit appended|journal=Palaeobiodiversity and Palaeoenvironments|volume=102 |issue=2 |pages=265–329 |doi=10.1007/s12549-021-00496-x|issn=1867-1608|doi-access=free}}</ref> Opisan je bil kot ''Stegosaurus'' cf. ''ungulatus'' in vsebuje zob, 13 vretenc, del okončin, križno ploščo ter še nekaj elementov.<ref name="escasoetal07" /><ref name="maidmentetal15" /> Najbolje ohranjeni primerek stegozavra je fosil, poimenovan Sophie, ki vsebuje 360 kosti in je 85-odstotno popoln. Sophie je leta 2003 odkril Bob Simon v kamnolomu pri kraju [[Shell, Wyoming|Shell]] v Wyomingu, izkopale pa so ga ekipe švicarskega muzeja Sauriermuseum. Uslužbenci muzeja so ga preparirali in mu dali vzdevek Sarah po hčeri lastnika zemljišča.<ref name="maidmentetal15" /><ref name=":8">Siber, H. J., & Möckli, U. (2009). [https://doc.rero.ch/record/209444/files/PAL_E4048.pdf The stegosaurs of the Sauriermuseum Aathal.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250312160525/https://doc.rero.ch/record/209444/files/PAL_E4048.pdf |date=March 12, 2025 }}</ref> Ker je bilo okostje izkopano na zasebnem zemljišču, ga je bilo možno prodati. [[Prirodoslovni muzej, London|Londonski prirodoslovni muzej]] je organiziral kampanjo zbiranja sredstev, pri kateri so pomagali zasebni donatorji, in uredil odkup primerka, ki je dobil novo oznako NHMUK PV R36730 ter novi vzdevek Sophie, po hčeri glavnega donatorja.<ref>{{navedi novice |last=Barrett |first=Paul |date=January 19, 2015 |title=How do you buy a dinosaur? |language=en-GB |work=[[The Guardian]] |url=https://www.theguardian.com/science/lost-worlds/2015/jan/19/stegosaurus-sophie-natural-history-museum-dinosaur-exhibition-skeleton |access-date=July 12, 2023 |issn=0261-3077}}</ref> Postavljeno okostje je bilo predstavljeno javnosti decembra 2014 in znanstveno opisano leta 2015.<ref name="maidmentetal15" /> Gre za mladostni odrasli osebek neznanega spola, 5,8&nbsp;m dolg in 2,9&nbsp;m visok.<ref name="maidmentetal15" /> Odprava Sauriermuseuma je tekom 1990. let v istem kamnolomu odkrila še več delnih okostij stegozavridov, le Sophie pa je bila izčrpno opisana. Od bolj ohranjenih je še okostje, odkrito na najdišču »Victoria«, ki vključuje veliko vretenc v polnaravnem položaju, ob njem pa je še okostje alozavra, ki so mu dali vzdevek »Big Al II«.<ref name=":8" /> [[slika:Apex (dinosaur).jpg|thumb|Stegozaver Apex, začasno na ogled v Ameriškem prirodoslovnem muzeju v New Yorku]] 17. julija 2024 je bil na dražbi v newyorški hiši Sotheby's prodan skoraj popoln 8,2-metrski fosil stegozavra, poimenovan Apex. S končno ceno 44,6 milijona [[ameriški dolar|USD]] je podrl rekord za fosil.<ref>{{navedi novice |last=Lukiv |first=Jaroslav |date=July 18, 2024 |url=https://www.bbc.com/news/articles/c0358njg6z6o |title=Dinosaur skeleton fetches record $44.6m at auction |publisher=BBC News |access-date=July 18, 2024}}</ref> Tudi ta fosil je po pravilih lahko v zasebni lasti, ker je bil odkrit na zasebnem zemljišču. Lastnik je dovolil dostop za znanstvene raziskave, je pa dražba spodbudila razpravo v stroki glede zasebnega lastništva pomembnih fosilov. Nekateri paleontologi in muzealci zagovarjajo načelo, da bi morali biti fosili trajno pod nadzorom ustanov, kar bi zagotavljalo dostop v znanstvene namene.<ref>{{cite magazine |last1=Faulkner |first1=Katherine |date=September 15, 2024 |title=Who owns the dead? The auction of Apex the ''Stegosaurus'' |url=https://oxsci.org/who-owns-the-dead-the-auction-of-apex-the-stegosaurus/ |magazine=The Oxford Scientist |access-date=February 18, 2025}}</ref> == Opis == [[File:Stegosaurus size comparison.svg|thumb|left|Velikost ''S.&nbsp;ungulatus'' (oranžno) in ''S. stenops'' (zeleno) v primerjavi s človekom]] Štirinožni stegozaver je eden najprepoznavnejših rodov dinozavrov na račun dvojne vrste jadrom podobnih plošč, ki se dvigajo navpično vzdolž usločenega hrbta, in dveh parov dolgih bodic, ki izraščajo vodoravno blizu konice repa. ''S. stenops'' je dosegal 6,5&nbsp;m v dolžino in tehtal 3,5&nbsp;tone, medtem ko je ''S. ungulatus'' zrastel 7&nbsp;m v dolžino in tehtal 3,8&nbsp;tone.<ref name=G.S.Paul2016>{{navedi knjigo|author=Paul, G.S.|title=The Princeton Field Guide to Dinosaurs|publisher=Princeton University Press|year=2016|isbn=978-0-691-16766-4|edition=2.|location=Princeton, New Jersey|page=248}}</ref> Posebej veliki primerki so lahko dosegali tudi 7,5–9&nbsp;m v dolžino in po oceni tehtali 5,0–5,3&nbsp;tone.<ref>{{navedi knjigo|last1=Foster|first1=J.|year=2020|title=Jurassic West, Second Edition: The Dinosaurs of the Morrison Formation and Their World (Life of the Past)|publisher=Indiana University Press|isbn=978-0-253-05157-8}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Farlow|first1=J. O.|last2=Coroian|first2=D.|last3=Currie|first3=P.J.|last4=Foster|first4=J.R.|last5=Mallon|first5=J.C.|last6=Therrien|first6=F.|year=2022|title="Dragons" on the landscape: Modeling the abundance of large carnivorous dinosaurs of the Upper Jurassic Morrison Formation (USA) and the Upper Cretaceous Dinosaur Park Formation (Canada)|journal=The Anatomical Record|volume=306 |issue=7 |pages=1669–1696 |doi=10.1002/ar.25024|doi-access=free|pmid=35815600}}</ref><ref name=":7" /><ref>{{Cite journal |last=Redelstorff |first=Ragna |last2=Sander |first2=P. Martin |date=2009-12-12 |title=Long and girdle bone histology of ''Stegosaurus'': implications for growth and life history |url=https://doi.org/10.1671/039.029.0420 |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=29 |issue=4 |pages=1087–1099 |doi=10.1671/039.029.0420 |issn=0272-4634}}</ref> Večina podatkov o stegozavrih izvira iz najdb odraslih osebkov. Šele bolj nedavno so bili odkriti tudi ostanki mladih stegozavrov. Subadultni primerek, odkrit leta 1994 v Wyomingu, je bil dolg 4,6&nbsp;m, visok 2&nbsp;m in je po oceni tehtal 1,5 do dve toni.<ref>{{cite journal | url=http://rsbl.royalsocietypublishing.org/content/11/3/20140984 | doi=10.1098/rsbl.2014.0984 | title=Body mass estimates of an exceptionally complete ''Stegosaurus'' (Ornithischia: Thyreophora): Comparing volumetric and linear bivariate mass estimation methods | year=2015 | last1=Brassey | first1=Charlotte A. | last2=Maidment | first2=Susannah C. R. | last3=Barrett | first3=Paul M. | journal=Biology Letters | volume=11 | issue=3 | article-number=20140984 | pmid=25740841 | pmc=4387493 | bibcode=2015BiLet..11.0984B | archive-date=August 15, 2018 | access-date=April 6, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180815164222/http://rsbl.royalsocietypublishing.org/content/11/3/20140984 | url-status=live }}</ref> Ta primerek je razstavljen v Geološkem muzeju [[Univerza Wyominga|Univerze Wyominga]].<ref>''Stegosaurus''. University of Wyoming Geological Museum. 2006. Retrieved October 6, 2006. [http://www.uwyo.edu/geomuseum/tour/stegosaurus.asp University of Wyoming Geological Museum] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20060827043650/http://www.uwyo.edu/geomuseum/tour/stegosaurus.asp |date=August 27, 2006}}</ref> ===Lobanja=== [[File:Stegosaurus stenops skull cast - Natural History Museum of Utah - DSC07228.JPG|thumb|Odlitek lobanje ''S.&nbsp;stenops'' v Prirodoslovnem muzeju Utaha]] Dolga in ozka [[lobanja]] je bila proporcionalna majhna. Imela je majhno antorbitalno okno, luknjo med nosom in očesom, ki je značilnost večine [[arhozaver|arhozavrov]] vključno z modernimi [[ptiči]], danes živeči [[krokodili]] pa je nimajo več. Nameščena je nizko, kar nakazuje, da so stegozavri mulili nizko rastlinje. To interpretacijo podpira odsotnost sprednjih zob, ki jih je verjetno nadomeščal rožen kljun. Spodnja čeljustnica je imela ploske izrastke, ki od strani prekrivajo zobe in so verjetno podpirali kljun. Ker je kljun segal vzdolž večine čeljusti, stegozavri morda niso imeli lic.<ref name="czerkas1999">{{cite journal |last1=Czerkas |first1=S |year=1999 |title=The beaked jaws of stegosaurs and their implications for other ornithischians |journal=Miscellaneous Publication of the Utah Geological Survey |volume=99–1 |pages=143–150}}</ref> Tako obsežen kljun je bil verjetno omejen na stegozavre in nekatere sorodnike med [[ornitishiji]], medtem ko so ostalm ornitishijem kljuni izraščali samo iz konice čeljusti.<ref name="knoll2008">{{cite journal |last1=Knoll |first1=F |year=2008 |title=Buccal soft anatomy in ''Lesothosaurus'' (Dinosauria: Ornithischia) |url=https://www.researchgate.net/publication/233720216 |format=PDF |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=248 |issue=3 |pages=355–364 |doi=10.1127/0077-7749/2008/0248-0355|bibcode=2008NJGPA.248..355K }}</ref><ref name="barrett2001">Barrett, P.M. (2001). Tooth wear and possible jaw action of ''Scelidosaurus harrisonii'' Owen and a review of feeding mechanisms in other thyreophoran dinosaurs. Pp. 25–52 in Carpenter, K. (ed.): ''The Armored Dinosaurs''. Bloomington: Indiana University Press.</ref> Po drugi strani so izrastki podobni grebenom pri drugih ornitishijih, ki pa so pri slednjih podpirali mesnata lica namesto kljunov.<ref name="dinosauria04">{{navedi knjigo |title=The Dinosauria |author1=Galton, P.M. |author2=Upchurch, P. |publisher=University of California Press |year=2004 |isbn=978-0-520-24209-8 |editor1=Weishampel, D.B. |editor2=Dodson, P. |editor3=Osmólska, H. |edition=2. |chapter=Stegosauria}}</ref> Stegozavrovi zobje so bili majhni, trikotne oblike in ploski. Po obrabi sklepajo, da so mleli svojo hrano.<ref name="FasWeis04">{{navedi knjigo |title=The Evolution and Extinction of the Dinosaurs |edition=2. |year=2005 |chapter=Stegosauria: Hot Plates |editor1=Fastovsky, D.E. |editor2=Weishampel, D.B. |author1=Fastovsky, D.E. |author2=Weishampel, D.B. |pages=107–130 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-81172-9}}</ref> Kljub velikosti živali je bil prostor za možgane majhen, ne večji od [[domači pes|pasjega]]. To je dokazal že Othniel Charles Marsh v 1880. letih z odlitkom primerka dobro ohranjene lobanjske votline. Ta je pokazal, da so bili možgani zares izjemno majhni, proporcionalno najmanjši med vsemi znanimi dinozavri – po oceni 80&nbsp;g možgan za 4,5-tonsko žival. Na podlagi tega se je razširilo prepričanje, da so bili dinozavri »neumne« živali, kar so kasnejša odkritja dodobra ovrgla.{{sfn|Bakker|1986|p=365–374}} Dejanska anatomija možgan stegozavra je slabo poznana.<ref>{{navedi knjigo |last1=Buchholtz |first1=Emily |last2=Holtz |first2=Thomas R. Jr. |last3=Farlow |first3=James O. |last4=Walters |first4=Bob |editor-last=Brett-Surman |editor-first=M.K. |title=The complete dinosaur |publisher=Indiana University Press |location=Bloomington, Ind. |isbn=978-0-253-00849-7 |edition=2. |url=https://books.google.com/books?id=pX_l24sDARwC&dq=stegosaurus+brain+intelligence&pg=PA191 |access-date=February 27, 2013 |page=201 |quote=Proportions and anatomy of endocasts of ''Stegosaurus'' vary little from those of ancestral archosaurs, with an elongated shape, large olfractory lobes, and extremely narrow cerebral hemispheres. Lack of surface detail suggest that the brain did not fill the braincase. EQ estimates are below 0,6 (Hoppson, 1977), agreeing well with predictions of a slow herbivorous lifestyle. |date=2012-06-27}}</ref> ===Okostje=== [[File:Stegosaurus ungulatus.jpg|thumb|right|Sestavljeno okostje iz več osebkov ''S. ungulatus'', [[Carnegiejev prirodoslovni muzej]]]] Osebki vrste ''Stegosaurus stenops'' so imeli 27 kosti v [[hrbtenica|hrbtenici]] pred križnico, raznoliko število križnih vretenc (največkrat štiri) in okrog 46 repnih vretenc. Predkrižna vretenca delimo na vratna in hrbtna, stegozavri so imeli približno 10 vratnih in 17 hrbtnih. Prvo [[vratno vretence]] je okretač ali aksis, ki je povezan z nosačem ali atlasom, pogosto sta celo zraščena. Dlje od lobanje so vratna vretenca vedno večja, razen velikosti pa se ne razlikujejo. Zadnja hrbtna vretenca so bolj podolgovata od prvih nekaj. Križnica ''S. stenops'' vsebuje štiri križna vretenca, priraščeno pa ji je tudi eno hrbtno. Pri nekaterih primerkih je s križnico zraščeno še eno repno vretence. Repnih vretenc je običajno 46, pri nekaterih osebkih pa tudi do 49. Telesa in zgornji (nevralni) odrastki vretenc se proti konici repa manjšajo. Približno od polovice repa dalje so nevralni odrastki na konici razcepljeni.<ref name="maidmentetal15">{{cite journal |last1=Maidment |first1=S. C. R. |last2=Brassey |first2=Charlotte |last3=Barrett |first3=Paul Michael |year=2015 |title=The postcranial skeleton of an exceptionally complete individual of the plated dinosaur ''Stegosaurus stenops'' (Dinosauria: Thyreophora) from the Upper Jurassic Morrison Formation of Wyoming, U.S.A. |journal=PLOS ONE |doi=10.1371/journal.pone.0138352 |pmid=26466098 |pmc=4605687 |bibcode=2015PLoSO..1038352M |volume=10 |issue=10 |article-number=e0138352|doi-access=free }}</ref> Po zaslugi več dobro ohranjenih fosilov poznamo vse telesne regije vrste ''S. stenops'', vključno z okončinami. [[Lopatica]] je štirikotne oblike z zaobljenimi robovi in robustno strukturo. Ploskev je razmeroma ravna, rahlo zakrivljena proti hrbtu. Na zgornji strani je izbolklina, ki je verjetno služila za pritrditev [[Troglava nadlaktna mišica|troglave nadlaktne mišica]]. Z lopatico se povezuje skoraj okrogla korakoidna kost.<ref name="maidmentetal15" /> Zadnje noge so imele po tri kratke prste, sprednje pa po pet. Le notranji par prstov je imel topo kopito. Zunanji par prstov je imel eno prstno koščico, ostali pa po dve.<ref>{{navedi knjigo |author=Martin, A.J. |year=2006 |title=Introduction to the Study of Dinosaurs |edition=2. |location=Oxford |publisher=Blackwell Publishing |isbn=1-4051-3413-5}}</ref> Vse štiri noge so podpirale blazinice za prsti.<ref name="Lambert93">{{navedi knjigo |last=Lambert |first=David |year=1993 |title=The Ultimate Dinosaur Book |publisher=Dorling Kindersley |location=New York |isbn=978-1-56458-304-8 |pages=[https://archive.org/details/ultimatedinosaur00lamb/page/110 110]–129}}</ref> Sprednje noge so bile mnogo krajše od močnih zadnjih, zaradi česar je imela žival nenavadno držo. Rep so stegozavri kot kaže nosili visoko, medtem ko je bila glava razmeroma nizko, največ meter nad tlemi.<ref name="Carpenter98">{{cite journal |last=Carpenter |first=Kenneth |year=1998 |journal=Modern Geology |title=Armor of ''Stegosaurus stenops'', and the taphonomic history of a new specimen from Garden Park, Colorado |volume=23 |pages=127–144}}</ref> ===Plošče=== [[File:Stegosaurus stenops Life Reconstruction.png|thumb|left|alt=Illustration|Upodobitev stegozavra Sophie, ki prikazuje sodobno intepretacijo izgleda vrste ''S. stenops'']] Najprepoznavnejša značilnost stegozavra so njegove hrbtne plošče, do zdaj odkriti primerki so imeli 17 do 22 plošč in ploščate trne.<ref name="revan2011" /> Stegozavrove plošče so bili močno specializirani [[osteoderm]]i – koščene strukture v [[koža|koži]], ki jih imajo danes krokodili in številni [[kuščarji]]. To pomeni, da niso bili pritrjeni na okostje, temveč so moleli iz kože. Največje plošče na bočnem predelu hrbta so merile preko 60&nbsp;cm v širino in višino.<ref name="revan2011" /> Paleontolog Peter Galton je razvil hipotezo, da se je oblika in razporeditev plošč razlikovala med vrstami, zaradi česar bi lahko bile pomembne za prepoznavo vrst. ''S. stenops'' je imel plošče v dveh medsebojno zamaknjenih vrstah, ne v parih, medtem ko pri vrsti ''S. ungulatus'' sicer ni nobenega dovolj ohranjenega primerka, da bi bilo možno zanesljivo soditi o razporeditvi, tipski primerek pa ima ohranjenih par majhnih plošč na repu, ki sta zrcalni sliki druga druge, tako da bi lahko bile vsaj repne plošče pri tej vrsti v parih.<ref name="galton2010" /> Številne plošče so očitno [[Kiralnost (fizika)|kiralne]]<ref name="Cameron">{{cite arXiv |last1=Cameron |first1=Robert P. |last2=Cameron |first2=John A. |last3=Barnett |first3=Stephen M. |date=August 15, 2015 |title=Were there two forms of Stegosaurus? |eprint=1508.03729 |class=q-bio.PE}}</ref><ref name="arxiv.org">{{cite arXiv |last1=Cameron |first1=R. P. |last2=Cameron |first2=J. A. |last3=Barnett |first3=S. M. |date=November 26, 2016 |title=Stegosaurus chirality |eprint=1611.08760 |class=q-bio.PE}}</ref> in še nobena najdba ni vsebovala dveh plošč iste velikosti in oblike, po drugi strani pa so našli enake plošče pri različnih osebkih. Pri sorodnih [[hesperozaver|hesperozavrih]] so odkrili dobro ohranjene odtise plošč v koži z gladko površino z dolgimi, plitvimi in vzporednimi brazdami. To nakazuje, da so bile plošče prekrite s plastjo [[keratin]]a.<ref name="Christiansen2010">{{cite journal |last1=Christiansen |first1=N. A. |last2=Tschopp |first2=E. |year=2010 |title=Exceptional stegosaur integument impressions from the Upper Jurassic Morrison Formation of Wyoming |journal=Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0026-0 |s2cid=129246092 |volume=103 |issue=2 |pages=163–171|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..163C }}</ref> ==Taksonomija== [[File:Stegosaurus ungulatus.png|thumb|right|alt=Illustration|Upodobitev vrste ''S. ungulatus'']] Sodeč po anatomiji so se tako plošče in bodice stegozavrov kot bodice in oklep [[ankilozaver|ankilozavrov]] razvile iz osteodermov z nizkimi gredlji, ki so bili značilni za bazalne predstavnike oklepljenih dinozavrov iz skupine [[Thyreophora]].<ref name="Norman">{{navedi knjigo |last=Norman |first=David |year=2001 |chapter=''Scelidosaurus'', the earliest complete dinosaur |title=The Armored Dinosaurs |pages=3-24 |location=Bloomington |publisher=Indiana University Press |isbn=0-253-33964-2}}</ref> Paleontolog Peter Galton je interpretiral plošče oklepljenega dinozavra iz [[spodnja jura|spodnje jure]], odkrite v formaciji Kota v [[Indija|Indije]] kot ostanke predstavnika ankilozavrov. Iz tega po njegovem sledi, da so se tako ankilozavri kot stegozavri razvili v začetku jure.<ref>{{Cite journal|author=Peter M. Galton |year=2019 |title=Earliest record of an ankylosaurian dinosaur (Ornithischia: Thyreophora): Dermal armor from Lower Kota Formation (Lower Jurassic) of India |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie - Abhandlungen |volume=291 |issue=2 |pages=205–219 |doi=10.1127/njgpa/2019/0800 |bibcode=2019NJGPA.291..205G |s2cid=134302379 }}</ref> Skoraj vsi do zdaj odkriti fosili, ki so jih pripisali skupini [[Stegosauria]], pripadajo družini [[Stegosauridae]], ki je živela v drugi polovici jure in v začetku [[kreda|krede]]. Paleontolog Paul Sereno je družino opredelil kot vse pripadnike skupine Stegosauria, ki so bolj sorodni rodu ''Stegosaurus'' kot rodu ''Huayangosaurus''.<ref>{{cite journal| last=Sereno |first=Paul C. |year=1998 |title=A rationale for phylogenetic definitions, with application to the higher-level taxonomy of Dinosauria |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=210 |pages=41–83}}</ref> Širša skupina je imela široko območje razširjenosti, predstavnike so našli po vsej severni polobli, v [[Afrika|Afriki]] in morda tudi v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]].<ref name="Pereda-Suberbiola2013">{{cite journal|last=Pereda-Suberbiola|first=Xabier|author2=Galton, Peter M. |author3=Mallison, Heinrich |author4= Novas, Fernando |title=A plated dinosaur (Ornithischia, Stegosauria) from the Early Cretaceous of Argentina, South America: an evaluation|journal=Alcheringa: An Australasian Journal of Palaeontology|year=2013|volume=37|issue=1|pages=65–78|doi=10.1080/03115518.2012.702531|bibcode=2013Alch...37...65P |s2cid=128632458|hdl=11336/67876|hdl-access=free}}</ref> Rod ''Stegosaurus'' običajno združujejo v poddružino Stegosaurinae z rodovoma ''[[Wuerhosaurus]]'' in ''[[Hesperosaurus]]''.<ref>{{Cite journal |last1=Mateus |first1=Octávio |last2=Maidment |first2=Susannah C.R. |last3=Christiansen |first3=Nicolai A. |date=May 22, 2009 |title=A new long-necked 'sauropod-mimic' stegosaur and the evolution of the plated dinosaurs |journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences |volume=276 |issue=1663 |pages=1815–1821 |doi=10.1098/rspb.2008.1909 |pmc=2674496 |pmid=19324778}}</ref> Spodnji [[kladogram]] prikazuje rezultate novejše [[filogenija|filogenetske]] analize s položajem poddružine Stegosaurinae znotraj skupin Stegosauria in [[Eurypoda]].<ref name=Raven2023>{{cite journal |last1=Raven |first1=T. J. |last2=Barrett |first2=P. M. |last3=Joyce |first3=C. B. |last4=Maidment |first4=S. C. R. |year=2023 |title=The phylogenetic relationships and evolutionary history of the armoured dinosaurs (Ornithischia: Thyreophora) |journal=Journal of Systematic Palaeontology |volume=21 |issue=1 |at=2205433 |doi=10.1080/14772019.2023.2205433 |bibcode=2023JSPal..2105433R |s2cid=258802937 |url=https://cris.brighton.ac.uk/ws/files/40730447/Raven_et_al_Manuscript_PostReview_Final.pdf |archive-date=December 2, 2024 |access-date=August 22, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241202164400/https://cris.brighton.ac.uk/ws/files/40730447/Raven_et_al_Manuscript_PostReview_Final.pdf |url-status=live }}</ref> {{clade |{{clade |1=[[Ankylosauria]] |label2=[[Stegosauria]] |2={{clade |1={{clade |1=''[[Tuojiangosaurus]]'' |2=''[[Paranthodon]]''}} |3={{clade |1=''[[Chungkingosaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Gigantspinosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Isaberrysaura]]'' |2=''[[Huayangosaurus]]''}} |label3=[[Stegosauridae]] |3={{clade |1={{clade |1=''[[Jiangjunosaurus]]'' |2=''[[Dacentrurus]]''}} |3={{clade |label1=[[Stegosaurinae]] |1={{clade |1='''''Stegosaurus stenops''''' |2={{clade |1=''[[Hesperosaurus]]'' |2=''[[Wuerhosaurus]]''}} }} |3={{clade |1={{clade |1=''[[Loricatosaurus]]'' |2=''[[Alcovasaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Kentrosaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Adratiklit]]'' |2=''[[Miragaia longicollum|Miragaia]]'' }} }} }} }} }} }} }} }} }} }}|label1=[[Eurypoda]]}} Leta 2017 je izšla filogenetska analiza, ki je vključila skoraj vse znane rodove skupine Stegosauria.<ref name="maidment17">{{cite journal|last1=Raven|first1=T.j.|last2=Maidment|first2=S.C.R.|year=2017|title=A new phylogeny of Stegosauria (Dinosauria, Ornithischia)|journal=Palaeontology|volume=2017|issue=3|pages=401–408|doi=10.1111/pala.12291|bibcode=2017Palgy..60..401R|url=http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf|hdl=10044/1/45349|s2cid=55613546|hdl-access=free|archive-date=August 19, 2018|access-date=August 6, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045321/http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf|url-status=live}}</ref> Kasneje so nabor dopolnili novi [[takson]]i. Ob opisu fosilov stegozavrov iz kitajske grupacije Hekou so paleontologi opravili novo filogenetsko analizo::<ref name=HekouStegosaur>{{Cite journal |last1=Li |first1=Ning |last2=Li |first2=Daqing |last3=Peng |first3=Guangzhao |last4=You |first4=Hailu |date=2024 |title=The first stegosaurian dinosaur from Gansu Province, China |url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0195667124000259 |journal=Cretaceous Research |volume=158 |language=en |article-number=105852 |doi=10.1016/j.cretres.2024.105852 |issue=in press|bibcode=2024CrRes.15805852L |s2cid=267286799 |url-access=subscription }}</ref> {{clade |{{clade |1={{clade |1=''[[Bashanosaurus]]'' |2=''[[Chungkingosaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Huayangosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Isaberrysaura]]'' |2=''[[Gigantspinosaurus]]''}} |3={{clade |1=''[[Alcovasaurus]]'' |2={{clade |1=''[[Jiangjunosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Tuojiangosaurus]]'' |2=''[[Paranthodon]]''}} |3={{clade |1=''[[Kentrosaurus]]'' |2={{clade |1={{clade |1=''[[Adratiklit]]'' |2=''[[Dacentrurus]]''}} |3={{clade |1={{clade |1=''[[Hesperosaurus]]'' |2=''[[Miragaia longicollum|Miragaia]]''}} |3={{clade |1=''[[Loricatosaurus]]'' |2={{clade |1=''Stegosaurus homheni'' (=''[[Wuerhosaurus]]'') |2={{clade |1=[[Hekou Group]] ''Stegosaurus'' sp. {{small|(GSAU 201201)}} |2='''''Stegosaurus stenops''''' }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} }}|label1=[[Stegosauria]]}} === Vrste === V preteklosti so bile opisane številne vrste stegozavrov, ki pa so jih ob kasnejših revizijah bodisi razveljavili, bodisi označili za [[sinonim (taksonomija)|sinonime]] zgodnejših,<ref name="8spike" /> tako da zdaj rod vsebuje dve dobro poznani vrsti in eno slabo poznano. Vsi potrjeni ostanki stegozavrov so bili odkriti v Morrisonovi formaciji, natančneje v stratigrafskih conah 2–6, z nekaj potencialnimi v coni 1.<ref name="foster-appendix">{{navedi knjigo |author=Foster, J. |title=Jurassic West: The dinosaurs of the Morrison Formation and their world |publisher=Indiana University Press |year=2007 |isbn=978-0-253-34870-8 |pages=327–329}}</ref> * ''Stegosaurus stenops'', dobesedno »strehasti kuščar z ozkim obrazom« – vrsto je leta 1887 poimenoval Marsh,<ref name="Marsh87" /> po holotipu, ki ga je leto prej izkopal Marshall Felch pri Garden Parku severno od [[Cañon City, Colorado|Cañon Cityja]] v Koloradu. Je najbolje poznana vrsta stegozavra, predvsem zato, ker je med znanimi ostanki vsaj eno popolno okostje v naravnem položaju. Imel je proporcionalno velike, široke plošče na hrbtu in zaokrožene plošče na repu. Plošče so bile razporejene izmenjaje v dveh vzporednih vrstah vzdolž hrbta. Poznanih je vsaj 50 delnih okostij odraslih osebkov in mladičev, ena popolna lobanja in štiri delno ohranjene lobanje. S približno 6,5&nbsp;m dolžine je bil krajši od ostalih vrst.<ref name=G.S.Paul2016/> Ostanki so bili odkriti v Morrisonovi formaciji v Koloradu, Wyomingu in Utahu v Združenih državah Amerike.<ref name="dinosauria04" /> * ''Stegosaurus ungulatus'', dobesedno »strehasti kuščar s kopiti« – vrsto je Marsh poimenoval leta 1879<ref name=":0" /> po ostankih, odkritih v kamnolomu 12 na najdišču Como Bluff v Wyomingu.<ref name="8spike" /> Po mnenju nekaterih paleontologov gre za sinonim ''S.&nbsp;stenops''.<ref name="maidmentetal15" /> S 7&nbsp;m dolžine<ref name=G.S.Paul2016/> je bil najdaljši. Provizorično je bil vrsti dodeljen tudi primerek stegozavra, čigar fragmente so odkrili na Portugalskem.<ref name="escasoetal07">{{cite journal |vauthors=Escaso F, Ortega F, Dantas P, Malafaia E, Pimentel NL, Pereda-Suberbiola X, Sanz JL, Kullberg JC, Kullberg MC, Barriga F |year=2007 |title=New Evidence of Shared Dinosaur Across Upper Jurassic Proto-North Atlantic: ''Stegosaurus'' From Portugal |journal=Naturwissenschaften |volume=94 |issue=5 |pages=367–74 |bibcode=2007NW.....94..367E |doi=10.1007/s00114-006-0209-8 |pmid=17187254 |s2cid=10930309 |url=http://doc.rero.ch/record/15495/files/PAL_E2890.pdf |archive-date=February 23, 2023 |access-date=June 16, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230223173317/https://doc.rero.ch/record/15495/files/PAL_E2890.pdf |url-status=live }}</ref> ''Stegosaurus ungulatus'' se od ''S. stenops'' razlikuje po daljših zadnjih nogah, proporcionalno manjših in bolj koničastih ploščah s širokimi bazami in ozkimi konicami ter po več majhnih, ploščatih, trnom podobnih ploščah tik pred repnimi bodicami. Kot kaže so bile trnom podobne plošče parne, saj so odkrili vsaj en zrcalen par. ''S. ungulatus'' je zgleda imel tudi daljše stegnenice in kolčnice od drugih vrst. Nekoliko stran od tipskega primerka ''S. ungulatus'' so odkrili osem repnih bodic, zato je po mnenju mnogih paleontologov imel štiri pare bodic. Toda vse odtlej niso našli nobenega drugega stegozavra z osmimi bodicami, zato morda en komplet izvira od drugega osebka.<ref name="galton2010" /> Ostanki iz drugih kamnolomov, med njimi rep iz kamnoloma 13, ki zdaj tvori sestavljeno okostje AMNH 650 v Ameriškem prirodoslovnem muzeju in jih vrsti ''S. ungulatus'' pripisujejo na osnovi repnih vretenc z zarezami, vsebujejo samo po štiri bodice.<ref name="8spike" /> Tipski primerek ''S. ungulatus'' (YPM 1853) je [[Richard Swann Lull]] leta 1910 vgradil v prvo postavljeno okostje stegozavra v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju. Po takratni interpretaciji je imela postavitev parne plošče s široko razmaknjenimi ploščami, leta 1924 pa so jo popravili po novejših ugotovitvah.<ref name="revan2011" /> Dodatni ostanki iz istega kamnoloma vključno z repnimi vretenci in še eno veliko ploščo, ki so jih izkopali uslužbenci Nacionalnega prirodoslovnega muzeja (vodeno pod oznako USNM 7414), pripadajo istemu osebku kot YPM 1853.<ref name="galton2010" /> {{multiple image |align = right | direction =vertical |total_width = 250 |image1 = Stegosaurus (10436555006).jpg | alt1 = |image2 = Stenops.jpg | alt2 = |footer = Tipski primerek ''S. stenops'', razstavljen v Nacionalnem prirodoslovnem muzeju }} * ''Stegosaurus sulcatus'', dobesedno »razbrazdani strehasti kuščar« – vrsto je Marsh opisal leta 1887 na osnovi delno ohranjenega okostja.<ref name="Marsh87" /> Dolgo časa so ime nato obravnavali kot sinonim ''S.&nbsp;armatus'',<ref name="dinosauria04" /> sodobnejše raziskave pa nakazujejo, da je vendarle samostojna vrsta.<ref name="galton2010" /> Prepoznaven je po nenavadno velikih bodicah z brazdami in velikimi bazami. Ob tipskem primerku je bila ohranjena bodica, ki so jo sprva interpretirali kot repno bodico, a je bila morda nameščena na rami ali boku živali, saj ima bazo mnogo večjo od ustreznega repnega vretenca. Po drugi razlagi gre za še neopisano vrsto, morda celo ne stegozavra, temveč pripadnika drugega rodu.<ref name="SMetal08" /><ref name="senter2010">{{cite journal |last=Senter |first=Phil |year=2010 |title=Evidence for a Sauropod-Like Metacarpal Configuration in Stegosaurian Dinosaurs |url=http://doc.rero.ch/record/32124/files/PAL_E2887.pdf |journal=Acta Palaeontologica Polonica |volume=55 |issue=3 |pages=427–432 |doi=10.4202/app.2009.1105 |bibcode=2010AcPaP..55..427S |doi-access=free |s2cid=53328847 |archive-date=August 19, 2018 |access-date=April 20, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045412/http://doc.rero.ch/record/32124/files/PAL_E2887.pdf |url-status=live }}</ref> Peter Galton zagovarja stališče, da gre za samostojno vrsto zaradi nenavadnih bodic.<ref name="galton2010" /> Leta 2008 je ekipa Susannah Maidment predlagala obsežne spremembe taksonomije stegozavra. Zagovarjali so sinonimizacijo ''S.&nbsp;stenops'' in ''S.&nbsp;ungulatus'' z ''S.&nbsp;armatus'' in pridružitev rodov ''[[Hesperosaurus]]'' ter ''[[Wuerhosaurus]]'' v rod ''Stegosaurus'', s čimer bi bili tipski vrsti slednjih preimenovani v ''Stegosaurus mjosi'' oz. ''Stegosaurus homheni''. Vrsto ''S.&nbsp;longispinus'' so obravnavali kot [[nomen dubium|dvomljivo]]. Tak koncept rodu ''Stegosaurus'' bi torej vključeval tri veljavne vrste (''S.&nbsp;armatus'', ''S.&nbsp;homheni'' in ''S.&nbsp;mjosi''), ki so bile razširjene v Severni Ameriki in Evropi v pozni juri ter v Aziji v zgodnji kredi.<ref name="SMetal08" /> Vendar shema ni pritegnila konsenza paleontologov,<ref name="galton2010" /><ref name="SF&C25">{{cite journal|last1=Sánchez-Fenollosa |first1=Sergio |last2=Cobos |first2=Alberto |year=2025 |title=New insights into the phylogeny and skull evolution of stegosaurian dinosaurs: An extraordinary cranium from the European Late Jurassic (Dinosauria: Stegosauria) |journal=Vertebrate Zoology |volume=75 |pages=147–171 |doi=10.3897/vz.75.e146618 |doi-access=free}}</ref> in kasnejša kladistična analiza, ki jo je Maidment opravila s Thomasom Ravenom, zavrača sinonimizacijo taksona ''Hesperosaurus'' s ''Stegosaurus''.<ref>{{cite journal |last1=Raven |first1=T. J. |last2=Maidment |first2=S. C. R. |year=2017 |title=A new phylogeny of Stegosauria (Dinosauria, Ornithischia) |url=http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf |journal=Palaeontology |volume=60 |issue=3 |pages=401–408 |doi=10.1111/pala.12291 |bibcode=2017Palgy..60..401R |hdl-access=free |hdl=10044/1/45349 |s2cid=55613546 |archive-date=August 19, 2018 |access-date=August 6, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045321/http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf |url-status=live }}</ref> Že prej je ekipa pod njenim vodstvom revidirala svoj predlog, ko je Galton ime ''S. armatus'' prepoznal kot dvomljivo in namesto tega dodelil status tipske vrste ''S. stenops''.<ref name="maidmentetal15" /> ===Dvomljive vrste in mlajši sinonimi=== * ''Stegosaurus armatus'', dobesedno »oklopljeni strehasti kuščar« – prva odkrita vrsta, ki jo je poimenoval Othniel Marsh leta 1877.<ref name="Marsh77" /> Opisana je po delnem okostju in pripisujejo ji več kot 30 fragmentov.<ref name="dinosauria04" /> Vendar pa je bil tipski primerek zelo razdrobljen, od njega so ostali le še del repa, kolčnic in noge, nekaterih hrbtnih vretenc in ene plošče (po slednji je dobil ime). Našli niso nobene druge plošče ali bodic, pa tudi ne ostankov sprednje polovice živali.<ref name="8spike" /> Zaradi razdrobljenosti tega fosila je vrsto izjemno težko primerjati z drugimi, ki so osnovane na boljših primerkih, zato takson večinoma obravnavajo kot ''nomen dubium''. Posledično so status tipske vrste rodu ''Stegosaurus'' namesto tega dodelili ''S. stenops'', kar je leta 2013 potrdila [[Mednarodna komisija za zoološko nomenklaturo]].<ref name="icznopinion2320" /> * ''Stegosaurus'' »affinis« – vrsto je poimenoval Marsh leta 1881 po najdbi ene [[Sramnica|sramnice]], ki pa je bila kasneje izgubljena. Ker ni podal zadovoljivega opisa kosti, na osnovi katerega bi bilo možno razlikovati vrsto, je ime obravnavano kot ''[[nomen nudum]]''.<ref name="gilmore14" /> * ''Diracodon laticeps'' – tudi to vrsto je opisal Marsh leta 1881, po nekaj fragmentih spodnje čeljustnice.<ref>{{cite journal |author=Marsh OC |year=1881 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part V |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=21 |pages=417–23 |bibcode=1881AmJS...21..417M |doi=10.2475/ajs.s3-21.125.417 |s2cid=219234316}}</ref> [[Robert Bakker]] je leta 1986 obudil ime kot starejši sinonim ''S. stenops'',{{sfn|Bakker|1986}} drugi paleontologi pa so mnenja, da po tem materialu ni mogoče prepoznati vrste in ga je možno kvečjemu pripisati rodu ''Stegosaurus'', zaradi česar gre za ''nomen dubium''.<ref name="8spike" /> * ''Stegosaurus duplex'', dobesedno »strehasti kuščar z dvema pleksusoma« – vrsto je opisal Marsh leta 1887, vključno s holotipom. Ime se nanaša na močno povečan živčni kanal v križnici in Marsh je špekuliral, da so se tu nahajali dodatni možgani. Nepovezane kosti je izkopal Edward Ashley na najdišču Como Bluff leta 1879. Marsh je trdil, da je imelo vsako križno vretence svoje rebro, kar da je drugačno od ''S. ungulatus'', vendar pa križnica ni bila nikoli odkrita. Domneval je tudi, da bi bil lahko ''S. duplex'' brez oklepa, saj ob okostju takrat niso odkrili nobene plošče ali bodice. Ponovni pregled zemljevidov najdišča je razkril, da je bil fosil močno raztreščen.<ref name="8spike" /> Po današnjem konsenzu gre za sinonim ''S. ungulatus'' in več delov tega fosila je bilo leta 1910 dejansko vgrajenih v postavitev ''S. ungulatus'' v Peabodyjevem muzeju.<ref name="galton2010" /> ===Prestavljene vrste=== * ''Stegosaurus marshi'' (Lucas, 1901) je bila leta 1902 prestavljena v rod ''[[Hoplitosaurus]]''.<ref>{{cite journal |author=Lucas, F.A. |year=1902 |title=A new generic name for Stegosaurus marshi |journal=Science |volume=16 |issue=402 |pages=435 |doi=10.1126/science.16.402.435}}</ref> * ''Stegosaurus priscus'' (Nopcsa, 1911) je bila kasneje prestavljena v rod ''[[Lexovisaurus]]'',<ref name="dinosauria04" /> zdaj pa je tipska vrsta rodu ''[[Loricatosaurus]]''.<ref name="SMetal08" /> * ''Stegosaurus longispinus'' ([[Charles W. Gilmore|Gilmore]], 1914) – opisana po fragmentih okostja trupa, kasneje večinoma izgubljenega.<ref name="gilmore14" /> Zdaj je tipska vrsta rodu ''Alcovasaurus'', ki ga uvrščajo v poddružino Dacentrurinae.<ref>{{cite journal |last1=Galton |first1=Peter M. |last2=Carpenter |first2=Kenneth |year=2016 |title=The plated dinosaur ''Stegosaurus longispinus'' Gilmore, 1914 (Dinosauria: Ornithischia; Upper Jurassic, western USA), type species of Alcovasaurus n. gen. |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie - Abhandlungen |volume=279 |issue=2 |pages=185–208 |doi=10.1127/njgpa/2016/0551|bibcode=2016NJGPA.279..185G }}</ref><ref name=":7">{{Cite journal |last1=Costa |first1=Francisco |last2=Mateus |first2=Octávio |date=November 13, 2019 |title=Dacentrurine stegosaurs (Dinosauria): A new specimen of ''Miragaia longicollum'' from the Late Jurassic of Portugal resolves taxonomical validity and shows the occurrence of the clade in North America |journal=PLOS ONE |language=en |volume=14 |issue=11 |article-number=e0224263 |doi=10.1371/journal.pone.0224263 |issn=1932-6203 |pmc=6853308 |pmid=31721771|bibcode=2019PLoSO..1424263C |doi-access=free }}</ref> * ''Stegosaurus madagascariensis'' (Piveteau, 1926) – opisana po najdbah zob na [[Madagaskar]]ju, ki so jih različni avtorji pripisovali stegozavru, teropodu [[majungasaurus|majungazavru]],<ref>{{cite journal |last1=Galton |first1=PM |year=1981 |title=''Craterosaurus pottonensis'' Seeley, a stegosaurian dinosaur from the Lower Cretaceous of England, and a review of Cretaceous stegosaurs |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=161 |issue=1 |pages=28–46|doi=10.1127/njgpa/161/1981/28 |bibcode=1981NJGPA.161...28G }}</ref> [[hadrozaver|hadrozavru]] in celo krokodilu, zdaj pa prevladuje mnenje, da verjetno pripadajo ankilozavru.<ref name="SMetal08" /> * ''Stegosaurus homheni'' – alternativna klasifikacija vrste ''[[Wuerhosaurus|Wuerhosaurus homheni]]'' s Kitajske, ki jo je leta 1973 po okostju trupa opisal [[Dong Zhiming]].<ref>{{cite journal| author=Dong, Z. M. |year=1973 |title=Dinosaurs from Wuerho |journal=Institute of Paleontology and Paleoanthropology Memoir |volume=11 |pages=45–52}}</ref> Maidment in sod. so jo leta 2008 prestavili v rod ''Stegosaurus'',<ref name="SMetal08" /> vendar po današnjem konsenzu spada v svoj rod.<ref name="z900">{{cite journal |author1=Hao, B. |author2=Peng, G. |author3=Qin, G. |author4=Ye, Y. |author5=Jiang. S. |title=中国剑龙类的发展史和演化 |trans-title=Zgodovina in evolucija stegozavrov Kitajske |journal=Geological Bulletin of China |volume=37 |issue=10 |date=2018-10-01 |issn=1671-2552 |doi=10.12097/gbc.dztb-37-10-1777 |pages=1777–1782 |language=zh}}</ref><ref name="k676">{{cite journal |last1=Xing |first1=Lida |last2=Lockley |first2=Martin G. |last3=Persons |first3=W. Scott |last4=Klein |first4=Hendrik |last5=Romilio |first5=Anthony |last6=Wang |first6=Donghao |last7=Wang |first7=Miaoyan |title=Stegosaur track assemblage from Xinjiang, China, featuring the smallest known stegosaur record |journal=Palaios |volume=36 |issue=2 |date=2021-02-28 |issn=0883-1351 |doi=10.2110/palo.2020.036 |pages=68–76}}</ref> * ''Stegosaurus mjosi'' (Carpenter et al., 2001) – alternativna klasifikacija vrste ''[[Hesperosaurus|Hesperosaurus mjosi]]'', opisane po delno ohranjenem okostju trupa iz Morrisonove formacije v Wyomingu. Maidment s sod. jo je v reviziji leta 2010 prestavila v rod ''Stegosaurus'',<ref name="SMetal08" /><ref>{{cite journal |last=Maidment |first=Susannah C. R. |title=Stegosauria: a historical review of the body fossil record and phylogenetic relationships |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |date=2010 |issn=1661-8726 |doi=10.1007/s00015-010-0023-3 |pages=199–210}}</ref> v kasnejših virih pa je ''Hesperosaurus mjosi'' vseeno bolj uveljavljeno ime zanjo.<ref>{{Cite journal |last1=Maidment |first1=Susannah C. R. |last2=Woodruff |first2=D. Cary |last3=Horner |first3=John R. |date=January 2, 2018 |title=A new specimen of the ornithischian dinosaur Hesperosaurus mjosi from the Upper Jurassic Morrison Formation of Montana, U.S.A., and implications for growth and size in Morrison stegosaurs |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=38 |issue=1 |article-number=e1406366 |doi=10.1080/02724634.2017.1406366 |bibcode=2018JVPal..38E6366M |hdl=10141/622747 |s2cid=90752660 |issn=0272-4634|hdl-access=free }}</ref> ==Paleobiologija== [[File:HMNS Stegosaurus.jpg|thumb|right|Postavljeno okostje v dvonožni drži, houstonski prirodoslovni muzej]] ===Drža in premikanje=== Kmalu po odkritju je Othniel Marsh objavil razlago, da so stegozavri zaradi kratkih sprednjih okončin hodili po dveh nogah.<ref name=Marsh80>{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel Charles |s2cid=130249498 |year=1880 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part III |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=19 |pages=253–59 |doi=10.2475/ajs.s3-19.111.253 |url=https://zenodo.org/record/2042250 |bibcode=1880AmJS...19..253M |archive-date=May 2, 2021 |access-date=July 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213247/https://zenodo.org/record/2042250 |url-status=live }}</ref> Do leta 1891 si je premislil, ko je upošteval masivnost živali.<ref name=Marsh1891>{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel Charles |s2cid=129981252 |year=1891 |title=Restoration of ''Stegosaurus'' |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=42 |pages=179–81 |doi=10.2475/ajs.s3-42.248.179 |bibcode=1891AmJS...42..179M}}</ref> Zdaj nedvomno velja za štirinožnega, so pa paleontologi razpravljali o tem, da se je morda bil sposoben dvigniti na zadnje noge z oporo repa, kar bi mu omogočilo doseči višje poganjke rastlin.<ref name=dinosauria04/> To je predlagal [[Robert Bakker]],{{sfn|Bakker|1986}}<ref>{{cite journal |author=Bakker, R.T. |s2cid=4162574 |year=1978 |title=Dinosaur feeding behavior and the origin of flowering plants |journal=Nature |issue=5672 |pages=661–63 |volume=274 |doi=10.1038/274661a0 |bibcode=1978Natur.274..661B}}</ref> [[Kenneth Carpenter]] pa je nasprotoval.<ref name=Carpenter98/> Kasnejša študija je podprla možnost vzpenjanja na zadnje noge pri sorodnem rodu ''Kentrosaurus'', ne pa možnosti opiranja na rep.<ref name=MallROM>{{cite journal |last=Mallison |first=H. |s2cid=132746786 |year=2010 |title=CAD assessment of the posture and range of motion of ''Kentrosaurus aethiopicus'' HENNIG 1915 |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |pages=211–233 |doi=10.1007/s00015-010-0024-2|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..211M }}</ref> [[File:Stegosaurus dinosaur footprints in sandstone (Morrison Formation, Upper Jurassic; Quarry 5, Dinosaur Ridge, west of Denver, north-central Colorado, USA) (15354473407).jpg|thumb|left|Stopinje odraslega in mladiča iz Morrisonove formacije]] Stegozavri so imeli kratke sprednje noge v primerjavi z zadnjimi. Poleg tega so imele njihove zadnje noge kratek spodnji del (iz [[golenica|golenice]] in [[mečnica|mečnice]]) v primerjavi s [[stegnenica|stegnenico]]. To nakazuje, da niso mogli hoditi zelo hitro, saj bi korak zadnjih nog pri večjih hitrostih prehiteval sprednje noge. Po izračunih bi njihova največja hitrost znašala 15,3–17,9&nbsp;km/h.<ref>Calculating the speed of Quadrupedal graviportal animals by Ruben Molina-Perez, Asier Larramendi</ref><ref name=FasWeis04/> Sledi, ki jih je odkril Matthew Mossbrucker iz Morrisonovega prirodoslovnega muzeja v Koloradu nakazujejo, da so stegozavri živeli in se premikali v čredah, v katerih so bile živali različnih starosti. Eno skupino sledi interpretirajo kot štiri ali pet mladičev, ki so hodili v isti smeri, v drugi pa sledi odraslega prekrivajo sledi mladiča.<ref name=smithsonian08>{{cite journal |last=Rajewski |first=Genevieve |date=May 2008 |title=Where Dinosaurs Roamed |journal=Smithsonian |pages=20–24 |url=http://www.smithsonianmag.com/history-archaeology/phenom-dino-200805.html |archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20091015085900/http%3A//www.smithsonianmag.com/history%2Darchaeology/phenom%2Ddino%2D200805.html |archive-date=October 15, 2009 |access-date=April 30, 2008}}</ref> Plošče bi motile običajno držo dinozavrov med parjenjem, zato domnevajo, da bi se samica lahko ulegla na bok, samec pa bi prišel od zgoraj in zadaj. Po drugi razlagi je počepnila s sprednjimi nogami in dvignila rep, samec pa se je oprl na njene boke. Vendar ostaja položaj pri parjenju neznanka, saj zaenkrat ni dokazov o narastiščih mišic za premičen [[penis]], niti o [[bakulum]]u pri samcih stegozavrov.<ref>{{cite journal |author=Isles, T. |s2cid=85417112 |year=2009 |title=The socio-sexual behaviour of extant archosaurs: Implications for understanding dinosaur behaviour |journal=Historical Biology |volume=21 |issue=3–4 |pages=139–214 |doi=10.1080/08912960903450505 |bibcode=2009HBio...21..139I |url=http://doc.rero.ch/record/232923/files/PAL_E4545.pdf |archive-date=May 2, 2021 |access-date=October 29, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213306/http://doc.rero.ch/record/232923/files/PAL_E4545.pdf |url-status=live }}</ref> ===Vloga plošč=== [[File:Allosaurus attacks Stegosaurus.jpg|upright|thumb|Odrasel ''S. stenops'' z mladičem, postavljena kot bi ju napadal ''[[Allosaurus fragilis]]'']] Veliko razprav je bilo o vlogi stegozavrovih plošč. Marsh je predlagal, da so služile kot nekakšen oklep,<ref name=Marsh80/> že kmalu pa so nasprotniki temu oporekali, saj naj bi bile preveč krhke in nerodno postavljene za obrambo, nezaščiteni bi bili boki.<ref name=Davitashvili61>{{navedi knjigo |title=The Theory of sexual selection |year=1961 |author=Davitashvili, L. |page=538 |publisher=Izdatel'stvo Akademia nauk SSSR}}</ref> Drugi so še dalje zagovarjali obrambno vlogo. Bakker je razvil hipotezo, da so bile pokrite z [[roževina|roževino]], saj so ga fosili plošč spomnili na koščene sredice rogov pri rogatih živalih.{{sfn|Bakker|1986|p=229–234}} Študija dobro ohranjenega primerka herperozavra je nakazala, da so bile plošče prekrite s plastjo [[keratin]]a, kar bi jih ojačalo in jim dalo ostre, rezalne robove.<ref name=Christiansen2010/> Bakker je predlagal, da je lahko stegozaver prevesil osteoderme z ene strani na drugo in tako obrnil proti plenilcu ves nabor bodic in rezil, s čimer bi mu preprečil, da se dovolj približa za napad. Menil je, da bi za vlogo razkazovanja morale stati pokonci, pri čemer so tako ozke, da bi to za žival pomenilo stalen mišični napor.{{sfn|Bakker|1986|p=229–234}} Drugi paleontologi so oporekali premičnosti plošč.<ref name=Buff86/> Druga možna vloga plošč je uravnavanje telesne temperature,<ref name=Buff86>{{cite journal |author=Buffrénil |year=1986 |title=Growth and Function of ''Stegosaurus'' Plates |journal=Paleobiology |volume=12 |issue=4 |pages=459–73 |doi=10.1017/S0094837300003171|s2cid=89139852 }}</ref> podobno kot jadra [[pelikozaver|pelikozavrov]] [[dimetrodon]]a in [[edafozaver|edafozavra]] (pa tudi ušesa danes živečih [[sloni|slonov]] ter zajcev). Po brazdah naj bi bile speljane žile in zrak, ki bi tekel ob ploščah, bi hladil kri.<ref>{{cite journal |author1=Farlow, J.O. |author2=Thompson, C.V. |author3=Rosner, D.E. |s2cid=44506996 |year=1976 |title=Plates of the dinosaur ''Stegosaurus'':Forced convection heat loss fins? |journal=[[Science]] |issue=4244 |pages=1123–1125 |volume=192 |doi=10.1126/science.192.4244.1123 |pmid=17748675 |bibcode=1976Sci...192.1123F}}</ref> Ena od študij je nakazala na »izjemno ožiljenost zunanje plasti kosti«,<ref name=Brusatte>{{navedi knjigo |title=Dinosaur Paleobiology |date=February 2012 |author=Stephen Brusatte |pages=63–64 |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |location=Hoboken, NJ}}</ref><ref name=Buff86/> kar je bilo interpretirano kot dokaz, da so plošče služile za termoregulacijo.<ref name=Brusatte/> Tudi primerjava zgradbe z osteodermi [[aligator]]jev podpira to razlago.<ref>{{cite journal |author1=Farlow, James O. |author2=Hayashi, Shoji |author3=Tattersall, Glenn J. |s2cid=129933940 |title=Internal vascularity of the dermal plates of ''Stegosaurus'' (Ornithischia, Thyreophora) |year=2010 |journal=Swiss Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0021-5 |volume=103 |issue=2 |pages=173–85 |bibcode=2010SwJG..103..173F |url=http://www.brocku.ca/researchers/glenn_tattersall/PDFs/farlow%20et%20al%20stegosaurus.pdf |access-date=June 13, 2012 |archive-date=October 5, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131005022905/http://www.brocku.ca/researchers/glenn_tattersall/PDFs/farlow%20et%20al%20stegosaurus.pdf }}</ref> [[File:Stegosaurus plates.jpg|thumb|left|Plošče stegozavra Sophie]] Hipoteza o termoregulaciji je vprašljiva, saj so imeli sorodniki stegozavrov, kot so predstavniki rodu ''Kentrosaurus'', bodice z manjšo površino. To nakazuje, da hlajenje ni bilo tako pomembno, da bi zahtevalo specializirane strukture kot so plošče. Po drugi strani bi lahko plošče pomagale pri absorpciji Sončevega sevanja. Proti koncu jure je prišlo do ohlajevanja podnebja, tako da bi velikemu [[ektoterm]]nemu plazilcu morda koristila povečana površina za segrevanje krvi.<ref name=comparativehistology>{{cite journal |author1=Main, R.P. |author2=Padian, K. |author3=Horner, J. |year=2000 |title=Comparative histology, growth and evolution of archosaurian osteoderms: why did ''Stegosaurus'' have such large dorsal plates? |volume=20 |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |page=56A}}</ref> Plast gladkega keratina na vrhu bi izolirala in ovirala termoregulacijo, vendar tudi krave in race oddajajo odvečno toploto skozi roge in kljune kljub plasti keratina na vrhu, tako da to ne ovrže možnosti.<ref name=Christiansen2010/> [[Histologija|Histološke]] preiskave mikrostrukture plošč so ožiljenost pripisale potrebi po transportu hranil za hitro rast le-teh<ref name=Brusatte/><ref name=platesforID>{{cite journal |author1=Main, R. |author2=de Ricqlès, A. |author3=Horner, J.R. |author4=Padian, K. |year=2005 |title=The evolution and function of thyreophoran dinosaur scutes: implications for plate function in stegosaurs |journal=Paleobiology |volume=31 |issue=2 |pages=291–314 |doi=10.1666/0094-8373(2005)031[0291:teafot]2.0.co;2|s2cid=1548133 }}</ref> [[File:Stegosaurus dorsal plate - Museum of the Rockies - 2013-07-08.jpg|thumb|upright|right|Odlitek hrbtne plošče, Museum of the Rockies, [[Bozeman, Montana|Bozeman]], [[Montana]]]] Po še eni teoriji je imelo žilje plošč svarilno vlogo – po tej teoriji bi stegozaver ob vsiljivcu črpal kri vanje, zaradi česar bi »zardele«, rdeča barva pa bi pomenila svarilo.<ref name=blood>{{navedi knjigo |title=The Upper Jurassic Morrison Formation: an interdisciplinary study Part 2 |first1=Kenneth |last1=Carpenter |first2=Dan |last2=Chure |first3=James I. |last3=Kirkland |author4=Denver Museum of Natural History |isbn=978-90-5699-183-8 |page=137 |year=1998 |publisher=Taylor & Francis}}</ref> Vendar pa so bile plošče prekrite z roževino, ne s kožo.<ref name=Christiansen2010/> Njihova velikost nakazuje, da so služile za povečanje navidezne višine živali, bodisi za ustrahovanje sovražnikov,<ref name=gilmore14/> bodisi za postavljanje pred vrstniki med dvorjenjem.<ref name=Davitashvili61/> Ena od študij na hesperozavrih je nakazala, da so plošče izražale [[Spolna dvoličnost|spolno dvoličnost]]: samci so imeli širše, samice pa višje.<ref name=":4">{{cite journal |author=Saitta, E.T. |year=2015 |title=Evidence for Sexual Dimorphism in the Plated Dinosaur ''Stegosaurus mjosi'' (Ornithischia, Stegosauria) from the Morrison Formation (Upper Jurassic) of Western USA |journal=PLOS ONE |volume=10 |issue=4 |article-number=e0123503 |doi=10.1371/journal.pone.0123503 |pmid=25901727 |pmc=4406738 |bibcode=2015PLoSO..1023503S|doi-access=free }}</ref> Vlogo pri razkazovanju je morda dopolnjevala roževinasta prevleka, ki bi povečala površino in bila lahko živo obarvana.<ref name=Christiansen2010/> Plošče bi lahko služile tudi za individualno prepoznavo.<ref name=platesforID/> Vendar danes živeči plazilci ne uporabljajo tovrstnih struktur za razločevanje vrst, tako da je ta vloga tudi pri stegozavrih vprašljiva.<ref>{{cite journal |author=Hone, D.W.E. |author2=Naish, D. |year=2013 |title=The 'species recognition hypothesis' does not explain the presence and evolution of exaggerated structures in non-avialan dinosaurs |journal=Journal of Zoology |volume=290 |issue=3 |pages=172–180 |doi=10.1111/jzo.12035|doi-access=free }}</ref> ===Repne bodice=== [[File:Thagomizer 01.jpg|thumb|left|Postavljene bodice]] V stroki je za komplet repnih bodic stegozavrov in sorodnikov uveljavljeno poimenovanje »thagomizer«; gre izvorno za šalo striparja [[Gary Larson|Garyja Larsona]], ki je v eni od epizod svojega stripa ''[[The Far Side]]'' prikazal razred [[pračlovek|praljudi]], ki jim učitelj razlaga anatomijo stegozavra in ob bodicah pove, da se tisti del imenuje »thagomizer« po pokojnem Thagu Simmonsu (torej namiguje, da ga je stegozaver z bodicami ubil). Kasneje so ga paleontologi začeli zares uporabljati kot anatomski termin.<ref>{{navedi splet |last=Black |first=Riley |date=March 30, 2011 |title=Watch Out For That Thagomizer! |url=https://www.smithsonianmag.com/science-nature/watch-out-for-that-thagomizer-98891562/ |access-date=May 28, 2019 |website=Smithsonian.com}}</ref><ref name="TRHJ07">{{navedi knjigo |last=Holtz |first=Thomas R. Jr. |author-link=Thomas R. Holtz Jr. |title=Dinosaurs: the Most Complete, Up-To-Date Encyclopedia for Dinosaur Lovers of All Ages |publisher=Random House |year=2007 |isbn=978-0-375-82419-7 |location=New York |page=[https://archive.org/details/dinosaursmostcom00holt/page/230 230]}}</ref> Gilmore je leta 1914 predpostavil, da so bile repne bodice za razkazovanje,<ref name=gilmore14/> kasnejše razprave pa so šle v smer, da bi lahko bile orožje. Rep je bil verjetno mnogo bolj gibčen kot pri drugih dinozavrih, saj ni imel okostenelih vezi, vendar pa so gibanje omejevale repne plošče na številnih vretencih.<ref name=Carpenter98/> Stegozaver je imel verjetno ves zadnji del precej gibčen, saj bi se lahko odrival z močnimi sprednjimi nogami in imel zadnje pri miru, s čimer bi lahko rep spretno obračal proti napadalcu.{{sfn|Bakker|1986}} [[File:Thagomizer (spike).jpg|right|thumb|upright|Repno vretence alozavra, ki ga je prebodla stegozavrove repna bodica]] Kasnejša študija je razkrila, da je bila skoraj desetina znanih repnih bodic poškodovanih, kar podpira teorijo o orožju.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author1=McWhinney, L.A. |author2=Rothschild, B.M. |author3=Carpenter, K. |year=2001 |title=The Armored Dinosaurs |chapter=Posttraumatic chronic osteomyelitis in ''Stegosaurus'' dermal spikes |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-33964-5 |pages=141–56}}</ref> Dodatno podpira teorijo tudi najdba repnega vretenca alozavra z luknjo, ki se povsem prilega bodici. Sodeč po poškodbi je bila bodica vanj zarita od spodaj, pri čemer je premaknila del stranskega izrastka navzgor, zaraščena kost pod izrastkom pa kaže sledi okužbe.<ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author1=Carpenter, K. |author2=Sanders, F. |author3=McWhinney, L. |author4=Wood, L. |year=2005 |title=The Carnivorous Dinosaurs |chapter=Evidence for predator-prey relationships: Examples for ''Allosaurus'' and ''Stegosaurus'' |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-34539-4 |pages=325–50}}</ref> ''S.&nbsp;stenops'' je imel štiri kožne bodice, dolge 60–90''&nbsp;''cm. Najdbe z bodicami v naravnem položaju kažejo, da so vsaj pri nekaterih vrstah izraščale vodoravno, ne navpično kot je pogosto prikazano.<ref name=Carpenter98/> Othniel Marsh je opisal vrsto ''S.&nbsp;ungulatus'' z osmimi repnimi bodicami, za razliko od ''S.&nbsp;stenops''. Vendar pa sodobnejše raziskave kažejo, da je imela tudi ta vrsta štiri.<ref name=8spike/> ===Rast in presnova=== [[File:Stegosaurus_juvenile.jpg |thumb|left|Delno okostje mladiča z odlitki kosti, razstavljeno v [[Dinosaur National Monument]] v Utahu]] Znani so ostanki mladičev stegozavrov, ki nakazujejo vzorce rasti. Oba znana mladiča sta razmeroma majhna, manjši je bil dolg 1,5&nbsp;m, večji pa 2,6&nbsp;m. Da gre za mladiče dokazuje dejstvo, da [[lopatica]] še ni zraščena s korakoidno kostjo ter da so zadnje noge še krajše. Tudi okolčje je podobno tistemu pri fosilih mladičev kentrozavrov.<ref name=galton1982>{{cite journal |last=Galton |first=P.M. |year=1982 |title=Juveniles of the stegosaurian dinosaur ''Stegosaurus'' from the Upper Jurassic of North America |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=2 |issue=1 |pages=47–62 |doi=10.1080/02724634.1982.10011917|bibcode=1982JVPal...2...47G }}</ref> Študija primerkov različnih velikosti je pokazala, da plošče in bodice rasle počasneje kot okostje vsaj dokler žival ni dosegla končne velikosti.<ref>{{cite journal |author=Hayashi, S. |author2=Carpenter, K. |author3=Suzuki, D. |s2cid=86613451 |year=2009 |title=Different Growth Patterns between the Skeleton and Osteoderms of ''Stegosaurus'' (Ornithischia: Thyreophora) |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=29 |issue=1 |pages=123–131 |doi=10.1080/02724634.2009.10010366|bibcode=2009JVPal..29..123H }}</ref> Sodeč po histoloških značilnostih razvijajočih se kosti so kentrozavri rasli hitreje od stegozavrov, kar odstopa od pravila, da so večji dinozavri rasli hitreje od manjših.<ref>{{cite journal |author1=Redelstorff, R. |author2=Hübner, T.R. |author3=Chinsamy, A. |author4=Sander, P. M. |year=2013 |title=Bone histology of the stegosaur ''Kentrosaurus aethiopicus'' (Ornithischia: Thyreophora) from the Upper Jurassic of Tanzania |journal=The Anatomical Record |volume=296 |issue=6 |pages=933–952 |doi=10.1002/ar.22701 |pmid=23613282 |s2cid=23433029|doi-access= }}</ref> Stegozavri naj bi sodeč po molekularnih sledeh imeli [[ektotermija|ektotermno]] (»hladnokrvno«) ali [[gigantotermija|gigantotermno]] presnovo, podobno kot drugi rodovi dinozavrov in danes živeči plazilci. To naj bi bilo pogosto pri ornitishijih nasploh, skupina naj bi se po tej razlagi razvijala v smeri ektotermije iz skupnega prednika, ki je bil [[endotermija|endotermen]] (»toplokrven«).<ref name="wiemann2022">{{cite journal |last1=Wiemann |first1=J. |last2=Menéndez |first2=I. |last3=Crawford |first3=J.M. |first4=M. |last4=Fabbri |first5=J.A. |last5=Gauthier |first6=P.M. |last6=Hull |first7=M.A. |last7=Norell |first8=D.E.G. |last8=Briggs |title=Fossil biomolecules reveal an avian metabolism in the ancestral dinosaur |journal=Nature |year=2022 |volume=606 |issue=7914 |pages=522–526 |doi=10.1038/s41586-022-04770-6|pmid=35614213 |bibcode=2022Natur.606..522W |s2cid=249064466 |url=https://authors.library.caltech.edu/records/h6ddx-6t044/files/41586_2022_4770_MOESM1_ESM.pdf?download=1 }}</ref> ===Prehrana=== [[File:Stegotooth.svg|thumb|left|Ilustracija zobne krone]] Stegozavri in sorodni rodovi so bili [[rastlinojedec|rastlinojedi]]. Vendar se njihovi zobje in čeljusti močno razlikujejo od tistih pri drugih ornitishijih, kar nakazuje na drugačno prehranjevalno strategijo. Drugi ornitishiji so imeli zobe za mletje rastlinskega materiala in zgradbo čeljusti, ki je dopuščala premikanje v drugih smereh, medtem ko naj bi bilo gibanje pri stegozavrih omejeno na navpično ravnino. Stegozavri so imeli majhne zobe, podobne čepom, obrabo pa na vodoravnih ploskvah.<ref name=dinosauria04/><ref>{{navedi knjigo |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author=Barrett, P.M. |year=2001 |title=The Armored Dinosaurs |chapter=Tooth wear and possible jaw action of ''Scelidosaurus harrisoni'', and a review of feeding mechanisms in other thyreophoran dinosaurs |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-33964-5 |pages=25–52}}</ref> Zobje niso bili stisnjeni tesno skupaj v blok, ki bi omogočal učinkovito mletje.<ref name=conciseHistory>{{navedi knjigo |last1=Fastovsky |first1=David E. |last2=Weishampel |first2=David B. |name-list-style=amp |year=2009 |title=Dinosaurs: A Concise Natural History |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, GBR |isbn=978-0-511-47789-8 |pages=89–90}}</ref> Prav tako ni fosilnih dokazov o [[gastrolit]]ih — kamnih, ki so jih nekateri dinozavri požirali za pomoč pri mletju, podobno kot današnji ptiči. Zato ostaja odprto vprašanje, kako so stegozavri sploh lahko mehansko predelali toliko rastlinskega materiala kot bi ga potrebovali za svojo velikost.<ref name=conciseHistory/> Družina stegozavrov je bila v pozni juri zelo razširjena.<ref name=dinosauria04/> Predstavniki naj bi jedli rastline, kot so starodavni mahovi, praproti, preslice, sagove palme in iglavce.<ref>{{navedi splet |url=http://www.carnegiemnh.org/exhibits/jurassic/fctsteg.htm |title=Stegosaurus ungulatus |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070312204144/http://www.carnegiemnh.org/exhibits/jurassic/fctsteg.htm |archivedate=2007-03-12 |publisher=Carnegie Museum of Natural History|accessdate=2006-10-26}}</ref> Po eni od hipotez naj bi mulili razne golosemenke nizko pri tleh, največ meter visoko.<ref name=Weishampel84>{{cite journal |last=Weishampel |first=DB |date=January 1984 |title=Interactions between Mesozoic Plants and Vertebrates:Fructifications and seed predation |journal=N. Jb. Geol. Paläontol. Abhandl. |issn=0077-7749 |volume=167 |issue=2 |pages=224–50|doi=10.1127/njgpa/167/1984/224 |bibcode=1984NJGPA.167..224W |s2cid=268195570 }}</ref> Če bi se žival lahko dvignila na zadnje noge, kot je predlagal Bakker, pa bi lahko dosegla listje tudi do 6&nbsp;m nad tlemi.<ref name=FasWeis04/> [[File:Herbivorous dinosaurs phylogeny.png|thumb|right|3D-modeli rastlinojedih dinozavrov, na desni ''S. stenops'']] V študiji biomehanike stegozavrovega prehranjevanja so raziskovalci izračunali moč ugriza 140,1 [[Newton]]a (N) za sprednje zobe, 183,7&nbsp;N za srednje in 275&nbsp;N za zadnje, kar je manj kot polovica moči psa [[labradorec|labradorca]]. Po tem izračunu bi lahko stegozaver pregriznil manjše zelnate veje, težave pa bi imel z vejami premera nad 12&nbsp;mm. Zato sklepajo, da so se stegozavri v glavnem prehranjevali z manjšimi vejicami in listjem, razen če so imeli mnogo učinkovitejši ugriz.<ref>{{cite journal |last=Reichel |first=Miriam |year=2010 |title=A model for the bite mechanics in the herbivorous dinosaur ''Stegosaurus'' (Ornithischia, Stegosauridae) |journal=Swiss Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0025-1 |s2cid=84869720 |volume=103 |issue=2 |pages=235–240|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..235R }}</ref> Do višje vrednosti je prišla kasnejša študija, ki je primerjala stegozavra Sophie s fosili erlikozavrov in plateozavrov. Ta študija je nakazala, da je imel mladostni primerek stegozavra moč ugriza, primerljiv z današnjimi kravami in ovcami, kar bi pomenilo, da so te živali lahko jedle tudi bolj olesenele rastline, kot so sagove palme, ter morda tudi razširjale njihova semena.<ref name=lautenschlagger2016>{{cite journal |last1=Lautenschlager |first1=Stephen |last2=Brassey |first2=Charlotte A. |last3=Button |first3=David J. |last4=Barret |first4=Paul Mm. |year=2016 |title=Decoupled form and function in disparate herbivorous dinosaur clades |journal=Scientific Reports |doi=10.1038/srep26495 |pmid=27199098 |pmc=4873811 |bibcode=2016NatSR...626495L |volume=6 |article-number=26495}}</ref> ===»Drugi možgani«=== {{multiple image |align = right | direction =horizontal |total_width = 250 |image1 = NIE 1905 Dinosauria - Spinal cord segments for Stegosaurus ungulatus.jpg | alt1 = |image2 = Stegosaurus brain.jpg | alt2 = |footer = Ilustraciji odlitkov sakro-lumbarne in možganske odprtine vrste ''S.&nbsp;ungulatus'' (levo), možganska odprtina označena z rdečo (desno) }} Nekoč so za stegozavre menili, da imajo dodatne možgane v okolčju. Kmalu po opisu rodu je Marsh opazil velik kanal v kolčni regiji hrbtenjače z dvajsetkrat več prostora kot ga zasedajo stegozavrovi majhni možgani. Zamisel, da je šlo za druge možgane, ki bi nadzorovali [[refleks]]e zadnjega dela telesa in s tem pomagali živali pri boju s plenilci, je bila svoj čas zelo vplivna.<ref name=FasWeis04/> Vendar pa je omenjeni prostor verjetno imel drugačno vlogo. Sakro-lumbarno razširitev imajo tudi ostali ornitishiji in celo ptiči. Pri ptičih se v njem nahaja t. i. [[glikogensko telo]], struktura, ki naj bi zagotavljala dovod [[glikogen]]a v [[živčevje]].<ref name=Giffin90>{{cite journal |author=Buchholz, E.B. |year=1990 |title=Gross Spinal Anatomy and Limb Use in Living and Fossil Reptiles |journal=Paleobiology |doi=10.1017/S0094837300010186 |volume=16 |issue=4 |pages=448–58|bibcode=1990Pbio...16..448G |s2cid=87272836 }}</ref> Po drugih razlagah bi lahko bil tam ravnotežni organ ali shramba založnih snovi za živčevje.<ref>{{navedi splet |last=Wedel |first=Matt |date=2009-12-15 |title=Lies, damned lies, and Clash of the Dinosaurs |website=Sauropod Vertebra Picture of the Week |url=https://svpow.com/2009/12/15/lies-damned-lies-and-clash-of-the-dinosaurs/ |access-date=2018-05-31 |archive-date=2021-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210517195856/https://svpow.com/2009/12/15/lies-damned-lies-and-clash-of-the-dinosaurs/ |url-status=live }}</ref> ==Paleoekologija== [[File:Stegosaurus_and_Ceratosaurus_in_Smithsonian_National_Museum.jpg|thumb|Postavljeni odlitki okostij stegozavra in ceratozavra v položaju boja »bodic proti krempljem« v Smithsonovem prirodoslovenem muzeju]] Morrisonovo formacijo razlagajo kot ostanek polsuhega okolja z izrazitim [[sušna doba|sušnim]] in [[deževna doba|deževnim obdobjem]], kjer so se nahajale [[poplavna ravnica|poplavne ravnice]]. Vegetacija je segala od galerijskih gozdov iglavcev, drevesastih in nizkih praproti ob bregovih rek do [[savana|savan]], poraslih s praprotmi in posamičnimi drevesi, kot so [[aravkarija|aravkarijam]] podobni iglavci iz rodu ''[[Brachyphyllum]]''. Floro tega obdobja razkrivajo fosili zelenih alg, gliv, mahov, preslic, praproti, sagovih palm, ginkov in več družin iglavcev. V formaciji so našli tudi fosile živali, kot so školjke, polži, ribe žarkoplavutarice, žabe, močeradi, želve, izumrli sorodniki [[tuatara|tuatare]] in krokodilov, kuščarice, več vrst [[pterozaver|pterozavrov]], številne vrste dinozavrov in tudi zgodnje predstavnike [[sesalci|sesalcev]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Chure |first1=Daniel J. |last2=Litwin |first2=Ron |last3=Hasiotis |first3=Stephen T. |last4=Evanoff |first4=Emmett |last5=Carpenter |first5=Kenneth |year=2006 |chapter=The fauna and flora of the Morrison Formation: 2006 |editor-last1=Foster |editor-first1=John R. |editor-last2=Lucas |editor-first2=Spencer G. |title=Paleontology and geology of the Upper Jurassic Morrison formation |series=New Mexico Museum of Natural History and Science Bulletin |volume=36 |location=Albuquerque, NM |publisher=New Mexico Museum of Natural History and Science |pages=233–248}}</ref> Dinozavri, ki so živeli hkrati s stegozavri, so pripadali rodovom [[teropodi|teropodov]], kot so ''[[Allosaurus]]'', ''[[Saurophaganax]]'', ''[[Torvosaurus]]'', ''[[Ceratosaurus]]'', ''[[Marshosaurus]]'', ''[[Stokesosaurus]]'', ''[[Ornitholestes]]'', ''[[Coelurus]]'' in ''[[Tanycolagreus]]''. Dominantni pa so bili [[zavropodi]], vključno z rodovi ''[[Brontosaurus]]'', ''[[Brachiosaurus]]'', ''[[Apatosaurus]]'', ''[[Diplodocus]]'', ''[[Camarasaurus]]'' in ''[[Barosaurus]]''. Med ostalimi ornithishiji so bili predstavniki rodov ''[[Camptosaurus]]'', ''[[Gargoyleosaurus]]'', ''[[Dryosaurus]]'' in ''[[Nanosaurus]]''.<ref>Foster, J. (2007). "Appendix." Jurassic West: The Dinosaurs of the Morrison Formation and Their World. Indiana University Press. pp. 327-329.</ref> Stegozavri so bili pogosto odkriti ob alozavrih, apatozavrih, kamarazavrih in diplodokih. Domnevajo, da so preferirali sušnejše okolje od ostalih dinozavrov.<ref name=DBBM80>{{cite journal |last1=Dodson |first1=Peter |last2=Behrensmeyer |first2=A.K. |last3=Bakker |first3=Robert T. |last4=McIntosh |first4=John S. |date=Spring 1980 |title=Taphonomy and paleoecology of the dinosaur beds of the Jurassic Morrison Formation |journal=Paleobiology |publisher=Cambridge University Press |doi=10.1017/S0094837300025768 |jstor=2400253 |volume=6 |number=2 |pages=208–232}}</ref> == Kulturne reference == [[slika:Dinosaurs Sci Am 1884.png|thumb|left|Zgodnja ilustracija stegozavra avtorja A. Jobina iz leta 1884]] Kot en od najprepoznavnejših dinozavrov nasploh<ref name=FasWeis04/> je bil stegozaver upodobljen številnih v filmih, risankah, stripih in igračah. Ker so bile zgodnje najdbe zelo fragmentirane, je bilo šele po dolgih letih od prvega odkritja možno ustvariti kolikor toliko realistične upodobitve, le-te pa so se opazno razvijale z izboljševanjem rekonstrukcij. Prva znana poljudna upodobitev je bila gravura francoskega ilustratorja Augusta-Michela Jobina,<ref>{{cite journal |last=Buffetaut |first=Eric |year=2023 |title=The first life reconstructions of the dinosaurs ''Stegosaurus'' and ''Camptosaurus'' |journal=Historia Natural (Tercera serie) |volume=13 |issue=1 |pages=121–133 |url=https://fundacionazara.org.ar/img/revista-historia-natural/tercera-serie-volumen-13-1-2023/HN_13_1_121-133.pdf |archive-date=June 16, 2023 |access-date=June 16, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230616015916/https://fundacionazara.org.ar/img/revista-historia-natural/tercera-serie-volumen-13-1-2023/HN_13_1_121-133.pdf |url-status=live }}</ref> objavljena v novembrski številki letnika 1884 revije ''[[Scientific American]]'' in drugih. Prikazovala je stegozavra v jurski krajini po njegovi predstavi. Upodobil ga je kot dvonožca z dolgim vratom, ploščami vzolž repa in hrbtom, pokritim z bodicami. Bodice so bile verjetno povzete po Marshevi zmotni prvi interpretaciji zob kot kožnih trnov.<ref name=prehistoric_monsters>{{navedi knjigo |last=Debus |first=Allen A. |year=2009 |title=Prehistoric monsters: The real and imagined creatures of the past that we love to fear |publisher=McFarland |isbn=978-0786442812}}</ref> Leta 1891 je Marsh objavil natančnejšo rekonstrukcijo okostja in do konca desetletja je bil stegozaver med največkrat upodobljenimi dinozavri.<ref name=prehistoric_monsters/> Risar [[Charles R. Knight]] je po Marshevem delu leta 1897 objavil svojo prvo ilustracijo vrste ''Stegosaurus ungulatus'' v reviji ''[[The Century Magazine]]'', po njej pa so nato ustvarili lutko za film ''[[King Kong (film, 1933)|King Kong]]'' iz leta 1933. Na tej upodobitvi so bile plošče prikazane še v eni vrsti, leta 1901 pa je pod vodstvom Frederica Lucasa ustvaril bolj znano sliko s ploščami v dveh vrstah. Po naročilu za Fieldov prirodoslovni muzej leta 1927 je to popravil in naslikal plošče v dveh zamaknjenih vrstah, enako je storil [[Rudolph F. Zallinger]] na stenski poslikavi »Doba plazilcev« za Peabodyjev muzej leta 1947.<ref name=dinosaurs_decade>{{navedi knjigo |last=Moore |first=Randy |year=2014 |title=Dinosaurs by the Decades: A Chronology of the Dinosaur in Science and Popular Culture |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-0274988495}}</ref> Prvi razstavljeni model v naravni velikosti je bil iz kaširanega papirja, naročil ga je Nacionalni prirodoslovni muzej za svetovno razstavo v [[St. Louis]]u leta 1904. Narejen je bil po takrat najnovejši Knightovi miniaturi z dvojno vrsto zamaknjenih plošč.<ref name=gilmore1919/> Kasneje so ga večkrat prestavljali, zdaj je na ogled v Muzeju Zemlje v [[Ithaca, New York|Ithaci]].<ref name=stegosaurus_model>{{navedi splet|title=Discover Our Blogs|url=https://nmnh.typepad.com/100years/discover-other-nmnh-blogs.html|access-date=January 10, 2022|website=National Museum of Natural History Unearthed|archive-date=March 8, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210308220624/https://nmnh.typepad.com/100years/discover-other-nmnh-blogs.html|url-status=live}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Bakker |first=Robert T. |title=The Dinosaur Heresies |publisher=William Morrow |location=New York |year=1986 |isbn=978-0-8217-2859-8}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Stegosaurus}} * »[[:s:en:The American Journal of Science/Series 3, Volume 14/A New Order of Extinct Reptilia (Stegosauria) from the Jurassic of the Rocky Mountains|A New Order of Extinct Reptilia (Stegosauria) from the Jurassic of the Rocky Mountains]]«. Članek Othniela Marsha, v katerem je prvič opisan rod ''Stegosaurus'' {{taxonbar|from=Q14388}} [[Kategorija:Rodovi dinozavrov]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1877]] [[Kategorija:Stegosauria]] gsfwc55zhimxc67pfmo1o7ru6w2iayo 0 606153 6731762 6721621 2026-08-06T10:35:11Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|dinosaur}} 6731762 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stegozaver]] {{R from scientific name|dinosaur}} 3owhgqc6j793c7hhapwplk5rbhc7p2g 0 606288 6731539 6728611 2026-08-05T17:57:44Z Marko3 1829 6731539 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta gobe}} {{Speciesbox | image = Psilocybe serbica 110792.jpg | image_caption = ''Psilocybe serbica'' var. ''arcana'' | genus = Psilocybe | species = serbica | authority = [[M.M.Moser]] & [[Egon Horak|E.Horak]] (1969) | synonyms = ''Psilocybe bohemica'' <small>Šebek (1983)</small><br /> ''Psilocybe arcana'' <small>Borov. & Hlavácek (2001)</small><br /> ''Psilocybe moravica'' <small>Borov. (2003)</small> }} '''''Srbska gologlavka''''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Psilocybe serbica'''''; {{jezik-sr|srpska gologlavka}})<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.gobe.si/Gobe/PsilocybeSerbica|title=Psilocybe serbica, srbska gologlavka|website=Gobe.si|accessdate=2026-08-01}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.inaturalist.org/taxa/518938-Psilocybe-serbica#taxonomy-tab|title=Psilocybe serbica|website=iNaturalist|accessdate=2026-08-01}}</ref> je [[glive|gliva]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[koreninarke|koreninark]] (''Hymenogastraceae''). Vsebuje psihedelični spojini [[psilocibin]] in [[psilocin]].<ref name="Borovicka2006">{{navedi revijo |author=Borovička, J. |title=Notes on ''Psilocybe serbica'' and related species |journal=Czech Mycology |year=2006 |volume=58 |issue=1–2 |pages=31–38}}</ref> Je v tesnem sorodstvu z vrsto ''[[Psilocybe cyanescens]]'', od katere se razlikuje po mikroskopskih značilnostih. == Taksonomija == Vrsto sta leta 1969 prvič opisala avstrijska mikologa [[Meinhard Michael Moser]] in [[Egon Horak]] na podlagi vzorcev, najdenih v Srbiji leta 1968.<ref>{{cite journal |title=''Psilocybe serbica'' spec.nov., eine neue Psilocybin und Psilocin bildende Art aus Serbien |trans-title=''Psilocybe serbica'' spec. nov: A new psilocybin and psilocin-producing species from Serbia |journal=Zeitschrift für Pilzkunde |year=1968 |vauthors=Moser M, Horak E |volume=34 |issue=3 |pages=137–44 |language=de }}</ref> Poznejše molekularno-genetske in morfološke raziskave so pokazale, da so taksoni ''Psilocybe bohemica'', ''Psilocybe moravica'' in ''Psilocybe arcana'', ki so jih prej obravnavali kot ločene vrste, sinonimi za ''Psilocybe serbica''<ref>{{cite journal |title=Molecular phylogeny of ''Psilocybe cyanescens'' complex in Europe, with reference to the position of the secotioid ''Weraroa novae-zelandiae'' |vauthors=Borovička J, Noordeloos ME, Gryndler M, Oborník M |year=2010 |volume= 10|issue= 2|doi=10.1007/s11557-010-0684-3 |journal=Mycological Progress |pages=149–155 |bibcode=2011MycPr..10..149B }}</ref>. == Opis == * '''Klobuk:''' Premera od 1 do 4 cm. Sprva izbočen do zvončast, s starostjo postane bolj raven. Površina je gladka, v vlažnem stanju sluzasta. Barva se spreminja od rjavkasto oranžne do svetlo rjave; ko se suši, posvetli (higrofanska površina).<ref name=":0" /> * '''Lističi:''' Prirastli ali rahlo potekajoči po betu, sprva svetli, z zorenjem trosovk postanejo temno rjavi do vijolično rjavi. * '''Bet:''' Visok 4–8 cm in debel 2–3 mm. Je valjast, svilnato bel, ob poškodbi ali staranju pa se obarva modrikasto ali zelenkasto. * '''Meso:''' Belkasto ali rumenjkasto, ob poškodbi ali izpostavljenosti zraku izrazito pomodri. * '''Trosni prah:''' Temno vijolično rjav. Trosi so eliptični, gladki, velikosti 10–13 × 6–7,5 µm.<ref name=":0" /><ref name="Borovicka2006" /> == Razširjenost in ekologija == Srbska gologlavka je [[Saprofit|saprofitna]] goba. Raste v majhnih skupinah ali šopih na trohnečem lesu listnatega in iglastega drevja, ostankih vej in kompostu.<ref name="Borovicka2006" /> Razširjena je v Srednji in Jugovzhodni Evropi (Srbija, Češka, Slovenija, Slovaška, Avstrija itd.)<ref name="Borovicka2006" />. Čas rodnosti je od poznega poletja do pozne jeseni (običajno od septembra do novembra). == Biokemija == Goba vsebuje [[alkaloid]]e psilocibin, psilocin in [[beocistin]], ki imajo psihoaktivne učinke.<ref name="Gartz1996">{{navedi knjigo |author=Gartz, J. |title=Magic Mushrooms Around the World |year=1996 |publisher=LIS Publications |isbn=978-0-9653399-0-2}}</ref> Tako kot pri drugih halucinogenih vrstah iz roda ''Psilocybe'' poškodovana trosišča pomodrijo zaradi oksidacije psilocibina. == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Koreninarke]] [[Kategorija:Glive Evrope]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1969]] 7ipgoeciytj8cnupfqrt3wotdvqsooz 0 606417 6731739 6731092 2026-08-06T09:50:18Z Ihana Aneta 242446 6731739 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Infopolje Oseba}} '''Jiřina Brožíková Hribar''', znana tudi pod psevdonimom '''Irina Dimič''', [[Čehi|češka]] [[Učitelj|učiteljica]], [[Pisatelj|pisateljica]] in [[Pesnik|pesnica]], * [[18. april]] [[1906]], [[Praga]], † [[23. januar]] [[1975]], [[Kranj]]. == Zgodnje življenje == Rojena je bila 18. aprila 1906 v premožni češki družini v [[Praga|Pragi]].<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet |title=SI_ZAL_LJU/0504 Mesto Ljubljana, statistični popisi, 1830-1942 /Zaloška cesta, 14 |url=https://www.sistory.si/popis/97f2fa0b-bdbf-4ec2-90c3-483fee1c5993/enota/0/db01e998-ff91-4c14-ba35-bf1223b88125 |website=sistory.si |language=Sl}}</ref> Njena mati je bila Maria Walleska, njen oče pa Jaroslav Brožík.<ref name=":1" /> Dne 25. avgusta 1926 se je v [[Vojnik|Vojniku]] poročila s slovenskim inženirjem strojništva Borisom Dragotinom Josipom Hribarjem (1998–1966) iz [[Ljubljana|Ljubljane]], sinom tovarnarice [[Evgenija Šumi|Evgenije Šumi]] ter tiskarnarja [[Dragotin Hribar|Dragotina Hribarja]].<ref>{{Navedi splet |date=1897–1902 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00244 {{!}} 016 Celje - Sv. Danijel {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/en/slovenia/maribor/celje-sv-danijel/00244/?pg=73 |access-date=2026-08-03 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofija Maribor |language=Sl}}</ref> Naselila sta se v hiši njegovih staršev v Ljubljani.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Naslednje leto je rodila svojega edinca, sina Andreja Hribarja.<ref name=":0" /> Kmalu po porodu sta oba s sinom hudo zbolela.<ref name=":0">{{Navedi revijo |last=Hribar |first=Angelika |date=junij 2006 |title=Strmolski graščak Rado Hribar in njegova rodbina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5O4HW5VE |magazine=Kronika |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |pages=213–232 |language=Sl |volume=2}}</ref> Zaradi spora z moževo družino sta se z možem skupaj s sinkom kmalu po letu 1928 odselila v svoje stanovanje.<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Šorn |first=Mojca |last2=Pančur |first2=Andrej |last3=Oset |first3=Željko |last4=Tominšek Čehulić |first4=Tadeja |last5=Zakrajšek |first5=Arne Jakob |title=Transkript popisa prebivalstva Ljubljane 31. 3. 1931: Ulice od črke A do K / Dalmatinova ulica, 10 |url=https://www.sistory.si/popis/5067deb1-8853-49fd-9af5-05b77e5d3dd4/enota/0/f600b7fc-51b5-43c1-9a88-8132c7e62695?p=1-50&o=sistory_id.2 |website=sistory.si |language=Sl}}</ref><ref name=":1" />{{Efn|Zagotovo so bili v letu 1931 že na svojem.|reference=Transkript popisa prebivalstva Ljubljane 31. 3. 1931: Ulice od črke A do K / Dalmatinova ulica, 10}} == Delo == Po selitvi v svoje stanovanje je njen mož delal kot poslovodja, ona pa kot zasebnica.<ref name=":2" /> Preživljala se je z zasebnim poučevanjem ter s prevajanjem iz češčine v slovenščino in obratno. Leta 1937 se je zaposlila kot poslovodja v podjetju Gradivo v Mariboru, kjer je delala do leta 1940, ko je skupaj z možem, ki je bil tam prav tako zaposlen, podjetje zapustila.<ref>{{Navedi novice |date=4.8.1937 |title=Trgovinski register |url=https://www.zaveza.si/zaveza/umor-dveh-dolenjskih-uciteljic/ |work=Trgovski list |publisher=Konzorcij Trgovskega lista |page=4 |language=Sl |volume=87}}</ref> Kasneje je delala kot redaktorka v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet |title=Databáze českého amatérského divadla |trans-title=Baza podatkov češkega amaterskega gledališča |url=https://amaterskedivadlo.cz/main.php/main.php?data=txt&id=6645 |access-date=2026-08-04 |website=amaterskedivadlo.cz |language=Cs}}</ref> Skupaj z možem je prevedla tudi učbenik za strojništvo. === Literarno delo === Glavna tema njenih pesmi je narava. Posebej jo je privlačilo morje. == Poznejše življenje in smrt == Umrla je 23. januarja 1975 v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{Navedi novice |date=31.1.1975 |title=Umrli so |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCA9GNMK |work=Glas |publisher=Glas, Kranj |page=10 |language=Sl |volume=8}}</ref> Pokopana je bila poleg moža v grob njegove družine na [[Centralno pokopališče Žale|ljubljanskih Žalah]]. == Bibliografija == * == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Brožíková Hribar, Jiřina}} [[Kategorija:Češki učitelji]] [[Kategorija:Češki pisatelji]] [[Kategorija:Češki pesniki]] [[Kategorija:Češki prevajalci]] [[Kategorija:Rojeni leta 1906]] [[Kategorija:Umrli leta 1975]] 3sl6kjpwy1ny4yjsxug27hr3qbgidfc 6731748 6731739 2026-08-06T10:15:35Z Ihana Aneta 242446 6731748 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Infopolje Oseba}} '''Jiřina Brožíková Hribar''', znana tudi pod psevdonimom '''Irina Dimič''', [[Čehi|češka]] [[Učitelj|učiteljica]], [[Pisatelj|pisateljica]] in [[Pesnik|pesnica]], * [[18. april]] [[1906]], [[Praga]], † [[23. januar]] [[1975]], [[Kranj]]. == Zgodnje življenje == Rojena je bila 18. aprila 1906 v premožni češki družini v [[Praga|Pragi]].<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet |title=SI_ZAL_LJU/0504 Mesto Ljubljana, statistični popisi, 1830-1942 /Zaloška cesta, 14 |url=https://www.sistory.si/popis/97f2fa0b-bdbf-4ec2-90c3-483fee1c5993/enota/0/db01e998-ff91-4c14-ba35-bf1223b88125 |website=sistory.si |language=Sl}}</ref> Njena mati je bila Maria Walleska, njen oče pa Jaroslav Brožík.<ref name=":1" /> V Pragi je obiskovala osnovno in srednjo šolo. Po dokončanem liceju se je vpisala na srednjo strokovno šolo (''průmyslovka'') v Pragi. Ko je končala strokovno šolo je je opravila državne izpite iz francoščine, češčine in pedagogike. == Delo == Po opravljenih državnih izpitih je začela zasebno poučevati. Obenem se je začela ukvarjati tudi s pisateljevanjem. Dne 25. avgusta 1926 se je v [[Vojnik|Vojniku]] poročila s slovenskim inženirjem strojništva Borisom Dragotinom Josipom Hribarjem (1998–1966) iz [[Ljubljana|Ljubljane]], sinom tovarnarice [[Evgenija Šumi|Evgenije Šumi]] ter tiskarnarja [[Dragotin Hribar|Dragotina Hribarja]].<ref>{{Navedi splet |date=1897–1902 |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 00244 {{!}} 016 Celje - Sv. Danijel {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/en/slovenia/maribor/celje-sv-danijel/00244/?pg=73 |access-date=2026-08-03 |website=data.matricula-online.eu |publisher=Nadškofija Maribor |language=Sl}}</ref> Naselila sta se v hiši njegovih staršev v Ljubljani.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Naslednje leto je rodila svojega edinca, sina Andreja Hribarja.<ref name=":0" /> Kmalu po porodu sta oba s sinom hudo zbolela.<ref name=":0">{{Navedi revijo |last=Hribar |first=Angelika |date=junij 2006 |title=Strmolski graščak Rado Hribar in njegova rodbina |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5O4HW5VE |magazine=Kronika |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |pages=213–232 |language=Sl |volume=2}}</ref> Zaradi spora z moževo družino sta se z možem skupaj s sinkom kmalu po letu 1928 odselila v svoje stanovanje.<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Šorn |first=Mojca |last2=Pančur |first2=Andrej |last3=Oset |first3=Željko |last4=Tominšek Čehulić |first4=Tadeja |last5=Zakrajšek |first5=Arne Jakob |title=Transkript popisa prebivalstva Ljubljane 31. 3. 1931: Ulice od črke A do K / Dalmatinova ulica, 10 |url=https://www.sistory.si/popis/5067deb1-8853-49fd-9af5-05b77e5d3dd4/enota/0/f600b7fc-51b5-43c1-9a88-8132c7e62695?p=1-50&o=sistory_id.2 |website=sistory.si |language=Sl}}</ref><ref name=":1" />{{Efn|Zagotovo so bili v letu 1931 že na svojem.|reference=Transkript popisa prebivalstva Ljubljane 31. 3. 1931: Ulice od črke A do K / Dalmatinova ulica, 10}}Po selitvi v svoje stanovanje je njen mož delal kot poslovodja, ona pa kot zasebnica.<ref name=":2" /> Preživljala se je z zasebnim poučevanjem ter s prevajanjem iz češčine v slovenščino in obratno. Leta 1937 se je zaposlila kot poslovodja v podjetju Gradivo v Mariboru, kjer je delala do leta 1940, ko je skupaj z možem, ki je bil tam prav tako zaposlen, podjetje zapustila.<ref>{{Navedi novice |date=4.8.1937 |title=Trgovinski register |url=https://www.zaveza.si/zaveza/umor-dveh-dolenjskih-uciteljic/ |work=Trgovski list |publisher=Konzorcij Trgovskega lista |page=4 |language=Sl |volume=87}}</ref> Kasneje je delala kot redaktorka v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet |title=Databáze českého amatérského divadla |trans-title=Baza podatkov češkega amaterskega gledališča |url=https://amaterskedivadlo.cz/main.php/main.php?data=txt&id=6645 |access-date=2026-08-04 |website=amaterskedivadlo.cz |language=Cs}}</ref> Skupaj z možem je prevedla tudi učbenik za strojništvo. === Literarno delo === Glavna tema njenih pesmi je narava. Posebej jo je privlačilo morje. == Poznejše življenje in smrt == Umrla je 23. januarja 1975 v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{Navedi novice |date=31.1.1975 |title=Umrli so |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCA9GNMK |work=Glas |publisher=Glas, Kranj |page=10 |language=Sl |volume=8}}</ref> Pokopana je bila poleg moža v grob njegove družine na [[Centralno pokopališče Žale|ljubljanskih Žalah]]. == Bibliografija == * == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha" /> {{Normativna kontrola}}{{DEFAULTSORT:Brožíková Hribar, Jiřina}} [[Kategorija:Češki učitelji]] [[Kategorija:Češki pisatelji]] [[Kategorija:Češki pesniki]] [[Kategorija:Češki prevajalci]] [[Kategorija:Rojeni leta 1906]] [[Kategorija:Umrli leta 1975]] 8gs3516agccicyfj9yzt1e8pfddi09z 0 606442 6731397 6731265 2026-08-05T13:52:19Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6731397 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == === Dvokratna slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Žalitev srbskih muslimanov === Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> 28. januarja 2010 je na svoji prvi novinarski konferenci izjavil, da je »filozofija islama takšna, da se, dokler so v manjšini, lahko obnašajo lepo in so pravični, ko pa postanejo večina, začnejo izvajati pritisk.« Islamska skupnost v Srbiji je sporočila, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago njegove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli na znanje.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> === Nasprotovanje papeževemu obisku === [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|right|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj so jastrebi v SPC vztrajali pri papeževem opravičilu za zločine, ki so bili storjeni proti srbskim pravoslavcem med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili srbski pravoslavci in njihovo vodstvo rimokatoliškim vernikom med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.«. Ne čudi, da je karizmatična Hočevarjeva zamisel padla v vodo in je po prepričanju nepristranskih opazovalcev bila zaradi nepopustljivosti vrha SPC izgubljena edinstvena priložnost za srečanje in pogovor.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška (ki je veljal za politično koristnega za boj Srbije proti mednarodnemu priznanju Kosova) so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik Tomislav Nikolić odpovedal, potem ko je slišal negativno mnenje Irinejeve pravoslavne cerkve.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> === Dela === == Smrt in spomin == === Bolezen === === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] dkys8cmzg2y228whk26o9uc38n3d4kb 6731399 6731397 2026-08-05T13:53:50Z Stebunik 55592 /* Žalitev srbskih muslimanov */ 6731399 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == === Dvokratna slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Žalitev muslimanov === Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> 28. januarja 2010 je na svoji prvi novinarski konferenci izjavil, da je »filozofija islama takšna, da se, dokler so v manjšini, lahko obnašajo lepo in so pravični, ko pa postanejo večina, začnejo izvajati pritisk.« Islamska skupnost v Srbiji je sporočila, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago njegove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli na znanje.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> === Nasprotovanje papeževemu obisku === [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|right|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj so jastrebi v SPC vztrajali pri papeževem opravičilu za zločine, ki so bili storjeni proti srbskim pravoslavcem med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili srbski pravoslavci in njihovo vodstvo rimokatoliškim vernikom med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.«. Ne čudi, da je karizmatična Hočevarjeva zamisel padla v vodo in je po prepričanju nepristranskih opazovalcev bila zaradi nepopustljivosti vrha SPC izgubljena edinstvena priložnost za srečanje in pogovor.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška (ki je veljal za politično koristnega za boj Srbije proti mednarodnemu priznanju Kosova) so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik Tomislav Nikolić odpovedal, potem ko je slišal negativno mnenje Irinejeve pravoslavne cerkve.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> === Dela === == Smrt in spomin == === Bolezen === === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] gxp01gcjrmj4m1djj1stav2rmhxf12t 6731420 6731399 2026-08-05T14:39:31Z Stebunik 55592 /* Nasprotovanje papeževemu obisku */ 6731420 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == === Dvokratna slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Žalitev muslimanov === Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> 28. januarja 2010 je na svoji prvi novinarski konferenci izjavil, da je »filozofija islama takšna, da se, dokler so v manjšini, lahko obnašajo lepo in so pravični, ko pa postanejo večina, začnejo izvajati pritisk.« Islamska skupnost v Srbiji je sporočila, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago njegove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli na znanje.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> === Nasprotovanje papeževemu obisku === [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|right|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj so jastrebi v SPC vztrajali pri papeževem opravičilu za zločine, ki so bili storjeni proti srbskim pravoslavcem med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili srbski pravoslavci in njihovo vodstvo rimokatoliškim vernikom med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.«. Ne čudi, da je karizmatična Hočevarjeva zamisel padla v vodo in je po prepričanju nepristranskih opazovalcev bila zaradi nepopustljivosti vrha SPC izgubljena edinstvena priložnost za srečanje in pogovor.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška (ki je veljal za politično koristnega za boj Srbije proti mednarodnemu priznanju Kosova) so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik Tomislav Nikolić odpovedal, potem ko je slišal negativno mnenje Irinejeve pravoslavne cerkve.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> === Dela === == Smrt in spomin == === Bolezen === === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] gkyi9b9crre2ilelg7kzdxffmppv85x 6731427 6731420 2026-08-05T14:55:44Z Stebunik 55592 /* Žalitev muslimanov */ 6731427 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == === Dvokratna slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Žalitev muslimanov === Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> 28. januarja 2010 je na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti korektni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} , da je »filozofija islama takšna, da se, dokler so v manjšini, lahko obnašajo lepo in so pravični, ko pa postanejo večina, začnejo izvajati pritisk.« Islamska skupnost v Srbiji je sporočila, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago njegove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli na znanje.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> === Nasprotovanje papeževemu obisku === [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|right|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj so jastrebi v SPC vztrajali pri papeževem opravičilu za zločine, ki so bili storjeni proti srbskim pravoslavcem med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili srbski pravoslavci in njihovo vodstvo rimokatoliškim vernikom med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.«. Ne čudi, da je karizmatična Hočevarjeva zamisel padla v vodo in je po prepričanju nepristranskih opazovalcev bila zaradi nepopustljivosti vrha SPC izgubljena edinstvena priložnost za srečanje in pogovor.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška (ki je veljal za politično koristnega za boj Srbije proti mednarodnemu priznanju Kosova) so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik Tomislav Nikolić odpovedal, potem ko je slišal negativno mnenje Irinejeve pravoslavne cerkve.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> === Dela === == Smrt in spomin == === Bolezen === === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 8eek3p7v94ffseafv3e8ykmlc4so0v7 6731428 6731427 2026-08-05T14:57:58Z Stebunik 55592 /* Žalitev muslimanov */ 6731428 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == === Dvokratna slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Žalitev muslimanov === Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> 28. januarja 2010 je na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti korektni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} , da je »filozofija islama takšna, da se, dokler so v manjšini, lahko obnašajo lepo in so pravični, ko pa postanejo večina, začnejo izvajati pritisk.« Islamska skupnost v Srbiji je sporočila, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago njegove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli na znanje.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> === Nasprotovanje papeževemu obisku === [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|right|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj so jastrebi v SPC vztrajali pri papeževem opravičilu za zločine, ki so bili storjeni proti srbskim pravoslavcem med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili srbski pravoslavci in njihovo vodstvo rimokatoliškim vernikom med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.«. Ne čudi, da je karizmatična Hočevarjeva zamisel padla v vodo in je po prepričanju nepristranskih opazovalcev bila zaradi nepopustljivosti vrha SPC izgubljena edinstvena priložnost za srečanje in pogovor.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška (ki je veljal za politično koristnega za boj Srbije proti mednarodnemu priznanju Kosova) so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik Tomislav Nikolić odpovedal, potem ko je slišal negativno mnenje Irinejeve pravoslavne cerkve.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> === Dela === == Smrt in spomin == === Bolezen === === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 9lr5sko0zwoyskmrkckkl5pii7j43sx 6731429 6731428 2026-08-05T15:00:01Z Stebunik 55592 /* Žalitev muslimanov */ 6731429 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == === Dvokratna slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Žalitev muslimanov === Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> 28. januarja 2010 je na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti korektni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} Islamska skupnost v Srbiji se je tako odzvala s sporočilom, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago patriarhove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli na znanje.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> === Nasprotovanje papeževemu obisku === [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|right|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj so jastrebi v SPC vztrajali pri papeževem opravičilu za zločine, ki so bili storjeni proti srbskim pravoslavcem med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili srbski pravoslavci in njihovo vodstvo rimokatoliškim vernikom med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.«. Ne čudi, da je karizmatična Hočevarjeva zamisel padla v vodo in je po prepričanju nepristranskih opazovalcev bila zaradi nepopustljivosti vrha SPC izgubljena edinstvena priložnost za srečanje in pogovor.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška (ki je veljal za politično koristnega za boj Srbije proti mednarodnemu priznanju Kosova) so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik Tomislav Nikolić odpovedal, potem ko je slišal negativno mnenje Irinejeve pravoslavne cerkve.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> === Dela === == Smrt in spomin == === Bolezen === === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] k0afub85ks2yauitskbr9l5s3ukg15a 6731549 6731429 2026-08-05T19:19:56Z Stebunik 55592 /* Nasprotovanje papeževemu obisku */ 6731549 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == === Dvokratna slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Žalitev muslimanov === Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> 28. januarja 2010 je na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti korektni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} Islamska skupnost v Srbiji se je tako odzvala s sporočilom, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago patriarhove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli na znanje.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> === Nasprotovanje papeževemu obisku === [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|right|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj so jastrebi v SPC vztrajali pri papeževem opravičilu za zločine, ki so bili storjeni proti srbskim pravoslavcem med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili srbski pravoslavci in njihovo vodstvo rimokatoliškim vernikom med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.«. Ne čudi, da je karizmatična Hočevarjeva zamisel padla v vodo in je po prepričanju nepristranskih opazovalcev bila zaradi nepopustljivosti vrha SPC izgubljena edinstvena priložnost za srečanje in pogovor.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška (ki je veljal za politično koristnega za boj Srbije proti mednarodnemu priznanju Kosova) so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik Tomislav Nikolić odpovedal, potem ko je slišal negativno mnenje Irinejeve pravoslavne cerkve.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> ==== Stepinčeva kanonizacija ==== Maja 2019 je papež Frančišek vračajoč se z apostolskega potovanja v Bolgarijo in Severno Makedonijo v letalo govoril tudi glede kanonizacije hrvaškega kardinala Alojzija Stepinca, ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti obsodile na dolgoletno zaporno kazen. Njegovi kanonizaciji namreč SPC nasprotuje, češ da ni dovolj storil za reševanje Srbov pred ustaškim nasiljem v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]]. »Poiskal sem nasvet in pomoč pri Irineju. Ustanovila sva skupno zgodovinsko komisijo in sodelovala,« je dejal papež. »Resnica je edini interes tako mene kot Irineja.«[26]<ref>{{cite web |title=Pope to Croatian journalist: Serbian patriarch has helped |url=https://www.b92.net/eng/news/region.php?yyyy=2019&mm=05&dd=08&nav_id=106784 |website=b92.net | date=5 August 2019 |access-date=22 November 2020}}</ref> Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, razlike so še naprej ostale kakor tudi nasprotujoče si razlage nekaterih zgodovinskih dejstev. Mediji so o Stepincu in postopku za njegovo prištetje k svetnikom tako v Srbiji kot na Hrvaškem poročalo sorazmerno objektivno in obširno. [[Papež Frančišek|Papeža Frančiška]] pa je po njegovih lastnih besedah zanimala le resnica in je bil mnenja, da mu bo pri njenem iskanju največ pomagal ravno patriarh Irenej. Strokovnjaki pa dvomijo, da bi bil on lahko najbolj nepristranski v svojih izjavah glede muslimanskih Bošnjakov kakor tudi ne do katoliških Hrvatov.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/svet/kako-je-papa-franja-odbio-da-kanonizuje-alojzija-stepinca/s0pn0dh|title="TRAŽIO SAM POMOĆ OD PATRIJARHA IRINEJA" Kako je papa Franja odbio da kanonizuje Alojzija Stepinca |publisher=blic.rs|author=Marija Lekić|place=Beograd|language=sr|date=22. april 2025|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> Na pravoslavni strani dobro desetletje prej ni bilo ozira na mnenje katoličanov pri kanonizaciji sicer spornega srbskega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; očitali so mu namreč občudovanje [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in hud [[antisemitizem]], ter da je kot nacionalist [[nacizem]] istovetil s [[svetosavje|svetosavjem]]; najbolj vprašljiva pa je njegova vloga med proslulo [[Konkordatna kriza|Konkordatno krizo]].{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> === Dela === == Smrt in spomin == === Bolezen === === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 1qn5xf8hsyvlhr90r1mishybdks4baz 6731551 6731549 2026-08-05T19:24:29Z Stebunik 55592 /* Nasprotovanje papeževemu obisku */ 6731551 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == === Dvokratna slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Žalitev muslimanov === Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> 28. januarja 2010 je na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti korektni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} Islamska skupnost v Srbiji se je tako odzvala s sporočilom, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago patriarhove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli na znanje.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> === Nasprotovanje papeževemu obisku === [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|right|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj je vodstvo SPC vztrajalo, da bi se moral papež pri morebitnem obisku opravičiti za zločine, ki so bili storjeni proti srbskim pravoslavcem med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili srbski pravoslavci in njihovo vodstvo rimokatoliškim vernikom med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.« Na ta način karizmatična Hočevarjeva zamisel o obisku vseh patriarhov ob proslavi v Nišu 2013 padla v vodo in je bila izgubljena edinstvena priložnost za srečanjek, pogovor in zbližanje.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška (ki je veljal za politično koristnega za boj Srbije proti mednarodnemu priznanju Kosova) so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik Tomislav Nikolić odpovedal, potem ko je slišal negativno mnenje Irinejeve pravoslavne cerkve.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> ==== Stepinčeva kanonizacija ==== Maja 2019 je papež Frančišek vračajoč se z apostolskega potovanja v Bolgarijo in Severno Makedonijo v letalo govoril tudi glede kanonizacije hrvaškega kardinala Alojzija Stepinca, ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti obsodile na dolgoletno zaporno kazen. Njegovi kanonizaciji namreč SPC nasprotuje, češ da ni dovolj storil za reševanje Srbov pred ustaškim nasiljem v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]]. »Poiskal sem nasvet in pomoč pri Irineju. Ustanovila sva skupno zgodovinsko komisijo in sodelovala,« je dejal papež. »Resnica je edini interes tako mene kot Irineja.«[26]<ref>{{cite web |title=Pope to Croatian journalist: Serbian patriarch has helped |url=https://www.b92.net/eng/news/region.php?yyyy=2019&mm=05&dd=08&nav_id=106784 |website=b92.net | date=5 August 2019 |access-date=22 November 2020}}</ref> Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, razlike so še naprej ostale kakor tudi nasprotujoče si razlage nekaterih zgodovinskih dejstev. Mediji so o Stepincu in postopku za njegovo prištetje k svetnikom tako v Srbiji kot na Hrvaškem poročalo sorazmerno objektivno in obširno. [[Papež Frančišek|Papeža Frančiška]] pa je po njegovih lastnih besedah zanimala le resnica in je bil mnenja, da mu bo pri njenem iskanju največ pomagal ravno patriarh Irenej. Strokovnjaki pa dvomijo, da bi bil on lahko najbolj nepristranski v svojih izjavah glede muslimanskih Bošnjakov kakor tudi ne do katoliških Hrvatov.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/svet/kako-je-papa-franja-odbio-da-kanonizuje-alojzija-stepinca/s0pn0dh|title="TRAŽIO SAM POMOĆ OD PATRIJARHA IRINEJA" Kako je papa Franja odbio da kanonizuje Alojzija Stepinca |publisher=blic.rs|author=Marija Lekić|place=Beograd|language=sr|date=22. april 2025|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> Na pravoslavni strani dobro desetletje prej ni bilo ozira na mnenje katoličanov pri kanonizaciji sicer spornega srbskega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; očitali so mu namreč občudovanje [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in hud [[antisemitizem]], ter da je kot nacionalist [[nacizem]] istovetil s [[svetosavje|svetosavjem]]; najbolj vprašljiva pa je njegova vloga med proslulo [[Konkordatna kriza|Konkordatno krizo]].{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> === Dela === == Smrt in spomin == === Bolezen === === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 7qnqijujsotxo945gfl5bejxu4a8lwz 6731552 6731551 2026-08-05T19:26:12Z Stebunik 55592 /* Žalitev muslimanov */ 6731552 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == === Dvokratna slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Žalitev muslimanov === Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> 28. januarja 2010 je na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti korektni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} Islamska skupnost v Srbiji se je tako odzvala s sporočilom, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago patriarhove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli v vednost.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> === Nasprotovanje papeževemu obisku === [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|right|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj je vodstvo SPC vztrajalo, da bi se moral papež pri morebitnem obisku opravičiti za zločine, ki so bili storjeni proti srbskim pravoslavcem med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili srbski pravoslavci in njihovo vodstvo rimokatoliškim vernikom med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.« Na ta način karizmatična Hočevarjeva zamisel o obisku vseh patriarhov ob proslavi v Nišu 2013 padla v vodo in je bila izgubljena edinstvena priložnost za srečanjek, pogovor in zbližanje.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška (ki je veljal za politično koristnega za boj Srbije proti mednarodnemu priznanju Kosova) so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik Tomislav Nikolić odpovedal, potem ko je slišal negativno mnenje Irinejeve pravoslavne cerkve.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> ==== Stepinčeva kanonizacija ==== Maja 2019 je papež Frančišek vračajoč se z apostolskega potovanja v Bolgarijo in Severno Makedonijo v letalo govoril tudi glede kanonizacije hrvaškega kardinala Alojzija Stepinca, ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti obsodile na dolgoletno zaporno kazen. Njegovi kanonizaciji namreč SPC nasprotuje, češ da ni dovolj storil za reševanje Srbov pred ustaškim nasiljem v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]]. »Poiskal sem nasvet in pomoč pri Irineju. Ustanovila sva skupno zgodovinsko komisijo in sodelovala,« je dejal papež. »Resnica je edini interes tako mene kot Irineja.«[26]<ref>{{cite web |title=Pope to Croatian journalist: Serbian patriarch has helped |url=https://www.b92.net/eng/news/region.php?yyyy=2019&mm=05&dd=08&nav_id=106784 |website=b92.net | date=5 August 2019 |access-date=22 November 2020}}</ref> Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, razlike so še naprej ostale kakor tudi nasprotujoče si razlage nekaterih zgodovinskih dejstev. Mediji so o Stepincu in postopku za njegovo prištetje k svetnikom tako v Srbiji kot na Hrvaškem poročalo sorazmerno objektivno in obširno. [[Papež Frančišek|Papeža Frančiška]] pa je po njegovih lastnih besedah zanimala le resnica in je bil mnenja, da mu bo pri njenem iskanju največ pomagal ravno patriarh Irenej. Strokovnjaki pa dvomijo, da bi bil on lahko najbolj nepristranski v svojih izjavah glede muslimanskih Bošnjakov kakor tudi ne do katoliških Hrvatov.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/svet/kako-je-papa-franja-odbio-da-kanonizuje-alojzija-stepinca/s0pn0dh|title="TRAŽIO SAM POMOĆ OD PATRIJARHA IRINEJA" Kako je papa Franja odbio da kanonizuje Alojzija Stepinca |publisher=blic.rs|author=Marija Lekić|place=Beograd|language=sr|date=22. april 2025|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> Na pravoslavni strani dobro desetletje prej ni bilo ozira na mnenje katoličanov pri kanonizaciji sicer spornega srbskega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; očitali so mu namreč občudovanje [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in hud [[antisemitizem]], ter da je kot nacionalist [[nacizem]] istovetil s [[svetosavje|svetosavjem]]; najbolj vprašljiva pa je njegova vloga med proslulo [[Konkordatna kriza|Konkordatno krizo]].{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> === Dela === == Smrt in spomin == === Bolezen === === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 5ehys9uijp5c9xb4i7j5r532omghsfz 6731553 6731552 2026-08-05T19:29:45Z Stebunik 55592 /* Nasprotovanje papeževemu obisku */ 6731553 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == === Dvokratna slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Žalitev muslimanov === Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> 28. januarja 2010 je na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti korektni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} Islamska skupnost v Srbiji se je tako odzvala s sporočilom, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago patriarhove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli v vednost.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> === Nasprotovanje papeževemu obisku === [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|right|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj je vodstvo SPC vztrajalo, da bi se moral papež pri morebitnem obisku opravičiti za zločine, ki so bili storjeni proti srbskim pravoslavcem med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili srbski pravoslavci in njihovo vodstvo rimokatoliškim vernikom med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.« Na ta način karizmatična Hočevarjeva zamisel o obisku vseh patriarhov ob proslavi v Nišu 2013 padla v vodo in je bila izgubljena edinstvena priložnost za srečanjek, pogovor in zbližanje.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška (ki je veljal za politično koristnega za boj Srbije proti mednarodnemu priznanju Kosova) so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik Tomislav Nikolić odpovedal, potem ko je slišal odklonilno mnenje vodstva SPC.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> ==== Stepinčeva kanonizacija ==== Maja 2019 je papež Frančišek vračajoč se z apostolskega potovanja v Bolgarijo in Severno Makedonijo v letalo govoril tudi glede kanonizacije hrvaškega kardinala Alojzija Stepinca, ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti obsodile na dolgoletno zaporno kazen. Njegovi kanonizaciji namreč SPC nasprotuje, češ da ni dovolj storil za reševanje Srbov pred ustaškim nasiljem v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]]. »Poiskal sem nasvet in pomoč pri Irineju. Ustanovila sva skupno zgodovinsko komisijo in sodelovala,« je dejal papež. »Resnica je edini interes tako mene kot Irineja.«[26]<ref>{{cite web |title=Pope to Croatian journalist: Serbian patriarch has helped |url=https://www.b92.net/eng/news/region.php?yyyy=2019&mm=05&dd=08&nav_id=106784 |website=b92.net | date=5 August 2019 |access-date=22 November 2020}}</ref> Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, razlike so še naprej ostale kakor tudi nasprotujoče si razlage nekaterih zgodovinskih dejstev. Mediji so o Stepincu in postopku za njegovo prištetje k svetnikom tako v Srbiji kot na Hrvaškem poročalo sorazmerno objektivno in obširno. [[Papež Frančišek|Papeža Frančiška]] pa je po njegovih lastnih besedah zanimala le resnica in je bil mnenja, da mu bo pri njenem iskanju največ pomagal ravno patriarh Irenej. Strokovnjaki pa dvomijo, da bi bil on lahko najbolj nepristranski v svojih izjavah glede muslimanskih Bošnjakov kakor tudi ne do katoliških Hrvatov.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/svet/kako-je-papa-franja-odbio-da-kanonizuje-alojzija-stepinca/s0pn0dh|title="TRAŽIO SAM POMOĆ OD PATRIJARHA IRINEJA" Kako je papa Franja odbio da kanonizuje Alojzija Stepinca |publisher=blic.rs|author=Marija Lekić|place=Beograd|language=sr|date=22. april 2025|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> Na pravoslavni strani dobro desetletje prej ni bilo ozira na mnenje katoličanov pri kanonizaciji sicer spornega srbskega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; očitali so mu namreč občudovanje [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in hud [[antisemitizem]], ter da je kot nacionalist [[nacizem]] istovetil s [[svetosavje|svetosavjem]]; najbolj vprašljiva pa je njegova vloga med proslulo [[Konkordatna kriza|Konkordatno krizo]].{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> === Dela === == Smrt in spomin == === Bolezen === === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] iyrcqwelaj3vw1du70mdsazdo8n4vd1 6731557 6731553 2026-08-05T19:40:43Z Stebunik 55592 /* Življenjepis */ 6731557 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == [[File:Saborna crkva u Nisu - litije, vladika Irinej.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Irenej Gavrilović|Irenej]] kot [[Škofija Niš|niški škof]] med procesijo okoli svoje [[stolnica|stolnice]]]]</center> === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == === Dvokratna slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Žalitev muslimanov === Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> 28. januarja 2010 je na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti korektni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} Islamska skupnost v Srbiji se je tako odzvala s sporočilom, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago patriarhove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli v vednost.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> === Nasprotovanje papeževemu obisku === [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|right|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj je vodstvo SPC vztrajalo, da bi se moral papež pri morebitnem obisku opravičiti za zločine, ki so bili storjeni proti srbskim pravoslavcem med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili srbski pravoslavci in njihovo vodstvo rimokatoliškim vernikom med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.« Na ta način karizmatična Hočevarjeva zamisel o obisku vseh patriarhov ob proslavi v Nišu 2013 padla v vodo in je bila izgubljena edinstvena priložnost za srečanjek, pogovor in zbližanje.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška (ki je veljal za politično koristnega za boj Srbije proti mednarodnemu priznanju Kosova) so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik Tomislav Nikolić odpovedal, potem ko je slišal odklonilno mnenje vodstva SPC.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> ==== Stepinčeva kanonizacija ==== Maja 2019 je papež Frančišek vračajoč se z apostolskega potovanja v Bolgarijo in Severno Makedonijo v letalo govoril tudi glede kanonizacije hrvaškega kardinala Alojzija Stepinca, ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti obsodile na dolgoletno zaporno kazen. Njegovi kanonizaciji namreč SPC nasprotuje, češ da ni dovolj storil za reševanje Srbov pred ustaškim nasiljem v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]]. »Poiskal sem nasvet in pomoč pri Irineju. Ustanovila sva skupno zgodovinsko komisijo in sodelovala,« je dejal papež. »Resnica je edini interes tako mene kot Irineja.«[26]<ref>{{cite web |title=Pope to Croatian journalist: Serbian patriarch has helped |url=https://www.b92.net/eng/news/region.php?yyyy=2019&mm=05&dd=08&nav_id=106784 |website=b92.net | date=5 August 2019 |access-date=22 November 2020}}</ref> Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, razlike so še naprej ostale kakor tudi nasprotujoče si razlage nekaterih zgodovinskih dejstev. Mediji so o Stepincu in postopku za njegovo prištetje k svetnikom tako v Srbiji kot na Hrvaškem poročalo sorazmerno objektivno in obširno. [[Papež Frančišek|Papeža Frančiška]] pa je po njegovih lastnih besedah zanimala le resnica in je bil mnenja, da mu bo pri njenem iskanju največ pomagal ravno patriarh Irenej. Strokovnjaki pa dvomijo, da bi bil on lahko najbolj nepristranski v svojih izjavah glede muslimanskih Bošnjakov kakor tudi ne do katoliških Hrvatov.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/svet/kako-je-papa-franja-odbio-da-kanonizuje-alojzija-stepinca/s0pn0dh|title="TRAŽIO SAM POMOĆ OD PATRIJARHA IRINEJA" Kako je papa Franja odbio da kanonizuje Alojzija Stepinca |publisher=blic.rs|author=Marija Lekić|place=Beograd|language=sr|date=22. april 2025|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> Na pravoslavni strani dobro desetletje prej ni bilo ozira na mnenje katoličanov pri kanonizaciji sicer spornega srbskega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; očitali so mu namreč občudovanje [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in hud [[antisemitizem]], ter da je kot nacionalist [[nacizem]] istovetil s [[svetosavje|svetosavjem]]; najbolj vprašljiva pa je njegova vloga med proslulo [[Konkordatna kriza|Konkordatno krizo]].{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> === Dela === == Smrt in spomin == === Bolezen === === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] tw9oyy9i57urccb4i0hwxem1ifpg124 6731558 6731557 2026-08-05T19:41:47Z Stebunik 55592 /* Nasprotovanje papeževemu obisku */ 6731558 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == [[File:Saborna crkva u Nisu - litije, vladika Irinej.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Irenej Gavrilović|Irenej]] kot [[Škofija Niš|niški škof]] med procesijo okoli svoje [[stolnica|stolnice]]]]</center> === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == === Dvokratna slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Žalitev muslimanov === Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> 28. januarja 2010 je na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti korektni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} Islamska skupnost v Srbiji se je tako odzvala s sporočilom, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago patriarhove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli v vednost.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> === Nasprotovanje papeževemu obisku === Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj je vodstvo SPC vztrajalo, da bi se moral papež pri morebitnem obisku opravičiti za zločine, ki so bili storjeni proti srbskim pravoslavcem med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili srbski pravoslavci in njihovo vodstvo rimokatoliškim vernikom med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.« Na ta način karizmatična Hočevarjeva zamisel o obisku vseh patriarhov ob proslavi v Nišu 2013 padla v vodo in je bila izgubljena edinstvena priložnost za srečanjek, pogovor in zbližanje.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška (ki je veljal za politično koristnega za boj Srbije proti mednarodnemu priznanju Kosova) so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik Tomislav Nikolić odpovedal, potem ko je slišal odklonilno mnenje vodstva SPC.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> ==== Stepinčeva kanonizacija ==== Maja 2019 je papež Frančišek vračajoč se z apostolskega potovanja v Bolgarijo in Severno Makedonijo v letalo govoril tudi glede kanonizacije hrvaškega kardinala Alojzija Stepinca, ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti obsodile na dolgoletno zaporno kazen. Njegovi kanonizaciji namreč SPC nasprotuje, češ da ni dovolj storil za reševanje Srbov pred ustaškim nasiljem v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]]. »Poiskal sem nasvet in pomoč pri Irineju. Ustanovila sva skupno zgodovinsko komisijo in sodelovala,« je dejal papež. »Resnica je edini interes tako mene kot Irineja.«[26]<ref>{{cite web |title=Pope to Croatian journalist: Serbian patriarch has helped |url=https://www.b92.net/eng/news/region.php?yyyy=2019&mm=05&dd=08&nav_id=106784 |website=b92.net | date=5 August 2019 |access-date=22 November 2020}}</ref> Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, razlike so še naprej ostale kakor tudi nasprotujoče si razlage nekaterih zgodovinskih dejstev. Mediji so o Stepincu in postopku za njegovo prištetje k svetnikom tako v Srbiji kot na Hrvaškem poročalo sorazmerno objektivno in obširno. [[Papež Frančišek|Papeža Frančiška]] pa je po njegovih lastnih besedah zanimala le resnica in je bil mnenja, da mu bo pri njenem iskanju največ pomagal ravno patriarh Irenej. Strokovnjaki pa dvomijo, da bi bil on lahko najbolj nepristranski v svojih izjavah glede muslimanskih Bošnjakov kakor tudi ne do katoliških Hrvatov.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/svet/kako-je-papa-franja-odbio-da-kanonizuje-alojzija-stepinca/s0pn0dh|title="TRAŽIO SAM POMOĆ OD PATRIJARHA IRINEJA" Kako je papa Franja odbio da kanonizuje Alojzija Stepinca |publisher=blic.rs|author=Marija Lekić|place=Beograd|language=sr|date=22. april 2025|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> Na pravoslavni strani dobro desetletje prej ni bilo ozira na mnenje katoličanov pri kanonizaciji sicer spornega srbskega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; očitali so mu namreč občudovanje [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in hud [[antisemitizem]], ter da je kot nacionalist [[nacizem]] istovetil s [[svetosavje|svetosavjem]]; najbolj vprašljiva pa je njegova vloga med proslulo [[Konkordatna kriza|Konkordatno krizo]].{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> === Dela === == Smrt in spomin == === Bolezen === === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 9sw3fvz78fjugkbfkvgo0pouorzvys5 6731559 6731558 2026-08-05T19:43:09Z Stebunik 55592 /* Patriarh */ 6731559 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == [[File:Saborna crkva u Nisu - litije, vladika Irinej.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Irenej Gavrilović|Irenej]] kot [[Škofija Niš|niški škof]] med procesijo okoli svoje [[stolnica|stolnice]]]]</center> === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|left|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> === Dvokratna slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Žalitev muslimanov === Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> 28. januarja 2010 je na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti korektni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} Islamska skupnost v Srbiji se je tako odzvala s sporočilom, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago patriarhove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli v vednost.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> === Nasprotovanje papeževemu obisku === Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj je vodstvo SPC vztrajalo, da bi se moral papež pri morebitnem obisku opravičiti za zločine, ki so bili storjeni proti srbskim pravoslavcem med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili srbski pravoslavci in njihovo vodstvo rimokatoliškim vernikom med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.« Na ta način karizmatična Hočevarjeva zamisel o obisku vseh patriarhov ob proslavi v Nišu 2013 padla v vodo in je bila izgubljena edinstvena priložnost za srečanjek, pogovor in zbližanje.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška (ki je veljal za politično koristnega za boj Srbije proti mednarodnemu priznanju Kosova) so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik Tomislav Nikolić odpovedal, potem ko je slišal odklonilno mnenje vodstva SPC.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> ==== Stepinčeva kanonizacija ==== Maja 2019 je papež Frančišek vračajoč se z apostolskega potovanja v Bolgarijo in Severno Makedonijo v letalo govoril tudi glede kanonizacije hrvaškega kardinala Alojzija Stepinca, ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti obsodile na dolgoletno zaporno kazen. Njegovi kanonizaciji namreč SPC nasprotuje, češ da ni dovolj storil za reševanje Srbov pred ustaškim nasiljem v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]]. »Poiskal sem nasvet in pomoč pri Irineju. Ustanovila sva skupno zgodovinsko komisijo in sodelovala,« je dejal papež. »Resnica je edini interes tako mene kot Irineja.«[26]<ref>{{cite web |title=Pope to Croatian journalist: Serbian patriarch has helped |url=https://www.b92.net/eng/news/region.php?yyyy=2019&mm=05&dd=08&nav_id=106784 |website=b92.net | date=5 August 2019 |access-date=22 November 2020}}</ref> Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, razlike so še naprej ostale kakor tudi nasprotujoče si razlage nekaterih zgodovinskih dejstev. Mediji so o Stepincu in postopku za njegovo prištetje k svetnikom tako v Srbiji kot na Hrvaškem poročalo sorazmerno objektivno in obširno. [[Papež Frančišek|Papeža Frančiška]] pa je po njegovih lastnih besedah zanimala le resnica in je bil mnenja, da mu bo pri njenem iskanju največ pomagal ravno patriarh Irenej. Strokovnjaki pa dvomijo, da bi bil on lahko najbolj nepristranski v svojih izjavah glede muslimanskih Bošnjakov kakor tudi ne do katoliških Hrvatov.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/svet/kako-je-papa-franja-odbio-da-kanonizuje-alojzija-stepinca/s0pn0dh|title="TRAŽIO SAM POMOĆ OD PATRIJARHA IRINEJA" Kako je papa Franja odbio da kanonizuje Alojzija Stepinca |publisher=blic.rs|author=Marija Lekić|place=Beograd|language=sr|date=22. april 2025|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> Na pravoslavni strani dobro desetletje prej ni bilo ozira na mnenje katoličanov pri kanonizaciji sicer spornega srbskega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; očitali so mu namreč občudovanje [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in hud [[antisemitizem]], ter da je kot nacionalist [[nacizem]] istovetil s [[svetosavje|svetosavjem]]; najbolj vprašljiva pa je njegova vloga med proslulo [[Konkordatna kriza|Konkordatno krizo]].{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> === Dela === == Smrt in spomin == === Bolezen === === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] n2atf3t1ipyln9udedspjvry1xrrel6 6731560 6731559 2026-08-05T19:46:21Z Stebunik 55592 /* Stepinčeva kanonizacija */ 6731560 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == [[File:Saborna crkva u Nisu - litije, vladika Irinej.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Irenej Gavrilović|Irenej]] kot [[Škofija Niš|niški škof]] med procesijo okoli svoje [[stolnica|stolnice]]]]</center> === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|left|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> === Dvokratna slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Žalitev muslimanov === Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> 28. januarja 2010 je na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti korektni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} Islamska skupnost v Srbiji se je tako odzvala s sporočilom, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago patriarhove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli v vednost.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> === Nasprotovanje papeževemu obisku === Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj je vodstvo SPC vztrajalo, da bi se moral papež pri morebitnem obisku opravičiti za zločine, ki so bili storjeni proti srbskim pravoslavcem med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili srbski pravoslavci in njihovo vodstvo rimokatoliškim vernikom med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.« Na ta način karizmatična Hočevarjeva zamisel o obisku vseh patriarhov ob proslavi v Nišu 2013 padla v vodo in je bila izgubljena edinstvena priložnost za srečanjek, pogovor in zbližanje.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška (ki je veljal za politično koristnega za boj Srbije proti mednarodnemu priznanju Kosova) so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik Tomislav Nikolić odpovedal, potem ko je slišal odklonilno mnenje vodstva SPC.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> === Vprašanje Stepinčeve kanonizacije === Maja 2019 je papež Frančišek vračajoč se z apostolskega potovanja v Bolgarijo in Severno Makedonijo v letalo govoril tudi glede kanonizacije hrvaškega kardinala Alojzija Stepinca, ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti obsodile na dolgoletno zaporno kazen. Njegovi kanonizaciji namreč SPC nasprotuje, češ da ni dovolj storil za reševanje Srbov pred ustaškim nasiljem v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]]. »Poiskal sem nasvet in pomoč pri Irineju. Ustanovila sva skupno zgodovinsko komisijo in sodelovala,« je dejal papež. »Resnica je edini interes tako mene kot Irineja.«[26]<ref>{{cite web |title=Pope to Croatian journalist: Serbian patriarch has helped |url=https://www.b92.net/eng/news/region.php?yyyy=2019&mm=05&dd=08&nav_id=106784 |website=b92.net | date=5 August 2019 |access-date=22 November 2020}}</ref> Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, razlike so še naprej ostale kakor tudi nasprotujoče si razlage nekaterih zgodovinskih dejstev. Mediji so o Stepincu in postopku za njegovo prištetje k svetnikom tako v Srbiji kot na Hrvaškem poročalo sorazmerno objektivno in obširno. [[Papež Frančišek|Papeža Frančiška]] pa je po njegovih lastnih besedah zanimala le resnica in je bil mnenja, da mu bo pri njenem iskanju največ pomagal ravno patriarh Irenej. Strokovnjaki pa dvomijo, da bi bil on lahko najbolj nepristranski v svojih izjavah glede muslimanskih Bošnjakov kakor tudi ne do katoliških Hrvatov.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/svet/kako-je-papa-franja-odbio-da-kanonizuje-alojzija-stepinca/s0pn0dh|title="TRAŽIO SAM POMOĆ OD PATRIJARHA IRINEJA" Kako je papa Franja odbio da kanonizuje Alojzija Stepinca |publisher=blic.rs|author=Marija Lekić|place=Beograd|language=sr|date=22. april 2025|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> Na pravoslavni strani dobro desetletje prej ni bilo ozira na mnenje katoličanov pri kanonizaciji sicer spornega srbskega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; očitali so mu namreč občudovanje [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in hud [[antisemitizem]], ter da je kot nacionalist [[nacizem]] istovetil s [[svetosavje|svetosavjem]]; najbolj vprašljiva pa je njegova vloga med proslulo [[Konkordatna kriza|Konkordatno krizo]], kjer ni manjkalo sovražnega govora zoper [[papež]]a.{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> === Dela === == Smrt in spomin == === Bolezen === === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 43m8mtcp0bqpuvoqxkprmeh96e6fhih 6731561 6731560 2026-08-05T19:49:10Z Stebunik 55592 /* Patriarh */ 6731561 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == [[File:Saborna crkva u Nisu - litije, vladika Irinej.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Irenej Gavrilović|Irenej]] kot [[Škofija Niš|niški škof]] med procesijo okoli svoje [[stolnica|stolnice]]]]</center> === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|left|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> === Dvokratna slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Delovanje === ==== Žalitev muslimanov ==== Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> 28. januarja 2010 je na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti korektni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} Islamska skupnost v Srbiji se je tako odzvala s sporočilom, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago patriarhove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli v vednost.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> ==== Papežev obisk Srbiji ==== Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj je vodstvo SPC vztrajalo, da bi se moral papež pri morebitnem obisku opravičiti za zločine, ki so bili storjeni proti srbskim pravoslavcem med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili srbski pravoslavci in njihovo vodstvo rimokatoliškim vernikom med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.« Na ta način karizmatična Hočevarjeva zamisel o obisku vseh patriarhov ob proslavi v Nišu 2013 padla v vodo in je bila izgubljena edinstvena priložnost za srečanjek, pogovor in zbližanje.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška (ki je veljal za politično koristnega za boj Srbije proti mednarodnemu priznanju Kosova) so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik Tomislav Nikolić odpovedal, potem ko je slišal odklonilno mnenje vodstva SPC.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> ==== Vprašanje Stepinčeve kanonizacije ==== Maja 2019 je papež Frančišek vračajoč se z apostolskega potovanja v Bolgarijo in Severno Makedonijo v letalo govoril tudi glede kanonizacije hrvaškega kardinala Alojzija Stepinca, ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti obsodile na dolgoletno zaporno kazen. Njegovi kanonizaciji namreč SPC nasprotuje, češ da ni dovolj storil za reševanje Srbov pred ustaškim nasiljem v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]]. »Poiskal sem nasvet in pomoč pri Irineju. Ustanovila sva skupno zgodovinsko komisijo in sodelovala,« je dejal papež. »Resnica je edini interes tako mene kot Irineja.«[26]<ref>{{cite web |title=Pope to Croatian journalist: Serbian patriarch has helped |url=https://www.b92.net/eng/news/region.php?yyyy=2019&mm=05&dd=08&nav_id=106784 |website=b92.net | date=5 August 2019 |access-date=22 November 2020}}</ref> Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, razlike so še naprej ostale kakor tudi nasprotujoče si razlage nekaterih zgodovinskih dejstev. Mediji so o Stepincu in postopku za njegovo prištetje k svetnikom tako v Srbiji kot na Hrvaškem poročalo sorazmerno objektivno in obširno. [[Papež Frančišek|Papeža Frančiška]] pa je po njegovih lastnih besedah zanimala le resnica in je bil mnenja, da mu bo pri njenem iskanju največ pomagal ravno patriarh Irenej. Strokovnjaki pa dvomijo, da bi bil on lahko najbolj nepristranski v svojih izjavah glede muslimanskih Bošnjakov kakor tudi ne do katoliških Hrvatov.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/svet/kako-je-papa-franja-odbio-da-kanonizuje-alojzija-stepinca/s0pn0dh|title="TRAŽIO SAM POMOĆ OD PATRIJARHA IRINEJA" Kako je papa Franja odbio da kanonizuje Alojzija Stepinca |publisher=blic.rs|author=Marija Lekić|place=Beograd|language=sr|date=22. april 2025|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> Na pravoslavni strani dobro desetletje prej ni bilo ozira na mnenje katoličanov pri kanonizaciji sicer spornega srbskega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; očitali so mu namreč občudovanje [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in hud [[antisemitizem]], ter da je kot nacionalist [[nacizem]] istovetil s [[svetosavje|svetosavjem]]; najbolj vprašljiva pa je njegova vloga med proslulo [[Konkordatna kriza|Konkordatno krizo]], kjer ni manjkalo sovražnega govora zoper [[papež]]a.{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> === Dela === == Smrt in spomin == === Bolezen === === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] tul3bw6g5cpw5lgxrrh3i2oet8yoqgd 6731562 6731561 2026-08-05T19:52:55Z Stebunik 55592 /* Dvokratna slovesna umestitev */ 6731562 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == [[File:Saborna crkva u Nisu - litije, vladika Irinej.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Irenej Gavrilović|Irenej]] kot [[Škofija Niš|niški škof]] med procesijo okoli svoje [[stolnica|stolnice]]]]</center> === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|left|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> === Slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Delovanje === ==== Žalitev muslimanov ==== Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> 28. januarja 2010 je na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti korektni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} Islamska skupnost v Srbiji se je tako odzvala s sporočilom, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago patriarhove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli v vednost.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> ==== Papežev obisk Srbiji ==== Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj je vodstvo SPC vztrajalo, da bi se moral papež pri morebitnem obisku opravičiti za zločine, ki so bili storjeni proti srbskim pravoslavcem med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili srbski pravoslavci in njihovo vodstvo rimokatoliškim vernikom med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.« Na ta način karizmatična Hočevarjeva zamisel o obisku vseh patriarhov ob proslavi v Nišu 2013 padla v vodo in je bila izgubljena edinstvena priložnost za srečanjek, pogovor in zbližanje.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška (ki je veljal za politično koristnega za boj Srbije proti mednarodnemu priznanju Kosova) so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik Tomislav Nikolić odpovedal, potem ko je slišal odklonilno mnenje vodstva SPC.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> ==== Vprašanje Stepinčeve kanonizacije ==== Maja 2019 je papež Frančišek vračajoč se z apostolskega potovanja v Bolgarijo in Severno Makedonijo v letalo govoril tudi glede kanonizacije hrvaškega kardinala Alojzija Stepinca, ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti obsodile na dolgoletno zaporno kazen. Njegovi kanonizaciji namreč SPC nasprotuje, češ da ni dovolj storil za reševanje Srbov pred ustaškim nasiljem v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]]. »Poiskal sem nasvet in pomoč pri Irineju. Ustanovila sva skupno zgodovinsko komisijo in sodelovala,« je dejal papež. »Resnica je edini interes tako mene kot Irineja.«[26]<ref>{{cite web |title=Pope to Croatian journalist: Serbian patriarch has helped |url=https://www.b92.net/eng/news/region.php?yyyy=2019&mm=05&dd=08&nav_id=106784 |website=b92.net | date=5 August 2019 |access-date=22 November 2020}}</ref> Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, razlike so še naprej ostale kakor tudi nasprotujoče si razlage nekaterih zgodovinskih dejstev. Mediji so o Stepincu in postopku za njegovo prištetje k svetnikom tako v Srbiji kot na Hrvaškem poročalo sorazmerno objektivno in obširno. [[Papež Frančišek|Papeža Frančiška]] pa je po njegovih lastnih besedah zanimala le resnica in je bil mnenja, da mu bo pri njenem iskanju največ pomagal ravno patriarh Irenej. Strokovnjaki pa dvomijo, da bi bil on lahko najbolj nepristranski v svojih izjavah glede muslimanskih Bošnjakov kakor tudi ne do katoliških Hrvatov.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/svet/kako-je-papa-franja-odbio-da-kanonizuje-alojzija-stepinca/s0pn0dh|title="TRAŽIO SAM POMOĆ OD PATRIJARHA IRINEJA" Kako je papa Franja odbio da kanonizuje Alojzija Stepinca |publisher=blic.rs|author=Marija Lekić|place=Beograd|language=sr|date=22. april 2025|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> Na pravoslavni strani dobro desetletje prej ni bilo ozira na mnenje katoličanov pri kanonizaciji sicer spornega srbskega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; očitali so mu namreč občudovanje [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in hud [[antisemitizem]], ter da je kot nacionalist [[nacizem]] istovetil s [[svetosavje|svetosavjem]]; najbolj vprašljiva pa je njegova vloga med proslulo [[Konkordatna kriza|Konkordatno krizo]], kjer ni manjkalo sovražnega govora zoper [[papež]]a.{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> === Dela === == Smrt in spomin == === Bolezen === === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] td6ueht2iq6bzri0w1gtxu8r24c23gw 6731563 6731562 2026-08-05T19:55:13Z Stebunik 55592 /* Žalitev muslimanov */ 6731563 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == [[File:Saborna crkva u Nisu - litije, vladika Irinej.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Irenej Gavrilović|Irenej]] kot [[Škofija Niš|niški škof]] med procesijo okoli svoje [[stolnica|stolnice]]]]</center> === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|left|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> === Slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Delovanje === ==== Žalitev muslimanov ==== Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> Nekateri njegovi javni nastopi so povzročili začudenje. 28. januarja 2010 je na primer na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti korektni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} Islamska skupnost v Srbiji se je tako odzvala s sporočilom, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago patriarhove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli v vednost.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> ==== Papežev obisk Srbiji ==== Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj je vodstvo SPC vztrajalo, da bi se moral papež pri morebitnem obisku opravičiti za zločine, ki so bili storjeni proti srbskim pravoslavcem med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili srbski pravoslavci in njihovo vodstvo rimokatoliškim vernikom med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.« Na ta način karizmatična Hočevarjeva zamisel o obisku vseh patriarhov ob proslavi v Nišu 2013 padla v vodo in je bila izgubljena edinstvena priložnost za srečanjek, pogovor in zbližanje.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška (ki je veljal za politično koristnega za boj Srbije proti mednarodnemu priznanju Kosova) so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik Tomislav Nikolić odpovedal, potem ko je slišal odklonilno mnenje vodstva SPC.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> ==== Vprašanje Stepinčeve kanonizacije ==== Maja 2019 je papež Frančišek vračajoč se z apostolskega potovanja v Bolgarijo in Severno Makedonijo v letalo govoril tudi glede kanonizacije hrvaškega kardinala Alojzija Stepinca, ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti obsodile na dolgoletno zaporno kazen. Njegovi kanonizaciji namreč SPC nasprotuje, češ da ni dovolj storil za reševanje Srbov pred ustaškim nasiljem v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]]. »Poiskal sem nasvet in pomoč pri Irineju. Ustanovila sva skupno zgodovinsko komisijo in sodelovala,« je dejal papež. »Resnica je edini interes tako mene kot Irineja.«[26]<ref>{{cite web |title=Pope to Croatian journalist: Serbian patriarch has helped |url=https://www.b92.net/eng/news/region.php?yyyy=2019&mm=05&dd=08&nav_id=106784 |website=b92.net | date=5 August 2019 |access-date=22 November 2020}}</ref> Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, razlike so še naprej ostale kakor tudi nasprotujoče si razlage nekaterih zgodovinskih dejstev. Mediji so o Stepincu in postopku za njegovo prištetje k svetnikom tako v Srbiji kot na Hrvaškem poročalo sorazmerno objektivno in obširno. [[Papež Frančišek|Papeža Frančiška]] pa je po njegovih lastnih besedah zanimala le resnica in je bil mnenja, da mu bo pri njenem iskanju največ pomagal ravno patriarh Irenej. Strokovnjaki pa dvomijo, da bi bil on lahko najbolj nepristranski v svojih izjavah glede muslimanskih Bošnjakov kakor tudi ne do katoliških Hrvatov.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/svet/kako-je-papa-franja-odbio-da-kanonizuje-alojzija-stepinca/s0pn0dh|title="TRAŽIO SAM POMOĆ OD PATRIJARHA IRINEJA" Kako je papa Franja odbio da kanonizuje Alojzija Stepinca |publisher=blic.rs|author=Marija Lekić|place=Beograd|language=sr|date=22. april 2025|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> Na pravoslavni strani dobro desetletje prej ni bilo ozira na mnenje katoličanov pri kanonizaciji sicer spornega srbskega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; očitali so mu namreč občudovanje [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in hud [[antisemitizem]], ter da je kot nacionalist [[nacizem]] istovetil s [[svetosavje|svetosavjem]]; najbolj vprašljiva pa je njegova vloga med proslulo [[Konkordatna kriza|Konkordatno krizo]], kjer ni manjkalo sovražnega govora zoper [[papež]]a.{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> === Dela === == Smrt in spomin == === Bolezen === === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 34asrbjsjarw60fcywljl0h5j4del6d 6731565 6731563 2026-08-05T19:57:07Z Stebunik 55592 /* Papežev obisk Srbiji */ 6731565 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == [[File:Saborna crkva u Nisu - litije, vladika Irinej.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Irenej Gavrilović|Irenej]] kot [[Škofija Niš|niški škof]] med procesijo okoli svoje [[stolnica|stolnice]]]]</center> === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|left|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> === Slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Delovanje === ==== Žalitev muslimanov ==== Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> Nekateri njegovi javni nastopi so povzročili začudenje. 28. januarja 2010 je na primer na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti korektni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} Islamska skupnost v Srbiji se je tako odzvala s sporočilom, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago patriarhove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli v vednost.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> ==== Papežev obisk Srbiji ==== Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj je vodstvo SPC vztrajalo, da bi se moral papež pri morebitnem obisku opravičiti za zločine, ki so bili storjeni proti srbskim pravoslavcem med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili srbski pravoslavci in njihovo vodstvo rimokatoliškim vernikom med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.« Na ta način je karizmatična Hočevarjeva zamisel o obisku vseh patriarhov ob proslavi v Nišu 2013 padla v vodo in je bila izgubljena edinstvena priložnost za srečanjek, pogovor in zbližanje.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška (ki je veljal za politično koristnega za boj Srbije proti mednarodnemu priznanju Kosova) so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik Tomislav Nikolić odpovedal, potem ko je slišal odklonilno mnenje vodstva SPC.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> ==== Vprašanje Stepinčeve kanonizacije ==== Maja 2019 je papež Frančišek vračajoč se z apostolskega potovanja v Bolgarijo in Severno Makedonijo v letalo govoril tudi glede kanonizacije hrvaškega kardinala Alojzija Stepinca, ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti obsodile na dolgoletno zaporno kazen. Njegovi kanonizaciji namreč SPC nasprotuje, češ da ni dovolj storil za reševanje Srbov pred ustaškim nasiljem v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]]. »Poiskal sem nasvet in pomoč pri Irineju. Ustanovila sva skupno zgodovinsko komisijo in sodelovala,« je dejal papež. »Resnica je edini interes tako mene kot Irineja.«[26]<ref>{{cite web |title=Pope to Croatian journalist: Serbian patriarch has helped |url=https://www.b92.net/eng/news/region.php?yyyy=2019&mm=05&dd=08&nav_id=106784 |website=b92.net | date=5 August 2019 |access-date=22 November 2020}}</ref> Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, razlike so še naprej ostale kakor tudi nasprotujoče si razlage nekaterih zgodovinskih dejstev. Mediji so o Stepincu in postopku za njegovo prištetje k svetnikom tako v Srbiji kot na Hrvaškem poročalo sorazmerno objektivno in obširno. [[Papež Frančišek|Papeža Frančiška]] pa je po njegovih lastnih besedah zanimala le resnica in je bil mnenja, da mu bo pri njenem iskanju največ pomagal ravno patriarh Irenej. Strokovnjaki pa dvomijo, da bi bil on lahko najbolj nepristranski v svojih izjavah glede muslimanskih Bošnjakov kakor tudi ne do katoliških Hrvatov.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/svet/kako-je-papa-franja-odbio-da-kanonizuje-alojzija-stepinca/s0pn0dh|title="TRAŽIO SAM POMOĆ OD PATRIJARHA IRINEJA" Kako je papa Franja odbio da kanonizuje Alojzija Stepinca |publisher=blic.rs|author=Marija Lekić|place=Beograd|language=sr|date=22. april 2025|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> Na pravoslavni strani dobro desetletje prej ni bilo ozira na mnenje katoličanov pri kanonizaciji sicer spornega srbskega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; očitali so mu namreč občudovanje [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in hud [[antisemitizem]], ter da je kot nacionalist [[nacizem]] istovetil s [[svetosavje|svetosavjem]]; najbolj vprašljiva pa je njegova vloga med proslulo [[Konkordatna kriza|Konkordatno krizo]], kjer ni manjkalo sovražnega govora zoper [[papež]]a.{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> === Dela === == Smrt in spomin == === Bolezen === === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] l4g5idsjqv071f6gyrfhc1t79qbp17q 6731573 6731565 2026-08-05T20:12:34Z Stebunik 55592 /* Papežev obisk Srbiji */ 6731573 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == [[File:Saborna crkva u Nisu - litije, vladika Irinej.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Irenej Gavrilović|Irenej]] kot [[Škofija Niš|niški škof]] med procesijo okoli svoje [[stolnica|stolnice]]]]</center> === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|left|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> === Slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Delovanje === ==== Žalitev muslimanov ==== Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> Nekateri njegovi javni nastopi so povzročili začudenje. 28. januarja 2010 je na primer na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti korektni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} Islamska skupnost v Srbiji se je tako odzvala s sporočilom, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago patriarhove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli v vednost.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> ==== Papežev obisk Srbiji ==== Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj je vodstvo SPC vztrajalo, da bi se moral papež pri morebitnem obisku opravičiti za zločine, ki so bili storjeni proti srbskim pravoslavcem med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili srbski pravoslavci in njihovo vodstvo rimokatoliškim vernikom med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.« Na ta način je karizmatična Hočevarjeva zamisel o obisku vseh patriarhov ob proslavi v Nišu 2013 padla v vodo in je bila izgubljena edinstvena priložnost za srečanje in pogovor, zbližanje in sodelovanje.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška (ki je veljal za politično koristnega za boj Srbije proti mednarodnemu priznanju Kosova) so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik Tomislav Nikolić odpovedal, potem ko je slišal odklonilno mnenje vodstva SPC.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> ==== Vprašanje Stepinčeve kanonizacije ==== Maja 2019 je papež Frančišek vračajoč se z apostolskega potovanja v Bolgarijo in Severno Makedonijo v letalo govoril tudi glede kanonizacije hrvaškega kardinala Alojzija Stepinca, ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti obsodile na dolgoletno zaporno kazen. Njegovi kanonizaciji namreč SPC nasprotuje, češ da ni dovolj storil za reševanje Srbov pred ustaškim nasiljem v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]]. »Poiskal sem nasvet in pomoč pri Irineju. Ustanovila sva skupno zgodovinsko komisijo in sodelovala,« je dejal papež. »Resnica je edini interes tako mene kot Irineja.«[26]<ref>{{cite web |title=Pope to Croatian journalist: Serbian patriarch has helped |url=https://www.b92.net/eng/news/region.php?yyyy=2019&mm=05&dd=08&nav_id=106784 |website=b92.net | date=5 August 2019 |access-date=22 November 2020}}</ref> Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, razlike so še naprej ostale kakor tudi nasprotujoče si razlage nekaterih zgodovinskih dejstev. Mediji so o Stepincu in postopku za njegovo prištetje k svetnikom tako v Srbiji kot na Hrvaškem poročalo sorazmerno objektivno in obširno. [[Papež Frančišek|Papeža Frančiška]] pa je po njegovih lastnih besedah zanimala le resnica in je bil mnenja, da mu bo pri njenem iskanju največ pomagal ravno patriarh Irenej. Strokovnjaki pa dvomijo, da bi bil on lahko najbolj nepristranski v svojih izjavah glede muslimanskih Bošnjakov kakor tudi ne do katoliških Hrvatov.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/svet/kako-je-papa-franja-odbio-da-kanonizuje-alojzija-stepinca/s0pn0dh|title="TRAŽIO SAM POMOĆ OD PATRIJARHA IRINEJA" Kako je papa Franja odbio da kanonizuje Alojzija Stepinca |publisher=blic.rs|author=Marija Lekić|place=Beograd|language=sr|date=22. april 2025|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> Na pravoslavni strani dobro desetletje prej ni bilo ozira na mnenje katoličanov pri kanonizaciji sicer spornega srbskega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; očitali so mu namreč občudovanje [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in hud [[antisemitizem]], ter da je kot nacionalist [[nacizem]] istovetil s [[svetosavje|svetosavjem]]; najbolj vprašljiva pa je njegova vloga med proslulo [[Konkordatna kriza|Konkordatno krizo]], kjer ni manjkalo sovražnega govora zoper [[papež]]a.{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> === Dela === == Smrt in spomin == === Bolezen === === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 0889w4x1vmuxuvsnf0xfyhr3dzltlf2 6731656 6731573 2026-08-06T05:20:01Z Stebunik 55592 /* Glej tudi */ 6731656 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == [[File:Saborna crkva u Nisu - litije, vladika Irinej.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Irenej Gavrilović|Irenej]] kot [[Škofija Niš|niški škof]] med procesijo okoli svoje [[stolnica|stolnice]]]]</center> === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|left|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> === Slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Delovanje === ==== Žalitev muslimanov ==== Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> Nekateri njegovi javni nastopi so povzročili začudenje. 28. januarja 2010 je na primer na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti korektni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} Islamska skupnost v Srbiji se je tako odzvala s sporočilom, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago patriarhove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli v vednost.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> ==== Papežev obisk Srbiji ==== Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj je vodstvo SPC vztrajalo, da bi se moral papež pri morebitnem obisku opravičiti za zločine, ki so bili storjeni proti srbskim pravoslavcem med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili srbski pravoslavci in njihovo vodstvo rimokatoliškim vernikom med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.« Na ta način je karizmatična Hočevarjeva zamisel o obisku vseh patriarhov ob proslavi v Nišu 2013 padla v vodo in je bila izgubljena edinstvena priložnost za srečanje in pogovor, zbližanje in sodelovanje.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška (ki je veljal za politično koristnega za boj Srbije proti mednarodnemu priznanju Kosova) so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik Tomislav Nikolić odpovedal, potem ko je slišal odklonilno mnenje vodstva SPC.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> ==== Vprašanje Stepinčeve kanonizacije ==== Maja 2019 je papež Frančišek vračajoč se z apostolskega potovanja v Bolgarijo in Severno Makedonijo v letalo govoril tudi glede kanonizacije hrvaškega kardinala Alojzija Stepinca, ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti obsodile na dolgoletno zaporno kazen. Njegovi kanonizaciji namreč SPC nasprotuje, češ da ni dovolj storil za reševanje Srbov pred ustaškim nasiljem v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]]. »Poiskal sem nasvet in pomoč pri Irineju. Ustanovila sva skupno zgodovinsko komisijo in sodelovala,« je dejal papež. »Resnica je edini interes tako mene kot Irineja.«[26]<ref>{{cite web |title=Pope to Croatian journalist: Serbian patriarch has helped |url=https://www.b92.net/eng/news/region.php?yyyy=2019&mm=05&dd=08&nav_id=106784 |website=b92.net | date=5 August 2019 |access-date=22 November 2020}}</ref> Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, razlike so še naprej ostale kakor tudi nasprotujoče si razlage nekaterih zgodovinskih dejstev. Mediji so o Stepincu in postopku za njegovo prištetje k svetnikom tako v Srbiji kot na Hrvaškem poročalo sorazmerno objektivno in obširno. [[Papež Frančišek|Papeža Frančiška]] pa je po njegovih lastnih besedah zanimala le resnica in je bil mnenja, da mu bo pri njenem iskanju največ pomagal ravno patriarh Irenej. Strokovnjaki pa dvomijo, da bi bil on lahko najbolj nepristranski v svojih izjavah glede muslimanskih Bošnjakov kakor tudi ne do katoliških Hrvatov.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/svet/kako-je-papa-franja-odbio-da-kanonizuje-alojzija-stepinca/s0pn0dh|title="TRAŽIO SAM POMOĆ OD PATRIJARHA IRINEJA" Kako je papa Franja odbio da kanonizuje Alojzija Stepinca |publisher=blic.rs|author=Marija Lekić|place=Beograd|language=sr|date=22. april 2025|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> Na pravoslavni strani dobro desetletje prej ni bilo ozira na mnenje katoličanov pri kanonizaciji sicer spornega srbskega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; očitali so mu namreč občudovanje [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in hud [[antisemitizem]], ter da je kot nacionalist [[nacizem]] istovetil s [[svetosavje|svetosavjem]]; najbolj vprašljiva pa je njegova vloga med proslulo [[Konkordatna kriza|Konkordatno krizo]], kjer ni manjkalo sovražnega govora zoper [[papež]]a.{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> === Dela === == Smrt in spomin == === Bolezen === === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] fyt3pr0zs125gvrucwp00noc32e9skz 6731657 6731656 2026-08-06T05:25:15Z Stebunik 55592 /* Vprašanje Stepinčeve kanonizacije */ 6731657 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == [[File:Saborna crkva u Nisu - litije, vladika Irinej.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Irenej Gavrilović|Irenej]] kot [[Škofija Niš|niški škof]] med procesijo okoli svoje [[stolnica|stolnice]]]]</center> === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|left|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> === Slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Delovanje === ==== Žalitev muslimanov ==== Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> Nekateri njegovi javni nastopi so povzročili začudenje. 28. januarja 2010 je na primer na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti korektni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} Islamska skupnost v Srbiji se je tako odzvala s sporočilom, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago patriarhove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli v vednost.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> ==== Papežev obisk Srbiji ==== Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj je vodstvo SPC vztrajalo, da bi se moral papež pri morebitnem obisku opravičiti za zločine, ki so bili storjeni proti srbskim pravoslavcem med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili srbski pravoslavci in njihovo vodstvo rimokatoliškim vernikom med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.« Na ta način je karizmatična Hočevarjeva zamisel o obisku vseh patriarhov ob proslavi v Nišu 2013 padla v vodo in je bila izgubljena edinstvena priložnost za srečanje in pogovor, zbližanje in sodelovanje.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška (ki je veljal za politično koristnega za boj Srbije proti mednarodnemu priznanju Kosova) so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik Tomislav Nikolić odpovedal, potem ko je slišal odklonilno mnenje vodstva SPC.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> ==== Vprašanje Stepinčeve kanonizacije ==== Maja 2019 je papež Frančišek vračajoč se z apostolskega potovanja v Bolgarijo in Severno Makedonijo v letalu govoril tudi glede kanonizacije hrvaškega kardinala [[Alojzij Stepinac|Alojzija Stepinca]], ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti obsodile na dolgoletno zaporno kazen. Njegovi kanonizaciji namreč SPC nasprotuje, češ da ni dovolj storil za reševanje Srbov pred ustaškim nasiljem v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]]. »Poiskal sem nasvet in pomoč pri Irineju. Ustanovila sva skupno zgodovinsko komisijo in sodelovala,« je dejal papež. »Resnica je edini interes tako mene kot Irineja.«[26]<ref>{{cite web |title=Pope to Croatian journalist: Serbian patriarch has helped |url=https://www.b92.net/eng/news/region.php?yyyy=2019&mm=05&dd=08&nav_id=106784 |website=b92.net | date=5 August 2019 |access-date=22 November 2020}}</ref> Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, razlike so še naprej ostale kakor tudi nasprotujoče si razlage nekaterih zgodovinskih dejstev. Mediji so o Stepincu in postopku za njegovo prištetje k svetnikom tako v Srbiji kot na Hrvaškem poročalo sorazmerno objektivno in obširno. [[Papež Frančišek|Papeža Frančiška]] pa je po njegovih lastnih besedah zanimala le resnica in je bil mnenja, da mu bo pri njenem iskanju največ pomagal ravno patriarh Irenej. Strokovnjaki pa dvomijo, da bi bil on lahko najbolj nepristranski v svojih izjavah glede muslimanskih Bošnjakov kakor tudi ne do katoliških Hrvatov.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/svet/kako-je-papa-franja-odbio-da-kanonizuje-alojzija-stepinca/s0pn0dh|title="TRAŽIO SAM POMOĆ OD PATRIJARHA IRINEJA" Kako je papa Franja odbio da kanonizuje Alojzija Stepinca |publisher=blic.rs|author=Marija Lekić|place=Beograd|language=sr|date=22. april 2025|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> Na pravoslavni strani dobro desetletje prej ni bilo ozira na mnenje katoličanov pri kanonizaciji sicer tudi njihovim medijem spornega srbskega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; očitali so mu namreč občudovanje [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in hud [[antisemitizem]], ter da je [[nacizem]] istovetil s [[svetosavje|svetosavjem]]; najbolj vprašljiva pa je njegova vloga med proslulo [[Konkordatna kriza|Konkordatno krizo]], kjer ni manjkalo sovražnega govora zoper [[papež]]a.{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> === Dela === == Smrt in spomin == === Bolezen === === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] r5arwc7hpu3cm16x5yr8i9pq3188pdm 6731658 6731657 2026-08-06T05:26:22Z Stebunik 55592 /* Delovanje */ 6731658 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == [[File:Saborna crkva u Nisu - litije, vladika Irinej.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Irenej Gavrilović|Irenej]] kot [[Škofija Niš|niški škof]] med procesijo okoli svoje [[stolnica|stolnice]]]]</center> === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|left|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> === Slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Delovanje in stališča === ==== Žalitev muslimanov ==== Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> Nekateri njegovi javni nastopi so povzročili začudenje. 28. januarja 2010 je na primer na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti korektni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} Islamska skupnost v Srbiji se je tako odzvala s sporočilom, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago patriarhove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli v vednost.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> ==== Papežev obisk Srbiji ==== Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj je vodstvo SPC vztrajalo, da bi se moral papež pri morebitnem obisku opravičiti za zločine, ki so bili storjeni proti srbskim pravoslavcem med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili srbski pravoslavci in njihovo vodstvo rimokatoliškim vernikom med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.« Na ta način je karizmatična Hočevarjeva zamisel o obisku vseh patriarhov ob proslavi v Nišu 2013 padla v vodo in je bila izgubljena edinstvena priložnost za srečanje in pogovor, zbližanje in sodelovanje.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška (ki je veljal za politično koristnega za boj Srbije proti mednarodnemu priznanju Kosova) so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik Tomislav Nikolić odpovedal, potem ko je slišal odklonilno mnenje vodstva SPC.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> ==== Vprašanje Stepinčeve kanonizacije ==== Maja 2019 je papež Frančišek vračajoč se z apostolskega potovanja v Bolgarijo in Severno Makedonijo v letalu govoril tudi glede kanonizacije hrvaškega kardinala [[Alojzij Stepinac|Alojzija Stepinca]], ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti obsodile na dolgoletno zaporno kazen. Njegovi kanonizaciji namreč SPC nasprotuje, češ da ni dovolj storil za reševanje Srbov pred ustaškim nasiljem v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]]. »Poiskal sem nasvet in pomoč pri Irineju. Ustanovila sva skupno zgodovinsko komisijo in sodelovala,« je dejal papež. »Resnica je edini interes tako mene kot Irineja.«[26]<ref>{{cite web |title=Pope to Croatian journalist: Serbian patriarch has helped |url=https://www.b92.net/eng/news/region.php?yyyy=2019&mm=05&dd=08&nav_id=106784 |website=b92.net | date=5 August 2019 |access-date=22 November 2020}}</ref> Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, razlike so še naprej ostale kakor tudi nasprotujoče si razlage nekaterih zgodovinskih dejstev. Mediji so o Stepincu in postopku za njegovo prištetje k svetnikom tako v Srbiji kot na Hrvaškem poročalo sorazmerno objektivno in obširno. [[Papež Frančišek|Papeža Frančiška]] pa je po njegovih lastnih besedah zanimala le resnica in je bil mnenja, da mu bo pri njenem iskanju največ pomagal ravno patriarh Irenej. Strokovnjaki pa dvomijo, da bi bil on lahko najbolj nepristranski v svojih izjavah glede muslimanskih Bošnjakov kakor tudi ne do katoliških Hrvatov.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/svet/kako-je-papa-franja-odbio-da-kanonizuje-alojzija-stepinca/s0pn0dh|title="TRAŽIO SAM POMOĆ OD PATRIJARHA IRINEJA" Kako je papa Franja odbio da kanonizuje Alojzija Stepinca |publisher=blic.rs|author=Marija Lekić|place=Beograd|language=sr|date=22. april 2025|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> Na pravoslavni strani dobro desetletje prej ni bilo ozira na mnenje katoličanov pri kanonizaciji sicer tudi njihovim medijem spornega srbskega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; očitali so mu namreč občudovanje [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in hud [[antisemitizem]], ter da je [[nacizem]] istovetil s [[svetosavje|svetosavjem]]; najbolj vprašljiva pa je njegova vloga med proslulo [[Konkordatna kriza|Konkordatno krizo]], kjer ni manjkalo sovražnega govora zoper [[papež]]a.{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> === Dela === == Smrt in spomin == === Bolezen === === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 4k4g2rhch3bbybea7n4hvmm9dieeocr 6731660 6731658 2026-08-06T05:34:30Z Stebunik 55592 /* Slovesna umestitev */ 6731660 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == [[File:Saborna crkva u Nisu - litije, vladika Irinej.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Irenej Gavrilović|Irenej]] kot [[Škofija Niš|niški škof]] med procesijo okoli svoje [[stolnica|stolnice]]]]</center> === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|left|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> === Slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Cerkev sv. Sava === Potem ko je turški predsednik [[Recep Tayyip Erdoğan| Erdoğan]] dal nekdanjo krščansko cerkev [[Hagija Sofija|Hagijo Sofijo]] – pozneje muzej – julija 2020 spet spremeniti v [[mošeja|mošejo]], sta srbski patriarh Irenej in predsednik [[Aleksandar Vučić|Vučič]] 20. avgusta 2020 izrazila željo, da bi novozgrajena [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev svetega Sava]] na [[Vračar]]ju v Beogradu posredno nadomestila Hagijo Sofijo, po katerem vzoru je bila zgrajena, in postala »Nova Hagija Sofija«.<ref>{{cite web |title=Vučić: Hram Svetog Save će biti nova Sveta Sofija |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/4054526/vucic-patrijarh-irinej-hram-svetog-save.html |website=rts.rs |access-date=27 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=More Than a Church – New 'Hagia Sophia' is Big Deal for Serbia |url=https://balkaninsight.com/2020/10/23/more-than-a-church-new-hagia-sophia-is-big-deal-for-serbia/ |website=balkaninsight.com |date=23 October 2020 |access-date=27 November 2020}}</ref> V zadnjih treh letih Irenejevega patrijarševanja je srbska vlada za dokončanje gradnje cerkve prispevala 43 milijonov evrov, Naftna Industrija Srbije NIS pa 10,5 milijona evrov.<ref>{{cite web |title=43 million euro spent on renovating St. Sava Temple in last three years |url=https://www.serbianmonitor.com/en/43-million-euro-spent-on-renovating-st-sava-temple-in-last-three-years/ |website=serbianmonitor.com |date=21 August 2020 |access-date=27 November 2020}}</ref> === Delovanje in stališča === ==== Žalitev muslimanov ==== Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> Nekateri njegovi javni nastopi so povzročili začudenje. 28. januarja 2010 je na primer na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti korektni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} Islamska skupnost v Srbiji se je tako odzvala s sporočilom, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago patriarhove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli v vednost.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> ==== Papežev obisk Srbiji ==== Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj je vodstvo SPC vztrajalo, da bi se moral papež pri morebitnem obisku opravičiti za zločine, ki so bili storjeni proti srbskim pravoslavcem med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili srbski pravoslavci in njihovo vodstvo rimokatoliškim vernikom med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.« Na ta način je karizmatična Hočevarjeva zamisel o obisku vseh patriarhov ob proslavi v Nišu 2013 padla v vodo in je bila izgubljena edinstvena priložnost za srečanje in pogovor, zbližanje in sodelovanje.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška (ki je veljal za politično koristnega za boj Srbije proti mednarodnemu priznanju Kosova) so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik Tomislav Nikolić odpovedal, potem ko je slišal odklonilno mnenje vodstva SPC.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> ==== Vprašanje Stepinčeve kanonizacije ==== Maja 2019 je papež Frančišek vračajoč se z apostolskega potovanja v Bolgarijo in Severno Makedonijo v letalu govoril tudi glede kanonizacije hrvaškega kardinala [[Alojzij Stepinac|Alojzija Stepinca]], ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti obsodile na dolgoletno zaporno kazen. Njegovi kanonizaciji namreč SPC nasprotuje, češ da ni dovolj storil za reševanje Srbov pred ustaškim nasiljem v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]]. »Poiskal sem nasvet in pomoč pri Irineju. Ustanovila sva skupno zgodovinsko komisijo in sodelovala,« je dejal papež. »Resnica je edini interes tako mene kot Irineja.«[26]<ref>{{cite web |title=Pope to Croatian journalist: Serbian patriarch has helped |url=https://www.b92.net/eng/news/region.php?yyyy=2019&mm=05&dd=08&nav_id=106784 |website=b92.net | date=5 August 2019 |access-date=22 November 2020}}</ref> Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, razlike so še naprej ostale kakor tudi nasprotujoče si razlage nekaterih zgodovinskih dejstev. Mediji so o Stepincu in postopku za njegovo prištetje k svetnikom tako v Srbiji kot na Hrvaškem poročalo sorazmerno objektivno in obširno. [[Papež Frančišek|Papeža Frančiška]] pa je po njegovih lastnih besedah zanimala le resnica in je bil mnenja, da mu bo pri njenem iskanju največ pomagal ravno patriarh Irenej. Strokovnjaki pa dvomijo, da bi bil on lahko najbolj nepristranski v svojih izjavah glede muslimanskih Bošnjakov kakor tudi ne do katoliških Hrvatov.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/svet/kako-je-papa-franja-odbio-da-kanonizuje-alojzija-stepinca/s0pn0dh|title="TRAŽIO SAM POMOĆ OD PATRIJARHA IRINEJA" Kako je papa Franja odbio da kanonizuje Alojzija Stepinca |publisher=blic.rs|author=Marija Lekić|place=Beograd|language=sr|date=22. april 2025|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> Na pravoslavni strani dobro desetletje prej ni bilo ozira na mnenje katoličanov pri kanonizaciji sicer tudi njihovim medijem spornega srbskega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; očitali so mu namreč občudovanje [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in hud [[antisemitizem]], ter da je [[nacizem]] istovetil s [[svetosavje|svetosavjem]]; najbolj vprašljiva pa je njegova vloga med proslulo [[Konkordatna kriza|Konkordatno krizo]], kjer ni manjkalo sovražnega govora zoper [[papež]]a.{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> === Dela === == Smrt in spomin == === Bolezen === === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 0cimu27ahv8c06wxndcokw1uso28c4u 6731661 6731660 2026-08-06T05:35:13Z Stebunik 55592 /* Žalitev muslimanov */ 6731661 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == [[File:Saborna crkva u Nisu - litije, vladika Irinej.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Irenej Gavrilović|Irenej]] kot [[Škofija Niš|niški škof]] med procesijo okoli svoje [[stolnica|stolnice]]]]</center> === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|left|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> === Slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Cerkev sv. Sava === Potem ko je turški predsednik [[Recep Tayyip Erdoğan| Erdoğan]] dal nekdanjo krščansko cerkev [[Hagija Sofija|Hagijo Sofijo]] – pozneje muzej – julija 2020 spet spremeniti v [[mošeja|mošejo]], sta srbski patriarh Irenej in predsednik [[Aleksandar Vučić|Vučič]] 20. avgusta 2020 izrazila željo, da bi novozgrajena [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev svetega Sava]] na [[Vračar]]ju v Beogradu posredno nadomestila Hagijo Sofijo, po katerem vzoru je bila zgrajena, in postala »Nova Hagija Sofija«.<ref>{{cite web |title=Vučić: Hram Svetog Save će biti nova Sveta Sofija |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/4054526/vucic-patrijarh-irinej-hram-svetog-save.html |website=rts.rs |access-date=27 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=More Than a Church – New 'Hagia Sophia' is Big Deal for Serbia |url=https://balkaninsight.com/2020/10/23/more-than-a-church-new-hagia-sophia-is-big-deal-for-serbia/ |website=balkaninsight.com |date=23 October 2020 |access-date=27 November 2020}}</ref> V zadnjih treh letih Irenejevega patrijarševanja je srbska vlada za dokončanje gradnje cerkve prispevala 43 milijonov evrov, Naftna Industrija Srbije NIS pa 10,5 milijona evrov.<ref>{{cite web |title=43 million euro spent on renovating St. Sava Temple in last three years |url=https://www.serbianmonitor.com/en/43-million-euro-spent-on-renovating-st-sava-temple-in-last-three-years/ |website=serbianmonitor.com |date=21 August 2020 |access-date=27 November 2020}}</ref> === Delovanje in stališča === ==== Odnos do muslimanov ==== Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> Nekateri njegovi javni nastopi so povzročili začudenje. 28. januarja 2010 je na primer na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti korektni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} Islamska skupnost v Srbiji se je tako odzvala s sporočilom, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago patriarhove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli v vednost.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> ==== Papežev obisk Srbiji ==== Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj je vodstvo SPC vztrajalo, da bi se moral papež pri morebitnem obisku opravičiti za zločine, ki so bili storjeni proti srbskim pravoslavcem med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili srbski pravoslavci in njihovo vodstvo rimokatoliškim vernikom med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.« Na ta način je karizmatična Hočevarjeva zamisel o obisku vseh patriarhov ob proslavi v Nišu 2013 padla v vodo in je bila izgubljena edinstvena priložnost za srečanje in pogovor, zbližanje in sodelovanje.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška (ki je veljal za politično koristnega za boj Srbije proti mednarodnemu priznanju Kosova) so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik Tomislav Nikolić odpovedal, potem ko je slišal odklonilno mnenje vodstva SPC.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> ==== Vprašanje Stepinčeve kanonizacije ==== Maja 2019 je papež Frančišek vračajoč se z apostolskega potovanja v Bolgarijo in Severno Makedonijo v letalu govoril tudi glede kanonizacije hrvaškega kardinala [[Alojzij Stepinac|Alojzija Stepinca]], ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti obsodile na dolgoletno zaporno kazen. Njegovi kanonizaciji namreč SPC nasprotuje, češ da ni dovolj storil za reševanje Srbov pred ustaškim nasiljem v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]]. »Poiskal sem nasvet in pomoč pri Irineju. Ustanovila sva skupno zgodovinsko komisijo in sodelovala,« je dejal papež. »Resnica je edini interes tako mene kot Irineja.«[26]<ref>{{cite web |title=Pope to Croatian journalist: Serbian patriarch has helped |url=https://www.b92.net/eng/news/region.php?yyyy=2019&mm=05&dd=08&nav_id=106784 |website=b92.net | date=5 August 2019 |access-date=22 November 2020}}</ref> Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, razlike so še naprej ostale kakor tudi nasprotujoče si razlage nekaterih zgodovinskih dejstev. Mediji so o Stepincu in postopku za njegovo prištetje k svetnikom tako v Srbiji kot na Hrvaškem poročalo sorazmerno objektivno in obširno. [[Papež Frančišek|Papeža Frančiška]] pa je po njegovih lastnih besedah zanimala le resnica in je bil mnenja, da mu bo pri njenem iskanju največ pomagal ravno patriarh Irenej. Strokovnjaki pa dvomijo, da bi bil on lahko najbolj nepristranski v svojih izjavah glede muslimanskih Bošnjakov kakor tudi ne do katoliških Hrvatov.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/svet/kako-je-papa-franja-odbio-da-kanonizuje-alojzija-stepinca/s0pn0dh|title="TRAŽIO SAM POMOĆ OD PATRIJARHA IRINEJA" Kako je papa Franja odbio da kanonizuje Alojzija Stepinca |publisher=blic.rs|author=Marija Lekić|place=Beograd|language=sr|date=22. april 2025|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> Na pravoslavni strani dobro desetletje prej ni bilo ozira na mnenje katoličanov pri kanonizaciji sicer tudi njihovim medijem spornega srbskega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; očitali so mu namreč občudovanje [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in hud [[antisemitizem]], ter da je [[nacizem]] istovetil s [[svetosavje|svetosavjem]]; najbolj vprašljiva pa je njegova vloga med proslulo [[Konkordatna kriza|Konkordatno krizo]], kjer ni manjkalo sovražnega govora zoper [[papež]]a.{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> === Dela === == Smrt in spomin == === Bolezen === === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] bufau5vyfsmdv0yzuf1zx80a09pgj7r 6731676 6731661 2026-08-06T06:43:29Z Stebunik 55592 /* Vprašanje Stepinčeve kanonizacije */ 6731676 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == [[File:Saborna crkva u Nisu - litije, vladika Irinej.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Irenej Gavrilović|Irenej]] kot [[Škofija Niš|niški škof]] med procesijo okoli svoje [[stolnica|stolnice]]]]</center> === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|left|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> === Slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Cerkev sv. Sava === Potem ko je turški predsednik [[Recep Tayyip Erdoğan| Erdoğan]] dal nekdanjo krščansko cerkev [[Hagija Sofija|Hagijo Sofijo]] – pozneje muzej – julija 2020 spet spremeniti v [[mošeja|mošejo]], sta srbski patriarh Irenej in predsednik [[Aleksandar Vučić|Vučič]] 20. avgusta 2020 izrazila željo, da bi novozgrajena [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev svetega Sava]] na [[Vračar]]ju v Beogradu posredno nadomestila Hagijo Sofijo, po katerem vzoru je bila zgrajena, in postala »Nova Hagija Sofija«.<ref>{{cite web |title=Vučić: Hram Svetog Save će biti nova Sveta Sofija |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/4054526/vucic-patrijarh-irinej-hram-svetog-save.html |website=rts.rs |access-date=27 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=More Than a Church – New 'Hagia Sophia' is Big Deal for Serbia |url=https://balkaninsight.com/2020/10/23/more-than-a-church-new-hagia-sophia-is-big-deal-for-serbia/ |website=balkaninsight.com |date=23 October 2020 |access-date=27 November 2020}}</ref> V zadnjih treh letih Irenejevega patrijarševanja je srbska vlada za dokončanje gradnje cerkve prispevala 43 milijonov evrov, Naftna Industrija Srbije NIS pa 10,5 milijona evrov.<ref>{{cite web |title=43 million euro spent on renovating St. Sava Temple in last three years |url=https://www.serbianmonitor.com/en/43-million-euro-spent-on-renovating-st-sava-temple-in-last-three-years/ |website=serbianmonitor.com |date=21 August 2020 |access-date=27 November 2020}}</ref> === Delovanje in stališča === ==== Odnos do muslimanov ==== Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> Nekateri njegovi javni nastopi so povzročili začudenje. 28. januarja 2010 je na primer na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti korektni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} Islamska skupnost v Srbiji se je tako odzvala s sporočilom, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago patriarhove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli v vednost.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> ==== Papežev obisk Srbiji ==== Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj je vodstvo SPC vztrajalo, da bi se moral papež pri morebitnem obisku opravičiti za zločine, ki so bili storjeni proti srbskim pravoslavcem med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili srbski pravoslavci in njihovo vodstvo rimokatoliškim vernikom med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.« Na ta način je karizmatična Hočevarjeva zamisel o obisku vseh patriarhov ob proslavi v Nišu 2013 padla v vodo in je bila izgubljena edinstvena priložnost za srečanje in pogovor, zbližanje in sodelovanje.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška (ki je veljal za politično koristnega za boj Srbije proti mednarodnemu priznanju Kosova) so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik Tomislav Nikolić odpovedal, potem ko je slišal odklonilno mnenje vodstva SPC.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> ==== Vprašanje Stepinčeve kanonizacije ==== Maja 2019 je papež Frančišek vračajoč se z apostolskega potovanja v Bolgarijo in Severno Makedonijo v letalu govoril tudi glede kanonizacije hrvaškega kardinala [[Alojzij Stepinac|Alojzija Stepinca]], ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti obsodile na dolgoletno zaporno kazen. Njegovi kanonizaciji namreč SPC nasprotuje, češ da ni dovolj storil za reševanje Srbov pred ustaškim nasiljem v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]]. »Poiskal sem nasvet in pomoč pri Irineju. Ustanovila sva skupno zgodovinsko komisijo in sodelovala,« je dejal papež. »Resnica je edini interes tako mene kot Irineja.«[26]<ref>{{cite web |title=Pope to Croatian journalist: Serbian patriarch has helped |url=https://www.b92.net/eng/news/region.php?yyyy=2019&mm=05&dd=08&nav_id=106784 |website=b92.net | date=5 August 2019 |access-date=22 November 2020}}</ref> Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, razlike so še naprej ostale kakor tudi nasprotujoče si razlage nekaterih zgodovinskih dejstev. Mediji so o Stepincu in postopku za njegovo prištetje k svetnikom tako v Srbiji kot na Hrvaškem poročalo sorazmerno objektivno in obširno. [[Papež Frančišek|Papeža Frančiška]] pa je po njegovih lastnih besedah zanimala le resnica in je bil mnenja, da mu bo pri njenem iskanju največ pomagal ravno patriarh Irenej. Strokovnjaki pa dvomijo, da bi bil on lahko najbolj nepristranski v svojih izjavah glede muslimanskih Bošnjakov kakor tudi ne do katoliških Hrvatov.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/svet/kako-je-papa-franja-odbio-da-kanonizuje-alojzija-stepinca/s0pn0dh|title="TRAŽIO SAM POMOĆ OD PATRIJARHA IRINEJA" Kako je papa Franja odbio da kanonizuje Alojzija Stepinca |publisher=blic.rs|author=Marija Lekić|place=Beograd|language=sr|date=22. april 2025|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> Na pravoslavni strani dobro desetletje prej ni bilo ozira na mnenje katoličanov pri kanonizaciji sicer tudi njihovim medijem spornega srbskega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; očitali so mu namreč občudovanje [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in [[antisemitizem]], ter da je [[nacizem]] istovetil s [[svetosavje|svetosavjem]]; najbolj vprašljiva pa je njegova vloga med [[Konkordatna kriza|Konkordatno krizo]], kjer ni manjkalo sovražnega govora zoper [[papež]]a.{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> === Dela === == Smrt in spomin == === Bolezen === === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] fx1ufve6gbfeiwchrmel9nmx89sreap 6731679 6731676 2026-08-06T06:48:50Z Stebunik 55592 /* Vprašanje Stepinčeve kanonizacije */ 6731679 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == [[File:Saborna crkva u Nisu - litije, vladika Irinej.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Irenej Gavrilović|Irenej]] kot [[Škofija Niš|niški škof]] med procesijo okoli svoje [[stolnica|stolnice]]]]</center> === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|left|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> === Slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Cerkev sv. Sava === Potem ko je turški predsednik [[Recep Tayyip Erdoğan| Erdoğan]] dal nekdanjo krščansko cerkev [[Hagija Sofija|Hagijo Sofijo]] – pozneje muzej – julija 2020 spet spremeniti v [[mošeja|mošejo]], sta srbski patriarh Irenej in predsednik [[Aleksandar Vučić|Vučič]] 20. avgusta 2020 izrazila željo, da bi novozgrajena [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev svetega Sava]] na [[Vračar]]ju v Beogradu posredno nadomestila Hagijo Sofijo, po katerem vzoru je bila zgrajena, in postala »Nova Hagija Sofija«.<ref>{{cite web |title=Vučić: Hram Svetog Save će biti nova Sveta Sofija |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/4054526/vucic-patrijarh-irinej-hram-svetog-save.html |website=rts.rs |access-date=27 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=More Than a Church – New 'Hagia Sophia' is Big Deal for Serbia |url=https://balkaninsight.com/2020/10/23/more-than-a-church-new-hagia-sophia-is-big-deal-for-serbia/ |website=balkaninsight.com |date=23 October 2020 |access-date=27 November 2020}}</ref> V zadnjih treh letih Irenejevega patrijarševanja je srbska vlada za dokončanje gradnje cerkve prispevala 43 milijonov evrov, Naftna Industrija Srbije NIS pa 10,5 milijona evrov.<ref>{{cite web |title=43 million euro spent on renovating St. Sava Temple in last three years |url=https://www.serbianmonitor.com/en/43-million-euro-spent-on-renovating-st-sava-temple-in-last-three-years/ |website=serbianmonitor.com |date=21 August 2020 |access-date=27 November 2020}}</ref> === Delovanje in stališča === ==== Odnos do muslimanov ==== Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> Nekateri njegovi javni nastopi so povzročili začudenje. 28. januarja 2010 je na primer na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti korektni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} Islamska skupnost v Srbiji se je tako odzvala s sporočilom, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago patriarhove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli v vednost.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> ==== Papežev obisk Srbiji ==== Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj je vodstvo SPC vztrajalo, da bi se moral papež pri morebitnem obisku opravičiti za zločine, ki so bili storjeni proti srbskim pravoslavcem med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili srbski pravoslavci in njihovo vodstvo rimokatoliškim vernikom med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.« Na ta način je karizmatična Hočevarjeva zamisel o obisku vseh patriarhov ob proslavi v Nišu 2013 padla v vodo in je bila izgubljena edinstvena priložnost za srečanje in pogovor, zbližanje in sodelovanje.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška (ki je veljal za politično koristnega za boj Srbije proti mednarodnemu priznanju Kosova) so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik Tomislav Nikolić odpovedal, potem ko je slišal odklonilno mnenje vodstva SPC.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> ==== Vprašanje Stepinčeve kanonizacije ==== Maja 2019 je papež Frančišek vračajoč se z apostolskega potovanja v Bolgarijo in Severno Makedonijo v letalu govoril tudi glede kanonizacije hrvaškega kardinala [[Alojzij Stepinac|Alojzija Stepinca]], ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti obsodile na dolgoletno zaporno kazen. Njegovi kanonizaciji namreč SPC nasprotuje, češ da ni dovolj storil za reševanje Srbov pred ustaškim nasiljem v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]]. »Poiskal sem nasvet in pomoč pri Ireneju. Ustanovila sva skupno zgodovinsko komisijo in sodelovala,« je dejal papež s priombo, da je oba vodilo iskanje resnice.<ref>{{cite web |title=Pope to Croatian journalist: Serbian patriarch has helped |url=https://www.b92.net/eng/news/region.php?yyyy=2019&mm=05&dd=08&nav_id=106784 |website=b92.net | date=5 August 2019 |access-date=22 November 2020}}</ref> Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, razlike so še naprej ostale kakor tudi nasprotujoče si razlage nekaterih zgodovinskih dejstev in skupna resnica ni bila najdena. Mediji so o Stepincu in postopku za njegovo prištetje k svetnikom tako v Srbiji kot na Hrvaškem poročalo sorazmerno objektivno in obširno. [[Papež Frančišek|Papeža Frančiška]] pa je po njegovih lastnih besedah zanimala le resnica in je bil mnenja, da mu bo pri njenem iskanju največ pomagal ravno patriarh Irenej. Strokovnjaki pa dvomijo, da bi bil on lahko najbolj nepristranski v svojih izjavah glede muslimanskih Bošnjakov kakor tudi do katoliških Hrvatov.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/svet/kako-je-papa-franja-odbio-da-kanonizuje-alojzija-stepinca/s0pn0dh|title="TRAŽIO SAM POMOĆ OD PATRIJARHA IRINEJA" Kako je papa Franja odbio da kanonizuje Alojzija Stepinca |publisher=blic.rs|author=Marija Lekić|place=Beograd|language=sr|date=22. april 2025|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> Na pravoslavni strani dobro desetletje prej ni bilo ozira na mnenje katoličanov pri kanonizaciji sicer tudi njihovim medijem spornega srbskega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; očitali so mu namreč občudovanje [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in [[antisemitizem]], ter da je [[nacizem]] istovetil s [[svetosavje|svetosavjem]]; najbolj vprašljiva pa je njegova vloga med [[Konkordatna kriza|Konkordatno krizo]], kjer ni manjkalo sovražnega govora zoper [[papež]]a.{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> === Dela === == Smrt in spomin == === Bolezen === === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] j9ixje8ntgmsib0npmnszmgimuvxyoe 6731686 6731679 2026-08-06T06:59:18Z Stebunik 55592 /* Vprašanje Stepinčeve kanonizacije */ 6731686 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == [[File:Saborna crkva u Nisu - litije, vladika Irinej.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Irenej Gavrilović|Irenej]] kot [[Škofija Niš|niški škof]] med procesijo okoli svoje [[stolnica|stolnice]]]]</center> === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|left|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> === Slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Cerkev sv. Sava === Potem ko je turški predsednik [[Recep Tayyip Erdoğan| Erdoğan]] dal nekdanjo krščansko cerkev [[Hagija Sofija|Hagijo Sofijo]] – pozneje muzej – julija 2020 spet spremeniti v [[mošeja|mošejo]], sta srbski patriarh Irenej in predsednik [[Aleksandar Vučić|Vučič]] 20. avgusta 2020 izrazila željo, da bi novozgrajena [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev svetega Sava]] na [[Vračar]]ju v Beogradu posredno nadomestila Hagijo Sofijo, po katerem vzoru je bila zgrajena, in postala »Nova Hagija Sofija«.<ref>{{cite web |title=Vučić: Hram Svetog Save će biti nova Sveta Sofija |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/4054526/vucic-patrijarh-irinej-hram-svetog-save.html |website=rts.rs |access-date=27 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=More Than a Church – New 'Hagia Sophia' is Big Deal for Serbia |url=https://balkaninsight.com/2020/10/23/more-than-a-church-new-hagia-sophia-is-big-deal-for-serbia/ |website=balkaninsight.com |date=23 October 2020 |access-date=27 November 2020}}</ref> V zadnjih treh letih Irenejevega patrijarševanja je srbska vlada za dokončanje gradnje cerkve prispevala 43 milijonov evrov, Naftna Industrija Srbije NIS pa 10,5 milijona evrov.<ref>{{cite web |title=43 million euro spent on renovating St. Sava Temple in last three years |url=https://www.serbianmonitor.com/en/43-million-euro-spent-on-renovating-st-sava-temple-in-last-three-years/ |website=serbianmonitor.com |date=21 August 2020 |access-date=27 November 2020}}</ref> === Delovanje in stališča === ==== Odnos do muslimanov ==== Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> Nekateri njegovi javni nastopi so povzročili začudenje. 28. januarja 2010 je na primer na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti korektni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} Islamska skupnost v Srbiji se je tako odzvala s sporočilom, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago patriarhove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli v vednost.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> ==== Papežev obisk Srbiji ==== Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj je vodstvo SPC vztrajalo, da bi se moral papež pri morebitnem obisku opravičiti za zločine, ki so bili storjeni proti srbskim pravoslavcem med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili srbski pravoslavci in njihovo vodstvo rimokatoliškim vernikom med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.« Na ta način je karizmatična Hočevarjeva zamisel o obisku vseh patriarhov ob proslavi v Nišu 2013 padla v vodo in je bila izgubljena edinstvena priložnost za srečanje in pogovor, zbližanje in sodelovanje.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška (ki je veljal za politično koristnega za boj Srbije proti mednarodnemu priznanju Kosova) so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik Tomislav Nikolić odpovedal, potem ko je slišal odklonilno mnenje vodstva SPC.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> ==== Vprašanje Stepinčeve kanonizacije ==== Maja 2019 je papež Frančišek vračajoč se z apostolskega potovanja v Bolgarijo in Severno Makedonijo v letalu govoril tudi glede kanonizacije hrvaškega kardinala [[Alojzij Stepinac|Alojzija Stepinca]], ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti obsodile na dolgoletno zaporno kazen. Njegovi kanonizaciji namreč SPC nasprotuje, češ da ni dovolj storil za reševanje Srbov pred ustaškim nasiljem v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]]. »Poiskal sem nasvet in pomoč pri Ireneju. Ustanovila sva skupno zgodovinsko komisijo in sodelovala,« je dejal papež s priombo, da je oba vodilo iskanje resnice.<ref>{{cite web |title=Pope to Croatian journalist: Serbian patriarch has helped |url=https://www.b92.net/eng/news/region.php?yyyy=2019&mm=05&dd=08&nav_id=106784 |website=b92.net | date=5 August 2019 |access-date=22 November 2020}}</ref> Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, razlike so še naprej ostale kakor tudi nasprotujoče si razlage nekaterih zgodovinskih dejstev in skupna resnica ni bila najdena. Mediji so o Stepincu in postopku za njegovo prištetje k svetnikom tako v Srbiji kot na Hrvaškem poročalo sorazmerno objektivno in obširno. [[Papež Frančišek]] je torej bil mnenja, da mu bo pri iskanju resnice največ pomagal patriarh Irenej, ki pa je bil pravzaprav glavna ovira njegovemu obisku v Srbijo. Strokovnjaki dvomijo, da bi bil on najbolj nepristranska oseba, saj se je pokazal zelo pristranskega v nekaterih svojih izjavah glede vloge muslimanskih Bošnjakov ali katoliških Hrvatov med Razpadom Jugoslavije, ki je potekal med bratomorilno državljansko vojno.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/svet/kako-je-papa-franja-odbio-da-kanonizuje-alojzija-stepinca/s0pn0dh|title="TRAŽIO SAM POMOĆ OD PATRIJARHA IRINEJA" Kako je papa Franja odbio da kanonizuje Alojzija Stepinca |publisher=blic.rs|author=Marija Lekić|place=Beograd|language=sr|date=22. april 2025|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> Na pravoslavni strani dobro desetletje prej ni bilo ozira na mnenje katoličanov pri kanonizaciji sicer tudi njihovim medijem spornega srbskega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; očitali so mu namreč občudovanje [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in [[antisemitizem]], ter da je [[nacizem]] istovetil s [[svetosavje|svetosavjem]]; najbolj vprašljiva pa je njegova vloga med [[Konkordatna kriza|Konkordatno krizo]], kjer ni manjkalo sovražnega govora zoper [[papež]]a.{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> === Dela === == Smrt in spomin == === Bolezen === === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 3oqle40zk7m0kb4z984fgjcvjjulmaf 6731688 6731686 2026-08-06T07:03:29Z Stebunik 55592 /* Vprašanje Stepinčeve kanonizacije */ 6731688 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == [[File:Saborna crkva u Nisu - litije, vladika Irinej.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Irenej Gavrilović|Irenej]] kot [[Škofija Niš|niški škof]] med procesijo okoli svoje [[stolnica|stolnice]]]]</center> === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|left|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> === Slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Cerkev sv. Sava === Potem ko je turški predsednik [[Recep Tayyip Erdoğan| Erdoğan]] dal nekdanjo krščansko cerkev [[Hagija Sofija|Hagijo Sofijo]] – pozneje muzej – julija 2020 spet spremeniti v [[mošeja|mošejo]], sta srbski patriarh Irenej in predsednik [[Aleksandar Vučić|Vučič]] 20. avgusta 2020 izrazila željo, da bi novozgrajena [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev svetega Sava]] na [[Vračar]]ju v Beogradu posredno nadomestila Hagijo Sofijo, po katerem vzoru je bila zgrajena, in postala »Nova Hagija Sofija«.<ref>{{cite web |title=Vučić: Hram Svetog Save će biti nova Sveta Sofija |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/4054526/vucic-patrijarh-irinej-hram-svetog-save.html |website=rts.rs |access-date=27 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=More Than a Church – New 'Hagia Sophia' is Big Deal for Serbia |url=https://balkaninsight.com/2020/10/23/more-than-a-church-new-hagia-sophia-is-big-deal-for-serbia/ |website=balkaninsight.com |date=23 October 2020 |access-date=27 November 2020}}</ref> V zadnjih treh letih Irenejevega patrijarševanja je srbska vlada za dokončanje gradnje cerkve prispevala 43 milijonov evrov, Naftna Industrija Srbije NIS pa 10,5 milijona evrov.<ref>{{cite web |title=43 million euro spent on renovating St. Sava Temple in last three years |url=https://www.serbianmonitor.com/en/43-million-euro-spent-on-renovating-st-sava-temple-in-last-three-years/ |website=serbianmonitor.com |date=21 August 2020 |access-date=27 November 2020}}</ref> === Delovanje in stališča === ==== Odnos do muslimanov ==== Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> Nekateri njegovi javni nastopi so povzročili začudenje. 28. januarja 2010 je na primer na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti korektni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} Islamska skupnost v Srbiji se je tako odzvala s sporočilom, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago patriarhove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli v vednost.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> ==== Papežev obisk Srbiji ==== Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj je vodstvo SPC vztrajalo, da bi se moral papež pri morebitnem obisku opravičiti za zločine, ki so bili storjeni proti srbskim pravoslavcem med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili srbski pravoslavci in njihovo vodstvo rimokatoliškim vernikom med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.« Na ta način je karizmatična Hočevarjeva zamisel o obisku vseh patriarhov ob proslavi v Nišu 2013 padla v vodo in je bila izgubljena edinstvena priložnost za srečanje in pogovor, zbližanje in sodelovanje.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška (ki je veljal za politično koristnega za boj Srbije proti mednarodnemu priznanju Kosova) so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik Tomislav Nikolić odpovedal, potem ko je slišal odklonilno mnenje vodstva SPC.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> ==== Vprašanje Stepinčeve kanonizacije ==== Maja 2019 je papež Frančišek vračajoč se z apostolskega potovanja v Bolgarijo in Severno Makedonijo v letalu govoril tudi glede kanonizacije hrvaškega kardinala [[Alojzij Stepinac|Alojzija Stepinca]], ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti obsodile na dolgoletno zaporno kazen. Njegovi kanonizaciji namreč SPC nasprotuje, češ da ni dovolj storil za reševanje Srbov pred ustaškim nasiljem v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]]. »Poiskal sem nasvet in pomoč pri Ireneju. Ustanovila sva skupno zgodovinsko komisijo in sodelovala,« je dejal papež s pripombo, da je oba vodilo iskanje resnice.<ref>{{cite web |title=Pope to Croatian journalist: Serbian patriarch has helped |url=https://www.b92.net/eng/news/region.php?yyyy=2019&mm=05&dd=08&nav_id=106784 |website=b92.net | date=5 August 2019 |access-date=22 November 2020}}</ref> Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, razlike so še naprej ostale kakor tudi nasprotujoče si razlage nekaterih zgodovinskih dejstev. Mediji so o zadevi tako v Srbiji kot na Hrvaškem poročalo sorazmerno objektivno in obširno. [[Papež Frančišek]] je torej bil mnenja, da mu bo pri iskanju resnice največ pomagal patriarh Irenej, ki pa je bil pravzaprav glavna ovira njegovemu obisku v Srbijo in njegov glavni nasprotnik. Poznavalci razmer so zato dvomili, da bi bil on najbolj nepristranska oseba, saj se je pokazal zelo pristranskega v nekaterih svojih izjavah glede vloge muslimanskih Bošnjakov ali katoliških Hrvatov med Razpadom Jugoslavije, ki je potekal med bratomorilno državljansko vojno.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/svet/kako-je-papa-franja-odbio-da-kanonizuje-alojzija-stepinca/s0pn0dh|title="TRAŽIO SAM POMOĆ OD PATRIJARHA IRINEJA" Kako je papa Franja odbio da kanonizuje Alojzija Stepinca |publisher=blic.rs|author=Marija Lekić|place=Beograd|language=sr|date=22. april 2025|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> Na pravoslavni strani dobro desetletje prej ni bilo ozira na mnenje katoličanov pri kanonizaciji sicer tudi njihovim medijem spornega srbskega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; očitali so mu namreč občudovanje [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in [[antisemitizem]], ter da je [[nacizem]] istovetil s [[svetosavje|svetosavjem]]; najbolj vprašljiva pa je njegova vloga med [[Konkordatna kriza|Konkordatno krizo]], kjer ni manjkalo sovražnega govora zoper [[papež]]a.{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> === Dela === == Smrt in spomin == === Bolezen === === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] q21hpm7suah0dzyhv7t4edmzbm9rujp 6731690 6731688 2026-08-06T07:11:04Z Stebunik 55592 /* Vprašanje Stepinčeve kanonizacije */ 6731690 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Irenej}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Irenej | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Miroslav Gavrilović | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Irenej leta 2019 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[23. januar]] [[2010]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[23. januar]] [[2010]] | quashed = | term_end = [[20. november]] [[2020]] (umrl) | predecessor = [[Pavel Stojčević|Pavel]] | opposed = | successor = [[Porfirij Perić|Porfirij]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[24. oktober]] [[1959]] | ordained_by = | consecration = [[1. maj]] [[1974]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1930|08|28|df=yes}} |birth_place= [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Miroslav Gavrilović |death_date= {{Death date and age|2020|11|20|1930|08|28|df=yes}} |death_place= [[Beograd]], [[Srbija]] | buried = Nova [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev sv. Sava]] na [[Vračar]]ju | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Zdravko Gavrilović<br>Milijana (od 1970 monahinja Nina)<ref>{{Cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |title=Филм о Његовој светости патријарху српском г. Иринеју {{!}} Информативна служба СПЦ, 22. јануара 2020. |access-date=24. januar 2020 |archive-date=24. november 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124140856/https://www.youtube.com/watch?v=fknEt5me1qs |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|title=Dolazi u Vidovu i kad je veselje i kad je tuga - Društvo - Dnevni list Danas|language=sr-RS|access-date=24. september 2021|archive-date=24. september 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924185014/https://www.danas.rs/drustvo/dolazi-u-vidovu-i-kad-je-veselje-i-kad-je-tuga/|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]<br>[[Univerza v Atenah]] | motto = Mir i pomirenje<br>Mir in sprava | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Irenej Gavrilović''' ali '''patriarh Irenej''' ({{lang-sr|Иринеј/Irinej}}, {{lang-la|Irenaeus}}, {{lang-en|Irenaeus}}; {{lang-el|Εἰρηναῖος }}, izg.: Ejrenajos, [eːrɛːˈnâi̯os], kar ustreza v prevodu imenu „Miroslav“) rojen kot '''Miroslav Gavrilović''' {{lang-sr|Мирослав Гавриловић/Miroslav Gavrilović}}); * [[28. avgust]] [[1930]] [[Vidova]] [[Kraljevina Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; † [[20. november]] [[2020]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] ter 45. poglavar SPC. Bilj je sedmi [[patriarh]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od njene združitve 1920; vladal pa je od 2010 do 2020. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Иринеј'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Irinej'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Irenej" (slovensko). == Življenjepis == [[File:Saborna crkva u Nisu - litije, vladika Irinej.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Irenej Gavrilović|Irenej]] kot [[Škofija Niš|niški škof]] med procesijo okoli svoje [[stolnica|stolnice]]]]</center> === Mladost in šolanje === Irinej se je rodil kot Miroslav Gavrilović 28. avgusta 1930 v vasi [[Vidova]] blizu [[Čačak|Čačka]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (danes Srbija). Po končani nižji gimnaziji je uspešno končal Prizrensko semenišče. Nato se je vpisal na [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Teološko fakulteto svetega Sava]] v sklopu [[Univerza v Beogradu|Beograjskega vseučilišča]] in po diplomi odšel na obvezno služenje vojaškega roka.<ref name="SoC">{{cite web |title=Biography of newly elected Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=20 November 2020 |archive-date=23 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110123064603/http://www.spc.rs/eng/biography_newly_elected_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 se je v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]] zamenišil in prejel meniško ime "Irenej".<ref name=SoC/> Postal je profesor v Prizrenskem semenišču in nadaljeval podiplomski študij na Visoki bogoslovni šoli pri [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]]. Leta 1969 je bil imenovan za ravnatelja meniške šole v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrog]]. Leta 1969 se je vrnil v Prizren, kjer je bil imenovan za rektorja Prizrenskega semenišča.<ref name="SoC"/> Ko je bilo leta 1999 zaradi vojne na Kosovu Prizrensko semenišče premeščeno iz Prizrena, je kot takratni niški škof omogočil gradnjo nove stavbe semenišča v Nišu, kjer je semenišče nadaljevalo svoje delo. Pri tem delu so gmotno pomagale tudi katoliške dobrodelne organizacije po posredovanju [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava Hočevarja]]<ref name="SoC"/> === Naslovni moraviški škof === Irenej je bil maja 1974 izvoljen za naslovnega [[Škofija Moravica|moraviškega škofa]].S tem je postal tudi vikar takratnega srbskega patriarha [[German Đorić|Germana]]; to službo je opravljal leto dni.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> === Niški škof === Maja 1975 je bil Irenej izvoljen za niškega škofa in ustoličen 15. junija 1975 v niški stolnici Svete Trojice. Maja 2009 je bil izvoljen za člana Svetega sinoda Srbske pravoslavne cerkve. Niško škofijo je vodil 35 let.<ref>{{cite web |title=COMMUNIQUE From the Holy Assembly of Bishops of the Serbian Orthodox Church Held in Belgrade May 14-22, 2009 |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202072141/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_serbian_orthodox_church_held_belgrade_may_14222009 |url-status=dead }}</ref> == Patriarh == [[File:Manastir Tronoša-proslava 700 godina postojanja 164.jpg|thumb|200px|left|<center>Irenej na 700-letnici [[Samostan Tronoša|Samostana Tronoša]] [[2017]] ]]</center> === Slovesna umestitev === Irenej je bil za srbskega patriarha izvoljen dva meseca po smrti prejšnjega patriarha Pavla, tj. 22. januarja 2010.<ref>[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=22&nav_category=12&nav_id=405930 Vladika niški Irinej novi patrijarh (''Bishop of Nis Irinej is the new Patriarch'')], 22 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref name="MaC">{{cite web|url=http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|title=Profile: Serbia's new Patriarch Irinej, a Traditionalist and Diplomat|last=Babic|first=Boris|date=22 January 2010|access-date=22 January 2010|archive-date=9 December 2012|archive-url=https://archive.today/20121209050138/http://www.monstersandcritics.com/news/europe/news/article_1527595.php/PROFILE-Serbia-s-new-patriarch-Irinej-a-traditionalist-and-diplomat|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |title=Bishop Irinej Is New Serbian Orhodox Patriarch |last=Barlovac |first=Bojana |date=22 January 2010 |work=Balkan Insight |access-date=22 January 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100127024340/http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25173/ |archive-date=27 January 2010 }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.sofiaecho.com/2010/01/22/846734_bishop-of-nis-elected-new-serbian-patriarch|title=Bishop of Nis elected new Serbian patriarch|date=22 January 2010|work=The Sofia Echo|access-date=22 January 2010}}</ref>S tem je postal 45. srbski pravoslavni poglavar ter sedmi patriarh združene SPC. Bil je eden od treh kandidatov z največ glasovi na volitvah, skupaj z nekdanjim namestnikom in [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorskim metropolitom]] [[Amfilohij Radović|Amfilohijem Radovićem]] in [[Škofija Novi Sad|bačkim škofom]] [[Irenej Bulović|Irenejem Bulovićem]].<ref>{{cite web|url=https://www.google.com/hostednews/canadianpress/article/ALeqM5jxsx5C8r9mtAc31SVtHkpY5TsQdg|title=Irinej, a moderate, elected as Serbian Orthodox Church leader|last=Stojanovic|first=Dusan|date=22 January 2010|publisher=The Canadian Press|access-date=22 January 2010}}{{dead link|date=June 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> V zadnji fazi so njegovo ime potegnili iz zapečatene ovojnice. Volivci verjamejo, da je patriarh izvoljen z božjim posredovanjem in da je na ta način onemogočeno vplivanje človekih, zlasti državnih oblasti.<ref>Earth Times: [http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html Serbian church promotes Bishop Irinej to new patriarch] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201128165401/http://www.earthtimes.org/articles/show/305236,serbian-church-promotes-bishop-irinej-to-new-patriarch--summary.html |date=28 November 2020 }}, 22 January 2010</ref> Umeščen je bil 23. januarja 2010 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia.html|title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia|access-date=23 January 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Otvoritve so se udeležili številni srbski vladni ministri, predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Srbiji ter različni politiki, vključno s predsednikom vlade [[Mirko Cvetković|Mirkom Cvetkovićem]], [[apostolski nuncij|apostolskim nuncijem]] [[Orlando Antonini|Orlandom Antoninijem]], [[Nadškofija Beograd|beograjskim katoliškim nadškofom]] Stanislavom Hočevarjem, srbskim [[mufti]]jem [[Mohamed Jususpahić|Mohamedom Jusufspahićem]] in prestolonaslednikom [[Aleksander Karađorđević prestolonaslednik|Aleksandrom]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151610/http://www.spc.rs/eng/enthronement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Službena umestitev na starodavni prestol srbskih patriarhov je potekala v samostanu Pećke patriarhija 3. oktobra 2010.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_irinej_serbian_patriarch_introduced_throne_patriarchs_pec.html|title=His Holiness Irinej, Serbian Patriarch, ushered into the Throne of the Patriarchs of Pech|access-date=3 October 2010|author=Serbian Orthodox Church}}</ref> Ustoličenja so se udeležili številni državni in cerkveni odličniki, kot srbski predsednik [[Boris Tadić]] in nadškof Hočevar, poleg prestolonaslednika Aleksandra pa še princi Peter, Filip in Aleksander.<ref>{{cite news |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.slobodnaevropa.org/a/ustolicenje_patrijarha_irineja_pecka_patrijarsija/2175117.html |newspaper=Radio Slobodna Evropa |date=4 October 2010 |access-date=30 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=Ustoličen patrijarh Irinej |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/774084/ustolicen-patrijarh-irinej.html |website=rts.rs |access-date=30 November 2020}}</ref> === Cerkev sv. Sava === Potem ko je turški predsednik [[Recep Tayyip Erdoğan| Erdoğan]] dal nekdanjo krščansko cerkev [[Hagija Sofija|Hagijo Sofijo]] – pozneje muzej – julija 2020 spet spremeniti v [[mošeja|mošejo]], sta srbski patriarh Irenej in predsednik [[Aleksandar Vučić|Vučič]] 20. avgusta 2020 izrazila željo, da bi novozgrajena [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkev svetega Sava]] na [[Vračar]]ju v Beogradu posredno nadomestila Hagijo Sofijo, po katerem vzoru je bila zgrajena, in postala »Nova Hagija Sofija«.<ref>{{cite web |title=Vučić: Hram Svetog Save će biti nova Sveta Sofija |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/4054526/vucic-patrijarh-irinej-hram-svetog-save.html |website=rts.rs |access-date=27 November 2020}}</ref><ref>{{cite web |title=More Than a Church – New 'Hagia Sophia' is Big Deal for Serbia |url=https://balkaninsight.com/2020/10/23/more-than-a-church-new-hagia-sophia-is-big-deal-for-serbia/ |website=balkaninsight.com |date=23 October 2020 |access-date=27 November 2020}}</ref> V zadnjih treh letih Irenejevega patrijarševanja je srbska vlada za dokončanje gradnje cerkve prispevala 43 milijonov evrov, Naftna Industrija Srbije NIS pa 10,5 milijona evrov.<ref>{{cite web |title=43 million euro spent on renovating St. Sava Temple in last three years |url=https://www.serbianmonitor.com/en/43-million-euro-spent-on-renovating-st-sava-temple-in-last-three-years/ |website=serbianmonitor.com |date=21 August 2020 |access-date=27 November 2020}}</ref> === Delovanje in stališča === ==== Odnos do muslimanov ==== Irenej je veljal tako v tujini kot doma za zmernega tradicionalista, odprtega za splošni medverski dialog; pod vplivom trde linije pa je ta njegova pripravljenost kmalu postala stvar preteklosti.<ref>{{cite web|url=https://www.hurriyetdailynews.com/wires.php?id=3468101_serbia-patriarch-belgrade-serbia-moderate-bishop-irinej-elected-as-serbian-orthodox-church-leader|title=Moderate bishop Irinej elected as Serbian Orthodox Church leader |date=22 January 2010|work=Daily News and Economic Review|access-date=22 January 2010|location=Turkey}}</ref> Nekateri njegovi javni nastopi so povzročili začudenje. 28. januarja 2010 je na primer na svoji prvi novinarski konferenci izjavil: {| |- ! Patrijarh Irinej o islamu<ref>{{cite web|url=https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018|title=Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije|publisher=klix.ba|author=R. D.|place=|language=bs|date=20. november 2020|accessdate=4. avgust 2026}}</ref> ! Patriarch Irenaeus about islam<ref>{{cite web|url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|title=“Patriarch Irinej insults Islam”|publisher=B92|author=|place=Beograd|language=sr|date=28. januar 2010|accessdate=4. julij 2026}}</ref> ! Patriarh Irenej o islamu |- | <blockquote>"Mi znamo šta je otprilike filozofija i psihologija islama. Oni kada su u manjem broju umiju da se ponašaju i da budu korektni. Kada postanu ravni po broju, onda oni već dižu glavu, a kada postanu nadmoćni i superiorni, čine pritisak ili da se isele ili da se priđe njima." </blockquote> | <blockquote>"We know roughly what the philosophy and psychology of Islam is. When they are outnumbered, they know how to behave and be correct. When they become equal in number, then they raise their heads, and when they become overwhelming and superior, they put pressure either to move out or to be approached." </blockquote> | <blockquote>"Približno vemo, kakšna je miselnost in psihologija islama. Ko so še v manjšini, vedo, kako se obnašati in biti korektni. Ko se v številu izenačijo, dvigujejo glave, ko pa postanejo prevladujoči in nadmočni, izvajajo pritisk, da se umaknejo ali pa se jim pridružjo." </blockquote> |} Islamska skupnost v Srbiji se je tako odzvala s sporočilom, da so te izjave po njenem mnenju "žaljive za islam", in pisno zahtevala od SPC uradno razlago patriarhove izjave, ki da je za islamsko skupnost "žaljiva in vsebuje lažne obtožbe".<ref>{{cite news|title="Patriarch Irinej insults Islam"|url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|newspaper=B92|date=28 January 2010|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834|archive-date=3 February 2010}}</ref> 29. januarja je izrazil obžalovanje zaradi svoje izjave in njenih posledic, muslimanom kot sosedom in bratom pa se je opravičil.<ref>{{cite web |title=Statement of Patriarch Irinej of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306151903/http://www.spc.rs/eng/statement_patriarch_irinej_serbia |url-status=dead }}</ref> Nato so oni njegova opravičila sprejeli v vednost.<ref>{{cite web |title=Muslims accept the apology of Patriarch of Serbia |url=http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |website=spc.rs |access-date=30 November 2020 |archive-date=6 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210306140240/http://www.spc.rs/eng/muslims_accept_apology_patriarch_serbia |url-status=dead }}</ref> ==== Papežev obisk Srbiji ==== Takoj ob svoji izvolitvi leta 2010 je Irenej nakazal, da ne bo nasprotoval papeževemu prvemu obisku v Srbiji leta 2013 v okviru praznovanj 1700-letnice [[Milanski edikt|Milanskega edikta]]. Ta zakon, po katerem je rimski cesar Konstantin I., končal preganjanje kristjanov, je bil sicer izdan v Milanu in z Nišom nima kot tak nobene zveze; je pa v Nišu rojen njegov zakonodajalec [[Rimsko cesarstvo|rimski cesar]] [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]]. Irenej je bil seznanjem z dejstvom, da »obstaja papeževa želja« za srečanje v Nišu in da bi to bila priložnost »ne le za srečanje, ampak tudi za dialog«.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref><ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> Do papeževega obiska ni prišlo, saj je vodstvo SPC vztrajalo, da bi se moral papež pri morebitnem obisku opravičiti za zločine, ki so bili storjeni proti srbskim pravoslavcem med drugo svetovno vojno, ne da bi se bili pripravljeni opravičiti vzajemno za podobna dejanja, ki so jih povzročili srbski pravoslavci in njihovo vodstvo rimokatoliškim vernikom med in po Drugi svetovni vojni – zlasti pa med Razpadom Jugoslavije. Po Irenejevih besedah bi bilo »opravičilo poteza, ki bi vlila upanje, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo.« Na ta način je karizmatična Hočevarjeva zamisel o obisku vseh patriarhov ob proslavi v Nišu 2013 padla v vodo in je bila izgubljena edinstvena priložnost za srečanje in pogovor, zbližanje in sodelovanje.<ref name=MaC/><ref>[[B92]]: [http://b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2010&mm=01&dd=21&nav_category=12&nav_id=405665 Irinej: Papa u Srbiji 2013. godine? (''Irinej: Pope in Serbia in 2013?'')], 21 January 2010 {{in lang|sr}}</ref> O obisku papeža Frančiška (ki je veljal za politično koristnega za boj Srbije proti mednarodnemu priznanju Kosova) so ponovno razpravljali maja 2016, vendar ga je srbski predsednik Tomislav Nikolić odpovedal, potem ko je slišal odklonilno mnenje vodstva SPC.<ref>[http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 Pope's visit would be welcomed by the SPC ''Beta'', ''Tanjug''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100202053558/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=26&nav_id=64769 |date=2 February 2010 }}. Retrieved 26 January 2010</ref> <ref>{{cite web |title=Former President Nikolic canceled pope's visit to Serbia |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2018&mm=07&dd=06&nav_id=104571 |website=b92.net | date=7 June 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Julija 2018 je prej tako odprti Irenej izrazil svoje pomisleke, češ da še ni prišel tisti pravi trenutek za papežev obisk Srbije, saj menda »zaradi vsega, kar se je zgodilo v preteklosti, in ogromnega števila [srbskih] beguncev iz Hrvaške, velik del ljudstva temu nasprotuje«.<ref>{{cite web |title=Irinej: "Now is not a good time for the Pope to visit Serbia" |url=https://www.serbianmonitor.com/en/irinej-now-is-not-a-good-time-for-the-pope-to-visit-serbia/ |website=serbianmonitor.com |date=3 July 2018 |access-date=22 November 2020}}</ref> Očitno je, da tukaj pravzaprav ne gre toliko za obisk kakega verskega poglavarja, kolikor za pomanjkanje volje do dialoga med državnimi, narodnimi in verskimi skupnostmi. Z resničnimi ali izmišljenimi očitki na račun druge strani ni mogoče kakršnegakoli pogovora niti začeti ne in brez dobre volje ostajajo mnoga vprašanja bolj zapletena kot nerešljivi [[gordijski vozel]]. S podobnimi pretvezami lahko namreč (podobno kot bošnjaško-muslimanska) nastopa tudi hrvaško-katoliška stran, ki omenja srbski genocid tudi nad Hrvati v Bosni in Hercegovini v letih od 1991 do 1995. Med drugim navajajo podatek, da je od predvojnih 760.000 Hrvatov na področju BiH ostalo po realni cenitvi le kakih 400.000 kot neposredna posledica »etničnega čiščenja«.<ref>{{cite web|url=https://hu-benedikt.hr/2021/02/srpski-genocide-nad-hrvatima-u-bosni-i-hercegovini-1991-1995/|title=Srpski genocide nad Hrvatima u Bosni i Hercegovini (1991. – 1995.) |publisher=Hrvatska udruga Benedikt|author=Marko Jukić|place=|language=hr|date=5. februar 2021|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> [[File:Jesse_Flis,_Bishop_Georgije,_Jean_Chrétien_and_Patriarch_Pavle.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Jesse Flis]], [[kanadska škofija|vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], [[predsednik]] [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] in [[Škofija Niš|vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] ([[Ottawa]], [[Kanada]] [[1994]]).<ref>Od leve na desno: [[Jesse Flis]], zastopnik kanadskog parlamenta, [[Kanadska škofija|kanadski vladika]] [[Georgij Đokić|Georgij]], kanadski predsednik [[Jean Chrétien]], [[Pavel Stojčević|patriarh Pavle]] i [[Škofija Niš|niški vladika]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]], poznejši srbski patriarh</ref>]]</center> ==== Vprašanje Stepinčeve kanonizacije ==== Maja 2019 je papež Frančišek vračajoč se z apostolskega potovanja v Bolgarijo in Severno Makedonijo v letalu govoril tudi glede kanonizacije hrvaškega kardinala [[Alojzij Stepinac|Alojzija Stepinca]], ki so ga jugoslovanske komunistične oblasti obsodile na dolgoletno zaporno kazen. Njegovi kanonizaciji namreč SPC nasprotuje, češ da ni dovolj storil za reševanje Srbov pred ustaškim nasiljem v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisni državi Hrvaški]]. »Poiskal sem nasvet in pomoč pri Ireneju. Ustanovila sva skupno zgodovinsko komisijo in sodelovala,« je dejal papež s pripombo, da je oba vodilo iskanje resnice.<ref>{{cite web |title=Pope to Croatian journalist: Serbian patriarch has helped |url=https://www.b92.net/eng/news/region.php?yyyy=2019&mm=05&dd=08&nav_id=106784 |website=b92.net | date=5 August 2019 |access-date=22 November 2020}}</ref> Zadeva pa se ni premaknila z mrtve točke, razlike so še naprej ostajale, kakor tudi nasprotujoče si razlage nekaterih zgodovinskih dejstev. Mediji so o zadevi tako v Srbiji kot na Hrvaškem poročalo sorazmerno objektivno in obširno s pripombo, da je to pravzaprav notranja stvar katoličanov. [[Papež Frančišek]] pa je mislil, da mu bo pri iskanju resnice največ pomagal patriarh Irenej, ki pa se je pravzaprav pokazal kot glavna ovira njegovemu načrtovanemu obisku v Srbijo. Poznavalci razmer so zato dvomili, da bi bil on najbolj nepristranska oseba, saj se je pokazal zelo pristranskega v nekaterih svojih izjavah glede vloge muslimanskih Bošnjakov ali katoliških Hrvatov med Razpadom Jugoslavije in med bratomorno državljansko vojno.<ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/svet/kako-je-papa-franja-odbio-da-kanonizuje-alojzija-stepinca/s0pn0dh|title="TRAŽIO SAM POMOĆ OD PATRIJARHA IRINEJA" Kako je papa Franja odbio da kanonizuje Alojzija Stepinca |publisher=blic.rs|author=Marija Lekić|place=Beograd|language=sr|date=22. april 2025|accessdate=5. avgust 2026}}</ref> Na pravoslavni strani dobro desetletje prej ni bilo ozira na mnenje katoličanov pri kanonizaciji sicer tudi njihovim medijem spornega srbskega škofa [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; očitali so mu namreč občudovanje [[Adolf Hitler|Hitlerja]] in [[antisemitizem]], ter da je [[nacizem]] istovetil s [[svetosavje|svetosavjem]]; najbolj vprašljiva pa je njegova vloga med [[Konkordatna kriza|Konkordatno krizo]], kjer ni manjkalo sovražnega govora zoper [[papež]]a.{{sfn|Perica|2002|p=18}} <ref>Perica, Vjekoslav (2002). Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States. Oxford: Oxford University Press. ISBN 9780195174298</ref><ref>{{cite web|url=https://www.telegraf.rs/vesti/srbija/910771-hitlerov-orden-cigarete-antisemitizam-sve-o-vladici-nikolaju-velimirovicu|title=HITLEROV ORDEN, CIGARETE, ANTISEMITIZAM : Sve o vladici Nikolaju Velimiroviću!|publisher=Telegraf.rs|author=M. Babić|place=Beograd|language=sr|date=4. januar 2014|accessdate=23. februar 2026}}</ref> === Dela === == Smrt in spomin == === Bolezen === === Smrt in pogreb === === Nagrade in priznanja === # [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.<ref>{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}</ref> # [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|70px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], # [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.<ref>{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}</ref> #Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.<ref>{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}</ref> == Ocena == === Navedki === {{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''<ref>{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}</ref><br>„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} ;{{ikona sr}} * {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}} * {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}} * {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}} * {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }} * {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}} * {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}} * {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}} * {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Irenej Gavrilović}} {{DEFAULTSORT:Gavrilović, Irenej}} ;{{ikona bs}} *[https://www.klix.ba/vijesti/regija/kako-je-govorio-irinej-negirao-genocid-u-srebrenici-promovisao-ideju-velike-srbije/201120018 Kako je govorio Irinej: Negirao genocid u Srebrenici, promovisao ideju Velike Srbije] ;{{ikona sr}} *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] *[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20100203195117/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2010&mm=01&dd=28&nav_id=64834 B92 - News - Politics | “Patriarch Irinej insults Islam”] {{s-start}} {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= [[Lavrentij Trifunović]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Moravica|moraviški naslovni škof]] | years = 1974&ndash;1975}} {{s-aft|after= [[Jefrem Milutinović]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Ilić]]}} {{s-ttl|title= [[Škofija Niš|niški škof]] | years = 1975&ndash;2010}} {{s-aft|after= [[Jovan Purić]]}} {{s-bef|before= [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2010&ndash;2020}} {{s-aft|after= [[Porfirij Perić|patriarh Porfirij]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1930]] [[Kategorija:Umrli leta 2020]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Umrli za covidom-19]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 1lnnzpes4q12zpiqp4p76a7dc1uaz3e 0 606445 6731580 6731191 2026-08-05T20:22:24Z Yerpo 8417 + 6731580 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Znanstvenik | workplaces = {{Plainlist| * [[Geološki zavod Združenih držav Amerike]] * [[Kolidž Haverford]] * [[Univerza Pensilvanije]] }} | education = [[Univerza Pensilvanije]] | fields = [[paleontologija]], [[zoologija]] | awards = [[Bigsbyjeva medalja]] <small>(1879)</small> | known_for = [[vojne kosti]] | spouse = {{Marriage|Annie Pim|1865}} | children = Julia Biddle Cope | signature = Signature of Edward Drinker Cope (1840–1897).png }} '''Edward Drinker Cope''', [[Američani|ameriški]] [[zoolog]], [[paleontolog]] in [[akademik]], * [[28. julij]] [[1840]], [[Philadelphia, Pensilvanija]], [[Združene države Amerike]], † [[12. april]] [[1897]], Philadelphia. Že v zgodnji mladosti je bil strasten naravoslovec in je pri devetnajstih letih objavil svoj prvi znanstveni članek. Akademska kariera ga ni pretirano zanimala, namesto tega je vso energijo usmeril v terensko delo. V 1870. in 1880. letih je izvajal redne raziskovalne odprave na zahod države, pogosto v sodelovanju z [[Geološki zavod Združenih držav Amerike|Geološkim zavodom]]. Njegov spor z [[Othniel Charles Marsh|Othnielom Charlesom Marshem]] je sprožil obdobje intenzivnega rivalstva pri iskanju [[fosil]]ov, zdaj znanega kot »[[vojne kosti]]«. Cope je konec 1880. let zašel v finančne težave, zaradi česar je bil prisiljen prodati večino svoje zbirke, proti koncu življenja pa je spet plodovito raziskoval. Čeprav je skoraj bankrotiral, je bistveno prispeval k ameriški paleontologiji. Objavil je približno 1400 člankov o svojih odkritjih, pri čemer pa je bil včasih deležen kritik zaradi površnosti. Odkril, opisal in poimenoval je več kot tisoč vrst vretenčarjev, med njimi več sto vrst [[ribe|rib]] in na ducate [[dinozavri|dinozavrov]]. == Življenje in delo == === Zgodnje življenje === Rodil se je v premožni [[kvekerji|kvekerski]] družini kot najstarejši sin Alfreda in Hanne Cope na posestvu Fairfield, ki je zdaj znotraj meja mesta Philadelphia.{{sfn|Davidson|1997|p=7}}{{sfn|Colbert|1984|p=70}} Nekaj let kasneje je njegova mati umrla, tako da ga je vzgajala mačeha Rebecca Biddle.{{sfn|Scharf|Westcott|1884|p=2216}} Alfred je želel dati sinu tako kakovostno izobrazbo kot jo je imel on sam, zato sta starša njega in njegovega mlajšega polbrata že zgodaj začela učiti brati in pisati ter hoditi z njima na ekskurzije po [[Nova Anglija|Novi Angliji]]. Že takrat je pokazal zanimanje za živali in nadarjenost za risanje. {{sfn|Davidson|1997|p=9}} Pri devetih je šel Edward v šolo in pri dvanajstih v prestižen kvekerski internat.{{sfn|Osborn|1978|p=40}}{{sfn|Davidson|1997|p=9}} Biografinja ga je na podlagi njegovih pisem očetu označila za »nekoliko razvajenega pamža« in v šoli se ni odlikoval, kar je verjetno botrovalo njegovi pogosto nečitljivi pisavi v kasnejšem obdobju.{{sfn|Davidson|1997|p=11–12}} Leta 1855 se je začel bolj zanimati za biologijo in je pogosto obiskoval Akademijo naravoslovja v Philadelphii.{{sfn|Davidson|1997|p=15}} Oče je želel, da bi postal posestnik in udobno živel od prihodkov kmetije, zato ga je vzel iz šole, Edwarda pa to ni zanimalo in je hrepenel po karieri poklicnega naravoslovca.{{sfn|Osborn|1978|p=100}} Med delom na kmetijah se je dalje šolal sam. Leta 1858 se je zaposlil na Akademiji za naravoslovje, kjer je urejal klasifikacijo vzorcev in jih katalogiziral, januarja 1859 pa je objavil prvo serijo rezultatov raziskav. Kljub temu, da je oče nasprotoval njegovi zamisli postati znanstvenik, mu je plačal tutorja francoščine in angleščine.{{sfn|Davidson|1997|p=17}} Da bi ga spodbudil postati posestnik mu je kupil kmetijo, Edward pa jo je dal v najem in si s tem dodatno financiral raziskave.{{sfn|Lanham|1974|p=64}} Naposled se je oče vdal in Cope je vpisal študij na [[Univerza Pensilvanije|Univerzi Pensilvanije]],{{sfn|Davidson|1997|p=20}} kjer ga je učil [[primerjalna anatomija|primerjalno anatomijo]] znameniti [[Joseph Leidy]].{{sfn|Osborn|1978|p=80}} V tem času je katalogiziral [[herpetologija|herpetološko]] zbirko Akademije za naravoslovje, kjer je bil po Leidyjevem posredovanju sprejet za člana.{{sfn|Davidson|1997|p=21}} V naslednjih letih je objavljal v glavnem na področju herpetologije.<ref>{{cite journal |doi=10.1086/276725 |last=Gill |first=Theodore |date=October 1987 |title=Edward Drinker Cope, Naturalist-A Chapter in the History of Science |journal=The American Naturalist |volume=31 |issue=370 |pages=831–886 |doi-access=free}}</ref> Poleg Akademije za naravoslovje je postal tudi član [[Ameriško filozofsko društvo|Ameriškega filozofskega društva]], kar mu je omogočilo objavljanje.{{sfn|Davidson|1997|p=22}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{Internet Archive author |sname=Edward Drinker Cope}} * [https://www.biodiversitylibrary.org/creator/1437 Edward Drinker Cope] – avtorjeva dela v ''Biodiversity Heritage Library'' {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Cope, Edward Drinker}} [[Kategorija:Ameriški paleontologi]] [[Kategorija:Ameriški zoologi]] [[Kategorija:Ihtiologi]] [[Kategorija:Herpetologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Pensilvanije]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Pensilvanije]] [[Kategorija:Člani Nacionalne akademije znanosti Združenih držav Amerike]] b3pu86znor9d4dn4w2gtfnpr0yw7toz 6731659 6731580 2026-08-06T05:28:49Z Yerpo 8417 + 6731659 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Znanstvenik | workplaces = {{Plainlist| * [[Geološki zavod Združenih držav Amerike]] * [[Kolidž Haverford]] * [[Univerza Pensilvanije]] }} | education = [[Univerza Pensilvanije]] | fields = [[paleontologija]], [[zoologija]] | awards = [[Bigsbyjeva medalja]] <small>(1879)</small> | known_for = [[vojne kosti]] | spouse = {{Marriage|Annie Pim|1865}} | children = Julia Biddle Cope | signature = Signature of Edward Drinker Cope (1840–1897).png }} '''Edward Drinker Cope''', [[Američani|ameriški]] [[zoolog]], [[paleontolog]] in [[akademik]], * [[28. julij]] [[1840]], [[Philadelphia, Pensilvanija]], [[Združene države Amerike]], † [[12. april]] [[1897]], Philadelphia. Že v zgodnji mladosti je bil strasten naravoslovec in je pri devetnajstih letih objavil svoj prvi znanstveni članek. Akademska kariera ga ni pretirano zanimala, namesto tega je vso energijo usmeril v terensko delo. V 1870. in 1880. letih je izvajal redne raziskovalne odprave na zahod države, pogosto v sodelovanju z [[Geološki zavod Združenih držav Amerike|Geološkim zavodom]]. Njegov spor z [[Othniel Charles Marsh|Othnielom Charlesom Marshem]] je sprožil obdobje intenzivnega rivalstva pri iskanju [[fosil]]ov, zdaj znanega kot »[[vojne kosti]]«. Cope je konec 1880. let zašel v finančne težave, zaradi česar je bil prisiljen prodati večino svoje zbirke, proti koncu življenja pa je spet plodovito raziskoval. Čeprav je z raziskavami skoraj bankrotiral, je bistveno prispeval k ameriški paleontologiji. Objavil je približno 1400 člankov o svojih odkritjih, pri čemer pa je bil včasih deležen kritik zaradi površnosti. Odkril, opisal in poimenoval je več kot tisoč vrst vretenčarjev, med njimi več sto vrst [[ribe|rib]] in na ducate [[dinozavri|dinozavrov]]. == Življenje in delo == === Zgodnje življenje === Rodil se je v premožni [[kvekerji|kvekerski]] družini kot najstarejši sin Alfreda in Hanne Cope na posestvu Fairfield, ki je zdaj znotraj meja mesta Philadelphia.{{sfn|Davidson|1997|p=7}}{{sfn|Colbert|1984|p=70}} Nekaj let kasneje je njegova mati umrla, tako da ga je vzgajala mačeha Rebecca Biddle.{{sfn|Scharf|Westcott|1884|p=2216}} Alfred je želel dati sinu tako kakovostno izobrazbo kot jo je imel on sam, zato sta starša njega in njegovega mlajšega polbrata že zgodaj začela učiti brati in pisati ter hoditi z njima na ekskurzije po [[Nova Anglija|Novi Angliji]]. Že takrat je pokazal zanimanje za živali in nadarjenost za risanje. {{sfn|Davidson|1997|p=9}} Pri devetih je šel Edward v šolo in pri dvanajstih v prestižen kvekerski internat.{{sfn|Osborn|1978|p=40}}{{sfn|Davidson|1997|p=9}} Biografinja ga je na podlagi njegovih pisem očetu označila za »nekoliko razvajenega pamža« in v šoli se ni odlikoval, kar je verjetno botrovalo njegovi pogosto nečitljivi pisavi v kasnejšem obdobju.{{sfn|Davidson|1997|p=11–12}} Leta 1855 se je začel bolj zanimati za biologijo in je pogosto obiskoval Akademijo naravoslovja v Philadelphii.{{sfn|Davidson|1997|p=15}} Oče je želel, da bi postal posestnik in udobno živel od prihodkov kmetije, zato ga je vzel iz šole, Edwarda pa to ni zanimalo in je hrepenel po karieri poklicnega naravoslovca.{{sfn|Osborn|1978|p=100}} Med delom na kmetijah se je dalje šolal sam. Leta 1858 se je zaposlil na Akademiji za naravoslovje, kjer je urejal klasifikacijo vzorcev in jih katalogiziral, januarja 1859 pa je objavil prvo serijo rezultatov raziskav. Kljub temu, da je oče nasprotoval njegovi zamisli postati znanstvenik, mu je plačal tutorja francoščine in angleščine.{{sfn|Davidson|1997|p=17}} Da bi ga spodbudil postati posestnik mu je kupil kmetijo, Edward pa jo je dal v najem in si s tem dodatno financiral raziskave.{{sfn|Lanham|1973|p=64}} Naposled se je oče vdal in Cope je vpisal študij na [[Univerza Pensilvanije|Univerzi Pensilvanije]],{{sfn|Davidson|1997|p=20}} kjer ga je učil [[primerjalna anatomija|primerjalno anatomijo]] znameniti [[Joseph Leidy]].{{sfn|Osborn|1978|p=80}} V tem času je katalogiziral [[herpetologija|herpetološko]] zbirko Akademije za naravoslovje, kjer je bil po Leidyjevem posredovanju sprejet za člana.{{sfn|Davidson|1997|p=21}} V naslednjih letih je objavljal v glavnem na področju herpetologije.<ref name="Gill87">{{cite journal |doi=10.1086/276725 |last=Gill |first=Theodore |date=October 1987 |title=Edward Drinker Cope, Naturalist-A Chapter in the History of Science |journal=The American Naturalist |volume=31 |issue=370 |pages=831–886 |doi-access=free}}</ref> Poleg Akademije za naravoslovje je postal tudi član [[Ameriško filozofsko društvo|Ameriškega filozofskega društva]], kar mu je omogočilo objavljanje.{{sfn|Davidson|1997|p=22}} === Potovanja po Evropi === V letih 1863–1864, v času [[ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]], je potoval po Evropi in obiskoval prirodoslovne ustanove, s čimer se je izognil vpoklicu.{{sfn|Davidson|1997|p=26–27}} Spoznal je nekaj najeminentnejših evropskih prirodoslovcev tega časa, verjetno po zaslugi priporočilnih pisem Leidyja in [[Spencer Baird|Spencerja Bairda]].{{sfn|Davidson|1997|p=29}} V tem obdobju je imel ljubezensko afero z neznano žensko, ki se je končala z razhodom, ki ga je slabo prenesel, pa tudi sicer naj bi trpel za blago [[Velika depresivna motnja|depresijo]] in se je v pismih pogosto pritoževal nad zdolgočasenostjo.{{sfn|Davidson|1997|p=29}}{{sfn|Davidson|1997|p=29–30}} Pozimi 1863, med obiskom [[Humboldtova univerza v Berlinu|berlinske univerze]], je spoznal tudi Othniela Charlesa Marsha. Vzpostavila sta sprva prijateljski odnos in tudi v naslednjih letih ostala v pisemskih stikih ter si izmenjevala rokopise, fosile in fotografije.{{sfn|Jaffe|2000|p=11}} Po vrnitvi v domovino je uničil velik del zapiskov in pisem.{{sfn|Lanham|1973|p=67}} === Družina in zgodnja kariera === Po vrnitvi mu je družina uredila položaj predavatelja na kvekerski visoki šoli [[Kolidž Haverford]], ki so jo finančno podpirali.{{sfn|Jaffe|2000|p=48}} Razmišljati je začel o poroki s kvekerko Annie Pim, pri čemer pa ga je bolj kot romantično zanimala kot gospodinja. Oče je odobraval zvezo in par se je poročil julija 1865.{{sfn|Jaffe|2000|p=48}}{{sfn|Osborn|1978|p=142}} Naslednje leto se jima je rodila edinka, Julia Biddle Cope.{{sfn|Osborn|1978|p=143}} V domovini je začel spet intenzivno raziskovati in je že leta 1864 objavil opise več vrst rib, kita ter tudi prvi paleontološki članek, opis fosila izumrle dvoživke ''Amphibamus grandiceps''.<ref name="Gill87"/> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{cite book |last=Colbert |first=Edwin |year=1984 |title=The Great Dinosaur Hunters and Their Discoveries |publisher=Courier Dover Publications |isbn=978-0-486-24701-4}} * {{cite book |last=Davidson |first=Jane |year=1997 |title=The Bone Sharp: The Life of Edward Drinker Cope |publisher=Academy of Natural Sciences |isbn=978-0-910006-53-8}} * {{cite book |last=Jaffe |first=Mark |title=The Gilded Dinosaur: The Fossil War Between E. D. Cope and O. C. Marsh and the Rise of American Science |publisher=Crown Publishing Group |location=New York |year=2000 |isbn=978-0-517-70760-9 |url=https://archive.org/details/gildeddinosaur00mark}} * {{cite book |author=Lanham |first=Url |year=1973 |title=The Bone Hunters |publisher=Columbia University Press |location=New York and London |isbn=978-0-231-03152-3 |url=https://archive.org/details/bonehunters00urll}} * {{cite book |last=Osborn |first=Henry F. |orig-year=1931 |year=1978 |title=Cope: Master Naturalist: Life and Letters of Edward Drinker Cope, With a Bibliography of His Writings |publisher=Ayer Company Publishing |location=Manchester, New Hampshire |isbn=978-0-405-10735-1|url=https://searchworks.stanford.edu/view/1150059}} * {{cite book |last1=Scharf |first1=John T. |last2=Thompson |first2=Westcott |year=1884 |title=History of Philadelphia, 1609–1884 |volume=3 |url=https://books.google.com/books?id=w0sOAAAAIAAJ |publisher=L. H. Everts & Company |page=972}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{Internet Archive author |sname=Edward Drinker Cope}} * [https://www.biodiversitylibrary.org/creator/1437 Edward Drinker Cope] – avtorjeva dela v ''Biodiversity Heritage Library'' {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Cope, Edward Drinker}} [[Kategorija:Ameriški paleontologi]] [[Kategorija:Ameriški zoologi]] [[Kategorija:Ihtiologi]] [[Kategorija:Herpetologi]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Pensilvanije]] [[Kategorija:Člani Nacionalne akademije znanosti Združenih držav Amerike]] hyr342jm956vb3rnpkkivvdr9yb3gtr 6731666 6731659 2026-08-06T06:34:21Z Yerpo 8417 /* Viri */ tn 6731666 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje Znanstvenik | workplaces = {{Plainlist| * [[Geološki zavod Združenih držav Amerike]] * [[Kolidž Haverford]] * [[Univerza Pensilvanije]] }} | education = [[Univerza Pensilvanije]] | fields = [[paleontologija]], [[zoologija]] | awards = [[Bigsbyjeva medalja]] <small>(1879)</small> | known_for = [[vojne kosti]] | spouse = {{Marriage|Annie Pim|1865}} | children = Julia Biddle Cope | signature = Signature of Edward Drinker Cope (1840–1897).png }} '''Edward Drinker Cope''', [[Američani|ameriški]] [[zoolog]], [[paleontolog]] in [[akademik]], * [[28. julij]] [[1840]], [[Philadelphia, Pensilvanija]], [[Združene države Amerike]], † [[12. april]] [[1897]], Philadelphia. Že v zgodnji mladosti je bil strasten naravoslovec in je pri devetnajstih letih objavil svoj prvi znanstveni članek. Akademska kariera ga ni pretirano zanimala, namesto tega je vso energijo usmeril v terensko delo. V 1870. in 1880. letih je izvajal redne raziskovalne odprave na zahod države, pogosto v sodelovanju z [[Geološki zavod Združenih držav Amerike|Geološkim zavodom]]. Njegov spor z [[Othniel Charles Marsh|Othnielom Charlesom Marshem]] je sprožil obdobje intenzivnega rivalstva pri iskanju [[fosil]]ov, zdaj znanega kot »[[vojne kosti]]«. Cope je konec 1880. let zašel v finančne težave, zaradi česar je bil prisiljen prodati večino svoje zbirke, proti koncu življenja pa je spet plodovito raziskoval. Čeprav je z raziskavami skoraj bankrotiral, je bistveno prispeval k ameriški paleontologiji. Objavil je približno 1400 člankov o svojih odkritjih, pri čemer pa je bil včasih deležen kritik zaradi površnosti. Odkril, opisal in poimenoval je več kot tisoč vrst vretenčarjev, med njimi več sto vrst [[ribe|rib]] in na ducate [[dinozavri|dinozavrov]]. == Življenje in delo == === Zgodnje življenje === Rodil se je v premožni [[kvekerji|kvekerski]] družini kot najstarejši sin Alfreda in Hanne Cope na posestvu Fairfield, ki je zdaj znotraj meja mesta Philadelphia.{{sfn|Davidson|1997|p=7}}{{sfn|Colbert|1984|p=70}} Nekaj let kasneje je njegova mati umrla, tako da ga je vzgajala mačeha Rebecca Biddle.{{sfn|Scharf|Westcott|1884|p=2216}} Alfred je želel dati sinu tako kakovostno izobrazbo kot jo je imel on sam, zato sta starša njega in njegovega mlajšega polbrata že zgodaj začela učiti brati in pisati ter hoditi z njima na ekskurzije po [[Nova Anglija|Novi Angliji]]. Že takrat je pokazal zanimanje za živali in nadarjenost za risanje. {{sfn|Davidson|1997|p=9}} Pri devetih je šel Edward v šolo in pri dvanajstih v prestižen kvekerski internat.{{sfn|Osborn|1978|p=40}}{{sfn|Davidson|1997|p=9}} Biografinja ga je na podlagi njegovih pisem očetu označila za »nekoliko razvajenega pamža« in v šoli se ni odlikoval, kar je verjetno botrovalo njegovi pogosto nečitljivi pisavi v kasnejšem obdobju.{{sfn|Davidson|1997|p=11–12}} Leta 1855 se je začel bolj zanimati za biologijo in je pogosto obiskoval Akademijo naravoslovja v Philadelphii.{{sfn|Davidson|1997|p=15}} Oče je želel, da bi postal posestnik in udobno živel od prihodkov kmetije, zato ga je vzel iz šole, Edwarda pa to ni zanimalo in je hrepenel po karieri poklicnega naravoslovca.{{sfn|Osborn|1978|p=100}} Med delom na kmetijah se je dalje šolal sam. Leta 1858 se je zaposlil na Akademiji za naravoslovje, kjer je urejal klasifikacijo vzorcev in jih katalogiziral, januarja 1859 pa je objavil prvo serijo rezultatov raziskav. Kljub temu, da je oče nasprotoval njegovi zamisli postati znanstvenik, mu je plačal tutorja francoščine in angleščine.{{sfn|Davidson|1997|p=17}} Da bi ga spodbudil postati posestnik mu je kupil kmetijo, Edward pa jo je dal v najem in si s tem dodatno financiral raziskave.{{sfn|Lanham|1973|p=64}} Naposled se je oče vdal in Cope je vpisal študij na [[Univerza Pensilvanije|Univerzi Pensilvanije]],{{sfn|Davidson|1997|p=20}} kjer ga je učil [[primerjalna anatomija|primerjalno anatomijo]] znameniti [[Joseph Leidy]].{{sfn|Osborn|1978|p=80}} V tem času je katalogiziral [[herpetologija|herpetološko]] zbirko Akademije za naravoslovje, kjer je bil po Leidyjevem posredovanju sprejet za člana.{{sfn|Davidson|1997|p=21}} V naslednjih letih je objavljal v glavnem na področju herpetologije.<ref name="Gill87">{{cite journal |doi=10.1086/276725 |last=Gill |first=Theodore |date=October 1987 |title=Edward Drinker Cope, Naturalist-A Chapter in the History of Science |journal=The American Naturalist |volume=31 |issue=370 |pages=831–886 |doi-access=free}}</ref> Poleg Akademije za naravoslovje je postal tudi član [[Ameriško filozofsko društvo|Ameriškega filozofskega društva]], kar mu je omogočilo objavljanje.{{sfn|Davidson|1997|p=22}} === Potovanja po Evropi === V letih 1863–1864, v času [[ameriška državljanska vojna|ameriške državljanske vojne]], je potoval po Evropi in obiskoval prirodoslovne ustanove, s čimer se je izognil vpoklicu.{{sfn|Davidson|1997|p=26–27}} Spoznal je nekaj najeminentnejših evropskih prirodoslovcev tega časa, verjetno po zaslugi priporočilnih pisem Leidyja in [[Spencer Baird|Spencerja Bairda]].{{sfn|Davidson|1997|p=29}} V tem obdobju je imel ljubezensko afero z neznano žensko, ki se je končala z razhodom, ki ga je slabo prenesel, pa tudi sicer naj bi trpel za blago [[Velika depresivna motnja|depresijo]] in se je v pismih pogosto pritoževal nad zdolgočasenostjo.{{sfn|Davidson|1997|p=29}}{{sfn|Davidson|1997|p=29–30}} Pozimi 1863, med obiskom [[Humboldtova univerza v Berlinu|berlinske univerze]], je spoznal tudi Othniela Charlesa Marsha. Vzpostavila sta sprva prijateljski odnos in tudi v naslednjih letih ostala v pisemskih stikih ter si izmenjevala rokopise, fosile in fotografije.{{sfn|Jaffe|2000|p=11}} Po vrnitvi v domovino je uničil velik del zapiskov in pisem.{{sfn|Lanham|1973|p=67}} === Družina in zgodnja kariera === Po vrnitvi mu je družina uredila položaj predavatelja na kvekerski visoki šoli [[Kolidž Haverford]], ki so jo finančno podpirali.{{sfn|Jaffe|2000|p=48}} Razmišljati je začel o poroki s kvekerko Annie Pim, pri čemer pa ga je bolj kot romantično zanimala kot gospodinja. Oče je odobraval zvezo in par se je poročil julija 1865.{{sfn|Jaffe|2000|p=48}}{{sfn|Osborn|1978|p=142}} Naslednje leto se jima je rodila edinka, Julia Biddle Cope.{{sfn|Osborn|1978|p=143}} V domovini je začel spet intenzivno raziskovati in je že leta 1864 objavil opise več vrst rib, kita ter tudi prvi paleontološki članek, opis fosila izumrle dvoživke ''Amphibamus grandiceps''.<ref name="Gill87"/> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{cite book |last=Colbert |first=Edwin |year=1984 |title=The Great Dinosaur Hunters and Their Discoveries |publisher=Courier Dover Publications |isbn=978-0-486-24701-4}} * {{cite book |last=Davidson |first=Jane |year=1997 |title=The Bone Sharp: The Life of Edward Drinker Cope |publisher=Academy of Natural Sciences |isbn=978-0-910006-53-8}} * {{cite book |last=Jaffe |first=Mark |title=The Gilded Dinosaur: The Fossil War Between E. D. Cope and O. C. Marsh and the Rise of American Science |publisher=Crown Publishing Group |location=New York |year=2000 |isbn=978-0-517-70760-9 |url=https://archive.org/details/gildeddinosaur00mark}} * {{cite book |author=Lanham |first=Url |year=1973 |title=The Bone Hunters |publisher=Columbia University Press |location=New York and London |isbn=978-0-231-03152-3 |url=https://archive.org/details/bonehunters00urll}} * {{cite book |last=Osborn |first=Henry F. |orig-year=1931 |year=1978 |title=Cope: Master Naturalist: Life and Letters of Edward Drinker Cope, With a Bibliography of His Writings |publisher=Ayer Company Publishing |location=Manchester, New Hampshire |isbn=978-0-405-10735-1|url=https://searchworks.stanford.edu/view/1150059}} * {{cite book |last1=Scharf |first1=John T. |last2=Westcott |first2=Thompson |year=1884 |title=History of Philadelphia, 1609–1884 |volume=3 |url=https://books.google.com/books?id=w0sOAAAAIAAJ |publisher=L. H. Everts & Company |page=972}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{Internet Archive author |sname=Edward Drinker Cope}} * [https://www.biodiversitylibrary.org/creator/1437 Edward Drinker Cope] – avtorjeva dela v ''Biodiversity Heritage Library'' {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Cope, Edward Drinker}} [[Kategorija:Ameriški paleontologi]] [[Kategorija:Ameriški zoologi]] [[Kategorija:Ihtiologi]] [[Kategorija:Herpetologi]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Pensilvanije]] [[Kategorija:Člani Nacionalne akademije znanosti Združenih držav Amerike]] aizbqytwlif404orv7hgd3ycj6gnn7o 0 606506 6731491 6731168 2026-08-05T16:54:17Z Marko3 1829 6731491 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Zaviralci PCSK9''' so učinkovine iz skupine [[Antihiperlipemik|antihiperlipemikov]], ki znižujejo vrednosti [[Holesterol|holesterola]] v krvi. Mednje spadajo [[Monoklonsko protitelo|monoklonska protitelesa]], ki inaktivirajo proprotein konvertazo subtilizin/keksin tip 9 (PCSK9)<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544860/zaviralec?query=Evolokumab&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 4. 8. 2026.</ref> ter učinkovina [[Inklisiran|inklisiran]], ki je mala interferenčna RNK (siRNA), ki zavira PCSK9.<ref name=Strukelj>Štrukelj, Borut (2022). Novosti pri zdravljenju povišanega holesterola. Farmacevtski vestnik, volume 73, issue 2, str. 137-140.</ref> Gre za novejšo skupino zdravil za zdravljenje [[Hiperholesterolemija|hiperholesterolemije]] (zvišane koncentracije holesterola v krvi). Obe učinkovini iz skupine monoklonskih protiteles, [[Evolokumab|evolokumab]] in [[Alirokumab|alirokumab]], sta Evropska agencija za zdravila in ameriški Urad za prehrano in zdravila odobrila leta 2015.<ref name=Locatelli>Locatelli, Igor, Janžič, Andrej, Marđetko, Nika, Janežič, Ana, Detiček, Andreja, Kos, Mitja (2016). Priložnosti in izzivi vezani na novo skupino zdravil (zaviralci PCSK9) za zniževanje holesterola LDL. Farmacevtski vestnik, letnik 67, številka 2/3, str. 151-158.</ref> Inklisiran je v Evropski uniji prejel dovoljenje za promet leta 2020,<ref name="Leqvio EPAR">{{cite web |date=13 October 2020 |title=Leqvio EPAR |url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/leqvio |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210108153821/https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/leqvio |archive-date=8 January 2021 |access-date=6 January 2021 |website=[[European Medicines Agency]]}} Text was copied from this source, which is copyright European Medicines Agency. Reproduction is authorized provided the source is acknowledged.</ref> v ZDA pa leta 2021.<ref name="FDA PR 20211222">{{cite web |date=22 December 2021 |title=FDA approves add-on therapy to lower cholesterol among certain high-risk adults |url=https://www.fda.gov/drugs/news-events-human-drugs/fda-approves-add-therapy-lower-cholesterol-among-certain-high-risk-adults |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211224083217/https://www.fda.gov/drugs/news-events-human-drugs/fda-approves-add-therapy-lower-cholesterol-among-certain-high-risk-adults |archive-date=24 December 2021 |access-date=24 December 2021 |website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA)}} {{PD-notice}}</ref><ref name="Leqvio FDA snapshot">{{cite web | title = Drug Trials Snapshots: Leqvio | date = 22 December 2021 | website = U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | url = https://www.fda.gov/drugs/drug-approvals-and-databases/drug-trials-snapshots-leqvio | access-date = 28 July 2023 | archive-date = 28 July 2023 | archive-url = https://web.archive.org/web/20230728201951/https://www.fda.gov/drugs/drug-approvals-and-databases/drug-trials-snapshots-leqvio | url-status = dead }} {{PD-notice}}</ref><ref name="Novartis PR 20211222">{{cite press release |title=FDA approves Novartis Leqvio (inclisiran), first-in-class siRNA to lower cholesterol and keep it low with two doses a year |date=22 December 2021 |url=https://www.novartis.us/news/media-releases/fda-approves-novartis-leqvio-inclisiran-first-class-sirna-lower-cholesterol-and |access-date=24 December 2021 |website=Novartis}}</ref> Učinkovito zmanjšujejo serumske vrednosti [[Lipoprotein majhne gostote|holesterola LDL]] in celokupnega holesterola.<ref>Nikolić, Nataša (2025). Neželeni učinki biološkega zdravila evolokumab za zdravljenje dislipidemije. Farmacevtski vestnik, letnik 76, številka 4, str. 282-287.</ref><ref>{{Navedi revijo |last=Ray |first=Kausik K. |last2=Wright |first2=R. Scott |last3=Kallend |first3=David |last4=Koenig |first4=Wolfgang |last5=Leiter |first5=Lawrence A. |last6=Raal |first6=Frederick J. |last7=Bisch |first7=Jenna A. |last8=Richardson |first8=Tara |last9=Jaros |first9=Mark |date=2020-04-16 |title=Two Phase 3 Trials of Inclisiran in Patients with Elevated LDL Cholesterol |url=http://www.nejm.org/doi/10.1056/NEJMoa1912387 |magazine=New England Journal of Medicine |pages=1507–1519 |language=en |volume=382 |issue=16 |doi=10.1056/NEJMoa1912387 |issn=0028-4793}}</ref> Uporabljajo se v kombinaciji s [[Statin|statini]] oziroma s statini skupaj z drugimi zdravili za zniževanje ravni lipidov; pri bolnikih, ki ne prenašajo statinov ali pri katerih so statini [[Kontraindikacija|kontraindicirani]], se lahko uporabljajo samostojno.<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Repatha |url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/repatha-epar-product-information_sl.pdf |access-date=5. 8. 2026 |website=www.ema.europa.eu}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet |title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Praluent |url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/praluent-epar-product-information_sl.pdf |access-date=5. 8. 2026 |website=www.ema.europa.eu}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet |title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Leqvio |url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/leqvio-epar-product-information_sl.pdf |access-date=4. 8. 2026 |website=www.ema.europa.eu}}</ref> == Mehanizem delovanja == Zaviralci PCSK9 zavirajo proprotein konvertazo subtilizin/keksin tip 9 (PCSK9). Gre za [[encim]], prisoten v plazmi, ki ga proizvajajo in izločajo [[jetrna celica|jetrne celice]].<ref name=Strukelj/> PCSK9 povezuje oz. kompleksira [[Lipoprotein majhne gostote|lipoproteine majhne gostote]] (LDL) in njihove receptorje (RLDL). Receptorji za LDL se nahajajo na površini jetrnih celic in omogočajo prehod LDL (in s tem tudi nanj vezanega holesterola) v jetrne celice. V primeru nastanka kompleksa PCSK9-LDL-RLDL se le-ta v celoti prenese v notranjost jetrnih celic, kjer se v celoti razgradi. PCSK9 tako pomembno vpliva na število receptorjev za LDL na jetrnih celicah, saj povečuje njihovo razgradnjo, posledično pa zavira vnos holesterola LDL v jetrne celice in zato zvišuje raven holesterola LDL v krvnem obtoku. Zaviralci PCSK9 preprečujejo nastanek kompleksa PCSK9-LDL-RLDL ter posledično preprečujejo razgradnjo receptorjev za LDL na površini jetrnih celic. Na površini jetrnih celic se tako izraža večje število teh receptorjev, kar pospeši presnovo LDL v jetrih in posledično povzroči znižanje koncentracije holesterola LDL v krvi.<ref name=Locatelli/> Evolokumab in alirokumab sta monoklonski protitelesi, ki se selektivno vežeta na PCSK9 in preprečita, da bi se PCSK9 v obtoku vezal na receptor za lipoproteine majhne gostote.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Inklisiran je dvojnoverižna [[mala interferenčna RNK|mala interferenčna ribonukleinska kislina]] (siRNA), ki v jetrnih celicah s pomočjo mehanizma RNK interference uravnava katalitično razgradnjo [[mRNK]] za PCSK9.<ref name=":0" /> Posledično se zavre sinteza encima PCSK9.<ref name="Strukelj" /> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Antihiperlipemiki]] f2imnbnibln1pjkkfl48l3xch2eapz0 6731502 6731491 2026-08-05T17:03:55Z Marko3 1829 6731502 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Zaviralci PCSK9''' so učinkovine iz skupine [[Antihiperlipemik|antihiperlipemikov]], ki znižujejo vrednosti [[Holesterol|holesterola]] v krvi. Mednje spadajo [[Monoklonsko protitelo|monoklonska protitelesa]], ki inaktivirajo proprotein konvertazo subtilizin/keksin tip 9 (PCSK9)<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544860/zaviralec?query=Evolokumab&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 4. 8. 2026.</ref> ter učinkovina [[Inklisiran|inklisiran]], ki je mala interferenčna RNK (siRNA), ki zavira PCSK9.<ref name=Strukelj>Štrukelj, Borut (2022). Novosti pri zdravljenju povišanega holesterola. Farmacevtski vestnik, volume 73, issue 2, str. 137-140.</ref> Gre za novejšo skupino zdravil za zdravljenje [[Hiperholesterolemija|hiperholesterolemije]] (zvišane koncentracije holesterola v krvi). Obe učinkovini iz skupine monoklonskih protiteles, [[Evolokumab|evolokumab]] in [[Alirokumab|alirokumab]], sta Evropska agencija za zdravila in ameriški Urad za prehrano in zdravila odobrila leta 2015.<ref name=Locatelli>Locatelli, Igor, Janžič, Andrej, Marđetko, Nika, Janežič, Ana, Detiček, Andreja, Kos, Mitja (2016). Priložnosti in izzivi vezani na novo skupino zdravil (zaviralci PCSK9) za zniževanje holesterola LDL. Farmacevtski vestnik, letnik 67, številka 2/3, str. 151-158.</ref> Inklisiran je v Evropski uniji prejel dovoljenje za promet leta 2020,<ref name="Leqvio EPAR">{{cite web |date=13 October 2020 |title=Leqvio EPAR |url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/leqvio |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210108153821/https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/leqvio |archive-date=8 January 2021 |access-date=6 January 2021 |website=[[European Medicines Agency]]}} Text was copied from this source, which is copyright European Medicines Agency. Reproduction is authorized provided the source is acknowledged.</ref> v ZDA pa leta 2021.<ref name="FDA PR 20211222">{{cite web |date=22 December 2021 |title=FDA approves add-on therapy to lower cholesterol among certain high-risk adults |url=https://www.fda.gov/drugs/news-events-human-drugs/fda-approves-add-therapy-lower-cholesterol-among-certain-high-risk-adults |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211224083217/https://www.fda.gov/drugs/news-events-human-drugs/fda-approves-add-therapy-lower-cholesterol-among-certain-high-risk-adults |archive-date=24 December 2021 |access-date=24 December 2021 |website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA)}} {{PD-notice}}</ref><ref name="Leqvio FDA snapshot">{{cite web | title = Drug Trials Snapshots: Leqvio | date = 22 December 2021 | website = U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | url = https://www.fda.gov/drugs/drug-approvals-and-databases/drug-trials-snapshots-leqvio | access-date = 28 July 2023 | archive-date = 28 July 2023 | archive-url = https://web.archive.org/web/20230728201951/https://www.fda.gov/drugs/drug-approvals-and-databases/drug-trials-snapshots-leqvio | url-status = dead }} {{PD-notice}}</ref><ref name="Novartis PR 20211222">{{cite press release |title=FDA approves Novartis Leqvio (inclisiran), first-in-class siRNA to lower cholesterol and keep it low with two doses a year |date=22 December 2021 |url=https://www.novartis.us/news/media-releases/fda-approves-novartis-leqvio-inclisiran-first-class-sirna-lower-cholesterol-and |access-date=24 December 2021 |website=Novartis}}</ref> Učinkovito zmanjšujejo serumske vrednosti [[Lipoprotein majhne gostote|holesterola LDL]] in celokupnega holesterola.<ref>Nikolić, Nataša (2025). Neželeni učinki biološkega zdravila evolokumab za zdravljenje dislipidemije. Farmacevtski vestnik, letnik 76, številka 4, str. 282-287.</ref><ref>{{Navedi revijo |last=Ray |first=Kausik K. |last2=Wright |first2=R. Scott |last3=Kallend |first3=David |last4=Koenig |first4=Wolfgang |last5=Leiter |first5=Lawrence A. |last6=Raal |first6=Frederick J. |last7=Bisch |first7=Jenna A. |last8=Richardson |first8=Tara |last9=Jaros |first9=Mark |date=2020-04-16 |title=Two Phase 3 Trials of Inclisiran in Patients with Elevated LDL Cholesterol |url=http://www.nejm.org/doi/10.1056/NEJMoa1912387 |magazine=New England Journal of Medicine |pages=1507–1519 |language=en |volume=382 |issue=16 |doi=10.1056/NEJMoa1912387 |issn=0028-4793}}</ref> Uporabljajo se v kombinaciji s [[Statin|statini]] oziroma s statini skupaj z drugimi zdravili za zniževanje ravni lipidov; pri bolnikih, ki ne prenašajo statinov ali pri katerih so statini [[Kontraindikacija|kontraindicirani]], se lahko uporabljajo samostojno.<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Repatha |url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/repatha-epar-product-information_sl.pdf |access-date=5. 8. 2026 |website=www.ema.europa.eu}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet |title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Praluent |url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/praluent-epar-product-information_sl.pdf |access-date=5. 8. 2026 |website=www.ema.europa.eu}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet |title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Leqvio |url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/leqvio-epar-product-information_sl.pdf |access-date=4. 8. 2026 |website=www.ema.europa.eu}}</ref> == Predstavniki == Na tržišču so tri učinkovine iz skupine zaviralcev PCSK9: * dve humanizirani [[Monoklonsko protitelo|monoklonski protitelesi]]:<ref>Pokhrel B, Pellegrini MV, Levine SN. PCSK9 Inhibitors. [Updated 2024 Feb 25]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2026 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK448100/</ref> ** [[alirokumab]] ** [[evolokumab]] * [[Mala interferenčna RNK|mala interferenčna RNK]]: ** [[inklisiran]] == Mehanizem delovanja == Zaviralci PCSK9 zavirajo proprotein konvertazo subtilizin/keksin tip 9 (PCSK9). Gre za [[encim]], prisoten v plazmi, ki ga proizvajajo in izločajo [[jetrna celica|jetrne celice]].<ref name=Strukelj/> PCSK9 povezuje oz. kompleksira [[Lipoprotein majhne gostote|lipoproteine majhne gostote]] (LDL) in njihove receptorje (RLDL). Receptorji za LDL se nahajajo na površini jetrnih celic in omogočajo prehod LDL (in s tem tudi nanj vezanega holesterola) v jetrne celice. V primeru nastanka kompleksa PCSK9-LDL-RLDL se le-ta v celoti prenese v notranjost jetrnih celic, kjer se v celoti razgradi. PCSK9 tako pomembno vpliva na število receptorjev za LDL na jetrnih celicah, saj povečuje njihovo razgradnjo, posledično pa zavira vnos holesterola LDL v jetrne celice in zato zvišuje raven holesterola LDL v krvnem obtoku. Zaviralci PCSK9 preprečujejo nastanek kompleksa PCSK9-LDL-RLDL ter posledično preprečujejo razgradnjo receptorjev za LDL na površini jetrnih celic. Na površini jetrnih celic se tako izraža večje število teh receptorjev, kar pospeši presnovo LDL v jetrih in posledično povzroči znižanje koncentracije holesterola LDL v krvi.<ref name=Locatelli/> Evolokumab in alirokumab sta monoklonski protitelesi, ki se selektivno vežeta na PCSK9 in preprečita, da bi se PCSK9 v obtoku vezal na receptor za lipoproteine majhne gostote.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Inklisiran je dvojnoverižna [[mala interferenčna RNK|mala interferenčna ribonukleinska kislina]] (siRNA), ki v jetrnih celicah s pomočjo mehanizma RNK interference uravnava katalitično razgradnjo [[mRNK]] za PCSK9.<ref name=":0" /> Posledično se zavre sinteza encima PCSK9.<ref name="Strukelj" /> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Antihiperlipemiki]] ltvstpscam6s9wy56zx0rl9qbt7cbqv 6731504 6731502 2026-08-05T17:04:23Z Marko3 1829 6731504 wikitext text/x-wiki '''Zaviralci PCSK9''' so učinkovine iz skupine [[Antihiperlipemik|antihiperlipemikov]], ki znižujejo vrednosti [[Holesterol|holesterola]] v krvi. Mednje spadajo [[Monoklonsko protitelo|monoklonska protitelesa]], ki inaktivirajo proprotein konvertazo subtilizin/keksin tip 9 (PCSK9)<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544860/zaviralec?query=Evolokumab&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 4. 8. 2026.</ref> ter učinkovina [[Inklisiran|inklisiran]], ki je mala interferenčna RNK (siRNA), ki zavira PCSK9.<ref name=Strukelj>Štrukelj, Borut (2022). Novosti pri zdravljenju povišanega holesterola. Farmacevtski vestnik, volume 73, issue 2, str. 137-140.</ref> Gre za novejšo skupino zdravil za zdravljenje [[Hiperholesterolemija|hiperholesterolemije]] (zvišane koncentracije holesterola v krvi). Obe učinkovini iz skupine monoklonskih protiteles, [[Evolokumab|evolokumab]] in [[Alirokumab|alirokumab]], sta Evropska agencija za zdravila in ameriški Urad za prehrano in zdravila odobrila leta 2015.<ref name=Locatelli>Locatelli, Igor, Janžič, Andrej, Marđetko, Nika, Janežič, Ana, Detiček, Andreja, Kos, Mitja (2016). Priložnosti in izzivi vezani na novo skupino zdravil (zaviralci PCSK9) za zniževanje holesterola LDL. Farmacevtski vestnik, letnik 67, številka 2/3, str. 151-158.</ref> Inklisiran je v Evropski uniji prejel dovoljenje za promet leta 2020,<ref name="Leqvio EPAR">{{cite web |date=13 October 2020 |title=Leqvio EPAR |url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/leqvio |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210108153821/https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/leqvio |archive-date=8 January 2021 |access-date=6 January 2021 |website=[[European Medicines Agency]]}} Text was copied from this source, which is copyright European Medicines Agency. Reproduction is authorized provided the source is acknowledged.</ref> v ZDA pa leta 2021.<ref name="FDA PR 20211222">{{cite web |date=22 December 2021 |title=FDA approves add-on therapy to lower cholesterol among certain high-risk adults |url=https://www.fda.gov/drugs/news-events-human-drugs/fda-approves-add-therapy-lower-cholesterol-among-certain-high-risk-adults |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211224083217/https://www.fda.gov/drugs/news-events-human-drugs/fda-approves-add-therapy-lower-cholesterol-among-certain-high-risk-adults |archive-date=24 December 2021 |access-date=24 December 2021 |website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA)}} {{PD-notice}}</ref><ref name="Leqvio FDA snapshot">{{cite web | title = Drug Trials Snapshots: Leqvio | date = 22 December 2021 | website = U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | url = https://www.fda.gov/drugs/drug-approvals-and-databases/drug-trials-snapshots-leqvio | access-date = 28 July 2023 | archive-date = 28 July 2023 | archive-url = https://web.archive.org/web/20230728201951/https://www.fda.gov/drugs/drug-approvals-and-databases/drug-trials-snapshots-leqvio | url-status = dead }} {{PD-notice}}</ref><ref name="Novartis PR 20211222">{{cite press release |title=FDA approves Novartis Leqvio (inclisiran), first-in-class siRNA to lower cholesterol and keep it low with two doses a year |date=22 December 2021 |url=https://www.novartis.us/news/media-releases/fda-approves-novartis-leqvio-inclisiran-first-class-sirna-lower-cholesterol-and |access-date=24 December 2021 |website=Novartis}}</ref> Učinkovito zmanjšujejo serumske vrednosti [[Lipoprotein majhne gostote|holesterola LDL]] in celokupnega holesterola.<ref>Nikolić, Nataša (2025). Neželeni učinki biološkega zdravila evolokumab za zdravljenje dislipidemije. Farmacevtski vestnik, letnik 76, številka 4, str. 282-287.</ref><ref>{{Navedi revijo |last=Ray |first=Kausik K. |last2=Wright |first2=R. Scott |last3=Kallend |first3=David |last4=Koenig |first4=Wolfgang |last5=Leiter |first5=Lawrence A. |last6=Raal |first6=Frederick J. |last7=Bisch |first7=Jenna A. |last8=Richardson |first8=Tara |last9=Jaros |first9=Mark |date=2020-04-16 |title=Two Phase 3 Trials of Inclisiran in Patients with Elevated LDL Cholesterol |url=http://www.nejm.org/doi/10.1056/NEJMoa1912387 |magazine=New England Journal of Medicine |pages=1507–1519 |language=en |volume=382 |issue=16 |doi=10.1056/NEJMoa1912387 |issn=0028-4793}}</ref> Uporabljajo se v kombinaciji s [[Statin|statini]] oziroma s statini skupaj z drugimi zdravili za zniževanje ravni lipidov; pri bolnikih, ki ne prenašajo statinov ali pri katerih so statini [[Kontraindikacija|kontraindicirani]], se lahko uporabljajo samostojno.<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Repatha |url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/repatha-epar-product-information_sl.pdf |access-date=5. 8. 2026 |website=www.ema.europa.eu}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet |title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Praluent |url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/praluent-epar-product-information_sl.pdf |access-date=5. 8. 2026 |website=www.ema.europa.eu}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet |title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Leqvio |url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/leqvio-epar-product-information_sl.pdf |access-date=4. 8. 2026 |website=www.ema.europa.eu}}</ref> == Predstavniki == Na tržišču so tri učinkovine iz skupine zaviralcev PCSK9: * dve humanizirani [[Monoklonsko protitelo|monoklonski protitelesi]]:<ref>Pokhrel B, Pellegrini MV, Levine SN. PCSK9 Inhibitors. [Updated 2024 Feb 25]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2026 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK448100/</ref> ** [[alirokumab]] ** [[evolokumab]] * [[Mala interferenčna RNK|mala interferenčna RNK]]: ** [[inklisiran]] == Mehanizem delovanja == Zaviralci PCSK9 zavirajo proprotein konvertazo subtilizin/keksin tip 9 (PCSK9). Gre za [[encim]], prisoten v plazmi, ki ga proizvajajo in izločajo [[jetrna celica|jetrne celice]].<ref name=Strukelj/> PCSK9 povezuje oz. kompleksira [[Lipoprotein majhne gostote|lipoproteine majhne gostote]] (LDL) in njihove receptorje (RLDL). Receptorji za LDL se nahajajo na površini jetrnih celic in omogočajo prehod LDL (in s tem tudi nanj vezanega holesterola) v jetrne celice. V primeru nastanka kompleksa PCSK9-LDL-RLDL se le-ta v celoti prenese v notranjost jetrnih celic, kjer se v celoti razgradi. PCSK9 tako pomembno vpliva na število receptorjev za LDL na jetrnih celicah, saj povečuje njihovo razgradnjo, posledično pa zavira vnos holesterola LDL v jetrne celice in zato zvišuje raven holesterola LDL v krvnem obtoku. Zaviralci PCSK9 preprečujejo nastanek kompleksa PCSK9-LDL-RLDL ter posledično preprečujejo razgradnjo receptorjev za LDL na površini jetrnih celic. Na površini jetrnih celic se tako izraža večje število teh receptorjev, kar pospeši presnovo LDL v jetrih in posledično povzroči znižanje koncentracije holesterola LDL v krvi.<ref name=Locatelli/> Evolokumab in alirokumab sta monoklonski protitelesi, ki se selektivno vežeta na PCSK9 in preprečita, da bi se PCSK9 v obtoku vezal na receptor za lipoproteine majhne gostote.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Inklisiran je dvojnoverižna [[mala interferenčna RNK|mala interferenčna ribonukleinska kislina]] (siRNA), ki v jetrnih celicah s pomočjo mehanizma RNK interference uravnava katalitično razgradnjo [[mRNK]] za PCSK9.<ref name=":0" /> Posledično se zavre sinteza encima PCSK9.<ref name="Strukelj" /> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Antihiperlipemiki]] sepeunpegwcahpfedxc4iilk02x7owf 6731507 6731504 2026-08-05T17:05:56Z Marko3 1829 6731507 wikitext text/x-wiki '''Zaviralci PCSK9''' so učinkovine iz skupine [[Antihiperlipemik|antihiperlipemikov]], ki znižujejo vrednosti [[Holesterol|holesterola]] v krvi. Mednje spadajo [[Monoklonsko protitelo|monoklonska protitelesa]], ki inaktivirajo proprotein konvertazo subtilizin/keksin tip 9 (PCSK9),<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5544860/zaviralec?query=Evolokumab&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 4. 8. 2026.</ref> ter učinkovina [[Inklisiran|inklisiran]], ki je mala interferenčna RNK (siRNA), ki zavira PCSK9.<ref name=Strukelj>Štrukelj, Borut (2022). Novosti pri zdravljenju povišanega holesterola. Farmacevtski vestnik, volume 73, issue 2, str. 137-140.</ref> Gre za novejšo skupino zdravil za zdravljenje [[Hiperholesterolemija|hiperholesterolemije]] (zvišane koncentracije holesterola v krvi). Obe učinkovini iz skupine monoklonskih protiteles, [[Evolokumab|evolokumab]] in [[Alirokumab|alirokumab]], sta Evropska agencija za zdravila in ameriški Urad za prehrano in zdravila odobrila leta 2015.<ref name=Locatelli>Locatelli, Igor, Janžič, Andrej, Marđetko, Nika, Janežič, Ana, Detiček, Andreja, Kos, Mitja (2016). Priložnosti in izzivi vezani na novo skupino zdravil (zaviralci PCSK9) za zniževanje holesterola LDL. Farmacevtski vestnik, letnik 67, številka 2/3, str. 151-158.</ref> Inklisiran je v Evropski uniji prejel dovoljenje za promet leta 2020,<ref name="Leqvio EPAR">{{cite web |date=13 October 2020 |title=Leqvio EPAR |url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/leqvio |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210108153821/https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/leqvio |archive-date=8 January 2021 |access-date=6 January 2021 |website=[[European Medicines Agency]]}} Text was copied from this source, which is copyright European Medicines Agency. Reproduction is authorized provided the source is acknowledged.</ref> v ZDA pa leta 2021.<ref name="FDA PR 20211222">{{cite web |date=22 December 2021 |title=FDA approves add-on therapy to lower cholesterol among certain high-risk adults |url=https://www.fda.gov/drugs/news-events-human-drugs/fda-approves-add-therapy-lower-cholesterol-among-certain-high-risk-adults |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211224083217/https://www.fda.gov/drugs/news-events-human-drugs/fda-approves-add-therapy-lower-cholesterol-among-certain-high-risk-adults |archive-date=24 December 2021 |access-date=24 December 2021 |website=U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA)}} {{PD-notice}}</ref><ref name="Leqvio FDA snapshot">{{cite web | title = Drug Trials Snapshots: Leqvio | date = 22 December 2021 | website = U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | url = https://www.fda.gov/drugs/drug-approvals-and-databases/drug-trials-snapshots-leqvio | access-date = 28 July 2023 | archive-date = 28 July 2023 | archive-url = https://web.archive.org/web/20230728201951/https://www.fda.gov/drugs/drug-approvals-and-databases/drug-trials-snapshots-leqvio | url-status = dead }} {{PD-notice}}</ref><ref name="Novartis PR 20211222">{{cite press release |title=FDA approves Novartis Leqvio (inclisiran), first-in-class siRNA to lower cholesterol and keep it low with two doses a year |date=22 December 2021 |url=https://www.novartis.us/news/media-releases/fda-approves-novartis-leqvio-inclisiran-first-class-sirna-lower-cholesterol-and |access-date=24 December 2021 |website=Novartis}}</ref> Učinkovito zmanjšujejo serumske vrednosti [[Lipoprotein majhne gostote|holesterola LDL]] in celokupnega holesterola.<ref>Nikolić, Nataša (2025). Neželeni učinki biološkega zdravila evolokumab za zdravljenje dislipidemije. Farmacevtski vestnik, letnik 76, številka 4, str. 282-287.</ref><ref>{{Navedi revijo |last=Ray |first=Kausik K. |last2=Wright |first2=R. Scott |last3=Kallend |first3=David |last4=Koenig |first4=Wolfgang |last5=Leiter |first5=Lawrence A. |last6=Raal |first6=Frederick J. |last7=Bisch |first7=Jenna A. |last8=Richardson |first8=Tara |last9=Jaros |first9=Mark |date=2020-04-16 |title=Two Phase 3 Trials of Inclisiran in Patients with Elevated LDL Cholesterol |url=http://www.nejm.org/doi/10.1056/NEJMoa1912387 |magazine=New England Journal of Medicine |pages=1507–1519 |language=en |volume=382 |issue=16 |doi=10.1056/NEJMoa1912387 |issn=0028-4793}}</ref> Uporabljajo se v kombinaciji s [[Statin|statini]] oziroma s statini skupaj z drugimi zdravili za zniževanje ravni lipidov; pri bolnikih, ki ne prenašajo statinov ali pri katerih so statini [[Kontraindikacija|kontraindicirani]], se lahko uporabljajo samostojno.<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Repatha |url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/repatha-epar-product-information_sl.pdf |access-date=5. 8. 2026 |website=www.ema.europa.eu}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet |title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Praluent |url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/praluent-epar-product-information_sl.pdf |access-date=5. 8. 2026 |website=www.ema.europa.eu}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet |title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Leqvio |url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/leqvio-epar-product-information_sl.pdf |access-date=4. 8. 2026 |website=www.ema.europa.eu}}</ref> == Predstavniki == Na tržišču so tri učinkovine iz skupine zaviralcev PCSK9: * dve humanizirani [[Monoklonsko protitelo|monoklonski protitelesi]]:<ref>Pokhrel B, Pellegrini MV, Levine SN. PCSK9 Inhibitors. [Updated 2024 Feb 25]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2026 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK448100/</ref> ** [[alirokumab]] ** [[evolokumab]] * [[Mala interferenčna RNK|mala interferenčna RNK]]: ** [[inklisiran]] == Mehanizem delovanja == Zaviralci PCSK9 zavirajo proprotein konvertazo subtilizin/keksin tip 9 (PCSK9). Gre za [[encim]], prisoten v plazmi, ki ga proizvajajo in izločajo [[jetrna celica|jetrne celice]].<ref name=Strukelj/> PCSK9 povezuje oz. kompleksira [[Lipoprotein majhne gostote|lipoproteine majhne gostote]] (LDL) in njihove receptorje (RLDL). Receptorji za LDL se nahajajo na površini jetrnih celic in omogočajo prehod LDL (in s tem tudi nanj vezanega holesterola) v jetrne celice. V primeru nastanka kompleksa PCSK9-LDL-RLDL se le-ta v celoti prenese v notranjost jetrnih celic, kjer se v celoti razgradi. PCSK9 tako pomembno vpliva na število receptorjev za LDL na jetrnih celicah, saj povečuje njihovo razgradnjo, posledično pa zavira vnos holesterola LDL v jetrne celice in zato zvišuje raven holesterola LDL v krvnem obtoku. Zaviralci PCSK9 preprečujejo nastanek kompleksa PCSK9-LDL-RLDL ter posledično preprečujejo razgradnjo receptorjev za LDL na površini jetrnih celic. Na površini jetrnih celic se tako izraža večje število teh receptorjev, kar pospeši presnovo LDL v jetrih in posledično povzroči znižanje koncentracije holesterola LDL v krvi.<ref name=Locatelli/> Evolokumab in alirokumab sta monoklonski protitelesi, ki se selektivno vežeta na PCSK9 in preprečita, da bi se PCSK9 v obtoku vezal na receptor za lipoproteine majhne gostote.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Inklisiran je dvojnoverižna [[mala interferenčna RNK|mala interferenčna ribonukleinska kislina]] (siRNA), ki v jetrnih celicah s pomočjo mehanizma RNK interference uravnava katalitično razgradnjo [[mRNK]] za PCSK9.<ref name=":0" /> Posledično se zavre sinteza encima PCSK9.<ref name="Strukelj" /> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Antihiperlipemiki]] dv8p4anxuktcnlugrwnxok2gj5eanbt 0 606508 6731576 6731189 2026-08-05T20:16:58Z JozefD 5744 /* Linija Walseejsko-Ennška */ 6731576 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina|name=Gospodje Walseejski|other_names=''von Walsee, Walchsee, Walse, Walsse, Wallssee, Waldze, von Waldsee, Valsa''|coat_of_arms=Blason Walsee.svg|coat_of_arms_size=200 px|origin=[[Švabska]]|region=posesti na [[Švabska|Švabskem]], [[Štajerska|Štajerskem]] v [[Spodnja Avstrija|Spodnji]] in [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]], na [[Koroška|Koroškem]], [[Kranjska|Kranjskem]], v [[Istra|Istri]] in na [[Češka|Češkem]]}} '''Gospodje Walseejski''' (tudi '''von Wallsee''', ''Walchsee'', ''Walse'', ''Walsse'', ''Wallssee'', ''Waldze'', prvotno ''von Waldsee'', italijansko ''Valsa'') so izvirali iz [[Švabska|Švabske]]. Z Eberhardom Walseejskim († 1288), ki je bil privrženec grofa [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfa Habsburškega]], kasnejšega nemškega kralja, se je rodbina ustalila tudi na jugovzhodu. Čeprav Eberhard še ni igral politične vloge, so štirje njegovi sinovi in njihovi potomci kmalu stali v ospredju habsburškega dvornega plemstva. Skupno so štiri rodbinske linije hitro dosegle veliko bogastvo in ugled: [[Linz|Linška]] linija (izumrla okoli leta 1400), Ennška linija, ki je zadnja izumrla leta 1483 in je imela največjo količino posesti, [[Gradec|Graška]] linija (izumrla leta 1363) in Drosendorfska linija (izumrla okoli leta 1400). Kmalu so zavzeli vplivne položaje v Avstriji. Ena linija je pridobila dedno funkcijo [[Maršal|maršala]], druga pa dedno funkcijo komornika v Avstriji. Po izumrtju družine Emmerberg so bili dedni mizniki na [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]]. S porokami, dedovanjem in darili vladarja si je rodbina pridobila velika posestva v [[Spodnja Avstrija|Spodnji]] in [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]], na Štajerskem, [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], [[Kranjska|Kranjskem]] in v [[Istra|Istri]]. Leta 1331 je družina Walsee prodala Habsburžanom svoj rodovni sedež Waldsee na Švabskem. Gospodarji Walseeja so bili sorodniki [[Devinski gospodje|Devinskih gospodov]] in njihovi glavni dediči. == Zgodovina == === Linija Walseejsko-Linških === '''Eberhard IV./II.''' († 1325), ustanovitelj [[Linz|linške]] linije, je bil eden najvplivnejših svetovalcev vojvode [[Albreht I. Habsburški|Albrehta]]. [[Albreht I. Habsburški|Leta]] 1291 se je pojavil kot deželni sodnik [[Zgornja Avstrija|ob reki Enns]] in to ostane do konca svojega življenja. Velja za zavetnika frančiškanske cerkve v Linzu. Njegov sin '''Eberhard V./III.''' († 1371) je bil prav tako deželni sodnik od 1322 do 1361 in 1369 do 1371, leta 1353 pa je bil imenovan tudi [[Deželni glavar|za deželnega glavarja (Hauptmann]] ob Ennu). Moral se je spopadati z družinama Neuhauserjev in Rosenberžanov, ki sta prodrli vse do Donave. Leta 1334/36 je ustanovil cistercijanski samostan Säusenstein, svoj grad Schlierbach preuredil v cistercijanski samostan (1355) in zgradil trdnjavo Oberwallsee. Linška rodbina je izumrla z njegovimi sinovi Eberhardom, Henrikom in Jurijem († 1400/1401). === Linija Walseejsko-Ennška === Ustanovitelj Ennške linije je bil '''Henrik I.''' († 1326), (gradiščan) mestni glavar Ennsa na gradu Ennsburg, ki se je pogumno boril za Habsburžane v bitki pri Mühldorfu (1322). Njegov najstarejši sin '''Henrik II.''' je ostal brez otrok. Njegova mlajša sinova '''Reinpreht I.''' († 1361) in '''Friderik II.''' († okoli 1355) sta bila zavetnika minoritskega samostana v Ennsu in sta po listini iz leta 1331 postala zastavna imetnika [[grad Waxenberg|gradu Waxenberg]] in [[grad Ottensheim|gradu Ottensheim]] ter istoimenskega trškega naselja; to jima je zagotovila sorazmerna prodajna cena za njuno švabsko rodovno posest v višini 11.000 mark srebra. Reinpreht in Friderik sta bila skupno gradiščana Ennsa. Mlajši sin Friderika, '''Henrik VI.''' († 1398) je bil deželni glavar Zgornje Avstrije od leta 1374 do 1379 in morda tudi svetovalec vojvode Viljema leta 1395. Henrikov starejši brat '''Friderik VI.''' († 1372) je bil v letih 1367–68 deželni maršal Spodnje Avstrije in leta 1369 deželni glavar Štajerske. Glavno vejo rodbine Ennške linije sestavljajo Reinprehtovi sinovi: '''Rudolf I.''' († 1405), ki se prvič pojavi na zahodnih habsburških ozemljih, a je bil že leta 1373 deželni glavar Štajerske in leta 1397 deželni maršal Spodnje Avstrije. Njegov mlajši brat '''Friderik V.''' († 1408, umrl v nesreči) je bil od leta 1403 deželni maršal (Spodnje) Avstrije in je posredoval v sporu glede skrbništva nad vojvodo [[Albreht II. Nemški|Albrectom V.]]. Februarja 1408 je doživel nasilni konec, ko je bil kot žrtev malomarnosti lastnih mož razstreljen v smodnišnici na svojem gradu Neu-Wallsee in tri dni pozneje umrl. [[Slika:Walsee_1422_property_(Doblinger_1906).jpg|sličica| Posest rodbine Walseejskih ob smrti Reinprehta II.]] [[Reinpreht II. Walseejski-Ennski|'''Reinpreht II.''']] († 1422), srednji brat, od 1380 (deželni-)glavar dežele ob Ennu, je oblegal v imenu vojvode [[Albreht II. Avstrijski|Albrehta. II.]] [[Grad Schaunberg|rodovni grad Schaunberških]] (»Schaunberški spopad«). Predvsem pa je leta 1410/11 dosegel odpravo skrbništva nad mladoletnim vojvodo Albrehtom V. Med letoma 1411 in 1417 je obstajal sovražen odnos med Reinprehtom II. in vojvodo [[Ernest Železni|Ernstom]], ki se je kazal v napadih in plenjenju na Štajerskem (»Walseejski spopad«). Po izumrtju ostalih Walseejskih linij je utrdil vso oblast v svojih rokah. Seznam gospostev, ki jih je imel Reinprecht II. leta 1416 v zastavi in posesti vključujejo: Pazinsko grofijo ([[Pazin]]) in grajsko gospostvo "Frajn" v Istri, [[Stari grad, Kamnik|Gornji grad Kamnik]] in [[grad Goričane|Goričane]] na Kranjskem, [[grad Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] in [[Grad Radlje|Radlje ob Dravi]] na Štajerskem, Waxenberg, Frankenburg, Puchheim, Säusenstein (kjer je bil tudi cistercijanski samostan, katerega ustanovitelji in meceni so bili člani rodbine Walseejskih), grofijo Peilstein, Seisenegg, Freienstein/Freyenstein ob Donavi, Wuldersdorf in Pernstein. Po poravnavi med vojvodo Albrehtom V. in vojvodo Ernestom (konec Walseejskega spopada) je Reinpreht dobil nazaj gradove [[Grad Riegersburg|Riegersburg]], [[Slovenske Konjice|Slovenjske Konjice]], Štatenberg, [[Grad Ivnik|Ivnik]] in [[Slovenj Gradec]] na Štajerskem, Goričane in Neuberg na Kokri na Kranjskem, ki mu jih je vojvoda Ernst vzel med sporom. Poleg tega je Reinpreht leta 1418 dobil trdnjavo Rothenfels, mesto Oberwölz in grad Waxenegg, ki jih je Reinpreht odvzel Ivanu Stubenberškemu. Leta 1418 je bil podeljen tudi dedni položaj miznika Štajerske. V generaciji Reinprehtova II. je rodbini pripadla tudi ogromna dediščina sorodnikov [[Devinski gospodje|Devinskih gospodov]] (1399), s katero so se posesti rodbine Walseejskih razširile do Jadranskega morja (gospostva [[Devin - Nabrežina|Devin]]/Tybein, Gotnik, [[Reka, Hrvaška|Reka]], [[Kastav]], Veprinac – kasneje [[Veprinac]] – in [[Mošćenička Draga|Mošćenice]]). Lastništvo Devina je vključevalo tudi sedež in glasovalno pravico v državnem zboru, zaradi česar je bil Reinpreht praktično [[Cesarska neposrednost|cesarski podložnik]]. Vse to premoženje je prešlo od Reinprehta na njegovega edinega sina '''Reinprehta. IV.''' († 1450), kateremu je cesar [[Sigismund Luksemburški]] leta 1434 podelil [[Krvno sodstvo|pravico krvnega sodstva]] nad vsemi svojimi gospostvi, po njem pa še zadnja potomca rodbine Walseejskih: '''Wolfgang V.''' († 1466) in '''Reinpreht V.''' († 1483). Reinpreht V. je leta 1451 sklenil dedno pogodbo s [[Celjski grofje|Celjskimi grofi]], vendar ta ni stopila v veljavo, ker je zadnji celjski grof umrl leta 1456. V svoji oporoki iz leta 1465 je Wolfgang kot "gospod Devina in na Krasu, vrhovni maršal Avstrije, štajerski točaj in glavar dežele nad Ennsom" cesarju [[Friderik III. Habsburški|Frideriku]] zapustil vse svoje gradove, mesta, trge in vasi na Krasu in v Istri, in sicer sv. Vid nad Pflaumb (Reko), Veprinac, Mošćenice, »Sabinach«, Gotnik z vsemi pripadajočimi pripadnostmi, ki so mu pripadle po delitvi dediščine z njegovim bratom Reinprehtom V. Reinpreht V., imetnik istih uradov, je leta 1472 cesarju Frideriku prodal obe gospostvi Zgornji in Spodnji Devin, Sveti Janez pri Devinu, [[Senožeče]] in [[Prem]], skupaj z vsemi pripadajočimi pritiklinami. Na ta način so Habsburžani lahko pridobili nadzor nad gospostvi Walseejskih v obalni regiji. Reinpreht V. je umrl leta 1483 in je bil pokopan na svojem posestvu Seissenberg/Seisenburg. Njegova hči Barbara je lahko pridobila zgornjeavstrijsko posest rodbine Walseejskih: Scharnstein, Pernstein, Oberwallsee, Wildenstein, [[Grad Windegg|Windeck]], Ruttenstein in Ort am Traunsee, pa tudi Waxenberg (Wechsenberg) in zastavno pravico Frankenburg. Waxenberg je padel v roke deželnega kneza, Barbara pa je ostale posesti prinesla svojemu možu Sigmundu Schaunberškemu. === Linija Walseejsko-Graških === '''Ulrik I. Walseejski''' (umrl okoli leta 1329), ustanovitelj štajerske ali [[Gradec|graške]] linije, je običajno deloval skupaj s svojim najstarejšim bratom Eberhardom IV. Stara visokonemška pesem hvali "Uolreich den volkomen Degen" v bitki pri Göllheimu. V letih 1308–1313 je v Gradcu na Grillbühelu (takrat zunaj mestnega obzidja, danes se tam nahaja ''Alte Technik'') ustanovil prvi graški ženski samostan, dominikanski samostan, ki je služil tudi kot njegov grob. Območje, ki je prej pripadalo deželnemu knezu, mu je leta 1307 podaril vojvoda [[Friderik I. Habsburški|Friderik.]] Od leta 1299 je bil Ulrik I. Walseejski deželni glavar Štajerske. Leta 1309 je organiziral zatiranje plemiškega upora proti vojvodi [[Friderik I. Habsburški|Frideriku]] in Leopoldu. Od leta 1320 do 1321 je bil Ulrik guverner Padove. Leta 1322 je Ulrik jezdil s Štajerci, njegov brat Henrik iz linije Ennskih pa se je skupaj s starejšima sinovoma pridružil Avstrijcem v bitki proti kralju [[Ludvik IV. Wittelsbaški|Ludviku Bavarskemu]] (bitka pri Mühldorfu); Ulrikov sin, ki se je prav tako imenoval Ulrik, je bil tam ranjen in ujet. Leta 1328 so pripadniki vseh linij Walseejske rodbine sodelovali v mirovni pogodbi med kraljem Friderikom Lepim in Madžari v Brucku an der Leitha, potem ko je Ulrik osvojil velika ozemlja med rekama Muro in Dravo. '''[[Ulrik II. Walseejski]]''' (umrl 1359) je bil vojni junak, ki ga je slavil Peter Suchenwirt. Leta 1318 se je boril pred Colmarjem, leta 1320 z očetom in svakom [[Ulrik V. Pfanberški|Ulrikom V.]] Pfannberškim za Padovo in leta 1322 v Mühldorfu. Od leta 1329 je nasledil očeta kot deželni glavar Štajerske. Leta 1339 je ustanovil frančiškanski samostan na Ptuju ([[Ptuj|v mestu Ptuj]]). Vsi trije sinovi Ulrika I. (Ulrik, Ivan † 1342 in Friderik † 1362) so bili leta 1331 imenovani „vodilni ljudje na Štajerskem“ in pomagali svojemu svaku [[Friderik I. Celjski|Frideriku I. Celjskemu]] v boju za [[Vovbržani|Vovbrško]] dediščino, ko jim je ta leta 1330 zastavil svoje gradove [[Rogatec]], Kostrevnico, [[Lemberg pri Šmarju|Lemberg]], [[Grad Žovnek|Žovnek]], Ojstrico, Smlednik, [[Šoštanj]] in [[Mozirje]] za 8000 mark graškega srebra proti odkupu. Ulrikov edini sin, '''Eberhard VIII. Walseejski''', je bil od leta 1359 do 1361 deželni glavar Štajerske in je umrl leta 1363. Dediščina je večinoma začasno pripadla Linški liniji. === Linija Walseejsko-Drosendorfska === Linijo rodbine imenovano po Drosendorfu je ustanovil '''Friderik I.''' († 1318) in je izumrla z '''Ulrikom IV. Walseejskim''' († 1400). Drosendorfska linija rodbine je bila prek poroke v sorodu z gospodi Lichtenškimi, Lippejskimi, Maisburžani in Dachsberškimi, še posebej pa z rodbino Kuenring. Papež [[Papež Bonifacij IX.|Bonifacij IX.]] je v zadnjem desetletju 14. stoletja Ulriku IV. Walseejskemu podelil dovoljenje za izgradnjo cerkve na [[Ptujska Gora|Ptujski gori]] (na Novi Štifti pri Ptuju) (danes romarska cerkev [[Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora|Bazilike Madone s plaščem]]). == Grb == * Rodbinski grb prikazuje srebrno palico na črnem ozadju. Na čeladi s črno-srebrnim plaščem je orlovo krilo, kot je opisano na ščitu. (Mesto Bad Waldsee še vedno uporablja tak grb kot [[Grb|svoj mestni grb]] .) * Kasnejši [[grb]] rodbine Walseejskih je razčetverjen: v poljih 1 in 4 sta dva (ali včasih trije) srebrni [[Romb|rombi]] v diagonalni črti; v poljih 2 in 3 je srebrna palica na črnem polju. Obstaja več – zelo podobnih – različic grba. == Družinsko drevo Walseejskih: == === Švabski predniki === [[Slika:Linie_Walsee_I_(Doblinger_1906).jpg|sličica| Švabski izvor gospodov iz Walseeja]] * Eberhard I. ** Eberhard II. († 1248) ** # Wolfgang I. Zellski († 1281), ustanovitelj rodbinske linije Walsee-Dachsperg ** #* Wolfgang II. Zellski († 1291) ** #** Adelheid († 1299), ⚭ Eberhard [[Herren von Jungingen|Jungingenski]] ** # Eberhard III./I. v Avstriji († 1288), ⚭ Adelheid Waldburška († 1275) ** ## Eberhard IV./II. , <nowiki>'''</nowiki>ustanovitelj rodbinske linije ''Walseejsko-Linške<nowiki>'''</nowiki>'' (†† 1400/1401, Georg) ** ## Henrik I., <nowiki>'''</nowiki>ustanovitelj linije ''Walseejsko-Ennške'' <nowiki>'''</nowiki>(†† 1483, Reinpreht V.) ** ## Ulrik I., <nowiki>'''</nowiki>ustanovitelj linije ''Walseejsko-Graške<nowiki>'''</nowiki>'' (†† 1363, Eberhard VIII.) ** ## Friderik I., <nowiki>'''</nowiki>ustanovitelj linije → ''Walseejsko-Drosendorfske<nowiki>'''</nowiki>'' (†† 1400, Ulrik IV.) ** ## Konrad III. († 11. april 1311), župnik v Piberju, umorjen zaradi okrutnosti ** ## Gebhard II. († 3. avgust 1315), 1295 kanonik in podkatedralec škofije, 1313–1315 izvoljeni škof v Passauu ** ## Preyde/Brigida († 1315), ⚭ Ortolf Kranichberški ** ## Gertrud (1316), ⚭ Heidenrajh, gradiščan na Gars am Kamp === Walseejsko-Linški === [[Slika:Linie_Walsee-Linz_(Doblinger_1906).jpg|sličica| Linija Walseejsko-Linških (po Doblingerju 1906); Pozor, napaka v številki: namesto Eberhard VIII. bi moralo biti pravilno Eberhard VII. († 1351).]] # Eberhard IV./II. († 1325), svetovalec vojvode [[Albreht I. Habsburški|Albrehta]], (1288) mu je [[Rudolf I. Habsburški|kralj Rudolf]] skupaj z bratom Henrikom podelil fevd skupaj s Sindelburgom in [[Hausberg Sommerau|Sommerauom]], od leta 1288 deželni sodnik alias deželni glavar dežele ob Ennsu, ⚭ Marija Kuenrinška († 1320) ## Kunigunde († 1342), ⚭ Jans Kapellenski († 1354) ## Neža, poročena z Amelrihom [[Gospodje Ptujski|Ptujskim]] (umrla 1336) ## Doroteja, poročena z Reinprehtom II. [[Herren von Ebersdorf|Ebersdorfskim]] (umrla 1343) ## Margareta († 1334), ⚭ Alber [[Herren von Wolkersdorf|Volkersdorfski]] (†† 1334) ## Eberhard V/III († 1371), od 1322 deželni sodnik (landrichter) Zgornje Avstrije, 1353–61 in 1369–71 glavar Zgornje Avstrije; 1355 ustanovitev opatije Schlierbach; 1333 nakup gospostva Freudenstein, 1334/36 ustanovitev cistercijanske opatije Säusenstein, 1364 gradnja gradu Oberwallsee pri Freudensteinu; (I.) poročen z Elizabeto Gutratsko ; (II.) poročen z Ano Losensteinsko († 1355); (III.) poročen s Flormej (Floringa) [[Gospodje Ptujski|Ptujsko]] ### (II.) Eberhard VII. († 1351), ⚭ Ana iz Neuhausa († 1350) ### (II.) Henrik V. († 1342) ### (II.) Neža († 1355), ⚭ Ivan Pernsteinski ali Bernsteinski († 1382) ### (III.) [[Georg von Walsee|Jurij Walseejski]] († 1400/01), dedič iz ''graške linije'' leta 1363, darilna listina Schlierbachu leta 1395; poročen z Margret, hčerko grofa Jörga Curbawskega; †† dedič iz ''linije Ennskih'' #### Eberhard X. (umrl pred letom 1400) ### (III.) Katarina († 1399), ⚭ Alber IV. Puchheimski († 1399) === Walseejsko-Ennški === [[Slika:Linie_Walsee-Ens_(Doblinger_1906).jpg|sličica| Walseejsko-Enška linija (po Doblingerju 1906)]] # [[Heinrich I. von Walsee|Henrik I.]] († 1326), 1288 jima je skupaj z bratom Eberhardom [[Rudolf I. Habsburški|Kralj Rudolf]] podelil v fevd Sindelburg in [[Hausberg Sommerau|Sommerau]], (grajski-)glavar v Ennsu, ⚭ Elizabeta Starhemberška († 1326) ## Guta († 1331), ⚭ Hartnid II. Stadeški († 1336) ## [[Heinrich I. von Walsee|Henrik II.]] († 1333), ⚭ Adelheid Aichenski (Aychaim) ## [[Reinprecht I. von Walsee|Reinpreht I.]] († 1361), [[Burggraf zu Enns|gradiščan na Ennsu]]; (I.) ⚭ Elizabeta Starhemberška († 1368?); (II.) ⚭ Elizabeta iz Lengenbacha († 1347?); (III.) ⚭ Elizabeta Kapellenska ### (I.) Rudolf I. († 1405), 1366 odvetnik in glavar v [[Prednja Avstrija|Prednji Avstriji]], 1376–79 deželni glavar na Štajerskem, 1397 deželni maršal v Spodnji Avstriji in dvorni mojster vojvode Viljema, ⚭ 1374 Neža iz Leipa/Leipp/Lipa († po 1407) ### (I.) [[Reinpreht II. Walseejski-Ennski|Reinpreht II.]] († 1422), od 1380 glavar dežele ob Ennsu, 1382–1386 ''Schaunberški spopad'', 1412 dvorni mojster [[Albreht I. Habsburški|vojvode Albrehta V.]], 1411–17 ''[[Walseer Fehde|Walseejski spopad]]'' z [[Ernest Železni|vojvodo Ernstom]], 1418 dedni miznik [[Truchsess von Steiermark|Štajerske]], dedoval 1399 [[Devinski gospodje|Devinske gospode]] (†† Hugo/Haug IX.) in 1406 Kapellerje (†† Eberhard II.) (I.) ⚭ Katarina Liechtensteinska-Nikolsburška († 1397); (II.) ⚭ Ana Kapellenska roj. [[Devinski gospodje|Devinska (Duino)]], vdova po [[Eberhard II. von Kapellen|Eberhardu II. Kapellenskem]]; (III.) ⚭ Katarina [[Devinski gospodje|Devinska]] († 1435), hči Huga Devinskega (Hugo IX. Devinski) #### (I.) Neža ⚭ Oton iz Zelkinga #### (III.) Barbara († 1430), ⚭ [[Nikolaus Frankopan jun.|Nikola[j] ml.]] [[Frankopani|Frankopan Krški]] († 1458), Ban Hrvaške #### (III.) Reinpreht IV. († 1450), vrhovni maršal [[Marschall in Österreich|Avstrije]] (od 1440), vrhovni miznik na Štajerskem, [[Hauptmann von Enns|glavar v Ennsu]], ⚭ Katarina Rosenberška († 1455) ##### Neža († 1470), ⚭ Bernard Schaunberški († 1473) ##### Rudolf II. ##### Wolfgang V. († 1466), 1465 vrhovni [[Marschall von Österreich|Maršal Avstrije]], [[Mundschenk von Steiermark|Schenk]] oz. [[Truchsess von Steiermark|miznik na Štajerskem]], vrhovni [[Hauptmann in Österreich|glavar v Avstriji]] doljnja polovica in ob Ennu, svetnik [[Friderik III. Habsburški|Friderika III.]], ⚭ Veronika Ortenburška († 1461), hči Alrama II. ##### Reinpreht V. († 1483, †† Izumrtje v moški liniji), 1467 Vrhovni [[Marschall von Österreich|Maršal Avstrije]], miznik Štajerske in (do 1478) deželni glavar ob Ennu, ⚭ Margareta Starhemberška († 1466), ⚭ Katarina Starhemberška († po 1484) ###### Barbara († 1506), ⚭ Sigmund I. Schaunberški († 1498) → dedoval po ''Schaunberških'' ### (I.) Ana († 1373), ⚭ Hugo VII. [[Devinski gospodje|Devinski]] († 1390) ### (I.) Doroteja († 1398), ⚭ Wulfing Stubenberški († 1398) ### (I.) Friderik V. († 1408, nesreča), 1403 deželni maršal (Spodnja-)Avstrija, 1407 dvorni mojster vojvode Leopolda IV.; (I.) ⚭ Ana iz Winkela († 1389); (II.) ⚭ Ida Weinsberška; (III.) ⚭ Doroteja Starhemberška († 1419) #### (I.) Krištof #### (I.) Katarina ### (II.) Neža († 1402), ⚭ Jobst I. Rosenberški († 1369) ## [[Friedrich II. von Walsee|Friderik II.]] ( † 27. oktober 1355), [[Burggraf zu Enns|gradiščan v Ennsu]], ⚭ Kunigunda Liechtensteinska-Murauska ### Ana († 1398), ⚭ Janez II. iz Kuenringa († 1349) ### Neža († 1351), ⚭ Niklas [[Herren von Chiau|iz Chiau]] († 1355) ### Elizabeta (1360), ⚭ [[Konrad von Maissau|Konrad iz Maissaua]] († 1396), Vrhovni maršal Avstrije ### Uršula († 1370), ⚭ Gundaker Polheimski ### Friderik VI. († 1372), 1362 tržne pravice za Sindelburg (z bratom Henrikom)1367–68 deželni maršal (Spodnje-)Avstrije, 1369 deželni glavar Štajerske #### Afra († 1430), ⚭ Hartnid Liechtensteinska-Nikolsburška († 1395) ### Wolfgang († 1361) ### Henrik VI. († 1398), 1374–79 deželni glavar dežele ob Ennu, zgradil 1368–88 [[Schloss Nieder-Wallsee|grad Nieder-Wallsee]], ⚭ Ana [[Hohenberg (Adelsgeschlecht)|von Hohenberška]] († 1418) === Walseejsko-Graški === [[Slika:Linie_Walsee-Graz_(Doblinger_1906).jpg|sličica| Linija Walseejsko-Graška (po Doblingerju 1906)]] # Ulrik I. (umrl okrog 1329), deželni glavar Štajerske od 1299; (I.) poročen z Elizabeto; (II.) poročen z Diemut iz Rohrau (umrla 1319); (III.) poročen s Katarino [[Goriški grofje|Goriško]] (ali [[Herren von Schärfenberg|Schärfenberško]] ?) (umrla 1329) ## (I.) [[Ulrik II. Walseejski|Ulrik II.]] († ok. 1359), 1322 ''bitka pri Mühldorfu'': ranjen v ujetništvu, glavar na Štajerskem, od 1329 deželni glavar Štajerske, ⚭ Adelheid Weinsberška († 1357) ### Eberhard VIII. († 1363, izumrtje Walseejsko-Graške linije, deduje Linška linija), štajerski deželni glavar 1359–1361, poročen z Elizabeto iz Kuenringa († 1379) ## (II.) Jans/Hanns I. († okoli 1342/1345), glavar na Štajerskem ## (II.) [[Friedrich III. von Walsee|Friderik III.]] († 1362) »iz Štajerske«, glavar na Štajerskem, 1259–61 vrhovni [[Schenk der Steiermark|pokalnik]], 1261 vrhovni miznik [[Truchsess der Steiermark|Štajerske]] ⚭ Neža iz Kuenringa († 1368) ## (II.) Neža († 1329), ⚭ [[Ulrik V. Pfanberški]] († 1354) ## (II.) Diemut († 1357), ⚭ (I.) Andrej [[Gisingovci|Gising]] (plemiška rodbina Héder ), vrhovni sodnik v Zali, ⚭ (II.) [[Friderik I. Celjski|Friderik I. Žovneški/Celjski]] († 1360) === Walseejsko-Drosendorfski === [[Slika:Linie_Walsee-Drosendorf_(Doblinger_1906).jpg|sličica| Linija Walseejsko-Drosendorfski (po Doblingerju 1906)]] # [[Friedrich I. von Walsee|Friderik I.]] (* 1298; † 1318), ⚭ Alheid iz Werde († 1328) ## [[Eberhard VI. von Walsee|Eberhard VI.]] († 1356), gradiščan v Weitri ; (I.) ⚭ Alheid [[Herren von Falkenberg (Österreich)|Falkenberška]] († 1349), 2. ⚭ Neža [[Ortenburžani|Ortenburška]] († 1386) ### (I.) Friderik VII. Potensteinski († 1371/1392), ⚭ Klara iz Kuenringa († 1359) #### Volfgang († 1374) #### Ulrik († 1374) #### Friderik IX. (umrl 1392, izgubil Weitro) #### Neža, poročena s Henrikom iz Zelkinga #### Johana, ⚭ Jan iz Meserič ### (I.) Henrik V. Merkensteinski († 1373), ⚭ Margareta Nagymartoni #### Margareta († 1439), ⚭ Ulrik Dachsberški (Daxberški) († 1439) ## [[Eberhard VI. von Walsee|Friderik IV.]] († 1335), ⚭ Margareta ### Ana, ⚭ Oton V. Maissauski († 1359) ## [[Heinrich III. von Walsee|Henrik/Heidrih/Heidenreich III.]] († 1367), „iz Enzesfeld “ ⚭ Barbara Klingenberška, 2. ⚭ Katarina [[Herren von Chiau|iz Cheiau/Kyau]] († okoli 1374) ( grad Kaja ) ### Reinpreht III. († 1353) ### Eberhard IX. († 1371), (I.) ⚭ Flormej [[Gospodje Ptujski|Ptujska]], 2. [[Elisabeth von Wallsee-Kuenring|Elizabeta iz Kuenringa]] († 1379) ### Ivan II. († 1370), »iz [[Burg Enzesfeld|Enzesfelda]] «, ⚭ Elizabeta [[Gospodje Ptujski|Ptujska]] #### Ulrik IV. († 1400, linija Drosendorfskih izumre), deželni glavar Štajerske leta 1384, se je poročil z Elizabeto Neitberško († 1411) ##### Katarina (umrla 1428) #### Rudolf #### Friderik ### Friderik VIII. (umrl 1364) ### Henrik VIII. (umrl 1377) ### Wolfgang IV. († 1382), poročen s Katarino Maidburško († 1400) ### Alheid/Adelheid, ⚭ Leutold Kuenring-Dürnsteinski († 1355); (II.) ⚭ Zdenek iz Leipe/Leipp/Lipe († 1359) ## Katarina († 1354), poročena z Weichardom iz Winkela († 1348); datum smrti je med letoma 1353 in 1360, ker je bil priča dokumentu 1. septembra 1353 (Fontes XXI, 2, str. 231, št. CCXXXIX) ## Ana je leta 1332 vstopila v samostan Imbach/Minnebach == Ministeriali Walseejskih == Walseejski vazali so bili: {| class="toptextcells" | * [[Thurni (plemiška rodbina)|Thurni]] * [[Hollenecker (plemiška rodbina)|Hollenecker]] * [[Gleinitzer (plemiška rodbina)|Gleinitzerji]] * [[Weißenecker (plemiška rodbina)|Weißeneckerji]] * [[Hauser (plemiška rodbina)|Hauserji]] * [[Winkler (plemiška rodbina)|Winklerjevi]] * [[Herren von Graben|Grabenski]] |} == Posesti == {| class="toptextcells" style="width:100%" | style="width:25%" | '''Gornja Avstrija''' * Achleiten * Altwartenburg (nach Belagerung) * Ebelsberg * Schloss Eggenberg * Falkenstein (pfandweise) * Frankenburg (pfandweise) * Frauenstein/Steyrstain (zu Stift Schlierbach) * Herrschaft Freistadt (pfandweise) * Gallspach * Gschwendt * Hochhaus * Kammer (am Attersee) * Klingenberg (pfandweise) * Vogtei zu Lambach (pfandweise) * Lichtenau * Schloss in Linz * Schloss Marbach in Ried in der Riedmark * Mitterberg * Mühlwang * ''Neuattersee zum Kogl'' (St. Georgen im Attergau) (pfandweise) * Neuburg (heute Bayern, pfandweise) * Oberwallsee mit Herrschaft Freudenstein * Oberweis * Ort am Traunsee * Burg und Markt Ottensheim (pfandweise) * Pernstein * Puchheim (pfandweise) * Regau * Reichenau * Reichenau * Reichenstein * Reichenstein (Hälfteanteil) * Riedegg (pfandweise) * die Riedmark (pfandweise) * Ror/Rohr (pfandweise) * Rottenegg * Ruttenstein mit Märkten Unterweißenbach und Königswiesen * Scharnstein mit Grünau, Kirchham, Vorchdorf, Laakirchen * Schwertberg * Seisenberg/Seusenberg/Säusenburg/Seisenburg (pfandweise) * Spielberg * Burg Starhemberg (Eferding) (nach Eroberung) * Starhemberg (Haag) (pfandweise) * Herrschaft und Landgericht Steyr (pfandweise) * Tollet * Trattenegg * Waldamt Weitersfelden * Waldenfels * Waxenberg (pfandweise) * Wels (pfandweise) * Wernstein am Inn (pfandweise) * Wildenstein * [[Grad Windegg|Windegg]] '''Češka''' * Rosenberg (pfandweise) * Wittinghausen (pfandweise) | style="width:25%" |'''Štajerska''' (mit [[Štajerska|Untersteier]]) * Altenhofen (?) * [[Arnež, Avstrija|Arnfels]] * Buchenberg * Burgstall * [[Celje|Cilli]] (pfandweise) * Dietersdorf bei Fürstenfeld * [[Ivnik|Eibiswald]] * [[Vrbna|Feldbach]] (pfandweise) * Freudenberg * Güter bei Frohnleiten, in Semriach, [[Laufnitz]] und Schrems (pfandweise) * Geyrach/[[Jurklošter]] * Gleichenberg * Gonobitz/[[Slovenske Konjice]] * Hohenegg/[[Vojnik]] (pfandweise) * Kapfenstein * Kornberg * Kostreiniz (pfandweise) * [[Voitsberg|Krems bei Voitsberg]] * Krottendorf (?) * Haus und Hofstatt zu [[Ljubljana|Laibach]] * [[Lemberg pri Šmarju|Lengenberg (Lemberg)]] (pfandweise) * Mahrenberg und Gut und Vogtei Remschnig ^ Herrschaft Marburg an der Drau * Oberradkersburg/[[Gornja Radgona]] * Stadt Oberwölz * [[Grad Ojstrica|Burg Osterwitz]]/Ojstrica * Pack (?) * Hofmarken in [[Ptuj|Pettau]] * Pfannberg (pfandweise) * [[Mozirje|Prassberg]] (pfandweise) * Rabenstein * [[Grad Riegersburg|Riegersburg]], * [[Rogatec|Rohitsch]] (pfandweise) * Feste Rothenfels * Sachsenfeld – [[Žalec]] (pfandweise) * Sachsenwarth/Žaženberk (pfandweise) * Saldenhofen/Vuzenica (Anteil) * [[Grad Žovnek|Sanneck]] (pfandweise) * [[Šoštanj|Schönstein]] (pfandweise) * Amt Sinabelkirchen * [[Grad Žlemberk|Smielenburg/Schmirnberg]] * [[Ščavnica, Avstrija|Stainz]] (pfandweise) * Stattenberg/[[Štatenberk]] * Trautenburg * Übelbach * [[Deutschfeistritz|Waldstein]] * Wechseneck/Waxenegg (bei Anger) * Weinburg * [[Wildon]] (pfandweise) * [[Slovenj Gradec|Windischgraz]] (pfandweise) '''Koroška''' * [[Greifenburg]] (pfandweise) * [[Grad Hartneidstein|Hartneidstein]] * [[Grad Stari Rožek|Rosegg]] * Traberg/Unterdrauburg/[[Dravograd]] (Cillier Vermächtnis) * [[Grad Vivšnik|Weißenegg]] | style="width:25%" |'''Kranjska''' * Dragembl/[[Dragomelj]] (1399–1411) * Flödnig/[[Smlednik]] (pfandweise) * Görtschach/[[Goričane]] (pfandweise) * Guteneck/[[Gotnik]] (1399–1472) * [[Schloss Novi grad (Kokra)|Neuberg/Neuburg/Novi grad]] an der Kanker/[[Kokra]] * Oberstein/[[Kamnik]] (pfandweise) * Reifnitz/[[Ribnica (razločitev)|Ribnica]] * Senosetsch/[[Senožeče]] (1400–1472) * [[Burg Školj|Školj]] * Zirknitz/[[Cerknica]] '''Istra, Oglej in okolica''' (spätere Küstenlande) * Bremp/[[Prem]] (1399–1472) * Castau/[[Kastav]] (1399–1472)<ref name="Valvasor" /> * [[Devin - Nabrežina|Duino/Devin/Tybein]] (Burgherrschaft Ober- und Unter-Tibein, mit [[San Giovanni di Duino]], 1399–1472)<ref name="Valvasor" /> (heute Italien) * [[Reka, Hrvaška|Fiume]]<ref name="Valvasor" /> * Frayn (?) (pfandweise) * Mitterburg/[[Pazin]]/Pisino (pfandweise) * Moschenitz/[[Mošćenice]]<ref name="Valvasor" /> * Primano<ref name="ADB"> {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|Franz von Krones|ADB:Walsee|Familienartikel}} </ref> * St. Veit am Pflaum/Fiume/[[Reka, Hrvaška|Rijeka]] (bis 1471) * Senosetsch/[[Senosezza]]<ref name="ADB" /><ref name="Valvasor" /> * Vaprinitz/[[Veprinac]]<ref name="Valvasor" /> * [[Vinal]] (1440) |'''Spodnja Avstrija''' * Amt Altenhofen (St. Valentin) * Asparn (pfandweise) * Drosendorf (pfandweise) * Drösing * Ebreichsdorf * Burg Eisenreichdornach (Vogtei) * Engelstein * Enzesfeld * Ernegg * Freyenstein (Neustadtl an der Donau) * Gleiß * Gobelsburg * Guntersdorf * Hagenberg * Hainstetten * Hartenstein * Hohenegg (Hafnerbach, bei St. Pölten) * Hubertendorf * Jaidhof (pfandweise) * Kalksburg * Karlsbach (pfandweise?) * Kollmitz * Kranichberg * Kronsegg * Leesdorf * Liechtenstein * Merkenstein * Mitterau * Mühlbach * Murstetten * (Nieder-)Wallsee * Ochsenburg * Grafschaft Peilstein (St. Leonhard am Forst) * Plankenberg (pfandweise) * Pottenstein (pfandweise) * Purgstall * Purkersdorf * Rabenstein (nicht gesichert) * Ramingdorf * Randegg (kurzzeitig nach Fehde) * Rauheneck * Reinsberg * Rossatz * Salaberg (Bamberger Vogtei) * St. Peter in der Au (kurzzeitig nach Fehde) * Säusenstein (Stift Säusenstein) * Schloss Schönau * Seebarn (nicht gesichert) * Seisenegg * Senftenberg * Sindelburg bei Wallsee * [[Hausberg Sommerau|Sommerau]] bei Wallsee * Spitz (pfandweise) * Strannersdorf * Herrschaft Stronsdorf * Ulrichskirchen * Viehofen * Wang * Weinzierl * Weitra (?) * Wieselburg * Wolfstein (pfandweise) * Wuldersdorf/Wullersdorf (pfandweise) |} Leta 1466 so Habsburžani pridobili posesti na [[Kvarner|Kvarnerju]], vključno z Reko, Kastavom, Veprincem in Mošćenicami. Leta 1472 (izjava Reinprechta V. o dedovanju 12. marca 1472 v korist cesarja Friderika) <ref name="ADB"> {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|Franz von Krones|ADB:Walsee|Familienartikel}} </ref> so sledili Devin (gospostvo Zgornjega in Spodnjega Devina), Prem in Senožeče – z zemljiščem v bližini Sv. Janeza Devinskega so Habsburžani imeli posesti na Jadranu od leta 1366, zdaj pa je bilo [[Avstrijsko primorje]] utrjeno. == Literatura == * Max Doblinger : ''Gospodje iz Walseeja.'' ''Prispevek k avstrijski aristokratski zgodovini.'' ''Iz arhiva za Avstrijo'' ''Zgodovina (zv. XCV, II. del, str. 235) natisnjena ločeno'' (= ''Arhiv za avstrijsko zgodovino.'' Zvezek 95, str. 235–578, I-15103/95, {{ISSN|0003-9322}} ). Dunaj 1906, 344 strani. * Karel Hruza : ''Gospodje iz Walseeja.'' ''Zgodovina švabsko-avstrijske plemiške družine (1171–1331)'' Disertacija, Konstanz 1994 (= ''Raziskava o zgodovini Zgornje Avstrije.'' Zvezek 18. Linz 1995). * * [[Avgust Dimitz|August Dimitz]]: ''Geschichte Krains.'' 4 Bände, Laibach 1874, S. o.A. * {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|[[Franz von Krones]]|ADB:Walsee|Familienartikel}} == Zunanje povezave == == Reference == <references> <ref name="ADB"> {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|Franz von Krones|ADB:Walsee|Familienartikel}} </ref> <ref name="Valvasor"> {{"|lang=la|Anno MCCCC male extinctis D. D. de Tybein, seu de Duino, investitur Reinpertus de Walsee de bonis eorum Duino, Senoseza, Gueteneg, Flumine, Castum, Vaprinitz & Moscheniza, de quibus ultimis, olim spectantibus ad Polensem Episcopum investitus fuit ab Episcopo ea lege, ut quemquis novum Praesulem nova donatione honoraret duorum canum venaticorum unius Asturis & pulli eleganter ornati|Übersetzung=Nachdem im Jahre 1400 die Herren von Tybein, auch von Duino, erloschen waren, wurde Reinprecht von Walsee mit deren Gütern – Duino, Senosetsch, Guteneck, Fiume, Castua, Veprinaz und Moschenitz belehnt. Letztere erhielt er vom Bischof von [[Pula|Pola]] zum Lehen mit der Auflage, jedem seiner Nachfolger zwei Jagdhunde, einen Falken und ein vornehm angeschirrtes Füllen zu schenken|Quelle=Fiumarer Epitaph von 1400; zitiert in [[Valvasor]]: ''[[Die Ehre dess Hertzogthums Crain]].'' XI. Buch, S.&nbsp;470–479}}. </ref> </references> [[Kategorija:Družinska drevesa]] edkugcdm61cdsqfd8hpjnyaq9n7ckt3 6731584 6731576 2026-08-05T20:30:13Z JozefD 5744 /* Linija Walseejsko-Ennška */ 6731584 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina|name=Gospodje Walseejski|other_names=''von Walsee, Walchsee, Walse, Walsse, Wallssee, Waldze, von Waldsee, Valsa''|coat_of_arms=Blason Walsee.svg|coat_of_arms_size=200 px|origin=[[Švabska]]|region=posesti na [[Švabska|Švabskem]], [[Štajerska|Štajerskem]] v [[Spodnja Avstrija|Spodnji]] in [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]], na [[Koroška|Koroškem]], [[Kranjska|Kranjskem]], v [[Istra|Istri]] in na [[Češka|Češkem]]}} '''Gospodje Walseejski''' (tudi '''von Wallsee''', ''Walchsee'', ''Walse'', ''Walsse'', ''Wallssee'', ''Waldze'', prvotno ''von Waldsee'', italijansko ''Valsa'') so izvirali iz [[Švabska|Švabske]]. Z Eberhardom Walseejskim († 1288), ki je bil privrženec grofa [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfa Habsburškega]], kasnejšega nemškega kralja, se je rodbina ustalila tudi na jugovzhodu. Čeprav Eberhard še ni igral politične vloge, so štirje njegovi sinovi in njihovi potomci kmalu stali v ospredju habsburškega dvornega plemstva. Skupno so štiri rodbinske linije hitro dosegle veliko bogastvo in ugled: [[Linz|Linška]] linija (izumrla okoli leta 1400), Ennška linija, ki je zadnja izumrla leta 1483 in je imela največjo količino posesti, [[Gradec|Graška]] linija (izumrla leta 1363) in Drosendorfska linija (izumrla okoli leta 1400). Kmalu so zavzeli vplivne položaje v Avstriji. Ena linija je pridobila dedno funkcijo [[Maršal|maršala]], druga pa dedno funkcijo komornika v Avstriji. Po izumrtju družine Emmerberg so bili dedni mizniki na [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]]. S porokami, dedovanjem in darili vladarja si je rodbina pridobila velika posestva v [[Spodnja Avstrija|Spodnji]] in [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]], na Štajerskem, [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], [[Kranjska|Kranjskem]] in v [[Istra|Istri]]. Leta 1331 je družina Walsee prodala Habsburžanom svoj rodovni sedež Waldsee na Švabskem. Gospodarji Walseeja so bili sorodniki [[Devinski gospodje|Devinskih gospodov]] in njihovi glavni dediči. == Zgodovina == === Linija Walseejsko-Linških === '''Eberhard IV./II.''' († 1325), ustanovitelj [[Linz|linške]] linije, je bil eden najvplivnejših svetovalcev vojvode [[Albreht I. Habsburški|Albrehta]]. [[Albreht I. Habsburški|Leta]] 1291 se je pojavil kot deželni sodnik [[Zgornja Avstrija|ob reki Enns]] in to ostane do konca svojega življenja. Velja za zavetnika frančiškanske cerkve v Linzu. Njegov sin '''Eberhard V./III.''' († 1371) je bil prav tako deželni sodnik od 1322 do 1361 in 1369 do 1371, leta 1353 pa je bil imenovan tudi [[Deželni glavar|za deželnega glavarja (Hauptmann]] ob Ennu). Moral se je spopadati z družinama Neuhauserjev in Rosenberžanov, ki sta prodrli vse do Donave. Leta 1334/36 je ustanovil cistercijanski samostan Säusenstein, svoj grad Schlierbach preuredil v cistercijanski samostan (1355) in zgradil trdnjavo Oberwallsee. Linška rodbina je izumrla z njegovimi sinovi Eberhardom, Henrikom in Jurijem († 1400/1401). === Linija Walseejsko-Ennška === Ustanovitelj Ennške linije je bil '''Henrik I.''' († 1326), (gradiščan) mestni glavar Ennsa na gradu Ennsburg, ki se je pogumno boril za Habsburžane v bitki pri Mühldorfu (1322). Njegov najstarejši sin '''Henrik II.''' je ostal brez otrok. Njegova mlajša sinova '''Reinpreht I.''' († 1361) in '''Friderik II.''' († okoli 1355) sta bila zavetnika minoritskega samostana v Ennsu in sta po listini iz leta 1331 postala zastavna imetnika [[grad Waxenberg|gradu Waxenberg]] in [[grad Ottensheim|gradu Ottensheim]] ter istoimenskega trškega naselja; to jima je zagotovila sorazmerna prodajna cena za njuno švabsko rodovno posest v višini 11.000 mark srebra. Reinpreht in Friderik sta bila skupno gradiščana Ennsa. Mlajši sin Friderika, '''Henrik VI.''' († 1398) je bil deželni glavar Zgornje Avstrije od leta 1374 do 1379 in morda tudi svetovalec vojvode Viljema leta 1395. Henrikov starejši brat '''Friderik VI.''' († 1372) je bil v letih 1367–68 deželni maršal Spodnje Avstrije in leta 1369 deželni glavar Štajerske. Glavno vejo rodbine Ennške linije sestavljajo Reinprehtovi sinovi: '''Rudolf I.''' († 1405), ki se prvič pojavi na zahodnih habsburških ozemljih, a je bil že leta 1373 deželni glavar Štajerske in leta 1397 deželni maršal Spodnje Avstrije. Njegov mlajši brat '''Friderik V.''' († 1408, umrl v nesreči) je bil od leta 1403 deželni maršal (Spodnje) Avstrije in je posredoval v sporu glede skrbništva nad vojvodo [[Albreht II. Nemški|Albrectom V.]]. Februarja 1408 je doživel nasilni konec, ko je bil kot žrtev malomarnosti lastnih mož razstreljen v smodnišnici na svojem gradu Neu-Wallsee in tri dni pozneje umrl. [[Slika:Walsee_1422_property_(Doblinger_1906).jpg|sličica| Posest rodbine Walseejskih ob smrti Reinprehta II.]] [[Reinpreht II. Walseejski-Ennski|'''Reinpreht II.''']] († 1422), srednji brat, od 1380 (deželni-)glavar dežele ob Ennu, je oblegal v imenu vojvode [[Albreht II. Avstrijski|Albrehta. II.]] [[Grad Schaunberg|rodovni grad Schaunberških]] (»Schaunberški spopad«). Predvsem pa je leta 1410/11 dosegel odpravo skrbništva nad mladoletnim vojvodo Albrehtom V. Med letoma 1411 in 1417 je obstajal sovražen odnos med Reinprehtom II. in vojvodo [[Ernest Železni|Ernstom]], ki se je kazal v napadih in plenjenju na Štajerskem (»Walseejski spopad«). Po izumrtju ostalih Walseejskih linij je utrdil vso oblast v svojih rokah. Seznam gospostev, ki jih je imel Reinprecht II. leta 1416 v zastavi in posesti vključujejo: Pazinsko grofijo ([[Pazin]]) in grajsko gospostvo "Frajn" v Istri, [[Stari grad, Kamnik|Gornji grad Kamnik]] in [[grad Goričane|Goričane]] na Kranjskem, [[grad Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] in [[Grad Radlje|Radlje ob Dravi]] na Štajerskem, Waxenberg, Frankenburg, Puchheim, Säusenstein (kjer je bil tudi cistercijanski samostan, katerega ustanovitelji in meceni so bili člani rodbine Walseejskih), grofijo Peilstein, Seisenegg, Freienstein/Freyenstein ob Donavi, Wuldersdorf in Pernstein. Po poravnavi med vojvodo Albrehtom V. in vojvodo Ernestom (konec Walseejskega spopada) je Reinpreht dobil nazaj gradove [[Grad Riegersburg|Riegersburg]], [[Grad Slovenske Konjice|Slovenjske Konjice]], [[grad Štatenberg|Štatenberg]], [[Grad Ivnik|Ivnik]] in [[grad Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] na Štajerskem, [[grad Goričane|Goričane]] in [[Novi grad na Kokri]] na Kranjskem, ki mu jih je vojvoda Ernst vzel med sporom. Poleg tega je Reinpreht leta 1418 dobil [[trdnjava Rothenfels|trdnjavo Rothenfels]], mesto Oberwölz in [[grad Waxenegg]], ki jih je Reinpreht odvzel Ivanu Stubenberškemu. Leta 1418 je bil podeljen tudi dedni položaj miznika Štajerske. V generaciji Reinprehtova II. je rodbini pripadla tudi ogromna dediščina sorodnikov [[Devinski gospodje|Devinskih gospodov]] (1399), s katero so se posesti rodbine Walseejskih razširile do Jadranskega morja (gospostva [[Devin - Nabrežina|Devin]], [[grad Gotnik|Gotnik]], [[Reka, Hrvaška|Reka]], [[Kastav]], [[Veprinac]] in [[Mošćenice]]). Lastništvo Devina je vključevalo tudi sedež in glasovalno pravico v državnem zboru, zaradi česar je bil Reinpreht praktično [[Cesarska neposrednost|cesarski podložnik]]. Vse to premoženje je prešlo od Reinprehta na njegovega edinega sina '''Reinprehta. IV.''' († 1450), kateremu je cesar [[Sigismund Luksemburški]] leta 1434 podelil [[Krvno sodstvo|pravico krvnega sodstva]] nad vsemi svojimi gospostvi, po njem pa še zadnja potomca rodbine Walseejskih: '''Wolfgang V.''' († 1466) in '''Reinpreht V.''' († 1483). Reinpreht V. je leta 1451 sklenil dedno pogodbo s [[Celjski grofje|Celjskimi grofi]], vendar ta ni stopila v veljavo, ker je zadnji celjski grof umrl leta 1456. V svoji oporoki iz leta 1465 je Wolfgang kot "gospod Devina in na Krasu, vrhovni maršal Avstrije, štajerski točaj in glavar dežele nad Ennsom" cesarju [[Friderik III. Habsburški|Frideriku]] zapustil vse svoje gradove, mesta, trge in vasi na Krasu in v Istri, in sicer sv. Vid nad Reko, Veprinac, Mošćenice, »Sabinach«, Gotnik z vsemi pripadajočimi pripadnostmi, ki so mu pripadle po delitvi dediščine z njegovim bratom Reinprehtom V. Reinpreht V., imetnik istih uradov, je leta 1472 cesarju Frideriku prodal obe gospostvi Zgornji in Spodnji Devin, Sveti Janez pri Devinu, [[Senožeče]] in [[Prem]], skupaj z vsemi pripadajočimi pritiklinami. Na ta način so Habsburžani lahko pridobili nadzor nad gospostvi Walseejskih v obalni regiji. Reinpreht V. je umrl leta 1483 in je bil pokopan na svojem posestvu Seissenberg/Seisenburg. Njegova hči Barbara je lahko pridobila zgornjeavstrijsko posest rodbine Walseejskih: Scharnstein, Pernstein, Oberwallsee, Wildenstein, [[Grad Windegg|Windeck]], Ruttenstein in Ort am Traunsee, pa tudi Waxenberg (Wechsenberg) in zastavno pravico Frankenburg. Waxenberg je padel v roke deželnega kneza, Barbara pa je ostale posesti prinesla svojemu možu Sigmundu Schaunberškemu. === Linija Walseejsko-Graških === '''Ulrik I. Walseejski''' (umrl okoli leta 1329), ustanovitelj štajerske ali [[Gradec|graške]] linije, je običajno deloval skupaj s svojim najstarejšim bratom Eberhardom IV. Stara visokonemška pesem hvali "Uolreich den volkomen Degen" v bitki pri Göllheimu. V letih 1308–1313 je v Gradcu na Grillbühelu (takrat zunaj mestnega obzidja, danes se tam nahaja ''Alte Technik'') ustanovil prvi graški ženski samostan, dominikanski samostan, ki je služil tudi kot njegov grob. Območje, ki je prej pripadalo deželnemu knezu, mu je leta 1307 podaril vojvoda [[Friderik I. Habsburški|Friderik.]] Od leta 1299 je bil Ulrik I. Walseejski deželni glavar Štajerske. Leta 1309 je organiziral zatiranje plemiškega upora proti vojvodi [[Friderik I. Habsburški|Frideriku]] in Leopoldu. Od leta 1320 do 1321 je bil Ulrik guverner Padove. Leta 1322 je Ulrik jezdil s Štajerci, njegov brat Henrik iz linije Ennskih pa se je skupaj s starejšima sinovoma pridružil Avstrijcem v bitki proti kralju [[Ludvik IV. Wittelsbaški|Ludviku Bavarskemu]] (bitka pri Mühldorfu); Ulrikov sin, ki se je prav tako imenoval Ulrik, je bil tam ranjen in ujet. Leta 1328 so pripadniki vseh linij Walseejske rodbine sodelovali v mirovni pogodbi med kraljem Friderikom Lepim in Madžari v Brucku an der Leitha, potem ko je Ulrik osvojil velika ozemlja med rekama Muro in Dravo. '''[[Ulrik II. Walseejski]]''' (umrl 1359) je bil vojni junak, ki ga je slavil Peter Suchenwirt. Leta 1318 se je boril pred Colmarjem, leta 1320 z očetom in svakom [[Ulrik V. Pfanberški|Ulrikom V.]] Pfannberškim za Padovo in leta 1322 v Mühldorfu. Od leta 1329 je nasledil očeta kot deželni glavar Štajerske. Leta 1339 je ustanovil frančiškanski samostan na Ptuju ([[Ptuj|v mestu Ptuj]]). Vsi trije sinovi Ulrika I. (Ulrik, Ivan † 1342 in Friderik † 1362) so bili leta 1331 imenovani „vodilni ljudje na Štajerskem“ in pomagali svojemu svaku [[Friderik I. Celjski|Frideriku I. Celjskemu]] v boju za [[Vovbržani|Vovbrško]] dediščino, ko jim je ta leta 1330 zastavil svoje gradove [[Rogatec]], Kostrevnico, [[Lemberg pri Šmarju|Lemberg]], [[Grad Žovnek|Žovnek]], Ojstrico, Smlednik, [[Šoštanj]] in [[Mozirje]] za 8000 mark graškega srebra proti odkupu. Ulrikov edini sin, '''Eberhard VIII. Walseejski''', je bil od leta 1359 do 1361 deželni glavar Štajerske in je umrl leta 1363. Dediščina je večinoma začasno pripadla Linški liniji. === Linija Walseejsko-Drosendorfska === Linijo rodbine imenovano po Drosendorfu je ustanovil '''Friderik I.''' († 1318) in je izumrla z '''Ulrikom IV. Walseejskim''' († 1400). Drosendorfska linija rodbine je bila prek poroke v sorodu z gospodi Lichtenškimi, Lippejskimi, Maisburžani in Dachsberškimi, še posebej pa z rodbino Kuenring. Papež [[Papež Bonifacij IX.|Bonifacij IX.]] je v zadnjem desetletju 14. stoletja Ulriku IV. Walseejskemu podelil dovoljenje za izgradnjo cerkve na [[Ptujska Gora|Ptujski gori]] (na Novi Štifti pri Ptuju) (danes romarska cerkev [[Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora|Bazilike Madone s plaščem]]). == Grb == * Rodbinski grb prikazuje srebrno palico na črnem ozadju. Na čeladi s črno-srebrnim plaščem je orlovo krilo, kot je opisano na ščitu. (Mesto Bad Waldsee še vedno uporablja tak grb kot [[Grb|svoj mestni grb]] .) * Kasnejši [[grb]] rodbine Walseejskih je razčetverjen: v poljih 1 in 4 sta dva (ali včasih trije) srebrni [[Romb|rombi]] v diagonalni črti; v poljih 2 in 3 je srebrna palica na črnem polju. Obstaja več – zelo podobnih – različic grba. == Družinsko drevo Walseejskih: == === Švabski predniki === [[Slika:Linie_Walsee_I_(Doblinger_1906).jpg|sličica| Švabski izvor gospodov iz Walseeja]] * Eberhard I. ** Eberhard II. († 1248) ** # Wolfgang I. Zellski († 1281), ustanovitelj rodbinske linije Walsee-Dachsperg ** #* Wolfgang II. Zellski († 1291) ** #** Adelheid († 1299), ⚭ Eberhard [[Herren von Jungingen|Jungingenski]] ** # Eberhard III./I. v Avstriji († 1288), ⚭ Adelheid Waldburška († 1275) ** ## Eberhard IV./II. , <nowiki>'''</nowiki>ustanovitelj rodbinske linije ''Walseejsko-Linške<nowiki>'''</nowiki>'' (†† 1400/1401, Georg) ** ## Henrik I., <nowiki>'''</nowiki>ustanovitelj linije ''Walseejsko-Ennške'' <nowiki>'''</nowiki>(†† 1483, Reinpreht V.) ** ## Ulrik I., <nowiki>'''</nowiki>ustanovitelj linije ''Walseejsko-Graške<nowiki>'''</nowiki>'' (†† 1363, Eberhard VIII.) ** ## Friderik I., <nowiki>'''</nowiki>ustanovitelj linije → ''Walseejsko-Drosendorfske<nowiki>'''</nowiki>'' (†† 1400, Ulrik IV.) ** ## Konrad III. († 11. april 1311), župnik v Piberju, umorjen zaradi okrutnosti ** ## Gebhard II. († 3. avgust 1315), 1295 kanonik in podkatedralec škofije, 1313–1315 izvoljeni škof v Passauu ** ## Preyde/Brigida († 1315), ⚭ Ortolf Kranichberški ** ## Gertrud (1316), ⚭ Heidenrajh, gradiščan na Gars am Kamp === Walseejsko-Linški === [[Slika:Linie_Walsee-Linz_(Doblinger_1906).jpg|sličica| Linija Walseejsko-Linških (po Doblingerju 1906); Pozor, napaka v številki: namesto Eberhard VIII. bi moralo biti pravilno Eberhard VII. († 1351).]] # Eberhard IV./II. († 1325), svetovalec vojvode [[Albreht I. Habsburški|Albrehta]], (1288) mu je [[Rudolf I. Habsburški|kralj Rudolf]] skupaj z bratom Henrikom podelil fevd skupaj s Sindelburgom in [[Hausberg Sommerau|Sommerauom]], od leta 1288 deželni sodnik alias deželni glavar dežele ob Ennsu, ⚭ Marija Kuenrinška († 1320) ## Kunigunde († 1342), ⚭ Jans Kapellenski († 1354) ## Neža, poročena z Amelrihom [[Gospodje Ptujski|Ptujskim]] (umrla 1336) ## Doroteja, poročena z Reinprehtom II. [[Herren von Ebersdorf|Ebersdorfskim]] (umrla 1343) ## Margareta († 1334), ⚭ Alber [[Herren von Wolkersdorf|Volkersdorfski]] (†† 1334) ## Eberhard V/III († 1371), od 1322 deželni sodnik (landrichter) Zgornje Avstrije, 1353–61 in 1369–71 glavar Zgornje Avstrije; 1355 ustanovitev opatije Schlierbach; 1333 nakup gospostva Freudenstein, 1334/36 ustanovitev cistercijanske opatije Säusenstein, 1364 gradnja gradu Oberwallsee pri Freudensteinu; (I.) poročen z Elizabeto Gutratsko ; (II.) poročen z Ano Losensteinsko († 1355); (III.) poročen s Flormej (Floringa) [[Gospodje Ptujski|Ptujsko]] ### (II.) Eberhard VII. († 1351), ⚭ Ana iz Neuhausa († 1350) ### (II.) Henrik V. († 1342) ### (II.) Neža († 1355), ⚭ Ivan Pernsteinski ali Bernsteinski († 1382) ### (III.) [[Georg von Walsee|Jurij Walseejski]] († 1400/01), dedič iz ''graške linije'' leta 1363, darilna listina Schlierbachu leta 1395; poročen z Margret, hčerko grofa Jörga Curbawskega; †† dedič iz ''linije Ennskih'' #### Eberhard X. (umrl pred letom 1400) ### (III.) Katarina († 1399), ⚭ Alber IV. Puchheimski († 1399) === Walseejsko-Ennški === [[Slika:Linie_Walsee-Ens_(Doblinger_1906).jpg|sličica| Walseejsko-Enška linija (po Doblingerju 1906)]] # [[Heinrich I. von Walsee|Henrik I.]] († 1326), 1288 jima je skupaj z bratom Eberhardom [[Rudolf I. Habsburški|Kralj Rudolf]] podelil v fevd Sindelburg in [[Hausberg Sommerau|Sommerau]], (grajski-)glavar v Ennsu, ⚭ Elizabeta Starhemberška († 1326) ## Guta († 1331), ⚭ Hartnid II. Stadeški († 1336) ## [[Heinrich I. von Walsee|Henrik II.]] († 1333), ⚭ Adelheid Aichenski (Aychaim) ## [[Reinprecht I. von Walsee|Reinpreht I.]] († 1361), [[Burggraf zu Enns|gradiščan na Ennsu]]; (I.) ⚭ Elizabeta Starhemberška († 1368?); (II.) ⚭ Elizabeta iz Lengenbacha († 1347?); (III.) ⚭ Elizabeta Kapellenska ### (I.) Rudolf I. († 1405), 1366 odvetnik in glavar v [[Prednja Avstrija|Prednji Avstriji]], 1376–79 deželni glavar na Štajerskem, 1397 deželni maršal v Spodnji Avstriji in dvorni mojster vojvode Viljema, ⚭ 1374 Neža iz Leipa/Leipp/Lipa († po 1407) ### (I.) [[Reinpreht II. Walseejski-Ennski|Reinpreht II.]] († 1422), od 1380 glavar dežele ob Ennsu, 1382–1386 ''Schaunberški spopad'', 1412 dvorni mojster [[Albreht I. Habsburški|vojvode Albrehta V.]], 1411–17 ''[[Walseer Fehde|Walseejski spopad]]'' z [[Ernest Železni|vojvodo Ernstom]], 1418 dedni miznik [[Truchsess von Steiermark|Štajerske]], dedoval 1399 [[Devinski gospodje|Devinske gospode]] (†† Hugo/Haug IX.) in 1406 Kapellerje (†† Eberhard II.) (I.) ⚭ Katarina Liechtensteinska-Nikolsburška († 1397); (II.) ⚭ Ana Kapellenska roj. [[Devinski gospodje|Devinska (Duino)]], vdova po [[Eberhard II. von Kapellen|Eberhardu II. Kapellenskem]]; (III.) ⚭ Katarina [[Devinski gospodje|Devinska]] († 1435), hči Huga Devinskega (Hugo IX. Devinski) #### (I.) Neža ⚭ Oton iz Zelkinga #### (III.) Barbara († 1430), ⚭ [[Nikolaus Frankopan jun.|Nikola[j] ml.]] [[Frankopani|Frankopan Krški]] († 1458), Ban Hrvaške #### (III.) Reinpreht IV. († 1450), vrhovni maršal [[Marschall in Österreich|Avstrije]] (od 1440), vrhovni miznik na Štajerskem, [[Hauptmann von Enns|glavar v Ennsu]], ⚭ Katarina Rosenberška († 1455) ##### Neža († 1470), ⚭ Bernard Schaunberški († 1473) ##### Rudolf II. ##### Wolfgang V. († 1466), 1465 vrhovni [[Marschall von Österreich|Maršal Avstrije]], [[Mundschenk von Steiermark|Schenk]] oz. [[Truchsess von Steiermark|miznik na Štajerskem]], vrhovni [[Hauptmann in Österreich|glavar v Avstriji]] doljnja polovica in ob Ennu, svetnik [[Friderik III. Habsburški|Friderika III.]], ⚭ Veronika Ortenburška († 1461), hči Alrama II. ##### Reinpreht V. († 1483, †† Izumrtje v moški liniji), 1467 Vrhovni [[Marschall von Österreich|Maršal Avstrije]], miznik Štajerske in (do 1478) deželni glavar ob Ennu, ⚭ Margareta Starhemberška († 1466), ⚭ Katarina Starhemberška († po 1484) ###### Barbara († 1506), ⚭ Sigmund I. Schaunberški († 1498) → dedoval po ''Schaunberških'' ### (I.) Ana († 1373), ⚭ Hugo VII. [[Devinski gospodje|Devinski]] († 1390) ### (I.) Doroteja († 1398), ⚭ Wulfing Stubenberški († 1398) ### (I.) Friderik V. († 1408, nesreča), 1403 deželni maršal (Spodnja-)Avstrija, 1407 dvorni mojster vojvode Leopolda IV.; (I.) ⚭ Ana iz Winkela († 1389); (II.) ⚭ Ida Weinsberška; (III.) ⚭ Doroteja Starhemberška († 1419) #### (I.) Krištof #### (I.) Katarina ### (II.) Neža († 1402), ⚭ Jobst I. Rosenberški († 1369) ## [[Friedrich II. von Walsee|Friderik II.]] ( † 27. oktober 1355), [[Burggraf zu Enns|gradiščan v Ennsu]], ⚭ Kunigunda Liechtensteinska-Murauska ### Ana († 1398), ⚭ Janez II. iz Kuenringa († 1349) ### Neža († 1351), ⚭ Niklas [[Herren von Chiau|iz Chiau]] († 1355) ### Elizabeta (1360), ⚭ [[Konrad von Maissau|Konrad iz Maissaua]] († 1396), Vrhovni maršal Avstrije ### Uršula († 1370), ⚭ Gundaker Polheimski ### Friderik VI. († 1372), 1362 tržne pravice za Sindelburg (z bratom Henrikom)1367–68 deželni maršal (Spodnje-)Avstrije, 1369 deželni glavar Štajerske #### Afra († 1430), ⚭ Hartnid Liechtensteinska-Nikolsburška († 1395) ### Wolfgang († 1361) ### Henrik VI. († 1398), 1374–79 deželni glavar dežele ob Ennu, zgradil 1368–88 [[Schloss Nieder-Wallsee|grad Nieder-Wallsee]], ⚭ Ana [[Hohenberg (Adelsgeschlecht)|von Hohenberška]] († 1418) === Walseejsko-Graški === [[Slika:Linie_Walsee-Graz_(Doblinger_1906).jpg|sličica| Linija Walseejsko-Graška (po Doblingerju 1906)]] # Ulrik I. (umrl okrog 1329), deželni glavar Štajerske od 1299; (I.) poročen z Elizabeto; (II.) poročen z Diemut iz Rohrau (umrla 1319); (III.) poročen s Katarino [[Goriški grofje|Goriško]] (ali [[Herren von Schärfenberg|Schärfenberško]] ?) (umrla 1329) ## (I.) [[Ulrik II. Walseejski|Ulrik II.]] († ok. 1359), 1322 ''bitka pri Mühldorfu'': ranjen v ujetništvu, glavar na Štajerskem, od 1329 deželni glavar Štajerske, ⚭ Adelheid Weinsberška († 1357) ### Eberhard VIII. († 1363, izumrtje Walseejsko-Graške linije, deduje Linška linija), štajerski deželni glavar 1359–1361, poročen z Elizabeto iz Kuenringa († 1379) ## (II.) Jans/Hanns I. († okoli 1342/1345), glavar na Štajerskem ## (II.) [[Friedrich III. von Walsee|Friderik III.]] († 1362) »iz Štajerske«, glavar na Štajerskem, 1259–61 vrhovni [[Schenk der Steiermark|pokalnik]], 1261 vrhovni miznik [[Truchsess der Steiermark|Štajerske]] ⚭ Neža iz Kuenringa († 1368) ## (II.) Neža († 1329), ⚭ [[Ulrik V. Pfanberški]] († 1354) ## (II.) Diemut († 1357), ⚭ (I.) Andrej [[Gisingovci|Gising]] (plemiška rodbina Héder ), vrhovni sodnik v Zali, ⚭ (II.) [[Friderik I. Celjski|Friderik I. Žovneški/Celjski]] († 1360) === Walseejsko-Drosendorfski === [[Slika:Linie_Walsee-Drosendorf_(Doblinger_1906).jpg|sličica| Linija Walseejsko-Drosendorfski (po Doblingerju 1906)]] # [[Friedrich I. von Walsee|Friderik I.]] (* 1298; † 1318), ⚭ Alheid iz Werde († 1328) ## [[Eberhard VI. von Walsee|Eberhard VI.]] († 1356), gradiščan v Weitri ; (I.) ⚭ Alheid [[Herren von Falkenberg (Österreich)|Falkenberška]] († 1349), 2. ⚭ Neža [[Ortenburžani|Ortenburška]] († 1386) ### (I.) Friderik VII. Potensteinski († 1371/1392), ⚭ Klara iz Kuenringa († 1359) #### Volfgang († 1374) #### Ulrik († 1374) #### Friderik IX. (umrl 1392, izgubil Weitro) #### Neža, poročena s Henrikom iz Zelkinga #### Johana, ⚭ Jan iz Meserič ### (I.) Henrik V. Merkensteinski († 1373), ⚭ Margareta Nagymartoni #### Margareta († 1439), ⚭ Ulrik Dachsberški (Daxberški) († 1439) ## [[Eberhard VI. von Walsee|Friderik IV.]] († 1335), ⚭ Margareta ### Ana, ⚭ Oton V. Maissauski († 1359) ## [[Heinrich III. von Walsee|Henrik/Heidrih/Heidenreich III.]] († 1367), „iz Enzesfeld “ ⚭ Barbara Klingenberška, 2. ⚭ Katarina [[Herren von Chiau|iz Cheiau/Kyau]] († okoli 1374) ( grad Kaja ) ### Reinpreht III. († 1353) ### Eberhard IX. († 1371), (I.) ⚭ Flormej [[Gospodje Ptujski|Ptujska]], 2. [[Elisabeth von Wallsee-Kuenring|Elizabeta iz Kuenringa]] († 1379) ### Ivan II. († 1370), »iz [[Burg Enzesfeld|Enzesfelda]] «, ⚭ Elizabeta [[Gospodje Ptujski|Ptujska]] #### Ulrik IV. († 1400, linija Drosendorfskih izumre), deželni glavar Štajerske leta 1384, se je poročil z Elizabeto Neitberško († 1411) ##### Katarina (umrla 1428) #### Rudolf #### Friderik ### Friderik VIII. (umrl 1364) ### Henrik VIII. (umrl 1377) ### Wolfgang IV. († 1382), poročen s Katarino Maidburško († 1400) ### Alheid/Adelheid, ⚭ Leutold Kuenring-Dürnsteinski († 1355); (II.) ⚭ Zdenek iz Leipe/Leipp/Lipe († 1359) ## Katarina († 1354), poročena z Weichardom iz Winkela († 1348); datum smrti je med letoma 1353 in 1360, ker je bil priča dokumentu 1. septembra 1353 (Fontes XXI, 2, str. 231, št. CCXXXIX) ## Ana je leta 1332 vstopila v samostan Imbach/Minnebach == Ministeriali Walseejskih == Walseejski vazali so bili: {| class="toptextcells" | * [[Thurni (plemiška rodbina)|Thurni]] * [[Hollenecker (plemiška rodbina)|Hollenecker]] * [[Gleinitzer (plemiška rodbina)|Gleinitzerji]] * [[Weißenecker (plemiška rodbina)|Weißeneckerji]] * [[Hauser (plemiška rodbina)|Hauserji]] * [[Winkler (plemiška rodbina)|Winklerjevi]] * [[Herren von Graben|Grabenski]] |} == Posesti == {| class="toptextcells" style="width:100%" | style="width:25%" | '''Gornja Avstrija''' * Achleiten * Altwartenburg (nach Belagerung) * Ebelsberg * Schloss Eggenberg * Falkenstein (pfandweise) * Frankenburg (pfandweise) * Frauenstein/Steyrstain (zu Stift Schlierbach) * Herrschaft Freistadt (pfandweise) * Gallspach * Gschwendt * Hochhaus * Kammer (am Attersee) * Klingenberg (pfandweise) * Vogtei zu Lambach (pfandweise) * Lichtenau * Schloss in Linz * Schloss Marbach in Ried in der Riedmark * Mitterberg * Mühlwang * ''Neuattersee zum Kogl'' (St. Georgen im Attergau) (pfandweise) * Neuburg (heute Bayern, pfandweise) * Oberwallsee mit Herrschaft Freudenstein * Oberweis * Ort am Traunsee * Burg und Markt Ottensheim (pfandweise) * Pernstein * Puchheim (pfandweise) * Regau * Reichenau * Reichenau * Reichenstein * Reichenstein (Hälfteanteil) * Riedegg (pfandweise) * die Riedmark (pfandweise) * Ror/Rohr (pfandweise) * Rottenegg * Ruttenstein mit Märkten Unterweißenbach und Königswiesen * Scharnstein mit Grünau, Kirchham, Vorchdorf, Laakirchen * Schwertberg * Seisenberg/Seusenberg/Säusenburg/Seisenburg (pfandweise) * Spielberg * Burg Starhemberg (Eferding) (nach Eroberung) * Starhemberg (Haag) (pfandweise) * Herrschaft und Landgericht Steyr (pfandweise) * Tollet * Trattenegg * Waldamt Weitersfelden * Waldenfels * Waxenberg (pfandweise) * Wels (pfandweise) * Wernstein am Inn (pfandweise) * Wildenstein * [[Grad Windegg|Windegg]] '''Češka''' * Rosenberg (pfandweise) * Wittinghausen (pfandweise) | style="width:25%" |'''Štajerska''' (mit [[Štajerska|Untersteier]]) * Altenhofen (?) * [[Arnež, Avstrija|Arnfels]] * Buchenberg * Burgstall * [[Celje|Cilli]] (pfandweise) * Dietersdorf bei Fürstenfeld * [[Ivnik|Eibiswald]] * [[Vrbna|Feldbach]] (pfandweise) * Freudenberg * Güter bei Frohnleiten, in Semriach, [[Laufnitz]] und Schrems (pfandweise) * Geyrach/[[Jurklošter]] * Gleichenberg * Gonobitz/[[Slovenske Konjice]] * Hohenegg/[[Vojnik]] (pfandweise) * Kapfenstein * Kornberg * Kostreiniz (pfandweise) * [[Voitsberg|Krems bei Voitsberg]] * Krottendorf (?) * Haus und Hofstatt zu [[Ljubljana|Laibach]] * [[Lemberg pri Šmarju|Lengenberg (Lemberg)]] (pfandweise) * Mahrenberg und Gut und Vogtei Remschnig ^ Herrschaft Marburg an der Drau * Oberradkersburg/[[Gornja Radgona]] * Stadt Oberwölz * [[Grad Ojstrica|Burg Osterwitz]]/Ojstrica * Pack (?) * Hofmarken in [[Ptuj|Pettau]] * Pfannberg (pfandweise) * [[Mozirje|Prassberg]] (pfandweise) * Rabenstein * [[Grad Riegersburg|Riegersburg]], * [[Rogatec|Rohitsch]] (pfandweise) * Feste Rothenfels * Sachsenfeld – [[Žalec]] (pfandweise) * Sachsenwarth/Žaženberk (pfandweise) * Saldenhofen/Vuzenica (Anteil) * [[Grad Žovnek|Sanneck]] (pfandweise) * [[Šoštanj|Schönstein]] (pfandweise) * Amt Sinabelkirchen * [[Grad Žlemberk|Smielenburg/Schmirnberg]] * [[Ščavnica, Avstrija|Stainz]] (pfandweise) * Stattenberg/[[Štatenberk]] * Trautenburg * Übelbach * [[Deutschfeistritz|Waldstein]] * Wechseneck/Waxenegg (bei Anger) * Weinburg * [[Wildon]] (pfandweise) * [[Slovenj Gradec|Windischgraz]] (pfandweise) '''Koroška''' * [[Greifenburg]] (pfandweise) * [[Grad Hartneidstein|Hartneidstein]] * [[Grad Stari Rožek|Rosegg]] * Traberg/Unterdrauburg/[[Dravograd]] (Cillier Vermächtnis) * [[Grad Vivšnik|Weißenegg]] | style="width:25%" |'''Kranjska''' * Dragembl/[[Dragomelj]] (1399–1411) * Flödnig/[[Smlednik]] (pfandweise) * Görtschach/[[Goričane]] (pfandweise) * Guteneck/[[Gotnik]] (1399–1472) * [[Schloss Novi grad (Kokra)|Neuberg/Neuburg/Novi grad]] an der Kanker/[[Kokra]] * Oberstein/[[Kamnik]] (pfandweise) * Reifnitz/[[Ribnica (razločitev)|Ribnica]] * Senosetsch/[[Senožeče]] (1400–1472) * [[Burg Školj|Školj]] * Zirknitz/[[Cerknica]] '''Istra, Oglej in okolica''' (spätere Küstenlande) * Bremp/[[Prem]] (1399–1472) * Castau/[[Kastav]] (1399–1472)<ref name="Valvasor" /> * [[Devin - Nabrežina|Duino/Devin/Tybein]] (Burgherrschaft Ober- und Unter-Tibein, mit [[San Giovanni di Duino]], 1399–1472)<ref name="Valvasor" /> (heute Italien) * [[Reka, Hrvaška|Fiume]]<ref name="Valvasor" /> * Frayn (?) (pfandweise) * Mitterburg/[[Pazin]]/Pisino (pfandweise) * Moschenitz/[[Mošćenice]]<ref name="Valvasor" /> * Primano<ref name="ADB"> {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|Franz von Krones|ADB:Walsee|Familienartikel}} </ref> * St. Veit am Pflaum/Fiume/[[Reka, Hrvaška|Rijeka]] (bis 1471) * Senosetsch/[[Senosezza]]<ref name="ADB" /><ref name="Valvasor" /> * Vaprinitz/[[Veprinac]]<ref name="Valvasor" /> * [[Vinal]] (1440) |'''Spodnja Avstrija''' * Amt Altenhofen (St. Valentin) * Asparn (pfandweise) * Drosendorf (pfandweise) * Drösing * Ebreichsdorf * Burg Eisenreichdornach (Vogtei) * Engelstein * Enzesfeld * Ernegg * Freyenstein (Neustadtl an der Donau) * Gleiß * Gobelsburg * Guntersdorf * Hagenberg * Hainstetten * Hartenstein * Hohenegg (Hafnerbach, bei St. Pölten) * Hubertendorf * Jaidhof (pfandweise) * Kalksburg * Karlsbach (pfandweise?) * Kollmitz * Kranichberg * Kronsegg * Leesdorf * Liechtenstein * Merkenstein * Mitterau * Mühlbach * Murstetten * (Nieder-)Wallsee * Ochsenburg * Grafschaft Peilstein (St. Leonhard am Forst) * Plankenberg (pfandweise) * Pottenstein (pfandweise) * Purgstall * Purkersdorf * Rabenstein (nicht gesichert) * Ramingdorf * Randegg (kurzzeitig nach Fehde) * Rauheneck * Reinsberg * Rossatz * Salaberg (Bamberger Vogtei) * St. Peter in der Au (kurzzeitig nach Fehde) * Säusenstein (Stift Säusenstein) * Schloss Schönau * Seebarn (nicht gesichert) * Seisenegg * Senftenberg * Sindelburg bei Wallsee * [[Hausberg Sommerau|Sommerau]] bei Wallsee * Spitz (pfandweise) * Strannersdorf * Herrschaft Stronsdorf * Ulrichskirchen * Viehofen * Wang * Weinzierl * Weitra (?) * Wieselburg * Wolfstein (pfandweise) * Wuldersdorf/Wullersdorf (pfandweise) |} Leta 1466 so Habsburžani pridobili posesti na [[Kvarner|Kvarnerju]], vključno z Reko, Kastavom, Veprincem in Mošćenicami. Leta 1472 (izjava Reinprechta V. o dedovanju 12. marca 1472 v korist cesarja Friderika) <ref name="ADB"> {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|Franz von Krones|ADB:Walsee|Familienartikel}} </ref> so sledili Devin (gospostvo Zgornjega in Spodnjega Devina), Prem in Senožeče – z zemljiščem v bližini Sv. Janeza Devinskega so Habsburžani imeli posesti na Jadranu od leta 1366, zdaj pa je bilo [[Avstrijsko primorje]] utrjeno. == Literatura == * Max Doblinger : ''Gospodje iz Walseeja.'' ''Prispevek k avstrijski aristokratski zgodovini.'' ''Iz arhiva za Avstrijo'' ''Zgodovina (zv. XCV, II. del, str. 235) natisnjena ločeno'' (= ''Arhiv za avstrijsko zgodovino.'' Zvezek 95, str. 235–578, I-15103/95, {{ISSN|0003-9322}} ). Dunaj 1906, 344 strani. * Karel Hruza : ''Gospodje iz Walseeja.'' ''Zgodovina švabsko-avstrijske plemiške družine (1171–1331)'' Disertacija, Konstanz 1994 (= ''Raziskava o zgodovini Zgornje Avstrije.'' Zvezek 18. Linz 1995). * * [[Avgust Dimitz|August Dimitz]]: ''Geschichte Krains.'' 4 Bände, Laibach 1874, S. o.A. * {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|[[Franz von Krones]]|ADB:Walsee|Familienartikel}} == Zunanje povezave == == Reference == <references> <ref name="ADB"> {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|Franz von Krones|ADB:Walsee|Familienartikel}} </ref> <ref name="Valvasor"> {{"|lang=la|Anno MCCCC male extinctis D. D. de Tybein, seu de Duino, investitur Reinpertus de Walsee de bonis eorum Duino, Senoseza, Gueteneg, Flumine, Castum, Vaprinitz & Moscheniza, de quibus ultimis, olim spectantibus ad Polensem Episcopum investitus fuit ab Episcopo ea lege, ut quemquis novum Praesulem nova donatione honoraret duorum canum venaticorum unius Asturis & pulli eleganter ornati|Übersetzung=Nachdem im Jahre 1400 die Herren von Tybein, auch von Duino, erloschen waren, wurde Reinprecht von Walsee mit deren Gütern – Duino, Senosetsch, Guteneck, Fiume, Castua, Veprinaz und Moschenitz belehnt. Letztere erhielt er vom Bischof von [[Pula|Pola]] zum Lehen mit der Auflage, jedem seiner Nachfolger zwei Jagdhunde, einen Falken und ein vornehm angeschirrtes Füllen zu schenken|Quelle=Fiumarer Epitaph von 1400; zitiert in [[Valvasor]]: ''[[Die Ehre dess Hertzogthums Crain]].'' XI. Buch, S.&nbsp;470–479}}. </ref> </references> [[Kategorija:Družinska drevesa]] 5cs44lumntaq2vp8mx8wv0v0kqej7x5 6731601 6731584 2026-08-05T21:11:18Z JozefD 5744 /* Posesti */ 6731601 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina|name=Gospodje Walseejski|other_names=''von Walsee, Walchsee, Walse, Walsse, Wallssee, Waldze, von Waldsee, Valsa''|coat_of_arms=Blason Walsee.svg|coat_of_arms_size=200 px|origin=[[Švabska]]|region=posesti na [[Švabska|Švabskem]], [[Štajerska|Štajerskem]] v [[Spodnja Avstrija|Spodnji]] in [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]], na [[Koroška|Koroškem]], [[Kranjska|Kranjskem]], v [[Istra|Istri]] in na [[Češka|Češkem]]}} '''Gospodje Walseejski''' (tudi '''von Wallsee''', ''Walchsee'', ''Walse'', ''Walsse'', ''Wallssee'', ''Waldze'', prvotno ''von Waldsee'', italijansko ''Valsa'') so izvirali iz [[Švabska|Švabske]]. Z Eberhardom Walseejskim († 1288), ki je bil privrženec grofa [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfa Habsburškega]], kasnejšega nemškega kralja, se je rodbina ustalila tudi na jugovzhodu. Čeprav Eberhard še ni igral politične vloge, so štirje njegovi sinovi in njihovi potomci kmalu stali v ospredju habsburškega dvornega plemstva. Skupno so štiri rodbinske linije hitro dosegle veliko bogastvo in ugled: [[Linz|Linška]] linija (izumrla okoli leta 1400), Ennška linija, ki je zadnja izumrla leta 1483 in je imela največjo količino posesti, [[Gradec|Graška]] linija (izumrla leta 1363) in Drosendorfska linija (izumrla okoli leta 1400). Kmalu so zavzeli vplivne položaje v Avstriji. Ena linija je pridobila dedno funkcijo [[Maršal|maršala]], druga pa dedno funkcijo komornika v Avstriji. Po izumrtju družine Emmerberg so bili dedni mizniki na [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]]. S porokami, dedovanjem in darili vladarja si je rodbina pridobila velika posestva v [[Spodnja Avstrija|Spodnji]] in [[Zgornja Avstrija|Zgornji Avstriji]], na Štajerskem, [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], [[Kranjska|Kranjskem]] in v [[Istra|Istri]]. Leta 1331 je družina Walsee prodala Habsburžanom svoj rodovni sedež Waldsee na Švabskem. Gospodarji Walseeja so bili sorodniki [[Devinski gospodje|Devinskih gospodov]] in njihovi glavni dediči. == Zgodovina == === Linija Walseejsko-Linških === '''Eberhard IV./II.''' († 1325), ustanovitelj [[Linz|linške]] linije, je bil eden najvplivnejših svetovalcev vojvode [[Albreht I. Habsburški|Albrehta]]. [[Albreht I. Habsburški|Leta]] 1291 se je pojavil kot deželni sodnik [[Zgornja Avstrija|ob reki Enns]] in to ostane do konca svojega življenja. Velja za zavetnika frančiškanske cerkve v Linzu. Njegov sin '''Eberhard V./III.''' († 1371) je bil prav tako deželni sodnik od 1322 do 1361 in 1369 do 1371, leta 1353 pa je bil imenovan tudi [[Deželni glavar|za deželnega glavarja (Hauptmann]] ob Ennu). Moral se je spopadati z družinama Neuhauserjev in Rosenberžanov, ki sta prodrli vse do Donave. Leta 1334/36 je ustanovil cistercijanski samostan Säusenstein, svoj grad Schlierbach preuredil v cistercijanski samostan (1355) in zgradil trdnjavo Oberwallsee. Linška rodbina je izumrla z njegovimi sinovi Eberhardom, Henrikom in Jurijem († 1400/1401). === Linija Walseejsko-Ennška === Ustanovitelj Ennške linije je bil '''Henrik I.''' († 1326), (gradiščan) mestni glavar Ennsa na gradu Ennsburg, ki se je pogumno boril za Habsburžane v bitki pri Mühldorfu (1322). Njegov najstarejši sin '''Henrik II.''' je ostal brez otrok. Njegova mlajša sinova '''Reinpreht I.''' († 1361) in '''Friderik II.''' († okoli 1355) sta bila zavetnika minoritskega samostana v Ennsu in sta po listini iz leta 1331 postala zastavna imetnika [[grad Waxenberg|gradu Waxenberg]] in [[grad Ottensheim|gradu Ottensheim]] ter istoimenskega trškega naselja; to jima je zagotovila sorazmerna prodajna cena za njuno švabsko rodovno posest v višini 11.000 mark srebra. Reinpreht in Friderik sta bila skupno gradiščana Ennsa. Mlajši sin Friderika, '''Henrik VI.''' († 1398) je bil deželni glavar Zgornje Avstrije od leta 1374 do 1379 in morda tudi svetovalec vojvode Viljema leta 1395. Henrikov starejši brat '''Friderik VI.''' († 1372) je bil v letih 1367–68 deželni maršal Spodnje Avstrije in leta 1369 deželni glavar Štajerske. Glavno vejo rodbine Ennške linije sestavljajo Reinprehtovi sinovi: '''Rudolf I.''' († 1405), ki se prvič pojavi na zahodnih habsburških ozemljih, a je bil že leta 1373 deželni glavar Štajerske in leta 1397 deželni maršal Spodnje Avstrije. Njegov mlajši brat '''Friderik V.''' († 1408, umrl v nesreči) je bil od leta 1403 deželni maršal (Spodnje) Avstrije in je posredoval v sporu glede skrbništva nad vojvodo [[Albreht II. Nemški|Albrectom V.]]. Februarja 1408 je doživel nasilni konec, ko je bil kot žrtev malomarnosti lastnih mož razstreljen v smodnišnici na svojem gradu Neu-Wallsee in tri dni pozneje umrl. [[Slika:Walsee_1422_property_(Doblinger_1906).jpg|sličica| Posest rodbine Walseejskih ob smrti Reinprehta II.]] [[Reinpreht II. Walseejski-Ennski|'''Reinpreht II.''']] († 1422), srednji brat, od 1380 (deželni-)glavar dežele ob Ennu, je oblegal v imenu vojvode [[Albreht II. Avstrijski|Albrehta. II.]] [[Grad Schaunberg|rodovni grad Schaunberških]] (»Schaunberški spopad«). Predvsem pa je leta 1410/11 dosegel odpravo skrbništva nad mladoletnim vojvodo Albrehtom V. Med letoma 1411 in 1417 je obstajal sovražen odnos med Reinprehtom II. in vojvodo [[Ernest Železni|Ernstom]], ki se je kazal v napadih in plenjenju na Štajerskem (»Walseejski spopad«). Po izumrtju ostalih Walseejskih linij je utrdil vso oblast v svojih rokah. Seznam gospostev, ki jih je imel Reinprecht II. leta 1416 v zastavi in posesti vključujejo: Pazinsko grofijo ([[Pazin]]) in grajsko gospostvo "Frajn" v Istri, [[Stari grad, Kamnik|Gornji grad Kamnik]] in [[grad Goričane|Goričane]] na Kranjskem, [[grad Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] in [[Grad Radlje|Radlje ob Dravi]] na Štajerskem, Waxenberg, Frankenburg, Puchheim, Säusenstein (kjer je bil tudi cistercijanski samostan, katerega ustanovitelji in meceni so bili člani rodbine Walseejskih), grofijo Peilstein, Seisenegg, Freienstein/Freyenstein ob Donavi, Wuldersdorf in Pernstein. Po poravnavi med vojvodo Albrehtom V. in vojvodo Ernestom (konec Walseejskega spopada) je Reinpreht dobil nazaj gradove [[Grad Riegersburg|Riegersburg]], [[Grad Slovenske Konjice|Slovenjske Konjice]], [[grad Štatenberg|Štatenberg]], [[Grad Ivnik|Ivnik]] in [[grad Slovenj Gradec|Slovenj Gradec]] na Štajerskem, [[grad Goričane|Goričane]] in [[Novi grad na Kokri]] na Kranjskem, ki mu jih je vojvoda Ernst vzel med sporom. Poleg tega je Reinpreht leta 1418 dobil [[trdnjava Rothenfels|trdnjavo Rothenfels]], mesto Oberwölz in [[grad Waxenegg]], ki jih je Reinpreht odvzel Ivanu Stubenberškemu. Leta 1418 je bil podeljen tudi dedni položaj miznika Štajerske. V generaciji Reinprehtova II. je rodbini pripadla tudi ogromna dediščina sorodnikov [[Devinski gospodje|Devinskih gospodov]] (1399), s katero so se posesti rodbine Walseejskih razširile do Jadranskega morja (gospostva [[Devin - Nabrežina|Devin]], [[grad Gotnik|Gotnik]], [[Reka, Hrvaška|Reka]], [[Kastav]], [[Veprinac]] in [[Mošćenice]]). Lastništvo Devina je vključevalo tudi sedež in glasovalno pravico v državnem zboru, zaradi česar je bil Reinpreht praktično [[Cesarska neposrednost|cesarski podložnik]]. Vse to premoženje je prešlo od Reinprehta na njegovega edinega sina '''Reinprehta. IV.''' († 1450), kateremu je cesar [[Sigismund Luksemburški]] leta 1434 podelil [[Krvno sodstvo|pravico krvnega sodstva]] nad vsemi svojimi gospostvi, po njem pa še zadnja potomca rodbine Walseejskih: '''Wolfgang V.''' († 1466) in '''Reinpreht V.''' († 1483). Reinpreht V. je leta 1451 sklenil dedno pogodbo s [[Celjski grofje|Celjskimi grofi]], vendar ta ni stopila v veljavo, ker je zadnji celjski grof umrl leta 1456. V svoji oporoki iz leta 1465 je Wolfgang kot "gospod Devina in na Krasu, vrhovni maršal Avstrije, štajerski točaj in glavar dežele nad Ennsom" cesarju [[Friderik III. Habsburški|Frideriku]] zapustil vse svoje gradove, mesta, trge in vasi na Krasu in v Istri, in sicer sv. Vid nad Reko, Veprinac, Mošćenice, »Sabinach«, Gotnik z vsemi pripadajočimi pripadnostmi, ki so mu pripadle po delitvi dediščine z njegovim bratom Reinprehtom V. Reinpreht V., imetnik istih uradov, je leta 1472 cesarju Frideriku prodal obe gospostvi Zgornji in Spodnji Devin, Sveti Janez pri Devinu, [[Senožeče]] in [[Prem]], skupaj z vsemi pripadajočimi pritiklinami. Na ta način so Habsburžani lahko pridobili nadzor nad gospostvi Walseejskih v obalni regiji. Reinpreht V. je umrl leta 1483 in je bil pokopan na svojem posestvu Seissenberg/Seisenburg. Njegova hči Barbara je lahko pridobila zgornjeavstrijsko posest rodbine Walseejskih: Scharnstein, Pernstein, Oberwallsee, Wildenstein, [[Grad Windegg|Windeck]], Ruttenstein in Ort am Traunsee, pa tudi Waxenberg (Wechsenberg) in zastavno pravico Frankenburg. Waxenberg je padel v roke deželnega kneza, Barbara pa je ostale posesti prinesla svojemu možu Sigmundu Schaunberškemu. === Linija Walseejsko-Graških === '''Ulrik I. Walseejski''' (umrl okoli leta 1329), ustanovitelj štajerske ali [[Gradec|graške]] linije, je običajno deloval skupaj s svojim najstarejšim bratom Eberhardom IV. Stara visokonemška pesem hvali "Uolreich den volkomen Degen" v bitki pri Göllheimu. V letih 1308–1313 je v Gradcu na Grillbühelu (takrat zunaj mestnega obzidja, danes se tam nahaja ''Alte Technik'') ustanovil prvi graški ženski samostan, dominikanski samostan, ki je služil tudi kot njegov grob. Območje, ki je prej pripadalo deželnemu knezu, mu je leta 1307 podaril vojvoda [[Friderik I. Habsburški|Friderik.]] Od leta 1299 je bil Ulrik I. Walseejski deželni glavar Štajerske. Leta 1309 je organiziral zatiranje plemiškega upora proti vojvodi [[Friderik I. Habsburški|Frideriku]] in Leopoldu. Od leta 1320 do 1321 je bil Ulrik guverner Padove. Leta 1322 je Ulrik jezdil s Štajerci, njegov brat Henrik iz linije Ennskih pa se je skupaj s starejšima sinovoma pridružil Avstrijcem v bitki proti kralju [[Ludvik IV. Wittelsbaški|Ludviku Bavarskemu]] (bitka pri Mühldorfu); Ulrikov sin, ki se je prav tako imenoval Ulrik, je bil tam ranjen in ujet. Leta 1328 so pripadniki vseh linij Walseejske rodbine sodelovali v mirovni pogodbi med kraljem Friderikom Lepim in Madžari v Brucku an der Leitha, potem ko je Ulrik osvojil velika ozemlja med rekama Muro in Dravo. '''[[Ulrik II. Walseejski]]''' (umrl 1359) je bil vojni junak, ki ga je slavil Peter Suchenwirt. Leta 1318 se je boril pred Colmarjem, leta 1320 z očetom in svakom [[Ulrik V. Pfanberški|Ulrikom V.]] Pfannberškim za Padovo in leta 1322 v Mühldorfu. Od leta 1329 je nasledil očeta kot deželni glavar Štajerske. Leta 1339 je ustanovil frančiškanski samostan na Ptuju ([[Ptuj|v mestu Ptuj]]). Vsi trije sinovi Ulrika I. (Ulrik, Ivan † 1342 in Friderik † 1362) so bili leta 1331 imenovani „vodilni ljudje na Štajerskem“ in pomagali svojemu svaku [[Friderik I. Celjski|Frideriku I. Celjskemu]] v boju za [[Vovbržani|Vovbrško]] dediščino, ko jim je ta leta 1330 zastavil svoje gradove [[Rogatec]], Kostrevnico, [[Lemberg pri Šmarju|Lemberg]], [[Grad Žovnek|Žovnek]], Ojstrico, Smlednik, [[Šoštanj]] in [[Mozirje]] za 8000 mark graškega srebra proti odkupu. Ulrikov edini sin, '''Eberhard VIII. Walseejski''', je bil od leta 1359 do 1361 deželni glavar Štajerske in je umrl leta 1363. Dediščina je večinoma začasno pripadla Linški liniji. === Linija Walseejsko-Drosendorfska === Linijo rodbine imenovano po Drosendorfu je ustanovil '''Friderik I.''' († 1318) in je izumrla z '''Ulrikom IV. Walseejskim''' († 1400). Drosendorfska linija rodbine je bila prek poroke v sorodu z gospodi Lichtenškimi, Lippejskimi, Maisburžani in Dachsberškimi, še posebej pa z rodbino Kuenring. Papež [[Papež Bonifacij IX.|Bonifacij IX.]] je v zadnjem desetletju 14. stoletja Ulriku IV. Walseejskemu podelil dovoljenje za izgradnjo cerkve na [[Ptujska Gora|Ptujski gori]] (na Novi Štifti pri Ptuju) (danes romarska cerkev [[Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora|Bazilike Madone s plaščem]]). == Grb == * Rodbinski grb prikazuje srebrno palico na črnem ozadju. Na čeladi s črno-srebrnim plaščem je orlovo krilo, kot je opisano na ščitu. (Mesto Bad Waldsee še vedno uporablja tak grb kot [[Grb|svoj mestni grb]] .) * Kasnejši [[grb]] rodbine Walseejskih je razčetverjen: v poljih 1 in 4 sta dva (ali včasih trije) srebrni [[Romb|rombi]] v diagonalni črti; v poljih 2 in 3 je srebrna palica na črnem polju. Obstaja več – zelo podobnih – različic grba. == Družinsko drevo Walseejskih: == === Švabski predniki === [[Slika:Linie_Walsee_I_(Doblinger_1906).jpg|sličica| Švabski izvor gospodov iz Walseeja]] * Eberhard I. ** Eberhard II. († 1248) ** # Wolfgang I. Zellski († 1281), ustanovitelj rodbinske linije Walsee-Dachsperg ** #* Wolfgang II. Zellski († 1291) ** #** Adelheid († 1299), ⚭ Eberhard [[Herren von Jungingen|Jungingenski]] ** # Eberhard III./I. v Avstriji († 1288), ⚭ Adelheid Waldburška († 1275) ** ## Eberhard IV./II. , <nowiki>'''</nowiki>ustanovitelj rodbinske linije ''Walseejsko-Linške<nowiki>'''</nowiki>'' (†† 1400/1401, Georg) ** ## Henrik I., <nowiki>'''</nowiki>ustanovitelj linije ''Walseejsko-Ennške'' <nowiki>'''</nowiki>(†† 1483, Reinpreht V.) ** ## Ulrik I., <nowiki>'''</nowiki>ustanovitelj linije ''Walseejsko-Graške<nowiki>'''</nowiki>'' (†† 1363, Eberhard VIII.) ** ## Friderik I., <nowiki>'''</nowiki>ustanovitelj linije → ''Walseejsko-Drosendorfske<nowiki>'''</nowiki>'' (†† 1400, Ulrik IV.) ** ## Konrad III. († 11. april 1311), župnik v Piberju, umorjen zaradi okrutnosti ** ## Gebhard II. († 3. avgust 1315), 1295 kanonik in podkatedralec škofije, 1313–1315 izvoljeni škof v Passauu ** ## Preyde/Brigida († 1315), ⚭ Ortolf Kranichberški ** ## Gertrud (1316), ⚭ Heidenrajh, gradiščan na Gars am Kamp === Walseejsko-Linški === [[Slika:Linie_Walsee-Linz_(Doblinger_1906).jpg|sličica| Linija Walseejsko-Linških (po Doblingerju 1906); Pozor, napaka v številki: namesto Eberhard VIII. bi moralo biti pravilno Eberhard VII. († 1351).]] # Eberhard IV./II. († 1325), svetovalec vojvode [[Albreht I. Habsburški|Albrehta]], (1288) mu je [[Rudolf I. Habsburški|kralj Rudolf]] skupaj z bratom Henrikom podelil fevd skupaj s Sindelburgom in [[Hausberg Sommerau|Sommerauom]], od leta 1288 deželni sodnik alias deželni glavar dežele ob Ennsu, ⚭ Marija Kuenrinška († 1320) ## Kunigunde († 1342), ⚭ Jans Kapellenski († 1354) ## Neža, poročena z Amelrihom [[Gospodje Ptujski|Ptujskim]] (umrla 1336) ## Doroteja, poročena z Reinprehtom II. [[Herren von Ebersdorf|Ebersdorfskim]] (umrla 1343) ## Margareta († 1334), ⚭ Alber [[Herren von Wolkersdorf|Volkersdorfski]] (†† 1334) ## Eberhard V/III († 1371), od 1322 deželni sodnik (landrichter) Zgornje Avstrije, 1353–61 in 1369–71 glavar Zgornje Avstrije; 1355 ustanovitev opatije Schlierbach; 1333 nakup gospostva Freudenstein, 1334/36 ustanovitev cistercijanske opatije Säusenstein, 1364 gradnja gradu Oberwallsee pri Freudensteinu; (I.) poročen z Elizabeto Gutratsko ; (II.) poročen z Ano Losensteinsko († 1355); (III.) poročen s Flormej (Floringa) [[Gospodje Ptujski|Ptujsko]] ### (II.) Eberhard VII. († 1351), ⚭ Ana iz Neuhausa († 1350) ### (II.) Henrik V. († 1342) ### (II.) Neža († 1355), ⚭ Ivan Pernsteinski ali Bernsteinski († 1382) ### (III.) [[Georg von Walsee|Jurij Walseejski]] († 1400/01), dedič iz ''graške linije'' leta 1363, darilna listina Schlierbachu leta 1395; poročen z Margret, hčerko grofa Jörga Curbawskega; †† dedič iz ''linije Ennskih'' #### Eberhard X. (umrl pred letom 1400) ### (III.) Katarina († 1399), ⚭ Alber IV. Puchheimski († 1399) === Walseejsko-Ennški === [[Slika:Linie_Walsee-Ens_(Doblinger_1906).jpg|sličica| Walseejsko-Enška linija (po Doblingerju 1906)]] # [[Heinrich I. von Walsee|Henrik I.]] († 1326), 1288 jima je skupaj z bratom Eberhardom [[Rudolf I. Habsburški|Kralj Rudolf]] podelil v fevd Sindelburg in [[Hausberg Sommerau|Sommerau]], (grajski-)glavar v Ennsu, ⚭ Elizabeta Starhemberška († 1326) ## Guta († 1331), ⚭ Hartnid II. Stadeški († 1336) ## [[Heinrich I. von Walsee|Henrik II.]] († 1333), ⚭ Adelheid Aichenski (Aychaim) ## [[Reinprecht I. von Walsee|Reinpreht I.]] († 1361), [[Burggraf zu Enns|gradiščan na Ennsu]]; (I.) ⚭ Elizabeta Starhemberška († 1368?); (II.) ⚭ Elizabeta iz Lengenbacha († 1347?); (III.) ⚭ Elizabeta Kapellenska ### (I.) Rudolf I. († 1405), 1366 odvetnik in glavar v [[Prednja Avstrija|Prednji Avstriji]], 1376–79 deželni glavar na Štajerskem, 1397 deželni maršal v Spodnji Avstriji in dvorni mojster vojvode Viljema, ⚭ 1374 Neža iz Leipa/Leipp/Lipa († po 1407) ### (I.) [[Reinpreht II. Walseejski-Ennski|Reinpreht II.]] († 1422), od 1380 glavar dežele ob Ennsu, 1382–1386 ''Schaunberški spopad'', 1412 dvorni mojster [[Albreht I. Habsburški|vojvode Albrehta V.]], 1411–17 ''[[Walseer Fehde|Walseejski spopad]]'' z [[Ernest Železni|vojvodo Ernstom]], 1418 dedni miznik [[Truchsess von Steiermark|Štajerske]], dedoval 1399 [[Devinski gospodje|Devinske gospode]] (†† Hugo/Haug IX.) in 1406 Kapellerje (†† Eberhard II.) (I.) ⚭ Katarina Liechtensteinska-Nikolsburška († 1397); (II.) ⚭ Ana Kapellenska roj. [[Devinski gospodje|Devinska (Duino)]], vdova po [[Eberhard II. von Kapellen|Eberhardu II. Kapellenskem]]; (III.) ⚭ Katarina [[Devinski gospodje|Devinska]] († 1435), hči Huga Devinskega (Hugo IX. Devinski) #### (I.) Neža ⚭ Oton iz Zelkinga #### (III.) Barbara († 1430), ⚭ [[Nikolaus Frankopan jun.|Nikola[j] ml.]] [[Frankopani|Frankopan Krški]] († 1458), Ban Hrvaške #### (III.) Reinpreht IV. († 1450), vrhovni maršal [[Marschall in Österreich|Avstrije]] (od 1440), vrhovni miznik na Štajerskem, [[Hauptmann von Enns|glavar v Ennsu]], ⚭ Katarina Rosenberška († 1455) ##### Neža († 1470), ⚭ Bernard Schaunberški († 1473) ##### Rudolf II. ##### Wolfgang V. († 1466), 1465 vrhovni [[Marschall von Österreich|Maršal Avstrije]], [[Mundschenk von Steiermark|Schenk]] oz. [[Truchsess von Steiermark|miznik na Štajerskem]], vrhovni [[Hauptmann in Österreich|glavar v Avstriji]] doljnja polovica in ob Ennu, svetnik [[Friderik III. Habsburški|Friderika III.]], ⚭ Veronika Ortenburška († 1461), hči Alrama II. ##### Reinpreht V. († 1483, †† Izumrtje v moški liniji), 1467 Vrhovni [[Marschall von Österreich|Maršal Avstrije]], miznik Štajerske in (do 1478) deželni glavar ob Ennu, ⚭ Margareta Starhemberška († 1466), ⚭ Katarina Starhemberška († po 1484) ###### Barbara († 1506), ⚭ Sigmund I. Schaunberški († 1498) → dedoval po ''Schaunberških'' ### (I.) Ana († 1373), ⚭ Hugo VII. [[Devinski gospodje|Devinski]] († 1390) ### (I.) Doroteja († 1398), ⚭ Wulfing Stubenberški († 1398) ### (I.) Friderik V. († 1408, nesreča), 1403 deželni maršal (Spodnja-)Avstrija, 1407 dvorni mojster vojvode Leopolda IV.; (I.) ⚭ Ana iz Winkela († 1389); (II.) ⚭ Ida Weinsberška; (III.) ⚭ Doroteja Starhemberška († 1419) #### (I.) Krištof #### (I.) Katarina ### (II.) Neža († 1402), ⚭ Jobst I. Rosenberški († 1369) ## [[Friedrich II. von Walsee|Friderik II.]] ( † 27. oktober 1355), [[Burggraf zu Enns|gradiščan v Ennsu]], ⚭ Kunigunda Liechtensteinska-Murauska ### Ana († 1398), ⚭ Janez II. iz Kuenringa († 1349) ### Neža († 1351), ⚭ Niklas [[Herren von Chiau|iz Chiau]] († 1355) ### Elizabeta (1360), ⚭ [[Konrad von Maissau|Konrad iz Maissaua]] († 1396), Vrhovni maršal Avstrije ### Uršula († 1370), ⚭ Gundaker Polheimski ### Friderik VI. († 1372), 1362 tržne pravice za Sindelburg (z bratom Henrikom)1367–68 deželni maršal (Spodnje-)Avstrije, 1369 deželni glavar Štajerske #### Afra († 1430), ⚭ Hartnid Liechtensteinska-Nikolsburška († 1395) ### Wolfgang († 1361) ### Henrik VI. († 1398), 1374–79 deželni glavar dežele ob Ennu, zgradil 1368–88 [[Schloss Nieder-Wallsee|grad Nieder-Wallsee]], ⚭ Ana [[Hohenberg (Adelsgeschlecht)|von Hohenberška]] († 1418) === Walseejsko-Graški === [[Slika:Linie_Walsee-Graz_(Doblinger_1906).jpg|sličica| Linija Walseejsko-Graška (po Doblingerju 1906)]] # Ulrik I. (umrl okrog 1329), deželni glavar Štajerske od 1299; (I.) poročen z Elizabeto; (II.) poročen z Diemut iz Rohrau (umrla 1319); (III.) poročen s Katarino [[Goriški grofje|Goriško]] (ali [[Herren von Schärfenberg|Schärfenberško]] ?) (umrla 1329) ## (I.) [[Ulrik II. Walseejski|Ulrik II.]] († ok. 1359), 1322 ''bitka pri Mühldorfu'': ranjen v ujetništvu, glavar na Štajerskem, od 1329 deželni glavar Štajerske, ⚭ Adelheid Weinsberška († 1357) ### Eberhard VIII. († 1363, izumrtje Walseejsko-Graške linije, deduje Linška linija), štajerski deželni glavar 1359–1361, poročen z Elizabeto iz Kuenringa († 1379) ## (II.) Jans/Hanns I. († okoli 1342/1345), glavar na Štajerskem ## (II.) [[Friedrich III. von Walsee|Friderik III.]] († 1362) »iz Štajerske«, glavar na Štajerskem, 1259–61 vrhovni [[Schenk der Steiermark|pokalnik]], 1261 vrhovni miznik [[Truchsess der Steiermark|Štajerske]] ⚭ Neža iz Kuenringa († 1368) ## (II.) Neža († 1329), ⚭ [[Ulrik V. Pfanberški]] († 1354) ## (II.) Diemut († 1357), ⚭ (I.) Andrej [[Gisingovci|Gising]] (plemiška rodbina Héder ), vrhovni sodnik v Zali, ⚭ (II.) [[Friderik I. Celjski|Friderik I. Žovneški/Celjski]] († 1360) === Walseejsko-Drosendorfski === [[Slika:Linie_Walsee-Drosendorf_(Doblinger_1906).jpg|sličica| Linija Walseejsko-Drosendorfski (po Doblingerju 1906)]] # [[Friedrich I. von Walsee|Friderik I.]] (* 1298; † 1318), ⚭ Alheid iz Werde († 1328) ## [[Eberhard VI. von Walsee|Eberhard VI.]] († 1356), gradiščan v Weitri ; (I.) ⚭ Alheid [[Herren von Falkenberg (Österreich)|Falkenberška]] († 1349), 2. ⚭ Neža [[Ortenburžani|Ortenburška]] († 1386) ### (I.) Friderik VII. Potensteinski († 1371/1392), ⚭ Klara iz Kuenringa († 1359) #### Volfgang († 1374) #### Ulrik († 1374) #### Friderik IX. (umrl 1392, izgubil Weitro) #### Neža, poročena s Henrikom iz Zelkinga #### Johana, ⚭ Jan iz Meserič ### (I.) Henrik V. Merkensteinski († 1373), ⚭ Margareta Nagymartoni #### Margareta († 1439), ⚭ Ulrik Dachsberški (Daxberški) († 1439) ## [[Eberhard VI. von Walsee|Friderik IV.]] († 1335), ⚭ Margareta ### Ana, ⚭ Oton V. Maissauski († 1359) ## [[Heinrich III. von Walsee|Henrik/Heidrih/Heidenreich III.]] († 1367), „iz Enzesfeld “ ⚭ Barbara Klingenberška, 2. ⚭ Katarina [[Herren von Chiau|iz Cheiau/Kyau]] († okoli 1374) ( grad Kaja ) ### Reinpreht III. († 1353) ### Eberhard IX. († 1371), (I.) ⚭ Flormej [[Gospodje Ptujski|Ptujska]], 2. [[Elisabeth von Wallsee-Kuenring|Elizabeta iz Kuenringa]] († 1379) ### Ivan II. († 1370), »iz [[Burg Enzesfeld|Enzesfelda]] «, ⚭ Elizabeta [[Gospodje Ptujski|Ptujska]] #### Ulrik IV. († 1400, linija Drosendorfskih izumre), deželni glavar Štajerske leta 1384, se je poročil z Elizabeto Neitberško († 1411) ##### Katarina (umrla 1428) #### Rudolf #### Friderik ### Friderik VIII. (umrl 1364) ### Henrik VIII. (umrl 1377) ### Wolfgang IV. († 1382), poročen s Katarino Maidburško († 1400) ### Alheid/Adelheid, ⚭ Leutold Kuenring-Dürnsteinski († 1355); (II.) ⚭ Zdenek iz Leipe/Leipp/Lipe († 1359) ## Katarina († 1354), poročena z Weichardom iz Winkela († 1348); datum smrti je med letoma 1353 in 1360, ker je bil priča dokumentu 1. septembra 1353 (Fontes XXI, 2, str. 231, št. CCXXXIX) ## Ana je leta 1332 vstopila v samostan Imbach/Minnebach == Ministeriali Walseejskih == Walseejski vazali so bili: {| class="toptextcells" | * [[Thurni (plemiška rodbina)|Thurni]] * [[Hollenecker (plemiška rodbina)|Hollenecker]] * [[Gleinitzer (plemiška rodbina)|Gleinitzerji]] * [[Weißenecker (plemiška rodbina)|Weißeneckerji]] * [[Hauser (plemiška rodbina)|Hauserji]] * [[Winkler (plemiška rodbina)|Winklerjevi]] * [[Herren von Graben|Grabenski]] |} == Posesti == {| class="toptextcells" style="width:100%" | style="width:25%" | '''Gornja Avstrija''' * Achleiten * Altwartenburg (nach Belagerung) * Ebelsberg * [[grad Eggenberg|Eggenberg]] * Falkenstein (prejeto v zastavo) * Frankenburg (prejeto v zastavo) * Frauenstein/Steyrstain (zu Stift Schlierbach) * Herrschaft Freistadt (prejeto v zastavo) * Gallspach * Gschwendt * Hochhaus * Kammer (am Attersee) * Klingenberg (prejeto v zastavo) * Vogtei zu Lambach (prejeto v zastavo) * Lichtenau * Schloss in Linz * Schloss Marbach in Ried in der Riedmark * Mitterberg * Mühlwang * ''Neuattersee zum Kogl'' (St. Georgen im Attergau) (prejeto v zastavo) * Neuburg (danes Bavarska, prejeto v zastavo)) * Oberwallsee mit Herrschaft Freudenstein * Oberweis * Ort am Traunsee * Burg und Markt Ottensheim (prejeto v zastavo) * Pernstein * Puchheim (prejeto v zastavo) * Regau * Reichenau * Reichenau * Reichenstein * Reichenstein (polovični delež) * Riedegg (prejeto v zastavo) * die Riedmark (prejeto v zastavo) * Ror/Rohr (prejeto v zastavo) * Rottenegg * Ruttenstein mit Märkten Unterweißenbach und Königswiesen * Scharnstein mit Grünau, Kirchham, Vorchdorf, Laakirchen * Schwertberg * Seisenberg/Seusenberg/Säusenburg/Seisenburg (prejeto v zastavo) * Spielberg * Burg Starhemberg (Eferding) (nach Eroberung) * Starhemberg (Haag) (prejeto v zastavo) * Herrschaft und Landgericht Steyr (prejeto v zastavo) * Tollet * Trattenegg * Waldamt Weitersfelden * Waldenfels * Waxenberg (prejeto v zastavo) * Wels (prejeto v zastavo) * Wernstein am Inn (prejeto v zastavo) * Wildenstein * [[Grad Windegg|Windegg]] '''Češka''' * Rosenberg (prejeto v zastavo) * Wittinghausen (prejeto v zastavo) | style="width:25%" |'''Štajerska''' (s [[Štajerska|Spodnjo Štajersko]]) * Altenhofen (?) * [[Arnež, Avstrija|Arnež]] * Buchenberg * Burgstall * [[Celje]] (prejeto v zastavo) * Dietersdorf bei Fürstenfeld * [[Ivnik]] * [[Vrbna|Feldbach]] (prejeto v zastavo) * Freudenberg * posest pri Frohnleiten, v Semriachu, [[Laufnitz]] in Schrems (prejeto v zastavo) * [[Jurklošter]] * Gleichenberg * [[Slovenske Konjice]] * [[Vojnik]] (prejeto v zastavo) * Kapfenstein * Kornberg * Kostreiniz (prejeto v zastavo) * [[Voitsberg|Krems pri Voitsbergu]] * Krottendorf (?) * Hiša in Hofstatt pri [[Ljubljana|Ljubljani]] * [[Lemberg pri Šmarju|Lengenberg (Lemberg)]] (prejeto v zastavo) * Mahrenberg und Gut und Vogtei Remschnig ^ gospostvo Maribor * [[Gornja Radgona]] * Mesto Oberwölz * [[Grad Ojstrica]] v Savinjski dolini * Paka * Hofmarken na [[Ptuj|Ptuju]] * Pfannberg (prejeto v zastavo) * [[Mozirje]] (prejeto v zastavo) * Rabenstein * [[Grad Riegersburg|Riegersburg]], * [[grad Rogatec|Rogatec]] (prejeto v zastavo) * Trdnjava Rothenfels * [[Žalec]] (prejeto v zastavo) * Žaženberk (prejeto v zastavo) * Vuzenica (delež) * [[Grad Žovnek|Žovnek]] (prejeto v zastavo) * [[grad Šoštanj|Šoštanj]] (prejeto v zastavo) * Amt Sinabelkirchen * [[Grad Žlemberk|Žlemberk]] * [[Ščavnica, Avstrija|Ščavnica]] v Avstriji (prejeto v zastavo) * [[grad Štatenberk]] * Trautenburg * Übelbach * [[Deutschfeistritz|Waldstein]] * Wechseneck/Waxenegg (bei Anger) * Weinburg * [[Wildon]] (prejeto v zastavo) * [[Slovenj Gradec]] (prejeto v zastavo) '''Koroška''' * [[Greifenburg]] (prejeto v zastavo) * [[Grad Hartneidstein]] * [[Grad Stari Rožek]] * [[grad Dravograd]] (Cillier Vermächtnis) * [[Grad Vivšnik]] | style="width:25%" |'''Kranjska''' * [[Dragomelj]] (1399–1411) * [[Smlednik]] (prejeto v zastavo) * [[Goričane]] (prejeto v zastavo) * [[Gotnik]] (1399–1472) * [[grad Novi grad (Kokra)|Novi grad]] v Potočah ob [[Kokra]] * Oberstein/[[Kamnik]] (prejeto v zastavo) * [[Ribnica (razločitev)|Ribnica]] * [[Senožeče]] (1400–1472) * [[grad Školj|Školj]] * [[Cerknica]] '''Istra, Oglej in okolica''' (kasneje Obalna dežela) * Bremp/[[Prem]] (1399–1472) * Castau/[[Kastav]] (1399–1472)<ref name="Valvasor" /> * [[Devin - Nabrežina|Duino/Devin/Tybein]] (Burgherrschaft Ober- und Unter-Tibein, mit [[San Giovanni di Duino]], 1399–1472)<ref name="Valvasor" /> (heute Italien) * [[Reka, Hrvaška|Fiume]]<ref name="Valvasor" /> * Frayn (?) (pfandweise) * Mitterburg/[[Pazin]]/Pisino (pfandweise) * Moschenitz/[[Mošćenice]]<ref name="Valvasor" /> * Primano<ref name="ADB"> {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|Franz von Krones|ADB:Walsee|Familienartikel}} </ref> * St. Veit am Pflaum/Fiume/[[Reka, Hrvaška|Rijeka]] (bis 1471) * Senosetsch/[[Senosezza]]<ref name="ADB" /><ref name="Valvasor" /> * Vaprinitz/[[Veprinac]]<ref name="Valvasor" /> * [[Vinal]] (1440) |'''Spodnja Avstrija''' * Amt Altenhofen (St. Valentin) * Asparn (pfandweise) * Drosendorf (pfandweise) * Drösing * Ebreichsdorf * Burg Eisenreichdornach (Vogtei) * Engelstein * Enzesfeld * Ernegg * Freyenstein (Neustadtl an der Donau) * Gleiß * Gobelsburg * Guntersdorf * Hagenberg * Hainstetten * Hartenstein * Hohenegg (Hafnerbach, bei St. Pölten) * Hubertendorf * Jaidhof (pfandweise) * Kalksburg * Karlsbach (pfandweise?) * Kollmitz * Kranichberg * Kronsegg * Leesdorf * Liechtenstein * Merkenstein * Mitterau * Mühlbach * Murstetten * (Nieder-)Wallsee * Ochsenburg * Grafschaft Peilstein (St. Leonhard am Forst) * Plankenberg (pfandweise) * Pottenstein (pfandweise) * Purgstall * Purkersdorf * Rabenstein (nicht gesichert) * Ramingdorf * Randegg (kurzzeitig nach Fehde) * Rauheneck * Reinsberg * Rossatz * Salaberg (Bamberger Vogtei) * St. Peter in der Au (kurzzeitig nach Fehde) * Säusenstein (Stift Säusenstein) * Schloss Schönau * Seebarn (nicht gesichert) * Seisenegg * Senftenberg * Sindelburg bei Wallsee * [[Hausberg Sommerau|Sommerau]] bei Wallsee * Spitz (pfandweise) * Strannersdorf * Herrschaft Stronsdorf * Ulrichskirchen * Viehofen * Wang * Weinzierl * Weitra (?) * Wieselburg * Wolfstein (pfandweise) * Wuldersdorf/Wullersdorf (pfandweise) |} Leta 1466 so Habsburžani pridobili posesti na [[Kvarner|Kvarnerju]], vključno z Reko, Kastavom, Veprincem in Mošćenicami. Leta 1472 (izjava Reinprechta V. o dedovanju 12. marca 1472 v korist cesarja Friderika) <ref name="ADB"> {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|Franz von Krones|ADB:Walsee|Familienartikel}} </ref> so sledili Devin (gospostvo Zgornjega in Spodnjega Devina), Prem in Senožeče – z zemljiščem v bližini Sv. Janeza Devinskega so Habsburžani imeli posesti na Jadranu od leta 1366, zdaj pa je bilo [[Avstrijsko primorje]] utrjeno. == Literatura == * Max Doblinger : ''Gospodje iz Walseeja.'' ''Prispevek k avstrijski aristokratski zgodovini.'' ''Iz arhiva za Avstrijo'' ''Zgodovina (zv. XCV, II. del, str. 235) natisnjena ločeno'' (= ''Arhiv za avstrijsko zgodovino.'' Zvezek 95, str. 235–578, I-15103/95, {{ISSN|0003-9322}} ). Dunaj 1906, 344 strani. * Karel Hruza : ''Gospodje iz Walseeja.'' ''Zgodovina švabsko-avstrijske plemiške družine (1171–1331)'' Disertacija, Konstanz 1994 (= ''Raziskava o zgodovini Zgornje Avstrije.'' Zvezek 18. Linz 1995). * * [[Avgust Dimitz|August Dimitz]]: ''Geschichte Krains.'' 4 Bände, Laibach 1874, S. o.A. * {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|[[Franz von Krones]]|ADB:Walsee|Familienartikel}} == Zunanje povezave == == Reference == <references> <ref name="ADB"> {{ADB|41|5|16|Walsee: Eberhard v. W. (Wallsee) († 1288) und seine Nachkommenschaft in den habsburgischen Ländern bis zum Jahre 1483|Franz von Krones|ADB:Walsee|Familienartikel}} </ref> <ref name="Valvasor"> {{"|lang=la|Anno MCCCC male extinctis D. D. de Tybein, seu de Duino, investitur Reinpertus de Walsee de bonis eorum Duino, Senoseza, Gueteneg, Flumine, Castum, Vaprinitz & Moscheniza, de quibus ultimis, olim spectantibus ad Polensem Episcopum investitus fuit ab Episcopo ea lege, ut quemquis novum Praesulem nova donatione honoraret duorum canum venaticorum unius Asturis & pulli eleganter ornati|Übersetzung=Nachdem im Jahre 1400 die Herren von Tybein, auch von Duino, erloschen waren, wurde Reinprecht von Walsee mit deren Gütern – Duino, Senosetsch, Guteneck, Fiume, Castua, Veprinaz und Moschenitz belehnt. Letztere erhielt er vom Bischof von [[Pula|Pola]] zum Lehen mit der Auflage, jedem seiner Nachfolger zwei Jagdhunde, einen Falken und ein vornehm angeschirrtes Füllen zu schenken|Quelle=Fiumarer Epitaph von 1400; zitiert in [[Valvasor]]: ''[[Die Ehre dess Hertzogthums Crain]].'' XI. Buch, S.&nbsp;470–479}}. </ref> </references> [[Kategorija:Družinska drevesa]] nfko30ycigcfuq2ahikrxza2dkxddia 0 606519 6731350 6731338 2026-08-05T12:00:09Z Po3mah 9623 dodana hitrost in podporni vir 6731350 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles>{{Infopolje Programje|name=MeshCore|author=Scott Powell and Liam Cottle{{R|pe1hvh}}|developer=skupnost MeshCore|programming_language=[[C++]]|operating_system=Mikrokrmilniki in vgrajene naprave|platform=strojna oprema, ki podpira LoRa|license=[[MIT License]]|genre=Omrežja, mrežna (mesh) topologija|website={{URL|https://meshcore.io/}}}}'''MeshCore''' je protokol in programski projekt za mrežno (mesh) omrežje, ki temelji na [[LoRa]], in ga je leta 2024 ustvaril Scott Powell. Zasnovan je za nizkoenergijsko komunikacijo brez povezave z omrežjem, zato ni odvisen od mobilnih omrežij npr. 2G, 3G, .... <ref>{{Navedi splet |last=Smith |first=Jenny |date=2025-12-06 |title=Lessons Learned After Trying MeshCore for Off-Grid Text Messaging |url=https://hackaday.com/2025/12/06/lessons-learned-after-trying-meshcore-for-off-grid-text-messaging/ |access-date=2026-01-05 |website=Hackaday |publisher=Hackaday Media}}</ref> <ref>{{Navedi konferenco |last=Gómez |first=R. |last2=Martínez |first2=L. |year=2024 |title=Routing Strategies for LoRa-Based Mesh Networks |publisher=IEEE |pages=112–118}}</ref> Programska oprema je objavljena pod [[Licenca MIT|licenco MIT]] . MeshCore pogosto primerjajo z Meshtastic, še enim protokolom za mrežno omrežje, ki temelji na LoRa. [[Meshtastic]] uporablja vsa vozliša kot repetitorje, se v veliki meri zanaša na poplavljanje (flooding) sporočil v slogu oddajanja, da bi povečal doseg in možnosti za uspešno dostavo, na račun izrabe pasovne širine. <ref>{{Navedi splet |date=2024-08-18 |title=Why Meshtastic Uses Managed Flood Routing {{!}} Meshtastic |url=https://meshtastic.org/blog/why-meshtastic-uses-managed-flood-routing/ |access-date=2026-06-26 |website=meshtastic.org |language=en}}</ref> MeshCore prav tako uporablja poplavna oddajanja za vse javne kanale <ref>{{Navedi splet |title=Frequently Asked Questions - MeshCore Docs |url=https://docs.meshcore.io/faq/#55-q-do-public-channels-always-flood-do-private-channels-always-flood |access-date=2026-06-25 |website=docs.meshcore.io}}</ref>, vendar bolj uporablja vloge vozlišč (repetitorjev), ki usmerjajo, posredujejo in shranjevanjujejo (room servers) sporočila z namenom zmanjšanje potrebne pasovne širine. Zaradi te diferenciacije se med njima pojavljajo različne značilnosti skalabilnosti in porabe energije. <ref>{{Navedi splet |title=MeshCore routing algorithms - how messages find the best route {{!}} LocalMesh |url=https://www.localmesh.nl/en/meshcore-routing-algorithms/ |access-date=2026-06-25 |website=www.localmesh.nl}}</ref> == Zgodovina == MeshCore je razvil Scott Powell konec leta 2024, <ref>{{Navedi splet |date=2025-12-12 |title=The Year In Review |url=https://buymeacoffee.com/ripplebiz/the-year-review |website=RippleRadios.com |language=en}}</ref> spletne in mobilne odjemalce pa je razvil Liam Cottle po hudem tropskem ciklonu Gabrielle, ki je opustošil dele [[Severni otok|Severnega otoka]] [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] . <ref>{{Navedi splet |last=Council |first=Gisborne District |date=2025-09-19 |title=Back-up comms crucial in emergencies |url=https://www.gdc.govt.nz/council/news/media-releases/back-up-comms-crucial-in-emergencies |archive-url=https://web.archive.org/web/20260107103829/https://www.gdc.govt.nz/council/news/media-releases/back-up-comms-crucial-in-emergencies |archive-date=2026-01-07 |access-date=2026-01-07 |website=Gisborne District Council |language=en}}</ref> == Značilnosti == [[Slika:2025-09-25-RAK4631-MeshCore-Repeater-Solar-at-DB0IL.jpg|alt=A solar powered MeshCore repeater on a rooftop.|sličica| Sončni repetitor MeshCore]] MeshCore omogoča vgrajenim napravam (ki običajno temeljijo na mikrokrmilnikih), ki podpirajo LoRa, da se vključijo v samoorganizirajoča mrežna omrežja, v katerih se sporočila lahko prenašajo prek več vmesnih vozlišč. Projekt poudarja nizko porabo energije, skalabilnost in strukturirane vloge usmerjanja, kar ga loči od sistemov LoRa mesh, ki temeljijo na oddajanju. MeshCore je zasnovan za delovanje na strojni opremi, ki temelji na [[Mikrokrmilnik|mikrokrmilnikih]], opremljeni z oddajniki LoRa, vključno s vezji, ki temeljijo na platformi ESP32 . Pogosto uporabljene naprave vključujejo razvojne plošče Heltec LoRa32 in LilyGo LoRa. Naprave delujejo v nelicenciranih frekvenčnih pasovih ISM, kot so 433 Mhz, 868 MHz in 915 MHz, odvisno od regionalnih predpisov. Leta 2025 je LILYGO predstavil prvi samostojni pametni komunikator Meshcore: T-Display P4. <ref>{{Navedi splet |last=Chung |first=Jackson |date=2025-12-17 |title=First Look at the MeshCore Smartphone, a Pocket-Sized Off-Grid Communicator in Disguise |url=https://www.techeblog.com/meshcore-smartphone-lilygo-t-display-p4/ |access-date=2026-01-07 |website=TechEBlog |language=en-US}}</ref> Programska oprema je sestavljena iz vdelane [[Vdelana programska oprema|programske opreme,]] nameščene na podprte naprave, in izbirnih spremljevalnih (namiznih in mobilnih - Android, IOS) aplikacij, ki se uporabljajo za konfiguracijo in sporočanje. === Značilnosti === * Doseg: nekaj kilometrov (odvisno od terena). * Hitrost: nekaj kbps (0.1-10 kbps, odvisno od faktorja razširjanja - SF)<ref>{{Navedi revijo |last=Gerhardus |first=Durand, Thomas |last2=Johannes |first2=Booysen, Marthinus |date=2025-03-05 |title=Performance Evaluation of a Mesh-Topology LoRa Network |url=https://www.mdpi.com/1424-8220/25/5/1602 |access-date=2026-08-05 |magazine=Sensors |language=en |volume=25 |issue=5 |doi=10.3390/s25051602 |issn=1424-8220}}</ref>. * Decentralizirana arhitektura: vozlišča komunicirajo med seboj brez centraliziranih strežnikov. <ref name=":0">{{Citat |title=meshcore-dev/MeshCore |date=2026-06-25 |url=https://github.com/meshcore-dev/MeshCore |access-date=2026-06-25 |publisher=MeshCore}}</ref> * Večskočno usmerjanje: sporočila lahko prečkajo več relejnih vozlišč, da se razširi doseg. <ref name=":0" /> * Delovanje z nizko porabo energije: optimizirano za vgrajene naprave na baterije, ki uporabljajo radijske sprejemnike LoRa. <ref name=":0" /> * Podpora za šifriranje: na voljo so izbirni mehanizmi šifriranja od konca do konca (kot je opisano v projektni dokumentaciji). <ref name=":0" /> * Vozlišča na osnovi vlog: vključujejo spremljevalna vozlišča, repetitorje in strežnike sob za strukturiranje delovanja omrežja. <ref name=":0" /> === Omejitve === * Nizka prepustnost podatkov: modulacija LoRa podpira samo besedilne ali telemetrične podatke z nizko pasovno širino. <ref>{{Navedi splet |last=Yousuf |first=Asif |last2=Rochester |first2=Edward |last3=Ousat |first3=Behnam |last4=Ghaderi |first4=Majid |title=Throughput, Coverage and Scalability of LoRa LPWAN for Internet of Things |url=https://pages.cpsc.ucalgary.ca/~mghaderi/docs/iwqos18-lora.pdf |website=University of Calgary}}</ref> * Okoljske omejitve: na doseg in zanesljivost vplivajo teren, ovire, rastje in postavitev antene. * Zapletenost uporabe in konfiguriranja: uporabniki so opazili razdrobljeno dokumentacijo in strmo krivuljo učenja za nove uporabnike. * Regulativne omejitve: delovanje je predmet regionalnih predpisov za pas ISM in omejitev oddajne moči. * Način namestitve: MeshCore večinoma temelji na fiksni infrastrukturi. To pomeni, da namesto vseh naprav, ki prenašajo podatkovni promet, lahko kot vozlišča delujejo le repetitorji, ki ponovno oddajajo prejete podatke. Zaradi tega je pošiljanje sporočil na dolge razdalje težje, vendar bi to lahko veljalo tudi za značilnost na območjih z visoko gostoto radijskih signalov. Vsako sporočilo se ponovi manjkrat z manj vozlišči, kar ima za posledico manj trkov paketov in napak na mestih, kjer je radijski pas močno izkoriščen. <ref>{{Navedi splet |title=LoRa — LoRa documentation |url=https://lora.readthedocs.io/en/latest/ |access-date=2026-06-25 |website=lora.readthedocs.io}}</ref> <ref>{{Navedi splet |title=Duty Cycle |url=https://www.thethingsnetwork.org/docs/lorawan/duty-cycle/ |access-date=2026-06-25 |website=The Things Network |language=en-us}}</ref> == Programska oprema == === Programska oprema za mobilne naprave === Za mobilne naprave so na voljo naslednji odjemalci (za Android, Ios, Windows, Linux, Web): * Meshcore (brezplačne osnovne funkcije, plačljive napredne funkcije)<ref>{{Navedi splet |last=Cottle |first=Liam |title=MeshCore - Official Site |url=https://meshcore.io/ |access-date=2026-08-05 |website=MeshCore - Official Site |language=en}}</ref> in * Meshcore Open (brezplačen odprtokodni program)<ref>{{Navedi splet |title=MeshCore Open — an open client for the MeshCore LoRa mesh |url=https://meshcoreopen.org/ |access-date=2026-08-05 |website=meshcoreopen.org |language=en}}</ref>. == Meshcore v Sloveniji == V Sloveniji se razvija Meshcore skupnost (prostovoljci), ki vzpostavljajo in širijo mrežo repetitorjev. Meshcore kanal slovenskih uporabnikov je #slovenija. <ref>{{Navedi splet |title=MeshCore Slovenija - Off-line komunikacijska platforma |url=https://www.meshcore.si/ |access-date=2026-08-05 |website=www.meshcore.si}}</ref> == Reference == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />  {{Reflist|refs=<ref name="pe1hvh">[https://www.pe1hvh.nl/pdf/MeshCore_Complete_Guide_EN.pdf pe1hvh.nl: MeshCore Complete Manual Off-grid mesh communication Text-based communication via LoRa radio. Version 2.0 - January 2026. By PE1HVH / ChatGPT / Claude.ai], [https://web.archive.org/web/20260405172629/https://www.pe1hvh.nl/pdf/MeshCore_Complete_Guide_EN.pdf backup] Citat: "...At the end of 2024, Australian developer Scott Powell (Ripple Radios) started a new protocol. In early 2025, he launched the MeshCore project together with Andy Kirby (UK) and Liam Cottle (NZ)...13. Dechirp Analysis..."</ref>}} 2wobngy0646u7n4sh5oktebg5i8qglu 6731746 6731350 2026-08-06T10:12:20Z Romanm 13 dodal [[Kategorija:Računalniško omreženje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6731746 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles>{{Infopolje Programje|name=MeshCore|author=Scott Powell and Liam Cottle{{R|pe1hvh}}|developer=skupnost MeshCore|programming_language=[[C++]]|operating_system=Mikrokrmilniki in vgrajene naprave|platform=strojna oprema, ki podpira LoRa|license=[[MIT License]]|genre=Omrežja, mrežna (mesh) topologija|website={{URL|https://meshcore.io/}}}}'''MeshCore''' je protokol in programski projekt za mrežno (mesh) omrežje, ki temelji na [[LoRa]], in ga je leta 2024 ustvaril Scott Powell. Zasnovan je za nizkoenergijsko komunikacijo brez povezave z omrežjem, zato ni odvisen od mobilnih omrežij npr. 2G, 3G, .... <ref>{{Navedi splet |last=Smith |first=Jenny |date=2025-12-06 |title=Lessons Learned After Trying MeshCore for Off-Grid Text Messaging |url=https://hackaday.com/2025/12/06/lessons-learned-after-trying-meshcore-for-off-grid-text-messaging/ |access-date=2026-01-05 |website=Hackaday |publisher=Hackaday Media}}</ref> <ref>{{Navedi konferenco |last=Gómez |first=R. |last2=Martínez |first2=L. |year=2024 |title=Routing Strategies for LoRa-Based Mesh Networks |publisher=IEEE |pages=112–118}}</ref> Programska oprema je objavljena pod [[Licenca MIT|licenco MIT]] . MeshCore pogosto primerjajo z Meshtastic, še enim protokolom za mrežno omrežje, ki temelji na LoRa. [[Meshtastic]] uporablja vsa vozliša kot repetitorje, se v veliki meri zanaša na poplavljanje (flooding) sporočil v slogu oddajanja, da bi povečal doseg in možnosti za uspešno dostavo, na račun izrabe pasovne širine. <ref>{{Navedi splet |date=2024-08-18 |title=Why Meshtastic Uses Managed Flood Routing {{!}} Meshtastic |url=https://meshtastic.org/blog/why-meshtastic-uses-managed-flood-routing/ |access-date=2026-06-26 |website=meshtastic.org |language=en}}</ref> MeshCore prav tako uporablja poplavna oddajanja za vse javne kanale <ref>{{Navedi splet |title=Frequently Asked Questions - MeshCore Docs |url=https://docs.meshcore.io/faq/#55-q-do-public-channels-always-flood-do-private-channels-always-flood |access-date=2026-06-25 |website=docs.meshcore.io}}</ref>, vendar bolj uporablja vloge vozlišč (repetitorjev), ki usmerjajo, posredujejo in shranjevanjujejo (room servers) sporočila z namenom zmanjšanje potrebne pasovne širine. Zaradi te diferenciacije se med njima pojavljajo različne značilnosti skalabilnosti in porabe energije. <ref>{{Navedi splet |title=MeshCore routing algorithms - how messages find the best route {{!}} LocalMesh |url=https://www.localmesh.nl/en/meshcore-routing-algorithms/ |access-date=2026-06-25 |website=www.localmesh.nl}}</ref> == Zgodovina == MeshCore je razvil Scott Powell konec leta 2024, <ref>{{Navedi splet |date=2025-12-12 |title=The Year In Review |url=https://buymeacoffee.com/ripplebiz/the-year-review |website=RippleRadios.com |language=en}}</ref> spletne in mobilne odjemalce pa je razvil Liam Cottle po hudem tropskem ciklonu Gabrielle, ki je opustošil dele [[Severni otok|Severnega otoka]] [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] . <ref>{{Navedi splet |last=Council |first=Gisborne District |date=2025-09-19 |title=Back-up comms crucial in emergencies |url=https://www.gdc.govt.nz/council/news/media-releases/back-up-comms-crucial-in-emergencies |archive-url=https://web.archive.org/web/20260107103829/https://www.gdc.govt.nz/council/news/media-releases/back-up-comms-crucial-in-emergencies |archive-date=2026-01-07 |access-date=2026-01-07 |website=Gisborne District Council |language=en}}</ref> == Značilnosti == [[Slika:2025-09-25-RAK4631-MeshCore-Repeater-Solar-at-DB0IL.jpg|alt=A solar powered MeshCore repeater on a rooftop.|sličica| Sončni repetitor MeshCore]] MeshCore omogoča vgrajenim napravam (ki običajno temeljijo na mikrokrmilnikih), ki podpirajo LoRa, da se vključijo v samoorganizirajoča mrežna omrežja, v katerih se sporočila lahko prenašajo prek več vmesnih vozlišč. Projekt poudarja nizko porabo energije, skalabilnost in strukturirane vloge usmerjanja, kar ga loči od sistemov LoRa mesh, ki temeljijo na oddajanju. MeshCore je zasnovan za delovanje na strojni opremi, ki temelji na [[Mikrokrmilnik|mikrokrmilnikih]], opremljeni z oddajniki LoRa, vključno s vezji, ki temeljijo na platformi ESP32 . Pogosto uporabljene naprave vključujejo razvojne plošče Heltec LoRa32 in LilyGo LoRa. Naprave delujejo v nelicenciranih frekvenčnih pasovih ISM, kot so 433 Mhz, 868 MHz in 915 MHz, odvisno od regionalnih predpisov. Leta 2025 je LILYGO predstavil prvi samostojni pametni komunikator Meshcore: T-Display P4. <ref>{{Navedi splet |last=Chung |first=Jackson |date=2025-12-17 |title=First Look at the MeshCore Smartphone, a Pocket-Sized Off-Grid Communicator in Disguise |url=https://www.techeblog.com/meshcore-smartphone-lilygo-t-display-p4/ |access-date=2026-01-07 |website=TechEBlog |language=en-US}}</ref> Programska oprema je sestavljena iz vdelane [[Vdelana programska oprema|programske opreme,]] nameščene na podprte naprave, in izbirnih spremljevalnih (namiznih in mobilnih - Android, IOS) aplikacij, ki se uporabljajo za konfiguracijo in sporočanje. === Značilnosti === * Doseg: nekaj kilometrov (odvisno od terena). * Hitrost: nekaj kbps (0.1-10 kbps, odvisno od faktorja razširjanja - SF)<ref>{{Navedi revijo |last=Gerhardus |first=Durand, Thomas |last2=Johannes |first2=Booysen, Marthinus |date=2025-03-05 |title=Performance Evaluation of a Mesh-Topology LoRa Network |url=https://www.mdpi.com/1424-8220/25/5/1602 |access-date=2026-08-05 |magazine=Sensors |language=en |volume=25 |issue=5 |doi=10.3390/s25051602 |issn=1424-8220}}</ref>. * Decentralizirana arhitektura: vozlišča komunicirajo med seboj brez centraliziranih strežnikov. <ref name=":0">{{Citat |title=meshcore-dev/MeshCore |date=2026-06-25 |url=https://github.com/meshcore-dev/MeshCore |access-date=2026-06-25 |publisher=MeshCore}}</ref> * Večskočno usmerjanje: sporočila lahko prečkajo več relejnih vozlišč, da se razširi doseg. <ref name=":0" /> * Delovanje z nizko porabo energije: optimizirano za vgrajene naprave na baterije, ki uporabljajo radijske sprejemnike LoRa. <ref name=":0" /> * Podpora za šifriranje: na voljo so izbirni mehanizmi šifriranja od konca do konca (kot je opisano v projektni dokumentaciji). <ref name=":0" /> * Vozlišča na osnovi vlog: vključujejo spremljevalna vozlišča, repetitorje in strežnike sob za strukturiranje delovanja omrežja. <ref name=":0" /> === Omejitve === * Nizka prepustnost podatkov: modulacija LoRa podpira samo besedilne ali telemetrične podatke z nizko pasovno širino. <ref>{{Navedi splet |last=Yousuf |first=Asif |last2=Rochester |first2=Edward |last3=Ousat |first3=Behnam |last4=Ghaderi |first4=Majid |title=Throughput, Coverage and Scalability of LoRa LPWAN for Internet of Things |url=https://pages.cpsc.ucalgary.ca/~mghaderi/docs/iwqos18-lora.pdf |website=University of Calgary}}</ref> * Okoljske omejitve: na doseg in zanesljivost vplivajo teren, ovire, rastje in postavitev antene. * Zapletenost uporabe in konfiguriranja: uporabniki so opazili razdrobljeno dokumentacijo in strmo krivuljo učenja za nove uporabnike. * Regulativne omejitve: delovanje je predmet regionalnih predpisov za pas ISM in omejitev oddajne moči. * Način namestitve: MeshCore večinoma temelji na fiksni infrastrukturi. To pomeni, da namesto vseh naprav, ki prenašajo podatkovni promet, lahko kot vozlišča delujejo le repetitorji, ki ponovno oddajajo prejete podatke. Zaradi tega je pošiljanje sporočil na dolge razdalje težje, vendar bi to lahko veljalo tudi za značilnost na območjih z visoko gostoto radijskih signalov. Vsako sporočilo se ponovi manjkrat z manj vozlišči, kar ima za posledico manj trkov paketov in napak na mestih, kjer je radijski pas močno izkoriščen. <ref>{{Navedi splet |title=LoRa — LoRa documentation |url=https://lora.readthedocs.io/en/latest/ |access-date=2026-06-25 |website=lora.readthedocs.io}}</ref> <ref>{{Navedi splet |title=Duty Cycle |url=https://www.thethingsnetwork.org/docs/lorawan/duty-cycle/ |access-date=2026-06-25 |website=The Things Network |language=en-us}}</ref> == Programska oprema == === Programska oprema za mobilne naprave === Za mobilne naprave so na voljo naslednji odjemalci (za Android, Ios, Windows, Linux, Web): * Meshcore (brezplačne osnovne funkcije, plačljive napredne funkcije)<ref>{{Navedi splet |last=Cottle |first=Liam |title=MeshCore - Official Site |url=https://meshcore.io/ |access-date=2026-08-05 |website=MeshCore - Official Site |language=en}}</ref> in * Meshcore Open (brezplačen odprtokodni program)<ref>{{Navedi splet |title=MeshCore Open — an open client for the MeshCore LoRa mesh |url=https://meshcoreopen.org/ |access-date=2026-08-05 |website=meshcoreopen.org |language=en}}</ref>. == Meshcore v Sloveniji == V Sloveniji se razvija Meshcore skupnost (prostovoljci), ki vzpostavljajo in širijo mrežo repetitorjev. Meshcore kanal slovenskih uporabnikov je #slovenija. <ref>{{Navedi splet |title=MeshCore Slovenija - Off-line komunikacijska platforma |url=https://www.meshcore.si/ |access-date=2026-08-05 |website=www.meshcore.si}}</ref> == Reference == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />  {{Reflist|refs=<ref name="pe1hvh">[https://www.pe1hvh.nl/pdf/MeshCore_Complete_Guide_EN.pdf pe1hvh.nl: MeshCore Complete Manual Off-grid mesh communication Text-based communication via LoRa radio. Version 2.0 - January 2026. By PE1HVH / ChatGPT / Claude.ai], [https://web.archive.org/web/20260405172629/https://www.pe1hvh.nl/pdf/MeshCore_Complete_Guide_EN.pdf backup] Citat: "...At the end of 2024, Australian developer Scott Powell (Ripple Radios) started a new protocol. In early 2025, he launched the MeshCore project together with Andy Kirby (UK) and Liam Cottle (NZ)...13. Dechirp Analysis..."</ref>}} [[Kategorija:Računalniško omreženje]] aoo5dm67axgfp9hdodxz8rf2nj868zj 6731747 6731746 2026-08-06T10:12:56Z Romanm 13 dodal [[Kategorija:Prosta programska oprema]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6731747 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Module:Infobox/styles.css"></templatestyles>{{Infopolje Programje|name=MeshCore|author=Scott Powell and Liam Cottle{{R|pe1hvh}}|developer=skupnost MeshCore|programming_language=[[C++]]|operating_system=Mikrokrmilniki in vgrajene naprave|platform=strojna oprema, ki podpira LoRa|license=[[MIT License]]|genre=Omrežja, mrežna (mesh) topologija|website={{URL|https://meshcore.io/}}}}'''MeshCore''' je protokol in programski projekt za mrežno (mesh) omrežje, ki temelji na [[LoRa]], in ga je leta 2024 ustvaril Scott Powell. Zasnovan je za nizkoenergijsko komunikacijo brez povezave z omrežjem, zato ni odvisen od mobilnih omrežij npr. 2G, 3G, .... <ref>{{Navedi splet |last=Smith |first=Jenny |date=2025-12-06 |title=Lessons Learned After Trying MeshCore for Off-Grid Text Messaging |url=https://hackaday.com/2025/12/06/lessons-learned-after-trying-meshcore-for-off-grid-text-messaging/ |access-date=2026-01-05 |website=Hackaday |publisher=Hackaday Media}}</ref> <ref>{{Navedi konferenco |last=Gómez |first=R. |last2=Martínez |first2=L. |year=2024 |title=Routing Strategies for LoRa-Based Mesh Networks |publisher=IEEE |pages=112–118}}</ref> Programska oprema je objavljena pod [[Licenca MIT|licenco MIT]] . MeshCore pogosto primerjajo z Meshtastic, še enim protokolom za mrežno omrežje, ki temelji na LoRa. [[Meshtastic]] uporablja vsa vozliša kot repetitorje, se v veliki meri zanaša na poplavljanje (flooding) sporočil v slogu oddajanja, da bi povečal doseg in možnosti za uspešno dostavo, na račun izrabe pasovne širine. <ref>{{Navedi splet |date=2024-08-18 |title=Why Meshtastic Uses Managed Flood Routing {{!}} Meshtastic |url=https://meshtastic.org/blog/why-meshtastic-uses-managed-flood-routing/ |access-date=2026-06-26 |website=meshtastic.org |language=en}}</ref> MeshCore prav tako uporablja poplavna oddajanja za vse javne kanale <ref>{{Navedi splet |title=Frequently Asked Questions - MeshCore Docs |url=https://docs.meshcore.io/faq/#55-q-do-public-channels-always-flood-do-private-channels-always-flood |access-date=2026-06-25 |website=docs.meshcore.io}}</ref>, vendar bolj uporablja vloge vozlišč (repetitorjev), ki usmerjajo, posredujejo in shranjevanjujejo (room servers) sporočila z namenom zmanjšanje potrebne pasovne širine. Zaradi te diferenciacije se med njima pojavljajo različne značilnosti skalabilnosti in porabe energije. <ref>{{Navedi splet |title=MeshCore routing algorithms - how messages find the best route {{!}} LocalMesh |url=https://www.localmesh.nl/en/meshcore-routing-algorithms/ |access-date=2026-06-25 |website=www.localmesh.nl}}</ref> == Zgodovina == MeshCore je razvil Scott Powell konec leta 2024, <ref>{{Navedi splet |date=2025-12-12 |title=The Year In Review |url=https://buymeacoffee.com/ripplebiz/the-year-review |website=RippleRadios.com |language=en}}</ref> spletne in mobilne odjemalce pa je razvil Liam Cottle po hudem tropskem ciklonu Gabrielle, ki je opustošil dele [[Severni otok|Severnega otoka]] [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]] . <ref>{{Navedi splet |last=Council |first=Gisborne District |date=2025-09-19 |title=Back-up comms crucial in emergencies |url=https://www.gdc.govt.nz/council/news/media-releases/back-up-comms-crucial-in-emergencies |archive-url=https://web.archive.org/web/20260107103829/https://www.gdc.govt.nz/council/news/media-releases/back-up-comms-crucial-in-emergencies |archive-date=2026-01-07 |access-date=2026-01-07 |website=Gisborne District Council |language=en}}</ref> == Značilnosti == [[Slika:2025-09-25-RAK4631-MeshCore-Repeater-Solar-at-DB0IL.jpg|alt=A solar powered MeshCore repeater on a rooftop.|sličica| Sončni repetitor MeshCore]] MeshCore omogoča vgrajenim napravam (ki običajno temeljijo na mikrokrmilnikih), ki podpirajo LoRa, da se vključijo v samoorganizirajoča mrežna omrežja, v katerih se sporočila lahko prenašajo prek več vmesnih vozlišč. Projekt poudarja nizko porabo energije, skalabilnost in strukturirane vloge usmerjanja, kar ga loči od sistemov LoRa mesh, ki temeljijo na oddajanju. MeshCore je zasnovan za delovanje na strojni opremi, ki temelji na [[Mikrokrmilnik|mikrokrmilnikih]], opremljeni z oddajniki LoRa, vključno s vezji, ki temeljijo na platformi ESP32 . Pogosto uporabljene naprave vključujejo razvojne plošče Heltec LoRa32 in LilyGo LoRa. Naprave delujejo v nelicenciranih frekvenčnih pasovih ISM, kot so 433 Mhz, 868 MHz in 915 MHz, odvisno od regionalnih predpisov. Leta 2025 je LILYGO predstavil prvi samostojni pametni komunikator Meshcore: T-Display P4. <ref>{{Navedi splet |last=Chung |first=Jackson |date=2025-12-17 |title=First Look at the MeshCore Smartphone, a Pocket-Sized Off-Grid Communicator in Disguise |url=https://www.techeblog.com/meshcore-smartphone-lilygo-t-display-p4/ |access-date=2026-01-07 |website=TechEBlog |language=en-US}}</ref> Programska oprema je sestavljena iz vdelane [[Vdelana programska oprema|programske opreme,]] nameščene na podprte naprave, in izbirnih spremljevalnih (namiznih in mobilnih - Android, IOS) aplikacij, ki se uporabljajo za konfiguracijo in sporočanje. === Značilnosti === * Doseg: nekaj kilometrov (odvisno od terena). * Hitrost: nekaj kbps (0.1-10 kbps, odvisno od faktorja razširjanja - SF)<ref>{{Navedi revijo |last=Gerhardus |first=Durand, Thomas |last2=Johannes |first2=Booysen, Marthinus |date=2025-03-05 |title=Performance Evaluation of a Mesh-Topology LoRa Network |url=https://www.mdpi.com/1424-8220/25/5/1602 |access-date=2026-08-05 |magazine=Sensors |language=en |volume=25 |issue=5 |doi=10.3390/s25051602 |issn=1424-8220}}</ref>. * Decentralizirana arhitektura: vozlišča komunicirajo med seboj brez centraliziranih strežnikov. <ref name=":0">{{Citat |title=meshcore-dev/MeshCore |date=2026-06-25 |url=https://github.com/meshcore-dev/MeshCore |access-date=2026-06-25 |publisher=MeshCore}}</ref> * Večskočno usmerjanje: sporočila lahko prečkajo več relejnih vozlišč, da se razširi doseg. <ref name=":0" /> * Delovanje z nizko porabo energije: optimizirano za vgrajene naprave na baterije, ki uporabljajo radijske sprejemnike LoRa. <ref name=":0" /> * Podpora za šifriranje: na voljo so izbirni mehanizmi šifriranja od konca do konca (kot je opisano v projektni dokumentaciji). <ref name=":0" /> * Vozlišča na osnovi vlog: vključujejo spremljevalna vozlišča, repetitorje in strežnike sob za strukturiranje delovanja omrežja. <ref name=":0" /> === Omejitve === * Nizka prepustnost podatkov: modulacija LoRa podpira samo besedilne ali telemetrične podatke z nizko pasovno širino. <ref>{{Navedi splet |last=Yousuf |first=Asif |last2=Rochester |first2=Edward |last3=Ousat |first3=Behnam |last4=Ghaderi |first4=Majid |title=Throughput, Coverage and Scalability of LoRa LPWAN for Internet of Things |url=https://pages.cpsc.ucalgary.ca/~mghaderi/docs/iwqos18-lora.pdf |website=University of Calgary}}</ref> * Okoljske omejitve: na doseg in zanesljivost vplivajo teren, ovire, rastje in postavitev antene. * Zapletenost uporabe in konfiguriranja: uporabniki so opazili razdrobljeno dokumentacijo in strmo krivuljo učenja za nove uporabnike. * Regulativne omejitve: delovanje je predmet regionalnih predpisov za pas ISM in omejitev oddajne moči. * Način namestitve: MeshCore večinoma temelji na fiksni infrastrukturi. To pomeni, da namesto vseh naprav, ki prenašajo podatkovni promet, lahko kot vozlišča delujejo le repetitorji, ki ponovno oddajajo prejete podatke. Zaradi tega je pošiljanje sporočil na dolge razdalje težje, vendar bi to lahko veljalo tudi za značilnost na območjih z visoko gostoto radijskih signalov. Vsako sporočilo se ponovi manjkrat z manj vozlišči, kar ima za posledico manj trkov paketov in napak na mestih, kjer je radijski pas močno izkoriščen. <ref>{{Navedi splet |title=LoRa — LoRa documentation |url=https://lora.readthedocs.io/en/latest/ |access-date=2026-06-25 |website=lora.readthedocs.io}}</ref> <ref>{{Navedi splet |title=Duty Cycle |url=https://www.thethingsnetwork.org/docs/lorawan/duty-cycle/ |access-date=2026-06-25 |website=The Things Network |language=en-us}}</ref> == Programska oprema == === Programska oprema za mobilne naprave === Za mobilne naprave so na voljo naslednji odjemalci (za Android, Ios, Windows, Linux, Web): * Meshcore (brezplačne osnovne funkcije, plačljive napredne funkcije)<ref>{{Navedi splet |last=Cottle |first=Liam |title=MeshCore - Official Site |url=https://meshcore.io/ |access-date=2026-08-05 |website=MeshCore - Official Site |language=en}}</ref> in * Meshcore Open (brezplačen odprtokodni program)<ref>{{Navedi splet |title=MeshCore Open — an open client for the MeshCore LoRa mesh |url=https://meshcoreopen.org/ |access-date=2026-08-05 |website=meshcoreopen.org |language=en}}</ref>. == Meshcore v Sloveniji == V Sloveniji se razvija Meshcore skupnost (prostovoljci), ki vzpostavljajo in širijo mrežo repetitorjev. Meshcore kanal slovenskih uporabnikov je #slovenija. <ref>{{Navedi splet |title=MeshCore Slovenija - Off-line komunikacijska platforma |url=https://www.meshcore.si/ |access-date=2026-08-05 |website=www.meshcore.si}}</ref> == Reference == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />  {{Reflist|refs=<ref name="pe1hvh">[https://www.pe1hvh.nl/pdf/MeshCore_Complete_Guide_EN.pdf pe1hvh.nl: MeshCore Complete Manual Off-grid mesh communication Text-based communication via LoRa radio. Version 2.0 - January 2026. By PE1HVH / ChatGPT / Claude.ai], [https://web.archive.org/web/20260405172629/https://www.pe1hvh.nl/pdf/MeshCore_Complete_Guide_EN.pdf backup] Citat: "...At the end of 2024, Australian developer Scott Powell (Ripple Radios) started a new protocol. In early 2025, he launched the MeshCore project together with Andy Kirby (UK) and Liam Cottle (NZ)...13. Dechirp Analysis..."</ref>}} [[Kategorija:Računalniško omreženje]] [[Kategorija:Prosta programska oprema]] kr8egyr0fcf48wkq0xyq7xrgxzbjqjo 0 606521 6731369 6731304 2026-08-05T12:23:32Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6731369 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain | name = Mauna Loa | image = Mauna Loa Volcano.jpg | image_caption = Mauna Loa, kot je vidna iz zraka.<br />V ozadju je viden [[Hualālai]]. | image_size = 300px | elevation_m = 4169 | elevation_ref = <ref name=usgs/> | prominence_m = 2158 | prominence_ref = <ref name="peakbagger">{{cite peakbagger|pid=11915|title=Mauna Loa, Hawaii|access-date=December 12, 2012}}</ref> | listing = {{unbulleted list | Najvišji večji vrhovi ZDA 66. | Najvidnejši vrhovi ZDA 38. | Najvišji večji vrhovi Havajev 2.}} | location = Havaji, ZDA | range = [[Havajsko otočje]] | map = Hawaii | map_caption = Lega Mauna Loe na Havajih | coordinates = {{coord|19|28|46|N|155|36|10|W|type:mountain_region:US-HI_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | coordinates_ref = | topo = United States Geological Survey (USGS) Mauna Loa | type = [[ščitasti vulkan]] | age = 700.000–1 million<ref name=usgs /> | volcanic_zone = [[Havajsko-cesarska veriga]] | last_eruption = 27. november – 13. december 2022 | first_ascent = Antični časi | easiest_route = Ainapo Trail }} '''Mauna Loa''' ({{IPAc-en|ˌ|m|ɔː|n|ə|_|ˈ|l|oʊ|.|ə|,_|ˌ|m|aʊ|n|ə|_|-}}, {{IPA|haw|ˈmɐwnə ˈlowə|Lang|link=yes}}; {{lit|Long Mountain}}<ref name=usgs>{{cite web | url = https://www.usgs.gov/volcanoes/mauna-loa | title = Mauna Loa | work = USGS | access-date = 2023-12-19}}</ref>) je eden od petih vulkanov, ki tvorijo [[Havaji (otok)|otok Havaji]] v ameriški zvezni državi [[Havaji]] v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Mauna Loa je največji aktivni vulkan na Zemlji<ref name=usgs/> tako po masi kot po prostornini. Zgodovinsko je veljal za največji [[ognjenik|vulkan]] na Zemlji, dokler niso odkrili, da je podmorski masiv Tamu večji.<ref name="tamu" /> Mauna Loa je [[ščitasti vulkan]] z relativno položnimi pobočji in prostornino, ocenjeno na 75.000 km³,<ref>{{cite conference | last= Kaye|first = G.D. | title = Using GIS to estimate the total volume of Mauna Loa Volcano, Hawaii | url= http://gsa.confex.com/gsa/2002CD/finalprogram/abstract_34712.htm | work = 98th Annual Meeting | conference = Geological Society of America | date= 2002-05-14 | access-date = August 5, 2007 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090125194545/http://gsa.confex.com/gsa/2002CD/finalprogram/abstract_34712.htm | archive-date = 2009-01-25 }}</ref> čeprav je njegov vrh približno 38 m nižji od vrha sosednje [[Mauna Kea|Maune Kee]].<ref name=maunakea>{{cite web | title = Mauna Kea | url= http://www.ngs.noaa.gov/cgi-bin/ds_mark.prl?PidBox=TU2314 | work = NGS Station Datasheet | publisher = United States National Geodetic Survey | date = 2022-11-28}}</ref> Izbruhi lave iz Mauna Loe so revni s [[silicijev dioksid|silicijevim dioksidom]] in zelo tekoči ter običajno niso eksplozivni. Starodavni Havajci so prispeli na otok in v ekosistem prinesli različne spremembe. Lov je povzročil izumrtje nekaterih vrst ptic, starodavni Havajci pa so vnesli tudi različne rastlinske in živalske vrste, kar je spremenilo stopnjo erozije zemlje. Številna verska in tradicionalna prepričanja so ljudi povezovala z vulkani. Mauna Loa, največji od petih vulkanov, je bil zelo občudovan. Čeprav še danes obstajajo številne zgodbe in ljudske pripovedke o bogovih in boginjah, kot je [[Pele (boginja)|Pele]], so to med domačini Havajcev manj prakticirali. Mauna Loa verjetno bruha že vsaj 700.000 let in se je morda dvignila nad morsko gladino pred približno 400.000 leti. Nekatere datirane kamnine so stare 470.000 let.<ref name="Jicha2012">{{cite journal | last1 = Jicha | first1 = B.R. | last2 = Rhodes | first2 = J.M. | last3 = Singer | first3 = B.S. | last4 = Garcia | first4 = M.O. | title = 40Ar/39Ar geochronology of submarine Mauna Loa volcano, Hawaii | journal = Journal of Geophysical Research: Solid Earth | year= 2012 | volume = 117 | issue = B9 | doi = 10.1029/2012JB009373 | doi-access = free}}</ref> Magma vulkana prihaja iz [[Havajska vroča točka|Havajske vroče točke]], ki je bila odgovorna za nastanek havajske otoške verige v desetih milijonih let. Počasno premikanje [[Pacifiška plošča|Pacifiške plošče]] bo Mauna Loo v 500.000 do milijonu let odneslo stran od vroče točke, ko bo izumrla. Najnovejši izbruh Mauna Loe se je začel 27. novembra 2022 in končal 13. decembra istega leta. To je bil prvi izbruh po letu 1984.<ref name="hvo-loa-2022">{{Cite web | title = HAWAIIAN VOLCANO OBSERVATORY VOLCANO OBSERVATORY NOTICE FOR AVIATION Monday, November 28, 2022, 09:45 UTC {{!}} USGS Hazard Notification System (HANS) for Volcanoes | url = https://volcanoes.usgs.gov/hans2/view/notice/DOI-USGS-HVO-2022-11-28T01:28:44-08:00 | date= 2022-11-27 | access-date = 2022-11-28 | website = volcanoes.usgs.gov}}</ref><ref>{{Cite news |title=Hawaii's Mauna Loa volcano erupts for first time in 38 years |language=en-US |newspaper=The Washington Post| url=https://www.washingtonpost.com/nation/2022/11/28/hawaii-volcano-mauna-loa-eruption/ |access-date=2022-11-29 |issn=0190-8286}}</ref> Noben nedavni izbruh vulkana ni povzročil smrtnih žrtev, vendar sta izbruha leta 1926 in 1950 uničila vasi, mesto Hilo pa je delno zgrajeno na tokovih lave iz poznega 19. stoletja. Zaradi potencialnih nevarnosti, ki jih predstavlja za naseljena središča, je Mauna Loa del programa ''Desetletje vulkanov'', ki spodbuja študije najnevarnejših vulkanov na svetu. Mauna Loa intenzivno spremlja Havajski vulkanski observatorij od leta 1912. Opazovanja ozračja se izvajajo v observatoriju Mauna Loa, Sonca pa v Sončnem observatoriju Mauna Loa, ki sta v bližini vrha gore. [[Narodni park Havajski ognjeniki]] pokriva vrh in dele jugovzhodnega in jugozahodnega pobočja vulkana, vključuje pa tudi [[Kīlauea|Kīlaueo]], ločen vulkan. Vulkan se še danes raziskuje in opazuje s pomočjo Thomasa A. Jaggarja, ustanovitelja Havajskega vulkanskega observatorija (HVO) leta 1912. S pomočjo vojakov Buffalo je bila leta 1915 zgrajena pot do vrha Mauna Loe. Številne ceste in poti, ki so se takrat uporabljale, se še danes uporabljajo, da bi raziskovalcem in znanstvenikom omogočile lažji dostop.<ref>{{Cite web |title=Buffalo Soldiers - Hawaiʻi Volcanoes National Park (U.S. National Park Service) |url=https://www.nps.gov/havo/learn/historyculture/buffalo-soldiers.htm |access-date=2026-05-04 |website=www.nps.gov |language=en}}</ref> == Geografija == === Okolje === {{multiple image | direction = horizontal | align=left| width1 = 187 | width2 = 200 |image1=Mapmaunaloa.svg|caption1=Položaj Mauna Loe na otoku Havaji|image2=Island of Hawai'i - Landsat mosaic.jpg|caption2=Mozaik Landsat; nedavni tokovi lave so prikazani črno}} Kot vsi havajski vulkani je tudi Mauna Loa nastala, ko se je pacifiška tektonska plošča premaknila čez havajsko vročo točko v Zemljinem spodnjem plašču.<ref name=usgs-map>{{cite web|title=Geologic Map of the State of Hawaiʻi|url=https://pubs.usgs.gov/of/2007/1089/Hawaii_expl_pamphlet.pdf|work=Open-File Report 2007–1089|publisher=United States Geological Survey|access-date=December 9, 2012|pages=50–51|year=2007|author1=David R. Sherrod |author2=John M. Sinton |author3=Sarah E. Watkins |author4=Kelly M. Brunt |name-list-style=amp}}</ref> Vulkani na otoku Havaji so najnovejši dokaz tega procesa, ki je v več kot 70 milijonih let ustvaril 6000 km dolgo [[Havajsko-cesarska veriga|Havajsko-cesarsko podvodno verigo]].<ref name="Watson">{{cite web|last=Watson|first=Jim|title=The long trail of the Hawaiian hotspot| url=https://pubs.usgs.gov/gip/dynamic/Hawaiian.html| publisher=United States Geological Survey|access-date=August 26, 2010|date=May 5, 1999}}</ref> Prevladujoče mnenje pravi, da je bila vroča točka večinoma stacionarna znotraj [[Zemljin plašč|Zemljinega plašča]], če ne celo celotno kenozojsko dobo.<ref name="Watson"/><ref>{{cite web|url=http://www.mantleplumes.org/Hawaii.html|title=The Emperor and Hawaiian Volcanic Chains: How well do they fit the plume hypothesis?|author1=Foulger, G.R |author2=Anderson, Don L.|publisher=MantlePlumes.org|date=March 11, 2006|access-date=April 1, 2009}}</ref> Havajski [[plaščni oblak]] je sicer dobro razumljen in obsežno preučen, vendar narava samih vročih točk ostaja precej enigmatična.<ref>{{Cite book|year=1987 |title=Volcanism in Hawaii: papers to commemorate the 75th anniversary of the founding of the Hawaii Volcano Observatory |chapter=The Hawaiian-Emperor Volcanic Chain – Geological Evolution |publisher=United States Geological Survey |volume=1 |series=Professional Paper 1350 |chapter-url=https://pubs.usgs.gov/pp/1987/1350/pdf/chapters/pp1350_ch1.pdf |page=32 |author1=Clague, David A. |author2=Dalrymple, G. Brent}}</ref> Mauna Loa je eden od petih subaerialnih{{efn|pojavljajo se na ali blizu Zemljine površine v nasprotju s podmorskim (pod morjem), subglacialnim (pod ledenikom) itd.}} vulkanov, ki sestavljajo otok Havaji.<ref>{{cite book |editor1-last=Juvik |editor1-first=Sonia P. |editor2-last=Juvik |editor2-first=James O. |title=Atlas of Hawaiʻi |date=1998 |publisher=University of Hawaiʻi Press |isbn=0-8248-2125-4 |page=44 |edition=3rd |quote=Hawaiʻi Island. Hawaiʻi consists of five coalescent, subaerial (above sea level) volcanoes...}}</ref> Najstarejši vulkan na otoku, [[Kohala (gora)|Kohala]], je star več kot milijon let,<ref>{{cite web |last1=Sherrod |first1=David R. |last2=Sinton |first2=James M. |last3=Watkins |first3=Sarah E. |last4=Brunt |first4=Kelly M. |title=Geologic Map of the State of Hawaiʻi |date=2007 |publisher=United States Geological Survey |location=Reston, Virginia |page=41 |url=https://pubs.usgs.gov/of/2007/1089/Hawaii_expl_pamphlet.pdf}}</ref> najmlajši, [[Kīlauea]], pa naj bi bil star med 210.000 in 280.000 let.<ref>{{cite web |title=Kīlauea: Geology and History |url=https://www.usgs.gov/volcanoes/kilauea/geology-and-history |website=U.S. Geological Survey |access-date=December 25, 2021}}</ref> Kamaʻehuakanaloa (prej Lōʻihi) na boku otoka je še mlajši, vendar še ni prebil površine Tihega oceana.<ref>{{cite book |author1=David A. Clague |author2=David R. Sherrod |editor1-last=Poland |editor1-first=Michael P. |editor2-last=Takahashi |editor2-first=T. Jane |editor3-last=Landowski |editor3-first=Claire M. |title=Characteristics of Hawaiian volcanoes, Professional Paper 1801 |date=2014 |publisher=U.S. Geological Survey |location=Reston, VA |chapter=Growth and degradation of Hawaiian volcanoes|page=104|url=https://pubs.usgs.gov/pp/1801/downloads/pp1801_Chap3_Clague.pdf}}</ref> Z 1 milijonom do 600.000 leti starosti<ref name="USGS-Mauna Loa history">{{cite web|title=Mauna Loa: Earth's Largest Volcano|url=https://www.usgs.gov/volcanoes/mauna-loa/geology-and-history|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Service|access-date=January 29, 2022}}</ref> je Mauna Loa drugi najmlajši od petih vulkanov na otoku, s čimer je tretji najmlajši vulkan v Havajsko-cesarski verigi podvodnih gora, verigi ščitastih vulkanov in podvodnih gora, ki se razteza od Havajev do Kurilsko-kamčatskega jarka v Rusiji.<ref name="USGS Hotspots">{{cite book|url=https://pubs.usgs.gov/gip/dynamic/hotspots.html|title="Hotspots": Mantle thermal plumes|publisher=United States Geological Survey|edition=1.14|year=1996|isbn=978-0-16-048220-5|author1=W. J. Kious |author2=R. I. Tilling |name-list-style=amp |access-date=December 9, 2012}}</ref> [[File:mauna loa from hilo bay.JPG|thumb|Mauna Loa iz zaliva Hilo, december 2017]] Po vzorcu nastajanja havajskih vulkanov se je Mauna Loa začela kot podmorski vulkan, ki se je postopoma gradil s podvodnimi izbruhi alkalnega [[bazalt]]a, preden se je pred približno 400.000 leti pojavil iz morja skozi vrsto [[Surtseyski tip erupcije|surtseyjskih izbruhov]].<ref name=hov-evolution>{{cite web|title=Evolution of Hawaiian Volcanoes|url=https://www.usgs.gov/news/volcano-watch-evolution-hawaiian-volcanoes|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=January 29, 2022|date=March 26, 1998}}</ref> Od takrat je vulkan ostal aktiven, z zgodovino efuzivnih in eksplozivnih izbruhov, vključno s 34 izbruhi od prvega dobro dokumentiranega izbruha leta 1843.<ref name=usgs /> === Struktura === {{multiple image | align = right | direction = vertical | width = 300 | image1 = Mauna Loa Observatory.jpg | caption1 = MVrh Mauna Loe, prekrit s 100 m izohipsami; njegove riftne cone so vidne iz zraka. | image2 = Mokuaweoweo from the air.gif | caption2 = Mokuʻāweoweo, vrhovna kaldera Mauna Loe, prekrita s snegom. }} Mauna Loa je največji aktivni vulkan na Zemlji in tretji največji vulkan na planetu za Pūhāhonujem ([[Gardner Pinnacles]]),<ref name=Garcia2020>{{Cite journal |last1=Garcia |first1=Michael O. |last2=Tree |first2=Jonathan P. |last3=Wessel |first3=Paul |last4=Smith |first4=John R. |date=2020-07-15 |title=Pūhāhonu: Earth's biggest and hottest shield volcano |journal=Earth and Planetary Science Letters |language=en |volume=542 |article-number=116296 |doi=10.1016/j.epsl.2020.116296 |issn=0012-821X|doi-access=free |bibcode=2020E&PSL.54216296G}}</ref> ki je prav tako v havajskem gorovju, in masivom Tamu.<ref name=tamu>{{cite magazine | magazine = National Geographic | title = New Giant Volcano Below Sea Is Largest in the World | url = http://news.nationalgeographic.com/news/2013/09/130905-tamu-massif-shatsky-rise-largest-volcano-oceanography-science/ | archive-url = https://web.archive.org/web/20130906013208/http://news.nationalgeographic.com/news/2013/09/130905-tamu-massif-shatsky-rise-largest-volcano-oceanography-science/ | archive-date = September 6, 2013 | author = Brian Clark Howard | date = September 5, 2013}}</ref><ref name="ngs">{{Cite journal | journal = Nature Geoscience | volume = 6 | issue = 11 | pages = 976–981 | title = An immense shield volcano within the Shatsky Rise oceanic plateau, northwest Pacific Ocean | last = Sager |first=William W. |author2=Zhang, Jinchang |author3=Korenaga, Jun |author4=Sano, Takashi |author5=Koppers, Anthony A. P. |author6=Widdowson, Mike |author7= Mahoney, John J. | date = September 6, 2013 |doi=10.1038/ngeo1934 | bibcode= 2013NatGe...6..976S}}</ref> Pokriva površino 5271 km² in se razteza v največjo širino 120 km. Sestavljen je iz približno 65.000 do 80.000 km³ trdne kamnine,<ref name=nps-loa>{{cite web|title=Mauna Loa, Fiery Colossus of the Pacific|author1=G. Macdonald|author2=D. Hubbard|name-list-style=amp|orig-date=1951, 7th ed. revision December 1974|url=http://www.cr.nps.gov/history/online_books/hawaii-notes/vol4-2-7e.htm|publisher=National Park Service|access-date=December 9, 2012|date=March 24, 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20131020022158/http://www.cr.nps.gov/history/online_books/hawaii-notes/vol4-2-7e.htm|archive-date=October 20, 2013}}</ref> in predstavlja več kot polovico površine otoka Havaji. Združuje obsežne podmorske boke vulkana (5000 m do morskega dna) in 4170 m subaerialne višine, zato se Mauna Loa od vznožja do vrha dviga za 9170 m,<ref name=soest-loa>{{cite web|title=Mauna Loa Volcano|url=http://www.soest.hawaii.edu/GG/HCV/maunaloa.html|author1=Rubin, Ken |author2= Minicola, Rochelle|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|date=March 20, 2009|access-date=December 12, 2012}}</ref> kar je več kot 8848 m nadmorske višine [[Mount Everest]]a od morske gladine do vrha.<ref>{{cite news|title=Nepal in new bid to finally settle Mount Everest height|url=https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-17191400|work=BBC News|access-date=December 10, 2012|author=Navin Singh Khadka|date=February 28, 2012}}</ref> Poleg tega je velik del gore neviden celo pod vodo: njena masa potisne skorjo pod njo za dodatnih 8 km, v obliki obrnjene gore,<ref name="gspp">{{cite journal|url=https://books.google.com/books?id=wRosAQAAIAAJ&pg=PA95|title=Subsidence of the Hawaiian Ridge|author=J.G. Moore|journal=Volcanism in Hawaii: Geological Survey Professional Paper| volume= 1350 |issue= 1|year=1987}}</ref> kar pomeni, da je skupna višina Mauna Loe od začetka njene eruptivne zgodovine približno 17.170 m.<ref>{{cite web|title=How High is Mauna Loa?|url=https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/1998/98_08_20.html|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=February 5, 2013|date=August 20, 1998}}</ref> [[File:Mauna Loa summit in snow 2016.jpg|thumb|upright=1.36|left|Zasnežena kaldera Moku'aweoweo leta 2016]] Mauna Loa je tipičen [[ščitasti vulkan]], ki ima obliko dolge, široke kupole, ki se razteza do oceanskega dna, katere pobočja so na najstrmejših mestih približno 12°, kar je posledica izjemno tekoče lave. Lave v ščitasti fazi, ki so zgradile ogromno glavno maso gore, so toleitski bazalti, podobni tistim iz Mauna Kee, ki so nastali z mešanjem primarne magme in subducirane oceanske skorje.<ref>{{cite journal|author=Claude Herzberg| title = Petrology and thermal structure of the Hawaiian plume from Mauna Kea volcano| journal = Nature| publisher = Nature Publishing Group| volume = 444| issue = 7119| pages = 605–09| date = November 30, 2006| pmid = 17136091| doi = 10.1038/nature05254 |bibcode = 2006Natur.444..605H | s2cid = 4366221}}</ref> Na vrhu Mauna Loe so trije prekrivajoči se [[krater]]ji, razporejeni v smeri severovzhod-jugozahod, prvi in ​​zadnji imata premer približno 1 km, drugi pa je podolgovata oblika 4,2 km × 2,5 km. Ti trije kraterji skupaj sestavljajo 6,2 x 2,5 km veliko kaldero Mokuʻāweoweo,<ref name=hvo-caldera>{{cite web|title=When did Moku'aweoweo (the summit caldera of Mauna Loa) form?|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|url=https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/2001/01_03_22.html|access-date=December 11, 2012|date=March 28, 2001}}</ref> ki je tako poimenovana po havajski ribi ʻāweoweo (''Priacanthus meeki''), domnevno zaradi podobnosti njenih eruptivnih požarov z obarvanostjo ribe.<ref>{{cite web|title=Place Names of Hawaii – Moku-ʻāweoweo|url=http://www.wehewehe.org/gsdl2.5/cgi-bin/hdict?a=q&r=1&hs=1&e=q-0hdict--00-0-0--010---4----den--0-000lpm--1haw-Zz-1---Zz-1-home---00031-0000escapewin-00&q=mokuaweoweo&j=pp&hdid=0&hdds=0|archive-url=https://archive.today/20121228082508/http://www.wehewehe.org/gsdl2.5/cgi-bin/hdict?a=q&r=1&hs=1&e=q-0hdict--00-0-0--010---4----den--0-000lpm--1haw-Zz-1---Zz-1-home---00031-0000escapewin-00&q=mokuaweoweo&j=pp&hdid=0&hdds=0|archive-date=December 28, 2012|publisher=Ulukau – Hawaiian Electronic Library|access-date=December 11, 2012}}</ref> Dno kaldere Mokuʻāweoweo leži med 170 in 50 m pod njenim robom in je le najnovejša od več kalder, ki so se oblikovale in preoblikovale v času obstoja vulkana. Nastala je pred 1000 in 1500 leti zaradi velikega izbruha iz severovzhodne riftne cone Mauna Loe, ki je izpraznil plitvo magmatsko komoro pod vrhom in jo zrušil v sedanjo obliko. Poleg tega jugozahodno od kaldere ležita dva manjša kraterja, imenovana Lua Hou (Nova jama) in Lua Hohonu (Globoka jama). Vrh Mauna Loa je tudi osrednja točka za njeni dve izraziti riftni coni, ki ju na površini zaznamujejo dobro ohranjeni, relativno nedavni tokovi lave (ki jih zlahka vidimo na satelitskih posnetkih) in linearno razporejene linije zlomov, ki jih sekajo stožci pepela in brizgalk.<ref name=ajs-1980/> Ti riftni coni sta globoko vpeti strukturi, ki ju poganjajo vdori [[dajk]]ov vzdolž dekolementnega [[prelom (geologija)|preloma]], za katerega se domneva, da sega vse do vznožja vulkana, 12 do 14 km globoko.<ref name=science-stress /> Prvi je 60 km dolg riftni prelom, ki se od kaldere proti morju razteza proti jugozahodu in nadaljnjih 40 km pod vodo, z izrazito 40° spremembo smeri vzdolž svoje dolžine; ta riftni prelomni prelom je zgodovinsko aktiven po večjem delu svoje dolžine. Druga, severovzhodna riftna cona se razteza proti Hilu in je zgodovinsko aktivna le na prvih 20 km svoje dolžine, s skoraj ravnim in v poznejših delih slabo opredeljenim trendom.<ref name=ajs-1980>{{cite journal|title=The Southwestern Rift Zone of Mauna Kea: Implications for Structural Evolution of Hawaiian Volcanoes|journal=American Journal of Science|year=1980|volume=280-A|pages=752–76|author=Peter W. Lipman|publisher=American Journal of Science}}</ref> Severovzhodna riftna cona ima obliko zaporedja pepelnatih stožcev, med katerimi je najbolj izrazit 60 m visok Puu Ulaula ali Rdeči hrib. Obstaja tudi manj določena severna riftna cona, ki se razteza proti sedlu Humuula, ki označuje stičišče Mauna Loe in Mauna Kee.<ref name=nps-loa /> Izdelani so bili poenostavljeni geofizikalni modeli magmatske komore Mauna Loe z uporabo interferometričnih meritev deformacije tal zaradi počasnega kopičenja lave pod površino vulkana. Ti modeli napovedujejo 1,1 km široko magmatsko komoro, ki je na globini približno 4,7 km, 0,5 km pod morsko gladino, blizu jugovzhodnega roba Mokuʻāweowea. Ta plitva magmatska komora je bistveno višje od riftnih con Mauna Loe, kar kaže na to, da vdori magme v globlje dele in občasne injekcije dajkov v plitvejše dele riftne cone spodbujajo riftno aktivnost; podoben mehanizem je bil predlagan za sosednjo Kīlaueo.<ref name=science-stress /> Prejšnji modeli, ki so temeljili na izbruhih Mauna Loe v letih 1975 in 1984, so podali podobno napoved in postavili komoro na globino 3 km na približno enak geografski lokaciji.<ref>{{cite web|title=What's up with Mauna Loa?|url=https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/2001/01_10_18.html|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=December 16, 2012|date=October 23, 2001|archive-url=https://web.archive.org/web/20120919133433/https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/2001/01_10_18.html|archive-date=September 19, 2012}}</ref> Mauna Loa ima kompleksne interakcije s svojimi sosedi, Hualālaijem na severozahodu, Mauna Keo na severovzhodu in zlasti Kīlaueo na vzhodu. Lave iz Mauna Kee se zaradi starejše starosti Kee križajo z bazalnimi tokovi Mauna Loe,<ref name="pp1557">{{cite book|author1=E. W. Wolfe|author2=W. S. Wise|author3=G. B. Dalrymple|title=The geology and petrology of Mauna Kea volcano, Hawaii: a study of postshield volcanism|url=https://pubs.er.usgs.gov/djvu/PP/pp_1557.djvu|series=Professional Paper 1557|year=1997|publisher=United States Geological Survey|access-date=December 12, 2012|archive-date=June 15, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110615111115/http://http/}}</ref> prvotne riftne cone Mauna Kee pa so bile pokopane pod vulkanskimi kamninami Mauna Loe, ki so nastale po ščitu;<ref name="usgs-database">{{cite web|title=Complete Report for Mauna Kea Volcano (Class B) No. 2601 |url=https://gldims.cr.usgs.gov/webapps/cfusion/sites/qfault/qf_web_disp.cfm?disp_cd=C&qfault_or=5107&ims_cf_cd=cf |publisher=United States Geological Survey |access-date=December 12, 2012 |author1=E. C. Cannon |author2=R. R. Bürgmann |name-list-style=amp |date=October 26, 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305184251/http://gldims.cr.usgs.gov/webapps/cfusion/sites/qfault/qf_web_disp.cfm?disp_cd=C&qfault_or=5107&ims_cf_cd=cf |archive-date=March 5, 2012}}</ref> poleg tega si Mauna Kea deli gravitacijo z Mauna Loo, kar oceansko skorjo pod njo stlači za 6 km.<ref name="pp1557"/> Na severnem in zahodnem pobočju Mauna Loe, med njenima dvema glavnima riftnima conama, je tudi vrsta normalnih prelomov, za katere se domneva, da so posledica kombinirane obodne napetosti iz obeh riftnih con in dodatnega pritiska zaradi rasti sosednje Kīlauee proti zahodu.<ref name=osu-rifts>{{cite web|title=Rift Zones|url=http://volcano.oregonstate.edu/book/export/html/124|publisher=Oregon State University|access-date=December 13, 2012}}</ref> [[File:Volcano in Moonlight.jpg|thumb|right|upright=1.6|Ta slika, posneta iz Maunakee, prikazuje nebo Mauna Loe.<ref>{{cite news|title=Volcano in Moonlight|url=https://noirlab.edu/public/images/iotw2234a/?nocache=true|access-date=26 December 2022|newspaper=NOIRLab}}</ref>]] Ker Kīlauea nima topografske izbokline in je videti kot izboklina na jugovzhodnem pobočju Mauna Loe, so jo tako domačini Havajev kot zgodnji geologi zgodovinsko razlagali kot aktivni satelit Mauna Loe. Vendar pa analiza kemične sestave lav iz obeh vulkanov kaže, da imata ločeni magmatski komori in sta zato različna. Kljub temu je njuna bližina privedla do zgodovinskega trenda, v katerem visoka aktivnost na enem vulkanu približno sovpada z nizko aktivnostjo na drugem. Ko je Kīlauea mirovala med letoma 1934 in 1952, je Mauna Loa postala aktivna, ko pa je slednja med letoma 1952 in 1974 ostala mirna, je veljalo obratno. To ni vedno tako; izbruh Mauna Loe leta 1984 se je začel med izbruhom v Kīlauei, vendar ni imel opaznega vpliva na izbruh Kīlauee, izbruh Mauna Loe leta 2022 pa se je zgodil med izbruhom Kīlauee. Geologi so predlagali, da so "impulzi" magme, ki vstopajo v globlji magmatični sistem Mauna Loe, morda povečali pritisk v Kīlauei in sprožili sočasne izbruhe.<ref name="hvo-loa_kilauea">{{cite web|title=Inflation of Mauna Loa Volcano slows|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|work=Volcano Watch|date=January 28, 2003|url=https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/2003/03_01_23.html|access-date=January 30, 2012}}</ref> Mauna Loa se vzdolž svoje jugozahodne riftne cone pomika proti vzhodu, pri čemer svojo maso usmerja v Kīlaueo in slednjo potiska proti vzhodu s hitrostjo približno 10 cm na leto; interakcija med obema vulkanoma je na ta način v preteklosti povzročila številne velike potrese in povzročila znatno območje ruševin ob morskem pobočju Kīlauee, znano kot ''prelom Hilina''. Na jugovzhodni strani Mauna Loe obstaja sistem starejših prelomov, ki je verjetno nastal, preden je Kilauea postala dovolj velika, da je ovirala prelom Mauna Loe, najnižji in najsevernejši od njih, ''prelom Kaoiki'', pa je še danes aktivno središče potresov. Zahodna stran Mauna Loe se medtem ne giblje ovirano in domneva se, da je med 100.000 in 200.000 leti doživela ogromen udor, katerega ostanki, ki so raztreseni do nekaj kilometrov široko in so do 50 km oddaljeni, so še danes vidni. Škoda je bila tako obsežna, da je glavni del poškodbe verjetno sekal njeno jugozahodno riftno cono. Danes je tam zelo malo gibanja, kar je posledica geometrije vulkana.<ref name="uh-landslides">{{cite web |author=Ken Hon |author-link=Ken Hon |title=Giant Landslides: Kilauea and Mauna Loa: GEOL 205: Lecture Notes |url=http://hilo.hawaii.edu/~kenhon/GEOL205/Landslides/default.htm |access-date=December 16, 2012 |publisher=University of Hawaii at Hilo |archive-date=October 24, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111024083507/http://www.hilo.hawaii.edu/%7Ekenhon/GEOL205/Landslides/default.htm |url-status=dead }}</ref> Mauna Loa je dovolj visoka, da je v zadnji [[ledena doba|ledeni dobi]], pred 25.000 do 15.000 leti, doživela poledenitev. Za razliko od Mauna Kee, na kateri so še danes vidni dokazi poledenitve,<ref>{{cite web|url=https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/2001/01_10_18.html|title=Glaciers on Mauna Kea? You crazy? In the middle of the Pacific? YES!|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=December 16, 2012|date=October 22, 2007}}</ref> je bila Mauna Loa takrat aktivna in je ostala aktivna, saj je od takrat zrasla za dodatnih 150 do 300 m v višino in prekrila vse ledeniške usedline pod novimi tokovi; plasti te starosti se pojavijo šele vsaj 2000 m pod vrhom vulkana, kar je prenizko za rast ledenikov. Mauna Loa tudi nima območja [[permafrost]]a na svojem sosednjem vrhu, čeprav se ponekod še vedno pojavlja občasen led. Domneva se, da je v tem času prišlo do obsežne [[Freatska erupcija|freatomagmatske]] aktivnosti, ki je močno prispevala k usedlinam pepela na vrhu.<ref name=usgs-map /> == Zgodovina erupcij == === Prazgodovinski izbruhi === [[File:Mauna Loa from the air.jpg|thumb|right|Žlindrin stožec in okoliški tokovi na Mauna Loi]] Da bi Mauna Loa v relativno kratkih (geološko gledano) 600.000 do 1.000.000 letih svojega obstoja dosegla svojo ogromno velikost, bi morala logično izjemno hitro rasti skozi svojo razvojno zgodovino,<ref name=hvo-erupt /> in obsežno datiranje z radiokarbonom na osnovi oglja (morda najobsežnejše takšno prazgodovinsko datiranje erupcij na Zemlji<ref name=soest-erupt /><ref name=hvo-model>{{cite web|title=Eruption History: A Cyclic Eruption Model is Proposed|url=https://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/model.html|publisher=HVO|access-date=December 25, 2012|date=March 16, 1998|archive-date=August 21, 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070821145956/http://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/model.html}}</ref>) je zbralo zapis skoraj dvesto zanesljivo datiranih obstoječih tokov, ki potrjujejo to hipotezo. Vzorci lave, vključno s tistimi, pridobljenimi z vrtalnimi projekti, so bili datirani vsaj na 470.000 let nazaj.<ref name=Jicha2012/> Zaradi tehničnih razlogov imajo najstarejše starosti, pridobljene s sodobnimi tehnikami pred 657.000 leti, velike napake, reda 200.000 let, prav tako pa tudi nekateri zgodovinski poskusi datiranja mlajših lav, zaradi česar so bile starejše, kot je bilo v resnici. Zaključki:  nekateri najstarejši izpostavljeni tokovi na Mauna Loi so hribi Ninole na njenem južnem pobočju, subaerialna bazaltna kamnina, stara približno 100 do 200 tisoč let. Tvorijo teraso, ob katero so se mlajši tokovi od takrat nagnili, močno erodirali in zarezali v njeno pobočje glede smeri; domneva se, da je to posledica obdobja erozije zaradi spremembe smeri toka lave, ki jo je povzročil prazgodovinski used vulkana. Sledita dve enoti tokov lave, ločeni z vmesno plastjo pepela, znano kot plast pepela Pāhala: starejši bazalt Kahuka, redko izpostavljen na spodnjem jugozahodnem riftu in mlajši in veliko bolj razširjen bazalt Kaʻu, ki se na vulkanu pojavlja širše. Pepel Pāhala je nastajal v daljšem časovnem obdobju, pred približno 13 do 30 tisoč leti, čeprav je močna vitrifikacija in interakcije s tokovi pred in po stvarjenju ovirala natančno datiranje. Njihova starost približno ustreza poledenitve Mauna Loe v zadnji ledeni dobi, kar vzbuja jasno možnost, da je posledica freatomagmatske interakcije med davno izginulimi ledeniki in eruptivnimi aktivnostmi Mauna Loe.<ref name=usgs-map /> Študije so pokazale, da se pojavi cikel, v katerem vulkanska aktivnost na vrhu prevladuje več sto let, nato pa se aktivnost za nekaj stoletij premakne v riftna območja in se nato spet vrne na vrh. Jasno sta bila identificirana dva cikla, vsak traja 1500–2000 let. To ciklično vedenje je med havajskimi vulkani edinstveno za Mauna Loo.<ref>Lockwood J.P. (1995), "Mauna Loa eruptive history – the preliminary radiocarbon record", in Rhodes, J.M. and Lockwood, J.P. (eds.), ''Mauna Loa revealed: structure, composition, history, and hazards'', Washington D.C., American Geophysical Union Monograph 92, pp. 81–94.</ref> Med približno 7000 in 6000 leti je bila Mauna Loa večinoma neaktivna. Vzrok za to prenehanje aktivnosti ni znan in pri drugih havajskih vulkanih, razen pri tistih, ki so trenutno v fazi po ščitu, niso odkrili nobenega podobnega premora. Med 11.000 in 8.000 leti je bila aktivnost intenzivnejša kot danes. Vendar se je splošna stopnja rasti Mauna Loe v zadnjih 100.000 letih verjetno začela upočasnjevati<ref>{{cite web | url = https://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/main.html | title = Eruption History of Mauna Loa Volcano | publisher = United States Geological Survey, Hawaiian Volcano Observatory | access-date = July 28, 2007 | archive-date = August 19, 2007 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070819083329/http://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/main.html }}</ref> in vulkan se morda dejansko bliža koncu svoje faze izgradnje toleitnega bazaltnega ščita.<ref name=hvo-model /> === Nedavna zgodovina === [[File:Aa channel flow from Mauna Loa.jpg|thumb|Fontane lave in tok kanala lave a'a iz Mauna Loe, 1984]] Starodavni Havajci so bili na otoku Havaji prisotni že približno 1500 let, vendar niso ohranili skoraj nobenih zapisov o vulkanski dejavnosti na otoku, razen nekaj fragmentiranih poročil iz konca 18. in začetka 19. stoletja.<ref name=hvo-erupthist>{{cite web|title=Summary of Historical Eruptions, 1843–Present|url=https://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/historytable.html|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=January 24, 2013|date=September 17, 2004|archive-date=August 13, 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070813100729/http://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/historytable.html}}</ref> Možni izbruhi so se zgodili okoli leta 1730 in 1750 ter nekje med letoma 1780 in 1803.<ref>{{cite gvp|title=Mauna Loa: Eruptive History|vn=332020|vtab=Eruptions|access-date=January 24, 2013}}</ref> Izbruh junija 1832 je na Mauiju opazoval misijonar, vendar 190 km med obema otokoma in pomanjkanje očitnih geoloških dokazov to pričevanje postavlja pod vprašaj. Tako je bil prvi popolnoma potrjen zgodovinsko pričan izbruh januarja 1843; od takrat je Mauna Loa izbruhnila 32-krat. Zgodovinski izbruhi na Mauna Loi so tipično havajskega značaja in redko nasilni, začenši z nastankom lava fontan čez več kilometrov dolg razkol, pogovorno znan kot ''ognjena zavesa'' (pogosto, vendar ne vedno, se širi z vrha Mauna Loe<ref name=science-stress>{{cite journal|title=Stress Control of Deep Rift Intrusion at Mauna Loa Volcano, Hawaii|journal=Science|date=May 18, 2007|volume=316|issue=5827|pages=1026–30|doi =10.1126/science.1140035|first1=F.|last1=Amelung|first2 =S.H.|last2=Yun|first3 =T.R.|last3 =Walter|first4 =P.|last4 =Segall|first5 =S.W.|last5 =Kim|publisher=American Association for the Advancement of Science|bibcode = 2007Sci...316.1026A |pmid=17510364|s2cid=39726145}}</ref>) in se sčasoma osredotočijo na eno samo odprtino, njeno dolgoročno središče erupcije. Aktivnosti, osredotočeni na njen vrh, običajno sledijo bočni izbruhi do nekaj mesecev kasneje in čeprav je Mauna Loa zgodovinsko manj aktivna kot sosednja Kilauea, po navadi proizvede večje količine lave v krajših časovnih obdobjih. Večina izbruhov je osredotočenih bodisi na vrh bodisi na eno od njenih dveh glavnih razkolnih con; v zadnjih dvesto letih se je 38 odstotkov izbruhov zgodilo na vrhu, 31 odstotkov na severovzhodni razkolni coni, 25 odstotkov na jugozahodni razkolni coni in preostalih 6 odstotkov na severozahodnih odprtinah.<ref name=soest-erupt>{{cite web|title=Mauna Loa Eruption History|url=http://www.soest.hawaii.edu/GG/HCV/mloa-eruptions.html|publisher=Hawaii Center for Volcanology|access-date=December 12, 2012|author1=Rubin, Ken|author2=Minicola, Rochelle|date=March 7, 2007}}</ref> 40 odstotkov površine vulkana sestavljajo lave, mlajše od tisoč let<ref name=usgs-hazard>{{cite web|title=Lava Flow Hazard Zone Maps: Mauna Loa|url=https://pubs.usgs.gov/gip/hazards/mauna-loa.html|publisher=United States Geological Survey|access-date=December 12, 2012|author=John Watson|date=July 18, 1997|archive-url=https://web.archive.org/web/20130115203408/http://pubs.usgs.gov/gip/hazards/mauna-loa.html|archive-date=January 15, 2013}}</ref> in 98 odstotkov lave, mlajše od 10.000 let.<ref name=hvo-erupt>{{cite web|title=Eruption History|url=https://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/main.html|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=December 16, 2012|date=February 2, 2006|archive-date=August 19, 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070819083329/http://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/main.html}}</ref> Poleg vrha in razpoka je bil severozahodni del Mauna Loe vir treh zgodovinskih izbruhov. Dogodku leta 1843 so sledili izbruhi v letih 1849, 1851, 1852 in 1855, pri čemer so bili tokovi leta 1855 še posebej obsežni. Leto 1859 je bilo največje od treh zgodovinskih tokov, ki so bili osredotočeni na severozahodni del Mauna Loe, in je ustvarilo dolg tok lave, ki je dosegel ocean na zahodni obali havajskega otoka, severno od zaliva Kīholo. Izbruh leta 1868 se je zgodil vzporedno z ogromnim potresom na Havajih leta 1868, dogodkom z magnitudo osem, ki je terjal 77 življenj in ostaja največji potres, ki je kdaj koli prizadel otok.<ref>{{cite web|title=The Great Ka'u Earthquake of 1868| url=https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/1994/94_04_01.html|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=January 24, 2013|date=March 26, 1998}}</ref> Po nadaljnji aktivnosti leta 1871 je Mauna Loa od avgusta 1872 do 1877 doživela skoraj neprekinjeno aktivnost, dolgotrajen in obsežen izbruh, ki je trajal približno 1200 dni in se ni nikoli premaknil dlje od svojega vrha.<ref>{{cite web|title=Eruptions of Hawaiian Volcanoes|url=https://pubs.usgs.gov/gip/hawaii/page15.html|publisher=United States Geological Survey|access-date=January 24, 2013|date=January 5, 1997}}</ref><ref name=hvo-1950>{{cite web|title=50th Anniversary of Mauna Loa's Most Spectacular Eruption|url=https://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/50_06_01/|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=January 24, 2013|date=September 17, 2004|archive-date=January 30, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130130173304/http://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/50_06_01/}}</ref> Kratek enodnevni izbruh leta 1877 je bil nenavaden, saj se je zgodil pod vodo, v zalivu Kealakekua in manj kot miljo od obale; radovedni opazovalci, ki so se območju približevali s čolni, so poročali o nenavadno burni vodi in občasnih plavajočih blokih strjene lave. Nadaljnji izbruhi so se zgodili leta 1879 in nato dvakrat leta 1880, slednji se je podaljšal v leto 1881 in se nahajal znotraj sedanjih meja največjega mesta na otoku, Hila; Vendar je bilo naselje takrat obalna vas, ki se je nahajala nižje po pobočju vulkana, zato ni bilo prizadeto.<ref name=soest-erupt /><ref name=usgs-hazard/><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=YIE9AQAAIAAJ&q=carbonic+oxide|title=Scientific American|date=August 13, 1881|publisher=Munn & Company|page=106|language=en}}</ref> <imagemap> File:Hawaii Volcanoes Hazard Map.svg|thumb|right|275px|Klikni slikovni zemljevid kartiranja nevarnosti Geološkega zavoda Združenih držav Amerike za otok Havaji; najnižje številke ustrezajo najvišjim stopnjam nevarnosti. poly 25 186 49 180 73 150 54 108 36 100 24 104 5 123 3 137 22 164 [[Hualalai]] poly 54 64 99 63 113 40 78 23 74 12 46 5 37 21 41 44 [[Kohala (gora)|Kohala]] poly 247 157 236 157 203 198 172 202 149 230 128 277 173 250 193 248 249 226 287 186 259 173 [[Kīlauea]] poly 56 65 99 64 116 38 188 66 224 103 221 134 194 140 139 143 93 123 60 92 53 79 [[Mauna Kea]] desc bottom-left </imagemap> Mauna Loa je nadaljevala svojo aktivnost in od izbruhov, ki so se zgodili v letih 1887, 1892, 1896, 1899, 1903 (dvakrat), 1907, 1914, 1916, 1919 in 1926,[46] so bili trije (leta 1887, 1919 in 1926) delno subaerialni. Izbruh leta 1926 je še posebej pomemben, ker je poplavil vas v bližini Hoʻōpūloe in uničil 12 hiš, cerkev in majhno pristanišče.<ref name="hvo-1926">{{cite web|title=The Mauna Loa Eruption of 1926|url=https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/1995/95_04_07.html|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=January 26, 2013|date=March 26, 1998}}</ref> Po dogodku leta 1933 je izbruh Mauna Loe leta 1935 povzročil javno krizo, ko so se njeni tokovi začeli usmerjati proti Hilu.<ref name=hvo-erupthist /> Odločili so se za bombardiranje, da bi poskušali preusmeriti tokove, ki ga je načrtoval takratni podpolkovnik George S. Patton. Bombardiranje, izvedeno 27. decembra, je Thomas A. Jaggar, direktor Havajskega vulkanskega observatorija, razglasil za uspešno, lava pa je do 2. januarja 1936 prenehala teči. Vendar pa vulkanologi od takrat močno oporekajo vlogi, ki jo je imelo bombardiranje pri končanju izbruha.<ref>{{cite web|title=Lava diversion in Hawaiʻi?| url=https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/1997/97_11_28.html|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=January 24, 2013}}</ref> Daljši, a na sam vrh usmerjen dogodek leta 1940 je bil sorazmerno manj zanimiv. Izbruh Mauna Loe leta 1942 se je zgodil le štiri mesece po [[Napad na Pearl Harbor|napadu na Pearl Harbor]] in vstopu Združenih držav v [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in je ustvaril edinstven problem za vojne ZDA. Izbruh, ki se je zgodil med prisilno nočno zatemnitvijo na otoku, je zaradi sija izbruha prisilil vlado, da izda odredbo o zatikanju v lokalnem tisku, v upanju, da bo preprečila širjenje novic o njegovem pojavu, saj so se bali, da bi ga Japonci uporabili za bombardiranje otoka. Ker pa so se tokovi zaradi izbruha hitro razširili po boku vulkana in ogrozili reko ʻOla`a, primarni vodni vir Mountain Viewa, so se letalske sile Združenih držav Amerike odločile, da bodo na otok odvrgle lastne bombe v upanju, da bodo tokove preusmerile stran od reke; na otok je bilo odvrženih šestnajst bomb, ki so tehtale med 136 in 272 kg, vendar so imele majhen učinek. Sčasoma je izbruh prenehal sam od sebe.<ref>{{cite web|title=Shhh! Don't tell there is an eruption – Eruption of 1942|url=https://volcanoes.usgs.gov/observatories/hvo/hvo_volcano_watch.html?vwid=970|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=January 24, 2013|date=April 27, 1998}}</ref> Po dogodku iz leta 1949 se je naslednji večji izbruh v Mauna Loi zgodil leta 1950. Izbruh, ki izvira iz jugozahodne razpoke vulkana, ostaja največji dogodek razpoke v sodobni zgodovini vulkana, saj je trajal 23 dni, izpustil je 376 milijonov kubičnih metrov lave in dosegel 24 km oddaljeni ocean v 3 urah. Izbruh leta 1950 ni bil najobsežnejši izbruh na vulkanu (dolgotrajni dogodek 1872–1877 je proizvedel več kot dvakrat več materiala), vendar je bil enostavno eden najhitreje delujočih, saj je proizvedel enako količino lave kot izbruh leta 1859 v desetini časa.<ref name=hvo-1950/> Tokovi so prehiteli vas Hoʻokena-mauka v Južni Koni, prečkali havajsko cesto 11 in dosegli morje v štirih urah po izbruhu. Čeprav ni bilo nobenih žrtev, je bila vas trajno uničena.<ref>{{cite web|title=The 1950 eruption of Mauna Loa: a nightmare that could reoccur|url=https://www.usgs.gov/center-news/volcano-watch-1950-eruption-mauna-loa-a-nightmare-could-reoccur|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=February 2, 2021|date=May 14, 2001}}</ref> Po dogodku leta 1950 je Mauna Loa vstopila v daljše obdobje mirovanja, ki ga je prekinil le majhen enodnevni dogodek na vrhu leta 1975. Vendar pa je ponovno oživela leta 1984, ko se je najprej pojavila na vrhu Mauna Loe, nato pa ustvarila ozek, kanaliziran tok lave [[lava#Lava ʻaʻā|ʻaʻā]], ki je napredoval navzdol po pobočju znotraj 6 km od Hila, dovolj blizu, da osvetli mesto ponoči. Vendar pa se tok ni približal, saj sta se dva naravna nasipa višje od njegove poti posledično zlomila in preusmerila aktivne tokove.<ref>{{cite web|title=The Mauna Loa Eruption of 1984|url=https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/1994/94_03_25.html|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=January 24, 2013|date=March 26, 1998}}</ref><ref>{{cite web|title=1984 Eruption: March 25 – April 15|url=https://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/1984.html|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|date=September 17, 2004|access-date=January 24, 2013|archive-date=January 31, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130131132038/http://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/1984.html}}</ref> Od leta 1985 do 2022 je imel vulkan najdaljše obdobje mirovanja v zgodovini.<ref name="npsbrochure">{{cite web |author-link1= |author1=Gordon A. Macdonald |author2=Douglass H. Hubbard |title=Volcanoes of the National Parks of Hawaii |url=http://www.nps.gov/history/history/online_books/hawaii-notes/vol4-2-7d.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20080509055809/http://www.nps.gov/history/history/online_books/hawaii-notes/vol4-2-7d.htm |archive-date=May 9, 2008 |publisher=National Park Service |date=March 24, 2006 |access-date=January 24, 2013}}</ref> Magma se je nabirala pod Mauna Loo od izbruha leta 1984 in Ameriški geološki zavod je februarja 2021 poročal, da čeprav se izbruh "ni zdel neizbežen", je vulkan od leta 2019 kazal povečane znake nemirov, vključno z rahlim povečanjem stopnje inflacije na vrhu vulkana.<ref>{{cite web |title=Volcano Watch — When will Mauna Loa erupt next? |url=https://www.usgs.gov/observatories/hvo/news/volcano-watch-when-will-mauna-loa-erupt-next |website=U.S. Geological Survey |date=February 25, 2021}}</ref> Mirno obdobje se je končalo ob 23.30 po srednjeevropskem času 27. novembra 2022, ko se je začel izbruh na vrhu vulkana v Moku'āweoweo (kaldera Mauna Loa).<ref name=hvo-loa-2022/> Tokovi lave, ki izhajajo iz kaldere, so postali vidni iz Kailua-Kone v urah takoj po izbruhu. Izbruh je ostal omejen na kaldero do približno 6:30 zjutraj po srednjeevropskem času 28. novembra, ko je Havajski vulkanski observatorij opazil, da se je izbruh preselil z vrha v severovzhodno cono razpok.<ref>{{Cite web |title=HAWAIIAN VOLCANO OBSERVATORY VOLCANO OBSERVATORY NOTICE FOR AVIATION Monday, November 28, 2022, 17:20 UTC USGS Hazard Notification System (HANS) for Volcanoes |url=https://volcanoes.usgs.gov/hans2/view/notice/DOI-USGS-HVO-2022-11-28T09:00:26-08:00 |access-date=2022-11-29 |website=volcanoes.usgs.gov}}</ref> V območju razpoke so bile sprva opažene tri razpoke, pri čemer sta prvi dve postali neaktivni do 13.30 28. Preden sta zgornji razpoki postali neaktivni, sta napajali tokove lave, ki so se pomikali navzdol, vendar so ti tokovi zastali približno 18 km od ceste Saddle Road. Iz razpok so opazili tudi fontane lave, pri čemer je najvišja segala do 61 m v zrak.<ref>{{Cite web |title=HAWAIIAN VOLCANO OBSERVATORY STATUS REPORT Tuesday, November 29, 2022, 02:55 UTC USGS Hazard Notification System (HANS) for Volcanoes |url=https://volcanoes.usgs.gov/hans2/view/notice/DOI-USGS-HVO-2022-11-28T18:29:33-08:00 |access-date=2022-11-30 |website=volcanoes.usgs.gov}}</ref> Ko so se tokovi lave iz tretje razpoke razširili, so 28. ob približno 20. uri prekinili cesto do observatorija Mauna Loa. Dejavnost v območju razpoke se je nadaljevala 29., pri čemer se je četrta razpoka, ki se je odprla 28. ob približno 19.30, pridružila tretji pri sproščanju tokov lave. Tudi glavna sprednja stran tokov lave tretje razpoke se je še naprej premikala in se je 2. decembra ob 7. uri zjutraj nahajala približno 4,3 km od ceste Saddle Road. Ko se je izbruh bližal drugemu tednu, so se začeli pojavljati znaki zmanjšanja aktivnosti. 8. decembra so tokovi lave, ki napajajo glavno fronto, začeli odtekati in fronta glavnega toka se je ustavila približno 2,7 km od ceste Saddle Road. Tokovi so še naprej odtekali 9. in tudi fontane lave v tretji razpoki so se začele krajšati. 10. so fontane lave nadomestili z jezercem lave in razglašeno je bilo, da zastala fronta toka ne predstavlja več grožnje. Na podlagi teh dejavnikov in podatkov o preteklih izbruhih je HVO ugotovil, da se lahko izbruh kmalu konča, in znižal stopnjo opozorila za vulkan z Opozorilo na Opozorilo ob 14:35 10. Vendar je obstajala majhna možnost, da bi se izbruh nadaljeval z zelo nizko hitrostjo.<ref>{{Cite web |title=HAWAIIAN VOLCANO OBSERVATORY VOLCANO ACTIVITY NOTIFICATION Sunday, December 11, 2022, 00:35 UTC USGS Hazard Notification System (HANS) for Volcanoes |url=https://volcanoes.usgs.gov/hans2/view/notice/DOI-USGS-HVO-2022-12-10T16:24:56-08:00 |access-date=2022-12-11 |website=volcanoes.usgs.gov}}</ref> Izbruh se je uradno končal 13. ob 7:17 zjutraj in HVO je znižal stopnjo opozorila glede vulkana na svetovalno.<ref>{{Cite web |title=HAWAIIAN VOLCANO OBSERVATORY VOLCANO OBSERVATORY NOTICE FOR AVIATION Tuesday, December 13, 2022, 17:17 UTC USGS Hazard Notification System (HANS) for Volcanoes |url=https://volcanoes.usgs.gov/hans2/view/notice/DOI-USGS-HVO-2022-12-13T08:57:10-08:00 |access-date=2022-12-16 |website=volcanoes.usgs.gov}}</ref> == Nevarnosti == Mauna Loa je bila označena kot vulkan desetletja, eden od šestnajstih vulkanov, ki jih je Mednarodno združenje za vulkanologijo in kemijo notranjosti Zemlje (IAVCEI) opredelilo kot vredne posebnega preučevanja zaradi njihove zgodovine velikih, uničujočih izbruhov in bližine naseljenih območij.<ref>{{cite web|url=https://vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/DecadeVolcanoes/|title=Decade Volcanoes|work=Cascades Volcano Observatory|author=International Association of Volcanology and Chemistry of the Earth's Interior|publisher=United States Geological Survey|year=1998|access-date=January 25, 2013|author-link=}}</ref><ref>{{cite web|title=Decade Volcano Program IDNDR – IAVCEI – 1990/2000|url=http://www.sveurop.org/gb/program/program.htm|publisher=Société Volcanologique Européenne|author=Nick Varley|access-date=January 25, 2013}}</ref> Ameriški geološki zavod vzdržuje kartiranje območij nevarnosti na otoku, izdelano v merilu od ena do devet, pri čemer najnevarnejša območja ustrezajo najmanjšim številkam. Na podlagi te klasifikacije sta bila nenehno aktivna vrhovna kaldera in riftna območja Mauna Loe označena s stopnjo ena. Velik del območja, ki neposredno obdaja riftna območja, velja za vulkan stopnje dve, približno 20 odstotkov območja pa je bilo v zgodovinskih časih prekrite z lavo. Velik del preostalega vulkana je stopnje tri, od tega je bilo v zadnjih 750 letih približno 15 do 20 odstotkov prekritih s tokovi. Vendar pa sta dva dela vulkana, prvi na območju Naalehu in drugi na jugovzhodnem pobočju riftne cone Mauna Loa, zaščitena pred eruptivno aktivnostjo zaradi lokalne topografije in sta zato označena s stopnjo nevarnosti 6, primerljivo s podobno izoliranim delom na Kīlauei.<ref name="usgs-hazard" /> Čeprav vulkanski izbruhi na Havajih redko povzročijo žrtve (edina neposredna zgodovinska smrt zaradi vulkanske aktivnosti na otoku se je zgodila na Kīlauei leta 1924, ko je nenavadno eksploziven izbruh vrgel kamenje na opazovalca), je materialna škoda zaradi poplavljanja z lavo pogosta in draga nevarnost.<ref name="usgs-hazard_all">{{cite web | author = John Watson | title = Volcanic and seismic hazards on the island of Hawaii | publisher = United States Geological Survey | url = https://pubs.usgs.gov/gip/hazards/hazards.html | date = July 18, 1997 | access-date = January 25, 2013 | archive-date = January 15, 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130115203420/http://pubs.usgs.gov/gip/hazards/hazards.html }}</ref> Izbruhi havajskega tipa običajno povzročajo izjemno počasne tokove, ki se premikajo s hitrostjo hoje in predstavljajo majhno nevarnost za človeško življenje, vendar to ni povsem res;<ref>{{cite web|title=How Volcanoes Work: Hawaiian Eruptions|url=http://www.geology.sdsu.edu/how_volcanoes_work/Hawaiian.html|publisher=San Diego State University|access-date=January 25, 2013}}</ref> Izbruh Mauna Loe leta 1950 je v treh tednih izbruhnil toliko lave, kot jo je nedavni izbruh Kīlauee povzročil v treh letih, in dosegel morsko gladino v štirih urah po začetku, pri čemer je preplavil vas Hoʻokena Mauka in glavno avtocesto na poti tja.<ref name=hvo-1950 /> Prejšnji izbruh leta 1926 je preplavil vas Hoʻōpūloa Makai,<ref name="hvo-1926" /> Hilo, delno zgrajen na lavi iz izbruha v letih 1880–81, je ogrožen zaradi prihodnjih izbruhov.<ref name=usgs-hazard/> Izbruh leta 1984 je skoraj dosegel mesto, vendar se je kmalu ustavil, potem ko je tok preusmerila topografija gorvodno.<ref name="usgs-loa_hazards">{{cite web | url = https://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/hazards/main.html | title = Lava flow hazards on Mauna Loa volcano | publisher = Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey | date = February 2, 2006 | access-date = January 25, 2013}}</ref> Potencialno večja nevarnost pri Mauna Loi je nenadna, obsežna porušitev vulkanskih bokov, kot je bil tisti, ki je pred 100.000 in 200.000 leti prizadel zahodni bok vulkana in oblikoval današnji zaliv Kealakekua.<ref name=uh-landslides/> Globoke prelomne linije so pogosta značilnost havajskih vulkanov, saj omogočajo, da se veliki deli njihovih bokov postopoma zdrsnejo navzdol in oblikujejo strukture, kot sta Hilina Slump in starodavni hribi Ninole; veliki potresi bi lahko sprožili hitre porušitve bokov vzdolž teh linij, kar bi povzročilo ogromne zemeljske plazove in morda sprožilo enako velike cunamije. Podmorske raziskave so razkrile številne zemeljske plazove vzdolž havajske verige in dokaze o dveh takšnih velikanskih cunamijih: pred 200.000 leti je Molokaʻi doživel 75 m visok cunami, pred 100.000 leti pa je Lānaʻi prizadel megacunami, visok 325 m.<ref name="Decker">{{Cite book|author=Robert and Barbara Decker|title=Volcanoes|url=https://archive.org/details/volcanoes00deck_0|url-access=registration|year=1997|publisher=W.H. Freeman & Co, Ltd|location=New York|isbn=978-0-7167-3174-0|edition=3rd}}</ref> Novejši primer tveganj, povezanih s strmimi tlemi, se je zgodil leta 1975, ko se je strmina Hilina nenadoma premaknila naprej za nekaj metrov, kar je sprožilo potres z magnitudo 7,2 Mw in cunami z magnitudo 14 m, ki je v Halapeju ubil dva tabornika.<ref>{{cite journal|title=Shallow Normal Faulting and Block Rotation Associated with the 1975 Kalapana Earthquake, Kilauea'|journal=Bulletin of the Seismological Society of America|year=2001|volume=91|issue=6|page=1553|doi=10.1785/0120000072|author1=Cannon, Eric C.|author2=Bürgmann, Roland|author3=Owen, Susan E.|publisher=Seismological Society of America|bibcode = 2001BuSSA..91.1553C}}</ref> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons and category|Mauna Loa}} *[https://www.usgs.gov/volcanoes/mauna-loa Mauna Loa – United States Geological Survey] *[http://www.soest.hawaii.edu/GG/HCV/maunaloa.html Hawaii Center for Volcanology] *[http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=1302-02= Global Volcanism Program entry] *[https://gml.noaa.gov/obop/mlo/ Mauna Loa Observatory (MLO) – NOAA] *[https://www2.hao.ucar.edu/mlso/mlso-home-page Mauna Loa Solar Observatory (MLSO)] [[Kategorija:Havaji (otok)]] [[Kategorija:Gore v Združenih državah Amerike]] [[Kategorija:Aktivni ognjeniki]] [[Kategorija:Svete gore]] [[Kategorija:Štiritisočaki]] {{normativna kontrola}} 13pj6c6i65mkm9zfnh6r8dhiwx0leay 6731537 6731369 2026-08-05T17:53:51Z Marko3 1829 6731537 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain | name = Mauna Loa | image = Mauna Loa Volcano.jpg | image_caption = Mauna Loa, kot je vidna iz zraka.<br />V ozadju je viden [[Hualālai]]. | image_size = 300px | elevation_m = 4169 | elevation_ref = <ref name=usgs/> | prominence_m = 2158 | prominence_ref = <ref name="peakbagger">{{cite peakbagger|pid=11915|title=Mauna Loa, Hawaii|access-date=December 12, 2012}}</ref> | listing = {{unbulleted list | Najvišji večji vrhovi ZDA 66. | Najvidnejši vrhovi ZDA 38. | Najvišji večji vrhovi Havajev 2.}} | location = Havaji, ZDA | range = [[Havajsko otočje]] | map = Hawaii | map_caption = Lega Mauna Loe na Havajih | coordinates = {{coord|19|28|46|N|155|36|10|W|type:mountain_region:US-HI_scale:100000|format=dms|display=inline,title}} | coordinates_ref = | topo = United States Geological Survey (USGS) Mauna Loa | type = [[ščitasti vulkan]] | age = 700.000–1 million<ref name=usgs /> | volcanic_zone = [[Havajsko-cesarska veriga]] | last_eruption = 27. november – 13. december 2022 | first_ascent = Antični časi | easiest_route = Ainapo Trail }} '''Mauna Loa''' ({{IPAc-en|ˌ|m|ɔː|n|ə|_|ˈ|l|oʊ|.|ə|,_|ˌ|m|aʊ|n|ə|_|-}}, {{IPA|haw|ˈmɐwnə ˈlowə|Lang|link=yes}}; {{lit|dolga gora}}<ref name=usgs>{{cite web | url = https://www.usgs.gov/volcanoes/mauna-loa | title = Mauna Loa | work = USGS | access-date = 2023-12-19}}</ref>) je eden od petih vulkanov, ki tvorijo [[Havaji (otok)|otok Havaji]] v ameriški zvezni državi [[Havaji]] v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Mauna Loa je največji aktivni vulkan na Zemlji<ref name=usgs/> tako po masi kot po prostornini. Zgodovinsko je veljal za največji [[ognjenik|vulkan]] na Zemlji, dokler niso odkrili, da je podmorski masiv Tamu večji.<ref name="tamu" /> Mauna Loa je [[ščitasti vulkan]] z relativno položnimi pobočji in prostornino, ocenjeno na 75.000 km<sup>3</sup>,<ref>{{cite conference | last= Kaye|first = G.D. | title = Using GIS to estimate the total volume of Mauna Loa Volcano, Hawaii | url= http://gsa.confex.com/gsa/2002CD/finalprogram/abstract_34712.htm | work = 98th Annual Meeting | conference = Geological Society of America | date= 2002-05-14 | access-date = August 5, 2007 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090125194545/http://gsa.confex.com/gsa/2002CD/finalprogram/abstract_34712.htm | archive-date = 2009-01-25 }}</ref> čeprav je njegov vrh približno 38 m nižji od vrha sosednje [[Mauna Kea|Maune Kee]].<ref name=maunakea>{{cite web | title = Mauna Kea | url= http://www.ngs.noaa.gov/cgi-bin/ds_mark.prl?PidBox=TU2314 | work = NGS Station Datasheet | publisher = United States National Geodetic Survey | date = 2022-11-28}}</ref> Izbruhi lave iz Mauna Loe so revni s [[silicijev dioksid|silicijevim dioksidom]] in zelo tekoči ter običajno niso eksplozivni. Starodavni Havajci so prispeli na otok in v ekosistem prinesli različne spremembe. Lov je povzročil izumrtje nekaterih vrst ptic, starodavni Havajci pa so vnesli tudi različne rastlinske in živalske vrste, kar je spremenilo stopnjo erozije zemlje. Številna verska in tradicionalna prepričanja so ljudi povezovala z vulkani. Mauna Loa, največji od petih vulkanov, je bil zelo občudovan. Čeprav še danes obstajajo številne zgodbe in ljudske pripovedke o bogovih in boginjah, kot je [[Pele (boginja)|Pele]], so to med domačini Havajcev manj prakticirali. Mauna Loa verjetno bruha že vsaj 700.000 let in se je morda dvignila nad morsko gladino pred približno 400.000 leti. Nekatere datirane kamnine so stare 470.000 let.<ref name="Jicha2012">{{cite journal | last1 = Jicha | first1 = B.R. | last2 = Rhodes | first2 = J.M. | last3 = Singer | first3 = B.S. | last4 = Garcia | first4 = M.O. | title = 40Ar/39Ar geochronology of submarine Mauna Loa volcano, Hawaii | journal = Journal of Geophysical Research: Solid Earth | year= 2012 | volume = 117 | issue = B9 | doi = 10.1029/2012JB009373 | doi-access = free}}</ref> Magma vulkana prihaja iz [[Havajska vroča točka|Havajske vroče točke]], ki je bila odgovorna za nastanek havajske otoške verige v desetih milijonih let. Počasno premikanje [[Pacifiška plošča|Pacifiške plošče]] bo Mauna Loo v 500.000 do milijonu let odneslo stran od vroče točke, ko bo izumrla. Najnovejši izbruh Mauna Loe se je začel 27. novembra 2022 in končal 13. decembra istega leta. To je bil prvi izbruh po letu 1984.<ref name="hvo-loa-2022">{{Cite web | title = HAWAIIAN VOLCANO OBSERVATORY VOLCANO OBSERVATORY NOTICE FOR AVIATION Monday, November 28, 2022, 09:45 UTC {{!}} USGS Hazard Notification System (HANS) for Volcanoes | url = https://volcanoes.usgs.gov/hans2/view/notice/DOI-USGS-HVO-2022-11-28T01:28:44-08:00 | date= 2022-11-27 | access-date = 2022-11-28 | website = volcanoes.usgs.gov}}</ref><ref>{{Cite news |title=Hawaii's Mauna Loa volcano erupts for first time in 38 years |language=en-US |newspaper=The Washington Post| url=https://www.washingtonpost.com/nation/2022/11/28/hawaii-volcano-mauna-loa-eruption/ |access-date=2022-11-29 |issn=0190-8286}}</ref> Noben nedavni izbruh vulkana ni povzročil smrtnih žrtev, vendar sta izbruha leta 1926 in 1950 uničila vasi, mesto Hilo pa je delno zgrajeno na tokovih lave iz poznega 19. stoletja. Zaradi potencialnih nevarnosti, ki jih predstavlja za naseljena središča, je Mauna Loa del programa ''Desetletje vulkanov'', ki spodbuja študije najnevarnejših vulkanov na svetu. Mauna Loa intenzivno spremlja Havajski vulkanski observatorij od leta 1912. Opazovanja ozračja se izvajajo v observatoriju Mauna Loa, Sonca pa v Sončnem observatoriju Mauna Loa, ki sta v bližini vrha gore. [[Narodni park Havajski ognjeniki]] pokriva vrh in dele jugovzhodnega in jugozahodnega pobočja vulkana, vključuje pa tudi [[Kīlauea|Kīlaueo]], ločen vulkan. Vulkan se še danes raziskuje in opazuje s pomočjo Thomasa A. Jaggarja, ustanovitelja Havajskega vulkanskega observatorija (HVO) leta 1912. S pomočjo vojakov Buffalo je bila leta 1915 zgrajena pot do vrha Mauna Loe. Številne ceste in poti, ki so se takrat uporabljale, se še danes uporabljajo, da bi raziskovalcem in znanstvenikom omogočile lažji dostop.<ref>{{Cite web |title=Buffalo Soldiers - Hawaiʻi Volcanoes National Park (U.S. National Park Service) |url=https://www.nps.gov/havo/learn/historyculture/buffalo-soldiers.htm |access-date=2026-05-04 |website=www.nps.gov |language=en}}</ref> == Geografija == === Okolje === {{multiple image | direction = horizontal | align=left| width1 = 187 | width2 = 200 |image1=Mapmaunaloa.svg|caption1=Položaj Mauna Loe na otoku Havaji|image2=Island of Hawai'i - Landsat mosaic.jpg|caption2=Mozaik Landsat; nedavni tokovi lave so prikazani črno}} Kot vsi havajski vulkani je tudi Mauna Loa nastala, ko se je pacifiška tektonska plošča premaknila čez havajsko vročo točko v Zemljinem spodnjem plašču.<ref name=usgs-map>{{cite web|title=Geologic Map of the State of Hawaiʻi|url=https://pubs.usgs.gov/of/2007/1089/Hawaii_expl_pamphlet.pdf|work=Open-File Report 2007–1089|publisher=United States Geological Survey|access-date=December 9, 2012|pages=50–51|year=2007|author1=David R. Sherrod |author2=John M. Sinton |author3=Sarah E. Watkins |author4=Kelly M. Brunt |name-list-style=amp}}</ref> Vulkani na otoku Havaji so najnovejši dokaz tega procesa, ki je v več kot 70 milijonih let ustvaril 6000 km dolgo [[Havajsko-cesarska veriga|Havajsko-cesarsko podvodno verigo]].<ref name="Watson">{{cite web|last=Watson|first=Jim|title=The long trail of the Hawaiian hotspot| url=https://pubs.usgs.gov/gip/dynamic/Hawaiian.html| publisher=United States Geological Survey|access-date=August 26, 2010|date=May 5, 1999}}</ref> Prevladujoče mnenje pravi, da je bila vroča točka večinoma stacionarna znotraj [[Zemljin plašč|Zemljinega plašča]], če ne celo celotno kenozojsko dobo.<ref name="Watson"/><ref>{{cite web|url=http://www.mantleplumes.org/Hawaii.html|title=The Emperor and Hawaiian Volcanic Chains: How well do they fit the plume hypothesis?|author1=Foulger, G.R |author2=Anderson, Don L.|publisher=MantlePlumes.org|date=March 11, 2006|access-date=April 1, 2009}}</ref> Havajski [[plaščni oblak]] je sicer dobro razumljen in obsežno preučen, vendar narava samih vročih točk ostaja precej enigmatična.<ref>{{Cite book|year=1987 |title=Volcanism in Hawaii: papers to commemorate the 75th anniversary of the founding of the Hawaii Volcano Observatory |chapter=The Hawaiian-Emperor Volcanic Chain – Geological Evolution |publisher=United States Geological Survey |volume=1 |series=Professional Paper 1350 |chapter-url=https://pubs.usgs.gov/pp/1987/1350/pdf/chapters/pp1350_ch1.pdf |page=32 |author1=Clague, David A. |author2=Dalrymple, G. Brent}}</ref> Mauna Loa je eden od petih subaerialnih{{efn|pojavljajo se na ali blizu Zemljine površine v nasprotju s podmorskim (pod morjem), subglacialnim (pod ledenikom) itd.}} vulkanov, ki sestavljajo otok Havaji.<ref>{{cite book |editor1-last=Juvik |editor1-first=Sonia P. |editor2-last=Juvik |editor2-first=James O. |title=Atlas of Hawaiʻi |date=1998 |publisher=University of Hawaiʻi Press |isbn=0-8248-2125-4 |page=44 |edition=3rd |quote=Hawaiʻi Island. Hawaiʻi consists of five coalescent, subaerial (above sea level) volcanoes...}}</ref> Najstarejši vulkan na otoku, [[Kohala (gora)|Kohala]], je star več kot milijon let,<ref>{{cite web |last1=Sherrod |first1=David R. |last2=Sinton |first2=James M. |last3=Watkins |first3=Sarah E. |last4=Brunt |first4=Kelly M. |title=Geologic Map of the State of Hawaiʻi |date=2007 |publisher=United States Geological Survey |location=Reston, Virginia |page=41 |url=https://pubs.usgs.gov/of/2007/1089/Hawaii_expl_pamphlet.pdf}}</ref> najmlajši, [[Kīlauea]], pa naj bi bil star med 210.000 in 280.000 let.<ref>{{cite web |title=Kīlauea: Geology and History |url=https://www.usgs.gov/volcanoes/kilauea/geology-and-history |website=U.S. Geological Survey |access-date=December 25, 2021}}</ref> Kamaʻehuakanaloa (prej Lōʻihi) na boku otoka je še mlajši, vendar še ni prebil površine Tihega oceana.<ref>{{cite book |author1=David A. Clague |author2=David R. Sherrod |editor1-last=Poland |editor1-first=Michael P. |editor2-last=Takahashi |editor2-first=T. Jane |editor3-last=Landowski |editor3-first=Claire M. |title=Characteristics of Hawaiian volcanoes, Professional Paper 1801 |date=2014 |publisher=U.S. Geological Survey |location=Reston, VA |chapter=Growth and degradation of Hawaiian volcanoes|page=104|url=https://pubs.usgs.gov/pp/1801/downloads/pp1801_Chap3_Clague.pdf}}</ref> Z 1 milijonom do 600.000 leti starosti<ref name="USGS-Mauna Loa history">{{cite web|title=Mauna Loa: Earth's Largest Volcano|url=https://www.usgs.gov/volcanoes/mauna-loa/geology-and-history|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Service|access-date=January 29, 2022}}</ref> je Mauna Loa drugi najmlajši od petih vulkanov na otoku, s čimer je tretji najmlajši vulkan v Havajsko-cesarski verigi podvodnih gora, verigi ščitastih vulkanov in podvodnih gora, ki se razteza od Havajev do Kurilsko-kamčatskega jarka v Rusiji.<ref name="USGS Hotspots">{{cite book|url=https://pubs.usgs.gov/gip/dynamic/hotspots.html|title="Hotspots": Mantle thermal plumes|publisher=United States Geological Survey|edition=1.14|year=1996|isbn=978-0-16-048220-5|author1=W. J. Kious |author2=R. I. Tilling |name-list-style=amp |access-date=December 9, 2012}}</ref> [[File:mauna loa from hilo bay.JPG|thumb|Mauna Loa iz zaliva Hilo, december 2017]] Po vzorcu nastajanja havajskih vulkanov se je Mauna Loa začela kot podmorski vulkan, ki se je postopoma gradil s podvodnimi izbruhi alkalnega [[bazalt]]a, preden se je pred približno 400.000 leti pojavil iz morja skozi vrsto [[Surtseyski tip erupcije|surtseyjskih izbruhov]].<ref name=hov-evolution>{{cite web|title=Evolution of Hawaiian Volcanoes|url=https://www.usgs.gov/news/volcano-watch-evolution-hawaiian-volcanoes|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=January 29, 2022|date=March 26, 1998}}</ref> Od takrat je vulkan ostal aktiven, z zgodovino efuzivnih in eksplozivnih izbruhov, vključno s 34 izbruhi od prvega dobro dokumentiranega izbruha leta 1843.<ref name=usgs /> === Struktura === {{multiple image | align = right | direction = vertical | width = 300 | image1 = Mauna Loa Observatory.jpg | caption1 = MVrh Mauna Loe, prekrit s 100 m izohipsami; njegove riftne cone so vidne iz zraka. | image2 = Mokuaweoweo from the air.gif | caption2 = Mokuʻāweoweo, vrhovna kaldera Mauna Loe, prekrita s snegom. }} Mauna Loa je največji aktivni vulkan na Zemlji in tretji največji vulkan na planetu za Pūhāhonujem ([[Gardner Pinnacles]]),<ref name=Garcia2020>{{Cite journal |last1=Garcia |first1=Michael O. |last2=Tree |first2=Jonathan P. |last3=Wessel |first3=Paul |last4=Smith |first4=John R. |date=2020-07-15 |title=Pūhāhonu: Earth's biggest and hottest shield volcano |journal=Earth and Planetary Science Letters |language=en |volume=542 |article-number=116296 |doi=10.1016/j.epsl.2020.116296 |issn=0012-821X|doi-access=free |bibcode=2020E&PSL.54216296G}}</ref> ki je prav tako v havajskem gorovju, in masivom Tamu.<ref name=tamu>{{cite magazine | magazine = National Geographic | title = New Giant Volcano Below Sea Is Largest in the World | url = http://news.nationalgeographic.com/news/2013/09/130905-tamu-massif-shatsky-rise-largest-volcano-oceanography-science/ | archive-url = https://web.archive.org/web/20130906013208/http://news.nationalgeographic.com/news/2013/09/130905-tamu-massif-shatsky-rise-largest-volcano-oceanography-science/ | archive-date = September 6, 2013 | author = Brian Clark Howard | date = September 5, 2013}}</ref><ref name="ngs">{{Cite journal | journal = Nature Geoscience | volume = 6 | issue = 11 | pages = 976–981 | title = An immense shield volcano within the Shatsky Rise oceanic plateau, northwest Pacific Ocean | last = Sager |first=William W. |author2=Zhang, Jinchang |author3=Korenaga, Jun |author4=Sano, Takashi |author5=Koppers, Anthony A. P. |author6=Widdowson, Mike |author7= Mahoney, John J. | date = September 6, 2013 |doi=10.1038/ngeo1934 | bibcode= 2013NatGe...6..976S}}</ref> Pokriva površino 5271 km<sup>2</sup> in se razteza v največjo širino 120 km. Sestavljen je iz približno 65.000 do 80.000 km<sup>3</sup> trdne kamnine,<ref name=nps-loa>{{cite web|title=Mauna Loa, Fiery Colossus of the Pacific|author1=G. Macdonald|author2=D. Hubbard|name-list-style=amp|orig-date=1951, 7th ed. revision December 1974|url=http://www.cr.nps.gov/history/online_books/hawaii-notes/vol4-2-7e.htm|publisher=National Park Service|access-date=December 9, 2012|date=March 24, 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20131020022158/http://www.cr.nps.gov/history/online_books/hawaii-notes/vol4-2-7e.htm|archive-date=October 20, 2013}}</ref> in predstavlja več kot polovico površine otoka Havaji. Združuje obsežne podmorske boke vulkana (5000 m do morskega dna) in 4170 m subaerialne višine, zato se Mauna Loa od vznožja do vrha dviga za 9170 m,<ref name=soest-loa>{{cite web|title=Mauna Loa Volcano|url=http://www.soest.hawaii.edu/GG/HCV/maunaloa.html|author1=Rubin, Ken |author2= Minicola, Rochelle|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|date=March 20, 2009|access-date=December 12, 2012}}</ref> kar je več kot 8848 m nadmorske višine [[Mount Everest]]a od morske gladine do vrha.<ref>{{cite news|title=Nepal in new bid to finally settle Mount Everest height|url=https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-17191400|work=BBC News|access-date=December 10, 2012|author=Navin Singh Khadka|date=February 28, 2012}}</ref> Poleg tega je velik del gore neviden celo pod vodo: njena masa potisne skorjo pod njo za dodatnih 8 km, v obliki obrnjene gore,<ref name="gspp">{{cite journal|url=https://books.google.com/books?id=wRosAQAAIAAJ&pg=PA95|title=Subsidence of the Hawaiian Ridge|author=J.G. Moore|journal=Volcanism in Hawaii: Geological Survey Professional Paper| volume= 1350 |issue= 1|year=1987}}</ref> kar pomeni, da je skupna višina Mauna Loe od začetka njene eruptivne zgodovine približno 17.170 m.<ref>{{cite web|title=How High is Mauna Loa?|url=https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/1998/98_08_20.html|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=February 5, 2013|date=August 20, 1998}}</ref> [[File:Mauna Loa summit in snow 2016.jpg|thumb|upright=1.36|left|Zasnežena kaldera Moku'aweoweo leta 2016]] Mauna Loa je tipičen [[ščitasti vulkan]], ki ima obliko dolge, široke kupole, ki se razteza do oceanskega dna, katere pobočja so na najstrmejših mestih približno 12°, kar je posledica izjemno tekoče lave. Lave v ščitasti fazi, ki so zgradile ogromno glavno maso gore, so toleitski bazalti, podobni tistim iz Mauna Kee, ki so nastali z mešanjem primarne magme in subducirane oceanske skorje.<ref>{{cite journal|author=Claude Herzberg| title = Petrology and thermal structure of the Hawaiian plume from Mauna Kea volcano| journal = Nature| publisher = Nature Publishing Group| volume = 444| issue = 7119| pages = 605–09| date = November 30, 2006| pmid = 17136091| doi = 10.1038/nature05254 |bibcode = 2006Natur.444..605H | s2cid = 4366221}}</ref> Na vrhu Mauna Loe so trije prekrivajoči se [[krater]]ji, razporejeni v smeri severovzhod-jugozahod, prvi in ​​zadnji imata premer približno 1 km, drugi pa je podolgovata oblika 4,2 km × 2,5 km. Ti trije kraterji skupaj sestavljajo 6,2 x 2,5 km veliko kaldero Mokuʻāweoweo,<ref name=hvo-caldera>{{cite web|title=When did Moku'aweoweo (the summit caldera of Mauna Loa) form?|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|url=https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/2001/01_03_22.html|access-date=December 11, 2012|date=March 28, 2001}}</ref> ki je tako poimenovana po havajski ribi ʻāweoweo (''Priacanthus meeki''), domnevno zaradi podobnosti njenih eruptivnih požarov z obarvanostjo ribe.<ref>{{cite web|title=Place Names of Hawaii – Moku-ʻāweoweo|url=http://www.wehewehe.org/gsdl2.5/cgi-bin/hdict?a=q&r=1&hs=1&e=q-0hdict--00-0-0--010---4----den--0-000lpm--1haw-Zz-1---Zz-1-home---00031-0000escapewin-00&q=mokuaweoweo&j=pp&hdid=0&hdds=0|archive-url=https://archive.today/20121228082508/http://www.wehewehe.org/gsdl2.5/cgi-bin/hdict?a=q&r=1&hs=1&e=q-0hdict--00-0-0--010---4----den--0-000lpm--1haw-Zz-1---Zz-1-home---00031-0000escapewin-00&q=mokuaweoweo&j=pp&hdid=0&hdds=0|archive-date=December 28, 2012|publisher=Ulukau – Hawaiian Electronic Library|access-date=December 11, 2012}}</ref> Dno kaldere Mokuʻāweoweo leži med 170 in 50 m pod njenim robom in je le najnovejša od več kalder, ki so se oblikovale in preoblikovale v času obstoja vulkana. Nastala je pred 1000 in 1500 leti zaradi velikega izbruha iz severovzhodne riftne cone Mauna Loe, ki je izpraznil plitvo magmatsko komoro pod vrhom in jo zrušil v sedanjo obliko. Poleg tega jugozahodno od kaldere ležita dva manjša kraterja, imenovana Lua Hou (Nova jama) in Lua Hohonu (Globoka jama). Vrh Mauna Loa je tudi osrednja točka za njeni dve izraziti riftni coni, ki ju na površini zaznamujejo dobro ohranjeni, relativno nedavni tokovi lave (ki jih zlahka vidimo na satelitskih posnetkih) in linearno razporejene linije zlomov, ki jih sekajo stožci pepela in brizgalk.<ref name=ajs-1980/> Ti riftni coni sta globoko vpeti strukturi, ki ju poganjajo vdori [[dajk]]ov vzdolž dekolementnega [[prelom (geologija)|preloma]], za katerega se domneva, da sega vse do vznožja vulkana, 12 do 14 km globoko.<ref name=science-stress /> Prvi je 60 km dolg riftni prelom, ki se od kaldere proti morju razteza proti jugozahodu in nadaljnjih 40 km pod vodo, z izrazito 40° spremembo smeri vzdolž svoje dolžine; ta riftni prelomni prelom je zgodovinsko aktiven po večjem delu svoje dolžine. Druga, severovzhodna riftna cona se razteza proti Hilu in je zgodovinsko aktivna le na prvih 20 km svoje dolžine, s skoraj ravnim in v poznejših delih slabo opredeljenim trendom.<ref name=ajs-1980>{{cite journal|title=The Southwestern Rift Zone of Mauna Kea: Implications for Structural Evolution of Hawaiian Volcanoes|journal=American Journal of Science|year=1980|volume=280-A|pages=752–76|author=Peter W. Lipman|publisher=American Journal of Science}}</ref> Severovzhodna riftna cona ima obliko zaporedja pepelnatih stožcev, med katerimi je najbolj izrazit 60 m visok Puu Ulaula ali Rdeči hrib. Obstaja tudi manj določena severna riftna cona, ki se razteza proti sedlu Humuula, ki označuje stičišče Mauna Loe in Mauna Kee.<ref name=nps-loa /> Izdelani so bili poenostavljeni geofizikalni modeli magmatske komore Mauna Loe z uporabo interferometričnih meritev deformacije tal zaradi počasnega kopičenja lave pod površino vulkana. Ti modeli napovedujejo 1,1 km široko magmatsko komoro, ki je na globini približno 4,7 km, 0,5 km pod morsko gladino, blizu jugovzhodnega roba Mokuʻāweowea. Ta plitva magmatska komora je bistveno višje od riftnih con Mauna Loe, kar kaže na to, da vdori magme v globlje dele in občasne injekcije dajkov v plitvejše dele riftne cone spodbujajo riftno aktivnost; podoben mehanizem je bil predlagan za sosednjo Kīlaueo.<ref name=science-stress /> Prejšnji modeli, ki so temeljili na izbruhih Mauna Loe v letih 1975 in 1984, so podali podobno napoved in postavili komoro na globino 3 km na približno enak geografski lokaciji.<ref>{{cite web|title=What's up with Mauna Loa?|url=https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/2001/01_10_18.html|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=December 16, 2012|date=October 23, 2001|archive-url=https://web.archive.org/web/20120919133433/https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/2001/01_10_18.html|archive-date=September 19, 2012}}</ref> Mauna Loa ima kompleksne interakcije s svojimi sosedi, Hualālaijem na severozahodu, Mauna Keo na severovzhodu in zlasti Kīlaueo na vzhodu. Lave iz Mauna Kee se zaradi starejše starosti Kee križajo z bazalnimi tokovi Mauna Loe,<ref name="pp1557">{{cite book|author1=E. W. Wolfe|author2=W. S. Wise|author3=G. B. Dalrymple|title=The geology and petrology of Mauna Kea volcano, Hawaii: a study of postshield volcanism|url=https://pubs.er.usgs.gov/djvu/PP/pp_1557.djvu|series=Professional Paper 1557|year=1997|publisher=United States Geological Survey|access-date=December 12, 2012|archive-date=June 15, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110615111115/http://http/}}</ref> prvotne riftne cone Mauna Kee pa so bile pokopane pod vulkanskimi kamninami Mauna Loe, ki so nastale po ščitu;<ref name="usgs-database">{{cite web|title=Complete Report for Mauna Kea Volcano (Class B) No. 2601 |url=https://gldims.cr.usgs.gov/webapps/cfusion/sites/qfault/qf_web_disp.cfm?disp_cd=C&qfault_or=5107&ims_cf_cd=cf |publisher=United States Geological Survey |access-date=December 12, 2012 |author1=E. C. Cannon |author2=R. R. Bürgmann |name-list-style=amp |date=October 26, 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305184251/http://gldims.cr.usgs.gov/webapps/cfusion/sites/qfault/qf_web_disp.cfm?disp_cd=C&qfault_or=5107&ims_cf_cd=cf |archive-date=March 5, 2012}}</ref> poleg tega si Mauna Kea deli gravitacijo z Mauna Loo, kar oceansko skorjo pod njo stlači za 6 km.<ref name="pp1557"/> Na severnem in zahodnem pobočju Mauna Loe, med njenima dvema glavnima riftnima conama, je tudi vrsta normalnih prelomov, za katere se domneva, da so posledica kombinirane obodne napetosti iz obeh riftnih con in dodatnega pritiska zaradi rasti sosednje Kīlauee proti zahodu.<ref name=osu-rifts>{{cite web|title=Rift Zones|url=http://volcano.oregonstate.edu/book/export/html/124|publisher=Oregon State University|access-date=December 13, 2012}}</ref> [[File:Volcano in Moonlight.jpg|thumb|right|upright=1.6|Ta slika, posneta iz Maunakee, prikazuje nebo Mauna Loe.<ref>{{cite news|title=Volcano in Moonlight|url=https://noirlab.edu/public/images/iotw2234a/?nocache=true|access-date=26 December 2022|newspaper=NOIRLab}}</ref>]] Ker Kīlauea nima topografske izbokline in je videti kot izboklina na jugovzhodnem pobočju Mauna Loe, so jo tako domačini Havajev kot zgodnji geologi zgodovinsko razlagali kot aktivni satelit Mauna Loe. Vendar pa analiza kemične sestave lav iz obeh vulkanov kaže, da imata ločeni magmatski komori in sta zato različna. Kljub temu je njuna bližina privedla do zgodovinskega trenda, v katerem visoka aktivnost na enem vulkanu približno sovpada z nizko aktivnostjo na drugem. Ko je Kīlauea mirovala med letoma 1934 in 1952, je Mauna Loa postala aktivna, ko pa je slednja med letoma 1952 in 1974 ostala mirna, je veljalo obratno. To ni vedno tako; izbruh Mauna Loe leta 1984 se je začel med izbruhom v Kīlauei, vendar ni imel opaznega vpliva na izbruh Kīlauee, izbruh Mauna Loe leta 2022 pa se je zgodil med izbruhom Kīlauee. Geologi so predlagali, da so "impulzi" magme, ki vstopajo v globlji magmatični sistem Mauna Loe, morda povečali pritisk v Kīlauei in sprožili sočasne izbruhe.<ref name="hvo-loa_kilauea">{{cite web|title=Inflation of Mauna Loa Volcano slows|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|work=Volcano Watch|date=January 28, 2003|url=https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/2003/03_01_23.html|access-date=January 30, 2012}}</ref> Mauna Loa se vzdolž svoje jugozahodne riftne cone pomika proti vzhodu, pri čemer svojo maso usmerja v Kīlaueo in slednjo potiska proti vzhodu s hitrostjo približno 10 cm na leto; interakcija med obema vulkanoma je na ta način v preteklosti povzročila številne velike potrese in povzročila znatno območje ruševin ob morskem pobočju Kīlauee, znano kot ''prelom Hilina''. Na jugovzhodni strani Mauna Loe obstaja sistem starejših prelomov, ki je verjetno nastal, preden je Kilauea postala dovolj velika, da je ovirala prelom Mauna Loe, najnižji in najsevernejši od njih, ''prelom Kaoiki'', pa je še danes aktivno središče potresov. Zahodna stran Mauna Loe se medtem ne giblje ovirano in domneva se, da je med 100.000 in 200.000 leti doživela ogromen udor, katerega ostanki, ki so raztreseni do nekaj kilometrov široko in so do 50 km oddaljeni, so še danes vidni. Škoda je bila tako obsežna, da je glavni del poškodbe verjetno sekal njeno jugozahodno riftno cono. Danes je tam zelo malo gibanja, kar je posledica geometrije vulkana.<ref name="uh-landslides">{{cite web |author=Ken Hon |author-link=Ken Hon |title=Giant Landslides: Kilauea and Mauna Loa: GEOL 205: Lecture Notes |url=http://hilo.hawaii.edu/~kenhon/GEOL205/Landslides/default.htm |access-date=December 16, 2012 |publisher=University of Hawaii at Hilo |archive-date=October 24, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111024083507/http://www.hilo.hawaii.edu/%7Ekenhon/GEOL205/Landslides/default.htm |url-status=dead }}</ref> Mauna Loa je dovolj visoka, da je v zadnji [[ledena doba|ledeni dobi]], pred 25.000 do 15.000 leti, doživela poledenitev. Za razliko od Mauna Kee, na kateri so še danes vidni dokazi poledenitve,<ref>{{cite web|url=https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/2001/01_10_18.html|title=Glaciers on Mauna Kea? You crazy? In the middle of the Pacific? YES!|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=December 16, 2012|date=October 22, 2007}}</ref> je bila Mauna Loa takrat aktivna in je ostala aktivna, saj je od takrat zrasla za dodatnih 150 do 300 m v višino in prekrila vse ledeniške usedline pod novimi tokovi; plasti te starosti se pojavijo šele vsaj 2000 m pod vrhom vulkana, kar je prenizko za rast ledenikov. Mauna Loa tudi nima območja [[permafrost]]a na svojem sosednjem vrhu, čeprav se ponekod še vedno pojavlja občasen led. Domneva se, da je v tem času prišlo do obsežne [[Freatska erupcija|freatomagmatske]] aktivnosti, ki je močno prispevala k usedlinam pepela na vrhu.<ref name=usgs-map /> == Zgodovina erupcij == === Prazgodovinski izbruhi === [[File:Mauna Loa from the air.jpg|thumb|right|Žlindrin stožec in okoliški tokovi na Mauna Loi]] Da bi Mauna Loa v relativno kratkih (geološko gledano) 600.000 do 1.000.000 letih svojega obstoja dosegla svojo ogromno velikost, bi morala logično izjemno hitro rasti skozi svojo razvojno zgodovino,<ref name=hvo-erupt /> in obsežno datiranje z radiokarbonom na osnovi oglja (morda najobsežnejše takšno prazgodovinsko datiranje erupcij na Zemlji<ref name=soest-erupt /><ref name=hvo-model>{{cite web|title=Eruption History: A Cyclic Eruption Model is Proposed|url=https://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/model.html|publisher=HVO|access-date=December 25, 2012|date=March 16, 1998|archive-date=August 21, 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070821145956/http://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/model.html}}</ref>) je zbralo zapis skoraj dvesto zanesljivo datiranih obstoječih tokov, ki potrjujejo to hipotezo. Vzorci lave, vključno s tistimi, pridobljenimi z vrtalnimi projekti, so bili datirani vsaj na 470.000 let nazaj.<ref name=Jicha2012/> Zaradi tehničnih razlogov imajo najstarejše starosti, pridobljene s sodobnimi tehnikami pred 657.000 leti, velike napake, reda 200.000 let, prav tako pa tudi nekateri zgodovinski poskusi datiranja mlajših lav, zaradi česar so bile starejše, kot je bilo v resnici. Zaključki:  nekateri najstarejši izpostavljeni tokovi na Mauna Loi so hribi Ninole na njenem južnem pobočju, subaerialna bazaltna kamnina, stara približno 100 do 200 tisoč let. Tvorijo teraso, ob katero so se mlajši tokovi od takrat nagnili, močno erodirali in zarezali v njeno pobočje glede smeri; domneva se, da je to posledica obdobja erozije zaradi spremembe smeri toka lave, ki jo je povzročil prazgodovinski used vulkana. Sledita dve enoti tokov lave, ločeni z vmesno plastjo pepela, znano kot plast pepela Pāhala: starejši bazalt Kahuka, redko izpostavljen na spodnjem jugozahodnem riftu in mlajši in veliko bolj razširjen bazalt Kaʻu, ki se na vulkanu pojavlja širše. Pepel Pāhala je nastajal v daljšem časovnem obdobju, pred približno 13 do 30 tisoč leti, čeprav je močna vitrifikacija in interakcije s tokovi pred in po stvarjenju ovirala natančno datiranje. Njihova starost približno ustreza poledenitve Mauna Loe v zadnji ledeni dobi, kar vzbuja jasno možnost, da je posledica freatomagmatske interakcije med davno izginulimi ledeniki in eruptivnimi aktivnostmi Mauna Loe.<ref name=usgs-map /> Študije so pokazale, da se pojavi cikel, v katerem vulkanska aktivnost na vrhu prevladuje več sto let, nato pa se aktivnost za nekaj stoletij premakne v riftna območja in se nato spet vrne na vrh. Jasno sta bila identificirana dva cikla, vsak traja 1500–2000 let. To ciklično vedenje je med havajskimi vulkani edinstveno za Mauna Loo.<ref>Lockwood J.P. (1995), "Mauna Loa eruptive history – the preliminary radiocarbon record", in Rhodes, J.M. and Lockwood, J.P. (eds.), ''Mauna Loa revealed: structure, composition, history, and hazards'', Washington D.C., American Geophysical Union Monograph 92, pp. 81–94.</ref> Med približno 7000 in 6000 leti je bila Mauna Loa večinoma neaktivna. Vzrok za to prenehanje aktivnosti ni znan in pri drugih havajskih vulkanih, razen pri tistih, ki so trenutno v fazi po ščitu, niso odkrili nobenega podobnega premora. Med 11.000 in 8.000 leti je bila aktivnost intenzivnejša kot danes. Vendar se je splošna stopnja rasti Mauna Loe v zadnjih 100.000 letih verjetno začela upočasnjevati<ref>{{cite web | url = https://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/main.html | title = Eruption History of Mauna Loa Volcano | publisher = United States Geological Survey, Hawaiian Volcano Observatory | access-date = July 28, 2007 | archive-date = August 19, 2007 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070819083329/http://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/main.html }}</ref> in vulkan se morda dejansko bliža koncu svoje faze izgradnje toleitnega bazaltnega ščita.<ref name=hvo-model /> === Nedavna zgodovina === [[File:Aa channel flow from Mauna Loa.jpg|thumb|Fontane lave in tok kanala lave a'a iz Mauna Loe, 1984]] Starodavni Havajci so bili na otoku Havaji prisotni že približno 1500 let, vendar niso ohranili skoraj nobenih zapisov o vulkanski dejavnosti na otoku, razen nekaj fragmentiranih poročil iz konca 18. in začetka 19. stoletja.<ref name=hvo-erupthist>{{cite web|title=Summary of Historical Eruptions, 1843–Present|url=https://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/historytable.html|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=January 24, 2013|date=September 17, 2004|archive-date=August 13, 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070813100729/http://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/historytable.html}}</ref> Možni izbruhi so se zgodili okoli leta 1730 in 1750 ter nekje med letoma 1780 in 1803.<ref>{{cite gvp|title=Mauna Loa: Eruptive History|vn=332020|vtab=Eruptions|access-date=January 24, 2013}}</ref> Izbruh junija 1832 je na Mauiju opazoval misijonar, vendar 190 km med obema otokoma in pomanjkanje očitnih geoloških dokazov to pričevanje postavlja pod vprašaj. Tako je bil prvi popolnoma potrjen zgodovinsko pričan izbruh januarja 1843; od takrat je Mauna Loa izbruhnila 32-krat. Zgodovinski izbruhi na Mauna Loi so tipično havajskega značaja in redko nasilni, začenši z nastankom lava fontan čez več kilometrov dolg razkol, pogovorno znan kot ''ognjena zavesa'' (pogosto, vendar ne vedno, se širi z vrha Mauna Loe<ref name=science-stress>{{cite journal|title=Stress Control of Deep Rift Intrusion at Mauna Loa Volcano, Hawaii|journal=Science|date=May 18, 2007|volume=316|issue=5827|pages=1026–30|doi =10.1126/science.1140035|first1=F.|last1=Amelung|first2 =S.H.|last2=Yun|first3 =T.R.|last3 =Walter|first4 =P.|last4 =Segall|first5 =S.W.|last5 =Kim|publisher=American Association for the Advancement of Science|bibcode = 2007Sci...316.1026A |pmid=17510364|s2cid=39726145}}</ref>) in se sčasoma osredotočijo na eno samo odprtino, njeno dolgoročno središče erupcije. Aktivnosti, osredotočeni na njen vrh, običajno sledijo bočni izbruhi do nekaj mesecev kasneje in čeprav je Mauna Loa zgodovinsko manj aktivna kot sosednja Kilauea, po navadi proizvede večje količine lave v krajših časovnih obdobjih. Večina izbruhov je osredotočenih bodisi na vrh bodisi na eno od njenih dveh glavnih razkolnih con; v zadnjih dvesto letih se je 38 odstotkov izbruhov zgodilo na vrhu, 31 odstotkov na severovzhodni razkolni coni, 25 odstotkov na jugozahodni razkolni coni in preostalih 6 odstotkov na severozahodnih odprtinah.<ref name=soest-erupt>{{cite web|title=Mauna Loa Eruption History|url=http://www.soest.hawaii.edu/GG/HCV/mloa-eruptions.html|publisher=Hawaii Center for Volcanology|access-date=December 12, 2012|author1=Rubin, Ken|author2=Minicola, Rochelle|date=March 7, 2007}}</ref> 40 odstotkov površine vulkana sestavljajo lave, mlajše od tisoč let<ref name=usgs-hazard>{{cite web|title=Lava Flow Hazard Zone Maps: Mauna Loa|url=https://pubs.usgs.gov/gip/hazards/mauna-loa.html|publisher=United States Geological Survey|access-date=December 12, 2012|author=John Watson|date=July 18, 1997|archive-url=https://web.archive.org/web/20130115203408/http://pubs.usgs.gov/gip/hazards/mauna-loa.html|archive-date=January 15, 2013}}</ref> in 98 odstotkov lave, mlajše od 10.000 let.<ref name=hvo-erupt>{{cite web|title=Eruption History|url=https://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/main.html|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=December 16, 2012|date=February 2, 2006|archive-date=August 19, 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070819083329/http://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/main.html}}</ref> Poleg vrha in razpoka je bil severozahodni del Mauna Loe vir treh zgodovinskih izbruhov. Dogodku leta 1843 so sledili izbruhi v letih 1849, 1851, 1852 in 1855, pri čemer so bili tokovi leta 1855 še posebej obsežni. Leto 1859 je bilo največje od treh zgodovinskih tokov, ki so bili osredotočeni na severozahodni del Mauna Loe, in je ustvarilo dolg tok lave, ki je dosegel ocean na zahodni obali havajskega otoka, severno od zaliva Kīholo. Izbruh leta 1868 se je zgodil vzporedno z ogromnim potresom na Havajih leta 1868, dogodkom z magnitudo osem, ki je terjal 77 življenj in ostaja največji potres, ki je kdaj koli prizadel otok.<ref>{{cite web|title=The Great Ka'u Earthquake of 1868| url=https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/1994/94_04_01.html|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=January 24, 2013|date=March 26, 1998}}</ref> Po nadaljnji aktivnosti leta 1871 je Mauna Loa od avgusta 1872 do 1877 doživela skoraj neprekinjeno aktivnost, dolgotrajen in obsežen izbruh, ki je trajal približno 1200 dni in se ni nikoli premaknil dlje od svojega vrha.<ref>{{cite web|title=Eruptions of Hawaiian Volcanoes|url=https://pubs.usgs.gov/gip/hawaii/page15.html|publisher=United States Geological Survey|access-date=January 24, 2013|date=January 5, 1997}}</ref><ref name=hvo-1950>{{cite web|title=50th Anniversary of Mauna Loa's Most Spectacular Eruption|url=https://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/50_06_01/|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=January 24, 2013|date=September 17, 2004|archive-date=January 30, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130130173304/http://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/50_06_01/}}</ref> Kratek enodnevni izbruh leta 1877 je bil nenavaden, saj se je zgodil pod vodo, v zalivu Kealakekua in manj kot miljo od obale; radovedni opazovalci, ki so se območju približevali s čolni, so poročali o nenavadno burni vodi in občasnih plavajočih blokih strjene lave. Nadaljnji izbruhi so se zgodili leta 1879 in nato dvakrat leta 1880, slednji se je podaljšal v leto 1881 in se nahajal znotraj sedanjih meja največjega mesta na otoku, Hila; Vendar je bilo naselje takrat obalna vas, ki se je nahajala nižje po pobočju vulkana, zato ni bilo prizadeto.<ref name=soest-erupt /><ref name=usgs-hazard/><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=YIE9AQAAIAAJ&q=carbonic+oxide|title=Scientific American|date=August 13, 1881|publisher=Munn & Company|page=106|language=en}}</ref> <imagemap> File:Hawaii Volcanoes Hazard Map.svg|thumb|right|275px|Klikni slikovni zemljevid kartiranja nevarnosti Geološkega zavoda Združenih držav Amerike za otok Havaji; najnižje številke ustrezajo najvišjim stopnjam nevarnosti. poly 25 186 49 180 73 150 54 108 36 100 24 104 5 123 3 137 22 164 [[Hualalai]] poly 54 64 99 63 113 40 78 23 74 12 46 5 37 21 41 44 [[Kohala (gora)|Kohala]] poly 247 157 236 157 203 198 172 202 149 230 128 277 173 250 193 248 249 226 287 186 259 173 [[Kīlauea]] poly 56 65 99 64 116 38 188 66 224 103 221 134 194 140 139 143 93 123 60 92 53 79 [[Mauna Kea]] desc bottom-left </imagemap> Mauna Loa je nadaljevala svojo aktivnost in od izbruhov, ki so se zgodili v letih 1887, 1892, 1896, 1899, 1903 (dvakrat), 1907, 1914, 1916, 1919 in 1926,[46] so bili trije (leta 1887, 1919 in 1926) delno subaerialni. Izbruh leta 1926 je še posebej pomemben, ker je poplavil vas v bližini Hoʻōpūloe in uničil 12 hiš, cerkev in majhno pristanišče.<ref name="hvo-1926">{{cite web|title=The Mauna Loa Eruption of 1926|url=https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/1995/95_04_07.html|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=January 26, 2013|date=March 26, 1998}}</ref> Po dogodku leta 1933 je izbruh Mauna Loe leta 1935 povzročil javno krizo, ko so se njeni tokovi začeli usmerjati proti Hilu.<ref name=hvo-erupthist /> Odločili so se za bombardiranje, da bi poskušali preusmeriti tokove, ki ga je načrtoval takratni podpolkovnik George S. Patton. Bombardiranje, izvedeno 27. decembra, je Thomas A. Jaggar, direktor Havajskega vulkanskega observatorija, razglasil za uspešno, lava pa je do 2. januarja 1936 prenehala teči. Vendar pa vulkanologi od takrat močno oporekajo vlogi, ki jo je imelo bombardiranje pri končanju izbruha.<ref>{{cite web|title=Lava diversion in Hawaiʻi?| url=https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/1997/97_11_28.html|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=January 24, 2013}}</ref> Daljši, a na sam vrh usmerjen dogodek leta 1940 je bil sorazmerno manj zanimiv. Izbruh Mauna Loe leta 1942 se je zgodil le štiri mesece po [[Napad na Pearl Harbor|napadu na Pearl Harbor]] in vstopu Združenih držav v [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in je ustvaril edinstven problem za vojne ZDA. Izbruh, ki se je zgodil med prisilno nočno zatemnitvijo na otoku, je zaradi sija izbruha prisilil vlado, da izda odredbo o zatikanju v lokalnem tisku, v upanju, da bo preprečila širjenje novic o njegovem pojavu, saj so se bali, da bi ga Japonci uporabili za bombardiranje otoka. Ker pa so se tokovi zaradi izbruha hitro razširili po boku vulkana in ogrozili reko ʻOla`a, primarni vodni vir Mountain Viewa, so se letalske sile Združenih držav Amerike odločile, da bodo na otok odvrgle lastne bombe v upanju, da bodo tokove preusmerile stran od reke; na otok je bilo odvrženih šestnajst bomb, ki so tehtale med 136 in 272 kg, vendar so imele majhen učinek. Sčasoma je izbruh prenehal sam od sebe.<ref>{{cite web|title=Shhh! Don't tell there is an eruption – Eruption of 1942|url=https://volcanoes.usgs.gov/observatories/hvo/hvo_volcano_watch.html?vwid=970|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=January 24, 2013|date=April 27, 1998}}</ref> Po dogodku iz leta 1949 se je naslednji večji izbruh v Mauna Loi zgodil leta 1950. Izbruh, ki izvira iz jugozahodne razpoke vulkana, ostaja največji dogodek razpoke v sodobni zgodovini vulkana, saj je trajal 23 dni, izpustil je 376 milijonov kubičnih metrov lave in dosegel 24 km oddaljeni ocean v 3 urah. Izbruh leta 1950 ni bil najobsežnejši izbruh na vulkanu (dolgotrajni dogodek 1872–1877 je proizvedel več kot dvakrat več materiala), vendar je bil enostavno eden najhitreje delujočih, saj je proizvedel enako količino lave kot izbruh leta 1859 v desetini časa.<ref name=hvo-1950/> Tokovi so prehiteli vas Hoʻokena-mauka v Južni Koni, prečkali havajsko cesto 11 in dosegli morje v štirih urah po izbruhu. Čeprav ni bilo nobenih žrtev, je bila vas trajno uničena.<ref>{{cite web|title=The 1950 eruption of Mauna Loa: a nightmare that could reoccur|url=https://www.usgs.gov/center-news/volcano-watch-1950-eruption-mauna-loa-a-nightmare-could-reoccur|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=February 2, 2021|date=May 14, 2001}}</ref> Po dogodku leta 1950 je Mauna Loa vstopila v daljše obdobje mirovanja, ki ga je prekinil le majhen enodnevni dogodek na vrhu leta 1975. Vendar pa je ponovno oživela leta 1984, ko se je najprej pojavila na vrhu Mauna Loe, nato pa ustvarila ozek, kanaliziran tok lave [[lava#Lava ʻaʻā|ʻaʻā]], ki je napredoval navzdol po pobočju znotraj 6 km od Hila, dovolj blizu, da osvetli mesto ponoči. Vendar pa se tok ni približal, saj sta se dva naravna nasipa višje od njegove poti posledično zlomila in preusmerila aktivne tokove.<ref>{{cite web|title=The Mauna Loa Eruption of 1984|url=https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/archive/1994/94_03_25.html|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|access-date=January 24, 2013|date=March 26, 1998}}</ref><ref>{{cite web|title=1984 Eruption: March 25 – April 15|url=https://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/1984.html|publisher=Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey|date=September 17, 2004|access-date=January 24, 2013|archive-date=January 31, 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130131132038/http://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/history/1984.html}}</ref> Od leta 1985 do 2022 je imel vulkan najdaljše obdobje mirovanja v zgodovini.<ref name="npsbrochure">{{cite web |author-link1= |author1=Gordon A. Macdonald |author2=Douglass H. Hubbard |title=Volcanoes of the National Parks of Hawaii |url=http://www.nps.gov/history/history/online_books/hawaii-notes/vol4-2-7d.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20080509055809/http://www.nps.gov/history/history/online_books/hawaii-notes/vol4-2-7d.htm |archive-date=May 9, 2008 |publisher=National Park Service |date=March 24, 2006 |access-date=January 24, 2013}}</ref> Magma se je nabirala pod Mauna Loo od izbruha leta 1984 in Ameriški geološki zavod je februarja 2021 poročal, da čeprav se izbruh "ni zdel neizbežen", je vulkan od leta 2019 kazal povečane znake nemirov, vključno z rahlim povečanjem stopnje inflacije na vrhu vulkana.<ref>{{cite web |title=Volcano Watch — When will Mauna Loa erupt next? |url=https://www.usgs.gov/observatories/hvo/news/volcano-watch-when-will-mauna-loa-erupt-next |website=U.S. Geological Survey |date=February 25, 2021}}</ref> Mirno obdobje se je končalo ob 23.30 po srednjeevropskem času 27. novembra 2022, ko se je začel izbruh na vrhu vulkana v Moku'āweoweo (kaldera Mauna Loa).<ref name=hvo-loa-2022/> Tokovi lave, ki izhajajo iz kaldere, so postali vidni iz Kailua-Kone v urah takoj po izbruhu. Izbruh je ostal omejen na kaldero do približno 6:30 zjutraj po srednjeevropskem času 28. novembra, ko je Havajski vulkanski observatorij opazil, da se je izbruh preselil z vrha v severovzhodno cono razpok.<ref>{{Cite web |title=HAWAIIAN VOLCANO OBSERVATORY VOLCANO OBSERVATORY NOTICE FOR AVIATION Monday, November 28, 2022, 17:20 UTC USGS Hazard Notification System (HANS) for Volcanoes |url=https://volcanoes.usgs.gov/hans2/view/notice/DOI-USGS-HVO-2022-11-28T09:00:26-08:00 |access-date=2022-11-29 |website=volcanoes.usgs.gov}}</ref> V območju razpoke so bile sprva opažene tri razpoke, pri čemer sta prvi dve postali neaktivni do 13.30 28. Preden sta zgornji razpoki postali neaktivni, sta napajali tokove lave, ki so se pomikali navzdol, vendar so ti tokovi zastali približno 18 km od ceste Saddle Road. Iz razpok so opazili tudi fontane lave, pri čemer je najvišja segala do 61 m v zrak.<ref>{{Cite web |title=HAWAIIAN VOLCANO OBSERVATORY STATUS REPORT Tuesday, November 29, 2022, 02:55 UTC USGS Hazard Notification System (HANS) for Volcanoes |url=https://volcanoes.usgs.gov/hans2/view/notice/DOI-USGS-HVO-2022-11-28T18:29:33-08:00 |access-date=2022-11-30 |website=volcanoes.usgs.gov}}</ref> Ko so se tokovi lave iz tretje razpoke razširili, so 28. ob približno 20. uri prekinili cesto do observatorija Mauna Loa. Dejavnost v območju razpoke se je nadaljevala 29., pri čemer se je četrta razpoka, ki se je odprla 28. ob približno 19.30, pridružila tretji pri sproščanju tokov lave. Tudi glavna sprednja stran tokov lave tretje razpoke se je še naprej premikala in se je 2. decembra ob 7. uri zjutraj nahajala približno 4,3 km od ceste Saddle Road. Ko se je izbruh bližal drugemu tednu, so se začeli pojavljati znaki zmanjšanja aktivnosti. 8. decembra so tokovi lave, ki napajajo glavno fronto, začeli odtekati in fronta glavnega toka se je ustavila približno 2,7 km od ceste Saddle Road. Tokovi so še naprej odtekali 9. in tudi fontane lave v tretji razpoki so se začele krajšati. 10. so fontane lave nadomestili z jezercem lave in razglašeno je bilo, da zastala fronta toka ne predstavlja več grožnje. Na podlagi teh dejavnikov in podatkov o preteklih izbruhih je HVO ugotovil, da se lahko izbruh kmalu konča, in znižal stopnjo opozorila za vulkan z Opozorilo na Opozorilo ob 14:35 10. Vendar je obstajala majhna možnost, da bi se izbruh nadaljeval z zelo nizko hitrostjo.<ref>{{Cite web |title=HAWAIIAN VOLCANO OBSERVATORY VOLCANO ACTIVITY NOTIFICATION Sunday, December 11, 2022, 00:35 UTC USGS Hazard Notification System (HANS) for Volcanoes |url=https://volcanoes.usgs.gov/hans2/view/notice/DOI-USGS-HVO-2022-12-10T16:24:56-08:00 |access-date=2022-12-11 |website=volcanoes.usgs.gov}}</ref> Izbruh se je uradno končal 13. ob 7:17 zjutraj in HVO je znižal stopnjo opozorila glede vulkana na svetovalno.<ref>{{Cite web |title=HAWAIIAN VOLCANO OBSERVATORY VOLCANO OBSERVATORY NOTICE FOR AVIATION Tuesday, December 13, 2022, 17:17 UTC USGS Hazard Notification System (HANS) for Volcanoes |url=https://volcanoes.usgs.gov/hans2/view/notice/DOI-USGS-HVO-2022-12-13T08:57:10-08:00 |access-date=2022-12-16 |website=volcanoes.usgs.gov}}</ref> == Nevarnosti == Mauna Loa je bila označena kot vulkan desetletja, eden od šestnajstih vulkanov, ki jih je Mednarodno združenje za vulkanologijo in kemijo notranjosti Zemlje (IAVCEI) opredelilo kot vredne posebnega preučevanja zaradi njihove zgodovine velikih, uničujočih izbruhov in bližine naseljenih območij.<ref>{{cite web|url=https://vulcan.wr.usgs.gov/Volcanoes/DecadeVolcanoes/|title=Decade Volcanoes|work=Cascades Volcano Observatory|author=International Association of Volcanology and Chemistry of the Earth's Interior|publisher=United States Geological Survey|year=1998|access-date=January 25, 2013|author-link=}}</ref><ref>{{cite web|title=Decade Volcano Program IDNDR – IAVCEI – 1990/2000|url=http://www.sveurop.org/gb/program/program.htm|publisher=Société Volcanologique Européenne|author=Nick Varley|access-date=January 25, 2013}}</ref> Ameriški geološki zavod vzdržuje kartiranje območij nevarnosti na otoku, izdelano v merilu od ena do devet, pri čemer najnevarnejša območja ustrezajo najmanjšim številkam. Na podlagi te klasifikacije sta bila nenehno aktivna vrhovna kaldera in riftna območja Mauna Loe označena s stopnjo ena. Velik del območja, ki neposredno obdaja riftna območja, velja za vulkan stopnje dve, približno 20 odstotkov območja pa je bilo v zgodovinskih časih prekrite z lavo. Velik del preostalega vulkana je stopnje tri, od tega je bilo v zadnjih 750 letih približno 15 do 20 odstotkov prekritih s tokovi. Vendar pa sta dva dela vulkana, prvi na območju Naalehu in drugi na jugovzhodnem pobočju riftne cone Mauna Loa, zaščitena pred eruptivno aktivnostjo zaradi lokalne topografije in sta zato označena s stopnjo nevarnosti 6, primerljivo s podobno izoliranim delom na Kīlauei.<ref name="usgs-hazard" /> Čeprav vulkanski izbruhi na Havajih redko povzročijo žrtve (edina neposredna zgodovinska smrt zaradi vulkanske aktivnosti na otoku se je zgodila na Kīlauei leta 1924, ko je nenavadno eksploziven izbruh vrgel kamenje na opazovalca), je materialna škoda zaradi poplavljanja z lavo pogosta in draga nevarnost.<ref name="usgs-hazard_all">{{cite web | author = John Watson | title = Volcanic and seismic hazards on the island of Hawaii | publisher = United States Geological Survey | url = https://pubs.usgs.gov/gip/hazards/hazards.html | date = July 18, 1997 | access-date = January 25, 2013 | archive-date = January 15, 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130115203420/http://pubs.usgs.gov/gip/hazards/hazards.html }}</ref> Izbruhi havajskega tipa običajno povzročajo izjemno počasne tokove, ki se premikajo s hitrostjo hoje in predstavljajo majhno nevarnost za človeško življenje, vendar to ni povsem res;<ref>{{cite web|title=How Volcanoes Work: Hawaiian Eruptions|url=http://www.geology.sdsu.edu/how_volcanoes_work/Hawaiian.html|publisher=San Diego State University|access-date=January 25, 2013}}</ref> Izbruh Mauna Loe leta 1950 je v treh tednih izbruhnil toliko lave, kot jo je nedavni izbruh Kīlauee povzročil v treh letih, in dosegel morsko gladino v štirih urah po začetku, pri čemer je preplavil vas Hoʻokena Mauka in glavno avtocesto na poti tja.<ref name=hvo-1950 /> Prejšnji izbruh leta 1926 je preplavil vas Hoʻōpūloa Makai,<ref name="hvo-1926" /> Hilo, delno zgrajen na lavi iz izbruha v letih 1880–81, je ogrožen zaradi prihodnjih izbruhov.<ref name=usgs-hazard/> Izbruh leta 1984 je skoraj dosegel mesto, vendar se je kmalu ustavil, potem ko je tok preusmerila topografija gorvodno.<ref name="usgs-loa_hazards">{{cite web | url = https://hvo.wr.usgs.gov/maunaloa/hazards/main.html | title = Lava flow hazards on Mauna Loa volcano | publisher = Hawaiian Volcano Observatory – United States Geological Survey | date = February 2, 2006 | access-date = January 25, 2013}}</ref> Potencialno večja nevarnost pri Mauna Loi je nenadna, obsežna porušitev vulkanskih bokov, kot je bil tisti, ki je pred 100.000 in 200.000 leti prizadel zahodni bok vulkana in oblikoval današnji zaliv Kealakekua.<ref name=uh-landslides/> Globoke prelomne linije so pogosta značilnost havajskih vulkanov, saj omogočajo, da se veliki deli njihovih bokov postopoma zdrsnejo navzdol in oblikujejo strukture, kot sta Hilina Slump in starodavni hribi Ninole; veliki potresi bi lahko sprožili hitre porušitve bokov vzdolž teh linij, kar bi povzročilo ogromne zemeljske plazove in morda sprožilo enako velike cunamije. Podmorske raziskave so razkrile številne zemeljske plazove vzdolž havajske verige in dokaze o dveh takšnih velikanskih cunamijih: pred 200.000 leti je Molokaʻi doživel 75 m visok cunami, pred 100.000 leti pa je Lānaʻi prizadel megacunami, visok 325 m.<ref name="Decker">{{Cite book|author=Robert and Barbara Decker|title=Volcanoes|url=https://archive.org/details/volcanoes00deck_0|url-access=registration|year=1997|publisher=W.H. Freeman & Co, Ltd|location=New York|isbn=978-0-7167-3174-0|edition=3rd}}</ref> Novejši primer tveganj, povezanih s strmimi tlemi, se je zgodil leta 1975, ko se je strmina Hilina nenadoma premaknila naprej za nekaj metrov, kar je sprožilo potres z magnitudo 7,2 Mw in cunami z magnitudo 14 m, ki je v Halapeju ubil dva tabornika.<ref>{{cite journal|title=Shallow Normal Faulting and Block Rotation Associated with the 1975 Kalapana Earthquake, Kilauea'|journal=Bulletin of the Seismological Society of America|year=2001|volume=91|issue=6|page=1553|doi=10.1785/0120000072|author1=Cannon, Eric C.|author2=Bürgmann, Roland|author3=Owen, Susan E.|publisher=Seismological Society of America|bibcode = 2001BuSSA..91.1553C}}</ref> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons and category|Mauna Loa}} *[https://www.usgs.gov/volcanoes/mauna-loa Mauna Loa – United States Geological Survey] *[http://www.soest.hawaii.edu/GG/HCV/maunaloa.html Hawaii Center for Volcanology] *[http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=1302-02= Global Volcanism Program entry] *[https://gml.noaa.gov/obop/mlo/ Mauna Loa Observatory (MLO) – NOAA] *[https://www2.hao.ucar.edu/mlso/mlso-home-page Mauna Loa Solar Observatory (MLSO)] [[Kategorija:Havaji (otok)]] [[Kategorija:Gore v Združenih državah Amerike]] [[Kategorija:Aktivni ognjeniki]] [[Kategorija:Svete gore]] [[Kategorija:Štiritisočaki]] {{normativna kontrola}} lfn1wjsiokx5lq681cns0wcq5nhb5rv 4 606524 6731771 6731328 2026-08-06T10:38:09Z Pinky sl 2932 /* Slika:Sevnica, Slovenija (2026).jpg */ 6731771 wikitext text/x-wiki ===[[:Slika:Sevnica, Slovenija (2026).jpg|Slika:Sevnica, Slovenija (2026).jpg]]=== [[Slika:Sevnica, Slovenija (2026).jpg|400px|Slika:Sevnica, Slovenija (2026).jpg]] * {{info}} '''Staro mestno jedro [[Sevnica|Sevnice]]''' z župnijsko cerkvijo sv. Nikolaja, v ozadju desno Spodnji grad, foto [[Uporabnik:PetarM|Petar Milošević]] * {{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 13:12, 5. avgust 2026 (CEST) * {{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:38, 6. avgust 2026 (CEST) 1cbfhu1kkkwvl14duwhk4x2capplj1f 1 606527 6731352 2026-08-05T12:01:06Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6731352 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606528 6731353 2026-08-05T12:01:09Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6731353 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606529 6731354 2026-08-05T12:01:12Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6731354 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606530 6731355 2026-08-05T12:01:15Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6731355 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606531 6731356 2026-08-05T12:01:18Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6731356 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606532 6731357 2026-08-05T12:01:21Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6731357 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606533 6731358 2026-08-05T12:01:23Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6731358 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606534 6731359 2026-08-05T12:01:26Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6731359 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606535 6731360 2026-08-05T12:01:29Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6731360 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 10 606536 6731364 2026-08-05T12:16:42Z Sportomanokin 14776 nova stran z vsebino: »{{Infobox | bodyclass = vcard | abovestyle = color:#000000be;" style="text-align: center; font-size: large;" class="fn" | aboveclass = fn | above = {{{name|{{PAGENAME}}}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}} | caption = {{{caption<includeonly>|</includeonly>}}} | headerstyle = background-color: #000000; color:white;" | label1 = Izvirno ime | data1 = {{{izvirno ime<includeon...« 6731364 wikitext text/x-wiki {{Infobox | bodyclass = vcard | abovestyle = color:#000000be;" style="text-align: center; font-size: large;" class="fn" | aboveclass = fn | above = {{{name|{{PAGENAME}}}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}} | caption = {{{caption<includeonly>|</includeonly>}}} | headerstyle = background-color: #000000; color:white;" | label1 = Izvirno ime | data1 = {{{izvirno ime<includeonly>|</includeonly>}}} | label2 = Skladatelj | data2 = {{{skladatelj<includeonly>|</includeonly>}}} | label3 = Premiera | data3 = {{{premiera<includeonly>|</includeonly>}}} | label4 = Katalog | data4 = {{{katalog<includeonly>|</includeonly>}}} | label5 = Opus | data5 = {{{opus<includeonly>|</includeonly>}}} | label6 = Žanr | data6 = {{{žanr<includeonly>|</includeonly>}}} | label7 = Besedilo | data7 = {{{besedilo<includeonly>|</includeonly>}}} | label8 = Jezik | data8 = {{{jezik<includeonly>|</includeonly>}}} | label9 = Čas | data9 = {{{čas<includeonly>|</includeonly>}}} | label10 = Ključ | data10 = {{{ključ<includeonly>|</includeonly>}}} | label11 = Datum_premiera | data11 = {{{datum<includeonly>|</includeonly>}}} | label12 = Kraj_premiera | data12 = {{{kraj<includeonly>|</includeonly>}}} | label13 = Dirigent_premiera | data13 = {{{dirigent<includeonly>|</includeonly>}}} | belowstyle = color:darkslategray; font-size:82% | below = {{#if:{{{updated|}}}|posodobljeno {{{updated}}}.}} }}<includeonly>{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}</includeonly><noinclude>{{dokumentacija}}</noinclude> b7h0hv78pked86tiwibf2t8rbiadjz9 6731366 6731364 2026-08-05T12:18:53Z Sportomanokin 14776 6731366 wikitext text/x-wiki {{Infobox | bodyclass = vcard | abovestyle = color:#000000be;" style="text-align: center; font-size: large;" class="fn" | aboveclass = fn | above = {{{name|{{PAGENAME}}}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}} | caption = {{{caption<includeonly>|</includeonly>}}} | headerstyle = background-color: #000000; color:white;" | label1 = Izvirno ime | data1 = {{{izvirno ime<includeonly>|</includeonly>}}} | label2 = Skladatelj | data2 = {{{skladatelj<includeonly>|</includeonly>}}} | label3 = Premiera | data3 = {{{premiera<includeonly>|</includeonly>}}} | label4 = Katalog | data4 = {{{katalog<includeonly>|</includeonly>}}} | label5 = Opus | data5 = {{{opus<includeonly>|</includeonly>}}} | label6 = Žanr | data6 = {{{žanr<includeonly>|</includeonly>}}} | label7 = Besedilo | data7 = {{{besedilo<includeonly>|</includeonly>}}} | label8 = Jezik | data8 = {{{jezik<includeonly>|</includeonly>}}} | label9 = Čas | data9 = {{{čas<includeonly>|</includeonly>}}} | label10 = Ključ | data10 = {{{ključ<includeonly>|</includeonly>}}} | label11 = Datum | data11 = {{{datum_premiera<includeonly>|</includeonly>}}} | label12 = Kraj | data12 = {{{kraj_premiera<includeonly>|</includeonly>}}} | label13 = Dirigent | data13 = {{{dirigent_premiera<includeonly>|</includeonly>}}} | belowstyle = color:darkslategray; font-size:82% | below = {{#if:{{{updated|}}}|posodobljeno {{{updated}}}.}} }}<includeonly>{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}</includeonly><noinclude>{{dokumentacija}}</noinclude> 0xa42599szhp2idimtu5oey9hwj1plz 6731368 6731366 2026-08-05T12:21:44Z Sportomanokin 14776 6731368 wikitext text/x-wiki {{Infobox | bodyclass = vcard | abovestyle = color:#000000be;" style="text-align: center; font-size: large;" class="fn" | aboveclass = fn | above = {{{name|{{PAGENAME}}}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}} | caption = {{{caption<includeonly>|</includeonly>}}} | headerstyle = background-color: #000000; color:white;" | label1 = Izvirno ime | data1 = {{{izvirno ime<includeonly>|</includeonly>}}} | label2 = Skladatelj | data2 = {{{skladatelj<includeonly>|</includeonly>}}} | label3 = Premiera | data3 = {{{premiera<includeonly>|</includeonly>}}} | label4 = Katalog | data4 = {{{katalog<includeonly>|</includeonly>}}} | label5 = Opus | data5 = {{{opus<includeonly>|</includeonly>}}} | label6 = Žanr | data6 = {{{žanr<includeonly>|</includeonly>}}} | label7 = Besedilo | data7 = {{{besedilo<includeonly>|</includeonly>}}} | label8 = Jezik | data8 = {{{jezik<includeonly>|</includeonly>}}} | label9 = Čas | data9 = {{{čas<includeonly>|</includeonly>}}} | label10 = Ključ | data10 = {{{ključ<includeonly>|</includeonly>}}} | label11 = Datum_premiera | data11 = {{{datum<includeonly>|</includeonly>}}} | label12 = Kraj_premiera | data12 = {{{kraj<includeonly>|</includeonly>}}} | label13 = Dirigent_premiera | data13 = {{{dirigent<includeonly>|</includeonly>}}} | belowstyle = color:darkslategray; font-size:82% | below = {{#if:{{{updated|}}}|posodobljeno {{{updated}}}.}} }}<includeonly>{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}</includeonly><noinclude>{{dokumentacija}}</noinclude> 0fllogon4h1tli9uotzv3blw7zlf9f7 6731374 6731368 2026-08-05T12:34:55Z Sportomanokin 14776 6731374 wikitext text/x-wiki {{Infobox | bodyclass = vcard | abovestyle = color:#000000be;" style="text-align: center; font-size: large;" class="fn" | aboveclass = fn | above = {{{name|{{PAGENAME}}}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}} | caption = {{{caption<includeonly>|</includeonly>}}} | headerstyle = background-color: #000000; color:white;" | label1 = Ključ | data1 = {{{ključ<includeonly>|</includeonly>}}} | label2 = Skladatelj | data2 = {{{skladatelj<includeonly>|</includeonly>}}} | label3 = Premiera | data3 = {{{premiera<includeonly>|</includeonly>}}} | label4 = Katalog | data4 = {{{katalog<includeonly>|</includeonly>}}} | label5 = Opus | data5 = {{{opus<includeonly>|</includeonly>}}} | label6 = Žanr | data6 = {{{žanr<includeonly>|</includeonly>}}} | label7 = Besedilo | data7 = {{{besedilo<includeonly>|</includeonly>}}} | label8 = Jezik | data8 = {{{jezik<includeonly>|</includeonly>}}} | label9 = Čas | data9 = {{{čas<includeonly>|</includeonly>}}} | header = Premiera | label10 = Datum | data10 = {{{datum<includeonly>|</includeonly>}}} | label11 = Kraj | data11 = {{{kraj<includeonly>|</includeonly>}}} | label12 = Dirigent | data12 = {{{dirigent<includeonly>|</includeonly>}}} | belowstyle = color:darkslategray; font-size:82% | below = {{#if:{{{updated|}}}|posodobljeno {{{updated}}}.}} }}<includeonly>{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}</includeonly><noinclude>{{dokumentacija}}</noinclude> 3c3nyatjo223ckoyhim9mn2g6g353dr 6731376 6731374 2026-08-05T12:41:14Z Sportomanokin 14776 6731376 wikitext text/x-wiki {{Infobox | bodyclass = vcard | abovestyle = color:#000000be;" style="text-align: center; font-size: large;" class="fn" | aboveclass = fn | above = {{{name|{{PAGENAME}}}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}} | caption = {{{caption<includeonly>|</includeonly>}}} | headerstyle = background-color: #000000; color:white;" | label1 = Ključ | data1 = {{{ključ<includeonly>|</includeonly>}}} | label2 = Skladatelj | data2 = {{{skladatelj<includeonly>|</includeonly>}}} | label3 = Katalog | data3 = {{{katalog<includeonly>|</includeonly>}}} | label4 = Opus | data4 = {{{opus<includeonly>|</includeonly>}}} | label5 = Žanr | data5 = {{{žanr<includeonly>|</includeonly>}}} | label6 = Besedilo | data6 = {{{besedilo<includeonly>|</includeonly>}}} | label7 = Jezik | data7 = {{{jezik<includeonly>|</includeonly>}}} | label8 = Čas | data8 = {{{čas<includeonly>|</includeonly>}}} | header0 = Premiera | label9 = Datum | data9 = {{{datum<includeonly>|</includeonly>}}} | label10 = Kraj | data110 = {{{kraj<includeonly>|</includeonly>}}} | label11 = Dirigent | data11 = {{{dirigent<includeonly>|</includeonly>}}} | belowstyle = color:darkslategray; font-size:82% | below = {{#if:{{{updated|}}}|posodobljeno {{{updated}}}.}} }}<includeonly>{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}</includeonly><noinclude>{{dokumentacija}}</noinclude> lp15og7p48tsaiivrl9v19o3gy3nm2i 6731379 6731376 2026-08-05T12:47:39Z Sportomanokin 14776 6731379 wikitext text/x-wiki {{Infobox | bodyclass = vcard | abovestyle = color:#000000be;" style="text-align: center; font-size: large;" class="fn" | aboveclass = fn | above = {{{name|{{PAGENAME}}}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}} | caption = {{{caption<includeonly>|</includeonly>}}} | headerstyle = background-color: #000000; color:white;" | label1 = Skladatelj | data1 = {{{skladatelj<includeonly>|</includeonly>}}} | label2 = Ključ | data2 = {{{ključ<includeonly>|</includeonly>}}} | label3 = Katalog | data3 = {{{katalog<includeonly>|</includeonly>}}} | label4 = Opus | data4 = {{{opus<includeonly>|</includeonly>}}} | label5 = Žanr | data5 = {{{žanr<includeonly>|</includeonly>}}} | label6 = Besedilo | data6 = {{{besedilo<includeonly>|</includeonly>}}} | label7 = Jezik | data7 = {{{jezik<includeonly>|</includeonly>}}} | label8 = Čas | data8 = {{{čas<includeonly>|</includeonly>}}} | header = Premiera | label9 = Datum | data9 = {{{datum<includeonly>|</includeonly>}}} | label10 = Kraj | data10 = {{{kraj<includeonly>|</includeonly>}}} | label11 = Dirigent | data11 = {{{dirigent<includeonly>|</includeonly>}}} | belowstyle = color:darkslategray; font-size:82% | below = {{#if:{{{updated|}}}|posodobljeno {{{updated}}}.}} }}<includeonly>{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}</includeonly><noinclude>{{dokumentacija}}</noinclude> 8vtjr853jzhvotu4i4lvq5s2ajmusad 6731380 6731379 2026-08-05T12:52:19Z Sportomanokin 14776 6731380 wikitext text/x-wiki {{Infobox | bodyclass = vcard | abovestyle = color:#000000be;" style="text-align: center; font-size: large;" class="fn" | aboveclass = fn | above = {{{name|{{PAGENAME}}}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}} | caption = {{{caption<includeonly>|</includeonly>}}} | headerstyle = background-color: #000000; color:white;" | label1 = Skladatelj | data1 = {{{skladatelj<includeonly>|</includeonly>}}} | label2 = Ključ | data2 = {{{ključ<includeonly>|</includeonly>}}} | label3 = Katalog | data3 = {{{katalog<includeonly>|</includeonly>}}} | label4 = Opus | data4 = {{{opus<includeonly>|</includeonly>}}} | label5 = Žanr | data5 = {{{žanr<includeonly>|</includeonly>}}} | label6 = Besedilo | data6 = {{{besedilo<includeonly>|</includeonly>}}} | label7 = Jezik | data7 = {{{jezik<includeonly>|</includeonly>}}} | label8 = Čas | data8 = {{{čas<includeonly>|</includeonly>}}} | header = Premiera | label9 = Datum | data9 = {{{datum_premiera<includeonly>|</includeonly>}}} | label10 = Kraj | data10 = {{{kraj_premiera<includeonly>|</includeonly>}}} | label11 = Dirigent | data11 = {{{dirigent_premiera<includeonly>|</includeonly>}}} | belowstyle = color:darkslategray; font-size:82% | below = {{#if:{{{updated|}}}|posodobljeno {{{updated}}}.}} }}<includeonly>{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}</includeonly><noinclude>{{dokumentacija}}</noinclude> p5rpyvmy5n25e3cce9innqjpq8akk3t 6731383 6731380 2026-08-05T12:54:49Z Sportomanokin 14776 6731383 wikitext text/x-wiki {{Infobox | bodyclass = vcard | abovestyle = color:#000000be;" style="text-align: center; font-size: large;" class="fn" | aboveclass = fn | above = {{{name|{{PAGENAME}}}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}} | caption = {{{caption<includeonly>|</includeonly>}}} | headerstyle = background-color: #000000; color:white;" | label1 = Skladatelj | data1 = {{{skladatelj<includeonly>|</includeonly>}}} | label2 = Ključ | data2 = {{{ključ<includeonly>|</includeonly>}}} | label3 = Katalog | data3 = {{{katalog<includeonly>|</includeonly>}}} | label4 = Opus | data4 = {{{opus<includeonly>|</includeonly>}}} | label5 = Žanr | data5 = {{{žanr<includeonly>|</includeonly>}}} | label6 = Besedilo | data6 = {{{besedilo<includeonly>|</includeonly>}}} | label7 = Jezik | data7 = {{{jezik<includeonly>|</includeonly>}}} | label8 = Čas | data8 = {{{čas<includeonly>|</includeonly>}}} | header9 = Premiera | label10 = Datum | data10 = {{{datum_premiera<includeonly>|</includeonly>}}} | label11 = Kraj | data11 = {{{kraj_premiera<includeonly>|</includeonly>}}} | label12 = Dirigent | data12 = {{{dirigent_premiera<includeonly>|</includeonly>}}} | belowstyle = color:darkslategray; font-size:82% | below = {{#if:{{{updated|}}}|posodobljeno {{{updated}}}.}} }}<includeonly>{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}</includeonly><noinclude>{{dokumentacija}}</noinclude> kqpg84md03nnqcuhss45ozcf4dyrpnj 6731384 6731383 2026-08-05T13:01:35Z Sportomanokin 14776 6731384 wikitext text/x-wiki {{Infobox | bodyclass = vcard | abovestyle = color:#000000be;" style="text-align: center; font-size: large;" class="fn" | aboveclass = fn | above = {{{name|{{PAGENAME}}}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}} | caption = {{{caption<includeonly>|</includeonly>}}} | headerstyle = background-color: #000000; color:white;" | label1 = Skladatelj | data1 = {{{skladatelj<includeonly>|</includeonly>}}} | label2 = Ključ | data2 = {{{ključ<includeonly>|</includeonly>}}} | label3 = Katalog | data3 = {{{katalog<includeonly>|</includeonly>}}} | label4 = Obdobje | data4 = {{{obdobje<includeonly>|</includeonly>}}} | label5 = Besedilo | data5 = {{{besedilo<includeonly>|</includeonly>}}} | label6 = Jezik | data6 = {{{jezik<includeonly>|</includeonly>}}} | label7 = Ustvarjeno | data7 = {{{ustvarjeno<includeonly>|</includeonly>}}} | label8 = Žanr | data8 = {{{žanr<includeonly>|</includeonly>}}} | label9 = Čas | data9 = {{{čas<includeonly>|</includeonly>}}} | label10 = Dejanja | data10 = {{{dejanja<includeonly>|</includeonly>}}} | header11 = Premiera | label12 = Datum | data12 = {{{datum_premiera<includeonly>|</includeonly>}}} | label13 = Kraj | data13 = {{{kraj_premiera<includeonly>|</includeonly>}}} | label14 = Dirigent | data14 = {{{dirigent_premiera<includeonly>|</includeonly>}}} | belowstyle = color:darkslategray; font-size:82% | below = {{#if:{{{updated|}}}|posodobljeno {{{updated}}}.}} }}<includeonly>{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}</includeonly><noinclude>{{dokumentacija}}</noinclude> 6s5e0om6jprvnrhimvb6vhafi568655 6731386 6731384 2026-08-05T13:09:17Z Sportomanokin 14776 6731386 wikitext text/x-wiki {{Infobox | bodyclass = vcard | abovestyle = color:#000000be;" style="text-align: center; font-size: large;" class="fn" | aboveclass = fn | above = {{{name|{{PAGENAME}}}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}} | caption = {{{caption<includeonly>|</includeonly>}}} | headerstyle = background-color: #000000; color:white;" | label1 = Skladatelj | data1 = {{{skladatelj<includeonly>|</includeonly>}}} | label2 = Ključ | data2 = {{{ključ<includeonly>|</includeonly>}}} | label3 = [[Opus]] | data3 = {{{opus<includeonly>|</includeonly>}}} | label4 = Obdobje | data4 = {{{obdobje<includeonly>|</includeonly>}}} | label5 = Besedilo | data5 = {{{besedilo<includeonly>|</includeonly>}}} | label6 = Jezik | data6 = {{{jezik<includeonly>|</includeonly>}}} | label7 = Ustvarjeno | data7 = {{{ustvarjeno<includeonly>|</includeonly>}}} | label8 = Žanr | data8 = {{{žanr<includeonly>|</includeonly>}}} | label9 = Čas | data9 = {{{čas<includeonly>|</includeonly>}}} | label10 = Dejanja | data10 = {{{dejanja<includeonly>|</includeonly>}}} | header11 = Premiera | label12 = Datum | data12 = {{{datum_premiera<includeonly>|</includeonly>}}} | label13 = Kraj | data13 = {{{kraj_premiera<includeonly>|</includeonly>}}} | label14 = Dirigent | data14 = {{{dirigent_premiera<includeonly>|</includeonly>}}} | belowstyle = color:darkslategray; font-size:82% | below = {{#if:{{{updated|}}}|posodobljeno {{{updated}}}.}} }}<includeonly>{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}</includeonly><noinclude>{{dokumentacija}}</noinclude> dcety90w7rkirlik21mg9d6kauvlblq 6731394 6731386 2026-08-05T13:44:36Z Sportomanokin 14776 6731394 wikitext text/x-wiki {{Infobox | bodyclass = vcard | abovestyle = color:#000000be;" style="text-align: center; font-size: large;" class="fn" | aboveclass = fn | above = {{{name|{{PAGENAME}}}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}} | caption = {{{caption<includeonly>|</includeonly>}}} | headerstyle = background-color: #000000; color:white;" | label1 = Skladatelj | data1 = {{{skladatelj<includeonly>|</includeonly>}}} | label2 = Ključ | data2 = {{{ključ<includeonly>|</includeonly>}}} | label3 = [[Opus]] | data3 = {{{opus<includeonly>|</includeonly>}}} | label4 = Navdih | data4 = {{{navdih<includeonly>|</includeonly>}}} | label5 = Obdobje | data5 = {{{obdobje<includeonly>|</includeonly>}}} | label6 = Besedilo | data6 = {{{besedilo<includeonly>|</includeonly>}}} | label7 = Jezik | data7 = {{{jezik<includeonly>|</includeonly>}}} | label8 = Ustvarjeno | data8 = {{{ustvarjeno<includeonly>|</includeonly>}}} | label9 = Žanr | data9 = {{{žanr<includeonly>|</includeonly>}}} | label10 = Čas | data10 = {{{čas<includeonly>|</includeonly>}}} | label11 = Dejanja | data11 = {{{dejanja<includeonly>|</includeonly>}}} | label12 = Izvedba | data12 = {{{izvedba<includeonly>|</includeonly>}}} | header13 = Premiera | label14 = Datum | data14 = {{{datum_premiera<includeonly>|</includeonly>}}} | label15 = Kraj | data15 = {{{kraj_premiera<includeonly>|</includeonly>}}} | label16 = Dirigent | data16 = {{{dirigent_premiera<includeonly>|</includeonly>}}} | belowstyle = color:darkslategray; font-size:82% | below = {{#if:{{{updated|}}}|posodobljeno {{{updated}}}.}} }}<includeonly>{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}</includeonly><noinclude>{{dokumentacija}}</noinclude> mrgpcswvgfp9cwullh2nw3qr4yd03ff 6731594 6731394 2026-08-05T20:43:03Z Sportomanokin 14776 6731594 wikitext text/x-wiki {{Infobox | bodyclass = vcard | abovestyle = color:#000000be;" style="text-align: center; font-size: large;" class="fn" | aboveclass = fn | above = {{{name|{{PAGENAME}}}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}} | caption = {{{caption<includeonly>|</includeonly>}}} | headerstyle = background-color: #000000; color:white;" | label1 = Skladatelj | data1 = {{{skladatelj<includeonly>|</includeonly>}}} | label2 = Ključ | data2 = {{{ključ<includeonly>|</includeonly>}}} | label3 = [[Opus]] | data3 = {{{opus<includeonly>|</includeonly>}}} | label4 = Navdih | data4 = {{{navdih<includeonly>|</includeonly>}}} | label5 = Obdobje | data5 = {{{obdobje<includeonly>|</includeonly>}}} | label6 = Besedilo | data6 = {{{besedilo<includeonly>|</includeonly>}}} | label7 = Jezik | data7 = {{{jezik<includeonly>|</includeonly>}}} | label8 = Ustvarjeno | data8 = {{{ustvarjeno<includeonly>|</includeonly>}}} | label9 = Žanr | data9 = {{{žanr<includeonly>|</includeonly>}}} | label10 = Čas | data10 = {{{čas<includeonly>|</includeonly>}}} | label11 = Dejanja | data11 = {{{dejanja<includeonly>|</includeonly>}}} | label12 = Izvedba | data12 = {{{izvedba<includeonly>|</includeonly>}}} | header13 = Premiera | label14 = Datum | data14 = {{{datum_premiera<includeonly>|</includeonly>}}} | label15 = Kraj | data15 = {{{kraj_premiera<includeonly>|</includeonly>}}} | label16 = Dirigent | data16 = {{{dirigent_premiera<includeonly>|</includeonly>}}} | belowstyle = color:darkslategray; font-size:82% | below = {{#if:{{{updated|}}}|posodobljeno {{{updated}}}.}} }}<includeonly>{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}</includeonly><noinclude>{{dokumentacija}}</noinclude> [[en:Template:Infobox musical composition]] sqntquegw0j1yy4za8egmviun7serww 6731670 6731594 2026-08-06T06:42:02Z Sportomanokin 14776 6731670 wikitext text/x-wiki {{Infobox | bodyclass = vcard | abovestyle = color:#000000be;" style="text-align: center; font-size: large;" class="fn" | aboveclass = fn | above = {{{name|{{PAGENAME}}}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|220}}px}} | caption = {{{caption<includeonly>|</includeonly>}}} | headerstyle = background-color: #000000; color:white;" | label1 = Skladatelj | data1 = {{{skladatelj<includeonly>|</includeonly>}}} | label2 = Ključ | data2 = {{{ključ<includeonly>|</includeonly>}}} | label3 = [[Opus]] | data3 = {{{opus<includeonly>|</includeonly>}}} | label4 = Navdih | data4 = {{{navdih<includeonly>|</includeonly>}}} | label5 = Obdobje | data5 = {{{obdobje<includeonly>|</includeonly>}}} | label6 = Besedilo | data6 = {{{besedilo<includeonly>|</includeonly>}}} | label7 = Jezik | data7 = {{{jezik<includeonly>|</includeonly>}}} | label8 = Ustvarjeno | data8 = {{{ustvarjeno<includeonly>|</includeonly>}}} | label9 = Žanr | data9 = {{{žanr<includeonly>|</includeonly>}}} | label10 = Čas | data10 = {{{čas<includeonly>|</includeonly>}}} | label11 = Stavki | data11 = {{{stavki<includeonly>|</includeonly>}}} | label12 = Izvedba | data12 = {{{izvedba<includeonly>|</includeonly>}}} | header13 = Premiera | label14 = Datum | data14 = {{{datum_premiera<includeonly>|</includeonly>}}} | label15 = Kraj | data15 = {{{kraj_premiera<includeonly>|</includeonly>}}} | label16 = Dirigent | data16 = {{{dirigent_premiera<includeonly>|</includeonly>}}} | belowstyle = color:darkslategray; font-size:82% | below = {{#if:{{{updated|}}}|posodobljeno {{{updated}}}.}} }}<includeonly>{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}</includeonly><noinclude>{{dokumentacija}}</noinclude> [[en:Template:Infobox musical composition]] ifqvvns7anur1u2h3dkwbmp7f8x43ol 10 606537 6731365 2026-08-05T12:16:48Z Sportomanokin 14776 nova stran z vsebino: »== Uporaba == <pre> {{Infopolje Infopolje glasbena kompozicija | izvirno ime = | skladatelj = | premiera = | katalog = | opus = | žanr = | besedilo = | jezik = | čas = | ključ = | datum = | kraj = | dirigent = }} </pre>« 6731365 wikitext text/x-wiki == Uporaba == <pre> {{Infopolje Infopolje glasbena kompozicija | izvirno ime = | skladatelj = | premiera = | katalog = | opus = | žanr = | besedilo = | jezik = | čas = | ključ = | datum = | kraj = | dirigent = }} </pre> gc0vzm1fe2se0jwyhoj7sea80c2z3za 6731367 6731365 2026-08-05T12:19:53Z Sportomanokin 14776 /* Uporaba */ 6731367 wikitext text/x-wiki == Uporaba == <pre> {{Infopolje glasbena kompozicija | izvirno ime = | skladatelj = | premiera = | katalog = | opus = | žanr = | besedilo = | jezik = | čas = | ključ = | datum = | kraj = | dirigent = }} </pre> ipsudew1oaanq9afry2gpatfd6dip34 6731370 6731367 2026-08-05T12:26:16Z Sportomanokin 14776 /* Uporaba */ 6731370 wikitext text/x-wiki == Uporaba == <pre> {{Infopolje glasbena kompozicija | izvirno ime = | image = | skladatelj = | premiera = | katalog = | opus = | žanr = | besedilo = | jezik = | čas = | ključ = | datum = | kraj = | dirigent = }} </pre> a07nd9yoenn275cp66hkwpqaugunk1z 6731373 6731370 2026-08-05T12:33:04Z Sportomanokin 14776 /* Uporaba */ 6731373 wikitext text/x-wiki == Uporaba == <pre> {{Infopolje glasbena kompozicija | image = | skladatelj = | premiera = | katalog = | opus = | žanr = | besedilo = | jezik = | čas = | ključ = | datum = | kraj = | dirigent = }} </pre> eq85l7o7aar4k996yyrfr98kgfjge8w 6731375 6731373 2026-08-05T12:39:08Z Sportomanokin 14776 /* Uporaba */ 6731375 wikitext text/x-wiki == Uporaba == <pre> {{Infopolje glasbena kompozicija | image = | skladatelj = | katalog = | opus = | žanr = | besedilo = | jezik = | čas = | ključ = | datum = | kraj = | dirigent = }} </pre> c1ulu74tquqeclut00zrlv1br4zob4k 6731378 6731375 2026-08-05T12:44:34Z Sportomanokin 14776 /* Uporaba */ 6731378 wikitext text/x-wiki == Uporaba == <pre> {{Infopolje glasbena kompozicija | image = | skladatelj = | ključ = | katalog = | opus = | žanr = | besedilo = | jezik = | čas = | datum = | kraj = | dirigent = }} </pre> iul0ibsxn6kejdqht3mcojww0jfb24j 6731381 6731378 2026-08-05T12:52:48Z Sportomanokin 14776 /* Uporaba */ 6731381 wikitext text/x-wiki == Uporaba == <pre> {{Infopolje glasbena kompozicija | image = | skladatelj = | ključ = | katalog = | opus = | žanr = | besedilo = | jezik = | čas = | datum_premiera = | kraj_premiera = | dirigent_premiera = }} </pre> fjgzntcgz9xkaiynytwfe2hi9fdbdde 6731385 6731381 2026-08-05T13:03:03Z Sportomanokin 14776 /* Uporaba */ 6731385 wikitext text/x-wiki == Uporaba == <pre> {{Infopolje glasbena kompozicija | image = | skladatelj = | ključ = | katalog = | obdobje = | besedilo = | jezik = | ustvarjeno = | žanr = | čas = | dejanja = | datum_premiera = | kraj_premiera = | dirigent_premiera = }} </pre> kr9dawiaviac1jeeehng98kl1oyranw 6731387 6731385 2026-08-05T13:09:31Z Sportomanokin 14776 /* Uporaba */ 6731387 wikitext text/x-wiki == Uporaba == <pre> {{Infopolje glasbena kompozicija | image = | skladatelj = | ključ = | opus = | obdobje = | besedilo = | jezik = | ustvarjeno = | žanr = | čas = | dejanja = | datum_premiera = | kraj_premiera = | dirigent_premiera = }} </pre> a3k00715ogk0wtzd62m3ayw5skhjnjk 6731390 6731387 2026-08-05T13:21:20Z Sportomanokin 14776 /* Uporaba */ 6731390 wikitext text/x-wiki == Uporaba == <pre> {{Infopolje glasbena kompozicija | image = | caption = | skladatelj = | ključ = | opus = | obdobje = | besedilo = | jezik = | ustvarjeno = | žanr = | čas = | dejanja = | datum_premiera = | kraj_premiera = | dirigent_premiera = }} </pre> ozucvcynmyh6pomh0r16jll9algltim 6731395 6731390 2026-08-05T13:45:12Z Sportomanokin 14776 /* Uporaba */ 6731395 wikitext text/x-wiki == Uporaba == <pre> {{Infopolje glasbena kompozicija | image = | caption = | skladatelj = | ključ = | opus = | navdih = | obdobje = | besedilo = | jezik = | ustvarjeno = | žanr = | čas = | dejanja = | izvedba = | datum_premiera = | kraj_premiera = | dirigent_premiera = }} </pre> n5nqhicg7x4bz133tjx8oi4jg6ongzi 6731671 6731395 2026-08-06T06:42:14Z Sportomanokin 14776 /* Uporaba */ 6731671 wikitext text/x-wiki == Uporaba == <pre> {{Infopolje glasbena kompozicija | image = | caption = | skladatelj = | ključ = | opus = | navdih = | obdobje = | besedilo = | jezik = | ustvarjeno = | žanr = | čas = | stavki = | izvedba = | datum_premiera = | kraj_premiera = | dirigent_premiera = }} </pre> 4eljhx3n5f3posts4nbr79fiwv55scy 0 606538 6731382 2026-08-05T12:53:32Z Octopus 13285 infopolje 6731382 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisava | name = Handža | sample = Hanja.svg | caption = Beseda 'handža': zgoraj [[kitajska pisava]] in handža, spodaj [[hangul]] | type = logografska | languages = [[korejščina]], [[kitajščina|klasična kitajščina]] | time = 400 pr. n. št. – danes | fam1 = [[napisi na orakeljskih kosteh]] | fam2 = [[pečatna pisava]] | fam3 = [[uradniška pisava]] | fam4 = [[običajna pisava]] | sisters = [[kandži]], tradicinalna kitajska pisava, poenostavljena kitajska pisava, [[kitanska velika pisava]], [[ču han]], [[ču nom]], [[džurčenska pisava]], [[tangutska pisava]] | children = | unicode = | iso15924 = Hani | module = {{Infobox Korean name/auto|child=yes | hangul = ^한@자<!--pronounced [한짜]--> | hanja = 漢字 }} }} [[Kategorija:Pisave]] [[Kategorija:Kitajska]] [[Kategorija:Koreja]] h0nwq05mlv92w7m1yrbb2mxwn7wpys2 6731544 6731382 2026-08-05T19:06:40Z Octopus 13285 uvod 6731544 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisava | name = Handža | sample = Hanja.svg | caption = Beseda 'handža': zgoraj [[kitajska pisava]] in handža, spodaj [[hangul]] | type = logografska | languages = [[korejščina]], [[kitajščina|klasična kitajščina]] | time = 400 pr. n. št. – danes | fam1 = [[napisi na orakeljskih kosteh]] | fam2 = [[pečatna pisava]] | fam3 = [[uradniška pisava]] | fam4 = [[običajna pisava]] | sisters = [[kandži]], tradicinalna kitajska pisava, poenostavljena kitajska pisava, [[kitanska velika pisava]], [[ču han]], [[ču nom]], [[džurčenska pisava]], [[tangutska pisava]] | children = | unicode = | iso15924 = Hani | module = {{Infobox Korean name/auto|child=yes | hangul = ^한@자<!--pronounced [한짜]--> | hanja = 漢字 }} }} '''Handža''' ([[Korejščina|korejsko]]: 한자, handža 漢字, IPA: [haːnʦ͈a], grobo prevedeno kot "hanske pismenke" ali "hanska pisava"), lahko tudi '''hanča''', je klasična kitajska pisava, prilagojena za pisanje korejščine. V [[Koreja|Koreji]] se je kitajska pisava uvedla za pisanje v knjižni kitajščini in je bila že v obdobju kraljestva [[Kodžosan]] (Stari Džosan, 2333 pr. n. št. (mitološka ustanovitev) – 108 pr. n. št.) prilagojena za pisanje korejščine. Izraz ''handzao'' (한자어, 漢字語, handzao) se nanaša na kitajsko-korejski besednjak, se pravi korejske besede kitajskega izvora, ki se lahko pišejo s handžo, izzraz ''hanmun'' (한문, 漢文, hanmun) pa se nanaša na klasično kitajsko pisavo. Handža lahko včasih zajame oba koncepta. Ker handža ni bila nikoli deležna kakšnih večjih reform, je podobna tradicionalni kitajski in tradicionalni japonski pisavi, čeprav se vrstni red potez pri nekaterih znakih nekoliko razlikuje.<ref>{{Cite web|url=http://www.sayjack.com/korean/hanja/characters/|title=Korean Hanja Characters |website=SayJack |access-date=2017-11-04}}</ref> Spremenjenih je bilo zelo malo pismenk handže, zato so ostale enake tradicionalnim kitajskim pismenkam. V nasprotju s tem so bile številne kitajske pismenke, ki so zdaj v rabi v [[Kitajska|Kitajski]], [[Malezija|Maleziji]] in [[Singapur]]ju, poenostavljene in vsebujejo manj potez kot ustrezne pismenke handže. Korejski dokumenti, kronike, književnost in zapisi so se do sodobnega obdobja pisali predvsem v knjižni kitajščini, v glavnem v pisavi handža. Leta 1446 je kralj [[Sedžong Veliki]] prek ''[[Hunmindžongeum]]a'' objavil pisavo [[hangul]], v [[Severna Koreja|Severni Koreji]] znani tudi kot čosongul. V široko uradno uporabo je hangul prišel šele konec 19. in v začetku 20. stoletja.<ref>{{cite web|script-title=ko:알고 싶은 한글|url=http://www.korean.go.kr/hangeul/setting/002.html|website=[[National Institute of Korean Language]]|access-date=22 March 2018}}</ref><ref name="fischer">{{cite book|last=Fischer|first=Stephen Roger|title=A History of Writing|publisher=Reaktion Books|series=Globalities|pages=189–194|isbn=1-86189-101-6|location=London|url=https://books.google.com/books?id=Ywo0M9OpbXoC&pg=PA189|access-date=2009-04-03|date=2004-04-04}}</ref> Za preučevanje korejske zgodovine je zato potrebno poznavanje kitajskih pismenk. <!-- Handža se je nekoč uporabljala za pisanje izvirnih korejskih besed v različnih pisavah, skupno znanih kot ''idu'', vendar so Korejci do 20. stoletja uporabljali handžo le za pisanje kitajsko-korejskih besed. Svoje besede in izposojenke iz drugih jezikov so pisali v hangulu, ki je mešana pisava. V sedanjem času so tudi besede kitajskega izvora običajno zapisane v hangulu. Izjemoma je poleg njih napisan tudi ustrezni kitajski znak, da bi se preprečila zmeda, če obstajajo drugi znaki ali besede z istim črkovanjem v hangulu. Iz Standardnega korejski jezikovnega slovarja, ki ga je izdal Nacionalni inštitut za korejski jezik (NIKL), je razvidno, da je približno polovica korejskih besed kitajsko-korejskih, večinoma s področja znanosti, uprave in družboslovja.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=psO_Oli22m8C&q=sino-korean+words&pg=PR9|title=Handbook of Korean Vocabulary: An Approach to Word Recognition and Comprehension|last1=Choo|first1=Miho|last2=O'Grady|first2=William|publisher=University of Hawaii Press|year=1996|isbn=0824818156|pages=ix}}</ref> Drugi slovarji, kot je Urimal Keun Sajeon, trdijo, da je takšnih besed samo približno 30 %. <ref>{{Cite web |script-title=ko:사전소개 {{!}} 겨레말큰사전남북공동편찬사업회 |url=https://www.gyeoremal.or.kr/gyeore/intro.php |access-date=2022-11-23 |website=www.gyeoremal.or.kr |language=ko}}</ref><ref>{{Cite web |date=2009-09-11 |script-title=ko:우리말 70%가 한자말? 일제가 왜곡한 거라네 |url=https://www.hani.co.kr/arti/culture/book/376204.html |access-date=2022-11-23 |website=[[The Hankyoreh]] |language=ko}}</ref> ==Zgodovina== --> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Pisave]] [[Kategorija:Kitajska]] [[Kategorija:Koreja]] 2ivn9pu6fm0fomjjn4glyzfc3g6752c 6731654 6731544 2026-08-06T04:49:08Z Octopus 13285 urejanje 6731654 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisava | name = Handža | sample = Hanja.svg | caption = Beseda 'handža': zgoraj [[kitajska pisava]] in handža, spodaj [[hangul]] | type = logografska | languages = [[korejščina]], [[kitajščina|klasična kitajščina]] | time = 400 pr. n. št. – danes | fam1 = [[napisi na orakeljskih kosteh]] | fam2 = [[pečatna pisava]] | fam3 = [[uradniška pisava]] | fam4 = [[običajna pisava]] | sisters = [[kandži]], tradicinalna kitajska pisava, poenostavljena kitajska pisava, [[kitanska velika pisava]], [[ču han]], [[ču nom]], [[džurčenska pisava]], [[tangutska pisava]] | children = | unicode = | iso15924 = Hani | module = {{Infobox Korean name/auto|child=yes | hangul = ^한@자<!--pronounced [한짜]--> | hanja = 漢字 }} }} '''Handža''' ([[Korejščina|korejsko]]: 한자, handža 漢字, IPA: [haːnʦ͈a], grobo prevedeno kot "hanske pismenke" ali "hanska pisava"), lahko tudi '''hanča''', je klasična kitajska pisava, prilagojena za pisanje korejščine. V [[Koreja|Koreji]] se je kitajska pisava uvedla za pisanje v knjižni kitajščini in je bila že v obdobju kraljestva [[Kodžosan]] (Stari Džosan, 2333 pr. n. št. (mitološka ustanovitev) – 108 pr. n. št.) prilagojena za pisanje korejščine. Izraz ''handzao'' (한자어, 漢字語, handzao) se nanaša na kitajsko-korejski besednjak, se pravi korejske besede kitajskega izvora, ki se lahko pišejo s handžo, izzraz ''hanmun'' (한문, 漢文, hanmun) pa se nanaša na klasično kitajsko pisavo. Handža lahko včasih zajame oba koncepta. Ker handža ni bila nikoli deležna kakšnih večjih reform, je podobna tradicionalni kitajski in tradicionalni japonski pisavi, čeprav se vrstni red potez pri nekaterih znakih nekoliko razlikuje.<ref>{{Cite web|url=http://www.sayjack.com/korean/hanja/characters/|title=Korean Hanja Characters |website=SayJack |access-date=2017-11-04}}</ref> Spremenjenih je bilo zelo malo pismenk handže, zato so ostale enake tradicionalnim kitajskim pismenkam. V nasprotju s tem so bile številne kitajske pismenke, ki so zdaj v rabi v [[Kitajska|Kitajski]], [[Malezija|Maleziji]] in [[Singapur]]ju, poenostavljene in vsebujejo manj potez kot ustrezne pismenke handže. Korejski dokumenti, kronike, književnost in zapisi so se do sodobnega obdobja pisali predvsem v knjižni kitajščini, v glavnem v pisavi handža. Leta 1446 je kralj [[Sedžong Veliki]] prek ''[[Hunmindžongeum]]a'' objavil pisavo [[hangul]], v [[Severna Koreja|Severni Koreji]] znani tudi kot čosongul. V široko uradno uporabo je hangul prišel šele konec 19. in v začetku 20. stoletja.<ref>{{cite web|script-title=ko:알고 싶은 한글|url=http://www.korean.go.kr/hangeul/setting/002.html|website=[[National Institute of Korean Language]]|access-date=22 March 2018}}</ref><ref name="fischer">{{cite book|last=Fischer|first=Stephen Roger|title=A History of Writing|publisher=Reaktion Books|series=Globalities|pages=189–194|isbn=1-86189-101-6|location=London|url=https://books.google.com/books?id=Ywo0M9OpbXoC&pg=PA189|access-date=2009-04-03|date=2004-04-04}}</ref> Za preučevanje korejske zgodovine je zato potrebno poznavanje kitajskih pismenk. Korejci so do 20. stoletja uporabljali handžo le za pisanje korejskih besed kitajskega izvora. Svoje izvirne besede in izposojenke iz drugih jezikov so pisali v hangulu, ki je mešana pisava. V sedanjem času se tudi besede kitajskega izvora običajno pišejo v hangulu. Poleg njih je izjemoma napisana tudi ustrezna kitajska pismenka, da bi se preprečila zmeda, če obstajajo tudi druge besede, ki se v hangulu pišejo enako. Iz ''Standardnega korejski jezikovnega slovarja'', ki ga je izdal Nacionalni inštitut za korejski jezik (NIKL), je razvidno, da je približno polovica korejskih besed kitajsko-korejskih, večinoma s področja znanosti, uprave in družboslovja.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=psO_Oli22m8C&q=sino-korean+words&pg=PR9|title=Handbook of Korean Vocabulary: An Approach to Word Recognition and Comprehension|last1=Choo|first1=Miho|last2=O'Grady|first2=William|publisher=University of Hawaii Press|year=1996|isbn=0824818156|pages=ix}}</ref> Drugi slovarji, kot je ''Urimal Keun Sajeon'', trdijo, da je takšnih besed samo približno 30 %.<ref>{{Cite web |script-title=ko:사전소개 {{!}} 겨레말큰사전남북공동편찬사업회 |url=https://www.gyeoremal.or.kr/gyeore/intro.php |access-date=2022-11-23 |website=www.gyeoremal.or.kr |language=ko}}</ref><ref>{{Cite web |date=2009-09-11 |script-title=ko:우리말 70%가 한자말? 일제가 왜곡한 거라네 |url=https://www.hani.co.kr/arti/culture/book/376204.html |access-date=2022-11-23 |website=[[The Hankyoreh]] |language=ko}}</ref> ==Zgodovina== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Pisave]] [[Kategorija:Kitajska]] [[Kategorija:Koreja]] olhualk06kyqpsy4hb24osmm93wuk4l 6731655 6731654 2026-08-06T04:50:53Z Octopus 13285 slog 6731655 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisava | name = Handža | sample = Hanja.svg | caption = Beseda 'handža': zgoraj [[kitajska pisava]] in handža, spodaj [[hangul]] | type = logografska | languages = [[korejščina]], [[kitajščina|klasična kitajščina]] | time = 400 pr. n. št. – danes | fam1 = [[napisi na orakeljskih kosteh]] | fam2 = [[pečatna pisava]] | fam3 = [[uradniška pisava]] | fam4 = [[običajna pisava]] | sisters = [[kandži]], tradicinalna kitajska pisava, poenostavljena kitajska pisava, [[kitanska velika pisava]], [[ču han]], [[ču nom]], [[džurčenska pisava]], [[tangutska pisava]] | children = | unicode = | iso15924 = Hani | module = {{Infobox Korean name/auto|child=yes | hangul = ^한@자<!--pronounced [한짜]--> | hanja = 漢字 }} }} '''Handža''' ([[Korejščina|korejsko]]: 한자, handža 漢字, IPA: [haːnʦ͈a], grobo prevedeno kot "hanske pismenke" ali "hanska pisava"), lahko tudi '''hanča''', je klasična kitajska pisava, prilagojena za pisanje korejščine. V [[Koreja|Koreji]] se je kitajska pisava uvedla za pisanje v knjižni kitajščini in je bila že v obdobju kraljestva [[Kodžosan]] (Stari Džosan, 2333 pr. n. št. (mitološka ustanovitev) – 108 pr. n. št.) prilagojena za pisanje korejščine. Izraz ''handzao'' (한자어, 漢字語, handzao) se nanaša na kitajsko-korejski besednjak, se pravi korejske besede kitajskega izvora, ki se lahko pišejo s handžo, izzraz ''hanmun'' (한문, 漢文, hanmun) pa se nanaša na klasično kitajsko pisavo. Handža lahko včasih zajame oba koncepta. Ker handža ni bila nikoli deležna kakšnih večjih reform, je podobna tradicionalni kitajski in tradicionalni japonski pisavi, čeprav se vrstni red potez pri nekaterih znakih nekoliko razlikuje.<ref>{{Cite web|url=http://www.sayjack.com/korean/hanja/characters/|title=Korean Hanja Characters |website=SayJack |access-date=2017-11-04}}</ref> Spremenjenih je bilo zelo malo pismenk handže, zato so ostale enake tradicionalnim kitajskim pismenkam. V nasprotju s tem so bile številne kitajske pismenke, ki so zdaj v rabi v [[Kitajska|Kitajski]], [[Malezija|Maleziji]] in [[Singapur]]ju, poenostavljene in vsebujejo manj potez kot ustrezne pismenke handže. Korejski dokumenti, kronike, književnost in zapisi so se do sodobnega obdobja pisali predvsem v knjižni kitajščini, v glavnem v pisavi handža. Leta 1446 je kralj [[Sedžong Veliki]] prek ''[[Hunmindžongeum]]a'' objavil pisavo [[hangul]], v [[Severna Koreja|Severni Koreji]] znani tudi kot čosongul. V široko uradno uporabo je hangul prišel šele konec 19. in v začetku 20. stoletja.<ref>{{cite web|script-title=ko:알고 싶은 한글|url=http://www.korean.go.kr/hangeul/setting/002.html|website=National Institute of Korean Language|access-date=22 March 2018}}</ref><ref name="fischer">{{cite book|last=Fischer|first=Stephen Roger|title=A History of Writing|publisher=Reaktion Books|series=Globalities|pages=189–194|isbn=1-86189-101-6|location=London|url=https://books.google.com/books?id=Ywo0M9OpbXoC&pg=PA189|access-date=2009-04-03|date=2004-04-04}}</ref> Za preučevanje korejske zgodovine je zato potrebno poznavanje kitajskih pismenk. Korejci so do 20. stoletja uporabljali handžo le za pisanje korejskih besed kitajskega izvora. Svoje izvirne besede in izposojenke iz drugih jezikov so pisali v hangulu, ki je mešana pisava. V sedanjem času se tudi besede kitajskega izvora običajno pišejo v hangulu. Poleg njih je izjemoma napisana tudi ustrezna kitajska pismenka, da bi se preprečila zmeda, če obstajajo tudi druge besede, ki se v hangulu pišejo enako. Iz ''Standardnega korejski jezikovnega slovarja'', ki ga je izdal Nacionalni inštitut za korejski jezik (NIKL), je razvidno, da je približno polovica korejskih besed kitajsko-korejskih, večinoma s področja znanosti, uprave in družboslovja.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=psO_Oli22m8C&q=sino-korean+words&pg=PR9|title=Handbook of Korean Vocabulary: An Approach to Word Recognition and Comprehension|last1=Choo|first1=Miho|last2=O'Grady|first2=William|publisher=University of Hawaii Press|year=1996|isbn=0824818156|pages=ix}}</ref> Drugi slovarji, kot je ''Urimal Keun Sajeon'', trdijo, da je takšnih besed samo približno 30 %.<ref>{{Cite web |script-title=ko:사전소개 {{!}} 겨레말큰사전남북공동편찬사업회 |url=https://www.gyeoremal.or.kr/gyeore/intro.php |access-date=2022-11-23 |website=www.gyeoremal.or.kr |language=ko}}</ref><ref>{{Cite web |date=2009-09-11 |script-title=ko:우리말 70%가 한자말? 일제가 왜곡한 거라네 |url=https://www.hani.co.kr/arti/culture/book/376204.html |access-date=2022-11-23 |website=The Hankyoreh |language=ko}}</ref> ==Zgodovina== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Pisave]] [[Kategorija:Kitajska]] [[Kategorija:Koreja]] tkygualtzdgw524hyg5f1sjh23a0jwh 6731665 6731655 2026-08-06T06:28:47Z Octopus 13285 /* Zgodovina */ zgodovina 6731665 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisava | name = Handža | sample = Hanja.svg | caption = Beseda 'handža': zgoraj [[kitajska pisava]] in handža, spodaj [[hangul]] | type = logografska | languages = [[korejščina]], [[kitajščina|klasična kitajščina]] | time = 400 pr. n. št. – danes | fam1 = [[napisi na orakeljskih kosteh]] | fam2 = [[pečatna pisava]] | fam3 = [[uradniška pisava]] | fam4 = [[običajna pisava]] | sisters = [[kandži]], tradicinalna kitajska pisava, poenostavljena kitajska pisava, [[kitanska velika pisava]], [[ču han]], [[ču nom]], [[džurčenska pisava]], [[tangutska pisava]] | children = | unicode = | iso15924 = Hani | module = {{Infobox Korean name/auto|child=yes | hangul = ^한@자<!--pronounced [한짜]--> | hanja = 漢字 }} }} '''Handža''' ([[Korejščina|korejsko]]: 한자, handža 漢字, IPA: [haːnʦ͈a], grobo prevedeno kot "hanske pismenke" ali "hanska pisava"), lahko tudi '''hanča''', je klasična kitajska pisava, prilagojena za pisanje korejščine. V [[Koreja|Koreji]] se je kitajska pisava uvedla za pisanje v knjižni kitajščini in je bila že v obdobju kraljestva [[Kodžosan]] (Stari Džosan, 2333 pr. n. št. (mitološka ustanovitev) – 108 pr. n. št.) prilagojena za pisanje korejščine. Izraz ''handzao'' (한자어, 漢字語, handzao) se nanaša na kitajsko-korejski besednjak, se pravi korejske besede kitajskega izvora, ki se lahko pišejo s handžo, izzraz ''hanmun'' (한문, 漢文, hanmun) pa se nanaša na klasično kitajsko pisavo. Handža lahko včasih zajame oba koncepta. Ker handža ni bila nikoli deležna kakšnih večjih reform, je podobna tradicionalni kitajski in tradicionalni japonski pisavi, čeprav se vrstni red potez pri nekaterih znakih nekoliko razlikuje.<ref>{{Cite web|url=http://www.sayjack.com/korean/hanja/characters/|title=Korean Hanja Characters |website=SayJack |access-date=2017-11-04}}</ref> Spremenjenih je bilo zelo malo pismenk handže, zato so ostale enake tradicionalnim kitajskim pismenkam. V nasprotju s tem so bile številne kitajske pismenke, ki so zdaj v rabi v [[Kitajska|Kitajski]], [[Malezija|Maleziji]] in [[Singapur]]ju, poenostavljene in vsebujejo manj potez kot ustrezne pismenke handže. Korejski dokumenti, kronike, književnost in zapisi so se do sodobnega obdobja pisali predvsem v knjižni kitajščini, v glavnem v pisavi handža. Leta 1446 je kralj [[Sedžong Veliki]] prek ''[[Hunmindžongeum]]a'' objavil pisavo [[hangul]], v [[Severna Koreja|Severni Koreji]] znani tudi kot čosongul. V široko uradno uporabo je hangul prišel šele konec 19. in v začetku 20. stoletja.<ref>{{cite web|script-title=ko:알고 싶은 한글|url=http://www.korean.go.kr/hangeul/setting/002.html|website=National Institute of Korean Language|access-date=22 March 2018}}</ref><ref name="fischer">{{cite book|last=Fischer|first=Stephen Roger|title=A History of Writing|publisher=Reaktion Books|series=Globalities|pages=189–194|isbn=1-86189-101-6|location=London|url=https://books.google.com/books?id=Ywo0M9OpbXoC&pg=PA189|access-date=2009-04-03|date=2004-04-04}}</ref> Za preučevanje korejske zgodovine je zato potrebno poznavanje kitajskih pismenk. Korejci so do 20. stoletja uporabljali handžo le za pisanje korejskih besed kitajskega izvora. Svoje izvirne besede in izposojenke iz drugih jezikov so pisali v hangulu, ki je mešana pisava. V sedanjem času se tudi besede kitajskega izvora običajno pišejo v hangulu. Poleg njih je izjemoma napisana tudi ustrezna kitajska pismenka, da bi se preprečila zmeda, če obstajajo tudi druge besede, ki se v hangulu pišejo enako. Iz ''Standardnega korejski jezikovnega slovarja'', ki ga je izdal Nacionalni inštitut za korejski jezik (NIKL), je razvidno, da je približno polovica korejskih besed kitajsko-korejskih, večinoma s področja znanosti, uprave in družboslovja.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=psO_Oli22m8C&q=sino-korean+words&pg=PR9|title=Handbook of Korean Vocabulary: An Approach to Word Recognition and Comprehension|last1=Choo|first1=Miho|last2=O'Grady|first2=William|publisher=University of Hawaii Press|year=1996|isbn=0824818156|pages=ix}}</ref> Drugi slovarji, kot je ''Urimal Keun Sajeon'', trdijo, da je takšnih besed samo približno 30 %.<ref>{{Cite web |script-title=ko:사전소개 {{!}} 겨레말큰사전남북공동편찬사업회 |url=https://www.gyeoremal.or.kr/gyeore/intro.php |access-date=2022-11-23 |website=www.gyeoremal.or.kr |language=ko}}</ref><ref>{{Cite web |date=2009-09-11 |script-title=ko:우리말 70%가 한자말? 일제가 왜곡한 거라네 |url=https://www.hani.co.kr/arti/culture/book/376204.html |access-date=2022-11-23 |website=The Hankyoreh |language=ko}}</ref> ==Zgodovina== V dinastiji Čoson (1392–1896) so bili zakoniki in dokumenti napisani v klasični kitajski pisavi in mešani pisavi [[Idu|idu]], ki so jo razvili v Koreji v obdobjo Treh kraljestev (57 pr. n. št.-668). Po kabojski reformi v letih 1894 do 1896 so bili zakoni napisani na novo v korejski pisavi, imenovani sin-munče (korejsko: 신문체, handža: 新文體, dobesedno "nova pisava"), hibridu hangula in handže. Nova pisava je nadomestila idu. Med japonsko okupacijo Koreje so japonske oblasti spodbujale uporabo svoje različice handže, znane kot [[kandži]], ki je bila v rabi na [[Japonska|Japonskem]], in drugih pisav ([[hiragana]], [[katakana]]), izpeljanih iz kitajske. V uradnih dokumentih je bil hangul prepovedan. Za razliko od Japonske handža v Koreji ni bila nikoli razširjena, saj je bila stopnja pismenosti proti koncu okupacije le 28 % v primerjavi z 97,5 % na Japonskem. Del poskusa izkoreninjenja korejskega jezika je bila tudi uvedba rabe kitajskih izposojenk, ki so bile v rabi na Japonskem, da bi nadomestile izvirne korejske izraze. Med [[Korejska vojna|korejsko vojno]] je bila uničena celotna izobraževalna infrastruktura. Kitajske pismenke so začele veljati za odvečne, zato ni bilo razloga, da bi se jih učili skupaj s hangulom. V [[Južna Koreja|Južni Koreji]] so leta 1970 v osnovni šoli ukinili pouk kitajskih pismenk, saj se je korejske abecede lažje naučiti. Na ta način je bilo znatno lažje doseči višjo stopnjo pismenosti. Handža se je v osnovni in srednji šoli še naprej poučevala. Handža se je v časopisih uporabljala do devetdesetih let prejšnjega stoletja. Zdaj se uporablja večinoma le za pisanje osebnih imen. Poučevanje handže se v Južni Koreji začne v sedmem razredu in konča z zadnjim letnikom srednje šole (12. razred). Učni načrt za učence obsega 1800 znakov, kar je približno 300 manj kot na Japonskem. Tam se kandžija učijo od prvega do devetega razreda. Na univerzah nekateri predmeti vključujejo handžo, specifično za njihovo področje študija. V besedila, ki so sicer napisana izključno v korejski abecedi, so po potrebi vključene kitajske pismenke za poudarjanje etimologije ali za razjasnitev pomena lastnih imen in homofonov.<ref>Christa Dürscheid: ''Einführung in die Schriftlinguistik.'' 5., aktualisierte und korrigierte Auflage. Vandenhoeck & Ruprecht, Göttingen 2016, ISBN 978-3-8252-4495-8, str. 89 ({{DOI|10.36198/9783838544953}}); Insup Taylor, Maurice M. Taylor: ''Writing and literacy in Chinese, Korean and Japanese.'' John Benjamins, Amsterdam 1995, ISBN 1-55619-319-X, str. 223, 245 ({{DOI|10.1075/swll.3}}).</ref> V potnih listih je bilo ime zapisano v latinizirani obliki in korejščini, do pred nekaj leti tudi v handži. V časopisih in znanstvenih publikacijah so še vedno področja, na katerih se pojavljajo kitajske pismenke. Njihovo število je večje od 1800, ki se poučujejo v šolah.<ref name="hs145">Ho-min Sohn. ''The Korean language''. Cambridge Language Surveys. Cambridge University Press. Cambridge (UK)/New York, 2001. ISBN 0-521-36943-6. str. 145</ref> V novinarstvu je raba kitajskih pismenk od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja naprej postopoma izginila. Pojav je posledica dejstva, da bralci niso več poznali kitajščine. Raba kitajskih pismenk v akademskih besedilih je še vedno pogosta, zlasti v [[Humanistika|humanistiki]]. Znotraj teh področij obstaja razlika med zahodno usmerjenimi in vzhodno usmerjenimi disciplinami. Medtem ko so starejše akademske generacije rutinsko uporabljale le kitajske pismenke, je danes bolj pogost vzporeden pristop, pri katerem se kitajske pismenke pojavljajo v oklepaju za korejskim izrazom. Približno desetletje po vzpostavitvi diplomatskih odnosov z [[Ljudska republika Kitajska|Ljudsko republiko Kitajsko]] in hkratni prekinitvi vezi z [[Republika Kitajska (Tajvan)|Republiko Kitajsko]] (Tajvanom) je bil v [[Seul]]u ustanovljen prvi Konfucijev inštitut, katerega namen je spodbujanju rabe kitajskih pismenk v tujini. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Pisave]] [[Kategorija:Kitajska]] [[Kategorija:Koreja]] 42mkhykng2o78nt4erftxt52vdgs1z7 6731669 6731665 2026-08-06T06:41:42Z Octopus 13285 /* Sklici */ Severna Koreja 6731669 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisava | name = Handža | sample = Hanja.svg | caption = Beseda 'handža': zgoraj [[kitajska pisava]] in handža, spodaj [[hangul]] | type = logografska | languages = [[korejščina]], [[kitajščina|klasična kitajščina]] | time = 400 pr. n. št. – danes | fam1 = [[napisi na orakeljskih kosteh]] | fam2 = [[pečatna pisava]] | fam3 = [[uradniška pisava]] | fam4 = [[običajna pisava]] | sisters = [[kandži]], tradicinalna kitajska pisava, poenostavljena kitajska pisava, [[kitanska velika pisava]], [[ču han]], [[ču nom]], [[džurčenska pisava]], [[tangutska pisava]] | children = | unicode = | iso15924 = Hani | module = {{Infobox Korean name/auto|child=yes | hangul = ^한@자<!--pronounced [한짜]--> | hanja = 漢字 }} }} '''Handža''' ([[Korejščina|korejsko]]: 한자, handža 漢字, IPA: [haːnʦ͈a], grobo prevedeno kot "hanske pismenke" ali "hanska pisava"), lahko tudi '''hanča''', je klasična kitajska pisava, prilagojena za pisanje korejščine. V [[Koreja|Koreji]] se je kitajska pisava uvedla za pisanje v knjižni kitajščini in je bila že v obdobju kraljestva [[Kodžosan]] (Stari Džosan, 2333 pr. n. št. (mitološka ustanovitev) – 108 pr. n. št.) prilagojena za pisanje korejščine. Izraz ''handzao'' (한자어, 漢字語, handzao) se nanaša na kitajsko-korejski besednjak, se pravi korejske besede kitajskega izvora, ki se lahko pišejo s handžo, izzraz ''hanmun'' (한문, 漢文, hanmun) pa se nanaša na klasično kitajsko pisavo. Handža lahko včasih zajame oba koncepta. Ker handža ni bila nikoli deležna kakšnih večjih reform, je podobna tradicionalni kitajski in tradicionalni japonski pisavi, čeprav se vrstni red potez pri nekaterih znakih nekoliko razlikuje.<ref>{{Cite web|url=http://www.sayjack.com/korean/hanja/characters/|title=Korean Hanja Characters |website=SayJack |access-date=2017-11-04}}</ref> Spremenjenih je bilo zelo malo pismenk handže, zato so ostale enake tradicionalnim kitajskim pismenkam. V nasprotju s tem so bile številne kitajske pismenke, ki so zdaj v rabi v [[Kitajska|Kitajski]], [[Malezija|Maleziji]] in [[Singapur]]ju, poenostavljene in vsebujejo manj potez kot ustrezne pismenke handže. Korejski dokumenti, kronike, književnost in zapisi so se do sodobnega obdobja pisali predvsem v knjižni kitajščini, v glavnem v pisavi handža. Leta 1446 je kralj [[Sedžong Veliki]] prek ''[[Hunmindžongeum]]a'' objavil pisavo [[hangul]], v [[Severna Koreja|Severni Koreji]] znani tudi kot čosongul. V široko uradno uporabo je hangul prišel šele konec 19. in v začetku 20. stoletja.<ref>{{cite web|script-title=ko:알고 싶은 한글|url=http://www.korean.go.kr/hangeul/setting/002.html|website=National Institute of Korean Language|access-date=22 March 2018}}</ref><ref name="fischer">{{cite book|last=Fischer|first=Stephen Roger|title=A History of Writing|publisher=Reaktion Books|series=Globalities|pages=189–194|isbn=1-86189-101-6|location=London|url=https://books.google.com/books?id=Ywo0M9OpbXoC&pg=PA189|access-date=2009-04-03|date=2004-04-04}}</ref> Za preučevanje korejske zgodovine je zato potrebno poznavanje kitajskih pismenk. Korejci so do 20. stoletja uporabljali handžo le za pisanje korejskih besed kitajskega izvora. Svoje izvirne besede in izposojenke iz drugih jezikov so pisali v hangulu, ki je mešana pisava. V sedanjem času se tudi besede kitajskega izvora običajno pišejo v hangulu. Poleg njih je izjemoma napisana tudi ustrezna kitajska pismenka, da bi se preprečila zmeda, če obstajajo tudi druge besede, ki se v hangulu pišejo enako. Iz ''Standardnega korejski jezikovnega slovarja'', ki ga je izdal Nacionalni inštitut za korejski jezik (NIKL), je razvidno, da je približno polovica korejskih besed kitajsko-korejskih, večinoma s področja znanosti, uprave in družboslovja.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=psO_Oli22m8C&q=sino-korean+words&pg=PR9|title=Handbook of Korean Vocabulary: An Approach to Word Recognition and Comprehension|last1=Choo|first1=Miho|last2=O'Grady|first2=William|publisher=University of Hawaii Press|year=1996|isbn=0824818156|pages=ix}}</ref> Drugi slovarji, kot je ''Urimal Keun Sajeon'', trdijo, da je takšnih besed samo približno 30 %.<ref>{{Cite web |script-title=ko:사전소개 {{!}} 겨레말큰사전남북공동편찬사업회 |url=https://www.gyeoremal.or.kr/gyeore/intro.php |access-date=2022-11-23 |website=www.gyeoremal.or.kr |language=ko}}</ref><ref>{{Cite web |date=2009-09-11 |script-title=ko:우리말 70%가 한자말? 일제가 왜곡한 거라네 |url=https://www.hani.co.kr/arti/culture/book/376204.html |access-date=2022-11-23 |website=The Hankyoreh |language=ko}}</ref> ==Zgodovina== V dinastiji Čoson (1392–1896) so bili zakoniki in dokumenti napisani v klasični kitajski pisavi in mešani pisavi [[Idu|idu]], ki so jo razvili v Koreji v obdobjo Treh kraljestev (57 pr. n. št.-668). Po kabojski reformi v letih 1894 do 1896 so bili zakoni napisani na novo v korejski pisavi, imenovani sin-munče (korejsko: 신문체, handža: 新文體, dobesedno "nova pisava"), hibridu hangula in handže. Nova pisava je nadomestila idu. Med japonsko okupacijo Koreje so japonske oblasti spodbujale uporabo svoje različice handže, znane kot [[kandži]], ki je bila v rabi na [[Japonska|Japonskem]], in drugih pisav ([[hiragana]], [[katakana]]), izpeljanih iz kitajske. V uradnih dokumentih je bil hangul prepovedan. Za razliko od Japonske handža v Koreji ni bila nikoli razširjena, saj je bila stopnja pismenosti proti koncu okupacije le 28 % v primerjavi z 97,5 % na Japonskem. Del poskusa izkoreninjenja korejskega jezika je bila tudi uvedba rabe kitajskih izposojenk, ki so bile v rabi na Japonskem, da bi nadomestile izvirne korejske izraze. Med [[Korejska vojna|korejsko vojno]] je bila uničena celotna izobraževalna infrastruktura. Kitajske pismenke so začele veljati za odvečne, zato ni bilo razloga, da bi se jih učili skupaj s hangulom. V [[Južna Koreja|Južni Koreji]] so leta 1970 v osnovni šoli ukinili pouk kitajskih pismenk, saj se je korejske abecede lažje naučiti. Na ta način je bilo znatno lažje doseči višjo stopnjo pismenosti. Handža se je v osnovni in srednji šoli še naprej poučevala. Handža se je v časopisih uporabljala do devetdesetih let prejšnjega stoletja. Zdaj se uporablja večinoma le za pisanje osebnih imen. Poučevanje handže se v Južni Koreji začne v sedmem razredu in konča z zadnjim letnikom srednje šole (12. razred). Učni načrt za učence obsega 1800 znakov, kar je približno 300 manj kot na Japonskem. Tam se kandžija učijo od prvega do devetega razreda. Na univerzah nekateri predmeti vključujejo handžo, specifično za njihovo področje študija. V besedila, ki so sicer napisana izključno v korejski abecedi, so po potrebi vključene kitajske pismenke za poudarjanje etimologije ali za razjasnitev pomena lastnih imen in homofonov.<ref>Christa Dürscheid: ''Einführung in die Schriftlinguistik.'' 5., aktualisierte und korrigierte Auflage. Vandenhoeck & Ruprecht, Göttingen 2016, ISBN 978-3-8252-4495-8, str. 89 ({{DOI|10.36198/9783838544953}}); Insup Taylor, Maurice M. Taylor: ''Writing and literacy in Chinese, Korean and Japanese.'' John Benjamins, Amsterdam 1995, ISBN 1-55619-319-X, str. 223, 245 ({{DOI|10.1075/swll.3}}).</ref> V potnih listih je bilo ime zapisano v latinizirani obliki in korejščini, do pred nekaj leti tudi v handži. V časopisih in znanstvenih publikacijah so še vedno področja, na katerih se pojavljajo kitajske pismenke. Njihovo število je večje od 1800, ki se poučujejo v šolah.<ref name="hs145">Ho-min Sohn. ''The Korean language''. Cambridge Language Surveys. Cambridge University Press. Cambridge (UK)/New York, 2001. ISBN 0-521-36943-6. str. 145</ref> V novinarstvu je raba kitajskih pismenk od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja naprej postopoma izginila. Pojav je posledica dejstva, da bralci niso več poznali kitajščine. Raba kitajskih pismenk v akademskih besedilih je še vedno pogosta, zlasti v [[Humanistika|humanistiki]]. Znotraj teh področij obstaja razlika med zahodno usmerjenimi in vzhodno usmerjenimi disciplinami. Medtem ko so starejše akademske generacije rutinsko uporabljale le kitajske pismenke, je danes bolj pogost vzporeden pristop, pri katerem se kitajske pismenke pojavljajo v oklepaju za korejskim izrazom. Približno desetletje po vzpostavitvi diplomatskih odnosov z [[Ljudska republika Kitajska|Ljudsko republiko Kitajsko]] in hkratni prekinitvi vezi z [[Republika Kitajska (Tajvan)|Republiko Kitajsko]] (Tajvanom) je bil v [[Seul]]u ustanovljen prvi Konfucijev inštitut, katerega namen je spodbujanju rabe kitajskih pismenk v tujini. ===Severna Koreja=== [[Severna Koreja]] je ob svoji ustanovitvi ukinila kitajske pismenke, vendar je to odločitev leta 1964 razveljavila in od svojih učencev zahteva, da poznajo približno 2000 znakov hamdže. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Pisave]] [[Kategorija:Kitajska]] [[Kategorija:Koreja]] 1ozso6buzbgej6ls64y1x1po5ummt1n 6731745 6731669 2026-08-06T10:09:39Z Octopus 13285 → orakeljski napisi 6731745 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisava | name = Handža | sample = Hanja.svg | caption = Beseda 'handža': zgoraj [[kitajska pisava]] in handža, spodaj [[hangul]] | type = logografska | languages = [[korejščina]], [[kitajščina|klasična kitajščina]] | time = 400 pr. n. št. – danes | fam1 = [[orakeljski napisi]] | fam2 = [[pečatna pisava]] | fam3 = [[uradniška pisava]] | fam4 = [[običajna pisava]] | sisters = [[kandži]], tradicinalna kitajska pisava, poenostavljena kitajska pisava, [[kitanska velika pisava]], [[ču han]], [[ču nom]], [[džurčenska pisava]], [[tangutska pisava]] | children = | unicode = | iso15924 = Hani | module = {{Infobox Korean name/auto|child=yes | hangul = ^한@자<!--pronounced [한짜]--> | hanja = 漢字 }} }} '''Handža''' ([[Korejščina|korejsko]]: 한자, handža 漢字, IPA: [haːnʦ͈a], grobo prevedeno kot "hanske pismenke" ali "hanska pisava"), lahko tudi '''hanča''', je klasična kitajska pisava, prilagojena za pisanje korejščine. V [[Koreja|Koreji]] se je kitajska pisava uvedla za pisanje v knjižni kitajščini in je bila že v obdobju kraljestva [[Kodžosan]] (Stari Džosan, 2333 pr. n. št. (mitološka ustanovitev) – 108 pr. n. št.) prilagojena za pisanje korejščine. Izraz ''handzao'' (한자어, 漢字語, handzao) se nanaša na kitajsko-korejski besednjak, se pravi korejske besede kitajskega izvora, ki se lahko pišejo s handžo, izzraz ''hanmun'' (한문, 漢文, hanmun) pa se nanaša na klasično kitajsko pisavo. Handža lahko včasih zajame oba koncepta. Ker handža ni bila nikoli deležna kakšnih večjih reform, je podobna tradicionalni kitajski in tradicionalni japonski pisavi, čeprav se vrstni red potez pri nekaterih znakih nekoliko razlikuje.<ref>{{Cite web|url=http://www.sayjack.com/korean/hanja/characters/|title=Korean Hanja Characters |website=SayJack |access-date=2017-11-04}}</ref> Spremenjenih je bilo zelo malo pismenk handže, zato so ostale enake tradicionalnim kitajskim pismenkam. V nasprotju s tem so bile številne kitajske pismenke, ki so zdaj v rabi v [[Kitajska|Kitajski]], [[Malezija|Maleziji]] in [[Singapur]]ju, poenostavljene in vsebujejo manj potez kot ustrezne pismenke handže. Korejski dokumenti, kronike, književnost in zapisi so se do sodobnega obdobja pisali predvsem v knjižni kitajščini, v glavnem v pisavi handža. Leta 1446 je kralj [[Sedžong Veliki]] prek ''[[Hunmindžongeum]]a'' objavil pisavo [[hangul]], v [[Severna Koreja|Severni Koreji]] znani tudi kot čosongul. V široko uradno uporabo je hangul prišel šele konec 19. in v začetku 20. stoletja.<ref>{{cite web|script-title=ko:알고 싶은 한글|url=http://www.korean.go.kr/hangeul/setting/002.html|website=National Institute of Korean Language|access-date=22 March 2018}}</ref><ref name="fischer">{{cite book|last=Fischer|first=Stephen Roger|title=A History of Writing|publisher=Reaktion Books|series=Globalities|pages=189–194|isbn=1-86189-101-6|location=London|url=https://books.google.com/books?id=Ywo0M9OpbXoC&pg=PA189|access-date=2009-04-03|date=2004-04-04}}</ref> Za preučevanje korejske zgodovine je zato potrebno poznavanje kitajskih pismenk. Korejci so do 20. stoletja uporabljali handžo le za pisanje korejskih besed kitajskega izvora. Svoje izvirne besede in izposojenke iz drugih jezikov so pisali v hangulu, ki je mešana pisava. V sedanjem času se tudi besede kitajskega izvora običajno pišejo v hangulu. Poleg njih je izjemoma napisana tudi ustrezna kitajska pismenka, da bi se preprečila zmeda, če obstajajo tudi druge besede, ki se v hangulu pišejo enako. Iz ''Standardnega korejski jezikovnega slovarja'', ki ga je izdal Nacionalni inštitut za korejski jezik (NIKL), je razvidno, da je približno polovica korejskih besed kitajsko-korejskih, večinoma s področja znanosti, uprave in družboslovja.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=psO_Oli22m8C&q=sino-korean+words&pg=PR9|title=Handbook of Korean Vocabulary: An Approach to Word Recognition and Comprehension|last1=Choo|first1=Miho|last2=O'Grady|first2=William|publisher=University of Hawaii Press|year=1996|isbn=0824818156|pages=ix}}</ref> Drugi slovarji, kot je ''Urimal Keun Sajeon'', trdijo, da je takšnih besed samo približno 30 %.<ref>{{Cite web |script-title=ko:사전소개 {{!}} 겨레말큰사전남북공동편찬사업회 |url=https://www.gyeoremal.or.kr/gyeore/intro.php |access-date=2022-11-23 |website=www.gyeoremal.or.kr |language=ko}}</ref><ref>{{Cite web |date=2009-09-11 |script-title=ko:우리말 70%가 한자말? 일제가 왜곡한 거라네 |url=https://www.hani.co.kr/arti/culture/book/376204.html |access-date=2022-11-23 |website=The Hankyoreh |language=ko}}</ref> ==Zgodovina== V dinastiji Čoson (1392–1896) so bili zakoniki in dokumenti napisani v klasični kitajski pisavi in mešani pisavi [[Idu|idu]], ki so jo razvili v Koreji v obdobjo Treh kraljestev (57 pr. n. št.-668). Po kabojski reformi v letih 1894 do 1896 so bili zakoni napisani na novo v korejski pisavi, imenovani sin-munče (korejsko: 신문체, handža: 新文體, dobesedno "nova pisava"), hibridu hangula in handže. Nova pisava je nadomestila idu. Med japonsko okupacijo Koreje so japonske oblasti spodbujale uporabo svoje različice handže, znane kot [[kandži]], ki je bila v rabi na [[Japonska|Japonskem]], in drugih pisav ([[hiragana]], [[katakana]]), izpeljanih iz kitajske. V uradnih dokumentih je bil hangul prepovedan. Za razliko od Japonske handža v Koreji ni bila nikoli razširjena, saj je bila stopnja pismenosti proti koncu okupacije le 28 % v primerjavi z 97,5 % na Japonskem. Del poskusa izkoreninjenja korejskega jezika je bila tudi uvedba rabe kitajskih izposojenk, ki so bile v rabi na Japonskem, da bi nadomestile izvirne korejske izraze. Med [[Korejska vojna|korejsko vojno]] je bila uničena celotna izobraževalna infrastruktura. Kitajske pismenke so začele veljati za odvečne, zato ni bilo razloga, da bi se jih učili skupaj s hangulom. V [[Južna Koreja|Južni Koreji]] so leta 1970 v osnovni šoli ukinili pouk kitajskih pismenk, saj se je korejske abecede lažje naučiti. Na ta način je bilo znatno lažje doseči višjo stopnjo pismenosti. Handža se je v osnovni in srednji šoli še naprej poučevala. Handža se je v časopisih uporabljala do devetdesetih let prejšnjega stoletja. Zdaj se uporablja večinoma le za pisanje osebnih imen. Poučevanje handže se v Južni Koreji začne v sedmem razredu in konča z zadnjim letnikom srednje šole (12. razred). Učni načrt za učence obsega 1800 znakov, kar je približno 300 manj kot na Japonskem. Tam se kandžija učijo od prvega do devetega razreda. Na univerzah nekateri predmeti vključujejo handžo, specifično za njihovo področje študija. V besedila, ki so sicer napisana izključno v korejski abecedi, so po potrebi vključene kitajske pismenke za poudarjanje etimologije ali za razjasnitev pomena lastnih imen in homofonov.<ref>Christa Dürscheid: ''Einführung in die Schriftlinguistik.'' 5., aktualisierte und korrigierte Auflage. Vandenhoeck & Ruprecht, Göttingen 2016, ISBN 978-3-8252-4495-8, str. 89 ({{DOI|10.36198/9783838544953}}); Insup Taylor, Maurice M. Taylor: ''Writing and literacy in Chinese, Korean and Japanese.'' John Benjamins, Amsterdam 1995, ISBN 1-55619-319-X, str. 223, 245 ({{DOI|10.1075/swll.3}}).</ref> V potnih listih je bilo ime zapisano v latinizirani obliki in korejščini, do pred nekaj leti tudi v handži. V časopisih in znanstvenih publikacijah so še vedno področja, na katerih se pojavljajo kitajske pismenke. Njihovo število je večje od 1800, ki se poučujejo v šolah.<ref name="hs145">Ho-min Sohn. ''The Korean language''. Cambridge Language Surveys. Cambridge University Press. Cambridge (UK)/New York, 2001. ISBN 0-521-36943-6. str. 145</ref> V novinarstvu je raba kitajskih pismenk od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja naprej postopoma izginila. Pojav je posledica dejstva, da bralci niso več poznali kitajščine. Raba kitajskih pismenk v akademskih besedilih je še vedno pogosta, zlasti v [[Humanistika|humanistiki]]. Znotraj teh področij obstaja razlika med zahodno usmerjenimi in vzhodno usmerjenimi disciplinami. Medtem ko so starejše akademske generacije rutinsko uporabljale le kitajske pismenke, je danes bolj pogost vzporeden pristop, pri katerem se kitajske pismenke pojavljajo v oklepaju za korejskim izrazom. Približno desetletje po vzpostavitvi diplomatskih odnosov z [[Ljudska republika Kitajska|Ljudsko republiko Kitajsko]] in hkratni prekinitvi vezi z [[Republika Kitajska (Tajvan)|Republiko Kitajsko]] (Tajvanom) je bil v [[Seul]]u ustanovljen prvi Konfucijev inštitut, katerega namen je spodbujanju rabe kitajskih pismenk v tujini. ===Severna Koreja=== [[Severna Koreja]] je ob svoji ustanovitvi ukinila kitajske pismenke, vendar je to odločitev leta 1964 razveljavila in od svojih učencev zahteva, da poznajo približno 2000 znakov hamdže. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Pisave]] [[Kategorija:Kitajska]] [[Kategorija:Koreja]] rse8cjketmq4u4kyvq7mgltm8ugv8st 6731788 6731745 2026-08-06T11:44:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6731788 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisava | name = Handža | sample = Hanja.svg | caption = Beseda 'handža': zgoraj [[kitajska pisava]] in handža, spodaj [[hangul]] | type = logografska | languages = [[korejščina]], [[kitajščina|klasična kitajščina]] | time = 400 pr. n. št. – danes | fam1 = [[orakeljski napisi]] | fam2 = [[pečatna pisava]] | fam3 = [[uradniška pisava]] | fam4 = [[običajna pisava]] | sisters = [[kandži]], tradicinalna kitajska pisava, poenostavljena kitajska pisava, [[kitanska velika pisava]], [[ču han]], [[ču nom]], [[džurčenska pisava]], [[tangutska pisava]] | children = | unicode = | iso15924 = Hani | module = {{Infobox Korean name/auto|child=yes | hangul = ^한@자<!--pronounced [한짜]--> | hanja = 漢字 }} }} '''Handža''' ([[Korejščina|korejsko]]: 한자, handža 漢字, IPA: [haːnʦ͈a], grobo prevedeno kot "hanske pismenke" ali "hanska pisava"), lahko tudi '''hanča''', je klasična kitajska pisava, prilagojena za pisanje korejščine. V [[Koreja|Koreji]] se je kitajska pisava uvedla za pisanje v knjižni kitajščini in je bila že v obdobju kraljestva [[Kodžosan]] (Stari Džosan, 2333 pr. n. št. (mitološka ustanovitev) – 108 pr. n. št.) prilagojena za pisanje korejščine. Izraz ''handzao'' (한자어, 漢字語, handzao) se nanaša na kitajsko-korejski besednjak, se pravi korejske besede kitajskega izvora, ki se lahko pišejo s handžo, izzraz ''hanmun'' (한문, 漢文, hanmun) pa se nanaša na klasično kitajsko pisavo. Handža lahko včasih zajame oba koncepta. Ker handža ni bila nikoli deležna kakšnih večjih reform, je podobna tradicionalni kitajski in tradicionalni japonski pisavi, čeprav se vrstni red potez pri nekaterih znakih nekoliko razlikuje.<ref>{{Cite web|url=http://www.sayjack.com/korean/hanja/characters/|title=Korean Hanja Characters |website=SayJack |access-date=2017-11-04}}</ref> Spremenjenih je bilo zelo malo pismenk handže, zato so ostale enake tradicionalnim kitajskim pismenkam. V nasprotju s tem so bile številne kitajske pismenke, ki so zdaj v rabi v [[Kitajska|Kitajski]], [[Malezija|Maleziji]] in [[Singapur]]ju, poenostavljene in vsebujejo manj potez kot ustrezne pismenke handže. Korejski dokumenti, kronike, književnost in zapisi so se do sodobnega obdobja pisali predvsem v knjižni kitajščini, v glavnem v pisavi handža. Leta 1446 je kralj [[Sedžong Veliki]] prek ''[[Hunmindžongeum]]a'' objavil pisavo [[hangul]], v [[Severna Koreja|Severni Koreji]] znani tudi kot čosongul. V široko uradno uporabo je hangul prišel šele konec 19. in v začetku 20. stoletja.<ref>{{cite web|script-title=ko:알고 싶은 한글|url=http://www.korean.go.kr/hangeul/setting/002.html|website=National Institute of Korean Language|access-date=22 March 2018|archive-date=2020-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20200218134258/https://www.korean.go.kr/hangeul/setting/002.html|url-status=dead}}</ref><ref name="fischer">{{cite book|last=Fischer|first=Stephen Roger|title=A History of Writing|publisher=Reaktion Books|series=Globalities|pages=189–194|isbn=1-86189-101-6|location=London|url=https://books.google.com/books?id=Ywo0M9OpbXoC&pg=PA189|access-date=2009-04-03|date=2004-04-04}}</ref> Za preučevanje korejske zgodovine je zato potrebno poznavanje kitajskih pismenk. Korejci so do 20. stoletja uporabljali handžo le za pisanje korejskih besed kitajskega izvora. Svoje izvirne besede in izposojenke iz drugih jezikov so pisali v hangulu, ki je mešana pisava. V sedanjem času se tudi besede kitajskega izvora običajno pišejo v hangulu. Poleg njih je izjemoma napisana tudi ustrezna kitajska pismenka, da bi se preprečila zmeda, če obstajajo tudi druge besede, ki se v hangulu pišejo enako. Iz ''Standardnega korejski jezikovnega slovarja'', ki ga je izdal Nacionalni inštitut za korejski jezik (NIKL), je razvidno, da je približno polovica korejskih besed kitajsko-korejskih, večinoma s področja znanosti, uprave in družboslovja.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=psO_Oli22m8C&q=sino-korean+words&pg=PR9|title=Handbook of Korean Vocabulary: An Approach to Word Recognition and Comprehension|last1=Choo|first1=Miho|last2=O'Grady|first2=William|publisher=University of Hawaii Press|year=1996|isbn=0824818156|pages=ix}}</ref> Drugi slovarji, kot je ''Urimal Keun Sajeon'', trdijo, da je takšnih besed samo približno 30 %.<ref>{{Cite web |script-title=ko:사전소개 {{!}} 겨레말큰사전남북공동편찬사업회 |url=https://www.gyeoremal.or.kr/gyeore/intro.php |access-date=2022-11-23 |website=www.gyeoremal.or.kr |language=ko}}</ref><ref>{{Cite web |date=2009-09-11 |script-title=ko:우리말 70%가 한자말? 일제가 왜곡한 거라네 |url=https://www.hani.co.kr/arti/culture/book/376204.html |access-date=2022-11-23 |website=The Hankyoreh |language=ko}}</ref> ==Zgodovina== V dinastiji Čoson (1392–1896) so bili zakoniki in dokumenti napisani v klasični kitajski pisavi in mešani pisavi [[Idu|idu]], ki so jo razvili v Koreji v obdobjo Treh kraljestev (57 pr. n. št.-668). Po kabojski reformi v letih 1894 do 1896 so bili zakoni napisani na novo v korejski pisavi, imenovani sin-munče (korejsko: 신문체, handža: 新文體, dobesedno "nova pisava"), hibridu hangula in handže. Nova pisava je nadomestila idu. Med japonsko okupacijo Koreje so japonske oblasti spodbujale uporabo svoje različice handže, znane kot [[kandži]], ki je bila v rabi na [[Japonska|Japonskem]], in drugih pisav ([[hiragana]], [[katakana]]), izpeljanih iz kitajske. V uradnih dokumentih je bil hangul prepovedan. Za razliko od Japonske handža v Koreji ni bila nikoli razširjena, saj je bila stopnja pismenosti proti koncu okupacije le 28 % v primerjavi z 97,5 % na Japonskem. Del poskusa izkoreninjenja korejskega jezika je bila tudi uvedba rabe kitajskih izposojenk, ki so bile v rabi na Japonskem, da bi nadomestile izvirne korejske izraze. Med [[Korejska vojna|korejsko vojno]] je bila uničena celotna izobraževalna infrastruktura. Kitajske pismenke so začele veljati za odvečne, zato ni bilo razloga, da bi se jih učili skupaj s hangulom. V [[Južna Koreja|Južni Koreji]] so leta 1970 v osnovni šoli ukinili pouk kitajskih pismenk, saj se je korejske abecede lažje naučiti. Na ta način je bilo znatno lažje doseči višjo stopnjo pismenosti. Handža se je v osnovni in srednji šoli še naprej poučevala. Handža se je v časopisih uporabljala do devetdesetih let prejšnjega stoletja. Zdaj se uporablja večinoma le za pisanje osebnih imen. Poučevanje handže se v Južni Koreji začne v sedmem razredu in konča z zadnjim letnikom srednje šole (12. razred). Učni načrt za učence obsega 1800 znakov, kar je približno 300 manj kot na Japonskem. Tam se kandžija učijo od prvega do devetega razreda. Na univerzah nekateri predmeti vključujejo handžo, specifično za njihovo področje študija. V besedila, ki so sicer napisana izključno v korejski abecedi, so po potrebi vključene kitajske pismenke za poudarjanje etimologije ali za razjasnitev pomena lastnih imen in homofonov.<ref>Christa Dürscheid: ''Einführung in die Schriftlinguistik.'' 5., aktualisierte und korrigierte Auflage. Vandenhoeck & Ruprecht, Göttingen 2016, ISBN 978-3-8252-4495-8, str. 89 ({{DOI|10.36198/9783838544953}}); Insup Taylor, Maurice M. Taylor: ''Writing and literacy in Chinese, Korean and Japanese.'' John Benjamins, Amsterdam 1995, ISBN 1-55619-319-X, str. 223, 245 ({{DOI|10.1075/swll.3}}).</ref> V potnih listih je bilo ime zapisano v latinizirani obliki in korejščini, do pred nekaj leti tudi v handži. V časopisih in znanstvenih publikacijah so še vedno področja, na katerih se pojavljajo kitajske pismenke. Njihovo število je večje od 1800, ki se poučujejo v šolah.<ref name="hs145">Ho-min Sohn. ''The Korean language''. Cambridge Language Surveys. Cambridge University Press. Cambridge (UK)/New York, 2001. ISBN 0-521-36943-6. str. 145</ref> V novinarstvu je raba kitajskih pismenk od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja naprej postopoma izginila. Pojav je posledica dejstva, da bralci niso več poznali kitajščine. Raba kitajskih pismenk v akademskih besedilih je še vedno pogosta, zlasti v [[Humanistika|humanistiki]]. Znotraj teh področij obstaja razlika med zahodno usmerjenimi in vzhodno usmerjenimi disciplinami. Medtem ko so starejše akademske generacije rutinsko uporabljale le kitajske pismenke, je danes bolj pogost vzporeden pristop, pri katerem se kitajske pismenke pojavljajo v oklepaju za korejskim izrazom. Približno desetletje po vzpostavitvi diplomatskih odnosov z [[Ljudska republika Kitajska|Ljudsko republiko Kitajsko]] in hkratni prekinitvi vezi z [[Republika Kitajska (Tajvan)|Republiko Kitajsko]] (Tajvanom) je bil v [[Seul]]u ustanovljen prvi Konfucijev inštitut, katerega namen je spodbujanju rabe kitajskih pismenk v tujini. ===Severna Koreja=== [[Severna Koreja]] je ob svoji ustanovitvi ukinila kitajske pismenke, vendar je to odločitev leta 1964 razveljavila in od svojih učencev zahteva, da poznajo približno 2000 znakov hamdže. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Pisave]] [[Kategorija:Kitajska]] [[Kategorija:Koreja]] kz5zg2u5m3abyoczu6xedqga61jxhfb 0 606539 6731406 2026-08-05T14:26:02Z Sporti 5955 n 6731406 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Mohamed Salah | image = <!-- WD --> | fullname = Mohamed Salah Hamed Mahrous Ghaly<ref name="FIFA">{{cite web |url=https://tournament.fifadata.com/documents/FCWC/2019/pdf/FCWC_2019_SQUADLISTS.PDF |title=FIFA Club World Cup Qatar 2019: List of Players: Liverpool FC |publisher=FIFA |page=7 |date=21 December 2019 |access-date=4 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200117182124/https://tournament.fifadata.com/documents/FCWC/2019/pdf/FCWC_2019_SQUADLISTS.PDF |archive-date=17 January 2020 |url-status=dead }}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 175 cm<ref name="FIFA"/> | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | currentclub = [[Trabzonspor]] | clubnumber = 61 | youthyears1 = 2004–2005 | youthclubs1 = Ittihad Basyoun | youthyears2 = 2005–2006 | youthclubs2 = Othmason Tanta | youthyears3 = 2006–2010 | youthclubs3 = [[Al Mokawloon Al Arab SC|Al-Mokawloon]] | years1 = 2010–2012 | clubs1 = [[Al Mokawloon Al Arab SC|Al-Mokawloon]] | caps1 = 40 | goals1 = 11 | years2 = 2012–2014 | clubs2 = [[FC Basel|Basel]] | caps2 = 47 | goals2 = 9 | years3 = 2014–2016 | clubs3 = [[Chelsea F.C.|Chelsea]] | caps3 = 13 | goals3 = 2 | years4 = 2015 | clubs4 = → [[ACF Fiorentina|Fiorentina]] (pos.) | caps4 = 16 | goals4 = 6 | years5 = 2015–2016 | clubs5 = → [[AS Roma|Roma]] (pos.) | caps5 = 34 | goals5 = 14 | years6 = 2016–2017 | clubs6 = [[AS Roma|Roma]] | caps6 = 31 | goals6 = 15 | years7 = 2017–2026 | clubs7 = [[Liverpool F.C.|Liverpool]] | caps7 = 315 | goals7 = 191 | years8 = 2026– | clubs8 = [[Trabzonspor]] | caps8 = | goals8 = | nationalyears1 = 2010–2011 | nationalteam1 = Egipt do 20 let | nationalcaps1 = 11 | nationalgoals1 = 3 | nationalyears2 = 2011–2012 | nationalteam2 = Egipt do 23 let | nationalcaps2 = 11 | nationalgoals2 = 4 | nationalyears3 = 2011– | nationalteam3 = [[Egiptovska nogometna reprezentanca|Egipt]] | nationalcaps3 = 121 | nationalgoals3 = 68 | medaltemplates = {{MedalSport|moški [[nogomet]]}} {{MedalCountry|{{fb|EGY}}}} {{Medal|Competition|[[Afriški pokal narodov]]}} {{Medal|RU|[[Afriški pokal narodov 2017|Gabon 2017]]|}} {{Medal|RU|[[Afriški pokal narodov 2021|Kamerun 2021]]|}} }} '''Mohamed »Mo« Salah Hamed Mahrous Ghaly''' ({{langx|arz|محمد صلاح حامد محروس غالي}}, {{IPA|arz|mæˈħ{{notatypo|æ}}m.mæd sˤɑˈlɑːħ ˈɣæːli|pronounced in Egyptian Arabic)<ref>{{Cite web |date=4 March 2022 |title=الأسطورة محمد صلاح في لقاء تاريخي مع الإعلامية إسعاد يونس {{!}} الجزء الأول |trans-title=The legend, Mohamed Salah, in a historic meeting with the media, Esaad Younes {{!}} part One |url=https://www.youtube.com/watch?v=UZSDtKmxbbY&t=392s |access-date=3 August 2023 |via=YouTube |publisher=DMC |language=Egyptian Arabic |archive-date=3 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230803103603/https://www.youtube.com/watch?v=UZSDtKmxbbY&t=392s |url-status=live}}</ref>}}, [[Egipčani|egiptovski]] [[nogometaš]], * [[15. junij]] [[1992]] [[Nagrig]], [[Egipt]].<ref name="AlMonitor">{{cite news |url=https://www.al-monitor.com/pulse/originals/2018/05/nagrig-has-mixed-feelings-about-mo-saleh-native-son.html |title=Egyptian soccer star's village has mixed feelings about native son |website=Al-Monitor |date=6 June 2018 |first=Hossam |last=Rabie |access-date=20 March 2019 |archive-date=26 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200526040643/https://www.al-monitor.com/pulse/originals/2018/05/nagrig-has-mixed-feelings-about-mo-saleh-native-son.html |url-status=live}}</ref> Salah igra kot desnokrilni [[napadalec (nogomet)|napadalec]] za turški klub [[Trabzonspor]] in je [[kapetan (nogomet)|kapetan]] [[Egiptovska nogometna reprezentanca|egiptovske reprezentance]]. Velja za enega najboljših nogometašev svoje generacije in enega najboljših krilnih igralcev vseh časov.<ref>{{multiref2|{{cite web |url=https://www.90min.com/posts/who-is-ramy-abbas-issa-clients-relationship-mohamed-salah |title=Who is Ramy Abbas Issa? Clients, relationship with Mohamed Salah |date=8 April 2022 |website=90min|access-date=19 October 2022|archive-date=19 October 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20221019171014/https://www.90min.com/posts/who-is-ramy-abbas-issa-clients-relationship-mohamed-salah|url-status=live}}|{{cite web |url=https://www.bbc.co.uk/sport/articles/c2wvp4lx0y2o |title=Salah is the best player in the world at this moment in time |date=2 December 2021 |website=BBC Sport|access-date=2 April 2023|archive-date=2 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230402165511/https://www.bbc.co.uk/sport/articles/c2wvp4lx0y2o|url-status=live}}|{{cite web |url=https://www.givemesport.com/greatest-african-players-football-soccer-history/ |title=20 Greatest African Players in Football History Ranked |website=GiveMeSport.com |date=1 October 2024 |first=Hal |last=Fish |access-date=1 October 2024 |archive-date=3 October 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241003135935/https://www.givemesport.com/greatest-african-players-football-soccer-history/ |url-status=live }}|{{Cite web |author1=Calum Ritchie |date=11 March 2025 |title=Lineker, Shearer & Richards Rank 10 Best African Stars in Premier League History |url=https://www.givemesport.com/lineker-shearer-richards-best-african-premier-league-history/ |access-date=2025-03-12 |website=GiveMeSport |language=en}}|{{Cite web |author1=Mark White |date=19 August 2024 |title=Ranked! The 20 best Premier League wingers ever |url=https://www.fourfourtwo.com/features/ranked-the-20-best-premier-league-wingers-ever/2 |access-date=2024-12-30 |website=fourfourtwo.com |language=en}}|{{Cite web |author1=Hal Fish |author2=Daniel Hepburn |date=28 February 2024 |title=The 10 Best Premier League Wingers of all Time Ranked |url=https://www.givemesport.com/who-is-the-premier-leagues-greatest-ever-winger/ |access-date=2024-12-30 |website=GiveMeSport |language=en}} | 8 = {{Cite web |author1=Ben Hayward |date=28 November 2023 |title=Best wingers in football history |url=https://www.fourfourtwo.com/news/best-wingers-in-football-history |access-date=2024-11-22 |website=fourfourtwo.com |language=en}} | 9 = {{Cite web |last=Mitton |first=Alex |date=19 August 2024 |title=Ranking the 9 greatest wingers in football history |url=https://www.givemesport.com/football-soccer-greatest-wingers-ever-ranked/ |access-date=2024-11-22 |website=GiveMeSport |language=en}} | 10 = {{cite news |last=Walsh |first=Euan |url=https://www.givemesport.com/best-footballers-of-the-2020s/|title=10 Greatest Footballers of the 2020s so Far [Ranked]|publisher=GiveMeSport|date=20 June 2024|access-date=20 June 2024}} | 11 = {{cite web |url=https://www.goal.com/en-gb/lists/european-team-2020s-so-far/blt2ca0612a10f97532#cs00e7ba8a53499e5a |title=European Team of the 2020s so far: Robert Lewandowski and Kylian Mbappe make the cut – but no room for Harry Kane, Erling Haaland, Vinicius Jr or Jude Bellingham |work=Goal (website) |date=3 January 2025 |access-date=3 January 2025}} | 13 = {{cite web |last=White |first=Mark |url=https://www.fourfourtwo.com/features/ranked-the-100-best-premier-league-players-ever/4|title=Ranked! The 100 best Premier League players ever|website=fourfourtwo.com|date=25 March 2025|access-date=25 March 2025}} | 14 = {{cite web |last=Ladson |first=Matt |url=https://www.fourfourtwo.com/features/ranked-the-50-best-liverpool-players-ever|title=Ranked! The 50 best Liverpool players ever|website=fourfourtwo.com|date=29 April 2022|access-date=17 June 2025}} }}</ref> Znan je tudi po vzdevku »Egiptovski kraj« ter je najboljši tuji strelec [[Premier liga|Premier lige]] in najboljši afriški strelec [[Nogometna Liga prvakov|Lige prvakov]] vseh časov.<ref>{{Cite web |title=Stats Centre |url=https://www.premierleague.com/en/stats/all-time |access-date=5 August 2025 |website=Premier League}}</ref><ref>{{Cite web |date=1 June 2025 |title=Champions League all-time top scorers |url=https://www.uefa.com/uefachampionsleague/news/0257-0e910cf2494a-5185150de9d4-1000--champions-league-all-time-top-scorers-cristiano-ronaldo-/ |access-date=5 August 2025 |website=UEFA Champions League}}</ref> Člansko kariero je začel leta 2010 pri [[Al Mokawloon Al Arab SC|Al-Mokawloonu]], leta 2012 je prestopil v [[FC Basel|Basel]], s katerim je osvojil dva naslova švicarskega državnega prvaka. Leta 2014 je prestopil v [[Chelsea F.C.|Chelsea]] za 11 milijonov £, toda zaradi omejenih priložnosti za igranje so ga posodili v [[ACF Fiorentina|Fiorentino]] in [[AS Roma|Romo]], ki ga je kasneje odkupila za 15 milijonov €. V sezoni 2016/17 je bil Salah ključni igralec Rome v boju za naslov prvaka, saj je dosegel dvomestno število golov in podaj. Leta 2017 je prestopil v [[Liverpool F.C.|Liverpool]] za 36,9 milijona £, kar je bil tedaj klubski rekord. V sezoni 2017/18 je postavil strelski rekord z 32 goli na 38 tekmah Premier lige ter pomagal Liverpoolu do finala v Ligi prvakov. Ko del napadalnega tria z [[Roberto Firmino|Robertom Firminom]] in [[Sadio Mané|Sadiem Manéjem]] je bil ključni nogometaš za osvojitev naslova v Ligi prvakov v sezoni 2018/19 in Premier ligi v sezoni 2019/20. S klubom je osvojil tudi [[FA pokal]], [[Angleški ligaški nogometni pokal|Angleški ligaški pokal]], [[FA Community Shield|Community Shield]], [[Evropski superpokal]] in [[Svetovno klubsko prvenstvo]]. V sezoni 2024/25 je z Liverpoolom drugič osvojil naslov državnega prvaka, sam pa je bil izbran za najboljšega nogometaša Premier lige. Salah je zastopal Egipt v več mladinskih selekcijah, za [[Egiptovska nogometna reprezentanca|člansko reprezentanco]] pa je prvič nastopil leta 2011. Po nastopu na [[Poletne olimpijske igre 2012|Poletnih olimpijskih igrah 2012]] je bil izbran za najobetavnejšega afriškega nogometaša leta. Z reprezentanco se je dvakrat uvrstil v finale [[Afriški pokal narodov|Afriškega pokala narodov]], v letih [[Afriški pokal narodov 2017|2017]] in [[Afriški pokal narodov 2021|2021]], ter bil najboljši strelec afriških kvalifikacij za nastop na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|Svetovnem prvenstvu 2018]]. V letih 2017 in 2018 je bil izbran za najboljšega afriškega nogometaša leta.<ref>{{Cite web |last=Zelealem |first=Fasika |date=2026-04-15 |title=Mohamed Salah's dream Liverpool exit collapses after Jamie Carragher admission |url=https://www.mirror.co.uk/sport/football/news/mo-salah-liverpool-jamie-carragher-37019631 |access-date=2026-04-17 |website=Daily Mirror |language=en}}</ref> Kot kapetan je reprezentanco na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|Svetovnem prvenstvu 2026]] popeljal do prve zmage in prve uvrstitve v šestnajstino finala na svetovnih prvenstvih.<ref>{{cite web |title=World Cup History: Mohamed Salah, Egypt Win Penalty Shootout vs Australia |url=https://www.espn.co.uk/football/story/_/id/49261423/world-cup-history-mohamed-salah-egypt-penalty-shootout-australia |website=ESPN |access-date=4 July 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Salah Captains Egypt to First-Ever World Cup Knockout Victory |url=https://jakartaglobe.id/news/salah-captains-egypt-to-firstever-world-cup-knockout-victory |website=Jakarta Globe |access-date=4 July 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Salah, Mohamed}} [[Kategorija:Egiptovski nogometaši]] [[Kategorija:Egiptovski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Egipt]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2012]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] [[Kategorija:Nogometaši Al Mokawloon Al Araba SC]] [[Kategorija:Nogometaši FC Basla]] [[Kategorija:Nogometaši Chelseaja]] [[Kategorija:Nogometaši Fiorentine]] [[Kategorija:Nogometaši A.S. Rome]] [[Kategorija:Nogometaši Liverpoola]] [[Kategorija:Nogometaši Trabzonsporja]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] c25tcbpepv8tkeojpki7j9h9inlwu83 6731414 6731406 2026-08-05T14:33:57Z Sporti 5955 ± 2 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6731414 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Mohamed Salah | image = <!-- WD --> | fullname = Mohamed Salah Hamed Mahrous Ghaly<ref name="FIFA">{{cite web |url=https://tournament.fifadata.com/documents/FCWC/2019/pdf/FCWC_2019_SQUADLISTS.PDF |title=FIFA Club World Cup Qatar 2019: List of Players: Liverpool FC |publisher=FIFA |page=7 |date=21 December 2019 |access-date=4 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200117182124/https://tournament.fifadata.com/documents/FCWC/2019/pdf/FCWC_2019_SQUADLISTS.PDF |archive-date=17 January 2020 |url-status=dead }}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 175 cm<ref name="FIFA"/> | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | currentclub = [[Trabzonspor]] | clubnumber = 61 | youthyears1 = 2004–2005 | youthclubs1 = Ittihad Basyoun | youthyears2 = 2005–2006 | youthclubs2 = Othmason Tanta | youthyears3 = 2006–2010 | youthclubs3 = [[Al Mokawloon Al Arab SC|Al-Mokawloon]] | years1 = 2010–2012 | clubs1 = [[Al Mokawloon Al Arab SC|Al-Mokawloon]] | caps1 = 40 | goals1 = 11 | years2 = 2012–2014 | clubs2 = [[FC Basel|Basel]] | caps2 = 47 | goals2 = 9 | years3 = 2014–2016 | clubs3 = [[Chelsea F.C.|Chelsea]] | caps3 = 13 | goals3 = 2 | years4 = 2015 | clubs4 = → [[ACF Fiorentina|Fiorentina]] (pos.) | caps4 = 16 | goals4 = 6 | years5 = 2015–2016 | clubs5 = → [[AS Roma|Roma]] (pos.) | caps5 = 34 | goals5 = 14 | years6 = 2016–2017 | clubs6 = [[AS Roma|Roma]] | caps6 = 31 | goals6 = 15 | years7 = 2017–2026 | clubs7 = [[Liverpool F.C.|Liverpool]] | caps7 = 315 | goals7 = 191 | years8 = 2026– | clubs8 = [[Trabzonspor]] | caps8 = | goals8 = | nationalyears1 = 2010–2011 | nationalteam1 = Egipt do 20 let | nationalcaps1 = 11 | nationalgoals1 = 3 | nationalyears2 = 2011–2012 | nationalteam2 = Egipt do 23 let | nationalcaps2 = 11 | nationalgoals2 = 4 | nationalyears3 = 2011– | nationalteam3 = [[Egiptovska nogometna reprezentanca|Egipt]] | nationalcaps3 = 121 | nationalgoals3 = 68 | medaltemplates = {{MedalSport|moški [[nogomet]]}} {{MedalCountry|{{fb|EGY}}}} {{Medal|Competition|[[Afriški pokal narodov]]}} {{Medal|RU|[[Afriški pokal narodov 2017|Gabon 2017]]|}} {{Medal|RU|[[Afriški pokal narodov 2021|Kamerun 2021]]|}} }} '''Mohamed »Mo« Salah Hamed Mahrous Ghaly''' ({{langx|arz|محمد صلاح حامد محروس غالي}}, {{IPA|arz|mæˈħ{{notatypo|æ}}m.mæd sˤɑˈlɑːħ ˈɣæːli|pronounced in Egyptian Arabic)<ref>{{Cite web |date=4 March 2022 |title=الأسطورة محمد صلاح في لقاء تاريخي مع الإعلامية إسعاد يونس {{!}} الجزء الأول |trans-title=The legend, Mohamed Salah, in a historic meeting with the media, Esaad Younes {{!}} part One |url=https://www.youtube.com/watch?v=UZSDtKmxbbY&t=392s |access-date=3 August 2023 |via=YouTube |publisher=DMC |language=Egyptian Arabic |archive-date=3 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230803103603/https://www.youtube.com/watch?v=UZSDtKmxbbY&t=392s |url-status=live}}</ref>}}, [[Egipčani|egiptovski]] [[nogometaš]], * [[15. junij]] [[1992]] [[Nagrig]], [[Egipt]].<ref name="AlMonitor">{{cite news |url=https://www.al-monitor.com/pulse/originals/2018/05/nagrig-has-mixed-feelings-about-mo-saleh-native-son.html |title=Egyptian soccer star's village has mixed feelings about native son |website=Al-Monitor |date=6 June 2018 |first=Hossam |last=Rabie |access-date=20 March 2019 |archive-date=26 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200526040643/https://www.al-monitor.com/pulse/originals/2018/05/nagrig-has-mixed-feelings-about-mo-saleh-native-son.html |url-status=live}}</ref> Salah igra kot desnokrilni [[napadalec (nogomet)|napadalec]] za turški klub [[Trabzonspor]] in je [[kapetan (nogomet)|kapetan]] [[Egiptovska nogometna reprezentanca|egiptovske reprezentance]]. Velja za enega najboljših nogometašev svoje generacije in enega najboljših krilnih igralcev vseh časov.<ref>{{multiref2|{{cite web |url=https://www.90min.com/posts/who-is-ramy-abbas-issa-clients-relationship-mohamed-salah |title=Who is Ramy Abbas Issa? Clients, relationship with Mohamed Salah |date=8 April 2022 |website=90min|access-date=19 October 2022|archive-date=19 October 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20221019171014/https://www.90min.com/posts/who-is-ramy-abbas-issa-clients-relationship-mohamed-salah|url-status=live}}|{{cite web |url=https://www.bbc.co.uk/sport/articles/c2wvp4lx0y2o |title=Salah is the best player in the world at this moment in time |date=2 December 2021 |website=BBC Sport|access-date=2 April 2023|archive-date=2 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230402165511/https://www.bbc.co.uk/sport/articles/c2wvp4lx0y2o|url-status=live}}|{{cite web |url=https://www.givemesport.com/greatest-african-players-football-soccer-history/ |title=20 Greatest African Players in Football History Ranked |website=GiveMeSport.com |date=1 October 2024 |first=Hal |last=Fish |access-date=1 October 2024 |archive-date=3 October 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241003135935/https://www.givemesport.com/greatest-african-players-football-soccer-history/ |url-status=live }}|{{Cite web |author1=Calum Ritchie |date=11 March 2025 |title=Lineker, Shearer & Richards Rank 10 Best African Stars in Premier League History |url=https://www.givemesport.com/lineker-shearer-richards-best-african-premier-league-history/ |access-date=2025-03-12 |website=GiveMeSport |language=en}}|{{Cite web |author1=Mark White |date=19 August 2024 |title=Ranked! The 20 best Premier League wingers ever |url=https://www.fourfourtwo.com/features/ranked-the-20-best-premier-league-wingers-ever/2 |access-date=2024-12-30 |website=fourfourtwo.com |language=en}}|{{Cite web |author1=Hal Fish |author2=Daniel Hepburn |date=28 February 2024 |title=The 10 Best Premier League Wingers of all Time Ranked |url=https://www.givemesport.com/who-is-the-premier-leagues-greatest-ever-winger/ |access-date=2024-12-30 |website=GiveMeSport |language=en}} | 8 = {{Cite web |author1=Ben Hayward |date=28 November 2023 |title=Best wingers in football history |url=https://www.fourfourtwo.com/news/best-wingers-in-football-history |access-date=2024-11-22 |website=fourfourtwo.com |language=en}} | 9 = {{Cite web |last=Mitton |first=Alex |date=19 August 2024 |title=Ranking the 9 greatest wingers in football history |url=https://www.givemesport.com/football-soccer-greatest-wingers-ever-ranked/ |access-date=2024-11-22 |website=GiveMeSport |language=en}} | 10 = {{cite news |last=Walsh |first=Euan |url=https://www.givemesport.com/best-footballers-of-the-2020s/|title=10 Greatest Footballers of the 2020s so Far [Ranked]|publisher=GiveMeSport|date=20 June 2024|access-date=20 June 2024}} | 11 = {{cite web |url=https://www.goal.com/en-gb/lists/european-team-2020s-so-far/blt2ca0612a10f97532#cs00e7ba8a53499e5a |title=European Team of the 2020s so far: Robert Lewandowski and Kylian Mbappe make the cut – but no room for Harry Kane, Erling Haaland, Vinicius Jr or Jude Bellingham |work=Goal (website) |date=3 January 2025 |access-date=3 January 2025}} | 13 = {{cite web |last=White |first=Mark |url=https://www.fourfourtwo.com/features/ranked-the-100-best-premier-league-players-ever/4|title=Ranked! The 100 best Premier League players ever|website=fourfourtwo.com|date=25 March 2025|access-date=25 March 2025}} | 14 = {{cite web |last=Ladson |first=Matt |url=https://www.fourfourtwo.com/features/ranked-the-50-best-liverpool-players-ever|title=Ranked! The 50 best Liverpool players ever|website=fourfourtwo.com|date=29 April 2022|access-date=17 June 2025}} }}</ref> Znan je tudi po vzdevku »Egiptovski kraj« ter je najboljši tuji strelec [[Premier liga|Premier lige]] in najboljši afriški strelec [[Nogometna Liga prvakov|Lige prvakov]] vseh časov.<ref>{{Cite web |title=Stats Centre |url=https://www.premierleague.com/en/stats/all-time |access-date=5 August 2025 |website=Premier League}}</ref><ref>{{Cite web |date=1 June 2025 |title=Champions League all-time top scorers |url=https://www.uefa.com/uefachampionsleague/news/0257-0e910cf2494a-5185150de9d4-1000--champions-league-all-time-top-scorers-cristiano-ronaldo-/ |access-date=5 August 2025 |website=UEFA Champions League}}</ref> Člansko kariero je začel leta 2010 pri [[Al Mokawloon Al Arab SC|Al-Mokawloonu]], leta 2012 je prestopil v [[FC Basel|Basel]], s katerim je osvojil dva naslova švicarskega državnega prvaka. Leta 2014 je prestopil v [[Chelsea F.C.|Chelsea]] za 11 milijonov £, toda zaradi omejenih priložnosti za igranje so ga posodili v [[ACF Fiorentina|Fiorentino]] in [[AS Roma|Romo]], ki ga je kasneje odkupila za 15 milijonov €. V sezoni 2016/17 je bil Salah ključni igralec Rome v boju za naslov prvaka, saj je dosegel dvomestno število golov in podaj. Leta 2017 je prestopil v [[Liverpool F.C.|Liverpool]] za 36,9 milijona £, kar je bil tedaj klubski rekord. V sezoni 2017/18 je postavil strelski rekord z 32 goli na 38 tekmah Premier lige ter pomagal Liverpoolu do finala v Ligi prvakov. Ko del napadalnega tria z [[Roberto Firmino|Robertom Firminom]] in [[Sadio Mané|Sadiem Manéjem]] je bil ključni nogometaš za osvojitev naslova v Ligi prvakov v sezoni 2018/19 in Premier ligi v sezoni 2019/20. S klubom je osvojil tudi [[FA pokal]], [[Angleški ligaški nogometni pokal|Angleški ligaški pokal]], [[FA Community Shield|Community Shield]], [[Evropski superpokal]] in [[Svetovno klubsko prvenstvo]]. V sezoni 2024/25 je z Liverpoolom drugič osvojil naslov državnega prvaka, sam pa je bil izbran za najboljšega nogometaša Premier lige. Salah je zastopal Egipt v več mladinskih selekcijah, za [[Egiptovska nogometna reprezentanca|člansko reprezentanco]] pa je prvič nastopil leta 2011. Po nastopu na [[Poletne olimpijske igre 2012|Poletnih olimpijskih igrah 2012]] je bil izbran za najobetavnejšega afriškega nogometaša leta. Z reprezentanco se je dvakrat uvrstil v finale [[Afriški pokal narodov|Afriškega pokala narodov]], v letih [[Afriški pokal narodov 2017|2017]] in [[Afriški pokal narodov 2021|2021]], ter bil najboljši strelec afriških kvalifikacij za nastop na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|Svetovnem prvenstvu 2018]]. V letih 2017 in 2018 je bil izbran za najboljšega afriškega nogometaša leta.<ref>{{Cite web |last=Zelealem |first=Fasika |date=2026-04-15 |title=Mohamed Salah's dream Liverpool exit collapses after Jamie Carragher admission |url=https://www.mirror.co.uk/sport/football/news/mo-salah-liverpool-jamie-carragher-37019631 |access-date=2026-04-17 |website=Daily Mirror |language=en}}</ref> Kot kapetan je reprezentanco na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|Svetovnem prvenstvu 2026]] popeljal do prve zmage in prve uvrstitve v šestnajstino finala na svetovnih prvenstvih.<ref>{{cite web |title=World Cup History: Mohamed Salah, Egypt Win Penalty Shootout vs Australia |url=https://www.espn.co.uk/football/story/_/id/49261423/world-cup-history-mohamed-salah-egypt-penalty-shootout-australia |website=ESPN |access-date=4 July 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Salah Captains Egypt to First-Ever World Cup Knockout Victory |url=https://jakartaglobe.id/news/salah-captains-egypt-to-firstever-world-cup-knockout-victory |website=Jakarta Globe |access-date=4 July 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Salah, Mohamed}} [[Kategorija:Egipčanski nogometaši]] [[Kategorija:Egipčanski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Egipt]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2012]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] [[Kategorija:Nogometaši Al Mokawloon Al Araba SC]] [[Kategorija:Nogometaši FC Basla]] [[Kategorija:Nogometaši Chelseaja]] [[Kategorija:Nogometaši Fiorentine]] [[Kategorija:Nogometaši A.S. Rome]] [[Kategorija:Nogometaši Liverpoola]] [[Kategorija:Nogometaši Trabzonsporja]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] lyamrmerkg4jc2nfhm1vy1cujl8ofj8 6731452 6731414 2026-08-05T15:59:04Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6731452 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Mohamed Salah | image = <!-- WD --> | fullname = Mohamed Salah Hamed Mahrous Ghaly<ref name="FIFA">{{cite web |url=https://tournament.fifadata.com/documents/FCWC/2019/pdf/FCWC_2019_SQUADLISTS.PDF |title=FIFA Club World Cup Qatar 2019: List of Players: Liverpool FC |publisher=FIFA |page=7 |date=21 December 2019 |access-date=4 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200117182124/https://tournament.fifadata.com/documents/FCWC/2019/pdf/FCWC_2019_SQUADLISTS.PDF |archive-date=17 January 2020 |url-status=dead }}</ref> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 175 cm<ref name="FIFA"/> | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | currentclub = [[Trabzonspor]] | clubnumber = 61 | youthyears1 = 2004–2005 | youthclubs1 = Ittihad Basyoun | youthyears2 = 2005–2006 | youthclubs2 = Othmason Tanta | youthyears3 = 2006–2010 | youthclubs3 = [[Al Mokawloon Al Arab SC|Al-Mokawloon]] | years1 = 2010–2012 | clubs1 = [[Al Mokawloon Al Arab SC|Al-Mokawloon]] | caps1 = 40 | goals1 = 11 | years2 = 2012–2014 | clubs2 = [[FC Basel|Basel]] | caps2 = 47 | goals2 = 9 | years3 = 2014–2016 | clubs3 = [[Chelsea F.C.|Chelsea]] | caps3 = 13 | goals3 = 2 | years4 = 2015 | clubs4 = → [[ACF Fiorentina|Fiorentina]] (pos.) | caps4 = 16 | goals4 = 6 | years5 = 2015–2016 | clubs5 = → [[AS Roma|Roma]] (pos.) | caps5 = 34 | goals5 = 14 | years6 = 2016–2017 | clubs6 = [[AS Roma|Roma]] | caps6 = 31 | goals6 = 15 | years7 = 2017–2026 | clubs7 = [[Liverpool F.C.|Liverpool]] | caps7 = 315 | goals7 = 191 | years8 = 2026– | clubs8 = [[Trabzonspor]] | caps8 = | goals8 = | nationalyears1 = 2010–2011 | nationalteam1 = Egipt do 20 let | nationalcaps1 = 11 | nationalgoals1 = 3 | nationalyears2 = 2011–2012 | nationalteam2 = Egipt do 23 let | nationalcaps2 = 11 | nationalgoals2 = 4 | nationalyears3 = 2011– | nationalteam3 = [[Egiptovska nogometna reprezentanca|Egipt]] | nationalcaps3 = 121 | nationalgoals3 = 68 | medaltemplates = {{MedalSport|moški [[nogomet]]}} {{MedalCountry|{{fb|EGY}}}} {{Medal|Competition|[[Afriški pokal narodov]]}} {{Medal|RU|[[Afriški pokal narodov 2017|Gabon 2017]]|}} {{Medal|RU|[[Afriški pokal narodov 2021|Kamerun 2021]]|}} }} '''Mohamed »Mo« Salah Hamed Mahrous Ghaly''' ({{langx|arz|محمد صلاح حامد محروس غالي}}, {{IPA|arz|mæˈħ{{notatypo|æ}}m.mæd sˤɑˈlɑːħ ˈɣæːli|pronounced in Egyptian Arabic)<ref>{{Cite web |date=4 March 2022 |title=الأسطورة محمد صلاح في لقاء تاريخي مع الإعلامية إسعاد يونس {{!}} الجزء الأول |trans-title=The legend, Mohamed Salah, in a historic meeting with the media, Esaad Younes {{!}} part One |url=https://www.youtube.com/watch?v=UZSDtKmxbbY&t=392s |access-date=3 August 2023 |via=YouTube |publisher=DMC |language=Egyptian Arabic |archive-date=3 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230803103603/https://www.youtube.com/watch?v=UZSDtKmxbbY&t=392s |url-status=live}}</ref>}}, [[Egipčani|egiptovski]] [[nogometaš]], * [[15. junij]] [[1992]], [[Nagrig]], [[Egipt]].<ref name="AlMonitor">{{cite news |url=https://www.al-monitor.com/pulse/originals/2018/05/nagrig-has-mixed-feelings-about-mo-saleh-native-son.html |title=Egyptian soccer star's village has mixed feelings about native son |website=Al-Monitor |date=6 June 2018 |first=Hossam |last=Rabie |access-date=20 March 2019 |archive-date=26 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200526040643/https://www.al-monitor.com/pulse/originals/2018/05/nagrig-has-mixed-feelings-about-mo-saleh-native-son.html |url-status=live}}</ref> Salah igra kot desnokrilni [[napadalec (nogomet)|napadalec]] za turški klub [[Trabzonspor]] in je [[kapetan (nogomet)|kapetan]] [[Egiptovska nogometna reprezentanca|egiptovske reprezentance]]. Velja za enega najboljših nogometašev svoje generacije in enega najboljših krilnih igralcev vseh časov.<ref>{{multiref2|{{cite web |url=https://www.90min.com/posts/who-is-ramy-abbas-issa-clients-relationship-mohamed-salah |title=Who is Ramy Abbas Issa? Clients, relationship with Mohamed Salah |date=8 April 2022 |website=90min|access-date=19 October 2022|archive-date=19 October 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20221019171014/https://www.90min.com/posts/who-is-ramy-abbas-issa-clients-relationship-mohamed-salah|url-status=live}}|{{cite web |url=https://www.bbc.co.uk/sport/articles/c2wvp4lx0y2o |title=Salah is the best player in the world at this moment in time |date=2 December 2021 |website=BBC Sport|access-date=2 April 2023|archive-date=2 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230402165511/https://www.bbc.co.uk/sport/articles/c2wvp4lx0y2o|url-status=live}}|{{cite web |url=https://www.givemesport.com/greatest-african-players-football-soccer-history/ |title=20 Greatest African Players in Football History Ranked |website=GiveMeSport.com |date=1 October 2024 |first=Hal |last=Fish |access-date=1 October 2024 |archive-date=3 October 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241003135935/https://www.givemesport.com/greatest-african-players-football-soccer-history/ |url-status=live }}|{{Cite web |author1=Calum Ritchie |date=11 March 2025 |title=Lineker, Shearer & Richards Rank 10 Best African Stars in Premier League History |url=https://www.givemesport.com/lineker-shearer-richards-best-african-premier-league-history/ |access-date=2025-03-12 |website=GiveMeSport |language=en}}|{{Cite web |author1=Mark White |date=19 August 2024 |title=Ranked! The 20 best Premier League wingers ever |url=https://www.fourfourtwo.com/features/ranked-the-20-best-premier-league-wingers-ever/2 |access-date=2024-12-30 |website=fourfourtwo.com |language=en}}|{{Cite web |author1=Hal Fish |author2=Daniel Hepburn |date=28 February 2024 |title=The 10 Best Premier League Wingers of all Time Ranked |url=https://www.givemesport.com/who-is-the-premier-leagues-greatest-ever-winger/ |access-date=2024-12-30 |website=GiveMeSport |language=en}} | 8 = {{Cite web |author1=Ben Hayward |date=28 November 2023 |title=Best wingers in football history |url=https://www.fourfourtwo.com/news/best-wingers-in-football-history |access-date=2024-11-22 |website=fourfourtwo.com |language=en}} | 9 = {{Cite web |last=Mitton |first=Alex |date=19 August 2024 |title=Ranking the 9 greatest wingers in football history |url=https://www.givemesport.com/football-soccer-greatest-wingers-ever-ranked/ |access-date=2024-11-22 |website=GiveMeSport |language=en}} | 10 = {{cite news |last=Walsh |first=Euan |url=https://www.givemesport.com/best-footballers-of-the-2020s/|title=10 Greatest Footballers of the 2020s so Far [Ranked]|publisher=GiveMeSport|date=20 June 2024|access-date=20 June 2024}} | 11 = {{cite web |url=https://www.goal.com/en-gb/lists/european-team-2020s-so-far/blt2ca0612a10f97532#cs00e7ba8a53499e5a |title=European Team of the 2020s so far: Robert Lewandowski and Kylian Mbappe make the cut – but no room for Harry Kane, Erling Haaland, Vinicius Jr or Jude Bellingham |work=Goal (website) |date=3 January 2025 |access-date=3 January 2025}} | 13 = {{cite web |last=White |first=Mark |url=https://www.fourfourtwo.com/features/ranked-the-100-best-premier-league-players-ever/4|title=Ranked! The 100 best Premier League players ever|website=fourfourtwo.com|date=25 March 2025|access-date=25 March 2025}} | 14 = {{cite web |last=Ladson |first=Matt |url=https://www.fourfourtwo.com/features/ranked-the-50-best-liverpool-players-ever|title=Ranked! The 50 best Liverpool players ever|website=fourfourtwo.com|date=29 April 2022|access-date=17 June 2025}} }}</ref> Znan je tudi po vzdevku »Egiptovski kraj« ter je najboljši tuji strelec [[Premier liga|Premier lige]] in najboljši afriški strelec [[Nogometna Liga prvakov|Lige prvakov]] vseh časov.<ref>{{Cite web |title=Stats Centre |url=https://www.premierleague.com/en/stats/all-time |access-date=5 August 2025 |website=Premier League}}</ref><ref>{{Cite web |date=1 June 2025 |title=Champions League all-time top scorers |url=https://www.uefa.com/uefachampionsleague/news/0257-0e910cf2494a-5185150de9d4-1000--champions-league-all-time-top-scorers-cristiano-ronaldo-/ |access-date=5 August 2025 |website=UEFA Champions League}}</ref> Člansko kariero je začel leta 2010 pri [[Al Mokawloon Al Arab SC|Al-Mokawloonu]], leta 2012 je prestopil v [[FC Basel|Basel]], s katerim je osvojil dva naslova švicarskega državnega prvaka. Leta 2014 je prestopil v [[Chelsea F.C.|Chelsea]] za 11 milijonov £, toda zaradi omejenih priložnosti za igranje so ga posodili v [[ACF Fiorentina|Fiorentino]] in [[AS Roma|Romo]], ki ga je kasneje odkupila za 15 milijonov €. V sezoni 2016/17 je bil Salah ključni igralec Rome v boju za naslov prvaka, saj je dosegel dvomestno število golov in podaj. Leta 2017 je prestopil v [[Liverpool F.C.|Liverpool]] za 36,9 milijona £, kar je bil tedaj klubski rekord. V sezoni 2017/18 je postavil strelski rekord z 32 goli na 38 tekmah Premier lige ter pomagal Liverpoolu do finala v Ligi prvakov. Ko del napadalnega tria z [[Roberto Firmino|Robertom Firminom]] in [[Sadio Mané|Sadiem Manéjem]] je bil ključni nogometaš za osvojitev naslova v Ligi prvakov v sezoni 2018/19 in Premier ligi v sezoni 2019/20. S klubom je osvojil tudi [[FA pokal]], [[Angleški ligaški nogometni pokal|Angleški ligaški pokal]], [[FA Community Shield|Community Shield]], [[Evropski superpokal]] in [[Svetovno klubsko prvenstvo]]. V sezoni 2024/25 je z Liverpoolom drugič osvojil naslov državnega prvaka, sam pa je bil izbran za najboljšega nogometaša Premier lige. Salah je zastopal Egipt v več mladinskih selekcijah, za [[Egiptovska nogometna reprezentanca|člansko reprezentanco]] pa je prvič nastopil leta 2011. Po nastopu na [[Poletne olimpijske igre 2012|Poletnih olimpijskih igrah 2012]] je bil izbran za najobetavnejšega afriškega nogometaša leta. Z reprezentanco se je dvakrat uvrstil v finale [[Afriški pokal narodov|Afriškega pokala narodov]], v letih [[Afriški pokal narodov 2017|2017]] in [[Afriški pokal narodov 2021|2021]], ter bil najboljši strelec afriških kvalifikacij za nastop na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|Svetovnem prvenstvu 2018]]. V letih 2017 in 2018 je bil izbran za najboljšega afriškega nogometaša leta.<ref>{{Cite web |last=Zelealem |first=Fasika |date=2026-04-15 |title=Mohamed Salah's dream Liverpool exit collapses after Jamie Carragher admission |url=https://www.mirror.co.uk/sport/football/news/mo-salah-liverpool-jamie-carragher-37019631 |access-date=2026-04-17 |website=Daily Mirror |language=en}}</ref> Kot kapetan je reprezentanco na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|Svetovnem prvenstvu 2026]] popeljal do prve zmage in prve uvrstitve v šestnajstino finala na svetovnih prvenstvih.<ref>{{cite web |title=World Cup History: Mohamed Salah, Egypt Win Penalty Shootout vs Australia |url=https://www.espn.co.uk/football/story/_/id/49261423/world-cup-history-mohamed-salah-egypt-penalty-shootout-australia |website=ESPN |access-date=4 July 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Salah Captains Egypt to First-Ever World Cup Knockout Victory |url=https://jakartaglobe.id/news/salah-captains-egypt-to-firstever-world-cup-knockout-victory |website=Jakarta Globe |access-date=4 July 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Salah, Mohamed}} [[Kategorija:Egipčanski nogometaši]] [[Kategorija:Egipčanski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Egipt]] [[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2012]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]] [[Kategorija:Nogometaši Al Mokawloon Al Araba SC]] [[Kategorija:Nogometaši FC Basla]] [[Kategorija:Nogometaši Chelseaja]] [[Kategorija:Nogometaši Fiorentine]] [[Kategorija:Nogometaši A.S. Rome]] [[Kategorija:Nogometaši Liverpoola]] [[Kategorija:Nogometaši Trabzonsporja]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] tnim3s3z1fwykke3crvbk4h8mdydsev 0 606540 6731407 2026-08-05T14:27:07Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Mohamed Salah]] 6731407 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Mohamed Salah]] 354da2utnio3s9vjdg9mrpnt5tj76ra 14 606541 6731408 2026-08-05T14:28:56Z Sporti 5955 n 6731408 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[Egipčani|egiptovskih]] [[nogometni reprezentant|nogometnih reprezentantih]]}} [[Kategorija:Egiptovski nogometaši|Reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometni reprezentanti po narodnosti]] [[Kategorija:Egiptovska nogometna reprezentanca|Reprezentanti]] h7l33rmmh9v2fihoogw92hmtr47trbx 6731415 6731408 2026-08-05T14:34:13Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Kategorija:Egiptovski nogometni reprezentanti]] na [[Kategorija:Egipčanski nogometni reprezentanti]] 6731408 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[Egipčani|egiptovskih]] [[nogometni reprezentant|nogometnih reprezentantih]]}} [[Kategorija:Egiptovski nogometaši|Reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometni reprezentanti po narodnosti]] [[Kategorija:Egiptovska nogometna reprezentanca|Reprezentanti]] h7l33rmmh9v2fihoogw92hmtr47trbx 14 606542 6731409 2026-08-05T14:30:17Z Sporti 5955 n 6731409 wikitext text/x-wiki {{članek ktgr}} [[Kategorija:Nogomet v Egiptu|Reprezentanca]] [[Kategorija:Nogometne reprezentance po državah]] [[Kategorija:Afriške nogometne reprezentance]] 37q9g8h375e6eiflwtzz9pilpwuzc6j 14 606543 6731412 2026-08-05T14:33:26Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Kategorija:Egiptovski nogometaši]] na [[Kategorija:Egipčanski nogometaši]] 6731412 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Egipčanski nogometaši]] apbd7xj76px6164iq8ko035i95cdhor 14 606544 6731416 2026-08-05T14:34:13Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Kategorija:Egiptovski nogometni reprezentanti]] na [[Kategorija:Egipčanski nogometni reprezentanti]] 6731416 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Egipčanski nogometni reprezentanti]] e9nq608e6wvi8wk24iaqyqm83xpfhj1 14 606545 6731419 2026-08-05T14:38:01Z Sporti 5955 n 6731419 wikitext text/x-wiki {{IPA language category}} tc810neiswsd7lx6cwgancql2to9bwm 14 606546 6731421 2026-08-05T14:46:08Z Engelbert 76895 n 6731421 wikitext text/x-wiki {{Ktgr|[[Vojaški ataše|vojaških atašejih]] [[SFRJ]] v [[Francija|Franciji]]}} [[Kategorija:Jugoslovanski vojaški atašeji]] 8bid5z9fc36uuhg0dhkifnle13zciln 0 606547 6731423 2026-08-05T14:51:08Z Pv21 142817 začetek 6731423 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Župan Mestne občine Celje | body = | native_name = | insignia = Coat_of_arms_of_Celje.svg | insigniasize = 70px | insigniacaption = Grb Celja | flag = | flagsize = | flagborder = | flagcaption = | image = SFC24-MayorFursuitLandscape_(Matija_Kovač_cropped).jpg | imagesize = | alt = Matija Kovač | incumbent = [[Matija Kovač]] | acting = | incumbentsince = 20. december 2022 | department = [[Mestna uprava Mestne občine Celje]] | style = | type = | status = | abbreviation = | member_of = | reports_to = [[Mestni svet Mestne občine Celje]] | residence = | seat = [[Narodni dom, Celje]] | nominator = | appointer = | appointer_qualified = | termlength = | termlength_qualified = | constituting_instrument = | precursor = | formation = | first = | last = | abolished = | succession = | unofficial_names = Župan Celja | deputy = | salary = | website = }} '''Župan Mestne občine Celje''' je eden od organov [[Mestna občina Celje|Mestne občine Celje]]. [[Župan]] vodi in zastopa mestno občino, usmerja njen razvoj ter skrbi za uresničitev odločitev [[Mestni svet Mestne občine Celje|mestnega sveta]]. Prav tako zagotavlja učinkovito delovanje [[Občinska uprava|občinske uprave]], pripravlja proračun ter zastopa našo občino na državni in mednarodni ravni.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-05 |title=Župan |url=https://moc.celje.si/upravljanje/organi-obcine/zupan/ |access-date=2026-08-05 |website=moc.celje.si |language=sl}}</ref> == Seznam županov == * [[Anton Rojec]], 1990–1994 (predsednik občine) * [[Jožef Zimšek]], 1994–1998 * [[Bojan Šrot]], 1998–2022 * [[Matija Kovač]], 20. december 2022– == Sklici == <references /> [[Kategorija:Mestna občina Celje]] [[Kategorija:Župani Celja|*]] [[Kategorija:Politika Celja]] cyakf6c54t7r441hitysoyyede47538 6731424 6731423 2026-08-05T14:51:22Z Pv21 142817 Pv21 je prestavil_a stran [[Župan Celja]] na [[Župan Mestne občine Celje]]: uradno ime 6731423 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Župan Mestne občine Celje | body = | native_name = | insignia = Coat_of_arms_of_Celje.svg | insigniasize = 70px | insigniacaption = Grb Celja | flag = | flagsize = | flagborder = | flagcaption = | image = SFC24-MayorFursuitLandscape_(Matija_Kovač_cropped).jpg | imagesize = | alt = Matija Kovač | incumbent = [[Matija Kovač]] | acting = | incumbentsince = 20. december 2022 | department = [[Mestna uprava Mestne občine Celje]] | style = | type = | status = | abbreviation = | member_of = | reports_to = [[Mestni svet Mestne občine Celje]] | residence = | seat = [[Narodni dom, Celje]] | nominator = | appointer = | appointer_qualified = | termlength = | termlength_qualified = | constituting_instrument = | precursor = | formation = | first = | last = | abolished = | succession = | unofficial_names = Župan Celja | deputy = | salary = | website = }} '''Župan Mestne občine Celje''' je eden od organov [[Mestna občina Celje|Mestne občine Celje]]. [[Župan]] vodi in zastopa mestno občino, usmerja njen razvoj ter skrbi za uresničitev odločitev [[Mestni svet Mestne občine Celje|mestnega sveta]]. Prav tako zagotavlja učinkovito delovanje [[Občinska uprava|občinske uprave]], pripravlja proračun ter zastopa našo občino na državni in mednarodni ravni.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-05 |title=Župan |url=https://moc.celje.si/upravljanje/organi-obcine/zupan/ |access-date=2026-08-05 |website=moc.celje.si |language=sl}}</ref> == Seznam županov == * [[Anton Rojec]], 1990–1994 (predsednik občine) * [[Jožef Zimšek]], 1994–1998 * [[Bojan Šrot]], 1998–2022 * [[Matija Kovač]], 20. december 2022– == Sklici == <references /> [[Kategorija:Mestna občina Celje]] [[Kategorija:Župani Celja|*]] [[Kategorija:Politika Celja]] cyakf6c54t7r441hitysoyyede47538 0 606548 6731425 2026-08-05T14:51:22Z Pv21 142817 Pv21 je prestavil_a stran [[Župan Celja]] na [[Župan Mestne občine Celje]]: uradno ime 6731425 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Župan Mestne občine Celje]] l7b5p8qjhy1tln4u8waagvrcburiibn 10 606549 6731433 2026-08-05T15:07:53Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »<noinclude>Ta stran navaja predloge, ki se lahko uporabljajo za navajanje [[Wikipedija:Navajanje virov#Združevanje sklicev|več sklicev znotraj ene same opombe]]. == Izrecno za uporabo s sklici ==</noinclude> <!-- {{see|Help:Citation merging}} --> * [[Predloga:Sfnm]] – ustvari niz skrajšanih opomb pod črto, ločenih s podpičji * [[Predloga:Sfnmp]] – ustvari niz skrajšanih opomb pod črto, ločenih s podpičji, z datumi v oklepajih * Predloga:Unbulleted...« 6731433 wikitext text/x-wiki <noinclude>Ta stran navaja predloge, ki se lahko uporabljajo za navajanje [[Wikipedija:Navajanje virov#Združevanje sklicev|več sklicev znotraj ene same opombe]]. == Izrecno za uporabo s sklici ==</noinclude> <!-- {{see|Help:Citation merging}} --> * [[Predloga:Sfnm]] – ustvari niz skrajšanih opomb pod črto, ločenih s podpičji * [[Predloga:Sfnmp]] – ustvari niz skrajšanih opomb pod črto, ločenih s podpičji, z datumi v oklepajih * [[Predloga:Unbulleted list citebundle]] (bližnjica: {{t|multiref}}) – prikaže sklice kot zamaknjen neoznačen seznam * [[Predloga:Multiref2]] – sklici so ločeni z dodatnim praznim prostorom na neoznačenem seznamu brez umika Predloge {{tl|harvnb}}, {{tl|r}} in druge podobne predloge ter druge podobne, lahko ročno združite v posamezno opombo pod črto <small>Splošne predloge za ustvarjanje seznamov, ki niso prvenstveno namenjene opombam ali sklicem, najdete v [[:Kategorija:Predloge za oblikovanje seznamov]].</small> {{Wikipedia referencing}} <noinclude>{{Template disambiguation}}</noinclude> 346s653v1hg9anqelmeq1qvkd3l9bq8 4 606550 6731437 2026-08-05T15:11:54Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Wikipedija:Navajanje virov#Združevanje sklicev]] 6731437 wikitext text/x-wiki #Redirect [[Wikipedija:Navajanje virov#Združevanje sklicev]] {{Redirect category shell|1= {{Redirect to project namespace}} {{Redirect to section}} {{Redirect from shortcut}} }} q3ytdao4yw53xz9p2h05btoi5oa1wa9 4 606551 6731438 2026-08-05T15:12:06Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Wikipedija:Navajanje virov#Združevanje sklicev]] 6731438 wikitext text/x-wiki #Redirect [[Wikipedija:Navajanje virov#Združevanje sklicev]] {{Redirect category shell|1= {{Redirect to project namespace}} {{Redirect to section}} {{Redirect from shortcut}} }} q3ytdao4yw53xz9p2h05btoi5oa1wa9 2 606552 6731497 2026-08-05T17:01:14Z Doltarca 215232 novo geslo Grad Črnomelj 6731497 wikitext text/x-wiki {{Userspace draft|source=Čarovnik za članke|date=avgust 2026}} {{Subst:Nul| ← te vrstice ne spreminjajte; datum se nastavi samodejno}} = Grad Črnomelj = '''Grad Črnomelj''' je najstarejša ohranjena zgodovinska stavba v [[Črnomelj|Črnomlju]], ob kateri je zraslo srednjeveško mestno jedro. Stoji na najožjem delu naravnega rečnega pomola, nad suhim jarkom med rekama [[Dobličica|Dobličico]] in [[Lahinja|Lahinjo]], kar je bila v času izgradnje obrambno najboljša lega.<ref>{{Navedi splet |title=Obiščite Črnomelj I Zgodovinska mesta |url=https://www.zgodovinska-mesta.si/mesta/crnomelj/ |access-date=2026-08-05 |website=Združenje zgodovinskih mest Slovenije |language=sl-SI}}</ref><ref name=":0">Weiss, Janez: »Ubogo pogorelo mestece«, v: ''Da ogen vun ne pride : zbornik ob praznovanju 130-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Črnomelj'', Črnomelj, PGD, 2011</ref> V prvem nadstropju gradu je od 50. let 20. stoletja sedež [[Občina Črnomelj|Občine Črnomelj]].<ref name=":1">Občina Črnomelj: ''Načrt upravljanja za kulturni spomenik Grad Črnomelj'', januar 2022-januar 2032</ref> Po prenovi gradu, končani leta [[2025]], so pritličje, grajski atrij in klet namenjeni ohranjanju kulturne dediščine in zgodovinskega spomina ter kulturnim, izobraževalnim in družabnim prireditvam.<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Š |first=N. |title=Črnomaljski grad na pragu prenove. Nadaljuje se oživitev starega mestnega jedra. |url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/crnomaljski-grad-na-pragu-prenove-nadaljuje-se-ozivitev-starega-mestnega-jedra/635026 |access-date=2026-08-05 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Stavbo črnomaljskega gradu je treba razlikovati od t. i. Stoničevega gradu v Črnomlju (Hof Tschernembl), zgrajenega v 17. stoletju, ki stoji v neposredni bližini.<ref>{{Navedi splet |last=admin |date=2011-08-24 |title=Stoničev grad (Hof Tschernembl) |url=https://gradovislovenije.si/project/stonicev-grad/ |access-date=2026-08-05 |website=www.gradovislovenije.si |language=sl-SI}}</ref> == Rodovna hiša Črnomaljskih == Nastanek gradu še ni povsem raziskan. Po starejših zgodovinskih virih je grad v 12. stoletju sezidal Oton Kraški, kot utrdbo za nadzor dostopa na rečni pomol.<ref>{{Navedi splet |title=Prvi zgodovinski zbornik o Črnomlju |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/prvi-zgodovinski-zbornik-o-crnomlju/158549 |access-date=2026-08-05 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Polihistor [[Janez Vajkard Valvasor]] je iz [[Rodoslovje|genealogije]] [[Baron|baronov]] iz Neuhausa (Novega Grada na Krasu, danes [[Podgrad, Ilirska Bistrica|Podgrada pri Ilirski Bistrici]]) sklepal, da se je to zgodilo približno 500 let pred izidom [[Slava vojvodine Kranjske|Slave vojvodine Kranjske]] (izšla leta [[1679]]).<ref name=":3">Valvasor,Janez Vajkard: ''Čast in slava vojvodine Kranjske,'' Ljubljana : Zavod Dežela Kranjska, 2009-2013, COBISS-ID: 247151616</ref> Po Valvasorjevih navedbah je Oton Kraški (Oto Von Karstberg) grad imenoval Črnomelj (Tschernembl) ter se po njem poimenoval tudi sam: »''In tako so se tako on kot njegovi potomci imenovali gospodje Črnomaljski. To je torej matična hiša gospodov Črnomaljskih, ki so bili dedni točaji Kranjske in Slovenske marke.''«<ref name=":3" /> Prvi črnomaljski [[Kronika|kronist]] Leopold Podlogar je sklicujoč se na Valvasorja pisal, da je bil grad zgrajen leta [[1165]], kar je sicer leto prvega ohranjenega zapisa o rodbini [[Črnomaljski|Črnomaljskih]].<ref>Podlogar, Leopold: ''Kronika mesta Črnomelj in njega župe'', T. Zupan, Ljubljana, 1906 (https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/52001-53000/52013/Kronika%20mesta%20crnomlja%20in%20njega%20zupe.pdf)</ref> Gospodje Črnomaljski (von Tchernembl, ena najstarejših viteških in plemiških rodbin na Slovenskem) so svojo rodovno hišo in istoimensko gospostvo leta [[1564]] ob selitvi s [[Kranjska|Kranjske]] prodali [[Hrvaška|hrvaškemu]] [[Plemstvo|plemiču]] [[Nikola IV. Frankopan|Nikolaju Frankopanu]].<ref>{{Navedi splet |title=Imel je kar 22 otrok, a so vseeno izumrli |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/nedeljske-novice/imel-je-kar-22-otrok-a-so-vseeno-izumrli |access-date=2026-08-05 |website=slovenskenovice.delo.si |language=sl}}</ref> == Zgodovina in namembnost grajske stavbe == Novejše stavbnozgodovinske in arheološke raziskave kažejo, da je bil črnomaljski rečni okljuk, kjer stoji grad, prvotno utrjen že v pozni antiki.<ref name=":0" /> Nastanek gradu pa strokovnjaki umeščajo v začetek 13. stoletja oziroma po letu 1228; v to obdobje namreč sodijo ostanki polkrožnega obrambnega stolpa in obrambnega zidu, odkriti in analizirani med arheološkimi raziskavami leta [[2024]].<ref name=":4">{{Navedi splet |title=Nova arheološka odkritja v gradu Črnomelj: Najprej mislili, da je antika - Svet24.si |url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/kultura/nova-arheoloska-odkritja-v-gradu-crnomelj-najprej-mislili-da-je-antika-279218-1723278 |access-date=2026-08-05 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> Zaradi številnih prezidav je bila prvotna podoba gradu močno spremenjena. Največjo prenovo je doživel med letoma [[1586]] in [[1655]], ko so ga obnovili po velikem mestnem požaru, ena pomembnejših prezidav pa je dokumentirana z letnico [[1694]], ki je še danes vidna na severnem pročelju.<ref name=":0" /><ref name=":5">{{Navedi splet |last=K |first=M. |title=Obnovljeni grad Črnomelj še uradno odpira vrata |url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/obnovljeni-grad-crnomelj-se-uradno-odpira-vrata/765950 |access-date=2026-08-05 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Grad je po preselitvi gospodov Črnomaljskih v Avstrijo v 16. stoletju pogosto menjaval lastnike in s tem namembnost. Grofje Frankopani so v njem uredili upravne prostore, ki jih je oskrbnik uporabljal za stik z mestom, okoli leta [[1575]] pa tudi bivališče za dečke, ki so se izobraževali v črnomaljski protestantski šoli.<ref name=":0" /> V 17. stoletju je bil grad mdr. v lasti Franca Karla Schweigerja. Iz njegovega zapuščinskega inventarja je mogoče razbrati prve podatke o grajski opremi. Leta 1699 je gospostvo Črnomelj skupaj z gradom za dobrih sto let postalo last rodbine Lichtenberg.<ref name=":6">Smole, Majda: ''Graščine na nekdanjem Kranjskem'', DZS, Ljubljana, 1982, str. 126. (https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/20001-21000/20422/Grascine_na_nekdanjem_Kranjskem.pdf)</ref> Leta 1835 je grad prešel v meščanske roke; kupila ga je lastnica dvorca Črnomelj in poštna mojstrica v Metliki Frančiška Šebenik iz Metlike.<ref name=":6" /> Leta 1870 pa je eden od njenih dedičev Ferdinand Sladovič z odkupom ostalih dednih deležev postal edini lastnik gradu in grajskega posestva.<ref name=":6" />  Ob razprodaji Sladovičevega premoženja leta [[1897]] je grad kupil Andreas Lackner (tudi Lakner), [[Kočevarji|kočevski Nemec]] iz [[Svetli Potok|Svetlega potoka]] (nem. Lichtenbach).<ref>Todorovski, Ilinka: Josip Doltar in Črnomelj : Črnomaljski mlinar, žagar, livar in župan ter spreminjanje mesta med letoma 1880 in 1930; Črnomelj, Mestna muzejska zbirka, 2021, str. 50, 66. </ref> V njem je uredil družinsko bivališče, hotel, gostišče z vrtom in t. i. ''glassalonom''. Hotel Lakner je sčasoma postal središče črnomaljskega družabenega življenja in to vlogo ohranjal skoraj pet desetletij, do konca druge svetovne vojne.<ref>Balkovec Debevec, Marjetka: ''V Črnomlju od nekdaj bili so veseli : Črnomelj v kulturnem in družabnem utripu od druge polovice 19. stoletja do druge svetovne vojne'', Črnomelj, Občina Črnomelj, 2008, str. 149-153.- </ref> == Sedež občine, gostišče, prireditveni prostor == V gradu so od 19. stoletja delovali tudi krajevni uradi in drugi javni prostori, ki so jih občina in društva najemali od družine Lakner. Do izgradnje ljudske šole leta [[1890]] so bile v gradu učilnice, do zgraditve Sokolskega doma leta 1926 so tam prirejali čitalniške plese in gledališke predstave, v njem so imeli svoje prostore tudi pošta (do leta 1943) in okrajni uradi.<ref>{{Navedi splet |date=2022-08-11 |title=Z obnovo pritličja gradu Črnomelj oživljajo tudi mestno jedro |url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/z-obnovo-pritlicja-gradu-crnomelj-ozivljajo-tudi-mestno-jedro-2027775/ |access-date=2026-08-05 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> Med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]], po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulaciji italijanskih zasedbenih oblasti leta 1943]], ko je Črnomelj postal središče osvobojenega ozemlja, so v gradu delovali različni organi [[Narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilnega gibanja]].<ref>''Temelj našemu narodu : podobe in pomen Črnomlja za časa 2. svetovne vojne : zbornik zgodovinskih razprav ob 80-letnici zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS) 19. in 20. februarja 1944 v Črnomlju,'' znanstveni zbornik, ur. Janez Weiss [et al.], Črnomelj, Mestna muzejska zbirka, 2024. </ref> Po koncu druge svetovne vojne je bil grad nacionaliziran in je prešel v družbeno last.<ref name=":2" /> Od leta 1955 je v gradu sedež Občine Črnomelj, v posameznih prostorih delujejo občinski oz. upravni uradi. V pritličnih prostorih se je nadaljevala gostinska dejavnost. Leta 1973 so v veliki prenovi za gostinske namene uredili atrijsko dvorišče in grajsko klet; v okviru Gostilne Grad so delovali restavracija, bife, vrt in diskoteka. V 90. letih, v obdobju tranzicije in [[Privatizacija|privatizacije]], ko so gostinsko podjetje lastninsko preoblikovali, je stavbo lastniško prevzela Slovenska razvojna družba (SRD), gostinska dejavnost pa je postopno ugasnila.<ref name=":1" /> Grad so kot izstopajoč element srednjeveške urbanistične zasnove mesta Črnomelj leta [[2003]] razglasili za [[Kulturni spomenik Slovenije|kulturni spomenik]] lokalnega pomena (EŠD 9258).<ref>''Sklep o razglasitvi objekta Grad za kulturni spomenik lokalnega pomena'', 17. 7. 2003 (https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_SKLE4864)</ref> Od leta [[2008]] v grajskemu atriju vsak avgust poteka študentski festival Črnfest, z glasbenimi in kulturnimi prireditvami.[https://crnfest.si/] Občina Črnomelj je leta 2017 odkupila vse grajske prostore in začela postopno prenovo gradu.<ref>{{Navedi splet |last=d.o.o |first=Arctur |title=Prenovljeni Grad Črnomelj – novo središče kulturnega in družabnega utripa Bele krajine |url=https://crnomelj.si/sl/za-obcane/novice/2025102314181688/prenovljeni-grad-crnomelj-novo-sredisce-kulturnega-in-druzabnega-utripa-bele-krajine/ |access-date=2026-08-05 |website=crnomelj.si |language=sl}}</ref> == Prenova gradu Črnomelj == Manjša prenova grajskih kletnih prostorov je bila izvedena med letoma [[2020]] in [[2023]], v okviru čezmejnega evropskega projekta ''kulTura'' za oživljanje dediščine s sodobnimi prijemi.<ref>{{Navedi splet |title=Dobre zgodbe Evrope: Čezmejna dediščina za sodoben in dostopen turizem - Pomurec.com |url=https://www.pomurec.com/vsebina/96340/Dobre_zgodbe_Evrope__Cezmejna_dediscina_za_sodoben_in_dostopen_turizem. |access-date=2026-08-05 |website=www.pomurec.com |language=sl}}</ref> Takrat so prenovili del starega mestnega jedra, v kletnih prostorih gradu pa odprli Zakladnico (leta 2020) in javno stranišče (leta 2023).<ref>{{Navedi splet |date=2025-04-07 |title=Atelje Ostan Pavlin: Zakladnica mesta Črnomelj |url=https://outsider.si/zakladnica-mesta-crnomelj/ |access-date=2026-08-05 |website=OUTSIDER |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Črnomelj se ponaša z naj javnim straniščem - Radio Odeon |url=https://radio-odeon.com/novice/crnomelj-se-ponasa-z-naj-javnim-straniscem-1/ |archive-url=http://web.archive.org/web/20231118124824/https://radio-odeon.com/novice/crnomelj-se-ponasa-z-naj-javnim-straniscem-1/ |archive-date=2023-11-18 |access-date=2026-08-05 |website=www.radio-odeon.com |language=sl-SI}}</ref> Velika prenovitvena dela pa so se začela leta [[2021]] z obnovo atrijskega dvorišča, in se leta 2023 nadaljevala s prenovo pritličnih in kletnih prostorov v okviru projekta ''Branilci krone in meja''.<ref>{{Navedi splet |last=d.o.o |first=Arctur |title=Branilci krone in meja, projekt obnove ter oživitve pritličja gradu Črnomelj in mestnega jedra Črnomelj |url=https://www.crnomelj.si/sl/o-obcini/projekti-in-investicije/2022010416205498/branilci-krone-in-meja-projekt-obnove-ter-ozivitve-pritlicja-gradu-crnomelj-in-mestnega-jedra-crnomelj |access-date=2026-08-05 |website=www.crnomelj.si |language=sl}}</ref> V petih letih (2020-2025) je bilo prenovljenih 922 m² pritličnih in kletnih prostorov. Izvedena so bila gradbena in inštalacijska dela, sanacija vlage, obnova fasade, ureditev drenaže, prenova tlakov in ometov ter ureditev javnih sanitarij. Vsa dela so bila izvedena v skladu s konservatorskimi smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Projekt je bil vreden 1.982.459,15 evra. Ministrstvo za kulturo je s sredstvi Načrta za okrevanje in odpornost ter Evropske unije – ''NextGenerationEU'' prispevalo 1.291.492 evrov, Občina Črnomelj pa 690.967 evrov.<ref>{{Navedi splet |last=P |first=A. |title=Prenova gradu Črnomelj zaključena. Za obnovo samostana Kostanjevica na Krki zagotovljena sredstva. |url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/prenova-gradu-crnomelj-zakljucena-za-obnovo-samostana-kostanjevica-na-krki-zagotovljena-sredstva/762068 |access-date=2026-08-05 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=d.o.o |first=Arctur |title=Slovesno odprtje prenovljenega gradu Črnomelj |url=https://crnomelj.si/sl/za-obcane/novice/2025120220464479/slovesno-odprtje-prenovljenega-gradu-crnomelj/ |access-date=2026-08-05 |website=crnomelj.si |language=sl}}</ref> Ob prenovi so bila izvedena tudi arheološka izkopavanja, pri katerih so odkrili del srednjeveškega obrambnega stolpa. Ostanki so predstavljeni in situ kot del nove muzejske predstavitve gradu.<ref name=":4" /> Prenovljeni prostori so namenjeni kulturnim, izobraževalnim in družabnim dejavnostim, med drugim razstavam, koncertom, delavnicam, porokam in drugim javnim prireditvam.<ref name=":5" /><ref>https://www.radio-odeon.com/novice/v-crnomlju-tudi-uradno-odprli-prenovljeni-grad/</ref> == Sklici == <!-- Za pomoč pri ustvarjanju sklicev glejte https://sl.wikipedia.org/wiki/Pomoč:Navajanje za začetnike. --> {{sklici}} == Zunanje povezave == * Občina Črnomelj: Načrt upravljanja za kulturni spomenik Grad Črnomelj, januar 2022-januar 2032 (https://www.crnomelj.si/mma/Na__rt_upravljanja_-_grad___rnomelj_kon__ni_OS.pdf/2022022409295803/?m=1645691398) * https://gradcrnomelj.eu <!-- Kategorija --> 1otiphpb0fe6h7t9vgh8tmhftekee9c 6731500 6731497 2026-08-05T17:03:39Z Doltarca 215232 6731500 wikitext text/x-wiki {{Userspace draft|source=Čarovnik za članke|date=avgust 2026}} {{Subst:Nul| ← te vrstice ne spreminjajte; datum se nastavi samodejno}} = Grad Črnomelj = '''Grad Črnomelj''' je najstarejša ohranjena zgodovinska stavba v [[Črnomelj|Črnomlju]], ob kateri je zraslo srednjeveško mestno jedro. Stoji na najožjem delu naravnega rečnega pomola, nad suhim jarkom med rekama [[Dobličica|Dobličico]] in [[Lahinja|Lahinjo]], kar je bila v času izgradnje obrambno najboljša lega.<ref>{{Navedi splet |title=Obiščite Črnomelj I Zgodovinska mesta |url=https://www.zgodovinska-mesta.si/mesta/crnomelj/ |access-date=2026-08-05 |website=Združenje zgodovinskih mest Slovenije |language=sl-SI}}</ref><ref name=":0">Weiss, Janez: »Ubogo pogorelo mestece«, v: ''Da ogen vun ne pride : zbornik ob praznovanju 130-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Črnomelj'', Črnomelj, PGD, 2011</ref> V prvem nadstropju gradu je od 50. let 20. stoletja sedež [[Občina Črnomelj|Občine Črnomelj]].<ref name=":1">Občina Črnomelj: ''Načrt upravljanja za kulturni spomenik Grad Črnomelj'', januar 2022-januar 2032 (<nowiki>https://www.crnomelj.si/mma/Na__rt_upravljanja_-_grad___rnomelj_kon__ni_OS.pdf/2022022409295803/?m=1645691398</nowiki>)</ref> Po prenovi gradu, končani leta [[2025]], so pritličje, grajski atrij in klet namenjeni ohranjanju kulturne dediščine in zgodovinskega spomina ter kulturnim, izobraževalnim in družabnim prireditvam.<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Š |first=N. |title=Črnomaljski grad na pragu prenove. Nadaljuje se oživitev starega mestnega jedra. |url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/crnomaljski-grad-na-pragu-prenove-nadaljuje-se-ozivitev-starega-mestnega-jedra/635026 |access-date=2026-08-05 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Stavbo črnomaljskega gradu je treba razlikovati od t. i. Stoničevega gradu v Črnomlju (Hof Tschernembl), zgrajenega v 17. stoletju, ki stoji v neposredni bližini.<ref>{{Navedi splet |last=admin |date=2011-08-24 |title=Stoničev grad (Hof Tschernembl) |url=https://gradovislovenije.si/project/stonicev-grad/ |access-date=2026-08-05 |website=www.gradovislovenije.si |language=sl-SI}}</ref> == Rodovna hiša Črnomaljskih == Nastanek gradu še ni povsem raziskan. Po starejših zgodovinskih virih je grad v 12. stoletju sezidal Oton Kraški, kot utrdbo za nadzor dostopa na rečni pomol.<ref>{{Navedi splet |title=Prvi zgodovinski zbornik o Črnomlju |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/prvi-zgodovinski-zbornik-o-crnomlju/158549 |access-date=2026-08-05 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Polihistor [[Janez Vajkard Valvasor]] je iz [[Rodoslovje|genealogije]] [[Baron|baronov]] iz Neuhausa (Novega Grada na Krasu, danes [[Podgrad, Ilirska Bistrica|Podgrada pri Ilirski Bistrici]]) sklepal, da se je to zgodilo približno 500 let pred izidom [[Slava vojvodine Kranjske|Slave vojvodine Kranjske]] (izšla leta [[1679]]).<ref name=":3">Valvasor,Janez Vajkard: ''Čast in slava vojvodine Kranjske,'' Ljubljana : Zavod Dežela Kranjska, 2009-2013, COBISS-ID: 247151616</ref> Po Valvasorjevih navedbah je Oton Kraški (Oto Von Karstberg) grad imenoval Črnomelj (Tschernembl) ter se po njem poimenoval tudi sam: »''In tako so se tako on kot njegovi potomci imenovali gospodje Črnomaljski. To je torej matična hiša gospodov Črnomaljskih, ki so bili dedni točaji Kranjske in Slovenske marke.''«<ref name=":3" /> Prvi črnomaljski [[Kronika|kronist]] Leopold Podlogar je sklicujoč se na Valvasorja pisal, da je bil grad zgrajen leta [[1165]], kar je sicer leto prvega ohranjenega zapisa o rodbini [[Črnomaljski|Črnomaljskih]].<ref>Podlogar, Leopold: ''Kronika mesta Črnomelj in njega župe'', T. Zupan, Ljubljana, 1906 (https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/52001-53000/52013/Kronika%20mesta%20crnomlja%20in%20njega%20zupe.pdf)</ref> Gospodje Črnomaljski (von Tchernembl, ena najstarejših viteških in plemiških rodbin na Slovenskem) so svojo rodovno hišo in istoimensko gospostvo leta [[1564]] ob selitvi s [[Kranjska|Kranjske]] prodali [[Hrvaška|hrvaškemu]] [[Plemstvo|plemiču]] [[Nikola IV. Frankopan|Nikolaju Frankopanu]].<ref>{{Navedi splet |title=Imel je kar 22 otrok, a so vseeno izumrli |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/nedeljske-novice/imel-je-kar-22-otrok-a-so-vseeno-izumrli |access-date=2026-08-05 |website=slovenskenovice.delo.si |language=sl}}</ref> == Zgodovina in namembnost grajske stavbe == Novejše stavbnozgodovinske in arheološke raziskave kažejo, da je bil črnomaljski rečni okljuk, kjer stoji grad, prvotno utrjen že v pozni antiki.<ref name=":0" /> Nastanek gradu pa strokovnjaki umeščajo v začetek 13. stoletja oziroma po letu 1228; v to obdobje namreč sodijo ostanki polkrožnega obrambnega stolpa in obrambnega zidu, odkriti in analizirani med arheološkimi raziskavami leta [[2024]].<ref name=":4">{{Navedi splet |title=Nova arheološka odkritja v gradu Črnomelj: Najprej mislili, da je antika - Svet24.si |url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/kultura/nova-arheoloska-odkritja-v-gradu-crnomelj-najprej-mislili-da-je-antika-279218-1723278 |access-date=2026-08-05 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> Zaradi številnih prezidav je bila prvotna podoba gradu močno spremenjena. Največjo prenovo je doživel med letoma [[1586]] in [[1655]], ko so ga obnovili po velikem mestnem požaru, ena pomembnejših prezidav pa je dokumentirana z letnico [[1694]], ki je še danes vidna na severnem pročelju.<ref name=":0" /><ref name=":5">{{Navedi splet |last=K |first=M. |title=Obnovljeni grad Črnomelj še uradno odpira vrata |url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/obnovljeni-grad-crnomelj-se-uradno-odpira-vrata/765950 |access-date=2026-08-05 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Grad je po preselitvi gospodov Črnomaljskih v Avstrijo v 16. stoletju pogosto menjaval lastnike in s tem namembnost. Grofje Frankopani so v njem uredili upravne prostore, ki jih je oskrbnik uporabljal za stik z mestom, okoli leta [[1575]] pa tudi bivališče za dečke, ki so se izobraževali v črnomaljski protestantski šoli.<ref name=":0" /> V 17. stoletju je bil grad mdr. v lasti Franca Karla Schweigerja. Iz njegovega zapuščinskega inventarja je mogoče razbrati prve podatke o grajski opremi. Leta 1699 je gospostvo Črnomelj skupaj z gradom za dobrih sto let postalo last rodbine Lichtenberg.<ref name=":6">Smole, Majda: ''Graščine na nekdanjem Kranjskem'', DZS, Ljubljana, 1982, str. 126. (https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/20001-21000/20422/Grascine_na_nekdanjem_Kranjskem.pdf)</ref> Leta 1835 je grad prešel v meščanske roke; kupila ga je lastnica dvorca Črnomelj in poštna mojstrica v Metliki Frančiška Šebenik iz Metlike.<ref name=":6" /> Leta 1870 pa je eden od njenih dedičev Ferdinand Sladovič z odkupom ostalih dednih deležev postal edini lastnik gradu in grajskega posestva.<ref name=":6" />  Ob razprodaji Sladovičevega premoženja leta [[1897]] je grad kupil Andreas Lackner (tudi Lakner), [[Kočevarji|kočevski Nemec]] iz [[Svetli Potok|Svetlega potoka]] (nem. Lichtenbach).<ref>Todorovski, Ilinka: Josip Doltar in Črnomelj : Črnomaljski mlinar, žagar, livar in župan ter spreminjanje mesta med letoma 1880 in 1930; Črnomelj, Mestna muzejska zbirka, 2021, str. 50, 66. </ref> V njem je uredil družinsko bivališče, hotel, gostišče z vrtom in t. i. ''glassalonom''. Hotel Lakner je sčasoma postal središče črnomaljskega družabenega življenja in to vlogo ohranjal skoraj pet desetletij, do konca druge svetovne vojne.<ref>Balkovec Debevec, Marjetka: ''V Črnomlju od nekdaj bili so veseli : Črnomelj v kulturnem in družabnem utripu od druge polovice 19. stoletja do druge svetovne vojne'', Črnomelj, Občina Črnomelj, 2008, str. 149-153.- </ref> == Sedež občine, gostišče, prireditveni prostor == V gradu so od 19. stoletja delovali tudi krajevni uradi in drugi javni prostori, ki so jih občina in društva najemali od družine Lakner. Do izgradnje ljudske šole leta [[1890]] so bile v gradu učilnice, do zgraditve Sokolskega doma leta 1926 so tam prirejali čitalniške plese in gledališke predstave, v njem so imeli svoje prostore tudi pošta (do leta 1943) in okrajni uradi.<ref>{{Navedi splet |date=2022-08-11 |title=Z obnovo pritličja gradu Črnomelj oživljajo tudi mestno jedro |url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/z-obnovo-pritlicja-gradu-crnomelj-ozivljajo-tudi-mestno-jedro-2027775/ |access-date=2026-08-05 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> Med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]], po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulaciji italijanskih zasedbenih oblasti leta 1943]], ko je Črnomelj postal središče osvobojenega ozemlja, so v gradu delovali različni organi [[Narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilnega gibanja]].<ref>''Temelj našemu narodu : podobe in pomen Črnomlja za časa 2. svetovne vojne : zbornik zgodovinskih razprav ob 80-letnici zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS) 19. in 20. februarja 1944 v Črnomlju,'' znanstveni zbornik, ur. Janez Weiss [et al.], Črnomelj, Mestna muzejska zbirka, 2024. </ref> Po koncu druge svetovne vojne je bil grad nacionaliziran in je prešel v družbeno last.<ref name=":2" /> Od leta 1955 je v gradu sedež Občine Črnomelj, v posameznih prostorih delujejo občinski oz. upravni uradi. V pritličnih prostorih se je nadaljevala gostinska dejavnost. Leta 1973 so v veliki prenovi za gostinske namene uredili atrijsko dvorišče in grajsko klet; v okviru Gostilne Grad so delovali restavracija, bife, vrt in diskoteka. V 90. letih, v obdobju tranzicije in [[Privatizacija|privatizacije]], ko so gostinsko podjetje lastninsko preoblikovali, je stavbo lastniško prevzela Slovenska razvojna družba (SRD), gostinska dejavnost pa je postopno ugasnila.<ref name=":1" /> Grad so kot izstopajoč element srednjeveške urbanistične zasnove mesta Črnomelj leta [[2003]] razglasili za [[Kulturni spomenik Slovenije|kulturni spomenik]] lokalnega pomena (EŠD 9258).<ref>''Sklep o razglasitvi objekta Grad za kulturni spomenik lokalnega pomena'', 17. 7. 2003 (https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_SKLE4864)</ref> Od leta [[2008]] v grajskemu atriju vsak avgust poteka študentski festival Črnfest, z glasbenimi in kulturnimi prireditvami.[https://crnfest.si/] Občina Črnomelj je leta 2017 odkupila vse grajske prostore in začela postopno prenovo gradu.<ref>{{Navedi splet |last=d.o.o |first=Arctur |title=Prenovljeni Grad Črnomelj – novo središče kulturnega in družabnega utripa Bele krajine |url=https://crnomelj.si/sl/za-obcane/novice/2025102314181688/prenovljeni-grad-crnomelj-novo-sredisce-kulturnega-in-druzabnega-utripa-bele-krajine/ |access-date=2026-08-05 |website=crnomelj.si |language=sl}}</ref> == Prenova gradu Črnomelj == Manjša prenova grajskih kletnih prostorov je bila izvedena med letoma [[2020]] in [[2023]], v okviru čezmejnega evropskega projekta ''kulTura'' za oživljanje dediščine s sodobnimi prijemi.<ref>{{Navedi splet |title=Dobre zgodbe Evrope: Čezmejna dediščina za sodoben in dostopen turizem - Pomurec.com |url=https://www.pomurec.com/vsebina/96340/Dobre_zgodbe_Evrope__Cezmejna_dediscina_za_sodoben_in_dostopen_turizem. |access-date=2026-08-05 |website=www.pomurec.com |language=sl}}</ref> Takrat so prenovili del starega mestnega jedra, v kletnih prostorih gradu pa odprli Zakladnico (leta 2020) in javno stranišče (leta 2023).<ref>{{Navedi splet |date=2025-04-07 |title=Atelje Ostan Pavlin: Zakladnica mesta Črnomelj |url=https://outsider.si/zakladnica-mesta-crnomelj/ |access-date=2026-08-05 |website=OUTSIDER |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Črnomelj se ponaša z naj javnim straniščem - Radio Odeon |url=https://radio-odeon.com/novice/crnomelj-se-ponasa-z-naj-javnim-straniscem-1/ |archive-url=http://web.archive.org/web/20231118124824/https://radio-odeon.com/novice/crnomelj-se-ponasa-z-naj-javnim-straniscem-1/ |archive-date=2023-11-18 |access-date=2026-08-05 |website=www.radio-odeon.com |language=sl-SI}}</ref> Velika prenovitvena dela pa so se začela leta [[2021]] z obnovo atrijskega dvorišča, in se leta 2023 nadaljevala s prenovo pritličnih in kletnih prostorov v okviru projekta ''Branilci krone in meja''.<ref>{{Navedi splet |last=d.o.o |first=Arctur |title=Branilci krone in meja, projekt obnove ter oživitve pritličja gradu Črnomelj in mestnega jedra Črnomelj |url=https://www.crnomelj.si/sl/o-obcini/projekti-in-investicije/2022010416205498/branilci-krone-in-meja-projekt-obnove-ter-ozivitve-pritlicja-gradu-crnomelj-in-mestnega-jedra-crnomelj |access-date=2026-08-05 |website=www.crnomelj.si |language=sl}}</ref> V petih letih (2020-2025) je bilo prenovljenih 922 m² pritličnih in kletnih prostorov. Izvedena so bila gradbena in inštalacijska dela, sanacija vlage, obnova fasade, ureditev drenaže, prenova tlakov in ometov ter ureditev javnih sanitarij. Vsa dela so bila izvedena v skladu s konservatorskimi smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Projekt je bil vreden 1.982.459,15 evra. Ministrstvo za kulturo je s sredstvi Načrta za okrevanje in odpornost ter Evropske unije – ''NextGenerationEU'' prispevalo 1.291.492 evrov, Občina Črnomelj pa 690.967 evrov.<ref>{{Navedi splet |last=P |first=A. |title=Prenova gradu Črnomelj zaključena. Za obnovo samostana Kostanjevica na Krki zagotovljena sredstva. |url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/prenova-gradu-crnomelj-zakljucena-za-obnovo-samostana-kostanjevica-na-krki-zagotovljena-sredstva/762068 |access-date=2026-08-05 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=d.o.o |first=Arctur |title=Slovesno odprtje prenovljenega gradu Črnomelj |url=https://crnomelj.si/sl/za-obcane/novice/2025120220464479/slovesno-odprtje-prenovljenega-gradu-crnomelj/ |access-date=2026-08-05 |website=crnomelj.si |language=sl}}</ref> Ob prenovi so bila izvedena tudi arheološka izkopavanja, pri katerih so odkrili del srednjeveškega obrambnega stolpa. Ostanki so predstavljeni in situ kot del nove muzejske predstavitve gradu.<ref name=":4" /> Prenovljeni prostori so namenjeni kulturnim, izobraževalnim in družabnim dejavnostim, med drugim razstavam, koncertom, delavnicam, porokam in drugim javnim prireditvam.<ref name=":5" /><ref>https://www.radio-odeon.com/novice/v-crnomlju-tudi-uradno-odprli-prenovljeni-grad/</ref> == Sklici == <!-- Za pomoč pri ustvarjanju sklicev glejte https://sl.wikipedia.org/wiki/Pomoč:Navajanje za začetnike. --> {{sklici}} == Zunanje povezave == * https://gradcrnomelj.eu <!-- Kategorija --> a1ao8sbhryn71tkmu3bce06n4se4ltl 6731505 6731500 2026-08-05T17:04:52Z Doltarca 215232 6731505 wikitext text/x-wiki {{Userspace draft|source=Čarovnik za članke|date=avgust 2026}} {{Subst:Nul| ← te vrstice ne spreminjajte; datum se nastavi samodejno}} = Grad Črnomelj = '''Grad Črnomelj''' je najstarejša ohranjena zgodovinska stavba v [[Črnomelj|Črnomlju]], ob kateri je zraslo srednjeveško mestno jedro. Stoji na najožjem delu naravnega rečnega pomola, nad suhim jarkom med rekama [[Dobličica|Dobličico]] in [[Lahinja|Lahinjo]], kar je bila v času izgradnje obrambno najboljša lega.<ref>{{Navedi splet |title=Obiščite Črnomelj I Zgodovinska mesta |url=https://www.zgodovinska-mesta.si/mesta/crnomelj/ |access-date=2026-08-05 |website=Združenje zgodovinskih mest Slovenije |language=sl-SI}}</ref><ref name=":0">Weiss, Janez: »Ubogo pogorelo mestece«, v: ''Da ogen vun ne pride : zbornik ob praznovanju 130-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Črnomelj'', Črnomelj, PGD, 2011</ref> V prvem nadstropju gradu je od 50. let 20. stoletja sedež [[Občina Črnomelj|Občine Črnomelj]].<ref name=":1">Občina Črnomelj: ''Načrt upravljanja za kulturni spomenik Grad Črnomelj'', januar 2022-januar 2032 (<nowiki>https://www.crnomelj.si/mma/Na__rt_upravljanja_-_grad___rnomelj_kon__ni_OS.pdf/2022022409295803/?m=1645691398</nowiki>)</ref> Po prenovi gradu, končani leta [[2025]], so pritličje, grajski atrij in klet namenjeni ohranjanju kulturne dediščine in zgodovinskega spomina ter kulturnim, izobraževalnim in družabnim prireditvam.<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Š |first=N. |title=Črnomaljski grad na pragu prenove. Nadaljuje se oživitev starega mestnega jedra. |url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/crnomaljski-grad-na-pragu-prenove-nadaljuje-se-ozivitev-starega-mestnega-jedra/635026 |access-date=2026-08-05 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Stavbo črnomaljskega gradu je treba razlikovati od t. i. črnomaljskega dvorca oz. Stoničevega gradu v Črnomlju (Hof Tschernembl), zgrajenega v 17. stoletju, ki stoji v neposredni bližini.<ref>{{Navedi splet |last=admin |date=2011-08-24 |title=Stoničev grad (Hof Tschernembl) |url=https://gradovislovenije.si/project/stonicev-grad/ |access-date=2026-08-05 |website=www.gradovislovenije.si |language=sl-SI}}</ref> == Rodovna hiša Črnomaljskih == Nastanek gradu še ni povsem raziskan. Po starejših zgodovinskih virih je grad v 12. stoletju sezidal Oton Kraški, kot utrdbo za nadzor dostopa na rečni pomol.<ref>{{Navedi splet |title=Prvi zgodovinski zbornik o Črnomlju |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/prvi-zgodovinski-zbornik-o-crnomlju/158549 |access-date=2026-08-05 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Polihistor [[Janez Vajkard Valvasor]] je iz [[Rodoslovje|genealogije]] [[Baron|baronov]] iz Neuhausa (Novega Grada na Krasu, danes [[Podgrad, Ilirska Bistrica|Podgrada pri Ilirski Bistrici]]) sklepal, da se je to zgodilo približno 500 let pred izidom [[Slava vojvodine Kranjske|Slave vojvodine Kranjske]] (izšla leta [[1679]]).<ref name=":3">Valvasor,Janez Vajkard: ''Čast in slava vojvodine Kranjske,'' Ljubljana : Zavod Dežela Kranjska, 2009-2013, COBISS-ID: 247151616</ref> Po Valvasorjevih navedbah je Oton Kraški (Oto Von Karstberg) grad imenoval Črnomelj (Tschernembl) ter se po njem poimenoval tudi sam: »''In tako so se tako on kot njegovi potomci imenovali gospodje Črnomaljski. To je torej matična hiša gospodov Črnomaljskih, ki so bili dedni točaji Kranjske in Slovenske marke.''«<ref name=":3" /> Prvi črnomaljski [[Kronika|kronist]] Leopold Podlogar je sklicujoč se na Valvasorja pisal, da je bil grad zgrajen leta [[1165]], kar je sicer leto prvega ohranjenega zapisa o rodbini [[Črnomaljski|Črnomaljskih]].<ref>Podlogar, Leopold: ''Kronika mesta Črnomelj in njega župe'', T. Zupan, Ljubljana, 1906 (https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/52001-53000/52013/Kronika%20mesta%20crnomlja%20in%20njega%20zupe.pdf)</ref> Gospodje Črnomaljski (von Tchernembl, ena najstarejših viteških in plemiških rodbin na Slovenskem) so svojo rodovno hišo in istoimensko gospostvo leta [[1564]] ob selitvi s [[Kranjska|Kranjske]] prodali [[Hrvaška|hrvaškemu]] [[Plemstvo|plemiču]] [[Nikola IV. Frankopan|Nikolaju Frankopanu]].<ref>{{Navedi splet |title=Imel je kar 22 otrok, a so vseeno izumrli |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/nedeljske-novice/imel-je-kar-22-otrok-a-so-vseeno-izumrli |access-date=2026-08-05 |website=slovenskenovice.delo.si |language=sl}}</ref> == Zgodovina in namembnost grajske stavbe == Novejše stavbnozgodovinske in arheološke raziskave kažejo, da je bil črnomaljski rečni okljuk, kjer stoji grad, prvotno utrjen že v pozni antiki.<ref name=":0" /> Nastanek gradu pa strokovnjaki umeščajo v začetek 13. stoletja oziroma po letu 1228; v to obdobje namreč sodijo ostanki polkrožnega obrambnega stolpa in obrambnega zidu, odkriti in analizirani med arheološkimi raziskavami leta [[2024]].<ref name=":4">{{Navedi splet |title=Nova arheološka odkritja v gradu Črnomelj: Najprej mislili, da je antika - Svet24.si |url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/kultura/nova-arheoloska-odkritja-v-gradu-crnomelj-najprej-mislili-da-je-antika-279218-1723278 |access-date=2026-08-05 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> Zaradi številnih prezidav je bila prvotna podoba gradu močno spremenjena. Največjo prenovo je doživel med letoma [[1586]] in [[1655]], ko so ga obnovili po velikem mestnem požaru, ena pomembnejših prezidav pa je dokumentirana z letnico [[1694]], ki je še danes vidna na severnem pročelju.<ref name=":0" /><ref name=":5">{{Navedi splet |last=K |first=M. |title=Obnovljeni grad Črnomelj še uradno odpira vrata |url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/obnovljeni-grad-crnomelj-se-uradno-odpira-vrata/765950 |access-date=2026-08-05 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Grad je po preselitvi gospodov Črnomaljskih v Avstrijo v 16. stoletju pogosto menjaval lastnike in s tem namembnost. Grofje Frankopani so v njem uredili upravne prostore, ki jih je oskrbnik uporabljal za stik z mestom, okoli leta [[1575]] pa tudi bivališče za dečke, ki so se izobraževali v črnomaljski protestantski šoli.<ref name=":0" /> V 17. stoletju je bil grad mdr. v lasti Franca Karla Schweigerja. Iz njegovega zapuščinskega inventarja je mogoče razbrati prve podatke o grajski opremi. Leta 1699 je gospostvo Črnomelj skupaj z gradom za dobrih sto let postalo last rodbine Lichtenberg.<ref name=":6">Smole, Majda: ''Graščine na nekdanjem Kranjskem'', DZS, Ljubljana, 1982, str. 126. (https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/20001-21000/20422/Grascine_na_nekdanjem_Kranjskem.pdf)</ref> Leta 1835 je grad prešel v meščanske roke; kupila ga je lastnica dvorca Črnomelj in poštna mojstrica v Metliki Frančiška Šebenik iz Metlike.<ref name=":6" /> Leta 1870 pa je eden od njenih dedičev Ferdinand Sladovič z odkupom ostalih dednih deležev postal edini lastnik gradu in grajskega posestva.<ref name=":6" />  Ob razprodaji Sladovičevega premoženja leta [[1897]] je grad kupil Andreas Lackner (tudi Lakner), [[Kočevarji|kočevski Nemec]] iz [[Svetli Potok|Svetlega potoka]] (nem. Lichtenbach).<ref>Todorovski, Ilinka: Josip Doltar in Črnomelj : Črnomaljski mlinar, žagar, livar in župan ter spreminjanje mesta med letoma 1880 in 1930; Črnomelj, Mestna muzejska zbirka, 2021, str. 50, 66. </ref> V njem je uredil družinsko bivališče, hotel, gostišče z vrtom in t. i. ''glassalonom''. Hotel Lakner je sčasoma postal središče črnomaljskega družabenega življenja in to vlogo ohranjal skoraj pet desetletij, do konca druge svetovne vojne.<ref>Balkovec Debevec, Marjetka: ''V Črnomlju od nekdaj bili so veseli : Črnomelj v kulturnem in družabnem utripu od druge polovice 19. stoletja do druge svetovne vojne'', Črnomelj, Občina Črnomelj, 2008, str. 149-153.- </ref> == Sedež občine, gostišče, prireditveni prostor == V gradu so od 19. stoletja delovali tudi krajevni uradi in drugi javni prostori, ki so jih občina in društva najemali od družine Lakner. Do izgradnje ljudske šole leta [[1890]] so bile v gradu učilnice, do zgraditve Sokolskega doma leta 1926 so tam prirejali čitalniške plese in gledališke predstave, v njem so imeli svoje prostore tudi pošta (do leta 1943) in okrajni uradi.<ref>{{Navedi splet |date=2022-08-11 |title=Z obnovo pritličja gradu Črnomelj oživljajo tudi mestno jedro |url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/z-obnovo-pritlicja-gradu-crnomelj-ozivljajo-tudi-mestno-jedro-2027775/ |access-date=2026-08-05 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> Med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]], po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulaciji italijanskih zasedbenih oblasti leta 1943]], ko je Črnomelj postal središče osvobojenega ozemlja, so v gradu delovali različni organi [[Narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilnega gibanja]].<ref>''Temelj našemu narodu : podobe in pomen Črnomlja za časa 2. svetovne vojne : zbornik zgodovinskih razprav ob 80-letnici zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS) 19. in 20. februarja 1944 v Črnomlju,'' znanstveni zbornik, ur. Janez Weiss [et al.], Črnomelj, Mestna muzejska zbirka, 2024. </ref> Po koncu druge svetovne vojne je bil grad nacionaliziran in je prešel v družbeno last.<ref name=":2" /> Od leta 1955 je v gradu sedež Občine Črnomelj, v posameznih prostorih delujejo občinski oz. upravni uradi. V pritličnih prostorih se je nadaljevala gostinska dejavnost. Leta 1973 so v veliki prenovi za gostinske namene uredili atrijsko dvorišče in grajsko klet; v okviru Gostilne Grad so delovali restavracija, bife, vrt in diskoteka. V 90. letih, v obdobju tranzicije in [[Privatizacija|privatizacije]], ko so gostinsko podjetje lastninsko preoblikovali, je stavbo lastniško prevzela Slovenska razvojna družba (SRD), gostinska dejavnost pa je postopno ugasnila.<ref name=":1" /> Grad so kot izstopajoč element srednjeveške urbanistične zasnove mesta Črnomelj leta [[2003]] razglasili za [[Kulturni spomenik Slovenije|kulturni spomenik]] lokalnega pomena (EŠD 9258).<ref>''Sklep o razglasitvi objekta Grad za kulturni spomenik lokalnega pomena'', 17. 7. 2003 (https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_SKLE4864)</ref> Od leta [[2008]] v grajskemu atriju vsak avgust poteka študentski festival Črnfest, z glasbenimi in kulturnimi prireditvami.[https://crnfest.si/] Občina Črnomelj je leta 2017 odkupila vse grajske prostore in začela postopno prenovo gradu.<ref>{{Navedi splet |last=d.o.o |first=Arctur |title=Prenovljeni Grad Črnomelj – novo središče kulturnega in družabnega utripa Bele krajine |url=https://crnomelj.si/sl/za-obcane/novice/2025102314181688/prenovljeni-grad-crnomelj-novo-sredisce-kulturnega-in-druzabnega-utripa-bele-krajine/ |access-date=2026-08-05 |website=crnomelj.si |language=sl}}</ref> == Prenova gradu Črnomelj == Manjša prenova grajskih kletnih prostorov je bila izvedena med letoma [[2020]] in [[2023]], v okviru čezmejnega evropskega projekta ''kulTura'' za oživljanje dediščine s sodobnimi prijemi.<ref>{{Navedi splet |title=Dobre zgodbe Evrope: Čezmejna dediščina za sodoben in dostopen turizem - Pomurec.com |url=https://www.pomurec.com/vsebina/96340/Dobre_zgodbe_Evrope__Cezmejna_dediscina_za_sodoben_in_dostopen_turizem. |access-date=2026-08-05 |website=www.pomurec.com |language=sl}}</ref> Takrat so prenovili del starega mestnega jedra, v kletnih prostorih gradu pa odprli Zakladnico (leta 2020) in javno stranišče (leta 2023).<ref>{{Navedi splet |date=2025-04-07 |title=Atelje Ostan Pavlin: Zakladnica mesta Črnomelj |url=https://outsider.si/zakladnica-mesta-crnomelj/ |access-date=2026-08-05 |website=OUTSIDER |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Črnomelj se ponaša z naj javnim straniščem - Radio Odeon |url=https://radio-odeon.com/novice/crnomelj-se-ponasa-z-naj-javnim-straniscem-1/ |archive-url=http://web.archive.org/web/20231118124824/https://radio-odeon.com/novice/crnomelj-se-ponasa-z-naj-javnim-straniscem-1/ |archive-date=2023-11-18 |access-date=2026-08-05 |website=www.radio-odeon.com |language=sl-SI}}</ref> Velika prenovitvena dela pa so se začela leta [[2021]] z obnovo atrijskega dvorišča, in se leta 2023 nadaljevala s prenovo pritličnih in kletnih prostorov v okviru projekta ''Branilci krone in meja''.<ref>{{Navedi splet |last=d.o.o |first=Arctur |title=Branilci krone in meja, projekt obnove ter oživitve pritličja gradu Črnomelj in mestnega jedra Črnomelj |url=https://www.crnomelj.si/sl/o-obcini/projekti-in-investicije/2022010416205498/branilci-krone-in-meja-projekt-obnove-ter-ozivitve-pritlicja-gradu-crnomelj-in-mestnega-jedra-crnomelj |access-date=2026-08-05 |website=www.crnomelj.si |language=sl}}</ref> V petih letih (2020-2025) je bilo prenovljenih 922 m² pritličnih in kletnih prostorov. Izvedena so bila gradbena in inštalacijska dela, sanacija vlage, obnova fasade, ureditev drenaže, prenova tlakov in ometov ter ureditev javnih sanitarij. Vsa dela so bila izvedena v skladu s konservatorskimi smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Projekt je bil vreden 1.982.459,15 evra. Ministrstvo za kulturo je s sredstvi Načrta za okrevanje in odpornost ter Evropske unije – ''NextGenerationEU'' prispevalo 1.291.492 evrov, Občina Črnomelj pa 690.967 evrov.<ref>{{Navedi splet |last=P |first=A. |title=Prenova gradu Črnomelj zaključena. Za obnovo samostana Kostanjevica na Krki zagotovljena sredstva. |url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/prenova-gradu-crnomelj-zakljucena-za-obnovo-samostana-kostanjevica-na-krki-zagotovljena-sredstva/762068 |access-date=2026-08-05 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=d.o.o |first=Arctur |title=Slovesno odprtje prenovljenega gradu Črnomelj |url=https://crnomelj.si/sl/za-obcane/novice/2025120220464479/slovesno-odprtje-prenovljenega-gradu-crnomelj/ |access-date=2026-08-05 |website=crnomelj.si |language=sl}}</ref> Ob prenovi so bila izvedena tudi arheološka izkopavanja, pri katerih so odkrili del srednjeveškega obrambnega stolpa. Ostanki so predstavljeni in situ kot del nove muzejske predstavitve gradu.<ref name=":4" /> Prenovljeni prostori so namenjeni kulturnim, izobraževalnim in družabnim dejavnostim, med drugim razstavam, koncertom, delavnicam, porokam in drugim javnim prireditvam.<ref name=":5" /><ref>https://www.radio-odeon.com/novice/v-crnomlju-tudi-uradno-odprli-prenovljeni-grad/</ref> == Sklici == <!-- Za pomoč pri ustvarjanju sklicev glejte https://sl.wikipedia.org/wiki/Pomoč:Navajanje za začetnike. --> {{sklici}} == Zunanje povezave == * https://gradcrnomelj.eu <!-- Kategorija --> gun1fxsbm731zxmc725isy8mlhv63rc 6731523 6731505 2026-08-05T17:25:17Z Doltarca 215232 predložitev z uporabo [[WP:Predložitev ČU/Čarovnik|AfC-submit-wizard]] 6731523 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|novo geslo grad črnomelj}} {{Teme osnutkov|history}} {{AfC topic|geo}} {{Predložitev ČU|||ts=20260805192517|u=Doltarca|ns=2}} {{Userspace draft|source=Čarovnik za članke|date=avgust 2026}} {{Subst:Nul| ← te vrstice ne spreminjajte; datum se nastavi samodejno}} = Grad Črnomelj = '''Grad Črnomelj''' je najstarejša ohranjena zgodovinska stavba v [[Črnomelj|Črnomlju]], ob kateri je zraslo srednjeveško mestno jedro. Stoji na najožjem delu naravnega rečnega pomola, nad suhim jarkom med rekama [[Dobličica|Dobličico]] in [[Lahinja|Lahinjo]], kar je bila v času izgradnje obrambno najboljša lega.<ref>{{Navedi splet |title=Obiščite Črnomelj I Zgodovinska mesta |url=https://www.zgodovinska-mesta.si/mesta/crnomelj/ |access-date=2026-08-05 |website=Združenje zgodovinskih mest Slovenije |language=sl-SI}}</ref><ref name=":0">Weiss, Janez: »Ubogo pogorelo mestece«, v: ''Da ogen vun ne pride : zbornik ob praznovanju 130-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Črnomelj'', Črnomelj, PGD, 2011</ref> V prvem nadstropju gradu je od 50. let 20. stoletja sedež [[Občina Črnomelj|Občine Črnomelj]].<ref name=":1">Občina Črnomelj: ''Načrt upravljanja za kulturni spomenik Grad Črnomelj'', januar 2022-januar 2032 (<nowiki>https://www.crnomelj.si/mma/Na__rt_upravljanja_-_grad___rnomelj_kon__ni_OS.pdf/2022022409295803/?m=1645691398</nowiki>)</ref> Po prenovi gradu, končani leta [[2025]], so pritličje, grajski atrij in klet namenjeni ohranjanju kulturne dediščine in zgodovinskega spomina ter kulturnim, izobraževalnim in družabnim prireditvam.<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Š |first=N. |title=Črnomaljski grad na pragu prenove. Nadaljuje se oživitev starega mestnega jedra. |url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/crnomaljski-grad-na-pragu-prenove-nadaljuje-se-ozivitev-starega-mestnega-jedra/635026 |access-date=2026-08-05 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Stavbo črnomaljskega gradu je treba razlikovati od t. i. črnomaljskega dvorca oz. Stoničevega gradu v Črnomlju (Hof Tschernembl), zgrajenega v 17. stoletju, ki stoji v neposredni bližini.<ref>{{Navedi splet |last=admin |date=2011-08-24 |title=Stoničev grad (Hof Tschernembl) |url=https://gradovislovenije.si/project/stonicev-grad/ |access-date=2026-08-05 |website=www.gradovislovenije.si |language=sl-SI}}</ref> == Rodovna hiša Črnomaljskih == Nastanek gradu še ni povsem raziskan. Po starejših zgodovinskih virih je grad v 12. stoletju sezidal Oton Kraški, kot utrdbo za nadzor dostopa na rečni pomol.<ref>{{Navedi splet |title=Prvi zgodovinski zbornik o Črnomlju |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/prvi-zgodovinski-zbornik-o-crnomlju/158549 |access-date=2026-08-05 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Polihistor [[Janez Vajkard Valvasor]] je iz [[Rodoslovje|genealogije]] [[Baron|baronov]] iz Neuhausa (Novega Grada na Krasu, danes [[Podgrad, Ilirska Bistrica|Podgrada pri Ilirski Bistrici]]) sklepal, da se je to zgodilo približno 500 let pred izidom [[Slava vojvodine Kranjske|Slave vojvodine Kranjske]] (izšla leta [[1679]]).<ref name=":3">Valvasor,Janez Vajkard: ''Čast in slava vojvodine Kranjske,'' Ljubljana : Zavod Dežela Kranjska, 2009-2013, COBISS-ID: 247151616</ref> Po Valvasorjevih navedbah je Oton Kraški (Oto Von Karstberg) grad imenoval Črnomelj (Tschernembl) ter se po njem poimenoval tudi sam: »''In tako so se tako on kot njegovi potomci imenovali gospodje Črnomaljski. To je torej matična hiša gospodov Črnomaljskih, ki so bili dedni točaji Kranjske in Slovenske marke.''«<ref name=":3" /> Prvi črnomaljski [[Kronika|kronist]] Leopold Podlogar je sklicujoč se na Valvasorja pisal, da je bil grad zgrajen leta [[1165]], kar je sicer leto prvega ohranjenega zapisa o rodbini [[Črnomaljski|Črnomaljskih]].<ref>Podlogar, Leopold: ''Kronika mesta Črnomelj in njega župe'', T. Zupan, Ljubljana, 1906 (https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/52001-53000/52013/Kronika%20mesta%20crnomlja%20in%20njega%20zupe.pdf)</ref> Gospodje Črnomaljski (von Tchernembl, ena najstarejših viteških in plemiških rodbin na Slovenskem) so svojo rodovno hišo in istoimensko gospostvo leta [[1564]] ob selitvi s [[Kranjska|Kranjske]] prodali [[Hrvaška|hrvaškemu]] [[Plemstvo|plemiču]] [[Nikola IV. Frankopan|Nikolaju Frankopanu]].<ref>{{Navedi splet |title=Imel je kar 22 otrok, a so vseeno izumrli |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/nedeljske-novice/imel-je-kar-22-otrok-a-so-vseeno-izumrli |access-date=2026-08-05 |website=slovenskenovice.delo.si |language=sl}}</ref> == Zgodovina in namembnost grajske stavbe == Novejše stavbnozgodovinske in arheološke raziskave kažejo, da je bil črnomaljski rečni okljuk, kjer stoji grad, prvotno utrjen že v pozni antiki.<ref name=":0" /> Nastanek gradu pa strokovnjaki umeščajo v začetek 13. stoletja oziroma po letu 1228; v to obdobje namreč sodijo ostanki polkrožnega obrambnega stolpa in obrambnega zidu, odkriti in analizirani med arheološkimi raziskavami leta [[2024]].<ref name=":4">{{Navedi splet |title=Nova arheološka odkritja v gradu Črnomelj: Najprej mislili, da je antika - Svet24.si |url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/kultura/nova-arheoloska-odkritja-v-gradu-crnomelj-najprej-mislili-da-je-antika-279218-1723278 |access-date=2026-08-05 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> Zaradi številnih prezidav je bila prvotna podoba gradu močno spremenjena. Največjo prenovo je doživel med letoma [[1586]] in [[1655]], ko so ga obnovili po velikem mestnem požaru, ena pomembnejših prezidav pa je dokumentirana z letnico [[1694]], ki je še danes vidna na severnem pročelju.<ref name=":0" /><ref name=":5">{{Navedi splet |last=K |first=M. |title=Obnovljeni grad Črnomelj še uradno odpira vrata |url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/obnovljeni-grad-crnomelj-se-uradno-odpira-vrata/765950 |access-date=2026-08-05 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Grad je po preselitvi gospodov Črnomaljskih v Avstrijo v 16. stoletju pogosto menjaval lastnike in s tem namembnost. Grofje Frankopani so v njem uredili upravne prostore, ki jih je oskrbnik uporabljal za stik z mestom, okoli leta [[1575]] pa tudi bivališče za dečke, ki so se izobraževali v črnomaljski protestantski šoli.<ref name=":0" /> V 17. stoletju je bil grad mdr. v lasti Franca Karla Schweigerja. Iz njegovega zapuščinskega inventarja je mogoče razbrati prve podatke o grajski opremi. Leta 1699 je gospostvo Črnomelj skupaj z gradom za dobrih sto let postalo last rodbine Lichtenberg.<ref name=":6">Smole, Majda: ''Graščine na nekdanjem Kranjskem'', DZS, Ljubljana, 1982, str. 126. (https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/20001-21000/20422/Grascine_na_nekdanjem_Kranjskem.pdf)</ref> Leta 1835 je grad prešel v meščanske roke; kupila ga je lastnica dvorca Črnomelj in poštna mojstrica v Metliki Frančiška Šebenik iz Metlike.<ref name=":6" /> Leta 1870 pa je eden od njenih dedičev Ferdinand Sladovič z odkupom ostalih dednih deležev postal edini lastnik gradu in grajskega posestva.<ref name=":6" />  Ob razprodaji Sladovičevega premoženja leta [[1897]] je grad kupil Andreas Lackner (tudi Lakner), [[Kočevarji|kočevski Nemec]] iz [[Svetli Potok|Svetlega potoka]] (nem. Lichtenbach).<ref>Todorovski, Ilinka: Josip Doltar in Črnomelj : Črnomaljski mlinar, žagar, livar in župan ter spreminjanje mesta med letoma 1880 in 1930; Črnomelj, Mestna muzejska zbirka, 2021, str. 50, 66. </ref> V njem je uredil družinsko bivališče, hotel, gostišče z vrtom in t. i. ''glassalonom''. Hotel Lakner je sčasoma postal središče črnomaljskega družabenega življenja in to vlogo ohranjal skoraj pet desetletij, do konca druge svetovne vojne.<ref>Balkovec Debevec, Marjetka: ''V Črnomlju od nekdaj bili so veseli : Črnomelj v kulturnem in družabnem utripu od druge polovice 19. stoletja do druge svetovne vojne'', Črnomelj, Občina Črnomelj, 2008, str. 149-153.- </ref> == Sedež občine, gostišče, prireditveni prostor == V gradu so od 19. stoletja delovali tudi krajevni uradi in drugi javni prostori, ki so jih občina in društva najemali od družine Lakner. Do izgradnje ljudske šole leta [[1890]] so bile v gradu učilnice, do zgraditve Sokolskega doma leta 1926 so tam prirejali čitalniške plese in gledališke predstave, v njem so imeli svoje prostore tudi pošta (do leta 1943) in okrajni uradi.<ref>{{Navedi splet |date=2022-08-11 |title=Z obnovo pritličja gradu Črnomelj oživljajo tudi mestno jedro |url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/z-obnovo-pritlicja-gradu-crnomelj-ozivljajo-tudi-mestno-jedro-2027775/ |access-date=2026-08-05 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> Med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]], po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulaciji italijanskih zasedbenih oblasti leta 1943]], ko je Črnomelj postal središče osvobojenega ozemlja, so v gradu delovali različni organi [[Narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilnega gibanja]].<ref>''Temelj našemu narodu : podobe in pomen Črnomlja za časa 2. svetovne vojne : zbornik zgodovinskih razprav ob 80-letnici zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS) 19. in 20. februarja 1944 v Črnomlju,'' znanstveni zbornik, ur. Janez Weiss [et al.], Črnomelj, Mestna muzejska zbirka, 2024. </ref> Po koncu druge svetovne vojne je bil grad nacionaliziran in je prešel v družbeno last.<ref name=":2" /> Od leta 1955 je v gradu sedež Občine Črnomelj, v posameznih prostorih delujejo občinski oz. upravni uradi. V pritličnih prostorih se je nadaljevala gostinska dejavnost. Leta 1973 so v veliki prenovi za gostinske namene uredili atrijsko dvorišče in grajsko klet; v okviru Gostilne Grad so delovali restavracija, bife, vrt in diskoteka. V 90. letih, v obdobju tranzicije in [[Privatizacija|privatizacije]], ko so gostinsko podjetje lastninsko preoblikovali, je stavbo lastniško prevzela Slovenska razvojna družba (SRD), gostinska dejavnost pa je postopno ugasnila.<ref name=":1" /> Grad so kot izstopajoč element srednjeveške urbanistične zasnove mesta Črnomelj leta [[2003]] razglasili za [[Kulturni spomenik Slovenije|kulturni spomenik]] lokalnega pomena (EŠD 9258).<ref>''Sklep o razglasitvi objekta Grad za kulturni spomenik lokalnega pomena'', 17. 7. 2003 (https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=MP_SKLE4864)</ref> Od leta [[2008]] v grajskemu atriju vsak avgust poteka študentski festival Črnfest, z glasbenimi in kulturnimi prireditvami.[https://crnfest.si/] Občina Črnomelj je leta 2017 odkupila vse grajske prostore in začela postopno prenovo gradu.<ref>{{Navedi splet |last=d.o.o |first=Arctur |title=Prenovljeni Grad Črnomelj – novo središče kulturnega in družabnega utripa Bele krajine |url=https://crnomelj.si/sl/za-obcane/novice/2025102314181688/prenovljeni-grad-crnomelj-novo-sredisce-kulturnega-in-druzabnega-utripa-bele-krajine/ |access-date=2026-08-05 |website=crnomelj.si |language=sl}}</ref> == Prenova gradu Črnomelj == Manjša prenova grajskih kletnih prostorov je bila izvedena med letoma [[2020]] in [[2023]], v okviru čezmejnega evropskega projekta ''kulTura'' za oživljanje dediščine s sodobnimi prijemi.<ref>{{Navedi splet |title=Dobre zgodbe Evrope: Čezmejna dediščina za sodoben in dostopen turizem - Pomurec.com |url=https://www.pomurec.com/vsebina/96340/Dobre_zgodbe_Evrope__Cezmejna_dediscina_za_sodoben_in_dostopen_turizem. |access-date=2026-08-05 |website=www.pomurec.com |language=sl}}</ref> Takrat so prenovili del starega mestnega jedra, v kletnih prostorih gradu pa odprli Zakladnico (leta 2020) in javno stranišče (leta 2023).<ref>{{Navedi splet |date=2025-04-07 |title=Atelje Ostan Pavlin: Zakladnica mesta Črnomelj |url=https://outsider.si/zakladnica-mesta-crnomelj/ |access-date=2026-08-05 |website=OUTSIDER |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Črnomelj se ponaša z naj javnim straniščem - Radio Odeon |url=https://radio-odeon.com/novice/crnomelj-se-ponasa-z-naj-javnim-straniscem-1/ |archive-url=http://web.archive.org/web/20231118124824/https://radio-odeon.com/novice/crnomelj-se-ponasa-z-naj-javnim-straniscem-1/ |archive-date=2023-11-18 |access-date=2026-08-05 |website=www.radio-odeon.com |language=sl-SI}}</ref> Velika prenovitvena dela pa so se začela leta [[2021]] z obnovo atrijskega dvorišča, in se leta 2023 nadaljevala s prenovo pritličnih in kletnih prostorov v okviru projekta ''Branilci krone in meja''.<ref>{{Navedi splet |last=d.o.o |first=Arctur |title=Branilci krone in meja, projekt obnove ter oživitve pritličja gradu Črnomelj in mestnega jedra Črnomelj |url=https://www.crnomelj.si/sl/o-obcini/projekti-in-investicije/2022010416205498/branilci-krone-in-meja-projekt-obnove-ter-ozivitve-pritlicja-gradu-crnomelj-in-mestnega-jedra-crnomelj |access-date=2026-08-05 |website=www.crnomelj.si |language=sl}}</ref> V petih letih (2020-2025) je bilo prenovljenih 922 m² pritličnih in kletnih prostorov. Izvedena so bila gradbena in inštalacijska dela, sanacija vlage, obnova fasade, ureditev drenaže, prenova tlakov in ometov ter ureditev javnih sanitarij. Vsa dela so bila izvedena v skladu s konservatorskimi smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Projekt je bil vreden 1.982.459,15 evra. Ministrstvo za kulturo je s sredstvi Načrta za okrevanje in odpornost ter Evropske unije – ''NextGenerationEU'' prispevalo 1.291.492 evrov, Občina Črnomelj pa 690.967 evrov.<ref>{{Navedi splet |last=P |first=A. |title=Prenova gradu Črnomelj zaključena. Za obnovo samostana Kostanjevica na Krki zagotovljena sredstva. |url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/prenova-gradu-crnomelj-zakljucena-za-obnovo-samostana-kostanjevica-na-krki-zagotovljena-sredstva/762068 |access-date=2026-08-05 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=d.o.o |first=Arctur |title=Slovesno odprtje prenovljenega gradu Črnomelj |url=https://crnomelj.si/sl/za-obcane/novice/2025120220464479/slovesno-odprtje-prenovljenega-gradu-crnomelj/ |access-date=2026-08-05 |website=crnomelj.si |language=sl}}</ref> Ob prenovi so bila izvedena tudi arheološka izkopavanja, pri katerih so odkrili del srednjeveškega obrambnega stolpa. Ostanki so predstavljeni in situ kot del nove muzejske predstavitve gradu.<ref name=":4" /> Prenovljeni prostori so namenjeni kulturnim, izobraževalnim in družabnim dejavnostim, med drugim razstavam, koncertom, delavnicam, porokam in drugim javnim prireditvam.<ref name=":5" /><ref>https://www.radio-odeon.com/novice/v-crnomlju-tudi-uradno-odprli-prenovljeni-grad/</ref> == Sklici == <!-- Za pomoč pri ustvarjanju sklicev glejte https://sl.wikipedia.org/wiki/Pomoč:Navajanje za začetnike. --> {{sklici}} == Zunanje povezave == * https://gradcrnomelj.eu <!-- Kategorija --> hu7om1fuas92vuuqhbudezgkqinbgr9 14 606553 6731541 2026-08-05T18:21:55Z Janezdrilc 3152 N 6731541 wikitext text/x-wiki {{Ktgr|[[župan]]ih [[Občina Črna na Koroškem|Občine Črna na Koroškem]]}} [[Kategorija:Občina Črna na Koroškem]] [[Kategorija:Župani občin v Sloveniji|Črna na Koroškem]] akv8rtxzm08hxbznuy64yqaujxi6j0b 10 606554 6731650 2026-08-06T04:47:30Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Predloga:Infopolje Družabne igre]] na [[Predloga:Infopolje Družabna igra]]: standardizacija 6731650 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Infopolje Družabna igra]] kxgbkmc27gezpt5qzhva9gycw1n9no6 10 606555 6731652 2026-08-06T04:47:30Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Predloga:Infopolje Družabne igre/dok]] na [[Predloga:Infopolje Družabna igra/dok]]: standardizacija 6731652 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Infopolje Družabna igra/dok]] 9clz1g7rdjiorgasao9pdc9blt6we98 1 606556 6731663 2026-08-06T06:13:16Z ~2026-43395-59 263963 /* Ni ažurirano. */ nov razdelek 6731663 wikitext text/x-wiki == Ni ažurirano. == Ni ažurirano [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-43395-59|&#126;2026-43395-59]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-43395-59|pogovor]]) 08:13, 6. avgust 2026 (CEST) ftvoouh6pkkkhy9klckiog3vkkm049b 6731685 6731663 2026-08-06T06:54:30Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Ni ažurirano. */ odgovor 6731685 wikitext text/x-wiki == Ni ažurirano. == Ni ažurirano [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-43395-59|&#126;2026-43395-59]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-43395-59|pogovor]]) 08:13, 6. avgust 2026 (CEST) :Več kot dobrodošel si, da to storiš sam (seveda z [[Wikipedija:Preverljivost|ustreznimi viri]]). [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 08:54, 6. avgust 2026 (CEST) crbkk6gld2nr9s54cf6r74kg9ztp355 0 606557 6731668 2026-08-06T06:41:00Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Sveti Marko (otok)]] na [[Sveti Marko (Kvarner)]]: ni edini otok s tem imenom 6731668 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Sveti Marko (Kvarner)]] 4rye8cpmabqzt0zudjz54dmkwugo2xc 6731678 6731668 2026-08-06T06:44:22Z Upwinxp 126544 ->[[Sveti Marko (razločitev)]] 6731678 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Sveti Marko (razločitev)]] isx66it2d6y51g20o8t6t999e5hw88p 0 606558 6731680 2026-08-06T06:49:47Z Romanm 13 preusmeritev na [[Napoleonov pohod na Rusijo]] 6731680 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Napoleonov pohod na Rusijo]] tcfe2bi22ue3mwqb3zat46w0l3hyf8d 0 606559 6731743 2026-08-06T10:09:00Z Romanm 13 preusmeritev na [[Handža]] 6731743 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Handža]] lvdrhz7ztbpapdntk425u4cigl3p55m 0 606560 6731744 2026-08-06T10:09:18Z Romanm 13 preusmeritev na [[Handža]] 6731744 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Handža]] lvdrhz7ztbpapdntk425u4cigl3p55m 0 606561 6731752 2026-08-06T10:23:39Z Octopus 13285 uvod 6731752 wikitext text/x-wiki '''Napisi na orakeljskih kosteh''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 甲骨文, pinjin: jiǎgǔwén)<ref>Савкович, Е. В., Тихонова, Е. В. ''Китайский язык''. История и современность. ЛитРес, 2023. str. 4. ISBN 5-04-573586-1.</ref><ref>Завьялова, О. ''Большой мир китайского языка''. ЛитРес. Str. 167. — ISBN 978-5-457-96221-7.</ref> so [[hieroglif]]ski napisi na oklepih želv in lopaticah ovnov in volov.<ref name=ref3>Ткаченко Г. А. Гадательные надписи. ''Культура Китая от А до Я. Словарь-справочник''. М.: АСТ: Восток - Запад, 2008. str. 50-51. ISBN 978-5-17-048906-0.</ref> ki beležijo rezultate vedeževanja. Veljajo za najstarejše primere [[Kitajska pisava|kitajske pisave]]. Najstarejši so iz 14.–11. stoletja pr. n. št., torej iz druge polovice [[Dinastija Šang|dinastije Šang]]. ==Odkritje== Prve orakeljske napise sta leta 1899 odkrila kitajska učenjaka Liu E in Vang Jirong.<ref> Крюков, Хуан Шу-ин, 1978, str. 11.</ref> Po drugih virih jih je leta 1899 odkril Vang Jirong. Našli so jih v okolici vasi Šjaotun pri Anjangu, kjer so ruševine starodavne prestolnice Jin iz pozne dinastije Šang (1300–1046 pr. n. št.).<ref>Крюков, Хуан Шу-ин, 1978, str. 13.</ref> Prvi jih je opisal Liu Tiejun.<ref name=ref3/> Leta 1914 Vang Guovej v orakeljskih napisih prepoznal imena vladarjev dinastije Šang, ki so bila omenjena tudi v drugih besedilih, kar je omogočilo njihovo datiranje. Vang Guovej in Luo Dženju sta bila prva, ki sta sistematizirala orakeljske napise in postavila temelje veje [[Filologija|filologije]], ki jih preučuje.<ref name=ref3/> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Pisave]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] 4nxawpzoyifyks5ls5olwmn0142aq2e 6731755 6731752 2026-08-06T10:30:12Z Octopus 13285 info 6731755 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisava | name = Orakeljski napisi | type = [[Logografska pisava|logografska]] | languages = [[kitajščina|stara kitajščina]] | time = {{circa|1250|1050&nbsp;pr. n. št.}} | children = [[pečatna pisava]] | sample = Shang Inscribed Ox Scapula (for divination).jpg | imagesize = 250px | note = none | direction = v stolpcih od zgoraj navzdol }} {{Infopolje Kitajsko | c = 甲骨文 | p = jiǎgǔ wén | w = {{tonesup|Chia3-ku3 wen2}} | mi = {{IPAc-cmn|j|ia|3|.|g|u|3|-|wen|2}} | j = gaap3 gwat1 man4 | y = gaapgwāt màhn | ci = {{IPAc-yue|g|aap|3|-|gw|at|1|-|m|an|4}} | poj = kah-kut bûn | wuu = chiaʔ-kueʔ ven | h = {{tonesup|Gap5-gut5 vun2}} | l = pisava oklepov in kosti | bpmf = {{bpmfsp|ㄐㄧㄚˇ|ㄍㄨˇ|ㄨㄣˊ}} | gr = jeaguu wen | tp = jiǎ-gǔ wún | vie = Giáp cốt văn <br> chữ giáp cốt | hn = 甲骨文 <br> 𡨸甲骨? }} '''Napisi na orakeljskih kosteh''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 甲骨文, pinjin: jiǎgǔwén)<ref>Савкович, Е. В., Тихонова, Е. В. ''Китайский язык''. История и современность. ЛитРес, 2023. str. 4. ISBN 5-04-573586-1.</ref><ref>Завьялова, О. ''Большой мир китайского языка''. ЛитРес. Str. 167. — ISBN 978-5-457-96221-7.</ref> so [[hieroglif]]ski napisi na oklepih želv in lopaticah ovnov in volov.<ref name=ref3>Ткаченко Г. А. Гадательные надписи. ''Культура Китая от А до Я. Словарь-справочник''. М.: АСТ: Восток - Запад, 2008. str. 50-51. ISBN 978-5-17-048906-0.</ref> ki beležijo rezultate vedeževanja. Veljajo za najstarejše primere [[Kitajska pisava|kitajske pisave]]. Najstarejši so iz 14.–11. stoletja pr. n. št., torej iz druge polovice [[Dinastija Šang|dinastije Šang]]. ==Odkritje== Prve orakeljske napise sta leta 1899 odkrila kitajska učenjaka Liu E in Vang Jirong.<ref> Крюков, Хуан Шу-ин, 1978, str. 11.</ref> Po drugih virih jih je leta 1899 odkril Vang Jirong. Našli so jih v okolici vasi Šjaotun pri Anjangu, kjer so ruševine starodavne prestolnice Jin iz pozne dinastije Šang (1300–1046 pr. n. št.).<ref>Крюков, Хуан Шу-ин, 1978, str. 13.</ref> Prvi jih je opisal Liu Tiejun.<ref name=ref3/> Leta 1914 Vang Guovej v orakeljskih napisih prepoznal imena vladarjev dinastije Šang, ki so bila omenjena tudi v drugih besedilih, kar je omogočilo njihovo datiranje. Vang Guovej in Luo Dženju sta bila prva, ki sta sistematizirala orakeljske napise in postavila temelje veje [[Filologija|filologije]], ki jih preučuje.<ref name=ref3/> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Pisave]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] g63zgp09dlv6h1wxyc19qw8c5umpwl4 6731787 6731755 2026-08-06T11:41:18Z Octopus 13285 /* Sklici */ Klasifikacija 6731787 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisava | name = Orakeljski napisi | type = [[Logografska pisava|logografska]] | languages = [[kitajščina|stara kitajščina]] | time = {{circa|1250|1050&nbsp;pr. n. št.}} | children = [[pečatna pisava]] | sample = Shang Inscribed Ox Scapula (for divination).jpg | imagesize = 250px | note = none | direction = v stolpcih od zgoraj navzdol }} {{Infopolje Kitajsko | c = 甲骨文 | p = jiǎgǔ wén | w = {{tonesup|Chia3-ku3 wen2}} | mi = {{IPAc-cmn|j|ia|3|.|g|u|3|-|wen|2}} | j = gaap3 gwat1 man4 | y = gaapgwāt màhn | ci = {{IPAc-yue|g|aap|3|-|gw|at|1|-|m|an|4}} | poj = kah-kut bûn | wuu = chiaʔ-kueʔ ven | h = {{tonesup|Gap5-gut5 vun2}} | l = pisava oklepov in kosti | bpmf = {{bpmfsp|ㄐㄧㄚˇ|ㄍㄨˇ|ㄨㄣˊ}} | gr = jeaguu wen | tp = jiǎ-gǔ wún | vie = Giáp cốt văn <br> chữ giáp cốt | hn = 甲骨文 <br> 𡨸甲骨? }} '''Napisi na orakeljskih kosteh''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 甲骨文, pinjin: jiǎgǔwén)<ref>Савкович, Е. В., Тихонова, Е. В. ''Китайский язык''. История и современность. ЛитРес, 2023. str. 4. ISBN 5-04-573586-1.</ref><ref>Завьялова, О. ''Большой мир китайского языка''. ЛитРес. Str. 167. — ISBN 978-5-457-96221-7.</ref> so [[hieroglif]]ski napisi na oklepih želv in lopaticah ovnov in volov.<ref name=ref3>Ткаченко Г. А. Гадательные надписи. ''Культура Китая от А до Я. Словарь-справочник''. М.: АСТ: Восток - Запад, 2008. str. 50-51. ISBN 978-5-17-048906-0.</ref> ki beležijo rezultate vedeževanja. Veljajo za najstarejše primere [[Kitajska pisava|kitajske pisave]]. Najstarejši so iz 14.–11. stoletja pr. n. št., torej iz druge polovice [[Dinastija Šang|dinastije Šang]]. ==Odkritje== Prve orakeljske napise sta leta 1899 odkrila kitajska učenjaka Liu E in Vang Jirong.<ref> Крюков, Хуан Шу-ин, 1978, str. 11.</ref> Po drugih virih jih je leta 1899 odkril Vang Jirong. Našli so jih v okolici vasi Šjaotun pri Anjangu, kjer so ruševine starodavne prestolnice Jin iz pozne dinastije Šang (1300–1046 pr. n. št.).<ref>Крюков, Хуан Шу-ин, 1978, str. 13.</ref> Prvi jih je opisal Liu Tiejun.<ref name=ref3/> Leta 1914 Vang Guovej v orakeljskih napisih prepoznal imena vladarjev dinastije Šang, ki so bila omenjena tudi v drugih besedilih, kar je omogočilo njihovo datiranje. Vang Guovej in Luo Dženju sta bila prva, ki sta sistematizirala orakeljske napise in postavila temelje veje [[Filologija|filologije]], ki jih preučuje.<ref name=ref3/> {{clear}} ==Klasifikacija== Obstaja več klasifikacij napisov na orakeljskih kosteh. {| class="wikitable" ! align="center"|Dong Dzobin ! align="center"|Čen Mengdžja ! align="center"|Li Šuečin ! align="center"|Delež [%] |- |Prvo obdobje ([[Vu Ding]]) |Skupina Bin (賓組),<br>kralj [[Vu Ding]] |Skupina Bin (賓組) |57％ |- |Drugo obdobje (Dzu Geng in Dzu Džja) |Skupina Ču (出組),<br>kralja Dzu Geng in Dzu Džja |Skupina Ču (出組) |11％ |- |Tretje obdobje (Lin Šin in Geng Ding) |kralj Geng Ding,<br>Skupina He (何組),<br>kralj Lin Šin |skupina brez imena (無名組),<br> Skupina He (何組) |12％ |- |Četrto obdobje (Takeo in Bun Tei) |Skupina Dzi (子組),<br>Skupina U (武組),<br>kralja Takeo in Bunčo |Skupina He (何組),<br>Skupina U (武組),<br>Skupina Li (歷組) |8％ |- |Peto obdobje (Di I in Di Sin) |kralja Di I in Di Sin |Skupina Huan (黃組) |10％ |} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Pisave]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] a81h16an9nbm5hofbaygr5qo43gjgc9 1 606562 6731763 2026-08-06T10:35:31Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6731763 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606563 6731764 2026-08-06T10:35:34Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6731764 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606564 6731765 2026-08-06T10:35:36Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6731765 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606565 6731766 2026-08-06T10:35:40Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6731766 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606566 6731767 2026-08-06T10:35:43Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6731767 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606567 6731768 2026-08-06T10:35:46Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6731768 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 606568 6731769 2026-08-06T10:35:49Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6731769 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 14 606569 6731778 2026-08-06T11:07:26Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Kategorija:Selektorji nogometne reprezentance Združenih Arabskih Emiratov]] na [[Kategorija:Selektorji nogometne reprezentance Združenih arabskih emiratov]]: [[Združeni arabski emirati]] 6731778 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[:Kategorija:Selektorji nogometne reprezentance Združenih arabskih emiratov]] 59exy0c9actbrp2cc863jltafpg6dvw 6731779 6731778 2026-08-06T11:09:43Z Upwinxp 126544 {{preusmeritev kategorije}} 6731779 wikitext text/x-wiki {{preusmeritev kategorije|Selektorji nogometne reprezentance Združenih arabskih emiratov}} 1sov94oywui9vbp6pso18fi4xcje5ak